Poštnina plačana v gotovini
Sped. in abbon. postale - II Gruppo 70%
Katoliški
UREDNIŠTVO IN UPRAVA
34170 Gorica, Riva Piazzutta, 18 - Tel. 83177
PODUREDNIŠTVO 34135 Trst, Vdcolo delle Rose, 7 - Tel. 414646
Letna naročnina, Italija	Lir 19.000
Letna inozemstvo	Lir.	30.000
Letna inozemstvo, USA dol.	28
Poštno čekovni račun: štev. 24/12410
i
Leto XXXIV. - Štev. 18 (1702)
Gorica - četrtek, 6. maja 1982 - Trst
Posamezna številka Lir 400
Odgouornost za iktoime pojjce pg|jj|(j pgjjm OMl MW S MM
Na zadnjem cerkvenem zboru in po njem so krajevne Cerkve spet postale pomembnejši dejavnik v življenju Cerkve. To ni nič posebnega, saj je že sv. Pavel pisal poslanice krajevnim Cerkvam v Korint, Solun, Rim in drugam.
Vsaka krajevna Cerkev pa istočasno želi biti v edinosti z vesoljno Cerkvijo in oznanjati evangelij v skladu s potrebami časa in kraja, v katerem živi. Tako se kaj lahko zgodi, da pozabi na čisto posebne, domače potrebe, kot je skrb za duhovne poklice. Duhovni poklici so poleg božje milosti tudi sad posebnega truda krajevne Cerkve, ki skuša na temelju podrobnega poznavanja okoliščin pomagati mladim, da lažje odkrijejo božji klic.
Pred to novo nalogo so danes skoraj vse krajevne Cerkve. Mnoge škofije, ki so še pred nekaj leti dajale veliko misijonarjev, so danes same v veliki stiski in pomanjkanju duhovnih in redovnih poklicev. Mlade Cerkve v misijonih pa se vse bolj zavedajo, da brez domačih duhovnikov, ki bi dobro poznali dušo domačinov, ne bodo mogle utrditi evangelija, ki so jim ga oznanili misijonarji. Vsak oznanjevalec mora namreč dobro poznati vrsto krajevnih posebnosti, prednosti in težav, če hoče, da ga bodo ljudje razumeli in sprejeli.
VZROKI ZA UPAD DUHOVNIH POKLICEV
V	maju 1981 so v Rimu organizirali Mednarodni kongres za poklice, ki je proučeval vzroke za upad poklicev in nove načine dela za poklice. Naj navedemo nekaj ključnih spoznanj, do katerih je prišel kongres.
Največja kriza duhovnih poklicev je bila v letih 1970-80. Vzrokov za to je veliko. Na prvem mestu so družbeno-kulturni vzroki. S spreminjanjem načina življenja in mišljenja je upadal smisel za duhovne vrednote in s tem tudi želja mladih, posvetiti se duhovnemu poklicu. Družina, ki je zmeraj bila prva vzgojiteljica duhovnih poklicev, je tudi zašla v težave. Manjše število otrok v družinah je na svoj način pripomoglo, da je upadel smisel za duhovne vrednote. Moderna šola pa vzgaja mlade na tak način, da mlad človek s težavo odkrije lepoto, pomembnost in življenjsko globino duhovnega poklica.
Velik del odgovornosti za pomanjkanje duhovnih poklicev ima tudi Cerkev sama. Nekateri duhovniki se vedejo, kakor da bi jim bilo nerodno, da so duhovniki. Ne dajejo vtisa, da so zadovoljni v poklicu. Delo z mladino, ki se je bistveno spremenilo, je ostalo nespremenjeno, mnogi pa so celo nehali delati z mladimi. Tisti pa, ki so se posvečali mladim, so se često zadovoljili s površnim oznanjevanjem. Tako niso niti naredili vtisa, da je evangeljsko oznanilo nekaj resnega, kar dejansko spreminja človeka in ga usposablja za življenje v novih okoliščinah. Treba pa je tudi dodati, da danes mnogi mladi niso sposobni narediti odločitev za vse življenje in da imajo često neutemeljene predsodke o neporočenostl duhovnikov.
POČASI GRE NA BOLJE
Razmere pa so se začele spreminjati na bolje v zadnjih dveh letih. Tako škofije kot družine so začele na nov način pristopati k vprašanju duhovnih poklicev. V ta namen se več moli, razmišlja in posvetuje.
Tudi posamezniki so postali bolj zavzeti v ohranjevanju novih poklicev. Neki mož je dejal mlademu duhovniku, da je zanj molil že od njegovih nežnih let, da bi ostal dober, ko je zaslutil, da se v njem skriva veliko dobrega.
Duhovniški in redovniški poklic nista edina duhovna poklica. Duhovni poklic je tudi poklic kateheta, katehistinje in laičnega teologa.
Po vsem tem je jasno, da bo potrebno veliko moliti, ako hočemo uresničiti sklepe kongresa, kakor je to naročil papež Janez Pavel II.
p. J. SRAKA
Nepričakovano srečanje predsednika vojaškega sveta generala Jaruzelskega s pri-masom poljske Cerkve nadškofom Glem-pom, ki je bilo v nedeljo 25. apr., je vzbudilo novo upanje v možnost širšega narodnega sporazumevanja, brez katerega se ni moč misliti vidnejšega napredka v reševanju globoke politične krize, v katero je Poljska zadnje čase zašla. Značilno je, da je do tega sestanka prišlo dan pred odhodom nadškofa Glempa v Rim na posvetovanje s papežem Janezom Pavlom II.
Kot je bilo uradno sporočeno, sta Jaru-zelski in Glemp med razgovorom ugotovila, da je položaj v državi »še vedno zelo zapleten« in da je država »pred mnogimi težavami«. Vse to pa zahteva združene napore, ki niso mogoči brez »nacionalnega sporazumevanja«, ki ga ponuja režim in brez »družbene sprave« kot si jo zamišljajo
In politična Km i USU
Točno eno leto po ugrabitvi demokrščan-skega veljaka Gira Cirilla so v torek 27. aprila rdeče brigade znova opozorile nase.
V	Neaplju so umorile 38-letnega Raffaela Delcogliana, ki je bil deželni odbornik za javna dela pri kampanijski vladi. Ob življenje je bil tudi njegov šofer Aldo Ier-mano.
Do drugega političnega umora je prišlo nato čez štiri dni na Siciliji in sicer v Palermu. Tu so od mafije najeti morilci ubili komunističnega poslanca Pia La Torreja in njegovega šoferja Rosaria Di Salva. La Torre je bil znan kot borec zoper sicilsko mafijo in tudi zelo aktiven v protimafijski komisiji v rimskem parlamentu. Zadnje čase se je tudi zelo boril zoper namestitev jedrskih izstrelkov pri kraju Comiso na Siciliji. Pogrebnih svečanosti sta se udeležila tako predsednik republike Pertini kot predsednik vlade Spadolini, žalni govor pa je imel glavni tajnik PCI Enrico Berlin-guer.
Umor sicilskega deželnega tajnika PCI La Torreja je povečal dolgo verigo nerazvozlanih umorov, ki jih uprizarja palermsko mafijsko podzemlje z namenom, da ustrahuje ljudi, ki so na odgovornih mestih in ogrožajo zaradi svoje dejavnosti interese teh zločinskih krogov.
Tako je bil 16. sept. 1970 ugrabljen in umorjen časnikar Mauro De Mauro, ker je preveč vedel o prekupčevanju z mamili. Leto kasneje je bil umorjen državni pravd-nik Pietro Scaglione in njegov šofer, 20. avg. 1977 karabinjerski polkovnik Giuseppe Russo in njegov prijatelj Filippo Costa. Dve leti kasneje, 20. jan. 1979 pade pod mafijskimi streli Mario Francese, 9. marca istega leta pa še pokrajinski tajnik DC Michele Reina.
Toda zločinov ni konec. 21. julija 1979 je ustreljen podkvestor Boris Giuliano, 25. sept. sodnik Cesare Terranova, z njim po-
IZ PISMA PAPEŽA JANEZA PAVLA II.
ZA 19. SVETOVNI MOLITVENI DAN ZA DUHOVNE POKLICE
Vsako krščansko skupnost in vsakega posameznega vernika vabim, da se zave teže lastne odgovornosti za rast duhovnih poklicev. To dolžnost izpolnjujemo »predvsem s popolnoma krščanskim življenjem« (DV 2). Življenje rodi življenje. Kako bomo mogli prav moliti za poklice, če naše molitve ne bo spremljala iskrena in dejavna želja po spreobrnitvi?
Močno in posebno prisrčno vabim posvečene osebe, naj presodijo svoje življenje. Poklic, v katerem so se popolnoma posvetili Bogu in Cerkvi morajo živeti v ritmu: “sprejemanje - razdajanje«. Če so mnogo prejeli, morajo mnogo dati. Bogastvo njihovega duhovnega življenja in velikodušnost njihovega apostolskega darovanja ustvarjata zelo ugodne razmere, da se odkrijejo še drugi poklici.
Z iskrenim zaupanjem vabim dokončno vse verne družine, naj premišljujejo o Poslanstvu, ki jim ga je dal Bog, da vzgojijo otroke v veri za krščansko življenje. To Poslanstvo je združeno tudi z odgovornostjo za poklic otrok. »Vzgoja otrok naj bo •akšna, da bodo, ko bodo dozoreli, sposobni s polnim čutom odgovornosti iti za svojini Poklicem; tudi za svetim poklicem« (CS 52).
V prepričanju, da bo presveta Devica, božja Mati in Mati Cerkve s svojim mogočnim posredovanjem podprla to prošnjo pri svojem Sinu Jezusu, da jo bo rad sprejel, kličem na vas vse, častiti bratje v škofovski službi, na duhovnike, redovnike >n redovnice, na vse krščansko ljudstvo, še posebej pa na gojence semenišč in verskih ustanov, obilje nebeške milosti in jim pošiljam iz vsega srca apostolski blagoslov.
licijski stražnik, 6. jan. 1980 predsednik sicilske deželne vlade Piersanti Mattarella,
3.	maja istega leta karabinjerski kapetan Emanuele Basile, nato 6. avg. 1980 še državni pravdnik Gaetano Costa. V dobrih desetih letih torej kar 14 umorov. In nobeden od njih do sedaj še ni bil pojasnjen! Zakon prikrivanja, »omerta« imenovan je na jugu Italije pač neizprosen.
Italijanski škofje so zborovali v Milanu
V	petek 30. maja se je zaključilo zasedanje italijanskih škofov, ki so pet dni razpravljali o raznih problemih. Od 259 škofov se je udeležilo zborovanja 220. Veliko se je govorilo o sv. Evharistiji v zvezi s pripravami na narodni evharistični kongres, ki bo prihodnje leto od 15. do 22. maja. Razne ankete so pokazale, da se 45 % vseh Italijanov precej redno udeležuje nedeljske službe božje. Precej redno pomeni enkrat ali dvakrat na mesec.
