LOVNA
DEDIŠČIN«
Stran 7.
STANOVALCE
MEČEJO NA CESTO!
Stran 4.
VALENTINOV
HOROSKOP
Stran 38.

ST. 7 - LETO 57 - CELJE, 14. 2. 2002 - CENA 350 SIT	Odgovoma urednica NT Tatjana Cvirn
Pevska legenda:
Oto Pestner.
Stran 6.
Prevaranti v
uniformi.
Stran 27.
Laško povozilo
Union.
Stran 20.
2
DOGODKI
i
UVODNIK
Dost vas mamo!
Kolegi med sabo se po bontonu in etiki običajno javno ne
blatijo. Večkrat smo bili priča, kako zelo, vsaj v javnosti,
držijo skupaj zdravniki, sodniki in njim podobni. Žal v
novinarskih vrstah te enotnosti ni. To na lastni koži še po-
sebej občutimo novinarji redakcije NT&RC, ki smo očitno
zelo zanimiva tarča za nekatere dopisnike Delove celjske
redakcije. Mimogrede, vsi od njih so se novinarstva v praksi
učili in naučili prav v naši redakciji. Etika pa je v veliki
meri stvar vsakega posameznika. Eni imajo etične zavesti
več, drugi manj, tretji je ne premorejo.
Že nekaj časa nas z bodicami obstreljuje kolega Vili Eins-
pieler, ki hoče javnosti predstaviti, kako pronicljiv, odličen
in pokončen novinar da je, v primerjavi z nami, sirotami,
ki smo trobilo celjskega župana. In ker se mu je pred časom
zapisalo, da je Zelezninar Jančarjev, isti dan pa smo na
našem radiu že poročali, da je celjska občina uveljavila
predkupno pravico, je svojo površnost skušal oprati z izgo-
vorom, da smo pri županu privilegirani in zato prejemamo
ekskluzivne občinske informacije.
Resnica je drugačna. Mi pač zadeve preverjamo. Pokliče-
mo pristojne, preden kaj napišemo, preverjamo informacije
in včasih se zato izkaže, da kakšna stvar, ki je sprva izgleda-
la sila sočna, ob preverjanju več plati zgodbe zvodeni. Zago-
tovo pa ne pišemo na pamet, na podlagi zastarelih informa-
cij. V primeru Železninar ni bil nihče od Šrotov tisti, ki bi
nam posredoval informacije, da seje občina odločila za pred-
kupno pravico. Do njih smo prišli po svojih virih, ki jih verjet-
no na Vilijevo presenečenje prav tako premoremo. Župan
Šrot pa nam je naše informacije samo potrdil.
Čudim se, kako kolegom iz Delovega dopisništva nikoli
ni izpod časti in nerodno poklicati koga iz naše redakcije in
se pozanimati, kako je šla »skozi« ta in ona točka dnevne-
ga reda na seji mestnega sveta, ko se njim ni zdelo vredno
več ur sedeti na seji. Takrat naša »ista valovna dolžina z
županom Šrotom« očitno ni moteča. Pa še to. Glede na to,
da je kolega Vili predsednik častnega razsodišča Društva
novinarjev Slovenije, bi mu priporočila, da temeljito pre-
misli prihodnjič, ko bo v kloako po nemarnosti tunkal kole-
ge iz naše medijske hiše, ki delamo za mnogo manjše novi-
narske plače kot kolegi iz Dela in zagotovo v bistveno težjih
razmerah pri držanju pokončne novinarske drže kot kolegi
iz omenjenega dopisništva.
NATAŠA GERKEŠ LEDNIK
DrŽava proti
Laščanom
Urad za varstvo konku-
rence je v najnovejši števil-
ki uradnega lista objavil, da
je 28. januarja na podlagi
zakona o preprečevanju
omejevanja konkurence na
zahtevo belgijskega koncer-
na Interbrevv uvedel posto-
pek proti Pivovarni Laško.
Urad je postopek uvedel za-
radi domnevne koncentraci-
je Pivovarne Laško in Pivo-
varne Union brez priglasitve,
saj je s tem izkazana kršitev
zakona. Interbrevv, ki je po
javni ponudbi postal okrog 41-
odstotni lastnik Uniona, je
koncentracijo Pivovarne Laš-
ko v Pivovarni Union prigla-
sil že decembra lani. Laško
naj bi namreč po nekaterih
virih skupaj s prijateljskimi
podjetji obvladovalo več kot
51 odstotkov Uniona. Urad ima
od začetka uradnega postop-
ka 90 dni časa za ugotovitev,
ali je Union res pod nadzo-
rom Laškega. Pod drobnogled
bo poleg Pivovarne Laško vzel
še vsa podjetja, ki so domnev-
no povezana s to pivovarno,
med drugim tudi Gorenje. Če
bo ugotovil, da je do nadzora
prišlo, bo potem presojal še
o skladnosti koncentracije s
pravili konkurence. JI
Novi poiciici na
Ceijsicem
V petek in soboto informativna dneva v srednjih in višjih strokovnih šolah
Za osmošolce čas za vpis do 6., za srednješolce do 8. marca
v šolskem oziroma štu-
dijskem letu 2002/03 bo na
Celjskem zaživelo kar ne-
kaj novih izobraževalnih
programov, v katerih bodo
osnovnošolci in srednješol-
ci, ki junija zaključujejo s
šolanjem, lahko nabirali
znanje za svoje bodoče po-
klice. Konec tedna, jutri v
petek dopoldne in popold-
ne, ter v soboto dopoldne bo-
do v vseh srednjih in višjih
strokovnih šolah (seveda
pa tudi v visokih strokov-
nih šolah in fakultetah) pri-
pravili informativne pred-
stavitve izobraževalnih
programov, ki jih letos po-
nujajo bodočim dijakom in
študentom.
Prijave za vpis v izbrano
srednjo šolo bodo morah
mladi oddati do 6. marca; le-
tos prvič enotne prijave za
vpis v višje strokovne šole pa
do 8. marca zbirajo na sede-
žu prijavne službe v Celju,
Šolski center Celje, Pot na La-
vo 22. Prijave za vpis v viso-
košolski strokovni in univer-
zitetni študij do 8. marca, ta-
ko kot zadnja leta, sprejemata
visokošolski prijavno-infor-
macijski službi ljubljanske in
mariborske univerze. Prav in-
formativne predstavitve ve-
lja dodobra izkoristiti, saj
lahko bodoči dijaki in štu-
denti izvedo marsikaj zani-
mivega o samem izobraževa-
nju ter tudi možnostih za ka-
snejšo zaposlitev v izbranem
pokhcu.
Novosti
nareicujejo
potrebe
v poklicnih in strokovnih
srednjih šolah na Celjskem
bo septembra zaživelo kar ne-
kaj novih izobraževalnih pro-
gramov. S sklepom ministrs-
tva za znanost, šolstvo in šport
so novi programi razmešče-
ni v Poklicno in tehniško elek-
tro in kemijsko šolo ŠCC (po-
klic računalniški tehnik).
Kmetijsko in gospodinjsko šo-
lo Šentjur (živilski tehnik),
Srednjo zdravstveno šolo Ce-
lje (tehnik zdravstvene nege,
po poklicno-tehniškem izo-
braževanju), Srednjo strojno
šolo Štore (medijski tehnik)
ter Poklicno tehniško šolo za
storitvene dejavnosti ŠCV (tu-
ristični tehnik).
Informativni dnevi za bo-
doče srednješolce bodo v pe-
tek, 15. februarja, ob 9. in
15. uri, v soboto, 16. fe-
bruarja, pa ob 9. uri. Bo-
doči redni študentje v viš-
jih strokovnih šolah naj bi
se v petek zbrali ob 10. ali
15. uri, redni in izredni štu-
dentje pa tudi v soboto ob
10. uri. Pri tem velja biti po-
zoren pri tistih šolah, v ka-
terih izvajajo tako poklic-
no in strokovno srednješol-
sko izobraževanje kot tu-
di višješolski študijski pro-
gram, saj so zaradi dveh
različnih ciljnih skupin bo-
dočih dijakov oziroma štu-
dentov ure informativnih
predstavitev temu prilago-
dili.
V višjem strokovnem izo-
braževanju sta novosti za pri-
hodnje študijsko leto izred-
ni študij odrasUh za poklic
inženirja kmetijstva v Šent-
jurju ter 30 vpisnih mest za
mlade v višji strokovni pro-
gram rudarstva in geotehno-
logije v Velenju. V višji stro-
kovni šoh Šentjur je za izred-
ni študij kmetijstva razpisa-
nih 45 prostih mest, v Višji
strokovni šoli ŠCC po 70 pro-
stih mest za mlade in odra-
sle za študij strojništva ter 70
mest za mlade in 120 mest
za odrasle za študij gradbe-
ništva. V Višji strokovni šoli
ŠCV 70 mest za mlade in 80
mest za odrasle za študij elek-
tronike ter po 30 mest za mla-
de in odrasle za študij rudars-
tva in geotehnologije. V Viš-
ji strokovni šoli Poslovno-ko-
mercialne šole Celje pa po
100 mest za mlade in odra-
sle za študijski program ko-
mercialist, pri čemer bo
izredni študij za odrasle (30
mest) tudi v Rogaški Slatin
Med zasebne višje strokov
ne šole, ki so v Sloveniji do
bile koncesijo, se je uvrstili
tudi podjetje za izobraževa
nje Abitura Celje, ki je m
pisalo 90 mest za izredni štu
dij za poklic komercialist
ter 70 mest za izredni štud
bodočih poslovnih sekreta
jev.
IVANA STAMEJČI
Foto: GREGOR KATli
31. seja IHestnega sveta
župan Mestne občine Celje Bojan Šrot sklicuje v torek, 19. februarja, ob 13. uri, v veliki dvorani
Narodnega doma v Celju, 3L sejo Mestnega sveta Mestne občine Celje. Na seji bodo svetniki
obravnavali naslednji dnevni red:
pod točko 3-poročilo o realizaciji sklepov Mestnega sveta Mestne občine Celje od 11.11.1999 do 11.
2. 2001 in potrditev zapisnika 30. seje mestnega sveta z dne 12.12. 2001; pod 4 - predlog Komisije za
mandatna vprašanja, volitve, imenovanja, priznanja in nagrade: predlog za podelitev priznanj Mestne
občine Celje za leto 2002; pod 5 - informacija o srednjem šolstvu v Mestni občini Celje; pod 6 - postopek
prenehanja zavoda Centra interesnih dejavnosti; pod 7 - realizacija projekta Športnega parka pod Golov-
cem; pod 8 - program investicij na območju krajevnih skupnosti in mestnih četrti Mestne občine Celje v
letu 2002; pod 9 - sprememba cene zemeljskega plina za tarifni odjem na osnovi povečanja fiksnih
stroškov poslovanja; pod 10 - Odlok o parcialnem zazidalnem načrtu Slatina v Rožni dolini (cona C) -
druga obravnava; pod 11 - a) predlog stališč do pripomb in predlogov na javno razgrnjeni osnutek
sprememb in dopolnitev Zazidalnega načrta Dolgo polje - lahka industrija v Celju; b) Odlok o spremem-
bah in dopolnitvah odloka o zazidalnih načrtih »Gospodarska cona v Celju« - prva obravnava; pod 12 - a)
predlog stališč do pripomb in predlogov na javno razgrnjeni osnutek sprememb in dopolnitev PUP za
območje Lokrovec, za območje Lahovniška hosta in za območje Zgornja Hudinja - Lahovna, b) Odlok o
spremembah in dopolnitvah odloka o sprejetju PUP za območje Lokrovec, za območje Lahovniška hosta
in za območje Zgornja Hudinja - Lahovna - prva obravnava; pod 13 - predlog stališč do pripomb in
predlogov na javno razgrnjeni osnutek sprememb in dopolnitev Zazidalnega načrta Otok I. in Zazidalnega
načrta Otok IIL S - varianta pod 14 - Predlog stališč do pripomb in predlogov na javno razgrnjeni
osnutek sprememb in dopolnitev Zazidalnega načrta stanovanjska cona XII in XIII - del Spodnja Hudinja;
pod 15 - Sklep o ukinitvi statusa zemljišča v splošni rabi v k. o. Spodnja Hudinja; pod 16 - popravek
sklepa o ukinitvi statusa zemljišča v splošni rabi v k. o. Celje in pod 17 - a) odgovori na vprašanja, pobude
in predloge ter b) vprašanja, pobude in predlogi.
V spomin ^
frankolovskim žrtvam
v torek, 12. februarja, je
bila ob grobovih talcev na
Stranicah žalna spominska
slovesnost.
Na ta dan pred 57 leti je
vojska nemškega rajha smrt
svojega vojaka maščevala z
usmrtitvijo 100 slovenskih
mož in fantov. Gre zgolj za
eno od številnih medvojnih
usmrtitev, saj je bilo, kot je
poudaril slavnostni govornik
dr. Slavko Gaber, med leto-
ma 1941 in 45 samo na spod-
njem Štajerskem usmrčenih
približno 1600 rodoljubov.
Dr. Gaber je spomnil tudi na
povojne likvidacije, na maš-
čevanje nad kolaboracioni-
sti in dodal, da je skrajni čas,
da slovenska država uredi gro-
bove za vse. »Zdaj je naša dr-
žava v drugačnem položaju,
na pragu Evropske unije, na
poti v združbo različnih na-
rodov, ki se zna dogovoriti o
skupnem, pa vendar si pusti
živeti različno,« je še dejal
dr. Slavko Gaber, ki je nago-
vor zaključil s pozivom k strp-
nosti in dopuščanju različno-
sti med ljudmi.
Spominu žrtvam so se s po-
ložitvijo vencev ob spomin-
skem obeležju Sto frankolov-
skih žrtev poklonile delega-
cije občin Celje, Maribor,
Zreče, Vojnik, Vitanje, Laš-
ko, Slovenske Konjice, Slo-
venska Bistrica in Žalec ter
predstavniki slovenske voj-
ske, Združenja Sever in šte-
vilnih območnih Združenj
borcev in udeležencev NOB.
Žalno slovesnost so pripra-
vih Občina Vojnik, Obritoč*-
no združenje borcev in ude-
ležencev NOB Slovenske Ko-
njice ter Spominsko društvo
100 frankolovskih žrte^ Kul-
turni program so prispeva
Štajerski rogisti iz Nove Cen
ve, dramska skupina KUj
Vojnik, Moški pevski zbor Afl
ton Bezenšek s Frankolov^
ga ter frankolovski in stranil
osnovnošolci.	'
MB!
Popravek
v prejšnji številki Nove^
tednika je v članku Mlek^
na tekmec največjim tisk^
ski škrat letno proizvodni
fermentiranih izdelkov v Ml'
karni Celeia s 64.000.000 W
sov zmanjšal na 64.000, i
mlekarne pa so nas zapro^
li, naj pri čistilni napravi ^
dodamo, da gre za čistili'
napravo za predčiščenje o'
padnih voda. Bralcem in p^
zadetim se opravičujemo-
St. 7 - 14. februar 2002
DOGODKI
3
Tekstilci komaj
držijo nos nad vodo
od več kot 6 tisoč delovnih mest jih je danes na Celjskem manj kot 3 tisoč - Stečajev in prisilnih
poravnav še ni konec
Tekstilna industrija na
^jskem je v zadnjih dese-
^letih izgubila preko 3 tisoč
javnih mest. Samo lani je
^adi prisilnih poravnav in
lučajev delo izgubUo450 Iju-
I v sindikatu pa pravijo, da
^jhujše šele pride. Večino
^jetij še naprej pestijo ze-
Ijhude težave, edina, ki po-
^jeta še kolikor toliko nor-
lalno, sta Tovarna nogavic
H)lzela in Elkroj.
Najbolj »vroče« je trenut-
no v Tekstilni tovarni Pre-
|)old, kjer vprašanje več kot
180 presežnih delavcev visi
fzraku že od minulega leta.
fOdjetje, ki je s 570 zaposle-
imi med največjimi v svoji
tranži, je leto 2000 zaklju-
tao z 890 milijoni tolarjev
izgube, z izgubo, za katero
Iffektor Vinko Žohar pra-
I da še ne ve, kolikšna bo,
■so poslovali tudi lani. Ve-
la slabost tovarne, ki je v
jojih najboljših časih zapo-
riovala kar 1.800 delavcev,
10 ogromne proizvodne ha-
le. Po Žoharjevih besedah je
pto med njihovimi največ-
pi problemi poraba ener-
pje. Lani so porabili kar za
550 milijonov tolarjev plina
|n električne energije, kar je
|feč denarja, kot so ga name-
Bili za plače. V podjetju bo-
do morali prej ali slej nare-
[liti rez, kako globok bo, pa
liirektor še ne želi govoriti,
l^eč bo znanega po seji nad-
urnega sveta, ki naj bi bila
te v kratkem. Neuradno je
ilišati, da naj bi uvedli pri-
iilno poravnavo, delavci, ki
la primer lani sploh niso do-
)ili regresa, pa so zaradi vsega
ikupaj že krepko zbegani.
Forto Turk, ki je v celjski
območni organizaciji svo-
bodnih sindikatov zadolžen
za tekstilno dejavnost, ima
do prisilnih poravnav v tek-
stilni industriji zelo negativ-
no stališče. Pravi, da so le po-
daljševanje agonije in odlič-
na priložnost, kako »okrog
prinesti« delavce. »Če podjet-
ja nimajo za sproti, kako naj
potem zagotovijo denar za od-
pravnine delavcem, ki jih ob
prisilnih poravnavah pošlje-
jo na cesto,« se sprašuje Turk.
Da je res tako, se je pokaza-
lo v slatinskem Korsu, kjer
so v prisilni poravnavi, ki so
jo uvedli pred dobrim letom,
odpustili 90 ljudi. Nihče od
njih ni dobil niti tolarja od-
pravnine, 26 delavcev pa se
je zaradi tega odločilo za tož-
be. Nič kaj bolje, vsaj kar za-
deva plače, se ne godi tistim,
ki so ostali. Slišati je, da v
podjetju, ki tudi lani ni po-
slovalo dobro, hudo škripa
organizacija dela, ki vnaša
med delavce veliko slabe vo-
lje. Zato marsikdo pričaku-
je, da se bodo korenite spre-
membe, morda tudi kadrov-
ske, zgodile že na februarski
seji nadzornega sveta. Ven-
dar je vprašanje, ali Korsu,
ki večinoma živi od dodelav-
nih poslov, sploh lahko še kaj
pomaga.
Nekoliko bolje je v Mon-
tu, ki je po uvedbi prisilne
poravnave lani dobil nove ve-
činske lastnike, letos pa še
novo direktorico. Mont se je
vse do leta 1998 še kar do-
bro »držal«. Kot eno redkih
slovenskih podjetij po razpa-
du Jugoslavije se je uspešno
vrnil na tamkajšnje trge, hkra-
ti pa je povečeval izvoz last-
nih izdelkov tudi na druge
evropske trge, predvsem v
Vzhodno Evropo, pa tudi v
Nemčijo in Italijo. Zaradi
splošne krize v tekstilni in-
dustriji, pa tudi zaradi šte-
vilnih notranjih slabosti, so
se podjetju začeli kopičiti
dolgovi, ki pa so se jih s pri-
silno poravnavo že večinoma
otresli. Da bi lažje zadihali,
so odpustili 70 ljudi, ukinili
nekatere proizvodne progra-
me in uvedli nove. V sindi-
katih ocenjujejo, da bo Mont
izpolnil vse obveznosti, ki jih
ima do odpuščenih delavcev,
prepričani pa so tudi, da se
bo podjetje kmalu uspešno
rešilo iz krize in začelo nor-
malno in uspešno poslovati.
Bližnji vzhod je
nujno zlo
»Pred tekstilnimi delavci so
zelo hudi meseci,« napove-
duje Forto Turk, ki je, kot
priznava, zaradi nemoči sin-
dikata ob vsem, kar se doga-
ja, tudi sam zelo nezadovo-
ljen. Prepričan je, da tekstil-
na industrija v Sloveniji sploh
nima bodočnosti in da jo bo
prej ali slej nadomestila ce-
nejša tuja ponudba.
Nekoliko drugače razmiš-
lja Peter Privšek, eden zad-
njih direktorjev celjskega To-
pra, ki ima že nekaj let last-
no konfekcijsko podjetje in
je tudi lastnik blagovne znam-
ke Toper. Pravi namreč, da
brez tekstilne industrije ne
more biti nobena država,
vprašanje Slovenije pa je le,
kako dolgo bo proces selek-
cije še traja in kaj bo od nje-
ga ostalo na koncu. Kriza tek-
stilne panoge, v kateri so ste-
čaji že nekaj časa zdravilo in
bolezen, ga sploh ne prese-
neča, saj predstavlja povsem
naravni tok prestrukturiranja
gospodarstva in prilagajanja
razmeram v Evropi. Zaradi
vse višje cene delovne sile,
ki se želi čim bolj približati
evropskemu povprečju, s tem
pa izgublja svojo kompara-
tivno prednost, na udaru ni-
so samo tekstilci, ampak vse
delovno intenzivne panoge.
»v Sloveniji se proizvod-
ne zmogljivosti vse bolj kr-
čijo. Tisti, ki so delali za za-
hodno Evropo, so že nekaj
časa pod velikim pritiskom
cen. Velika podjetja počasi
izginjajo, oblikujejo pa se
manjše enote, ki znajo nare-
diti izdelek od začetka do
konca in so sposobne za pri-
lagajanje manjšim, a zahtev-
nejšim serijam oblačil, ki
običajno dosegajo višje ce-
novne razrede,« pravi Priv-
šek, ki še dodaja, da se, žal,
Slovenija najbrž ne bo mo-
gla rešiti pritiska daljnega
vzhoda. Je nujno zlo, tako pri
tkaninah kot končnih izdel-
kih.
Tekstilna podjetja, ugotav-
lja Privšek, poskušajo del
problemov kompenzirati na
Balkanu, v manjši meri tudi
v vzhodi Evropi. Nekaterim
bo v prihodnjih mesecih us-
pelo rešiti težave s pridobi-
vanjem dodelavnih poslov iz
zahodne Evrope, ki se je po
11. septembru zaradi strahu
in tudi visokih stroškov pre-
voza, spet obrnili na lastne tr-
ge. Žal pa najbrž gre le za za-
časne spremembe. »Menim,
da je to, kar imamo zdaj v tek-
stilni proizvodnji tudi tisto,
kar bo tudi ostalo. Potrebni
bi bili ogromni vložki v po-
sodobitev tehnologije, kar pa
bi si večina podjetij lahko pri-
voščila le v povezavi s kak-
šnim tujim podjetjem. V ti-
stih podjetjih, kjer za nalož-
be skrbijo ves čas, se manj za-
pleta, tam, kjer tega niso po-
čeli, imajo hude težave. Ven-
dar je večini jasno - posodab-
ljanje opreme, četudi postop-
no, ker za kaj več ni denarja,
je ena izmed nujnosti. Dru-
gače bodo čez nekaj let lahko
zaprli vrata. Da je res tako,
dokazuje primer celjske Met-
ke. Imela je zelo zanimiv pro-
gram, ki bi jo gotovo obdržal
na trgu, vendar ni imela de-
narja za posodobitve proi-
zvodnje,« ocenjuje Peter Priv-
šek.
JANJA INTIHAR
Foto: TRIARTES
Tekstilna industrija je že nekaj let v težavah, obetajo pa se še težji časi.
Odpišite svojemu zdravniku!
Vprašalnike o zdravju je na Celjskem prejelo več kot 70 tisoč ljudi - Še
vedno čakajo na odgovore dobre tretjine
Bolezni srca in ožilja so
®®jpogostejši vzrok smrti ta-
v Sloveniji kot na celj-
^l^eni območju. Tudi za te
bolezni velja, da jih je naj-
bolje preprečiti ali pa vsaj
•Skriti na samem začetku,
^to je ministrstvo za zdrav-
'^ lani pripravilo nacional-
program preprečevanja
^fi^nožilnih bolezni, ki so
^^ na celjskem območju pri-
uresničevati 16. okto-
lani z razpošiljanjem
f^^sebnih vprašalnikov. V
času je večina zdrav-
Nkov že pričela s preven-
'^^imi pregledi ogroženih.
Pfesejalne vprašalnike za
reno ogroženosti srca in oži-
so prejeli moški v staro-
f" Od 35 do 65 let in ženske
J^tarosti od 35 do 70 let, ki
^ bolezni srca in ožilja naj-
bolj ogrožajo. »Po zbranih
podatkih so zdravstveni do-
movi v regiji razposlali 55 ti-
soč vprašalnikov, zasebniki
pa 16 tisoč, skupno je torej
vprašalnike dobilo 71 tisoč
ljudi. Način izročanja vpra-
šalnikov je bil zelo različen:
večina jih je poslala naenkrat,
po pošti, nekateri jih izroča-
jo pacientom ob njihovem
obisku v ordinaciji, ah pa jim
jih na dom prinesejo patro-
nažne sestre. Nekaj se jih je
odločilo za postopno pošilja-
nje vprašalnikov. Med njimi
izstopa žalski zdravstveni
dom, kjer so razposlali šele
300 vprašalnikov,« opisuje pr-
vi korak regijska koordina-
torica za preventivno zdravs-
tveno varstvo odraslih Jana
Govc Eržen, dr. med. Izpol-
njene vprašalnike je vrnilo od
55 do 77 odstotkov ljudi. »Ti-
sti, ki na prvi vprašalnik ni-
so odgovorili, ga bodo pre-
jeU še enkrat, vse to pa je po-
vezano z dodatnim delom in
stroški, zato prosimo naše pa-
ciente, da se vabilu odzove-
jo,« vabi Jana Govc Eržen.
Vprašalniki so preprosti.
Sprašujejo o starosti, kajenju,
povišanem krvnem tlaku,
obolenjih srca in ožilja, dru-
žinski obremenjenosti s te-
mi boleznimi, o sladkorni bo-
lezni in telesni teži, skratka
o nevarnostih za nastanek bo-
lezni srca in ožilja. Vsak tak
dejavnik tveganja je ocenjen
z eno točko. Več tveganja -
več točk. Vsi tisti, ki imajo
po tem vprašalniku seštevek
točk večji kot 3, bodo prvi
poklicani na preventivne pre-
glede. Pogoj je seveda, da ste
vprašalnik izpolnili in vrnili
svojemu zdravniku.
Preventivni
pregledi
Večina zdravnikov na celj-
skem območju je že pričela
s preventivnimi pregledi, saj
sicer ne bi mogli v petih le-
tih pregledati vseh v ogrože-
ni starostni skupini. Sploh pa
jim ministrstvo za zdravje in
zdravstvena zavarovalnica na-
lagata, da jih morajo pregle-
dati vsako leto 20 odstotkov.
Pomemben del preventiv-
nega pregleda je pogovor o bo-
leznih in nezdravih življenj-
skih navadah, kot so kajenje,
prekomerno uživanje alkoho-
la, telesna nedejavnost in nez-
drave prehranjevalne navade.
»Pri samem preventivnem
pregledu pa se bomo omejili
na poslušanje srca, tipanje pul-
zov, merili bomo krvni tlak,
določili telesno težo in viši-
no. S pomočjo dobljenih vred-
nosti bomo določili tudi stop-
njo koronarne ogroženosti,«
razlaga Jana Govc Eržen. Od
ogroženosti so seveda odvi-
sni nadaljnji koraki. Morda
bo zadoščal nasvet zdravni-
ka, morda bodo priporočili
katero izmed učnih delavnic:
za hujšanje, za opustitev ka-
jenja, za telesno dejavnost, za
zdravo prehrano...
Za takšne učne delavnice,
individualna svetovanja ali de-
lo v skupinah bodo poskrbeli
v zdravstvenih domovih, ki so
določeni za zdravstveno
vzgojne centre. Čeprav se tu-
di izvajalci zdravstvene vzgoje
še izotjražujejo, pa je prva de-
lavnica v regiji že opravičila
pričakovanja. V Zdravstveni
postaji Vojnik so lani pripra-
vili šolo zdravega prehranje-
vanja in hujšanja. »15 udele-
žencev je hujšalo po načelih
zdravega hujšanja dva mese-
ca in skupaj 'stopilo' 64 kilo-
gramov,« zadovoljno ugotav-
lja Jana Govc Eržen. Sicer pa
bodo v zdravstveno vzgojne
delavnice zdravniki usmerjali
predvsem tiste bolnike, pri ka-
terih bodo po posebnih tabe-
lah določili več kot 20 odstot-
no ogroženost za nastanek
obolenj srca in ožilja in pri
katerih bodo hkrati ugotov-
ljeni tudi dejavniki tveganja.
MILENA B. POKLIČ
Jana Govc Eržen, dr. med.
Št. 7-14. februar 2002
4
VROČA TEMA
Stanovalci na
razpelu dobička
Do 28. februarja se morajo izseliti vsi stanovalci samskega doma na Vojkovi 12a v Velenju -
Zapleti bodo, toda kakšni?
v tej realnosti ni prosto-
ra za sentimentalnost. So
zgolj dejstva, od katerih bo-
do odvisne nadaljnje uso-
de ljudi, ki živijo pod isto
streho. V tej skupni zgodbi
ni zmagovalcev, so zgolj po-
raženci: tisti, ki bodo že čez
pol meseca brez stanovanja.
Preprosta ekonomska raču-
nica je hotela tako. A živ-
ljenje le ni tako preprosto...
Gradisu, gradbenemu pod-
jetju iz Celja, že lep čas trda
prede. Izguba, zadolžitve,
borba za delo na konkurenč-
nem trgu in borba za plače
360 zaposlenim delavcem. V
iskanju možnosti za preživet-
je so se spomnih na stano-
vanjski blok, samski dom na
Vojkovi 12a v Velenju, opra-
vili izračune in se odločili,
da to svojo lastnino proda-
jo. Prazno, seveda. Le kdo bo
kupil stanovanjski blok, ki
je poln stanovalcev in majh-
nih otrok, pa še revežev po-
vrhu!
Preprosto kot
pasulj
Koncem novembra lani so
v upravi Gradisa sestavili pe-
tvrstično obvestilo, pod ka-
tero se je podpisala predsed-
nica Gradisove uprave Lidi-
ja Žagar, univ. dipl. oec., in
ga poslali najemnikom gar-
sonjer v samskem domu.
»Vse najemnike garsonjer
v samskem domu v Velenju,
Vojkova 12a, obveščamo, da
po poteku časa, za katerega
je najemno razmerje sklenje-
no, le-tega ne bomo podalj-
šali zaradi prodaje samske-
ga doma Velenje. Prosimo
vas, da do datuma trajanja na-
jemnega razmerja garsonje-
re izpraznite in se izselite.
Hvala za razumevanje in lep
pozdrav.«
Najemne pogodbe se sta-
novalcem na Vojkovi 12a iz-
tečejo zadnjega februarja le-
tos, ko bodo kar naenkrat po-
stali brezdomci. Novega po-
daljšanja ne bo več, sledila
bo izselitev, če ne zlepa, pa
zgrda.
Stanovalci-najemniki so v
teh dneh še kako složni v od-
ločitvi, da ne gredo nikamor,
če jim občina ne bo dodelila
primernih stanovanj. Teh pa
ni na voljo, pravijo na Mest-
ni občini Velenje, kjer je li-
sta čakajočih na socialna sta-
novanja grozljivo dolga.
Predvsem pa
zapleteno
Da zadeva le ni tako zelo
preprosta, kot si morda ne-
kateri zamišljajo, naj pove-
mo, da gre za 47 (zasedenih)
garsonjer v levem delu sta-
novanjskega bloka, v katerih
živi približno devetdeset lju-
di. To so razmeroma majh-
ne garsonjere, velike komaj
22 kvadratnih metrov. V
enaindvajsetih garsonjerah
živi po en najemnik, v dvain-
tridesetih živita po dve ose-
bi, v ostalih pa tri in celo več.
Med temi stanovalci je veli-
ko otrok, v starosti od treh
mesecev do osemnajstih let.
Večina najemnikov so ljud-
je, ki sebe in svoje družine
zelo težko preživljajo. Nji-
hove plače večinoma znaša-
jo od 50 do 60 tisočakov me-
sečno, med njimi so brezpo-
selni, bolni, so osebe brez slo-
venskega državljanstva in
brez stalnega bivališča, ne-
kateri so prijavljeni in/ali za-
posleni v drugih občinah.
Samski dom namreč nima
statusa stalne prijavitve.
V desnem delu bloka živi-
jo izključno Gradisovi delav-
ci, za te pa je menda poskrb-
ljeno tako, da jim bo delo-
dajalec dodelili primerna sta-
novanja tam, kjer so le-ta na
voljo: v Velenju, največ pa ši-
rom po Sloveniji.
A stanovalci z levega dela
samskega doma pravijo, da
ne gredo nikafiior, če ne do-
bijo primernih nadomestnih
stanovanj. Načrtujejo, kaj vse
bodo štorih, če jih bodo ho-
teli na silo izseliti, če bodo
imeli na vratih policijo... Nji-
hova logika je preprosta: saj
smo vendar ljudje, ne more-
jo nas kar vreči na cesto... tu
so vendar majhni in bolni
otroci... nihče od nas nima
toliko denarja, da bi si lah-
ko sam rešil stanovanjski
problem...
«...To je prekoračitev ozi-
roma kršenje človekovih pra-
vic, saj je odpovedni rok 30
dni mnogo prekratek, poleg
tega pa stanovalci zahteva-
mo nadomestna stanovanja,
saj izselitev ni možna, ker
ni drugih stanovanj, kjer bi
lahko živeli... Stanovalci Voj-
kove 12a pričakujemo vaše
posredovanje in ukrepanje za
ugodno reševanje tega prob-
lema, sicer bomo prisiljeni o
tem obvestiti druge institu-
cije, pa tudi sodišče in tele-
vizijo...« S takšnim dopisom
so se stanovalci Ldecembra
lani obrnili na župana Mest-
ne občine Velenje Srečka Me-
ha.
Tudi to je
preprosta
logika
Najemniki z Vojkove 12a so
od Gradisa pričakovali priprav-
ljenost za skupno reševanje
problema, prejeli pa so dopis
preproste vsebine, temelječe na
ekonomski logiki. Po tej logi-
ki pa ni prostora za čustva, ra-
zumevanje stisk posameznika
ali za kakšno solidarnost z od-
lagališča nedavne preteklosti.
»...Ker je podjetje zadolže
no in je imelo v lanskem leti
izgubo, smo primorani poslov
no nepotrebno premoženji
nujno odprodati. Kot mativa
razumem, vendar je moja od
govornost do 360 zaposleni
in njihovih družin prevelik;
da bi se lahko igrala z njo. M
smo podjetje, namen podja
ja je ustvarjati dobiček in a
poslovati ljudi... Za reševanj
stanovanjskih problemov s(
cialne narave so v Sloveniji pr
stojne državne institucije..,«]
bila predsednica Gradisov
uprave v pisnem sporočilu kra
ka in jasna.
