I I L — Hm, kaj pa praviš na tale napev...?! — Ja, iglo bo treba zamenjati, če ne, se bo še plošča pokvarila! Karikatura ANDREJ NOVAK flBHRHSHB 8S5E32S&33 Razširjena seja predsedstva rs zss: Kaj zavira razvoj samoupravnega prava? Kakšno je sedanje stanje na področju samoupravnega urejanja delovnih razmerij in kako prispevati k boljši ureditvi teh razmerij? Temu vprašanju je bila minulo sredo posvečena razširjena seja Republiškega sveta ZSS, ki jo je vodil podpredsednik RS Andrej Verbič. Podlago za razstavo na tej seji je dala študija »Delovna razmerja v statutih in pravilnikih o delovnih razmerjih«, ki jo je po analizi 131 statutov in pravilnikov pripravila Komisija za družbeno samoupravljanje pri RS ZSS. Ta analiza je pokazala, da sicer večina statutov in pravilnikov ureja tista vprašanja, ki jih morajo ,ti splošni akti urediti, da pa pri tem skoraj ni zaslediti izvirnih rešitev, za katere bi lahko rekli, da so rezultat samoupravnega dogovora proizvajalcev. Analiza je samo potrdila že znane ocene, da smo na področju samoupravnega prava šele na začetku in da so samoupravne norme v glavnem samo deklaracija, samo »na papirju«, zaradi česar je tudi njihova uporabnost le majhna. Zakaj je tako? Slabosti, ki jih je odkrila men jena analiza, ne moremo sprtiti samo delovnim organi-m.iam, je bilo poudarjeno v c|zpravi; poglejmo, ali državna ^akonodaja, ob kateri se razvija arnoupravno pravo, ta razvoj spodbuja, ali pa ga zavira? Nekaj podatkov s tem v zve-samo na področju urejanja pzmerij smo dobili od 1. marca ®tos 81 novih zveznih predpi-°v kot »dodatek« k Temeljne- mu zakonu o delovnih razmerjih! Ali pa drug podatek: področje delovne zaščite ureja 62 splošnih zveznih predpisov, mimo tega pa še 90 tehničnih predpisov. Delovni kolektivi niti ob najboljši volji ne morejo slediti tej poplavi vsakovrstnih predpisov in jih zato v praksi pogosto tudi res ne upoštevajo. Dejstvo, da novi predpisi tako rekoč kar »dežujejo«, je prav gotovo eden od poglavitnih vzro- jil ISO SBBSBcasse Izjava predsedstva MS ZSJ za Slovenijo Predsedstvo republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije je na svoji seji 14. t. m: razpravljalo o situaciji na Srednjem vzhodu in odločno obsodilo agresijo Izrtiela na drabske države. Izraelska agresija pomeni napad na koeksistenco in svetovni mir, na načela mirnega in enakopravnega reševanja spornih vprašanj med državami in narodi. Hkrati Pa je izraelska agresija člen v verigi široko zasnovanega načrta in akcije ameriškega imperializma v njegovi politiki vojne eskalacije zoper svobodo in neodvisnost narodov in v težnji za obračun s silami socializma in napredka v svetu,- Taktika lokalnih konfliktov, vojn, državnih prevratov z zunanjo pomočjo je sestavni del te široke in na dolgi rok zasnovane strategije ameriških imperialistov. To nam pričajo vojna v Vietnamu, različni državni prevrati Reakcionarnih sil, inspiriranih in vodenih od ameriških agentur pa preračunani napad Izraela na arabske dežele. Izkoriščajoč nasprotja med Izraelom in Arabci je ameriški imperializem pognal Izrael v napad z jasnim aamenost, streti napredne sile. v arabskem svetu- povrniti Rmperialistične pozicije na Srednjem vzhodu, ki jih je Rmperializem izgubil z osvobodilnim bojem arabskih narodov, da bi si tako zagotovil novo in pomembno postojanko za nadaljnje napade na nova področja, na svobodo 171 neodvisnost narodov. V luči teh dogodkov nam je postal Jasnejši tudi pomen prevrata v Grčiji in ponovno oživ-lanje starih reakcionarnih iredentističnih sil v Italiji. ato pomeni vsako popuščanje imperialistični politiki stvarjanje pogojev za novi Miinchen, kar nos lahko samo ‘ ri®Užuje novemu svetovnemu spopadu. Predsedstvo republiškega sveta Zveze sindikatov Slo-^anije zato pozdravlja izjavo tovariša Tita, ki obsoja ^■raelsko agresijo, stališča in ukrepe zveznega izvršnega Prrf ^ede krize na Srednjem vzhodu, moskovsko izjavo zdravnikov socialističnih držav in vsa prizadevanja na-škm* sil v svetu’ da se °dločno zaustavi korak ameri-lh m drugih imperialističnih sil, doseže mirna rešitev ™.ra. med Izraelom in arabskimi državami ter tako za-Satovi trajen mir na Srednjem vzhodu. To pa je mogoče H H ES «5 B B kov, da v delovnih organizacijah ni prave vneme za nadaljnje izgrajevanje notranje zakonodaje. saj prevladuje miselnost, da se to delo ne izplača, ker bo danes ali pa Jutri prišel nov predpis, pa bo potem potrebno znova spreminjati statute, pravilnike itd. Skratka — poplava vseh mogočih predpisov resno zavira, ne pa spodbuja razvoj samoupravnega prava. Naša ustava zahteva, da so splošni akti delovnih organizacij usklajenih z ustavo in z zako^ nom, sodišča pa — kar je poseben problem — pri ocenjevanju zakonitosti teh splošnih aktov ne upoštevajo samo ustave in zakonov, temveč tudi ne-številne predpise, tolmačenja itd., ki jih izdajajo razni upravni organi. Ti številni predpisi (Nadaljevanje na 2. strani) S DELAVSKA ENOTNOST SOBOTA, 17. JUNIJA 1967 V mežiški topilnici svinca ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ : ♦ * ♦ ♦ • STR. 2: REZERVIRANI STOLPEC • STR. 3: ZAVARUJMO PRAVICO DO DELA OBISK SLOVENSKIH SINDIKATOV KOROŠKIM SINDIKATOM bi ® w © in ® m © Skupna želja: teSmpi Silil BS H El H a Ob koncu minulega tedna je odpotovala v Celovec sedemčlanska delegacija republiškega sindikalnega sveta, ki jo je vodil podpredsednik RS ZSS Andrej Verbič. S tem dvodnevnim obiskom koroškemu deželnemu vodstvu zveze avstrijskih sindikatov je tako republiški svet vrnil obisk avstrijskim sindikalnim delavcem iz minulega leta. Plodni in odkritosrčni razgovori med predstavniki koroških sindikatov in deželne delavske zbornice ter predstavniki slovenskih sindikatov so razkrili številne podobne probleme obeh organizacij in hkrati opozorili na možnost in nujnost medsebojnega sodelovanja ter izmenjave izkušenj pri njih reševanju. Ker pa se tokrat omejujemo le na poročila o obisku, želimo bralce opozoriti, da bomo v prihodnjih številkah objavili v feljtonu nekaj vtisov, ki si jih je novinar zapisal v svojo beležnico ob tem obisku na Koroškem in koroškim sindikatom. 2 obsodbo sedanje agresije Izraela in umikom izrael- bod v°iaških sil na položaje pred agresijo. Sele s tem «o ustvarjeni pogoji za sporazum, ki naj zagotovi trajen r m sožitje med izraelskim in arabskimi narodi, dti OZ7varno vse delovne ljudi, da najodločneje obsodi lzraelsk-° agresijo in mračne načrte imperialističnih sfci r or^antztrajo akcijo pomoči žrtvam agresije —: arab-jn ”} deležam in njihovim narodom. Le z odločno akcijo Zau kupnim prizadevanjem vseh miroljubnih sil je mogoče staviti imperialistično agresijo in zagotoviti mir v svetu. a m H S' B B B K) n IH Delovni program obiska je za brvi dan določal razgovor za okroglo mizo. Predstavniki koroškega deželnega vodstva zveze avstrijskih sindikatov ter delavske zbornice so najprej seznanili slovensko delegacijo z nekaterimi aktualnimi problemi, s katerimi se srečujejo. Ze ta informacija je razkrila, da so problemi tostran in onstran meje močno podobni in da bi jih lahko združili na naslednji skupni imenovalec: kako pospešiti gospodarski razvoj, da bi tako okrepili materialni in s tem tudi družbeni položaj delavca. Posebna tema živahnega razgovora o različnih gospodarskih in družbenih problemih, o tem kako se le-ti odražajo na Avstrijskem in še posebej na Koroškem, in spet kakšne so njihove pojavne oblike pri nas, so seveda bili razgovori o problemih zaposlovanja naših delavcev na Koroškem. Zdaj je na Koroškem že zaposlenih približno 3400 delavcev iz Jugoslavije. Večina teh delavcev se je tudi že včlanila v avstrijske sindikate, ti pa jim zagotavljajo polno pravno in delovno zaščito ter načrtno skrbe’ za izboljšanje njihovih delovnih in življenjskih pogojev. Zato so st bili predstavniki obeh sindikalnih , organizacij edini, da je treba tudi v prihodnje zaposlovati naše delavce samo preko pristojnih zavodov za zaposlovanje in hkrati vplivati na te delavce, da se včlanijo v tamkajšnje sindikate, kajti samo v tem primeru se bo mogoče izogniti iz-koričanju nekaterih delodajalcev in zagotoviti zares enake delovne in življenjske razmere našim delavcem, kot jih imajo avstrijski. Po uradnih razgovorih pa je delegacija slovenskih sindikatov obiskala tovarno močnih krmil v Celovcu, ki je obrat koroške zadružne zveze Reifeisen ter s predstavniki tovarne ter predstavniki sindikatov in delavske zbornice razpravljala o nekaterih problemih zadružništva na Koroškem. Za tem si je delegacija ogledala tudi drugo največ j o avstrijsko tovarno čevljev Neuner v Celovcu ter se seznanila z organizacijo dela in proizvodnje. Drugega dne obiska pa ie delegacija slovenskih sindikatov obiskala vajensko šolo v Krivi Vrbi. katere ustanovitelj in financer so koroški sindikati in deželna delavska zbornica. Delegacija pa si je ogledala tudi nekatere okoliške počitniške domove avstrijskih sindikatov ter se seznanila s prizadevanji avstrijskih tovarišev pri skrbi za oddih in rekreacijo mladine in delavcev. S. B. Št. 23, leto XXIV Foto služba DE © STR. 4: ZARADI POMANJKANJA DENARJA STOP! © STR. 5: S KLADIVOM PO PRSTIH Vsem sindikalnim podružnicam in vodstvom Dragi tovariši! Letos bo minilo pet desetletij od velike oktobrske revolucije. Ideje prve uspešno in trajno uresničene proletarske revolucije so imele zelo močan vpliv na nadaljnji razvoj mednarodnega delavskega gibanja in socializma, zato je razumljivo, da bodo v vseh naprednih deželah sveta 50-letnico oktobrske revolucije proslavili še prav posebej slovesno. Oktobrska revolucija, ki je ustvarila prvo socialistično deželo in odprla pot socializmu kot svetovnemu procesu, je v delavskih 'vrstah vsega sveta razvila duh in ideje internaciona-lizma, proletariat v vseh deželah še bolj spodbudila k