Škofje so se tudi zavzeli, da bi pouk verouka na italijanskih srednjih šolah bil del učnega načrta, ne pa neobvezen predmet kot nekateri krogi predlagajo. Škofje so tudi opozorili na nujnost okrepiti in obnoviti sredstva obveščanja, ki so krščansko usmerjena, ker se drugače lahko zgodi, »da bo Cerkev v Italiji onemela sredi drugih glasov obveščanja«. Govor je tekel tudi o zasebnih katoliških šolah, ki so povezane z velikimi žrtvami, če hočemo, da bodo preživele sedanje čase in še naprej razvijale svojsko vzgojno poslanstvo.
Jugoslovanski semeniščniki pri papežu
V	torek 27. aprila je sv. oče maševal za skupino bogoslovcev in semeniščnikov iz Jugoslavije. V govoru jih je vabil, naj s svojim življenjem pričajo za božjo prisotnost in za duhovne vrednote v današnji družbi, ki jo mamijo le materialne dobrine in brezboštvo, a istočasno hrepeni po Bogu in duhovnosti.
Salvadorska gverila naj se odpove nasilju
Apostolski administrator San Salvadorja nadškof Arturo Rivera y Damas je pozval salvadorske gverilce, naj odložijo orožje, saj so državne volitve 28. marca pokazale, da si ljudstvo želi miru in demokracije. Obenem pa je pozval vse politične stranke, naj nadaljujejo z reformami, ki jih je Duartejeva vlada sprožila pred dvema letoma.
V	razgovoru za italijanski dnevnik »La Repubblica« pa je nadškof dejal, da je zaskrbljen, ker je na zadnjih volitvah prišla na površje nova povezava desničarskih strank, škof se boji, da taka vlada ne bo znala vzpostaviti dialoga z ljudstvom in prisluhniti njegovim resničnim potrebam.
cerkveni krogi. Vse to pa se da uresničiti in nasprotja premostiti le z dialogom.
DVE ZAMISLI REŠEVANJA KRIZE
Na osmem plenumu poljske partije, ki se je zaključil en dan pred sestankom z nadškofom Glempom je bilo rečeno, naj bi idejo o nacionalnem sporazumevanju izvedli državljanski odbori narodnega preporoda, ki so nastali po razglasitvi vojnega stanja. Trudili in prizadevali naj bi se za izvedbo treh osnovnih nalog: za zagotavljanje zunanje varnosti, za doseganje notranjega miru in zboljšanje materialnega stanja ljudstva.
Kot protiutež državljanskim odborom narodnega preporoda je cerkvena hierarhija ustanovila pri sedežu poljskega primasa in v posameznih škofijah družbene svete, ki jih sestavljajo predvsem predstavniki laičnih krogov. Ti sveti izražajo povsem drugačno zamisel sporazumevanja. Objavili so teze o narodni spravi, ki od 8. aprila krožijo po Poljski.
Po tej zamisli naj bi družbena sprava vodila k sporazumu med oblastmi in neodvisnimi predstavniki skupin, tj. sindikatov, mladine, znanstvenih in kulturnih ustvarjalcev in seveda tudi Cerkve. Pogajali naj bi se o načinu, pogojih in rokih ukinitve vojnega stanja, o obnovitvi sindikatov in drugih začasno prepovedanih organizacij, o osvobajanju internirancev, o amnestiji, o izdelovanju reformnih programov.
POLJSKA VLADA ODPRAVILA NEKATERE OMEJITVE
Za prvomajske praznike, ki so jih na Poljskem praznovali v znamenju stoletnice delavskega gibanja v tej državi je vojaški režim močno omilil vojno stanje. Tako ne bi bilo več policijske ure, dovoljena so zborovanja, obnovljene so avtomatske telefonske zveze v državi, ne pa s tujino, olajšano je delo tujim dopisnikom, 800 internirancev je bilo spuščenih na svobodo, 200 pa jih je bilo poslanih na »pogojni oddih«. Izpuščen je bil tudi predsednik sindikata kmetov 25-letni Jan Kulaj, znan po svojem ognjevitem zavzemanju za pravice kmetov. Ta »kmečki Walesa«, kot ga imenujejo se je že pokazal gledalcem po televiziji ter izrazil svojo pripravljenost pomagati pri odpravljanju prehrambene krize.
Na dan 1. maja sta bili v Varšavi dve delavski manifestaciji: uradna na trgu Grzybowski in druga, ki jo je improvizirala »Solidarnost« ter se je je udeležilo nad 60.000 oseb. Ta manifestacija je potekla na Grajskem trgu v bližini katedrale; udeleženci so nosili velike napise »Solidamošč« in zahtevali osvoboditev Walese in obnovo delovanja neodvisnega sindikata. Policijske sile niso intervenirale, toda reakcija režima je bila nagla. Komaj 24 ur po odpravi policijske ure je bila ta spet uvedena.
NADŠKOF GLEMP V RIMU
Poljski primas je v Rimu bil štiri dni.
V	tem času ga je sprejel tudi sv. oče, ki bi moral letos avgusta obiskati Poljsko od proslavah 600-letnice čestohovske Ma-
tere božje, a so zdaj njegov obisk odložili na nedoločen čas.
Nadškof Glemp je pred odhodom dz Rima časnikarjem dejal, da pomenijo najnovejši ukrepi poljske vlade »začetek procesa normalizacije«, a da je še vedno hudo zaskrbljen zaradi »zelo resnega položaja« na Poljskem. Odločitev vlade, da bo odpravila policijsko uro, ki traja že štiri mesece, in izpustila kakih tisoč internirancev je gotovo »korak, četudi majhen na poti do ublažitve vojnega stanja. Upajmo, da bodo ti ukrepi utrli pot drugim ukrepom. Vsaj upamo, da bo tako.«
Na Malvinah govsri orožje
Prav na Dan dela, na 1. maj, ki ga tudi v Argentini slovesno praznujejo, je na Mal-vinskem otočju spregovorilo orožje. Britanska letala so napadla letališče v Port Stanleyu (Argentinci so ga preimenovali v Puerto Argentino) in močno poškodovala pristajalno stezo. S tem so prizadejala oskrbovanje argentinskih čet, ki jih je treba zalagati s transportnimi letali.
Drug hud udarec so Angleži prizadeli argentinski mornarici, ko so potopili križarko »General Belgrano«, ki je druga največja argentinska vojna ladja. Britanci so potopili tudi argentinski patruljni čoln, drugega pa močno poškodovali. Argentinci ,s svoje strani poročajo o sestrelitvi 11 britanskih letal, a se zdi, da argentinske oblasti močno pretiravajo pri naštevanju škode, ki naj bi jo argentinska vojska povzročila Britancem.
Vendar se je tudi Argentincem posrečilo zadati britanskemu ladjevju hud udarec. Potem ko so izgubili kriažrko »General Belgrano« (od 1.042 mož naj bi se jih rešilo okrog 700) so z letalskimi torpedi zažgali britansko torpedovko »Sheffield«. Na ladji je bilo 280 mornarjev, ki so torpedovko že zapustili, a ne brez izgub, saj je bilo med njimi 30 mrtvih in ranjenih.
Vse kaže, da se Vel. Britanija poigrava z Argentino kot mačka z miško. Nastopa
v	vlogi učitelja, ki daje lekcije svojemu nepokornemu učencu. Ni dvoma, da bi lahko že izkrcala svoje čete, a se ji zdi bolj primerno, da z raznimi vojaškimi akcijami mehča argentinsko vojaško vlado. Ta še vedno zahteva, da mora biti predpogoj za pogajanja priznanje argentinske suverenosti nad Falklandskimi otoki. S svoje strani pa britanska vlada vztraja na zahtevi, da se morajo argentinske čete najprej z otočja umakniti, potem se bo šele razpravljalo, komu otoki pripadajo.
Vsekakor vlada »železne gospe« Thatcherjeve odlaša z odločilnim udarcem. Boji se, da bi tak napad zahteval težke žrtve, kar bi lahko povzročilo vladno krizo, po drugi strani pa ladijska odprava na Atlantiku ogromno stane, kar seveda ni v prid že tako oslabelemu gospodarskemu položaju Vel. Britanije, kar spretno izkoriščajo laburisti v boju proti konservativni vladi.
Primas
Poljske
nadškof
Jožef
Glemp
Glas zahvale iz Belgije
Belgijski Slovenci smo se srečno vrnili domov, tri ure prej kot je bilo predvideno. Naše misli v' tem trenutku hitijo k vam, dragi slovenski bratje in sestre z Goriškega in Tržaškega.
Ponovno se vam želimo zahvaliti za vašo res bratsko gostoljubnost in zavzeto solidarnost. Posebno zahvalo na Tržaškem dolgujemo Zvezi cerkvenih pevskih zborov, Duhovski zvezi in Slovenski prosveti, na Goriškem pa Zvezi slovenske katoliške prosvete, moškemu zboru »Mirko File j« in ansamblu Lojzeta Hledeta. Naš obisk je zahteval podrobnih priprav, katerim so se vneto posvetili številni posamezniki. Naj se posebno zahvalimo dr. Zorku Hareju, ki je vodil priprave na Tržaškem ter dr. Kazimiru Humarju, Viktorju Prašniku in Zdravku Klanjščku, ki so naše gostovanje na Goriškem napravili tako prijetno.
Iskrena zahvala družini Levpušček-Vo-grič, slovenskim šolskim sestram, Mariju Sobami, salezijancem in sestram na »Bea-titudini« za res odlično in prijazno postrežbo.
Na Vrhu sv. Mihaela je naš avtobus imel okvaro, pa so ■takoj prihiteli številni prijatelji iz okolice in nas odpeljali s svojimi vozili. Iskrena jim hvala!
Zahvaljujemo se goriškemu županu dr. Ant. Scaranu in števerjanskemu županu Slavku Klanjščku za prijazni sprejem in
dobrodošlico. Oba dobro razumeta probleme izseljencev.
Posebno pozornost so nam poleg župana Klanjščka posvečali tudi drugi slovenski politični zastopniki iz vrst SSk: dr. Andrej Bratuž, Marija Ferletič, dr. Zorko Harej, dr. Damjan Paulin in dr. Drago Štoka. Veseli smo bili njihove pozornosti. Osveščeni kristjani se namreč vedno bolj zavedamo važnosti resnega političnega dela za blagor skupnosti. Vera in življenje spadata skupaj. Evangelij je oznanilo resnice, pravice, svobode, dobrote in ljubezni. Karitativna dejavnost je sicer marsikaj napravila za bližnjega v smislu evangeljskih načel, pa še daleč ne zadostuje. Spremeniti, počlovečiti se mora ustroj družbe, družba mora z zakoni zaščititi šibkejše, omogočiti enake možnosti razvoja vseh. Družba mora gledati, da bodo vse države spoštovale pravice, ki jih terja dostojanstvo človekove osebnosti. In to je med drugim poslanstvo javnih delavcev. Resno javno delo je evangeljsko delo. Naši javni delavci zaslužijo naše spoštovanje in osveščeno solidarnost.