V Gradisu so torej skleni
li samski dom prodati naj
boljšemu kupcu, medtem p
so v Mestni občini Velenj
računali in izračunaU, dal
se jim ponujena kupčija
Gradisom splačala. Enab
ga mnenja so bili tudi velen
ski mestni svetniki, ki so;
februarja na seji sklenili, d
mestna občina kupi Grad
sov samski dom na Vojkoi
ulici za 415 milijonov tola
jev občinskega proračunski
ga denarja, iz iste malhe p
Jože Pinter »Najin osemnajstmesečni sin Žiga je šibkega zdravja, rodil se je s šestimi meseci, do enega leta starosti je bil ves čas na kisiku. Z Natašo
že tri leta živiva v garsonjeri, ves čas iščeva primemo stanovanje, a je za naju vse predrago. Kam naj greva z otrokom, ki je potreben posebne nege
in je zelo občutljiv? Hudo je, tako hudo, da vam ne moreva povedati...«
Luka Kostrec je bil pred petimi meseci srečni očka hčerke Laure. Dane;
ne ve, kaj se bo zgodilo v naslednjih tednih. Strah in nemoč sta neprija^
na spremljevalca. S partnerko upata na razumevanje in pomoč občint
Samski dom na Vojkovi 12b v Velenju.
St. 7-14. februar 2002
VROČA TEMA
5
piter Zupanec, eden od šiirin zastopnikov stanovalcev samskega do-
li, ki jim grozi izselitev: »Županu smo poslali peticijo, pričakovali smo
ipimevanje za naše stiske, zdaj hodimo od vrat do vrat in prosimo, a
pan. Na vsakem koraku se srečujemo z ignoranco in aroganco občin-
|jh uslužbencev in upravnih delavcev v pisarnah, kjer nas brezdušno
^iljajo od vrat do vrat. Za vse nas je to zelo boleče, to so šoki, ki zelo
ugativno vplivajo na naše zdravje. Če ne bo posluha, bomo prisiljeni
uganizirati protestne shode in o vsem, kar se z nami dogaja, obvestiti
javnost in pristojna ministrstva.
tiodo kasneje potegnili še do-
datnih 160 milijonov tolar-
jev, da bodo objekt ustrez-
no prenovili in uredili par-
fcrišča. Tako bodo poleg ob-
stoječih in že adaptiranih
garsonjer pridobili najmanj
20 praznih socialnih stano-
ffanj, 4 stanovanja za invali-
de in še 24 ostalih stanovanj,
so izračunali. Župan Meh je
imenoval komisijo za grad-
njo, komisija za stanovanja
bo ocenila, kateri stanoval-
Bbi morebiti lahko ostali v
ppljenem objektu, Gradi-
5u pa je ostala najtežja na-
loga, vsa zasedena stanova-
nja izprazniti, sicer s kup-
Hjo ne bo nič.
Oderuške
najemnine
v Gradisu opravičujejo
prodajo samskega doma z
Ekonomsko računico in oce-
no, da jim je ta objekt ves
iias v breme. Ali res? Najem-
nina za posamezne bivalne
Enote je naravnost oderuška.
Za 22 kvadratov garsonjere
toora najemnik vsak mesec
plačati dobrih 26 tisoč tolar-
jev!
Še bolj vpijoči so podatki
^desnega dela istega sam-
skega doma. Po pripovedo-
vanju prizadetih stanovalcev
živijo v eni garsonjeri tudi
po tri samske osebe (Gradi-
sovi delavci), od teh pa vsak
plačuje po 25 tisoč tolarjev
[^3jemnine mesečno. V blo-
^^ so skupne sanitarije in
^'^upna kuhinja, torej gre za
Zelo nizek bivalni standard
izredno visoke najemni-
Najemodajalčeva logika
'^ preprosta: vzemi (plačaj)
pusti. Čakajočih je ved-
Jodovolj. Sicer pa so te Gra-
oisove najemnine nekoliko
"^^nj oderuške, če jih pri-
•^erjamo s tistimi na agen-
•^'jskem in »črnem trgu«. Ti-
stanovalci z Vojkove, ki
že poskušali najti stano-
da bi se lahko izseli-
'' So nam povedali, da ne-
^■^^rničninske agencije po-
^jajo garsonjere za 30 ti-
tolarjev mesečne najem-
nine, to pa še ni vse, zahte-
vajo predplačilo za pol leta
ali leto dni vnaprej. »To so
za nas nedosegljivi pogoji,«
so tarnali.
»Bil sem pri zasebniku, ki
oddaja garsonjero. Mesečna
najemnina znaša 300 nemš-
kih mark, stroški pa prib-
ližno dvajset tisoč tolarjev.
Večina najemodajalcev zah-
teva predplačilo. Kako naj
od svoje slabe plače vsak me-
sec odštejem najmanj petde-
set tisoč tolarjev zgolj za na-
jemnino in stroške? In od kod
naj vzamem pol milijona to-
larjev, da plačam najemni-
no za leto dni vnaprej?« je
obupan Jožo Čumurdžič, ki
z ženo in otrokom živi na
20 kvadratnih metrih garso-
njere.
V garsonjeri samskega do-
ma na Vojkovi živi tudi Se-
nad Kadirič. Že šestnajst let.
Dva otroka ima, oba sta sred-
nješolca, žena ne dobi služ-
be, ker nima slovenskega dr-
žavljanstva. »Sedemindvajset
let dela imam za sabo, zapo-
slen sem pri velenjskem Sin-
talu, okoli 80 tisoč tolarjev
zaslužim na mesec in zdaj ne
vidim prav nobenega izhoda.
Ne vem, kam bomo šli po 28.
februarju, ko se mi izteče na-
jemna pogodba.«
Dve zgodbi, dve usodi. In
dva vprašaja. Prvi se nanaša
na nadzor inšpekcijskih
služb in (zelo verjetne) davč-
ne utaje pri zasebnem odda-
janju stanovanj v najem, dru-
gi vprašaj pa je povezan z de-
lodajalci-podjetniki in nji-
hovo vlogo pri reševanju sta-
novanjskih problemov pri
njih zaposlenih. Se ti prob-
lemi njih ne tičejo? Žal je
tudi njihova poslovna logi-
ka večinoma zjolj profitna,
s socialo pa naj se ukvarja
država.
In še več zgodb, vsaka ima
svoj vprašaj, vsaka svoj za-
to, vsaka svoj nauk in vsaka
svojo solzo. Na drugem bre-
gu pa je družbenoekonom-
ska stvarnost, ki se na solze
vse težje odziva.
MARJELA AGREŽ
Foto: TRIARTES
Kdo bo zidal na
Glaziji?
Ingrad koncem pobira denar kupcev, ne da bi imel gradbeno dovoljenje?
Ingrad koncem je konec
lanskega leta s polaga-
njem temeljnega kamna
simbolno pričel z gradnjo
poslovno stanovanjskega
objekta na Glaziji ob Ljub-
ljanski cesti. Na anonim-
nem natečaju za arhitek-
turno rešitev tega območ-
ja je zmagala avtorska
skupina Apollonio -i- Kru-
šec, ki zagotavlja nad-
standardne arhitekturne
rešitve ter kakovost iz-
gradnje. Na razpisu za iz-
vajalca del pa je uspel In-
grad koncem, ki ga vodi
Beata Kanduti Šume j.
Ob polaganju temeljnega
kamna so v sporočilu za jav-
nost iz Ingrada koncem med
drugim sporočali: »Objekt se
v celoti gradi za trg, v Ingra-
du pa pričakujejo, da bodo
poslovne površine zanimive
predvsem za trgovce in fi-
nančne ustanove ter zasebne
zdravnike, poslovneže, odvet-
nike in druge. Prodaja že te-
če, rok izgradnje objekta in
predaje v uporabo pa je no-
vember 2002.«
Ker se na Glaziji še nič ne
dogaja, razen da je zemljiš-
če ograjeno, pojavile pa so
se tudi govorice, da Ingrad
koncem za ta objekt še nima
gradbenega dovoljenja, smo
šli po sledi le-teh. Na celjski
upravni enoti so potrdili, da
Ingrad za poslovno stanovanj-
ski objekt še nima gradbene-
ga dovoljenja, niti zanj še ni
zaprosil. Imajo le dovoljenje
za pripravljalna dela za ure-
ditev zemljišča. Imajo tudi
lokacijsko dovoljenje, ki velja
leto dni, torej še do jeseni.
Na Zavodu za planiranje
in izgradnjo smo izvedeli, da
Ingrad koncem še ni plačal
komunalnega prispevka, ki
znaša 115 milijonov tolarjev.
Ta pa med drugim služi kot
osnova za pridobitev gradbe-
nega dovoljenja. Rok za pla-
čilo tega prispevka ali za
bančno garancijo, ki ga je po-
stavil ZPI, se je iztekel v po-
nedeljek. Kandutijevo so na
to pisno opozorili in ji ga po-
daljšali do 20. februarja. Če
bančne garancije do takrat ne
bo, se bodo pogovorili o spo-
razumni razrešitvi pogodbe,
pravi direktor ZPI Miran
Gajšek. Javni razpis za no-
vega izvajalca del v tem pri-
meru potem ni več potreben,
je še dejal.
Bančna garancija oziroma
plačilo komunalnega prispev-
ka bi morala biti dostavlje-
na na ZPI že pred časom, pravi
tudi celjski župan Bojan
Šrot. Ingradu so celo dali
možnost plačila komunalne-
ga prispevka na obroke, a tudi
prvega obroka Ingrad doslej
še ni poravnal. Kaj na vse to
pravi direktorica Ingrad kon-
cema Beata Kanduti Šume j,
ni mogoče izvedeti, saj je nje-
na običajna komunikacija z
novinarji naše medijske hi-
še takšna, da bodisi do nje ni
mogoče priti, če jo že ulovi-
mo na mobilni telefon, pa na
vljudno zastavljena vprašanja
odgovori z nevljudno preki-
nitvijo pogovora. Zato tudi
ni mogoče preveriti, ali je res,
da Ingrad koncem že pobira
avanse interesentov za nakup
poslovnih in stanovanjskih
enot v poslovno stanovanj-
skem objektu, za katerega še
ni gradbenega dovoljenja.
NATAŠA GERKEŠ LEDNIK
Foto: GREGOR KATIČ
Na bodočem gradbišču ob Ljubljanski cesti se še nič ne dogaja.
Št. 7-14. februar 2002
6
INTERVJU
Pevska legenda, ki
ne poučuje petja
Oto Pestner ima rad živali in se boji zobozdravnika - »V glasbi je vse več
>podna<, kdor ima pet minut časa in veselje do posluha, lahko posname
zgoščenko«
Izjemni glasbeni talent
-	nekdanji Celjan - pevec,
glasbeni aranžer, produ-
cent, ki je številnim tovrst-
nim lovorikam decembra
dodal 32. solistični album
-	član New Swing Quarteta
in soustvarjalec njegovega
39. albuma, ki naj bi izšel
marca. Nekaj dni pred na-
jinim novinarskim zmen-
kom je slavil rojstni dan,
a ime je ostalo, kakršno je
bilo: Oto Pestner!
»Tudi januar je bil bogat,
imeli smo kar nekaj nasto-
pov. V novem letu sem bil
že priden: pod vodstvom re-
žiserja Slavka Hrena in z eki- ■
po TV Slovenija sem končal
snemanje treh svojih videos-
potov... Predstavljati pa za-
čenjam singel plošče Tride-
set let tridesetih let - Mati,
hodiva prijatelja,« mi je ob
večerni kavi sredi Ljubljane
slikovito pripovedovala
osebnost, ki sem jo po gla-
su in stasu prepoznavala že
kot dekletce, »sledila bo ver-
jetno Nekje živeti mora -
zimski čas je zelo primeren
za to nežno, zelo čustveno
skladbo, pri kateri se mi je
pridružil komorni zbor Per-
petuum Jazzile...«
Zdi se, da je vaše življe-
nje en sam ritem. Kako do-
hajate sami sebe?
Če začneš tako opravljati
ta posel, najprej dohajaš sam
sebe, a kmalu ugotoviš, da
to ni zdravo. Ko se EMŠO
spreminja, je dobro zadeve
umirjati. Ne delam tako, da
bi, kot pravite, dohajal sam
sebe.
Kateri nastop, koncert
hranite v najlepšem spomi-
nu?
Tega je tako veliko, da bi
težko izluščil enega najbolj-
šega. Kot glasbeniku mi naj-
več pomeni turneja New
Swing Quarteta po ZDA, le-
ta 1993. ObiskaU smo jug,
kjer je črnska duhovna glas-
ba nastajala, in ljudi, ki so
jo ustvarjali. Spoznali smo
pevce, ki jo pojejo, in zape-
li z njimi - tudi z velikim me-
šanim pevskim zborom
Richvvoods Baptist Choir iz
Južne Karoline. Noben de-
nar, nič ne odtehta užitka,
doživetega ob teh nastopih
v živo! Peli smo tudi v eni
najbolj zastraženih jetnišnic
v ZDA, kjer imajo jetniki tu-
di do 250 let zaporne kaz-
ni. Z nami so peli, jokali,
molili... Teh občutkov ni
mogoče opisati, izkusiti jih
moraš na lastni koži in vi-
deti, kaj lahko glasba stori s
človekom.
Katere glasbene veje so
vam najljubše?
Niham med duhovno glas-
bo, soulom, džezom, ki se
dotikajo korenin - črnske
glasbe. Zdi se mi, da je to
ena najbolj temperament-
nih glasbenih zvrsti, ki ima-
jo največ ... duše! Na tem
področju največ delam in
ustvarjam. Tudi ko se uk-
varjam s popevko ali pop
balado, kolegi ugotavljajo,
da se dotikam teh elemen-
tov in jih vpletam v sklad-
bo. Celo pri narodno-zabav-
ni glasbi, ki sem je tudi ne-
kaj napisal, so mnogi opa-
žali: »Ja, ja, tukaj je vehko
vplivov Alpskega kvinteta!«,
ki je v svoji alpski glasbi imel
ogromno elementov džeza.
Glasba je vaše življenje
ali vaše življenje je glas-
ba?
Da, kakor se obrne, obo-
je drži!
Na kateri svetovni oder
si želite stopiti?
Tak svetovni oder je lah-
ko v Evropi ali Ameriki, ni
pomembno, kako se imenu-
je. Z veseljem se bom od-
zval, če bom imel kdaj mož-
nost, povabilu na kateri koli
svetovni oder.
Kako vidite sebe?
Kot normalnega človeka,
ki deluje, kakor mu velevata
srce in duša. Nikoli si ne
ustvarjam predstav in ne
precenjujem svojih zmož-
nosti, sebe. Ko odkrijem kaj,
česar še nisem počel, a
znam narediti dobro, se raz-
vesehm kot majhen otrok.
Da, ker je nekaj novega!
Včasih tudi malo pretira-
vam: cilj si zabijem v gla-
vo, bližnja okolica pa mi go-
vori, da hodim z glavo sko-
zi zid - a zadevo vedno iz-
peljem.
Ali katere od vaših živ-
ljenjskih skrivnosti novi-
narji še niso izbrskali?
Da, kar nekaj jih je - tako
bo tudi ostalo.
Zobozdravnika... se bo-
jite?
Da! A ko moram, pač grem
k njemu. To je dobro vpra-
šanje!
Katere instrumente igra-
te?
Nisem instrumentalist, a
klavirja se kljub temu lotim
kdaj pa kdaj.
Dobro poznate petje v ži-
vo... Kako ste podali roko
playbacku?
Hja, ločiti moramo dvoje
pri rokovanju z njim: 1. po-
staviš se na kakršen koli oder,
ob posnetku, ki mu mnogi
pravijo playback, pa odpi-
raš usta; 2. vzameš zgoščen-
ko, na kateri je posneta glas-
ba brez tvojega glasu, in pred
mikrofonom zapoješ v živo
- temu sam pravim petje na
playback.
»Izredno lepo mi je v živ-
ljenju! Ko bom začutil, da
tisto, kar počnem, ni več
smiselno, in da se zadeve
končujejo lepo (ljudje se te
spominjajo z veseljem in
si pri močeh, ko se poslav-
ljaš), bom sebi ter drugim
povedal, da je konec!«
Tretji, zame prvi in naj-
boljši način, je nastop v ži-
vo. Privoščim si ga zelo po-
gosto - s Petar Ugrin Bandom,
s katerim pripravljam svoje
solistične koncerte, in v New
Swing Quartetu, ki ga na
koncertih spremlja kvartet
Ratka Divjaka. Ko bodo v
Sloveniji vsi naročniki do-
jeli, da tvorita celovitost
glasbe vokal in instrumen-
tal, bodo najemali celotne
ekipe in se ne bodo zadovo-
ljevali s tem, da pevci poje-
jo v živo, glasba pa jih sprem-
lja s traku ali z zgoščenke.
Takrat se bo tudi igranje sku-
pine pravilno vrednotilo in
zelo malo bo playback na-
stopov.
Zanima me vaša ocena
domače glasbene scene ...
Težko bi jo ocenil z nekaj
besedami, predvsem zato,
ker sem Slovenec in pravi-
loma naj bi imel slovensko
sceno rad. Na trenutke se Slo-
venci premalo cenimo, in ta-
krat postane vsak tuj izde-
lek boljši od domačega.
V slovenski glasbi sta dve
(zelo močni) skrajnosti:
ljudje, ki pošteno opravlja-
jo svoje delo in se trudijo do-
seči raven, ki vzbuja pozi-
tivni odziv občinstva hake
poti so včasih zelo težke in
take umetnike zelo cenim);
zadnja leta pa se pojavlja
drugi trend, ki smo ga vča-
sih pojmovali kot >podn< - naj-
bolj nizkotno, kar ni za uše-
sa! Tega je zdaj preveč: vsak-
do, kdor ima pet minut časa
in veselje do posluha, lah-
ko posname zgoščenko, jo
ponudi občilom, ti to pod-
prejo in poneumljanje ljudi
se začne! Potem se s tem slu-
ži. Ljudje, ki to počnejo, ve-
do zakaj, obvladajo trženje
in svoj posel. V preteklosti
smo Hrvaško in predtem
druge republike nekdanje Ju-
goslavije obravnavali kot de-
žele, ki proizvajajo zelo ko-
mercialno glasbo - sloven-
ska jih je učila, kako se de-
la. Danes tamkajšnji ljudje
ustvarjajo kot razviti svet: ze-
lo trendno, sodobno glasbo.
Večinsko, pogosto spre-
jemanje slovenske narod-
no-zabavne glasbe je, ka-
kršno je. Komentar?
Če jo gledamo govedarsko,
smo sami govedarji. To je do-
mača glasba, sicer ne prava,
ustvarjena po nekem poznej-
šem načelu - imenovali bi jo
lahko slovenski country. Če
nam tujci dajejo priznanja
zanjo, sami pa si jih ne, se
vnovič soočimo z vpraša-
njem: ali verjamemo v svo-
jo identiteto - vase! Slavko
Avsenik je to glasbo ponu-
dil vsemu svetu in jo je le-ta
sprejel, zakaj je ne bi tudi
Slovenci. Kot druge glasbe-
ne zvrsti se tudi narodno-za-
bavna spreminja, posodab-
lja in ima dve struji: kako-
vostno ter tisto, ki jo naredi
govejo. Ko bomo znali raz-
Ukovati, kar je dobro in sla-
bo, nam bosta polka ob ko-
zarčku (ali brez) ter lep val-
ček zelo ugajala.
Kje bi živeli, če bi svo-
bodno izbirali?
Takoj bi izbral Slovenijo,
sicer pa New Orleans, kjer
je izjemno džezovsko
vzdušje... Na vsakem dru-
gem ali kar vsakem vogalu
se sliši glasba.
Ali poučujete mladi pev-
ski rod?
Lepo, da ste me to vpraša-
li, saj je njega dni neko ob-
čilo po pomoti zapisalo, da
sem učitelj glasbe in učim
petje. Ko se je to prebralo,
mi je doma začel zvoniti te-
lefon... Učencev bi lahko
imel za celo glasbeno šolo!
O tem nisem nikoli razmiš-
ljal in tega tudi ne bom po-
čel.
Kako preživljate prosti
čas, če ga sploh imate?
O, ja, zagotovo! Moji do-
mači bi sicer želeli, da bi ga
imel več, a upam, da jim
bom kdaj tudi v tem ustre-
gel. Rad sem z družino, do-
ma. Včasih se izklopim iz zu-
nanjega sveta, da bi bil 100-
odstotno njihov, svoj. Kadar
mi to uspe, je družinska sre-
ča večja.
In družinski člani ...
Presenečenje: soproga Li-
dija, ki jo kličemo Pika, tretji
družinski član pa ni človeš-
kega izvora, temveč živalske-
ga - pudljica Linda. Stara bo
13 let, a je živahna, kot bi
imela dve leti. Zelo sva sreč-
na, da jo imava, popestri na-
ma vsak trenutek. Ko jo po-
gledaš, veš: to je najbolj po-
šteno, nedolžno, iskreno bit-
je, kar jih poznam. Neraz-
družljivi smo.
Zelo vas menda navdu-
šuje zbirateljstvo...
Da, to je moj glavni ko-
njiček. Kakor so se rojevali
mediji, tako sem jih sprem-
ljal. Začelo se je pred mno-
go leti z velikimi vinilnimi
ali LP-ploščami, nadaljeva-
lo pa z zgoščenkami, vide
kasetami... Prihajamo vol
dobje, ko bomo tudi D\1
lahko naredili sami dom,
Vse to kar dobro spremljan
poskušam ujeti korak s t
som in kolekcionirati vide
kasete, plošče, zgoščenk
Včasih se mi stvari nakop
čijo, potem pa jočem di
dni, zakaj se jim nisem pi
posvetil!
Morda beseda o druži
skih koreninah?
Naša družina izhaja iz C
Ija, no, tam smo živeli. U
ma se je rodila v Krapini, o
v Mostah pri Komendi. Sti
starši prihajajo iz Črne naR
roškem. Naše poreklo je roi
sko, in sicer po očetovih st
ših. Te korenine, kolikor
jih spominjam, so se najh
odražale pri starih starših,
so bili analfabeti. Zanimii
je bilo spremljati njihovo d
jemanje sveta. Stari oče jel
glasbenik - igral je vrsto i
strumentov, ki se jih je na
čil sam, in odlično pel. Ni
gov tenor je bil izjemno le
topel, malo temnejši od m
jega. Če bi se šolal in imel sti
kovno vodstvo, bi bil sup
operni pevec! Zanimivo je.i
moj oče ni pevec, temvef
pični instrumentaUst, kii
nekdaj igra harmoniko. S!
ra mama je bila velika ljul
teljica glasbe, ne pa glasbei
ca, kar velja tudi za mojo m
mo in soprogo.
Kakšna je zdaj navei
Oto - oče?
Kar dobra! On še igra,^
prav bo letos dopolnil 721'
a ne veliko kot nekoč. Ko
kor zmorem, mu pomagal
a te priložnosti so redke, s
sem zelo zaposlen.
Ali kakšna velika osebi
želja ostaja neuresničen*
Oh, veliko! Predvsem'
prideš v zrelejša leta, se 1
sodelovanju s svetovno usl
šnimi ljudmi, ki jih zelo'
niš in imaš rad, vedno C*
pri otroku) prikrade želja,
bi s kom zapel, stopil na o®
ali ga vsaj spoznal. Takih
penenj je veliko. Raje, kot'
jih navajam, čakam na prilj'
nost, da se katera uresniči;
MOJCA VO0
Oto Pestner in New Svving Quartet.
St. 7-14. februar 2002
AKTUALNO
7
Lov na dediščino
starejši in osamljeni v trenutkih nemoči neznancem za drobec pozornosti zaupajo tudi premoženje - Prevarana
Celjanka?
97.1etno Marijo iz Celja
, decembra čakala še ena
j^a obravnava. Pred leti
,spoznala žensko, ki ji je
ljubila, da bo zanjo skr-
če dobi pravico za od-
^ njenega zemljišča,
(jrija se je strinjala in z
lovo znanko sta se kmalu
pravili k notarju, kjer je,
^pričana, da podpisuje
jppoprodajno pogodbo, v
(snici podpisala izročilno
ipgodbo, ki jo je njena »pri-
Iteljica« pripravila vna-
jej. Tako ji je Marija ne-
fde zapustila okoli 1800
toadratnih metrov zemlje,
Udar se je svoje napake
Ualu zavedla in novo
^ko zaprosila za pomoč
godnem postopku, ki naj
[ji zemljo vrnil.
I Marija je že kmalu po smrti
joža prodala dva dela hiše,
)bdržala je le manjši del, v
taterem sedaj živi, in zem-
jo. Že 16 let je vdova, brez
jtrok, do sestrine smrti je
Diela s sorodniki dobre sti-
ke, potem pa so se, ravno za-
[adi dediščine, sprli.
Gospa, ki ji je obljubila
jskrbo, je Marijo nekajkrat
|ieljala na pregled k zdravni-
bin jo začela redno obisko-
rati. Obljubila ji je, da ji bo
fsak mesec nakazovala de-
lar, saj ima Marija zelo niz-
[0 pokojnino. Tako sta šli k
»tarju, ki mu je Gospa pred-
bžila že pripravljeno izro-
filno pogodbo, Marija pa jo
prepričana, da podpisu-
ta pogodbo o nakupu zem-
|e, podpisala. Tako je izro-
Bla svojo zemljo Gospe. Ven-
lar je že čez nekaj mesecev
igotovila, da je bila preva-
ana in od takrat želi pogod-
)o razveljaviti. Gospe pa se
e pričela bati in od nje ne
feli prejemati več nobene po-
noči.
Ko se je Marijina znanka
Ikušala pogovoriti z Gospo,
^ta rekla, da pogodbe ne mo-
rejo razveljaviti in dodala, da
gre pri tem za načela... Na
Marijino prošnjo so najeli od-
vetnika. Prva obravnava je bi-
la 30. septembra 1997, takrat
so določili psihiatra, ki naj
bi presodil, ali je vedela, kaj
podpisuje. Prvo izvedeniško
mnenje je bilo, da je Marija
izkoristila situacijo in Gos-
po potem odpisala, nasled-
nji izvedenec je zaključil, da
glede na svojo starost ni več
sposobna samostojno odlo-
čati in da ni vedela, kaj pod-
pisuje. S tem mnenjem se je
strinjala tudi dr. Martina To-
mori, vseeno pa je bilo Marijo
potrebno potem peljati še
pred komisijo ljubljanskega
Kliničnega centra, kjer so po-
trdili mnenje dr. Tomorije-
ve, to mnenje pa je sprejelo
tudi sodišče.
»Ne želim, da
pišete o temff
Za srečanje se dogovorimo
tudi z Gospo. Izjemno pri-
jazna dama je, ki zadnja leta
živi nekje na Kozjanskem. Po-
ve nam, da bo izjave dajala
le v prisotnosti svojega od-
vetnika, on pa sodelovanje
odkloni. Zato Gospa na po-
govor pride kar sama, s sabo
pa prinese dopis, v katerem
piše, da ne dovoU, da bi v ča-
sopisu uporabili njeno ime,
dokler obravnava ne bo kon-
čana, dokler ne bo dokonč-
no razsojeno. »Če sodišče ne
bo razsodilo v moj prid, se
bomo pritožili na višje sodiš-
če. Tako bo šlo naprej, vse
do vrhovnega sodišča, in do-
kler ne bo obravnava v celo-
ti zaključena, ne dovolim, da
me kdorkoli omenja po ča-
sopisih,« razlaga. In na vpra-
šanje, kje so tu dobri name-
ni, odgovori, da se ji zdi
neumno, da bi bila ob zem-
ljo, ki ji po njenem mnenju
pripada. »Če bo Marija žele-
la, bomo pri nas vedno našli
prostor zanjo, vendar je, žal,
zavedena. Nenazadnje sem
zanjo skrbela tri mesece...«
pravi Gospa.
Marija tega očitno niti slu-
čajno ne želi, čeprav živi sa-
ma v katastrofalnih razme-
rah in čeprav so jo v začetku
januarja ponovno odpeljaH
v bolnišnico...
»Zlorabe so
pogoste...«
Ko pride zadeva na sodiš-
če, le-to zaprosi za mnenje
sodnega izvedenca, ki mora
presoditi, aH je bil tisti, ki je
pogodbo oziroma oporoko
pisal, v času odločitve opra-
vilno sposoben ali ne. Veli-
ko izkušenj na tem področ-
ju ima sodni izvedenec, psi-
hiater Milan Pokmajevič,
dr. med, iz Zdravstvenega do-
ma v Celju. »V starosti priha-
ja do mnogih degenerativnih
procesov na fizičnem in na
psihičnem področju. Proces
je lahko pogojen s staranjem
in dodatno pospešen z bolez-
nimi v področju glave, po-
gosto pa so za spremembe v
vedenju in razmišljanju kri-
ve tudi poškodbe. Včasih so
krive spremembe na ožilju,
lahko gre za sladkorno bole-
zen ali za povečano število
maščob v krvi, skratka mož-
nosti za to, da starostnik do-
jema in se odloča drugače,
je veliko,« pravi Milan Pok-
majevič, ki po naročilu so-
dišča letno pripravi približ-
no 20 mnenj, v katerih oce-
ni, ali se je starostnik v času,
ko je pisal oziroma podpisal
darilno pogodbo ali oporo-
ko, zavedal teže in posledic
svojih dejanj.
»Pred vsako takšno odlo-
čitvijo bi bilo dobro opravi-
ti psihiatrični pregled in ugo-
toviti, kakšne so dejanske
sposobnosti človeka,« pravi
Milan Pokmajevič in doda-
ja, da psihiater starostnike po-
navadi sreča le enkrat, na pod-
lagi enega pogovora pa je tež-
ko oceniti realno zdravstve-
no stanje. »Ker poznamo raz-
lične primere starostnih spre-
memb in se lahko le-te v ne-
kaj dneh sploh ne pokažejo,
je zelo težko realno oceniti,
koliko se starostnik v resni-
ci zaveda teže in posledic svo-
jih odločitev.«
In zakaj se pogosto pusti-
jo prevarati starostniki, ki so
sicer povsem zdravi? »Starost
je sama po sebi proces, ko
človek razmišlja drugače. Ve-
liko ljudi je samih, postane
jih strah in želijo si družbe.
Pogosto čutijo tudi, da med
otroci in sorodniki niso več
tako sprejeti kot so bili ne-
koč. Tako so tudi bolj dov-
zetni za razne obljube v smi-
slu, da bo nekdo zanje skr-
bel, saj jih je strah, da bi os-
tali sami in onemogli,« pra-
vi Pokmajevič in dodaja, da
starost še zdaleč ni znak za
bolezen. Hkrati svetuje, naj
starejši ljudje dobro razmi-
slijo, preden se odločijo za
podpis kakršne koli pogod-
be in naj se o tem pred do-
končno odločitvijo posvetu-
jejo s pravnim strokovnja-
kom.
Pri Mariji
Obiskali smo tudi Marijo,
ki se za svoja leta dobro dr-
ži. Razumno se pogovarja, ve,
očitno se zaveda, kaj se ji je
zgodilo. »Srečali sva se pred
mojo hišo in obljubila je, da
bo skrbela zame, vendar sem
kar kmalu ugotovila, da ni-
ma dobrih namenov. Res je,
da mi je ta ženska še nekaj
časa pošiljala denar, vendar
imam vsega shranjenega, saj
njenega denarja nočem za-
pravljati,« pravi Marija in do-
da, da je bila vzgojena po-
šteno. »Nikoli nisem nikogar
ogoljufala in ne želim, da se
to zgodi meni,« pravi Marija,
ki do pred kratkim ni hotela
niti sHšati, da bi odšla v dom
upokojencev. Jesen življenja
preživlja v hiši, za katero bi
malokdo verjel, da je v njej
mogoče živeti. Hiša je stara
in potrebna popravila, vrata
so večinoma kar odklenjena.
Še dobro, da jo vsak dan kdo
obišče, pomagajo ji tudi de-
lavci celjskega doma upoko-
jencev. Če bo zemljo dobila
nazaj, jo bo, pravi, prodala
občini. »Oni pa naj me pu-
stijo živeti tukaj. Rada bi umr-
la doma.« In verjetno v mi-
ru. Zaradi lovcev na premo-
ženje, katerih žrtev je med
vsemi drugimi postala tudi
ona, je vprašanje, ali ji bo ta
možnost res dana. Da mora
97-letna ženska že štiri leta
hoditi na sodišče zato, da dobi
nazaj svoje premoženje, je
sprto z vsemi načeli - pa naj
bodoči aU potencialni last-
niki njenega premoženja go-
vorijo, kar hočejo.
ALMA M. SEDLAR
Foto: GREGOR KATIČ
KOMENTIRAMO
Pomoč ali prevara?
Kot poudarjajo strokovnjaki, je v takšnih
primerih kot je Marijin, težko soditi; ravno
tako pogosto, kot se zgodi, da skušajo nez-
nanci (ali sorodniki) na lahek način priti
do premoženja in spretno izkoristijo občut-
ljivost in osamljenost starostnika, tako se
pogosto dogaja tudi obratno. Starostnik svoj-
cem obljubi premoženje v zameno za to, da
bodo zanj skrbeli do smrti, potem pa pogo-
sto zahteva »nemogoče«, izogiba se odhodu
v dom ali zdravstveni oskrbi, čeprav bi mu
zaradi narave bolezni lahko strokovnjaki
nudili najbolj primemo oskrbo...
Kot poudarja psihiater Milan Pokmajevič,
je razlog, zaradi katerega lovcem na dediš-
čino uspeva prepričati starejše ljudi, da svo-
jo odločitev v trenutku spremenijo, pogosto
strah pred tem, da bodo ostali onemogli in
povsem sami. Ni pa le problem v neznan-
cih; še huje je, kadar skušajo zgolj material-
ne koristi zaradi oslabelosti in starosti pri-
dobiti svojci in sorodniki.
Marijina zgodba je le primer, saj se to, kar
se je zgodilo njej, dogaja še marsikateremu
starejšemu človeku, posredno pa tudi osta-
lim, ki so vpleteni v boj za lastnino oziroma
dediščino. Kot opozarjajo strokovnjaki, bi bilo
dobro, da se starostniki pred sprejemanjem
tovrstnih odločitev posvetujejo s pravnim stro-
kovnjakom in psihiatrom in ne nasedajo ob-
ljubam ljudi, ki jih skorajda ne poznajo. S
tem bi se bilo mogoče izogniti marsikatere-
mu nepotrebnemu zapletu.
ALMA M. SEDLAR
Komisija za mandatna vprašanja, volitve,
imenovanja, priznanja in nagrade Mestne-
ga sveta IMestne občine Celje
na osnovi 20. in 21. člena Statuta Javnega zavoda za požarno,
reševalno in tehnično službo Celje
razpisuje prosta dela in naloge
Direktorja javnega zavoda
požarno, reševalno in
Tehnično službo celje
^direktorja je lahko imenovan, kdor poleg z zakonom določe-
pogojev izpolnjuje še naslednja pogoja:
-	končana visoka ali višja stopnja izobrazbe;
-	5 let delovnih izkušenj na ustreznih delih.
z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev s kratkim živ-
'J®njepisom sprejema Komisija za mandatna vprašanja,
1'^litve, imenovanja, priznanja in nagrade Mestnega sve-
Mestne občine Celje, Trg Celjskih knezov 9, 3000 Celje,
^ 10 dneh po objavi razpisa.
izbiri bodo kandidati obveščeni po obravnavi na seji Mestne-
sveta Mestne občine Celje.
