©@IM1KMJ©IEIIGLAS Leto XLIV - št. 59 - CENA 17 din Kranj, torek, 30. julija 1991 <€► MERKUR <# 7.-13. stran 10°/« znižanje cen pri nakupu nad 1.000,00 din za gotovinsko plačilo in za člane stanovanjskih zadrug! GLASOVA STOTINKA F^:*^ Nikar krematorija v mesto! Vsebolj je očitno, da posebni odpadki v več kot 4.000 sodih, ki so jih pripeljali iz Bosne, ni so naključju na železniških tirih jeseniške železarne. Po več ostrih protestih Jeseničanov, da morajo odpadki nujno z Jesenic, je ministrsko za varstvo okolja in urejanje prostora moralo priznati: da nima nobene rezervne lokacije in da pravzaprav sploh ni druge rešitve, kot da se v opuščenih obratih železarne namesti incenerator (= krematorij) za univerzalen sežig odpadnih snovi. Resnici na ljubo je treba priznati, da doslej v Sloveniji ni bilo posluha, kaj šele možnosti, da bi sistemsko rešili problem odpadnih snovi. Taka dediščina sicer res izključuje vsakršno odgovornost sedanje vlade, kije zaradi političnih razmer morala nenadoma prevzeti kar 900 ton nevarnih odpadkov, ki jih je poslala v podržavljeno železarno! A čeprav bodo najbrž vsi jeseniški odpori zaman, bi bilo pošteno Jeseničanom odkrito povedati vsaj tole: ob inceneratorju bo dobilo delo komaj 50 nezaposlenih delavcev in se s tem nikakor ne bo reševala jeseniška socialna proble- matika! M tudi res, da bi v svetu stali taki agregati sredi naselij! V svetu je riziko predelave takih snovi tudi izredno visoko ocenjen, kar se odraža v astronomskih zavarovalnih premijah za požar, eksplozijo, civilno odgovornost... Kljub »vrhunski« tehnologiji so na takih agregatih pogoste okvare in pogosti periodični izpusti nezgo-relih strupenih plinov v okolje. Gre za nevarne strupe, ki se ne razkrajajo, pride pa lahko tudi do genetskih okvar pri naslednji generaciji potomcev. Kaj bi se slepili! V teh odpadkih bo tudi strup PCB, ob njegovem razkroju nastaja drug strup, zaradi katerega so v Sevesu denimo, morali izseliti 700 prebivalcev, 50.000 glav živine zaklati, za saniranje, ki še po desetih letih ni končano, pa so namenili 220 milijonov švicarskih frankov... Čeprav je železarna v izjemno težkem položaju in čeprav hi se ji obetal dobiček, pomeni sežig vseh slovenskih in uvoženih strupov sredi strnjenega naselja, sredi mesta, neoprostjivo tveganje. Mar moramo res počakati na žrtve, da bomo verjeli grozljivim podatkom tuje strokovne literature? • D. Sedej Zvoki stare glasbe Radovljica - S koncertom dr. Hermanna Buchnerja se je v nedeljo zvečer v radovljiški graščini ob soju sveč začel tradicionalni festival Radovljica 91. Letošnji program tradicionalnih koncertov stare glasbe je sicer okrnjen zaradi znanih razlogov, kljub temu pa se bodo do konca tedna v Radovljici zvrstili še trije koncerti: duo Lorenz - Novak jutri v sredo, v petek čembalist Shalev Adel in v nedeljo zvečer madžarski ansambel za staro glasbo Kecskes ensemble. • L. M., foto: Gorazd Šinik Kranj, Bohinj, 27., 28. julija -Minuli konec tedna so bile na Gorenjskem kar tri velike športne prireditve. Na letnem bazenu v Kranju so se od petka do nedelje na 1. odprtem prvenstvu republike Slovenije merili naši najboljši plavalci. V soboto popoldne je kolesarski klub Sava organiziral kolesarski večerni kriterij, v nedeljo dopoldne pa dirko po ulicah Kranja. Čeprav je bila mednarodna udeležba okrnjena, je bilo tekmovanje zanimivo, gledalci pa so lahko uživali ob tesnih bojih najboljših. Na veliko veselje domačinov je na dirki po ulicah Kranja zmagal domačin, Aleš Pagon, uspeh gostiteljev pa je dopolnil Marko Polanc s tretjim mestom. Najboljši v večernem kriteriju je bil Martin Hvastja (Rog). Se eno atraktivno in za športnike vse bolj privlačno tekmovanje pa je bilo v Bohinju, kjer so se pomerili naši najboljši triatlonci. Med moškimi je zmagal Jani Tomšič, med ženskami pa je bila najhitrejša Nataša Nakrst - Kosmač. Več o prireditvah preberite na športni strani, o športnem utripu Gorenjske v zadnjem mesecu pa v Glasovi stotinki. V. Stanovnik, foto: G. Šinik Brnik, 26. julija - Po natanko mesecu dni so brniško letališče ponovno odprli, že v petkovih jutranjih urah je Adriino letalo poletelo proti Beogradu, popoldne pa sta direktor Adrie Airways Janez Kocjan-čič in direktor brniškega letališča Vinko Može s kozarcem šampanjca pričakala potnike in posadko Adriinega letala DC-9, ki je priletelo iz Londona. Z njim se je iz Londona vrnilo okoli 20 otrok, ki so se tam med počitnicami učili angleščine, letalo je pristalo ob 15.35, že ob 16. uri pa je poletelo proti Sarajevu, na čelu posadke Adriinega letala je bil pilot Avgust Greif. Na kratki tiskovni konferenci pa sta Janez Kocjančič in Vinko Može spregovorila o ponovnem odprtju letališča. Več na 3. strani. M. V. Foto: G. Šinik Predlog republiške vlade Poltretji odstotek za vojno škodo Škodo, ki nam jo je povzročila zvezna vlada s prekinitvijo plačilnega prometa in pristajanjem na zaplembe premoženja, pa bomo skušali kompenzirati s carinami. Ljubljana, 30. julija - Slovenska vlada predlaga, da bi skladno z zakonom o posebnem prispevku solidarnosti v letu 1991 do konca leta plačevali dodatni solidarnostni prispevek za odpravljanje vojne škode v višini 2,5 odstotka. Škodo, ki jo je Slovenija dodatno utrpela, ker zvezna vlada ni preprečila izločitve Slovenije iz jugoslovanskega plačilnega prometa ter zaplemb slovenskega premoženja v drugih delih Jugoslavije, pa naj bi Slovenija kompenzirala s carinami oziroma manjšim prispevkom v zvezno blagajno. Predstavniki vlade oziroma ustreznih ministrstev so tudi povedali, da umik armade iz Slovenije ni povezan z delitvijo premoženja. Tu so stališča vlade in predsedstva republike enaka. Delitev bo opravljena skladno z deležem, ki ga je imela Slovenija po letu 1945 pri prispevanju v zvezno blagajno, posebna komisija pa bo že sedaj razrešila vprašanje vrnitve opreme in oborožitve slovenske teritorialne obrambe, ki jo je armada nezakonito zasegla lani. Obrambno ministrstvo bo v kratkem predstavilo javnosti analizo vojne v Sloveniji. Pri tem so bile koristne informacije, ki so jih dali vojaki in starešine, ki so prestopili na slovensko stran. Slovenija je zasegla dve prisluškovalni središči, eden je bil v središču Ljubljane, drugi pa na Pohorju, z materialnimi dokazi o prisluškovanju slovenskim organom in najvišjim predstavnikom Slovenije. Enega slovenske sile niso zasedle. Gre za središče ob italijanski meji, ki ga vojska sedaj prazni, namenjeno pa naj bi bilo predvsem prisluškovanju navzven. • J. Koš-njek IP^RENJSKI^H SEJEM KRANJ, 9.-18. 8. • široka potrošnja • kmetijska mehanizacija VEČERNI ZABAVNI PROGRAM od 19. do 24. ure PROST VSTOP Tržna vpetost gorenjskega gospodarstva v jugoslovanskega Prodaja bistveno večja od nakupov Kranj, 26. junija - Za gorenjsko gospodarstvo je značilna usmerjenost v izvoz, še bolj pa je bilo doslej tržno vpeto v gospodarstva drugih republik in pokrajin, zato bo zaradi gospodarske vojne v Jugoslaviji izvoz moralo še pospešiti. Podatke o kupoprodaji gorenjskega gospodarstva, ki so jih zbrali na Območni gospodarski zbornici v Kranju, se nanašajo na lansko leto, ko je skupna prodaja gorenjskega gospodarstva znašala 36,77 milijarde dinarjev, nakupi pa 29,92 milijarde dinarjev. Prodaja v Sloveniji je imela 52,8-odstotni delež, prodaja v tujino 19,1-odstotnega, prodaja v druge republike in pokrajine pa 28,1-odstotni delež. Nakupi v Sloveniji pa so imeli 65,8-od-stotni delež, nakupi v tujini 14,3-odstotnega, v drugih repu- blikah in pokrajinah pa 19,9-od-stotnega. Gorenjsko gospodarstvo je imelo tako lani nakupe s prodajo pokrite 123- odstotno; v Sloveniji je bila 98,7-odstotna, pri blagovni menjavi s tujino 163,8-odstotna, pri menjavi z drugimi republikami in pokrajinami pa 173,4- odstotna. Še bolj izrazita pa je mednarodna in jugoslovanska tržna vpetost, če pogledamo podatke za gorenjsko industrijo, saj je imela lani prodaja v Sloveniji 39,4-odstotni delež, v tujino 26,9-odstotnega in v druge re- publike in pokrajine 33,7-od-stotnega. Nakupi v Sloveniji pa so imeli 60,7-odstotni delež, v tujini 20.8-odstotnega in v drugih republikah 18,5- odstotnega. Tako je gorenjska industrija v druge republike prodala za 8,46 milijarde dinarjev blaga, tam pa ga je kupila za 3,6 milijarde dinarjev. Jugoslovansko gospodarstvo bo zato gorenjska industrija toliko bolj občutila in na dlani je, da se lahko rešuje s pospeševanjem izvoza. • M. V. C^MSISSSMK:GLAS 2. STRAN NOVICE IN DOGODKI ZUNANJEPOLITIČNI KOMENTAR MIHA NAGLIC Balkanski sindrom Na robu vojnega stanja, ki ta čas prevladuje na jugoslovanskih tleh, nas ne zanimajo le neposredni povodi za to absurdno prelivanje krvi in uničevanje materialnih dobrin - teh je nebroj - temveč in predvsem globlji, zgodovinski razlogi tega dogajanja. Radi hi razpoznali in določili to socialno bolezensko stanje, mu postavili diagnozo - da bi ga vsaj razumeli, če ga že pozdraviti ne moremo. Diagnoza bi lahko bila: balkanski sindrom. Gre za skupek bolezenskih znakov (simptomov), značilnih za hudo in zaenkrat še neozdravljivo bolezen. Nekateri v opisu geneze tega sindroma sežejo daleč nazaj, vse do rimskega cesarja Teodozija I. Velikega, kije leta 395 razdelil svoje cesarstvo na vzhodni in zahodni del. To za nas ne bi bilo nič posebnega in bilo bi že zdavnaj pozabljeno, če se ne bi stoletja zatem tudi meja dveh drugih imperijev, avstrijskega in turškega, ustalila na skoraj isti črti. In če se ne bi "veliki trije" na Jalti dogovorili, da bo po drugi svetovni vojni taista tudi osnova za razdelitev interesnih območij v Jugoslaviji po načelu "fifty-jifty" (50 : 50). Teodozij I., njemu sledeči rimski in bizantinski vladarji, pa avstrijski cesarji in turški sultani ter vojskovodje in politiki 20. stol. - vsem so bila balkanska tla poligon za take in drugačne delitve. Izjemi sta bila le dva državnika: kralj Aleksander I. Zedini-telj in predsednik Tito. Prvemu so v Versaillesu in ob asistenci botre Francije omogočili, da si je "prisajedinio" južnoslovanske dežele nekdanje Avstro-Ogrske. Srbiji so bile te dežele nekakšen vojni plen, nagrada za udeležbo v vojni na strani Antante, za Francijo pa je bila Kraljevina SHS ena od novih držav v preventivnem obroču okrog Nemčije, ki naj bi slednji onemogočil ponovno ekspanzijo. Slovenci in Hrvati pa smo šli v to zedinjenje v naivni veri, da se, osvobojeni avstrijske nadvlade, združujemo z brati na jugovzhodu. Temelji Jugoslavije so bili torej zastavljeni tako protislovno, da nobena zgradba na njih ni mogla obstati. Drugi jugoslovanski zedinjevalec, Tito. je bil ravno prav velik in močan, da se ni uklonil jaltskemu nareku in je ponovno združil naše narode po načelu proletarskega internacionalizma, v razmeroma prosvetljenem komunističnem absolutizmu. Zdaj, ko sta velesrb-ski unitarizem in enopartijski monopol končno zlomljena, pa imamo spet to, kar se tem krajem spodobi: balkanizacijo, politično razdrobljenost, prignano do vojnih razmer. "Pa kaj se sekirate? Vojska se umika in od Evrope zapovedane tri mesece pokore bomo Slovenci že zdržali, potem pa gremo na svoje!" Tako je mnenje, ki se sliši, toda dvomi, ki se oglašajo ob dogodkih na Hrvaškem, ga utegnejo preglasiti: "Kaj pa, če nedavni pohod JLA na slovenske meje ni bil zadnji turški vpad na slovenska tla?!" "Pojdimo raje vsak na svoje, eni na vzhodno, drugi na zahodno stran jaltske ločnice." To geslo bi bilo odrešilno, toda le. če ne bi bilo "prečanskih " Srbov. Tistih, ki so pred stoletji zaradi turškega nasilja zapustili svoja domovanja, prebežali na avstrijsko stran in se naselili na hrvaških narodnostnih tleh, kot nekakšne tujerodne metastaze. Avstrijci so z njimi osnovali "vojno krajino": bili so oproščeni tlake in dajatev, ki so jim bili zavezani drugi podložnik! Avstrije, zato pa so morali biti vedno na voljo za boj proti Turkom. To dvoje - bojevitost in navezanost na privilegije - je odločilno zaznamovalo njihov značaj, v katerem sta jih potrjevala tudi Aleksander in Tito. Vojskovati se in živeti od tujega denarja - to je njih vodilo. In zdaj. ko se naposled tudi na Balkanu uveljavlja zapoved "delati in živeti od zasluženega", se z njo nikakor ne morejo sprijazniti... Dokler se v Beogradu ne streznijo in ne odstopijo od zahteve, da morajo vsi Srbi živeti v eni državi, na Balkanu ne bo miru. In vse dotlej bomo morali Slovenci in Hrvati iskati oporo pri Avstrijcih. Bosanci in Makedonci pa pri Turkih, pri tistih torej, ki so nas svoj čas razdvojili. Če v Beogradu pristanejo na (spo)razum, se bomo mogoče lahko celo kaj pametnega domenili. In končno ozdravili bolezen, ki jo označuje po slavnih, a propadlih imperijih povzročeni sindrom razdrobljenosti. Od Zahoda priporočana "enotna " Jugoslavija zanj nikakor ni primerna terapija. Zato svetujemo zdravljenje po delili in na daljši rok. Seja jeseniškega izvršnega sveta Jesenice, 29. julija - Danes, v torek, 30. julija, bo redna seja jeseniškega izvršnega sveta, na kateri bodo razpravljali o programu vzdrževanja stanovanj in stanovanjskih hiš v letošnjem letu, o predlogu odloka o varstvu gozdov in drugega naravnega okolja pred požarom, o ukrepu neposredne kontrole cen za ogrevanje s toplotno energijo, o poročilu komisije za cenitev vojne škode in o nekaterih drugih vprašanjih. • D. S. l stani>\ilelj in l/daj;itilj: <_ djCJM (.OKI N.ISkl (.1 AS. KRANJ Predsednik Casopisnega sveta: |\;in l)i/|al Direktor in glavni urednik: M ji K",Y';t.lj.i Odgovorna urednica: 1 copoldma Boc.n.ii Oblikovanje: Igoi Pokoru TetintCno urejanje IvoSekne. Mirjanu DruKslcr. Nada Prcvt V kranjski občini so ocenili vojno škodo in delovanje v vojni Dokončnih podatkov še ni, ocena pa je bila realna lektoriranje: M.nicla Vo/lič. rotografija: (iora/d Šmik_ Tisk: l'odjct.ie Dl I (» 'I C K- I '--k časopisov "i renj, Ljubljana_ t rednistvo: Mote l'u.idei.i I. uklon 21 l-M-n. 2\I-E35. iclcl.iv :i3-IQ3 Naročnine, uprava, propaganda, oglasi: Cesla JI \ 16. telefon: 2I.M63. Iclefax: IIK.-I > 2 I V.*<■('_______ Mali oglasi: telclou 2l7-%0 - sprejemamo neprekinjene! 24 ur dnevno na avio-m.iiskcni oJ/ivniku. uiadnc ure: vsak Jan 7.-- 13.311. oh sredah Jo I (».30_ Kranj, 24. julija - Ko so na sredini seji kranjskega izvršnega sveta pregledovali podatke o oceni vojne škode, so ugotavljali, da so bile ocene blizu sedanjih podatkov, da pa je precej več indirektne kot direktne škode. Prav ta pa še ni dokončna, saj je težko oceniti, kaj bo z neplačanimi terjatvami iz drugih republik, kaj bo z obrati kranjskih tovarn (Sava, Planika, Agromehanika...), pa turizem in promet... Kot so tudi povedali, so člani izvršnega sveta vsak dan vojne imeli seje, stalno dežurno službo, v občinski stavbi pa so se zavarovali z mrežami in vrečami peska na oknih. Ocenili pa so, da selitev občinske stavbe na rezervno lokacijo ni bila potrebna, čeprav so ves čas vojne prihajale grožnje iz vojašnice. Po podatkih o ocenjeni vojni škodi v kmetijstvu, ki so jih dobili iz krajevnih skupnostih, je precej uničenih travnikov, krompirja, ovsa, silažne koruze in pšenice, na obratnih sredstvih pa je 1.000.000 dinarjev direktne škode. Skupne direktne škode je 1.022.000 dinarjev, stroškov zaradi direktne škode je 20.000.000 dinarjev. 22.000.000 pa je indirektne škode. Škode v gozdovih (uničena mlada drevesa) je za okoli šest tisočakov, indirektna škoda pa znaša 500 tisočakov. Na cestah je v občini Kranj je direktne škode za 1.400.000 dinarjev, stroškov zaradi diretne škode je 2.9887.739 dinarjev, indirektne škode pa je za 12.350.000 dinarjev. V komunalnem gospo- V četrtek kranjska skupščina Delovna seja s prazničnim pridihom darstvu je na telefonskem omrežju 40.000 dinarjev škode, stroškov zaradi te škode je 591.122 dinarjev, indirektne škode pa je za 2.303.314 dinarjev. Na elektro omrežju in napravah je za 688.944 dinarjev direktne škode, 271.080 dinarjev je stroškov zaradi te škode, 274.580 dinarjev pa je indirektne škode. Precej škode je v industriji, veliko zaradi neplačevanja zapadlih terjatev, na opremi pa je ocenjene škode za 20.610.859 dinarjev. Največ škode v industriji pa je indirektne (izpad trga, prekinitev plačilnega prometa,...), po oceni več kot milijardo dinarjev. Pri ocenjevanju škode je bilo ugotovljeno, da direktne škode na objektih in opremi ni, je pa okrog 100 tisočakov indirektne škode (večja poraba elektrike, vode, stroški civilne zaščite...). V obrti je direktne škode več kot 647 tisočakov, škoda zaradi izpada naročil pa je ocenjena na okrog 12.100.000 dinarjev. Sorazmerno malo škode je bilo na vozilih. V barikadah je bil poškodovan kamion avtopre-voznika Čarmana iz Cerkelj, dva avtobusa Alpetoura in en tovornjak protokola iz Brda. Skoda na Brniku pa še ocenjujejo pa znaša več kot 90 milijonov dinarjev. Ni pa še ocenjena direktna škoda na letalih, ki jo bo ocenjevala zavarovalnica Lov d. Direktne škode v trgovini ni, indirektna (zaradi izpada naročil) pa znaša 31.611.829 dinarjev. Nekaj škode je še na Krvavcu (za poškodbe na stolpu 13.001,040), nekaj pa še na koči Gorske reševalne na Krvavcu in na mejnem prehodu Jezersko. Tako naj bi bilo po zadnjih podatkih, zbranih do 18. julija ocenjene škode za skoraj tri milijarde dinarjev, od tega je več kot 2 milijardi indirektne škode. Kot je ob tem poudaril predsednik kranjskega izvršnega sveta Vladimir Mohorič, je ocena vojne škode izdelana po navodilih Ministrstva za varstvo okolja in urejanja prostora in zakonih, ki veljajo za takšne ocene. • V. Stanovnik Kranj, 29. julija - V četrtek, na dan praznika kranjske občine, se bodo ob 15. uri sestali na 10. skupno zasedanje odborniki vseh treh parlamentarnih zborov. Seja bo slovesna samo toliko, da bodo podelili nagrado, priznanje in veliko plaketo občine Kranj, sicer pa bo predvsem delovna. Na dnevnem redu je poročilo o delu izvršnega sveta in uprave med vojno, predlog za dopolnitev volilnih enot za volitve delegatov v skupščinske zbore, odlok o turistični taksi ter o komunalnih taksah, informacija o gospodarskih rezultatih v občini v minulem letu, osnutek občinskega socialnega programa, analiza zaposlovanja in kadrovskega razvoja v letu 1990 ter poročilo o načrtih zaposlovanja za letos, poročilo o delu skupščine in delovnih teles od maja lani do maja letos, ribiško gojitveni načrti za naslednjih pet let, med t.i. kadrovskimi zadevami pa je treba omeniti omeniti imenovanje uredniškega odbora za izdajo Kranjskega zbornika 95 ter imenovanje ravnateljev šol. Pred skupnim zasedanjem se bodo ob 14. uri sestali še odborniki zbora krajevnih skupnosti. Govorili bodo o novih imenih nekaterih naselij in ulic v kranjski občini. # H. J. V petek bo pohod na Triglav Radovljica, 29. julija • 6. spominski pohod partizanov in mladil. na Triglav v petek in soboto, 2. in 3. avgusta, je posvečen 50-letnici OF in Triglavu, kot buditelju narodove zavesti. Spominski pohodi na Triglav so simbolno dejanje; letošnji naj še posebej prispeva kamenček v mozaik predlogov za oblikovanje grafične podobe slovenskega grba, pravijo organizatorji, Skupnost borcev VII. SNOUB F. Prešerna in podtriglavske občine, Jesenice, Radovljica in Tolmin. Računajo, da se bo pohoda udeležilo več kot 200 pohodnikov. Pohodniki iz bolj oddaljenih krajev bodo prišli na Pokljuko že v četrtek, I. avgusta; ob 17. uri jih bo posebni avtobus z avtobusne postaje na Bledu odpeljal do Sport hotela, kjer bodo prenočevali, v petek, 2. avgusta, ob 5.30 pa jih bo prepeljal na zbirno mesto na Rudno polje. Od tod bo ob 6. uri zjutraj krenil pohod proti Vodnikovi koči, kjer bo prvi počitek. Ob 19. uri bo pri domu na Kredarici krajša slovesnost, v soboto navsezgodaj pa se bo začel vzpon na vrh Triglava, ki tokrat ne bo varovan. Zaključek pohoda v soboto, 3. avgusta, ob 15. uri pred Šport hotelom na Pokljuki, bo tudi priložnost za srečanje borcev in aktivistov Gorenjske in vse Slovenije, planincev in mladine. Z Jesenic bo ob 13. uri izpred Zdravstvenega doma na Pokljuko odpeljal posebni avtobus in bo ustavljal na vseh avtobusnih postajališčih. Prijave za prevoz sprejema Občinski odbor ZB NOV do 31. julija.« D. D. Z SLOVENSKE SKUPŠČINE Danes se začenja zasedanje parlamenta Prihajajo hudi meseci Danes se sestaja zbor združenega dela z eno samo točko dnevnega reda - preživetje in razvoj slovenskega gospodarstva, jutri pa bodo zasedali vsi trije zbori in razpravljali o raziskovalni dejavnosti, evidenci nastanitve občanov in registru prebivalstva, skupnih rezervah, prometnih davkih in igrah na srečo. Imenovali naj bi tudi delegacijo skupščine za pogajanja v zvezni skupščini. ristili, devizne rezerve Slovenije pa so tolikšne kot marca, čeprav nismo imeli pristopa do zveznih rezerv. I redniska politika: neodvisni nesi rankarsk i polil&no 111I01 malh ni pollednik s poudarkom im doc.namili u.i dolenjskem_ Novinarji in uredniki: Danica Dolenc. Helena Jelnvčan. ft»*e Kpjniek. I ca Mencinger. Stojim S.iic Daiinka Seda. Vilma Stanovnik. Mauja VoUiak. ( velo /.iplmnik. Danica /avil-/lehn Andrej 7al.ii. Šlcfan 7:.\xj\___ lasopi- i/haia oh torkih in petkih. Cena i/soda 17.00din. Naročnina: trimesečni ohrauin. /a drugo IrimCuCCle 4115(1 din Naročnina za tujino: 140 DEM OZ. preračun v osi.ilc vabile obračun enkrbl letno. Oglasne storitve: po ceniku C\' Časopis Mu promVincgn davka 11 t I KS 7 9\t_ »l>n •n p Kranj, 30. julija - Dejavnost izvršnega sveta in komisij ter odborov skupščine je bila podrejena temu skupščinskemu zasedanju. Vlada je sprejela izhodišča ekonomske politike v prihodnjih treh mesecih, ki ne bodo lahki. Vanje je zapisala povečevanje proizvodnje in izvoza, tudi na jugoslovanske trge, ki nam tudi z grobimi potezami obrača hrbet, sicer pa je prednostna naloga izvoz na zahod. Evropa ima poslovanje z nami za veliko politično tveganje, zato naj bi si mi pomagali z mednarodnimi zavarovalnimi institucijami, ki zavarujejo politično zveganje. Skušali bodo dobiti tuja posojila, pri odkupu deviz od občanov pa bo uporabljen menjalniški tečaj. Razmeram bo prilagojen republiški proračun, pa tudi osebni dohodki, ki ne bi bili linearno zamrznjeni, ampak naj bi bili odvisni od periodičnih obračunov. V jugoslovanskem monetarnem sistemu bomo ostali do konca leta in ne le tri mesece, ustanovitve Banke Slovenije pa ne bomo preklicali. Nafte in plina ima Slovenija do konca leta dovolj, rezerv še nismo ko- Kakšne plače bodo učiteljske kona. Prvi bo uredil sistem plač in odnosov v šolstvu, drugi pa govori o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja. V drugega naj bi vključili tudi sistem predšolske vzgoje. Prvi zakon o plačah učiteljev pa bo temeljil na standardih in normativih, ki so tudi osnova za sistemizaciji potrebnih učiteljskih mest, pjače pa se oblikujejo le na zasedena siste-mizirana mesta. Delavci v vzgoji in izobraževanju naj bi imeli pri pridobivanju sredstev za osebne dohodke zagotovljen enak položaj kot delavci v gospodarstvu, sicer pa je bistvena novost, da višina osebnih dohodkov delavcev, ki opravljajo enako zahtevno delo, v enakem obsegu in na isti stopnji vzgoj-noizobraževalnega procesa ne sme biti različna in odvisna od gospodarske moči posamezne občine. Novosti se pripravljajo tudi na socialnem področju, kjer bomo dobili enoten zakon o socialnem vartvu namesto dveh dosedanjih: o skrbstvu in uresničevanju socialnovarstve-nih pravic. Ob javnih zavodih bodo še zavodi s koncesijo in zasebniki. 0 J. Košnjek Izvršni .svet je pretekli teden obravnaval tudi dva šolska za- Sedaj gospodarska uveljavitev Na komisiji za informiranje slovens'ke skupščine so pohvalili đelo in učinkovitost ministra Jelka kacina in njegovega ministrstva med zadnjo vojno. Tudi zaradi tega nas svet sedaj pozna. Delo je sedaj treba nadaljevati predvsem s ciljem prepričati svet. da je Slovenija politično trdna in zanesljiva, prav tako pa gospodarsko zanimiva in učinkovita ter turistično privlačna. Na seji so povedali, da so identificirali pilote, ki so napadli radijske in televizijske oddajnike. STRANKARSKE NOVICE Prenovitelji in krščanski socialisti Ocena Dolomitske izjave Stranka demokratične prenove in Stranka slovenskih krščanskih socialistov pripravljata skupna stališča o znani Dolomitski izjavi. Po sodbi obeh strank je bila Dolomitska izjava zmotna v tem, ker je predstavljala začetek političnega monizma na Slovenskem, sicer pa je bila Osvobodilna fronta pluralistična in an-tifašistična organizacija. Prenovitelji ocenjujejo potezo KP Slovenije kot začetek odpravljanja pluralističnega značaja političnega življenja na Slovenskem in priznavajo krščanskim socialistom, da so napako dojeli in terjali, da se jo prizna. Politična direkcija Stranke demokratične prenove je sredstvom javnega obveščanja posredovala protest zoper napovedano obnovo procesa zoper Azema Vllasija in njegovim domnevnim sodelavcem pri rušenju Jugoslavije. Ta napoved opozarja, kaj je bilo namenjeno slovenskim voditeljem, če bi se načrt agresije na Slovenijo uresničil. SDP protestira zoper to in obvešča, da bo o tem seznanil mednarodne partnerje. Srbija zahteva za svoj narod tiste pravice, ki jih Albancem doma odreka. • J. K. GOSPODARSTVO UREJA: MARIJA VOLČJAK Brniško letališče odprli, zaposleni se bodo postopoma vračali na delo Odprto slovensko okno v svet V času moratorija je še vedno pristojna zvezna kontrola letenja, zato strah pred ponovnim zaprtjem slovenskega zračnega prostora ni odveč. Brnik, 26. julija - Natančno po mesecu dni so ponovno odprli brniško letališče, prvo Adriino letalo je že zjutraj poletelo v Beograd, ob 15.35 pa je pristalo letalo, ki je poletelo iz Londona in pot nadaljevalo v Sarajevo. V prihodnjih dneh se bo Adria Ainvavs postopoma vračala na brniško letališče in tako opustila dosedanje pristajanje in vzletanje v Zagrebu, Trstu in Celovcu. Vendar še ne bo delala s polno zmogljivostjo, za polete v tujino je uvedla nov vozni red, ki je začasnega značaja, vsekakor pa se krčenju dejavnosti in s tem zaposlenosti pri Adrii verjetno ne bodo mogli izogniti. Postopoma se bodo zaposleni vračali tudi na delo na brniškem letališču, kjer pa računajo, da odpuščanje delavcev ne bo potrebno. Natančno po mesecu dni so ponovno odprli brniško letališče, zvezna uprava za civilno letenje ga je namreč zaprla 26. junija ob 13.30. Vendar pa slovenski zračni prostor zdaj še ni v celoti odprt, dovoljeno je samo za tako imenovano komercialno letenje, zaprt pa ostaja na višini do 6.000 metrov za tako imenovan splošni letalski promet, kar pomeni, da je še vedno prepovedano letenje za malimi in šolskimi letali, izjema so le zdravstveni prevozi, zračna taksi služba in tovorni promet, vsi ti poleti pa morajo biti poprej prijavljeni ministrstvu za informiranje. Negotovost v času moratorija Po brionski deklaraciji kontrola zračnega prometa v času moratorija ostaja v zvezni pristojnosti, zato se lahko zgodi pravzaprav še vse, teoretično gledano lahko zvezna uprava za kontrolo letenja na osnovi zakona o zračni plovbi letališče na osnovi 13. člena ponovno zapre, vendar upam, da se glede na dogodke v zadnjih dneh to ne bo zgodilo, in da bo Slovenija po izteku moratorija prevzela kontrolo zračnega prostora, jc dejal direktor Adrie Airways Janez Kocjan-čič. Zavrnil je ugibanja o pri- ključitvi slovenskega zračnega prostora na kontrolo letenja na Dunaju, Slovenija pa je vsekakor zainteresirana za vključitev v učinkovit sistem evrokontrole letenja, saj je Evropa v tem pogledu v primerjavi z Ameriko zelo razbita. Direktor brniškega letališča Vinko Može pa je negotovost poraja tudi ne povsem rešeno kadrovsko vprašanje kontrolorjev letenja, saj jih je na Brniku pet, prav toliko pa jih manjka, iščejo pa razloge, da se ne bi vrnili. Brez njih pa delo ne bo mogoče, saj predpisi za vsako delovno mesto v kontroli letenja