organiziranemu boju za oblast delavskega razreda ter inspirirala in še vedno spodbuja boj zasužnjenih narodov za osvoboditev. Proslavljanje oktobrske revolucije nas bo v tem jubilejnem letu spomnilo na vse zgodovinsko pomembne dogodke tistega časa in na dogajanje, ki se je odvijalo kot logično nadaljevanje revolucije. Tej veliki in pomembni proslavi se bosta pridružila tudi naš delavski razred in naša dežela v celoti, ki je že po 24 letih obstoja prve socialistične dežele začela in v štiriletnem boju ' uspešno izvedla svojo revolucijo. Pri tem so jo navdihnile in vodile ideje marksizma-leninizma in velike oktobrske revolucije. (Nadaljevanje na 3. strani) ® STR. 6: MALA TRIBUNA PROIZVAJALCEV © STR. 8: MAJHNA RIBA ŽRE VELIKE mercofor VEDNO IN POVSOD ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦»fr 7 rini n sindikatih 4-1 • . Mi Franc Čagran sekretar splošnega gradbenega jetja Pomurje, Murska Sobota • Ali ima vaše podjetje svoj niški dom? Koliko znaša regres za ste v vašem podjetju? Svojega počitniškega doma nimamo, vendar to ne pomeni, = da ne bi za člane našega kolektiva kje drugje organizirali leto- §j vanja. Dopuste lahko prežive naši delavci v treh počitniških § domovih občinskega sindikalnega sveta, in sicer v Piranu, Ba- H ški na Krku in na Madžarskem ob Blatnem jezeru. Za vsa tri §§ letovišča je cena dnevnega bivanja enaka, 2200 S-dinarjev za ■ || odrasle in 1600 S-dinarjev za otroke naših delavcev. Vsak zapo- g sleni dobi kot nadomestilo za K-15 26.000 S-dinarjev. Lani smo || vsakemu delavcu dali 12 tisoč starih dinar jev ter po. 6000 S-di- g narjev za družinskega člana. Ker je pri nas precejšnje število g delavcev, ki imajo doma košček zemlje, dejansko izkoristi čas s dopusta za oddih le malo delavcev. Tako je bilo lani le približ- g no 30 takih, ki so v resnici izkoristili svoj dopust za oddih in §= počitek. Letos se je za dopust prijavilo le 20 delavcev, ki name- g ravajo preživeti svoj dopust v počitniških domovih. Da pa bi se = vsaj enkrat na leto sešli vsi delavci, bomo organizirali dvodnev- g ni izlet na Blatno jezero. Stroške za ta izlet bo v celoti nosilo g podjetje. Vinko Sodržnik I predsednik sindikalne podružnice, g Usnjarski kombinat Konus, Sloven- jj ske Konjice • Kako je sindikat poskrbel za Ictoš- g nje počitnice delavcev? Ste upoštevali tu- g di dejstvo, da je K-15 ukinjena in da str o- s ški za potovanje niso tako majhni...? g Ker se je izkazalo, da se je po ukinitvi K-15 marsikdo' odpo- g vedal letnemu oddihu, če v podjetju ni dobil ustreznega nado- g mestila, so samoupravni organi sklenili, da. prejme v letošnjem §§ letu sleherni član kolektiva na račun nekdanje K-15 po 18 tisoč g starih dularjev. Odločili smo se, da pri tem ne bomo delali §| razlik. Nadomestilo smo izplačali že v mesecu aprilu... . V podjetju imamo danes več interesentov za lastne počitni- g ške kapacitete, kot pa imamo možnosti. V Novem Vinodolu ima- §| mo namreč le 4 vikend hišice, v Piranu pa smo vzeli v najem g 15 postelj, Icar pa vse skupaj še vedno ne zadošča našim po- g trebam. Zato smo se letos odločili za nakup lepega počitniškega g doma v Novem Vinodolu s 45 posteljami, ki pa bo služil svoje- g mu namenu šele prihodnje leto. Potreben je namreč adaptacije, g ki se bo zavlekla tja do naslednje počitniške sezone. Menim, da smo tudi vprašanje cen rešili kolikor toliko zado- g voljivo. V vikend hišicah velja ležišče 500 dinarjev dnevno — = hrano si tu ljudje pripravljajo sami, v Piranu pa bo znašala g dnevna oskrba 1300 starih dinarjev dnevno, ali skoraj za polo- g vico manj, kot pa znaša polna ekonomska cena. Za otroke do 12. g leta bo veljala polovična cena, otroci do 4 let starosti pa bodo g imeli v Piranu brezplačne počitnice. tajnica sindikalne podružnice obrata perilo v Muri, Murska Sobota • Fred letošnjo sezono dopustov ste v kolektivu veliko razpravljali o denarni pomoči za dopuste. Kako se je končno odločil delavski svet, kako v vašem kolektivu tudi sicer skrbite za oddih in rekreacijo zaposlenih? Lani smo bili lahko bolj radodarni. Vsakdo je dobil regres za dopust v višini mesečnega osebnega dohodka. Letos se bomo morali žal odreči regresom za dopust, razdelili bomo le nadomestila za K-15 po 19.000 S-dinarjev na zaposlenega. V sedanjem razmerah pri najboljši volji ne moremo oddvojiti več sredstev. Za organizacijo rekreacije in oddiha pa skrbi pri nas sindikat. Izvršni odbor sindikalne podružnice je izdelal poseben program izletov in drugih oblik rekreacije. Pri nas je že v navadi, da veliko potujemo. Letos imamo v načrtu krožne izlete v Italijo, Avstrijo in na Madžarsko, po domovini pa v znane turistične kraje. Večji del stroškov za izlete plača vsak posameznik, del pa tudi sindikat. Letos opažamo med delavci manjše zanimanje za potovanja, včasih pa se nas je nabralo za 5 avtobusov. Na dopust odhajamo vsi hkrati, in sicer v juliju. Zaradi take organizacije dela si seveda za 1700-članski kolektiv ne moremo omisliti počitniškega doma. Navzlic temu pa naši delavci niso prikrajšani za cenen dopust. Kadrovsko socialna služba in sindikat se povezujeta z drugimi počitniškimi domovi, tako da gostujejo naši delavci vsako leto v šestih, večinoma obmorskih __ počitniških domovih drugih kolektivov. = Šarika Ficko L JU B LIANA nama NAJVECJA VELEBLAGOVNICA v SLOVENIJI VAS VABI, DA JO OBIŠČETE Obiščite tudi naši poslovalnici, ki sta tudi v središču Ljubljane: blagovnico s stanovanjsko opremo pri Tromostovju (Wolfova 1) in blagovnico konfekcije »Elita«, Čopova ulica 1 Kaj zavira razvoj samoupravnega prava? (Nadaljevanje s 1. strani) vsiljujejo tudi »črkarsko« razlago samoupravnih aktov — če so usklajeni s črko in besedo zakona. To pa navaja samoupravljavce k temu, da pri ustvar-nju svoje notranje zakonodaje predvsem pazijo, da ne bi prišli v navzkriž z raznimi predpisi, namesto da bi poskušali svoje probleme urejati na način, ki ustreza pogojem njihovega dela. Sindikati že dolgo poudarjajo, da mora zakonodaji, ki. ureja samoupravna področja, izvirati iz samoupravne prakse, ne pa iz glav ljudi, ki si jo izmišljajo v pisarnah, ne da bi povprašali za mnenje sindikate in delovne organizacije. Svoj čas so se sindikati že uprli nenehnemu »producirani u« najrazličnejših predpisov in zahtevali, da Centralni svet ZSJ v tem smislu intervenira v zvezni skupščini. Kaže pa. da ta intervencija ni pomagala in zato predlog, ki ga je bilo slišati v razpravi predsedstva: naj se sindikati odločno uprejo poplavi vseh mogočih predpisov in svetujejo delovnim kolektivom, da te predpise enostavno bojkotirajo... STALNOST IN ENOSTAVNOST PREDPISOV — TO JE ŽELJA SAMOUPRAVLJAVCEV Delovni kolektivi — je bilo poudarjeno v razpravi — težijo za stalnostjo in enostavnostjo predpisov in zakonodaje sploh, saj morajo te predpise predvsem razumeti, če si jih hočejo zapomniti in jih izvajati... Znano pa je, da je naša zakonodaja daleč od stalnosti, še bolj pa morda od enostavnosti in razumljivosti. In znano je tudi, s kakšnimi kadri razpolagajo delovne organizacije za izgrajevanje notranje zakonodaje. Sindikat bi moral zahtevati, da to delo opravljajo zares samo ljudje, ki imajo zanj ustrezno znanje. Dejstvo pa je, da za pomanjkljivo samoupravno urejenost medsebojnih odnosov v delovnih kolektivih ni kriva samo močno pretirana razvejanost državne zakonodaje, temveč tudi pomanjkljiva notranja organizacija podjetij, pogosto pa tudi odpor posameznikov, da se posamezna vprašanja uredijo z notranjo zakonodajo. To velja recimo za ureditev reelekcije, minimalne predpisane izobrazbe za zaposlitev v posameznem podjetju itd. itd. V takih primerih seveda ne more biti izgovorov na zunanje činitelje, temveč morajo te zadeve urediti izključno samoupravljavci sami. SINDIKATI MORAJO VZTRAJATI NA ENOTNI SAMOUPRAVNI UREDITVI KLJUČNIH VPRAŠANJ Svoj delež pri stagniranju samoupravnega prava imajo tudi občinske skupščine, ki so v zadnjem času zanemarile svojo pomoč pri nadaljnjem izgrajevanju te zakonodaje. To, da ima novogoriška občinska skupščina posebnega uslužbenca (pravnika), ki se bavi samo s spremljanjem in evidentiranjem samoupravnih aktov delovnih organizacij, je danes izjemen primer ... Poseben problem je nadzor nad izvajanjem delovne zakonodaje, oziroma sploh spoštovanje predpisov o samoupravnih odnosih. Sodišča o tem razpravljajo sauno takrat, kadar razsojajo o raznih sporih; delno — toda samo delno — imajo tak nadzor službe pravne pomoči pri občinskih sindikalnih svetih; delovna inšpekcija pa je tudi izgubila večji del svojih pristojnosti. oziroma je kadrovsko zelo pomanjkljivo organizirana. Problematika področja delovnitriod-nosov pa se zaostruje in sindikati bodo morali resno postaviti vprašanje nadzora zakonitosti, saj delovni ljudje samouprav- ljanja ne ocenjujejo po parolah, temveč po tem. kako ga občutijo na svoji koži... Sindikati — je bilo poudarjeno na zaključku razprave — so razgibali desettisoče samoupravljavcev, ko smo sprejemali samoupravne akte delovnih organizacij; danes, ko moramo izpopolnjevati notranjo zakonodajo, pa se morajo organizirati tako, da bodo kos tej nalogi. Mnogo bolj kot do sedaj je treba popularizirati dobre rešitve posameznih vprašanj, do katerih so se dokopali v marsikateri delovni organizaciji. Predvsem pa je potrebno, da strokovni sindi-dati točno povedo, katera vprašanja in kako morajo ta vprašanja biti urejena v samoupravnih aktih določenih panog gospodarstva. S predpisi res ne moremo urediti prav vseh medsebojnih odnosov, drži pa tudi, da so vprašanja, za katera sindikati menijo, da morajo biti urejena na čisto določen način. Glede poplave državnih predpisov pa je bilo sklenjeno, da bo predsedstvo dalo Centralnemu svetu ZSJ pobudo za razpravo o samoupravnem urejanju delovnih razmerij, po kateri naj bi potem CS ZSJ dal