51« številka« Maribor, Sne 30. junija 1917 Letnik IX Iftufotabu HtfM — C^So t®t© *. i K Ifr— rtät® 1 «a, I . S’—~ im , % . iso t&mim. 't . . >*—■ §HMk| Av»4rlSc: — IpIoTet» ■ • o i5‘— šle vitke. w» i® v£«ar|«v. - A ibe in upravniStvo: Maribor &§&® Eliea, S. — TeteSon St. 313. Neodvisen političen list za slovensko ljudstvo. TL «rodidiB&MMi ** «or« wsssis *>*V'^t^iHjOMMnNaKSB «5' afajaumjš* aMlrfjnii© uradno p®F®#iJto. Dunaj, 29. junija. Italijansko bojišče. Južnovzhodno od Gorice in na ozemlju Plöcken je toil sovražni artilerijski ogenj živahnejši. Boško bojišče. Razen pomnoženega bojnega delovanja v Galiciji nič važnejšega. Iz naj novejšega nemškega uradnega poročila. Berolin, 29. junija. Francosko bojišče. Hudi boji med kanalom La Bassee in Scarpe. Istotako pri Arrasu in na črti Hulluch—Gavrelle južnovzhodno od Arrasa. Hudi boji so se tudi vršili pri kraju öppy, kjer se je Anglježem posrečilo vdreti v prve nemške črte. Na črti Malancourt—Avoeourt se-vernozahodno od Verduna se je pa Nemcem posrečilo na dveh mestih vdreti v franeoiske postojanke. Novi hrvatski ban. Cesar je dne 29. junija imenoval poslanca dr. Antona pl. Mihaloviča za hrvatskega bana. Včeraj popoldne je novi ban v Larmnuirgu v cesarjeve roke položil prisego. Sklicanje ruske ustavodajne skupščine. Petrograd, 28. junija. Začasna ruska vlada razpisuje volitve za u-stavodajno skupščino za dne 30. septembra 1917. — Zborovati pa bo začela skupščina dne 13. oktobra-t. 1. Država m nemški narod. (Izvirni dopis iz Dunaja.) Kar imamo pri nas ustavno življenje, se sučejo politični boji največ krog razmerja nemškega naroda do države in do drugih narodov. Po številu sicer tvori nemški narod v Avstriji samo dobro tretjino vsega prebivalstva, vendar je gospodoval desetletja neomejeno v deželnih zborih in v državnem z-boru. Z maliimi izjemami so stale vlade na strani avstrijskih Nemcev, vsa moč je bila združena, v njihovih rokah. Ko so pa drugi narodi napredovali gospodarsko in kulturno, so zahtevali opravičeno tudi za-se tistega mesta v državi, ki jito gre. S krepkimi sunki se je posrečilo posameznim narodom si osvojiti postojanke, ki jih je doslej smatralo nemštvo za svojo dedno posest. Razširjenje volilne pravice je pripomogto največ, da so avstrijski Nemci izgubili neomejeno oblast po raznih deželah in zlasti tudi večino v državnem zboru. Nemštvo se je čutilo s tem hudo udarjeno. Navajeno je bilo, državne koristi s-matrati za svoje in narobe, z eno besedo: .Nemštvo je istovetilo sebe z državo. Kot namišljen steber države je zato branilo vsak čas svoje narodne koristi pod pretvezo, češ, dla korist države zahteva državni, jezik. Pozabilo je popolnoma, da vsi narodni boji niso bili naperjeni proti državi, ampak da je šlo za državo. Zadnji tak poizkus je vslied odločnega nastopa neuemških narodov, med katerimi jugoslovanski zastopniki niso bili zadnji, s Clamovim padcem srečno splaval po vodi. Se pred tremi tedni, je bil naš boj za narodno avtonomijo in izjava jugoslovanske delegacije posebej v očeh naše birokracije — — veleizdajstvo. Kolik preobrat v tem kratkem času. Kar se je zdelo nemogoče in nedosegljivo, prodira vedine dalje in globlje. Pojem narodne avtonomije, ki more po mnenju resnih politikov, — tudi nemških edino rešiti zamotani avstrijski problem, ni več grad, zidan v oblake, ampak vprašanje, s katerim