MESTO SZDL
OBČINSKA konferenca Socialistične zveze je na seji 23. marca obravnavala in sprejela skle-pe o važnejših zadevah, od katerih so po-membne zlasti naslednje:
• Začela je razpravo o uveljavljanju mesta in vloge Socialistične zveze delovnega ljudstva, ki jo je dobila s sprejetimi ustavnimi dopolnili v slovenski ustavi. To bo potrebno še podrob-neje urediti v političnem in skupščinskcm si-stemu v drugi fazi ustavnih sprememb.
26. USTAVNO DOPOLNILO
ZLASTI pomembno je 26. ustavno dopolnilo v našj slovenski ustavi. S tem dopolnilom je ustavno opredeljena vloga in mesto organiza-cije SZDL, delovnih ljudi in občanov v naši ustavni ureditvi. Delovni ljudje in občani kot posamezniki imajo v vseh oblikah povezova-nja in združevanja, ne glede na družbeni po-ložaj, nadzorske in druge razlike v SZDL Slo-venije kot njihovi prostovoljni in na samo-upravnem socializmu zasnovani demokratični zvezi, naslednje pravice in dolžnosti:
•  Enakopravno in demokratično obravna-vati skupna vprašanja z vseh področij druž-benega življenja o usmerjanju družbenega raz-voja, krepitve socialističnih samoupravnih de-mokratičnih odnosov, ter uresničevanja pravic in interesov delovnih ljudi in občanov. V So-cialistični   zvezi   uravnavajo svoja mnenja in interese, ter sprejemajo politične sklepe o re-ševanju teh vprašanj.
•  V Socialistični zvezi se občani in delovni ljudje dogovarjajo o skupnih pogledih in sta-liščih   pri   samoupravncm sporazumevanju in družbenem dogovarjanju. Pri tem dajejo po-bude in predloge za obravnavanje in odločanje o   skupnih vprašanjih uresničevanja njihovih sklepov.
•  Oblikujejo programske usmeritve in druž-bene   kriterije   za   izbiro   kandidatov   članov skupščin, družbeno političnih skupnosti in no-silce drugih javnih funkcij, predlagajo in do-ločajo kandidate, razpravljajo o delu izvolje-nih skupščin, sprejemajo sklepe glede delov-nega povezovanja članov skupščin z volilnim telcsom in uresničevanja njihove odgovornosti.
•  Obravnavajo delo skupščin družbeno po-litičnih   skupnosti,   drugih organov oblasti in delo vseh nosilcev javnih funkcij. Izražajo o tem svoja mnenja in ocene.
•  V   Socialistični   zvezi občani in delovni Ijudje razvijajo socialistično družbeno zavest, oblikujejo in usresničujejo merila socialistič-nega obnašanja, razvijajo  zavestno družbeno disciplino in odgovornost. Si prizadevajo, da se pri delu in odločanju na vseh področjih druž-benega dela in življenja v vseh organih, orga-nizacijah in skupnostih uveljavljajo sedanji in dolgoročni interesi delavskega razreda in vseh delovnih Ijudi na načelih socialističnega hu-manizma in solidarnosti.
RAZPRAVA O PRORAČUNU
Na tej seji občinske konference je bila raz-prava o izhodiščih dokumentov proračunske razprave za leto 1972. O tem so bila na seji sprejeta naslednja mnenja, stališča inpredlogi:
• Programi razvoja delovnih organizacij in proračuni družbenopolitičnih in samoupravnih
interesnih skupnostih izhajajo in so postavlje-ni na osnovah, ki so bili obravnavani in spre-jeti že predhodno, .predstavljajo osnovo za ce-lotno ekonomsko politiko in gospodarska gi-banja. Zato se mora Socialistična zveza kot or-ganizatorka razprave v bodoče vključiti v raz-pravo in obravnavo pravočasno in sicer že ta-krat, ko se razčlenjujejo in sprejemajo osnov-na izhodišča za programe razvoja delovnih organizacij in predlogov proračuna družbeno političnih in samoupravnih skupnosti.
• Socialistična zveza meni, da bi morali na zborih volivcev in delovnih skupnostih že predhodno razpravljati o izhodiščih, na katerih naj sloni gospodarska in proračunska politika občine, mesta in samoupravnih interesnih skupnosti.
Da bi to politično zahtevo v prihodnje lah-ko realizirali je treba spremeniti tudi sistem priprave sestavljanja in obravnave proraču-nov.
SPREMENITI PRIPRAVE ZBOROV VOLIVCEV
Ne glede na to, ali nam bo v prihodnje uspelo osnovna izhodišča za gospodarsko, druž-beno in proračunsko politiko družbenopolitič-nih in samoupravnih skupnosti obravnavati in sprejeti že na zborih volivcev, pa moramo v prihodnje spremeniti pripravo in vsebino zbo-rov volivcev, ki obravnavajo konkretne prora-čune. To moramo spremeniti zaradi naslednje-ga: tudi letošnje leto je bil rok med objavo in dostavo proračunskega gradiva občanom za obravnavo na zborih volivcev prekratek. Zara-di tega občani, organizacije SZDL in drugi niso mogli gradiva predhodno podrobneje ob-ravnavati oziroma proučiti in si o njem obli-kovati svoja stališča. To časovno stisko mora-mo v prihodnje odpraviti.