zvezni skupščini in ustavnemu sodišču ustrezne predloge. Predsedstvo je na tej seji sprejelo tudi izjavo v zvezi z izraelsko agresijo na arabske narode. To izjavo je pripravila posebna komisija nr podlagi razprave o tem problemu, ki jo je predsedstvo vodilo na torkovi seji, ki je bila posvečena izključno temu vprašanju. O svojih stališčih do izraelske agresije bo predsedstvo obvestilo sindikalne organizacije še podrobneje. hkrati pa zadaja vsem sindikalnim forumom, ki vzdržujejo stike z inozemskimi sindikati, nalogo, da naša stališča tolmačijo tudi predstavnikom teh sindikatov. MILAN POGAČNIK PO USTANOVNEM OBČNEM ZBORU. MESTNEGA ODBORA SINDIKATA DELAVCEV KMETIJSTVA, ŽIVILSKE IN TOBAČNE INDUSTRIJE LJUBLJANA: VETO SINDIKATOV Poročali smo že, da so se v začetku minulega tedna sestali predstavniki sindikalnih podružnic kmetijstva, živilske in tobačne industrije na področju Ljubljane, da bi ustanovili svoj mestni odbor in se tako bolje organizirali za bodoče delo. Omenili smo tudi že, da so predstavniki sindikata na tem svojem zboru načeli številne materialne in družbene probleme, ki opredeljujejo položaj proizvajalca, ter se pri tem izrekli tudi za stališča, ki jih bodo sindikati zagovarjali v prihodnje pri reševanju teh problemov. Zato naj tokrat izpolnimo naš dolg in nekatera od njih vsaj na kratko posredujemo širši javnosti. Ko bi hoteli govoriti o osnovni značilnosti prizadevanj sindikatov, potem bi vsekakor morali spregovoriti o tem, da je bore malo visoko zvenečih besed o tem, kako bi bilo potrebno zaščititi delavca, mu izboriti boljši moralni in družbeni položaj, besed, ki se potem v vsakdanjih razmerah tako rade sprevržejo v prazne marnje. Namesto tega so se sindikati oprijeli veliko bolj realističnega spoznanja: samo s prizadevanji za intenzivnejšo gospodarsko rast bo mogoče zagotoviti proizvajalcu tudi boljše materialne pogoje. Z drugimi besedami, sindikati opozarjajo, da je v prvi vrsti od delovnih organizacij. od proizvajalcev in od tega. kako se bodo znali organizirati za intenzivnejše gospodarjenje, odvisen dejanski razvoj materialnih in družbenih odnosov. Ekonomska analiza premikov, ki so posledica reformiranega gospodarskega sistema, razkriva, da je v teh dejavnostih v primerjavi z letom 1965 porasel lani celotni dohodek za 24 %>, narodni dohodek za 21 %, dohodek za delitev za 48 c/c. skladi za 114 % in neto osebni dohodki za 38 %. Intenzivnost sprememb ie seveda po posameznih dejavnostih različna Tako je na primer ,v kmetijstvu porasel dohodek za delitev na enega zaposlenega od 141.000 N-din v letu 1965 na 210.000 N-din, skladi od 6.600 N-din na 28.000 N-din; v živilski industriji je porasel dohodek za delitev od 212.000 N-din v letu 1965 na 332.000 N-din v minulem letu, skladi pa od 75.000 na 150.000 N-din; v tobačni industriji je na zaposlenega v letu 1965 odpadlo 144.000 N-din dohodka za delitev, v minulem letu 168.000 N-din, pri ustvarjenih skladih pa 33.000 N-din v letu 1965 ter 36.000 N-din v minulem letu. Ne da bi se spuščali v presojo vzrokov, zakaj tolikšne razlike v povečanju materialne osnove posameznih dejavnosti, v čem so morebitni objektivni in subjektivni vzroki zanje, bi se vendarle lahko odločili za trditev. da se ie bistveno izboljšal materialni položaj delovnih kolektivov. Vendar pa je taka trditev le na pol resnična. Dodati ji je namreč treba nekaj novih pojasnil. Resničen gospodarski razcvet ie v času po reformi doživela le živilska industrija, saj so s spremenjenimi gospodarskimi instrumenti močno porasla njena sredstva za sklade in za krat večji, če ne bi bile kmetijstvu bj bili skladi približno dvakrat vččji. če bi ne bilo kmetijske delovne organizacije v tolikšnem obsegu obremenjene z odplačili anuitet in izgub iz mi- nulih let. Zato akumulacija v tej dejavnosti še ne omogoča intenzivnejše modernizacije proizvodnje, zlasti pa ne izpopolnitve in aktiviranja vseh obstoječih kapacitet. Najbolj kritične pa so razmere v tobačni industriji. v našem primeru v Ljubljanski tobačni tovarni. Relativno nizek dohodek je posledica zmanjšanja realizacije, ta pa je spet posledica občutnih podražitev tobačnih izdelkov Tako tudi v tel dejavnosti nizka akumulativnost ne zagotavlja intenzivnejšega napredka. Ob vsem tem pa velja zlasti v kmetijstvu in tobačni indu-. striji opozoriti tudi na neki drug vidik. Sindikati namreč zatrjujejo, da si v številnih delovnih organizacijah prizadevajo reševati akumulativnost na račun osebnih dohodkov. Tako niso redki primeri, ko delavci prejemajo osebne dohodke izpod minimuma življenjskih stroškov, da so v prenekateri delovni organizaciji realni osebni dohodki letos nižji, kot pa so bili lani. čeprav so bili že lanski marsikje nižji od predlanskih. In na tako politiko zategovanja pasu in zadrževanja osebnih dohodkov za porastom produktivnosti dela so sindikati izrekli svoj veto. Pri tem pa so udeleženci v razpravi opozorili na številne še neizkoriščene možnosti v intenziviranju gospodarjenja. ki bi lahko zagotovile višji dohodek in višjo akumulativnost teh delavnosti. A da ne bi ponavljali že tolikokrat izrečenih problemov — vsi so razpeti oa relaciji organizacija proizvodnje in poslovania. kadrovski problemi, poslovno tehnično sodelovanje, zainteresiranost neposrednega proizvajalca pri gospodarjenju in upravljanju! Zato so se tudi udeleženci v razpravi zavzeli, da naj bi na novo ustanovljeni mestni odbor v prihodnje temeljito preanali-ziral vse te probleme ter skopal s sindikalnimi podružnicami terjal ustrezne rešitve od n nravno tehničnih vodstev in služb S. B z občinskih sindikalnih SVETOV ■ GORNJA RADGONA: Občinski sindikalni 1 .. j Gornja Radgona je na Z8<$ ■ razširjeni seji analiziral letoS j nje občne zbore sindikat, j podružnic. Večinoma so ^ • dobro pripravljeni in pom6® * jo velik vsebinski napredek j primerjavi s prejšnjimi : nimi zbori. Na občinskem s'11. ^ dikalnem svetu štejejo b11 ■ najuspešnejše občne 2b° j zbor radgonskega kmetijske^ 1 kombinata, kjer so člani siJ\ ■ dikata, zlasti pa neposred j proizvajalci, dali več korist^ £ predlogov za izboljšanje £°' • spodarjenja v podjetju. ; j ali pa so tudi neenotni | strokovnjakov pri strokovne ^ • svetovanju in vodenju Pr0‘z( ■ vodnje. Na uspešnem zboru gostinskem podjetju v j goni, na katerem so v razpra | vi sodelovali skoraj vsi j kolektiva, so med drugim tu _ | zahtevali, naj se odpravi 1,6 j enakopraven položaj družb6 ■ nega in zasebnega gostinsb'*1 ; ki se kaže v previsokih obd^' : čitvah družbenega sektorja- T. 5- MURSKA SOBOTA: Občinski sindikalni &. Murska Sobota je nedad> ■ sklical posvetovanje s Pre°_ £ sedniki in tajniki no-voust3' j novljenih medobčinskih odb5 j rov sindikatov za PomuO6' ■ Osrednja tema posvetovanj8 ■ je bila koordinacija in P30 j gramiranje dela medobčins^ ■ odborov strokovnih sindikat^ | in občinskih sindikalnih s'-'e j tov. V razpravi so menili. ^ £ bo potrebno ne glede na f°r j malne občinske meje t.esne| ■ kot doslej povezovati sindik3' | ne podružnice določenih Pa nog, kar bo pripomoglo k v®£ 1i aktivnosti sindikalnih ^ družnie Prav strokovni odbdj pa bodo lahko nudili čimv'a‘ neposredne pomoči sindik8 ima že sedaj precej skupaj služb, odtod tudi skupne 1,9 loge na področju prosve*®' zdravstva, socialnega zaval^ vanja, inšpekcijskih služb ^ bančne službe. Tudi kme1'^ stvo, storitvena dejavnost druge panoge gospodari' imajo podobno problematik^ za katero je potrebno eno1-reševanje Prav zato so me j, občinski odbori strokov11 sindikatov tembolj potrebni-A I CELJE: Občinski sindikalni usp€ Celje je organiziral u^r .(ll, seminar za predsednike, taj^, ke in člane izvršnih odbo' ,e sindikalnih podružnic. seminar trajal le 3 dni. Problemov pa je bilo veliko, b1 « gi udeleženci niso rriogl' poseči v razpravo. Zato bi y .jedoče morda kazalo organ17- ^ ti seminarje po panogah- .j ko da bi res lahko oba® p vsa specifična vprašanja-se nam zastavljajo ob de ’ © ČRNOMELJ: Občinski sindikalni sVeLjl Črnomlju je te dni Pripl v organizacijah porajajo fr uresničevanju gospodarsK forme, nato probleme d® ^ dohodka in nagrajevanj ,p delu. notranje zakonodaj v _________________konk‘,8, i» i' samoupravljanja ter $iki 3 s nar. ki je zajel kakih sjpii ne programe za delo «•-. ta in metode dela sindi ^ii' podružnic. Sodijo, da bo 5 g1p- dikalnih delavcev v precej pripomogel k usp šemu delu sindikalnih nic v prihodnje, zlasti 5 ’ ,f. le bilo letos za predsedn «fljc tainike sindikalnih P°f v0lj*' v črnomaliski občim nih več ljudi z' višie r_ £ ■ bo kot prejšnja leta. 7 dni v sindikatih Z USTANOVNEGA OBČNEGA ZBORA MESTNEGA ODBORA SINDIKATA PROMETNIH DELAVCEV V LJUBLJANI Zavarujmo pravico do dela Nekje čisto na koncu pripravljenega gradiva za ustanovni občni zbor ljubljanskega mestnega sindikalnega odbora za prometne delavce in veziste je iniciativni odbor omenil, da se tudi v prometu »vsiljuje problem odvečne delovne sile in s tem odpuščanja delavcev oziroma se že kaže potreba po delovni preusmeritvi«. Na ustanovnem občnem zboru Pa sta bila prav zaposlovanje in Razprava, kako preprečiti naraščajočo brezposelnost in nespoštovanje delavskih pravic, osrednje vprašanje, ki naj bi se mu Po mnenju delegatov čimbolj posvetil tudi novo izvoljeni odbor. »Delavca, ki ima osemčlansko družino, so odpustili. In (Nadaljevanje s 1. strani) Graditev socialističnih družbenih odnosov in razvoj samoupravljanja nas obvezuje, da se s posebno pozornostjo vključijo v to proslavljanje, ki bo toliko bolj slovesno, če bo vtkano v naše družbene in delovne napore ter naloge, ki so letos pred nami, in povezano z našimi revolucionarnimi pridobitvami v zadnjih desetletjih. Delovne organizacije, v kate-rifi člani sindikata in sploh vsi delovni ljudje izpolnjujejo svo-ie delovne in samoupravne naloge ter dosegajo proizvajalne In druge uspehe, najbolj lahko oživijo pomembnost in širino Proslavljanja. Se prav posebej Pa bi bilo zaželeno, da bi oktobrsko revolucijo približali mladi Beneraciji v podjetjih in šolah. Če bomo v podjetjih in šolah Proslave povezovali z delom in učenjem ter ideje oktobrske revolucije s sedanjimi gibanji v svetu in pri nas, potem tudi ne bo težko doseči, da bo vsak Uilad človek resnično želel spoznati velike dogodke preteklih desetletij. Sindikalne podružnice naj bodo pobudnice dobro organiziranih in čimbolj kvalitetnih Programov proslav. Pri tem naj bi sindikalnim podružnicam pomagali občinski sindikalni sveti, delavske univerze, šole, kultur-uo-prosvetne organizacije itd. Menimo, da ne bo odveč, če glede vsebine programa opozorimo tudi na naslednje: Dogodki, ki' so se odvijali Pred. oktobrskimi dnevi, boj sovjetov za oblast in ustvarjanje Prve proletarske države, zgodovinska vloga Lenina v obdobju druga dva tik pred upokojitvijo. »Kje je bil takrat sindikat?