Ano (Leto) XIV. (9)
No. (štev.) 29

“BSLOVENIA LIBRE”

BUENOS AIRES.
19. JULIJA (JULIO) 195S

Novi pogledi na Titov®
politik:® v Anglija

Francija m  njen razpadajoči imperij

London, začetek julija
čeprav je bila Amerika tista, ki je
v kritičnih letih od 1950 do 1955 nosila
glavno finančno breme “preračunanega
rizika” glede Jugoslavije in je v tem
obdobju potrošila več kot eno milijardo
dolarjev v to svrho, se pri čudnih, nena¬
ravnih simpatijah in vezeh Zahoda s Ti¬
tom največkrat le sliši ime Anglije. Da¬
nes so britanska čustva do jugoslovan¬
skega režima že precej bolj hladna, med
tem ko Washington še vedno trdovrat¬
no zapira oči pred dejstvi. Toda res je,
cla je Tito v bolj kritičnih trenutkih svo¬
je karijere našel najkrepkejšo oporo
ravno pri Albionu.

Anglija je med vojno prva izdatno
podprla partizansko gibanje in mu po¬
delila plašč mednarodne legitimnosti.

In ko je Tito leta 1948 zabredel v spor
s Kremljem mu je zopet Anglija prva
ponudila roko prijateljstva. Eden se je
ob splošnem odobravanju tukajšnjega
javnega mnenja sam, kot prvi zahodni
državnik, leta 1952 napotil v rdeči Beo¬
grad, nakar je leta 1953 prišel Tito na
triumfalen obisk v London. Iskreni pri¬
jatelji Anglije in njenega demokratične¬
ga ustroja med Jugoslovani so z bole¬
čino v srcu gledali slike smejočega se
diktatorja v družbi angleške kraljev¬
ske rodbine. To je bilo obdobje najtes¬
nejših stikov med Anglijo in Jugosla¬
vijo. Z razumljivo zamudo se je sedaj
pojavila knjiga Fitzroy-a Macleana,
konservativnega poslanca, ki je bil med
vojno načelnik angleške misije pri par¬
tizanih. Iz te knjige je bilo mogoče za¬
ključiti, da je angleško državno vod¬
stvo že tedaj videlo, da bo Tito zaradi
svojega “rodoljubja” preje ali kasneje
obrnil Moskvi hrbet, — Vse še je ujema¬
lo: Tito se je boril proti Hitlerjp in se
sedaj bori proti novemu skupnemu so¬
vražniku, Stalinu. Iz poplave knjig in
člankom o Jugoslaviji je, bilo mogoče po¬
tegniti samo en zaključek: Tita je treba
brezpogojno podpreti, prvič zato, da se
obdrži na oblasti doma, in drugič zato,
da bi njegov zgled privabil tudi druge,
če le mogoče tudi Kitajsko.

Mimogrede rečeno je ta optimistična
teorija — ki je žal še vedno dokaj raz¬
širjena — slonela na vrsti šibkih pred¬
postavk. Zlasti so trdovratno ignorirali
dejstvo, da se Tito ni oddvojil od Sovjet¬
ske zveze zaradi kake želje po “neodvi¬
snosti”, ampak zato, ker ga je pol blaz¬
ni Stalin vrgel ven iz komunističnega
občestva, na veliko začudenje in zapre-
paščenje jugoslovanske partije.

Dolgo je trajalo, predno smo v Angli¬
ji opazili bolj kritično . gledanje na Ti¬
tovo diktaturo. Tržaška epizoda ni oma¬
jala zaupanja, čeprav so mu Angleži ob
tej priložnosti predočili, da njegovo
vladavino smatrajo sicer za primerno
in koristno v Jugoslaviji in vobče v
vzhodni Evropi, da pa Zahod kaj take¬
ga ne bo trpel v Trstu. Tudi Djilaso-
va afera ni resno prizadela simpatij, ki
so jih Angleži gojili do Tita, čeprav je
polagala ohladiti ljubezen pri vodstvu
laburistične stranke, posebno pri njego¬
vem levem, bevanfstičnem krilu.

Titovo potovanje v Indijo in Burmo
ter kasneje v Abesinijo in Egipt v An¬
gliji niso pozdravili in Titova kritika
bagdadskega pakta je izzvala celo ra¬
hel uradni protest. Z vmešavanjem v za¬
deve Bližnjega vzhoda je Tito namreč
dregnil v‘sila občutljivo točko, kajti go¬
spodarski obstoj Anglije zavisi od naf¬
te, ki jo črpajo na tem področju. Ven¬
dar Titovi prijatelji niso mirovali, am¬
pak so jeli naglašati, da vprav takšno
vedenje išpričuje tisto jugoslovanske¬
mu narodu lastno samoniklost in voljo
po neodvisnosti, ki sta tako koristni v
diplomatski bitki s Sovjetsko zvezo.
Obisk Hruščova in Bulganina lansko le¬
to v Beogradu so zopet malone enogla¬
sno označevali za zmago Tita — nevtra-
lista in s tem za zmago Zahoda.

Toda dogodki so se odvijali z elemen¬
tarno silo. Med tem ko je jugoslovansko
vodstvo še pred nekaj leti trdilo, da so
sleherni odnošaji s “fašistično” državo
Sovjetske zveze načeloma nemogoči in
So nato lansko leto pričeli govoriti o
“normalizaciji” meddržavnih odnošajev
pa danes že proglašajo “prijateljstvo”,
“ljubezen”, in “tesno sodelovanje” ne
samo s sovjetsko vlado, ampak tudi z

Francija izgublja svoja kolonialna o-
zemlja tako hitro, da jo bo mogoče v
kratki bodočnosti smatrati za nekolo-
nialno silo. Postopno izgubljanje njenih
prekomorskih dežel je povzročilo eno
največjih francoskih političnih bitk v
sedanji generaciji. Izguba Alžira more
sovražno nastrojiti Francoze ne samo
proti tistim, ki bodo prisiljeni to izgu¬
bo sprejeti kot neizbežno dejstvo, pač
pa tudi proti USA, kateri mnogi pripi¬
sujejo krivdo za sedanji oslabljen polo¬
žaj Francije v severni Afriki.

V Parizu menijo, da je washington-
ska protikolo.nialna politika prepričala
Arabce, da bodo v USA zadovoljni, če
bodo Francijo izrinili iz Afrike. Arab¬
cem so še vedno v spominu prijateljski
razgovori med Rooseveltom in maro¬
škim sultanom Mohamed Ben Jusefom
med drugo svetovno vojno. Prav tako se
Arabci opirajo v svoji neizprosni borbi
proti Franciji na take osebnosti, kakor
je Arwing Brown, predstavnik severno¬
ameriške delavske unije AFL-CIO, ki
je dolga leta pomagal organizirati neko¬
munistične arabske sindikate v severni
Afriki.

USA je pred nedavnim sicer izjavila,
da podpira “liberalne napore” Francije
v Alžiru, toda Francozi menijo, da je ta
1 izjava pfišla prepozno.

V dveh minulih letih je Francija iz¬
gubila dobro tretjino svojega kolonial¬
nega imperija. Alžir, ki ga Francija dr¬
ži dejansko samo še z vojaško silo, izgle-

da, da je sedaj na vrsti.-.Kar bo potem
ostalo, je za Francijo samo še manjše
vrednosti. Sem a spada otok Madagaskar
ob vzhodni afriški obali, kjer so v zad¬
njem času našli uransko rudo in pa šir¬
ni puščavski in pragozdni predeli sred¬
nje in zapadne Afrike, katerih vrednost
še ni povsem poznana.

Francija se je osem let borila v In-
dokini, delno zato, ker je vedela, kak
slab vpliv bo izguba te kolonije imela
na severno Afriko. Mnogi uporniki v
Alžiru so vojaki, ki so se izvežbali v
gverili pod francoskim poveljstvom v
Indokini.

Molletova vlada se na vse načine tru¬
di, da bi rešila Alžir, toda iz glasovanj
v pariškem parlamentu in zaradi neza¬
nimanja v državi je jasno razvidno, da
Francozi niso s srcem navezani na to
deželo. Borba za Alžir požira vojaštvo
in denar v taki meri, da Francozi ta¬
kih žrtev verjetno ne bodo več dolgo
zmogli. Cenijo, da so vojaške operaci¬
je v Alžiru v prvih petih mesecih le¬
tošnjega leta stale Francijo nad 200
milijard frankov, odn. 570 milijonov
dolarjev. Vojaške sile v Alžiru so mo¬
rali povečati na 400.000 mož. Niti po¬
slanci, ki se zavzemajo za politiko ob-
držanja imperija niti tisti, ki so za to,
da gre imperij po poti, ki je neizbežna,
ne bodo piogli obvladati parlamenta do¬
volj dolgo, da bi uspešno izpeljali svo¬
je načrte.

Tunis in Maroko sta sedaj skoro po¬
vsem svobodna na podlagi pogodb, ki
sicer še vedno določajo neko nedoloč¬
no “soodvisnost” od Francije. Toda sil¬
no težko bo mogel Pariz pripraviti al¬
žirske nacionaliste do nečesa, kar ne
bi pomenilo popolne neodvisnosti. V
Tunisu in Maroku so že pred sedanjo
neodvisnostjo imeli svoje, vsaj navidez¬
no nefrancoske vlade. Toda ne v Alžiru.
Tej deželi, v kateri "so do devetnajstega
stoletja vladali mnogi muslimanski
vladarji v neprestani tekmi med seboj,
Francozi niso nikdar dali možnosti in
upanja na samostojnost pod enotnim
lastnim vodstvom. Zato je danes Alžir
najtežji francoski problem.

!§©ItcStase a la ©.N.U. sii medlacion
©m los 1i©©1e©s de Poloma

La Fundacion Ana M. Berry para el
Conocimiento de las Naciones Unidas en-
vio una nota al ministro de relaciones
exteriores, en la que solicita al ministro
considere si no seria el momento de que,
apoyandose en los articulos 34 y 35 de
la Carta de las Naciones Unidas, la Ar¬
gentina torne la iniciativa de promover
ante el Consejo de Seguridad y la Asant-
blea General el urgente estudio de las
causas que han motivado el levantamien-
to del pueblo polaco y si la intervencion
de tanques rusos, segun se informo a la

opinion puhlica, no plantea una “situa-
cion susceptible de conducir a friccion in¬
ternacional”, segun reza en el articulo
34 citado anteriormente.

Por liltimo solicita, ante los hechos
ocurridos, que el gobierno argentino pro-
ponga ante la proxima reunion del Con-
sejo Economico y Social medidas energi-
cas, c p: o den efectividad al articulo 62 de
la Carta, para resolver el episodio de un
pueblo levantandose al grito de “Liber-
tad y pan”.

Zahteva na OZN sa posredovanje
glede dogodkov v Poznanju

Ustanova Ana M. Berry za spoznava¬
nje ciljev OZN je poslala vlogo na mini¬
stra za zunanje zadeve. V njej ga napro¬
ša naj preuči ali ni nastopil trenutek, da
bi Argentina v smislu določil členov 34
in 35 ustanovne listine OZN začela z ini¬
ciativo, da spravi pred Varnostni svet
in glavno skupščino OZN zadnje dogod¬
ke, ki so se odigrali v Poznanju. Omenje¬
ni ustanovi OZN naj bi preučili okolno-
šti, ki so povzročile vstajo poljskega na¬
roda. Ugotovi naj tudi, če nastop rus¬

kih tankov ne predstavlja stanja, ki sa¬
mo vodi k še večji napetosti v svetu.

Končno omenjena ustanova v svoji
vlogi spričo zadnjih dogodkov v Pozna¬
nju zahteva od argentinske vlade, naj
na prihodnjem zasedanju Gospodarskega
in socialnega sveta OZN predloži odloč¬
ne ukrepe, da se bodo v vseh podrobno¬
stih izvedla vsa določila čl. 62 ustanov¬
ne listine OZN, da se bo končno rešilo
vprašanje in položaj naroda, ki se dviga
k uporu z vzklikom “Svoboda in kruh”.