Belgijski Slovenci smo se pri vas, dragi goriški in tržaški Slovenci, marsikaj naučili. Z novo vnemo bomo šli na delo za nam skupne cilje. Upamo, da to srečanje ni bilo zadnje. Iivala vam in Bog vas živi!
Belgijski Slovenci
Folklorna skupina »Vesela pomlad« izvaja enega izmed plesov v Katol. domu 16. aprila
Poimenovanje šole v Mavhinjah
V	nedeljo 2. maja popoldne se je v Mavhinjah zbralo blizu 1.000 ljudi, ki so prišli na poimenovanje slovenske osnovne šole po slovenskem pesniku Josipu Murnu Alek-sandrovu. Lepo pomladansko vreme je nudilo še posebno praznično razpoloženje tej naši vasi na Krasu.
Vsi vaščani so se zavzeto pripravljali na ta kulturni praznik. Šolsko poslopje je bilo lepo in čisto, na dvorišču pa so vaščani okrasili oder in pripravili vse potrebno za sprejem tolikih gostov. Med temi so bili poleg ravnateljev, učiteljev in učiteljic tudi predstavniki občine z županom Albinom Škerkom, deželni svetovalec Drago Štoka, generalni konzul Štefan Cigoj, dekan Marjan Komjanc, kipar France Gorše, ki je izdelal Murnov relief, in drugi številni povabljeni gostje ter domačini in sploh slovenski ljudje iz vseh delov Primorske.
Spored je s pozdravom pripravljalnega odbora začela učiteljica Emilija Caharija. Spored je nato napovedovala Leonida Gruden. Najprej so se s pesmico in recitacijami predstavili otroci iz vrtca, nato pa so nastopili osnovnošolci. Najprej so zapeli, nato so z deklamacijami v prozi in verzih predstavili Murnovo življenje. Otroci 3. in
4.	razreda so podali pravljično igro Janika, ki jo je napisala Ljubka Šorli. Svoj del so sklenili z ritmičnimi vajami. Temu sta sledila blagoslovitev in odkritje reliefa. Domači župnik je poudaril Murnovo iskanje Boga v naravi, cvetju in lepoti ter izrazil željo, da bi ga otroci v tem tudi posnemali. Dve deklici sta odkrili zunanjo ploščo in relief, ki v žgani glini na orehovem podstavku upodablja Murnov obraz. Umetnino je izdelal kipar France Gorše, marmornati okvir in podstavek pa Boris Zidarič iz šempolaja.
Nato je stopil na oder slavnostni govornik prof. Maks Šah. Z izbranimi besedami je predstavil Murna in njegovo poezijo, opisal zgodovino osnovne šole v Mavhinjah, ki je dvakrat v tem stoletju doživela uničenje, najprej med prvo svetovno vojno in drugič avgusta 1944, ko so nacifašisti vas zažgali. Toda iz razvalin so Mavhinje ponovno zaživele, kar dokazuje življenjsko moč vaščanov. Kljub temu pa število otrok pada, kar je senčna stran sedanje zgodo-
vine. Nato je govornik povzel besede A. M. Slomška o slovenskem jeziku in zvestobi materinščini ter otroke in vse prisotne pozval k ljubezni do te naše dediščine.
Sledila sta še nagovora ravnatelja St. Škrinjarja in župana Škerka. Nastop mešanega zbora »Igo Gruden« iz Nabrežine je sklenil kulturni spored. Zbor je zapel štiri pesmi pod vodstvom Matjaža Ščeka.
Na koncu se je ga. Nadja Legiša v imenu staršev zahvalila dobrotnikom in vsem, ki so pomagali, da je praznik lepo potekel, še posebej vaščanom, ki so se ob tej priložnosti pokazali solidarni, ženam za pecivo in zakusko, na katero je povabila vse udeležence.
V	šoli je bila ravstava slik »Mavhinje nekoč in danes«. Šolski otroci so prispevali spise in risbe v zvezi z Murnovimi pesmimi. Učno osebje in starši so pripravili res lepo razstavo, pri kateri so s slikami sodelovali skoro vsi vaščani. Vsem tem gre iskrena zahvala.
Zadnji gostje so zapuščali novopoimeno-vano šolo, ko se je mrak spuščal na kraško planoto. Vsi so odhajali z željo v srcih, da bi ta šola vedno služila svojemu namenu, da bi se v njej vzgajali slovenski otroci, ki naj postanejo vredni svojega imena in izvora. Celotno slavje je bilo izraz kulturnega praznika, ki je prešel v zgodovino kot praznik naše šole, jezika in besede.
mina oo mm
■ V Rimu se je preteklo nedeljo pričel XV. vsedržavni kongres Krščanske demokracije. Uvodni govor je imel glavni strankin tajnik Flaminio Piccoli, ki pa je že napovedal, da se ne misli več potegovati za tajniško mesto. Piccoli je poudaril zasluge, ki jih ima DC pri ustvarjanju boljših življenjskih pogojev v Italiji, žrtve, ki jih je doprinesla v zvezi z napadi teroristov na njene vrste in premočrtnost njene politike v zadnjih letih.
■ Poslanska zbornica v Rimu je odobrila državni proračun za finančno leto 1982 in proračun za triletje 1982-84. Za proračun je glasovalo 307 poslancev, proti pa 203. Vlado so v glasovanju podprli demokristjani, socialisti, socialdemokrati, republikanci, liberalci, Južni Tirolci, predstavnik Doline Aosta in mešane skupine.
■ Kljub toliko opevani amnestiji, ki so jo že pred leti razglasile jugoslovanske oblasti, se vsakdo, ki je bil med vojno bodisi pri protikomunističnih vaških stražah ali pri domobrancih izpostavlja nevarnosti, da ob obisku domačih krajev konča v zaporu. To je doživel zadnje čase Vinko Telič, ki je avstrijski državljan. Obtožen je bil, da je povzročil kot pripadnik Rupnikovega udarnega bataljona več pobojev in mučenj na območju Cerknice in Loške doline. Šest mesecev je že v preiskovalnem zaporu, sedaj pa je bila pri sodišču v Ljubljani zoper njega vložena uradna obtožba, ki se bo končala s procesom in gotovo obsodbo.
■ V Beogradu so objavili imena članov nove zvezne jugoslovanske vlade, ki bo 15. maja zamenjala sedanjo. Predsednica bodočega zveznega izvršnega sveta bo Milka Planinc, tajnica hrvaške partije, zunanji minister bo Makedonec Lazar Mojsov, notranji minister Slovenec Stane Dolanc, minister za obrambo Hrvat admiral Branko Mamula, za finance Slovenec Jože Florjančič. Nova vlada bo imela namesto dosedanjih šestih podpredsednikov le tri, vseh ministrov pa bo 28.
■ V Sovjetski zvezi so zaradi korupcije obsodili na smrt in usmrtili bivšega sovjetskega podministra za ribištvo Vladimira Ritova. Ta je ustvaril podtalno prekupče-valno mrežo, ki je v tujino izvozila ogromne količine dragocenega kaviara v paketih manj vrednega blaga. Posel so odkrili že leta 1979. Tedanjega ministra Aleksandra Iškova so tedaj odstavili.
■ Članice Organizacije ameriških držav, ki so se na zahtevo Argentine zbrale v New Yorku, da se izrečejo o argentinsko-britanskem sporu so z 18 glasovi za in štirimi vzdržanimi (med njimi so bile tudi ZDA) obsodile evropske sankcije proti Argentini. Obenem so sprejele recolucijo, v kateri izrekajo Argentini pravico do Mal-vinskih otokov, a jo obenem pozivajo, naj se najprej umakne in šele nato pogaja o odstopu otočja s strani Vel. Britanije.
■ Za začasnega predsednika srednjeameriške države El Salvador je bil s 36 glasovi proti 17 in sedmim vzdržanim izvoljen odvetnik in ekonomist Alvaro Maga-na. Državo bo vodil, dokler novoizvoljena ustavodajna skupščina ne bo pripravila nove ustave in temu sledečih parlamentarnih volitev. Komaj izvoljen je novi predsednik znova uvedel obsedno stanje, ki ga je dosedanji predsednik Duarte odpravil za čas volitev. Nova vlada, ki jo vodi skrajni desničar major D’Aubuisson se pripravlja, da znova privatizira banke in zamrzne agrarno reformo, ki jo je začela Duarteje-va vlada. Za D’Aubuissona je bil Duarte agent mednarodnega komunizma. In vendar, koliko se je v Italiji pisalo prav zoper Duarteja. Imel je pač en velik greh: bil je demokristjan.
Dva nova učbenika za slovenske šole
Mednarodno zborovanje duhovnikov ognjiščarjev
V	petek 30. aprila je bilo v Rimu mednarodno zborovanje duhovnikov in redovnikov, ki pripadajo gibanju ognjiščarjev. Pozdravni govor je imela ustanoviteljica ognjiščarjev Chiara Lubich, programske govore pa sta imela škof iz Aachena Klaus Hemmerle in nadškof Agostino Maver, tajnik Kongregacije za redovnike, član benediktinskega reda. Osnovna tema razpravljanja je bila: Duhovnik in redovnik danes. Zborovanje je bilo v dvorani Pavla VI. Sv. oče je vodil somaševanje 6.000 duhovnikov in redovnikov. Zastopane so bile skoraj vse škofije sveta in tudi vsi redovi. Verjetno je prvič, da je bilo zbranih tako visoko število duhovnikov in redovnikov.
Pri državnem komisariatu v Trstu je poseben Deželni šolski urad, ustanovljen na podlagi zakona Belci-Škerk. Ta urad razpolaga s posebnim finančnim fondom za izdajanje učbenikov za slovenske šole v naši deželi. Ti učbeniki so včasih prevodi italijanskih tekstov, včasih pa samostojna dela. O teh učbenikih sem slišal že to in ono sodbo; o nekaterih prevodih, da so že zastareli, ko so komaj izšli; o drugih, zlasti o učbenikih za osnovne šole, da niso primerni, da niso pedagoško pravilno zasnovani in podobno. Komisija, ki učbenike predlaga in jim daje svoj »placet«, nima vedno dovolj odprtih oči ali posrečene roke pri izbiri. To je škoda, saj se slovenski učbeniki tiskajo za daljšo dobo.
Takšne manj zadovoljive ocene pa ne zaslužita dva učbenika, ki sta izšla v zadnjih mesecih, to sta »Tretje berilo za slovenske višje srednje šole« in »Osnove radio-elek-tronike in televizije za strokovne zavode«.