Komisija za mandatna vprašanja, volitve
imenovanja, priznanja in nagrade
Št. 7 -14. februar 2002
8
PUST
Št.7-14.Mruar 2002
PUST
9
Grajska krčma in strašila
v Novi vasi
"Hiristično društvo Celje
je letos spet pripravilo in iz-
vedlo ocenjevanje trgovin
ta gostišč v celjskem mest-
nem središču, seveda pod
ilrobnogledom šegavega
praznika, kakršen je pust.
f^gled je bil na sam pustni
torek v dopoldanskem ča-
su.
Za celjske gostinske loka-
bi lahko rekli, da so pre-
■^ej nedomiselna podoba pu-
Za pusta značilna ali iz-
^rna ponudba jedi in pijač
bila prava redkost, se je
Pa gostinsko osebje marsik-
je prazniku primerno naš-
'^inkalo in si nadelo vsaj la-
^^Ije ali šegave klobučke, če
drugega ne. Lokali so bili
j^^činoma okrašeni, a prema-
pustno izvirno, bolj so se
gostinci posvetili srčkom in
Pohajajočemu Valentinu.
, Je pa bilo nekaj svetlih iz-
l^m. Daleč najbolj so se po-
novno potrudili v pivnici Sta-
^Pisker Hotela Turška mač-
kjer so se za praznik vseh
•borcev in veselih ljudi prei-
menovali v Grajsko krčmo
•■esvetli princ. Vse je bilo v
^^amenju grajske gosposke.
od vabljivega povabila pri
vhodu v lokal do kulinarič-
ne ponudbe ter kostumov pri-
jazno-živahnih točajev in to-
čajk. Sicer pa Pivnica Stari
pisker že nekaj let zmaguje,
zato je treba tem prizadev-
nim gostincem še posebej če-
stitati. In koliko točk so zbra-
li tokrat? Kar 54 od 60 mož-
nih.
Drugo mesto in 26 točk si
je prislužila slaščičarna
Zvezda gostinskega podjet-
ja Na Na, kjer so poskrbeli
za pestro vsestransko ponud-
bo praznika, kakršen je pust
in kjer je osebje streglo v po-
dobah šegavih pustnih mask.
Na tretje mesto sta se s 16
točkami uvrstila dva gostin-
ska lokala: Pivnica Koper
Hotela Turška mačka in Ka-
varna Hotela Evropa, četr-
to mesto pa si z osvojenimi
15 točkami delijo štirje lo-
kali: McDonald's, Krčma Pri
zamorcu, Taverna Mimi in
Smash Pub.
Za konec je treba poveda-
ti, da je bilo med sedemnaj-
stimi obiskanimi gostinski-
mi lokali kar nekaj takšnih,
ki so dosegli komaj nekaj
točk, in kar trije, ki so ostali
brez ene same točke.
Strašila,
zaporniki,
hudički
Komisija je obiskala kar
93 trgovin. Na žalost so ugo-
tavljah, da je kar 37 trgovin,
kjer niso pustu namenili no-
bene pozornosti, več je na-
menjene praznovanju Valen-
tinovega, 24 pa je bilo tak-
šnih, ki so vsaj malo uredili
bodisi izložbo, bodisi notra-
njost trgovine. Med 22 trgo-
vinami, ki so pustu nameni-
le nekaj več pozornosti, je ko-
misija vseh 60 možnih točk
namenila Mercatorjevi Bla-
govnici Nova vas, kjer so se
trgovke našemile v strašila,
poskrbele za posebno anima-
cijo, gostom postregle z brez-
plačno kavo, pripravili pa so
tudi bogato akcijsko ponud-
bo krofov in ostalih pustnih
dobrot.
Na drugo mesto se je s točko
manj uvrstila trgovina Market
Otok, kjer so trgovino preime-
novali v Goli otok, trgovke pa
so se našemile v zapornike. Po-
skrbele so za izvirno ponudbo
- kupcem so ponuj^e doma
pripravljene sladice, višnjevec,
suM kruh, pasulj in podobno.
Tretje mesto si je prisluži-
la trgovina Borovo, kjer je
bila tako izložba kot notra-
njost trgovine v znamenju hu-
dičkov, pa tudi trgovki sta se
našemili v prijazni hudičev-
ki. Na četrto mesto se je uvr-
stila gospoda celjska iz Me-
snice Jurij.	M A, SB
Foto: GREGOR KATIČ
Blagovnica Nova vas je bila najbolj v znamenju pusta.
Št. 7 -14. februar 2002
10
GOSPODARSTVO
O cetil
Si bo Potrošniic
podredil Avto Celje?
Celjski podjetji naj bi prihodnji mesec podpisali pogodbo o obvladovanju - Lastnik Darko
Zupane skriva podrobnosti
Predsednik nadzornega
sveta Avto Celja Darko Zu-
pane je za 11. marec skli-
cal sejo skupščine, ki ima
poleg formalnega dela, to je
imenovanje organov skupš-
čine, le še eno točko dnev-
nega reda: obravnavo in
sprejem pogodbe o obvlado-
vanju. Za kaj konkretno
gre, nam v Avtu Celje niso
želeli povedati. Direktor An-
ton Guzej nas je napotil na
predsednika nadzornega
sveta, ki pa je bil v izjavah
zelo skop.
Razkriti je bil voljan le to,
da bosta pogodbo o obvla-
dovanju podpisala Avto Ce-
lje in Potrošnik, vse ostale
podrobnosti pa bo pojasnil
šele po skupščini. Zadeva bo
najbrž zelo zanimiva, še bolj
pa razlog, zakaj se je Darko
Zupane spet odločil za po-
godbo o obvladovanju, ki je
sicer v povezovanju med pod-
jetji bolj redko v uporabi.
Naj spomnimo, da je Darko
Zupane, oziroma njegovo
podjetje Afining, ki je bilo
92-odstotni lastnik trgovske-
ga podjetja Potrošnik, juli-
ja 2000 podpisal pogodbo o
obvladovanju z Mercator-
jem. Pred tem je kar čez noč
zamenjal dotedanjega direk-
torja Andreja Cvetka in se
sam zavihtel na direktorski
stolček. Potrošnik je skupaj
z delavci počasi prešel v ro-
ke Ljubljančanov, Zupane pa
je svojo odločitev utemelje-
val s tem, da je Mercator naj-
primernejši lastnik, ki bo ob-
vladal probleme celjskega tr-
govca, še zlasti visoke vhod-
ne stroške.
Afining je imel večinski,
75-odstotni delež tudi v Av-
tu Celje, ki sodi med uspe-
šnejše avtomobilske trgovce
v Sloveniji. Podjetje zadnja
leta beleži zelo ugodno rast.
tako po prihodkih kot po do-
bičku, lotilo pa se je tudi ob-
sežnih naložb ter v kratkem
času zgradilo nekaj prodaj-
nih salonov in posodobilo
svoje servisne centre. Lani je
Afining 40 odstotkov delnic
Avta Celje prodal Potrošni-
ku, ki je s tem postal največ-
ji lastnik podjetja. Pri tem se
postavlja vprašanje, zakaj po-
godba o obvladovanju, če je
Zupane tako ali drugače last-
nik ali pa večinski lastnik v
obeh podjetjih. Kot že reče-
no, bo odgovor gotovo zelo
zanimiv.
JANJA INTIHAR
Darko Zupane je predlani prodal
podjetje Potrošnik Mercatorju.
Kaj neki načrtuje z Avtom Celje?
V zdravi,
liscih več
gostov
Po podatkih skupnosti
venskih naravnih zdraviijj
je bil tudi v januarju obisi(
|K>tnajstih zdraviliščih dob^
Skupno število gostov se
primerjavi z lanskim januj
jem povečalo za 3,2 odstoti^
od tega je bilo domačih ^
stov več za poldrugi odstote
tujih pa za 5,7 odstotka.
Razveseljivo je, pravijo
skupnosti, da se je poveča
število gostov iz tistih držav,
so za zdravilišča najpomei
bnejša. Tako je število Avsti
cev poraslo za 13 odstotke
Nemcev za 11 odstotkov, Itj
janov pa za 18 odstotkov, g
stov iz Hrvaške je bilo za 6 o
stotkov manj. Kljub povečan
števila gostov pa so v zdr®
liščih zabeležili približno en
ko število nočitev kot januai
lani. Razlog je v tem, da so
zdraviliških krajih poleg dopu
nikov gostili veliko udeleže
cev seminarjev in konfereni
JANJA INTIHA
Škrinjarič
še pet let
Direktor Steklarne Rogaška bo tudi v naslednjem
mandatu Davorin Škrinjarič - Letos še večji prodor na
evropske trge
Nadzorni svet Steklarne
Rogaška je za direktorja
podjetja ponovno imenoval
Davorina Škrinjariča, ki je
bil tudi sicer edini kandi-
dat. Ocenil je, da njegov raz-
vojni program obeta nadalj-
njo rast steklarne.
Davorin Škrinjarič je vo-
denje steklarne prevzel le-
ta 1997, ko so slatinski ste-
klarji doživljali eno svojih
najhujših kriz, saj je imelo
podjetje kar 1,7 milijarde
tolarjev izgube. Po dolgih
pogajanjih, polnih nezau-
panja, je takratni Sklad za
razvoj le sprejel njegov sa-
nacijski program. S steklar-
no je namreč imel povsem
druge načrte. Želel jo je pro-
dati irskemu proizvajalcu
kristala Waterford, ki bi naj-
brž zelo na hitro pometel z
nadležnim tekmecem na
svetovnem trgu.
Po preobrazbi so v steklarni
v štirih letih za 80 odstotkov
povečali prihodke in hkrati
pokrili vso izgubo, pri tem
pa so ohranili večino delov-
nih mest. Ustanovili so druž-
bo pooblaščenko Rogaška
Crystal, kamor so zaposleni
in bivši zaposleni prenesli
svoje lastniške deleže, ki so
se lani povečali že na 85 od-
stotkov vsega premoženja ste-
klarne. Pooblaščenka je z leti
prerasla v poslovni sistem, v
katerem je danes poleg ste-
klarne še več kot deset pod-
jetij v Sloveniji in v tujini, ki
skupaj zaposlujejo dva tisoč
ljudi.
Davorin Škrinjarič še ne
želi razkriti, kakšno vizijo
razvoja je predlagal za na-
slednjih pet let, saj naj bi.
tako so se dogovorili z nad-
zorni svetom, program os-
tal še nekaj časa poslovna
skrivnost. Povedal je le, da
mora podjetje tudi v prihod-
nje ohraniti 8-odstotni do-
nos na kapital, iz faze pre-
živetja pa se mora preusme-
riti k še višji kakovosti proi-
zvodnje in poslovanja. Pred-
lagal je tudi, da v prihodnjih
petih letih ne bi delili divi-
dend, ampak bi celotni do-
biček namenili za razvoj.
Steklarna Rogaška naj bi
po še nepopolnih ocenah us-
tvarila lani nekaj več kot
osem milijard tolarjev pri-
hodka, dobička pa naj bi bi-
lo približno sto milijonov
tolarjev.
Steklarna, ki ima že dve
podjetji na Hrvaškem in po
eno v Italiji in Združenih dr-
žavah Amerike, je v začetku
meseca ustanovila še podjetje
v Španiji. Podjetje je v me-
šani lasti in bo poleg Španije
pokrivalo še portugalski in
deloma tudi francoski trg.
Skrbelo bo za prodajo stekle-
nih izdelkov na tem območ-
ju ter za prodajo kakovostne
keramike iz Južne Amerike
na območju celotne Evrope.
Zaradi zelo dobrih prodajnih
rezultatov v zadnjem letu in
pol bo steklarna še letos us-
tanovila podjetje tudi v Veli-
ki Britaniji.
JANJA INTIHAR
Bosio delal za BMW
Podjetje Bosio iz Štor, ki
se zadnja leta tudi v tujini
uveljavlja kot pomemben
proizvajalec industrijskih
plinsko ogrevanih in elek-
trouporovnih peči, je še en-
krat dokazalo, da vrata na
zahtevne trge odpirata le
znanje in inventivnost.
Prejšnji teden so za BMW
dokončali linijo za termič-
no obdelavo aluminijastih
pokrovov.
Posel je bil vreden 35 mi-
lijonov tolarjev, pogodbo z
Nemci pa so podpisali sku-
paj z avstrijskim podjetjem
Hofmann, ki prav tako izde-
luje industrijske peči in je nji-
hov konkurent na zahodnoe-
vropskih trgih. »S kakovost-
jo proizvodov ter z dobavni-
mi roki in primernimi cena-
mi smo si pri Hofmannu očit-
no pridobili veliko zaupanja,«
ugotavlja direktor in lastnik
štorskega podjetja Hugo Bo-
sio. Preko Avstrijcev so že le-
ta 2000 prodali večjo kovaš-
ko peč železarskemu koncer-
nu Voest-Alpine Linz.
Hugo Bosio pravi, da je
projekt še toliko bolj pomem-
ben, ker je linija v celoti plod
slovenskega znanja. Projekt-
no dokumentacijo so izdelali
inženirji, ki so se šolali na
fakultetah v Ljubljani in Ma-
riboru, v podjetju Bosio pa
so po končani izdelavi opra-
vili tudi testni zagon celotne
linije. »V projektu za BMW
smo z avstrijskim podjetjem
nastopali kot povsem enako-
pravni partner in s tem zno-
va potrdili pravilnost naše po-
slovne usmerjenosti. Storili
lahko ponudiš tudi podjetje
na zahodu, vendar samo ki
celoto, z vsem lastnim zn
njem in razvojem. Takšno p
slovanje podjetju tudi onn
goča, da ostane dovolj neo
visno od vpliva tujega pai
nerja.«
V podjetju Bosio so lani p
slovali bolje kot so načrt
vali. Skupaj s hčerinskim pa
jetjem na Hrvaškem, ki so
ustanovili leta 2000, so s pi
dajo ustvarili več kot 670 n
lijonov tolarjev. Povečali
tudi število zaposlenih, in
cer s 24 na 35.
Linija za termično obdelavo aluminijastih pokrovov (glav motoif
za nemški BMW je v celoti plod znanja strokovnjakov štorskei
podjetja Bosio.
St. 7 - 14. februar 2002
^^ paritm I lui/MJMm vHmom
GOSPODARSTVO
11
Celjski orodjarji
fdružujejo siovensice
v Celju ustanovili Slovenski orodjarski grozd - Izdelovanje orodij
tudi za letalsko industrijo
avtomobilskem in
jpsportno-logističnem
j^du je Slovenija minuli
i|gn dobila še orodjarski
P^d. Sedež bo imel v Ce-
, v prostorih Regionalne
^ojne agencije, kar
iloh ni slučajno. Glavni
ganizatorji povezovanja
|fOzd so bila namreč pod-
^ Emo Orodjarna, Unior
fojna oprema in Gorenje
^jarna, poleg tega pa je
3V orodjarstvo tisto, ki
g regija v svojih razvoj-
|i programih daje zelo ve-
^ pomen.
Kljub začetni regijski na-
[vnanosti je orodjarski
pzd vseslovenski, odprt pa
itudi za člane iz tujine. Po-
^treh nosilnih orodjarn iz
unjske regije se je vanj za
y vključilo še 14 podjetij
[organizacij, ki so že ugo-
ivili, da je Slovenija pre-
(jhna, da bi se vsak ukvar-
Izvsem in pri tem dosegel
rezultate, primerljive z ve-
nmi svetovnimi sistemi,
pdjarski grozd naj bi so-
lujočim partnerjem zago-
lljal povečanje obsega proi-
»dnje in poslovanja, bolj-
'obvladovanje proizvodnih
liogljivosti, specializacijo
|la, možnost izpeljave ve-
likih naročil kljub manjši
zmogljivosti, delitev dela za
znižanje stroškov poslova-
nja, lažji in cenejši dostop do
informacij, lažji razvoj in os-
vajanje novih najzahtevnej-
ših tehnologij, lažjo medna-
rodno prepoznavnost, skupen
nastop na trgu, lažji vstop na
nove trge in sledenje global-
nim gibanjem,« pojasnjuje dr.
Brane Semolič, predavatelj
na mariborski fakulteti za
strojništvo in menedžer pi-
lotnega projekta Slovenski
orodjarski grozd, ki ga fi-
nančno podpira tudi mini-
strstvo za gospodarstvo.
Grozd naj bi torej združil
slovenske orodjarske zmog-
ljivosti in orodjarstvu, ki po-
staja ena najpomembnejših
branž slovenske industrije,
omogočil, da poveča svojo
konkurenčno sposobnost in
naredi še kakšen korak na-
prej. Ciljni trgi orjodjarske-
ga grozda namreč niso več le
avtomobilska industrija, in-
dustrija bele tehnike in in-
formacijske tehnologije, am-
pak tudi letalska industrija,
kjer so zaslužki večji.
Orodjarska podjetja, raz-
vojne institucije in podpor-
ne organizacije, ki s svojimi
storitvami in izdelki pome-
nijo različne člene vrednost-
ne verige v orodjarski dejav-
nosti, se bodo v mrežo pove-
zovala horizontalno in ver-
tikalno. Podjetja bodo v
grozd vstopala prostovoljno
in bodo še naprej samostoj-
na, bodo pa določene dele po-
slovanja prenesla na višji,
skupni nivo. Gre torej za ne-
kakšno navidezno podjetje,
znotraj katerega bo morda
sčasoma prišlo do kakšnih te-
snejših povezav. Pri zagotav-
ljanju infrastrukture, potreb-
ne za delovanje grozda, bo
najpomembnejši podjetniš-
ko-inovacijski center. Skrbel
bo za prenašanje znanja in
informacij, za podporo pri
pripravi in izvajanju razvoj-
nih projektov, za trženje ter
za vzdrževanje in širjenje
mreže orodjarskega grozda,
nudil pa bo tudi podporo pri
osvajanju novih tehnologij.
V okviru razvojnega pro-
grama Slovenskega orodjar-
skega grozda je pripravljenih
že 55 projektov, ki naj bi do
leta 2005 prinesli za 20 mi-
lijonov evrov zaslužka, po-
večali donosnost kapitala na
28 odstotkov in na novo za-
poslili 95 strokovnjakov.
JANJA INTIHAR
Foto: GREGOR KATIČ
^ni možje pri ustanavljanju Slovenskega orodjarskega grozda (z leve): direktor Unior Strojne opreme
'^j Purgaj, direktor Gorenje Orodjarne Marjan Kovač, direktor Emo Orodjarne mag. Stanko Stepišnik
k	in dr. Brane Semolič, predavatelj na mariborski fakulteti za strojništvo.
Mag. Stanko Stepiš-
nik, direktor Emo Orod-
jarne, ki je v zadnjih treh
letih povečala prihodke
s 600 milijonov tolarjev
na 1,5 milijarde tolarjev,
dobiček s 33 na 105 mi-
lijonov tolarjev, naložbe
pa so se s 50 milijonov
tolarjev v letu 1999 povz-
pele lani na 350 milijo-
nov tolarjev:
»Če se ne bi povezali v
Sloveniji, bi se naše pod-
jetje prej ali slej priklju-
čilo kakšnemu grozdu v
Italiji ali Španiji. Brez
združevanja znanja v
Evropi vsak zase nima kaj
iskati. Daje priložnosti res
veliko, pa samo tale pri-
merjava. Po podatkih, ki
jih je možno zajeti, ustvari
slovenska orodjarska
branža 65 milijonov do-
larjev letnega izvoza, za
vsak nov tip avtomobila pa
se naredi za milijardo mark
orodij. Emo Orodjarna, ki
je skoraj v celoti usmer-
jena na zahodni trg, želi v
bodoče še povečati svojo
konkurenčno sposobnost
in biti primerljiva z evrop-
skimi orodjarnami. Sami
bi to lahko dosegli le z iz-
jemnimi napori in z veli-
kimi vlaganji v tehnologi-
jo. Če bomo v Sloveniji
združih orodjarsko indu-
strijo in izkoristili siner-
gijsko moč, bomo lahko
zadostili vsem potrebam
po zahtevnih orodjih na-
ših ciljnih kupcev, pred-
vsem v avtomobilski indu-
striji.«
JI, Foto: GK
Podjetniki v Lesicovec in Novi Sad
spravni odbor združenja podjetni-
^ celjskega območja je za novega
odbora izbral direktorja pod-
Optis Pranja Rozmana, v upravni
območne gospodarske zborni-
je namesto Vinka Artnaka ime-
Zvonka Straška, direktorja me-
J^^kega podjetja Stramex Pet.
^sko združenje podjetnikov je le-
^ svojem programu zopet dalo velik
Marek sodelovanju na domačih in tu-
n^imih ter še bolj kot doslej na po-
^•lih konferencah, ki jih bodo pri-
pravljali skupaj z območno gospodar-
sko zbornico. Prva bo na vrsti poslovna
konferenca v Leskovcu, ki bo od 18. do
20. februarja, konec marca pa bodo celj-
ski podjetniki obiskali še Novi Sad. Po-
leg nastopov na domačih sejmih bo zdru-
ženje organiziralo obiske tudi na neka-
terih tujih sejmih. Aprila bosta že tradi-
cionalna sejma v Mostarju in Tuzli, za
marsikoga pa bodo gotovo zanimivi tu-
di mednarodni poznanski sejem na Polj-
skem, mednarodna obrtna razstava v Br-
nu ter gradbeni sejem v Carigradu.
Upravni odbor združenja celjskih pod-
jetnikov je na nedavni seji govoril tudi
o gospodarskih rezultatih regije v zad-
njih dveh letih. Kot je povedal direktor
območne gospodarske zbornice Jožef
Pušnik, bo regija po sicer še nepopol-
nih podatkih tudi minulo leto sklenila
z neto pozitivnim izidom, saj prejem-
ki podjetij presegajo izdatke za 3,7 mi-
lijarde tolarjev. Zaskrbljujoče je, ker
se stopnja brezposelnosti povečuje, kr-
čenje števila zaposlenih pa mnogi na-
povedujejo tudi za letos.	JI
St. 7 - 14. februar 2002
12
NASI KRAJI IN LJUDJE
Odlični slovenski debaterj
Med njimi tudi Barbara Rupnik iz celjske Gimnazije Center
Iz Singapurja se je vrni-
la petčlanska slovenska
ekipa mladih debaterjev, ki
so se udeležili 15, svetov-
nega debatnega prvenstva.
Zasedli so odlično 17, me-
sto, kar je najboljša sloven-
ska uvrstitev doslej. Med pe-
timi slovenskimi debaterji
je bila tudi dijakinja četrte-
ga letnika celjske Gimna-
zije Center Barbara Rupnik,
sicer iz Šmarja pri Jelšah.
Barbaro je štirinajstdnev-
no bivanje v Singapurju nav-
dušilo. Še posebej jo je oča-
rala multikulturalnost Singa-
purja, obenem pa odlično ra-
zumevanje vseh sodelujočih
debaterjev, ne glede na to od
kod so bili. Tako so se odlič-
no razumeli Pakistanci z
Američani in podobno. Bar-
bara je z zadovoljstvom ugo-
tavljala, da je bila raven an-
gleščine sodelujočih Sloven-
cev zelo podobna tisti, ki jo
govorijo njihovi vrstniki iz
anglosaksonskih dežel.
Sicer pa so se mladi slo-
venski debaterji na tekmo-
vanje pripravljali že od po-
letja. Skupaj z mentorji so
se srečevali v Mariboru ali
Ljubljani, poleg domačega
tiska pa so redno spremljali
tudi tuje aktualno politične
revije in časnike. Barbarina
mentorica je Mateja Glušič
Lenarčič, ki vodi angleški de-
batni klub v Gimnaziji Cen-
ter, poleg nje pa pri pripra-
vah za Singapur še Bojana
Skrt iz Zavoda za in proti.
Nekaj tem, o katerih so de-
batirali, je bilo znanih vna-
prej: ali obdržati ameriške
vojaške baze v Aziji, ali. je
prosta trgovina prava pot do
dolgoročnega napredka, ali
imajo države pravico do
obrambe pred raketami ter
vdiranje profesionalizma v
šport na olimpijskih igrah.
Teme iz rokava
štiri teme pa so dobili uro
pred tekmovanjem v Singapur-
ju. Nanje so se morali pripra-
viti tako rekoč nemudoma. Šlo
je za vprašanje ali legalizirati
igre na srečo, ali omejiti poli-
tikom čas, ki ga preživijo v pi-
sarnah, debatirali so o pred-
nostih in slabostih kapitalistič-
nega in socialističnega politič-
nega sistema ter se ubadali z
vprašanjem, ali naj tobačna in-
dustrija izplača odškodnino
kadilcem, ki obolijo za rakom?
Svetovno debatno prvenstvo
je bilo odlično organizirano,
pravi Barbara, deležno je bilo
tudi precejšnje medijske po-
zornosti, mlade debaterje pa
sta sprejela tudi singapurska
ministra za obrambo ter za
šolstvo, ki sta nekoč tudi sa-
ma sodelovala na svetovnih de-
batnih prvenstvih, kot sta jim
povedala.
Barbara je debaterka že od
drugega letnika srednje šole.
Zanimivo seji zdi, ker si s tem
pridobiva retorične sposob-
nosti, ki so sicer v rednem
srednješolskem učnem pro-
gramu v Sloveniji zapostav-
ljene. Za razliko od tujine,
pravi, kjer je retorika marsik-
je sestavni del srednješolske-
ga učnega programa.
Barbara tudi še ne ve, kje
bo nadaljevala šolanje po gim-
naziji? Pravi, da ne ve niti ali
ga bo nadaljevala v družbo-
slovju ali naravoslovju. Zato
je skopa z napovedmi. V slo-
gu dobre debaterke, ki ne kvasi
neumnosti. To naj bi bil tudi
cilj debatnih tekmovanj. To-
rej naučiti vsaj mlade višje rav-
ni debatiranja kot smo ji pri-
ča danes v slovenskem parla-
mentu in slovenskem javnem
življenju nasploh.
NATAŠA GERKEŠ LEDNIK
Foto: TRIARTES
DrŽava odira
društva
Pred kratkim so se na red-
nem letnem občnem zboru
sestali člani Združenja šo-
ferjev in avtomehanikov Ce-
Ije.
Celjsko šofersko društvo be-
leži letos pol stoletja delova-
nja, regijski odbor ZŠAM pa
35 let koordinacije na širšem
celjskem področju. Združe-
nje dobro dela, kljub težavam,
s katerimi se sooča. Upad šte-
vila članov gre na račun sta-
ranja organizacije, spremenje-
ne organiziranosti poklicnih
voznikov, ukinjanja tradicio-
nalnih velikih prevozniških
podjetij, nezainteresiranosti
mladih za delo v društvih ter
vse večjega pobiranja dajatev
društvom. Iztok Uranjek, ki
v teh dneh nadaljuje svoje
predsednikovanje v društvu že
šesto leto, je menil, da se de-
la velika škoda, ker država odi-
ra tudi prostovoljno delo in
tako odvrača članstvo od ko-
ristnih ljubiteljskih in huma-
nitarnih aktivnosti.
Ob jubilejnem letu načrtu-
jejo celjski poklicni vozniki
in avtomehaniki naložbo v ob-
novo in razširitev zmogljivo-
sti na avtomobilskem poligo-
nu na Ljubečni, nadaljevali bo-
do s koristnimi akcijami ter
ob regijski proslavi v mesecu
juliju obeležiti 50-letnico de-
lovanja ZŠAM Celje.
JOŽE MIKLAVC
Iztok Uranjek bo tudi v prihodnje predsednik ZŠAM Celje.
Obračun pri županu
Ravnateljice celjskih vrtcev zadovoljne z dogovorom
Na sestanku ravnateljic
treh celjskih vrtcev z žu-
panom Bojanom Šrotom,
katerega namen je bil po-
govoriti se o poslovanju
celjskih vrtcev, so se do-
govorili, da bo Mestna ob-
čina Celje letos poravna-
la vse tiste naložbe, ki so
v vrtcih nujno potrebne.
Očitek ravnateljic celj-
skih vrtcev, da jim občina
že nekaj let dolguje okoli
20 milijonov tolarjev iz
premalo izplačane razlike
med prispevkom staršev in
ekonomsko ceno vrtca za
otroka, je že pred časom
sprožil polemike v časopi-
su, nazadnje pa je botroval
tudi omenjenemu sestanku.
Marsikatera nujna nalož-
ba, ki jo vrtcem predpisu-
je zakon, ostane tako za-
radi dolga neizpolnjena.
Odgovor s strani vodstva
oddelka za družbene dejav-
nosti je bil, da so vrtci kva-
litetni, da poslujejo do-
bro, da občina vendar na-
menja zanje dosti denarja
in da si ravnateljice malo
po svoje predstavljajo
dolžnosti občine do vrtcev,
če zapišemo nekoliko poe-
nostavljeno.
Da vendarle ravnateljice
s tem, ko so problematiko
objavile v medijih, niso sto-
rile napačnega koraka, pri-
ča četrtkov sestanek pri celj-
skem županu Bojanu Šro-
tu, ki je po njihovih bese-
dah minil zelo korektno in
pozitivno. Zagotovil jim je,
da bo občina plačala vse ra-
čune, ki bodo izstavljeni za
tisto, kar je nujno postoriti
v vrtcih, glede na veljavno
zakonodajo. Župan jim je
tudi zagotovil, da se zave-
dajo odgovornosti, ki jo
imajo do vrtcev in to odgo-
vornost nalagajo tudi vrt-
cem, v smislu, da izpolnijo
vse tisto, kar od njih zahte-
va zakonodaja.
Ravnateljice so z razgo-
vora odšle izjemno zado-
voljne. Očitno je pogovor
pri županu, ki so ga na nek
način »izsilile«, potem ko
so izčrpale vse poti na od-
delku za družbene dejavno-
sti, in ko so se izpostavile
še v medijih, zalegel. Žalost-
no pa je, da morajo za ti-
sto, kar jim po zakonu pri-
pada, moledovati. Zelo ver-
jetno je tudi, da župan do-
slej z realno sliko poslova-
nja celjskih vrtcev ni bil sez-
nanjen.
NATAŠA GERKEŠ LEDNIK
V Celju še dve
devetletki
Devetletkam v II. Osnovni šoli. Osnovni šoli Ljubečna
in Osnovni šoli Frana Roša se bosta z novim šolskim
letom v Celju pridružili še devetletki v I. in III. osnovni
šoli.
Tako bo jeseni pet šol s programom devetletke v prvem
razredu osnovne šole. V II. osnovni šoli že izvajajo pre-
novljeni program v vseh treh razredih zadnjega triletja.
Zakonski rok prehoda na devetletko v prvem in sedmem
razredu osnovne šole je določen za prihodnje leto. Takrat
bodo na devetletko prešle tudi še preostale štiri celjske
osnovne šole.	NGL
Program z
računahušh
tehnike
Na Šolskem centru Cd
bodo v prihodnjem šolsks
letu pričeli izobraževati i
čunalniške tehnike, saj
številni osnovnošolci ze
zanimajo za ta poklic.
Na ministrstvu za šolst^
znanost in šport so prišlo
nili željam celjskega gosp
darstva ter na Poklicni
tehniški elektro in kein
ski šoli razpisali v okvi
programa elektrotehnik
še program za računaln
ke tehnike. Računalniš
tehnik naj bi pri svojem (i
lu skrbel za strojno in pi
gramsko opremo ter upra
Ijal, vzdrževal in skrbel,
pravilno delovanje račuD
niških procesov. Sicer paj
Poklicni tehniški elektrol
mijski šoli ugotavljajo,'
se je v zadnjih dveh letih z(
povečalo zanimanje zate
niške pokhce. Verjetno!
di zaradi uvedbe poklici
mature, sklepajo na ^
skem centru, ki omogočaj
jakom nadaljnje šolanje!
višjih in visokih stroko^
šolah. Če opravijo doda
maturitetni izpit pa tuffl
velikem številu univerziti
nih programov.
NASI KRAJI IN LJUDJE
13
CID pred likvidacijo
Kdo se spreneveda ob pričetku postopka likvidacije celjskega Centra
f	interesnih dejavnosti?
I»ja torkovi seji celjskega
piestnega sveta bodo svet-
ijjld med drugim sklepali o
pfičetku postopka likvida-
[jje Centra interesnih dejav-
nosti, ki ga vodi Stane
Klančnik, ustanoviteljica
(;I0 pa je Mestna občina Ce-
jje. CID je organiziran kot
p.o. (popolna odgovor-
nost), kar je ukinil že Za-
)(on o organizaciji in finan-
ciranju vzgoje in izobraže-
vanja, sprejet konec leta
1996. Predvideni čas za
Ipreoblikovanje je bil leto
dni po uveljavitvi zakona.
CID bi moral po sprejemu
odloka o ustanovitvi javnih
^gojno izobraževalnih zavo-
dov Mestne občine Celje svo-
jo organiziranost uskladiti z
jakonom o zavodih oziroma
z zakonom o gospodarskih
jružbah. Ker tega ni storil,
bodo CID likvidirali, ker ta-
ko zahteva zakonodaja in ker
se je izkazalo, da delovanje
CID z ustanovitvijo družbe Ce-
leia ni več potrebno. Preo-
stanek dejavnosti CID bodo
namreč prenesli na omenje-
no novoustanovljeno družbo,
ki je v stoodstotni lasti celj-
ske občine, za vršilca dolž-
nosti direktorja pa so že je-
seni za leto dni imenovali Sta-
neta Klančnika.
Stane Klančnik je bil v to-
rek, ob našem telefonskem
klicu presenečen, da bodo
svetniki o likvidaciji CID
sklepali že na torkovi seji
mestnega sveta. Trdi, da je
sicer vedel, da bo do likvi-
dacije prišlo, ne pa, da se bo
to zgodilo tako kmalu. Sicer
pa te odločitve Mestne obči-
ne Celje ne želi komentirati,
dokler ga o tem ne bo for-
malno obvestil kdo od pri-
stojnih. Načelnik oddelka za
družbene dejavnosti Željko
Cigler nasprotno zagotavlja,
da je Klančnik za likvidacijo
vedel ter se čudi, zakaj tega
ne prizna.
Klančnik je o preoblikova-
nju CID dejal le še to, da bi
jo morala na sodišču opravi-
ti občina kot ustanoviteljica,
ne pa on kot direktor CID.
Sam naj bi sicer to na sodiš-
ču skušal storiti, a je tam do-
bil odgovor, da za to ni pri-
stojen. Željko Cigler zopet tr-
di nasprotno. Da je Klančnik
prava oseba za to in da je imel
tudi v zvezi s tem vsa potreb-
na pooblastila.
Postopek likvidacije CID
ni nič posebnega, še zagotav-
lja Cigler, saj je to nujno gle-
de na veljavno zakonodajo.