« je v uvodnem govoru retorično vprašal delovni predsednik. »Če kritiziraš na sindikalnem sestanku, te zavrnejo: »Pojdi, če nisi zadovoljen. Ponekod vodijo črno knjigo, ne za strokovne nepravilnosti, ampak za osebne zadeve. Delavec je poklican pred pred oktobrom in med revolucijo, uspehi Sovjetske zveze pri graditvi socialistične • družbe, njena vloga v drugi svetovni vojni in v boju za mir, velik tehnični, znanstveni in kulturni napredek v Sovjetski zvezi itd. — vse to daje široke možnosti, da bi bile proslave v delovnih organizacijah, v šolah in drugod vsebinsko čimbolj bogate. Zmaga oktobrske revolucije je neposredno vplivala tudi na revolucionarno gibanje in pomembne zgodovinske dogodke pri nas, zato je prav, če proslavljanje posameznih pomembnih dogodkov povezujemo s proslavljanjem oktobrske revolucije (npr. upor kotorskih mornarjev, generalna stavka in stavka železničarjev, stavka rudarjev v Trepči, 30-letnica prihoda. tovariša Tita na čelo Komunistične partije Jugoslavije, pomembne revolucionarne akcije pred drugo svetovno vojno, prvo in drugo zasedanje AVNOJ, velike bitke v NOV, obletnice osvobajanja mest, obletnica uvajanja samoupravljanja pri nas, obletnice kulturno-umetni-ških in športnih društev itd.). Ob najrazličnejših proslavah in drugih priložnostih naj bi v kolektive in na prireditve povabili tudi udeležence oktobrske revolucije in narodnoosvobodilne vojne, organizatorje velikih stavk itd. Prav bi bilo, če bi proslavljanje oktobrske revolucije povezovali s proslavljanjem pomembnih obletnic v delovnih organizacijah, s poudarjanjem uspehov delovnih kolektivov in posameznikov; s proslavljanjem disciplinsko komisijo, vodilne pa samo opozorijo. Ko zboliš, nate vse pozabi... Naš sindikat naj se zato ostro zoperstavi takšni nehumanosti in izigravanju delavskih pravic. Samoupravljanje in sindikalno delo moramo uskladiti v prid vseh delavcev. In že se je razvnela razprava o uzurpaciji delavskih pravic. Nekateri delegati so žolčno napadli dosedanje sindikalno delo, češ zakaj so sindikalna vodstva to dovolila, ko imamo vendar že petnajst let delavsko samoupravljanje in živimo v državi, kjer ni več družbenih razredov, ampak en sam.— delavski raz- obratovanja novih objektov itd. Tudi volitve v delavske svete, najrazličnejši simpoziji, kongresi, posvetovanja, zbori samoupravljavcev, občni zbori sindikalnih podružnic in drugih organizacij so priložnosti, da v vse to vključimo proslavljanje obletnice oktobrske revolucije. Seveda ne smemo pozabiti na najrazličnejše kulturne in športne manifestacije, ki prav tako dajejo možnost, da bi bilo proslavljanje čimbolj pestro in bogato. Tudi prizadevanja kultur-no-umetniških društev in klubov v delovnih kolektivih, razstave, filmske predstave, priložnostna predavanja in članki v tovarniškem tisku, ki bodo posvečeni oktobrski in naši revoluciji, delu in svobodi ipd., naj odsevajo revolucionarni duh solidarnosti delovnih ljudi pri ustvarjanju in poglabljanju pridobitev velike oktobrske revolucije. Delovna skupina v centralnem svetu ZSJ, ki je zadolžena za proslave 50-letnice oktobri-ske revolucije, vam je vedno na voljo za izmenjavo izkušenj, mnenj oziroma za kakršnokoli drugo pomoč. Ta skupina vas bo tudi v najkrajšem času obvestila o tovrstni dejavnosti po vsej državi. Skupaj s Socialistično zvezo se zavzemamo, da bo proslavljanje oktobrske revolucije organizirano v vsakem delovnem kolektivu in da bo pri lem udeležen vsak naš delovni človek-ob-čan. PREDSEDSTVO CENTRALNEGA SVETA ZSJ red ... Nekdo je predlagal, naj bo v sindikalnih vodstvih čim-več neposrednih proizvajalcev, da sindikat ne bo podpiral politike tistih samoupravnih organov, ki jim brezdušno jemljejo temeljno pravico — pravico do dela, namesto da bi poiskali možnosti za dodatno proizvodnjo in zaposlitev tistih, ki so ob aktiviranju notranjih rezerv odveč. Kasneje je postala razprava treznejša in bolj konstruktivna. ZAKAJ JE PRVI REFORMNI UKREP SPISEK DELAVCEV, KI BODO ODPUŠČENI? Te spiske po stari praksi obravnava ozek krog ljudi, po navadi samo upravno-tehnična in družbeno-politična predstavništva delovnih kolektivov, namesto da bi o odpustih razpravljali skupaj z neposrednimi proizvajalci in ravno tako skupaj z njimi iskali manj bolečo rešitev. Če se najdejo možnosti za proizvodno dopolnitev, za opravljanje različnih uslug, ki jih primanjkuje ... Sindikat pa bi užival večjo veljavo, če ne bi predsednik sindikalnega odbora ali kvečjemu ves sindikalni odbor zavzemal stališč, zvarjenih v eni ali nekaj glavah, sindikalno članstvo pa puščal ob strani tudi pri zelo pomembnih odločitvah. Zakaj, na primer, sindikalna vodstva v delovnih organizacijah še sedaj., ko dve tretjini mladine ne dobi dela, četudi se je izšolala, dovoljujejo, da kakih 10 % kolektivov sestavljajo honorarci, mladina pa medtem strokovno otopeva in jo cesta moralno ogroža, zlasti če starši nimajo večjih dohodkov. Med temi honorarci ni upokojenih transportnih delavcev, ki se jim do upokojitve zaradi same narave dela razpenja delovni dan v noč in daleč prek osem ur — med honorarci so ljudje, ki se poprej niso telesno izčrpali. Če bi sindikalna vodstva zahtevala, da delovna mesta ho-norarcev zasedejo mladi in perspektivni ljudje, če bi zahtevala, da se vsa odgovorna mesta ustrezno strokovno zasedejo in bi stali vsi proizvajalci za njimi, bi morali tudi tako imenovani izrojeni samoupravni organi upoštevati njihove zahteve in ravno tako strokovni kolegiji, ki marsikatero samoupravno vprašanje rešujejo za štirimi stenami ... Če bodo te misli vključene v delovno vodilo novo izvoljenega mestnega odbora transportnih delavcev in jih bo spoštoval, se med članstvom ne bo več ponovilo vprašanje: »Čemu sploh potrebujemo sindikat?« Ma- Vsem sindikalnim podružnicam in vodstvom ^XX\X\XX\XXXXXV'XXXXXXXXXXXXXXXXXX>XVVXXX\V. Pravna posvrtovalnfoa IIE -VVXXXVXXX<\XXXNXe\lQčeno v sodno dvorano) o formalni obravnavi Sgermo-kandidature. “in**"0 na-šega sveta sem bil takrat zapisnikar,« je dejal d0n?em> da nam je fakultekna kadrovska komisija dostavila 2 vPr<*šanjem, ali so se kandidatove pedagoške sposobni n ! SPremenile. Vprašanje ni bilo niti formalno niti vse-' In ves ne- °d starejših sem slišal pritožbe, ar ne vem, ali upravičene ali ne. Sodno obravnavo ie spremljala in povzela: MARIOLA KOBAL SLAB ZRAK VSE VEČJI PROBLEM NAŽIH MEST IN INDUSTRIJSKIH SKEDISC Velika škoda na račun varčevanja Za rešitev problema je med drugim potrebno, da dobi »Temeljni zakon o varstvu zraka pred onesnaženjem« dopolnilne predpise Konec minulega meseca je organiziralo Društvo meteorologov Slovenije v Ljubljani javni razgovor o problematiki onesnaženja zraka in njegovih posledicah. Znano je namreč, da imamo v nekaterih naših krajih že tako slab zrak kot v industrijsko razvitejših državah na zahodu, ki imajo mnogo več izvorov onesnaženja. Zakaj...? Ze bežen pregled meteoroloških razmer v posameznih krajih nam nakazuje jasno razlago: sposobnosti atmosfere nad našimi kraji, da bi sproti odnašala dim in druge nezaželene produkte industrije ter civilizacije, so zaradi specifičnih lastnosti močno omejene. Če bomo torej še naprej večali število izvorov .onesnaženja zraka s širjenjem naselij, industrije in motorizacije, ni več tako zelo daleč čas, ko bomo imeli tako slab zrak, kot ga že imajo na Japonskem, kjer otroci v slabih vremenskih situacijah uporabljajo plinske maske. DRAGO PLAČUJEMO POSLEDICE SLABEGA ZRAKA Tovarniški obrati, ki so v večini v sorazmerno ozkih dolinah in kotlinah, pa nosijo pri vsej stvari levji delež. S svojimi produkti izgorevanja povzročajo močno zadimljenje in s tem klimatsko neugodne pogoje za življenje. Posledice so vedno bolj vidne tako pri ljudeh kot pri favni in flori okolice. V ilustracijo tega si oglejrpo naslednje podatke: V zadnjih letih je bilo na primer na Jesenicah kar 48 °/i več primerov bolezni dihal nasproti slovenskemu povprečju. Ali: v Celju beleži zdravstvena služba že vrsto let nazaj za 34,2 odstotka več primerov očesnih bolezni, kot pa znaša republiški povpreček. Primerov vnetja kože pa je na primer v Hrastniku za celih 29 •/» več kot v drugih krajih republike. Podobne podatke bi dobili tudi ob analizah zdravstvenega stanja prebivalcev v drugih industrijskih krajih Slovenije. Če torej prištejemo tem dejstvom še škodo na rastlinah, živalstvu pa v kmetijstvu, potlej vidimo, da zares drago plačujemo posledice slabega zraka. GLUHI ZA GRADNJO POTREBNIH NAPRAV Za razliko od drugih- evropskih držav pri nas še nimamo potrebnih predpisov, ki bi v tem pogledu urejali obveznosti industrijskih obratov do skupnosti. Če so, na primer za vode, pa niso dovolj učinkoviti. Zato so tudi naše tovarne še vedno dokaj gluhe za gradnjo dragih naprav, ki bi omejevale onesna- S kladivom... ženje