zahtevajo pet ljudi. Brez sitnosti verjetno ne bo šlo, upam, da bo prihodnji teden ta problem razrešen, je dejal Može. Postopoma se vračajo na delo Na brniškem letališču je bilo doslej 270 od 360 zaposlenih na čakanju doma, postopoma se bodo vračali na delo, saj je vsaj mesec dni potreben za kolikor toliko normalno delovanje letališča. Direktor Vinko Može je dejal, da odpuščanje ne bo potrebno, saj so število zaposlenih zmanjšali že prej, za 22 zaposlenih 7. oddajo gostinskega lokala v najem, 25 pa jih je s 30. junijem odšlo. Adria Airways je s 29. julijem sestavila nov vozni red poletov v tujino, ki je seveda začasnega značaja. Tako zdaj letijo na linijah: Ljubljana - London - Pariz - Ljubljana ob ponedeljkih in sredah, Ljubljana - Frankfurt - Ljubljana ob ponedeljkih, torkih, četrtkih in petkih, Ljubljana • London - Ljubljana ob torkih, četrtkih, petkih, sobotah in nedeljah, Ljubljana - Moskva - Ljubljana ob četrtkih in nedeljah, Zagreb - Tel Aviv - Zagreb - Ljubljana ob četrtkih, Ljubljana - Pariz - Ljubljana ob nedeljah, Ljubljana - Bejrut - Ljubljana ob nedeljah. Pričakujemo, da bomo po izteku moratorija pri prenosu pravic do mednarodnih poletov nad Slovenijo uveljavili načelo zgodovinskih pravic, je dejal Janez Kocjančič, direktor Adrie Airways. K sreči so jih v preteklosti dobili že veliko, Adria leti v številne evropske države, radi bi leteli še v Švico in Italijo, kar jim doslej še ni uspelo. Odpuščanju pa se verjetno ne bodo mogli izogniti pri Adrii Airways, kjer so zaposlene najprej poslali na letni dopust, nato pa približno 300 ljudi na čakanje, računajo, da bo naprej na čakanju ostalo še 135 od 930 zaposlenih. Dela je manj, ker je izven letenja približno četrtina Adriine flote, večja letala zaradi poškodb, vprašanje pa je seveda, kaj še lahko pričakujejo od letošnje turistične sezone. Minuli mesec je Adria Airways s preusmeritvijo na letališča v Zagrebu, Trstu in Celovcu vzdrževala le najnujnejše polete, promet se je skrčil na četrtino običajnega v tem času. Veliko škode zaradi izpada dohodka Na brniškem letališču, ki je letos sezono pričakal temeljito obnovljen, so pred vojno pričakovali približno 120 milijonov dinarjev prihodka v letošnjem letu, zdaj le še 30 do 50 milijonov, kar pove, kako pomemb- Turistična akcija "Slovenija 1991" je prerasla v politično akcijo Pomemben je predvsem pogled v prihodnost Turizem je gospodarska panoga, ki je zelo občutljiva na razmere v državi. To se je izkazalo že lani, še bolj pa ob letošnji vojni. K sreči pa je tudi panoga, ki se hitro prilagaja, kar pa pomeni, da bi z umiritvijo razmer turizem lahko hitro prinesel prepotrebne devize. Ljubljana, 26. julija - "Ko smo načrtovali letošnjo turistično akcijo tem prispevamo k splošnem ra za promocijo Slovenije v Nemčiji, Avstriji in Italiji, se je v Iraku ravno končala vojna, v Jugoslaviji pa je bilo vedno več nemirov. Tako se je povpraševanje po turističnih storitvah v Jugoslaviji maja zmanjšalo za 70 do 80 odstotkov v primerjavi z lanskim letom. Zato je bil osnovni cilj vseh aktivnosti propagiranje Slovenije, dopovedovanje tuji javnosti, da je Slovenija drugje kot Jugoslavija, da je demokratična država, da je v njej varno. To so dokazovale tudi številne prireditve, zlasti veliko je bilo športnih. Seveda pa smo bili ob načrtovanju akcije prepričani, da v Sloveniji vojne ne bo. Vojna je akcijo praktično izničila, hkrati pa z nobenim denarjem in nobeno propagando ne bi mogli Slovenije svetu prikazati v tako pozitivni luči in doseči tako pozitivnega imagea, kot ga je Slovenija dosegla s svojo upornostjo pri obrambi pred agersijo," je na petkovi tiskovni konferenci Ministrstva za turizem poudaril Leopold Pere, direktor Studija marketing v Frankfurtu. Sicer pa se je akcija promo- ministra Inga Paša, je bil, da v relativno kratkem času nagovorimo tri ciljne skupine: neposredne potrošnike, turistične agencije, turistične novinarje in redakcije, pa tudi širšo javnost. Drugi cilj pa je bil, da vsem trem tržiščem posredujemo vesti o slovenskem političnem programu in njegovih ciljih in s cije naše dežele in našega turizma začela 14. maja v Nemčiji, se nato nadaljevala v Avstriji in končala z začetkom vojne v Sloveniji pri sosedih Italijanih. "Cilj akcije, ki se je je Studio marketing lotil na pobudo Republiškega sekreteriata za turizem in gostinstvo oziroma Na Bledu se cene polpenzionov v hotelih gibljejo med 390 dinarjev in 850 dinarjev, najcenejša sta Penzion Mlino in hotel Kompas Ribno, najdražje pa je v hotelu Toplice. V Bohinju je najdražji polpenzion v hotelu Jezero, od 634 do 698 dinarjev, najcenejši pa je polpenzion Pod Voglom, v Kranjski Gori se cene večina gibljejo okrog 350 din za polni penzion, v Portorožu pa so cene polpenzionov od 580 dinarjev (hotel Appolo) do 1.300 dinarjev (GH Metropol). V večini drugih hotelov so cene okrog 600 dinarjev za polpenzion. V Piranu so cene med 500 in 560 dinarjev za polpenzion, v Izoli pa je treba za penzion odšteti od 460 do 593 dinarjev. Podobne cene so v Kopru - od 376 do 570 dinarjev za polpenzion. Nižje so cene v zasebnih sobah, nekateri hoteli pa dajajo tudi različne popuste za večdnevno bivanje in za družine. zumevanju slovenske odločitve o samostojnosti. Akcija je bila, kar se je videlo iz razgovorov s predstavniki tiska in turističnega gospodarstva, v tujini pozitivno ocenjena, vendar pa je hkrati pokazala, da bo do konkretnih poslov lahko prišlo šele po umiritvi političnih razmer v Jugoslaviji, za letos pa je sezona praktično izgubljena. Kljub temu menim, da je bila akcija zelo dobra investicija za v prihodnje, pa tudi, da bi morali s podobnimi akcijami nadaljevati, še zlasti zato, ker je trenutno sloves Slovenije v tujini izredno pozitiven. Lahko celo rečem, da danes vsi v Nemčiji točno vedo, kje je Slovenija, kakšna je, kakšni so njeni ljudje in kakšna je naša življenjska filozofija. To pa je zelo velika prednost, ki bi jo bilo treba v gospodarstvu, še zlasti pa v turizmu dobro izkoristiti," je tudi poudaril Leopold Pere. Seveda pa se od preteklosti in prihodnosti ne da živeti, zato je naše ministrstvo za turizem in gostinstvo že prejšnji teden sprejelo nekatere ukrepe, ki naj bi krizo v turizmu vsaj delno omilili. To je, da se kreditne obveznosti turističnega gospodarstva reprogramirajo za eno leto, da imajo domači turisti možnost najeti kredite za počitnice v Sloveniji, za turistično in gostinsko gospodarstvo pa je tudi pomembno, da na je zanje poletna turistična sezona. Julija se je dnevni izpad dohodka sukal okoli 1 milijona dinarjev. Adria Airways pa je dnevno izgubljala po 1 do 1,5 milijona dolarjev, škodo je utrpela tudi na letalih. 26. junija so na brniškem letališča ostala ujeta štiri njena letala, zaradi bombardiranja je bil najhuje poškodovan Airbus, prerešetana so bila krila obeh Dashev, najbolje jo je odnesel DC 9. Poškodovan je bil hangar in operativna stavba, uničena so številna delovna sredstva, samo na njih je 3 do 5 milijonov dolarjev škode. Skupaj s poškodbami letal pa neposredno škodo ocenjujejo na 20 milijonov dolarjev. Letala so bila zavarovana tudi za vojno škodo, za najbolj poškodovani Airbus so že prijavili približno 10 milijonov dinarjev škode, za oba Dasha 2,25 milijona dolarjev in za DC9 20 tisoč dolarjev. Letala bodo v popravilu od šest do osem tednov. Poškodovana so bila tudi tri od petih malih letal. • M. Volčja k se lahko med letom preide na drugačen način ugotavljanja davčnih obveznosti (za davčno osnovo je možno uporabiti plačano realizacijo). "Trenutno je najtežje breme v naši panogi vpraianje osebnih dohodkov delavcev zaposlenih v turizmu in gostinstvu. Precej ljudi je ostalo doma na čakanju, delno se rešujejo problemi z zaposlitvami v tujini, česar pa je zelo malo. Ker tudi v turizmu rabimo dobre delavce, jih ne bi radi izgubili. Vsem pa bomo poskusili zagotoviti vsaj socialno varnost. Naj povem, da je sprejet tudi ukrep, ki dopušča sprejemanje plačila v tuji valuti (na osnovi pooblastila banke in pod določenimi pogoji). Dogovarjamo se tudi o uvedbi bencinskih bonov za konvertibilne valute s popustom, velik problem pa je trenutno zagotavljanje obratnega kapitala, saj brez prometa ni denarja za plačevanje računov. Dali smo že pobudo za odgoditev plačil, potreben bo sestanek z dobavitelji. Najslabša možnost bi namreč bila, da bi tudi te hotele, v katerih so gostje, morali zapreti," je na tiskovni konferenci poudaril minister za turizem in gostinstvo Ingo Paš in povedal, da bo v tem trenutku potrebno uveljaviti skupno odgovornost za razvoj te dejavnosti v Sloveniji. V pripravi je namreč vrsta zakonov, ki bodo lahko turizmu odprli široko pot ali pa ga spet porinili ob rob, kot je bilo to marsikdaj v minulih letih. Turistična podjetja so morala, da bi privabili vsaj domače goste (večina s tankimi denarnicami), cene zadržati na junijski ravni ali jih celo znižati. Kot je ob tem povedal Miro Pretnar, sekretar sekcije za gostinstvo in turizem pri Gospodarski zbornici Slovenije, sta zlasti dober odziv na znižanje cen pri domačih gostih doživela Bohinj in Portorož, slabšega pa Kranjska Gora, Bled in zdravilišča. • V. Stanovnik Šest slovenskih strank o gospodarstvu Takšno gospodarstvo še v miru ne more preživeti Šest slovenskih opozicijskih in zunajparlamentarnih strank, Liberalnodemokratska stranka, Socialistična stranka, Stranka demokratične prenove, Delavska stranka, Socialdemokratska unija in Stranka krščanskih socialistov, je ustanovilo projektno skupino za gospodarsko in razvojno strategijo Slovenije. Ljubljana, 25. julija - Slovenija na gospodarsko vojno ni bila pripravljena, čeprav je bila pričakovana. Ce sta Peterle in Kučan ustanovila vojni kabinet, naj sedaj še gospodarskega, ki bo neprekinjeno zasedal. Če ne bomo imeli strategije preživetja, bomo oktobra priča katastrofi. Slovenija mora imeti pogajalsko pobudo, ker s tem blaži protiudarce. Z ostankom Jugoslavije ne bomo več bratje, zato ostanimo gospodarski partnerji. Rešitev je vlada strokovnjakov, ne glede na politično opredelitev članov. Sedaj so pomembnejše naloge kot hiter sprejem lastninskih zakonov, ko bomo poslance klicali z dopustov. Sicer pa je bila skupna ugotovitev posvetovanja o gospodarski rešitvi in razvoju Slovenije, ki ga je organiziralo šest opozicijskih in zunajparlamentarnih strank, naj sedaj slovenska vlada v treh mesecih naredi tisto, kar bi morala v poldrugem letu vladanja oziroma v pol leta po plebiscitu. Trije uvodničarji na posvetovanju, Janez Kopač (Liberalno demokratska stranka), Rado Bohinc (Socialdemokratska unija) in Emil Milan Pintar (Stranka demokratične prenove) so posebej naglašali naslednje ugotovitve oziroma naloge: vlada deluje preveč omejevalno in premalo sistemsko, potrebujemo ekonomsko politiko preživetja, s čimer bi obdržali "predvojno revščino", vlada sili v sprejem nekatere sistemske zakone, ki bi lahko počakali, saj so druge naloge pomembnejše, ker so možnosti sodelovanja po vojni manjše. Skušajmo oblikovati "južnoslovansko območje svobodne trgovine po vzoru EFTE", ključna pa je pogajalska pobuda Slovenije, saj, če ne bomo več bratje, bodimo vsaj' partnerji (Kopač). Rado Bohinc je menil, da je proevropska gospodarska strategija eden pomembnih dejavnikov priznanja Slovenije, vendar ne na ravni pripravljenosti, ampak v popolni podreditvi načelom in merilom Evrope, prilagoditvi trgovinske politike načelom GATTA, vključitvi v mednarodne finančne asociacije in mednarodne transportne pogodbe, oblikovanju spodbud za iskanje novih trgov in oblikovanju nove slovenske podjetniške zakonodaje ter vključitvi v mednarodne konvencije s področja trgovine, transporta, transferja znanja, tehnologije, patentov itd., na ozemlju Jugoslavije pa bi kazalo vzpostaviti cono svobodne trgovine in carinsko unijo ter uvesti med novimi državami razmerja reciprocitete in vzajemnosti. Zdravljenje gospodarstva mora temeljiti na finančni sanaciji s pomočjo tujega kapitala in lastne valute, prestrukturiranju gospodarstva, nastajanju novih malih in srednjih podjetij. Bohinc predlaga razglasitev moratorija na stečajne postopke in odpuščanje delavcev do uveljavitve nove gospodarske strategije Slovenije. Slovensko gospodarstvo je treba zavarovati pred krajami v drugih republikah s političnimi in pravnimi rešitvami, ne pa s povračilnimi ukrepi. Pintar pa je sodil, da takšno gospodarstvo tudi v miru ne more preživeti, kaj šele po vojni. Vzpostaviti je treba produktivno ravnotežje med kapitalom in delom, predvsem pa moramo postati hitreje učeča se družba in ne družba na ravni 19. stoletja, kije botrovala tako fašizmu kot boljševizmu. Nesprejemljivo je sedaj povečevati državno upravo, kar namerava vlada, žalostno pa je, da se ministrstvi za obrambo in industrijo nista mogla dogovoriti, da bi zaposleni delali, na stražarskih mestih pa stali brezposelni. Žal je bilo obratno, da so zaposleni stražili, nezaposleni pa posedali v bifejih. Slovenija potrebuje ekspertno vlado, ne pa vlado političnih struktur, sicer pa se je treba zavedati, da se bomo tudi na jugoslovanskih trgih srečevali z zahodno konkurenco in da ne bomo več najboljši med slabimi, ampak slabi med dobrimi, če gledamo skozi očala Evrope. • J. Košnjek Iff§it® ŽELE ZA RANE hitro in lahko celi vse vrste manjših ran in preprečuje nastajanje brazgotin BELUPO Na izviru zdravja OBČINA JESENICE Titova 78 Jesenice razpisuje na podlagi sklepa 33. seje Izvršnega sveta Skupščine občine Jesenice z dne 18. 6. 1991 JAVNO DRAŽBO Za prodajo kmetijskih zemljišč v k.o. Dovje: — pare. št. 1528 gozd 6. razreda v izmeri 25.514 m2 in — pare. št. 1529/1 travnik 8. razreda v izmeri 6.166 m2. Pri prodaji imajo prednost občani, ki imajo status kmeta. Izklicna cena na dan 30. 6. 1991 je 158.613,00 din in bo valorizirana na dan javne dražbe. Kupnino je treba plačati v roku 8 dni od sklenitve pogodbe. Vse stroške v zvezi s pogodbo plača kupec. Javna dražba bo 12. avgusta 1991 ob 8. uri v konferenčni sobi Skupščine občine Jesenice. Kavcija znaša 15.860 din in jo je treba plačati pred začetkom javne dražbe na žiro rčaun Občine Jesenice št. 51530-637-253440. Interesenti se morajo na dražbi izkazati s potrdilom o plačilu kavcije. Podrobnejše informacije dobijo interesenti na Sekretariatu za gospodarstvo in negospodarstvo občine Jesenice. (^EISSSOTEIIGLAS 4. STRAN GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE UREJA: ANDREJ ŽALAR Začetek praznovanja krajevnega praznika sv. Jakoba v Podbrez-jah - V krajevni skupnosti Podbrezje v kranjski občini so se konec minulega tedna začele prireditve ob letošnjem krajevnem prazniku. Tako je bila v soboto zvečer pri spomeniku talcev in postreljenih devetih krajanov v Bistrici proslava. Nastopil je moški pevski zbor iz Podnarta, govoril pa je prosvetni delavec iz krajevne skupnosti Stane Mihelič. Prireditve v počastitev praznika bodo na programu še ves teden. Že v nedeljo sta bili v Pod-brezjah dve nogometni tekmi, danes (v torek) ob 20. uri pa bodo imeli vajo domači gasilci. Praznovanje se bo jutri in v četrtek nadaljevalo s turnirjem v biljardu, v petek bo v gozdu v Gobovcah turnir v balinanju, v soboto pa celodnevni turnir v tenisu na teniškem igrišču. Praznovanje pa bodo končali v soboto pred preurejenim kulturnim domom v Podbrezjah. Takrat bodo med drugim nastopili domači pevci, odkrili pa bodo tudi spominsko ploščo prvemu učitelju A. Praprotniku. Takrat bodo podelili tudi priznanja in pokale s tekmovanj med tednom, nakar bo družabno srečanje. Na sliki: letošnje krajevno praznovanje so začeli v soboto zvečer s proslavo v Bistrici. - A. Ž. Krajevna skupnost Lese KRATKE GORENJSKE Cena VStOpnic kot V Ljubljani - Ker je najbrž marsikdo načrtuje, da ho letošnje dopustovanje kje ob morju ali drugod zamenjal z ogledom 41. mednarodnega Gorenjskega sejma in z obiski večernega zabavnega programa na sejmu, nas je zanimalo (tudi zaradi namiga, da bo sejem "navil" cene), po koliko bodo letos vstopnice. Čeprav bo uradna predstavitev letošnjega mednarodnega sejma, ki bo od 9. do 18. avgusta, šele v začetku prihodnjega tedna, smo glede cen povprašali direktorja Francija Ekarja. Povedal je. da cene vstopnic kljub letos prostemu vstopu na večerni zabavni program (prejšnja leta je bila za večerni program posebna vstopnina) ne bodo nič višje od cen, kot so bile na zadnjih sejemskih prireditvah v Ljubljani. "Normalna vstopnica na sejem bo letos stala 100 dinarjev. V primerjavi z letošnjim Kmetijskim sejmom, ko je vstopnica stala 80 dinarjev, je torej višja le zaradi inflacije. Sicer pa je zdaj že parkirnina na Bledu ali v Kranju pred Creino prav tako 100 dinarjev. Vendar pa bo cena 100 dinarjev za 10 odstotkov nižja za vse tiste, ki se bodo izkazali s kuponom, ki bo objavljen v nekaterih časopisih in seveda tudi v Gorenjskem glasu. Predšolski otroci bodo seveda imeli prost vstop, šolski pa 50-odsto-tni popust na polno vstopnico. 20-odstotni popust pa bodo imele tudi skupine nad 20 obiskovalcev..." Parkiranje na sejmu (dokler bo prostor) bo po 50 dinarjev. • A. Ž. hŠla je druga knjiga Sfinga - Sredi minulega tedna je v Ljubljani je avtor Ante Mahkota ob izidu predstavil razširjeno, drugo knjigo z naslovom Sfinga in podnaslovi Most, Trisul ter Nagrobnik. V knjigi, kije v nakladi 3600 izvodov izšla pri založbi Mont (firma za založništvo, svetovanje, marketing in tuje jezike v Ljubljani), so predstavljena domača plezalna dogajanja, kijih je avtor Ante Mahkota doživljal v Julijskih in Kamniških Alpah, Dolomitih, Pamirju, Kavkazu. Afriki in seveda Trisulu in v drugih gorstvih. Tako kot prva, kije kljub nakladi 5000 izvodov pošla že pred desetimi leti, tudi druga razširjena knjiga predstavlja "klasično", povojno generacijo in njeno zvestobo kulturnim in srčnim vrednotam alpinizma. Prav tem današnji, industrializirani čas ni ravno naklonjen. Oh izidu te knjige pa se vsiljuje tudi spoznanje, da smo Slovenci na tem področju ohranjanja vrednot, dejavnosti in tradicije s pisano besedo pravzaprav precej siromašni. Zato ima knjiga po tej plati še posebno vrednost; kakor tudi zato, ker ne le registrira, ampak tudi predstavlja generacijo od 1957. do 1970. leta, ki je predstavila in uveljavila slovenski alpinizem in alpiniste tudi v svetu. Avtor je knjigo posvetil predvsem ponesrečenim oziroma že pokojnim alpinistom. Predstavlja pa v njej tudi svoje soplezalce. Knjigo lahko člani PD Kranj naročijo tudi v pisarni društva. • A. Ž. Za teden dni odloženo praznovanje na Hrušici - V petek, 26. julija, ko naj bi v krajevni skupnosti Hruška v jeseniški občini z različnimi prireditvami proslavili letošnji krajevni praznik, smo izvedeli, da so praznovanje zaradi slabega oziroma negotovega vremena preložili za teden dni. Tako bodo napovedane prireditve s praznovanjem ta petek, 2. avgusta. Najprej bodo odprli novo balinišče, ki so ga zgradili letos (na sliki). Po otvoritvi bo na balinišču tudi tekmovanje, začel pa se bo tudi otroški Zivžav s krosom in drugimi zabavnimi igrami. Na programu je tudi gasilska vaja. Ob tej priložnosti pa bodo domači gasilci predstavili tudi nov gasilski avtomobil. Ker so bile, kot smo izvedeli, za teden dni preložene vse prireditve, naj bi nazadnje praznik počastili tudi člani kluba jadralnih padalcev iz Kranjske Gore. Vendar pa smo padalce lahko spremljali v zraku nad Hruško že minuli petek. Celotno praznovanje bo v petek pred domom DPI) Svoboda Hruška. - A. Z. Krajani niso hoteli obvoznice V zadnjem obdobju so bile vse aktivnosti v krajevni skupnosti usmerjene v cestno oziroma komunalno dejavnost. In rezultat: mladi ostajajo doma. Leše, 29. julija - Pravzaprav je bila urejena cesta v Leše in tudi v Paloviče želja krajanov krajevne skupnosti Leše že takrat, ko so pred leti gradili telefonsko omrežje in še prej vodovod. Pred tremi leti so potem dobili ob lastni udeležbi urejeno in asfaltirano cesto v Paloviče. Zdaj pa, kot pravijo, končno urejajo še zadnja dela na urejeni cesti (in ob njej) skozi vas Leše. Predvsem za krajane Leš v krajevni skupnosti, v kateri je okrog 300 krajanov in sicer v Lešah in v vaseh Paloviče, Va-diče in Popovo, je bila cestna povezava precej trd oreh. Po letu 1983, ko so se začela razmišljanja o cesti, je današnja urejena in asfaltirana pravzaprav tretja varianta. Vse sile so usmerili v njeno uresničitev, ko so odločno zavrnili varianto o izgradnji nove, obvozne ceste. "To je bila sicer morda dražja odločitev, vendar smo z njo ohranili zemljišča, hkrati pa rešili problem, da bi z izgradnjo obvoznice morali potem vzdrževati dve cesti," ugotavlja predsednik sveta krajevne skupnosti Janez Bogataj. "Zdaj, ko so 1 glavna dela končana, ugotavljamo, da smo nalogo uspešno rešili. Cesta je dovolj široka, da pride do konca vasi vasi lahko vsak tovornjak. Upamo, da bo začel voziti tudi avtobus. Da lahko brez težav pelje skozi vas, je preskusil izletniški avtobus iz Avstrije, ki je zašel k nam. Sicer pa zdaj ob cesti urejamo še vrsto nujnih manjših del. Ta cesta pa je bila velika in zahtevna akcija, saj je bilo treba zgraditi številne oporne zidove, rešiti odvodnjavanje... Urejali pa smo tudi odseke oziroma območja proti pokopališču, pri cerkvi in gasilskem domu ter v novem naselju na Krasu. Tu so ob udeležbi sklada stavbnih zemljišč in komunalnega dinarja občine prispevali četrtino tudi krajani." Denar so v krajevni skupnosti za ta program skušali dobiti na najrazličnejše načine. Pomagal jim je tudi odsek za ljudsko obrambo in civilno zaščito. Med krajani pa le štirje niso prispevali po 1.000 dinarjev za dela pri cerkvi in za povezavo pokopališča. Pri slednji, cesti do pokopališča, je treba poudariti, da so jo precej razširili, ker naj bi bila čez čas to tudi povezava za Paloviče. Vendar se bodo najbrž še pred to cesto lotili gradnje mrliških vežic. Kar zadeva glavne, predvsem komunalne probleme, so v krajevni skupnosti zdaj v glavnem rešeni. Tudi s preskrbo ni težav, odkar je Mercator pred tremi leti preuredil trgovino. Za naprej pa jih čakajo vežice, kanalizacija... "Potem ko smo uredili cesto skozi vas, kjer zdaj končujemo še zadnja dela in smo razen tega zgradili tudi dve pokriti avtobusni postajališči, gasilci pa so lani proslavljali 90-letnico, v svetu krajevne skupnosti še nismo konkretno in določneje spregovorili o programuu za naprej. Ta hip je pravzaprav na celotnem društvenem področju (razen športnega in gasilskega društva) nekakšno zatišje. Vse je podrejeno nekako skrbi "za preživetje". Vendar se med prednostnimi nalogami že kažejo izgradnja še enega pokritega avtobusnega postajališča na dnu vasi, mrliške vežice in idejni načrt za kanalizacijo. Najbrž bo potrebna tudi še kakšna luč javne razsvetljave. Zdaj bomo to laže načrtovali, ko je Elektro Kranj - Enota Tržič zgradil dva nova transformatorja (za del Leš in za Paloviče), obstoječi pa je za spodnji del Leš. Vendar o načrtih se bomo še pogovorili, ko bomo končali še zadnje stvari ob sedanji cesti..." Uspeh, ki so mu danes priča v krajevni skupnosti, in je rezultat skupnih naporov krajanov in vodstva KS.ter širše občinske skupnosti, pa je toliko večji, ker v krajevni skupnosti ugotavljajo, da mladi ostajajo na domačijah. Za vrnitev pa se zanimajo vse bolj tudi nekdaj odseljeni domačini... • A. Ža-lar "Drek in WC papir" Smrad iz Mačkovega naselja Stanovalci Mačkovega naselja v Šenčurju so svoje komunalno urejene parcele za stanovanjsko gradnjo v tem delu Šenčurja odkupili pri Stanovanjski zadrugi Kranj v letu 83. Po vselitvi pa so ugotovili, da parcele niso ustrezno komunalno urejene. "Kanalizacija je popolnoma neurejena, ravno tako tudi odvodnjavanje voda z javnih površin. Pri vsakem deževju udarijo fekalije (dobesedno drek in toaletni papir) iz kanalizacije in se razlivajo po cesti in na dvorišča v Mačkovem naselju," pišejo stanovalci Stanovanjski zadrugi Kranj. Zahtevajo, da kanalizacijo, odvodnjavanje meteornih voda z javnih površin ter redno praznjenje greznice takoj uredijo. Datum na tem zahtevku je 8. november 1990. Upravnik Stanovanjske za- biral kanalščino. "Sedaj pa druge, Franci Teran pravi, da so v zvezi s tem problemom pismeno opomnili Sklad stavbnih zemljišč Občine Kranj že dva meseca, preden so prejeli zahtevo stanovalcev. Stanovanjska zadruga je namreč 18. avgusta 83. sklenila pogodbo o oddaji stavbnega zemljišča s pravnim predhodnikom Sklada stavbnih zemljišč (tedanjim SIS-om). V opominu pravijo, da so bile komunalne naprave prevzete po zazidalnem načrtu in tehnični dokumentaciji. Ugotavljajo pa, da slednje ne funkcionirajo. V zvezi s kanalizacijo, ki je največji problem, pravi upravnik Stanovanjske zadruge, da so bile po zazidalnem načrtu predvidene tri, narejeni pa le dve greznici in da najbrž prav zato tako stanje ob nalivih. Dodaja, da bi morali prenesti komunalno opremo upravljalcu - javnenfu podjetju, da bi za te naprave kdo skrbel, in bi nenazadnje stanovalci to skrb plačevali s kanalščino. Gospod Tadej Markič, predsednik Sklada stavbnih zemljišč meni, da je osnovni problem v tem, da je Sklad s.z. zemljišča najprej oddal in "spotoma" komunalno urejal in ne obratno. Na vprašanje, kako to, je odgovoril: "To morate vprašati prejšnjega predsednika Sklada s.z." Da sta greznici le dve in ne tri, utemeljuje s tem, da je naselje manjše, kot je bilo prvotno predvideno. Dolžnost sklada je bila, pravi, da bi takoj po izgradnji kanalizacije dal le-to nekomu v upravljanje, ta pa bi potem po- stno na tem, da mora Sklad zalagati denar (ljudje niso nič plačali), denarja za vzdrževanje pa ni." Po njegovem mnenju je napaka tudi v tem, da je bila stanovalcem dovoljena vselitev, še preden so bili vsi komunalni vodi prevzeti. Na zadnjem skupnem sestanku predstavnikov vseh prizadetih strani 28. maja 1991 pa so se dogovorili: - da bodo usposobili ponikalnico v Mačkovem naselju (Skl. st. zemlj. je že sklenil pogodbo z Gradbincem, ki bo ponikalnico poglobil in usposobil); - preverili naj bi, ali je greznica ustrezna glede na projekt (ugotovili so, da je korektna); - opraviti je treba še preslikavo kanalizacijskih vodov in s slikanjem ugotoviti tudi tehnično izvedbo hišnih priključkov ter očistiti usedline v ceveh. "Dokončna rešitev problema kanalizacije je jasno povezava lokalne kanalizacije z glavnimi zbiralniki in čistilno napravo. Začasna rešitev pa je s ponikalnico, ki pa se je sedaj po osmih letih nevzdrževanja zamašila," je še dodal g. Markič. Kot ugo- tavlja v svojem zadnjem poročilu sanitarni inšpektor, pa je "stanje v nasprotju z osnovnimi higienskimi zahtevami in je zaradi zavarovanja zdravja prebivalstva preko pristojnih občinskih organov nemudoma potrebno zahtevati takojšnje ukrepanje..." Zanimalo me je, v kolikšnem času bo (glede na to zahtevo) vse urejeno. G. Markič pravi: "V letošnjem planu je, da damo to v upravljanje. Recimo do konca gradbene sezone, nekje oktobra ali novembra." Upajmo! • T. A. foto: S. Saje Veselo na Brezjah V delu Mačkovega naselja v Šenčurju ob večjem deževju vsebina iz kanalizacije poplavi del ulice, kljub temu da so tam stanovalci sami zgradili tri ponikalnice za meteorno vodo - Foto: S. Saje Brezje - Čeprav je prirediteljem malce nagajalo muhasto vreme, je bilo vseeno veselo minulo soboto pozno popoldne in zvečer tudi na Brezjah v radovljiški občini. Vodstvo krajevne skupnosti in Športno društvo Brezje, ki sta že ob razglasitvi samostojne Republike Slovenije pripravila program s posaditvijo lipe, sta se odločila, da drugi, veselejši del te slovesnosti pripravita v soboto. Tokrat je bil glavni prireditelj Športno društvo, za katerega pravi predsednik sveta KS Jakob Langus, da s člani tega društva v krajevni skupnosti zelo dobro sodelujejo. "Ni akcije, kjer člani Športnega društva ne bi bili