Za letovanje otrok v Baški bo
po likvidaciji CID skrbela
družba Celeia d.o.o., ki ima
sedež v Baški. Prva skupina
že najavljenih otrok za leto-
vanje v Baški pa bo tja odpo-
tovala 13. junija, je še pove-
dal Stane Klančnik.
NATAŠA GERKEŠ LEDNIK
Stane Klančnik
Željko Cigler
V SPOMIN
Alenka Goričan
Težko, čeprav nujno, se
nam je sprijazniti s smrijo
profesorice Alenke Goričan,
ki bi letos, 23. septembra,
dopolnila 74 let.
Iz domače družine - bila
je hčerka odvetnika in pred-
vojnega župana dr Alojza
Goričana-je nedvomno pri-
nesla strpnost in nazorsko
širino, pa tudi spomine na
predvojno, zlasti pa povoj-
no Celje in njegove osebno-
sti. Kot celjska gimnazijka
je že v prvem povojnem letu
skupaj s sošolko z iskanjem
mladih dopisnic iz Anglije
odprla vrsti dijakov možnost
za praktičen stik z angleš-
kim jezikom. Ta je postal po
maturi leta 1947 na ljubljan-
ski filozofski fakulteti njen
glavni študijski predmet in
pozneje stvar njenega pro-
fesorskega poklica. Poučeva-
la je na prvi gimnaziji v Ce-
lju, vmes pa še v osnovni šo-
li v Štorah. Mladi ljudje ni-
so prizanesljivi v sodbah, če
pa so jo imeli radi kot odlič-
no profesorico in če so stik z
njo ohranili še desetletja, pri-
ča to, kako zelo so jo cenili.
Zaradi velikega znanja in
dobrih metodičnih prijemov
je bila svetovalka anglistov
z osnovnih šol celjskega ob-
močja.
Takrat, ko so si le redki
srednješolski profesorji pri-
dobili naziv magistra, je ona
v Združenih državah Ame-
rike opravila magisterij. Le-
ta 1970 je zapustila celjsko
gimnazijo in postala lekto-
rica za angleški jezik na fi-
lozofski fakulteti v Ljublja-
ni. Tam je našla kolegice, s
katerimi jo je do zadnjega
vezalo spoštovanje in prija-
teljstvo, še vedno pa je bila
tesno povezana z rodnim Ce-
ljem.
Ko se je upokojila in za
stalno zaživela v domačem
mestu, je obsežno jezikovno
znanje uporabljala pri pre-
vajanju iz slovenščine v an-
gleščino, zlasti tekstov z
umetnostnozgodovinsko in
sploh humanistično temati-
ko.
Kljub širokemu znanju
(ali pa prav zaradi njega)
je ohranila izredno osebno
skromnost, zadržanost v
izražanju osebnih zadev, to-
liko bolj pa je znala pouda-
riti vrline drugih ljudi. Z njo
nas je vezala skupna ljube-
zen - ljubezen do narave in
nenehno strmenje in čude-
nje nad lepotami te naše ma-
le slovenske dežele.
Pogosto se človek šele ob iz-
gubi bližnjega zave njegovih
vrednot, nam, njenim kole-
gicam in prijateljicam, pa je
bilo dano, da smo ji bile v
sebi ves čas hvaležne za nje-
no plemenito osebnost, za bo-
gastvo druženja z njo. Treba
je le, da zdaj še javno izreče-
mo besedo hvala.
BOŽENA OROŽEN
Letos ne bo
kristalnih grbov
Ob celjskem občinskem
prazniku, 11. aprila, bodo
tudi letos podelili občinska
priznanja najzaslužnejšim
Celjanom. Razpis za kan-
didate za občinska prizna-
nja se je iztekel januarja, v
torek popoldne pa se je se-
stala komisija za mandat-
na vprašanja, volitve, ime-
novanja, priznanja in na-
grade ter se odločili, katere
nagrajence bodo predlaga-
li v potrditev mestnim svet-
nikom na seji v torek.
Za zlati grb komisija pred-
laga, da ga podelijo Turistič-
nemu društvu Celje. Dva sre-
brna naj bi šla Društvu eko-
nomistov Celje in društvu
Klic upanja. Bronastega pa
naj bi prejeli Ribiška druži-
na Celje, Željka Vovk in Pe-
ter Gradišnik.
Naziva častni meščan tudi
letos ne bodo podehli, saj ni-
so zanj prejeli niti enega pred-
loga. Enako se je zgodilo s
kristalnimi grbi, ki jih pode-
ljujejo študentom iz Celja, ki
zaključujejo študij in ga vsa
leta opravljajo z odliko. Če-
prav je tovrstnih študentov za-
gotovo tudi letos kar nekaj,
pa ni bilo nikogar, ki bi jih
bil predlagal za nagrado. Zato
kristalni grb letos, žal, ne bo
podeljen.	NGL
Za informacije na
enem mestu
Na celjski upravni enoti so se minuli teden sestali pred-
stavniki celjske davčne uprave, obrtne in gospodarske zbor-
nice, zavoda za zdravstveno in pokojninsko zavarovanje
ter zavoda za zaposlovanje, prišli pa so tudi predstavniki
lokalno podjetniškega centra. Dogovorili so se o usklaje-
nem delovanju inšdtucij, katerih pristojnosti posegajo na
področje poslovanja bodočih podjetnikov.
Tako nameravajo vse potrebne informacije o opravlja-
nju gospodarskih dejavnosti natisniti v skupni publikaci-
ji, ki jo bodo pripravili v Lokalno podjetniškem centru,
celjska upravna enota pa bo mesečno zbirala osvežene to-
vrstne podatke. Na ta način naj bi ljudem, ki se odločajo
za začetek ali razširitev opravljanja dejavnosd, omogočili
dostopnost do potrebnih informacij ter svetovanje na enem
mestu. Slednje nudi upravna enota.	NGL
Stari grad turistično
prebujen
Celjski Stari grad je la-
obiskalo 53 tisoč go-
stov. Precej se je povečalo
število tujih turistov, vse
pa je tudi šolskih sku-
pin. Ob koncu tedna grad
f^dalje pogosteje obisku-
jejo tudi domačini, zado-
voljno ugotavljajo v celj-
Lokalno turistični or-
Sanizaciji.
Pred dnevi so se v Celju
^estali vsi, ki lahko kakor-
koli pripomorejo.k oživitvi
J^ljskega gradu. Tako so se
[•Ogovorili, da bo Slovensko
Nsko gledališče Celje po-
na gradu uprizorilo
Predstavo Poroka. Od maja
^^Ije pa se bo na gradu tudi
^^•"es mogoče poročiti.
Tudi letos bo na gradu go-
tovo največ obiskovalcev ko-
nec avgusta, ko bodo pripra-
vih srednjeveški dan in viteš-
ke igre, oktobra pa noč ča-
rovnic, ki so jo lani pripra-
vili prvič. Enkrat mesečno bo
na gradu grofovski sprejem.
Goste bo sprejemal grof Her-
man in prisluhnil težavam
obiskovalcev.
Obljubljajo tudi številne
koncerte na gradu. LTO na-
poveduje za junij koncert Jo-
sipe Lisac. Čeprav je grad do-
stopen peš in z avtomobili pa
v LTO načrtujejo uvesti turi-
stične minibuse, ki bi vozili
na grad ob koncu tedna, na
vsakem pa bi bil tudi turistični
vodnik.	NG
Občni zbor gasilcev
na Ostrožnem
s specialnimi sredstvi. Raz-
polagajo s kombiniranim in
orodnim vozilom, imajo pa
tudi lepo urejen in funkcio-
nalen gasilski dom. Vrsta čla-
nov je ob tem prejela viso-
ka in pomembna priznanja
in odlikovanja Občinske ga-
silske zveze Celje in Gasil-
ske zveze Slovenije za pris-
pevek h krepitvi gasilske de-
javnosti, kar nekaj članov pa
je prejelo tudi priznanje za
dolgoletno delo v gasilski or-
ganizaciji.	ŽB
Prostovoljno gasilsko
društvo na Ostrožnem v Ce-
lju sodi med vodilna gasil-
ska društvo v Mestni obči-
ni Celje. Na rednem letnem
občnem zboru so pregleda-
li dosedanje delo ter si za-
dali naloge za v bodoče.
V svojih vrstah imajo ne-
kaj več kot 100 članov, od
katerih jih je 68 v operativ-
nih vrstah. Poleg splošnih
znanj je kar vrsta njih uspo-
sobljena za specialna gaše-
nja oziroma za upravljanje
Pustna šema 2002
Na nagradni likovni nate-
čaj »Pustna šema« celjske iz-
postave Javnega sklada za kul-
turne dejavnosti za celjske os-
novne in srednje šole je pris-
pelo kar 26 pustnih mask.
Tako so se na natečaj od-
zvale osnovne šole: Frana
Kranjca, Frana Roša, Ljubeč-
na. Lava Celje, Dobrna in III.
Osnovna šola Celje. Od celj-
skih srednjih šol pa: Eko-
nomska gimnazija. Srednja
strokovna in poklicna šola in
Vrtnarska šola Celje.
Javni sklad je s pomočjo
umetnostne zgodovinarke
mag. Ivanka Zajc-Cizej izbral
pet najboljših, to pa so: ma-
ski Kralj Matjaž in Alenčica
dijakov 1. AT in 2. AT Vrt-
narske šole Celje, mentori-
ci: Maja Mlakar in Manja
Vadla; maska Renate Peter-
nelj in Natalije Glogovšek
1.C4 Srednje strokovne in po-
klicne šole Celje; Kitajski
zmaj Maše Burdian, 5. raz-
red OŠ Frana Roša Celje; ma-
ska Bojane Bizumovič, Dia-
ne Posedi, Vaška Pejiča in An-
dreje Strmšek, 8.c OŠ Lava
Celje in maska Brigite Skurn-
šek, l.e Ekonomske gimna-
zije Celje.
Izdelki iz letošnjega nate-
čaja »Pustna šema« bodo na
ogled v avli Muzeja novejše
zgodovine v Celju do petka,
22. februarja.	ŽB
Kregar zapušča MCC
Na seji sveta zavoda Mladinskega centra Celje je direktor
MCC Tone Kregar napovedal svoj odhod. To namerava sto-
riti septembra letos. Predvidoma se bo vrnil na delovno
mesto v Muzej novejše zgodovine v Celju. Tone Kregar, ki je
program v MCC odlično zastavil in ga tudi izvajal, o razlo-
gih za odhod še ne želi javno govoriti.	NGL
Št. 7 - 14. februar 2002
14
NASI KRAJI IN LJUDJE
Od kulture do
Kučanovega portreta
Dvorana Doma II. slo-
venskega tabora v Žalcu je
bila skoraj premajhna za
vse, ki so na proslavi v čast
slovenskemu kulturnemu
prazniku prisluhnili Har-
monikarskemu orkestru
Glasbene šole Risto Savin
iz Žalca.
Zbrane je pozdravil župan
Lojze Posedel, ki se je med
drugim zahvalil občanom za
razvejano kulturno dejav-
nost. Slavnostna govornica,
ministrica za kulturo Andre-
ja Riht^r, je poudarila, da je
kultura temelj slovenske na-
cionalnosti. Po njeni zaslu-
gi smo Slovenci preživeli sto-
letja in jih bomo še v pri-
hodnje, čeprav čas pred nas
postavlja nove izzive. Po od-
ločitvi komisije so Savino-
va priznanja prejeli Lidija Ko-
celi, Breda Stepan in MPZ
Savinjski zvon Šempeter, Sa-
vinove plakete so podelili Al-
bertu Završniku in Metodi
(in ne Metodu, kakor se je
pomotoma zapisalo v prejš-
nji številki NT) Uranjek, Sa-
vinove plakete z denarno na-
grado pa so prejeli Harmo-
nikarski orkester Glasbene
šole Risto Savin z vodjo An-
drejo Turnšek, I. Osnovna šo-
la Žalec in Amatersko gle-
dališče Vrba iz Vrbja.
Še pred proslavo je vodja
oddelka za gospodarstvo in
negospodarstvo Tanja Razbor-
šek Rehar ministrici Andreji
Rihter predstavila kulturno
dejavnost in probleme, s ka-
terimi se v občini srečujejo.
Med temi so lastništvo in po-
treba po obnovi rimske ne-
kropole v Šempetru, oživitev
dvorca Novo Celje ter sofinan-
ciranje zavoda Medobčinska
matična knjižnica Žalec. Po-
govora so se udeležili tudi
predstavniki vseh 14 žalskih
kulturnih društev. Župan Loj-
ze Posedel je ministrici za kul-
turo posredoval pobudo o iz-
delavi portreta Milana Kuča-
na, predsednika Republike
Slovenije. Po mnenju žalske-
ga župana bi bilo glede na to,
da predsedniku Kučanu letos
poteče mandat in da ima
ogromne zasluge za samostoj-
no državo, primerno, da bi
ob koncu mandata ostal por-
tret prvega slovenskega pred-
sednika. Glede na večinsko
mnenje, da je najboljši por-
tretist akademski slikar Rudi
Španzel, častni občan žalske
občine, naj bi ta Kučanov por-
tret tudi izdelal. Če se v mini-
strstvu za kulturo s pobudo
žalskega župana ne bi strinja-
li, Posedel napoveduje, da bo-
do s potrebnimi finančnimi
in organizacijskimi aktivnost-
mi pričeli v občini Žalec.
TT, US
Letošnji Savinovi nagrajenci, župan Lojze Posedel in ministrica za kulturo Andreja Rihter.
NA KRATKO
Kredit za poslovno zgradbo
TABOR - Svetniki so že lani sprejeli občinski proraču,,
vendar pa vanj niso mogli vključiti najetja 19 milijoi^^
tolarjev kredita. Po soglasju ministrstva za finance sedj
kredit lahko najamejo, zato so na zadnji seji že sprejmi
rebalans proračuna. Kredit bodo porabili za izgradnjo p^
slovne zgradbe, v kateri bodo prostori za delovanje ob^i,,
ske uprave in pošte, v zgornjem nadstropju pa nameravaj
urediti knjižnico, ki se sedaj nahaja v nekdanji šoli v Lokal
Županja Vida Slakan ocenjuje, da je obisk v knjižnici
jemno dober, po izgradnji poslovne zgradbe in s tem pridj
bitvi prostorov za knjižnico v središču Tabora pa bodo laij
ko krajanom še bolj približali knjižno bogastvo.
Priznanja v Braslovčah
BRASLOVČE - Na občnem zboru gasilcev so se dogovor
li, da bodo letos zaključili z izgradnjo prizidka, v katerei
bodo uredili garaže. Veliko pozornosti bodo braslovški g
silci namenili izobraževanju in nakupu dodatne oprenu
Na zboru so podelili več plaket za dolgoletno delo v drus
tvu, najvišjo pa je prejela Katarina Malinger za 70 let dela
gasilskem društvu Braslovče. Posebno priznanje za delovi
nje v društvu sta prejela Milan Šoštarič, poveljnik občii
sicega poveljstva Braslovče, in Janko Tomanič, dolgoleti
podpoveljnik braslovških gasilcev.
U
Da ne pozabimo...
GRIŽE - Prihodnji četrtek bodo v kulturnem domu ob 15
uri počastili 760 let kraja. Prireditev, na kateri bodo obudi
zanimiva dogajanja iz preteklosti, bodo sooblikovali člaii
KUD Svoboda Griže, krajevna knjižnica in učenci. Ime nj
selje Griže je bilo omenjeno že pred davnimi leti, krajai
pa so odkrili še precej zanimivosti o samem kraju, ki ža
tonejo v pozabo. Ni več 15 mlinov in žag, ki so se vrteli oi
potokih, izginjajo sadne sušilnice, zidanice, s slamo krii
hiše.... Spomin na davne čase so tudi rudarjenje v Zabuko
vici, keramična tovarna v Migojnicah in tovarna krede. 1
prireditvi bodo z recitalom obudili spomin na nekdanj
čase, o krajevnih zanimivostih pa bodo izdali tudi brošuro
I.
Pehtin kulturni maraton
Učenci I. Osnovne šoli Ža-
lec so v treh delavnicah pri-
pravili Pehtin kulturni ma-
raton.
V prvi delavnici so učenci
zbirali recepte za zdravilna
zelišča, iz katerih so pod
vodstvom Damjane Kolšek in
Irene Artelj pripravili zeliščne
zvarke in čaje. V drugi učil-
nici so učenci peli in igrali,
mentorici pa sta bili Irena
Zaje in Ksenija Kuzma. V tret-
ji delavnici pa so pesniki tret-
jih in četrtih razredov zdra-
vilna zelišča vpletli v stihe in
pripravljali tudi ilustracije
pod vodstvom Brede Stepan
in Karmen Štusej. Vse sku-
paj bodo zbrali v slikanici »Za
vsako bolezen raste rožca.«
T TAVČAR
Del učencev in mentoric s Pehtinega kulturnega maratona v I. OŠ Žalec.
Rega za dobro
voljo
Lani decembra so ustanovili Športno - re-
kreacijsko društvo Rega Podlog, v katerem
naj bi se družili vaščani Podloga in drugih
bližjih krajev.
Ob sobotah in nedeljah bodo celo leto organi-
zirali razne športne dejavnosti, kot so nogomet-
ni turnirji ter ostali športi z žogo, rekreacijski
pohodi, vlečenje vrvi in razne druge prireditve,
ki družijo ljudi dobre volje v tem kraju. Člani
društva imajo tudi zelo odgovoren odnos do na-
rave, zato so pripravili čistilno akcijo, na kateri
so očistili igrišče, njegovo okolico in bližnjo
brežino potoka. Po besedah predsednika druš-
tva Ivana Napotnika je bila akcija zelo uspešna,
tudi kar zadeva udeležbo.	TT
Pri čiščenju brežine potoka.
Mejniki
braslovške šole
Osrednjo občinsko pro-
slavo ob slovenskem kul-
turnem prazniku so v ob-
čini Braslovče združili še z
enim pomembnim dogod-
kom.
Na proslavi v telovadnici
osnovne šole so med boga-
tim kulturnim programom
odkrili spominsko ploščo, s
katero so zaznamovali priče-
tek gradnje vrtca in adapta-
cije šole. Na spominski ploš-
či so poleg verzov Otona Žu-
pančiča vklesane najbolj po-
membne letnice v zgodovini
braslovške šole. Po načrtih
naj bi v prvi fazi zgradili vr-
tec in jasli, v katere bodo spre-
jeli 12 otrok, v zgornji etaži
pa bodo prostori za potrebe
devetletke, ki bi jih kasneje
lahko preuredili v učilnice za
glasbeno šolo. Za gradnjo bo
občina Braslovče iz proraču-
na prispevala 70 milijono
tolarjev.
V drugi fazi naj bi zgradi
novo telovadnico (primern
naj bi bila za tekme v odboji
v državnem prvenstvu), v tre
ji pa preuredili staro telova(
nico v učilnice in druge pn
store za potrebe devetletke. F
končani prenovi naj bi tri uči
niče namenili za vrtec in s tei
pod eno streho spravili ob
vzgojno izobraževana zavod
torej šolo in vrtec, kar bi p
cenilo stroške vzdrževanji
Zadnji dve fazi sta precej o(
visni od ministrstva za šolstt
- če to ne bo prispevalo treti
no potrebnega denarja, bod
prenovo končali z vrtcem.
Braslovčah ocenjujejo, dat
za vse predvidene faze potif
bovali 500 milijonov tolarjej
predvidena dela pa zaključi
v petih letih.	TT, Oi
Župan Duško Goričar in ravnatelj Emil Ribič sta odkrila spomins^
ploščo, ki simbolizira temeljni kamen.
Št. 7 - 14. februar 2002
NASI KRAJI IN LJUDJE
15
Vreče denarja ne bo
3elgijski milijoni za spodnjesavinjske kašče - Tri leta za izvedbo projekta
Od kašče do kašče
y občini Brasiovče so s
^očjo belgijske vlade pri-
sili 320 tisoč evrov za ure-
^ičitev projekta Od kašče
Ij kašče, pogodbo pa bodo
ipdpisali proti koncu mar-
projekt so kot enega od
f^li najboljših pred kratkim
^tjrali v Budimpešti. Skup-
,0 je bilo prijavljenih prib-
j^no sto projektov iz različ-
jjji držav, predvsem kandi-
l3tk za vstop v Evropsko
jiijo, nepovratna sredstva pa
10 namenjena predvsem ši-
jtvi dopolnilnih dejavnosti
,a področju kmetijstva. V
,rojektu, ki so ga idejno iz-
jelali v Braslovčah v sodelo-
0nju z ministrstvom za kme-
jjstvo, sodelujejo poleg bra-
jiovške še občine Vransko,
fabor, Prebold in Polzela.
Gre za oživljanje starih
lašč, ki jih je na spodnjesa-
finjskem območju kar pre-
[ej, vendar pa so spremenje-
ja v skladišča ali pa žalost-
jopropadajo. Večina teh kašč
e popisana kot kuhurna de-
Iščina. Po projektu naj bi v
aščah uredili posamezne po-
lojanke, kjer bi lahko gost-
e poskusili domače dobro-
5, v njih celo prenočili, pred-
sem pa naj bi kašče nudile
ložnost preživljanja mirne-
|a in prijaznega dopusta,
jnetje bi prodajali svoje last-
le izdelke oziroma pridelke,
tem pa bi lahko ohranili
mečki živelj, omogočili do-
laten zaslužek in obdelova-
ije zemlja, posledično pa
iipajo, da bi na kmetijah os-
ilo več mladih. Gostje bi se
ahko podali od kašče do kaš-
če, sprehajalna pot naj bi se
začela v Braslovčah, vodila
preko Dobrovelj in tamkajš-
nje evropske peš poti do
Vranskega, Prebolda in Pol-
zele, kjer bi se krog zaklju-
čil, lahko pa bi se odločili za
obisk posameznih kašč. Vsaka
občina bi lahko posebej pred-
stavljala te kašče kot del lastne
turistične ponudbe.
Seveda je projekt bolj kot
ne še na začetku in v Braslov-
čah niti pomisliti ne upajo,
da bi ga izpeljali brez zaple-
tov. V Spodnji Savinjski do-
lini so že gostili predstavni-
ke belgijskega kmečkega sin-
dikata, ki bo prispeval del
sredstev; poleg tega pa pro-
jekt podpira tudi slovenska
vlada. Trajal bo tri leta, za
začetek pa bodo preko jav-
nega razpisa ob pomoči mi-
nistrstva preverili zanimanje
med ljudmi. »Zavedati se je
treba, da nihče ne bo prišel s
kovčkom denarja in ga raz-
delil med ljudi, temveč bo
treba kar trdo garati, saj bo-
do po treh letih podrobno ana-
lizirali, kaj vse smo dosegli
in v kolikšni meri smo za-
stavljen projekt tudi uresni-
čili,« pravi direktor braslovš-
ke občinske uprave Milan Šo-
štarič, ki je kot koordinator
tega projekta izrazil celo bo-
jazen, da vsega denarja ne bo-
do znali porabiti: »Najtežje
bo prepričati ljudi, da se v to
podajo. Vendarle sem prepri-
čan, da tudi če projekt ne bo
idealno uspel, bomo nekako
zaorali ledino in občinam do-
prinesli nekaj novega.«
V Braslovčah so se uspeli
dogovoriti za avans, tako da
za projekt ne bodo trošili ob-
činskega denarja, vendar pa
je Šoštarič še enkrat pouda-
ril, da je ves denar strogo na-
menski in da bodo Belgijci,
ki bodo sodelovali tudi v vseh
fazah od učenja do končne
ponudbe, vsa opravljena de-
la strogo preverjali.
URŠKA SELIŠNIK
Foto: TONE TAVČAR
Ena izmed spodnjesavinjskih kašč.
Pred končno
odločitvijo
v Novem tedniku smo končali z objavljanjem ku-
ponov za sodelovanje na jubilejnem, 30. izletu 100
kmečkih žensk na morje. Javno žrebanje bo v petek,
15. februarja, ob 18. uri na Kmetiji odprtih vrat Fatur
v Slatini pri Ponikvi pod pokroviteljstvom občine Šent-
jur in župana Jurija Malovrha. Za veselo razpolože-
nje bo skrbela glasbena skupina Navihanke, ki jo
sestavlja pet simpatičnih deklet, katere vodi Marjan
Hercog.
Prvih pet potnic za sodelovanje na izletu smo že dobi-
li s pomočjo sodelovanja v kvizu, ki smo ga objavljali
vzporedno s kuponi. V zadnjem kvizu št. 5 smo dobili
92 odgovorov, med katerimi jih je bilo nepravilnih 131
Pravilni odgovor je bil, da smo se na izlet največkrat
odpeljali z Izletnikove avtobusne postaje v Celju, med-
tem ko smo imeli odhode tudi z drugih mest (Zdravs-
tveni dom Celje, Kovinotehna, SLG in Turška mačka).
Peta potnica s pomočjo sodelovanja v kvizu je Ivanka
Podergajs iz Zagrada 2, Celje.
Po žrebanju bo reportaža z imeni srečnih potnic še
isti večer objavljena v programu Radia Celje ob 21. uri,
v Novem tedniku pa v četrtek, 21. februarja. Na izlet se
bodo srečne potnice odpeljale 22. in 23. marca. Malce
spremenjena trasa se bo sicer začela na avtobusni po-
staji v Celju ter nadaljevala s prvim postankom pri go-
stišču Štorman v Šempetru v Savinjski dolini, nato pa
bomo namesto Postojnske jame obiskali biser na Kra-
su, Lipico. Zadnja postaja ne bo v Luciji pri Portorožu,
pač pa v Belvederu nad Izolo. Za veselo razpoloženje
bodo skrbeli ansambel Vitezi Celjski, trio Vikija Ašiča
in vokalna skupina Trs, čarodej Jani Jošovc in še neka-
teri drugi.
TV
Knjižnica za praznile
t v občini Vransko so za
letošnji slovenski kulturni
»raznik kar dvakrat v dveh
Ineh napolnili dvorano
Mlturnega doma.
Na predvečer praznika so
predstavili pesniški prvenec
''omaža Mahkovica Vse zvez-
"le. Na dan praznika je bila
"srednja proslava, ki so jo
"bogatili z odprtjem nove ob-
činske knjižnice. Po bogatem
i^iilturnem programu, ki so
oblikovali slavnostna go-
vornica Suzana Felicijan -
^r^tož, mladinski pevski
^l^or in recitatorji z vranske
^ole, pesnik Tomaž Mahko-
dekliški sekstet ter ple-
skupina Axis, so v prvem
"^^dstropju Vranskega kultur-
doma odprli novo knjiž-
nico. »Pridobitev« sta pred-
stavila župan občine Vransko
^.f^nc Sušnik in v.d. direkto-
Medobčinske knjižnice
pec Anka Krčmar. Na 106
p^dratnih metrih je odde-
knjižnice za otroke in
"'Irasle, v obeh pa je ločena
>kovna literatura. Imajo
^di čitalnico s tremi inter-
jj^^nimi mesti. Za potrebe
J^jiŽnice so v vranskem kul-
J^nem domu uredili 110 kva-
•^^tnih metrov, usposobili či-
talnico ter razdelili prostore
na oddelka za odrasle in
mladino. Po načrtih bodo
sčasoma uvedli še računalniš-
ko in Cobis izposojo. Knjiž-
nica bo časovno odprta pet-
krat več kot doslej, delovni
čas pa so popolnoma prila-
godili potrebam krajanov, ta-
ko da bo med drugim odprta
tudi ob nedeljah. Vranska
knjižnica spada v Medobčin-
sko knjižnico Žalec, ki zdru-
žuje knjižnice v vseh obči-
nah Spodnje Savinjske doli-
ne in ki naj bi jo uradno re-
gistrirali do marca ter jo po-
polnoma ločili od žalskega
zavoda za kulturo.
Župan Sušnik je na slove-
snosti dosedanji knjižničar-
ki Julki Golob podelil priz-
nanje občinskega sveta Vran-
sko, v knjižnici pa bo delala
še Maja Jelen. Udeleženci
proslave so si lahko z repro-
dukcijo Gutenbergove preše,
ki je prilagojena za promo-
cijo tiskarstva, s pomočjo Ja-
neza Rozmana odtisnili Pre-
šernovo Zdravljico v spomin
na slovenski kulturni praz-
nik 2002.	TT, US
Župan Franc Sušnik, ob njem desno knjižničarka Julka Golob in vranski župnik Jože Turinek.
Za razvoj podeželja
Na turistični kmetiji Pri
Mlinarju v Gotovljah je bi-
la Regionalna delavnica za
pripravo aktivnosti progra-
ma PREPARE za območje
osrednje Slovenije.
Cilj in namen projekta Ac-
cession Partnerships for Ru-
ral Europe (PREPARE) je kre-
pitev civilne iniciative in pro-
mocije multinacionalne iz-
menjave izkušenj na področ-
ju razvoja podeželja. Mini-
strstvo za kmetijstvo, goz-
darstvo in prehrano je uspe-
lo zagotoviti finančno pod-
poro ambasade Velike Brita-
nije za izvedbo serije inten-
zivnih enodnevnih delavnic
v vseh dvajsetih slovenskih
statističnih regijah. Na vsa-
ko od delavnic je vabljenih
približno 23 udeležencev, od
tega 20 predstavnikov lokal-
nih akcijskih skupin, trije
moderatorji iz skupine
PREPARE Slovenija, svetova-
lec in koordinator. Vodja de-
lavnice v Gotovljah je bil dr.
Marko Koščak iz Ministrstva
za kmetijstvo, gozdarstvo in
prehrano, svetovalec pa Stan-
ko Prelc iz Pedagoške fakul-
tete Univerze v Ljubljani.
Glavni rezultat regionalnih
delavnic bo serija podrobnih
poročil, ki bodo osnova za
dokončno pripravo PREPARE
programa v Sloveniji. Iz ob-
močja Savinjske regije sta bila
imenovana v skupino za pri-
pravo programa PREPARE
Mojca Krivec iz oddelka za
kmetijsko svetovanje Zavo-
da za živinorejo in veterinars-
tvo Celje ter Vinko Drča iz
projekta Celostnega razvoja
podeželja in obnova vasi iz
Grajske vasi.
T. TAVČAR
Klobase ohranjajo
prijateljstvo
že 13 let se v enem izmed
vikendov na Polzeli potrju-
je dolgoletno prijateljstvo
nekdanjih sodelavcev iz
šempetrskega SlP-a. Moto
njihovega srečanja pa je -
klobasiada.
»Kot sodelavci in prijate-
lji smo se večkrat pohvalili,
kako dobre klobase imamo.
Enkrat pa smo se odločiH po-
skusiti, čigave so v resnici
najboljše,« je pojasnil gosti-
telj Rudi Divjak. Poleg gosti-
telja se vsakoletnega tradicio-
nalnega srečanja udeležuje-
jo Martin Štorman, Leon Me-
telan, Franc Pinter, Zvone Zu-
pane, Peter Haver, Peter Škra-
bar, Martin Kuzman in Dani
Pfeifer. Ocenjevanje klobas
pripravijo po ustaljenem pro-
tokolu. Vsak udeleženec pri-
nese dva para klobas, ki jih
označijo s številkami. Kdo je
lastnik klobase s številko, ve
samo kuhar, ki v ocenjeva-
nju ne sodeluje. Te klobase
potem prijatelji ocenijo od
O do 10 na poseben karton-
ček in klobasa, ki doseže naj-
višjo oceno, zmaga. Oziro-
ma zmaga njen izdelovalec.
V posebnem in zajetnem
zvezku so zapisana vsa dose-
danja srečanja, letos pa sta
se v knjigo kot zmagovalca
zapisala Peter Haver in Leon
Metelan. Gostitelj beleži tu-
di vse druge zanimive trenut-
ke in dogodke, ki so poveza-
ni z družabnim življenjem v
njegovem vikendu.
D. NARAGLAV
Št. 7 - 14. februar 2002
16
NASI KRAJI IN LJUDJE	16
Družno do znanja
Slatinski osnovnošolci so se na številnih delavnicah posvetili
Valentinovemu in ljubezni
Minuli četrtek so kultur-
ni dan učenci in pedagogi
L Osnovne šole Rogaška
Slatina obeležili po svoje.
Na temo dneva, ki so jo poi-
menovali Vse naše ljubez-
ni, so v sodelovanju s še ne-
katerimi zunanjimi men-
torji v okviru številnih de-
lavnic na svojstven način
poglabljali znanje na izbra-
nem področju.
Razhčne dejavnosti, na ka-
terih so temeljile delavnice,
so glede na zanimanje izbra-
li učitelji sami in jih poveza-
li z rdečo nitjo - ljubeznijo.
Delavnice so ponudili učen-
cem, ki so se lahko odločali
za pestro paleto področij, kot
so kiparjenje, grafično obli-
kovanje, novinarsko delo, pe-
ka medenih kruhkov, ugan-
karstvo, šport in drugo. V me-
šanih skupinah so sodelova-
h otroci od 4. do 8. razreda
pod vodstvom zunanjih in no-
tranjih mentorjev.
II. Osnovna šola Rogaška
Slatina je namreč ena od
Unescovih šol, ki jih odliku-
je medsebojno povezovanje
pri raznovrstnih projektih,
kot je bil denimo tudi četrt-
kov kulturni dan. Pomembna
nadgradnja dela tovrstnih šol
je med drugim poučevanje zu-
nanjih sodelavcev oziroma
strokovnjakov iz drugih šol,
ki s svojimi izkušnjami in
morda nekoliko drugačnim
načinom dela otrokom omo-
gočajo spoznavanje novega.
Otroke zanima
ne-šola
»Gre za nekakšno vzajem-
no oplajanje,« je pojasnila Ta-
nja Plevnik, likovna peda-
goginja na prvi slatinski šo-
li. »Ne gremo se trgovine, am-
pak sodelujemo. Ta koncept
se je pojavil v zadnjih letih
in že dobiva konkretne obli-
ke. Povezovanje navzven je
namreč izredno dragocena iz-
kušnja. Šole, takšne kot so,
bodo namreč težko naredile
kvalitetne premike v sodob-
ne šole, če se bodo zapirale
same vase. Pri tem pa seveda
pomembno vlogo igrajo tu-
di starši«, je še dodala Plev-
nikova in hkrati poudarila
predvsem pomen učenja bi-
vanja otrok v skupnosti.
»Otroke zanima vse, kar ni
šola,« je dejala. »Zato moraš
temu prilagoditi način pou-
čevanja. Le tako bodo imeli
otroci sami interes in bodo
bolj motivirani, čeprav se
morda tega sploh ne bodo za-
vedali,« je še menila sogovor-
nica, ki je prepričana, da bo-
do učinki sčasoma vse vid-
nejši. Več kot bodo pripravi-
li skupnih projektov, večja
naj bi bila pripravljenost
otrok za sodelovanje nas-
ploh, s tem pa naj bi se pove-
čevala tudi njihova samostoj-
nost, samozavest in seveda tu-
di motivacija. Morda bodo
tako najmlajše vzpodbudili
k večji radovednosti in tako
končno naredili konec pasiv-
nosti, ki je dandanes vse bolj
razširjena med mladimi ge-
neracijami.