se resno pečajo tudi nam sicer narodno nasprotni krogi. Avstrija ni narodna država, ampak država narodov. Njen obstoj. njena moč in napredek njenih narodov je odvisen od tega, ako jo bo mogoče tako preustrojiti, da bodlo vsi narodi živeli in se razvijali svobodno drug poleg drugega in ne drug proti drugemu. Vprašanje je le, ako bodo Nemci pojmovali varnost sedanjega trenutka. Dogodki v parlamentu bi , skoro kazali, da se v tem oziru pripravlja prevrat. Nemci se hočejo združiti v močno skupino, h klateri hočejo pritegniti tudi socialne demokrate. Ta nameravana združitev pomenja, da hočejo pokopati stare sanje o nadvladi nemštva nad drugimi narodi, o državni misiji nemštva in da, se hočejo boriti z združenimi silami za svoje pravice kot narod proti drugim narodom Isto dokazujejo razni pojavi v nemškem časopisju. To bi pomenjalo že v bližnji bodiočnosti pot iz centralizma ven do narodne avtonomije. Duševni oče „Deutsche Volkspartei“, Fisehhof, pravi nekje: Država, ki potom centralizma brez potrebe pospešuje sovražne spopade, postane torišče narodnih strastij, bojišče obupno se borečih nayodov. Centralizem kot grob sloge narodov postane grob državnega obstoja, e. Izjava dr. Korošca o »tališču m apr am SeidlerJ cvesm ministrstvu. Ko se je dne 26. junija v državnem zboru predstavilo novo ministrstvo, je v imenu Jugoslovanskega kluba podal načelnik dr. Korošec sledečo izjavo: Parlament je bil tri leta obsojen k onemoglosti in molčanju. Danes imamo vlado, katera pravzaprav nima druge naloge nego da čaka začetka preuredbe monarhije, katero mora izvršiti predvsem parlament. Notranji politični položaj je popolnoma spremenjen. Vi tem političneta položaju smatrajo Jugoslovani za najvažnejše, da pokažejo svojo zvestobo do države s tem, da dovolijo sedanji vladi najpotrebnejše. Toda to bodo storili v trdni zavesti, da bo tudi država vedela za nas in da pripravljamo vlado, ki bo vzela v svoj program preureditev monarhije. Samo zaupanje v bodočnost narekuje Jugoslovanom njihovo sedanje stališče. Rane, ki so bile vsekane Jugoslovanom v tej vojni, so težke in globoke. Morje solz in krvi se razliva čez jugoslovanske pokrajine. V tem za jugoslovansko ljudstv o tako težkem času pa hočejo zastopniki Jugoslovanov pokazati ljudstvu, da nišo do zadnjega trenutka opustili upanja v izboljšanje razmer. Upanja, da se bližajo Jugoslovani trenutku samoodločb Ive iu sv obode in- da se približujejo s trdnimi koraki svobodni združeni domovini. Naloga vlade bo, da odstrani vse ovire, ki nasprotujejo preureditvi mon arhije. Vlada torej ne sme pod nobenimi pogoji odlagati rešitve vprašanja o prehrani; istotako tudi ne sme niti trenutek čakati na. zopetno uposta-vitev ustave in zakonitosti; pred vsem mora vlada tudi gledati, - da se odpravijo vse vrste protizakonitih preganjanj na jugu naše monarhije. Vlada mora v notranjosti pripraviti mir med narodi. Ta notranji mir je brezpogojni predpogoj za splošni mir med nabodi. (Viharno pritrjevanje pri Jugoslovanih.) Povsod na svetu prihaja čut človečanstva zopet o ospredje; misel o kakem zasužnjevanju narodov nikjer ne najde odobravanja. Prvi znanilci' svetovnega miru priha jajo oči vidno v deželo. Zaupamo trdno, da ne bo naša monarhija stavila nobenih ovir na pot želji in zahtevam trpinčenih narodbv in naše zaupanje stavimo v ljubezen do pravičnosti našega