pripravljeni sodelovati. Takšnih akcij pa je letos v naši krajevni skupnosti kar precej; in še bodo..." Predsednik društva Primož Škofic pa je pove- dal, da imajo v programu ureditev športnega centra za gostiščem Turist na Črnivcu. Ob nogometnem igrišču zdaj delalo garderobe, napeljati pa nameravajo tudi vodo in elektriko. Sicer pa je želja okrog 150 članov društva (s sekcijami za namizni tenis, nogomet, košarko, tenis in pohode), med katerimi jih je okrog 50 aktivnih, da bi v športnem centru imeli teniško igrišče in igrišče za košarko, igralne naprave za otroke in urejene kotičke za piknike. Marsikaj nameravajo narediti sami in z organizacijo podobnih prireditev, kot je bila sobotna veselica, za katero so pripravili bogat srečelov, kegljanje za kozla in tekmovanje, kdo bo najbolje ocenil, koliko je težak pršut. Za dobro voljo in ples pa je na veselici skrbel Ansambel Sava. • A. Ž. • KULTURA UREJA: LEA MENCINGER Knjiga Vojna za Slovenijo DOKUMENT VOJNE Zdaj je tudi Cankarjeva založba, tako kot že pred njo Založništvo slovenske knjige s Slovenijo 1991, dokazala, da so slovenske založniške hiše sposobne pravcatih tiskarsko založniških podvigov: ni namreč ravno običajna stvar, da tako rekoč še jutranji vroči material že proti večeru izide kot knjiga. Vojna v Sloveniji je izšla v nakladi 9000 izvodov. Prav to pa se je dogajalo z materialom, slikovnim in dokumentarnim ter veznim tekstom, ki so ga v Cankarjevi založbi sproti oddajali v tiskarno. Svojevrsten rekord je pač, da knjiga izide v enem samem mesecu in to z dogodki enega meseca, pri tem pa ni zanemarljiv tudi svojevrsten jubilej, da je knjiga namreč zagledala beli dan natanko po mesecu razglasitve samostojne republike Slovenije. Že na predstavitvi knjige so uredniki Ksenija Dolinar, Zdravko Duša, Janez Stanič in Jaša Zlobec poudarili, da gre za dokumentirano kronologijo tridesetih dni mlade slovenske države od njenega nastanka in razglasitve 25. julija letos pa vse do 8. julija, ko se končuje z brionsko deklaracijo. Da knjiga ne analizira in ne razlaga, so uredniki zapisali že na začetnih straneh knjige velikega formata, pač pa v besedi in fotografiji beleži tridesetdnevni odpor proti agresiji. Kako zajeti to dogajanje v Sloveniji, je bilo brez dvoma tudi zapleteno tehnično vprašanje. Najbolj verno bi bilo slediti radijskim poročilom, vendar pa bi dosledno beleženje teh poročil, oziroma kasnejša obdelava posnetega gradiva izid knjige brez dvoma zavlekla za nekaj mesecev. Tako je posne- to gradivo ostalo na trakovih, besedilo knjige pa je nastajalo po hitrejši in krajši verziji tudi ob pomoči vseh slovenskih medijev in slovenske tiskovne agencije ter ministrstva za informiranje. Med vezni tekst so vključeni posamezni dokumenti, od letakov, ki so jih prebivalstvu trosila armadna letala, generalskih sporočil in drugih vojaških sporočil, poziv papeža Janeza Pavla II., sporočilo jugoslovanskega predsedstva in besedilo Skupne deklaracije z Brionov; vsekakor gre le za del dokumentov, ki pričajo o tem za sodobno zgodovino vsekakor izjemni vojni, vse drugo bodo brez dvoma čez čas podrobno osvetljevali zgodovinarji in vojaški proučevalci. Dodani pa so tudi nekateri statistični podatki o oborožitvi Jugoslovanske armade ter oborožitvi slovenske strani tako TO kot policijskih sil, število žrtev znanih do 7. julija, zemljevid z vrisanimi zračnimi napadi in kopenskim prodiranjem vojske v Slovenijo. Vezno besedilo ni zapleteno sestavljeno, nima nerazumljivega vojaškega izrazoslovja, čeprav govori o vojni, pač pa se tako kot vsaka kronika brez zamudnih številčnih in pogostih datumskih podatkov prebere na dušek. Prav zaradi tega, ker gre za kroniko, so se- stavljala besedila še posebej poudarili, da je v naglici morda ušla tudi kakšna netočnost, nepreverjen podatek. Nekaj več časa za pripravo pa je dopustila tujejezična izdaja knjige Vojna za Slovenijo, ki pa v italijanskem jeziku za tržaškega založnika izhaja debelejša za štirideset strani. Dodatno so namreč vanjo vključili še odmeve italijanskih intelektualcev na vojno pri sosedih. Takšen uvod ima tudi slovenska izdaja, ki se začenja s pismom znanega češkega pisatelja Milana Kundere. "...Ne more biti Evropejec, kdor noče poznati, spoštovati in varovati drugih evropskih držav, pa če so še tako majhne in neoborožene..." piše slovenskim prijateljem avtor knjige Neznosna lahkost bivanja. Posebni del knjige pa so fotografije 35 slovenskih fotografov. Ob obilice gradiva je Joco Žnidaršič izbral 192 črno belih fotografij, ki so jih za knjigo prispevali najbolj znani fotografi slovenskih dnevnikov in revij, pa tudi tisti v svobodnem poklicu. V tem fotografskem projektu ni fotografov Mladine, ki pripravljajo svojo knjigo. Med fotografijami je nekaj posebnega tudi več posnetkov s tajnega zasedanja slovenske skupščine, slikal je Albin Kac. Med fotografijami, ki so jih požrtvovalno in z velikim tveganjem posneli sredi najbolj vročih dogajanj, so posnetki najbolj znanih fotografskih imen, kot so Miško Kranjec, Nace Bizilj, Joco Žnidaršič... Skupaj z ostalimi dokumenti sestavljajo fotografije pričevanje o najpomembnejših dogodkih dva-najstdnevne vojne. Knjiga Vojna za Slovenijo nadaljuje tisto slovensko značilnost, da se je treba uveljavljati s knjigo. Zato je Vojna za Slovenijo zagotovo neke vrste promocija mlade države tudi navzven, saj poleg italijanske izdaje v kratkem prihajata na trg tudi angleška in nemška izdaja. V vse tujeje-zične izdaje so poleg drugega gradiva dodani tudi kasneje zbrani dokumenti o diplomatski, politični in drugi dejavnosti v teh dneh. Knjiga se je, kolikor je bilo le mogoče izogibala vsakršni patetiki tako v besedi kot tudi fotografiji, pretiranemu zmagoslavju. Analitična in kritična ocena ocena nedavnih dogodkov v Sloveniji, odziv tujine tako na pojav nove države in dogodke sploh ob njenem nastanku pa je tema knjige, ki jo v Cankarjevi založbi tudi že pripravljajo in naj bi izšla v jeseni. • Lea Mencinger Razstava v Gorenjskem muzeju ŽIVLJENJE NA LISTKIH Kranj - V prostorih Gorenjskega muzeja, Tavčarjeva 43, bodo jutri, v sredo, odprli razstavo Življenje na listkih 1945-91; pripravili so jo kustosi sekcije za sodobno zgodovino slovenskih muzejev. Odprta bo do konca septembra. Muzeološki prikaz sodobne zgodovine ni za nikogar prijetna oblika dela. Ustvarjalci sodobne zgodovine so še prisotni in jim je nelagodno, da se njihove »dobre« ali »slabe« odločitve analizirajo že za časa njihovega življenja brez zgodovinske distance. Vsi so namreč prepričani, da so najboljši v svojem obdobju - ne glede na ideološko usmeritev - a vsi puščajo za seboj sledove, ki se slej ko prej najdejo v zapuščini zgodovine, ob neposrednih materialnih preostankih pa tudi v muzejih. Tudi razstava »Življenje na listkih« je odraz minulega petinštirideset letnega obdobja, ki ga je sodoživela, a tudi ustvarjala današnja srednja in starejša generacija. Razstava je le eden od možnih odzivov muzejskega delavca - kustosa - ki proučuje in izbira dediščino sodobne zgodovine. Ne glede na to, kakšna je politična usmeritev oziroma kakšen sistem je na oblasti, vsaka oblast in vsako življenje pusti za seboj svoje sledove. Tudi listki so sledovi nekega življenja. Vsakdo, ki živi zapusti sledove svojega dela, ki je več ali manj obremenjeno z ideologijo in tradicionalizmom. Življenje na listkih je le eden od možnih muzeoloških prikazov, čeprav bi takšno razstavo prisodili k zbirki nekega arhiva, vendar je objekt premične kulturne dediščine, s katero se v pretežni večini ukvarjajo posamezni zbiralci. Tudi listek je lahko in je predmet, ki v okviru sistematičnega prikaza odraža del časa - zgodovine, v katerem je nastal. Če odvzamemo nomenklaturno vrednost bankovcu, bonu, znamki, koleku, potrdilu o vplačilu ali izplačilu, so to listki, ki nas spremljajo od nastanka birokratske države, od izuma znamke, od začetka tiskanja monet, listki nas spremljajo vse življenje. Ne da bi se zavedali, so potrjene položnice, različna vabila in povabila sestavni del našega življenja, ki je sodobna tehnologija uspešno prilagodila našim potrebam, a ga v medsebojnih odnosih le ni spremenila. Razstava »Življenje na listkih« je razdeljena na dva dela. V prvem delu je predstavljeno življenje družine - skozi listke - ki se ustvarja v začetku socrealističnega obdobja naše zgodovine. Ta del razstave je razdeljen na štiri teme. V prvi temi je predstavljena kmeč-ko-delavska družina, ki se zaradi stremljenj povojne politike leta 1947 preseli s podeželja v mesto. Ta družina uradno zavrže, a v sebi še zadrži tradicionalne oblike življenja svojih staršev in dedov. V tej temi je predstavljeno vključevanje te družine v oblike življenja do srede petdesetih let. Druga tema prikazuje formiranje te družine od osnov eksistenčnega vprašanja - stanovanje - do rojstva prvorojenca. Tretja tema obravnava šestdeseta leta, koje že rešen osnovni eksistenčni problem - pojavlja se nov - dvig osebnega standarda, vzporedno z dvigom družbenega standarda, ker ambiciozna mlada družina ne sme zaostajati za povprečjem okolja, kjer živi. Oče mora študirati ob delu. sin pa redno izobražuje in doseže akademski naziv. Četrta tema že prikazuje oblikovanje nove mlade družine, ki je le deloma obremenjena z očetovim videnjem življenja, ki že zapušča tradicionalnost, pomembno je kar najhitrejše odslužiti vojni rok in si ustvariti nekajkrat boljšo vizijo življenja, kot so ga imeli starši. Življenjsko povezanost prvega dela razstave dopolnjuje drugi del, ki prikazuje tisti del »listkov« kot sestavni del našega življenja, ki zaradi svoje pomembnosti ne zaidejo pogosto v muzejske zbirke in so bilj pogosto plen zbiralcev, a so zaradi svoje pestrosti in svoje bogate pripovednosti vredni pozornosti, da se jih hrani v muzejih za naše potomce. Saj so tudi letaki, ki jih je trosila JLA 28. junija 199] sporočilna znamenja, hkrati pa historičen dokument agresije. Franc Benedik KULTURNI KOLEDAR KRANJ - V galeriji Mestne hiše je na ogled razstava likovnih del Jožeta Eržena. V Prešernovi hiši razstavlja slikar Karel Kuhar. V stavbi Gorenjskega muzeja v Tavčarjevi ulici je odprta razstava Življenje na listkih. V galeriji Bevisa je vsak dan, razen sobote in nedelje, med 15. in 19. uro odprta razstava del Janeza Boljke. JESENICE - V razstavnem salonu Dolik je na ogled skupinska razstava likovnih del članov Relika iz Trbovelj in Dolika z Jesenic. VRBA - Prešernova hiša je odprta od 13. do 19. ure, ob ponedeljkih je zaprta. DOSLOVCE - Finžgarjeva hiša je odprta v petek, soboto in nedeljo med 10. in 17. uro. KRANJSKA GORA - Liznjekova hiša je odprta vsak dan, razen ponedeljka, med 10. in 12. uro ter med 15. in 19. uro. RADOVLJICA - V Pasaži radovljiške graščine je na ogled tretji del letne razstave fotografij članov radovljiškega Foto kino kluba. V galeriji Šivčeve hiše razstavlja Ejti Štih de Fernandez de Cordova iz Bolivije: razstava je na ogled vsako popoldne, ob sobotah in nedeljah tudi med 9. in 11. uro, popoldne pa med 17. in 19. uro. SKOFJA LOKA - Groharjevi galeriji razstavljajo Franc Rant, Lojze Tarfila in Stane Žerko. V knjižnici Ivana Tavčarja razstavlja linoreze Agata Trojar. Zbirke Loškega muzeja so odprte vsak dan, razen ponedeljka, od 9. do 17. ure. Radovljica - V okviru koncertov Festivala Radovljica 91 bo jutri v sredo, 31. avgusta, ob 20.30 v radovljiški graščini nastopil duo Tomaž Lorenz, violina in Jerko Novak, kitara. Nastop obeh glasbenikov sicer prvotno ni bil predviden, pač pa organizator s tem zapolnjuje vrzel zaradi odpovedi izraelskega komornega ansambla Modus vivendi. Izraelskim glasbenikom je njihova vlada prepovedala gostovanje zaradi vojne nevarnosti v Sloveniji. KULTURNI KOMENTAR LEA MENCINGER KJE SO OBISKOVALCI? Morda ste imeli srečo, da ste lahko še pred tem nepredvidljivim poletjem pokukali po kulturnih razstaviščih sosednjih dežel. V začetku pomladi je namreč navada v velikih kulturnih in turističnih središčih odpirati pomembne razstave - sodobne ali zgodovinske, ki dodatno privabijo turiste od blizu in daleč. Te dni in najbrž bo tako še naslednje mesece je eno od takšnih kulturnih magnetov Salzburg - zaradi Mozarta seveda, tradicionalnega poletnega glasbenega festivala geniju v čast in letošnje jubilejne razstave o življenju znamenitega Salzburžana. Pomladno poletno potovanje po sosednjih kulturnih znamenitostih je vedno vključevalo tudi beneška razstavišča. Letos marsikdo pride tja prav zaradi razstave o Keltih, o katerih menijo, da so bili prvi Evropejci. Koncem Fiat, pokrovitelj razstave o Keltih, je pač dobro vedel, v kakšno zanimivo podjetje, kar takšna razstava vsekakor je, nalaga denar. 2500 razstavljenih predmetov iz 200 muzejev iz 24 držav v beneški palači Grassi. Pozornemu obiskovalcu ne uidejo tudi predmeti sposojeni iz naših muzejev. Toda pustimo tuja mesta, kjer vrvi od ljudi željnih vtisov, znanja in spoznanj. Podobno kulturno poslanstvo ima konec koncev tudi marsikatero slovensko mesto in njegova prireditev. Na primer Mednarodni grajični bienale v Ljubljani, prireditev, ki se ponaša z devetnajstletno likovno tradicijo v Moderni galeriji: letos se je bienale raztegnil še v dvoje razstavišč - Mednarodni grafični center v Tivolskem gradu in v Cankarjev dom. Toda, namesto da bi v turistični ponudbi nove slovenske države lahko mirno zapisali, naj si obiskovalci ogledajo tudi razstavo, ki je pač ena najzanimivejših grafičnih prireditev v svetu, je bilo treba julija obveščati, da so razstavišča zaprta. Te dni je spet mogoče videti najboljše, kar se trenutno v grafiki dogaja, toda, kje so potencialni obiskovalci iz sosednjih dežel. Ni dovolj, da se je ob junijsko-julij-ski vojni še dodatno razgalila vsa kulturna revščina slovenskih kulturnih hiš - ni dovolj varnih zaklonišč za muzejske predmete, pločevinastih zabojev za dokumentacijo in vsega drugega, kar sestavlja normalno delovanje takšne institucije. Vojna je vzela tudi občinstvo. ^f'!,° pa Je že dosleJ prikrajšano pri tako imenovanem "imidžu" samih razstav pripravljenih po starem preizkušenem in klasičnem načinu. Kje so sodobne vitrine, posebna osvetlitev, elektronsko nadziranje obiska in podobno, kar je vredno občudovati na razstavah, kot je ta v palači Grassi v Benetkah ali kot je bila tista o Langobardih v Čedadu. Zdaj vemo tudi to, da so muzeji in razstavišča za izjemne primere - od požara do morebitnega bombardiranja - več ali manj mizerno opremljeni. Verjeti, da lahko pred vojaškim napadom varuje izobešena zastava z mednarodnim znakom za označevanje kulturne dediščine, je pač slaba tolažba, izkušnje minulih dni so drugačne. Skrb za ohranitev kulturne dediščine pri nas je kljub gori papirjev in izrečenih besed dejansko desetletja za časom. Sprememb pa nič na obzorju. ODPRTA VRATA KIESELSTEINA Kranj - V petek, 2. avgusta, bodo grajska vrata kranjskega Kie-selsteina odprta na stežaj. Ves dan bo dvorišče, če bo seveda vreme, pa tudi notranji prostori, polni glasbe, otroškega živža-va nsanja, packanja in vsega mogočega. Najzgodnejši bodo lahko prišli že ob pol deveti uri dopoldne, lahko bodo risali se učili plesnih korakov, packali z glino in še kaj. Popoldanski program pa se bo začel ob 17. uri in se bo zaključil ob 19. uri. _ Takrat pa bo za glasbo poskrbel kranjski promenadni orkester^ ki bo za dobro voljo igral debelo uro. Otroci ne bodo žejni, saj bo za osvežitev poskrbel organizator ZKO Kranj. • L. M. Dr. Nada Klaić: ZADNJI KNEZI CELJSKI V DEŽELAH SV. KRONE Prvi Svetovni slovenski kongres, obeležuje tudi nova knjiga zagrebške zgodovinarke dr. Nade Klaić o knezih Oliskin. nekronanih srednjeveških vladarjih z velikansko gospodarsko in politično močjo. Zgodovinarka dr. Nada Klaić je po dolgih stoletjih prva priznala moč, ugled in sloves celjske knežje družine. Cena knjige: 599,00 din (vezana v platno) 999.00 din (vezana v usnje in numerirana) Naročila sprejema: Podjetje FRLSE, d. o. o., o3000 Celje, Aškerčeva 15 NAROČILNICA Nepreklicno naročam izvodov knjige dr. Nade Klaić »Zadnji knezi Celjski v dcielah Sv. krone«: - vezanih v platno izvodov - vezanih v usnje in numeriranih izvodov Priimek in ime: ............................................................................... Kraj in ulica:.................................................................................... Poštna številka:.......: St. osebne izkaznice: Datum: Podpis: Naročnik plačam knjige po povzetju ter poravnam stroške poštnine. Dodatne informacije: Podjetje Prese Celje in Uredništvo časopisa Nova doba (063) 23-331, (063) 27-606, fax: (063' 25-849, naslov: Aškerčeva 15, 63000 Celje. (MS®S8OTEI!GLAS 6. STRAN POSLI IN FINANCE UREJA: MARIJA VOLČJAK Torek, 30. julija 1991 Kakšne so cene Trgovina Prašek za pisano perilo Prašek za kuhanje Mehča-lec Opal Čarli Varikin ABC Pomurka -Mojstrana 33,20 64,00 59,70 53,80 58,30 _ Mercator Savica — Stara Fužina 76,60 55,20 52,60 _ Emi 45,20 _ Pik-As - Brezje pri Tržiču _ 53,00 53,90 55,40 54,00 _ Pajer - Šenčur 63,00 77,30 49,00 46,20 50,90 59,70 Živila - Britof - 81.10 62,10 55,70 54,90 66,70 ABC Sk. Loka -Poljane 56,90 60,10 48,10 — 50,60 41,20 Očitno je ponovna uvedba rubrike "KAKŠNE SO CENE" na naših poslovnih straneh dovolj zanimiva in aktualna, kajti po Vaših odmevih bi to morala ostati stalna torkova rubrika, vanjo pa bi morali zajeti čimveč gorenjskih krajev ter artiklov v prodaji. Uvodoma smo dolžni pojasniti del pregleda cen v tej rubriki prejšnji torek: iz podjetja Špecerija Bled so sporočili, da navedena cena 50,10 din za higienske vložke velja za 20 kosov - v tabeli pa smo navedli ceno skupaj z drugimi, kjer je cena za 10 kosov. V trgovini blejske Špecerije na Srednji Dobravi se torej očitno splača kupovati. In kaj smo zajeli v današnji preglednici nekaterih cen po gorenjskih trgovinah? Skušamo pomagati gospodinjam (in gospodinjcem) pri nakupu potrebščin za čistočo. V soboto, 27. julija, smo po telefonu zbirali podatke o cenah in v navedenih trgovinah so nam povedali številke, ki so napisane v tabeli. Pri pralnem prašku smo iskali ceno za kilogram (posebej za pralni prašek za pranje do 60 stopinj ter do 95 stopinj), pri mehčalcu smo želeli podatek o ceni za litrsko embalažo, ravno tako za najcenejše sredstvo za ročno pomivanje posode. Poudarjamo, da smo povpraševali po najnižjih cenah za določeni proizvod, namenjen čistoči v gospodinjstvu. • Zbrala: Urška Krišelj KRANJSKI SEJEM RABLJENIH VOZIL 28.7.1991 TIP VOZILA/LETNIK 1990 1989 1988 1987 Starejši IMV/R4 6.300,- 85/3.800,- GOLF 18.000 — 86/13.000,- YUG0 45/55 7.200 - 6.200 - 5.000.- ZASTAVA 101 6.900 - 6.000- 126 P 6.000- 3.500- 85/2.500- CITROEN BX 84/8.000- Kranjski avtosejem: vsako nedeljo od 6.—14. ure. 37. mednarodno ocenjevanje alkoholnih pijač, vinskih vzorcev in brezalkoholnih pijač Uspeh avstrijskih vinarjev V Ljubljani, koder bo konec avgusta 37. mednarodni vinogradniško vinarski sejem, naj bi bilo od 15. do 17. julija mednarodno ocenjevanje alkoholnih pijač, od 18. do 19. julija pa je potekalo ocenjevanje brezalkoholnih pijač.•Organizatorji pa so se, zaradi minule vojne v Sloveniji odločili, da prenesejo ocenjevanje vinskih vzorcev na Kmetijsko šolo v Haidegg pri Gradcu. To ocenjevanje se je končalo minulo nedeljo, na njem pa je 20 enologov ocenjevalo 1378 vinskih vzorcev iz 23 držav. Med naravnimi žganimi pijačami, močnimi žganimi pijačami in likerji so odlikovanje CHAMPION prejeli: DP RUBIN, Kruševac za Vinjak 600 ter Živilska industrija Fructal Ajdovščina za Vilijamovko in Cokomint. Pri brezalkoholnih pijačah so odlikovanje GRAND PRIX prejeli: Carmel wine Rish on le Zi-on iz Izraela za Muscat grape juice in Živilska industrija Fructal iz Ajdovščine za kašasti breskov cocktail, za kašasti marelični cocktail in kašasti banana sok. Med vinskimi vzorci naši proizvajalci niso dobili naslova šampijona, čeprav je bil v izboru Club Slovin, ki je izgubil ta naziv v boju s francoskim penečim vinom samo za en glas. Najbolje so se izkazali vinarji iz Avstrije. Slovenija, ki je bila tokrat zastopana s 344 vzorci, pa je dobila 14 Velikih zlatih medalij, 84 Zlatih medalij, 151 srebrnih medalij, 73 pismenih priznanj in eno diplomo za sodelovanje. • V. S. Na udaru tudi kreditne kartice V tujini jih ne vzamejo več Kranj, 26. julija - S kreditnimi karticami v tujini praktično ni več moč kupovati, doslej jo je še najbolje "vozil" Eurocard, zdaj pa je tudi pri njem potreben gotovinski polog na devizni račun. Nedavna ustavitev izplačevanja deviznih prihrankov, deponiranih pri Narodni banki Jugoslavije, ima svoje posledice, tudi pri deviznem poslovanju s kreditnimi karticam. V tujini z njimi praktično ni več moč plačevati, predvsem pa ni več moč s pomočjo kreditnih kartic "dvigati" devizne prihranke, kakor so si mnogi pomagali po razpadu deviznega trga v Beogradu konec lanskega decembra. V letošnjem prvem polletju jo je še najbolje "zvozil" Kompasov Eurocard-MasterCard, ki ima približno 40 tisoč članov, kartice pa lahko uporabljajo tudi v tujini. Prek nekaterih bank v sistemu Ljubljanske banke je bilo še donedavna moč plačevati tuje račune z nakazilom z deviznega računa, zaradi kritičnega pomanjkanja deviz pa po 23. juliju to ni več mogoče. Račune lahko v tujini plačate le tako, da ob nakazilu na devizni račun položite gotovino. Z drugimi karticami je še slabše, z Atlasovimi je že vse leto moč uporabljati le še za dinarska plačila, začasno so za plačila v tujini ukinjene tudi Diners kartice, podobno negotova je usoda kartic Visa. • M. V. Tržna študija za 400 dolarjev Zaradi gospodarske vojne na tleh bivše Jugoslavije bo padel v vodo (če že ni) marsikateri posel, udarec bo za slovensko gospodarstvo seveda večji, saj je doslej več prodajo v druge republike, kot tam kupovalo. Ko bo najhujše mimo, bodo nekateri posli seveda ostali, vsi pa verjetno ne, zato se naša podjetja še bolj kot doslej ozirajo v tujino. Pri tem je seveda dobrošel vsak dober nasvet, saj je iskanje novih trgov nikakor ni preprosto. Pri tem po svojih močeh pomaga Gospodarska zbornica Slovenije, na Območni zbornici v Kranju so nam povedali, kako lahko podjetja dokaj poceni poiščejo stike na ameriškem trgu. Gre za iskanje novih poslovnih partnerjev s pomočjo projekta Able project requeat, ki je sorazmerno preprosto in poceni, če se podjetja odločijo le za iskanje novih ameriških kupcev, dražje pa, če želijo celotno tržno študijo ali iščejo poslovne partnerje za sovla-ganja. Pri Able proučijo naročilo ter podjetje obvestijo o stroških za izvedbo ter sklenejo pogodbo,- cena se giblje od 450 do 2.000 dolarjev, plačljiva pa je v dinarjih. Pri tem pa je moč izkoristiti posebne ugodnosti, ki jih daje Agenca gor International Development, ki sofinancira projekte do treh četrtin vrednosti. Potemtakem je moč do celotne tržne študije za navezovanje stikov z ameriškim trgom priti že za 400 dolarjev. • M. V. Vprašanje: Kje bi lahko obnovil ali kupil nov cplinjač za VVV sci-rocco? Odgovor: Glede na model vašega avtomobila, boste imeli z obnovo ali z iskanjem novega vplinjača nekaj težav. Poskusite na servisu VW - Audi na Gorenjski cesti v Mengšu, ali pri dveh ljubljanskih zastopnikih za avtomobile in rezervne dele Volksvva-gen. To sta Autocommerce in Autoemona. Če tudi pri njih nimajo tega rezervnega dela, boste morali ponj v sosednjo Avstrijo, kjer je na oni strani Ljubelja VW servis Zippusch. Rabljeni avtomobili pri Zastava avtu Pri Zastava avtu v Kranju so pred kratkim uvedli nov način odkupa ali prodaje rabljenih avtomobilov. Na Alpetourovem parkirnem prostoru na Laborah sta možna nakup ali prodaja rabljenih avtomobilov in sicer od 7. do 14. ure. Za prodajo pridejo v poštev avtomobili, ki so stari največ šest let. Pri prodaji prodajalci plačajo pet odstotkov provizije, če pa se prodajalec po določenem času odloči, da bo avto raje prodal na drug način, ga lahko brez vsakršnih stroškov ponovno prevzame. Za sedaj je ponudba avtomobilov še razmeroma majhna, zanimanje pa počasi narašča. IZBERIT MERCA TOR - IZBIRA Renaulti v zalogi V Avtosalonu Labore, kranjskega Alpetour Remonta, imajo po še vedno ugodnih cenah s takojšnjo dobavo v zalogi še Trgovsko podjetje, d. o. o. KRANJ V poslovalnici z gradbenim materialom v Hrastju imamo po ugodnih cenah: — bakrene cevi - mehke in trde 6 - 28 mm — betonske ograje — betonske tlakovce — kmetijske samokolnice in betonske mešalce — balkonska vrata, polkna in roletne omarice (tovarniške cene z dodatnim 20 % popustom) — akcijska prodaja modularnih blokov MBV 6-1,cena 12,20/kos KO IZBIRATE - IZBERITE IZBIRO! etiketa INDUSTRIJSKA UL. 6 64226 ŽIRI tel. (064) 691-260 fax. (064) 692-251 NOVE SLOVENSKE ZASTAVE (z grbom) prodajamo dveh dimenzij in po najugodnejših cenah. 1. Dimenzije 200 cm x 100 cm - cena 470 din 2. Dimenzije 150 cm x 75 cm - cena 370 din Naročila zbiramo pisno, po telefonu 064/691-260 oz. faxu. 064/692-251 DOBAVA TAKOJ! vfl KENGURU 1 /g BREDA DRINOVC KANCIUJA PREŠERNOVA 4, RADOVLJICA PONUDBA: - OBLAČILA ZA NOSEČNICE KENGURU - OBLAČILA ZA OTROKE DO 10 LETA RADOVUICA - METRSKO BLAGO omejeno količino vozil renault 4 GTL, 5 campus D s petimi vrati, clio, 21,25, traffic, v zalogi pa so tudi vsi modeli škoda. Sprejemajo tudi vplačila za ostala vozila renault. Iz podjetja Alpetour Remont so nas tudi obvestili, da imajo nove telefonske številke. Novi številki hišne centrale sta 221-031 in 221-107, avtosalona pa 223-276. • M. G. AVTOSEJEM V KRANJU na Gorenjskem sejmu vsako nedeljo vabi "PraktikunV SALON z POHIŠTVA Ark - Maja Predoslje pri Kranju LU tel. 241-031 5 VELIKA IZBIRA £2 novo: kuhinje CD Odprto od 12. do 19. 