OD REALIZMA DO MODERNE
Učbenik za višje srednje šole ima podnaslov »Od realizma do moderne«. Namenjen je pouku slovenskega slovstva na višjih srednjih šolah. Učbenik sta sestavili prof. Lojzka Bratuž in prof. Marija Pirjevec. Delo sta si razdelili tako, da je 9 avtorjev obdelala Bratuževa, 6 pa Pirjevčeva; skupno 15 pesnikov in pisateljev iz omenjene dobe, ki gre od Janeza Trdine do Otona Župančiča (1850-1918). Izbrali sta naj pomenljivejše avtorje in izpustili manj pomembne. Rekli bi, da sta se ustavili ob klasikih slovenskega realizma in moderne; zastopan je pa tudi slovenske naturalizem s Franom Govekarjem in Zofko Kvedrovo. Saj vemo, da je slovenski naturalizem najmanj ustvaril.
Po mojem mnenju odlikujeta novi učbenik predvsem dve lastnosti: okusna in enovita oprema ter opombe k posameznim pesmim ter odlomkom iz navedenih del. Učbenik izstopa po svoji opremi; okusna je, brez kiča; enovita, ker so v spremnih klišejih podane podobe takratnih glavnih leposlovnih revij, prvih izdaj te in one pesniške zbirke, fotokopije rokopisov. Dijak se tako seznani z glavnimi revijami, z rokopisi pesnikov in pisateljev, z opremo tedanjih knjig. Mislim, da je to koristno. Tudi papir in tisk sta zelo lepa. Danes
namreč polagamo važnost tudi na opremo.
Pri tem bi imel kritično opombo: kakor sta v čitanki klišeja Janežičevega »Glasnika slovenskega« in »Ljubljanskega zvona«, tako naj bi našla mesto tudi Stritarjev »Dunajski zvon« in pa »Dom in svet«. Saj sta obe reviji pomembni za razvoj našega slovstva v obravnavani dobi. Pri Cankarjevih Podobah iz sanj ni niti navedeno, da so prvič izšle v Domu in svetu. Dijak iz tega učbenika ne zve, da smo imeli tudi revijo Dom in svet in da je tudi Ivan Cankar objavljal v njej. Vsaj v zamejstvu skušajmo biti objektivni in poročajmo o naši preteklosti takšni, kot je bila in o vseh njenih sestavinah.
Druga odlika učbenika so opombe. Te naj služijo dijaku za boljše razumevanje pesmi oz. navedene proze. Opombe so (zgodovinske, kritične, estetske) dobre in bodo služile svojemu namenu. Včasih smo v slovenskih šolskih berilih prav tega pogrešali. Uporabljena literatura sega do leta 1980, ko je bila sestava berila zaključena. Letnica izdaje je 1981, v resnici je pa učbenik prišel v javnost letos v prvih mesecih. Kot ostale knjige Deželnega šolskega urada ni v prosti prodaji.
OSNOVE RADIOELEKTRONIKE
Pred nedavnim je na stroške istega urada izšel še en šolski učbenik čisto drugačnega značaja. Gre za »Osnove radioelektro-nike in televizije«. Iz naslova je razvidno, da gre za izrazito strokovno knjigo, ki je bila napisana in izdana za uporabo dijakom drugega in tretjega letnika RTV sekcije pri tržaškem strokovnem zavodu »Jožef Stefan«. Učbenik je delo ing. Karla Mučiča, ki uči na omenjenem zavodu. Knjiga je precej obsežna, saj šteje 275 strani.
V	slovenskem jeziku podobne strokovne knjige nismo še imeli; niti v Sloveniji je nimajo in poslužujejo se podobnih učbenikov v srbohrvaščini. Zato je razumljivo, da je pri sestavljanju knjige imel avtor precejšnje težave in ga je delo stalo veliko truda. Kolikor morem presoditi, je knjiga znanstveno dognana in v koraku s sodobnim tehničnim razvojem na področju elektronike in radiotelevizije. Služila bo ne samo dijakom, temveč vsem drugim, ki se bavijo z elektroniko in radiotele-
Vizij0'	K. Humar
Slovesne obljube goriških skavtov
Srečanje jugoslovanskih škofov
V	petek 23. aprila se je v Zagrebu zaključilo redno tridnevno spomladansko zasedanje jugoslovanske škofovske konference. Na njej so razpravljali o prihodnji škofovski sinodi, ki bo leta 1983 v Rimu o zakramentu sprave, nadalje so govorili o pripravi posebnega pisma mladim, o socialnem zavarovanju duhovnikov ter poslušali poročila raznih svetov in komisij. Posebej je tekla razprava o nedavni izja-
vi	Kongregacije za duhovnike o sodelovanju duhovnikov v različnih društvih. Jugoslovanski škofje so tudi prejeli vabilo, naj bi se udeležili proslav tristote obletnice osvoboditve Dunaja leta 1683 od Turkov. Teh proslav se bo predvidoma udeležil tudi papež Janez Pavel II.
Bog je tako dober, da nam celo križe, ki si jih po neumnosti sami nakladamo, v naše zasluženje obrne (škof A. M. Slomšek).
Največji skavtski praznik je gotovo dan, ko novi člani obljubijo zvestobo Bogu, domovini, skavtskim zakonom in se obvežejo, da bodo odslej kot skavti živeli in delovali v korist bližnjemu. To je pomemben dan za vso našo organizacijo, saj sprejmemo v svojo sredo nove, mlade člane, ki bodo našo skavtsko organizacijo okrepili in obogatili. Do njih pa bomo morali biti pozorni, morali se jim bomo znati približati, da se bodo med nami čim bolje počutili. Najvažnejše pa je, da jih bomo morali pravilno vzgojiti v dobre kristjane, zavedne Slovence in poštene ter odgovorne državljane.
Letošnje praznovanje smo priredili v soboto 1. maja v Jamljah. Izbrali smo si prav to, od Gorice najbolj oddaljeno vasico, ker se tu letos ustanavlja novo krdelo volčičev in veveric, ki bodo zaenkrat vsaj zemljepisno povezovali Gorico in tržaško skavtsko organizacijo, saj se prav v tem naselju srečujeta obe vodstvi na skupnih mesečnih sestankih.
Tradicija je, da novinci na obljubah prespijo svojo prvo noč pod šotorom, opravijo svojo prvo stražo, prvič skupaj s svojimi starejšimi vrstniki prepevajo in se zabavajo ob tabornem ognju. K vsemu temu smo letos dodali še štafeto, ki je s prižgano baklo, simbolom čistosti, pretekla goriški Kras, od Doberdoba prek Jamelj, Dola in Poljan nazaj do Doberdoba.
S to novo pobudo smo hoteli domačinom pokazati našo prisotnost in povezanost z mladimi teh krajev, ki jo naša organizacija želi. Štafeta se je zvečer skupno z vsemi skavti pomaknila v Jamlje, kjer so na travniku pod starimi Jamljami postavili okoli 15 šotorov, v katerih so zlasti novinci z veseljem raztegnili svoje spalne vreče. Taborni ogenj so Jetos pripravili roverji, ki so opravili svoje obljube pred desetimi leti. Ponovili so najbolj zabavne skeče in prizore, ki so jih doživeli na raznih taborih. Zal, ni veliko takih skavtov, ki bi po desetih letih ostali še aktivni člani v skavtski organizaciji, zato jim ob lepem jubileju iskreno čestitamo.
Vrh praznika je bila nedvomno maša s slovesnimi obljubami, pri kateri je sodelovalo tudi veliko staršev in domačinov, kar potrjuje splošno zanimanje za našo
organizacijo. Somaševali so domači župnik Anton Prinčič, Marjan Markežič in dr. Kazimir Humar, obljube pa je opravilo kar 93 novih članov (30 volčičev, 22 veveric, 21 izvidnikov, 20 vodnic). Kakor sta dejala Marjan in Mauro, je tako število zelo razveseljiv dejavnik, ki jamči, da je naša organizacija na pravi poti. Ob tem pa si moramo zlasti starejši položiti roko na srce in se vprašati, če se bomo znali žrtvovati za nove člane in jim nuditi svojo pomoč. Novinci pa naj svojo obljubo dobro premislijo, kajti skavti ne nosimo tega imena samo ko imamo skavtsko ruto okoli vratu, pač pa se moramo potruditi, da bo naše obnašanje vselej takšno, da bomo skavtskega imena vredni.
Veseli Gams
Kardinal Stepinac in zagrebški »Vjesnik«
Zagrebški dnevnik »Vjesnik« je v marcu prinašal serijo člankov, ki jih je napisal časnikar Ciril Petešiča z naslovom: »Vatikanska odkritja o Stepincu«. Iz teh člankov, ki jih je omenjeni časnikar napisal na podlagi vatikanskega arhiva izvemo, da je zagrebški nadškof in kardinal Stepinac poslal v Vatikan 34 dokumentov (aktov) s protesti proti Paveliču o izgonu Židov in Srbov v času druge svetovne vojne.
V	znani pridigi 29. junija 1942, o kateri se je veliko pisalo in ga obtoževalo, je jasno povedal, kaj je naloga Cerkve do pravoslavnih in o tem kako se jim lahko pomaga s hrano in onemogoči zlostavlja-nje ter prepreči vsak izgon. Tudi 25. oktobra 1942 je jasno pridigal proti rasističnemu razlikovanju in karšnemu koli nasilju, ki je bilo izvršeno v znamenju rasističnih in nacionalističnih teženj. Omenjeno je tudi, kako je znanega hrvaškega kiparja Meštroviča opozoril, da mu ustaši in Nemci pretijo, da ga bodo ubili kot psa, če ne neha govoriti proti njim...
Po vojni je to prvič, da se je v Jugoslaviji z zgodovinskoenanstvenega stališča pristopilo k nekemu problemu, 'ki se je vedno prikazoval drugače in da se javnost seznanja s tajnimi dokumenti. Čeprav vsa stvar za generacijo, ki je tedaj živela, sploh ni nova.
Z GORIŠKEGA
Dibro iHskn Praznik Me » Umi
Že enajstič je pevski zbor Rupa-Peč priredil v simpatični vasici Rupa, ki jo skrivnostno ovija Vipava, svoj vaški praznik, kateri nosi značilno ime »Praznik frtalje«. Po več letih, ko je vreme podjetnim organizatorjem za prvomajske dni nagajalo in jih celo prisililo, da so morali praznik prestavljati, je letos nebo razgrnilo svojo modrino in se je mraz umaknil toplim sončnim žarkom, ki so prijetno ogreli številne Prisotne ter ustvarili spomladansko razpoloženje.
Oba dneva, tj. 1. in 2. maja je prireditev odprl predsednik domačega zbora Ivo Kovic, nakar se je razvil bogat kulturni program, čisto slovenski, kar drugod že tako pogrešamo. Velik napis »Dobrodošli« je ob vhodu proti cerkvi pozdravljal vse, ki so se odzvali vabilu prirediteljev.