monarha in njegova neumorna prizadevanja, za mir. (Burno o-dobravanje in ploskanje pri Jugoslovanih.) Iz tega razloga so se odločili Jugoslovani, da glasujejo danes za proračunski provizorij. Dostaviti pa morajo slovesno izpoved, da ostanejo trdni in neomajni v boju za svobodo sajmoodločitve jugoslovanske domo-une." (Živahno pritrjevanje in ploskanje pri Jugoslovanih.) Državni zbor. Seja dne 26. junija. V tej, seji se je predstavilo novo ministrstvo. Dr. vitez pl. Seidler je povdarjal prehodni značaj sedanjega ministrstva in je razvijal mali delavni program vlade: proračunski provizorij, podaljšanje poslanskih mandatov, volitev delegacij in pravičnejša razdelitev davkov potom uvedbe davka na vojne dobičke. Dalje je povdarjal ministrski predsednik, ßa bc skrbela vlada za trpeče ljudstvo, ki vstraja v tej vojni res na občudovanja vredlen način. 'Vlada bode obrnila vso pozornost preskrbi z živili in s premogom Voditelj finančnega ministrstva dr. Wimmer je predložil zbornici načrt zakonske predloge o obda-čenju vojnih dobičkov. Poslanec Steinwender je kot poročevalec proračunskega odseka poročal o štirimesečnem začasnem proračunu. Nato so podajali za^ stopniki raznih klubov izjajve, ali bodo glasovali za proračun ali ne. Kmetski poslanci so ostro kritizirali postopanje oblasti pri rekviriranju živil. Poslanec Parrer je imenoval razne centrale „židovska društva“, poslanec Huber pa jih je nazival „centrale ode-ruštva.“ Poslanec dr. Kor o š e c je podal izjavo Jugoslovanskega kluba. Govor prinašamo v posebnem članku. Ko so govorili vsi priglašeni govorniki, je prešla zbornica k glasovanju. Proračunski štirimesečni provizorij se je sprejel z 292 glasovi proti 150 glasovom. Za provizorij so glasovali: Jugoslovani, Poljaki, nemški krščanski socialni, nemški nacional-ei in nekaj članov Unio latine. Proti pa: Cehi, U-krajinci, nemški socialni demokrati in italijanski poslanci iz južne Tirolske. Seja, dne 27. junija. V sredo, dne 27. junija, je predsednik ob začetku seje naznanil, da so poslanci Daszynski, dr. Stojan in dr. Hrüban stavili na vlado nujna vprašanja, kako je gledle priprav za mirovna pogajanja. Dredsednik predlaga, naj interpelanti ob konci? seje utemeljijo svoja vprašanja, Nato je bil začasni proračun sprejet tudi v 3« čitanju. Zbornica je sprejela tudi predlogo, da se doba poslanskih mandatov podaljša do 31. dec. 1918. Zbornica o mirovnih pogajanjih. Nato je prešla zbornica k razpravi o vprašanjih prej omenjenih poslancev glede priprav za mirovna pogajanja. Predlog poslanca Stojana, ki ga je vložil v i-menu zveze katoliških duhovnikov v zbornici, se glasi : .„Kot- zastopniki krščanske vere ljubezni in miru smatramo za svojo dolžnost, ustrezajoč namenom sv. Očeta Benedikta XV. in Nj. Veličanstva cesarja Karla I., staviti sledeči predlog: Visoka zbornica naj sklene: C. kr. vlada se nujno poziva, da stori vse potrebne korakle za skorajšnji sklep častnega miru.“ Poslanec Daszynski je izjavil: Zahtevati moramo uradno izjavo o vojnih ciljih Avsfro-Ogrske in njenih zaveznikov. Skrajni čas je, da nam avstrijska vlada sporazumno z zunanjim ministrstvom pove, kateri so naši vojni cilji in kake mirovne zahteve in mirovne pogoje b‘o naša država, stavila v svetovni vojski. Ce se nam pravi, da se nahajamo v obrambi, tedaj to ne odgovarja resnici, posebno ako pogledamo na vojni zemljevid. Geslo: brez pridobitev in brez odškodnin, še nič ne pove. Kako se naj tčmi besedami reši poljsko vprašanje ? Ali. je prikjbjjitev Galicije Poljski aneksija? Ali naj oropane zavežriiš-ke dežele ostanejo brez odškodnine? Kdo se ho pečal s tem,, kako popraviti žrtve sedanje vojske Na vse to zahtevamo odgovora, .