3 sobota od 9. do 13. ure GOTOVINSKI POPUST DO 40 % »: SAMSUNG Electronics Barvni televizorji ekran 70 cm ekran 63 cm »: SAMSUNG Electronics 28.490,00 din 26.490,00 din teletekst, stereo, raven ekran, blak matrix, S-VHS HI-FI stolp 12.490,00 din Videorekorder 3 glave 12.490,00 din . Vse, ki ste televizorje rezervirali, vljudno prosimo, da se oglasite v prodajalni, ker so količine omejene! del čas od ponedeljka do petka 9 do 12 ure, od,l5 do 19 ure CENTER KRANJ C. Talcev 3 (pri gostilni Blažun) tel.. 212-367 D-5013^D Glasilo športnikov Gorenjske, 3. in 4. številka Urednica : Vilma Stanovnik Sodelavci: Miran Šubic, Milan Čadež, Janez Kikel, Marjan Kalamar, Janez Šolar, Branko Jeršin Fotografija: Jana Remic, Jurij Cigler Oblikovanje: Igor Pokorn ŠPORTNIKI MESECA JUNIJA Pionirji Škofjeloškega šeširja Rokomet ima na Gorenjskem in tudi v Škofji Loki dolgoletno tradicijo. Res je sicer, da v zadnjem letu v moških članskih ekipah nismo imeli predstavnika v zvezni ligi (zato pa so dobro nastopale rokometašice Kranja v II. zvezni ženski rokometni Ji- fi), res pa je tudi, da se vse več mladih spet zanima za rokomet, ■al navadno kasneje v članskih kategorijah vse pomembnejšo v'ogo igra denar, mladi pa si pri nas zaenkrat z igranjem rokometa (seveda je tako tudi z večino drugih športov) še ne morejo služiti kruha. Vse manj časa je za treninge, za tekme, mnogi klubi si za svoje člane ne morejo privoščiti niti večerje po tekmi, kaj šele novih dresov, trenirk, copat... Plavalec Marko MilenkoviC Poletje je seveda povezano s plavanjem. Tudi športniki, tekmovalci, so imeli minule tedne predvidenih veliko nastopov. Nekateri so zaradi vojne odpadli, nekaj so jih preložili, nekaj jih je vztrajnim organizatorjem vendarle uspelo pripraviti. Tudi na Gorenjskem sta bili minula vikenda dve veliki plavalni prireditvi, najboljši mladi tekmovalci pa so se udeležili tudi evropskega prvenstva olimpijskih upov na Madžarskem. Med njimi je bil tudi plavalec kranjskega Triglava Marko Milenkovič, ki je na 400 metrov mešano zmagal v močni mednarodni konkurenci plavalcev iz osmih držav. V isti disciplini je zmagal tudi na minulem 1. odprtem prvenstvu Republike Slovenije v Kranju, kjer ni bil najboljši le v svoji kategoriji, temveč je postal absolutni zmagovalec. Sicer pa je največji uspeh tega mladega plavalca 2. mesto na balkanskem mladinskem prvenstvu na 400 metrov mešano s časom 4:4.77, kar je tudi državni rekord. Petnajstletni Marko je sicer učenec srednje ekonomske šole v Kranju, njegov cilj pa je. da se drugo leto udeleži evropskega mladinskega prvenstva. Veseli se odprtja novega pokritega bazena v Kranju, s čimer bodo imeli plavalci odlične pogoje za delo, in hkrati upa, da bo kranjsko plavanje spet dosegalo takšne rezultate kot nekoč. • J. Marinček V pionirski rokometni ekipi Šeširja so letos nastopali: Uroš Krek, Goran Lovrič, Dejan Mirčevski, Matej Debeljak, Bojan Dolinar, Grega Rozman, Boško Jovandič, Aljaž Perme, Damir Kovačevič in Jernej Cankar. Ekipo sta vodila Jani Klemenčič in Matjaž Tavčar. Tako smo se tokrat odločili, da za športnike meseca na Gorenjskem izberemo mlade škofjeloške rokometaše, ki so v začetku meseca junija osvojili naslov republiških pionirskih rokometnih prvakov. Ne zato, ker bi drugi gorenjski športniki ne dosegali dobrih rezultatov (naprimer Barbara Mulej je prav minuli mesec postala slovenska in jugoslovanska teniška prvakinja...), pač Pa zato, da bi mladi imeli še več spodbude za uspešno nadaljevanje športne poti. Kot je po letošnjem uspehu pionirjev Šeširja povedal trener Jani Klemenčič, je mlada škofjeloška rokometna ekipa nekakšna "izredna generacija", fantje so talentirani in tudi resno trenirajo. V občinski ligi so bili premočno prvi, saj so zmagovali z razliko petnajstih golov in več, odlično so se izkazali na mednarodnem turnirju v Celovcu, kjer so tudi zmagali, postali so gorenjski prvaki, zmagali v polfinalu republiškega prvenstva in na koncu postali slovenski prvaki v Celju, kjer so v finalu premagali domačo ekipo. Poleg ekipnega uspeha sta posebni priznanji za dobro igro dobila tudi škofjeloški vratar Grega Zupanek in Miha Jugovic, ki sta postala najboljši vratar in najboljši igralec. Njima, pa tudi požrtvovalnima trenerjema Matjažu Tavčarju in Janiju KlemenčiČu ter vsej ekipi tudi naše čestitke! • V. Stanovnik I Z VSEBINE Tržiška športna kronika................... Vse za vesele počitnice.................. Smučarski klub Bled....................... Kranjski mozaik................................ jeseniški športni utrinki................... Škofjeloške novice.......................... Radovljiške športne novice............ jekleni možje.................................... Iz šolskih športnih društev.............. Uspehi leskih padalcev.................. 1200 pohodnikov na Veliki Poljani ......stran 2 ......stran 2 ......stran 2 ......stran 3 ......stran 3 ......stran 4 ......stran 4 ......stran 5 ......stran 6 ......stran 7 ......stran 7 MARATON FRANJA BO SEPTEMBRA Kranj, julija - Kot so pred dnevi sporočili organizatorji maratona Franja, bo ta tradicionalna prireditev namesto 29. junija, letos 14. septembra. Jubilejni 10. maraton je namreč odpadel zaradi vojne v Sloveniji, vendar so ga takrat morali za nedoločen čas preložiti. Prijave še vedno sprejemajo pri Kolesarskem društvu Rog, Trubarjeva 72, Ljubljana. • V. S. PRIPRAVE ZA XIII. TURNIR Organizacijski odbor se že pripravlja na izvedbo že XIII. zimskega turnirja v malem nogometu »KRANJ 91«. Dogovorjen je že rok za zbiranje prijav ekip, ne morejo pa se zedi-niti za višino prispevka, od katerega je odvisna tudi denarna nagrada za prve štiri najboljše ekipe. Propozicije se ne bodo spremenile, želja vseh dosedaj sodelujočih pa je vplivala na to, da se je organizator določil, da se igralno polje poveča, s tem pa se omogoči nastop šestim igralcem. Razpisi za prijave bodo razposlani septembra. M. Čadež ztko jesenice pod novim imenom Na svoji redni skupščini, ki je bila že 12. junija, so predstavniki vseh športnih organizacij iz občine Jesenice sprejeli tudi sklep, da se Zveza za telesno kulturo Jesenice (ZTKO Jesenice) v skladu s splošnimi spremembami v športu preimenuje v Športno zve-2o občine Jesenice. Sicer pa je skupščina pokazala, da je Športna zveza v občini 2a športne organizacije potrebna, saj praktično edina lahko direktno zastopa športne interese na državni ravni. To so dokazali delegati, ki so se seje udeležili kar 75-odstotno. Ker je od seje minilo že kar precej časa, samo na kratko za osvežitev spomina povejmo, da so na skupščini sprejeli poročilo 0 dejavnosti in finančnem poslovanju za leto 1990, ter program dela v letošnjem letu, ki ga seveda omenjujejo skromna finančna sredstva. Iz razprave lahko izluščimo, da naj bi po mnenju športnih delavcev iz jeseniške občine Športna zveza v prihodnje morala Prevzeti vlogo bivše telesnokulturne skupnosti. Takšno vlogo je športna zveza v preteklosti (pred SlS-i) že imela. To seveda ne bo zvezi podarjeno, temveč bo potrebno s svojo dejavnostjo dokazati, da si vlogo krovne organizacije zasluži. Da bo zvezo upoštevala tudi država (občina), bo potrebno skozi potrebe športnikov ter prizadevanja predsedstva športne zveze vzpostaviti sodelovanje. Prav gotovo bo čas pokazal, da tudi resorni občinski organ potrebuje Športno zvezo. Seveda pa se bodo pri zvezi tudi v prihodnje zavzemali, da bodo izvedli program na rekreacijskem področju, področju športa mladih, ter tekmovalnega in vrhunskega športa. Predvsem naj bi se skozi stroko dvignila tudi kvaliteta dela zveze. Vsekakor je potrebno še naprej razmišljati o združitvi nekaterih nalog, ki se v različnih okoljih izvajajo razdrobljeno in neučinkovito. O reorganizaciji se govori že zelo dolgo, ni pa pravega napredka. Na koncu seje so v članstvo zveze sprejeli še dve novi članici. V zvezo sta se vključila Skakalni klub Stol Žirovnica in Tenis klub Mojstra- na Br. težki časi tudi za športnike Za tokratno Glasovo stotinko bi lahko rekli, da "je šla skozi vojno". Ko smo v uredništvu za objavo pripravljali še zadnje prispevke, seje v Sloveniji začela vojaška agresija, vsa naša pozornost se je preusmerila na vojne dogodke. Tudi Gorenjski glas je postal poročevalec iz bo jišč, mnogi takrat na šport niso niti pomislili. Zaradi ote ženega prometa je v tiskarnah začelo primanjkovati papir ja, treba je bilo varčevati tudi pri nas. Tako smo se odloči li, da tretja številka Glasove stotinke malce počaka. V minulih tednih se je tudi v športu mariskaj spremenilo. Veliko fantov, športnikov, je tekmovanja in priprave nanje zamenjalo za vojaške puške, mnoge športne prireditve pri nas so bile odpovedane, treningi preloženi, tekmovalci, ki so bili na velikih tekmovanjih, so zapuščali jugoslovansko reprezentanco - češ raje ne nastopamo, kot pa bi na dresu nosili znak Jugoslavije. Jugoslovanskavoj-ska je z agresijo potrjevala, da je Slovenija njen sovražnik, slovenski športniki pa niso hoteli nastopati pod zastavo agresorja... Ko se je vojna v Sloveniji končala, so tudi slovenske športne organizacije in seveda športniki ostali pred veliko dilemo - zlasti tisti, ki tekmujejo na velikih prireditvah kjer je članstvo v jugoslovanskih zvezah in olimpijskem komiteju pogoj za nastop. Po eni strani niso hoteli nastopati v reprezentanci, ki bi se imenovala jugoslovanska, po drugi strani, bi jim to (lahko tudi za več let oziroma za vedno) onemogočilo športno kariero. Začeli so se spori (in tudi ultimati) med slovenskimi zvezami na eni in jugoslovanskimi zvezami na drugi strani, ki pa jim ta trenutek še ni videti konca. Tokratna Glasova stotinka je, prav zaradi majhnega števila športnih dogodkov julija, ostala bolj junijska kot julijska, odločili pa smo se, da bo to edina poletna številka. Dogodki, ki jih bomo, ob veliki podpori naših vse zve-stejših dopisnikov iz vseh gorenjskih občin, zabeležili do konca avgusta, pa bodo objavljeni v naslednji Glasovi stotinki, prvi torek septembra. • Vilma Stanovnik kako dobiti denar? Šolsko leto 1990/91 je zaključeno in obenem z njim tudi občinsko, regijsko in republiško tekmovanje šolskih športnih društev. Uspehi kranjskih osmošolcev-in srednješolcev niso izostali, zato nam ni žal porabljenih sredstev. Smola je le v tem, da je bilo porabljeno več, kot pa je bilo po programu planirano in le z občinskim rebalansom za šport bi se lahko pokrila razlika. V nasprotnem pa bo potrebno nekatere sorodne akcije ukiniti in odobrena sredstva prenesti na postavko občinska tekmovanja ŠŠD. Za tako obliko prerazporeditve sredstev je začasno potrdilo tudi predsedstvo ZTKO na svoji redni seji, vendar pa za dejavnost predšolske in šolske mladine v športu v občini Kranj taki ukrepi niso spodbudni in kažejo na že ugotovljeno dejstvo nekaterih posameznikov, da se vse pogosteje postavlja šport mladih na »stranski tir«. In ne samo šport mladih. Ves tisti šport v tem obdobju, ki ne prinaša dobička, postaja zanimiv, pa če gre pri tem tudi za tisto osnovno vzgojo, ki je še kako potrebna za nadaljnji razvoj otrok. Vsi si želimo, da bi postali športni narod in bi že najmlajšim vcepili športne navade, vendar pa, če bodo za to pripravljeni prispevati samo starši s svojimi deleži, o katerih se vse več govori, družba pa vse manj, potem smo še daleč od športnega naroda. ' Priznati je potrebno, da je pri nas res neko obdobje, in če je, bi ne smela le ena dejavnost športa to prehodno obdobje že takoj občutiti na lastni koži in že s prvimi ukrepi izničiti do sedaj vloženega dela. Žalostno je, da se pri uvajanju neke nove oblike organiziranosti niti ne poskuša ugotavljati, kaj je bilo dobrega v stari obliki, in da se vsaj dobro poskuša zadržati. Milan Čadež • , GLAS 8. STRAN TRZIŠKA ŠPORTNA KRONIKA PIŠE:Janez Kikel ^ * i * * V* 1'V« » Brezje pri Tržiču, junija - Domače Športno društvo je pripravilo društveno prvenstvo v namiznem tenisu, ki pa se ga je letos udeležilo manj igralcev kot običajno. Nastopilo je le 10 pionirjev.-™ sedem članov oziroma članic. Med pionirji je zmagal Pretnar pred Ogrisom, Al jančičem, Čarmanom in Pogačnikom, pri odraslih pa Marjan Marin pred Olgo Bencina in Viktorjem Dežmanom. Zanimivo predavanje Tržič, 21. junija - Planinsko društvo Tržič in Foto klub Tržič sta pripravila zanimivo predavanje dr. Iztoka Tomazina, znanega tržiškega alpinista o plezanju in potovanju po kanadskem Skalnem gorovju Rocky Mountains. Dr. Iztok Tomazin je z besedo in diapozitivi predstavil vso neokrnjeno divjino visokih vrhov tega gorovja, njegove prepadne stene, ledenike, jezera, slapove, pragozdove in divje živali, s katerimi sodi med najzanimivejša in najbolj slikovita gorovja na svetu. Dr. Iztok Tomazin je prikazal tudi vrhunske plezalne dosežke v teh gorah, pa tudi vtise s potovanja po deželi in številne naravne in turistične znamenitosti Kanade. Dnevi delavcev Peka Tržič, junija - Več kot 500 športnikov - rekreativcev, delavcev Tovarne obutve Peko se je tudi letos, v organizaciji sindikata podjetja, zbralo na tradicionalnih športnih igrah, na tako imenovanemu Dnevu delavcev Peka. Srečanje je bilo letos v Trbovljah, kjer ima Peko enega svojih obratov, sodelujoči pa so se pomerili v kegljanju, odbojki, streljanju, namiznem tenisu in tenisu (ženske), moški pa so dodali še mali nogomet, šah in balinanje. Ob koncu je največ točk zbrala ekipa Obutev 112 pred Strokovnimi službami 85 in ekipo OVE 52. Podvigi kajakašev Brezje pri Tržiču, junija - Prizadevni člani Športnega društva Brezje pri Tržiču, ki jih vodi predsednik Miha Zupan so prejšnji mesec pripravili več različnih športnih tekmovanj. Tako so organizirali turnir v malem nogometu za pionirske ekipe ter turnirja v odbojki za moške in ženske članske ekipe. Skupno je sodelovalo 17 ekip, ki so merile moči za pokale športnega društva. Na turnirju v malem nogometu je zmagala ekipa Grobarjev, ki je v finalnem obračunu šele po streljanju kazenskih strelov s 5 : 4 premagala ekipo ŠD Jelendol - Dolina. V boju za tretje mesto pa je slavila ekipa Tempa, ki je z 2 : 1 odpravila ekipo z imenom Hippies. Ženski odbojkarski turnir so brez poraza dobile igralke Ljubnega pred mladinkami domačega društva in kriškimi re-kreativkami, na moškem turnirju pa so bili ponovno prvi igralci iz Ljubna pred Gladiatorji in domačini. KEGLJANJE Tržič, junija - Zelo marljivi delavci Kegljaškega kluba Ljubelj so uspešno končali letošnje občinsko ekipno tekmovanje v kegljanju. Skupno je sodelovalo več kot 30 ekip, v finalu pa je merilo moči šest najboljših ženskih in dvanajst moških četverk. Največ uspeha so imeli igralci in igralke ekipe Peko Obutev, ki so tudi zmagali v obeh konkurencah. Končni vrstni red: ženske: 1. Peko Obutev I 2837, 2. Peko Obutev II 2696, 3. Društvo upokojencev 2633, 4. Lepenka 2280, 5. Peko Obutev III 2278, 6. Peko Komerciala 2038; moški: 1. Peko Obutev I 6377, 2. Peko SS I 6196, 3. Društvo upokojencev I 6122, 4. BPT 6069, 5. ZLIT 6068, 6. Cevar-na Rog 6068 itd. Tržič, junija - Nekaj najbolj zagnanih članov Veslaškega kluba Brzica iz Tržiča se je mudilo v sosednji Avstriji, kjer so želeli s kajaki prevoziti vse pomembnejše reke Evrope, ki tečejo po avstrijskem ozemlju. Tako so veslali o Erzbachu, Salzu, Stevrju, Teichlu in Gurku. Nekaj rek je imelo previsoke vodostaje za varno veslanje, zato so jih morali spustiti, To velja predvsem za reki Erlauf in Lassing. Med ostalimi spusti je treba omeniti spust po reki Steyr, ki izvira nad zimskošportnim centrom Hin-terstodder, in pa spust po Salzu, kjer je bila reka zaradi precej visokega vodostaja prava velika gugalnica z izredno visokimi valovi in močnimi vrtinci, kar je zahtevalo veliko spretnosti in zbranosti. Sicer pa so Tržičani opravili s spusti III. in IV. težavnostne stopnje, ponekod, na krajših odsekih, tudi višje stopnje. Po Avstriji so veslali Aleš Tadel, Roman Teran, Bojan Žohar, Andraž Legat, Tomaž Gruden, Danilo Patarčič in Matija Perko, in kar je najpomembnejše, vsi so se vrnili domov brez najmanjših poškodb in zdravi. Na poti jih je spremljal šofer Marjan Toporiš. O teh podvigih in drugi dejavnosti Veslaškega kluba Brzica pa nameravjao že v kratkem pripraviti tudi predavanje spremljano z barvnimi diapozitivi. vse za vesele počitnice Vojna je preprečila, da smo z veselimi počitnicami kasnili za štirinajst dni. Kljub temu pa smo uspeli izpeljati pet skupin male šole tenisa, tri skupine male šole plavanja in eno skupino varstva v prvi polovici počitnic. Lep pozdrav - Franci, Urška, Katarina, Jure, Silvo, Luka, Aljaž, Aleš. Rok in Katja Plavanje - malce se je treba tudi pogreti Foto: Jana Remic Tenis - poskusi, šlo bi tudi z dvema rokama DRUŠTVA,KLUBI,SEKCIJE Smučarksi kuub Bled SEZONA NAJVEČJIH USPEHOV BLEJSKIH SMUČARJEV trener Mojmir Faganel "Posamezni rezultati naših reprezentantov v minuli sezoni so bili tako dobri, da smo v ekipnem delu tekmovanja pokala letos osvojili sedmo mesto v državi, kar je proti minulim letom, ko smo bili navadno med dvanajstim in štirinajstimi mestom velik skok naprej. Pred nami so tako le res močni klubi... Alpetour, Branik, Novinar, Olimpija, Triglav, Jesenice. Zato lahko ocenimo minulo sezono kot zelo uspešno. Tako smo osvojili štiri medalje na državnih prvenstvih, eno zlato, tri srebrne in eno bronasto, dva tekmovalca sta nastopala na mednarodnih pionirskih tekmah, od tega je Bijolova dvakrat zmagala v Španiji in bila druga in tretja na pokalu Loka. Najboljši rezultat našega kluba pa je prišel ob koncu sezone, to je nastop Pretnarjeve na mladinskem svetovnem prvenstvu in njeno deveto mesto v smuku," je o minuli sezoni povedal trener Mojmir Faganel, edini profesionalni trener v blejskem smučarskem klubu, ki dela z mladinci, mladinkami, člani in članicami, pri delu s pionirji mu pomaga tudi honorarni trener Marjan Pavlovič. Skupino cicibanov pa je v minuli sezoni vodil Andrej Ponikvar. Blejski smučarji največ trenirajo na Kobli. "Letos smo imeli za trening zelo dobre razmere, na smučišču so nam šli zelo "na roke", nekaj trenira- Grega Kraigher Bled, junija - Sredi poletja večina ne misli na smučanje. Za tekmovalce pa so se že začele priprave na novo sezono. Tudi na Bledu ni drugače, uspehi minule sezone pa zanje pomenijo še večjo spodbudo za delo. V klubu imajo kar sedem reprezentantov, od tega po enega v moški B in ženski B reprezentanci - Jerneja Koblerja in Špelo Pretnar. Grega Kraigher in Matjaž Stare sta v moški B 2 reprezentanci, Aleš Piber v mladinski reprezentanci, Lidija Bijol in Rok Ferjan pa sta člana pionirske reprezentance. mo tudi na blejski Straži, cicibani pa hodijo tudi na Zatrnik. Letos smo imeli od 15. aprila do 15. maja odmor, nato smo začeli s kondicijskimi treningi, sledili bodo kondicijski treningi na snegu. Člani reprezentanc imajo del priprav tudi v okviru reprezentanc," pravi Mojmir Faganel. Blejski smučarji pa so si tudi v novi sezoni zastavili visoke cilje, načrtujejo osem medalj na državnih prvenstvih, dva nastopa na mladinskem svetovnem prvenstvu, ki bo v Mariboru, pa tudi v ekipni uvrstitvi v Sloveniji naj bi po načrtih ostali na sedmem mestu ali celo pridobili mesto. Mladi naj bi se še uvrščali v reprezentanco, po mnenju trenerja pa je njihova velika naloga narediti novo skupino smučarjev. Pri tem imajo namreč probleme s trenerji, saj trenersko delo ni prida plačano, možnosti za zaposlitev še enega novega trenerja pa skoraj ni. "Smučarski klub na Bledu deluje že vsa povojna leta, zadnja leta je bila močnejša alpska disciplina. Tako so skakalci odšli v druge klube, kjer so imeli boljše pogoje za delo, na-primer v SK Triglav in Žirovnica, tekači pa imajo dve leti samostojni klub SK Bled - Zasip. Prostor imamo v najemu pri AMD Bled, za nemoteno delo imamo tri kombije... Kljub temu da je trenutno stanje v go-spodarstu tako, kot pač je, lahko rečem, da je smučanje še vedno slovenski nacionalni šport in kljub precejšnjim stroškom, ki gredo vedno bolj na račun plačila staršev, je zanimanje med mladimi za smuča-rijo zelo veliko. Tako bomo najbrž morali že letos narediti novo skupino petnajstih cicibanov," pravi predsednik SK Bled Ciril Kraigher. Jernej Koblar Špela Pretnar Matjaž Stare Aleš Piber • V. Stanovnik Lidija Bijol Rok Ferjan BALINANJE DVOJICA HUJANCEV PRVA Občinsko prvenstvo Kranja v dvojicah je za nami. Skupaj je sodelovalo 44 balinarskih dvojic, kar je zopet svojevrsten rekord, ki obenem pove, da je balinanje res množični šport. Srečanje so bila zanimiva, vidno presenečenje pa sta pripravila igralca BK Bratov Smuk, ki sta se edina uspela vriniti v finalni del in to med dvojicami, katerih klubi nastopajo v II. zvezni in I. republiški ligi. Presenetila v negativnem pa sta igralca BK Zarice, ki sta se uvrstila na finalna srečanja, pa ju tja ni bilo. Končni vrstni red je bil naslednji: Občinski prvak za leto 1991 je postala dvojica I. ekipe BK Huje, sledijo pa: BK Primskovo II., BK Čirče, BK Huje II., BK Center, BK Primskovo I. ter BK Bratov Smuk. Milan Čadež LETNI BAZEN ODPRT JESENIŠKI s Q o N UTRINKI M*. POTRJEN PRAVILNIK Predsedstvo ZTKO Kranj je obravnavalo Pravilnik o nagrajevanju amaterskega strokovnega kadra v občini Kranj. Namen je povsem jasen, cene storitev pa so predlagane v DEM, kar je tudi posebnost in odraz stanja, kakršno je pri nas. Res je, da je pravilnik po vsebini že štiri leta v veljavi, med tem časom pa so se spreminjale le urne postavke in če so se le-te spremenile, preračunano v DEM, v prihodnje ne bo potrebno vsake štiri mesece spreminjati zneskov. Milan Čadež PRAVILNIK 0 NAGRAJEVANJU AMATERSKEGA STROKOVNEGA KADRA Pravilnik ima namen urediti nagrajevanje strokovnega kadra, ki ni v rednem delovnem razmerju z ZTKO ali TKO. 1. člen Delo trenerjev se obračunava po dejansko opravljenem številu ur vadbe na podlagi mesečnega strokovnega poročila, potrjenega od strokovnega organa matične TKO. 2. člen "Trenerji imajo pravico do nadomestila za opravljeno efektivno uro - 60 minut v NETTO znesku v DEM — I. kategorija (profesor - trener - specialist profesor - diplomirani organizator rekreacije - specialist) 6,0 DEM — II. kategorija (trenerji, ki vadijo zaslužne športnike, športnike mednarodnega razreda in zveznega razreda - najmanj) 5,5 DEM — III. kategorija (profesor - diplomirani trener, profesor - diplomirani Organizator rekreacije) 6,0 OEM — IV. kategorija (predmetni učitelj TV, višji trener, višji organizator športne rekreacije) 4.6 DEM — V. kategorija (trener I. razreda, višji prednjak, učitelj TV, organizator športne rekreacije I. razreda) 4,0 DEM — VI. kategorija (trener, organizator športne rekreacije, učitelj, prednjak za starostne skupine) 3.5 DEM — VII kategorija (inštruktor, vodnik, vaditelj, reševalec iz vode) 3,0 DEM — VIII. kategorija (brez kvalifikacij) Strokovni delavci brez kvalifikacije morajo pridobiti ustrezno kvalifikacijo najmanj v treh letih od začetka dela v TKO. 3. člen Za vodenje tekem se prizna: 1 • za vodenje tekem doma 2. za vodenje tekem izven kraja 3. za turnir (miting) 4 za celodnevni trening 4. člen Praviloma je število trenirancev pri individualnih panogah najmanj 8, pri ekipnih športih pa ekipa v celoti. Strokovni delavci, ki trenirajo ekipe ali posameznike, ki tekmujejo v najvišjih zveznih tekmovanjih ali se uvrstijo med najboljše v državi, so upravičeni na enkratno letno nagrado. 5. člen Odbor za vrhunski šport pri ZTKO Kranj lahko najuspešnejšim strokovnim delavcem za posebne uspehe ob koncu leta ali tekmovalne sezone dodeli še posebne nagrade ali priznanja. Vsi strokovni delavci, ki dobivajo nadomestila po tem pravilniku, morajo skleniti ustrezno pogodbo z osnovno TKO. 6. člen Strokovni delavci morajo voditi dnevnik dela na podlagi letnega in večletnega programa. 7. člen Trenerji se morajo udeleževati strokovnih sestankov in seminarjev, ki jih organizira ZTKO občine in RSO. 8. člen Trenerji so dolžni dati na vpogled dnevnik dela strokovnemu delavcu ZTKO. 9. člen Če trenerji ne opravljajo obveznosti iz 6., 7. in 8. člena, se jim lahko zniža nadomesitlo za opravljeno delo do 50 odstotkov mesečnega nadomestila. 10. člen Vsi ostali odnosi med strokovnimi delavci in TKO morajo biti urejeni v pogodbi iz 5. člena tega pravilnika. 11. člen Izpolnjevanje pogojev pravilnika preverja strokovna služba ZTKO. V primeru odstopanja se prvič opozori osnovno TKO. V naslednjem Primeru pa se TKO zadržijo sredstva za redno dejavnost, o čemer sklepa predsedstvo ZTKO. 12. člen Za tolmačenje tega pravilnika je pristojno predsedstvo ZTKO Kranj in strokovna služa ZTKO za strokovna vprašanja. 13. člen Vrednost urne postavke se vsako leto uskladi, kar na predlog strokovne službe ZTKO izvrši predsedstvo ZTKO. 14. člen Ta pravilnik je sprejelo predsedstvo ZTKO na svoji redni seji dne in se ga uporablja od 1. junija 1991 dalje. Kranj, 19. 6. 1991 Kranj, junija - Lepo vreme je naznanilo začetek poletja, s tem pa tudi kopalno sezono. Za krajane mora posijati sonce, da se odločijo za plavanje v letnem bazenu, kljub temu da se voda v njem tudi dodatno ogreva. Nemalokrat slišiš peti po ulici znano ljudsko pesem "Sijaj, sijaj sončece" z željo, da bo res posijalo in da bodo posamezniki potešili slo po "čofotanju" in si nabrali še pred morjem osnovno barvo. Ko sem primerjal vstopnino kranjskega bazena z drugimi v Sloveniji, sem presenečeno ugotovil, da je najcenejša. Letni bazen je za kopalce odprt od 9. ure pa do 17.30 ure ob delavnikih, ob nedeljah in praznikih pa od 9. do 19. ure. Vstopnina za otroke je 20 din, za dijake 30 din ter odrasle 40 din. Kupiti je možno tudi celoletno karto. Za to je treba odšteti 1.000 din, velja pa za letni in zimski bazen. Poskrbljeno je za udobje, saj si lahko z majhno odškodnino sposodite ležalni stol, kopalni dan pa si lahko popestrite tudi z igranjem mini golfa. Milan Čadež, foto: Jana Remic Jesenice - Brez dvoma imajo Jeseničani veliko zaslug za uspi. šno 20. jubilejno srečanje zamejskih planinskih društev v Tipa ni v Beneški Sloveniji. Člani Planinskega društva so s sebo; pripeljali številne kvalitetne izvajalce kulturnega programa: pi halni orkester Jeseniških železarjev, pevski oktet iz Zirovice in folklorno skupino Triglav z Jesenic. Pozdravne besede je vsen navzočim izrekel med drugim tudi dolgoletni jeseniški planin ski delavec Janez Košnek, ki je bil na vseh 20 srečanjih na ob mejnih točkah treh dežel. Omenimo še, da je bilo prvo srečanje planicev obmejnil dežel leta 1972 na Golici, pobudniki pa so bili Jeseničani. J. Rabi n)is«TEK^0|!^l KpKRAv finalu: ^a^kranjskCSi letnem kopališču s^je,,. končal Ve^ekf^oraftje: -prvenstva R $JoyeTUJe i. .v^fcrpolu^a Tetp 1991^ ftfc^kleipu .pred_-seitetva, UZS' štD'je^^d^m'ć^a^j^ju'clerelHo- šesr^kip. Er^dve ^vršjacflrfi.ekipi imata'p^aMfcG"nastopa'y fuiaju* JfrC.se ft. zaćef'6. in % julija"-vjCeljuiHboflCal paJ2iT. in 2i^.^Ii^JVT^fa/rijtt;-- Jesenice - Ena od prijetnih športnih prireditev na Jesenicah je zagotovo Cicibanova olimpiada, ki so jo letos že enajstič organizirali vodstvo Vzgojno-varstvene organizacije Jesenice in ZTKO Jesenice. 