Prvi dan je prireditev začel mladinski zbor Rupa-Peč, ki je pod vodstvom Mar-janke Cevdek zapel tri pesmi. Nato je Betka Maraž, ki je oba dneva napovedovala točke programa, najavila nastop dramske skupine PD Štandrež, ki je to pot v režiji Mire Štrukljeve podala Alešovčevo komedijo v enem dejanju »Podlaga zakonske sreče«. Na duhovit in šaljiv način so nam spretni igralci Majda Paulin, Božo Tabaj, Marko Brajnik, Silvana Žnidarčič in Klavdija Šuligoj povedali, da je ta podlaga v zaupanju med obema zakoncema. Igra je vse navzoče spravila v veselo razpoloženje, saj so jo omenjeni igralci res doživeto podali.
Sledil je slavnostni govor pokrajinske odbornice Marije Ferietič. Na začetku je omenila, da Praznik dela v Rupi naprej živi v vsej svoji pristnosti. Narava je ostala lepa, slavčki žvrgolijo, po slovenskih vaseh se bohotijo mlaji, a vendar, pri duši nas nekaj greni: družbo vznemirja terorizem, brezposelnost narašča, tukajšnje Slovence pa še posebej vznemirja vprašanje, zakaj so nam vzeli zemljo, ko pa vidimo, da se tovarne, zgrajene na slovenskih tleh, druga za drugo zapirajo. A muči nas še hujše: skrb za nas življenjski obstoj v zamejstvu. Že 35 let čakamo na uresničitev zaščitnega zakona. Boli nas, da so se v zadnjem času mladi dali zapeljati od gonje proti temu zakonu. In najhuje pri tem je spoznanje, da tega zakona sploh ne poznajo in ne vedo, za kaj gre. Mazanje dvojezičnih smerokazov priča, da smo še vedno
V preteklih dneh se je goriško pokrajinsko vodstvo Slovenske skupnosti sestalo s strankinima sekcijama v Krminu in v Pevmi. Podobna srečanja sodijo v okvir stalnega sodelovanja med tajništvom SSk in njenimi krajevnimi organi za utrjevanje delovanja in za obravnavo vprašanj, ki so krajevnega ali tudi pokrajinskega značaja.
V Krminu so poleg članov pokrajinskega vodstva bili prisotni krminski tajnik SSk Jožko Sirk, Vanda Gradnik in številni člani ter somišljeniki SSk v tej občini; sestanka so se udeležili tudi člani vodstva Krščanske demokracije iz Krmi-na, s katerimi so predstavniki SSk imeli odkrit in poglobljen razgovor o nekaterih vprašanjih, ki se tičejo krminske občinske uprave, ki jo vodita Krščanska demokracija in socialistična stranka. V zvezi s stališčem nekaterih političnih strank, ki bi želele ustvariti napeto ozračje med strankami koalicije, je bila poudarjena potreba, da se sodelovanje na občinski ravni Potrdi in da se zavrnejo poskusi razbitja med DC in PSI. S tem v zvezi so predstavniki SSk, tako pokrajinski kot krminski, izrekli podporo obstoječi koaliciji in izrazili vso solidarnost svojemu odborniku Francu Kendi, solidarnost, ki jo je odborniku SSk izrekel tudi krminski župan, socialist Nunin v občinskem svetu. Razprava se je nadalje razvila še okrog otroškega vrtca s slovenskim jezikom in o potrebi, da bi ta vrtec podržavili ter o tem, da bi v Krminu poleg vrtca dobili še primerne prostore za kulturni center Slovencev, kjer bi lahko odprli knjižnico in druge 'prostore za delovanje naše narodne skupnosti v tej občini.
Pred dnevi je bil podoben sestanek tudi na Oslavju, kjer so se srečali predstavniki pokrajinskega vodstva SSk in krajevne sekcije. Prisotni so bili člani tajništva in člani iz Pevme, Štmavra in Oslavja, ki so si izmenjali misli o nekaterih krajevnih vprašanjih 'in o delovanju stranke v pokrajinskem merilu. Po pozdravnih besedah deželnega predsednika SSk Andreja Bratuža, pokrajinskega tajnika Marjana Ter-Pina in predsednika rajonske konzulte Jožka Košiča so prisotni obravnavali vpra-
daleč od civiliziranega sožitja. Ostaja nam trdna odločitev, da si moramo pač sami izterjati, kar , nam drugi ne dajo. Pri tem ne smemo pozabiti skrbi za mladi rod. Brez njega bo tudi zaščitni zakon postal brez pomena.
Po govoru je nastopil mešani zbor iz Vrtojbe, ki je pod vodstvom Zdravka Lebana zapel šest pesmi. Nato so se obiskovalci praznika preselili na prostor pred cerkvijo. Tu jih je zabaval do mraka ansambel Lojzeta Hledeta s svojimi poskočnimi melodijami, vsi pa so si lahko privoščili jedi na; žaru in pa seveda frtaljo od dobri vinski kapljici.
Naslednji dan je bil ves poln sonca. Spet se jih je popoldne mnogo zbralo na prireditvenem prostoru, kjer sta nastopila dva zbora: mešani zbor iz Trsta in ženski zbor iz Zirov v Poljanski dolini. Tretji zbor, ki je bil napovedan, »Valentin Stanič« iz Levpe nad Kanalom pa je v zadnjem hipu umanjkal.
Ta dan so se prireditve udeležili škofjeloški župan, saj je bil navzoč zbor iz Zirov, ki spada v območje škofjeloške občine, nadalje generalni jugoslovanski ‘konzul v Trstu Štefan Cigoj in domači župan Vid Primožič. Odkar je občina Sovodnje pobratena s Škofjo Loko, pogosto prihaja do prijateljskih stikov med obema občinama, saj le tako lahko pobratenje dobi pravi pomen in smisel. Eden načinov utrjevanja medsebojnih stikov pa so prav razna kul-turno-prosvetna gostovanja.
Od zborov je prvi nastopil zbor iz Trsta, ki je pod vodstvom Tomaža Simčiča zapel šest pesmi. Njemu je sledil ženski zbor iz Žirov, ki je nastopil v zelo močni zasedbi. Šteje kar 40 članic, med njimi je tudi žena sedanjega škofjeloškega župana. Zbor je ubrano odpel osem pesmi in žel navdušeno priznanje.
Nato so se oglasili razgibani zvoki Zamejskega instrumentalnega kvinteta iz Šte-verjana in vse navzoče povabili k veseli družabnosti. Ta je trajala v nočne ure, saj je bil večer tako lep in pristno spomladanski: na nebu luna, ob Vipavi pa slavčkov spev. Uspela prireditev je tako bila zasluženo priznanje našim prosvetnim delavcem iz Rupe in Peči ter jih gotovo vzpodbudila, da bodo še naprej z ljubeznijo gojili slovensko pesem in se posvečali naši 'kulturi. - jk
šanje delovanja rajonske konzulte. V zvezi s predsedniškim mestom tega krajevnega organa so prisotni soglasno potrdili veljavnost- dogovora med SSk, PCI in PSI na občinski ravni, obenem pa tudi obžalovali, da omenjeni stranki nista po dveh mesecih smatrali za potrebno odgovoriti na dopis SSk glede razčiščenja odnosov med temi tremi strankami.
Med razpravo so nadalje govorili še o nekaterih drugih aktualnih problemih. Glede nameravane gradnje ljudskih stanovanj v Pevmi so prisotni potrdili veljavnost stališča rajonske konzulte, da se zemljišče dodeli samo potrebam domačinov, ki naj bi prek svoje lokalne zadruge dobili določeno zemljišče. Nujno je, da se občinska uprava drži dane obljube, da se na ta način ohranijo jezikovne in narodne značilnosti tega kraja kot je bilo izrecno zapisano v uvodnem poročilu, ki ga je izdelal arh. Costa ob reviziji regulacijskega načrta.
Domačini so nadalje predočili občinskemu odborniku Damjanu Paulinu in ostalim predstavnikom SSk nekatera vprašanja s področja javnih del in se zavzeli za okrepitev nadaljnjega sodelovanja med pokrajinskim vodstvom in sekcijo SSk iz Pevme, Oslavja in Štmavra.
Po 28 letih je mirenska župnija spet doživela dneve milosti. Leta 1954 ga je pripravil sedaj že pokojni dekan Oskar Pahor, letos pa je delo slonelo na sedanjem župniku Mirku Žaklju. Sv. misijon je trajal osem dni, od Bele nedelje 18. aprila do naslednje nedelje 25. aprila. Vodila sta ga dva salezijanska duhovnika. Še posebej je ogrel s svojo prepričljivo besedo dr. Janez Jenko, pisec številnih knjig.
Govori so bili dvakrat na dan, zraven pa še stanovski govori o družini, čeprav so bili pred misijonom nekateri mnenja, da čas ni bil najbolj primerno izbran (delo na polju), je vendar božji Duh vernike tako razgibal, da je bila cerkev ves teden zelo dobro obiskana.
Kvartet »Quantz« v palači Lantieri
V slikovitih prostorih antične palače Lantieri v Gorici je bil v torek 27. aprila koncert kvarteta »Ouantz« iz Trsta. Sestavljajo ga štiri prečne flavte: Erika Slama, Aleksej Kalc, Fabio Devetak in Miloš Pahor, ki je tudi umetniški vodja te novoustanovljene skupine. Že ime, ki so si ga dali je zgovorno, saj je bil Ouantz zelo znana in upoštevana osebnost na glasbenem področju predvsem kar se tiče igranja flavte; temu instrumentu je posvetil obširne razprave, ki so še danes aktualne in dragocene, poleg tega pa je bil plodovit pedagog in skladatelj.
Skupina štirih flavt je precej neobičajen sestav v komorni glasbi, saj v Gorici smo to prvič slišali. Vendar je torkov koncert ponovno dokazal, da je glasba vedno lepa, če je skladateljeva misel nastala pod umetniškim navdihom in jo znajo poustvarjalci podoživljati in interpretacijsko verno posredovati.
V prvem delu smo poslušali tipično ba-ročno-galantno glasbo 17. in 18. stoletja (Telemann, Boismortier, Ouantz, von Dit-tersdorf), v drugem pa sodobne skladatelje (Am^nn Petrassi, Feld, Staaps).
Flavte so izmenično v kvartetu, triu in duu polno izzvenele; k temu je prispevala' tudi akustika galerije Lantierijeve palače. Izvajalci so dokazali resna prizadevanja predvsem kar se tiče zvoka, intonacije in tudi interpretacije.
Slovenskemu katoliškemu prosvetnemu društvu »Mirko Filej« v Gorici, ki je večer pripravilo, je treba priznati, da zna, čeprav s skromnimi sredstvi enakovredno prispevati k splošnemu kulturnemu življenju v Gorici.
- n - n
Števerjan
Odobritev občinskega proračuna. Na redni seji v četrtek 29. aprila je občinski svet odobril proračun za leto 1982. Proračun predvideva 1.098.677.730 lir dohodkov in prav toliko izdatkov. Pri glasovanju je bil proračun sprejet z 12 glasovi večine, manjšinski zastopniki so se pa vzdržali. Odobritev proračuna je poglavitni dokument občinskega sveta, kajti le z odobrenim proračunom more teči delo na občini.