%, Ceško-katoliško-narodni poslanec .Stoiaji ,.je,’nnteN meljeval svoj predlog tako-le: Člani državnozborske duhovniške zveze povzdigujejo svoj glas po miru. d$ se more zbornica celotno in nerazdeljeno posvetiti socialni preosnovi in postaviti svoje sile v službo v-sega, kar more človeštvo osrečiti ip oblažiti. Člani državnozborske duhovniške zveze so zastopniki krščanske vere, vere miru in ljubezni. Truditi se moramo, da se uresničijo mirovne želje sv. Očeta. (Pritrjevanje.) Člani zveze hočejo, da se udejstvi mirovno delo našega cesarja in da se ustreže najbolj vročim željam naših narodov. Želja po miru je splošna in samo tisti, ki postavljajo svoje osebne koristi nad splošno blagobit in korakajo preko mrtvih trupel in želijo doseči samo svoj cilj, niso za mir. V imenu človečanstva roti govornik vlado, naj stori vse, da pomaga privesti mir. Svoje poglede povzdignemo k tistim, ki odločajo o vojski in miru ter jih prosimo, naj v tej izstradalni vojski ne preslišijo prošenj mater in otrok. Mi poznamo težave, ki se jim nastavljajo na pot. Vlada naj ničesar ne spusti, da se doseže časten, a ne oborožen mir. Mi hočemo podpirati vse, kar nas oprošča, in izogibati se vsemu, kar nas tlači. V plemenitem tekmovanju so avstrijski narodi doprinesli velike žrtve. V zahvalo zato se jim naj da darilo svobodnega razvoja. Vsa monarhija se naj o-jači in deli monarhije naj po svoje k temu prispevajo, Knez miru naj nakloni, da se bo zopet mir naselil v naši domovini, v nesrečni Evropi in na vsem svetu. Zbornica naj potrdi vprašanje državnozborske duhovniške zveze in obistinijo se naj besede: j Vsa, kar solnee jo obsije, (jLIveti mirna Avstrija! Nato je katoliško-narodni Ceh dr. Hruban utemeljeval svoje vprašanje tako-le: Zastopniki češke, katoliške, narodne in krščanskosocialne stranke s-matrajo za svojo najsvetejšo in najodličnejšo dolžnost vesti in sicer ne samo kot poslanci, ampak tudi kot katoliki, da storijo vse, kar je pripravno pospešiti zopetno zbližanje med narodi. (Živahno pritrjevanje.) Kakor je rekel papež Benedikt XV. v svoji spomeni-ßi po prvem vojnem letu. naj se v neizmerni plamen sovraštva vlije hladilne vode. To storiti pa more le udejstvovanje pravega in čistega človečanstva, prave in resnične ljubezni djo bližnjega. Da pripravijo v tem smislu tla za taka pogajanja, so se zbrali meseca februarja 1917 katoliški parlamentarci k mednarodni konferenci v Curihu v Švici. Načelom, ki jih je postavila ta konferenca, in resnemu prepričanju udeležencev popolnoma odgovarja vprašanje, ki se je danes radi miru stavilo v zbornici. Mi hočemo popolno gotovost in jasnost o tem, da bo vlada res vse storila,, dla pospeši mir ter vse po poštenosti prispeva v njegovo dosego. Kot resnični zastopniki Širokih ljudskih krogov imamo pravico, dač to poizvemo, Končno pa odgovarja to, kar želimo, tudi visokim ciljem našega mladostnega cesarja ter je tudji našlo svoj izraz v cesarjevem prestolnem govoru. Vse to odgovarja najbolj vročim željam ljudstva. V-lada naj posluša glas