1 r JL 'k&mgres. tnmnmim

Različne narodne manjšine so se po
zadnji vojni organizirale v Federalistič¬
ni uniji evropskih narodnostnih skupin.
V tej uniji je včlanjenih okrog 20 manj¬
šinskih organizacij. Od Slovanov so v
njej zastopani Slovenci iz Koroške in
Italije, gradiščanski Hrvatje, lužiški
Srbi. Letošnji kongres je bil ob Baškem
jezeru na Koroškem. Priprave zanj je
izvršilo gen. tajništvo unije, pomagal
mu je pa, Narodni svet koroških Sloven¬
cev, katerega predsednik dr. Jožko Tis-
chler je imel na kongresu uvodno bese¬
do, v kateri je med drugim poudaril na¬
slednje:

Mi koroški Slovenci se veselimo, da se
vrši šesti kongres Zveze evropskih manj-
čin na Koroškem, na avstrijskih tleh. V
teh drieh je bila prva obletnica, odkar je
bila podpisana avstrijska državna po¬
godba na Dunaju. S to pogodbo je po se¬
demnajstih letih naša država zopet pri¬
dobila svojo politično in gospodarsko
svobodo. Državna pogodba pa je važna v
političnem in gospodarskem oziru za nas
ne le kot avstrijske državljane, marveč
je državna pogodba izreden činitelj za
nas Slovence kot narodnostno skupino,
ker vsebuje v členu 7 posebna določila
za Slovence na Koroškem in Hrvate na
Gradiščanskem.

Člen 7 avstrijske državne pogodbe je
zelo jasen. V šolskem vprašanju se opi¬
ra na dvojezično šolstvo, ki je bilo usta¬
novljeno leta 1945. V vprašanju srednjih
šol določa za Slovence in Hrvate lastne
gimnazije in druge srednje šole ter od¬
reja za vse šolstvo posebne oddelke šol¬

ske nadzorne oblasti. Slovenski oz. hr¬
vaški jezik je v vseh slovenskih, hrvaš¬
kih ali jezikovno mešanih okrajih pri
vseh upravnih uradih in sodiščih drugi
uradni jezik. Prav tako morajo po dolo¬
čilih državne pogodbe tudi napisi in to-
pografične oznake biti v obeh deželnih
jezikih, prepovedane so tudi raznarodo¬
valne organizacije. Zelo dobro vemo in
to tudi čutimo, da določbe državne po¬
godbe še nihče ne izvaja. Dobro tudi ve¬
mo, da niso bile podvzete niti priprave
za izvajanje teh prevzetih obveznosti.
Kljub temu pa smo optimisti, v prepri¬
čanju, da bo* avstrijska vlada, sedaj po
volitvah, te obveznosti .tudi izvršila. Pre¬
pričani smo namreč, da bo vlada, ki je v
celotnem vprašanju državne pogodbe do¬
kazala veliko daljnovidnost, tudi v reše¬
vanju vprašanja dveh narodnih manjšin
-— Slovencev in Hrvatov, izpolnila pre¬
vzete obveznosti.

Z isto odločnostjo, s katero se prizna¬
mo k Avstriji, se bomo borili tudi za
uresničitev določil člena 7 državne po¬
godbe.

Kakor mi priznavamo poročila o polo¬
žaju vsake posamezne manjšine kot dej¬
stva in si ne lastimo pravice, da bi sodi¬
li o položaju drugih manjšin — ker to
pritiee le prizadeti manjšini — ravno ta¬
ko pričakujemo, da bomo svoj položaj
ocenjevali in presojali koroški Slovenci
sami.

Menimo, da narodnostne pravice in
človečanske pravice niso stvar števila,
marveč naravnega in božjega prava.

(Nadaljevanje na 4. strani)

SZ TEMNA W TEMEN

Letalski maršal Twinning se je vrnil | bo , edina, kakor je doslej, vodila usodo

boljševiško partijo, kot se to spodofc
za “dve deželi, ki gradita socializem”.

“Kolo se je 'obrnilo okoli svoje osi”
je pred nedavnim zapisal londonski ted
nik “Economist”. In “Tito se je vrnil \
objem Sovjetske zveze”, je svareče u-
gotovil “Manchester Guardian” v svo¬
jem uvodniku, s katerim je kritiziral ne¬
davno Dullesovo optimistično izjavo o
istem predmetu.

Med angleškimi časopisi, ki so vztraj¬
no povzdigovali Tita in šli pri tem mimo
tudi najbolj otipljivih dejstev ,bi mor¬
da na prvo mesto postavil nedeljnik
“Observer”. Zanimivo je zato brati dol¬
gi članek, ki ga je ta vplivni časopis
prinesel dne 24. junija. Tam beremo:
“Tisti med nami, ki niso verjeli, da bo
Tito prostovoljno hotel opustiti diplo¬

matske prednosti nehrujbvskih pozicij,
so očividno podcenjevali logiko dejstva,
da se Tito še vedno oslanjalna enopartij
ski komunistični sistem... Skupni inte¬
res Titovih ljudi na ohranitvi oblasti
komunistične manjšine je njihove pogle¬
de polagoma približal pogledom sosed¬
nih vzhodnoevropskih režimov in privlač¬
nost pogojev, ki jih sedaj nudi za so¬
delovanje moskovska vlada, je postala
tako velika, da se ji na koncu niso mo-
g'li več upirati.”

Upajmo, da bodo dosedanje izkušnje
Angleže in druge zahodne narode konč¬
no prepričale, da obstoj komunistične
diktature v naši deželi ni samo stvar, ki
se tiče jugoslovanskega ljudstva, am¬
pak je zlo, ki mora nujno imeti slabe
posledice za ves svobodni svet. B. G.

iz ZSSR in izjavil, da ni videl prav za
prav nič novega v sovjetskem letalstvu
in da je ostal istega mnenja kakor je bil,
predno je odšel v Moskvo: vodstvo sov¬
jetskih letalskih sil je dobro, posadke
prav dobre, material pa odličen. ZSSR
bo dohitela USA v proizvodnji vojnih
'letal 1. 1960, če bodo Amerikanci spali.
USA je prva letalska sila na svetu.

Britansko časopisje je objavilo poro¬
čila, da je bil Hruščev oh priliki letal
skih slavnosti v Moskvi, katerim so pri¬
sostvovali zapadni opazovalci, na ban¬
ketu v Kremlju pijan in da je žalil pri:
šotne goste z gorostasnimi opazkami.
Bulganin da je Hruščeva miril, pa brez
uspeha. Amer. maršal Tivinning je na
ta poročila dejal, da se sicer ne spomi¬
nja, da bi bil Hruščev žalil nje^a ali
USA, da pa je bilo na banketu “zabav¬
no”. Nekatera poročila so vedela po¬
vedati, da v Kremlju pripravljajo od¬
stranitev Hruščeva zaradi njegovih
“nepreračunljivih” nastopov.

Ameriški podpredsednik Nixon je poto¬
val po južni Aziji, kjer se je ustavil v
Manili na Filipinah, od tam pa odletel v
Pakistan. Na potovanju je opozarjal
nevtralce, predvsem Indijo, da je spre¬
jemanje kakršne koli pomoči od sovje¬
tov nevarna igra in da mnogokrat po¬
meni vrv okoli vratu, ki za obdarovanca
pomeni zadušitev v sovjetskem objemu.
.Izjavil je tudi, da USA ne gleda prijaz¬
no na nevtralce, ki s svojim zadržanjem
koristijo samo komunizmu. Na. Formo-
zi je Nixon Čangkajšku oddal Eisenho-
werjevo osebno pismo, v katerem mu
ta zagotavlja, da bo ameriško zavez¬
ništvo z nacionalno Kitajsko ostalo še
nadalje trdno v borbi proti komunistič¬
ni nevarnosti. —

Na potovanju,.£>koli sveta se je Nixon
ustavil tudi. v Turčiji in nato na oto¬
ku Majorki, kjer se je sestal s španskim
zun. ministrom Artajom.

Britanska vlada je objavila, da je iz¬
delala načrt za samoupravo otoka Cipra,
ni se pa hotela izjaviti o možnosti sa¬
moodločbe, ki jo zahtevajo ciprski Grki.
Na Ciper je priletel lord Radcliffe, kjer
hoče vzpostaviti stik s ciprskimi vodi¬
telji za tozadevne razgovore. Doslej so
bila vsa njegova prizadevanja brezu¬
spešna, ker Grki zahtevajo, da mora in
more o tem vprašanju razpravljati sa¬
mo z izgnanim škofom. Makariosom. —
Eden namerava obiskati Moskvo v ma¬
ju 1. 1957 v spremstvu svojega zun. mi¬
nistra Selwyna Lloyda, v povračilo za
obisk Bulganina in Hruščeva v Londo¬
nu v aprilu t. 1.

V sredo, 11. t. m., se je v Moskvi pri¬
čelo novo zasedanje sovjetskega parla¬
menta, ki šteje 1347 članov. Parlament
(Vrhovni sovjet) se sedaj prvič sestaja
po znani Hruščevi obsodbi Stalina. Za¬
radi glasov, da naj bi sedaj v ZSSR ob¬
stojala možnost ustanovitve novih poli¬
tičnih strank, je “Pravda” objavila dolg
uvodnik, v katerčm odločno pribija, da
“v ZSSR ni potrebe po drugih strankah,
kakor samo po komunistični stranki, ki

sovjetskih narodov.” Demokracija v
ZSSR da predstavlja višjo obliko demo¬
kracije kakor je bila kdaj koli dosežena
v kateri koli kapitalistični državi. ■—
Velika sovjetska trojka: Bulganin, Hru¬
ščev in Šepilov bo v kratkem odšla na
obisk v Kambodžo v Indokini, kamor
jih je povabil tamkajšnji princ, 34 letni
Sihonuk, ki se je te dni mudil v Moskvi.
ZSSR in Kambodža nameravata tesno
sodelovati na gospodarskem in kultur¬
nem poprišču. Sihonuk izjavlja, da ko¬
munistom sicer ne zaupa, more pa nje¬
gova država sodelovati z ZSSR. V Kam¬
bodži je Sihonuk izvedel odločno akcijo
proti komunistom, bil pa je na obisku
v Pekingu in imenuje Čuenlaja za svo¬
jega prijatelja.

Tito se pripravlja zopet na obisk v Gr¬
čijo, kamor bo odpotoval 23. t. m. Na
Krfu bo prebil več dni kot gost grške¬
ga kralja in kraljice, v Atenah pa bo
imel konferenco z grškim predsedni¬
kom Karamanlisom glede trojne zveze
med Grčijo, Turčijo in Jugoslavijo. V
Beograd je. še pred tem prišel na obisk
tajnik ZN Hammarskj oeld, na poti iz
Moskve. S Titom je razpravljal o polo¬
žaju na Bližnjem vzhodu,

V Beogradu je na obisku egipčanski
Nasser ter bo ostal v Jugoslaviji deset
dni. S Titom ima razgovore o možnosti
ustanovitve “bloka nevtralnih držav”,
katerih jedro bi tvorile Jugoslavija,
Egipt in Indija. Glavna tozadevna kon¬
ferenca bo na Brionih v Titovi rezi¬
denci, ko bo tja prišel iz obiska v Za¬
hodni Nemčiji in Franciji indijski Ne¬
hru. Nehru se v razgovorih z Adenauer¬
jem ni hotel za nobeno ceno pridružiti
zahtevam Zahodne Nemčije po združitvi
z Vzhodno, pač pa je celo pustil odprto
vprašanje indijskega priznanja komuni¬
stične Nemčije. Če bo Indija to storila,
bo po mnenju strokovnjakov potegnila
za seboj vrsto držav na Srednjem Vzho¬
du in v južni Aziji. Tako dejanje pa
bo bonska vlada smatrala kot sovražno
dejanje. V Parizu pričakuje francoska
vlada Nehrujevo pomoč v njeni borbi za
Alžir, za. katerega je le-ta pred krat¬
kim izjavil, da je poseben problem, ki
ga ni mogoče spravljati v isto vrsto z
Marokom ali Tunisem, ki sta nedavno
dobila nekako neodvisnost.

V severni Afriki so Francozi obso¬
dili na smrt in giljotinirali enega
upornika. Smrtna obsodba je povzroči¬
la nov val napadov upornikov in 24 ur
trajajočo splošno stavko po vsem Alži¬
ru. Napadi upornikov so se prenesli že
v predmestja mesta Alžira, tako da so
oblasti sedaj v mestu samem podvzele
najstrožje ukrepe proti sabotažam ha
javnih poslopjih in prometnih križiščih.
Dalje na vzhodu je prišlo do nekaj dnev¬
ne napetosti med Izraelom in Arabci,
predvsem z Jordanijo, ko je obtožila ju-
de, da zbirajo vojaštvo ob jordanskih
mejah za napad. Kakor v odmev so po¬
tem vsi arabski sosedi- obtožili Izrael
napadalnih namenov, ta pa nazaj Arab¬
ce, dokler se zadeva ni zopet pomirila.

/

Buenos Aires, 19. VII. 1956

Stran 2.

SVOBODNA SLOVENIJA

Občinske volitve na
Tržaškem

Trst, koncem junija.

