Ventil 4 / 2025 • Letnik 31 191 BESEDA UREDNIŠTVA Slovenija je letos postala polno- pravna članica dveh pomembnih organizacij. V začetku leta smo postali 23. polnopravna člani- ca Evropske vesoljske agencije (ESA), ki je bila ustanovljena pred točno pol stoletja, junija pa še 25. polnopravna članica Evropske organizacije za jedrske raziskave (CERN), ki je lani obeležila se- demdesetletnico delovanja. Pol- nopravno članstvo v obeh orga- nizacijah odpira nove priložnosti tako za akademsko okolje, razi- skovalne inštitute kot tudi za go- spodarske subjekte. ESA spodbuja mednarodno sode- lovanje med evropskimi državami na področju vesoljskih raziskav in tehnologij ter njihove upora- be v vesolju v miroljubne name- ne. Njen letošnji proračun znaša 7,7 milijard evrov, pri čemer se je v zadnjih štirih letih povečal za polovico, kar odraža naraščajoče zavedanje glede pomembnosti vesoljskih programov v Evropi. Slovenija sodeluje z ESO od leta 2009, pridružena članica je od leta 2016. Letos je ob pristopu v polnopravno članstvo plačala en- kratni znesek 1,7 milijona evrov, članarina pa se je povišala s pol milijona na 2,8 milijona evrov. Podobno kot za ESO tudi pol- nopravno članstvo Slovenije v CERN-u pomeni izjemno prizna- nje naši znanosti in raziskovalcem. Poslanstvo CERN-a je izvajati vr- hunske raziskave na področju te- meljne fizike. Čeprav je Slovenija v okviru Jugoslavije že bila celo ustanovna članica in je Jugosla- vija leta 1961 iz CERN-a izstopi- la, se je leta 2016 Slovenija vrnila kot pridružena, letos pa je posta- la polnopravna članica. Pristop v obe organizaciji ni bil pogojen samo s plačilom članarine, pač pa je morala Slovenija izpolniti še zahtevne pristopne pogoje. Kako intenzivno se bo razvijalo sodelovanje, bo pokazal čas. V tem trenutku ima sprejetje v pol- nopravno članstvo takšnih orga- nizacij predvsem velik simbolni pomen, saj predstavlja potrditev uspešnosti dosedanjega sodelo- vanja, razvitosti in organizirano- sti našega okolja ter priznavanje strokovnosti in kvalitete naših raziskovalcev in podjetij. Z ESO kot tudi s CERN-om zaenkrat sodeluje le nekaj deset sloven- skih podjetij in raziskovalcev, kar glede na število vseh slovenskih podjetij in raziskovalcev ni prav velik delež. Polnopravno članstvo pa pravzaprav šele odpira nove priložnosti za podjetja s področij visoke tehnologije, inženiringa, in- formacijske tehnologije in drugih naprednih tehnologij, ki se lah- ko pojavijo kot dobavitelji ali kot raziskovalno-razvojni partnerji. Za posameznike pa predstavlja članstvo nove možnosti za zapo- slitve, saj se lahko vključijo bodisi kot raziskovalci bodisi kot osebje v podpornih službah. Nove vključitve Slovenije v takšna združenja nas uvrščajo tja, kjer si želimo biti: na razviti zahod. Če so na začetku tisočletja partner- ji iz zahodnoevropskih držav pri prijavah na mednarodne projek- te vsakič znova morali preverjati, ali je Slovenija na seznamu držav, ki omogoča partnerstvo z našimi inštitucijami, danes temu še zda- leč ni več tako. V letih po padcu železne zavese, ki se je raztezala vzdolž našega meridiana, smo pri zahodnih partnerjih veljali za peri- ferno državo. Za mlajšo generacijo zahodnoevropskih raziskovalcev pa je značilno, da se je to dojema- nje perifernosti premaknilo daleč proti vzhodu in so kvečjemu pre- senečeni, če Slovenija na katerem od spiskov manjka. Takšna vklju- čitev torej ni pomembna samo zato, da število sodelujočih razi- skovalcev in podjetij povečamo z današnjih dvajset na dvesto, pač pa tudi zaradi ugleda države, ki ga takšno članstvo krepi. Čeprav se zaradi takšnega vklju- čevanja Slovenije v mednarodne organizacije povečuje število raz- iskovalcev, ki sodelujejo v medna- rodnih projektih, lahko to pred- stavlja tudi prikrito past bega možganov. Če raziskovalci odha- jajo v tujino v iskanju boljše karie- re brez ohranjanja stikov z doma- čim raziskovalnim okoljem, lahko statistični podatki nakazujejo po- zitiven trend, medtem ko v resnici izgubljamo vrhunsko usposoblje- ne domače kadre. Vključevanje slovenskih raziskovalcev v med- narodne projekte prinaša koristi le, če ti raziskovalci ohranijo stike z domačim raziskovalnim in po- slovnim okoljem. Brez tega gre namreč zgolj za odliv kadrov, pri katerem država plačuje za tujo korist, česar se – bodimo iskreni – organizacije, ki nas sprejmejo v svoje vrste, tudi nadejajo. Z mo- dro politiko spodbud in podpor lahko Slovenska vesoljska pisarna pri MGTŠ, pristojna za ESO, ter MVZI in GZS, pristojna za CERN, zasledujejo te cilje v okviru danih pravil obeh organizacij, a na kon- cu odločitev posameznika še bolj kot to določa dejansko stanje v državi: kako urejeno je raziskoval- no področje, kakšne so možnosti za kariere ter kako resno država jemlje znanost. In tu zopet nale- timo na širša družbena vprašanja, začenši že s tem, koliko našega javnega denarja smo pripravljeni vložiti za znanost in tovrstne raz- iskave. Miroslav Halilovič © Avtorji 2025. CC-BY 4.0 Slovenija med zvezdami in delci : nove priložno Sti za znano St in induS trijo v eSi in cern- u