—   395    —
Novičar iz austrijanskih krajev.
Iz Celovca.* Govori se, da se bo p okori v na delavnišnica (Zvvangsarbeitshaus) tudi tukaj napravila, ker je pred 2 letoma umerli inestnjan Fer d. Kauf-tnann celo svoje premoženje v ta namen oporočil.
Iz Štajerskega naznanja časnik kmet. dražbe, da, kakor letos, se bo tudi prihodnje ieto na god presv. cesarja , 13. augusta, 100 daril naj pridnišim poslom podelilo; vsako tako darilo znaša 20 fl. Kdor misli, daje vreden tacega darila, naj s prošnjim pismom, ki mora podpisano biti od gospodarja poslovega, ondašnjega fajmoštra in župana, se oberne poslednji čas do konca prihodnjega mesca na predstojnika kmetijske podružnice tiste okolice, v kteri za posla služi.
Iz Lutomera 8. dec. H. Spet približava se konec leta; zato naj mi bode pripuščeno ozreti se po njem: kakovo je bilo.
Od sprotuletja ([pomladi) že je bilo v naši okolici za poljodeUtvo in za naše vinograde osobito prikladno vreme. Cversto in iehko zamogli smo doganjati svoje zemljiščne opravila in le po redkem nas je kako ne-prilično vreme mudilo. Perva kop v vinogradih bila je zarad perhke zemlje po zbiloi zimilehka, in z manjšimi kakor navadnimi stroški opravljena. Bili smo zato veseli, da letos nam bode vinska terta dolgoletne rane izlečila (zacelila). Pa potegnil je drug veter: Že ob tertni rezi omuzavale so se očesa z rozg, ter se na-merjavala je slaba tergatev. Cversto pognalo je letos rožje, posebno v bolje obdelanih toriščih; pokazalo še se nekaj grozdja, al po poprej mokrih in merzlih poletjih in jesenih slabe in omamljene terte so že pokazano gro-zdiče jele skrivati. Pripomogla je še k temu na zahodni strani naše okolice toča — s pridružtvom smoda in pikca *). Tergatev bila je letos raneja ko navadno, pa tudi pičla. Kjer se je druge leta po polovnjakih štelo, še letos na pinte ni bilo kaj računiti. Cena letošnjega vina latomerske okolice bila je spervega po 110 — 125 fl. štertinjak (to je 400 pintov ali bokalov); po okusu sladko, boljše ko lani, močno, pa v toplem vremenu natergano postalo je že nekoliko rezno. Znamenit je letos njega prijetni cvet (duh ali aroma).
Odkar je ogerska mejna zabrana odstranjena, nas Madžari marljivo s svojim vinom previdjajo. — Sadje nas je letos celo zapustilo; silne goaence so nam cvetje z listjem požerle, in veliko cula, da še je drevje živo ostalo. — V žetvi so reženi klasi le slabo donašal«, na več krajih komaj da so dobili nečisto seme. Pšenica in ječmen bila sta po srednem, oves lep, prosa zdatne, fižol in vse sočivje še po volji, posebno lepo pa so se skazale tikve (buče) in pa koruza; krompir je bil lepši inzdravši, zelje in repa pa slaba, da si moramo oddru-jih krajev — Ptuja — dovažati. Ajdo — veliki kos živeža našega ljudstva — nam je preobilen mraz (slana) bil podrezal, da že eadaj drevenka (40 p.) po 3—4 fl\ srebra velja. Svinska zabel kaže sploh dražejša postajati, ker ni ga zernja, ne želoda, ne sadja; vendar se do-sihmal sloke svinje še po pravi ceni dobivajo. — Drugikrat kaj več.