če najprej pregledamo izide občin¬
skih volitev v Trstu samem, moremo u-
gotoviti naslednje: pokazalo se je, da
je večinska stranka še vedno kršč. dem.,
ki pa je od prejšnjih 59.000 glasov pad¬
la letos na 56.000; njej slede komunisti
s 40.000, zatem novofašisti 26.000. soc.
demokratje 12.000, nennijevci 9500 in
druge manjše stranke. Silno so zrastli
zlasti fašisti, medtem ko so komunisti
dobili nekako 10.000 glasov več kot prej.
Tudi nennijevci imajo trikrat več gla¬
sov letos kakor leta 1952. Kot menijo
nekateri, so te glasove polovili pri pri¬
staših Strank neodvisnosti, ki so ji la¬
ške oblasti zadnji trenutek prepovedale
udeležbo na volitvah. Od slovenskih gla¬
sov je Slovenska lista — koalicija Slov.
dem. zveze in Slov. kat. skupnosti pre¬
jela 3786 glasov in tako en mandat v
obč. odboru, Neodvisna socialna zveza
titovci 5532 glasov — 2 mandata. Da je
število glasov na Slovenski listi tako
pičlo, ima precej zaslug dr. Besednjak
s svojim listom Novi list, v katerem je
zadnje čase pred volitvami gnal neusmi¬
ljeno gonjo proti vsem, ki nočejo tro¬
biti v njegov rog. V eni izmed številk je
dr. Besednjak celo zapisal, da naj Slo¬
venci ne oddajo svojega preferenčnega
glasu niti dr. Agnelettu niti Teofilu
Simčiču, češ, da sta “oba nasprotna e-
notnemu nastopu Slovencev v boju za j
njihov narodni obstanek’” ter da naj j
preferenčne glasove dobe tisti, o kate¬
rih so dr. Besednjak in njegovi ter z
njimi oni v Ljubljani vedeli, da “prizna¬
vajo potrebo po slovenski edinosti v na¬
ših ogroženih krajih”, če dr. Besednjak
ni imel drugega očitati tema dvema
predstavnikoma kot to, da se ne dasta
vpreči v komunistični voz in plesati tako,
kakor žele v Ljubljani posnete plošče,
potem ima res klavrne dokaze proti o- j
bema, ko je vendar znano zgodovinsko
dejstvo, da sta se obadva borila za
slovenske pravice v Trstu že tedaj, ko
se je dr. Besednjak še mirno v Ljub¬
ljani posvetoval s Kardeljem, Brecljem
in drugimi, kako bo najlažje minirati
slovensko demokratsko skupnost.

Iste posledice kvarnega vpliva dr.
Besednjakovega sopotništva so se po¬
kazale pri izidih volitev v podeželskih
občinah. Tako je občina Devin-Nabre
žina padla sedaj v roke komunističnim
kandidatom, ki so dobili 1575 glasov,
medtem ko je Slov. lista prejela samo
536 glasov. Letos so se pojavili tudi la¬
ški glasovi in sicer 848, katerih izvolje¬
ni kandidatje bodo v obč. odboru v opo¬
ziciji proti kom. listi. Slov. lista ne bo
imela nobenega odbornika. Tudi v Devi¬
nu so komunisti in njih sopotniki silili
na skupno listo Slovencev, po kateri naj
bi kandidati Slov. liste, ako .bi koalici¬
ja zmagala, prejeli vsaj 6 odbornikov.
A po sklepu vodstva Slov. liste do skup¬
nega nastopa ni prišlo. Devinsko - na-
brežinska občina, ki je bila doslej
trdnjava Slov. dem. zveze, je ostala sicer
še v slovenskih rokah, a te roke so vkle¬
njene v načrte komunizma, čigar pro¬
paganda je bila silno spretna Tako so
med drugim govorili, da kaj bi se dem.
Slovenci gnali proti Titu in komuni¬
stom v .Jugoslaviji, ko je vendar ves
svet danes za Tita in ga občuduje: od
abesinskega cesarja pa do Bulganina,
od Amerikancev, ki mu pošiljajo dolar¬
je, pa do Nasserja in Nehruja ter U
Nu-ja. V tej občini se je poznalo tudi
delavnost bivšega urednika Demokra¬
cije dr. Ježa, ki je tik pred volitvami
končno pokazal svojo barvo, ko je pri¬
čel agitirati za kom. listo. V tem; mu
je družno pomagal Drago Legiša, od¬
govorni urednik dr. Besednjakovega
Novega lista.

V ostalih treh občinah — Zgonik, Re-
pentabor, Dolina je tudi zmagala komu¬
nistično - sopotniška lista, ki bo potem¬
takem dobila 4|5 mandatov. Njej bo kot
opozicija stala nasproti ekipa obč. mož,
izvoljenih na Slov. listi.

Izidi so za slov. demokratično javnost
trpko razočaranje. Napačno pa bi bilo,
ako bi mislili, da je s tem vsega ko¬
nec. Včasih je morda celo koristno, ako
se mora resnična demokracija sprija¬
zniti z vlogo opozicionalne stranke, ker
ji je tedaj naklonjen čas, ko lahko po¬
skrbi za prevzgojo svojih kadrov, za iz-
eiščenje lastnih vrst 'ter za poživljenje
svojega programa. V tej smeri bomo
morali dem. Slovenci na Tržaškem stori¬
ti v prihodnjih letih mnogo, ako nočemo,
da bo za dalj časa zavladala v naših ob¬
činah rdeča miselnost. Upati je, da si
bodo merodajni možje znali najti pot v
letih, ki prihajajo.

v.v.

Solidarnost argentinskih demokratičnih političnih strank
z borbo Poljakov za svobodo

Združenje Poljakov v Argentini je
prejšnjo soboto pri pravilo v Buenos Ai¬
resu veliko javno zborovanje, na kate¬
rem so poleg predstavnikov omenjenega
poljskega združenja govorili tudi prvaki
argentinskih demokratičnih strank.

Vabilu poljskega^ združenja se je od¬
zvalo veliko Poljakov; Navzoči so pa bi¬
li tudi predstavniki vseh narodov, ki tr¬
pe pod komunističnim jarmom. Od Slo¬
vencev sta bila navzoča gg. dr. Tine
Debeljak in urednik Svobodne Slovenije.
Joško Krošelj.

Zborovanje se je začelo z argentinsko
in poljsko himno, nato je moški poljski
zbor Chopin pod vodstvom Adama J)y-
longa zapel več pesmi. Predsednik Zdru¬
ženja Poljakov v Argentini g. Stanislav
Slhvinski je v govoru prikazal borbo
poljskega naroda za svobodo ter tragič¬
ne dogodke, ki so sledili leta 1939 skle¬
njenemu sporazumu med Hitlerjevo
Nemčijo in Sovjetsko zvezo glede razde¬
litve Poljske, tragedijo poljskega naro¬
da med II. svet. vojno in po njej ter zad¬
nji upor delavstva v Poznanju. Vsi so z
enominutnim milkom počastili spomin
teh žrtev. O argentinsko-poljskih stikih

je govoril Stanislav Pyzik. Tudi ta go¬
vornik je prikazal najvažnejše dogodke
iz poljske zgodovine in vse trpljenje
poljskega naroda zlasti sedaj pod komu¬
nisti. Omenjal je tudi Katyn in naglašal,
da ne morč biti sožitja med demokracijo
in nasilnim komunizmom.

V imenu Poljsko - argentinskega kul¬
turnega kluba je govoril Jorge Castro
Nevares. Poudarjal je, da Poljaki v svo¬
ji borbi za svobodo vedno lahko raču¬
najo na pomoč Argentincev.

Za njim so pa govorili prvaki argentin¬
skih demokratičnih političnih strank. V
imenu Krščansko-demokratske' stranke
dr. Manuel Ordonez, za Union civica
radical dr. Oscar Lopez Serrot, za so¬
cialiste pa dr. Alicia Moreau de Justo.

Vsi trije so izrekli priznanje junaške¬
mu poljskemu narodu za njegovo borbo
za svobodo svoje domovine in za obram¬
bo krščanske civilizacije. Stranke, ki jih
zastopajo, so z njimi solidarne. Poljake
v svetu pozivajo naj bodo edini s trpe¬
čim narodom doma. V svoji borbi za
zrušen je komunistične diktature pa lah¬
ko vedno računajo na vso pomoč obnov¬
ljene demokracije v Argentini.

Db desetletnici smrti generala Draže Mihailoviča

Dne 10. julija t. 1. je minilo 10 let,
odkar so komunisti doma ustrelili gene¬
rala Dražo Mihajloviča, zadnjega mini¬
stra za vojsko in mornarico Kraljevine
Jugoslavije in poveljnika jug. oborože¬
nih sil, ki so se doma borile na eni stra¬
ni proti okupatorju, na drugi pa proti
komunistom. Tako je padel junak, ki se
je boril na strani zahodnih zaveznikov,
pa je bil od njih izdan prav tako kot
pozneje tisoči in tisoči njegovih borcev.

Da počastijo spomin junaškega proti¬
komunističnega borca, so se na sloven¬
ski Pristavi v Moronu zbrali v nedeljo,
15. t. m. Slovenci, Srbi in Hrvatje. Med
srbskimi odličniki so bili predsednik
srbske pravoslavne cerkvene občine
Cvorkovič, biv. poslanec in pisatelj knji¬
ge Razoren dom g. dr. Slobodan Kuja-
čič, general Glišič, industrialec. Joco Vu-
kojičic, lastnik tekstilne tovarne Vuko-
tex. Hrvatsko zastopstvo je vodil g.
Šime Lovrič, biv. predsednik Zveze hr-
vatskih obrtnikov. Od Slovencev so bili
navzoči med drugimi štirje člani Narod¬
nega odbora za Slovenijo, predsednik
Društva Slovencev g. ing. Albin Moze¬
tič, zastopnik Svobodne Slovenije, pred¬
stavniki raznih organizacij med drugim
Slovenske kulturne akcije, aktivni čast¬
niki, domobranci in četniki.

Organizaciio spominskega dne na Mo¬
ronu je imel Pripravljalni odbor pod
predsedstvom g. dr. Milana Bana, ob
sodelovanju gdč. Milene Mikoličeve, ma¬
jorja Emila Cofa in majorja g. Anto¬
na Černeta ter kapetana Romana Ba¬
ta. Pomagali pa so še. gg. Robert Petri-
ček, Bine Jenko in Rudolf Žitnik.

Spominska slavnost se je začela ob
enajsti uri z mašo za vse četnike in
ostale protikom. borce, ki so padli v
bojih z okupatorjem in komunisti za svo¬
bodo domovine. Prostor okoli oltarja, ki
je bil postavljen na prostem, je bil okra¬
šen z argent. zastavo in z našimi narod¬
nimi zastavami. Vihrala je tudi zastava
s torpedovke jug. vojne mornarice, ki je
med zadnjo vojno prizadela it. mornari¬
ci hude izgube. Zastavo je za to spomin¬
sko proslavo posodil g. Viktor Apnar.

Mašo za padle junake je imel direktor
slov. dušnih pastirjev v Argentini č. g.
Anton Orehar. Po evangeliju je imel
cerkveni govor, v katerem je med dru¬
gim poudarjal naslednje misli:

General Draža Mihajlovič s svojimi
borci je eden izmed tistih junakov, ki je
pod geslom “Za križ častni in svobodo
zlato” pozival narode Jugoslavije v bor¬
bo za obrambo osnovnih pravic človeka:
da veruje v Boga in da živi v svobodi,
osebni in narodni. Njihova žrtev naj'
nam prikliče v spomin tri velike resni¬
ce: vera je potrebna, ohranimo jo in
skrbimo zanjo. Drugič: svoboda je nuj¬
na, imeti jo moramo. Šele po svobodi in
pameti so ljudje res ljudje. Tretjič: Na¬
rodnost in narodna samobitnost je veli¬
ka naravna dobrina, ki ji gre po pravici
naša ljubezen in skrb (dr. Aleš Ušenič-
ni). Da smo dolžni narod ljubiti ni treba
zdravim ljudem dokazovati, kakor ne do¬
brim otrokom, kako so dolžni svoje star¬
še spoštovati in ljubiti. Sv. Tomaž
Akvinski pravi: “Ljubezni do Boga se
mora poleg, ljubezni do sebe pridružiti
tudi ljubezen do naroda”. Zato je nad
vse nespametno zastavljati vprašanje:
Zakaj se naj odloči dober katoličan?
Ali za vero ali Cerkev, ali za narod in
domovino? Te izbire, če je obojna ljube¬

zen pravilna, sploh ni, saj je obojno za¬
poved vere in ljubezni do naroda dal
eden in isti Bog. To zvestobo veri in na¬
rodu pa moramo pokazati v dejanju.
Dolžni smo ohranjati svoje posebnosti,
negovati svoj jezik, narodno pesem in o-
bičaje. Vedno moramo iskati in ustvar¬
jati skupno blaginjo. Nam vsem veljajo
Slomškove besede: “Slovenci, bodite

zdravi in veseli, pa tudi pošteni in po¬
božni kristjani.”