• Prav tako smo letos na zborih volivcev ugotovili, da razprave in predlogi zborov vo-livcev ne morejo spremeniti proračunskih pe-stavk, ker je zborom predložen uravnovešen proračun dohodkov in izdatkov.
Na razpravah zborov volivcev se moramo v prihodnje izogibati podrobnemu navajanju številk iz proračunskih dokumentov, ker so o teh občani predhodno že seznanjeni. Odbornik ali oseba, ki daje obrazložitev proračunskih dokumentov, bi moral biti usposobljen, da iz celotnega gradiva povzame le osnovne smeri proračunske politike. Tako bi morali zbori vo-volivcev le ocenjevati ali je taka politika pra-vilna ali ne, ne pa da se spuščajo v razpravo in predlagajo spremembe posameznih prora-čunskih  postavk,  kajt;  posamezni   člani   niso
strokovno  pripravljeni,  niti  niso  dolžni  tega storiti.
Ti zbori volivcev bodo izpolnili svojo po-litično funkcijo samo takrat, če bo njihovo delo pravilno usmerjeno. Zato je dolžnost SZDL, da usposobi potrebno število svojih čla-nov, ki bodo znali voditi in usmerjati razprave na zborih volivcev.
RAZPOREDITEV SREDSTEV
•   Razporeditev  sredstev proračuna občine oziroma mesta po posameznih porabnikih ozi-roma nosilcih je pravica posameznih porabni-kov. Iz predlogov proračunov ni  mogoče iz-brati   zahtev posameznih nosilcev proračuna, ki bi odražale namen, da bi porabo dejansko in dosledneje   uskladili   s   stabilizacijo oziroma ocenili njeno opravičenost ter delavnost posa-meznega nosilca oziroma organizacije, ki jo fi-nancirajo iz proračuna. Zato naj v prihodnje dejavnosti financirajo po njihovem programu, ne pa kar površno.
Družbenopolitičnim skupnostim priporoča-mo, da zadolžijo svoje svete in druge organe, ki so odgovorni za posamezne dejavnosti oziroma porabnike proračuna, da med letom nadzirajo porabo družbenih sredstev tudi v nakazani sme-ri, ne pa samo s stališča, ali se posamezni upo-rabnik drži proračuna.
•  Iz predloženega gradiva je zelo težko oce-niti, ali je višina sredštev za posamezne inve-sticijske   posege   iz   proračuna   ali družbenih skladov  realna  ali  ne.  Zato  je  potrebno. da družbeno politične skupnosti organizirajo po-seben    družbeni nadzor nad izvajanjem vseh investicijskih del, ki jih financirajo iz druž-benih proračunskih sredstev, od izdelave pro-jekta do končnega prevzema invTesticije. Zato je potrebno v prihodnje zaostriti nadzor uprav-nih in strokovnih organov nad temi investicij-skimi deli, po potrebi pa tudi uvesti nadzor s posebnimi skupščinskimi komisijami.
•  Dosedanja politika naše občine do kme-tijstva je bila na seji ocenjena pozitivno. Iz-rečeno je bilo mnenje, da mora proračunsko gradivo o gospodarskih pogojih odsevati pri-hodnjo politiko občine do kmetijstva. Taka do-polnitev smernic je potrebna zaradi kmetijskih območij, ki jih zajema občinsko ozemlje.
•  Socialistična zveza je na seji ocenila, da je problematika za področje kulture obdelana preveč s stališča financiranja obstoječih profe-sionalnih kulturnih institucij, zapostavljena pa je množična kulturna dejavnost — amaterska, kulturno-prosvetna   društva,   kinematografija in   podobno.   Ceprav   je   dejavnost   kulturne skupnosti Ljubljana šele na začetku, je treba že   v   tem   obdobju   prizadevanje   skupnosti usmeriti iz ozkih okvirov poklicnih institucij na širše področje kulturne dejavnosti in kul-turne politike.
•  Ker še niso sprejeti srednjeročni progra-mi gospodarskega in družbenega razvoja obči-ne in mesta, je težko oceniti ali je z obravna-vanimi proračunskimj dokumenti začrtana go-spodarska    in    družbena politika za leto 1972 skladna s srednjeročno politiko. Zato je konfe-renca menila, da bi bilo potrebno pri spre.je-manju srednjeročnih programov letošnjo poli-tiko kritično oceniti in za primer, da odstopa od smernic, ki bodo sprejete za srednjeročno obdobje, za naslednja leta sprejeti korekcijske inštrumente, ki bodo zagotovili dejansko reali-zacijo   sprejete   srednjeročne   ekonomske   in družbene poljtike.
JAVNA TRiBUNA DOBI VEČ SREDSTEV
Na 35. seji obeh zborov skupščine občine Ljubljana-Šiška so sprejeli dopalnitev k pred-logu proračuna, po katerem se postavka »Jav-na tribuna« poveča z 80.000 din na 208.000 din. 14 odbornikov se je glasovanja vzdržalo.