BOJANA JANČIČ
Delo v delavnicah je zabeležila tudi radovedna kamera skupine novinarjev pod vodstvom Tanje Plevnik (za
kamero).
Marca do obmejnih
prepustnic ,
Prebivalci s stalnim pre-
bivališčem znotraj desetki-
lometrskega mejnega pasu
s Hrvaško bodo marca le-
tos na svojih upravnih eno-
tah lahko dvignili obmej-
ne prepustnice, ki bodo ve-
ljale pet let. Novosti, ki jih
predvideva sporazum med
Slovenijo in Hrvaško, je ne-
davno županom Krškega,
Bistrice ob Sotli, Kozjega,
Podčetrtka, Šmarja pri Jel-
šah in Rogaške Slatine spo-
ročila slovenska delegaci-
ja stalne mešane komisije.
Tako imenovani dvolastni-
ki zemljišč, njihovi sorodniki
ali njihovi zaposleni bodo
lahko zaprosili za »kmetijske
vložke«, prehod pa bo mo-
goč le na mestih, ki jih dolo
ča omenjena dovolilnica.
področjih turističnih conbj
mogoče uporabljati posebn,
mesečne turistične dovoiji
niče, ki jih bodo lahko pf
dobili tudi drugi državljan]
Dovolilnice za enkratni pfi
hod meje bo lahko kdorko
dvignil kar na meji. Občin
obeh strani naj bi tako še pr^
marcem oblikovale turisti(
ne cone, ki jih bo potrdil
komisija, odobrila pa vlad;
Z izdajo posebnih dovolilnj
naj bi omogočili skladneji
razvoj omenjenih območi
rešili določena vprašanja t(
olajšali in sprostih preho
slovensko-hrvaške meje.
Bo„
Nadomestni most v
Šmarju
V središču Šmarja pri Jel-
šah naj bi še letos pričeli z
gradnjo nadomestnega mo-
stu pri gostišču Žerak, v bli-
žini katerega sicer že stoji
most, ki pa po mnenju stro-
kovnjakov ni primeren za
dvosmerni promet.
Projektno dokumentacijo
za novogradnjo, vredno 20
milijonov tolarjev, je šmar-
ska občina že pridobila, ne-
kaj težav pa imajo s pridobi-
vanjem formalnega soglasja
laštnika zemljišča. Z izgrad-
njo obrtne cone se je pojavi-
la potreba po razširitvi mo-
stu za dvosmerni promet, saj
dosedanji za to ni primeren.
Obstoječi most je bil na-
mreč že razširjen. Idejo o
dodatnem mostu, ki bi §
zgradih ob sedanjem, jen
ministrstvu za promet n;
letela na neodobravanji
prav tako pa strani nista d(
segli soglasja tudi gled
preostalih pripravljeni
projektov. V občini so se tali
odločili, da zgradijo povsei
nov most, ki bo zadost
vsem standardom in pre(
pisom s prometno varnos
nega vidika. Posebej naj 1
uredili tudi priključke r
glavno cesto, sam most i
naj bi postavili na pilotil
V ožjem središču naj bi ob
nem uredili tudi pločnik
ki so prav tako v dokaj si
bem stanju.
Bo.
Stadion za obogatitev turizma
V Podčetrtku naj bi pri-
hodnje leto pričeli graditi
nov stadion, ki naj bi do-
datno dopolnil turistično po-
nudbo v kraju. Z naložbo,
za katero naj bi po predra-
čunu namenili kar 80 mili-
jonov tolarjev, želijo priva-
biti različne športne ekipe
oziroma domače in tuje re-
prezentance, ki bi jim lah-
ko tako ponudili celovit pro-
gram storitev.
Naložbo vodi Osnovna šola
Podčetrtek, v bližini katere
naj bi objekt tudi stal. Osnov-
ni projekti so že pripravlje-
ni, trenutno pa so v fazi pri-
dobivanja gradbenega dovo-
ljenja. V občini upajo, da bo-
do le-tega dobili še letos,
medtem pa naj bi se dogovo-
rili o financiranju naložbe.
K temu naj bi poleg tamkajš-
njega turističnega gospodars-
tva in delno občine pristopi-
lo tudi ministrstvo za šol
tvo in šport, saj gre za zajet(
zalogaj, ki ga ne šola, ne o
čina in ne terme same ne b
do zmogle. Če bo vse stek
po predvidevanjih in če bol
teres dovolj velik, se lahko
Podčetrtku torej v priho
njem letu nadejamo nove]
športnega objekta, ki bi bi
tveno prispeval k tamkajši
že sicer bogati turistični p
nudbi.	Bo
Kabelske zdrahe v Rogatcu
Izgradnja kabelsko raz-
delilnega sistema v Rogat-
cu očitno znova povzroča
slabo voljo pri tamkajšnjih
naročnikih. Zaradi po nji-
hovem mnenju neustrezne
in enostranske pogodbe, ki
jim jo je ponudilo podjetje
Elektro Turnšek iz Celja, se
je večji del naročnikov ko-
nec minulega meseca odlo-
čil, da naročnine enostav-
no ne poravna.
S tem naj bi novega lastni-
ka kabelske televizije opozo-
rili na po njihovem sporne
točke pogodbe, ki naj bi Elek-
tru Turnšek dajale vse pravi-
ce, predvsem pa njihovo nas-
protovanje odprodaji KRS v
Rogatcu. Na to so med dru-
gim opozorili tudi na okro-
gli mizi, ki je bila že druga
letos. Krajani so za izgrad-
njo sistema, s katerim so
upravljale Telekomunikaci-
je Vuhred, pred leti prispe-
vali od 500 do 950 nemških
mark, na koncu pa so, kot
pravijo, izviseli. Po številnih
nesoglasjih, skrivnostnem iz-
ginotju razdelilne postaje,
imenovanju in razrešitvi pro-
gramskega sveta je najemno
pogodbo domnevni investi-
tor za približno 17 milijonov
tolarjev prodal Elektru Turn-
šek. Slednji naj bi sami zbrali
tretjino podpisov predlože-
ne pogodbe, medtem ko
preostanek naročnikov z njo
ni soglašal.
Povračilni udarec je bil hi-
ter in učinkovit. Elektro Turn-
šek je za dva dni izklopil ka-
belsko televizijo in tako pri
mnogih dosegel svoj namen,
pravijo člani Iniciativnega od-
bora uporabnikov KRS v Ro-
gatcu. Kljub temu so na zad-
njem sestanku sklenili, da
vztrajajo pri spremembi spor-
nih točk pogodbe, ki vklju-
čujejo ceno, roke in postop-
ke izključitve v primeru ne-
plačevanja ter druge določi-
tve, s katerimi krajani v ce-
loti ne soglašajo. Če bodo od
Elektra Turnšek prejeli pri-
merno pogodbo, ki bo upo-
števala njihove pripombe, bo-
do le-to zagotovo podpisali,
pravijo.
V prihodnje naj bi Elekti^
Turnšek pošiljal položnic®
s katerimi bodo uporabnilj
plačevali letošnjo najemi
no, vključili pa naj bi se tuJ
v postopek za ugotavljanje ^
žensko odškodninske odg"
vornosti pri KRS. Odbor t^
svoje poslanstvo, kot še d"
dajajo člani, opravljal, doki®
problematika ne bo rešeni
kdaj predvidoma pa naj bi d®
segli dogovor, trenutno ne^'
nihče. Župan Mikolič o^
roma občina v omenjene sp'
re ne želi posegati, krajah
pa menijo, da bi ravno nj'
govb posredovanje pred
pripomoglo k hitrejšemu s'
glasju vseh strani.
BOJANA JANCl
Št. 7 - 14. februar 2002
NASI KRAJI IN LJUDJE
17
Življenje Šentjurja skozi čas
Sprehod skozi čas; od prazgodovine do zadnjega desetletja preteklega stoletja avtorja dr. Igorja Grdine
,>Šentjur v času, čas v
jgfltjurju je dokaj klasična
monografija kraja, kakr-
jjjh je na Slovenskem že
precej, Šentjur pa je še ni-
je tik pred izidom knji-
ki so jo Šentjurčani spoz-
j3li v soboto zvečer na
Postavitvi v domačem kul-
IjiTiem domu, pojasnjeval
Iflcstopisec dr. Igor Grdina.
»Novo je morda to, da sku-
52 zajeti zgodovino od začet-
l^ov do danes oziroma do de-
vetdesetih let prejšnjega sto-
letja. Zasnovana je kot tekst-
jo-slikovna celota, v sodelo-
vanju z Vinkom Skaletom,
v^em dobro znanim mojstrom
^tografije. Po oblikovalni plati
e delo Studia Zodiak in Mi-
jenka Licula, ki je gotovo vo-
dilni oblikovalec v Sloveniji,«
predstavlja monografijo avtor.
»Zgodba razpada na poglavja;
začne se s prazgodovino, vsto-
pom v zgodovino in do konca
pozne antike, zgodnjim in vi-
sokim srednjim vekom, sledi
obdobje reformacije in 17. sto-
letje ter obdobje reform v 18.
stoletju, posebno poglavje o
meščanstvu, ki je v Šentjurju
doseglo vrh z glasbeno dina-
stijo Ipavcev in še nekaterimi
drugimi, danes že precej po-
zabljenimi ustvarjalci, ki so se
uveljavili v slovenskem ali šir-
šem kulturnem prostoru. Kon-
ča pa se seveda z 20. stolet-
jem.« Monografijo odlikuje
zlasti to, da so poudarki v raz-
ličnih obdobjih uravnoteženi,
tako da je ustvarjen celovit vtis
o življenju v Šentjurju.
Za izid monografije so se
potrudili v KS Sentjur-me-
sto, ob sobotni predstavitvi
pa so v Kulturnem domu
Šentjur pripravili tudi bo-
gat kulturni program. Z deli
Ipavca, Piazzolle, Srebot-
njaka in Bartoka je nasto-
pil Mladinski godalni orke-
ster Glasbene šole Celje z
dirigentom Matjažem
Brežnikom in solistoma, so-
pranistko Urško Arlič inlda-
rinetistom Jurijem Hladni-
kom. Večer se je, po pred-
stavitvi monografije, na ka-
teri so sodelovali tudi zgo-
dovinarji akademiki dr. Va-
silij Melik in dr. Stane
Granda z Univerze v Ljub-
ljani ter dr. Janez Marolt z
Univerze v Mariboru, za-
ključil s projekcijami Ska-
letovih fotografij Šentjurja
na veliko platno v dvorani.
IVANA STAMEJČIČ
Foto: TRIARTES
Dr. Stane Granda, dr. Vasilij Melik. dr. Igor Grdina, dr. Janez Marolt in fotograf Vinko Skale, ki je za
monografijo Šentjur v času, čas v Šentjurju prispeval odlične fotografije. Predstavitve se zaradi bolezni,
žal, ni udeležil Miljenko Licul.
Podpora od avstrijske
do iirvaške meje
V Kmetijski in gospodinj-
ski šoli Šentjur so pred sla-
bim desetletjem začeli s pri-
zadevanji, da bi v šoli za-
čeli z višješolskim strokov-
nim študijem kmetijstva. V
teh prizadevanjih so jih, ne-
nazadnje, podprli v kar 35
občinah od avstrijske do hr-
vaške meje in oktobra bo z
izrednim študijem kmetijs-
tva v Šentjurju začelo prvih
45 bodočih inženirjev kme-
tijstva.
»Uvedba višješolskega stro-
kovnega programa kmetijs-
tva je zagotovo najpomem-
bnejša letošnja novost. Štu-
dij podpirajo lokalne skup-
nosti širšega območja, zbor-
nici gospodarstva in obrti, za-
vod za zaposlovanje ter ne-
nazadnje 12 podjetij s po-
dročja kmetijstva, ki bodo
našim študentom zagotovila
tudi prakso,« pravi ravnatelj
Kmetijske in gospodinjske šo-
le Šentjur mag. Branko Šket.
Temeljite priprave in dejstvo,
da so že v začetku devetde-
setih let zaposlene v šoli za-
čeli vzpodbujati k podiplom-
skem študiju, sta tudi razlo-
ga, da v Šentjurju nimajo ka-
drovskih težav.
Od jeseni bosta v Šentjurju
v Kmetijski in gospodinjski
šoli, ki jo letos obiskuje bli-
zu 370 dijakov, dve enoti;
dosedanja poklicna in sred-
nja strokovna šola ter Višja
strokovna šola. Višješolski
program kmetijstva, ki ga
letos začenjajo v obliki
izrednega študija za odra-
sle, naj bi bil že v študij-
skem letu 2003/04 name-
njen tudi mladim, tako da
se bodo lahko dijaki v viš-
ješolskem strokovnem pro-
gramu kmetijstva izobraže-
vali takoj po zaključku sred-
nje šole. V okviru srednje-
šolskega strokovnega izo-
braževanja pa jeseni ob do-
sedanjih programih zače-
njajo tudi z novim 4-letnim
izobraževalnim programom
za poklic živilskega tehni-
ka.
I. STAMEJČIČ
Ker jeseni v Šentjurju ob
dijakih pričakujejo tudi pr-
ve študente, bodo informa-
tivna dneva jutri, v petek,
in v soboto izpeljali po po-
sebnem urniku. Informaci-
je bodočim dijakom bodo
posredovali v petek ob 9. in
15. uri ter v soboto ob 9. uri,
bodočim študentom pa v pe-
tek ob 11. in 16. uri ter v so-
boto ob 11. uri.
Salonski večer s srčki
V Zdravilišču Laško pripravljajo v čast svetemu Va-
lentinu, ki po ljudskem izročilu skrbi tudi za ljubezen
in zaljubljence, XXVIII. salonski večer z Valentinovim
plesom.
Namesto nocoj, na valentinovo, se bodo pari po zdravi-
liškem plesišču zavrteli jutri zvečer po 20. uri, za zabavo pa
bodo skrbeli ansambel Nočna izmena s pevko Anito Zore
in gostjo večera Sanjo Doležal. Večer bodo popestrili z na-
stopom plesne šole Plesni val iz Celja, ki bo do sredine maja
v Zdravilišču Laško sodelovala pri pripravi petih plesnih
večerov v Bidermajerjevem salonu. Prvi iz niza plesnih ve-
čerov, na katere so vabljeni vsi ljubitelji plesa in dobre za-
bave - od začetnikov do poznavalcev plesnih korakov - bo
prihodnji petek, 22. februarja. Zatem se bodo plesni ritmi
slišali še 8. marca, 12. in 26. aprila ter 10. maja.	IS
Spomin na živi zid
Pri spomeniku Ilije Badovinca v Gračnici pri Rimskih Toplicah so v soboto dopold-
ne pripravili slovesnost ob 58-letnici prihoda XIV. divizije na Štajersko.
Slovesnost v Območnem združenju borcev in udeležencev NOB Laško v Gračnici pri-
pravljajo v spomin na živi zid, ki so ga pozimi 1944 iz šolarjev tamkajšnje osnovne šole
oblikovali okupatorji kot zaščito pred napadi XIV. divizije.	IS,
Foto: JOLANDA SOJČ
MODRI TELEFON
Računi vzrok
za telefonski
mrk
Bralko Marijo iz okolice
^Ija, ki je v ponedeljek sku-
hala reklamirati račun za
januarsko porabo vode pri
Podjetju Vodovod-Kanali-
^cija, je razjezilo, ker se
'ije sicer prijazni telefonist
Vselej oglasil, zatem pa jo
Prevezal in ob glasbi pustil
^kati v nedogled. Zakaj?
bi zdaj po izjemno viso-
kem računu za vodo, pla-
•^•a še nenormalni račun
^ telefon?
Direktor podjetja VO-KA
•^ag. Marko Cvikl nam je
Pojasnil, da so imeli v pone-
"^^Ijek, prvi dan po vročitvi
•^^funov porabnikom pitne
Vode, resnično veliko telefon-
Jl^ih klicev. »Reklamacije ob-
•^Hov v podjetju ureja ena za-
f^^slena delavka, kar za ob-
riaše dejavnosti popolno-
zadošča. Res pa je, da je
'lo v ponedeljek zelo veli-
telefonskih klicev in med-
ko se je naša uslužben-
ka pogovarjala z enim, je dru-
gi moral čakati,« pojasnjuje
zvonenje v prazno mag. Cvikl
in se naši bralki Mariji opra-
vičuje, ker je imela smolo in
ji do želenih informacij ni us-
pelo priti niti po več klicih.
Komu hitri
krediti?
Našega bralca Mitjo je
razjezil oglas Banke Celje,
objavljen v našem časopi-
su v zadnji januarski šte-
vilki. »Banka je ponuja
možnost hitrega kredita
zgolj s predložitvijo oseb-
ne izkaznice in davčne šte-
vilke kreditojemalca, ko pa
sem se o možnosti za pri-
dobitev kredita podrobneje
pozanimal, sem izvedel, da
so takšni krediti namenje-
ni zgolj komitentom Ban-
ke Celje. Zato se mi zdi og-
las zavajajoč.«
Za pojasnilo smo zaprosi-
li Romana Požarška iz Sek-
torja poslovanja s prebivals-
tvom in Dušana Ilovarja, di-
rektorja tega sektorja v Ban-
ki Celje, ki odgovarjata: »Na-
men oglasa je seznanitev
strank o ponudbi Banke Ce-
lje. V Banki Celje nudimo
strankam celo paleto kredi-
tov za najrazličnejše name-
ne, hitri krediti pa so le ena
od možnosti, ki jo nudimo
potencialnim kreditojemal-
cem. Za podrobnejše infor-
macije o možnosti pridobi-
tve kredita so vedno na voljo
bančni uslužbenci v vseh eno-
tah naše banke. Le-ti bodo z
veseljem odgovorili na vsa za-
stavljena vprašanja.« IS
Do prihodnjega četrtka bo vaše
klice na Modrem telefonu spreje-
mala novinarka Nataša Gerkeš Led-
nik. Na telefonsko številko 031/
569-581 jo lahko pokličete vsak
dan med 10. in 17. uro. Svoja vpra-
šanja za Modri telefon lahko med
ponedeljkom in petkom zastavite
tudi po telefonu 42-25-100.
O dobriii knjigaii
V Knjižnici Laško so prav
na večer slovenskega kul-
turnega praznika začeli z
rednimi srečanji bralnega
krožka, ki bo poslej delo-
val v okviru knjižnice.
Po besedah vodje knjižni-
ce Metke Kovačič so na pr-
vo srečanje vabili Laščane s
plakati, nekaj svojih najzve-
stejših bralcev, ki redno po-
segajo po zahtevnejši litera-
turi, pa so pisno povabili. Že
prvič se je zbralo preko 20
ljudi, kar je tudi zgornja meja
za srečanje, če naj se na njem
razvije sproščen dialog. V
knjižnici so nameravali sre-
čanja bralnega krožka pri-
pravljati vsako trimesečje,
vendar se bodo na željo bral-
cev sestajali pogosteje - dru-
gič že v času dnevov sloven-
ske knjige sredi aprila.
Na prvem srečanju, ki je
Laščane k pogovoru o knji-
gi vabilo z delovnim naslo-
vom Dobre - nove in malo
manj nove knjige, niso go-
vorili zgolj o leposlovju, am-
pak tudi o strokovni litera-
turi. Tako so med drugim
razpravljali tudi o treh so-
dobnih filozofskih knjižnih
delih ter besedilu o etičnem
pogledu na bio-inženiring,
vse bolj aktualno temo so-
dobnega sveta.
IS
Št. 7 - 14. februar 2002
18
■pISI KRAJI IN LJUDJE
Uslužbenki meseca - prvič
Izbor naj uslužbencev tudi v drugih upravnih enotah - Status quo za KU na Rečici in v Nazarjah
v četrtek je premier dr. Ja-
nez Drnovšek podelil poseb-
no priznanje najbolj prijaz-
nima uslužbenkama mese-
ca januarja na našem ob-
močju: Hermini Bukovšek
iz UE Šentjur in Dušanki
Hrovat iz UE Mozirje.
V marcu bodo državljani
ocenjevali oziroma izbirali
najbolj prijaznega uslužben-
ca v Upravnih enotah Celje
in Velenje, junija bo na vr-
sti UE Žalec, septembra UE
Slovenske Konjice in novem-
bra zadnji dve upravni eno-
ti na Celjskem, UE Šmarje
in Laško. »Akcija je bila za
nas posebna obveza, saj smo
bili prvi na vrsti, po številu
oddanih glasovnic pa se poz-
na, da je trajala samo pol me-
seca,« ocenjuje načelnik UE
Mozirje Darko Repenšek in
dodaja, da so v Mozirju ak-
cijo izvedli kar najbolj ra-
cionalno, brez povzročanja
dodatnih stroškov in da so
tudi zato zbrali neprimerno
manj glasov (60) kot v UE
Šentjur oziroma Idrija. »S
številom oddanih glasovnic
seveda nisem najbolj zado-
voljen, hkrati pa smo ugo-
tovili, da so glasovi zelo raz-
pršeni in da veliko uslužben-
cev s svojim ravnanjem na
delovnem mestu pritegne
pozornost strank. Sicer pa
akcijo ocenjujem pozitivno,
saj vzbuja tekmovalni duh
med zaposlenimi in je nek
pokazatelj prijaznosti, ko-
rektnosti ter enakovredne
obravnave vsakega posamez-
nika; po drugi strani pa za-
radi specifike delovnih mest
preprosto ne zajame vseh us-
lužbencev v upravni enoti.«
Najuslužbenka v Mozirju
Dušanka Hrovat med drugim
dela tudi v krajevnih uradih
v Nazarjah in na Rečici, kjer
se s krajani srečuje enkrat te-
densko. Za odločitev o zaprt-
ju oziroma nadaljnjem delu
KU po besedah načelnika Dar-
ka Repenška trenutno velja
»status quo«. Do napoveda-
nega sestanka v Ljubljani še
ni prišlo, urad za organiza-
cijo in razvoj uprave pa je v
strokovni analizi podprl od-
ločitev Upravne enote Mozir-
je o zapiranju obeh krajev-
nih uradov. »Zapiranje ura-
dov je skladno z načeli do-
brega gospodarjenja in racio-
nalnosti, državljanom pa s
tem nič ne jemljemo - o uki-
nitvi KU se je že davno raz-
mišljalo. Če pa bo politika
rekla naj KU ostaneta, bom
zahteval, da delo krajevnih
uradov ne bo bremenilo raz-
položljivih proračunskih
sredstev za delo UE Mozir-
je,« je zatrdil načelnik Repen-
šek in dodal, da bo verjetno
koga še povprašal, seveda če
bosta KU še poslovala, o smi-
selnosti trošenja davkoplače-
valskega denarja.
U. SELIŠNIK
Foto: C. SEM
Naj uslužbenki meseca januarja in načelniki UE pri dr. Janezu Drnovšku.
Vroče
zaradi
pokopa«
lišča
Na Ljubnem se nocoj o})^
ta vroča seja občinskeg,
sveta. Ljubenski svetnil;
bodo namreč med drugij
razpravljali o vrnitvi pg
kopališča Rosulje in Kui
turnega doma Ljubno,
Rimokatoliško župnijj
tvo Ljubno vztraja pri vrnj
tvi pokopališča v naravi, >
kulturnem domu pa želiji
postati solastniki. Ljuben
ski župnik Martin Pu^^
njak ocenjuje, da njihov,
zahteva ni nič posebnega
da so jo vložili v skladu;
zakonom, da pokopališč
na Rosuljah ni bilo nacio
nalizirano in da je stanje oi
leta 1942 nespremenjeno
V bistvu se stanje na poko
pališču ne bi spremenilo
upravljanje bi potekalo pre
ko škofije, župnik na Ljub
nem pa bi bil upravitelj. »Vs
je stvar dogovora in naš
zahteva ni nič posebnega,
zatrjuje Pušenjak.
V mozirski upravni eno
ti so zahtevi za vrnitev po
kopališč Nazarje in Gorni
Grad že zavrnili, vendar]
šlo v obeh primerih za dm
gačne oblike lastništva ozi
roma zahtevkov. Tudi Iju
bensko pokopališče Rosu
Ije je predmet denaciom
lizacijskega postopka. Ljii
benska županja Anka Ra
kun je prepričana, da se bo
do svetniki na nocojšnji sei
opredelili proti vračanju po
kopališča v naravi, čeprai
se zaveda, da njihovo mne
nje pri končni odločitvi U1
ni bistvenega pomena. Žup
niku Pušenjaku je posredo
vala pismo o nameri, da I
občina poleg sedanje cert
ve v trgu zgradila objekt, i
katerem bi se lahko zbiral
cerkveni zbori ali bi pro
store uporabili za druge de
javnosti, če bi se cerkev od
povedala vračanju pokopa
lišča v naravi in solastniš
kemu deležu pri kulturnefl
domu. Ljubenski župniki
pismo o hameri vrnil
obrazložitvijo, da se maii
borska nadškofija s tem 9
strinja.
U
Elektronsko mesto
Velenjčani razvijajo interaktivno demokracijo, ponujajo
spletišče in vabijo: »Opravite vse doma«
Dve leti dela je ljubljan-
sko podjetje M'taj vložilo v
razvoj spletnih strani Mestne
občine Velenje, ki so jih pred
kratkim uradno predstavili
svetnikom in javnosti.
Stran, ki jo najdete na na-
slovu www.velenje.si, je za-
snovana kot multimedijski
interaktivni terminal, ki ob
sprotnih informacijah ponu-
ja občanom praktično celo-
vit servis in povezave na šte-
vilne druge spletne naslove.
Uporablja evropski šifrant,
kar omogoča primerljivost
sorodnih podatkov. Je pri-
mer sproščene in prijazne ko-
munikacije občine z obča-
ni. Portal seznanja s podat-
ki o občini, organi, priredi-
tvami in podobno, z uporab-
niki pa tudi dejansko hipno
komunicira. Vanj so vnesli
kar štiri tisoč dokumentov,
tudi štiri zemljevide, ki bo-
do v kratkem interaktivni.
Na njem najdejo občani 13
obrazcev, po katere bi sicer
morali na občino, pa jih zdaj
lahko izpolnijo doma in vlo-
žijo na občini. Vsi svetniki
in vsi občinski oddelki ima-
jo svoje elektronske naslo-
ve in komunikacija z njimi
je mogoča vsak hip. Objav-
ljajo tudi celotno gradivo za
vse seje mestnega sveta. In
ne le to; občani lahko od tor-
ka naprej sprotno preko In-
terneta in lokalnega kanala
33 spremljajo zasedanja
mestnega sveta in sproti tu-
di dajejo pripombe tako na
delo svetnikov kot tudi na
sprejemanje sklepov.
Kot je ob predstavitvi pou-
daril župan Srečko Meh, je
s tem narejen prvi, dolg in
odločen korak, ki Velenje
spreminja v prvo slovensko
elektronsko mesto, še pose-
bej, če bodo, kot obljublja
župan, s prenosnimi računal-
niki do konca leta opremili
predstojnike vseh oddelkov,
še leto kasneje pa tudi vse
svetnike in sedeže krajevnih
in mestnih skupnosti. In če
bodo, kot je župan nekoč že
obljubil, vsem Velenjčanom
omogočili tudi brezplačni do-
stop do Interneta.
Velenjčani so za izgrad-
njo svojih spletnih strani
plačali 3,7 milijona tolar-
jev, ob tem pa so izvedli tu-
di obširen program računal-
niškega usposabljanja vseh
delavcev, ki so, od torka na-
prej, tudi zadolženi in poob-
laščeni, da strani sproti ažu-
rirajo.
BRANKO STAMEJČIČ
Kulturni maraton
V Zgornji Savinjski doli-
ni posamezna kulturna
društva v koordinaciji mo-
zirske izpostave Javnega
sklada RS za kulturne de-
javnosti nadaljujejo sklop
prireditev v februarskem
kulturnem maratonu.
Na današnje valentinovo
bodo člani Kulturnega druš-
tva Slap, ki združuje ama-
terske pisce, v gostišču Ko-
zorog v Mozirju ob 19. uri
pripravili večer ljubezenske
poezije, ki so ga naslovili
Valentinov opoj. Zgornjesa-
vinjski likovniki so združe-
ni v Kulturno društvo Gal,
svoja dela pa bodo predsta-
vili jutri, v petek, ob 18. uri
v mozirski galeriji. Uro ka-
sneje bodo v nazarskem de-
lavskem domu pripravili ob-
činsko slovesnost ob kultur-
nem prazniku, ki jo bodo
obogatiU člani domačih kul-
turnih društev in učenci
glasbene šole. V soboto bo
ob 18. uri jubilejni koncert
Kulturnega društva Godba
Zgornje Savinjske doline ob
25-letnici dela, ob 19. uri
pa bodo člani gledališke
skupine KD Lepa Njiva v do-
mači osnovni šoli premier-
no predstavili delo Jeana-
Jacquesa Bricairea Dohod-
nina. V sredo, 20. februar-
ja, se bodo ob 18. uri v mo-
zirskem kulturnem domu
predstavili otroški pevski
zbori.	US
Urejeno okolje in inovacije
V	Velenju so v ponedeljek
podelili priznanja, diplome
in plakete GZS Savinjsko
šaleške območne zbornice
Velenje za urejene trgovi-
ne, urejeno delovno okolje
ter diplome in plakete za
inovacije.
Priznanja so podelili pet-
najstim prodajalnam iz Ša-
leške in Zgornje Savinjske
doline, posebna priznanja za
urejeno trgovino Združenja
za trgovino pri GZS pa so po-
delih ERI Zibki, ERI Stan-
dardu Neživila, ERI Šalek,
Vegradu - Mercator trgovi-
na Beta Šoštanj, Knjigarni
Kultur niča ter Savinji Mozir-
je - prodajalni Na placu z
Ljubnega.
V	okviru akcije Turistične
zveze Slovenije ter Gospodar-
ske zbornice Slovenije Ure-
jeno delovno okolje - Moja
dežela čista in urejena so med
16 prijavljenimi podjetji po-
delili priznanja desetim, pla-
kete za urejeno delovno oko-
lje kot najvišje priznanje pa
so podelili Puškarstvu Pod-
križnik z Ljubnega ob Savi-
nji, Podjetju BSH Nazarje,
Esotechu iz Velenja, Gorenju
Velenje, Premogovniku Vele-
nje ter Termoelektrarni Šo-
štanj.
Komisija za inovacije pri
GZ OZ Velenje je podelila
inovatorjem v kategoriji pro-
fesionalnih inovacij štiri zla-
te, dve srebrni in eno bro-
nasto priznanje, v kategori-
ji splošnih inovacij pa dve
zlati, dve srebrni in sedem
bronastih priznanj in tri di-
plome. Zlato priznanje v ka-
tegoriji splošnih inovacij je
prejel Milan Jezernik iz Ve-
grada, v kategoriji profesio-
nalnih inovacij pa skupina
strokovnjakov iz Esotecha,
skupina strokovnjakov iz
Termoelektrarne Šoštanj ter
dve skupini strokovnjakov iz
BSH Hišni aparati Nazarje.
Podelitev so pospremili s
kratkimi nagovori in glasbe-
nim programom pianistke
Ane Avberšek in harfistke Ti-
ne Žerdin.
JOŽE MIKLAVC
Priznanja za inovacije je prejelo več skupin strokovnjakov iz Zgornje Savinjske in Šaleške doline.
St. 7 - 14. februar 2002
NASI KRAJI IN LJUDJE
19
Za naravni
rezervat ob Licenci
CRPOV na območju Jerneja, Zbelovega in Loč
^ložnosti za razglasitev
jjjavnega rezervata na ob-
po^ju mokrotnih travnikov
ipdotoka Učence ter petih
jjravnih spomenikov: rib-
pltov pri Petelinjeku, vo-
jjtokov Dravinje, Kloko-
jjvnika in Ličence ter jel-
jgvja v Spodnjih Lažah so
prejšnji teden na srečanje
turistični kmetiji Lopan
jLočah pritegnile številne
^ajane in vzbudile veliko
[jnimanja.
To je bilo že četrto preda-
pnje v okviru uvajanja pro-
^ma celostnega razvoja po-
ježelja in obnove vasi (CRPOV)
jaobmočju Jerneja, Zbelovega
iiLoč v občini Slovenske Ko-
jjice, ki jih že od novembra
Ijni pripravlja Kmetijsko goz-
jarski zavod Celje. Z njimi že-
^ vzpodbuditi in usposobiti
jjebivalce, da bi se v čimveč-
^m številu vključili v obliko-
tanje razvojne vizije svojega
baja. »Po srečanjih, ki so vsa-
kič na drugi lokaciji oziroma
rdrugi krajevni skupnosti, se
ludje družijo in ob dobrotah,
Bjih pripravijo gospodinje,
[»klepetajo o načrtih za pri-
[odnost. Zanimanje med pre-
livalci je veliko, saj jih na uvod-
na delovna srečanja prihaja
preko 40,« z zadovoljstvom
ugotavlja specialistka za raz-
voj podeželja v Kmetijsko goz-
darskem zavodu Celje Vesna
Čuček.
Temi prvih dveh srečanj sta
bili kmetijstvo v funkciji ohra-
njanja kulturne krajine in po-
seljenosti podeželja in nara-
vi prijazno kmetovanje. Tretje
delovno srečanje o pomenu
in vlogi kulturne dediščine ter
obnovi kmečke hiše sta vodi-
la izkušena strokovnjaka et-
nologinja in sociologinja Ta-
nja Hohnec z Zavoda za vars-
tvo kulturne dediščine in ar-
hitekt Peter Požauko.
O ureditvi učne poti v oko-
lici treh ribnikov - Polša-
ka, Štatenberška in Štepi-
hovca pri Petelinjeku že ne-
kaj časa razmišljajo tudi v
osnovni šoli na Jerneju, je
na srečanja povedala uči-
teljica razrednega pouka
Erika Sevšek. Zato se bo v
zvezi s tem, v okviru raz-
vojnih aktivnosti projekta
CRPOV, v sredini februarja
sestala delovna skupina do-
mačinov in strokovnjakov,
ki bo skupaj pripravila pred-
loge za nadaljnje delo.
Še posebej zanimivo pa je
bilo zadnje, četrto, srečanje
na temo Življenje z naravno
dediščino - priložnost za raz-
voj v prihodnosti. Mojca To-
mažič, vodja Območne eno-
te Zavoda za varstvo narave,
je številnim krajanom pred-
stavila osnovna spoznanja o
naravnih vrednotah v tem
okolju, ocenila, v kakšnem
stanju so ter opozorila na po-
trebne naravovarstvene ukre-
pe, ki bodo prispevali k nji-
hovi ohranitvi. Ob številnih
fotografijah je predstavila tu-
di možnosti za razglasitev na-
ravnega rezervata na območ-
ju mokrotnih travnikov vodo-
toka Ličence ter petih narav-
nih spomenikov: ribnikov pri
Petelinjeku, vodotokov Dra-
vinje, Klokočovnika in Ličence
ter jelševja v Spodnjih Lažah.