Po maši, ki ji je prisostvovalo okoli
250 ljudi in med katero je pel Slov. pev¬
ski zbor Gallus pod vodstvom g. dr. Sa-
vellija, je g. direktor Orehar izmolil mo¬
litve “Reši me” za pokoj duš padlih bor¬
cev proti okupatorju in komunistom.

Po cerkvenem opravilu je bilo za go¬
ste pripravljeno kosilo. Med njim je
zbrane goste pozdravil v imenu priprav¬
ljalnega odbora

g. major Emil Cof

Vsem se je zahvalil, da so se odzvali va¬
bilu in prišli počastit spomin generala
Draže Mihajloviča ob desetletnici njego¬
ve smrti in spomin vseh padlih borcev
proti okupatorju in komunizmu. Ome¬
njal je Mihaljovičeve priprave za oboro¬
žen nastop proti zunanjemu in notranje¬
mu sovražniku že v letu 1941. Ko je pa
okupator začel izvajati strahotne repre¬
salije nad neoboroženim narodom za
vsako svojo žrtev, je gen. Mihajlovič
spremenil taktiko ter se zlasti priprav¬
ljal za končne udarce proti okupatorju.
Po celi državi je povezoval oborožene
sile. Tako je tudi v Sloveniji pod vod¬
stvom kapetana Dobrivoja Vasiljeviča
nastal štajerski bataljon, ki je začel bor¬
bo proti komunistom. V nad. izvajanjih
je omenjal pokolj junakov s Turjaka in
Grčaric, ter ostale tragične dogodke na¬
slednjih let. Leta 1945 se gen Draža Mi¬
hajlovič ni umaknil v inozemstvo, am¬
pak je ostal v bosanskih planinah, kjer
je hotel pričakati nad. razvoj dogod¬
kov. Po izdaji je leta 1945 padel v roke
komunistom, ki so proti njemu priredili
teatralni proces ter ga obsodili na smrt.
Svoj govor je zaključil s slava klicem
gralu Draži Mihajloviču in vsem pad¬
lim junakom 2. svetovne vojne v borbi
za svobodo jugoslovanskih narodov, v

borbi proti okupatorju in njegovim po¬
magačem v uničevanju naših narodov in
nenarodnim komunistom.

Za njim je povzel besedo v imenu
navzočih Srbov, biv. poslanec ter čast¬
ni predsednik Združenja Dražinih bor¬
cev

g. dr. Slobodan Kujačič

Najprej se je zahvalil g. direktorju
Oreharju za opravljeno mašo, članom
pripravljalnega odbora pa za organiza¬
cijo spominske proslave. Vse poziva naj
se ne spominjajo samo padlih junakov,
ampak tudi vseh tistih ki morajo doma
živeti pod komunistično tiranijo. Toplo
se spominja škofa dr. Gregorija Rožma¬
na, predsednika in podpredsednika Na¬
rodnega odbora za Slovenijo gg. dr. Mi¬
he Kreka in dr. Bogoljuba Vošnjaka.
Vse lepo pozdravlja.

V naslednjih izvajanjih je govoril o
odnosih med narodi Jugoslavije. Med
drugim je navajal, da je med II. svetov¬
no vojno več Srbov našlo zavetje in za¬
ščito v Sloveniji, v Srbiji pa so bili go¬
stoljubno sprejeti Slovenci, ki so bili tja
izseljeni ali so se pa tam zatekli.

Končno se je ponovno zahvalil vsem,
ki so pripomogli, da je prišlo do te spo¬
minske proslave, zlasti g. Rudolfu Žit¬
niku, katerega je imenoval velikega pri¬
jatelja Srbov.

Izrazil je tudi željo in upanje, naj
bi bila ta spominska proslava žalostne¬
ga dogodka v domovini v Argentini za¬
četek lepših in še tesnejših stikov med
Slovenci, Hrvati in Srbi.

V imenu navzočih Hrvatov je govoril

g. Šime Lovrič.

Omenjal je, da se je kot rezervni ka¬
petan boril pod Dražinim poveljstvom
pri Doboju na prvi poziv z Ravne gore.

Naslednji govornik je bil četniški ku¬
rat

g. Tone Škulj.

Spominjal se je dni, ki jih je preživel
med četniki, zatem pri vaških stražah in
pozneje kot domobranec. Povedal je, da
mu je g. direktor Orehar zaupal dušno
skrbstvo za slovenske četnike. Odločno
je nastopil proti vsem razdiralcem emi¬
grantske skupnosti ter opozarjal na dol¬
žnost vseh, da nadaljujejo delo za idejo
bratstva in enakosti ter medsebojne kr¬
ščanske ljubezni,

Med tem je prišel na spominsko pro¬
slavo tudi pravoslavni

protopresbiter Radojica Popovič

Tudi on se je zahvaljeval vsem, ki so
pripravili to spominsko proslavo ob 10.
letnici smrti grala Draže Mihajloviča in
njegovih junakov. G. Oreharju se je tu¬
di zahvalil za njegove lepe misli, izra¬
žene v dop. pridigi, na katere so ga
opozorili njegovi sorojaki. Končno je po¬
lagal vsem na srce krščansko ljubezen,
ki naj bi vladala med vsemi, da bomo
lažje prenašali težave, ki so združene z
emigracijo. Tako edini bi potem tudi nu¬
dili večjo oporo trpečemu narodu v do¬
movini.

Po govoru protopresbiterja Radojice
Popoviča so udeleženci spominske pro¬
slave preostale popoldanske ure prebili
v prijateljskem razgovoru.

V nedeljo dne 22. julija ob 10. uri
dop. bo pa parastos za generala Dražo
Mihajloviča in njegove četnike v dvora¬
ni Sirio-Libanes v ulici Juncal 857 v Bs.
Airesu.

* Ht ❖

Na nedeljski spominski proslavi v Mo¬
ronu sta gg. dr. Slobodan Kujačič in g.
Šime Lovrič izročila g. direktorju Ore¬
harju tudi prispevek 3.600 pesov, ki sta
jih zbrala med udeleženci proslave za
slovensko hišo. Za darilo se je g. direk¬
tor Orehar obema lepo zahvalil.

Gallusov koncert v Maža hotelu

Pod okriljem Visoke šole za gospo¬
darstvo, Rio Bamba 1227 v Buenos Aire¬
su, je v četrtek 12. julija zvečer Gal¬
lus priredil koncert, na katerem je po¬
leg Bacha, Galllusa-Petelina, Ingegne-
rija, de Victoria prepeval slovenske pe¬
smi naslednjih komponistov: Vrabca,

Mirka, Lajovica, Adamiča, Tomca, Ki¬
movca in šijanca ter Marolta. V prostor¬
ni dvorani enega najlepših buenosaire-
škin hotelov, ki je obenem tudi hotel
najvišje kategorije, so se ob pričetku
koncerta zbrali številni povabljeni go¬
stje, od katerih je pretežna večina pri¬
padala podpornikom, predstavnikom in
profesorskemu zboru Visoke šole ter
njih prijateljskim družinam. Koncert je
bila namreč v prvi vrsti namenjen tu¬
kajšnjim domačinom, katerim je vod¬
stvo Visoke šole hotelo posredovati naj¬
lepše bisere slovenske glasbene kulture.
Med odličnimi osebnostmi so bili med
drugim: Dr. Francisco Valsechi, dekan
Visoke šole za gospodarstvo, univ. prof.
ter član Gospodarske akademije znano¬
sti, eontador civico A. Fuerkorn (j), di¬

rektor študija na Visoki šoli za gospo¬
darstvo ter univ. prof., dr. Cesar H. Be-
launde, prof. Visoke šole za gospodar¬
stvo in prof. na vseučilišču, Basilio Se-
rano, profesor na tej šoli, dr. Guiller-
mo Bravo, prav tako prof. na tej Viso¬
ki šoli, ing. Garcia Mata, dr. Vidal Če¬
rin, upravnik Narodne banke in dr. Jor¬
ge Mac Donall, sodnik sodišča za delo.

Za to koncertno prireditev je vodstvo
Visoke šole za gospodarstvo izdalo lič¬
no koncertno knjiživo, v kateri ni sa¬
mo povedano javno zahvala Gallusu in
njegovemu dirigentu dr. Savellliju za
izkazano pripravljenost nastopa, pač
pa tudi prikazana v zgoščeni obliki pot
slovenskih pevskih zborov v Avstriji in
Italiji ter ustanovitev Gallusa v Ar¬
gentini. Poudarek je zlasti na dejstvu,
da so zbori nastajali v vrstah protiko¬
munističnih emigrantov in da danes v
svetu ohranjajo lepoto slovenske pesmi.
Poleg navedb glavnih koncertov, ki jih
je Gallus priredil v Buenos Airesu, ra¬
dijskih nastopov je vodstvo Visoke šole
v tej knjižici tudi ponatisnilo'vrsto ocen

AHGENTSNA

V predsedniški rezidenci v Olivosu je
predsednik gral Aramburu imel sestanek
z generali Bengoa-om, Urango in Seiio-
ransom. Navzoča tudi bila poveljnik
mornarice kontraadmiral Rial in pred¬
sednikov pobočnik. O sestanku ni bilo
izdano nobeno uradno poročilo. Eden od
nemških listov v Bs. As. je pa vedel po¬
vedati, da je predsednik gral Aramburu
ob tej priliki navedenim generalom spo¬
ročil, da bo vlada v celoti izvedla svoj
načrt in od ciljev osvobodilne revolucije
ne bo odstopila.

Na Palermu v Bs. Airesu so te dni od¬
prli običajno vsakoletno mednarodno
razstavo plemenske živine. Na otvoritev
razstave je prišel predsednik general
Aramburu s podpredsednikom kontraad¬
miralom Rojasom. Zbrana množica naro¬
da je oba navdušeno pozdravljala. Raz¬
stavo je odprl zvezni minister za kme¬
tijstvo, ki je napovedal tudi novo zako¬
nodajo za pospeševanje in zboljšanje
kmetijstva ter živinoreje v Argentini.
Naslednje dni so na razstavi začeli s
prodajo nagrajene plemenske živine,
tkzv. “campeonov”. Tako je bil mlad bik
pasme Shorthorn prodan za izredno vi¬
soko ceno 240.000 pesov.

V nedeljo je potekel rok za prijavo
sprememb bivališč volilcev za sestavo
novih volilnih imenikov. Sodijo, da je bi¬
lo v celi republiki prijavljenih nad 2 mi¬
lijona sprememb.

Vojaške oblasti v Mendozi so dale za¬
preti 72 oseb, ki so pripadale teroristič¬
ni skupini, ki je v zadnjem času izvršila
več nasilnih dejanj. Vsi ti ljudje so širili
tudi propagando za prejšnji režim. Iz
istih razlogov so oblasti zaprle nekaj lju¬
di tudi v San Juanu. Preizkava je ugo¬
tovila, da so pri povzročanju nasilnih de¬
janj imeli vmes svoje prste tudi komu¬
nisti.

V Bs. Airesu in v Washingtonu so izto-
časno objavili sporočilo, da je Argentina
postala članica Mednarodne banke za po¬
moč in za pospeševanje gospodarstva.

Argentina je v zadnjih dneh doživela
dve hudi letalski nesreči. V kraju Mon-
te de los Gauchos v provinci Cordoba je
še iz nepojasnjenih vzrokov strmoglavi¬
lo potniško letalo Douglas DC-3. 14 pot¬
nikov ter 4 člani posadke so pri nesreči
izgubili življenja. Nesreča se je zgodila ob
1/4 na 8. uro zjutraj, letalo je pa bilo na
poletu iz Bs. As. v Tucuman. Druga ne¬
sreča se je istega dne zgodila nad Mo-
ronom pri Bs. As. Tu sta se v zraku ma¬
lo zadela dva lovca na reakcijski pogon,
ki sta izvajala vaje visoko v zraku. Pi¬
lotoma se je posrečilo skočiti iz letal, ki
sta nato treščili na tla. Eno letalo je
zgrmelo nad del bolniškega poslopja,
drugo pa na neko leseno hišo. Pri tem
je bilo več oseb ubitih, več pa tudi ra¬
njenih.

Vlada je objavila statut za province
Formosa, Neuquen, Rio Negro, Chubut
in Patagonia.

Vlada je odobrila načrt Stanovanjske
komisije za postavitev 5.000 stanovanj¬
skih hiš v tkzv. “siromašnih buenos-
aireških predelih”. Za postavitev teh hiš
je že določen kredit 250 milijonov pe¬
sov. Za zgraditev prvih 1200 hiš so ob¬
lasti že razpisale licitacije.