. Skrb, za sestavo proračuna ima odbornik za finance, ki je v števerjanu Ciril Ter-pin. Naj sledi nekaj postavk iz proračuna: javna uprava 123.917.000; šolstvo in kultura 127.512.000; socialno področje 19 milijonov 568.000; javne usluge in ceste 10.301.000; ekonomsko področje 1.198.000; javna dela: občinski vodovod 535.000.000; popravila cest 26.000.000; ureditev šolskega poslopja 80.000.000; popravilo javne ure 5.000.000; šolski prevozi 3.485.000. Izdatke bosta v glavnem krili država in deželna uprava.
S te seje naj povemo še to, da je na začetku g. župan poročal o obisku belgijskih Slovencev v Števerjanu, nakar je predlagal prispevek občine za otroški vrtec v znesku 5 milijonov lir, kar je bilo sprejeto. Svet je odobril tudi nagrade županu in občinskim odbornikom ter svetovalcem. Glede cest povejmo, da je v načrtu ureditev ceste skozi Grojno prek Bukovja na vrh Števerjana. Stroški so preračunani na 500 milijonov in jih bo krila pokrajina s prispevkom iz Osimskih sporazumov.
Tudi naše griče pesti suša. Trtni poganjki so majhni. Trava je komaj ozelenela, dočim bi morala biti že godna za košnjo. Zaradi suhega vremena so pa sadna drevesa lepo cvetela, vendar če ne bo dežja, bo tudi sadja malo.
Naša vas se tudi z veseljem pripravlja na III. Pastirčkov dan v nedeljo 9. maja. Velik transparent na glavnem trgu opozarja vse na ta praznik.
★
Siromak se pogosteje smeje kot bogataš (Seneka).
Posebno pohvalo zaslužijo vsi, ki so g. župnika pri organiziranju misijona podprli in z njim velikodušno sodelovali. Naj omenimo župnijski svet, bralce beril pri maši, vse, ki so cerkev okrasili, dalje pevski zbor s pevovodjem Andrejem Budinom, Markom Vukom pri orglah in Justinom Žigonom, ki skozi vse leto zvesto sodeluje ob nedeljah pri prvi maši. Mogočen je bil sklep misijona, ko se je vsa župnija zahvalila Bogu za prejete milosti in se izročila Mariji v njeno materinsko varstvo.
Bog daj, da bo za letošnjo jesen tudi naša slovenska skupnost v Gorici doživela podobne dneve milosti, ko bo ob 10. letnici slovenske duhovnije tudi za naše vernike sv. misijon.
Umrl je župnik Lojze Rozman
V ponedeljek 3. maja je v prvih popoldanskih urah za vedno zatisnil oči duhovnik Lojze Rozman, dolgoletni župnik v Trebčah. Rodil se je 22. junija 1911 v Šmihelu pri Ilirski Bistrici. V duhovnika je bil posvečen 30. septembra 1934. Služboval je v raznih župnijah v Istri, od leta 1959 pa je bil župnik v Trebčah. Zadnja leta ga je močno prizadela bolezen. Več mesecev je bil v bolnišnici, nazadnje v sanatoriju pri Obelisku. Trpljenje je vdano prenašal.
K zadnjemu počitku so ga položili v sredo 5. maja popoldne v Trebčah.
* * *
Ob smrti župnika Lojzeta Rozmana žaluje slovenska zamejska skavtska organizacija. Gospod Rozman je bil svoj čas duhovni vodja slovenskih tržaških skavtinj, pobudnik in duhovni vodja skavtske skupine v Trebčah. Njegova dobrota bo ostala vsem članom organizacije v hvaležnem spominu.
Poimenovanje poklicnega zavoda pri Sv. Ivanu
Med številnimi šolami, ki so dobile ali bodo dobile poimenovanje, je tudi »Državni poklicni zavod za industrijo in obrt« v Trstu. Svoj sedež ima sedaj v prostorih bivše umobolnice. Poimenoval se bo po znanem slovenskem učenjaku Jožefu Stefanu. Ta je bil po rodu koroški Slovenec in je postal profesor fizike na dunajski univerzi. V znanstvenem svetu se je proslavil z odkritjem zakona o toplotni prevodnosti plinov. S pomočjo tega zakona je prvi izračunal toploto sončne površine. Umrl je leta 1893. Slovesno poimenovanje bo v soboto 8. maja ob 11. uri.
Omenjeni poklicni zavod ima tri oddelke in sicer: za orodne mehanike, za kemijske operaterje ter za monterje in popravljavce radijskih in televizijskih sprejemnikov. Letos študira na tej šoli 166 dijakov ‘in dijakinj. študij je raždeljen v dva tečaja: prvi obsega tri leta in po opravljenem izpitu se dijak lahko zaposli kot specialist. Lahko pa študij tudi nadaljuje še dve leti in po maturi Ima možnost, da se vpiše na univerzo. Zavod vodi ravnatelj Pino Rudež.
Seja SSk za kandidatne liste na Tržaškem
Pokrajinski svet Slovenske skupnosti v Trstu je v sredo 28. aprila svojo sejo v celoti posvetil bližnjim upravnim volitvam za obnovitev tržaškega občinskega in pokrajinskega sveta.
Najprej je pretresal predloge za sestavo kandidatnih list za pokrajino, občino in krajevne sosvete. Po razpravi in pregledu vseh predlaganih kandidatur je odobril kandidatno listo za pokrajino, katere nosilec je bivši pokrajinski svetovalec in odbornik dr. Zorko Harej. Za nosilca liste za tržaški občinski svet je bil potrjen bivši občinski svetovalec dr. Aleš Lokar.
V nadaljevanju seje je pokrajinski svet SSk razpravljal o programih za pokrajino, občine in konzulte ter o pripravah in oblikah volilne propagande. Sestava celotnih list kandidatov in programov bosta predstavljeni na posebni tiskovni konferenci.
Iz delovanja slovenske zamejske skavtske organizacije
Za velikonočni čas je SZSO in sicer veja volčičev in veveric pripravila duhovno obnovo in tekmovanje v izdelavi pirhov. Tekmovanja so se z originalnimi izdelki udeležile številne skupine, ki se zbirajo na Proseku, Repentabru, Nabrežini, Devinu, Mavhlnjah, Mačkoljah, Rojanu in Skednju. Komisijo, ki si je izdelke ogledala, bo podelila nagrade na bližnjem jurjeva-nju.
Kot pred časom izvidniki in vodnice tako so se v nedeljo 25. aprila najmlajši člani organizacije srečali in se prijateljsko pomerili s svojimi vrstniki iz Gorice.
Srečali so se na bazoviški gmajni, kjer smo voditelji že prej pripravili igrišča za razne panoge kot so Med dvema ognjema, skaut-ball, skalp idr. Lepo vreme, čeprav vetrovno, je pripomoglo k dobremu vzdušju. Otroci so se naužili svežega zraka, se pozabavali, sprostili ter se med seboj seznanili. Podobna srečanja nudijo tako tudi otrokom iz mesta, da se temeljito razgibajo v naravi, predvsem pa je seveda pomembno, da se otroci privadijo na življenje v skupnosti.
Po živahno preživetem dnevu smo udeleženci sklenili krog ter se s Pesmijo slovesa poslovili od bratov Goričanov ter si obljubili, da se bomo zopet srečali. Velja
Sestanek pokrajinskega vodstva
Slovenske skupnosti u Krminu in Pevmi
Sv. misijon v Mirnu
namreč poudariti, da je bilo to srečanje prvo, kar zadeva najmlajše člane organizacije in se mora še ponoviti kot važen element povezave med goriškimi in tržaškimi Slovenci. - Marjanka Rebula
Poimenovanje slovenske šole pri Domju
Na dan 1. maja je bila pri Domju slovesnost poimenovanja tamkajšnje osnovne šole po slovenski učiteljici, pisateljici in javni delavki Mari Samsi. Prišlo je zelo veliko ljudi, domačinov in gostov. Spomenik je odkril sin pokojne učiteljice Bogo Samsa, blagoslovil ga pa je domači župnik in veroučitelj na tej šoli dr. Angel Kosmač. Učitelj Boris Žafran je na kratko orisal zgodovino šole pri Domju, nato pa govoril o življenjski poti Mare Samsa. Po rodu Svetoivančanka se je posvetila učiteljski službi, a se je morala zaradi fašizma zateči v Slovenijo, kjer je poučevala na štajerskem. Nemci so jo leta 1941 izgnali v Srbijo, od koder se je vrnila v Ljubljano, pa bila spet aretirana in poslana najprej v taborišče Gonars, nato pa na Rab. Zadnji leti vojne je preživela v partizanih In se nato vrnila na Tržaško. Tu je osnovala in začela izdajati mladinski list »Galeb«.
O Mari Samsi kot vzgojiteljici je spregovoril ravnatelj Stanislav Škrinjar, v Imenu občinske uprave Dolina pa je prisotne pozdravil župan Edvin Švab. Pester kulturni spored je dopolnil slavje.
Prosek-Kontovel
Ob novi oskrunitvi spomenika padlim v NOB na Proseku je 23 vaških kulturnih in športnih organizacij, krajevnih odsekov političnih strank in upravnih teles, zbranih na skupnem sestanku 21. aprila sestavilo in objavilo protestno resolucijo, v kateri obsojajo to nizkotno dejanje, ugotavljajo, da ostajajo pristojne oblasti brezbrižne do teh dogodkov in jih s svojo pasivnostjo spodbujajo ter zahtevajo, da se dokončno preprečijo taki zločini in se enkrat za vselej ustvarijo pogoji za miroljubno življenje v naših krajih.
Iz Slovenije
Nov molitvenik
V	kratkem bo v Ljubljani izšel nov molitvenik »Kristjan moli«. Ob tej priložnosti so prišli predlogi, da bi spremenili besedilo pri sklepanju molitve »Čast bodi Očetu in Sinu in Svetemu Duhu«, da bi odslej molili tako, kakor že dolgo molimo na koncu psalmov: »Slava Očetu in Sinu in Svetemu Duhu - kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej in vekomaj. Amen.«
Pri molitvi angelovega češčenja pa naj bi pred tretjo zdravomarijo besedilo »In Beseda je meso postala« spremenili v »In Beseda je človek postala.«
Slovenska škofovska liturgična komisija je gornje predloge sprejela. Novi način molitve naj se uvede z letošnjo veliko nočjo.
Slomškova zadeva
Kongregacija za svetniške postopke je 18. dec. 1981 objavila odlok o pregledu spisov božjega služabnika Slomška. V tem odloku beremo, da ni ovire, da bi se postopek ne mogel nadaljevati. Pater Bruno Korošak, frančiškan, univerzitetni profesor v Rimu in izvedenec v svetniških postopkih, pripravlja drugi del postopka za razglasitev Slomška med blažene ali svetnike: tako imenovano Positio historica, se pravi, znanstveni življenjepis škofa Slomška. To delo je še posebej potrebno, ker ni več živih prič, ki bi mogle pričati o krepostih škofa Slomška. Pater Bruno Korošak je to delo prevzel od škofa dr. Krambergerja, ki je že sam opravil veliko dela.