Na območjih teh naravnih
vrednot bi bilo možno uredi-
ti učne poti, na ostalih območ-
jih ohranjene narave pa kole-
sarske poti, pešpoti, poti za
jahanje, je predlagala Mojca
Tomažič in zbranim položi-
la na srce, naj svoje okolje še
naprej tako skrbno čuvajo.
MBP
Krajani Jerneja, Zbelovega in Loč v velikem številu in z veseljem sodelujejo na predavanjih in učnih
delavnicah, ki jih pripravlja Kmetijsko gozdarski zavod Celje.
Kandidatke
na ustavno
sodišče?
Odbor za občino Frankolovo ovirajo
tako v Ljubljani kot doma
V zvezi s postopkom za
ustanovitev samostojne ob-
čine bo prišlo na Frankolo-
vem prihodnji teden do po-
sebne seje sveta krajevne
skupnosti. Opozorili naj bi,
da se z ovirami, ki nastaja-
jo v zadnjem času v uradu
za lokalno samoupravo, ne
strinjajo ter zagrozili s pri-
tožbo na ustavno sodišče.
Na Frankolovem so na-
mreč v ponedeljek prejeli do-
pis iz združenja krajevnih
skupnosti, ki želijo postati sa-
mostojne občine ter predla-
gajo vsem kandidatkam tak-
šno postopanje. Že v nede-
ljo pa se je šestič sestal od-
bor za ustanovitev občine
Frankolovo, ki naj bi se do-
govoril o sklicu delnih zbo-
rov krajanov po krajevni
skupnosti, vendar zaradi za-
pletov v prestolnici o datu-
mih seveda niso mogli govo-
riti.
Sicer pa želi odbor usta-
noviti samostojno občino, po-
dobno kot v drugih krajih,
zlasti zaradi načina financi-
ranja, naklonjenega malim
občinam. Po izračunu, nare-
jenem skupaj z občinsko
upravo v Vojniku, resno ra-
čunajo na vsaj približno 150
milijonov tolarjev denarja v
občinskem proračunu, od te-
ga tretjino za investicije. Po
trditvah odbora naj bi bilo
1569 prebivalcem KS Fran-
kolovo v samostojni občini
boljše.
Ustanovitvi občine Fran-
kolovo kljub temu ostro nas-
protuje skupina krajanov, ki
pravijo, da je že pobuda za
ustanovitev občine »temelji-
la na neresnicah, zamerah ter
osebnih in strankarskih in-
teresih«. O tem so pred krat-
kim osebno govorili občin-
skim svetnikom v Vojniku,
v zadnjem času pa so orga-
nizirali še zbiranje podpisov
med krajani, da želijo izve-
deti »resnico o ustanovitvi
nove občine«. Skupina kra-
janov za korektno obvešča-
nje ob ustanovitvi nove ob-
čine Frankolovo, kot se je
poimenovala, je uspela zbrati
približno tristo podpisov vo-
livcev.
Odbor za ustanovitev ob-
čine se je zato odločil, da bo
v kratkem pripravil za vsa gos-
podinjstva brošuro, ki naj bi
omenjene trditve zanikala.
BRANE JERANKO
NA KRATKO
Za telovadbo
ni pravili
pogojev
VOJNIK - Šolska telovad-
nica v Vojniku je, še posebej
po uvedbi devetletke, pre-
majhna, v podružnični šoli
v Novi Cerkvi pa je sploh ni-
majo. Tako telovadijo tam-
kajšnji učenci v razredu ozi-
roma na prostem. Občina je
zato obe načrtovani gradnji
prijavila na razpis ministrs-
tva za šolstvo, znanost in
šport, za sofinanciranje šport-
ne infrastrukture v prihodnjih
treh letih. Letos namerava po-
skrbeti za projekte ter dovo-
ljenja za gradnjo. Obe naložbi
težko pričakujejo tudi športna
društva ter krajani za večna-
menski prostor. (BJ)
Kdo bo
poročal v
Vojniku?
VOJNIK - Občina je ime-
novala tri nove pooblaščen-
ce za sklepanje zakonskih
zvez, ki se bodo pridružili
trem obstoječim. Novi so Ja-
nez Korošec iz Višnje vasi,
Anton Gregorc s Frankolo-
vega ter Roland Franc Štiberc
iz Arclina. (BJ)
Koliko je
vreden
volivčevglas?
VOJNIK - V letu 2002 bo-
do namenili v občini Vojnik
za financiranje delovanja po-
litičnih strank iz občinske-
ga proračuna blizu 1,2 mi-
lijona tolarjev. Glede na re-
zultat volitev bo prejela po-
lovico vsote združena Slo-
venska ljudska stranka. Si-
cer pa financiranje politič-
nih strank podrobno ureja
zakon o političnih strankah.
Višina sredstev ne sme pre-
segati 30 tolarjev na glas vo-
livca. (BJ)
If Celje po nepotrebnem
Nekateri občani, ki nameravajo graditi v občini Vojnik,
k vedno odhajajo zaman po informacije v celjski Zavod
za planiranje in izgradnjo. Tam jim namreč ne morejo
več pomagati, saj so vsi potrebni podatki v Vojniku.
Občina Vojnik je že pred dvema letoma, kot prva v celjski
regiji, vzpostavila informacijski sistem za področje prosto-
ra in komunale, kjer je zbrala številne podatke iz katastra,
podjetij, ki skrbijo za komunalno infrastrukturo, ter dru-
gih virov.
Tako se morajo občani, ki jih zanima zazidljivost parce-
le ali so se že odločili za novogradnjo oziroma adaptacijo,
oglasiti v vojniški občinski stavbi oziroma njenem Geoin-
formacijskem centru z mapno kopijo, kjer pridobijo po-
datek takoj oziroma izjemoma po pošti. Tudi lokacijsko
informacijo, ki je osnova za izdelavo lokacijske dokumen-
tacije, pripravijo v občinski stavbi.
V Geoinformacijskem centru v Vojniku je prav tako mogo-
fe dobiti različna potrdila o statusih zemljišč in predkupni
pravici, ki jih potrebujejo občani za sklenitev kupoprodaj-
nih, darilnih ter drugih pogodb pri prometu z zemljišči. BJ
Kdo bo prodajal
prag Celja?
Občina Vojnik je sklenila, da bo z javnim razpisom
Poiskala kupca zemljišča na Konjskem, na katerem bo
Po zazidalnem načrtu stalo naselje družinskih hiš. Ku-
bo moral zemljišče komunalno opremiti, zanj pa menda
^lada precejšnje zanimanje.
^ Vojniku so pred časom pripravili zazidalni načrt nove-
S® naselja družinskih hiš na Konjskem, ki še posebej zani-
morebitne graditelje iz Celja. Tam bo namreč mogoče
kaditi vsega skupaj 74 družinskih hiš, od tega tretjino na
J^nilji, ki je še v občinski lasti. Ker občina za tako obsežno
■komunalno ureditev nima dovolj denarja, se je občinski
^^^t odločil za objavo javnega razpisa. Z njim bo občina
J''odala svoja zemljišča najugodnejšemu ponudniku, ki jih
nato komunalno opremil ter prodal zainteresiranim gra-
'^eljem. Občina mu namerava prodati svoja zemljišča za
^saj 21 evrov za kvadratni meter oziroma višjo ceno.
Sicer pa investitorja ne bo težko najti, saj za parcele na
Celja (zahodno od vojniškega pokopališča) vlada ve-
zanimanje. Odkar se je izvedelo za novo možnost tak-
^^ gradnje družinskih hiš, se že oglašajo posamezniki, ki
^^lijo kupiti celo več parcel.	BRANE JERANKO
Abrahamove! so praznovali skupaj
V Novi Cerkvi pri Vojniku so pred dnevi pripravili skupno praznovanje krajanov, ki
letos praznujejo srečanje z Abrahamom.
Kot so izračunali, je v krajevni skupnosti kar 42 krajanov, ki praznujejo v tem letu 50.
rojstni dan. Na srečanje so prišli skoraj vsi, manjkalo jih je le šest, ki jih je zadržala višja
sila. Med najbolj zanimivimi abrahamovci je zakonski par, ki bo imel srečanje z Abraha-
mom v istem mesecu, novembra. Srečanje so začeli z mašo v domači cerkvi ter nadaljevali
z velikim družabnim srečanjem v gasilskem domu, ki je trajalo pozno v noč. Ansambel
Klateži iz domačega kraja je namreč poskrbel, da za pete abrahamovcev ni bilo počitka.
Slavljencem je zapel moški pevski zbor ter zaigrala godba na pihala, oba seveda iz Nove
Cerkve. Zbrane je pozdravil tudi župan Vojnika Beno Podergajs.	BJ
Št. 7 - 14. februar 2002
20
ŠPORT
»Presegli smo
pričaicovaiijalff
Trener košarkarjev Pivovarne Laško Predrag Kruščič opravil veliko delo v
Treh lilijah - Union nemočen v Laškem - Drevi z Bosno
Dalmatinski strateg, 47-
letni Predrag Kruščič je naj-
zaslužnejši za preporod
igre Laščanov. Sestavil je
kakovostno, a ne drago
moštvo, in vanj vnesel bor-
beni duh, V Jadranski ligi
mu gre odlično, po sobot-
nem podvigu z Unionom
Olimpijo pa je na pragu uvr-
stitve med četverico, ki se
bo 23. in 24. marca pome-
rila na zaključnem turnir-
ju v ljubljanskem Tivoliju.
Veliko bo odvisno od dre-
višnjega gostovanja v Saraje-
vu, kjer je Kruščič dokončal
Visoko šolo za šport in pred
25 leti kot igralec v dresu
splitske Jugoplastike slavil
eno svojih največjih zmag.
Šlo je za povratni dvoboj
takrat najboljših moštev Ju-
goslavije. Najbrž je še v ži-
vem spominu?
Prvo finalno tekmo na na-
ših Gripah je dobila Bosna,
z generacijo, ki se je začela
vzpenjati proti državnemu in
tudi evropskemu vrhu. Bog-
dan Tanjevič je vodil Deliba-
šiča. Varajiča, Radovanovi-
ča... V Skenderiji so pred po-
vratno tekmo že pripravljali
slavje. A smo zmagali mi. Vo-
dil nas je Petar Skansi, poleg
mene še Rata Tvrdiča, Mihaj-
la Manoviča, Damirja Šolma-
na, Željka Jerkova, Duja Kr-
stuloviča, Branka Macuro,
Mladana Tudorja, Mirka Gr-
gina, Ivico Dukana, Iva Bila-
noviča in Slobodana Bjelaj-
ca.
Sledila je »majstorica« v
Beogradu!
V zadnji sekundi nam je na-
slov prinesel koš Damirja Šol-
mana. Po treh naslovih držav-
nega viceprvaka so nas v Spli-
tu prenehali nazivati »Drugo-
plastika«. Za nameček smo
nato zmagali še v jugoslovan-
skem pokalu in evropskem
pokalu Radivoja Korača.
Globoko vdihnite pred na-
slednjim vprašanjem: lah-
ko »veliki trojček« ponovi-
te s Pivovarno Laško?
Uh, počakajte no malo...
Pa vendar, v košarki ni nič
nemogoče. Bodimo realni.
Doslej smo presegli pričako-
vanja. Tudi osebno nisem na-
črtoval toliko zmag v Jadran-
ski ligi. Z vsemi v Laškem sem
se ujel že od prvega dne, z
igralci, vodstvom kluba, tre-
nerjem za telesno pripravo
Simonom Rudežem, v veli-
ko pomoč mi je asistent An-
te Perica.
Končno sta ugnala Zma-
ga Sagadina...
Leta 1986, ko sem začel
trenersko kariero, smo bili
Splitčani državni kadetski pr-
vaki na zaključnem turnirju
v Čakovcu, s centrom Peri-
co. A izgubili smo z OUmpi-
jo, ki jo je vodil Sagadin.
Zdaj je bil v Treh lilijah
nemočen, predvsem zaradi
vaše odlične conske obram-
be.
Zanjo skrbi prav Ante.
Uporabili smo inačico 2-3,
v našem repertoarju je tudi
1-2-2. Nekaj uvodnih minut
smo igrali posamično obram-
bo, potem pa uporabili naše
orožje. Olimpija se ni znaš-
la. Tudi če bi gostje začeli za-
devati od daleč, obrambe zle-
pa ne bi spreminjal. Slabih
minut nismo imeli, odigrali
smo odhčno.
Najbolje v sezoni?
Ne. Še bolje smo igrali v
Novem mestu, Zadru in pred-
vsem v Zagrebu, če odšteje-
mo šibko končnico.
Vas lahko Bosna namu-
či tako kot v Laškem, kjer
ste zmagali le s 76:71?
V zadnjih štirih krogih se
moramo dokopati še do dveh
zmag. Prvo načrtujemo dre-
vi v Zetri. A ne bo lahko. Po-
tem pa se moramo Slobodi
oddolžiti za poraz v Tuzli.
Kritično je bilo v Sarato-
vu, kamor ste na povratno
tekmo osmine finala evrop-
skega pokala Radivoja Ko-
rača k Avtodorju odpotovali
z 22 točkami zaloge s prve
tekme. V 28. minuti je vaš
zaostanek znašal že 19 točk.
Zakaj?
Priznam, igrali smo zelo
slabo, sodnika sta se izgubi-
la, vroči gledalci so bili sko-
raj ob robu igrišča. Zajela nas
je panika, kar je običajno za
neizkušene ekipe. A vsesko-
zi sem verjel, da ne moremo
izgubiti za 23 točk. Doma-
čim sta nato pošla moč in
zbranost. Primož Brolih je ob
nerazpoloženem Ivanu Vuji-
čiču odlično izkorisdl prilož-
nost. Tudi z Olimpijo se je
izkazal, a za prvo peterko še
ni primeren.
Dragana Miletiča ni več
v vaših zamislih?
Lani ni igral skoraj nič, ima
premalo izkušenj. Nastopa-
jo tisti, ki so v formi. Ko bo-
do prišle lažje tekme, bodo
na svoj račun prišli vsi tisti,
ki igrajo manj.
Nakupa temnopoltih
Američanov Toryja Walker-
ja in Literiala Greena sta bUa
zadetka v polno.
Res je, a ne slučajno, saj
smo preizkusili več tujcev.
Walker je mlad, medtem ko
ima Green dragocene izkuš-
nje iz NBA, kar se mu pozna
v odločilnih trenutkih tekem.
Zaustavila ga je poškodba me-
niska. Operacija je popolno-
ma uspela in naslednji teden
pričakujemo njegov povra-
tek iz Atlante. Upam, da bo
dovolj pripravljen in da nam
bo kmalu v pomoč.
Ste kaj slavili v soboto
zvečer?
Jaz ne, za igralce pa ne
vem. Vsaka tekma je zgodba
zase, seštevek uspeha sledi ob
koncu sezone, ko je dovolj
časa za slavje.
Navijate za...?
Za Hajduk seveda, in ko-
šarkarski klub Split. A tre-
nutno sem Laščan in vsa mo-
ja gorečnost je vezana za Pi-
vovarno Laško.
Najlepši trenutki?
Zelo ljubim morje. Najbo-
lje se počutim na barki s pri-
jatelji.
Kaj pa družina?
Z Lidijo sem poročen 22
let. Ima veliko razumevanja
za moje udejstvovanje v ko-
šarki že od igralskih dni. Ob
koncih tednov me obišče v
Celju. Sin Igor je diplomira-
ni ekonomist, 13-letni Srdan
pa je že uspešen v košarki.
Želim mu uspehov v športu,
ki je krasna stvar, ne glede
na to, koliko je zahteven.
Vaše načelo v košarki?
Rezultat ne more priti čez
noč, razen če je to plod slu-
čaja. Načrti morajo biti se-
stavljeni za 2 do 4 leta vna-
prej. Če se s tem strinjajo v
Laškem? Zaenkrat popolno-
ma. Že pri sestavi ekipe so
mi nudili vso podporo.
Bi izpostavili kakšno te-
žavo?
V zadnjem času je mana-
gement v košarki pred trener-
ji, ki so nezasluženo v senci.
Klubska vodstva morajo dou-
meti, da so trenerji najpo-
membnejši pri selekcionira-
nju igralcev in nadaljnjem de-
lu z njimi. Če nimajo glavne
vloge, potem zaradi odloča-
nja manj ustreznih ljudi iz-
gublja predvsem košarka.
Misel za konec.
Obisk tekme z Olimpijo ra
je vrnil vero, da občinstvo IjiJ
bi košarko. Doslej nismi
imeli prave podpore. Zdaj ji
čas za to, kajti moji fantje s«
si to zaslužili.
DEAN ŠUSTEI
Foto: TRIARTE2
Slavko Duščak je odigral eno svojih najboljših tekem v karieri. V slabih 32 minutah je Olimpiji nasul 30 točk.
Njegov met: za 3 točke 9-13, za dve 2-3 in prosti meti 6-8. Njegov bivši trener Zmago Sagadin (v ozadju) je bil
med tekmo deležen nekaj opazk od svojega bivšega varovanca, a ga je po obračunu za izjemno igro diplo-
matsko pohvalil.
Predrag Kruščič
V službi Zlatoroga, Predrag Kruscic s pomočnikom Antejem Perico,
doktorjem fizike.
Ponovno v igri
Rokometašice Žalca so v
derbiju 13. kroga l.A držav-
ne lige premagale Jelovico
s 25:21. V izredno pomem-
bnem srečanju za uvrstitev
na najboljša štiri mesta, ki
vodijo v drugi krog razigra-
vanja za prvakinje, so ze-
lo razigrane Žalc^nke po-
vsem zasluženo slavile v
Škofji Loki.
Najboljša žalska strelka je
bila Nina Potočnik z osmi-
mi goli, izjemno razpolože-
na pa je bila tudi vratarka
Maja Grudnik. Z zmago so
se igralke Žalca točkovno ize-
načile z Jelovico, ki ima na
četrtem mestu boljšo razH-
ko v golih, in so ponovno po-
vsem v igri za prvo četveri-
co.
Rokometaši Celja Pivovar-
ne Laško so v minulem tednu
odigrali tri mednarodne pri-
jateljske tekme. Že v petek so
visoko premagali Vardar s
44:23. V začetku tedna pa so
odigrali še tekmi z madžar-
skim prvakom Fotexom. Pr-
vo srečanje proti četrtfinali-
stom letošnje Uge prvakov so
dobili z 31:26, drugo pa izgu-
biU s 27:30. Edvard Kokša-
rov je skupno dosegel 16 go-
lov, Renato Vugrinec pa H
Konec tedna se bo začel spoiJ
ladanski del DP, Celjani pasf
bodo še tretjič v tej sezoni p^^
merili s Sevnico, potem ko
bila prva zaradi nedovoljen^
ga nastopa Sergeja Rutenk'
ponovljena. Predsednik klub^
Tone Turnšek je napovedal df
narno kazen Alešu Pajovi^n
ki se ni udeležil razglasitve na!
boljših celjskih športnikov.
P.Š., D.Š
Št. 7 - 14. februar 2002
ŠPORT
21
r
plavalci Velenja
med najboljšimi
v Sloveniji
prejšnji konec tedna se je
«3 plavalcev in plavalk iz
Lnajstih slovenskih klu-
U borilo za državne na-
^ve na zimskem prvens-
jfU v 25-metrskem bazenu
polovca. Junakinja pr-
Lnstva, ki se lahko poh-
^ z izvrstno organizaci-
je bila 14-letna Radovelj-
^ka Anja Klinar.
Iz našega območja so bili
prisotni plavalci Mladinske-
a servisa Velenje, Marine-
a Neptuna in Poseidona iz
;elja. Najboljše rezultate so
josegli velenjski plavalci, ki
10 v absolutni konkurenci os-
fojili kar 15 medalj (1 zla-
to, 10 srebrnih in 4 brona-
ste). Med njimi velja ome-
niti predvsem Tino Pandža,
Idje zmagala na 100 m pro-
io in osvojila dve drugi mesti
aa 50 in 200 m prosto. Ni-
na Sovinek je osvojila 4 sre-
brne in 2 bronasti. Maja So-
vinek pa 2 srebrni in 1 bro-
nasto medaljo. Skupaj z Ža-
00 Prislan pa so dekleta do-
dala še 2 srebrni odličji v šta-
[etnem plavanju 4x100 in
1x200 m prosto. Velenjčani
50 imeli tudi močno zastops-
ivo v mladinski konkuren-
ci, Nino Kugonič, Sandro
Pandža in Tjašo Pušnik pri
plavalkah ter Jerneja Ocep-
ka in Davida Daneva pri
plavalcih.
Pri plavalnem klubu Ma-
rines Neptun pa velja ome-
niti Tino Kotnik pri kadeti-
njah in Miho Lenasija, ki je
med mladinci zmagal na 50
in 400 m prosto, osvojil dru-
go mesto na 200 m prosto in
si v absolutni kategoriji pri-
plaval osmo mesto na 100 m
prosto. Ob njem je vidne re-
zultate v mladinski in kadet-
ski kategoriji dosegel Miha
Jost, ki je bil drugi in tretji
na 50 in 100 m delfin.
Plavalni klub Poseidon pa
je uspešno predstavil Uroš
Goršek, ki je v članski kon-
kurenci osvojil dve šesti in
eno sedmo mesto. Goršek je
dokazal, da je univerzalen
plavalec, saj je te uvrstitve do-
segel tako v prostem kot v
hrbtnem slogu.
JOŽE KUZMA
Foto: GREGOR KATIČ
Najboljši slovenski plavalci so česti gosti enega celjskih hotelov, zato
so svetovnemu rekorderju Petru Mankoču namenili obilnejši po-
sladek.
Celjski derbi
odločen v 2. polčasu
Mestni derbi med ženski-
ma rokometnima kluboma
Celeia in ŽRK Celje (prej
PUV Nivo) je minulo sobo-
to znova potrdil, da ima Ce-
lje izredno nadarjeno gene-
racijo tudi v ženskem roko-
metu.
V prvem krogu spomla-
danskega dela prvenstva so
po pričakovanju srečanje do-
bile igralke Celeie, ki so
zmagale z 38:24. Pred 400
gledalci v dvorani Šolskega
centra sta bili pri Celeji naj-
boljši strelki Danijela Savič
z devetimi in Martina Strm-
šek s sedmimi goli, pri mlaj-
ših iz ŽRK Celje, ki so bili
kar precej oslabljene, pa Nu-
ša Skutnik z devetimi goli.
Sam dvoboj je potrdil, da
imajo starejše igralke Cele-
ie zaradi izkušenj in zrelo-
sti v igri še prednost, kajti
dve leti mlajše igralke Ce-
lja, ki so dejansko še kade-
tifije, zaostajajo tudi v fizič-
nem pogledu.
Kljub temu pa so v prvem
polčasu nudile primeren od-
por in ravno igralke Celja bo-
do vsekakor velike favoriti-
nje pri osvajanju državnih
naslovov v mlajših selekci-
jah. Celeia, ki vodi >na les-
tvici in ima pred zasledovalci
prednost petih točk, pa kan-
didira za naslov prvaka in
uvrstitev v l.A državno ro-
kometno ligo. O tem uspe-
hu odloča že sobotna tekma
v Velenju, ko se bodo igral-
ke Celeie v Rdeči dvorani po-
merile z Vegradom. ŽRK Ce-
lje bo igral doma s Planino
iz Kranja.
JOŽE KUZMA
Foto: TRIARTES
Varovanke Milana Ramšaka (Celeia) so učinkovito zaključevale
številne protinapade.
NA KRATKO
Cent: Velenjčanka Jolan-
da Čeplak je na svojem tret-
jem atletskem mitingu zim-
ske sezone v teku na 800 m
osvojila drugo mesto. S ča-
som 1:57,18 je za 61 stotink
izboljšala svoj državni re-
kord. Čeplakova je zaostala
za Avstrijko Stefanie Graf,
vendar prehitela odlično Mo-
zambičanko Mario Mutolo.
Celje: Na zadnjem dvo-
ranskem mitingu pred so-
botnim državnim prvens-
tvom celjski atletinji Mari-
ni Tomič ni uspelo izpolni-
ti norme za nastop na evrop-
skem prvenstvu. Tomičeva
je zmagala na 60 m ovire z
dobrim rezultatom 8,58, v
teku na 60 m pa je s časom
7,89 osvojila drugo mesto.
Iz celjskega Kladivarja je
zmagal še Voglar v teku na
60 m ovire z rezultatom
8,37. J.K.
Ljubljana: Na državnem
prvenstvu v umetnostnem
drsanju je nastopila tudi če-
tverica celjskih drsalcev.
Anja Bratec, ki je branila
naslov prvakinje, je bila po
obveznem programu druga,
v prostem pa je morala za-
radi težav z glasbo kar tri-
krat prekiniti svoj nastop,
kar ji je onemogočilo, da bi
svoj program oddrsala mir-
no in zbrano ter je na kon-
cu osvojila četrto mesto. Ur-
ban Kalšek je bil med mla-
dinci drugi, Nastja Uspen-
ski je zmagala med dekli-
cami, Anja Jenšterle pa je
bila med starejšimi dekli-
cami tretja. J.K.
Ljubljana: Člani strelske-
ga društva Rečica pri Laš-
kem so se udeležili četrte-
ga kontrolnega tekmovanja
v streljanju s standard zrač-
no pištolo. V članski kon-
kurenci sta slavila Peter Tka-
lec in Ksenija Maček in se
tako uvrstila v slovensko re-
prezentanco, ki se bo v so-
boto v Zagrebu pomerila z
domačo selekcijo.
Lesce, Šmartno ob Paki:
Nogometaši CMC Publiku-
ma so brez težav dobili pri-
jateljsko srečanje s Šenčur-
jem s 4:0. Zadeli so Lungu,
Koren, Kvas in Srša. Era
Šmartno pa je na domačem
igrišču premagala Dravo-
grad s 5:3. Za Šmarčane so
zadeli Alibabič, Romih,
Mernik in dvakrat Mujako-
vič.
Šempetrani se vračajo
Le še šest točk loči odbojkarje SIP Šempetra za dokončno potrditev povratka v L
ligo. Pet krogov pred koncem drugoligaškega prvenstva imajo 10 točk prednosti pred
tretjeuvrščeno Prvačino, ter šest točk pred drugim kranjskim Triglavom.
Tudi drugo mesto še vodi v elitno konkurenco, tako da se v šempetrskem klubu pod
vodstvom predsednika Marjana Volteja že veselijo sicer pričakovanega uspeha. Obenem
se že ozirajo k težavni nalogi, kako zagotoviti finančna sredstva za naslednjo sezono.
Namreč, če denarja ne bo dovolj, se v prvo ligo ne bodo podali.	D.Š. Foto: T.T.
Stojijo z leve: tehnični vodja Milan Pulko, trener Darko Dimec, Miran Gros, Silvester Cestnik, Aleš Udrih,
Miha Šupek, Uroš Zupane, Dejan Udrih, Sašo Škrabe. Čepijo: Danijel Terglav, Sebastjan Cilenšek, Goran
Arsovič, Marko Bojinovič, Zlatko Pulko, Tadej Ferme, Beno Božič, Rudi Zupane in Renato Pulko.
Št. 7 - 14. februar 2002
22
ŠPORT
Podvigi Pučlca,
Tovornilca,
Petranoviča...
Regijski derbi odločen v prvi četrtini! - Kdo bo ustavil
nakupe Dejana Srziča?
Niti po 14. krogu v Hypo
ligi še ni jasno, katere štiri
ekipe se bodo uvrstile v li-
go za prvaka in katerih šest
bo igralo v ligi za obstanek.
Za ekipe s Celjskega je bil
zadnji vikend uspešen, pre-
senečajo pa še naprej Šent-
jurčani, katerih iz tira ne
vržejo niti visoki porazi niti
menjave v nasprotnih eki-
pah.
Tako jih ni preplašil, kaj
šele psihično ustavil katastro-
falni poraz na Polzeli, ustra-
šili se niso niti novih okrepi-
tev pri Elektri. Šoštanjski
klub je vse bolj podoben av-
tobusni postaji, vsaj po pri-
hodu in odhodu igralcev so-
deč. V minulem tednu so pri
Elektri odpustili Vladimirja
Popoviča in Predraga Šapor-
ca, medtem ko je Dagmar
Dražovič potem, ko je želel
fizično obračunati s trener-
jem Dejanom Srzičem, sam
zapustil Šoštanj. Vse to pa ni
prineslo uspeha na gostova-
nju v Šentjurju. V ekipo Al-
posa Kemoplasta se je vrnil
llija Petrovič, z njim pa se
je vrnila tudi igra varovan-
cev Igorja Pučka. Sijajna
predstava Petroviča je še en-
krat več opozorila na krivi-
ce igralcem iz manjših klu-
bov, kajti po tistem, kar ka-
že v tej sezoni 25-letni Sla-
tinčan v dresu Alposa Kemo-
plasta, bi si vsekakor zaslu-
žil poziv v državno reprezen-
tanco. Ali vsaj uvrstitev na
širši spisek kandidatov.
Poškodovani
Petrovič blesti
A omenjena krivica ne us-
tavlja Petroviča, da ne bi ble-
stel še naprej, kot mu do ži-
vega ne more niti poškodba
natrgane mišice noge. Ob
njem so se razigrali tudi vsi
ostah in posledica tega je bi-
lo kar 41 točk v košu Elektre
že po prvih desetih minutah
igre! To je bilo dovolj za mir-
no nadaljevanje, v katerem
je bila razlika vseskozi med
10 do 18 točk, le ob koncu
so se gostje uspeli približati
na sedem točk zaostanka, a
sta takrat vse stvari v svoje
roke vzela ob odsotnosti
Damjana Novakoviča in Pe-
troviča, veteran Husein Kah-
vedžič ter Boštjan Kočar. Za-
nimivo je, da je pri Kemo-
plastu kar četverica igralcev
bila na meji dvajsetih dose-
ženih točk in so domači imeli
kar devet več odvzetih (ukra-
denih) žog, kar dovolj zgo-
vorno priča o kolektivnosti
ekipe, nasproti precej bolj
zvenečim imenom Elektre.
Igor Pučko je čestital svo-
jim fantom: »Uspeli so pre-
broditi in pozabiti visok po-
raz na Polzeli in ponovno do-
kazali svoj karakter. Videlo
se je tudi, kaj nam pomeni
igranje Ilije Petroviča in pa
zdravi Novakovič, saj je igra
takrat povsem drugačna. Pro-
ti Elektri, ki neprestano me-
nja ekipo, kot še nekateri dru-
gi klubi v ligi, smo odigrali
dovolj kvalitetno za zaneslji-
vo zmago, ki bi bila še višja,
če bi bolje izvajali proste me-
te ob koncu. Menim, da liga
počasi izgublja svoj smisel in
regularnost, saj ekipe menju-
jejo svoje postave kot po te-
kočem traku. Tudi zaradi te-
ga so lahko ljubitelji košar-
ke pri nas v Šentjurju še bolj
ponosni na te fante, ki zasto-
pajo barve njihovega kluba.«
Je^ratijevičv
Šoštanju?
v Šoštanju pa še ne razmiš-
ljajo o prekinitvi krepitve eki-
pe, saj napovedujejo prihod
novega igralca, kot kaže pa
bodo kaj kmalu imeli težave
znotraj moštva, kajti prvi
strelec Vladimir Rizman je
po prihodu dveh novih igral-
cev vse bolj nezadovoljen z
odnosom trenerja do njega
in njegove igre. Očitno ima-
jo v šoštanjskem klubu še do-
volj denarja, volje in želje po
menjavah, kajti napovedali
so nakup Nikole Jestratije-
viča, nekoč igralca Crvene
zvezde, sedaj pa člana pod-
goriške Budučnosti. Pri tem
klubu je trenutno suspendi-
ran, vendar trener Srzič upo-
rablja svoja poznanstva, da
bi visoki center le prišel v Šo-
štanj. Zanimiva pa je bila iz-
java Elektrinega stratega, po-
tem ko nam je potrdil govo-
rice o Jestratijeviču: »Resno
se pogovarjamo o prestopu
tega igralca in menim, da bo
prišlo do realizacije. In to ne
samo zaradi igranja pri Elek-
tri, temveč še bolj zaradi in-
teresa slovenske košarke.«
Tudi Srzič je čestital srč-
nim gostiteljem in o porazu
v regijskem obračunu dodal:
»Šentjurčani so znani po igri,
ki je bolj podobna >basketu<,
a njim to odlično uspeva. Ni-
smo znali najti pravega od-
govora na odličen začetek do-
mačih, ki so zadevali z vseh
strani. Z razliko pribor j eno
na začetku je naš nasprotnik
pridobil zanesljivost, med-
tem ko smo mi prav v tem
elementu odpovedali.«
Čistka pri
Rogli
Pri Rogli so v začetku prejš-
njega tedna naredili pričako-
vano potezo, saj so se zahva-
lili trenerju Faruku Kuleno-
viču in igralcema Ticianu
Maziji in Živku Badžimu.
Namesto njih je v Zreče pri-
šel kot igralec in trener Velj-
ko Petranovič, ki se je tako
vrnil v mesto pod vznožjem
Pohorja. Že na prvem sreča-
nju pa je Petranovič zadel v
polno, saj je Rogla uspela pre-
kiniti serijo porazov. Na ne-
varnem gostovanju v Škofji
Loki so Zrečani prikazali pre-
cej več želje in volje kot v
minulih srečanjih. Odlična
conska obramba in pa raz-
položeni Igor Zinrajh so bi-
li tokrat dovolj za zmago. Velj-
ko Petranovič sploh ni sto-
pil na parket, temveč je s klo-
pi vodil ekipo do prve letoš-
nje zmage. Šele po odhodu
Kulenoviča je na dan prišla
informacija o njegovih tre-
ningih, na katere naj bi pri-
hajal v suknjiču in kravati ter
mirno sedel pri zapisnikar-
ski mizi, medtem ko so nje-
govi varovanci igrali na dva
koša.
Srečni
ostrostrelci s
Poliele
Polzelani nadaljujejo z us-
pešno serijo zmag, tokrat so
se veseli vrnili z Obale. V Ko-
pru so sodeč po uradni stati-
stiki Košarkarske zveze Slo-
venije, gledalci videli never-
jetno natančno igro obeh ekip
(razmerje meta iz igre je bi-
lo v odstotkih 66:73), v ka-
teri pa je blestel Matjaž To-
vornik. Z metom iz igre
11:13 in zadeto trojko 13 se-
kund pred zadnjim zvokom
sirene je utišal glasne doma-
če navijače, imel pa je odlič-
no podporo v Brandonu Hug-
hesu (met 8:11) in Blažu Ru-
čigaju (6:6). Kljub izredno
natančni igri pa so Hopsi zma-
go izvlekli v zadnjih trenut-
kih dramatičnega srečanja,
zaradi česar pa je seveda zma-
ga še slajša, še posebej ob
dejstvu, da je z njo obdrža-
no vodstvo na vrhu lestvice
in praktično že zagotovljena
liga za prvaka.