ljudstva, da ne bo prepozno. (Živahno pritrjevanje in ploskanje.) Na vprašanja poslancev Daszynskega, Stojana in Hrubana je ministrski predsednik dr. vitez Seid-ier odgovoril sledeče: Na ta vprašanja bi pravza- prav moral odgovoriti zunanji minister, ker to spada v njegov delokrog. Sporazumno ž njim izjavljam sledeče: Domnevanje omenjenih vprašanj, kakor da bi c. kr. vlada pravico samoodloeitve narodov priznala kot podlago za stalni mir. je krivo. Vlada stoji ua stališču točke o temeljnega državnega zakona z dne 21. septembra 1867, po katerem se pravica, s-kleniii mir, pridržuje cesarju. Po tem določilu je vladarju tudi zaupana pravica, v tistem odRočilnem trenutku varovati interese in potrebe avstrijskih narodov. Izrecno varujoč te vladarske pravice krone, je vlada vsak čas pripravljena, sporazumno s svojimi LISTEK. Dr. Ivan vitez Zolger, Na Dunaju, due 23. junija 1917. Uradna, dunajska ..Wiener Zeitung“ prinaša danes vest o povišanju sekeijskega načelnika dr. I-vansa Zolger v vitežki stan. Vest, ki je že nekaj časa preje krožila po časopisih, se torej oficijelno potrjuje. Z veseljem beležimo to vesi in s ponosom zremo na odlikovanega, ki je naš rojak iz Štajerskega, ter se je vsikdar. tudi kazal kot takega. Dr. vitez Žolger velja v dunajskih uradniških in znanstvenih krogih za izreden talent in menda mu to ne manjša, ugleda, da se je do visokega mesta, ki ga zavzema v predsedstvo ministrskega sveta, povspel iz lastne moči brez vsake protekcije. Dr. Ivan Zolger se je porodil leta 1807 v Devini pri Slov. Bistrici. Svojega rodu do danes ni pozabil in rad zahaja v svojo prelepo domovino, soln-Puc Južno Štajersko. Dovršivši gimnazijske študije, gosvečal se je na vseučiliščih v G radiem in Parizu gpavniški vedi. Leta 1S94 je vstopil na Štajerskem v politično službo ter služil dalj časa, pri okrajnem glavarstvu v Ptuju. Leta 1895 je bil promoviran v Gratteu suh auspiciis imperatoris za doktorja pra-KV;! lita 1898 so ga pozvali v naučno ministrstvo. nüM> je prišel v tiskovni oddelek ministrskega pred-plllatva ter bil leta 1902 imenovan za ministrskega podtajnika. Kmalu potem, menda leta 1903, se je Idr. zavezniki na podlagi častnega miru pričeti s sovražniki pogajanja, a odklanja vsako drugo podlago za mirovna pogajanja. Naš zunanji minister je javno izrazil našo pripravljenost za Časten mir, kateri daje jamstva za prosti zavarovani razvoj monarhije. O tem niti naši sovražniki ne morejo dvomiti. Dokler naši sovražniki ne sprejmejo tega stališča naše vlade in naših zaveznikov, se bomo naprej borili v trdnem zaupanju, da bodo junaški čini naših armad, z-druženi z požrtvovalnim delovanjem zaledja, prinesli dan, ob katerem bo narodom monarhije s Častnim mirom zaisigurancj plačilo za njih vstrajainje. Od resničnega Človečanstva narekovane namere, ki govorijo iz predloženih vprašanj in ki jih vlada/ popolnoma v pošte va, se smejo smatrati kot dokaz, da ima politika osrednjih vlasti, katera stremi za. dosego častnega miru, krepko oporo v prepričanju visoke zbornice, v volji'avstrijskih narodov. Govor ministrskega predsednika ni nič kaj za- : dovolj H zbornice, ki je upala, da bo dr. vitez Seid-ier dal bolj jasen odgovor in bo bolj krepko označil naše vojne, oziroma mirovne cilje. Po govoru ministrskega predsednika se je otvorila razprava o ministrovem odgovoru. Socialni demokrat