Kdaj bo to delo končano? Vsekakor molimo, naj Bog po svojem posegu-čudežu potrdi svetniško življenje škofa Slomška.
■	Na postaji Šesto Marelli podzemske železnice v Milanu je prišlo do požara, ki je popolnoma uničil dve vlakovni kompoziciji. Po prvih ocenah znaša materialna škoda več milijard lir. Osebje in potniki so se pravočasno rešili. Odgovornost za požar si je kasneje prilastila neka teroristična organizacija kot protest zaradi procesa Moro, možno pa je, da so teroristi povsem naključni požar izrabili v svoje propagandne namene.
Umrl je župnik Srečko Rejc
V torek 4. maja zvečer je umrl po daljšem bolehanju v bolnišnici sv. Justa v Gorici upokojeni župnik Srečko Rejc. Star je bil 78 let. Po pogrebni maši v stolnici v četrtek dne 6. maja so ga položili k večnemu počitku na goriškem pokopališču.
O pokojniku, ki je moral v časih fašizma zaradi zvestobe slovenstvu mnogo pretrpeti, bomo več poročali v prihodnji številki. Vsem svojcem izrekamo iskreno sožalje.
Odprt blagovni sejem v Gorici
V petek 30. aprila je bil ob navzočnosti podtajnika v ministrstvu za industrijo G. Fontane v Gorici odprt 12. blagovni sejem ESPOMEGO 1982. Svoje proizvode razstavlja 140 domačih in 43 tujih udeležencev, ki so iz San Marina, Jugoslavije, Avstrije in Madžarske. Jugoslavijo predstavljajo razna podjetja iz Slovenije kot Poslovna skupnost za živilsko industrijo Slovenije, Šampionka iz Renč, Poligalant-Plastika iz Volčje Drage, tekstilna tovarna iz Okroglice, IKA iz Ajdovščine in Združenje obrtnikov Nova Gorica. Sejem bo odprt do nedelje 9. maja vključno.
V nedeljo 2. maja je bilo v okviru razstave v dvorani na razstavišču nagrajevanje za zvestobo delu, ki ga že 15 let opravlja goriška Trgovinska zbornica. Med 37 nagrajenci je tudi pet Slovencev in sicer: Ana Offizia por. Brezigar, ki je uslužbena v Katoliški knjigarni v Gorici, Branko Faganel, upokojeni uradnik v tovarni Offi-cine meccaniche goriziane, Anton Černigoj, urar in zlatar v Tržiču, Alojz Bužinel, kmet in vinogradnik na Subidi pri Krminu ter Avgust Štekar, kmetovalec v Števerjanu.
Sovodnje
Smrtna nesreča. V petek 30. aprila je na glavni cesti v Sovodnjah neki domačin z avtom podrl 73-letnega Antona Tomšiča, ko se je peljal z motornim kolesom proti Škrljam. Ob silovitem čelnem trčenju je Tomšič zadobil hude telesne poškodbe ter umrl že med prevozom v goriško bolnišnico. Pokopali so ga v torek 4. maja na domačem pokopališču.
Ob tem tragičnem dogodku izreka so-vodenjska sekcija SSk članom družine in sorodnikom iskreno sožalje.
Občinska seja. Bila je v ponedeljek 26. aprila. Osrednja točka je bil proračun za leto 1982. Predvideva namreč 1 milijardo 14 milijonov lir dohodkov in prav toliko izdatkov. Poleg 380 milijonov rednih dohodkov bo imela občinska uprava na voljo še 584 milijonov lir od prenosa kapi-talov, od prispevkov po zakonu Bucaiossi, iz prodaje občinske zemlje, s 23 milijoni iz lanskega prebitka ter z najetjem posojila. Vse 4e dohodke bo uporabila za javna dela kot je npr. dograditev telovadnice, za infrastrukture v obrtniško industrijski coni v Rubijah (Malnišče), za razširitev ceste v Škrljah, za razna popravila na pokopališčih, za nasaditev topolov, za zasežena zemljišča. Iz postavke Bucaiossi, ki znaša 50 milijonov, bodo črpali sredstva za dela in ojačitev nove javne razsvetljave in za druge manjše posege.
V ostalem je proračun takole razdeljen: javna uprava 136 milijonov, šolstvo in kultura 67 milijonov, socialno področje nad 85 milijonov. Za kritje primanjkljaja pri vodovodnem konzorciju CAFO bo treba odšteti 10 milijonov (lani osem), za vzdrževanje cest in javno razsvetljavo 56 milijonov. Za športna društva je letos občinska uprava namenila 2 milijona (lani enega), za prosvetna pa 6 milijonov (lani pet).
Pri razpravi o proračunu je predstavnik SSk Branko Černič interveniral glede postavke, ki govori o preskrbi onemoglih in o letnem prispevku za kritje primanjkljaja Industrijskemu konzorciju, ki znaša 6 milijonov 475.000 (lani 3.421.000). Želel je vedeti pri postavki glede onemoglih, če občinska uprava poleg te postavke, ki vsebuje zgolj vzdrževanje onemoglih v raznih ustanovah ter še kakšno majhno finančno pomoč ubogim ostarelim, kaj misli na bolj konkretno socialno službo. V tem oziru bi se lahko občinska uprava povezala s kako drugo slovensko občino, da v okviru Krajevne zdravstvene enote zaprosi državo oz. deželo za prispevek in bi z njim zaposlila kako strokovno izobraženo osebo, ki bi na domu oskrbovala ne samo ostarele, temveč tudi telesno in duševno prizadete. Glede primanjkljaja Industrijske-
ga konzorcija pa je bil Cernic mnenja, da nima smisla vztrajati v njem kot član, ker se bo to lahko kasneje slabo obrestovalo.
Podžupan Klemše, ki je odbornik za finance in je razlagal postavke tega proračuna je v odgovoru na Černičevo 'interpelacijo skušal pojasniti, zakaj uprava ni pomislila na tako rešitev kot jo je predlagal Cernic. Po Klemšetovem mnenju je delovanje Krajevne zdravstvene enote še neurejeno, zdravstvena reforma v državi pa se vse prepočasi izvaja.
Glede članstva v Industrijskem konzorciju pa se je pokazalo, da gre tudi za različna stališča vodstev raznih strank. Tako je glasilo goriške SSk »Naša pot« napovedalo morebitni pristop njenega predstavnika v to ustanovo. Podžupan Klemše je tudi navedel razloge, zakaj občinska uprava vztraja v tem konzorciju. Pri tem je navedel korist, ki jo imajo od tega naši ljudje, ki so se lahko naselili na področju, ki ga upravlja konzorcij.
Remo Devetak (SSk) je vprašal, zakaj ni v proračunu postavke, ki je bila na sestanku o proračunu domenjena in se nanaša na železniški podvoz. Kar pa se tiče kanalizacije v Rupi in na Peči je bil isti svetovalec mnenja, naj se z deli začne kakor je bilo rečeno, ko je bil odobren okvirni načrt za celotno občinsko omrežje.
Podžupan Klemše je pojasnil, da je prišlo do spremembe postavke o delih na železniškem podvozu po sestanku o proračunu. Odbor je mnenja, da se ta dela letos še ne bodo izvedla, saj zavisijo tudi od železniške uprave, zato so razpoložljiva sredstva namenili za dograditev telovadnice. Kar se tiče kanalizacije, občinska uprava za letos ne namerava najeti posojila, dela na tem področju pa se bo 'izvedlo le z naprošenim prispevkom. Posledica vsega tega pojasnjevanja je bila, da so se svetovalci SSk pri glasovanju o proračunu vzdržali.
Poleg točk upravnega značaja je svet o-dobril prodajo 120 kv. m občinske zemlje na Vrhu. Društvu Vipava je dovolil postavitev kioska na Peči. Ta prostor je last občine oz. spada pod jusarske pravice.
Srebrna poroka
V sredo 28. aprila sta obhajala srebrno poroko Walter Bertolini in Irena Vetrih. Skupaj z otroki (imata jih sedem) in sorodniki sta prišla v goriško stolnico, kjer sta pred 25 leti sklenila zakonsko zvezo. Bog ju je blagoslovil s številnim naraščajem in tudi drugače, saj sta si ustvarila v Moši veleblagovnico za divjačino in živilske potrebščine.
Jubilantoma naše čestitke in voščila še za zlato poroko.
Šport;
MOŠKA D LIGA
Olympia Terpin-Italcantieri 3 : 1
(15 : 6, 15 : 12, 8 : 15, 15 : 9)
01ympia Terpin: Špacapan M., Cotič M. in Š., Cernic M., Dornik, Kuštrin, Terpin.
S sobotno zmago nad tržiško ekipo ITC je 01ympia dosegla pomemben rezultat, saj je ohranila drugo mesto na lestvici takoj za tržaško ekipo Nuova Pallavolo, s katero se bo srečala to soboto.
Tržičani se niso znali uspešno postaviti po robu Goričanom, razen v tretjem nizu, ko so izkoristili trenutek zmede in neodločnosti pri OJympiji in jo spravili v zagato (3 : 13). Goričani so sicer premostili trenutno krizo, a so morali prepustiti niz nasprotnikom. Popravili so v četrtem nizu, s katerim so zmagali tudi tekmo.
Tekmi je sledilo veliko število občinstva, škoda le, da je del slovenske publike, sicer navijačev štandreške Juventine, glasno vzpodbujal italijansko moštvo.
MOŠKA I. DIVIZIJA
Olvmpia-Mossa 1 : 3 (11:15, 10:15, 15:9, 11:15)
Poraz, ki ga je 01ympia doživela pretekli teden je pripisati predvsem izredni površnosti pri serviranju. Le v tretjem setu so naši igrali bolje in prevladali, a žal to ni zadoščalo.
ZENSKA I. DIVIZIJA
Olympia-Soča 3 : 0
(15 : 5, 15 : 9, 15 : 2)
01ympia: Bertolini K. in M., Klanjšček, Olivo, Perše, Mažgon, Primožič, Šuligoj, Burnik.
Soča: Carli, Devetak, Cotič, Cernic, Con-zutti, Ferlat, Visentin, Kovic, Maraž A, in E. - G. R.
V Župnijskem domu v ŠTEVERJANU bo v nedeljo 9. maja ob 16,30
III. Pastirčkov dan
Nastopili bodo otroci z Goriškega in Tržaškega s pestrim sporedom. Poskrbljeno bo tudi za primerno zakusko otrokom in odraslim. Vstop prost. Pred nastopom bodo ob 16. uri v cerkvi šmarnice za vse udeležence. Zato pridite pravočasno! Sodelovali bodo: Mladinski zbor iz Števerjana; zbor Kekec; zbor »Šopek« iz Mačkolj; mladinski zbor iz Nabrežine; glasbena šola iz Doberdoba z Orff instrumenti; glasbena šola iz Gorice s harmonikami; otroci iz Gorice z igrico; Zamejski instrumentalni ansambel.