329 malih šolarjev se je pomerilo v teku, igrah z žogo in drugih telesnovzgojnih vajah. Vsem so podelili tudi športno značko prve stopnje za vse športne aktivnosti v letošnjem šolskem letu. J. Rabič Pristava - Poštarji so tudi vneti planinci, to pripadnost pa potr jujejo s tradicionalnimi zbori po Sloveniji. Letošnji 24. zbor je bil na Pristavi v Javorniškem Rovtu. Skupaj je v planinska dru štva PTT Slovenije vključenih 2600 članov, kar lepo število p;: se jih je zbralo na Pristavi. Organizatorji so bili tokrat člani PD PTT Ljubljana, zbrane je pozdravil predsednik Jure Srhoj, pokrovitelj pa je Podjetje za PTT Kranj, udeležencem je dobrodošlico na zboru zaželel direktor Maksimilijan Erzin. Za pester kulturni program so poskrbeli: pihalni orkester iz Škofje Loke, folklorna skupina s Primskovega in pevci iz Žirovnice. J. Rabič 30 Tekačev na Krosu treh dežel 2.5 DEM do 2 uri do 3 ure do 5 ur do 6 ur ^Jk^»1^^bt9Wi&^^wf.' st košarkarjev, nogometašev in vaterpolistov je obrodila števil-Mudi vrhunske rezultate, kljub temu da je poudarek predvsem L kreativni dejavnosti, še vedno si štejemo za največji uspeh ta-|at Še našega člana Mitja Gabrovca, ki je na Japonskem osvojil j to medaljo na svetovnem prvenstvu v karateju. je... Vaterpolisti so v teh časih osvojili 4 republiške naslove, naj-I J' uspeh pa je bil v preteklem letu, ko so se na kvalifikacijah v 8febu uspeli uvrstiti v II. zvezno vaterpolsko ligo. Splet okoli- Je prispeval k spremembi sistema, zato je tekmovanje v II. Zni ligi odpadlo, j ^alinarji so po vsej verjetnosti še edini na Gorenjskem, ki e$ a^li nastopati v I. gorenjski ligi in so se v tej obdržali do da idi • akor jim n' uspelo uvrstiti se v višji rang tekmovanja, pa |^Padli še niso iz omenjene lige. lu, .košarkarjev ni več. Razkropili so se po ostalih še delujočih |rvaL Pa v casu skupnega dela osvojili tri naslove pokalnega R li ti ! aka Gorenjske. Za tište čase je bil to izreden uspeh, če vemo, ■ 0 v tem tekmovanju nastopali člani Triglava, Jesenic, Škofje j • Radovljice, itd. Edini, ki se z rezultati še ne morejo pohva-• so nogometaši. Njihova dejavnost je bila in je še rekreativna, 'i>eppa so že na številnin turnirjih v malem nogometu in Juh ,podvig je vsekakor* izgradnja dvosteznega balinišča ter L; *ega prostora, ki so ga člani K t[A Največ zaslug, da so se klubski prostori dogradili, imata i reJ Lapajne in Miro Pevec, pri tem pa se ne sme pozabiti tu-(j|"a Pomoč KS in njenega sekretarja Jožeta Perka. Zanimiv je l?ke °.DJavljeni članek v internem glasilu ŠD, iz katerega se da e ,r.ati, da so izgradnjo športnega objekta spremljale tudi teža-*' Pa so se razumno tudi rešile. Precej športne smole. Redna dejavnost pa je povezana predvsem z objekti. Naj- Kokre gradili skupaj z BK iz i OTROŠKO IGRIŠČE IN ŠPORTNI PARK °0BIL SVOJ »HOTEL« h Res je, da sosedje niso navdušeni nad napredovanjem ZDenih-društvenih prostorov. s0 Prostor za družbene dejavnosti se širi kljub negodovanju Sedov »čez cesto«. |jj vsi za enega, eden za vse, je bilo slišati med dobrovoljč- £e Končno je prevladal razum. Razume se, da ni napredka, *Um' pravm pogojev. Posamezniki »čez cesto« pa morajo ra-tr,lY?eti. tudi želje množice, ki pa svoje potrebe ne izražajo z ?u 'ngi, temveč po mirni in razumni poti iščejo in poiščejo ra-'"evanje. rnQ Sprva je bilo za živo mejo le eno enostezno balinišče sa-cey ^'inarjev Huj. Za nujne male potrebe je služila odtočna ietn 'ePem soparnem dnevu je iz omenjene cevi večkrat pri- n° »zadišalo« tudi sosedom. Ni bilo prijetno, tjj- J- navdušenjem nad balinarskim športom se je porodila ty *{« da bi se ustanovilo še eno društvo, še ena steza z raz-to Jav° in klubski prostor s prepotrebnimi sanitarijami. In Se je uresničilo po 13 letih skupnega dela. Milan Čadež S kolesom po čudoviti bohinjski pokrajini... ob spremstvu številnih navijačev Enakopravni na teku Najboljša... zadovoljna v cilju BODO RAZGOVORI USPEŠNI? So postale sodniške organizacije zgolj servisi, ki si ustvarjajo profit, in služijo na račun dela športnih klubov? Še do danes smo govorili o sodnikih vse najboljše, kar je razumljivo, ker si bil v nasprotnem že na naslednji tekmi kaznovan. Če si se zameril sodniku, je bil le-ta sposoben tudi pozabiti na sodniško etiko, ki ga zavezuje na nepristransko sojenje. Pravih ukrepov proti takim sodnikom pa še do danes ni, če se v prihodnje ne bomo drugače organizirali in že sedaj zaustavili monopolno obnašanje sodniških zborov. Sodeč po obnašanju sodnikov lahko poznavalec športa hitro ugotovi, da so na igrišču igralci zaradi sodnika in ne obratno. NAJBOLJE pa se to pozna pri izplačilu za opravljeno sodniško delo. In če le-to primerjamo z delom trenerja, ki vodi ekipo, se po vsem tem nismo zmotili v trditvi, da so ekipe zaradi sodnikov. V zadnjem času so sodniške storitve poskočile kar za 400 odstotkov, kar je nenormalno, predvsem pa nesprejemljivo za teles-nokulturne organizacije, ki si želijo nastopati na tekmovanjih. Žalostno pa je dejstvo, da pri tem niti nimajo pravice odločati ali se dogovarjati in niti nimajo možnosti izbirati cenejše oblike tekmovanja. O tej problematiki so se pogovarjali tudi na Skupščini ZTKO Kranj in na Predsedstvu, ki je sprejelo sklep, da se skliče sestanek z vsemi predsedniki sodniških zborov in da se poskuša dogovoriti o zmernejših cenah predvsem za šolska tekmovanja, tekmovanja klubskih mlajših kategorij ter rekreativna tekmovanja na ravni občine. Milan Čadež Škofjeloškega alpinista in športnega plezalca Uroša Ruparja je sprejel župan Škofje Loke, Peter Hawlina. Uroš Rupar je sam, brez dodatnega kisika, dosegel srednji vrh Kangčend-zenge na slovenski alpinistični odpravi Kanč 91. M. P., foto: A. Gorišek VIBRG ■ ZlRI OBČINSKI PRVAK V KOŠARKI V športni dvorani PODEN je potekal pod okriljem ZTKO Škofja Loka zaključni turnir v košarki za naslov občinskega prvaka. Tekmovanja so potekala po skupinah v Zireh, Gorenji vasi in v Škofji Loki. Tekmovanja so se odvijala po turnirskem sistemu, na vseh pa je sodelovalo 18 ekip. Zmagovalci skupin so se uvrstili v zaključno tekmovanje. Občinski prvak je postala ekipa VIBRO z Žirov, ki je premagala Veterana iz Gorenje vasi s 43 : 38 in ekipo Trata iz Škofje Loke z rezultatom 51 : 46. Drugo mesto je osvojila ekipa Trata, tretje mesto pa so osvojili košarkarji iz Gorenje vasi. Pozivni turnir Svoljšku i i Partizan Škofja Loka je ob zaključku rtaimznoteniške sezone % občini organiziral turnir najboljših članov - TOP 16. Z izjemi predstavnikov iz Železnikov so se tekmovanja udeležili vsi najboljši. Nekoliko nepričakovano je zmagal Ivko Svoljšak, pred Janetom Rantom, tretji je bil Boris Pešelj vsi Partizan, četrti Janez Starman - Kondor, peti lvko Bokal - Jelovica, šesti Tomaž Prevodnik - Partizan itd. V Škofji Loki bo ob zaključku sezone še zaključna slovesnost, kjer bodo najboljšim v občinskih ligah podelili priznanja. Janez Starman Upokojenci so streljali Strelska sekcija pri Društvu upokojencev Kranj in vodstvom zelo aktivnega Alojzija Laknerja izkazuje svojo dejavnost z rednimi treningi na Centralnem strelišču Občinske strelske zveze Kranj, Huje 17. Treningi so vsak torek od 10. do 12. ure. Na zaključnem tekmovanju, ki je bilo 28. maja 1991 na občinskem strelišču v Kranju, je tekmovalo 10 tekmovalcev. Najboljše rezultate so dosegli: Franc Černe 183 krogov, Vinko Frehh 182 krogov, Darko Mugrle 168 krogov in Aleksander Trček 158 krogov. Ostalih šest tekmovalcev je doseglo od 145 do 61 krogov. Zaključno tekmovanje je bilo obJ|iem tudi izbirno tekm& vanje za regijsko strelsko tekmovanje"iipokojencev GoretijjikŽ,-ki je bilo 15. junija 1991 v Dupljici pri 'JK%rdjWV-'fCr^ftj^b društvo so na tem tekmovanju zastopali Franc CefnT, "Vinko Frelih, Janez Umnik in Darko Mugrle, ki so premočno zmagali pred ostalimi ekipami in dosegli 1. mesto. Pavle Lužan Za pokal Gorenjske Za pokal Gorenjske v balinanju je nastopilo 31 članskih ekip, od katerih se jih je osem najboljših uvrstilo v finalni del, ki je bil odigran na preurejenem balinišču na Hujah. V fianlu so nastopili: BK Loka 1000, B K 5. avgust iz Tržiča, BK Čirče, BK Trata iz Škofje Loke, BK Radovljica ter BK Kres iz Železnikov. Med temi bi morala nastopiti tudi BK Bohinj iz Bohinjske Bistrice ter BK Rogovila iz Hrastij, vendar ju ni bilo na prizorišču. Je to neresnost ali nezrelost vodij teh dveh ekip? Cisto vseeno bi bilo, če v prihodnjem letu ne sodelujeta na takih in podobnih tekmovanjih in da mesti prepustita lahko tudi slabšim ekipam, ki pa si želijo igrati. Rezultati srečanj: .^% BK Trata :BK Radovljica 13:1, BK^aV|u¥crB"KtotoW 13:8, BK Čirče : BK Kres 13:6. ™ ™ Pokal Gorenjske za leto 1991 je osvojila ekipa Balinarskega kluba Trata iz Škofje Loke. Milan Čadež Rezultati pokalnega tekmovanja v odbojki ŽENSKE, predkolo: Gorje : Begunje 3:0, Četrtfinale: Triglav : Gorje 3:0, Plamen : Bohinj 3:0, Jesenice : Bled 2 1:3, Šenčur : Zelezar 3:0 polfinale: Triglav : Plamen 3:2, Bled 2 : Šenčur 0:3 finale: Triglav : Šenčur 3:1 Zmagovalec na območju Gorenjske je ekipa Triglav Kranj. MOŠKI, predkolo: Begunje : Ljubno 0:3, Termo Lubnik Kamna Gorica 3:0, Bled 2 : Adergas 3:2, Bohinj : LTH 3:2 četrtfinale: Bled 1 : Ljubno 3:0, Termo Lubnik : Triglav 3 0 Plamen : Bled 2 3:1, Bohinj : Železar 0:3 polfinale: Bled 1 'Termo Lubnik 3:2, Plamen : Železar 1 finale: Bled 1 : Železar 3:2 Wr>^-<\y,.^. Zmagovalec na območju Gorenjske med moškum^kipami ie **Bled '• tošJMmfc**1* Upokojenci baunali Tržič, junija - V Športni komisiji Društva upokojencev v Tržiču, ki jo vodi Franc Globočnik, so bili letošnji organizatorji gorenjskega prvenstva ekip upokojenskih društev v balinanju. Tržičani so turnir pripravili na balinišču v Bistrici, udeležile pa so se ga ekipe iz Kranja, Jesenic, Kamnika, Škofje Loke in Tržiča, le Radovljičanov ni bilo na igrišče. Po zanimivih bojih je zmagala domača vrsta pred Kranjem in Škofjo Loko. Tržičani so zaključek pripravili v gostilni Pr' Jak v Križah, kjer so podelili tudi častna priznanja najboljšim ter zmagovalni ekipi prehodni pokal. Janez Kikel Atletsko prvenstvo Tržič, junija - Delavci Športne zveze Fržič^e^s^paj^judtelji telesne vzgoje po osnovnih šolah prir^vjl^p^ prvenstvo pionirjev in pionirk 3. in^.razredov osnovnih sb\V troboju. Udeleženci so merili moči refceku na 60 metrov, meta/ nju žogice in skoku v daljino. ^^^^^48f^^^0^ Med 17 fanti je največ točk zbral Dejan^gurgar^^Grajzar) 615; drugi je bil Urban Zupan 600, tretji Sebastjan Lombar 590, četrti Andrej Leontič 570 in peti Boštjan Križaj (vsi Bračič) 520. Med 17 najboljšimi dekleti pa je zmagala Patricija Hribernik 890, druga je bila Emina Mulalič 705, tretja Diana Šahmanovič (vse Grajzar) 615, četrta Katja Jazbec (Bračič) 560 in peta Alenka Šmid (K. odred) in Tanja Leban (Bračič) 500. Janez Kikel HOKEJSKA TRIM LIGA Na Jesenicah se kar precej rekreativnih skupin ukvarja z rekreacijskim igranjem hokeja na ledu. Že vrsto let je tudi prisotna želja po organizirani rekreacijski ligi. Prav zato so se pri ŠPORTNI ZVEZI JESENICE skupaj s Šport servisom Podmežaklja odločili, da v letošnji sezoni organizirajo HOKEJSKO TRIM LIGO. Priprave so že stekle, onravljen je bil že tudi prvi razgovor z zainteresiranimi skupinartfL lnte.r£sje zdo.A^likJLjga. naj^bj potekala na drsališču Podnicžakijo^Cera pa-naj■,W|se,'.pkio'-bra. Predstavniki posameznih skupin so že firejeli pravilnik tekmovanja, ter pogoje za sodelovanje^.UgL^^ je bila tudi sodniška komisija, medtem kft*Q kbmisija7 ki bo tekmovanje vodila formirana na na^4"Ter""Ostanku. Vse informacije v zvezj^U^elsjfo'trim ligo lahko doMfe 8i-5790rtni zvezi občine I GLAS 12. STRAN IZ ŠOLSKIH ŠPORTNIH DRUŠTEV Množično na zaključku Že štirinajsto leto zapored ZTKO Škofja Loka organizira in pripravlja zaključek akcije Športna značka za 1. skupino. Podelitve zlatih značk in diplom se udeležijo vsi otroci, ki zaključujejo malo šolo. Pred leti je bila akcija skupna za vso občino, toda zaradi prevelikih prevoznih stroškov zdaj opravimo podelitev ločeno. Otroci iz vrtcev Selc in Železniki so šli na zadnji izlet v Dražgoše. Sodelovalo je 50 otrok in prav toliko staršev. Vrtce iz Poljanske doline, ki jih obiskuje več kot 80 malih šolarjev, in seveda tudi starše, so vzgojiteljice popeljale v Zirov-ski vrh do lovske koče na Javorču. Najbolj množično je seveda v Škofji Loki, kjer je športno značko prejelo 354 otrok iz vrtcev CICIBAN, KEKEC, ČEBELICA, PEDENJPED in NAJDIHOJCE. Pri tem je treba omeniti, da osvajajo športno značko tudi otroci, ki niso v vrtcih, oziroma obiskujejo pripravo na šolo. Teh je bilo letos 80. Podelitev zlatih značk za male šolarje iz Škofje Loke je bila na Andreju nad Zmincem. Ta 616 m visoki, bolj malo znani vrh v Loškem hribovju, bo tudi v prihodnje postal zadnje dejanje, saj je tak planinski izlet primeren tako za najmlajše kot tudi za spremljevalci otrok starši, vzgojiteljice in varuhinje pa pri tem pomagajo. Na že pripravljenem prostoru pred domačijo Ivana Ru-parja, nekoč vodja znanega ansambla RUPAR, se je zbrala res lepa množica otrok in staršev. Kar okoli 850 Ločanov in okoličanov, mnogi prvič na tej točki, je v lepem sončnem dopoldnevu spremljalo program, ki so ga pripravili organizatorji. V šaljivih tekmovanjih so tekmovali otroci in starši in si na ta način krajšali čas. Za vse je ZTKO Škofja Loka pripravila tudi okrepčevalnico. Ves izkupiček od prodane pijače pa bo šel za potrebe Š.Z. za 1. skupino. V vrtcih je zaradi finančnih težav že delno ogrožena izvedba tekmovanja za Š. Z. Poseben problem predstavljajo dragi rekviziti, zlasti kolesa, smuči, kotalke. Omeniti in pohvaliti pa je treba vseh 37 vzgojiteljic in varuhinj v občini, ki akcijo S. Z. rade izvajajo in je v tem pogledu njihovo delo oziroma prenašanje osnovnih telesnokul-turnih nalog zelo dragoceno. Za njihovo pomoč so jih s praktičnimi nagradami posebej nagradili ZTKO Škofja Loka, delovna organizacija ODEJA in LB GB Kranj. Nagrade v obliki svinčnikov so prejeli tudi vsi otroci dobitniki zlatih značk, prispevala pa jih je LB GB Kranj. Marjan Kalamar Mladi rokometaši ŠŠD Podlubnik najboljši V soboto, 8. junija 1991, je ŠŠD Podlubnik z OŠ Ivana Groharja organiziralo občinsko prvenstvo za igralce rojene leta 1980 in mlajše (3. in 4. razred). Prvo mesto so osvojili mladi rokometaši z OŠ Ivana Groharja, ki so tako dopolnili uspeh mlajših in starejših pionirjev. Na drugo mesto so se uvrstili igralci z OŠ Peter Kavčič (trener ekipe: Matjaž Tavčar), sledita ekipi OŠ Cvetko Golar (trener: Tone Justin) ter OŠ Prešernove brigade iz Železnikov (trener: Jože Reya). Komisija, ki so jo sestavljali trenerji vseh ekip, je za najboljšega igralca izbrala Primoža Lešnjaka (I. Grohar), za najboljšega vratarja Saša Hribernika (I. Grohar), najboljši strelec pa je bil Mile Pešič (C. Golar) z 18 zadetki. Zmagovalna ekipa ŠŠD Podlubnik je nastopila v naslednji postavi: Keše, Hribernik, Zadnikar, Razpet, Šuštar, Le-šnjak, Podnar B., Podnar A., Krpic, Jelene, Džurovič, Žagar, Bogataj, Knapič, Markovič in Božnar. Na tekmovanju so nastopile ekipe vseh osnovnih šol iz škofjeloške občine, na katerih je rokomet vključen med interesne dejavnosti ŠŠD, in kjer igralci vadijo vsaj enkrat tedensko. V tem obdobju je namreč že potrebno začeti z učenjem osnovnih rokometnih elementov, če hočemo, da nato igralci v naslednjih starostnih kategorijah dosegajo večje uspehe. Rezultati večletnega načrtnega dela z. mladimi rokometaši po OŠ v Škofji Loki se kažejo v uspehih pionirskih ekip rokometnega kluba Šešir, s katerim OŠ dobro sodelujejo. Seveda je za tako velik pogon potrebno tudi večje število trenerjev. Letos sta se s svojim delom uveljavila mlajša trenerja Matjaž Tavčar, Tone Justin, upam pa, da se jima bo v naslednji sezoni še kdo priključil, da ne bo vse delo slonelo na nekaj rokometnih zanesenjakih: Športu se v prihodnje obetajo slabi časi po finančni plati. Tako bo verjetno tudi v rokometu, vendar pa, če bomo še naprej delali tako kvalitetno, pa čeprav večinoma iz ljubezni do rokometa, nadaljnji rezultati ne bi smeli izostati. Marko Primožič ŠŠD Matija Čop občinski prvak V dvorani na Planini je bila zaključna prireditev za košarkarje 3. - 4. razredov ter 5. - 6. razredov. Na zaključni prireditvi je sodelovalo 8 osnovnih šol, približno 180 mladih košarkarjev, posebnost zaključnega turnirja pa so bili gledalci (starši otrok ter drugi strokovni delavci v kranjski košarki). Tako lahko zapišemo, da si je finalno tekmo med mlajšimi pionirji ogledalo okoli 250 gledalcev, kar je vsekakor spodbuden podatek. V obeh kategorijah je zmagala osnovna šola M. Čop, za katero so igrali Jalovec, Kravanja, Doder Mirko, Doder Marko, Ovčina, Jankovič, Švarc, Cvetkovič, Drobnjak, Erlah, Ra-čič, Krejič, Troha, Žnidar, Perkovič, Zver. Vrstni red 3 - 4 razredi: 1. ŠŠD MATIJA ČOP KRANJ, 2. ŠŠD JAKOB ALJAŽ KRANJ, 3. ŠŠD FRANCE PREŠEREN KRANJ, 4. ŠŠD LUCIJAN SELJAK KRANJ, 5. ŠŠD DAVORIN JENKO CERKLJE, 6. ŠŠD SIMON JENKO I. KRANJ, 7. ŠŠD SIMON JENKO 11. KRANJ. VRSTNI RED 5 - 6 razredi: !. ŠŠD MATIJA ČOP KRANJ, 2. ŠŠD SIMON JENKO I. KRANJ, 3. ŠŠD JAKOB ALJAŽ KRANJ, 4. ŠŠD LUCIJAN SELJAK KRANJ, 5. ŠŠD J. S. MLAKAR ŠENČUR, 6. ŠŠD DAVORIN JENKO CERKLJE, 7. ŠŠD FRANCE PREŠEREN KRANJ, 8. ŠŠD STANE ŽAGAR KRANJ, 9. ŠŠD SIMON JENKO II. KRANJ Č. M. Učenci strelci rt (i LASOV A k StotinkA 20 Tržič - Ob koncu šolskega leta so člani Strelske družine Anton Štefe -Kostja pripravili občinsko prvenstvo za učence in učenke v streljanju z zračno puško. Tekmovanje je bilo ekipno in posamično, najboljši pa so bili: fantje: 1. Boštjan Ogris (Polet) 69, 2. Marko Markič (Polet) 69, 3. Andrej Primožič (Storžič) 58; dekleta: 1. Helga Dobrin (Storžič) 51, 2. Anita Bogataj (Polet) 49, 3. Teja Bertoncelj (Polet) 46; ekipno - dekleta: 1. Polet 116, 2. Storžič I 93, 3. Storžič II 48; fantje: 1. Polet 184, 2. Storžič I 124, 3. Storžič II 93, - jTNkJ- Kikel BORIS HOLY ŽE 50 LET Pred kratkim je petdeseto obletnico praznoval naš Boris Holy. Kdo ga ne bi poznal. Ko je začel kot mentor v ŠŠD France Prešeren pred 20 leti, je bil za vzor vsem drugim. Še danes je, čeprav je bilo med tem časom kar nekaj zavisti in ne-voščljivosti ob takih delovnih uspehih, kot jih je imel. Z delom je dokazal, da sodi šolski šport med vodilne tako imenovane "dopolnilne" dejavnosti v šolah in da ne zaostaja za drugimi, včasih kar preveč opevanimi krožki. V času, ki ga je posvetil šolskemu športu, je prejel številna republiška in občinska priznanja. Ob njegovem jubileju se s čestitko pridružuje tudi kranjska STOTINKA. z ATLETIKO SO SE KONČALA ŠOLSKA TEKMOVANJA S kraljico športa - atletiko - so osnovnošolci občine Kranj končala tekmovanja v sezoni 90/91. Vreme je bilo zopet tisto, ki ni omogočilo, da bi se izvedla tekmovanja v smučarskih tekih, smučarskih skokih in alpskem smučanju. V vseh drugih dogovorjenih športnih panogah pa so bila tekmovanja izpeljana. Številne ekipe in posamezniki so si pridobili z odličnimi rezultati nastop na regijskih tekmovanjih in v nadaljevanju na republiških tekmovanjih. Šahisti ŠŠD Stane Žagar so bili republiški prvaki in so v nadaljevanju sodelovali tudi na državnem prvenstvu. Nogometaši ŠŠD Šolskega centra za blagovni promet so se uspeli z osvojitvijo prvega mesta na regijskem prvenstvu plasirati v republiški finale, ŠŠD France Prešeren je na republiškem finalu v atletiki kot ekipa osvojila tretje mesto in še bi lahko naštevali uspehe mladih športnikov, vključenih v šolska športna društva. Tudi ovrednotenje dejavnosti ŠŠD v občini Kranj je za nami. Po novem točkovanju - točkovali so se tekmovalni nastopi in uspehi, med drugim pa tudi množična udeležba na posameznih tekmovanjih - je med ŠŠD osnovnih šol na prvem mestu ŠŠD OŠ Lucijan Seljak, sledijo pa: ŠŠD OŠ Stane Ža- tar, 3ŠD OŠ France Prešeren, ŠD OŠ Bratstvo in enotnost, ŠŠD OŠ Matija Čop, ŠPŠD OŠ Matija Valjavec, ŠSD OŠ Simon Jenko. ŠŠPD OŠ Josip Broz-Tito, ŠŠD OŠ Janko in Stanko Mlakar ter ŠŠD OŠ Davorin Jenko. ŠŠD OŠ Helene Puhar ima pri ovrednotenju programa posebne status, tako da ne bi nekateri pomislili, da so pri dejavnosti prikrajšani. Med ŠSD srednjih šol pa je na prvem mestu SŠD ŠC za blagovni promet, sledijo pa: ŠŠD Jošt-Gimnazija, ŠSD Iskra, ŠŠD STOGŠC, ŠŠD EAŠC ter ŠŠD Kmetijski šolski center. Razveseljivo za vse nas je dejstvo, da se v srednjih šolah še vedno prizadevajo obdržati šolska športna društva, kljub temu da nekatere šole niti nimajo pravih, pogojev za telesno vzgojo v rednem šolskem programu, kaj šele za interesno dejavnost. Milan Čadež Prvič ŠŠD OŠ Simon Jenko Kranj - Tekmovanja ŠŠD osnovnih šol v nogometu so se prvič preselila z velikih igrišč na manjša. Odslej naprej bodo za osnovne šole igrali le še mali nogomet. Kaj to pomeni za tisti pravi nogomet, bo vsekakor pokazal čas, s prvega takega tekmovanja pa je povsem jasno, da* se bo v osnovnih šolah množičnost v številu ekip vsekakor povečala. V občini Kranj ni osnovne šole, kj za mali nogomet ne bi imela pogojev, ne samo za tekmovanja, temveč tudi za redno tedensko vadbo. Čas bi že bil, da bi bila taka tekmovanja res namenjena učencem osnovnih šol, tudi tistim, ki niso vključeni v nogometne klube,'in da se po končanem tekmovanju ne bi poudarjalo, da je osnovna šola ta in ta, osvojila prvo mesto samo zaradi tega, ker je polovica igralcev članov nogometnega kluba tega in tega. Pri takih govoricah, ki se širijo po končanih tekmovanjih, se včasih lahko zamislimo nad tem, ali je še smiselno organizirati prvenstvo ŠŠD n da le-ta obstajajo le zaradi dela z mladimi v klubih. Na prvem prvenstvu ŠŠD osnovnih šol občine Kranj so prvo mesto osvojili učenci OŠ Simon Jenko iz Kranja pred OŠ Josip Broz-Tito iz Predoselj in prve ekipe OŠ Bratstvo in enostnost iz Kranja. Za drugo oz. tretje mesto so odločali prosti streli. Srečanja so bila zanimiva in sodeč po medsebojnih rezultatih, bi lahko tudi zadnjeuvrščena ekipa slavila. Milan Čadež Na pobudo Borisa Holya je bilo pred 20 leti ustanovljeno v| novni šoli France Prešeren v Kranju šolsko športno društvoJTj Upamo si zapisati, da je to društvo eno izmed najuspeH^' ših v občini Kranj in tudi v Sloveniji, predvsem po zaslugi iTj torja, ki skupaj z društvom tudi praznuje 20 let aktivnega del nja. Vsak začetek je sprva povezan s težavami, in če je razum' nje podprto tudi s strani vodstva šole, se ni bati neuspehov. Leta 1974 so bili razglašeni za najboljše ŠŠD v Sloveniji teh letih prejeli 6 zlatih plaket, da o srebrnih in bronastih ni govorimo. Številni vrhunski športniki so prišli iz vrst ŠŠD Fri Prešeren. Naj omenimo le nekatere: Borut Petrič, evropski prvak v plavanju, Simon Pavlin, ml. s vni prvak v lokostrelstvu, Branko Mirt, svetovni prvak v pa1 stvu, Goran Kabič, balkanski prvak v atletskem desetero^ Polona Frelih, drž. reprezent. v namiznem tenisu, Anka Pa državna prvakinja v skoku v višino, Živa Rant, drugouvrščen državnem prvenstvu v višino, Franc Peternel ml., svetovni i dinski prvak v streljanju, Bojan Štromajer, mladinski državn prezentant v vaterpolu. Ob 20-letnici delovanja šolskega športnega društva F Prešeren se s čestitkami pridružujemo vsi, ki smo kakorkoli zani z dejavnostjo športa v šolah. Milan Č iITl( iur lo je — V Ljubljani atletski finale V Ljubljani je Atletska zveza Slovenije organizirala finalni|R! tekmovanja, na katerega so se s področnih prvenstev udeležil'? najboljši posamezniki, ki so izpolnili zahtevane norme v p*il meznih panogah. k a REZULTATI APPS - pionirji . £h 600 m - 11. TINE KRAŠEVEC, OŠ H. Grajzarja 1:44,77, l2|e s MON DEKLEVA, OŠ J. B. Tito 1:45,57 Višina - 3. ALEŠ HABJAN, OŠ Prešernovih brigad 147, 7. W MAN TRAMTE, OŠ Simon Jenko 147. J111 Ekipni vrstni red: 24. OŠ Prešernovih brigad, 36. OŠ Simon ^ ko, 49. OŠ Heroja Grajzerja, 52. OŠ Josip Broz-Tito. Nastopilo je skupaj 62 osnovnih šol. APPS - mlajše pionirke 60 m - 3. TINA KRAMARIČ, OŠ H. Grajzerja 8,51 300 m - 5. MONIKA BERNARD, OŠ Prešernovih brigad 42 600 m - 5. VESNA NIKŠIČ, OŠ Lucijan Seljak 1:48,54 Višina - 12. AKSINIJA ALIČ, OŠ Matija Valjavec 130 Žogica - 12. MOJCA BLAŽIC, OŠ Heroja Bračiča 44,62 1'Jf Ekipni vrstni red: 20. OŠ Heroja Grajzerja, 26. OŠ PrešernflJ brigad, 28. OŠ Lucijan Seljak, 50. OŠ Heroja Bračiča, 52. OŠ fdr tija Valjavec. "as Nastopilo je skupja 56 osnovnih šol. APPS - starejši pionirji 1000 m - 4. DENIS DEBELJAK, OŠ Heroja Grajzerja 2:W *« 4 x 100 m - 5. OŠ Anton Tomaž Linhart 48,41 . Višina - 5. MARKO KNEZ - 171, 23. BOŠTJAN GORTN* OŠ Ivan Grohar , Daljina - 1. ERNEST ŠOLAR OŠ Anton Tomaž Linhart - M Krogla - 16. IGOR PAVLETIC, OŠ Simon Jenko - 11,08. Ekipni vrstni red: 10. OŠ Anton Tomaž Linhart, 36. OŠ He' Grajzerja, 39. OŠ Simon Jenko. Skupaj je nastopilo 74 osnovnih šol. APPS - starejše pionirke 60 m - 3. SAŠA EBERL, OŠ France Prešeren - 8,24 1000 m - 1. BRIGITA LANGERHOLC, OŠ Ivan Groh»' 3:01,31, 11. VERONIKA JAGODIC, OŠ Matija Valjav* 3:25,01, 12. JOŽICA TOLAR, OŠ Prešernovih brigad 3:25,1' 4 x 100 m - 11. OŠ France Prešeren - 54,36, 12. OŠ Prešerfl1 brigade - 54,37. • . Višina - 10. NADA SAJOVEC, OŠ Janko in Stanko Mlakar -' 13. ANITA REYA, OŠ Prešernove brigade - 140, 14. ALEKS' DRA DRAŠKOVIČ, OŠ Heroja Grajzerja - 135. Daljina - 1. MARCELA UMNIK, OS J. in Stanko Mlakar 7. MAJA JELENC, OŠ Prešernove brigade - 468 Krogla - 10. PETRA OGRIZEK, OŠ Franc Prešeren - 9,64 Žogica - 3. JUDITA TKALEC, OŠ France Prešeren - 57,2* PETRA JUGOVIC, OŠ Ivan Grohar - 57,00 Ekipni vrstni red: 3. OŠ France Prešeren, 10. OŠ Ivan Grohar OŠ Prešernove brigade, 17. OŠ Gorenja vas, 22. OŠ Jank". Stanko Mlakar, 53. OŠ Matija Valjavec, 65. OŠ Heroja Grajz«1 Skupaj je nastopilo 69 osnovnih šol. ŠPORT MLAĐIH V JESENIŠKI OBČI? V jeseniški občini na vseh šolah, tako osnovnih kot srednjih-lujejo šolska športna društva, ki s svojo dejavnostjo dopolnjjj'' redno telesno vzgojo. Pri ZTKO Jesenice je za dejavnost ŠSP leta nazaj delovala posebna komisija. V zadnjem, šolskem r pa so se odločili, da naloge komisije prevzame v celoti Aktiv teljev telesne vzgoje, ki ga zelo uspešno vodi Jože'Subotič. S so dosegli, da je bilo delo enostavnejše, pridobili so na stro' nem področju, pa tudi sodelovanje med aktivom in športno1 zo je veliko boljše. Tako je bil s skupnimi močmi, kljub pomanjkanju finai"; sredstev izveden celoten program športnih tekmovanj v obf košarki, rokometu, odbojki, namiznem tenisu, atletiki, strelja šahu, med dvema ognjema. Izveden je bil jesenski kros, dy<*' sko prvenstvo v atletiki, tekmovanje v veleslalomu. Med ziij1, mi počitnicami je bil izveden tudi smučarski tečaj, ter raz'1 aktivnosti za preživljanje prostega časa. Za vse tiste, ki so s svojimi rezultati dosegli uvrstitve |J* gijska in republiška tekmovanja, so pri ZTKO omogočili >J: čna sredstva za udeležbo na teh tekmovanjih. Skupaj s ŠSK osnovni šoli v Kranjski Gori so organizirali polfinalni tu"? odbojki za pionirke v odbojki, ter regijsko prvenstvo v odbojj: srednje šole tako v moški, kot ženski konkurenci skupaj s ŠS^ CSUI. Poudariti je treba, da so najbolje organizirana tista tej' vanja, za katere je zainteresiranost prisotna tudi v klubih-ben problem so tista tekmovanja, za katere ni v občin ustrjn klubov (atletika, rokomet), vendar za te poskrbijo učitelji 51 Posebej je treba poudariti, da jesenski kros organizir? ZTKO, ostala atletska tekmovanja pa posamezne šole, ki 11 vsaj zasilne atletske objekte. To je le delna predstavitev dejavnosti s področja šport11 dih, ki je prav gotovo področje, ki mora imeti vso družben0 poro, zato je prav, da o tem pišemo tudi med počitnicami- 30. julija 1991 13. stran mmmm®iGLAs 200 P0H0DNIK0V Veliki Poljani •jekaj deževnih pohodih je bil letošnji sončen in množičen - Fo-Drago Papler I81) ^r''nšek, vodja sekcije za rekreacijo pri Športnem društvu 1 ^rica je 15. pohod na Veliko Poljano pod Storžičem ocenil tako- R 'Vsako leto, prvo nedeljo junija že petnajst let prirejamo KIM pohode na Veliko Poljano. Sprva je bil to krajevni pohod Kokričane in okoličane, ki je kasneje prerasel te okvire in do-občinski značaj. Tudi po 3000 pohodnikov se je udeleževalo Fih Je' PrihaJali Pa so iz vse Gorenjske. Po nekajletnih dežev-Pohodih je bil jubilejni 15. pohod zopet sončen, takšen, kot ^Podobi za množično udeležbo. Letos je prišlo iz Trstenika na Jliko Poljano 1407 metrov nadmorske višine, 1200 pohodnikov, iim 0cenJuiem za solidno udeležbo. Namreč namen pohoda je f jrivečja udeležba, družba, ki skupno odhaja v sredogorje. Vsa trn Sm° P°uclarjali tudi varovanje narave, čistoče. Leta 1982 HJ1?. uredili in strasirali Dolenčevo pot, po pobudniku te akcije nJu Dolencu, navdušenem športnem rekreativcu, ki se je smrt-I Ponesrečil. Prej so pohodniki hodili čez senožet in so se kme-,{ Pritoževali, ker so pohodili travo, sedanja pot pa poteka po pdnem delu. Tudi žleb in zajetje vode za hitro okrepčilo smo 'op1''ob Dolenčevi poti. Pri organizaciji pohoda je sodelovalo |.0udi, ta generacija rekreativcev, ki je vse doslej skrbno pripra-J.ala pohode, pa je letos k sodelovanju povabila mlade tekaške 0fciayce Smučarskega tekaškega kluba Kranj, ki ima od letos ^ženo kranjsko in kokriško sekcijo. Tako nekako akcijo pre-arno delno tudi pod "drugo streho", seveda bomo vztrajali PreJ pri prirejanju množičnih pohodov, pripravljamo tudi pr-.„^ajski kres na Storžiču, če dopušča vreme, tek kaveljcev in ko-n,n po Udinborštu in druga rekreativna tekmovanja. Drago Papler Stanko Jesenovec TAJNIKATO MOTO DRUŠTVA ŠKOFJA LOKA t letnik Prejšnji mesec smo se v prostorih AMD Škofja Loka zbrali člani izvršnega odbora društva, kjer smo s krajšo slovesnostjo obeležili 80. letnico rojstva tajnika društva Stanka Jesenovca, ki jo je praznoval 31. maja 1991. Slavljenec, ki je čil, zdrav, včasih tudi hudomušen, vodi 'ajniške zadeve v društvu že nad 46 let, se pravi od začetka društva, kije bilo ustanovljeno konec oktobra 1945 in seje takrat imenovalo motociklistično fiskulturno društvo "LUB-Nf K "Škofja Loka. Pozneje je menjalo še dve imeni, do današnjega Avto moto društva Škofja Loka, ki je znano predani po mednarodnih motociklističnih dirkah v Škofji Loki, 1/1 kije ime mesta med prvimi poneslo po svetu. Jubilant je še Vedno aktiven športni funkcionar, saj je opravil izpit z funk-Cu>narja takoj po povojnih letih skupaj s pokojnim Luskov-cem. Šestinštiridesetletna doba tajniškega poslovanja je v organizacijah avotmoto društev edinstven primer, verjetno pa je v tako množičnih organizacijah, kot so avto moto društva. °kg teh poslov še vedno vodi pri društvu "avto šolo", skrbi nemoten potek le-te in je pri vseh drugih opravilih, ki jih sybno opravlja na svojem domu, praktično vsak dan v dru-stvenih prostorih v Jegorovem predmestju št. 10, kjer so prodori društva. f Bil je v najožjem krogu ustanoviteljev škofjeloškega dru-tva, kot zaveden in osveščen prostovoljni funkcionar je duša **vto-moto športa, po svojih močeh razširjal tudi po drugih *rajih Slovenije, preko Avto moto Zveze Slovenije, kjer je tudi Večkrat sodeloval v raznih organih. Njegovo delo pa ni bilo samo v avto moto društvu, bilje P* aktivni dolgoletni odbornik v Kmetijski zadrugi Škofja ?