Še trije krogi so preostali
do zaključka lige. V soboto
bo izmed >naše četverice< go-
stoval le Alpos Kemoplast (v
Kranju), Savinjski Hopsi (z
Loko kavo), Elektra (s Ko-
prom) in Rogla (z Zagorjem)
pa se bodo za nove točke bo-
rili pred svojimi navijači.
JANEZ TERBOVC
Foto: GREGOR KATIČ
Dagmarju Dražoviču trinajstica na Elektrinem dresu ni prinesla
sreče, Brandon Hughes pa je na Polzeli zadovoljen.
PANORAMA
NOGOMET
IVIALI NOGOiVIET
l.SL, 14. krog: Puntar-Na-
zarje 8:1 (5:0); Ipavec (40).
Koper - Dobovec 4:5 (0:4);
Kurič (1,17),Svetelšek (12),
Pašalič (19), Vrečko (38).
Vrstni red: Svea Lesna 35,
Puntar 34, Beton MTO 29,
Beton Lucija 26, Sevnica 19,
Koper 16, Napoli 14, Dobo-
vec 11, Mizarstvo Širovnik 7,
Nazarje 6.
KOŠARKA
GOODVEAR LIGA
18. krog: Pivovarna Laško
-	Union Olimpija 84:69
(58:46, 35:32, 13:14); Duš-
čak 30, Lerič 11, Novak, Pa-
vič 10, Jurak 8, Walker 7, Bro-
lih 5, Vujičič 3. Vrstni red:
Union Olimpija 34, Gibona,
Krka 31, Pivovarna Laško 30,
Široki brijeg, Zadar 28, Slo-
boda dita 27, Budučnost 26,
Split 25, Triglav osiguranje
22,	Bosna 20, Geoplin Slo-
van 19.
HVPO LIGA
15. krog: Alpos Kemoplast
-	Elektra 112:100 (83:64,
62:47, 41:23); Novakovič
23,	Petrovič, Kočar 20, Kah-
vedžič 19, Novak, Spahič 13,
A. Maček 2, Rovšnik, Ribežl
1. Loka kava - Rogla 82:85
(6.5:64, 45:43, 26:19); Zi-
nrajh 31, Sivka 15, Dundo-
vič 11, Šporar 10, Strnad 8,
Starovasnik 7, Benič 2, Tem-
nik 1; Koper - Savinjski Hopsi
102:100 (76:73, 47:46,
27:27); Tovornik 32, Hughes
24,	Ručigaj 16, Perkovič 14,
Ščepanovič, Geržina 6, Gizej
4. Vrstni red: Savinjski Hopsi,
HeUos 25, Alpos Kemoplast,
Zagorje 24, Triglav, Kraški zi-
dar 23, Koper, Rogla 21, Lo-
ka kava 20, Elektra 19.
KORAČEV POiCAL
Osmina finala, druga tek-
ma: Avtodor Saratov - Pivo-
varna Laško 92:81 (79-5
49:37, 28:16); Brolih iJ
Walker 14, Duščak 11, ^
č, Novak, Vujičič 8, M^.
čič 2.
ROKOMET^
1. SRL - ženske
13. krog: Jelovica - Žal«
21:25 (9:13); Potočnik 8,'
Dolar 6, T. Dolar, Randl
Čerenjak, Jukič 2, Zidar
Vrstni red: Krim ENR 26, [
ran 22, Olimpija 20, Jelo^
ca, Žalec 14, Izola 13, Sai
10, Gramiz 7, Škocjan, Bi
ja 2.
^^ODBojjiŽ^
1. DOL - moški
15. krog: Šoštanj Topoli
ca - Pomurje 3:1. Vrstni re
Kamnik 41, Fužinar, Saloj
31, Bled 29, Stavbar IGM^
Granit 18, Pomurje 17, ^
štanj Topolšica 16, Olirnji
ja, Žužemberg 9.
1. DOL - ženske
15. krog: Nova Gorica - S
vinjska Šempeter 3:0. Vrj
ni red: Branik 43, Nova G
rica 37, Ljubljana 36, M
klavž 25, Novo mesto 23, K
per 20, Ljutomer 17, Pii
jama 13, Solkan 6, Šemp
ter 5.
ŠPORTNI
KOLEDAI
ČETRTEiTM^ŽT^
KOŠARKA
Goodyear liga, 19. kro
Sarajevo: Bosna - Pivovan
Laško.
^ S0B0TAT6.2. ~
IVIALI NOGOIUIET
1. SL, 15. krog, Rogaš
Slatina: Dobovec - Svea I
sna Litija (20). Ptuj: Miza
tvo Širovnik - Nazarje (15
KOŠARKA
Hypo liga, 16. krog, Krai
Triglav - Alpos Kemopl
(20.15), Šoštanj: Elektra-F
per (19), Polzela: Savinji
Hopsi - Loka kava (20), Zi
če: Rogla - Zagorje (19).
ROKOMET
1. SRL - moški, 12. krc
Celje: Celje Pivovarna Laš
- Sevnica (18.30).
1. SRL - ženske, 14. krc
Žalec: Žalec - Burja (19).
ODBOJKA
1. DOL - ženske, 16. krc
Šempeter: Savinjska Šeinf
ter - Solkan (19.30).
NEDEUA 17.27^
ODBOJKA
1. DOL - moški, 16. krt
Ljubljana: Olimpija - Šoštč
Topolšica.
_^TOREK 19.2.
ROKOMET
1. SRL - moški, 13. kn
Velenje: Gorenje - Celje
vovarna Laško (19).
Št. 7-14. februar 2002
KULTURA
23
Fordova nagrada za
žički grobeljnik
Ogroženo rastlino, ki raste samo v okolici Žič, so rešili učenci konjiške
Osnovne šole Pod goro
pfojekt žički grobeljnik
^|yssum montanum
pl,sp. pluscanescens) Bio-
jjkega in turističnega
jožka Osnovne šole Pod
pfo iz Slovenskih Konjic
J dobitnik letošnje Fordo-
j nagrade. Med 86 kandi-
Ijti za to ugledno prizna-
ijeso zasedli drugo mesto.
»Gre za značilen projekt s
odročja ohranjanja naše na-
ivne, rastlinske dediščine,
j aktivno vključuje šolsko
Jadino,« so med drugim za-
^li v obrazložitev prizna-
jja. Pobudnica projekta je bi-
[Darinka Gilčvert Berdnik,
[ije tudi mentorica šolske-
n biološkega krožka. Člani
[ožka so že maja leta 2000
ačeli raziskovati žički gro-
eljnik, endemit, ki raste sa-
10 v okolici Žič. Na pobu-
0 krožka so lani spomladi
iščitili in uredili rastišče ter
ostavili informativno tablo.
Ibčina Slovenske Konjice je
odlokom razglasila rastiš-
ežičkega grobeljnika za na-
ivni spomenik.
Biološkemu krožku se je
Idjučil še turistični krožek
onjiček, ki je z odrsko upri-
jritvijo, za katero je bese-
ilo napisala učenka 5. raz-
da Boža Gorenjak, drama-
drala pa Marija Golčer, in
izstavo, ki jo je pripravila
ragica Tomše, sodeloval na
estivalu turističnih podm-
idkov v Podčertku ter osvo-
S zlato priznanje. Ob tem
E nastal tudi turistični spo-
liinek. To je obesek, v kate-
iem je gojen žički grobelj-
lik vlit v steklo. Sadike za
izgojo in prodajo so iz ne-
laj semen in z vegetativnim
pznjnoževanjem vzgojili v
sodelovanju z Inštitutom za
hmeljarstvo Žalec in vrtna-
rijo Polegek. Spominek iz-
delujejo v okviru Turistične-
ga društva Žička gorca. Umet-
no vzgojene sadike, primer-
ne za sajenje v skalnjake, je
mogoče kupiti v zeliščnem
vrtu v Žički kartuziji.
Žički grobeljnik (Alys-
suni montanum subsp.
pluscanescens) je 10-20
centimetrov visoka zelna-
ta trajnica z vretenasto ko-
renino. Sivozeleno steblo,
ki je v spodnjem delu ole-
senelo, je pokončno in bo-
gato razvejano. Listi so na-
robe jajčasti do suličasti.
Aprila ali maja zacveti z ru-
menimi cvetovi, ki kasne-
je dozorijo v okrogle plodo-
ve - luščke.
Rastišče v opuščenem
kamnolomu blizu Žič, ob ce-
sti, ki vodi po dolini potoka
Žičnica proti Špitaliču in Žič-
ki kartuziji, so predali v
upravljanje Krajevni skupno-
sti Žiče in Turističnemu druš-
tvu Žička gorca. V sodelova-
nju z njimi nameravajo to
pomlad učenci Osnovne šo-
le Pod goro žički grobeljnik
predstaviti tudi širši javno-
sti.
Letos sta Ford Motor Com-
pany in uradni uvoznik in di-
stributer programa Ford za
Slovenijo, podjetje Summit
motors Ljubljana d.o.o., po-
delila Nagrade družbe Ford
za ohranjanje naravne in kul-
turne dediščine že petič. V
preteklih štirih letih so bili
nagrajeni projekti: Oživitev
samostana v Žičah, Belogla-
vi jastreb - včeraj, danes, ju-
tri, Bio vas Čadrg in (lani)
Muzej premogovništva Slo-
venije. Letos je strokovna ko-
misija prisodila 1. mesto in
nagrado v višini 1.500.000 to-
larjev projektu Slovenian
Sounds pevskega zbora Car-
mina Slovenica Maribor. Tri
2. mesta in nagrade v višini
500.000 tolarjev so nameni-
li projektom Obnova Pučev
v Truškah Turističnega druš-
tva Truške; Žički grobeljnik
(Alyssum montanum subsp.
pluscanescens) Biološkega in
turističnega krožka Osnovne
šole Pod goro iz Slovenskih
Konjic ter Kosmačeva učna
pot Osnovne šole Dušana Mu-
niha iz Mosta na Soči. Slav-
nostna razglasitev rezultatov
natečaja in podelitev nagrad
je bila 6. februarja v Narod-
nem domu v Mariboru.
MILENA B. POKLIČ
Darinka Gilčvert Berdnik: »Ob ustreznem strokovnem znanju je
mogoče z nekoliko zavzetosti in široko podporo domačih prebivalcev
izpeljati na proi pogled nemogoče naloge. Žički grobeljnik so sprejeli
prebivalci Žič in Slovenskih Konjic za svojo rastlino in to je najtrdnejše
zagotovilo za njen obstoj v prihodnje.«
Bridkost po
slovensko
Velenjska fundacija predstavlja novo
knjigo dr. Matjaža Kmecla
Velenjska književna fun-
dacija je v kratkem času ob-
stoja izdala dve knjigi, zad-
njo, Bridkost po slovensko,
izpod peresa akademika dr.
Matjaža Kmecla, predstav-
ljajo prav v teh dneh.
Kmecl, ki je med podpi-
sniki listine o ustanovitvi knji-
ževne fundacije in je tudi čast-
ni občan Velenja, je v Brid-
kostih po slovensko zbral pet
svojih monodram o velikih
Slovencih. Objavljene so mo-
nodrame Trubar, Levstik,
Smole, Prešeren in Toman,
spremno študijo pa je napi-
sal Taras Kermavner. V njej
je opozoril, da je Kmecl tisti
slovenski dramatik, ki naj-
bolj suvereno povezuje zna-
nje o slovenski literarni zna-
nosti in umetnosti. Kot po-
sebno vrednoto teh dram vi-
di, ob svežem, duhovitem
slogu in polnem jeziku, ra-
dikalne obrate, s katerimi
Kmecl hvalilno in slavilno
razmerje do slovenskih veli-
kanov postavlja na glavo, s
tem pa jih dela človeške.
Bridkost po slovensko je
izšla v zbirki Belodvorski,
uredil jo je Ivo Stropnik, ob-
likoval pa Stane Hafner, na
naslovnici je delo Ivana Na-
potnika.
Velenjska knjižna funda-
cija je prva tovrstna ustano-
va v Sloveniji. Ustanovili so
jo na pobudo velenjskih kul-
turnikov, publicistov, ugled-
nežev in politikov kot krov-
no organizacijo za založniš-
tvo v mestni občini Velenje.
Fundacija že napoveduje no-
va dela, predvsem domoz-
nanstvena, med slednjimi
tudi monografijo Velenja.
Fundacija je požela obilo na-
klonjenosti domačega oko-
lja in je v bistvu nadgrad-
nja književnih in publici-
stičnih prizadevanj avtorjev
iz te občine, ki so s pomem-
bnimi, zlasti domoznanski-
mi deli, vezanimi na Šaleš-
ko dolino, tako silovito iz-
bruhnila v zgodnjih devet-
destih letih skozi založbo
Pozoj. Vsekakor gre za de-
lo, ki je velenjskim založ-
nikom lahko v čast in po-
nos.
BRANKO STAMEJČIČ
Konji na gradu
Likovni svet, revija, ki jo
ureja in vodi Mihajlo Liša-
nin, je na mednarodni raz-
pis na temo Konj za leto
2002 prejela rekordnih 20
tisoč likovnih del iz 43 dr-
žav z vseh kontinentov.
Podelitev priznanj in otvo-
ritev razstave bo 10. maja le-
tos, in sicer za prvo in drugo
starostno skupino otrok v ga-
leriji Zavoda za zdravstveno
varstvo Celje. Razstava za
tretjo starostno skupino in
razstava grafik Akademie be-
le arte iz Mehike ter zaklju-
ček tega obsežnega projek-
ta pa bo ob kulturnem pro-
gramu na Starem gradu nad
Celjem, kjer domuje gale-
rija mladih.
Strokovna žirija, ki ji je
predsedoval dr.Bogomil
Karlavaris z Reke na Hrvaš-
kem (članici sta bili aka-
demski slikarki Ana Vešič-
Ralevič iz Beograda in An-
ka Kdšmerl iz Ljubljane) se
je sestala minuli konec tedna
in opravila izbor najboljših
del ter določila nagrajence
v posameznih starostnih
skupinah in za nagrade Uni-
cefa. Večim posameznikom
je podelila še posebna priz-
nanja.
Med številnimi nagrajenci
z domala celega sveta sta dve
deli tudi iz Slovenije. Tina
Kern (13 let) iz Cerkelj na
Gorenjskem za samostojno
risbo in za kolekcijo del
Vzgojno izobraževalni za-
voda Smlednik.
MP
Eno od nagrajenih del. Narisala
Jelena Zdravkovič, 16 let, iz
Beograda.
Vsakdanjiki in prazniki
Skomarjanov
Monografija z zbornikom člankov etnoloških raziskovalnih delavnic na
Skomarju za kulturni praznik
Ob letošnjem kulturnem
prazniku so v Zrečah pred-
stavili monografijo Vsakda-
njiki in prazniki Skomar-
janov. Knjiga je rezultat de-
la dveh etnoloških razisko-
valnih delavnic, ki sta bili
na Skomarju nad Zrečami
v letih 1997 in 1998. Iz zbra-
nega gradiva je nastal zbor-
nik v obsegu skoraj 200 stra-
ni, s preko 70, fotografija-
mi in risbami in s povzet-
kom v angleščini. Izšel je
v nakladi 1000 izvodov. Iz-
dajatelj zbornika je GIZ
LTO Rogla-Zreče, uredil ga
je docent dr. Vito Hazler, na-
tisnila pa tiskarna Ika gra-
fika Zreče.
Na Skomarju so študentje
etnologije, dijaki srednjih šol
in celo dva osnovnošolca ra-
ziskovali vsakdanje in praz-
nično življenje Skomarjanov.
Hkrati so zbirali podatke za
oblikovanje vsebinske po-
nudbe leto poprej obnovlje-
ne Skomajske hiše in druge
turistične ponudbe v občini
Zreče. Pri delu so jim poma-
gali Oddelek za etnologijo in
kulturno antropologijo Filo-
zofske fakultete Univerze v
Ljubljani in Zveza organiza-
cij za tehniško kulturo Slo-
venije. Delali so pod okri-
ljem KUD Vladko Mohorič
Zreče in ob materialni pod-
pori občine, ZOTK in zreš-
kega Cometa.
Mladi raziskovalci so zbra-
li veliko gradiva o kmečkem
gospodarstvu, mlinarstvu, ko-
vaštvu, prehrani, obrti, na-
biralništvu, porokah, otroš-
kih igrah, godčevstvu in tu-
rizmu v drugi polovici 20. sto-
letja.
Ob predstavitvi monogra-
fije si je bilo v kulturnem
domu v Zrečah mogoče og-
ledati tudi razstavo gradi-
va raziskovalnih delavnic,
ki jo je uredila sekcija za
ohranjanje kulturne dediš-
čine KUD Vladko Mohorič
Zreče.
Sproti je nastajala tudi bo-
gata zasnovana dokumenta-
cija, ki obsega več kot 2000
datotečnih, fototečnih in he-
merotečnih kartonov in več
kot 50 kartonov risb in načr-
tov. Opisno in s fotografija-
mi so dokumentirani tudi vsi
muzejski predmeti Skomar-
ske hiše.
Poleg ureditve dokumen-
tacije so udeleženci pripra-
vili 12 tekstov za objavo, ki
obravnavajo poljedelstvo, ži-
vinorejo, gozdarstvo, roko-
delstvo in obrt, otroške in pa-
stirske igre, nabiralništvo,
»branje« mravlinčjih jajc,
prehrano, godčevstvo, svat-
bene šege in navade, mlinars-
tvo, delavsko kulturo s pou-
darkom na zaposlovanju, tu-
rizem in sistem dokumenti-
ranja in inventariziranja mu-
zejskih eksponatov Skomar-
ske hiše. To je tudi vsebina
zbornika.
MILENA B. POKLIČ
Št. 7-14. februar 2002
DNEVI KOMEDIJE
Zdrahe vlečejo
komedijantski voz
Stevardese bodo šele pristale, Edlvajs za slovo
v Slovenskem ljudskem gledališču Celje so se
minuli konec tedna nadaljevali Dnevi kome-
dije s celjsko predstavo Podnajemnik, avtorja
in režiserja Vinka Moderndorferja, iz katere je
kot komedijant večera izšel igralec Janez Ber-
mež, občinstvo ji je namenilo povprečno oce-
no 4,2.
Ni slabo, so si rekli domači glumači, ki
so tako »premagali«, (če bi se izrazili
v olimpijsko-športnem duhu) tržaš-
kega Matička, ki je vodil vse od začet-
ka festivala. Podnajemnika je dobršen
del ljubiteljev gledališča že videl; bodisi v abon-
majski ponudbi ali na petih predstavah za »izven«,
in bilo znova navdušeno. Tako tudi ansambel in
upravnik gledališča Borut Alujevič: »Vesel sem tu-
di številnih novih obrazov v gledališču.« Na Pod-
najemniku jih je bilo znova veliko.
Prav tako pa so organizatorji veseli, da so dobro
obiskane in polne tudi spremljevalne predstave.
Le da nedeljska, Lenny, v izvedbi mariborske Dra-
me, spet ni bila »prava«. Logarjeva komedija, se zdaj
že zna na račun selektorja pošaliti občinstvo.
Zdrahe zmešale štrene
Zdrahe iz PDG Nova Gorica pa so le razmajale temelje celjske
gledališke hiše in odra, ki je v soboto zvečer prenesel obtežitev
več kot 350 gledalcev (na posebej pripravljenih tribunah) in tem-
peramentno ekipo ansambla sredi odra, na podiumu, določenem
za igro v izmeri 6 krat 6 metrov. Vse naokoli so švigale besede v
stari primorščini, pljunki, noži, kri je tekla v potokih... a je bilo
vseeno zelo zabavno. Med odmorom si je občinstvo na pustno
soboto zravnalo križ ob krofu in kozarcu vinčka, potem pa, hajd
nazaj med »zdraharje«. Bilo je napeto do konca, ko je Borut Alu-
jevič razglasil rezultate. Zdrahe so po številu točk po okusu ob-
činstva z oceno 4,52 v vodstvu. Za komedijanta večera je bil proglašen Iztok Mlakar.
Odlična pa je bila cela ekipa!
Konec tedna se bodo Dnevi komedije nadaljevali še z že razvpito komedijo Špas
teatra Stevardese prihajajo, ki zna ogroziti sicer odlične in profesionalne Zdrahe. Raču-
nati gre seveda še na zadnjo tekmovalno predstavo, na sobotno izvedbo MGL Shakes-
pearjeve Kar hočete. Vsekakor se zdi, da se tudi celjsko občinstvo ne da več vleči za nos
in zna ločevati boljše od dobrega ali povprečnega, smešno od komornega, profe-
sionalno in vrhunsko od »šmire«, kot pravijo v žargonu gledališčniki. Svojo
strokovno oceno k izbiri žlahtnih naslovov pa bo tako ali tako dala še strokov-
na žirija.
Vse bo jasno v nedeljo zvečer pred predstavo Edlvajs, ki bo izven tekmo-
valnega programa, v izvedbi Cafe teatra.
MATEJA PODJED
Foto: GREGOR KATIČ, SHERPA
Zdrahe si je občinstvo ogledalo s posebej za to predstavo postavljenih tribun na odru. Četudi so bili
igralci v neposredni bližini gledalcev se niso posluževali cenenih fint, po katerih bi moralo v predstavi
sodelovati občinstvo.
Smeh za praznik
Andreja Rihter si je na
slovenski kulturni praznik
skupaj s soprogom ogleda-
la domačo, celjsko pred-
stavo Podnajemnik: »Ko-
medija mi je bila všeč. Ob
njej se lahko nasmeješ, da
ti tudi misliti. Da je dobra,
sem vedela že po ocenah v
medijih, saj skrbno sprem-
ljam vse, kar se dogaja v
mojem domačem mestu.
Praznik je tudi videti pol-
no dvorano in razpolože-
no občinstvo. Moje sporo-
čilo ob kulturnem prazni-
ku vsem kulturnikom pa je:
ustvariti dobre pogoje za
delo, kar naj posebej ve-
lja za gledališčnike.
Upam, da bomo skupaj do-
gradili in dopolnili novi za-
kon o kulturi.«
MP
Janez Bermež, Bučko za prijatelje, železničar Repi v Podnajemniku, si je na
Dnevih komedije že tretjič pripel naslov »komedijant večera.« Ponaša se
tudi z bleščečo nagrado »žlahtni komedijant«. Saj se še spomnite Namiš-
ljenega bolnika iz leta 1993? V petek je bil vesel ocene, naslova in družbe
dveh dam: kolegice Milade Kalezič in ministrice Andreje Rihter.
Gledalci o komediji
Božena Rydlo,dipl oec., Slo-
venka, ki živi na Dunaju: »Ve-
sela sem, da sem večer na slo-
venski kulturni praznik pre-
živela v meni tako ljubem rojst-
nem mestu, kamor pridem, ka-
dar le morem. Žejna in željna
sem slovenske besede in sre-
čanja s sorodniki in prijatelji,
zato je to zame še toliko večji
dogodek. Uživala sem v pred-
stavi domačega ansambla in
vsem bi rada izročila čestitke
za uspelo predstavo. Nagradilo
sem jo s petico. Na Dunaju bolj
obiskujem glasbene kot gleda-
liške predstave. Seveda je iz-
bor kulturnih prireditev v av-
strijski prestolnici veliko več-
ji kot v majhnem Celju, ven-
dar tu gledam predstave (in
druge prireditve, kadar jih
imam priložnost videti) z dru-
gačnega zornega kota. Bolj sub-
jektivno. Tako si napolnim du-
šo do vsakega naslednjega obi-
ska v Celju.«	MP
Neža Šrot
glasovala za
Bermeža!
Neža Šrot, mama celjskega
župana, je bila v petek nad Pod-
najemnikom navdušena. Še
posebej ji je bil všeč železni-
čar Pepi, Id ga je igral Janez
Bermež. Glasovala je zanj, ta-
ko kot tudi večina občinstva.
Po predstavi je povedala, da
je bila v gledališču nazadnje,
ko so bili njeni sinovi še majhni,
ko jih je tja peljala k dedku
Mrazu.	NGL
Iz komedi.
jantske
malhe
Celjski župan Bojan
Šrot je v petek na Dnev?
komedije pripeljal mini-
strico za kulturo Andrejo
Rihter. Sam pa je prišel v
spremstvu svoje mame. Vsi
so se ob Podnajemniku od-
lično zabavali.
Danijel Malalan, letos
že komedijant večera v vlo-
gi Matička, je bil v Zdra-
hah hudo krvav. Goveja je-
tra, ki so jih uporabili za
kri, so kar visela z njega,
a se je po predstavi urno
očedil.
Eden najbolj čednih
igralcev Primorskega
dramskega gledališča je za-
gotovo Rastko Krošl. Ne-
koč je bil Celjan, ko je v
SLG Celje igral še njegov
oče Sandi. Potem pa je čed-
ni fant z družino odpoto-
val v Novo Gorico. Goto-
vo na žalost marsikatere
deklice.
»Na, zdaj bodo pa še ka-
dili,« je na začetku Zdrah
nejevoljno vzdihnila ena
od gledalk. Na odru je bi-
lo hudičevo vroče, ciga-
retni dim in vonj cigare
se je vlekel po njem, a je
bilo tako zabavno, da so
gledalci kmalu pozabili na
vse nevšečnosti.
Iztok Mlakar in Borut
Alujevič sta moža akcije.
Na vprašanje, kdaj bo Iz-
tok prišel na Oderpodo-
drom predstaviti novo
zgoščenko, je ta odvrnil,
da takoj, ko ga bo povabil
direktor. Direktor ga je na
to nemudoma povabil, za-
deva bo marca, kdaj na-
tančno, pa bomo izvedeli
v kratkem. »Vstopnice so
že razprodane!« je zakli-
cal Alujevič.
Najbolj smešen smeh
Dnevov komedije ima pri-
reditvi zvesti profesor
Slavko Deržek. Na Zdra-
hah je nekajkrat bruhnil
v krohot, za njim pa še vsi
ostali. Njegova žena Car-
men si je prislužila bon-
bonček, ki ji ga je podari-
la ena od igralk.
Bojan Umek je v Pod-
najemniku odlično zaigral
albanskega zelenjavarja. V
tej predstavi nosi v zobeh
tisoč evrov. Sedem zlatih
zob, namreč, ki si jih ves
čas med predstavo prid-
no »glanca«. Čeprav je nje-
gova- vloga daleč od tega.
da bi bila glavna, pa jo j^
izdelal tako odlično, da j^
gotovo med najbolj opaz-
nimi. Zaupal nam je tudi'
da mu je pri študiju teg^
lika pomagal igralec ljub'
Ijanske Drame Jernej Šug-
man.	NGL
Ma kokrkol se obrneš, jemaš rt odzadej
Zvezda sobotnega gledališ-
kega večera je bil Iztok Mla-
kar. Igralec in pevec. V vlogi
Lipeta je navdušil, saj se mu
je občinstvo nasmejalo do
solz. Iztok je bil po predsta-
vi zelo vesel, ker ga je ob-
činstvo izbralo za komedijan-
ta večera. Dejal je, da do pri-
četka študija Goldonijevih
Zdrah ni nihče od igralcev ve-
del, katero vlogo bo igral. Po-
tem pa so jih razdelili, like
je vsak zares izvrstno izde-
lal, za to pa gre tudi mojstr-
ska zasluga režiserju Vitu
Tauferju.
»Besede niso pomembne,«
je dejal Iztok Mlakar, zato Pri-
morce ni skrbelo, kako bo
celjsko občinstvo razumelo
primorščino. »Zdrahe smo
namreč igrali tudi v Beogra-
du in bih odlično sprejeti!«
Iztok Mlakar je priznal, da
je precej naporno nastopati
tako tik občinstva, kot to poč-
no v Zdrahah. »Ma, oprosti-
te, ampak kokrkol se obrneš,
jemaš rt odzadej!« je to soč-
no ilustriral.
In kako je nastopati pred
350 obiskovalci? Znano je na-
mreč, da Iztok vztraja, da sme
njegovim koncertom, ki so
vedno posebno doživetje, pri-
sostvovati le 50 obiskovalcev.
»350 deljeno s 50 je sedem,
na odru pa nas je bilo več kot
sedem igralcev, zato kar gre,«
se je hitro znašel.
NGL
St. 7 - 14. februar 2002
KRONIKA S CELJSKEGA
25
Bog ali iz mesa in krvi?
^ Laškem o podobi Prešerna, ki ni bil zasebno prav nič božanski - Skladatelj iz Celja je med drugim dolga leta igral
v Titovi gardi
\led številnimi proslavami slo-
^^iiskega kulturnega praznika je
jlavnostni govornik na osrednji
pfireditvi v Laškem opozoril pred-
na resnično življenje naj-
^jega slovenskega pesnika. Dr.
jjatjaž Kmecl je v dvorani Kul-
j^rnega centra Laško govoril dru-
ate kot nekoč Oton Župančič,
je imel Prešerna za »boga«.
Prešernov dom je bila gostilna,
je spomnil govornik Kmecl. Delal
je šest ur, da je lahko dve uri pil;
tirez vina je bil čemeren in pust. V
jiladih letih je ustanovil študent-
jlco komisijo za uničevanje vina ter
zapravljal denar, ki so mu ga na-
[nenili premožni strici duhovniki
2apriboljšek. Največ so mu pome-
jiila leta druženja z Matijo Čopom
in Andrejem Smoletom. Smoleto-
va mati je bila namreč tako poslovno
uspešna, da je lahko sin zapravil
kar za nekaj hiš denarja na leto.
Danes ko ni več tabujev, se lahko
pove, da je Andrej Smole umrl za-
radi sifilisa.
Tudi to, kakšen ženskar da je bil
France Prešeren, je pravljica. Sta-
ra Jelovšca, mati Prešernove živ-
ljenjske sopotnice Ane Jelovšek,
je večkrat dejala, da je zelo verjet-
no, da je zgubil nedolžnost šele z
njeno hčerko. Takšen je bil največji
slovenski pesnik, ki ga je imelo pre-
prosto ljudstvo za pijančka, elita
,pa njegovih pesmi ni razumela. Si-
icer pa je v njegovih pesmih vse od
največje vznesenosti do najglobje
potlačenosti, zato je primeren za
vsako priložnost. Lepo je, da smo
ga imeli in slava njegovemu spo-
minu, je sklenil dr. Kmecl.
V Titoiri gardi
. Dvorana Kulturnega doma Laš-
ko je bila polna skoraj do zadnjega
kotička. Na odru je visel veliki por-
tret največjega pesnika s Celjske-
ga, v okolici Rimskih Toplic roje-
nega Antona Aškerca. V spomin
na velikega rojaka podeljujejo na-
mreč Laščani za slovenski kultur-
ni praznik občinska Aškerčeva priz-
jnanja ter še Zlati možnar, o kate-
rem odloča odbor za etno dejav-
nost.
Ob tej priložnosti so pripravili
slavnostni program z Laško pihal-
no godbo (pod taktirko umetniš-
l^ega vodje Ivana Medveda) in go-
liti. Najbolj zanimiv gost je bil ned-
l^omno skladatelj in pianist Emil
Glavnik iz Celja, ki je večino živ-
ljenja preživel v Beogradu ter del v
Minu. Glavnik, ki je zaigral last-
skladbo V beli galeriji, je preži-
vel v Beogradu 33 let ter igral v sim-
foničnem revij skem ansamblu, pi-
l^slnem in salonskem orkestru ter
% bandu Titove garde.
Tako je igral Titu in njegovim go-
^tom kot so bili etiopski cesar Hai-
Selasie, Willy Brandt, Elizabeta
[J-. Indira Gandhi, Džavarhalal Ne-
Richard Nixon, Leonid Brež-
Sekou Touree... Igral jim je v
Titovem Belem dvoru, poslopju
^vezne vlade, na maršalovi ladji Ga-
na Brionih...
K vojakom je odšel iz rodne Pr-
^l^ije kot štirinajstletni fant in to v
Jojaško glasbeno šolo na Reki. Na
^oncu se je, po dogodkih v zvezi z
^•^gajanjem v Cankarjevem domu
^Mubljani, v Beogradu predčasno
upokojil. Sledil je hčerki Maji Glav-
"^'k-Hribar (danes profesorici celj-
glasbene šole), ki se je že pred
njim preselila v Slovenijo. Kmalu
je odšel po glasbeni poti v Berlin,
kjer je doživel med drugim padec
berlinskega zidu. Najprej je delal
leto dni v Brechtovem gledališču,
nato igral osem let ameriškim tu-
ristom ter sodeloval s slovenskim
društvom. Pred štirimi leti ga je Jer-
ca Mrzel med obiskom Berlina us-
pela prepričati, da se je vrnil v knežje
mesto.
Glavnik je eden redkih skladate-
ljev iz našega konca, ki sklada tudi
za pihalne orkestre. Prav tako piše
zabavne in narodnozabavne sklad-
be. Povezovalka proslave sloven-
skega kulturnega praznika v Kul-
turnem domu Laško Jožica Škor-
ja je občinstvo posebej opozorila,
da je Glavnik med najbolj ustvar-
jalnimi skladatelji za orkestre v Slo-
veniji. Sicer pa Skorja, domačin-
ka iz Strmce pri Laškem, povezuje
v tej imenitni zgradbi številne pri-
reditve (dela kot knjižničarka Šol-
skega centra Celje ter je dolgolet-
na napovedovalka radia Celje).
Homistična
rodbina
Višek prireditve je bil, ko je lah-
ko župan Laškega Jože Rajh česti-
tal letošnjim nagrajencem, dejav-
nim na področju kulture.
Med dobitniki treh priznanj An-
tona Aškerca je posebno zanimiv
Franci Lipovšek, iz znane horni-
stične rodbine. Prejšnji mesec je
praznoval 30-letnico igranja v Že-
lezničarski godbi Zidani Most, kjer
je zadnja tri leta umetniški vodja,
dirigent in po potrebi še čistilka,
saj je treba prostor po vaji počisti-
ti. V orkestru, s katerim je nasto-
pal od Avstrije do Hrvaške in Voj-
vodine, je igral dolga desetletja rog.
Orkester je nekaj posebnega, saj je
večina od 54 članov dijakov in štu-
dentov iz okoliških krajev, otrok
železničarjev. Njihov dirigent je bil
tudi pobudnik ustanovitve oddel-
ka glasbene šole v Zidanem Mostu,
ki deluje drugo leto.
Treba je povedati, da je Lipovšek
akademski glasbenik, ki je diplomi-
ral na ljubljanski akademiji iz roga.
Redno je zaposlen v Simfoničnem
orkestru RTV Slovenija, kot namest-
nik solista (svojega brata Boštjana,
ki je obenem asistent profesorja za
rog na ljubljanski akademiji). Fran-
ci bo prejel prihodnji mesec že jubi-
lejno nagrado za 20-letnico dela.
Delovno mesto glasbenika, ki živi
v Radečah, je torej v Ljubljani, zato
se mora vsak dan voziti z vlakom tja
in nazaj (iz naših krajev se vozi tudi
orkestrova violistka Tina Pasarič,
ki prihaja iz Celja). Na delovnem me-
stu imajo štiri ure skupnih priprav,
ostalo za službo mora postoriti do-
ma. S simfoničnim orkestrom so do-
slej igrali že po skoraj vsej Evropi, v
Kanadi ter dvakrat v ZDA.