Iz Dobrove poleg Ljubljane. A. P. — Tudi iz naše tihe dolinice naj kaj v „Novicetf povemo. — Letina je bila pri nas, kakor drugod, zavoljo prehude slane le srednja; vendar pa se je nam sočivje še precej dobro obneslo, — posebno pa korenje in repa. Tudi wveIiko korenje" smo pri nas poskusili. Vsejali smo ga z domačim korenjem vred na ravno tisto njivo, tedaj enako pognojeno in obdelano; le toliko smo mu poboljšali, da smo samega, — domačega pa med drugo žito sejali. „ Veliko korenje" je zrastlo daljše od domačega ? vendar debel se in boljše ni nič bilo, in tedaj domačega korenja še dozdaj ni prekosilo. — Slišal sem tudi unidan nektere naših kmetovavcov se od ajde pomenkovati, kteri so uganjevali: kako bi kaj bilo, če bi zanaprej ajdo dvakrat sejali, spomladi in na jesen? — Djal sem, da bi bilo tudi to nevarno, in da bi se težko splačalo a!i pa celo v škodo šlo, — toda odgovorili so mi, da se jim ajdov kruh in ajdovi politi žganci še nekako naj bolje prilezejo **) itd. Todi tur-
*) Rozgna bolezen , kolikor se je je pri nas  pokazalo, se je le malo kde , morda na kakih brajdah, nahajala.                Pis.
**} Res je. — pa ce bi le tako negotovi ne bili! Slana se že vec let bolj pogostoma p rimi rja, kakor nekdaj. Dozdeva se nam, da je podnebje ene leta vse drugačno, kakor je včasih bilo. Kakošne zime, koliko snega smo kadaj imeli in kako dolgo — zdaj so nekako vse drugačne letine. Ali ni res? Od tod menda tudi mnoge bolezni krompirja, terte in druzih sadežev. V tacih okoljšinah ne smemo preterdovratni biti in se nekoliko ravnati po času, kteremu zapovedovati ne>, moremo. kakošen naj bode 1                                            Vred.
š i c e bo se pri nas že sem Id tje zlo poprijel!; edini zaderžek pa je le še, da je prav obdelovati niao se privajeni . — Sadja letos tudi pri nas ni bilo. Kadar pa je za-nj dobra letina, ga imamo veliko, posebno od kar se naši pridni sadjorejci ž njim tako verlo obnašajo. Pretečem' mesec, ko sem bero pobiral, sem v več krajih prav lepe verte in zalo sadje vidil. Posebno všeč mi je bilo pri našem vnetem sadjorejcu Francetu Bizjaka na Dražovnika, kjer ima vse polje ckoli hiše z lepimi mladimi drevesci prepreženo. Pravil mi je, da ima okoli 3000 lepih drevesic raznih plemen. V njegovi hiši sem vidil naše »Novice", ^Danico" in na polici veliko dragih koristnih slovenskih bukev, ktere sam in svojim sosedom pridno prebira. Tako je prav! — V zadnji podružnici v Brezji sem v več hišah vidil stopo, v kteri iz prosa kašo pahajo. Pravili so mi, da si tukaj skorej vsaki kmetovavec pozimi toliko kaše napaha, da je ima celo leto zadosti, in nekteri še kupčujejo ž njo, — Ta naprava se mi je kaj pripravna zdela. Res bi bilo dobro, da bi si človek vsak v svoji hiši svoj mlin napravil in vse le doma mlel, ker nekteri mlinarji o sedanjih dragih časih nimajo ne mere ne vage. Ali znabiti mlinarji niso pod nobeno postavo? Želeti bi bilo, da bi se jim ojstro zapovedalo, kaj je pravo. Vsak delavec je svojega plačila vreden, in tudi mlinar svojega, — toda tacega vendar ne, kakor ga nekteri mlinarji dandanašnji imajo! »Novice" so o tem že večkrat tožile — pa je še vse pri starem!
Iz Ljubljane. V petek (15. dec.) bode 50 let, kar so presvitli ljublj. škof in knez Anton Alojzi peli pervo sv. mašo. V spomin tega dneva, ki ga bo tudi Ljubljana radostno praznovala, bojo obhajali presv. škof sv. mašo na tihem v kapeli škcfljski, v nedeljo potem pa jo bojo peli očitno v stolni cerkvi. — V nedeljo popoldne so pokopali žl. gosp. dr. Maksimi-liana Wurzbacha, ki je po dolgi bolezni v 74. letu svoje starosti umeri. Bil je rajnki starašina ljublj. advokatov in eden naj spoštovaniših mestnjanov. — Londonsko družtvo za podbudo umetnijstva in obertnijstva vesoljnih narodov je vodju ljublj. c. k. nadcolnije gosp. dr. Henriku Costa-tu častni naslov mesto-predsednika podelilo.
—    396   —