°ka, večkrat je bil tudi občinski odbornik v občini Škofja Loka. Ob visokemu ljubileju mu je društvo v znak priznanja za Vegovo vsestransko aktivnost v društvu, kije še vedno živa. *norda celo zavidljiva izročilo umetniško sliko ŠKOFJE LO- delo akademske slikarke Dore Plestenjakove. Prav tako PQJe na tej slovesnoti prejel najvišje priznanje slovenske Avto nioto zveze in sicer, "zlato plaketo", ki jo zveza podeljuje za lzkmne uspehe. Ob koncu svečanosti je slavljencu nekaj znanih narodnih Pesmic zapel "RIBNIŠKI OKTET", nekaj njegovih najožjih s,Qrejših članov, ki so bili tudi med ustanovitelji leta 1945 'ffojz Zupančič ■ Zmago, Adalbert Koritnik, Franc Triler, Ja-n*z Zupane in Pavle Podobnik, kije še vedno v organih dru-stva zelo aktiven) pa je slavljencu krepko stisnilo roko v znak zahvale za opravljeno delo z željo, da bi še dolgo let čil in 2drav bil v sredi tistih, ki uspešno vodijo škofjeloško avto-mo-0 društvo, kajti članov njegovega kova danes ni veliko ali pa s° zelo redki, zato oh tako visokem življenjskem jubileju kot udi aktivnem sodelovanju v tako množični organizaciji, kot je l,Škofji Loki Avto moto društvo še enkrat ISKRENE CE-TlTKE. I. Križaj USPEH LESKIH PADALCEV Zmage padalcev pod novo slovensko zastavo Padalci Alpskega letalskega centra Lesce so se udeležili tekmovanja v skokih na cilj, 2. pokala mesta Belluna. To izredno močno tekmovanje je v bistvu Mednarodno prvenstvo Italije, ki se ga je udeležilo 15 ekip iz Italije, Avstrije, Švice, Francije in Slovenije. Skupno je sodelovalo 75 tekmovalcev in 12 tekmovalk. V ekipi ALC Lesce so nastopili Dušan Intihar, Bogdan Jug, Roman Pogačar, Senad Salkič in Branko Mirt. Poleg njih so nastopili še Roman Kanin, Borut Erjavec in Irena Avbelj kot posamezniki in skupaj še z dvema tekmovalkama iz Bologne kot ekipa Bled Mix. Na to tekmovanje so ekipo ALC povabili organizatorji tekmovanja kot goste in poskrbeli za ugodno počutje ekipe na vsakem koraku. Posebej so bili organizatorji počaščeni, da so imeli v gosteh vrhunsko ekipo, ki spada v sam svetovni vrh in prihaja iz Slovenije. Padalci ALC so imeli s seboj tudi novo slovensko zastavo, ki jo je organizator izobesil visoko nad tribuno in je vzbudila veliko zanimanja, tako gledalcev kot tudi televizije in ostalih medijev. Na zaključni slovesnosti so organizatorji posebej podelili plaketo Regie Veneto ekipi ALC Lesce s poudarkom, da to plaketo podeljujejo vsem slovenskim padalcem, letalcem, in da upajo, da se bomo lahko kmalu pojavili na evropskih in svetovnih prvenstvih kot reprezentanca Slovenije. V imenu ALC se je zahvalil organizatorju vodja ekipe in sodnik na tem tekmovanju, Srečko Medven in izrazil upanje, da se bo to res kmalu uresničilo. Padalci ALC so dosegli pomembno mednarodno zmago v ekipni konkurenci, med posamezniki pa je v ženski konkurenci zmagala Irena Avbelj, med moškimi pa je svetovni prvak Branko Mirt delil drugo mesto, lepo pa sta presenetila mlada tekmovalca Senad Salkič s petim in Roman Karun z enajstim mestom. Povedati moramo, da so odšli padalci na to tekmovanje brez trenaže, saj zaradi vojne agresije na Slovenijo niso trenirali od 26. junija, ko so zadnjič trenirali v Lescah in ta trening so motila letala JA z nizkimi preleti nad letališčem v Lescah, seveda brez predhodne najave, kar je po zakonu zahtevano. V tem času je bilo tudi odpovedano slovensko padalsko prvenstvo na Ptuju. Tekmovanje je potekalo dva dni, v soboto je bilo lepo sončno vreme, v nedeljo pa je padal dež, tako da je bila samo razglasitev. Tekmvoalci so izvedli 5 skokov od predvidenih 10, torej polovico, kar pa je zadostovalo, da so tekmovanje priznali. IRENA AVBELJ BRANKO MIRT Rezultati: Ekipno: 1. ALC LESCE SL, 13 cm, 2. AK Italija IT, 14 cm, 3. Carpi IT, 22 cm, 4. Fribourg CH, 36 cm, 5. Bled Mix SL/IT, 38 cm. Posamezno: moški I. Raccuia Tindaro IT, 1 cm, 2. Mirt Branko SL, 2 cm, Guari-nelli V. IT, 2 cm, Bevilaqua L IT, 2 cm, 5. Salkič Senad SL, 3 cm, 8. Jug Bogdan SL, 5 cm, II. Karun Roman SL, 6 cm, 18. Intihar Dušan SL, 11 cm, 26. Roman Pogačar SL, 11 cm, Erjavec Borut SL, 11 cm. Posamezno: Ženske 1. Avbelj Irena SL, 8 cm, 2. Ri-stori Barbara IT, 11 cm, 3. Viel Daniele IT, 13. cm. Srečko Medven NA POKLJUKI SE PRIPRAVLJAJO ŠPORTNIKI AVGUSTA VELIKO MOŽNOSTI ZA REKREACIJO Pokljuka, 27. julija-le dni je na Pokljuki spet živahneje. Zaradi vojne so minule tedne odpadli programi, ki so jih načrtovali pri kranjski ZTKO, od športnih programov za otroke, do kombiniranih tečajev jezika in športnih aktivnosti za otroke ter družinskih paketov. "Pričakujemo, da bo avgusta obiskovalcev spet precej več. Med športnimi ekipami so svoj prihod že napovedali kegljači kranjskega Triglava, igralci namiznega tenisa Merkur Kranj, smučarji Radovljice, kolesarji kranjske Save in karatei-sti iz vse Gorenjske. Seveda pa je dovolj prostora za druge športnike in tudi individualne obiskovalce," pravi Borut Farčnik iz kranjske ZTKO, ki upravlja Šport hotel na Pokljuki. Mesec avgust je na Pokljuki še posebej privlačen zaradi izredno ugodnih temperatur in pogojev dela, ter možnosti nabiranja gozdnih sadeževe: gob, borivnic, jagod.... O podrobnostih bivanja na Pokljuki lahko povprašate pri kranjski ZTKO po telefonu (064) 211 - 176. • V. S. Kros Ziganje vasi Sebenje, junija - V Sebenjah se na tekmovanjih v krosu zbere iz leta v leto več tekmovalcev. Prizadevni organizatorji ŠD Sebenje so pripravili le XII. kros Ziganje vasi, ki se ga je tokrat udeležilo 174 tekmovalcev, ki so merili moči v 17 starostnih kategorijah na progah dolgih od 300 do 8000 metrov. Poleg teka so organizatorji, ki so si s to prireditvijo nabrali tudi nekaj prepotrebnih sredstev za nadaljnje delo društva, pripravili še tekmovanji v streljanju z zračno puško, kjer je bil najuspešnejši Kern, in metanje na koš, kjer je zmagal Roman Jazbec, oba seveda za nagrado. Rezultati XII. krosa Ziganje vasi: cicibanke: 1. Tanja Ahačič (Loka), 2. Jerca Valjavec (Kovor), 3. Maruša Jazbec (Sebenje); cicibani: 1. Jaka Potočnik (Mojstrana), 2. Jernej Klemenčič (Tržič), 3. Sebastjan Drobne (Trbovlje), ml. pionirke: 1. Andreja Jazbec, 2. Anja Ribnikar (obe Sebenje), 3. Ada Perko (Senično); ml. pionirji: 1. Blaž Jordan (Sebenje), 2. Tomaž Burnik (Jesenice), 3. Domen Ribnikar (Sebenje); pionirke: 1. Monika Bohinc, 2. Mateja Močnik (obe Križe), 3. Karmen Česen (Sebenje); pionirji: 1. Sandi Ferlic (Sebenje), 2. Klemen Lauseger (Bistrica), 3. Aleš Burnik (Jesenice); st. pionirke: I. Maja Jekovec, 2. Maja Huber (obe Sebenje), 3. Urška Čadež (Bistrica); st. pionirji: 1. Denis Zadnikar (Šk. Loka), 2. Jaka Zadnikar (Kovor), 3. Klemen Eržen (Loka); ml. mladinke: 1. Nina Voje (Križe), 2. Saša Mihevc (Lom), 3. Urša Dolinar (Bistrica); ml. mladinci: 1. Roman Perko (Ko vor), 2. Valentin Kraševec (Tržič), Klemen Švegelj (Križe); mladinke: 1. Monika Škaper (Sebenje); mladinci: 1. Gorazd Štrukej (Ravne), 2. Marjan Zupančič (Posavec), 3. Mojca Drempetič (Kranj); člani: 1. Pavle Drobne (Trbovlje), 2. Anže Rener (Križe), 3. Marjan Zupančič (Posavec); st. članice: I. Magda Menegalija (Duplje), 2. Špela Ahačič (Tržič), 3. Slavka Jovan (Ljubljana); ml. veterani: 1. Jože Bohinc (Križe), 2. Peter Macuh (Lj. - Koseze), 3. Jože Štefe (Breg); st. veterani: 1. Rok Štros, 2. Silvo Logar (oba Kranj), 3. Janez Ambrož (Križe). Janez Kikel Tračani najbouši balinarji Balinarski klub Trata je eden boljših športnih kolektivov v občini Škofja Loka. To dokazujejo s svojim delom tako na področju športnih dosežkov kot tudi pri izgradnji samega balinišča, ki postaja pravi balinarski center. Njihovi tekmovalni dosežki so vse boljši. V preteklih dneh je BK Trata pripravil občinsko prvenstvo za člane v dvojicah, mladinci pa so tekmovali posamično, v hitrostnem in pozicijskem zbijanju. Daje balinanje popularno tudi v drugih občinskih centrih, pa so pokazale prijave, saj so se tekem udeleževali vsi balinarski kljubi v občini. V mladinskih kategorijah pa je najbolj zastopan BK Trata, kar pomeni, da skrbijo tudi za nove mlade tekmovalce. Rezultati: Občinsko prvenstvo mladinci - pozicijsko zbijanje: 1. Roman Bende,.2. Uroš Vehar, 3. Peter Zejak, 4. Primož Bogataj Hitrostno zbijanje: 1. Roman Bence, 2. Peter Zejak, 3. Primož Bogataj, 4. Uroš Vehar. Posamezno: I. Roman Bence, 2. Primož Bogataj, 3. Peter Zejak, 4. Uroš Vehar, 5. Uroš Demšar. Na žrebanju člani dvojice se je prijavilo vseh 6 BK iz občine, prijavljeno je bilo 16 dvojic, ki so tekmovali po skupinah Občinski prvak je za leto 1991 postala 3. ekipa BK TRATA, za katero sta balmali Bence D. in Zejak P. 2. mesto je osvojila dvojica 1. ekipe BK Trata v postavi Berčič, Štancer. 3 mesto ekipa TRATA - DVOR "90" v postavi Zubak, Prevodnik, Giaconini 4. so balinarji iz ŽIROV, 5. TRATA 4. ekipa, 6. GORENJA VAS itd. In še nekaj vidnejših rezultatov BK TRATA: v Gorenjskem merilu, ki so potekala v spomladanskem delu. V četvor-kah je BK Trata v pokalu Gorenjske postal prvak. Člani so na prvenstva Gorenjske v dvojicah zasedli 2. in 3. mesto. Med mladinci je na prvenstvu Gorenjske prvak postal mladi Peter Zejak, prav tako je prvak Gorenjske v pozicijskem zbijanju Roman Bence, 4. mesto pa je osvojil Peter Zejak. Skoraj enaka razvrstitev je bila tudi na Gorenjskem prvenstvu v hitrostnem zbijanju, le da je Zejak dosegel 3. mesto, prvo pa je ponovno osvojil Bence. Marjan Kalamar Prvak Gorenjske BK Radovljica Na gorenjskem prvenstvu dvojic v balinannju so nastopali najboljši iz predtekmovanj, ki so se odvijala posamezno v vseh petih gorenjskih občinah. Rezultati v I. skupini: BK Lesce : BK Trata III. 9:12, BK Bistrica I. : BK Primskovo I. 9:7, BK Lesce : BK Primskovo I. 13:8, BK Bistrica I. : BK Trata 111. 6:12, BK Lesce : BK Bistrica I. 9:12. Rezultati v II. skupini: BK Radovljica : BK Trata II. 13:4, BK Trata I. : BK Primskovo II. 4:13, BK Trata 1. : BK Trata II. 2:13, BK Radovljica : BK Primskovo II. 13:6, BK Trata II. : BK Primskovo II. 8:6. Finalni del: za 1. - 2. mesto BK Radovljica : BK Trata III. 10:4, za 3. - 4. mesto BK Bistrica I. : BK Trata II. 4:13, za 5. -6. mesto BK Lesce : BK Primskovo II. 10:13. Naslov gorenjskega prvaka je osvojila dvojica iz BK Radovljica. Milan Čadež V. MEMORiAL Jožeta Kuralta ŠD Polet Sveti Duh še vedno goji spomine na preminulega smučarskega reprezentanta, vaščana, nekdanjega igralca Jožeta Kuralta. Že petič zapovrstjo so na igrišču NK POLET vzorno organizirali turnir v nogometu, na katerem pa so letos sodelovale 3 ekipe. Igrali so po sistemu vsak z vsakim, rezultati pa so naslednji: NK LTH : NK POLET 4:0, ŠD KONDOR : NK POLET 3:2, NK LTH : ŠD KONDOR 1:0. Prehodni pokal so osvojili nogometaši LTH-ja, predala pa ga je mati pokojnega Jožeta. Pred turnirjem so člani kluba na grob odnesli tudi cvetje. Marjan Kalamar tmmmjgmGLAs 14. stran ŠPORT IN REKREACIJA UREJA: VILMA STANOVNIK Torek, 30. julija 1Vek Triatlonci so tekmovali v Bohinju Zmaga Janija Tomšiča Bohinj, 27. julija - Triatlon je med slovenskimi športniki, zvečine rekreativci, vse bolj priljubljena športna panoga. Pravzaprav je težko reči panoga, saj klasični triatlon sestavljajo plavanje, kolesarjenje in tek. Bohinj, s svojo razgibano naravo, pa je za te športe še kako primeren. Tako že vrsto let v Bohinju organizirajo triatlon jeklenih, ki bo letos konec avgusta, minulo soboto pa so pripravili drugi Triatlon Bohinj 91. Na njem sta bila favorita naša najboljša triatlonca Jani Tomšič in Igor Kogoj, ki sta na koncu res zasedla obe prvi mesti. Na startu sobotnega triatlon v Bohinju je bilo 97 tekmovalcev, zaradi ohladitve jezera v minulih dneh pa so se organizatorji odločili, da progo plavanja skrajšajo iz 1500 na 1000 metrov. Poleg tega so morali kolesarji prevoziti še 36 kilometrov dolgo pot s kolesi in teči deset kilometrov okrog Bohinjskega jezera. Rezultati: 1. Jani Tomšič 1:45.24, 2. Igor Kogoj 1:45.57, 3. Tomaž Globočnik 1:53.01, 4. Janez Marinko 1:53.27, 5. Silvo Benedik 1:53.45, 6. Primož Pšeničnik 1:54.42, 7. Jože Rogelj 1:55.03, 8. Uroš Velepec 1:55.43, 9. Grega Hočevar 1:56.48, 10. Damjan Žepič 1:57.08. Ženske - do 30 let: 1. Nataša Nakrst Kosmač 1:57.51, 2. Špela Malovrh 2:27.52 -nad 30 let: 1. Marija Ocvirk 2:44.52. Mlajši veterani od 41 do 50 let: I. Svetlan Vujasin, 1:57.47, 2. Srečo Pirman 2:07.31, 3. Pio Lapanja 2:09.39. Starejši veterani - 51 do 60 let: Matija Horvat 2:16.41, 2. Milivoj Veličkovič 2:24.18, 3. Boris Ahac 2:24.18. - Superveterani: 1. Josip Turk 2:23.56. Srečo Pirman iz Škofje Loke: "Triatlon je bil dobro organiziran, trasa je zanimiva, edino voda v jezeru je bila mrzla. Sam se redno udeležujem triatlona jeklenih v Bohinju, zadnja leta pa tudi klasičnih triatlonov. Letos sem imel namen iti na vse triatlone v Sloveniji, ker sem bil na orožnih vajah, sem izpustil celjskega, bil pa sem na duatlonu v Kostanjevici, na triatlonu v Dolenjskih Toplicah ter na duatlonu na Geosu. Za to, da nastopam na triatlonih, se ne pripravljam posebej, pač pa vse leto skrbim za kondicijo. Rad kolesarim, tečem na smučeh, rolkam, rad hodim v planine. Trita-lon je zato še posebej zanimiv za nas, ki imamo radi več vrst športov." Jaka Rozman, predsednik triatlonske zveze Slovenije: "Upam, da so bili, ne glede na temperaturo vode, tekmovalci zadovoljni z današnjo tekmo. Sam sem le delno zadovoljen, saj se je izkazalo, da je bilo na trasi še nekaj nereda. Za ta nered smo navadno krivili tujce, sedaj seje izkazalo, da navodil organizatorjev ne upoštevajo domačini. Glede letošnjih tekmovanj lahko rečem, da program sedaj teče nemoteno naprej, tekmo v Celju smo nadoknadili, v Kamniku bo 10. avgusta, ostale tekme pa bodo po programu, razen v Sevnici ne bo vzpona na Lis-co, ampak bo tekma v dolini." • V. Stanovnik, foto: G. Šinik Izlet na Briceljnik Kranj, julija - Planinsko društvo Kranj organizira to soboto, 3. avgusta, zahteven izlet iz Bavščice na Briceljnik (2347 m). Trentarski hribi so zelo strmi, višinska razlika je okrog 1700 metrov, kar zahteva kondicijsko dobro pripravljene udeležence. Vzpon bo do 6 ur, sestop pa okoli 4 ure. Odhod posebnega avtobusa bo ob 4. uri zjutraj izpred hotela Creina, povratek pa v večernih urah. Vodnika Peter Globočnik in Tomaž Planina zahtevata od udeležencev dobro kondicijsko pripravljenost, izurjenost za hojo po brezpotju, gojzerje s profiliranimi podplati, ustrezno pomožno vrvico z vponkano matico in čutaro s tekočino, ker na turi ni studenca. Prijave sprejema pisarna PD Kranj do 31. julija. • V. S. Barbara Mulej zmagala v Oberstdorfu Oberstdorf, 28. julija - Kranjska teniška igralka Barbara Mulej je minuli teden nastopala na 25 tisoč dolarskem turnirju v Avstriji, kjer je odlično igrala. V hudem boju je v pol-finalu premagala sovjetsko igralko Plumbergerjevo, v finalu pa je z gladko zmago 6:2 in 6:1 premagala Avstrijko Schprungovo. Z zmago na tem turnirju je dobila novih 25 točk na svetovni lestvici. • V. S. NOVO NA JESENICAH! JESENICE, C. Maršala Tita 57 Odprto od 9. - 19. ure, sobota od 9. - 12. ure • športna konfekcija in obutev NIKE, REEBOK, DUNLOP • teniški loparji VVILSON, PRINCE, SNAUVVERT, HEAD, ROSSIGNOL • oblačila in oprema za lovce in ribiče OBIŠČITE TUDI NAŠO TRGOVINO V KRANJU NA REGINČEVI 6! odprto plavalno prvenstvo Slovenije Uspehi in razočaranja Kranj - Letošnja plavalna sezona se po velikih zapletih po 26. juniju hitro bliža koncu. Potem ko so si minuli vikend razdelili republiške naslove in medalje člani, mladinci, kadeti v Kranju, v Trbovljah pa mlajši pionirji, bodo prihodnjo soboto in nedeljo to napravili še pionirji v Krškem, nakar bodo tako tekmovalci kot trenerji odšli na zaslužen dopust - v Kranju bo trajal približno tri tedne. Državnih prvenstev letos namreč ne bo... GLAS vsaki disciplini podeljenih šest kompletov medalj (trije moški in trije ženski), zato bomo navedli medalje samo v tistih disciplinah, kjer so bili dobitniki tudi Kranjčani oziroma Rado-vljičani - in teh je bilo kar precej! Moški - absolutno: 400 m kravi: 1. Bučar (LL) 4:03,41, 3. Milenkovič (TK) 4:19,42; 1.500 m kravi: 1. Turk (IL) 16:54,37 2. Milenkovič (TK) 16:59,44 3. Resman (TK) 17:23,43; 100 m hrbtno: I. Torkar (LL) 2:17,00 2. Milenkovič (TK) 2:21, 15; 400 m mešano: 1. Milenkovič Prezgodnji start V priložnostnem biltenu, ki je izšel ob I. odprtem plavalnem prvenstvu Slovenije, je predsednik IO PK Triglav iz kranjske občinske vlade Vladimir Mohorič zapisal: »Kranjska občina se zaveda svojega dolga do plavalnega športa. Trudila se torej bo, da čimprej zgradi olimpijski bazen v Kranju. Ta gradnja je težko breme, vendar ga bomo z vztrajnostjo zgradili. Narod, ki je sposoben graditi svojo državo, je sposoben graditi tudi vse tiste objekte, ki jih moderni narodi in države imajo!« Na otvoritvi tekmovanja, na katerem je poleg slovenskih klubov nastopil samo še POŠK Brodomerkur iz Splita, pa je g. Mohorič med drugim dejal: »Zaradi težkih razmer, ki jih preživljamo, je udeležba na tem tekmovanju slabša, kot bi sicer lahko bila, tudi naše priprave so bile otež-kočene, toda kljub temu mislim, da bodo rezultati dobri.« Tako so najbrž mislili tudi tekmovalci sami, na koncu pa se je pokazalo, da so se vsi skupaj malce ušteli in lahko bi rekli, da je bilo to tudi prvenstvo solz in razočaranj - marsikdo je bil namreč nad svojimi dosežki razočaran. »Letošnja sezona je tudi za plavalce nesrečna sezona, utečene navade za delo so se podrle in to, kar zdaj počnemo, je pravzaprav »gasilska akcija« v danih razmerah,« je poudaril dr. Venceslav Kapus, docent za plavanje na ljubljanski fakulteti za šport in nadaljeval: »Rezultati so sorazmerno slabši, izgubili smo stik s svetom in to se bo še posebej poznalo tistim, ki gredo na ev- V Trbovljah so za republiške naslove tekmovali mlajši pionirji in pionirke. Med 14 ekipami so bili najboljši Kranjčani, ki so zbrali 796 točk, druga je bila Ljubljana s 643 točkami, Radovljica pa je bila 11 s 87 točkami. Medalje so dobili: med fanti srebrno Kovač (50 m prsno s časom 41:06) in bronasto Gašperlin A. (200 m mešano - 2:53,53), zlata je bila moška štafeta na 4 v 50 m mešano (2:30.40) in bronasta na 4 v 50 m prsno (2:55,34). Pri dekletih pa je bila Prosen B. prva na 100 m prsno (1.37,98), druga na 50 m prsno (43.44). ter tretja na 50 m kravi (34.70). 50 m hrbtno (39.81). druga je bila še Sušnik na 100 m prsno (1:38.97), pna je bila štafeta 4 X 50 m prsno s časom 3:07.90. tretja pa druga štafeta TK s časom 3:10,06, srebrni pa sta bili štafeti 4 v 50 delfin (2:50,40) in 4 X 40 m kravi (2:28,92) in 4 .v 50 m mešano s časom 2:48,17. Mlajši letniki (rojeni 1982) pa so dobili tudi diplome in sicer: Prosen P. poleg osmih medalj še 8 diplom. BregarJ. šest in Kovač dve diplomi med dekleti in Gašperlin A. pet ter Kovač 2 med fanti. ropsko prvenstvo v Antverpen (med 25 reprezentanti iz Jugoslavije je 11 slovenskih), pa tudi tistim, ki gredo čez en mesec v Atene. Mislim pa, da se dogodki zadnjih tednov še najmanj poznajo Kranjčanom, ki so bili glede pogojev dela še najmanj prizadeti.« V Kranju je nastopilo 123 plavalcev iz 13 slovenskih klubov in deveterica iz Splita, organizatorja prvenstva pa sta bila PK Triglav in PZ Slovenije. Ker je tekmovanje veljalo za republiško prvenstvo članov oziroma absolutno kategorijo, mladince in kadete, je bilo v (TK) 4:51,33; 4 x 200 m kravi: 1. Ljubljana 7:52,98, 3. Triglav 8:49,39. Ženske: 50 m kravi: 1. Drezgič (BM) 28,85 2. Mlade-novič (TK) 29,24; 400 m kravi: 1. Drezgič (BM) 4:31,62. 3. Jamnik Ma. (TK) 4.34,70; 800 m kravi; 1. Drezgič (BM) 9:23,29, 3. Jamnik Ma. (TK) 9:32,66; 200 m prsno: 1. Kejžar A. (RR) 2:44,01 (abs. rekord RS in drž. kadetski rekord), 3. Demšar (RR 2:50,50; 100 m hrbtno: 1. Godina (BM) 1:08,01 2. Kejžar A. (RR) 1:12, 00, 3. Blatnik (TK) 1:12, 23; 200 m hrbtno: 1. Rob (RR) 2:24. 62, 2. Blatnik (TK Zanimivi obračuni 2:31,20; 200 m delfin: 1. Kfl Zi (RR) 2:44,99; 200 m mešal 1. Rob (RR) 2:25,69, 2. K«i N. (RR) 2:30,71; 400 m rnflU no: 1. Bakič (POŠK) 5:\6,WrT Kejžar N. (RR) 5:16,72, 3. J4 „ nik Ma. (TK) 5:21,49, 4. f*°fJ« (TK) 5:25,01 (Splitčankaf zmagovalka odprtega P^'?| ' stva, ne more pa biti nosilka .loP publiške medalje); 4 x lOfl""11« kravi: 1. POŠK 4:12,90, 2.\ glav 4:14,86; 4 x 200 m krfj,. I 1. POŠK 9:05,86, 3. Trig*°Jet 9:17,38; 4 x 100 m mešano' 9k Radovljica 4:40,03, 3. TrigF'ći 4:59,70. Mladinci - moški: 50J vp kravi: 1. Seljak (BM) 25,77,J U Resman (TK) 26,35; 200 nka kravi: 1. Resman (ftdel. 17:23,43; Ženske: 50 m kr*' L 1. Gradišek (CK) 28:92,2 * v« Kejžar N. (RR) 2:14,98; 2O0°Jei kravi: 1. Šulc (LL) 2:13,69,|sa Kejžar N. (RR) 2:14,98; 4O0 'ko kravi: 1. Jamnik Ma. (f "'č 4:41,15; 800 m kravi'1. Jam' *o Ma. (TK) 9:32,66, 2. Blat) f N (TK) 9:46, 10; 100 m prsno: Pre Pečlin (LL) 1:18,84, 2. Denisi (RR) 2:56,78, 3. Jereb 0 *k 3:02,64; 100 m hrbtno: 1. f lfih tnik (TK) 2:31,44, 2. Jamjdo (TK) 2:32,66, 3. Masič (l*li, 2:34,10; 200 m mešano: 1. * vr žar N. (RR) 2:32,39, 2. De^'-(RR) 3:36,60, 3. Masič (K. I 2:39,60; 400 m mešano: 1. J^fjhr žar N. (RR) 5:20,80, 2. Jaiflfat Ma. (TK) 5:21,17, 3. Bo&% (TK) 5:30,11; 4 x 100 m kr»,J pi 1. Triglav 4:27,01: 4 x lOOjdo mešano: I. Radovljica 4:507 F 2. Triglav 5:09,52. Kadeti: J, 1 moški - 400 m kravi: 1. Go<>Vo (LL) 4:20,50, 2. MilenkoV (KK MFRX CELJE) 3.1'J'H 5. Miro Miškolin (KD LJUBLJANA) 3.11,00. • * ka Pervanja Vi| v to D a l£ek.30. julija 1991 POSLI IN FINANCE UREJA: MARIJA VOLČJAK 15. STRAN GLAS m začetek predstavništvo, kasneje ekspozitura Na potezi je država Slovenija l ešaf Kej: m ?. Ji v po- ) f a banka v Škofji Loki 4- \^ja Loka, 26. junija - V prostorih podjetja Loka Lesing, lkabj,' stavbi na Titovem trgu 3A, so julija odprli predstaništvo P ilo ,anke d.d. Ljubljana, kasneje pa nameravajo v preurejenem 'kaEL^u D'vše Odeje odpreti poslovno enoto banke, katere pred-IO0"n'ca je bila Interna banka Kemija. 2 J P kr«: °djetje Loka Lesing, njegov lastnik je znani škofjeloški rlV0k?'KJanez Arno1' Je soustanovitelj UBK banke d.d. Ljublja-r>Wi« •Fa lani J'° Je ustanovilo 47 podjetij in družb s področja \T%) vn?6 .,ndustrije, financ, zavarovalništva in trgovine, ki so te-'77I1 l4rt ' milijona dinarjev začetnega kapitala, od tega je »nfl'fcka ° °tkov vplačanega v obliki opreme in prostorov, ki jih /itdpi; P0treDuJe za sv°Je poslovanje. Ustanovni kapital je bil trilm "a 23,580 delnic- ',% ve?-K banka ima sedež v Ljubljani, na Tržaški 116, kjer opra-?O0djet h° SV0Je8a poslovanja, ima pa 25 blagajniških mest po ,q 1 Sa-• ^K banka ima namreč korenine v preteklih osmih le-4O0?iko Je,nasIednica Interne banke Kemija, ki seje leta 1989 pre- ]i njAVaIa v Finančno hišo Kemija, ta pa je nato kot večinski rri iko d hV0^ -kapital vložiIa v 25- oktobra lani ustanovljeno UBK llat* N Ljubljana, ki je poslovati začela 22. novembra lani. 0 jpr ačrtuJejo seveda širitev bančne mreže., najprej namerajo »emNst' poslovni enoti v Murski Soboti in v Škofji Loki, kjer je (lPstni,n^tV0 ze odprto. Za poslovno enoto namreč še nimajo I Ifnh FS možnosti, odpreti jo nameravajo v obnovljenih pro-nekdanje Odeje, ki so zdaj v lasti Loka Lesinga. Zatika se (F»ili X° Jenjih, vendar je zdaj že odločeno, da poslopja ne bodo I HVn nez.ArnoI je povedal, da so načrti že pripravljeni in da 'erfljl Pos'°PJu poleg banke in zavarovalnice še več manjših loka- ^kj^.^K.banka svoje poslovanje usmerjav predvsem v ponudbo ^ in srednjim in srednjim podjetjem, novim podjetjem, ggtrn u- P°dJetnikom in obrtnikom, privatnim investitorjem in kr»'l p'ra'Že'e varčevat'- Obavnavajo jih individualno, Janez Ar-1 OO dobVl> ^a " ^e za banko odločil, ker podjetniki zdaj zelo tež-501 p 6 P°s°jila, brez denarja pa podjetništva ni. !eti;lj, k'edstavništvo UBK Danke v Škofji Loki vodi Janko Peter" Oovvo'JC P°vedaI. da je s škofjeloškimi obrtniki že imel prve ra-ikovfiočeHP°kaza'' s0 Predvsem zanimanje za posojila, ki bi jih bi-(tfOč °iti h'tro in brez obširne dokumentacije, skratka krat-rft. "? Premostitvena posojila. Poslovanje pa bodo seveda lah-1 M. nli' ko b°do odprli posle lovno enoto. ----—,— ,— 'OOrif, 0 še' kakšne so obrestne mere v predstaništvu UBK banke ' (itftj 'Iana: vpogledna sredstva na hranilnih vlogah obrestujejo (il 1 t0tno' na podjetniških računih pa 17-odstotno. Vezane vloge I 51E * mesec obrestujejo 75-odstotno, nad tri mesece 84-odstotno, iTi^ifi k mesecev 90—odstotno, nad eno leto pa 116-odstotno. Za /flr^itev posojila vezan depozit pa je obrestovan 102-odstotno. • tik* eli>ipozitura Stanovanjsko komunalne banke Ljubljana seje I krQtkim preselila v nove prostore v ulici Staneta Žagarja. ^Stanovanjsko H^bljana iz specializira- komunalna kvP.'erašca v banko s široko poslovanjem, na Ore^rurn poslovanjem, na |a nJsko je prišla, ko je prev-lfi P°slovanje bivše Komerci-,a'n,hipotekarne banke Lju-0 a m s tem tudi njeno ban-H Jrežo po Sloveniji. Tako o*i» nes na Gorenjskem ek-*4 o v Kranju, k njej pa v ta agenciji v Škofji Loki L Radovljici. Ohranila je L5rJenost nekdanje Beograj-ks anke k obrtnikom, zato ne Kneča podatek, da je danes Polovica žiro računov v Js*i ekspozituri obrtniških. miki do 150 tisoč ^"jev Umita "Umikom odobravajo do Vj^. dinarjev limita na nji- daj računih, poprej pre ^Poslovanje v zadnjih tv Dr'Se°'n' Marsikomu seve-de ''"peru izrednih izdatkov .*el0 prav, saj za takšno jdRta'!?" ne potrebuje doku-^Je. \J»i r^^ne pa limit na teko-.^r. Cunu lahko znaša 15.000 v- Pri odobritvi prav ta- prilive na tekoči 4 9 y zadnjih treh mesecih. Wo1'm't pa Z^ zna" hnarjev, povečujejo Ho at^no z zneskom, ki ga je v ?