zraka, in raje plačujejo odškodnino za tekočo povzročeno škodo. Seveda, ne vse.. . Tako so v celjski Cinkarni pričele delati v maju letošnjega leta že nove naprave za pridobivanje žveplene kisline. Investicije v te naprave so bile sicer ogromne, vendar so se izplačale. Snovi, ki so prej uhajale v n-ak in uničevale življenje v celjski kotlini, se danes s pridom uporabljajo za izdelovanje žveplene kisline. Pa v drugih delovnih organizacijah ...? Po eni plati drži, da bi marsikje rešili problem le s popolno rekonstrukcijo proizvodnih objektov, kar pa v današnjih pogojih presega naše možnosti, po drugi plati pa je spet res, da številne delovne organizacije odlagajo problem iz leta v leto z izgovorom, da za to nimajo sredstev, čeprav resnici bolj ustreza trditev, »da se jim to- Borilk, v nove čase... Reformni val je zajel prav vse, tudi tako imenovane proračunske dejavnosti. Nekatere je zajel tako močno, da so bili skoraj ob sapo. Borba za obstanek ni enostavna stvar. Biti mora premišljena in učinkovita. Tako so posegli v boj tudi na Visoki šoli za telesno vzgojo v Beogradu. Racionalizacija, reorganizacija, administracija, skratka besede, ki se končujejo na ... cija, so bile na dnevnem redu sestankov, ki so se vlekli kot jara kača. Potlej so se odločili. Izhod iz zagate: ukiniti eno delovno mesto v administraciji. Sporazumno s prizadeto stranko, kajpak, ker je že dobila zaposlitev v neproračunski dejavnosti. Rečeno, storjeno. Revolucionarnemu sklepu je sledila nova porazdelitev dela med ostale zaposlene. Negodovanj ni bilo in delo je steklo kot po maslu. Čudežna končnica ... cija! Zajeli so sapo. Vendar samo do naslednjega prvega. Takrat je ... cija predložila obračun. Plačilo po delu so rekli. Sestala se je komisija za nagrajevanje, vzela v roke pravilnik, ki je vzorno narejen na osnovi točkovnega sistema. Začeli so dodajati točke za prevzeto delo. Po pravilniku, seveda. Potem so sešteli, pomnožili in ... »Nak, to pa ne more biti prav,« je pribil predsednik. Še enkrat so začeli od kraja. To pot z drugega izhodišča. Začeli so seštevati odstotke porazdeljene- ga dela. Po vrsti... Delavec A je komisiji sporočil, da ima sedaj za 16 %> več dela, potem so prišteli 30 °/o dela, ki ga ima več po ukinitvi enega delovnega mesta delavec B itd. Seštevek . se je napihoval kot balon. Naenkrat je počilo. »Tovariši, to je vendar nemogoče!« je butnilo iz predsednika. Ukinili smo eno delovno mesto, seštevek odstotkov prevzetega dela pa je večji kot delo na treh delovnih mestih!« Tovariš predsednik, ti rušiš načelo: za več dela, več... so ga opozorili kolegi. »Kaj pa so prej delali ti ljudje, preden ... Ko smo točkovali, so vsi trdili, da so polno, prepolno izkoriščeni,« se je utrgalo iz predsednikove notranjosti. Tovariš predsednik, ti nisi konstruktiven, so očitajoče rekli kolegi. Dovolj smo .še potrudili. Nihče nam ne more očitati, da se nismo vključili v reformna prizadevanja. Ukinili smo eno delovno mesto, manj zaposlenih pa je racionalizacija, ki jo zahteva reforma. Če tega ne uvidiš ... Globoko sklonjene glave je konstruktivno kritizirani predsednik zapustil sejne prostore. V naslednjih dneh bodo izbrali delegacijo, ki bo odšla na sklad za šolstvo in argumentirano dokazala, da je sredstev kljub temu. da se je kolektiv z maksimalnimi napori vključil v reformo. za delavnost premalo, so še sklenili. —«ar I vrstne investicije danes še ne izplačajo, ker vprašanje šo ni tako pereče«. PREKORAČENE MEJE Verodostojni podatki zdravstvene službe govore seveda malce drugače. Onesnaženje zraka po industrijskih centrih in okolici je namreč že davno prešlo tisto mejo, kjer je potrebno, da prične družba v lastnem interesu ukrepati. Seveda je s tem tudi v interesu podjetij samih, da poskrbe z uvajanjem čistilnih naprav za izboljšanje zdravstvenega stanja svojih delavcev, kar je pogoj za večjo delovno sposobnost. Za rešitev problema je med drugim tudi potrebno, da dobi »Temeljni zakon o varstvu zraka pred onesnaženjem« dopolnilne predpise za izvajanje m da sprejmejo skupščine na raznih nivojih ustrezne, zadevne predpise, ki naj bi zajemali v prvi vrsti: izgradnjo ustreznih čistilnih naprav, pravilno lokacijo industrijskih objektov nasproti naseljem, uporabo brezdimnih goriv in končno tudi dosledno izvajanje in sankcioniranje sprejetih predpisov. A. U. Poslano na pp 313/VI, V L'-'- Z željo, da bi bili člani sindikata čimbolj seznanjeni l dogodki iz vsakdanjega življenja in dela v delovnih organizacijah, je Občinski sindikalni svet v Murski Soboti posla« pismeno priporočilo vsem sindikalnim podružnicam in samoupravnim organom delovnih organizacij, naj omogočijo čim širšemu krogu zaposlenih branje glasila sindikatov Slovenije Delavsko enotnost. Vodstva sindikalnih organizacij bi naj zbrala naročila za Delavsko enotnost od članov, iz sredstev podružnic pa naj bi plačali naročnino za člane odborov sindikalnih podružnic. Sredstva za naročamo pa naj bi za člane samoupravnih organov delovnih organizacij zagotovile delovne organizacije. Med prvimi so se predlogu Občinskega sindikalnega sveta . dzvali: Sindikalna podružnica Obrata za kooperacijo KZ Murska Sobota, ki je naročila DE za vse delovne enote obrata. Tudi sindikalna podružnica Tovarne pletenin Peltinka Beltinci je naročila Delavsko enotnost za člane odbora sindikalne podružnice. A. H. Iz Postojne so delavca poslali na ljubljanski zavod za zaposlovanje. Iskat delo, kajpada. Sedel je na prvi avtobus in v zgodnih jutranjih urah zakoračil po ljubljanskih ulicah. »Kam?« ga je zaustavil vratar, ko je vstopil v visoko stavbo, ki jo Zavod za zaposlovanje deli z drugimi delovnimi organizacijami. »Za delo grem vprašat,« je plašno odgovoril delavec. »Nič ne bo,« je rekel vratar. »Ob sobotah ne delajo.« »Poprijel bi za vsako delo, samo da bi zaslužil toliko, da bi si kupil vozovnico za nazaj v Postojno« je zatarnal delavec. Kam? Morda bi poskusil na železniški postaji, tam nenehno razkladajo in nakladajo, morda... Na železnici niso imeli priložnostnega dela. Kam sedaj? je zavrtalo v delavčevi glavi. Naj v tujem mestu gre od vrat do vrat? Na sindikat, mu je svetoval nekdo. Kar tule naravnost, pa na levo, potem pa na desno. Na sindikatu so najprej zavrteli telefonsko številko Zavoda za zaposlovanje, saj skoraj niso mogli verjeti delavcu. Telefonistka na drugi strani žice je pojasnila: »Na Zavodu ni nikogar, ob sobotah ne delajo« Na sindikatu so zavrteli telefonsko številko delovne organizacije, kjer delajo tudi ob sobotah in tudi ob nedeljah. Številko eno od ljubljanskih tiskarn. Delavec je dobil nekajurno priložnostno delo. Posredovanje dela sicer ne spada v dejavnost sindikata, ker imamo za to zavode za zaposlovanje, vendar, kaj naj bi storili drugega, kot po svojih močeh pomagali, če nekdo zaradi proste sobote zaposlenih v inštituciji, ki naj bi posredovala delo, ostane brez dela. Pohvalno j% če delovna organizacija uvede krajši delovni čas z ustreznim povečanjem produktivnosti dela. Vendar pa je treba pri tem upoštevati tudi razporeditev časa, -če je dejavnost take narave, da mora poslovati tudi s strankami. Prilagoditi je torej treba delovni čas, četudi je skrajšan, tako, da so vrata za nujne primere vsak delovni dan odprta. In nujnih primerov na zavodu za zaposlovanje najbrž ne manjka. Ne samo, da se nanj obračajo delavci, ki iščejo delo, tudi v mnogih delovnih organizacijah potrebujejo včasih pridnih rok, ki bi opravile terminsko vezano delo. Je že tako, da ponekod tudi ob sobotah in nedeljah ne sme biti zastojev, ker so vezani na roke in zato iščejo pomoč, pa četudi je to samo »priložnostno delo«. Tudi to so povedali na sindikatu, da postojnski delavec ni osamljen primer. In da so zaprta vrata na ljubljanskem Zavodu za zaposlovanje ob sobotah problem za mnoge delavce, ki iščejo delo. Kajti marsikje so sobote edini dnevi, ko lahko odidejo iz delovne organizacije, bodisi da imajo takrat krajši delavnik ali pa proste sobote. In prav bi bilo, da bi Zavod za zaposlovanje prilagodil svoj delovni čas tistim, ki jim je namenjen. L. N. NAGRADNA lR[RAN!E KB ... po prstih PRI KREDITNI BANKI IN HRANILNICI LJUBLJANA za vlagatelje vseh vrst vezanih vlog, tudi stanovanjskih in kmetijskih, ki bodo imeli 31. avgusta 1967 vloženih najmanj 2.000 N-din na odpovedni rok nad eno leto. NAGRADE: 1 avtomobil Zastava 1300 2 avtomobila Zastava 750 2 motorni žagi Alpina 5 pralnih strojev Castor 10 peči na olje Gibo 5 prenosnih televizorjev pohištvo po izbiri v vrednosti 2.500 N-din 20 transistorjev 10 električnih mešalnikov 10 garnitur kuhinjske posode 10 sušilnikov za lase ■ ■ ' ■' KREDITNA RANIM IN HRANILNICA LIRDlJANA Kako gospodarimo Razprodaja Na račun novega zakona, ki bo podjetjem omogočil razprodajo nekurantnih zalog. »odtajal zamrznjene dinarje«, »razčistil razmere na trgu« itd., je slišati že kar preveč hvale. Res je, da bo razprodaja ztfog bržčas narezala gordijski vozel medsebojnega zadolževanja podjetij in izpraznila skladišča, res da se bo veliko podjetij, ki živijo zdaj »iz rok v usta«, za nekaj časa •treslo strahu pred blokiranjem žiro računa, res pa je tudi, da je razprodaja za kronično nesposobne gospodarje le začasen odlog končne obsodbe. Če se v treh letih, kolikor jim daje zakon možnosti za odplačilo izgub, ki jih bodo utrpela pri razprodaji, ne bodo »gospodarsko zresnili«, bodo nedvomno morali »zapreti trgovino«. Morda bo rekel kdo: — prazne marnje! Se vselej, ko je šlo tej ali oni gospodarski organizaciji res za nohte, smo našli način ... Našli — do reforme! Tiste gospodarske organizacije, ki so menile, da bomo tudi v času reforme »našli tak način«, pa že čutijo, da so se uštele. Navajene na stalen predreform-ni dotok bančnih kreditov na zaloge, se niso menile za zahteve trga. Tudi ko so banke začele omejevati