Oblasti so izdale odhodno dovoljenje
za skupino oseb, ki so bile zapletene v
zadnji upor v Argentini in so se zatekle
na veleposlaništvo republike Haiti. Med
temi je bil tudi biv. general Tančo.

Prvak demokratske stranke dr. Vi-
cente S. Lima je zanikal vse časnikarske
novice, da ima namero z generalom Ben¬
goa-om ustanoviti novo stranko. Povedal
pa je, da je dobil od 40 funkcionarjev
prejšnjega režima pismo, v katerem ga
isti naprošajo za posredovanje, da bi bili
izpuščeni na svobodo. Dr. Lima je dejal,
da je to pismo pokazal predsedniku re¬
publike. V zvezi s tem je omenil, da je
jasno, da nosilca prejšnjega režima in
njegovih ministrov ter vidnejših funk¬
cionarjev ni mogoče izpustiti brez kazni,
za ostale pa on predlaga amnestijo.

Upravnik vojaške tovarne za izdelo¬
vanje letal v Cordobi je izjavil, da vod¬
stvo podjetja, v katerem je zaposlenih
9.000 delavcev in nameščencev, preuču¬
je možnost zvišanja produkcije v obra¬
tu. Napovedal je, bo tovarna v krat¬
kem začela izdelovati nove tipe moder¬
nih letal po patentu, ki ga je dobila iz
Severne Amerike.

o Gallusu, kakor so izšle v tukajšnjih
listih.

Z nastopom samim je Gallus ponov¬
no ponesel sloves naše pesmi v veliki
svet, s knjižico pa, izdano ob tej prili¬
ki, bo premnogih ljubiteljem lepe pe¬
smi ostal trajno prikazan napor svobod¬
nih ljudi na svobodni zemlji v tujini.

Buenos Aires, 19. VII. 1956

SVOBODNA SLOVENIJA

Stran 3.

Ilovice vz SCot>esiš£e~

V zvezi s preosnovo obvezne osemlet¬
ne šole v zvezni komisiji za šolsko re¬
formo razpravljajo tudi o materialnem
stanju šolstva. Po stat. podatkih je v
Sloveniji 1167 osnovnih šol. V šolske
namene je bilo zgrajenih 924 poslopij,
med tem ko so ostale zgradbe služile
pred časom drugim namenom. Nekatere
izmed njih so prezidali, da sedaj za si¬
lo ustrezajo potrebam šole. 81 šol je še
vedno v zgradbah, ki so bile sezidane
med leti 1750-1850, nadalnjih 371 šol
je v stavbah, ki so stare od 50-100 let,
vse ostale šole pa so bile zgrajene v tem
stoletju in sicer 278 med leti 1900 do
1918, 162 med leti 1918 do 1945 in 80
od leta 1945 naprej. Več kot 70% šol
ima dvorišče in vrtove, 20% osnovnih
šol še vedno nima elektrike, 65% šol pa
je brez vodovoda in uporabljajo vodnja¬
ke ali kapnice, 76% šol je v naseljih,
ostale pa so izven njih.. Telovadnice ima
7% šol.

Slovenec Franjo Hvastja je kot bari¬
tonist že več let prvak bratislavske o-
pere. Po šestnajstletni odsotnosti iz do¬
movine je nedavno gostoval v ljubljan¬
ski operi ter je pel naslovno vlogo v
Verdijevem Rigolettu.

Za predsednika komisije za telesno
kulturo je imenovan Milko Goršič, član
izvršnega sveta, za v. d. sekretarja se¬
kretariata za industrijo in obrt ing.
Ludvik Kremžar, sekretar za splošne
gospodarske zadeve in za sekretarja
.sekretariata za kmetijstvo in gozdar¬
stvo ing. Tine Mastnak.

Lepa Vida je nov slovenski balet. Po
idejni zamisli koreografa Pina Mlakai'-
ja je zanj napisal glasbo Vilko Ukmar.

V Ljubljani je bila nedavno retrospek¬

Ne pozabite:

Naslov Svobodne Slovenije je od
1. avgusta 1956
RAMON L. FALCON 4158
Buenos Aires
in ne več
Victor Martinez 50

PROSLAVA VIDOVEGA DNE

V soboto dne 7. julija 1956 so Sokol¬
sko društvo, Društvo Edinost ter jug.
folklorna skupina priredili lepo spomin¬
sko slavnost. Bila je v Jugoslovanskem
domu na Dock Sudu. Po odigrani argen¬
tinski narodni himni in himni Bože prav¬
de jo je začel g. Miloš Prelog, starosta
Sokola v Argentini. V jedrnatem govoru
.je proslavljal zgodovinski dan iz srbske
narodne zgodovine ko so iz poraza na
Kosovem polju Srbi črpali vero in moč
za poznejše osvobodilne boje.

Sledile so točke lepo naštudiranega
programa. Lepi hercegovski narodni ple¬
si in pesmi so zadivile vse navzoče. Du¬
hovitega .Štefka iz domovine je podal g.
Holy z vso njemu lastno originalnost¬
jo. Lep program so zaključile zgodo¬
vinske recitacije in alegorična skupina.

Po sporedu se je razvila prijetna za¬
bava. Za lepo glasbo je odlično po¬
skrbel g. prof. Drago Cimperšek s svo¬
jim orkestrom.

tivna razstava akad. slikarja Gojmirja
Antona Kosa v počastitev njegove 60
letnice rojstva.

Umrli so. V Ljubljani: Ignac Kvas,
knjigovez v p., Maks Bernik, upok.,
Ema Braz, roj. Rustja, Janez Završan,
dijak, ing. Alojzij Trček, univ. docent
in Franc Štirn, pos. in trgovec v Šent¬
janžu, Antonija Pogačnik, roj. Smre¬
kar v Koroški Beli, Marija Gulič v Sliv¬
nici pri Celju, Marija Potokar v Šmar¬
ju pri Ljubljani, s. Erzilija Pavla Oblak,
šolska sestra v Škofji Loki, Alojzij Kosi,
katehet v p. v Šoštanju, Anton Kraše¬
vec v Domžalah, Marija Eberlinc v Pe¬
trovčah, Anton Tomelj, zlatomašnik in
župnik v p. v Mengšu, Julijana Tram-
šak, roj. šteh, poš. in trgovka na Je¬
senicah, Anton Ogrin, stavbenik v
Škofji Loki in Terezija Mulej v Celju.

V Podljubelju na avstrijski strani so
se se predstavniki slov. vlade in koroške
deželne vlade sporazumeli, da je tre¬
ba čim prej začeti z zaščitnimi tehnič¬
nimi deli in urediti sistem odvajanja
vode v Ljubeljskem predoru, ki je bil v
glavnem zgrajen med vojno. Sodijo, da
bodo lahko predor izročili prometu že to
leto, najkasneje pa prihodnje leto.

Slovenski tenorist Leopold Polanec je
v let. sezoni angažiran kot solist sa¬
rajevske opere. Glasbena kritika nava¬
ja, da je doslej nastopil z odličnim u-
spehom v Trubadurju, Zajčevi operi Ni¬
kola Šubic Zrinjski in kot "VVerther v
istoimenski Massenetovi operi.

Edvard Kocbek je pripravil za tisk
novo obsežno pesniško zbirko “Prevod
iz groze”.

V Ljubljani je založba Mladinska
knjiga izdala nanovo Župančičevega Ci¬
cibana. Da bi pri komunističnih gospo¬
darjih ne bilo nobene spodtike, je založ¬
ba v zbirki izpustila vse pesmi, v kate¬
rih je Župančič uporabljal religiozne
motive in izraze. Zaradi tega je med
slovenskimi kulturniki nastala polemi¬
ka. Eni odobravajo tako postopanje za¬
ložbe Mladinska Iknjiga, drugi ga pa
zelo obsojajo. Med slednjimi je to sto¬
ril na posebno oster način slavist Du¬
šan Pirjevec, ki je znan po svojem so¬
cialističnem prepričanju. Pri takem
stanju stvari, je v zadevo posegel “vr¬
hovni čuvar” čistosti komunistične ideo¬
logije Ivan Potrč ter je osebno odgo¬
voril Dušanu Pirjevcu. Pravi, da so tu¬
di pri izdaji Ugank ob pesnikovem so-

glašanju izpadle take uganke kakor
“Mašnik s kadilnico”, “Monštranca”
Itd. V svojem besu nad Pirjevčevo kul¬
turno “desviacijo” mu očita, “da pole-
mikov duh še vedno pota k Bogu razo¬
deva”.

V Ljubljani je bila razstava učbenikov
in učil tujih jezikov, zlasti francoščine in
angleščine. Z njo je bil prikazan sodoben
način poučevanja odn. učenja tujih jezi¬
kov. Ob tej priložnosti je bila tudi retro¬
spektivna razstava slovenskih učbenikov
francoščine in angleščine. Razstavljen je
bil prvi slovenski učbenik frane. jezika,
ki ga je spisal Lh’mond, prav tako učbe¬
nik, ki *ga  je pripravil Valentin Vodnik
in ki so ga uporabljali na šolah v Slove¬
niji vse do leta 1909. To leto je izšel nov

učbenik francoščine, ki ga je pripravil
Friderik Ivančič. Iz tega je razvidno, da
ima francoščina že tradicijo v slov. šo¬
lah, medtem, ko je bila angleščina uve¬
dena kot neobvezen predmet šele leta
1939/40.

Na plenumu Ribiške zveze Slovenije
so razpravljali o vseh problemih ri¬
bištva in ribogojstva v Sloveniji. Ugo¬
tovili so tudi, da pride v Sloveniji na
enega prebivalca letno komaj 10 dkg
sladkovodnega ribjega mesa, v Jugo¬
slaviji pa 1 kg. V tem pogledu je Jugo¬
slavija v svetovnem merilu na predzad¬
njem mestu. To stanje se je v zadnjem
času začelo popravljati. Na zborovanju
so tudi ugotavljali, da nenehno nihanje
vode, ki jo povzročajo s svojim obrato¬
vanjem hidrocentrale na Dravi in Savi,
katastrofalno vplivajo na ribe, zlasti na
ribji mladež. Pri vsakem izprtju vode
pogine na suhem veliko število rib v o-
beh rekah.

Za predsednika univerzitetnega sveta
v Ljubljani je bil določen dr. Franc Ho¬
čevar, predsednik Vrhovnega sodišča
LRS.

Selitev iz  V. Martinca

V eni zadnjih številk Svobodne Slove¬
nije smo sporočili, da bo treba še ta
mesec izprazniti hišo na Victor Marti¬
nez 50, ker jo bodo porušili zaradi zida¬
ve farne dvorane in farne šole. Selitev
uredništva Svobodne Slovenije, Društva
Slovencev, uredništva in uprave Duhov¬
nega življenja ter Oznanila kakor tudi
vseh organizacij in ustanov, ki so imele
svoj sedež na Victor Martinez 50, bo
izvršena do konca tega meseca.

Naslov Svobodne Slovenije in omenje¬
nih organizacij ter ustanov od 1. avgu¬
sta naprej je

Ramon L. Falcon 4158, Buenos Aires

Za vsa ta društva so na Ramon L.
Falconu 4158 že začeli postavljati za¬
časne prostore. V njih bodo tako dolgo,
dokler stranke ne bodo izpraznile stano¬
vanjske hiše. Kakor hitro bo hiša praz¬
na, dobo začeli z zidanjem dvorane.
Zanjo bodo porabili ves material iz za¬
časnih prostorov.

za razvedrilo svojih funkcionarjev pla¬
čati blizu devet milijonov dinarjev.

Vsak teden ena

DOLENJSKA ZDRAVICA ...

So ptičice zbrane, v planinco lete,
tam dol na Dolenjskem je zdravje
moje.

Le zbud se, le vstani ti mrzli
Gorenje,

boš videl kaj dela Dolenje.

Poseka, oklesti, pripravlja si les,
ga v butare veže, ravna si ga
vmes,

na voz ga naklada, živinca pelja,
a njemu pa srce igra.

Je hramček odprt in pripravljen je
mož,

veselo gre v goro, nabrusi si nož,
priklene se k trti in pravi:

"Svet križ,

da dobro v jesen obrodiš!"

On ima korajžo, zavriska na glas,
gre piti ga v hramček, če zunaj je
mraz,

premišlja, kako bi hranljivo živel,
da bi še na jesen imel.

Iz mariborskega okraja je lani poto¬
valo v inozemstvo, v glavnem na graški
in dunajski velesejem, nad 600 funkcio¬
narjev v raznih podjetij, ki so morala

Prirodoslovno-matematično-filozofska
fakulteta v Ljubljani si namerava posta¬
viti lastno zgradbo na Aškerčevi cesti
nasproti Tehnični srednji šoli.