-a če.k napisati pri na trgovini. Trenutno so začasno ustavljena potrošniška in stanovanjska posojila na osnovi odprodaje deviz (potrošniška so bila zelo ugodna), verjetno jih bodo kmalu spet uvedli. Odprta pa so za obrtnike, ki lahko najamejo kratkoročna in dolgoročna posojila. Za odproda-ne devize dobe 400 odstotkov posojila, dinarsko protivrednost pa izplačano takoj. Za kratkoročna posojila, ki jih je moč odplačati v treh, šestih mesecih ali enem letuje fiksna letna obrestna mera 63-odstot-na, odobre pa jih za različne namene, kot so nakup repro-materiala, plačilo najemnine, elektrike, izplačilo plač, posojila pa ni moč dobiti za plačilo dajatev državi. Pri dolgoročnih posojih pa je obrestna mera 9-odstotna, prištet pa je revalorizacijski oziroma inflacijski faktor. Za osnovna sredstva, opremo lokalov in podobno je odplačilna doba posojila do pet let, za adaptacije do sedem iet in za nakup lokala do deset let. Brez težav pri deviznem varčevanju Stanovanjsko komunalna banka Ljubljana je praktično edina banka v Sloveniji, ki nima težav pri deviznem varčevanju. Če je hranilna vloga nova, dvigi sploh niso omejeni, s sta- Izplačilo deviz ustavljeno Kranj, 29. julija - Izplačilo deviznih vlog je praktično ustavljeno v vseh slovenskih bankah, izjema je le Stanovanjsko komunalna banka Ljubljana, ki je s posebnim aranžmajem uspela izkoristiti prevzem prihrankov propadle Komercialne in hipotekarne banke Ljubljana. Varčevalci se seveda sprašujejo, kaj se bo zgodilo z njihovimi deviznimi prihranki, odgovora pa ni in ni. Obrnili smo se na Zlatka Kavčiča, direktorja LB Gorenjske banke Kranj, ki nam je podrobneje pojasnil zaplet. Poslovne banke so po jugoslovanskih predpisih morale devizne prihranke občanov deponirati v Narodni banki Jugoslavije, ki bi morala devize vračati v primeru zmanjševanja deviznih vlog, vendar tega že od konca lanskega leta ne dela. Poslovne banke so zato že več mesecev zagotavljale minimalna izplačila deviz vlog občanov iz drugih virov, predvsem iz menjalniških deviz. Zdaj je zaradi znanih razlogov tudi ta vir usahnil, zato je tudi Gorenjska banka ustavila izplačila, direktor Kavčič pravi, daje to storila med zadnjimi. Izjeme so le izplačila rent in dnevnic za službena potovanja ter primeri, ki so opredeljeni s posebnimi predpisi, kot je zdravljenje in podobni stroški v tujini. Narodna banka Jugoslavije, od monetarne blokade naprej pa Banka Slovenija, vrača poslovnim bankam za padec deviznih vlog dinarje z enomesečno zamudo, zaenkrat kot posojilo, dokler ta problematika ne bo urejena z ustreznim zakonom. Poslovne banke torej dobivajo kritje v dinarjih, zato lahko trenutno zagotavljajo nemoteno izplačilo teh vlog v dinarjih. Sicer pa devizne vloge normalno obrestujejo. Gorenjska banka je letos svojim varčevalcem izplačala za 30 milijonov dolarjev deviznih hranilnih vlog, kar je za 11 milijonov dolarjev več kot jim je omogočila Narodna banka Jugoslavije. Država Slovenija je v 98. členu zakona o deviznem poslovanju najavila, da bo jamstvo za devizne hranilne vloge in devizne račune občanov pri poslovnih bankah na območju Republike Slovenije urejeno s posebnim zakonom, ki bo predvidel razreševanje problematike deviznih vlog v prihodnosti. Kaj lahko rečemo za konec? Dokler tega zakona ni, tudi ni odgovora na vprašanje, kaj se bo zgodilo z deviznimi prihranki ljudi. Kako in kam je usmerjena Narodna banka Jugoslavije, ni potrebno več pripovedovati, vprašanje je, kaj lahko pričakujemo od Beograda. Pozornost je zato usmerjena v Republiko Slovenijo, ki bo morala sprejeti ustrezne ukrepe, kakšne, je seveda težko napovedati. Vse glasnejša so razmišljanja o vrednostnih papirjih? Medtem pa seveda lahko devizne prihranke dvignete v dinarjih, seveda pa pri tem veliko izgubite, saj so marke uradno še vedno lepo 13 dinarjev. • M. V. Ekspozitura Stanovanjsko komunalne banke Ljubljana v Kranju Edina banka, ki izplačuje devize Kranjska ekspozitura Stanovanjsko komunalne banke Ljubljana se je pred kratkim preselila v nove prostore, kjer imajo zaposleni boljše možnosti za delo, v zadovoljstvo pa so seveda strankam. Vse več jih prihaja v banko, ki tudi na Gorenjskem hitro pridobiva na pomenu, saj je njena ponudba konkurenčna. Vodja ekspoziture Ivana Prusnik pravi, da so v novih prostorih tudi za stranke bančni opravki veliko bolj prijetni. rih hranilnih vlog pa izplačujejo do 8.000 mark dnevno, normalno potekajo prenosi in nakazila. Kreditnih kartic Visa trenutno nimajo, saj jih je bivša KiH banka morala vrniti, potekajo pa tudi dogovori za pridobitev novih, računajo, da jih bodo jeseni že lahko ponudili svojim varčevalcem. Ekspozitura SKB v Kranju ima tudi menjalnico, ki kupuje devize po menjalniškem tečaju ljubljanske borze. Določajo ga vsak četrtek in velja do naslednjega petka, ta teden je marka vredna 21,20 dinarja, kar je torej zelo blizu tečaju na črnem trgu. Zato so v zadnjih dneh že imeli nekaj večjih nakupov, saj se ljudje zlasti v teh primerih raje odločijo za menjalnico, kot da bi sami iskali kupce. Koliko (e vreden dinar Na devizni tečajni listi se za drobec spreminjajo le odnosi med posameznimi valutami, marka pa ostaja pri 13 dinarjih, zato smo se odločili, da bomo poslej objavljali menjalniške tečaje ljubljanske borze. Poleg uradnega tečaja in tečaja evidenčnih deviznih pravic, ki se prodajajo na ljubljanski borzi, je zdaj v veljavi menjalniški tečaj, po katerem lahko v menjalnicah prodate devize, žal jih kupiti ne morete. Menjalniški tečaj vsak četrtek določajo na ljubljanski borzi, velja teden dni, do naslednjega petka. Tečaji, ki jih objavljamo danes, veljajo od petka, 25. julija, do vključno četrtka, 1. avgusta, in sicer za efektivo. Avstrija Nemčija Italija Švica V. Britanija ZDA ATS 100 DEM 100 LIT 100 CHF 100 GBD 1 USD 1 300,8352 2.120,4844 2,8457 2.443,2098 62,4104 36,9073 Čma borza - Menjalniški tečaj se je torej zelo približal tečaju na črni borzi, kjer marke večinoma ponujajo po 21 do 22 dinarjev. Na ljubljanski tržnici je minuli teden prodajni tečaj znašal 21,80 dinarja, nakupni pa 21,30 dinarja. Običajno jim je moč kupiti ceneje ob koncu prodajne dne, ko prodajalci nekoliko znižajo ceno. V glavnih mestih republik se cena giblje od 20 do 22 dinarjev: Zagreb 22 dinarjev, Skopje 21 dinarjev, Dubrovnik 20 dinarjevv, Beograd 20 do 21 dinarjev. V edini jugoslovanski banki, ki uradno kupuje in prodaja devize, v Prom-dei banki v Zagrebu, je treba za marko odšteti kar 28 dinarjev, če pa jih boste prodali, vam jih bodo plačali po 20 dinarjev. Prodaja v slovenskih menjalnicah je torej ugodnejša. Brezposelnost Ljubljana, julija - Na zavodih za zaposlovanje v Sloveniji je bilo maja prijavljenih 70.504 iskalcev zaposlitve, kar je 4,3 odstotka več kot aprila. V Sloveniji je bila tako maja brezposelnih 717.000 ljudi. Razmerje med zaposlenimi in brezposelnimi se je tako povzpelo na ena proti deset, drugače povedano, vsak deseti je že brez dela. Med nezaposlenimi zdaj hitreje narašča število žensk, njihov delež je 45,3-odstoten, kar 46,8 odstotka brezposelnih pa ije mlajših od 26 let. Zaradi stečajev pa se je maja število brezposelnih povečalo za 20,9 odstotka. S pomočjo zavodov za zaposlovanje pa je maja zaposlite dobilo 3.468 brezposelnih. • M. V. Če boste najeli posojilo, se boste lahko v miru pogovorili z Lidijo To-lič - Koci. Obveznice, komercialni in blagajniški zapisi Prihranke je moč naložite v obveznice, ki imajo devizno klavzulo, naprodaj so obveznice Mesta Ljubljana, obveznice SKB, ki so vnovčljive že po dveh mesecih. Zanje je potrebno trenutno odšteti 106,5 odstotka vrednosti, ki je v markah izpisana na obveznici (uradni tečaj je 13 dinarjev za marko), saj so prištete obresti, ki bodo novembra s prvim kuponom zapadle v plačilo. V prodaji so tudi obveznice Republike Slovenije, kupiti pa je seveda moč tudi druge dolgoročne vrednostne papirje, ki kotirajo na ljubljanski borzi. Kratkoročni značaj pa imajo komercialni in blagajniški zapisi, ki so izpisani v dinarjih. Komercialni zapisi investicijskega podjetja SKB so z obrestmi vred izplačljivi po štirinajstih dneh, torej petnajsti dan, obrestovani so 60-odstotno, nominirani pa so po tisoč, tri, pet in deset tisoč dinarjev. Zelo primerni so za tiste, ki skušajo čez mesec nekaj privarčevati, komercialne zapise kupijo, ko dobijo plače, če jim zmanjka denarja, pa jih čez štirinajst dni lahko prodajo, medtem pa seveda tečejo bistveno večje obresti kot pri vpoglednih sredstvih. Uporabiti pa jih je seveda moč tudi kot kasnejše plačilo pri nakupih, saj se glase na prinosnika. Blagajniški zapisi pa so izplačljivi po treh mesecih, fiksna obrestna mera je 51,46-odstotna, pri šestih mesecih pa 62,49-odstotna. Izdali so že drugo serijo komercialnih zapisov, pri njih bodo ponovno izvedli nagradno žrebanje in trem kupcem podelili nagrade -tri obveznice po 1.000 mark. Vpogledna sredstva na hranilnih knjižicah, tekočih računih in žiro računih obrestujejo 35-odstotno, za dovoljene prekoračitve so obresti 90- odstotne, za nedovoljene pa 120-odstotne. Na mesec dni vezane dinarske vloge obrestujejo 75-odstotno. Na tri mesece vezane 80-odstotno, če je znesek večji od 50.000 dinarjev pa 83-odstotno. Za šest mesecev vezane vloge pa so obresti 84-odstotne, če je znesek večji od 50.000 dinarjev pa 87-odstotne. Pri vezavah nad enim letom obrestim prištejejo revalorizacijski faktor, obresti pa so na 24 mesecev 5-odstotne, na 24 mesecev 7- odstotne, na 36 mesecev 8-odstotne. GLAS 16. STRAN KMETIJSTVO IN GOZDARSTVO Torek, 30. julija rek IZVRŠNI SVET SKUPŠČINE OBČINE KRANJ V SODELOVANJU Z DRUŠTVOM URBANISTOV GORENJSKE razpisuje Splošni javni natečaj za pridobitev strokovnih rešitev za ureditev Edo Skok, gojitelj šampinjonov ožjega mestnega središča Kranja Namen natečaia je pridobiti kvalitetne urbanistično-arhitekturne rešitve novega mestnega parka s posebnim namenom z neposrednim grajenim okoljem. Najboljša natečajna dela bodo uporabljena za izdelavo prostorske in tehnične dokumentacije za mestni park, poslovno-stanovanjski objekt in Delavski dom. ROKI Natečaj se začne z dnevom objave v časopisu "Delo". Razpisno gradivo dobijo interesenti neposredno na Občini Kranj, Sekretariat za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve, na podlagi virmanskega dokazila o vplačilu kavcije na žiro račun, 51500-637-53318 - Funkcionalna dejavnost v višini 800,00 din. Razpisno gradivo je mogoče dvigniti do 10. 9. 1991. Rok za vprašanja udeležencev natečaja je do 20. 9. 1991. Ocenjevalna komisija bo posredovala odgovore do 30. 9. 1991. Rok za oddajo natečajnih del je 15. 11. 1991 do 14. ure. NAGRADE Razpisovalec bo podelil naslednje nagrade v netto zneskih: 1. nagrada v višini 2. nagrada v višini 3. nagrada v višini 2 odkupa po ter odškodnine v skupnem znesku 160.000,-din 100.000,- din 60.000,- din 40.000,- din 70.000,- din Višino posameznih odškodnin določi ocenjevalna komisija. Razpisovalec bo nagrade podelil v zgoraj navedenih zneskih le v primeru, da bo prejel vsaj 10 del, ki bodo izdelana v skladu z nate-čajnimi pogoji. V nasprotnem primeru ima pravico nagrade ustrezno zmanjšati. Ocenjevalna komisija ima pravico, da celotni nagradni tond razdeli tudi v drugačnem razmerju. OCENJEVANJE: Natečajna dela bo ocenjevalna komisija v sestavi: PREDSEDNIK: PETER OREHAR, podpredsednik IS občine Kranj PODPREDSEDNIK: MARJAN BEŽAN, dipl. mg. arh. ČLANI: ALEŠ HAFNER, dipl. kraj. arh. GREGA KOŠAK, dipl. ing. arh. JANEZ KOŽELJ, dipl. kraj. arh. FRANC VARDJAN, dipl. ing. arh. OLGA ZUPAN, dipl. um. zgod. STALNI NAMESTNIK: DANIJELA BIDA - ŠPRAJC, dipl. ing. arh. POROČEVALEC: BOJAN ŠPIK, dipl. ing. arh SKRBNICA NATEČAJA: ALENKA PAVLIN, dipl. ing. arh. Ocenjevalna komisija ima pravico, da za obravnavo posebnih strokovnih problemov povabi k sodelovanju strokovne konzultante. Natečaj je razpisan v skladu s pravilnikom o izvajanju natečajev na področju urbanistično - arhitektonske ustvarjalnosti (Zveza arhitektov - 1982) Blizu 40 ton gob letno Kranj, julija - Gojenje šampinjonov je doma v skandinavskih deželah, v zadnjih letih pa se je precej razširilo pri nas. Na Gorenjskem se je s pridelavo teh gob pred petimi leti prvi začel ukvarjati Edo Skok, ki ima gojišče v rovih na Jelenovem klancu v Kranju. Od začetnih deset do dvanajst ton, bo letošnji pridelek znašal blizu štirideset ton. Zakaj ste se odločili za gojenje šampinjonov? Odločil sem se med služenjem vojaškega roka, nato sem zapustil službo, potem pa sem nekaj o gojenju prebral iz knjig, nekaj pa sem se naučil na seminarjih v tujini. Pred petimi leti sem bil na Gorenjskem edini, zdaj pa šampinjone gojijo tudi v Podbrezjah in na Viru pri Domžalah. S pridelavo sem začel brez tržnih raziskav. Kakšna je tehnologija pride- lave? Gobe rastejo iz komposta iz slame in kokošjega gnoja. Dva do tri tedne se razrašča pod-gobje, potem se doda pet centimetrov pokrovne zemlje, ki jo preraste mecelij, nakar se vse skupaj premeša. Pri gojenju je najpomembnejša temperatura, ki mora znašati šestnajst stopinj Celzija. V nekaj dneh zrastejo gobe in ostane samo še pobiranje. Kompost uvažamo iz Italije, v zadnjem časuf pomagamo tudi z domači«\ prav je nekaj slabši. Pri^l znaša od 25 do 30 odst| J od teže komposta, v tujifll imajo prostore za gojenje*nJ, nalniško vodene, pa tudi*ug odstotkov. lCl< Kako je s prodajo ozify.Vn predelavo gob? Gobe v glavnem pr°x?" gostilnam in pizzerijam ivr \ v slanici ali v kisu v večji * laži. Nekaj prodam tudiL. grosistov, v kratkem pa v?* devam tudi vkuhavanje vU šo embalažo, ki bo name>Bi| individualnim kupcem. !da Gregorič, foto: A. Gorišel"-program potekal po načrtu. Pod kočo na Blegošu je zapel nonet Zadružniki, z M mi prispevki pa so sodelovale zadružnice in zadružniki iz? loškega in drugih območij. Tja do poznega popoldneva I poskrbljeno tudi za hrano in pijačo, ki so jo pripravile za''1 ce ZE Javorje in ZE Poljane. • T. A. \ Pri načrtovanih delih na območju kmetijske zadruge Škofja Loka (35 kmetij z 240 hektari površin), žirovske zadruge Sora (osemnajst kmetij s 54 hektari) in na območju Žirov-skega polja (68 hektarov) gre za čiščenje drevesne in grmovne zarasti, za izravnavo terena, gradnjo poljskih poti, osuševanje, kultiviranje in setev travnodeteljnih mešanic ter za gnojenje površin. Na tako izboljšani zemlji se bo zaradi povečanih pridelkov krme samo na območju škofjeloške zadruge stalež živine na kmetijah, ki so vključene v projekt, povečal za štirideset odstotkov. Za agromelioracije so kmetje pokazali izjemno zanimanje. Kot je povedal mag. Jurij Ku-mer, nikogar niso silili, izbrali so jih na osnovi javnega natečaja in strokovne presoje pospeševalne službe. S tem so se kmetje tudi obvezali, da bodo na agromelioracijskih območjih sami posekali in odstranili grmovje, po opravljenih zemeljskih delih kultivirali površine ter jih uporabljali kot določa projekt. Zanimivo je, da se v škofjeloški občini iz leta v leto povečuje obseg neobdelanih kmetijskih površin, ki jih prerašča grmovje in drevje. • H. J. SLUŽBA DRUŽBENEGA KNJIGOVODSTVA V REPUBLIKI SLOVENIJI PODRUŽNICA 51500 KRANJ objavlja prosto delovno mesto VODJA OBDELAVE PODATKOV NA RAČUNALNI za? nedoločen čas s polnim delovnim časom v podrtf Kranj Pogoji: ,jm VI. stopnja strokovne izobrazbe - programski inženir, i"*, računalništva ali druga smer z znanjem računalništva, 2' secev ustreznih delovnih izkušenj, aktivno znanje slov'eIjjir), ga jezika, znanje angleškega jezika, 4-mesečno poskusu0 ja Od kandidatov pričakujemo znanje programskega )e io PL/1 in izkušnje na IBM računalniku. & Vloge z opisom dosedanjih del in z dokazili o izobrazbis! ^ jema kadrovska služba SDK v RS, podružnica 51500 K'jji Trg revolucije 2, v 8 dneh po objavi. Kandidate bomo o izidu objave obvestili v 15 dneh po sP mu sklepa o izbiri. __A i] Kt ii te i* » J* I5I ^30. julija 1991 KRONIKA UREJA: HELENA JELOVČAN 17. stran (mimmmmGLAS e Habjan je iz J(L)A pristopil v Teritorialno obrambo risegel sem državi, ki razpada ni, 29. julija - Ko je pred ^^S^ISS^ Jugoslovanska armada, so se številni njeni »n«JJM« K znašli v hudem precepu; ali naj še naprej ostanJJ^f^JJ »pokorni generalom, ki so ukazali treljati M WW^m hne samostojnosti, aH pa naj prisluhnejo; »^nemu « ter se v nečastnem boju postavijo na stran naP^;o^a,. fcimi, ki so izbrali drugo pot in pristopil, v £"*£27, Mrambo, je tudi Jože Habjan, s katerim smo se pogovarjali ^»jinskem štabu TO za Gorenjsko. ftje oziroma kaj ste bili, pre-1 ste se pridružili teritorial- iBil sem kapetan prvega rajna v inženirski enoti JLA v ju. Sicer pa sem se rodil v |tu, odraščal v Škofji Loki, ■je Trboveljčan, dela v Škof-l°ki, korenine našega roda f Selcih.« |*aJ ste sklenili zapustiti 1m Jugoslovansko armado? tre Pol leta pred vojno sem f11 Prošnjo za demobilizaci-lv.endar je niso obravnavali. |JUn'Ja zjutraj sem prek zaroke televizije zvedel, kaj se |aJa V Sloveniji. Najprej sem Plaval oditi kar s svojim f"1. vendar sem pravi trenu-ldpčakal šele naslednji dan |oldne Z letalom sem odpo-P1 v Zagreb, 29. junija zju-!sem bil že v Ljubljani.« praktično dan in noč v kasarni, domov sem mogel le za kakšno uro. 28. junija sem izkoristil kratek predah.« Žena je domačinka, doma iz Sinja. Je šla'z vami? »Pridružila se mi je petnajst dni kasneje. Čeprav so jo varovali, me je skrbelo zanjo. Trenutno stanujeva pri mojem očetu. Sem pa že dobil odloč- ,Je bilo težko izmuzniti iz /Med0jrnice? ,,„a oficirji sem bil edini £nec, več jih je bilo med • £e nekaj časa sem bil otehnik Jože Golob line in rakete niso igračke 29. julija - Jože Golob, zaposlen v kranjski poklicni gasilski .a'ni službi, je eden redkih strokovnjakov za deaktiviranje teles na Gorenjskem. Zadnja leta dobiva v roke od 60 do ^sPlo/ivnih teles, pozabljenih iz druge in celo še iz prve sveto-°V0e, od napada jugo-vojske na Slovenijo pred dobrim mese- uni pa je tako rekoč dan in noč na preži. f^o sva se v petek pogovar- neaktivirano raketo. Eno sem je dejal, da so ga ob enaj- dobil na policiji v Cerkljah, ena, ^Ponoči klicali na črpalko ambrus, ki sodi med najnevar-,.'atem polju. Izkazalo se je, nejše, je bila pri avtobusih na L* bila samo embalaža od Brniku. Eksplozivna telesa, zlati6, bombe. Večkrat je moral st i iz druge svetovne vojne, kate-L 1 tudi na Brnik, kjer so bili rih sestavo poznam, praviloma L y°Jno tanki Jugoslovanske demontiram. Najnovejših vrst, I e- žal, v šoli v Beogradu nisem spoli. znal, Jugoslovanska armada pa L^dje znajo biti sila lahko- tudi ne daje podatkov, zato jih '* ko najdejo eksplozivno bo, da moram zapustiti stanovanje v Sinju.« Je bila odločitev, da pristopite v slovensko vojsko, težka? »Dileme, ali iti ali ne, ni bilo, odločitev je bila lahka, res pa pomeni ogromno spremembo v življenju. Mnogi se pri tem sklicujejo na prisego. Nisem prisegel JLA, prisegel sem državi, ki pa je razpadala že pred tremi, štirimi leti, ko seje menjala njena ureditev. Takrat nihče ni vprašal, zakaj se menjajo vodstva, meje republik, pokrajin. 27. avgusta lani je armada tudi na Hrvaškem nepravilno ravnala. Odločitve za pristop v teritorialno obrambo nimam za dezerterstvo, ne bojim se sporočiti svojega imena. Ne nazadnje je bila teritorialna obramba del oboroženih sil Jugoslavije, ne nazadnje sem že pol leta prej prosil za demobilizacijo. Čast? Ko sem deset let, od tega najmanj šest let na terenu, delal ceste, vodovode za ljudi - od Malega Lošinja, Zadra, Iža, Visa, do Herceg Novega - sem delal častno in pošteno. Nimam osebnega premoženja, da bi kdo lahko kazal za mano. Dobil nisem ničesar, razen to, da me zdaj razglašajo za dezerterja, me iščejo, lahko celo ubijejo.« Kakšna je kazen za dezerterstvo? »V normalnem času se temu ■vj...—-- pa tudi pretiravajo. 'Jo dve žici, so že prepri-„0va gre za minsko polje. k Je Brnika ni bilo minira-k0 ,"a Je eden od domaci-l*rn • k°s'' travo, me*' &en-•n Velesovim naletel na razstrelim. Strah me ni, previdnost pa ni odveč,« je povedal Jože Golob. Pri svojem delu se otepa še z dvema težavama; ni urejenega vozila za prevoz eksplozivnih teles in ni primernega poligona reče oddaljitev iz enote, kazen je od enega do treh let zapora, ker pa je bila moja enota v vojni pripravljenosti, se kazen poveča na sedem do deset let.« Kako ste se vključili v slovensko teritorialno obrambo? »Stike sem navezal že pred šestimi meseci. Ko sem 29. junija prišel v Ljubljano in nato domov, sem se javil v štab. Tu me poznajo, vključili so me v bojne enote, zdaj v pokrajinskem štabu opravljam strokovne naloge.« Vas je vojna policija iskala, ste zavarovani? »Nimam podatkov, da bi me vojna policija iskala, gotovo pa imajo moj naslov.« Kako gledate na razvoj dogodkov v Jugoslaviji, kakšna je po vašem usoda Jugoslovanske armade? »Usoda vojske je povezana z usodo republike. Vojska je tako okamenela, da se težko spremeni, čeprav je nižji in srednji poveljniški kader naklonjen spremembam. To so mlajši ljudje, medtem ko starejši še razmišljajo po starem. Vojska zamuja za dve do tri leta. Zamujanje bo največ stalo profesionalce, ne pa tiste, ki so odgovorni. Mislim, da bo na Hrvaškem hudo. Vojska dokaj samostojno deluje, v skladu z delom vrhovne komande.« • H. Jelovčan, foto: G. Šinik ki jih najdejo. Zapomnijo naj si kraj, ga označijo in čimprej pokličejo policijo (92), gasilce (93) ali center za obveščanje (985). Zlasti nevarna so po vojni območja Brnika, Cerkelj in Krvavca. Jože Golob je bil na Brniku tudi med napadi Jugoslovanske armade, ko so poklicni gasilci pomagali letališkim gasiti goreče avtomobile na parkirišču in zaščititi zadeto letalo, ki mu je iztekalo gorivo, s peno. »Deset minut prej sem govoril z avstrijskima novinarjema. Ko sta slišala "ropotanje", sta skočila v džip in odbrzela... v smrt. Pripravljeni smo jima bili pomagati, kljub nevarnosti, a smo videli, da bi se zaman izpostavljali.« • H. Jelovčan, foto: G. Šinik za razstrelitev. Za poligon uporablja strelišče v Struževem, ki pa je problematično zaradi bližine naselja, Save in železnice. Pirotehnik Jože Golob svetuje ljudem, predvsem otrokom, naj se ne dotikajo min in raket, KRANJ, CANKARJEVA 4 Orožje potuje na Hrvaško Kranj, 29. julija - Cariniki in policisti imajo na gorenjskih mejnih prehodih zadnje čase vse več opravka s tihotapci orožja in streliva, večinoma namenjenega na Hrvaško. Spisek blaga, ki so ga zasegli samo minuli konec tedna, bi bil predolg, če bi hoteli našteti vse, vprašanje pa je seveda, koliko orožja in streliva kljub budnim očem vendarle uspe priti iz tujine na našo stran. V petek, 26. julija, sta I. B. in A. S. iz Nove Gradiške v passatu tihotapila šest pušk vvinchester in 415 nabojev. Policistom na prehodu Karavanke sta povedala, da sta kupovala v Švici za pripadnike rezervnih enot narodne garde. Istega dne so na Ljubelju v golfu reške registracije, s katerim sta se pripeljala A. F. in M. S., zasegli plinsko pištolo in 150 nabojev, na Karavankah v mercedesu Rečana H. M. plinsko pištolo in naboje zanjo, v passatu nemške registracije sta S. J. in Z. J. skrila avtomatsko puško kalašnikov in 190 nabojev, na Korenskem sedlu so v avtobusu odkrili 200 nabojev za pištolo, v nekem drugem pa 25 nabojev. Zelo dejavni so bili tako tihotapci kot varuhi reda tudi naslednjega dne, v soboto. Na Karavankah so zasačili M. G., ki je v avtu skrival lovsko puško brovvning in 1065 nabojev, I. Z. je nameraval pretihotapiti plinsko pištolo rohm in 30 nabojev, nemški državljan M. B. je ostal brez 3550 nabojev, namenjenih za krajevno skupnost Babino gredo, G. Š. iz Slavonske Požege brez avtomatske puške in 360 nabojev, njegov someščan A. V. pa brez kolta magnum in sto nabojev. Včeraj, v nedeljo, so na Karavankah pri pregledu vozila M. M. iz Vinkovcev odkrili potezno puško mavverick in 1350 različnih nabojev, A. B. je (neuspešno) tihotapil puško kalašnikov, dve vvinchesterki in 182 nabojev, škofjeloški policisti pa so pri dveh voznikih tovornjaka, ki sta pripeljala iz Makarske, našli pištoli. Skratka, vojne očitno še ne bo konec. • H. J. NESREČE Zbil kolesarko V petek, 26. julija, nekaj pred enajsto dopoldne, se je 63-letna Ivanka Klander iz Kranja s kolesom peljala po C. JLA proti Kokrici. Pred vojašnico jo je z osebnim avtom dohitel Alojz Kališčar, star 41 let, iz Ljubljane in jo zbil. Huje ranjeno kolesarko so odpeljali v UKC. Neprevidni mopedist Istega dne zvečer, ob 23.50, je 18-letni Jeseničan Borut Vukčevič z mopedom vozil po Titovi cesti proti križišču ceste M. Tita. V križišču je izsilil prednost pred voznikom mercede-sa Tefikom Ajvazijem, roj. 1948, iz Kumanova. Po nezgodi so huje ranjenega Boruta odpeljali na zdravljenje v jeseniško bolnišnico. S katrco v letališko ograjo V nedeljo, 28. julija, ob 4.30 je 22-letni Nenad Lojič iz Ljubljane brez vozniškega dovoljenja s sposojeno katrco vozil po regionalni cesti Kranj - Mengeš. Pri letališču Brnik je zapeljal s ceste in trčil v steber letališke ograje. Huje ranjenega voznika, ki je bil očitno vinjen, so peljali v UKC. • H. J. HALO, 93 Kranj, 29. julija - Poklicne gasilce so v ponedeljek, 22. julija, opozorili na dim, ki je smradil nebo blizu plinarne v Kranju. Gorelo je le dračje. V sredo se je dim valil iz stanovanja v šestem nadstropju v ulici Gorenjskega odreda. Eden od stanovalcev je na prižganem štedilniku pustil kuho in odšel od doma. Gasilci so namesto njega smodečo posodo odstavili s plošče. Dan prej so v Šorlijevi ulici odpirali stanovanje, v nedeljo, 28. julija, pa je izgubil ključ eden od stanovalcev s Planine. V četrtek je ob močnem nalivu voda vdrla v trgovino Grintovec na Primskovem. Gasilci so očistili žleb, da je lahko požiral deževnico. V petek so po nalogu inšpekcije z opuščene bencinske črpalke na Primskovem odpeljali prikolico, v kateri se je odvijala nedovoljena trgovina, za nameček pa so pretekli teden vlekli še BMW iz jarka pod avtomobilsko cesto in prevažali ka-rambolirana ter pokvarjena vozila. • H. J. EJASONČNI STRANI ALP NA SONČNI STRANI ALP NA SONČNI STRANI ALP f" Franc Avsenik o problematiki odpadkov, ki so na Jesenicah: j'oveniji uslugo, sebi pa smetišče do prve katastrofe NA SONČNI J Ikj taJajo skeptični in raz-Jo drugače. Med njimi je r itr tr.otehnik in diplomi-L:,Zen'r metalurgije Franc forti • P*1!1"' ki so jih prepeljali iz Bosne na Jesenice, so kljub iid^^niške skupščine, da morajo zapustiti Jesenice, še vedno "'so r'^'tem *'ru jeseniške Železarne. Vse kaže, da jih na Jeseni v Pr'Pc'iali P° naključju, saj vlada Jesenicam zdaj ponuja, '*Uv '>Usc*n'n obratih Železarne namestili agregate za stalno dob° P°seDn'h odpadkov. Pri tem ob visoki tehnologiji oblju-» *r z»služek, nova delovna mesta... ri r>c.a!er' Jeseniški strokov- nikov - kemijskih tehnologov. Če bo to število delavcev, ki velja za incenerator največjih kapacitet, prekoračeno, bodo višje e"'k b"v "lclaiurS'Je rranc številke samo dokaz, kako neu-stro^ Koroške Bele. Njego- rejeno je področje proizvodnje, i|j °vno razmišljanje smo hrambe, embaliranja teh snovi v ^jvl^N poudarkov, tej *Cji 8reh ali brezumje >« pr,Pr°blematiki vidim v nita >Hjaavi inženir Franc Avse-r In s Se v vsesplošnih zadre- Sa stiski vsegfl sl°- KS naroda s|epi in laže • JJ" ,Jud*ni, da bo tehno-kov anJenja in sežiganja od-0 p . e°Porečna, čista, in da *|a?ade!a okolja. Laž in to t Bfl .P*jc posebej ta, da bi v žaklju, pa še običajne in manj Pcj^l 1 reševali s to investici- običajne ljubljanske smeti... Za V.% i? ?t'sh?' saJ 00 P° °P" cenjene marke, šilinge in lire [iijra ri,t>rijih v vsej tehno- bomo šli na roko tudi sosedom, Vej'!1 naJveč sto ljudi ki prav tako ne marajo odpadoma inženirjev in teh- kov na svojih dvoriščih. skladiščih proizvajalcev: Helio-sa v Domžalah, Colorja in Do-v Medvodah, slovenskih usnjarn, obrata Iskre v Semiču itd. Če dodamo, da bomo na Jesenicah pokurili prej ali slej vse askarelne tekočine, ki se nahajajo v trafojih, kondenzatorjih in še kje po Sloveniji, pa še nevarne snovi drugih republik, ki jih bomo prevzemali kot mačka ob tej tempirani kemični bombi! Ta rizik se odraža v tehnologiji sežiganja strupenih odpadkov, v tehnologiji skladiščenja in določanja vrste odpadkom, v transportu po železnici ali cesti in v hranjenju preostaline. Od vsega pa je najbolj nevaren rizik velikih zalog nevarnih odpadkov in to, kljub temu da bi ti zavzemali velike površine tovarniških hal po sortimentu in da bi najbolj nevarne odpadke hranili v kontejnerjih. Požar, ki bi nastal zgolj v enem požarnem sektorju skladišča nevarnih snovi, bi ob današnji tehniki gasilnih sredstev prerasel v velik požar s hujšimi posledicami za okolje. Ob vsakem požaru halogeniziranih snovi se sproščajo za človeka, živali in rastlinstvo izredno nevarni strupi - da ne rečem strupi za ubijanje ljudi. Pri gorenju se tvorita predvsem klor in fosgen ko bojna strupa v prvi svetovni vojni, klorova kislina - dušljivec itd. Ob požaru, v katerem so Vse to omogoča incelerator za univerzalen sežig odpadnih snovi. Surovin za kurjenje bo na razpolago, strupov v zalogi pa v izobilju. Jeseničani bodo Sloveniji napravili neprecenljivo uslugo, postali pa bodo smetišče za nedoločen čas -mogoče do prve večje katastrofe, v kateri bodo žrtvovana tudi človeška življenja, da ne govorim o flori in favni... Naj bodo prebivalci pošteno seznanjeni, kaj jih lahko čaka Dipl. inž. metalurgije Franc Avsenik pravi: »Svojevrstna demagogija nekaterih politikov je tudi ta, da bi s tem na Jesenicah rešili socialni problem. To zdaleč ni res, saj bi nov obrat zaposlil od 100 do 150 delavcev. Ta obrat bo zaposloval - po referencah, primerih iz tujine - vsaj 30 odstotkov ljudi z visoko izobrazbo, 50 odstotkov s srednjo in le 20 odstotkov z nižjo srednjo šolo. In takole bo: okoli 20 odstotkov kemijskih tehnologov bomo »uvozili« - verjetno iz Ljubljane, iz inštitutov ali iz presežka delavcev v kemičnih industrijah po Sloveniji; 10 odstotkov metalurških inženirjev, ki bi se prekvalificirali v kemijske tehnologe; 30 odstotkov kemijskih laborantov z Jesenic in 20 odstotkov iz raznih slovenskih krajev ter 20 odstotkov delavcev za najbolj umazana dela bomo našli iz vrst jeseniških brezposelnih delavcev. To pa pomeni: da bo Železarna Jesenice zaposlila največ 50 delavcev, kijih ima na spisku nezaposlenih ....