kredite, so ubrale najlažjo pot: probleme financiranja so začele reševati na račun obveznosti do dobaviteljev. To pa jih zdaj tepe. Dolgovi rastejo, zaloge se kopičijo! Zakaj že doslej niso razprodale zalog po znižani ceni? Številke o gospodarjenju v teh gospodarskih organizacijah bi po dosedanjem načinu obračuna izpričevale manjši dohodek, morda celo izgubo, to pa pomeni tudi manj dohodka za delitev. Zato so podjetja vztrajala pri fiktivnih cenah, od urada za cene pa so zahtevala povišanje cen za kurantne izdelke, da bi z izkupičkom od njihove prodaje lahko krila iz-, gubo pri razprodaji nekurantnih zalog. No, zdaj je stopil v veljavo zakon, ki pravi: gospodarska organizacija, ki svoje blago (izdelke, polizdelke, surovine in material) iz zaloge ob koncu leta 1966 proda letos po cenah. ki so nižje, kot so označene v letni inventuri, lahko razporedi razliko v ceni (izgubo) na breme skupnega dohodka v treh letih. »Zakon o razprodaji« torej ni rešitev, temveč priložnost za trezno ekonomsko presojo, kako naprej; možnost, ki bi jo morale gospodarske organizacije s podpovprečno produktivnostjo dela do konca izkoristili. Če že moramo uravnavati naše gospodarsko življenje enkrat z »zamrznjenjem«, drugič z »razprodajo«, z administrativnimi intervencijami torej, to še ne pomeni, da ga bomo uravnavali tako tudi jutri. In prav tega bi se morala zavedati tista podjetja, ki so se dušila v zalogah nekurant-nega blaga. Gospodarsko bodo lahko živela naprej le, če bodo po razprodaji uspela uresničiti staro, preizkušeno načelo: razprodaja danes, prodaja jutri. V. B, LJUDJE OB AVTOMATIH Štirje velikani v novem oddelku hrastniške Steklarne bruhajo iz svojih nederij malone snežno belo steklenino: stekleničke, kozarce ... Štirje velikani, ljudje jim pravijo kar S, pa V... Avtomati hrumijo svojo enakomerno pesem. Vsako uro več tisoč kosov izoblikovanega. stekla ... Budne oči strežajev so nenehno uprte v kolose, urne roke nenehno posredujejo. Rekli so nam, da stroji še niso utečeni. Pripovedovali so nam, da so avtomati kot otroci: preden jih navadiš poslušnosti, terjajo veliko nege, pozornosti, poznavanja in tankočutnega posluha njihovemu ritmu. Poteklo bo še nekaj mesecev, ko se bodo povsem podredili človeku. Potem bo, rekli bi lahko, povest. dolga deset let, pri kraju. Ena najpomembnejših revolucij v zgodovini hvastniškega steklarstva bo izbojevana. Analitiki so že izračunali, koliko milijard je terjala modernizacija, kolektiv se bo spomnja.1, kaj vse je moral prestati; upravljavci si resda niso pisali ur, ki so jih presedeli na sejah, sestankih, posvetovanjih, toda za marsikoga, ki je pred desetimi- leti prvič prišel v Steklarno, je bil ta čas obdobje odrekanja in velikega pričakovanja. • Dajmo še besedo številkam. Zadnji dve leti sta bili najbolj odločilni. Odločitev za uvajanje Glasilo Republiškega sveta ZSJ ta Slovenijo Izdaja CZ P Delavska enotnost v Ljubljani List Je bil ustanovljen 20 novembra 1942 Urejuje uredniški odbor Glavni in odgovorni irednik MILAN POGAČNIK Naslov uredništva In uprave Ljubljana. Dalmatinova ul 4 ooštm predal 313 VI telefon jrednlštva 316-672. 316-695 M2-402 in 310-033 uprave 310-033 Račun pri Narodni bank! v i.lubllanl. št NB 5011-991. devizni račun pri Kreditni bank’ in hranilnici’ Ljubljana. št i01-620-7-32000-10-3204-4R6 - Po- vtmezna številka stane 50 N-pat - 50 S-din - Naročnina je 'et.rtletna 6.50 N-d1n - 650 S-din - polletna 13 N-dln - 1300 S-d1r> n letna ?fi N-dln - 2600 S-din - Rokopisov ne vračamo. -Poštnina plačana v gotovini - Tisk in klišeji C7.P »Lindek? pravica« f ,1nh11ana 2 m o B m o d m o B B O D B O B B O P B O ,B b o £ B O B m o D B O B B O P B O B B O B B O B B O B B O B B O B B O B B O P B O B B O ■■■■■■■■■■ ■■■■■■■■■■ ■■■■■■■■■■**' Petdeset let tovarne »ALKO« Delovna skupnost tovarne alkoholnih in brezalkoholnih pijač »ALKO« n Ljubljane je te dni proslavila tri pomembne dogodke: zaključek prve faze rekonstrukcije podjetja r otvoritvijo nove avtomatizirane polnilnice z zmogljivostjo 3500 steklenic n n uro, nato 50-letnico ob^/1 a podjetja in dvajseto obletnico ustanovitve zdr" ^nega podjetja »ALKO«. ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■s MALA TRIBUNA PROIZVAJALCEV O PROBLEMIH VKLJUČEVANJA NA MEDNARODNI TRG_ IZVIRNE OBLIKE POSLOVNEGA SODELOVANJA Podjetje Slovenijales je v minulem letu poslovalo s kupci in dobavitelji iz 44 držav. Samo na domačih tleh ima danes Slovenijales več kot 200 dobaviteljev in večjih kupcev. Zato ni čudno, da je že v minulem letu predstavljalo to podjetje največjega izvoznika izdelkov lesne industrije v Jugoslaviji, saj je namreč njegov delež pri tovrstnem izvozu dosegel že 22 °/o. Primer podjetja Slovenijales je danes še toliko bolj zanimiv, ker vemo, kako so v minulem obdobju restriktivne mere investicijske potrošnje prizadele proizvajalce stavbenega pohištva in kako tudi drugi lesni finalisti večkrat poudarjajo, da je zanje bolj rentabilno zmanjšati proizvodnjo, kot pa z izgubo prodajati na zunanjem trgu. Da pa bi zvedeli kaj več o perspektivah izvoza lesne industrije ter o težavah, s katerimi se srečuje Slovenijales, smo zaprosili za razgovor ekonomistko Nušo Kerševan, vodjo službe za analizo trga v tem podjetju. avtomatskih strojev je terjala približno 3 milijarde 200 milijonov S-din. Mnogi so podvomili v naložbo. Potolažile jih niso niti napovedi, da bodo z avtomatskimi stroji proizvedli približno 9.000 ton steklenih izdelkov. torej skoraj enkrat več kot doslej. Potem ko so letos stekli prvi avtomatski stroji, ni šlo vse tako, kot bi moralo. Stroški proizvodnje so se namesto zmanjšali, dvignili. Avtomati so bili in so še uporni. Računali so, da bodo že do konca tega leta proizvedli znatno več, pa so se nekoliko ušteli. Osebni dohodki, ki so znašali še prve tri mesece letos približno 78.000 S-din v po--prečju, so zadnje mesece občutno zdrknili navzdol. Ljudje pri avtomatih so bili povsem neizkušeni. V drugih, podobnih primerih imajo proizvajalci možnosti prakse v tujini, kjer se privajajo, v Steklarni to ni bil primer. Prisiljeni so bili streči strojem, ki so jih prvič videli... Zdaj gre na bolje. In mnogi steklarji so za nekaj spoznanj na boljšem. Spoznali so, da je tako imenovani subjektivni faktor tudi ob avtomatski proizvodnji bistveno pomemben. To je dozorevanje, ki pa še ni končano. Se in še se bo treba učiti. V podjetju je še zmeraj zaposlenih blizu 750 ljudi brez osnovnošolske izobrazbe. Skrb za povečano strokovnost že dobiva tako pri vodstvu kot pri kolektivu prav poseben prizvok. Čeprav bodo stroji delali namesto ljudi, si jih bodo ljudje podredili, če jim bodo stregli in če jih bodo do kraja spoznali. Toda stroji ne bodo hoteli čakati, io prav to so, kot je videti, v Steklarni v teh mesecih samokritično ugotovili. Zdaj gre za to. da od ugotovitev do akcije ne bo oredolgega intervala. • Prihodnje leto se morajo vsi načrti začeti polno uveljavljati; Steklarji bodo dosegli približno 19.000 ton letne proizvodnje. nad šest milijard bruto dohodka. povečano storilnost, večje osebne dohodke. Leta 1970 bodo sedanji izvoz zaokrožili na tri milijone dolarjev. Perspektiva ni več oddaljena, zdaj postaja čedalje bližja... M. V, »V minulem letu je znašal obseg poslovanja naših zunanjetrgovinskih enot blizu 23 milijonov dolarjev, kar je za 5,6 V« več kot v letu 1965,« je pojasnila tov. Kerševan. Pri poslovanju teh enot pa je treba upoštevati, da so nekatere poslovalnice že opravljale tudi uvozne posle, ker za uvoz še ni bila ustanovljena posebna poslovna enota. V minulem letu pa je bil na prvem mestu izvoz v Italijo, ki je predstavljal 22 % vsega zunanjetrgovinskega prometa, takoj na drugem mestu pa so ZDA z 18 °/o prometa. Sledijo Zahodna in Vzhodna Nemčija ter Francija in Avstrija ...« »Pa Vzhod ...« »Precej izvažamo v Sovjetsko zvezo, vendar je struktura izvoza na posamezna področja še vedno močno v prid Zahoda, saj izvažamo na področja konvertibilne valute dobre štiri petine blaga. Vsekakor pa so tudi vzhodne države za nas zanimive. Res pa 'je, da je že potekel čas, ko so bili na Vzhodu z vsem zadovoljni in ko so bile cene znatno višje kot na Zahodu. Včasih, ha primer, ni bilo govora o kakih reklamacijah z Vzhoda, danes pa v bistvu ni več razlik med zahtevnostjo in cenami tržišč na Vzhodu in Zahodu.« »Kljub krizi v lesni industriji podatki kažejo, da vaše podjetje povečuje poslovanje. Na račun česa?« »V prvih štirih mesecih se je v zveznem merilu zmanjšal izvoz lesne industrije za 13% v primerjavi z istim obdobjem v minulem letu. Močno je namreč čutiti tudi v svetu krizo v gradbeništvu. kar seveda vpliva na izvoz žaganega lesa. Dejstvo je tudi. da so Skandinavci in -vzhodne države znižali cene, kar vse skupaj za naš izvoz kajpada ni najbolj spodbudno. Kljub vsemu pa je našemu podjetju uspelo v letošnjem letu obdržati izvoz na enaki ravni kot minulo leto, ko smo presegli svoj letni plan za 10 %. Iz primerjave izvoza posameznih izdelkov je razvidno, da se je povečala udeležba našega podjetja v izvozu vseh vrst žaganega lesa, lesonita in ivernatih plošč, lesne galanterije, športnih artiklov in montažnih hiš ter železniških pragov. Največje absolutno znižanje pa zasledimo pri pohištvu. Vzrok za to padec je treba iska- ti predvsem v izpadu izvoza pohištva v države vzhodne Evrope in delno v spreminjanju strukture izvoženega pohištva v korist novih modelov višje kvalitetne stopnje, za izdelavo katerih pa proizvodnja še ni bila dovolj pripravljena. Sprememba strukture izvoza v kerist izdelkov finalne in polfinalne predelave je v precejšnji meri tudi posledica ugodnejše stimulacije izvoza teh izdelkov. V splošnem ugotavljamo, da je stopnja porasta zunanjetrgovinskega poslovanja zadovoljiva posebno glede na dokaj težke tržne razmere na svetovnem trgu in na zmanjšano konjunkturo. Za povečanje prodaje na tržiščih, ki so za naše artikle najbolj zanimiva, smo v minulem letu usta- novili lastna predstavništva v New Yorku, Londonu, Tripoliju in Munchnu. Prav tako smo lani precej storili za izboljšanje poslovanja v Franciji.