Slovenci v Argentini

BUENOS AIRES

V današnji številki zaključuje¬
mo objavo de Wohlovega romana
"Zemlja je ostala za nami".

Kot smo že napovedali bo Svo¬
bodna Slovenija sedaj začela ob¬
javljati sloviti Werflov roman "Pe¬
sem o Bernardki". Z objavo bomo
začeli dne 2. avgusta t. 1.

Opozorite na to vse tiste, ki še ni¬
so naročeni na Svobodno Slovenijo,
da si jo takoj naroče!

OSEBNE NOVICE

f Marija Remec. Iz domovine je pri¬
šlo žalostno sporočilo, da je dne 29. ju¬
nija 1956 umrla zjutra j v Kosovski
Mitroviči pri svojem sinu p. Bogumilu,
tamošnjem kat. župniku ga Marija Re¬
mec, roj. Debevec. Njeno truplo so po¬
ložili na mrtvaški oder v kat. cerkvi,
odkoder je bil pogreb na železniško po¬
stajo. Od tu so njene posmrtne ostanke
prepeljali v Ljubljano, kjer je imela iz¬
redno lep pogreb dne. 5. julija t. 1. Po¬
grebni sprevod sta vodila na pokopališče
pri Sv. Križu gg. dr. Joža Pogačnik in
dr. Vilko Fajdiga ob asistanci dveh je¬
zuitov in dveh lazaristov.

Pok. ga Remčeva je bila znana slo¬
venska javna delavka. Zlasti se je udej¬
stvovala v Krščansko soc. ženski zvezi,
pri Vincencijevi konferenci ter pri vseh
pripravah za razne prireditve kat. aka¬
demikov in starešin. V zakonu s pok.
ravnateljem Bogumilom Remcem si ji je
rodilo 5 otrok, jezuit p. Bagumil, ga Ve¬
ra, por. dr. Debeljak, akad. slikarica
gdč. Bara in gdč. Vlada. Hčerka Mara je
pa umrla. Je bila sestra pok. Msgra dr.
Jožeta Debevca in pok. Jake Debevca,
lastnika in izdajatelja Ameriške Domo¬
vine. Še sedaj ima tri žive brate, od ka¬
terih sta dva doma, eden je pa v Se¬
verni Ameriki.

Po odhodu svojega pok. moža ter hče¬
ra gdč. Bare in gdč. Vlade v emigraci¬

jo je ostala s svojo hčerko gospo Vero
in njenimi otroci v Ljubljani ter je mo¬
rala prenašati nešteta pregajanja in po¬
nižanja s strani komunistov. Ko je pa
ga Vera dobila dovoljenje za odhod v
Argentino k svojemu možu dr. Tinetu
Debeljaku, se je pok. Remčeva gospa
preselila iz Ljubljane k svojemu sinu
p. Bogomilu v Kosovko Mitroviqo. Pri
njem je bila vse do svoje smrti, ko je
po dobrem letu in pol sledila svojemu
pok. možu na drugi svet.

Pok. ga Remčeva je znana tudi kot
pisateljica dobrih kuharskih knjig. Ta¬
ko je spisala Varčno kuharico, ki je pri
Jugoslavanski knjigarni doživela dve iz¬
daji. Pri Mohorjevi družbi je izdala
Mohorjevo kuharico, ki je prav tako iz¬
šla v dveh izdajah. Med vojno je izda¬
la kuharsko knjigo Kuhaj dobro, stalno
pa pripravljala kuharske recepte za Mo¬
horjevo Mladiko in za Domoljuba. No¬
vo izdajo svoje kuharske knjige je pa
pri pripravljala prav v zadnjih mese¬
cih pred svojo smrtjo.

Naj počiva mirno v domači slovenski
zemlji, sinu p. Bogomilu ter njenim
hčerkam, ki žive med nami v Argentini,
ge Veri, por. dr. Debeljak, gdč. Bari in
gdč. Vladi pa izrekamo ob hudem živ-
ljenskem udarcu naše iskreno sočutje
in sožalje!.

RAMOS MEJIA

Dne 15. julija 1956 je krajevni odbor
DS v Ramos Mejia priredil svoj V. pro¬
svetni večer. Naj bi bil kakršen koli
že spored in uspeh tega večera, tako
važen prav gotovo ne bi bil, da bi se ga
moralo še posebej omenjati. Je nekaj
drugega, kar je treba zabeležiti in pou¬
dariti: ta večer je v ciklu prosvetnih
prireditev DS . izvajala SFZ. Skioptične
slike o lepotah slovenske zemlje. Fantje,
s svojimi napravami, s svojim spore¬
dom, s svojim članstvom in s svojo
požrtvovalnostjo. Prav zaradi tega
iskrenega in nesebičnega sodelovanja
dveh organizacij pa je ta večer izredno
važen, kajti dokazal je, da je svobodno
in plemenito sodelovanje nas vseh, kar¬
koli in v katerikoli organizaciji smo,
vedno možno in ne samo za to ali ono
združenje, ampak za nas vse, za vso slo¬
vensko skupnost, vedno koristno. Zato:
DS in SFZ iskrena hvala! Ne samo za
iep prosvetni večer, ampak predvsem za
nauk, da razumevamo potrebo časa:
združeni, v medsebojnem bratstvu in
spoštovanju, dosegamo uspehe. Odbor
SFZ, ki predstavlja svoje članstvo, je
dokazal, da naša mladina ustvarja nov
čas: ne išče sebe in svoje “firme”, am¬
pak sodeluje in dela za skupnost. š.A.

Zakaj naši rojaki vedno v večjem šte¬
vilu nalagajo svoje prihranke po posre¬
dovanju F. in J. Krištof?

Zato, ker jih že triletna izkušnja uči,
da so naložbe varne, izplačila točna in
obresti visoke.

France in Janez Krištof, 25 de Mayo
533—3? CAPITAL. T. E. 31-6435.

CIUDADELSKI ODER

Nedelja, 29. julija, ob 18. uri
Ivan Cankar:

KUM J NA BETAJNOVI

IGRAJO: Perharič, Blejčeva, Urh, Zajčeva, Kastrevc, Grumova,
Češarek, Novak, Fink, Oman, Štefančič, P. Kastrevc,
Miklavec, Niko.

Režiser: I. Špeh; Scenograt: V. Petkovšek.

VSTOPNICE: v predprodaji v Ramos Mejii,
Avenida DE MAYO 693 — T. E. 658 - 4026

LOUIS DE WOHL (65)

Zemlja je ostala za nami

Marmon je zamolklo zarenčal, potem
pa se pognal, šklepetajoč z zobmi in o-
pletajoč z rokami, ves besen proti Pra-
nuju. Zemljani so se v hipu umaknili
v ozadje. Na Marmonu ni bilo nič več
človeškega. Podoben je bil steklemu psu,
čigar zobje so se kot se je zdelo zajedli
v pernato Pranujevo telo. Kovinsko je
zazvenelo :— Pranu je z vso naglico na¬
pravil neko kretnjo, a bilo je že pre¬
pozno. Marmonovi prsti so obrnili plo¬
ščo na brogosu, ploščo, pred katero je
Boltežar tako svaril zemljane. Vsa pol¬
nost žarkov je za nekaj sekund objela
Marmona, še preden je Pranuju uspelo,
spet obrniti ploščo v pravo smer.

Marmonove roke so omahnile, začel
se je tresti po vsem telesu in padel.
Chris mu je hotel priskočiti na pomoč,
a hitri Pranujev poseg ga je prikoval,
kjer je bil.

Kar se je potem zgodilo, je bilo tako
grozno, da je Maksina vsa v joku skrila
obraz v Chrisovem naročju.

Še vedno se tresoče Marmonovo telo
se je pričelo krčiti — bilo je, kakor da
bi ga polil z uničujočo, vse razjedajočo
tekočino. In razjedanja ni bilo konca,
dokler ni od vsega Marmona ostala
drobna peščica neznane snovi, ki se je
še vedno zmanjševala. Niti košček ni

ostal cel. Na koncu vsega je iz izginulih
ostankov švignil droben dim, kakor ob
ugasu sveče.

Chris je pogledal v smeri odhajajoče¬
ga dima proti oknu in tako opazil po¬
rajanje jutranje zarje.

Podzavestno je pogledal na uro. Ma¬
lo po šesti je bilo. štirje divu so stali
nepremično kakor zgodovinski kipi z ne¬
kega drugega sveta. Kakor je mogel u-
gotoviti v naglici, se Pranu ni zgodi¬
lo ničesar, čeprav Marmonovemu napa¬
du ni nudil nikakega odpora, razen o-
ne male kretnje v trenutku, ko je Mar¬
mon segel po brogosu. Sedaj je sprego¬
voril s trudnim glasom:: “Divu odhaja¬
jo.”

V tem je Chris zaznal, kaj mu je sto¬
riti. “Fanu si ni nakopal krivde nase,”
je slovesno izjavil; “ubog človek sem sa¬
mo in nikak prerok, a upam si danes
reči: Noben Pranu na Tri-Fanu ne bo
nikoli dosegel večje zmage! In zadnje,
kar so divu na zemlji videli, ne sme biti
pravkar doživeta nesreča in groza, am¬
pak najlepše, kar imamo. Prosil bi zato
divu, naj me počakajo pred hišo — a ta¬
ko, da jih ljudje ne bodo mogli videti.”

Odprl je vrata in .stopil ven. Maksina,
C. B. in Brandeis so šli za njim.

Stari Philbeam je trdno spal v svojem

naslanjaču. Čudovit mir je vladal, vse
je bilo tiho.

Po prstih so stopili iz sobe, pohiteli
po hodniku in se z dvigalom popeljali
v pritličje. Ko so se pojavili na hišnih
vratih, so zaslišali Pranujev glas:

“Mi smo tukaj.”

C. B. jev Cadillac je stal na svojem
običajnem mestu.

“Ali hočete sami šofirati, C. B.?” je
vprašal Chris.

“C. B. se je pripravljal, da bi nekaj
vprašal, pa se je premislil in se brez
besed vsedel za volan. Brandeis, Maksi-
na in Chris so se posedli v vozu.

“Prosim divuje, naj sledijo temule vo¬
zilu,” je dejal Chris.

“Počasi vozite, prosim, C. B. •— kajti
brogo dovoljuje največjo hitrost petin¬
dvajset kilometrov na uro.”

“Toda — v katero smer?” je končno
vprašal C. B.

“Obrnite na desno, prosim, ob izho¬
du iz tovarne, komaj dva kilometra da¬
leč se bomo peljali.”

Med tako kratko vožnjo nihče ni spre¬
govoril besede.

“Tukaj,” je dejal Chris, C. B. pa je
ustavil. Izstopili so.

Skromna predmestna cerkvica je zra-
stla pred njihovimi očmi. V poltemi se
jim je zdela skoraj večja, kot je v res¬
nici bila.

“Pranu”, je dejal Chris z jasnim gla¬
som, “dejal sem, da nas Bog-človek ni

zapustil, da je še vedno med nami, za
vsakogar, kdor vanj veruje in hoče pri¬
ti k njemu. Tole je eno izmed njegovih
bivališč na zemlji. Ne vem sicer, kaj bo¬
do zmogle oči divujev tukaj videti, vem
pa, kdo tukaj prebiva.”

Vstopil je in vsi drugi so mu sledili.

Chris je dobro poznal to skromno, u-
bogo cerkvico. Tudi patra Quinna, ki je
redno vsako jutro ob šestih opravljal
slovesno daritev. Pater Quinna je bil
majhen, star mož, kratkih sivih las, ko¬
likor jih je še imel okrog glave, sicer
pa je bil na sredi glave plešast. Kot
strežnik mu je pri daritvi pomagal eden
izmed delavcev Armitagevih tovarn.
Šest ali sedem drugih delavcev in urad¬
nikov je sedelo osamljenih v klopeh,
raztreseni na več krajih, kakor zvezde
na nebu. V tišini prostora je bilo sli¬
šati mrmrajoči postarani glas patra
Quinna. Tu pa tam je malce pokašljal.
Morda je bilo prvič, da so prebivalci dru¬
gega planeta prisostvovali prastari in
vedno novi daritvi? Sveti kruh je bil
zlomljen in Chris je pozabil na vse, tu¬
di na divu.

Šele tedaj, ko je pater Quinn s počas¬
nimi starčevskimi koraki odšel proti za¬
kristiji, se je dvignila drobna skupina
vernikov. Zunaj so štirje zemljani po¬
čakali, da so se ostali verniki razšli. Ne¬
bo je bilo že precej svetlo.

“Am prebiva na Tri-Barki,” je zado¬
nel globoki glas Pranuja.