Seitz je napadal zunanjega ministra grofa Cernirm, Izjavil je, da izvajanja ministrskega predsednika pomenijo veliko presenečenje. Ako je angleški ministrski predsednik Lloyd George pameten, naj .da prvi stavek tega govora, v katerem vlada oporeka, da bi imeli narodi pravico določevati svojo usodo, javno nabiti, Take ministrske besede so naravnost voda na mlin .naših sovražnikov. Izjava grola Cernina je taka, da more vojsko podaljšati in nanovo zanetiti vojno odločnost naiših sovražnikov. — Češki socialni demokrat 'dr. Soukup je tudi napadal grofa C er niti at fin se je zavzemal za težnje avtonomije Slovanov v Avstriji. — Nemški nacionalen dr. Stölzl je govoril med pritrjevanjem Nemcev ter je povdarjal, da Še tudi na,ši sovražniki niso dlali svojim narodom pravice, da bi sami določevali svojo usodo. Nagla šal je, da ima država pravico hrambe v sili. (Medklic socialnega demokrata Behyne: Živijo vislice!) Dr. Stölzl je zavračal poslanca Daszynskega, ki je v svojem govoru trdil, da so knezi in kralji povzročili vojsko. Po Stölzlovem mnenju ni vojske povzročil noben cesar ali kralj, ampak dobičkaželjni kapitalizem. Ob 5. uri popoldne se je seja zaključila. Seja, dne 28. junija. V teji seji se je nadaljevala mirovna debata. Prvi je govoril rusinski socialdemokrat Wityk, ki se je zavzemal za pravico samoodločitve narodov. Naslednji govornik, načelnik krščanskosocialne zveze, prelat Hauser, je povdarjal potrebo miru ter je o vladni mirovni izjavi pripomnil, da je bila prav nerod-no sestavljena. Govornik je končno naglašal, da mu je naš cesar danes zopet zatrjeval, da se neprestano trudi, • da bi dosegel mir. Žaklj-iSd je z besedami: Naj bi se plemenite želje našega vladarja kmalu izpolnile. Slovenski poslanec dr. Rybar je naglašal, da pomeni izjava vlade veliko razočaranje za zbornico in sploh za vso monarhijo. Prepričani smo lahko, da naš cesar, ki si je tako naglo pridobil sdmpatiie avstrijskih narodov, ne bo vladal po vzgledu kakega samodržca, ampak da postane ljudski vladar. S takimi izjavami se mu gotovo ne služi. Posebno Jugoslovani si ne bodo dali odvzeti pravice samoodloče-vanja v tej državi. V Avstriji moramo priti do sporazuma, do notranjega miru, ako hočemo napram i-nozemstvu nastopati s potrebnim povdarkom in doseči zunanji narodni mir. Govornik ie končal z besedami: Demokracija bo zmagala in nam priborila tu- Žolger z delom o „avstrijskem odredbenom pravu“, (Österreichisches Verordnungsrecht), ki je bilo leta 1898 izšlo ter vzbudilo vseobčo pozornost, habilitiral za privatnega docenta na dunajskem vseučilišču. Ko se je v ministrskem predsedstvu izkazala potreba posebnega državnopravdnega oddelka, nui je bil dr. Žolger pozvan ua Čelo. Ta oddleiek si je pod njegovim vodstvom pridobil sčasoma velik vpliv, posebno ker so se v njem stekale tudi zadeve tičoče se nagodbe z 'Ogrsko. Ta snov je dovedla dir. Žolger ja do najintenzivneiših preiskavanj vseh zgodovinskih, državnopravdiiih. da celo terminoloških vprašanj, ki so v zvezi z nagodbo. Vslecji svoje temeljitosti je spoznal dr. Žolger. da so prava podlaga avstrijsko-o-■ grške nagodbe ogrski zakoni in se torej pričel učiti ogrskega jezika, ki si ga je v kratkem tako prisvoji l.dia je s sigurnostjo tolmačil najtežja terminološka in pravna določila itak. že zveriženih ogrskih drža-vnopravdnih zakonov. Sad teh študij