« »Prav lesno industrijo danes še vedno močno teži vprašanje kvalitete. Kaj ste storili pri vas, da bi ta problem kar najbolj omilili?« »Vprašanje kvalitete pomeni dejansko še vedno bolečo točko pri naših proizvajalcih. Medtem ko v svetu že uvajajo kvalitetno značko, pri nas o tem še ni govora. Naša kvaliteta močno niha. kar nam seveda močno škoduje pri prodaji doma, še bolj pa na tujih tržiščih. Vsekakor imamo danes še premalo kvalificiranega kadra, da bi lahko v krajšem času zagotovili potrebno kvaliteto. Naj ob tem povem, da se je odstotek reklamacij močno zmanjšal, odkar delajo v inozemstvu tudi naši delavci, ki sproti opozarjajo proizvajalce na. napake in pomanjkljivosti. Ker pa je kvaliteta marsikdaj odvisna tudi od reprodukcijskih materialov, smo z letošnjim letom organizirali pri nas uvozno dejavnost za strojno opremo, orodje in seveda v prvi vrsti za kvalitetne reprodukcijske materiale in osnovne surovine.« »Pa konkurenca?« »Doma smo v bistvu vezani vsi izvozniki na iste proizvajalce. Borimo se za. sprostitev cen. saj so razlike v ceni med viso-kokvalitetnimi izdelki in drugorazrednimi še vedno precej Pustite, da vam VOBA obarva stanovanje GG CINKARNA CELJE Z vašo spretnostjo bo to dvakrat preprosto vodotopna barva za zid premajhne. Konkurenca v svetu pa je seveda vse hujša. Odtod izvira tudi pobuda za novo ob' liko sodelovanja s proizvodnjo-Naj omenim primer Lesne indU' strije 22. julij iz Idrije, ki se j® pripojila k našemu podjetju-Lesna industrija v Idriji je s tem seveda ostala samostojna, program pa ■ imamo skupen-Skratka, skupno smo ustanovili pogoje za večjo kvaliteto. Sodelovanje nam bo omogočil0 med drugim proizvodnjo novih ekskluzivnih modelov, ki bodo n& inozemskem trgu gotovo šh dobro v promet. Kakšen je nas delež pri vsem tem? Omogočil1 bomo specializacijo v inozemstvu in nudili potrebne kredit® za izpopolnitev strojnega paf' ka.« »In kaj štejete za vaš največji uspeh v zadnjem času °a področju vključevanja na mednarodni trg?« »V ZDA smo prodrli do največ jih ameriških izdelovalcev pohištva, ki jim danes dobavljamo posamezne dele. Seveda smo morali pred časom število® obrate v Sloveniji povsem pr®' usmeriti in jih specializirati za proizvodnjo posameznih delov-Rezultati razkrivajo, da se ie t° zelo izplačalo. Tako danes ,,a veliko izvažamo svojim partnerjem v Ameriko oosamezne deskar nam omogoča, da se izognemo grosistični marži in polnih* carinam. Samo v minulem let® smo izvozili v Ameriko za U milijona dolarjev različnih iZ' delkov.« A. ULAGA Izobraževanje in kultura ? AKTUALNA VPRAŠANJA S PODROČJA KULTURE IN PROSVETE ........._______________ NA ROB DOSEDANJIM" RAZPRAVAM O MOŽNOSTIH USTANOVITVE ENOTNE IZOBRAŽEVALNE SKUPNOSTI V ZASAVJU ZAMUDA NE BO ŠKODOVALA Pobuda za ustanovitev enot-| ne izobraževalne skupnosti v 1 zasavskih revirjih ni nova. O | tem so govorili že lani in letos | spomladi, le da ni bilo orga- 1 na, ki bi se podrobneje ukvar- 8 jal s pripravami za ustanovi- | tev enotne izobraževalne skup- 8 nosti za Zasavje. Pred dobrim | mesecem pa so se sešli na prvi | razgovor predsedniki iniciativ- E nih odborov iz Hrastnika, Trli bovelj in Zagorja. Zedinili so | se, da je potrebno pripraviti | ustrezne podatke o doseda- | njem financiranju osnovnega J šolstva v vsaki posamezni ob- g čini in o stanju šolstva na- | sploh. Tik pred rokom, dolo- g cenim za ustanovitev temelj- g nih izobraževalnih skupnosti, | je bil drugi tak koordinacijski j sestanek. Na tem sestanku v | Zagorju so ugotovili, da so na g voljo najnujnejši podatki o g šolski mreži, finančnih načrtih 8 « llllllllllll||llil[||||l|[||||||lllll!lilllllliW^ dosedanjih šolskih skladov, pa tudi nekatere ocene stanja šolstva v Zasavju. Ugotovili so, da spričo kratkega časa ni moč več odlašati z ustanovitvijo temeljnih izobraževalnih skupnosti občin, saj jih obvezuje zakon, s čimer pa še niso odložili zamisli o možnostih kasnejše ustanovitve skupne izobraževalne skupnosti Zasavja. Zbrani podatki o financiranju šolstva v Zasavju, o gibanju materialnih stroškov na posameznih šolah, o izdatkih za štipendije, regrese za prevoze in drugi, so pokazali, da razlike med občinami niso tolikšne, kot so prvotno mislili. Izkazalo se je, da bo moč nekatere razlike zmanjšati ali celo odpraviti. Na posvetu v Zagorju so menili, da bodo prvi meseci delovanja občinskih izobraževalnih skupnosti Čeprav so te dni v vseh treh zasavskih občinah ustanovili samostojne občinske izobraževalne skupnosti, zamisli o eni sami izobraževalni skupnosti za Zasavje niso zavrgli. Skupščine temeljnih izobraževalnih skupnosti so ustanovile poseben koordinacijski odbor, ki bo na osnovi podrobnejše proučitve vseh prednosti skupnega nastopanja na področju vzgoje in izobraževanja nadaljevali s pripravami za ustanovitev enotne izobraževalne skupnosti Zasavja. velika preizkušnja novega zakona o financiranju vzgoje in izobraževanja. Skupščine in izvršni odbori skupnosti se bodo morali spoprijeti s številnimi težavami, ki jim bodo kos le ob vsestranski podpori širše družbene skupnosti. Ne glede na vse te ugotovitve, pa so soglasno osvojili priporočila skupščinam novoustanovljenih izobraževalnih skupnosti, naj v svoje statute zapišejo poseben člen o pripravah na ustanovitev enotne temeljne izobraževalne skupnosti v Zasavju. Mimo tega so na tem sestanku osvojili predlog za ustanovitev koordinacijskega odbora, ki naj študijsko prouči možnosti za ustanovitev enotne izobraževalne skupnosti v revirjih. Koordinacijski odbor bo povabil k sodelovanju predstavnike po- g sameznih šol, pedagoške služ- g be in druge zainteresirane. g Naloga odbora bo tudi pripra- g va statuta izobraževalne skup- g nosti za Zasavje. Na sestanku v Zagorju so p tudi izrazili mnenje, naj bi g občinske izobraževalne skup- m nosti zaenkrat odložile usta- g navijanje administrativnostro- p kovnih služb. To delo naj bi g do konca leta 1967 opravljale p strokovne službe občinskih M skupščin. Predlog je umesten, g saj bi, kolikor bi ustanovili g enotno izobraževalno skupnost g za Zasavje, nastale težave z g novo razmestitvijo ljudi, ki bi g že prej začeli z delom v admi- m nistrativno-strokovnih služ- J bah občinskih izobraževalnih J skupnosti. MILAN VIDIC lllllll!!ilj|lilllllll!lllllllll!l!llllll!!!llll!llll!i!l!l!llllllll!!!llllll!!llllilillll!lllll!!llllll!Mlll'!llllll!llll POTREBNO JE NEKAJ STORITI Minulo soboto je bila Seškova dvorana v Kočevju razprodana. Mladinska igralska skupina Kemične tovarne iz Kočevja se je prvič predstavila, in to s Krčmarico Mirandolino. Zanimivo je, kaj so povedali gledalcem pred predstavo. Večina nastopajočih so mladi delavci in delavke, ki želijo ob svojem poklicnem delu najti nekaj, kar jih bo zanimalo in zabavalo. Življenje s svojimi vsakodnevnimi skrbmi, dogodki, srečanji in pogovori je včasih preveč enolično. Samo pritoževanje, da se človek nima kam dati, ni dovolj. Potrebno je kaj storiti, zbrati družbo, ki bi se ukvarjala s čim zanimivim in koristnim. In ker za moderno glasbo, ki jo sicer radi poslušajo, nimajo, kot pravijo, dovolj talenta in posluha, so sledili mojstru Carlu Goldoniju in njegovi Krčmarici Mi-randolini. Nam je vseeno, če je to renesančna komedija, pravijo mladi igralci, glavno je, da je dobra. ZBOR UPOKOJENCEV IZ LAŠKEGA JE PRESEGEL PRIČAKOVANJA SIMPATIČNI PEVCI Komai štiri leta je tega, ko je bil v Laškem ustanovni občni zbor prvega pev- V Laškem Pravli°, da je skega zbora upokojencev. Tedaj si v tem kraju nihče še pomisliti ni upal, da bo zbor pričakovanja. Iz prvih upokojencev postal že v nekaj letih tako priljubljen, pa ob slehernem nastopu tako skromnih poskusov je namreč toplo nagrajen s prisrčnim aplavzom v prenapolnjenih dvoranah v Laškem in drugod, kot se to dogaja danes. »■Pobuda za zbor je pravzaprav prišla iz vrst ljudi," ki so nekoč že peli v mlajšem moškem zboru,« mi je povedal Ju- lij Gorič, glasbeni delavec na tem območju Savinjske doline, pa obenem zborovodja in srce priljubljenega pevskega zbora Tovarna čipk vezenin in rokavic BLED \ upokojencev. »Nemirna kulturna žilica ljudem kratkomalo ni dala miru. Za malo se jim je zdelo, da bi se na račun svojih let odpovedali temu prelepemu razvedrilu, da se ne bi več redno sestajali in ob zvokih pesmi spet zaživeli, kot takrat pred leti.. .<* Zbor upokojencev iz Laškega šteje danes triindvajset pevcev. Vsak možakar je bil zboru dobrodošel. Ne glede na leta, ne glede na glas in dotedanje izkušnje v petju. * ■ »Že ob svojem prvem skromnem nastopu so nas sprejeli poslušalci z velikimi simpatijami ..je med drugim dejal pevovodja Julij Gorič, ko sem ga pred dnevi našel sredi dela z mladimi harmonikarji iz Rimskih Toplic. »In odtlej dalje redno nastopamo. Predvsem v domačih krajih, včasih tudi gostujemo. Nedavno smo peli celo na ljubljanski televiziji.. .