« udeležni askareli - strup iz Se-miča - označimo škodo na genetskem materialu živih bitij in seveda ob požaru, v katerem so udeležene dušične spojine - odpadki iz proizvodnje umetnih gnojil iz Rač - se tvori tako imenovani sevesov strup - živčni plin, ki prav tako vpliva na dedni material živih bitij. Viri nevarnosti nastanka požara so raznovrstni: naravne danosti, strela, statična elektrika, zvišana temperatura... Lahko tudi premajhno varovanje, malomarno ravnanje, zamenjava odpadkov... V primeru vojne nevarnosti pa le lahko zatisnem oči, saj ena sama bomba lahko povzroči katastrofo: /uplinjanje vse jeseniške doline, z najtežjimi posledicami za tiste, ki živijo v nižjele-žečih krajih, saj so strupeni plini večinoma težji od zraka.. Zgrabi me jeza, ko berem v časopisih o problematiki »jeseniških« odpadkov. Ustvarjati javno mnenje na Slovenskem s tem, da se govori o »jeseniških odpadkih», je skrajno poniglavo in moralno oporečno. Prepričan sem, da današnja generacija Jeseničanov ne bo nikomur odpustila tega greha. « • D. Sedej @®IS@KfcJJ©ISIGLAS 18. STRAN MALI OGLASI, OGLASI Torek, 30. julija Dre MALI OGLASI ^217-960 APARATI STROJI Marantz KASETOFON SD 6020, CD PLAYER Getz, z daljinskim upravljanjem, hi-fi STOLP Siemens in gorsko KOLO Rog, ugodno prodam. « 81 -883 10498 Prodam ameriški globinski SESALEC Kirby. « 324-645 10539 Prodam VRTALNI STROJ, do 16 mm. « 74-068_10698 Ugodno prodam nov CAMCORDE Sony. « 241 -265, pop. 10701 Mizarske STROJE, prodam ali oddam v najem, « 46-234 10713 Ugodno prodam RAČUNALNIK Commodore 64.« 312-340 10726 Ugodno prodam barvni TV Iskra. « 41-530_10745 Prodam dve barvni TV Kerting in Gorenje. Čadež, Visoko 7/g, Šenčur_10756 Za 300 DEM prodam PRIKOLICO za osebni avto. « 84-380 10761 OVERLOCK Pfaff, nov, z garanicjo, prodam. « 215-650 10764 Poceni 326-442 prodam "PAJKL". « 10765 Ugodno prodam modularno OPEKO« 327-710_10704 Prodam gradbeno DVIGALO. Begunje 175, « 73-722 10715 Prodam 2 rabljeni OKNI, dim. 160 x 120 cm. « 46-137_10718 Prodam OKNO, 100 x 140 cm in sobna VRATA. « 48-656 10725 Prodam kromirano PLOČEVINO za žlebove, 7 kosov in nova GARAŽNA VRATA, zasteklena. Cena po dogovoru. « 78-154_10755 Prodam tri ROLETE, 120 x 120 cm. Drulovka 38, Kranj 10785 Prodam GRADBENO DVIGALO. Petek, Kamnje 2, Boh. Bistrica _10795 Prodam LES za ostrešje in suhe BUTARE « 621-662 10806 Ugodno prodam več kosov rabljenega stavbnega POHIŠTVA - OKNA, VRATA. « 061/713-179, po 16. uri_10809 Prodam 33 kosov betonskih PLOŠČ, vel. 40 x 40 x 4 cm. « 631-198 10823 IZOBRAŽEVANJE Uspešno INSTRUIRAM matemati-ko. « 311-471_10723 INSTRUIRAM angleščino in nemščino, g 310-694_10814 INSTRUIRAM matematiko za OŠ in SŠ.« 323-131 10815 APN 6 in AVTOMATIK, malo vožena, prodam. Britof 257 10712 OSTALO 10 odstotkov ceneje prodam BT 50, nov. « 631-245 10730 Prodam AVTOMATIK, star 3 leta. g 312-351_10739 Prodam žensko KOLO. Zupanec, Krožna 19, Voglje - Šenčur 10748 Prodam italijansko gorsko KOLO. Zg. Gorje 48/a_10769 Ugodno prodam PONY EXPRES Puch.« 632-109 10776 Prodam Tomos 90 ali APN 6.« 81-157 menjam za 10793 Prodam TRAKTOR Ferrari, 30 KM, letnik 1973. Cena 3.200 DEM. « 82-253 10767 Prodam VIDEOREKORDER JVC in plaver SAMSUNG, oba v garanciji. « 325-438_ GRADBENI MATERIAL Prodam uvoženo plastificirano PLUTO, g 83-727, zvečer 10423 Prodam nekaj LESA za ostrešje. Velesovo 12, Cerklje_10690 Prodam umetniško izdelan hrastov STROP.« 78-068 10692 KUPIM Kupim nov tip GOLFA, od prvega lastnika, g 41-549_10738 Kupim trda ali mešana DRVA « 79-018, Langus 10744 Kupim otroški SEDEŽ za kolo. Ur 45-336_10746 Kupim BIKCA simentalca, starega do 2 tednov.« 061/611-527 10805 MOTORJI KOLESA Prodam BT 50, 79-474 letnik 1987. « 10700 Prodam BT 50, dodatno opremljen. « 49-421 10813 Prodam Tomos AVTOMATIK 3 M. Cena 6.000,00 din.« 216-210 10821 OBVESTILA Cenjene stranke obveščamo, da bo MESARIJA "KONC" v Naklem, ZAPRTA od 29. 7. do 6. 8. 1991. Se priporočamol 10516 BARVAM z apnom in jupolom. Hitro, poceni! flf 241-483 10519 J & J SERVISI Popravljamo vse vrste TV, VIDEO, HI-FI naprave. « 329-886_10618 IZPOSOJA videokamer, enostavna uporaba, « 241-265 10693 Izdelujem in prodajam SMETNJAKE iz pocinkane pločevine. « 324-457 10696 Opravljam ZIDARSKA DELA - NO-TRANJE OMETE. Bled - okolical « 78-606, zvečer_10721 Prevzamem vsa ZIDARSKO - FA-SADERSKA DELA.«" 78-947 _10742 LETOVANJE v Luciji, 7 dni že za 1.540,00 din« 50-882 10768 Suho in mokro globinsko "čišcT NJE.« 74-117, Horvat 10772 IZDELUJE načne za vse vrste gradenj. « 218-937 10779 TIPKAM, LEKTORIRAM, PREVA-JAM, na računalniku. « 312-221 10794 Prodam BRAKO PRIKOLICO, brez podvozja.« 74-068_10699 Prodam VOZIČEK Peg. Babic, Fin-žgarjeva 20, Lesce_10702 Poceni prodam "KIMPEŽ". Bukov-nik, Preska 18, Tržič_10714 Prodam lepo ohranjeno HARMONIKO "Hohner".« 061/737-580 _10720 Ugodno prodam SURF Hy-Fly, za 350 DEM« 66-369 10729 Prodam elektronski INVALIDSKI VOZIČEK« 328-610 10734 Kombiniran otroški VOZIČEK Ro-ky, prodam. « 52-134 10735 Prodam KNJIGE, za 1. letnik sr. le-sar. šole. Poženik 25 10736 Podarim 71-litrsko JEKLENKO. Hi-kel, Grajska 45, Bled 10740 za takojšnje plačilo POTROŠNIŠKO POSOJILO 1*4 za okna, vhodna, notranja in garažna vrata, senčila, vrtne garniture montažne hiše in montažne stene JELOVICA lesna Industrija ŠKOFJA LOKA, Kidričeva 58 Tel.: 064/631-241, telex: 37327 yu lijel, telefax: 064/632-261 PRODAJNA MESTA ŠKOFJA LOKA tel.: 064/632-270, KRANJ tel.: 064/211-232, CELJE 063/25-881 MURSKA SOBOTA tel.: 069/22-921, NOVA GORICA tel.: 065/23-660 NOVO MESTO tel.: 068/22-772, IZOLA tel.: 066/61-238 LJUBLJANA, Šmartinska 152 (BTC) Javna skladišča, HALAA, tel.: 061/443-322 delavni čas : 8.30 - 16.00, sobota 7.00 ■ 12.00 POGODBENA PREDSTAVNIŠTVA STAVBARSTVO Razdrto tel.:067756-840, TAJLES Trzin tel.: 061/712-343 A JNA Jesenice tel.: 064/81-564, LIR Velenje tel.: 063/855-646 Srednja tekstilna, obutvena in gumarska šola Kranj p.o. Cesta Staneta Žagarja 33 Kranj Odbor za delovna razmerja in varstvo pri delu Srednje tek ne, obutvene in gumarske šole Kranj ponovno razpisuje in naloge za določen čas POUČEVANJE PRAKTIČNEGA POUKA V KONFEK* SKEM PROGRAMU - 3 učitelji Nastop dela 1. 9. 1991. Kandidati naj prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev ljejo v 8 dneh. io: Prodam KNJIGE za 1. « 241-168 letnik SŠ. 10743 Prodam REVIJE "Tim". Zupanec, Krožna 19, Šenčur-Voglje 10750 Prodam uvoženo PREVIJALNO MIZO, z banjico.« 85-351 10752 Prodam IGRALNI AVTOMAT "Po-ker" ali zamenjam za starejši osebni avto. « 324-181, dopoldan _10763 Prodam INVALIDSKI VOZIČEK, za odraslega.« 52-340 10783 Prodam otroški VOZIČEK tribuna. Voklo91,« 49-530_10786 Prodam 170-litrski AKVARIJ, z opremo in ribami. « 58-009 10787 Prodam 60-basno klavirsko HARMONIKO. Podbrezje 41, Duplje, « 70-728_10797 Prodam invalidsko NAPRAVO za osebni avto. « 46-227 10810 PRIDELKI Prodam KUMARICE za vlaganje. Sušnikova 15, Šenčur 10072 Mercator - Izbira Kratil; ion Trgovsko podjetje, d o.o.. Kranj 64001 KRANJ Maistrov trg 7, al K sodelovanju vabimo kandidate z najmanj V. stopnjo sfoorr kovne izobrazbe ustrezne smeri za delo na KOMERClTOo NEM PODROČJU v sektorju gradbenega materiala, kre: Pisne ponudbe pričakujemo v 8 dneh oz. zainteresirane Hi didate vabimo, da pridejo na razgovor na upravo podjeP°n ki je v Kranju, Maistrov trg 7. 9°. ___A POSESTI Prodam HIŠO v gradnji, z velikim vrtom.« 74-251 10716 Zazidljivo PARCELO 500 kvad. m., v Bitnjah, prodam. Šifra: LEPA LEGA 10754 Prodam stanovanjsko HIŠO, z go-spodarskim poslopjem - s slaščičarsko delavnico, 450 kvad. m., v centru Bleda. « 77-901 10766 RAZNO PRODAM Prodam betonske STEBRE za kozolec - 14 oken in Z 101, letnik 1986, karambolima. Štular, Zg. Ra-dovna 22, Mojstrana 10707 Prodam OJNICE in žensko KOLO. Smokuč 26, Žirovnica, 10741 Prodam AVTOMATIK in 3-fazni električni ŠTEVEC.« 40-131 _10747 Prodam VIDEOREKORDER, ZVOČNIKE in oljno PEČ. « 311 -453 _10751 Prodam otroško POSTELJO in Cu PLOČEVINO.« 70-384 10774 } f EKONOMSKA^ Ipropagand obiskali vas bomo pokličite 218-463 jrr0( J J SERVIS - Popp vljamo vse vrste >E. - VIDEO - Hl ^ NAPRAVE - t V 329-886 Sg —V moderni interieri TRGOVSKO PODJETJE S POHIŠTVOM IN STANOVANJSK<| OPREMO - SALON POHIŠTVA KRANJ ■o. h HO brt IZREDNO UGODNI POGOJI NAKUPA: • SPALNICE že za 21.246,00 din • REGALI že za 15.686,00 din • SPREJEMAMO NAROČILA ZA KUHINJE TENA (MASIVNI HRAST) 20 % POPUST V ZALOGI IMAMO: - IZ UVOZA: OTROŠKE SOBE, SPALNICE, SEDEŽNE GA' NITURE, POHIŠTVO IZ MEDENINE (mize, stoli, zakonska \eif ča) - VRTNE GARNITURE, SVETILA, STILNE KARNISE v razlici barvah, JOGI VZMETNICE (MEBLO) VSE TO IN ŠE KAJ ZA PRIJETNO BIVANJE V VAŠEM DOMU DOBITE PRI j Q '98 ijrj Jo to AViAD moderni interieri • Primskovo Kranj 214-554 • Titov trg 5, Kranj 222-177 • Skladiščna 5, Jesneice 81 Al* ^DreMrj. julija 1991 MALI OGLASI, OGLASI 19. STRAN ©©II^SS^IESGLAS Tadicionalni izlet za naročnike Gorenjskega glasa f S A K TEDEN •OMO IZŽREBALI PO 4 NAROČNIKE JAVNO PODJETJE KOMUNALA Kranj Mirka Vadnova 1 64000 Kranj OBVESTILO o povišanju cen komunalnih storitvam Izvršni svet SO Kranj je na svoji 52. seji dne 17. 7. soglasje k povišanju cen komunalnim storitvam z jo od 1.8. 1991 oziroma od prvega odčitka dalje. 1. Proizvodnja in distribucija vode 2. Odvajanje odplak 3. Čiščenje odplak 4. Odvoz odpadkov 1991 izdal veljavnost- Povišanje 9.8 % 4,3 % 13,6% 6.9 % £veda tudi letos namerava Gorenjski glas organizirati izlet »svoje naročnike. Pri tem je treba poudariti, da smo name-[J|° spomladanskega izleta letos organizirali super koncert ^:rmaJa na Bledu, ki je bil namenjen predvsem naročnikom ^J^jiskega glasa in po Vaših vtisih sodeč ste bili z njim ze- ■ zadovoljni. i Za izlet bomo izžrebali en avtobus naših naročnikov, t&m t0rek bomo v avtobusu zasedli po štiri sedeže in posto-L:ma Podaljševali spisek udeležencev. Kam, kdaj, kako bo-It" Potovali, še nismo povsem odločeni - zanesljivo bomo delo p0 naši lePi Sloveniji in spoznali katerega od njenih JJom ' ki je izjemno zanimiv, a turistično še neznan. Za izlet 00 i? priPravili bogat kulturno-zabavni program in vse dru-■ Kar sodi k pravemu izletu z Gorenjskim glasom. 6' d??^ MINKA, Predmost 6, Poljane F ff°VEC ANICA, Rovte 1, Podnart 1 SPDICIč TONE, Mlaška 76, Kranj £^EZAN JOŽE, Prešernova 92, Bled tth loške tovarne hladilnikov, p. o. kidričeva 66, 64220 škofja loka objavlja prosto delovno mesto DIPLOMIRANEGA PRAVNIKA Zaposlitev nudimo za določen čas za nadomeščanje delavke v času porodniškega dopusta. Možno je, da bomo kasneje sklenili delovno razmerje za nedoločen čas. Kandidati, lahko pripravniki, naj prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev, pošljejo v 15 dneh v kadrovsko službo LTH, Škofja Loka, Kidričeva 66. IgN. OPREMA J°j,1°B Prodam mini KUHINJO, f-^gjtg^po 19. uri_10808 r[jOdaJT'novo, zapakirano, POSTE-£^1^*180.« 213-481 10811 fegNOVflNjA rsobno STANOVANJE, 30 kvad. KkJ * ofi' Loki' Prodam za 35.000 I^^Sifra; SPODNJI TRG 10758 &o l>° u9odni ceni prodm 2-sob-S^ANOVANJE, 59 kvad. m., v L°ki' staro 5 let Cena 1 000 ■^''«vZa kvac: m Samo resni kup-C^633 542 _10804 'l0 (f'anini oddam v najem 1-sob-w^SNOVANJE. « 802-610 §LRSTVO L Septembru sprejmem na domu L[pka v VARSTVO. «• 801 -641 Prodam R 4 GTL, letnik 1986. Čadež, Visoko 7/g, Šenčur 10757 Prodam Z 101 GT 55, letnik 1983. g 73-012_10759 Prodam R 4 GTL, letnik 1990. Be- gunjska 14, Tržič_10762 Prodam Z 101 GT 55, letnik 1983, registrirana do 22. 3. 1992. Mulalič, Golnik 46_10770 Prodam JUGO 55 AX, letnik april 1988 g 802-096_10773 Prodam 126 P, letnik maj 1989. « ŽIVALI 74-820, popoldan_10775 _ Prodam LADO 1300, letnik 1987, garažirana. 9 620-671_10777 Prodam OPEL Corsa, letnik V987, registriran.« 620-897 10778 Prodam R 4, letnik 1983. Jezerci 19, Gozd Martuljek_10780 Nujno prodam JUGO Florida, letnik 1990. « 98-730 10781 Iščem DRUŽABNIKA za živilsko tr-govino, v Kranju. Šifra: NASLOV POD TRGOVINA 10798 Zaposlitev nudimo DELAVCEM, z izkušnjami v kamnoseški stroki. OD in pogoj dela v skladu z dogovorom. Vloge pošljite na naslov: "Kamen" d.o.o., J. Poličarja 11, 64202 Naklo, ali se zglasite osebno na tem naslovu, glede razgovora. Iščem delovno EKIPO za gradnjo hiše. Informacije na ^ 620-495 Mlada mamica išče kakršnokoli redno ali honorarno ZAPOSLITEV. Šifra: PRIDNA KRANJČANKA Prodam 4 mesece staro KOZO. 48-613 10819 Prodam KRAVO v 9. mesecu bre-josti, ki bo drugič telita, flf 65-808 Ugodno prodam 200 kg težkega BIKCA. « 65-458_10788 nemške 10790 Oddam 7 tednov stare OVČARJE. 9 66-958 Prodam leto dni starega PSA volč-jaka. Praproše 1, Podnart 10796 Prodam 6 mesecev brejo KRAVO, drugo tele. ^ 45-785 10800 Poceni prodam KOZO, dobra mle-karica. Rihteršič, Ševlje 29, Selca Prodam REZERVNE DELE 1300 Drulovka 38, Kranj za Z 10784 F02IUI h°dam 126 P, letnik 1977, registri Ln* 328 291 10421 Jam JUGO 45 Koral, letnik ^_na Belo 4, Kranj 10611 2 101» letnik 1986' Rrev°-BŠ , 55.000 km. Informacije na ^623__10695 Jrr> ohranjeno Z 750, letnik 0-^*J5_25J_10708 ■nj P Civic, ugodno prodam ali ^^jam,^ 74 462 10709 l9e5a^ G0LF bencinar, letnik f^jjpOO km. g» 47-488 10717 Hie^IH 126 P, letnik 1977, obno-fc^g_52-358 10719 'Žu? G0LFv S Paket- letnik S^-O^oklo 47j Šenčur 10724 irai,am nereg. Z 101, letnik 1973. ,>!i!r)eva 2, Tržič 10728 Ni 10731 Ugodno prodam 126 P, letnik 1979. Vrbnje 15, Radovljica 10789 Ugodno prodam Z 101, letnik 1976, registrirana, flf 51-373 10791 Drmota, 10792 Prodam domače PURANE, za za-kol. g 241-162_10697 Prodam dve mladi KOZKI, za na-daljno rejo. Strahinj 97, Naklo _10703 Kratkodlake JAZBEČARJE, ugod no prodam,. Po ceniku. ZAHVALA Tvoj grob smo tiho zapustili in šii od njega proč, a v duhu Te bomo še ljubili, dobrote Tvoje se zavedajoč. Ob bridki izgubi naše drage mame, babice in prababice ANGELE KOŠIR se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in znancem ter vsem, ki so sočustvovali z nami, nam izrekli sožalje, darovali cvetje in v tako velikem številu pospremili na njeno zadnjo pot. Hvala tudi g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred in pevcem iz Nakla za poslovilne pesmi. Hvala tudi g. Ani Notar in patronažni sestri za zdravljenje ob njeni bolezni, posebej se zahvaljujemo tistim, ki so jo obiskovali ob težki bolezni na našem domu. Vsem prisrčna hvala! ŽALUJOČA: mož in sin Milan z družino Zapoge, 24. julija 1991 Sporočamo žalostno vest, da nas je v 78. letu starosti za vedno zapustil naš dragi oče, stari oče, praded, brat in stric MILKO KUNSTELJ brivski mojster v pokoju Od njega se bomo poslovili v sredo, 31. julija 1991, ob 15. uri na kranjskem pokopališču. VSI NJEGOVI Kranj, 28. julija 1991 ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame, babice in prababice EMILIJE ZUPAN iz Stražišča se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sodelavcem in znancem za darovano cvetje, izrečena sožalja in spremstvo na njeni zadnji poti. Zahvaljujemo se g. župniku za lepo opravljen obred ter pevcem. Sin Janez z ženo Cvetko, vnuka Marko in Simona z družinama ZAHVALA Ob smrti moža, brata in strica TONETA CANKARJA Franca iz Milj se iskreno zahvaljujem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje, spremstvo na njegovi zadnji poti in vso pomoč. Posebno zahvalo sem dolžna dr. Bavdku za njegovo požrtvovalno zdravljenje, zdravnikom ter osebju na oddelku 300 bolnišnice na Golniku. Hvala g. dekanu za lepo opravljen obred, zvonarjem, pevcem in g. Smoletu za poslovilne besede! Vsem skupaj še enkrat iskrena hvala! ŽALUJOČA: žena Mara ZAHVALA Ob prerani in boleči izgubi naše sestre in tete ' IVANKE BENEDIK se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, sodelavcem, znancem ter vsem, ki ste sočustvovali z nami v težkih trenutkih, nam izrekli sožalje in ji podarili cvetje ter jo pospremili na njeni zadnji poti. Zahvala dr. Košir — Igričarjevi za takojšnjo pomoč in osebju CIT Nevrološke klinike UKC Ljubljana. Zahvaljujemo se podjetju Alples za vsestransko pomoč, častno spremstvo na njeni zadnji poti in govornici za poslovilne besede. Hvala tudi g. župniku za lep pogrebni obred in pevcem Ratito-vec za zapete žalostinke. ŽALUJOČI: bratje in sestre, z družinami Studeno, Log, Dražgoše, Dolenja vas, Preska, Gorenja vas Žalostni so naši dnevi, kar zapustil si nas Ti, eno leto že mineva, kar Te več med nami ni. Vedno znova, ko jutro se rodi, v dan zazremo se s solznimi očmi. V tihem grobu zdaj počivaš in večna lučka Ti gori, spomin na Tebe ne ugasne in solze se ne pusuše. 29. julija mineva žalostno leto, odkar si odšel za vedno od nas JAKOB TRATNIK p. d. Bukov ata, iz Martinj vrha 34 Hvala vsem, ki se ga spominjate in obiskujete njegov grob! ŽALUJOČI: Vsi njegovi Slovenija in svet OD PETKA DO TORKA Gospodarska promocija Slovenije Center za mednarodno sodelovanje in razvoj iz Ljubljane je izdal gospodarski promocijski priročnik Slovenije za tuje partnerje, v katerem je predstavljenih nad 1000 slovenskih podjetij. Priročnik je namenjen tujim poslovnežem, ki se zanimajo za poslovanje s Slovenijo. Publikacija je za zdaj izšla v angleščini, v kratkem pa bo še v nemščini in verjetno še kakšnem drugem jeziku. Zbrani so podatki o slovenskem gospodarstvu, osnovni statistični kazalci in primerjalni podatki. Manjka sicer kritična analiza razmer v slovenskem gospodarstvu, vendar v takšno publikacijo promocijske narave taksna analiza ne sodi. Priročnik žal ni popoln. Manjkajo normativni okviri slovenskega gospodarskega sistema. Izrazi podpore Evropsko vodstvo mladih krščanskih demokratov je v pismu izrazilo solidarnost mladim slovenskim krščanskim demokratom pri prizadevanjih za slovensko samostojnost. Enakega mnenja je tudi francoski poslanec Jean Claude Mignon. Med drugim je zapisal, da je treba slovenske in hrvaške voditelje podpreti. Zahod bi moral za ti dve republiki pokazati več razumevanja. Jugoslovanski problem je treba ocenjevati nepristransko, ker bomo le tako ohranili mir na evropski celini. Izraze podpore Sloveniji so izrekli tudi Slovenci v Novi Zelandiji in to podporo izrazili tudi v pismu nizozemski vladi in predsedujočemu v ministrskem svetu, nizozemskemu zunanjemu ministru Van den Broeku, prav tako pa tudi Slovensko združenje v Ženevi. Peterle v Salzburgu Slovenski ministrski predsednik Lojze Peterle in kulturni minister dr. Andrej Capuder sta bila častna gosta na otvoritvi letošnjega salzburškega festivala. Slovenska gosta sta bila deležna prisrčnega sprejema, Slovenija in njena osamosvojitev pa je bila osrednja tema slavnostnih govorov. Peterle in Capuder sta se srečala tudi z namestnikom avstrijskega kanclerja Erhardom Buse-kom ter deželnima glavarjema Štajerske in Koroške Josefom Krainerjem in Christophom Zernattom. • J. Košnjek Nekateri vlaki vozijo drugače Slovenske železnice so morale zaradi vojnih razmer na Hrvaškem kar precej spremeniti vozne rede rednih potniških vlakov v druge republike ter načina odprave tovornih kompozicij. Če je v času vojne v Sloveniji ravno železnica nosila največje breme javnega transporta, potem sedaj drži, daje vojna na Hrvaškem zelo ohromila železniški promet. ŽG Ljubljana je začasno ustavila prevzem tovornih pošiljk za namembne postaje dlje od Vinkovcev, do te postaje vozijo tudi potniški vlaki. Nekateri mednarodni vlaki (Atika, Skopje expres, Istanbul expres itd.) vozijo preko Avstrije in Madžarske. Slovenski železničarji svetujejo poslovnežem, naj za pot v zahodnoevropske države izberejo Furocitv vlak Mimara in zelena vlaka do Beljaka oz. Gradca, vsi trije vozijo povsem normalno po voznem redu. • M. Va. Slovenska skupščine je odločitev o novem grbu države Slovenije sprejela praktično tik pred zdajci oziroma le malo pred zgodovinskimi sklepi o samostojni Sloveniji. Novi grb se je, kljub zmrdova-nju nekaterih strokovnjakov, oblikovalcev in drugih, med državljani kar hitro uveljavil. Vsaka slovenska hiša, ki kaj da nase, se je že oskrbela z novim grbom na slovenski zastavi, veliko voznikov (kot dokazuje fotografija enega od vozil s kranjsko registracijo) pa je zvezdo na registrski tablici prelepilo z grbom Slovenije. Dokler ne dobimo novih tablic, bo takšnih začasnih rešitev videti očitno kar precej, saj se hitro uveljavljajo, podobno kot nalepka "SL" na avtomobilih zamenjuje razvpiti V L' znak. Povprašali smo na Upravo za notranje zadeve Kranj, kaj menijo o slovenskem grbu na slovenskih registrskih tablicah - policisti ocenjujejo, da praksa pač prehiteva zakonodajo in voznike s "SL" nalepko ter grbom opozarjajo na stroge predpise drugih držav, ki imajo predpisane visoke kazni (kar precej slovenskih voznikov je, ko smo lahko še pogosteje zapeljali v Avstrijo in Italijo, to že izkusilo!) za lepljenje mednarodno neprizannih oznak na vozila. Treba bo pač počakati na mednarodno priznanje Slovenije, odločitev o uporabi kratice SL (sedaj znak za Sierra Leone) in nove registrske tablice - dotlej pa bodo dobro služile "domače inovacije"; kakršna je na sliki. Foto: J. C. Opazovalci Evropske skupnosti nadzorujejo premirje v Slovel Na Brdu pri Kranju je regionalni center opazovalcev Evrtf skupnosti v Sloveniji. K nam so prišli na osnovi sklepa ministj ga sveta Evropske skupnosti in Deklaracije z Brionov. Opazon med katerimi so tudi visoki vojaški častniki, delajo povsem siij no, saj hočejo dobiti čim popolnejšo sliko o dogajanjih v Slotf zato sodelujejo z vsemi stranmi: slovensko, tako civilno koti ško, federalno in armadno. Predvsem pa je pomembno, da je K ska misija sprejela tudi sodelovanje pri organizaciji in tehnici vedbi umika armade iz Slovenije. Položaj v Sloveniji potrjuj* misija uspešno opravlja svojo nalogo. Te dni pa se Evropska $ nost tudi odloča, da bi podobna misija začela delovati tudi n» vaškem, kjer je sedaj največje jugoslovansko krizno žarišče. Op valci so v petek obiskali tudi Kranj (na sliki). J. K., slika G. Sin1 TUJA VLAGANJA Tanjug je sporočil tole vest: "Stihijska privatizacija in deetatizacija, ustanavljanje podjetij bivših direktorjev, svobodno odnašanje državnega premoženja iz države in nenadzorovana tuja vlaganja gotovo sodijo med vzroke za naglo krepitev gospodarskega kriminala..." Vsem, ki ste ob naštetem pomislili na jugoslovanske republike ali pa na državi Slovenija in Hrvaška, ste se krepko zmotili. Če se vam je namreč zazdelo, da je Tanjugovo sporočilo odraz procesov v naši družbi, potem se vam je zazdelo napak. Vse to, o čemer poroča Tanjug, se namreč dogaja v Bolgariji, ki ima med drugim kar 370 odstotkov uradno priznane inflacije. In zakaj dejstva iz Tanjugove vesti ne morejo veljati za države na ozemlju bivše Jugoslavije? Razlika je pri tujih vlaganjih: če bolgarsko finančno policijo boli glava zaradi nenadzorovanih tujih vlaganj, potem smo pri nas lahko popolnoma mirni. Tujih vlaganj brez nadzora namreč na ozemlju Slovenije, Hrvaške in ostanka Jugoslavije namreč ni. Na žalost pa ni niti tujih vlaganj, ki bi bila pod nadzorom. Hočem gledati televizijo Stanovalci Likozarjeve ne morejo spremljati televizijskega programa. Kranj, 22. julija - V uredništvo smo prejeli pismo, v katerem se gospod ali gospa Markun pritožuje nad delovanjem podjetja PVC DESIGN, ki z uporabo visokofrekvenčnega generatorja povzroča TV-motnje. V pismu omenja tudi, da se delavci ne zavedajo, kako jim sevanje v delavnici lahko škoduje in da se vse to da preprečiti z nekaj stroški. V zvezi s pismom, nam je gospod Božo Dukič, lastnik PVC DESIGN povedal, da je podobnega prejel tudi sam, sosedje pa se pritožujejo zaradi motenj tudi njemu osebno. Dne 14. marca 1990 je bil v PVC DESIGN opravljen inšpekcijski pregled zaradi pritožbe Janeza Tvrdyja in v zvezi s tem izdana odločba. Pri neposrednem preizkusu delovanja visokofrekvenčnega generatorja moči 3 KW, ki ga pri svojem delu uporabljajo v podjetju PVC DESIGN, so ugotovili, da resnično povzroča motnje pri sprejemu TV-progra-mov. Zato je republiški inšpektor za zveze Jože Klešnik odredil, da morajo odgovorni pri PVC DESIGN poskrbeti za odpravo radiofrekvenčnih motenj in sicer v roku 90 dni, vendar še do danes niso bile odpravljene. Gospod Jože Klešnik mi je povedal, da mu je gospod Dukič zagotovil, da bo v še krajšem roku poskrbel za odpravo motenj. V tem roku bi moral obvestiti inšpektorat, da je oziroma ni ukrepal, vendar tega ni storil. Ker inšpektor za zveze ni dobil več nobenih pritožb v zvezi s tem problemom, ni prijavil zadeve sodniku za prekrške. Zaradi zagotovil gospoda Dukiča je sklepal, da je problem rešen, kljub temu pa je bila le kot formalnost izdana odločba. V tem podjetju je zaposlenih 18 ljudi, ki bi v primeru, da jim bodo prepovedali uporabo spotakljivega stroja izgubili delo. Stroški za predelavo stroja, pa so skoraj tako visoki, kot stroški za nabavo novega. Gospod Dukič zopet obljublja, da bodo v roku treh mesecev nabavili nov stroj, ki ne bo povzročal motenj pri sprejemu TV-programa. V finančnih razmerah, h katerim je pripomoglo tudi neplačevanje dolžnikov iz drugih republik, pa ne morejo drugače, kot da nadaljujejo z delom. Pravi pa tudi, da na stroj, ki povzroča vročo kri sosedom, delajo le dopoldne in še to samo takrat, ko je to nujno potrebno. V zvezi s trditvijo gospoda Markuna, da se mu delavci smilijo zaradi sevanja, sem obiskala primarija dr. Marija Kocijančiča v dispanzerju za medicino dela v zdravstvenem domu v Kranju. Povedal mi je da je za oceno škodljivosti sevanja na delovnem mestu potreben strokovni ogled delovnega mesta, meritve sevanj in zdravstveni pregled delavcev. Visokofrekvenčne genetf1 je pa uporabljajo tudi v Tef1 polu v Sovodnju. Gosr Franc Emrl je povedal, d' sosedje sicer pritožujejo, * so ti stroji majhne moči $ so zaščiteni z zakonom. Upam, da ste, dragi avtf svojim polpismenim pisal1' s prizvokom nacionalizma segli zaželeno, čeprav Vjl prihodnje priporočam, da najprej obrnete osebno i? anonimno (anonimno p|J namreč, ki mi ga je pokazal spod Dukič, je bilo napisal1 istim pisalnim strojem in s dobnimi napakami, kot to. terega povzetek je objavljC začetku tega članka) na o$j oziroma vsaj poskušate očistiti vaš čevelj kamenčM vas žuli. • R. P. Na meji slovenski policisti Kranj, 29. julija - V soboto, 27. julija, je slovenska policija I čela prevzemati varovanje celotne slovenske meje. S tem uresničuje tisti del brionske deklaracije, ki pravi, da je na ^ ji potrebno uveljaviti evropske standarde. Brionska deklara ja je sicer takšno rešitev predvidela po preteku trimesečn« moratorija, vendar se je Jugoslovanska armada po skl^P predsedstva SFRJ že umaknila z zelene meje. Slovenska policija je pripravljena na nove naloge, zač tavljajo v ministrstvu za notranje zadeve, saj izhajajo tud' Zakona o nadzoru državne meje, ki ga je slovenski parlarn* sprejel v sklopu osamosvojitvenih zakonov. Prevzem bo p? kal postopoma, saj je povezan z obsežnimi organizacijski^ kadrovskimi in tehničnimi spremembami. Na slovenski ze" meji torej ne bo več vojske, meja pa zato ne bo nič manj v, na. Nekdanjo totalno kontrolo bo nadomestilo strokovno r licijsko delo.