“Število njegovih domov na zemlji
gre v stotisoče,,” je razlagal Chris, “in
sleherno uro dvigajo posvečene roke
kjer koli na zemlji telo Boga-Človeka.
Nismo pozabljeni in kljub vsemu tudi ne
izgubljeni.”

“Vračamo se bolj bogati,” je dejal
Pranu,” “bolj bogati, kakor pa če bi vse
zaklade zemlje odnesli s seboj. Sedaj
šele razumem, da je to bila zmaga in ne
odpoved, kajti v odpovedi je ležala zma¬
ga. Am sam nam je povrnil s pogledom
na nas. Začel se je nov dan, in ne samo
za zemljo.”

“Hvaležni smo iz srca,” je zadonel
drug glas in Chris je spoznal Boltežar-
ja.

“Kako čudovito”, je smeje se dejal
Chris “ko še nismo poznali pravih
imem prvih treh divu, ki smo jih sreča¬
li, smo jih sami krstili za Boltežarja,
Gašperja in Miho, z imeni treh modrih
kraljev kraljevskih modrecev, ki so se
kot prvi podali na pot iz oddaljenih de¬
žel, da bi Bogu-Človelcu, tedaj še drob¬
nemu detetu, izkazali dolžno čast.”

“Zelo radi vas imamo!” je nenadno
vzkliknila Maksina.

“To je najlepša beseda za slovo,” je
odvrnil Pranu.

“Ne vem, ali se bomo še kdaj videli,”
je dejal Chris, “razen pri Amu, ko se bo
steklo naše življenje. Ne vem, kakšna
bo bodočnost Tri-Barke, kajti Am-ba
Om-bal še ni mrtev. On je samo Uničil

Stran 4.

SVOBODNA SLOVENIJA

Buenos Aires, 19. VII. 1956

SLOVENCI P O SVETU

USA

Občni zbor Slovenske šole pri sv. Vidu
v Clevelandu je bil 26. maja, zaključek
šolskega leta pa 9. junija. Pred občnim
zborom so otroci podali nekaj pevskih
točk, deklamacij in rajalnih nastopov, za
nameček pa še igrico “Luknja v prtu”.

V Cleveland sta dopotovala: Iz Ljub¬
ljane g. Rudolf Kolarič k svoji ženi Ma¬
rj: in sinu Rudolfu, g. Stanko Osenar pa
k svoji mami Albini.

Slovenci v Mihvaukee, v državi Wis-
consin, so imeli spominsko proslavo za
padle slovenske protikomunistične borce
dne 30. maja. V cerkvi sv. Janeza je bi¬
la najprej maša, nato pa v cerkveni dvo¬
rani spominska proslava.

Dramatsko društvo Lilija v Clevelan¬
du je pripravilo materinsko proslavo.
Otroci so se spominjali svojih mater s
pesmimi, deklamicijami, 1  simboličnimi
vajami in kratkimi prizorčki. Vsa prire¬
ditev je bila pod naslovom “Iz življenja

moje matere”. Družina, ki zraste iz zi¬
beli, ki jo ziblje mati, spremlja materi¬
no zgodbo skozi vesele in bridke dni. Ka¬
rel Mauser v svojem poročilu o njej pra¬
vi: “Zibel z velikim rdečim srcem, pre-
čute noči, skrb za kruh in zdravje, mla¬
dost, očetova smrt, ki mu sinek piše pis¬
mo na fronto, vse se je lepo zlijalo s
teletom, ki je uvajal v posamezne prizo¬
re na odru. Kratki pozdravi otrok, har¬
monikarji in harmonikarice, petje, otro¬
ški kvartet, vse je bilo tako pestro, da
so vsi z zanimanjem lovili besede in mi¬
sli, ki so vrele iz mladih src. Posebno
toplo so vsi pozdravili petje slovenske¬
ga okteta pod vodstvom g. Riglerja. Z
eno besedo: lepa materinska proslava.”

Pevski zbor “Triglav” je imel v Cleve¬
landu koncert slovenskih pesmi. Po kon¬
certnem programu je zbor lepo podal
spevoigro “Srce in denar”, ki jo je spi¬
sal Grivški, uglasbil pa Vinko Vodopi¬
vec.

F © T W  S

Sovjeti so v zadnjem času razvili v
Argentini živahno propagando za vrni¬
tev Rusov v domovino. Obljubljajo jim
zemljo in hišo. Propaganda je bila psi¬
hološko dobro pripravljena ter je komu¬
nističnim vabam nasedlo že nad tri ti¬
soč Rusov ter Ukrajincev in tudi neko¬
liko Poljakov. ,Za vrnitev domov so se

U Ž N ® § T

priglašali ljudje, ki so tu prebili že nad
dvajset let ter si ustvarili lepe domo¬
ve in nekateri tudi premoženje. S svoji¬
mi starši so odšli tudi otroci, ki so bili
rojeni že tu in so tudi argentinski držav¬
ljani.

Odhod četrtega transporta z argent
ladjo “Salta” je bil napovedan za sre-

KONGRES EVROPSKIH NARODNIH

. - MANJŠIN

(Nadaljevanje s 1. strani)

V tem' smislu smo pripravljeni za so¬
delovanje z vsemi manjšinami in po¬
zdravljamo kongres ter mu želimo obilo
uspeha, posebno pa pri delu za poglobi¬
tev medsebojnih odnosov med manjšina¬
mi.

Drugi dan je bil posvečen poročilu o
razmerah na Južnem Tirolskem. To po¬
ročilo je podal bivši predsednik Južno ti¬
rolske ljudske stranke dr. Tinzl.

Po govoru dr. Tinzla se je razvila de¬
bata, v kateri je končno g. dr. Pfeifer, —
ki je bil le gost na kongresu—, sprožil
polemiko o koroških Slovencih. Dr. Pfei¬
fer je namreč trdil, da koroških Sloven¬
cev sploh ni, da so le neki vmesni narod
“Windischer-jev”, ki nočejo nič slišati o
slovenskem jeziku in tega jezika tudi ne
razumejo, da so že zajeti v nemški kul¬
turni “krog”, ter da izvajajo Slovenci z
dvojezično šolo nad Nemci nasilje in še
podobno, kar pač beremo zopet in zopet
v gotovem nemškem tisku. Tem izvaja¬
njem je prvi odgovoril univerzitetni pro¬
fesor dr. Hikkman iz Mainz-a, ki je kot
dober poznavalec koroških razmer odloč¬
no zavrnil vse te trditve in dodal, da so
izvajanja dr. Pfeiferja najboljši in naj¬
jasnejši. dokaz, da se je nad koroškimi
Slovenci vršilo nasilje in raznarodovanje
in da je nemški narod oziroma sedanja
država dolžna, da to zgodovinsko krivico
tudi popravi.

K besedi se je oglasil slovenski za¬
stopnik dipl. trg. Janko Urank in kon¬
gresu pojasnil dejanski položaj ter po¬
udaril, da pri sedanjemu pouku sloven¬
ščine na koroških šolah o kakem nasilju
ne more biti govora. Nadalje tudi ne od¬
govarja resnici, da bi bil slovenski jezik
star komaj sto let in usiljen iz Kranjske,
kakor je to trdil g. dr. Pfeifer. Povedal
je, da je Celovec bil v letih 1860 do 1880
kulturno in posebno književno središče
celotnega slovenskega naroda, kjer so
se slovenski kulturniki zbirali okoli naj-
večje slovenske založbe, Mohorjeve druž¬
be, in okoli Janežičevega Glasnika.

Tem izvajanjem je dodal še med tem
došli zastopnik lužiških Srbov g. Krenz
svoja opazovanja v domovini, kjer so na
isti način zatrjevali, da so lužiški Srbi le
srbsko govoreči Nemci, da nimajo svoje
kulture in da so tudi vključeni v nemški
kulturni krog. IŠele dogodki druge sve¬
tovne vojne so mišljenje in gledanje
Nemcev na lužiške Srbe popolnoma spre-'
menili. Tem pojasnilom govornikov se je
pridružila tudi velika večina vseh kon¬
gresnikov.

Zadnji dan kongresa so nastopili slo¬
venski pevci iz Sel pod vodstvom č. g.
dr. Miheliča. Tujim gostom je vsebino
pesmi tolmačil prof. dr. P. Zablatnik.
Navdušenju navzočih ni bilo kraja, ko
so pevci zapeli Prešernovo Zdravico. K
uspehu zaključnega večera je mnogo pri¬
pomogel tudi č. g. Vinko Zaletel, ki je
vsem navzočim gostom pokazal lepoto
koroške zemlje v barvnih slikah.

DHAULAGIRh.


je knjiga, ki sta jo napisala
udeleženec argentinske eks¬
pedicije na Himalajo Dinko
Bertoncelj in gorniški stro¬
kovnjak dr. Vojko Arko.

Najvišji vzpon slovenske¬
ga planinca! Vztrajnost in
previdnost našega gornika!

Najlepša slovenska planin- i®lPk fMli
ska knjiga! Nepozabne sli-
Dinko Bertoncelj ke! Slovenska trobojnica na dr. Vojko Arko
višini 8000 m! Doživljaji iz

pravljičnih dežel Nepala in Indije! • Naročite in kupite pri založnici
Slov. kulturni akciji, v Dušnopastirski pisarni ali pri poverjenikih SKA.
Cena broširani knjigi 45 $, vezani 55 $.

do prejšnji teden. Povratniki so zaceli
prihajati v pristanišče v prvih popol¬
danskih urah. Vkrcavanje se je pričelo
ob treh. Pred tem je pomorska policija
pregledala ladjo. Nihče, ki ni imel urad¬
nega opravka na njej, se na njej ni smel
zadrževati. V tem času je prišel v pri¬
stanišče sovjetski veleposlanik Gregorij
Feodorovič Resanov. Eden od časnikar¬
jev ga je vprašal, čemu odhajajo ti lju¬
dje v Rusijo. Sovjetski dipl. predstav¬
nik mu je odvrnil “da odhajajo z name¬
nom, da bi našli srečo”. Sovjetski diplo¬
mat si je nato v spremstvu kapitana la¬
dje Vujosevicha ogledal ladijske prosto¬
re.

V času, ko so povratniki za Rusijo
vstopali na ladjo, so se začele v prista¬
nišču zbirati tudi skupine ruskih in u-
krajinskih protikomunistov. S seboj so
imeli tudi 2 avtomobila z glasnogovorni-
ki. Nosili so tudi velike napise: “V po¬
znanju ljudje umirajo za svobodo, vi jo
pa dajete brez vsakih posledic”, “Ži¬
vela svobodna Rusija brez komunizma,
brez kolhozov in brez koncentracijskih
taborišč”, “Recite, zbogom svoboda”,
“Stalin je že proglašen za sovražnika
ljudstva, naj mu slede še drugi”, “Ro¬
jaki, ne zamenjajte svobodne dežele z
deželo suženjstva”, “Edina vaša rešitev
je .še beg iz ladje”/ “Ne pozabite,
1.600.000 ljudi je leta 1953 po zaslugi
Hruščova umrlo od lakote v Ukrajini!”
“Bratje, zakaj zamenjujete svobodo s
sužnostjo”, “živela svobodna Ukrajina”.
2 glasnogovornikov so ves čas oddajali
rusko in ukrajinsko' narodno glasbo,
vmes pa pozivali rojake, naj se v zad¬
njem trenutku še premislijo in zapuste
ladjo ter ostanejo v deželi svobode.

Pozneje se je v pristanišču pojavila
skupina komunistov ter je začela me¬
tati kamenje proti avtomobiloma z gla-
snogovorniki. Sovjetski predstavniki so
prosili policijo naj ju odstrani, ta je pa
odgovorila, da je Argentina svobodna
dežela in vsakdo lahko svobodno izpo¬
veduje svoje prepričanje.

Med tem' so pa nekateri povratniki
sporočili z ladje, da jim je nastrožje
prepovedan razgovor tudi s člani ladij¬
ske posadke in tudi nikomur drugemu
ne smejo dajati izjav.

Odhod ladje je bil omenjenega dne
napovedan za 18. uro. Pa ni odšla. O-
stala je še naprej v pristanišču. V četr¬
tek zjutraj ob pol enih so pa policijske
oblasti vrnile z ladje-* :vd kopno 160 pri¬
javljenih. povratnikov. Sporočili so krat¬
ko,. da niso imeli povsem v redu potne
dokumente.