Knjižne novosti v Katoliški knjigami v Gorici
De Martini: Molitev - edinstvena revolucija.
Vider: Mož in žena. Krščanski pogled na zakon.
Roth: Radetzkyjeva koračnica. (V tem svojem romanu je Roth upodobil tri generacije moških potomcev neke navidezne slovenske družine Trotta v polstoletnem okviru časa in dogajanj v avstro-ogrski monarhiji.)
Kmecl: Fran Levstik v besedi in sliki.
Kocijan: Josip Jurčič v besedi in sliki.
Snoj: Gavženi hrib.
Maček: Spomini.
Korejske pravljice: Tiger iz pogorja Komgang.
Slikanica: Slonček športnik.
Atlas sveta za osnovne in srednje šole. Ponatis.
Mali slovvnik wlosko-polski i polsko-wloski. Warszawa 1981. Ponatis.
Webster's new collegiate dictionary. Massachusetts. USA.
Če sem izbral formulo: čim manj odpovedi in čim več uživanja, le kako bom drugim mogel kazati pot? (Danijel Rops).
spomin na moža in očeta Antona 50.000; Marija Mahnič-Coccoli v spomin na moža Cesara 10.000; ista v spomin na Antona Klarič 5.000; Erminija Daneu Kalc ob prvi obletnici smrti moža Ivana v njegov spomin 10.000; Luigi Napolano ob krstu prijatelja 20.000; Viljem Dalla Valle ob krstu 20.000; Angelina Filippi ob 60-letnici svojega moža 10.000; Marija Hollstein v spomin na Jožefo in Natalijo 10.000; Netka Brišček-Škerlavaj v spomin na Ludvika Sosič 10.000; družina dr. Fabjan ob krstu hčerkice Mire 50.000; N. N. - K.FjN. 50.000; Borut Bajc, boter ob krstu male Mire 10.000; N. N. italijanskega jezika 20.000; razni 59.000 lir.
Za cerkev na Banah: Zofija Gorup v spomin na Lucijano Pahor 10.000 lir.
Vsem plemenitim darovalcem Bog povrni, rajnim pa daj večni pokoj!
OBUESTILA
V Kulturnem domu v Gorici bo v soboto 8. maja ob 16. uri podeljevanje bralnih značk učencem, ki so se izkazali v branju knjig mladinske literature. Sodelujejo o-snovne šole goriške pokrajine.
Državni poklicni zavod za industrijo in obrt »Jožef Stefan« v Trstu vabi na slovesnost poimenovanja v soboto 8. maja ob 11. uri na sedežu šole v ul. S. Cilino 16. Spored: priložnostni govor, odkritje obeležja šole in kipa Jožefa Stefana, kulturni program ter razstava šolskih izdelkov.
SSG v Trstu bo v prihodnjih dneh v Kulturnem domu uprizorilo »Krvavo svatbo«, ki jo je napisal Federico Garcia Lorca. Premiera je v petek 7. maja ob 20,30 za red A; ponovitve bodo v soboto 8. maja ob 20,30 za red B, v nedeljo 9. maja ob 16. uri za red C, v sredo 12. maja ob 20,30 za red D, v četrtek 13. maja ob 17. uri za red I, ob 20.30 pa za red E.
V Društvu slov. izobražencev v Trstu bo ponedeljkov večer posvečen srečanju z Ar-naldom Bressanom, prevajalcem Ivana Cankarja v italijanščino. Začetek ob 20,30.
V Slovenskem kulturnem klubu bo v petek 14. maja ob 19. uri predavanje o slovenski zamejski kulturi. Govoril bo prof. Martin Jevnikar.
■
DAROVI
Za Katoliški dom: V.J.D. 50.000; N. N. 10.000; N. N. 50.000; Marijina družba 30.000; N. N. 10.000; N. N. 3.000; N. N. 3.000; N. N. 3.000; N. N. 10.000 lir.
Antonija Hribernik, Gorica, za gobavce
50.000, za cerkev sv. Ivana v Gorici in za cerkev v Novi Gorici po 25.000 lir.
Adeiina Hrovat: za zvonove na Madagaskarju 300.000, za misijonski sklad 20.000 in za lačne otroke 30.000 lir.
Za pevsko sobo v Rupi: N. N., Rupa 47.000 lir.
Za zbor Rupa-Peč: prijatelj iz Gorice 50.000; N. N. družina iz Rupe 50.000 lir.
Za Marijin dom v Rojanu: Livio in Danila ob prvi obletnici smrti Emila Švagelj 20.000; družina v spomin Marije Mikolj 20.000; Antonija Malič 20.000 lir.
Za cerkev na Ferlugih: Danila Maver v spomin na sestro Kati 10.000 lir.
Ob tretji obletnici smrti dragega brata Edvarda: Marija Ban za cerkev na Banah
5.000, za lačne po svetu pa 10.000 lir.
Za cerkev na Opčinah: Danila in Rinko Vidau namesto cvetja na grob Giordana Trento 10.000; družina Ferlat v isti namen 10.000; prav tako družina Bernard Sosič 10.000; enako Evelina in Zvonko Vidau 15.000; Kristina Keipan 20.000; družina So-sič-Trento v spomin na Giordana Trento 50.000; družina Marija in Klavdij Klarič v
glasba. 16.00 Strategija napetosti v Italiji. 17.00 Kulturna kronika. 17.10 Mi in glasba. 18.00 Pesniki so čudenje sveta. 18.40 Iz beležnice Viljema Cerna.
Četrtek: 8.10 Doma in na tujem. 9.30 Pravica do pokojnine in socialnega varstva.
10.10 Koncert. 10.45 Oddaja za 2. stopnjo osnovne šole. 11.30 Izbrani listi. 12.00 Od Milj do Devina; beležka. 14.10 Mladi pred mikrofonom. 14.55 Naš jezik. 15.00 Jugoslovanski izvajalci. 16.00 Domači obrazi. 16.35 Južnoameriški motivi. 17.00 Kulturna kronika. 17.10 Koncert v gledališču Verdi v Trstu 28. marca letos. 18.00 Četrtkova srečanja. 18.30 Sodobne slovenske novele.
Petek: 8.10 130 let Družbe sv. Mohorja.
9.30 Stilno pohištvo. 10.10 Koncert. 11.00 Oddaja za srednjo šolo. 11.30 Literarni listi. 12.00 Na goriškem valu; beležka. 13.20 Četrtkova srečanja. 14.10 Otroški kotiček.
14.30 Tolstoj: »Ana Karenina«. 15.00 Film in filmska glasba. 16.00 Živozeleno. 17.00 Kulturna kronika. 17.10 Primorska poje (dekliški zbor Košana, Ciril Kosmač, Varnost, Rdeča zvezda, zbor bratov Vodopivec). 18.00 Kulturni dogodki. .18.40 Kako ti je ime?
Sobota: 8.10 Mali leksikon telesne kulture in prostega časa. 9.30 Onkraj zvezd.
10.10 Koncert. 11.30 Literarni listi. 12.00 Oddaja o Reziji; beležka. 14.10 Mladi pisci.
14.30 Poslušali boste. 14.55 Naš jezik. 15.30 Dijaška tribuna. 17.00 Kulturna kronika.
17.10 Primorska poje (Jadran iz Milj, S. Kumar z Repna, Studeno, Janko Premrl-Vojko, mešani zbor Divača). 18.00 »Veš, poet, svoj dolg...« 18.45 Vera in naš čas.
Jožica Lasič por. Čefarin
i Mb JUH
Spored od 9. do 15. maja 1982
Nedelja: 9.00 Sv. maša iz župnijske cerkve v Rojanu. 10.30 Nediški zvon. 11.00 Mladinski oder: »Janko in Metka«. 11.30 Nabožna glasba. 12.00 Narodnostni trenutek... 14.10 Na goriškem valu. 14.40 Šport in glasba ter prenosi z naših kulturnih prireditev.
Ponedeljek: 8.10 Arhitektura in arheologija... 10.10 Koncert. 11.30 Beležka. 12.00 Kulturni dogodki; kako ti je ime? 13.20 Beseda in pesem. 14.10 Otroci pojo. 14.30
Tolstoj: »Ana Karenina«. 15.00 Glasbeni ping pong. 17.00 Kulturna kronika. 17.10 Mi in glasba. 18.00 Računalnik v službi človeka.
Torek: 8.10 Dogajanja iz polpretekle dobe. 9.30 Ali ste že prebrali? 10.10 Oddaja za otroški vrtec. 10.20 Koncert. 11.30 Izbrani listi. 12.00 Kulturno pismo; beležka. 14.10 Otroški kotiček: »Najlepše bajke za najmlajše«. 14.30 Pesmi brez besed. 14.55 Naš jezik. 15.00 Glasbeni magazin. 17.00 Kulturna kronika. 17.10 Z besedo o glasbeni umetnosti. 18.00 G. Biichner: »Vojček«.
Sreda: 8.10 Slovensko planinstvo na Tržaškem. 9.30 Alternativna kozmetika. 10.10 Koncert. 10.45 Oddaja za 1. stopnjo osnovne šole. 11.30 Literarni listi. 12.00 Pod Ma-tajurjan; beležka. 13.20 Primorska poje (Stu ledi, mešani zbor Štandrež, zbor L. Bratuž, Gorica). 14.10 Otroški kotiček. 14.30 Tolstoj: »Ana Karenina«. 15.00 Ameriška
8. maja 1976
maja 1982
te šestič je zacvetela pomlad, ko tebe ni več med nami. A vemo, ti nisi umrla, ampak živiš v Bogu. Z nezmanjšano ljubeznijo, kakor včeraj tako danes in jutri, te nosimo v svojih srcih.
Starši, mož in sestra z družino
Sovodnje-Gorica, v maju 1982
OGLASI
Za vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski 300 lir, osmrtnice 250 lir, k temu dodati 15 % davek IVA.
Odgovorni urednik: msgr. Franc Močnik Tiska tiskarna Budin v Gorici
Izdaja Katoliško tiskovno društvo
V ponedeljek 3. maja je Gospod življenja poklical k sebi svojega duhovnika
LOJZETA ROZMANA
Sobratje duhovniki ga priporočamo v molitev.
Trst - Trebče, na dan pogreba 5. maja
&1
KMEČKA BANKA
Ustanovljena leta 1909
GORICA	Korzo	Verdi,	51
Telefon:.84206 • 84207 - 85383 Telefon menjalnice: 83909 Te!ex 460412 AGRBAN
VSE BANČNE USLUGE MENJALNICA
RAZPOLAGAMO Z VARNOSTNIMI SKRINJICAMI
..KATOLIŠKI GLAS« V VSAKO SLOVENSKO DRUŽINO!