je znamenito delo ..Drža vnopravdna nagodba med Avstrijo in ; Ogrsko“. ki je izišla v Lipskem leta 1911 pri Dunker in Humboldtu. Knjiga je bila. epohalnega pomena, ker je nudila avstrijskim državnopravnim krogom: prvič dosloven in kritičen prevod besedila ogrskih zakonov. Dr. Žolger je bil odslej pri nagodbenih pogajanjih z Ogrsko desna roka vsakega avstrijskega ministrskega predsednika, pa. tudi v dpugijh držav-nopra.vdtnih vpraša,njih merodajen in mnogokrat odločilen svetovalec. Njegovo delovanje se je opetovano priznalo z napredovanji in odlikovanji — dr. Žolger je vitez Leopoldovega reda, reda železne krone TIL vrste in Franc Josipovega reda. Se le leta 1915 je di trajen mir. (Živahno odobravanje pri Jugoslovanih.) Poljak 'Londzin povdarja razveseljivo dejstvo, da se je sv. Oče že takpj ob začetku vojske potegnil za mir in še sedaj vedno deluje in se neprestano trudi, da bi se čimprej končalo nesmiselno prelivanje krvi. Žal, da napori sv. Očeta, niso dosegli zabeljenega uspeha; vendar pa je sv. Oče toliko dosegel, da se je olajšala usoda vojnih vjetnikov in da se izmenjavajo invalidni vjetniki. Vsi narodi mu zato morajo biti hvaležni. Dunajski krščanski socialec Mataja je povdarjal, da je ravno katolijška vera tista vez, ki spaja avstrijske narode. Morajo se pa tudi obnoviti idealne vezi, ki so pred vojno združevale katolike raznih držav. Ce se bo to storilo, potem je upanje, da se bodo izbrisali sledovi sovraštva, ki so nastali tekom vojske med posameznimi narodi. Ena vez je pa Še ostala tudi med vojsko in to je oseba sv. Očeta, ki se neprenehoma trudi za mir. Ko so govorili še nekateri drugi poslanci, je bila mirovna razprava zaključena. Prihodnja seja v torek, dne 3. julija. Predlogi in interpelacije jugoslovanskih poslancev. Poslanci Hladnik, dr. Korošec in tovariši so vložili predlog glede rekviriran j a cerkvenih zvonov. Poslanec dr. V e rsto )v jš p k in tovariši so interpelirali skupno ministrstvo radi postopanja u-radnih organov proti slovenskemu prebivalstvu in u-radovanju v slovenskem dlelu- Spodnjega Stajerja od strani nemških uradnikov, radi pristranskih konfiskacij nemških in slovenskih časopisov. Poslanec dr. Verstovšek je nadalje inter-peliral zaradi preganjanja Slovencev začetkom vojske. Navaja obširno posamezne slučaje in zahteva odločno, da se nedolžnim žrtvam da zadoščenje in najstrožje kaznujejo odgovorni Činitelji, ki so povzročili te krute krivice. Poslanec dir. Benko v i č predlaga, naj se odpravijo realni fidejkomisi in naj sie odškodujejo o-sebe, ki so bile tekom vojske politično zasledovane, po nedolžnem obsojene ali nezakonito zaprte. Pritožbe radi rekviriranja živine. Naši poslanci Roška r. B r e n ö i Ö, dr. Šušteršič, dr. Laginja, in dr. Sesardič so se dne 27. t. m. pritožili pri voditelju poljedelskega ministrstva in pri ministru Hofer ju radi rekviriranja živine v našiti krajih. Sporočili so ministrom,, kako nepravilno in neenako postopajo dandajnes oblasti pri odvzemanju živine. Bati so je„ da bo v naiših krajih vsled neprestanega rekviriranja zadan naši Živinoreji za več let skoroda smrten udarec. Naj se tudi na Ö-grskem rekvirira živina. Vlada naj strogo preišče in odpravi vse nedostatke pri rekviriran ju živine in tudi žita. Ministra sta obljubila, da bosta vpoštefvala želje in pritožbe naših poslancev. Za oproščen ja in