« zrasel kvaliteten moški pevski zbor upokojencev, da človek težko' najde med sorodnimi njemu enakega. Zato tudi ni težko razumeti, da v Laškem ne manjka razumevanja zanj s strani vseh tistih, ki lahko kaj prispevajo k življenju te simpatične umetniške skupine. Vsekakor je na primer omembe vredno, da je že od vsega začetka omogočil dr. prof. Jože Sirec, ravnatelj osemletke, zboru upokojencev redne vaje v prostorih šole. Seveda brezplačno ... Zbor sestavljajo nekdanji delavci, železničarji, rudarji, uradniki... V Laškem zatrjujejo, da skupina ne bo nikoli usahnila. Za pevci stoji namreč blizu 600 upokojencev, pa tudi drugih prebivalcev Laškega, ki ob slehernem nastopu omenjenega zbora napolnijo dvorano do zadnjega kotička. Slišal sem celo, da bi lahko zbor upokojencev služil v marsičem kot zgled mladini, ki se prav v Laškem pogosto ne znajde. IZDELUJE: e strojno klekljane čipke in strojne vezenine • vse vrste ženske konfekcije • damske rokavice iz sintetičnih materialov, kombinirane s čipkami Vse svoje izdelke vam bomo nudili po konkurenčnih cenah Predvidoma od druge polovice meseca maja dalje V MODERNO UREJENI TRGOVINI NA BLEDU, Ljubljanska cesta 8 '"'s seji delavskega sveta oglasila šivilja, ko so razpravljali o novem pravilniku za delitev osebnih dohodkov. Ošabnost' pa taka! No, pa so jo ukrotili, čeprav je trmoglavila, da šivilje premalo zaslužijo. »če lahko šivilja dobi po 120.000 dinarjev na mesec.« mi je razlagal direktor Lisce Vinko Božič, »potem jih najbrž ne pri-krajšujemo.« »Najbrž ne. navadne šivilje? Tista Zagorjanka mora biti že kaj več,« sem vsevedno dodala Pred tem razgovorom sem namreč obiskala šiviljski obrat v Sevnici in od delavk zvedela, da se jim osebni dohodki sučejo od 60.000 do 80.000 dinarjev in da j.im kaj več »ne bi škodovalo«. Odgovori so bili kratki, kajti tekoči proizvodni trak jih neusmiljeno priganja. Šivalni stroji so sklenjeni v verigo Začne in konča se ob vhodu, potem ko zakroži skozi obrat. Šivilje si dobesedno podajajo izdelke, vsaka opravi samo eno fazo dela ... »70 do 80 %i več zaslužijo kot 1963. leta,« se je branil direktor. »Za toliko so povečale produktivnost, odkar smo uvedli inozemske norme. Ne imejte nas za skopuhe, al'i veste, da smo menda edini ob zaključku letošnjega prvega četrtletja delili dobiček? In da pojde polovica kolektiva letos letovat na račun podjetja. Po 2500 starih dinarjev regresa dobi vsakdo na dan, če dokaže, da je res letoval. Katero podjetje še nudi toliko svojim delavcem, mislim v naši stroki? Če bi imela klobuk na glavi, bi se odkrila ... »Lahko bi šli pa vsi -- za 10 dni, če bi hoteli,« je direktorja dopolnil predsednik sindikalne podružnice Štefan Senica, ki je izvedel anketo o letovalnih željah in namerah kolektiva in se sedaj s polno paro dogovarja s počitniškimi domovi za postelje. Samo za las je manjkalo, da direktorja niso nesli ZA VAŠ OKUS LE Vam nudi moden asortiment konfekcije, galanterije in metražnega blaga modno hišo »Si došla mene »Zakaj pa uvažate, saj imamo doma na pretek tekstilnega blaga,« sem Starlendra namenoma podražila, čeprav vem, da smo vsaj z domačo pozamente-rijo slabo založeni. Pobezala sem v sršenje gnezdo. Skupaj z Žbogarjem sta se spravila nadme, kot nad saboterja, ki bo zdaj zdaj pognal Lisco v zrak. »Nikar ne verjemite vsega našim tekstilcem. Mislite, da radi z devizami plačujemo reprodukcijski material? Nismo snobi, ampak če doma ne dobiš, kar bi rad, moraš uvažati. Naše tevarne najbrž še ne vedo, kaj je elastični til lajka, ki ga mi na debelo uporabljamo. Brezglavo proizvajajo metre blaga zaradi plana, ne zato, ker ga tržišče zahteva. S takšno prakso bo treba prenehati...« 1 nico pa sem tudi že davno zavrgla, toda članka o tem nisem napisala, ker »obtoženca« nisem našla v tovarni. Zdaj sem zadovoljna, da sem takrat samo na pol opravila svoje delo. Direktor Božič se je smejal, ko sem mu to razlagala med zadnjim obiskom. »Bilo je hudo,« je obujal spomine na tiste dni, »vrelo je zaradi novih norm, ki so bile veliko višje kot poprejšnje. Nedrček bi morale šivilje izdelati v 14 minutah, pa nikakor ni šlo izpod 28 minut. Nemška firma, za katero od 1963. leta izdelujemo žensko perilo, je kalkulacijo sestavila po svojih iz-delavnih časih in nam tako tudi plačala »lohn posel«. Morali smo. njene normative osvojiti, sicer bi delali z izgubo.« Za vsako proizvodno minuto manj je tekla borba, dokler niso natanko preštudirali gibov. Ali verjamete, da , je izdelava enega samega . izdelka sedaj opisana v debeli knjigi? Delavka se mora naučiti vseh gibov in se s strojem zliti v eno, drugače zastaja pri delu. Če je prepočasna, ji soseda pomaga, toda kontrolni kartončki točno pokažejo njeno počasnost in služijo tudi kot dokument pri izplačilu osebnih dohodkov ... Ali celo za odpust. Odkar so gibi natanko proučeni in racionirani, je produktivnost vidno porasla in direktor je zgubil črni sij diktatorja. »Jeli, si došla mene posetiti?« * ■ Najbrž sem nekoliko preveč zvedavo ogledovala nadzidek, pa ne zaradi mladeniča, ampak zato, ker se gospodarska reforma še ni končala in ker takš-nele tovarniške investicije postajajo redkost v tekstilni panogi. Lisca je lisica, sem razmišljala dalje, ko sem na nenavadni pozdrav gradbenega delavca odzdravila s »seveda«, 30% dohodka gre v sklade, nove stroje so že uvozili in lahko gradijo ... Škoda, da me ob šestih zjutraj ne'bo v tovarni. Bojda postrežejo vsem delavcem s toplim napitkom. Po dva deci mleka, čaja ali kave dobe. Kako je že rekel predsednik sindikalne podružnice? »Nekateri . delavci se vozijo po tri četrt ure s kolesom na delo. Vstajajo ob štirih ali še prej. Prileže se jim kaj toplega, ko pridejo v tovarho, Posebno pozimi. Avtobusne prevoze bi organizirali, pa so delavci preveč razkropljeni.. v Zgraditi nameravamo samski dom za dekleta. V popoldanski izmeni se jim preveč pozna, da so s kmetije. Že dopoldne se zgarajo.« Težke milijone, žrtvovane za ta dom,, bo povrnila povečana produktivnost. Ni jih lahko odriniti, kakor ni lahko tako obilno regresirati letnega oddiha, toda vse to se obrestuje. In še kako! V Lisci delajo večinoma ženske, se pravi v vseh njenih obratih: v Sevnici, Senovem, Krmelju in v Zagorju. Bolezenski stalež pa znaša komaj 3,1 %. Malo gre za ,bolniško1, ki jo plačuje podjetje.« Donosna »Majda« Kdo ve, ali bi Lisca sploh kdaj zrasla v Sevnici, če ne bi bilo sedsSijega vodje proizvod- Za veder konec Lisca sprejema večinoma kmečka dekleta, ki po »šihtu« ali pa pred »šihtom« še vedno pomagajo na domači kmetiji-Na polju in v hlevu so kmetice, ampak ob nedeljah in praznikih zapušča tovarna na njih vedno močnejši pečat. Sčasoma se začnejo »zakmašno« oblačiti za tovarno. Lisca je modra lisica. Kako suhoparno zveni, kadar gospodarski teoretiki razlagajo, da j® življenjski standard delavcev odvisen od produktivnosti i° naše reforme težave utemeljujejo s proizvodnim capljanjem za inozemci, kako vse bolj živ° pa ' j dojameš v taki tovarni, kot je Lisca. Morda sem v zanosu pretiravala s hvalo, vendar sem jo iz' rekla iskreno in v prepričanju, da jo Lisca zasluži. MARIOLA KOBAb sila imenitna, kajti šla je' dobro v denar. Do 1958. leta ga je s svojimi naslednicami prinesla toliko, da so zgradili tovarno, se pravi, del sedanje tovarne, in nakupili prvih deset električnih strojev, za katere so sedle prve »profesionalne« delavke. »Ampak skokovit razvoj Lis- In s kakšno težavo so v Lisci dosegli, da jim bo neka velika tekstilna tovarna začela izdelovati »okroglo« blago iz grobega prediva za obrobo modrčkov (okroglo je tkano kakor nogavica). Prvi odgovor je bil: »Zal vam ne moremo ustreči, ker nimamo takšnih strojev.« Pa so v tovarni povedali, da bodo redno odkupili vsaj po 100.000 metrov takega blaga na leto.., »S pozamenterijo je pa takole: v Sjenici je že več let tovarna nedrčkov in steznikov, ki izdeluje tudi pozamenterijo, toda od nje ničesar ne dobimo. Primorani smo jo uvažati... Če ne bi pristojni tako dolgo razmišljali, ali naj dovolijo uvoz J tuj ega kapitala ali ne, bi v Sevnici kmalu imeli večji kombinat, kakor je sandžaški. Zahod-nonemški kapitalist, s katerim kooperiramo, je bil pripravljen financirati gradnjo. Dvesto naših žensk bi še lahko zaposlili, izvoz bi bil zagotovljen, ker bi z izdelki odplačevali investicijo. — Vse skupaj pa je padlo v vodo, ker so »tam zgoraj« predolgo razmišljali, ali smemo sprejeti takšne ponudbe ali ne. Medtem je pa naš Zahodni Nemec investiral svoj kapital na Češkem in, v Bolgariji.« Tisti uresničeni nadzidek nad pritličnim delom Lisce se je v primerjavi s sanjsko tovarno, ki naj bi zrasla in ki rie bo zrasla , v Sevnici, spremenil v makovo zrno. Vendar — plačano s prihranki kolektiva. Ta tolažba seveda ne odtehta možnosti, da bi Lisca zaposlila vsaj še ,200 žensk in pomagala reševati problem brezposelnosti, ki se zaostruje... Čeprav ga v Sevnici še ne občutijo. Lisca namerava namreč letos, ko v mnogih tovarnah sestavljajo tiste mučne spiske, ki izvabljajo solze in bes in strah, na novo zaposliti 60 delavk. Panorama Sevnice 11 nje v krilu Dore Božičeve. Iz svoje miznice je potegnila strašansko reven nedrček iz navadnega damasta, ki se zadaj zapenja z gumbom. »Tole je naša ,Majda1, z njo smo začeli,« je rekla in z menoj vred ogledovala pionirski izdelek Lisce, ki je 1955. leta redno zaposlovala samo tri ljudi. Firma je bila izobešena nad najetim lokalom. Božičeva je krojila nedrčke, izdelovale so jih pa domačinke doma. Kje drugje naj bi jih, ko pa v Lisci še za tri ni bilo zadosti prostora. Trgovci tega niso vedeli. Potniki so svoje slavospeve izlivali na račun modrčkov, kaj bi govorili o stanovanjski stiski Lisce ... Kakor se zdi »Majda« sedaj revna, je bila tiste čase najbrž ce se je začel šele od 1959. leta dalje,« je sentimentalno obujanje spominov prekinil analitik Dušan Starlender,, »ko se je začelo tržišče osvobajati povojnih razmer. Od 1959. leta, ko smo začeli uvažati, je viden skokovit razvoj Lisce. Posebno od 1963. leta, ko smo prevzeli lohn posel.. . Naučili smo se delati in izostril se nam je okus. Razen tega smo zaposlili več strokovnjakov.« Konec slabe volje In že sva bila sredi živahne debate,, v katero se je vključil tudi tehnični vodja Edi Žbogar, o tako imenovanem lohn poslu. »Če družba ne bo več priznavala devizne participacije pri lohn poslu,« se je jezil Starlender, »bomo z, njo vred ob devize. Ja, kje naj pa dobimo devize za uvoz materiala? Tudi za domači trg ga potrebujemo ...«