V ravnateljstvu za protidemokratsko
udejstvovanje v vojnem ministrstvu so
pa predstavniki vojaških oblasti časni¬
karjem sporočili, da so nac. oblasti za¬
skrbljene zaradi množičnega odhajanja
ljudi iz Argentine v Rusijo. Zlasti so v
skrbeh za svoje državljane, ki odhajajo
v to državo. Napovedali so, da bodo v
bodoče nastopili odločno proti sovjetski
propagandi za vračanje ljudi in bodo
nacionalne oblasti dale vso pomoč ru¬
skim in ukrajinskim protikomunistič¬
nim organizacijam. Te so namreč za to
pomoč tudi zaprosile, da bi lažje im
uspešneje nastopale proti lažnivi komu¬
nistični propagandi.

svoje orodje, Marmona, ko mu ni služi¬
lo več. Vem pa tudi, da moramo sami
speljati vso borbo do konca, s pomočjo
Arna, vse do dne, ko bo dokončno zlom¬
ljena oblast Am-ba Om-bala. Od tiste¬
ga dne naprej nas ne bo mogel nihče več
skušati in začeli bomo, odrešeni vsega
zla, novo življenja v Arnu.”

“Fanu vas blagruje,” je dejal Pranu.
“Am-du!”

“Tri-Barka pozdravlja zmagovalca,”
je odvrnil Chris, “Am-du!”

Vedel je, da je sedaj prostor nad nji¬
mi in okrog njih prazen. Ne bo dolgo
trajalo, ko bodo Marsovci prišli do svo¬
je izkrcevalne ladje. Potem se bo ta
vrnila na vsemirsko ladjo, od te pa na
poveljniško ladjo Pranujevo, s katere
bo potem Pranu izdal povelje, naj se vsa
zračna flota vrne.

Po krajšem premoru je dejal C. B.:
“Zelo prav je, da nam vsega tega ni
treba nikomur pripovedati”; s suhim
glasom je nadaljeval: “Saj nam tudi

ene same besedice ne bi verjeli.”

Chris se je smejal.

“Odkod neki vam je taka modrost,
Cary?” je zagodrnjal C. B. “Mislim na¬
čin, s katerim ste tele marsovske gospo¬
de poučevali....”

“Na vsak način smo samo rešili ves
problem...” je menil Brandeis.

“Na isti način bi lahko rešili vse dru¬
ge probleme,” je poudari! Chris, “kajti
zdravilo je že pripravljeno, samo bolnik
ga mora vzeti. A na žalost večina med
nami sploh ne ve, da je bolna.”

Maksina je mislila: “Chris je zrastel
— je tako velik — pa morda vendar ne
leži vedno zmaga v odpovedi?”

V tem se je Chris obrnil k njej: “Nič
kaj posebno lepa ni tale cerkvica, a po
vsem, kar smo danes doživeli — ali se ti
ne zdi, da bi bilo silno lepo, v njej se
poročiti?”

“Da,” je odgovorila z jasnim glasom
in bleščečih oči, “silno lepo bi bilo.”

KONEC.

pak še bolj po vsebini. Saj so v njem
objavljeni članki, ki so za nas Slovence
živijensko-zgodovinskega pomena . in
kar je bilo doslej prikrito in ste te do¬
kumente vi sedaj prvi objavili. Kljub
novim izdatkom vsled nakupa hiše, bom
ostal še naprej v,aš naročnik in odjema¬
lec vaših knjig”.

Prijatelj isžiski  piš©

Prijatelj iz datnje Avstralije nam v
pismu potrjuje prejem Zbornika-Kole-
darja Svobodne za leto 1956 ter sporoča,
da je med svojimi prijatelji dobil zapj
še štiri naročnike. Nato pa pravi: “Sre¬
čen sem, da sem na ta način tudi jaz
vsaj malo pripomogel k trudu, ki ga
vsako leto vlagate v to bogato knjigo.
Vsak zaveden Slovenec, ki še kaj krži
na sebe, svoj jezik, na svoj narod,
bi moral imeti v domači knjižnici to bo¬
gato in za vedno pomembno knjigo.
Nimam besedi za letošnji Zbornik-Kole-
dar. Saj ni bogat samo po obsegu, am-

SmstStiat® dl© IdlI©iBaas

Kratki tečaji angleškega, špan¬
skega, slovenskega, nemškega,
francoskega, italijanskega in la¬
tinskega jezika.

MARCOS S ASTRE 4313
Capital

KA V A-Č A J

“A LOS MANDARINES”
prodajalna

Av. de Mayo Ramos Mejia

T. E. 658-4026

Lastnica: LJUDMILA ZAJC

Oskrbuje rojake z vsemi predmeti
svoje trgovine za pošiljke
v domovino.

Nekaj iz gospodar¬
skega. živIJes&Ja

Po poročilih Glavnega odbora Evrop¬
ske premogovne in jeklarske skupnosti
je bilo opaziti v zadnjem letu precejšnje
povečanje medsebojnega prometa, boljšo
razdelitev produkcije po posameznih
državah, istočasno pa tudi postopno
vskladenje produkcijskih, potrošnih in
plačilnih sistemov. Od držav članic jih
je šest doseglo preteklo leto višek svo¬
je produkcije; na splošno pa je od ob¬
stoja dalje 1952 pa do sedaj porastlo
pridobivanje premoga za 3,10%, železa
pa za 16,5% in jekla za 26,1%.

Ameriške petrolejske firme bodo v
letošnjem letu izdale več kot 175 mili¬
jonov dolarjev za iskanje petroleja v
naslednjih državah: Libija, Turčija,

Guatemala^: Bolivija, Pakistan, Francija,
Peru, Filipini, Jemen, Švica, Italija, In¬
dija, Brazilija, Kolumbija, Kuba, Egipt,
Somalija, Alžir, Tunis, Sumatra, Ja¬
ponska in Španija. Poleg teh dežel u-
pajo iste firme povečati še iskanje v
tistih predelih Venezuele kjer doslej ni¬
so bila dovoljena raziskovanja.

Življenjski indeks na področju Velike¬
ga Buenos Airesa izkazuje naslednje po¬
datke za april 1956 (v oklepaju podat¬
ki za september 1955): prehrana 767,5
(712,4), oblačila 1059,3 (1011,5), sta¬
novanje 131,2 (131,2) splošni izdatki

995,2 (950,8), gospodinjstvo 639,9

(485,2). Indeks se računa na osnovi 100
točk za leto 1943, računajoč izdatke ene
družine nekvalificiranega delavca z dve¬
ma otrokoma pod 14 let starosti.

Nedavno zvišanje cene kavi na sve¬
tovnem trgu pripisujejo dejstvu, da je
prevelika količina padavin v Srednji A-
meriki, Mehiku in Kolumbiji poškodo¬
vala precej nasadov. Istočasno pa je
narastlo povpraševanje po dobri kavi iz
USA in iz Evrope.

Anglija je sporočila novozelandski
vladi, da se bo pri uvozu mesa iz Argen¬
tine držala dogovora, sklenjenega med
članicami Commenvvealtha v Ottarvi. Kot
znano, se je Nova Zelandija pritožila pri
angl. vladi zaradi občutno povečenega
uvoza mesa iz Argentine.

Iz Londona javljajo, da je Argentina
kupila 90 Diesel lokomotiv v USA, 30
pa v Franciji in na Japonskem. Od angl.
ponudnikov — 20 po številu — ni bila
sprejeta nobena cena.

Vse uradne prevode in dokumen¬
te vam preskrbi

SIMON R A J E R

uradni prevajalec (traduetor puhlico)
7. nadstr., pisarna 709. - T. E. 40-7327
(Poleg Tribunales)

Vsak dan (tudi ob sobotah)
od 9. do 11. ure

ESLOVENIA LIBRE

Redaccion y Administracion:

Victor Martinez 50, Buenos Aires,
Argentina

imprenta, Dorrego 1102. T. E. 54-4644. Bs. Aires

DRUŠTVENI OGLASNIK

S smrtjo gospe Slave Kremžar in nje¬
ne sestre gdč. Milice Abram je zapadel
v plačilo že 39. in 40. smrtni primer ali.
89,— pesov posmrtninskega prispevka.
Člani, ki so letos plačali 18,— pesov mo¬
rajo znova vplačati 9,— pesov, ker ima¬
jo smrtni primer gdč. Abramove že na
dolgu. Prav tako ponovno in lepo prosi¬
mo vse člane in članice, ki so s posmrt-
ninskim prispevkom v zaostanku, da ta¬
koj plačajo, kar so dolžni. Vse člane irt
članice pa ponovno opozarjamo, da je iz¬
plačilo posmrtnine vezano na redno pla¬
čevanje članarine in posmrtninskega
prispevka. Kdor je v zaostanku za več
kot dva meseca, njegovi svojci niso upra¬
vičeni do izplačila posmrtnine.

Posmrtnino za pokojnima članicama
gospo Kremžarjevo in gdč. Abramovo je
Društvo Slovencev izplačalo takoj ob
smrti.

Spomnite se revežev med nami! Da¬
rujte zanje staro obleko, obutev in pe¬
rilo. Vse hvaležno sprejme Društvo Slo¬
vencev.

CERKVENI OGLASNIK

V nedeljo 29. julija bo v farni dvorani
v Moronu otroška prireditev povezana
s skupno sv. mašo in skupnim sv. ob¬
hajilom. Pričetek prireditve ob 15.30.
Nastopijo otroci iz raznih slovenskih te¬
čajev s prizorom, petjem in zbornimi
deklamacijami. Ob 16.30 sv. maša. Za
popoldansko obhajilo je treba biti teše
od 14. ure dalje.

OBVESTILA

VI. kulturni večer SKA v spomin 200
letnice Linhartovega rojstva, se vrši v
soboto 21. t. m. ob sedmih v farni dvora¬
ni v Ramos Mejia. Govori prof. Lojze
Geržinič, Linhartovo prvo dramo “Miss
Jenny Love” izvaja gledališki odsek.
POIZVEDBA

Osebo, ki ve za naslov g. Friderika
Zorko, ki je leta 1953 emigriral v Cara¬
cas, Venezuela, prosim, naj mi iz prijaz¬
nosti pošlje njegov naslov na Mrs. M. Ku¬
koviča, 204 Grove Str,, 'Guelph-Ont.,
Canada.Za njim poizveduje moja prija¬
teljica v domovini.

I Peter Mmmt

CONTADOR PUBLICO NACIONAL
TRADUCTOR PUBLICO
GRANADEROS 61
T. E. 66-0818

Rad bi imel novo obleko, pa se ne
moreš odločiti za krojača?

Ne cincaj več!

Odloči se za krojaško delavnico

Teiie V les dimi ir

ALVARADO 875
Ramos Mejia

pa boš v vsakem oziru zadovoljen.

Umrli so nam 29. junija v Kosovski Mitroviči naša ljubljena mama,
stara mama, sestra, teta, tašča in svakinja

gmpu MARIJA REMEC ro$. DEBEVEC

Umrli so ob zori praznika sv. Petra in Pavla pri sinu — duhovniku,
ki jim je lajšal trpljenje in stisko v zadnjih dneh življenja in jim posre¬
doval vso pomoč sv. Cerkve na poti v Večnost, in ki je takoj nato pri sv.
maši zanje molil v Berilu sebi in nam v tolažbo: “In glej, pristopil je an¬
gel Gospodov in luč je zasvetila v ječi: Vstani hitro!... Opaši se in pod¬
vezi si obutev!... Ogrni si plašč in pojdi za menoj! — In verige so padle
z rok in zavedel se je in rekel: Zdaj vem zares, da je posjal Gospod svojega
angela in me otel iz roke Herodove.” (Apd. 12, 10-11).

Hvaležni smo vsem, ki so bili naši mami dobri, posebno v zadnjih de¬
setih letih doma in iz tujine.

p. Bogumil D. J., Vera, Bara in Vlada, otroci.
Dr. Tine Debeljak, zet, Tine, Metka, Jožejka,
vnuk in vnukinji.

Tone, France, Matija, bratje, in ostalo sorodstvo.
Kosovska Mitroviča, Buenos Aires, Ljubljana, Chicago, Cleveland.


SC

EIJ1 ! ©PAI

99

CANGALLO 439, cficina 119, I nadstropje

T. E. 30 - 5224

Buenos Aires

pošilja v domovino iz svojega skladišča v Trstu vsakovrstne pakete
z živili, šivalne stroje, dvokolesa, radijske aparate, škropilnice
za vinograd in podobno.

Pošiljamo pakete, ki so po najnovejših predpisih oproščeni carine.
Pošiljamo tudi vse vrste zdravil z letalsko pošto in pakete iz Argen¬
tine z živili in blagom, kijih  stranke same prinesejo. Paketi prispejo
iz Trsta v roke prejemnika v okoli 25 dneh in so v celoti zavarovani.
Uradne ure od 9.30 do 19. ob sobotah od 9. do 12.30
Naročila in denarna nakazila pošiljate na-

EUROPAK  - CANGALLO 439, of, 119, 1-er. piso - Buenos Aires