za dopuste. Poslanec R o š k a r in nekateri drugi poslanci so bili dne 27. junija pri novem deželnobramboVs-kem ministru podmaršalu pl. Czappu. "Opozorili so ga, da je nujno potrebno, naj se prošnje za oprošče-nje in dopuste kmetskih črnovojnikov, ki so pri s-pravljenju žetve nujno potrebni, hitreje rešujejo; pri novih prošnjah, naj se dovoli, da dotičniki ostanejo doma, dokler se prošnje ne rešijo. Minister je pos- bil imenovan sekcijskjm predstojnikom; sedaj pa, ga je Nj. Veličanstvo povišalo v viteški stan. Dr. Ivan Žolger je socialno in umstveno eden prvih naših mož; živeč v srečnem zakonu, vzgaja, čast mu bodi, svoje tri ljubke otroke vseskozi v slovenskem duhu ter je tako vzgled marsikateremu našim, ki, posebno na Dunaju in na višjih mestih, radi pozabljajo narod in domovino, ki sta jih rodila. Z odprtim srcem in jasnim zanimanjem zasleduje dr. žolger slovenske težnje ter pokrtaga, kjer le more. Državniku, znanstveniku in zvestemu svojemu sinu čestita danes narod slovenski na njegovem zasljuže-nem povišanju v viteški stan ter mu želi, še obilo v-spehov in sreče. Zveplenke» Prof. Fr. Pengov v „Mentorju.* (Konec.) Morda si že videl krasno blesteče S-kristale, ki jih dobivajo zlasti v ogrijeniških (vulkanskih) pokrajinah; v prodajalni pa dobiš S lahko v nepravilnih gručavih kosih sivkaste barve ali pa. v palicah do 25 cm dolgih ali kot. žvepleni cvet, rahel, lepo rumen prah. Kjer so starokopitni, nevešči čebela.rji, tam rabijo še žveplen papir ali žvepleno platno, 2—8 cm široke trakove, pomočene v raztopljeno S, a tudi izkušen vinotržee rabi te stvari za žvepjanje sodov, — da se jih ne prime plesnoba. tanee zelo prijazno sprejel in je obljubil, da bo te kmečke želje dalekosežno vpošteval. Pri cesarju. Cesar je dne 28. in 29. junija sprejel celo vrsto parlamentarcev. Dne 28. junija sta bila med'drugimi pri cesarju načelnik Češkega Svaza Stanek in zbornični podpredsednik vitez Pogačnik. Cesar se je s Stanekom pogovarjal o Čeških, narodnih zadevah. Stanek se je po avdijenci izrazil: „Sem zelo zadovoljen, mi imamo res pravega ljudskega cesarja.“ Vitez Pogačnik je cesarju obširno poročal o političnih ciljih Jugoslovanskega kluba in sicer posebno gljede tega, da se doseže jugoslovanska narodna avtonomija. Cesar je odgovoril, da že kmalu namerava preustrojiti ministrstvo. Pogačnik je povdarjal, da smatra preustrojitev vlade z ministri-rjojaki, ne kot umestno, pa|Č pa bi želel, da se za posamezna strokovna ministrstva določijo poslanci raznih narodov in da se .število teh ministrstev po ogrskem vzorcu potatnoži'. Dne 29. junija je cesar sprejel hrvaškega poslanca Spinčiča, kateri mu je poročal o razmerah na Primorskimi. Ta dan so bili v avdijenci še razni drugi poslanci ter predsedstvo gosposke in poslanske zbornice. V torek, dne 20. junija, je cesarica v polurni avdijenci sprejela poslanca SpinČiča. l)r. Ravnihar — Markhl. Nemškonaejonalni poslanec Marki je izrekel o-čitek. da je izjava, k,i jo je podal poslanec dr. Korošec v seji dne 30. maja, enaka izjavam jugoslovan-okih odborov v inozemstvu, zlasti v Londonu in Ci-kagb7'dTT7{15'^lünb'“rari«saal fljtMfs tem K Wr--usr» & ur— Ssčiifci sMm* S P— pMsjfei psnstsKS! F 'Ir— Grihtm 1 ’S"-- Vlit!AVBC ■ Masi IW. FilreiM imm tepÄ in zlatiti po te «IBilil Odgovorni urednik: Vekoslav Stepan. iTisk tiskarne sv. Cirila y Mariboru,