Lipovškovi so prava hornistična
rodbina, s kar šestimi hornisti. Tako
je igral rog že Francijev oče Franc,
zavzeti ljubiteljski glasbenik, horni-
sti so prav tako omenjeni brat Bošt-
jan ter Francijeva hči, sin in nečak
(hči in nečak obiskujeta srednjo glas-
beno šolo v Ljubljani, smer hornist).
Če imajo ljubiteljski orkestri po vsej
Sloveniji težave zaradi pomanjkanja
rogov, je v Zidanem Mostu drugače.
Življenje z zborom
Med dobitniki Aškerčevih priznanj
sta prav tako dva dolgoletna pevca
pevskih zborov. Anton Debelak iz
Sedraža, dobitnik zlate Gallusove
značke, poje v tamkajšnjem cerkve-
nem pevskem zboru več kot pol sto-
letja. Do lani, ko je zbolel, je pel še v
vaškem pevskem zboru, več let prav
tako v zboru laških upokojencev. De-
belak je prišel v Sedraž tik pred II.
svetovno vojno iz Kristan Vrha (ob-
čina Šmarje pri Jelšah), kjer se je učil
za krojača. Nato je bil na ruski fron-
ti ter v taborišču v Sibiriji, v povoj-
nih letih je bil vse do upokojitve ru-
dar. V Sedražu je med drugim igral v
igralski skupini.
Podobna je življenjska zgodba Aš-
kerčevega nagrajenca Stanislava
Skaliča iz Rimskih Toplic. Pri dva-
najstih letih je začel prepevati v cerk-
venem pevskem zboru, v moškem
pevskem zboru v Rimskih Toplicah
prepeva že 56 let. V mladih letih je
bil igralec, še vedno pa rad vzame v
roke harmoniko.
Zlati možnar za leto 2002 je pre-
jel Vili Videč iz Male Breze pri Laš-
kem, priznanje mu je podelil pred-
sednik laškega odbora za etno de-
javnost Vlado Marot. Na kulturnem
področju je dejaven več kot tri de-
setletja ter je posebno znan s svojo
skupino »kranceljpintaric«, »piskro-
vezov« in »Šuštarja«, s katero je pred-
stavljal tukajšnjo dediščino tudi po
drugih krajih. V njegovi skupini je
veliko mladih, z ženo Heleno sta med
starejšimi. Sodelujeta njegovi hčer-
ki, nastopa že njegova vnukinja...
Skupina je nastopala v paradi Piva
in cvetja, zanimive prikaze je pripravil
za Ohcet po stari šegi. Televiziji Slo-
venija je pomagal pri dokumentar-
nih filmih o mlačvi na »gepel« in žganju
oglarske kope, za Radio Slovenija je
predstavil rudarjenje v Trobnem Do-
lu... Pri vsem skupaj je bil Vili Vi-
deč, ki je že med upokojenci, dva
mandata krajevni župan Šentruper-
ta ter dolgoletni poveljnik civilne zaš-
čite. Tudi med hudim neurjem, ki je
prizadelo pred nekaj več kot deset-
letjem te ^aje ter so morali poskr-
beti za montažne hiše.
BRANE JERANKO
Foto: GREGOR KATIČ
Z velike, osrednje proslave v Laškem. V polni dvorani so navdušeno ploskali ženskemu upokojenskemu zboru in pihalni godbi.
Med dobitniki Aškerčevih priznanj. Sta-
nislav Skalič iz Rimskih Toplic.
Iz homistične rodbine. Franci Lipovšek, pr-
vi mož Železničarske godbe Zidani Most ter
član Simfoničnega orkestra RTV Slovenija.
Z zbori tesno povezano življenje. Anton
Debelak iz Sedraža.
Vili Videč, dobitnik letošnjega Zlatega mož-
narja.
Št. 7 - 14. februar 2002
26
KRONIKA
S cigaretami mimo zaicona
Kriminalisti opozarjajo: tihotapljenje cigaret je zdravju škodljivo, toda gre za enega najbolj donosnih poslov
Celjski kriminalisti so s
kolegi z Generalne policij-
ske uprave ter v sodelova-
nju z Okrožnim državnim
tožilstvom v mrežo ulovili
peterico, ki naj bi preko meje
s Hrvaško tihotapila večje
količine cigaret znamke
Marlboro Classic. Gre za
28-letnega E.R., 35-letnega
F.V., 36-letnega R.S., 30-let-
nega B.Z. in 34-letnega B.T.,
vsi so iz Celja.
»Že sredi lanskega leta je
bilo zaznati, da se na našem
območju in tudi drugje po Slo-
veniji na črnem trgu pojav-
ljajo cigarete Marlboro Clas-
sic, brez ustreznih kontrol-
nih listkov tobačnih znamk,
ki dokazujejo, da je blago na-
menjeno za prodajo v Slove-
niji in da so plačane davšči-
ne,« pravi vodja oddelka za
gospodarski kriminal pri Po-
licijski upravi Celje, Boris
Kanduti. Konec ilegalnih po-
slov je bilo v sredo, 6. fe-
bruarja, ko so poUcisti druš-
čino prijeli ravno pri preda-,
ji blaga. Enemu izmed kup-
cev so namreč želeli prodati
kar 75 boksov (v enem bok-
su je petdeset zavojev po de-
set škatlic cigaret) nikotin-
skih paUčic.
»To je največji tovrstni za-
seg v zadnjih štirih letih. Naj-
bolj oškodovana bi bila v pri-
meru prodaje te količine ci-
garet, država in njen prora-
čun,« dodaja Igor Lamberger
iz Generalne policijske upra-
ve. Osumljeni so pri svojem
»trgovanju« uporabljali raz-
lične načine tihotapljenja ci-
garet čez hrvaško-slovensko
mejo. Natančen izvor ciga-
ret pa še ni znan.
»Gre za cigarete uradnega
proizvajalca Philip Morris, od
tistih, ki se ilegalno proda-
jajo na slovenskem tržišču pa
se razlikujejo po tem, da škat-
lice niso opremljene s sloven-
skimi napisi, pod prozorno
folijo nimajo tobačne znam-
kice. Embalaža se razlikuje
po velikosti, barvi in veliko-
sti napisov. Z analizo Philip
Morrisa so pokazali, da je del
pošiljke črna proizvodnja,
analiza celotnega zasežene-
ga blaga pa še ni opravljena,«
razlaga Kanduti in poudarja,
da razhke za nepoznavalce
vendarle niso tako očitne.
Prodajna cena takšnih ci-
garet bi v tujini bila med 100
in 150 evrov za boks, v Slo-
veniji pa so se takšne cigare-
te prodajali za 500 evrov za
boks. Na pohciji so postre-
gli še z enim podatkom, in
sicer, če upoštevamo, da je
trenutna cena cigaret Marl-
boro Classic 420 tolarjev,
znaša tako zaslužek pri nas
po zavojčku polovično ceno,
če pa upoštevamo prvo in
končno prodajno ceno, je
lahko zaslužek tudi do deset-
krat večji. Pri prijetju krimi-
nalne združbe so sodelovale
specialne enote slovenske po-
licije, v preiskavi pa so upo-
rabili tudi posebne metode
dela. Vsem vpletenim grozi
tudi do pet let zapora, neka-
teri med njimi pa so že stari
znanci celjskih kriminalistov.
SIMONA ŠOLINIČ
FOTO: GREGOR KATIČ
Edvard Mlačnik, Boris Kanduti. Igor Lamberger in Irena Gorenak na novinarski konferenci.
Boris Kanduti: »Tihotapljenje cigaret je eden najbolj donosnih
poslov.«
Zaporna kazen
namesto smrti?
Velika verjetnost, da bosta Arsovič in Devič živela za
zapahi štirideset let
V soboto bo minilo na-
tanko leto dni od hladno-
krvnega umora 23-letnega
avtoprevoznika Aljoše Po-
lenška iz Stopč pri Grobel-
nem. Petindvajsetletni
Slavko Devič in petintride-
setletni Rado Arsovič sta
ga umorila na eni največ-
jih prometnic Kolašin -
Podgorica v Črni gori. La-
ni oktobra sta bila obsoje-
na na smrt. Zadnje infor-
macije pa kažejo na to, da
se bo najstrožja kazen za-
nju spremenila v 40 let za-
pora.
Črna gora je ena redkih dr-
žav, kjer dovoljujejo smrtno
kazen. Že oktobra lani smo
poročali o številnih odzivih
na izrek sodbe. Odprava smrt-
ne kazni je pogoj za vstop v
Svet Evrope, zato je bilo s te
strani slišati prve negativne
odzive. Na odločitev podgo-
riškega sodišča so se ostro od-
zvali tudi člani Amnesty In-
ternationala Slovenija. Tak-
šno obsodbo pa so zelo odo-
bravali v črnogorski javno-
sti, nam je že lani povedal
odvetnik Polenškovih Mili-
voj Miro Raičevič: »Devič in
Arsovič sta storila tak zločin,
da se sramuje vsa Črna go-
ra.«
Devič, nekdanji rezervist
Ministrstva za notranje zade-
ve Črne gore, je usodnega 16.
februarja Polenška ustavil, ko
se je vračal iz Bjelog Polja,
pod pretvezo, da se mu je pok-
varil avto. Sedel je k njemu
v vozilo, saj naj bi ga Aljoša
odpeljal do bližnjega avto-
mehanika, zatem pa mu s pi-
štolo zagrozil, da gre za rop.
V Črni gori so v zadnjih
petih letih izrekli dve smrt-
ni kazni, a je obakrat priš-
lo do pomilostitve. Lani so
v osemindvajstih državah
usmrtili vsaj 1457 zaporni-
kov, dodatnih 3058 iz pe-
tinšestdesetih držav pa je že
bilo obsojenih in čakajo na
usmrtitev. V Sloveniji so
smrtno kazen nazadnje
izrekli znanemu Metodu
Trobcu, kasneje pa jo spre-
menili v najvišjo možno za-
porno kazen, ki so jo, za-
radi njegovih za zapahi
storjenih grehov, še podalj-
šali.
Aljošo je najprej ustrelil
v glavo, ga nato potisnil med
sedeže tovornega vozila in
še enkrat pritisnil na spro-
žilec pištole. Vse to, za ne-
kaj sto nemških mark in mo-
bilni telefon. Sodišče je bi-
lo takrat mnenja, da je šlo
za načrtovan umor in nepo-
pravljivi osebi, ki sta za oko-
lico skrajno nevarni. Sodbo
sta oktobra sprejela hladno-
krvno, a sta obžalovala de-
janje. Devič je v sodni dvo-
rani celo dejal, da ga bo po-
kojni Aljoša »v sanjah pre-
ganjal celo življenje«. Če se
bodo v Črni gori odločili za
spremembo smrtne kazni v
zaporno, bo to še celih 40
let.
SIMONA ŠOLINIČ
Torbičarji
v Žalcu in Celju je nepri-
diprav v petkovih večernih
urah opravil tri drzne tatvi-
ne. V vseh primerih je sta-
rejšim občankam iz rok iztr-
gal torbico in pobegnil. Še
isti večer so celjski policisti
ustavili osebni avtomobil, v
katerem so se prevažale štiri
osebe,, ki so ustrezale opisu
storilcev. Mladeniči, stari od
16 in 21 let, naj bi iz torbic
vzeli denar, torbice pa odvr-
gli. Predrzneži so že v rokah
svojih staršev, ki jih bodo na-
šeškali, početje pa bodo mo-
rali pojasniti še na sodišču.
PROMETNE NESREČE
Trčila na avtocesti
Hujšo prometno nesrečo so celjski policisti obravna-
vali v soboto, 9. februarja, na avtocesti Slovenske Konji-
ce - Vransko, izven Žepine, kjer je sta trčila vlečno vozi-
lo s priklopnikom in osebni avtomobil.
Voznik vlečnega vozila s priklopnikom V.M., star 52-let,
je med vožnjo proti Celju zapeljal z desnega na levi vozni
pas v trenutku, ko je po njem pravilno prehitevala voznica
osebnega avtomobila, 41-letna T.S. iz Ljubljane, ki je kljub
zaviranju trčila v zadnji del priklopnika. V nesreči se je
voznica lažje telesno poškodovala, njena sopotnica, 76-let-
na S.K., pa je bila huje ranjena.
Zagozdil seje
V nedeljo, 10. februarja, se je na regionalni cesti izven
Primoža pri Ljubnem, v nesreči huje ranila ena oseba.
Med vožnjo iz smeri Ljubnega proti Lučam je voznik oseb-
nega avtomobila, 26-letni J.G., v levem preglednem ovinku
zapeljal desno na bankino, trčil v obcestno ograjo in se za-
gozdil v betonski robnik. V trčenju se je njegov sopotnik,
46-letni J.P., huje ranil.
K||MNE CVETKE
•	Celjski policisti in njiho-
ve specialne enote, ki so bile
zakamuflirane v pustni po-
vorki, so se morale tesno po-
vezati in posvetovati z ame-
riško CIO, saj so v torek na
celjskih mestnih ulicah opa-
zili večje število Osam bin
Ladnov, nikakor pa se niso
mogli odločiti za pravega.
•	Da je pust masten okoli
ust, se je izkazalo tudi letos.
Pustna šema je v Celju vlo-
mila v tovorni avtomobil -
zamrzovalnik in odnesla za
okrog tristo prešernov pani-
ranih piščančjih filejev in me-
dalj onov.
•	Nek Celjan se je dobro zna-
šel in se ga napil na Ljubljan-
ski cesti. Malo ga je utrudi-
lo, da je tam obležal. Tako
celjski policisti niso imeli ve-
liko dela z njim. Pobrali so
ga kar pred vrati.
Gorelo I
na
veliko
Ognjeni zublji so v četrtek,
7. februarja, na gospodar-
skem poslopju v Lesičnem,
last M.K., povzročili za mi-
lijon in pol tolarjev gmotne
škode. V požaru ni bil nihče
ranjen, domnevajo pa, da je
zagorelo zaradi napake na
električni napeljavi.
Za milijon tolarjev je na-
stalo škode tudi pri Šmar-
ju pri Jelšah, kjer je v so-
boto, 9. februarja, zagore-
lo ostrešje listnice ob gos-
podarskem poslopju, last
P.Š. Kot vse kaže je prišlo
do samovžiga listja, ogenf
pa so pogasili gasilci in do-,
mačini.	J
Na praznični dan je pri^
lo do požara na viličarju,
ki je bil parkiran v skladiš^^
nem prostoru trgovskega
podjetja Center v Radečah.
Zagorelo naj bi zaradi krat-
kega stika na električni nsfl
peljavi. Nastalo Škodo na
viličarju ocenjujejo na
okrog tristo tisočakov.
Na avtocesti med Arjo vas^
jo in Šempetrom pa je v ne
deljo, 10. februarja, med
vožnjo izbruhnil požar na
starejšem osebnem avtomo:
bilu znamke Citroen XN|
last M.R Voznik I.R je vozi?
lo ustavil in ga zapustil
preden se je ogenj razširj
na ves avtomobil. Požar so
poleg gasilcev gasili tudi dn^
gi vozniki. Zagorelo naj
zaradi napake na sistemu
zaviranje.	S.Šol;
Št. 7 - 14. februar 2002
KRONIKA - PISMA BRALCEV
27
Ste govorili s
kirazipolicistom?
Prvi so policisti, drugi naivni, ostali pa prebrisani
pred leti je celjskim poli-
i^tom zagodel nek moški,
je v Košnici pri Celju v
gpiformi varnostnika, ob
jpjti ustavljal voznike oseb-
jili avtomobilov, jim verjet-
(0 najprej napel glede neu-
poštevanja cestnopromet-
^ predpisov, nato pa jim
^krške tudi zaračunaval.
I^pdje so mislili, da jih je
gtavil policist. Ne. Bil je le
lekdo, ki jih je dobro pre-
ipsel naokrog.
Komandir Policijske posta-
je Celje, Marko Lamovšek,
jfspominja tudi primera, ko
je moški srednjih let v neki
jjstilni na Celjskem pristo-
pil k ženski, ji dejal, da je
lominalist in ji ukazal, naj
z njim. Ni je odpeljal na
policijsko upravo, temveč na
samoti kraj, kjer jo je zlora-
;t)il. Smo potemtakem ljudje
preveč lahkoverni in zauplji-
vi?
Bi ustavili samemu moš-
kemu v uniformi, ki vam da-
je znake za ustavljanje, de-
nimo, na avtocesti? Če vas na
domu obišče moški, ki pra-
ivi, da je kriminalist, mu bo-
ijte verjeli? Skratka, kako ta-
krat ravnati?
Ne gre samo za kvazipoli-
ciste, teh primerov ni malo.
Pred dnevi naj bi nekje v Ce-
lju pozvonil >elektrik<, ki mu
je zaradi naivnosti stanoval-
ca uspelo ukrasti nakit. O po-
pravilu električne napeljave
pa ne duha ne sluha.
»Ljudje so preveč naivni
in ne vedo, kaj takrat stori-
ti. Vsak ima pravico zahte-
vati dokument osebe, ki po-
trka na njegova vrata in se
mu, kot v zadnjem prime-
ru, predstavi kot elektrikar.
Lahko celo pokliče v pod-
jetje, za katerega se prišlek
predstavi, da je njegov za-
stopnik, čeprav je možno tu-
di, da ima neznanec doku-
ment, toda ponarejen. Kljub
temu pa je odločitev, da me-
povabljenega gosta< ljudje
preverijo na tak način, ne-
kakšno varovalo,« opozarja
Lamovšek.
Če govorimo o policistih
(in kriminalistih), se mora-
jo, če opravljajo svoje nalo-
ge v civilni obleki, pri tem
legitimirati s službeno izkaz-
nico: »V primeru nujnosti na-
loge, pa se mora policist pred-
staviti ustno, takoj ko je to
možno, pa še z dokumen-
tom,« nadaljuje Marko La-
movšek. Pri policistih v uni-
formah pa je le-ta dovolj pre-
poznavna.
Če vas je kdo nalagal na tak
način, je storil kaznivo deja-
nje izdajanja za uradno ose-
bo, za kar je zagrožena de-
narna kazen oziroma zapor
do enega leta.
Lani se je v javnosti veliko
govorilo o primeru pred
ameriškim veleposlaništvom
v Ljubljani, kjer se policisti
pri svojem delu naj ne bi pred-
stavili in navedli razloga za
prijetje štirih oseb.
»V takšnem primeru je ob-
čanova dolžnost policistu
izročiti osebni dokument, s
katerim se identificira. Šele
po končanem postopku pa
mora policist, vendar samo
na zahtevo občana in če to
ne >ovira izvršitve naloge<, po-
vedati svoj priimek in naziv
policijske enote, h kateri pri-
pada,« razlaga Marko Lamov-
šek, ki poudarja, da so ljud-
je s tem premalo seznanje-
ni. V prvem polletju lanske-
ga leta se je zoper slovenske
policiste na mizah našlo še-
stindvajset pritožb na posto-
pek identifikacije. Tri od vseh
so bile utemeljene.
SIMONA ŠOLINIČ
Foto: TRIARTES
Marko Lamovšek: »Ljudje velikokrat ne vedo, kako ravnati.«
Izkaznici, s katerima se morata identificirati policist in kriminalist.
Radarsice
ifontrole bodo...
•	jutri, 15. februarja, dopoldne na območju Velenja, po-
Poldne pa na območju Celja;
•	v soboto, 16. februarja, dopoldne na območju Šmarja
pri Jelšah, popoldne pa na območju Laškega;
•	v nedeljo, 17. februarja, dopoldne na območju celotne
^^Ijske regije, popoldne pa na območju Velenja;
•	v ponedeljek, 18. februarja, dopoldne na območju Ce-
popoldne pa na območju Šentjurja;
•	v torek, 19. februarja, dopoldne na območju Velenja,
Popoldne pa na območju Laškega;
•	v sredo, 2Q. februarja, dopoldne na območju Rogaške
Platine, popoldne pa na območju Celja;
•	v četrtek, 21. februarja, dopoldne na območju Šentjur-
popoldne pa na območju Mozirja;
PREJELI
SMO
Frankolovo
-	občina?
V Sloveniji tečejo postop-
ki za ustanavljanje novih ob-
čin, med njimi tudi za samo-
stojno občino Frankolovo
(sedaj KS v občini Vojnik).
Pobudo zanjo je dala majh-
na skupina ljudi, svet KS pa
je na tej podlagi sprožil po-
stopek za ustanovitev obči-
ne.
Krajani ugotavljamo:
-	da postopek ni bil voden
v skladu s statutom sedanje
občine,
-	da odbor za ustanovitev
občine ni prikazal dejanske-
ga položaja KS Frankolovo v
občini Vojnik, čeprav je imel
na voljo vse podatke,
-	da financiranje bodoče
občine Frankolovo temelji na
neprepričljivih predpostav-
kah,
-	da volivcem obljubljajo
>velika< sredstva, ki naj bi os-
tala za investicije, medtem
ko v elaboratu, ki je bil po-
slan državnemu zboru RS,
navajajo: »...pa čeprav bomo
gospodarili s skromnimi
sredstvi, jih bomo znali ra-
cionalno ter za koristi kraja-
nov dobro naložiti«.
Zaradi teh in podobnih raz-
logov smo ustanovili skupi-
no za korektno obveščanje
krajanov in s podpisi se ji je
pridružilo preko 300 voliv-
cev.
Da bi preprečili samovo-
ljo nekaterih Frankolovča-
nov, smo o naših ugotovitvah
obvestili Državni zbor RS in
Urad za lokalno samoupra-
vo pri Ministrstvu za notra-
nje zadeve RS. Če pa bo refe-
rendum o tem vprašanju raz-
pisan, bomo poskrbeli za ko-
rektno in celovito informi-
ranje krajanov (to pa smo že
zahtevali tudi od občinske
uprave občine Vojnik in vods-
tva krajevne skupnosti Fran-
kolovo).
SKUPINA KRAJANOV
za korektno obveščanje
ob ustanovitvi
Občine Frankolovo
Nova
siovensica
zastava?
Težko mi gre beseda z je-
zika, saj mi je dosedanja slo-
venska zastava, ki nas sprem-
lja že iz revolucionarnih dveh
tednov močno pri srcu. Ne
morem in ne morem doume-
ti, kako zdaj naenkrat ni več
dovolj estetska, svetovljanska
in izpovedna.
Pravijo, da na njej ni pre-
poznavnosti. Da nima lastne
note. Sporočilnosti. Kot da
jo imajo skandinavske!
Spustimo se v globino
identitete slovenskega naro-
da - v etnologijo. Še bolje: v
ljudske pesmi, ki v vsej svoji
živopisnosti karakterizirajo
in definirajo slovenski zna-
čaj. Ja, izhajajoč iz tega, nam
preostaja edina, a hkrati naj-
boljša možna izbira: majol-
ka ali Štefan vina. To pa je
prepoznavno - in iz prve ro-
ke podoba kulture nekega na-
roda.
Lahko bi imeli na zastavi
simbol, ki opisuje kulinarič-
no ponudbo slovenske kuhi-
nje in hkrati zajema stališča
našega ljudstva do drugače
mislečih, do drugače spolno
usmerjenih - ali (in) celo do
pripadnikov drugih narodov
ter manjšin. Ta simbol bi bi-
la neke vrste svastika - sestav-
ljena iz dveh kranjskih klo-
bas. Iz štirih polovičk torej,
ki bi bile obrnjene v smeri
urinega kazalca. Kot »hakn-
krajc«...
Najboljša ideja pa je lipi-
canec na ražnju, ki se vrti nad
plameni, ki gorijo iz knežje-
ga kamna! To bi bila dobra
provokacija za Avstrijce, ki
bi s Haiderjem na čelu po-
skrbeli za takojšnjo promo-
cijo Slovenije - po vsem sve-
tu!
Mislim, da lačnemu člove-
ku zastava ni tako zelo po-
membna. Zato z zamenjavo
narodnega simbola počakaj-
mo še vsaj do takrat, ko bo
dovolj kruha za vse. Predvsem
za Slovence - saj je bila ta
država prvotno namenjena
njim (ali nam).
ALEX BASS,
Celje
PRITOŽNA
KNJIGA
Obljuba
dela dolg
Ja, gospod David Lečnik,
nekaj časa je že minilo od ta-
krat, ko sem vam obljubil,
da vam bom naredil eno ve-
liko reklamo in s tem pismom
pričenjam izpolnjevati to svo-
jo obljubo. Naj vam osvežim
spomin.
Bilo je septembrskega
dne, ko sem v vašo urarsko
delavnico v Celju prinesel
ročno uro, ki je bila potreb-
na čiščenja, skoraj zanemar-
ljivo pa je tudi prehitevala s
časom. Obljubili ste mi, da
boste v nekaj dneh uro oči-
stili, prehitevanje pa odpra-
vili oziroma ga čim bolj
zmanjšali. In res. Po treh
tednih ste me obvestili, da
je ura očiščena in skoraj toč-
na. Vesel, ko sem prevzel svo-
jo uro, sem za opravljeno sto-
ritev plačal nekaj tisočakov,
čeprav o kakšnem računu o
opravljeni storitvi ni bilo niti
govora. Do tukaj sem vam
kot dosedanja redna stran-
ka hvaležen za vse opravlje-
ne storitve in nakupe. Žal pa
se dosedanje uspešno sode-
lovanje z vami in na splo-
šno z urarstvom Lečnik, ka-
terega redna stranka sem že
iz časov, ko ga je vodil vaš
cenjeni oče, konča.
Po prihodu domov sem
ugotovil, da na uri ne dela
osvetlitev. Ker sem, zaradi
službenih obveznosti, na to-
čen čas vezan tudi ponoči, in
ker sem popolnoma prepri-
čan, da je pred vašim pose-
gom v uro osvetlitev delova-
la, sem takoj poklical v urars-
tvo, da vas obvestim o napa-
ki. Prijazna gospa mi je po-
vedala, da niste več v službi
in da naj pokličem naslednji
dan.
Res sem ponovno poklical
naslednji dan in vam razlo-
žil težavo. Prijazno ste se
opravičili in mi razložili, da
ste morda pri posegu v uri
pozabili priključiti osvetlje-
vanje oziroma iluminator, kot
se pri tej uri temu strokovno
reče. Dogovorila sva se, da
vam uro ponovno dostavim,
da odpravite neljubo napa-
ko. To sem storil takoj na-
slednji dan, ker pa je bil tisti
dan petek, ste mi razložili,
da trenutno nimate časa in
naj se po uro zglasim v po-
nedeljek. V ponedeljek pa se
je stvar še bolj zapletla. Raz-
ložili ste mi, da napaka ni ta-
ko enostavna, kot ste pred-
videvali, ampak da je v uri
nek del polomljen. Po vašem
prigovarjanju, da napaka ni
mogla nastati pri vašem po-
segu, in mojem, da je osvet-
ljevanje pred vašim posegom
v uri zagotovo delovalo, ste
mi razložili, da omenjene na-
pake ne morete odpraviti sa-
mi, zato boste uro poslali na
pooblaščeni servis v Ljublja-
no, kjer naj bi napako odpra-
vili, vi pa boste poskrbeli za
vse stroške v zvezi s tem.
Da pa zadeva ne bi bila ta-
ko enostavna, ste me nekaj
dni kasneje telefonično ob-
vestili, da bi bili stroški po-
pravila previsoki (približno
8.000 SIT) glede na vrednost
ure (približno 20.000 SIT),
zato teh stroškov niste pri-
pravljeni plačati. Prijazno ste
mi še predlagali, da omenje-
no popravilo plačam sam, ali
pa mi uro vrnete nepoprav-
Ijeno. Ker sem bil in sem tu-
di sedaj popolnoma prepri-
čan, da je omenjena napaka
na uri nastala pri posegu v
vaši delavnici, se seveda ni-
sem strinjal, da bi plačeval
vašo napako, zato sem brez
pomisleka zahteval, da mi uro
vrnete v stanju, v kakršnem
pač je. Ko sem po nekaj dneh
prišel ponjo, pa ste mi po mo-
ji očitni slabi volji zaradi va-
še nestrokovnosti, ponudili
novo možnost.
Za moje plačilo 8 tisoča-
kov mi odpravite napako na
uri, vi pa ste mi teh osem ti-
sočakov pripravljeni »odde-
lati« pri nadaljnjem servisi-
ranju ure, oziroma mi nudi-
te popust v omenjeni vred-
nosti pri nakupu nove ure v
vaši trgovini. Dejali ste še, da
naj o tej vaši zadnji ponudbi
premislim.
Po treh mesecih razmišlja-
nja sem dobro razmislil. In
zdaj je čas, da razmislite Vi,
gospod David Lečnik.
Se zavedate, da ste prav s
to vašo »zadnjo ponudbo«
priznali svojo napako? Ali pa
ste morda tako dobrega sr-
ca, da bi nekomu podarili
osem tisočakov, ne da bi mu
bili karkoli dolžni? Jaz v to
ne verjamem!
Dragi gospod David Lečnik,
za slavo ni dovolj po nekom
podedovati dobro ime. Po-
trebno ga je ohranjati, pris-
pevati pa lastno znanje, stro-
kovnost in odnos do strank,
česar pa vi očitno ne premo-
rete!
MARJAN KNEZ,
Pristava pri Mestinju
Št. 7-14. februar 2002
Slovenec med
indijanskimi čolnarji
Vtisi Jožeta Cajzka iz Rimskih Toplic, soorganizatorja in tekmovalca na indijanskem tekmovanju na jezeru Titicaca
po vsem svetu znano pe-
pjsko mesto Puno je praz-
ijvalo lani 333. obletnico
ijtanovitve, ki smo jo po-
^trili z organizacijo tek-
lovanja s pletenimi čolni
U jezeru Titicaca. Te izde-
ijejo prebivalci plavajočih
jočkov Los Uros, katerih
jvljenje je nekaj posebne-
edinstvenega na svetu,
pred dvema letoma in pol
en naletel v mestu Puno na
ive podatke o tekmovanjih s
||eienimi čolni Balsa de Toto-
I Nato sem poiskal ljudi, ki
pbili povezani z organizacijo
^ejšnjih tekmovanj. Kmalu
po se začeli resneje pogovar-
ji o tekmovanju in zanima-
jeje bilo precejšnje. Ustavilo
Eje, ko je beseda nanesla na
uanciranje, predvsem na de-
ame nagrade za prva tri me-
la,
Lani junija sem jih obve-
lil, da sem pripravljen prev-
t[\ finančno plat prireditve,
malu smo sklicali sestanek,
oločili organizacijski komi-
I, vodstvo tekmovanja in pra-
ila tekmovanja.
(Podpisali smo pogodbo in
rajsetega avgusta sem prejel
mov sklep občine Puno, z
peno lučjo za organizacijo tek-
lie. Izvedel sem tudi, da naj bi
^io to drugo večje tekmova-
le, ki se je organiziralo na tem
^zeru ter prvo kjer bo pri or-
pnizaciji tekme in na tekmo-
Bnju sodeloval kak tujec. Os-
8la sta še samo pičla dva me-
tca in pol za pripravo. Vsa
koordinacija in komunikacija
[ostalimi člani organizacijske-
a komiteja je potekala preko
itemeta. Začela se je gonja za
snarjem, iskanjem sponzor-
^ in donatorjev. Čakalo me
je veliko dela, za vse sem bil
sam.
Starčki niso
manjkali
Triindvajsetega oktobra sem
poletel v Peru. Na novinarski
konferenci v Punu se je zbralo
lepo število novinarjev, uvod-
ne besede pa je spregovoril mi-
nister za turizem in industrijo.
Na koncu konference sem mu
podaril kristalni čoln Baisa, na-
rejen v tovami Dekor Kozje.
Zgodaj zjutraj tretjega no-
vembra smo se odgovorni za
tekmovanje zbrali v luki Puno
in pričeli s postavljanjem po-
delitvenega odra ter ciljne sce-
ne. Najprej je bila predstavitev
vseh tekmovalcev. Večina je
prišla iz bližnje okolice jezera
Titicaca, nekaj jih je bilo iz Bo-,
livije in Čila, jaz sem bil edini
predstavnik Slovenije. Start tek-
me je bil od luke oddaljen kak-
šnih pet kilometrov, na njem
pa je že čakalo precejšnje šte-
vilo tekmovalcev in tekmovalk,
s svojimi Balsami iz totore. Bi-
lo je petdeset tekmovalcev, ki
smo jih razporedili po katego-
rijah ter jim razdelili startne šte-
vilke.
Proti cilju so se že bližali naj-
boljši veslači iz najmlajše ka-
tegorije. V družbi dveh dečkov
se je za prvo mesto pogumno
borila tekmovalka Luzmilla Lu-
jano, domačinka iz otočka Is-
la Balsero. Z jekleno voljo je
na koncu zmagala in osvojila
celo drugi najboljši čas (38 mi-
nut).
Trema in
adrenalin
Predhodno smo se dogovo-
rili, da bom tekmoval z naj-
boljšimi tremi iz vsake kate-
gorije, ker sem pač moral tek-
mo voditi, snemati in fotogra-
firati. Podali smo se na start.
Nekoliko mi je bilo nerod-
no, da bom edini veslal z ve-
slom. Vedel pa sem, da se ne
morem kosati z njimi, saj so
bih rojeni na teh čolnih. Ti
zahtevajo posebno tehniko ve-
slanja in lovljenja ravnotež-
je, zato sta vožnja in uravna-
vanje smeri zelo naporna.
Kljub vaji še vedno porabim
precej časa, da spravim čoln
zopet v pravo smer, ko me je
začne obračati. Za domačine
pa je vse skupaj mala malica.
Na tihem sem vseeno raču-
nal na veslo, ki bi mi poma-
galo, da ne bi preveč zaostal.
Na startu sta se trema in adre-
nalin v meni nekoliko pove-
čala. Počasi in previdno sem
se vkrcal v čoln. Valovi so po-
stali precej višji ter so tako zi-
bali čoln, da sem ves čas čakal
na padec v vodo. Starter je dal
znak za start in pognali smo
se v dir. Trema in adrenalin
sta pojenjala, začela se je dir-
ka. Dokler sem lahko obdržal
pravo smer čolna, sem se us-
pešno kosal z njimi, ko pa me
je zaradi valov začelo obrača-
ti, sem zaostal in porabil veli-
ko moči, da sem jih znova do-
hitel. To se mi je pripetilo več-
krat, zato sem prispel na cilj
kot predzadnji, vendar zado-
voljen, da ni bilo padca v mrzlo
vodo z dvanajstimi stopinja-
mi. Po času sem pristal nekje
na osemnajstem mestu med
vsemi tekmovalci.
Izčrpan sem se izkrcal iz čol-
na in pogledal jezero z sabo.
Titicaca je v mojih očeh in du-
ši zažarela v čisto drugačnem
sijaju, ki se je iz njene globine
preko mojega telesa širil do ne-
bes. Zahvalil sem se andskim
bogovom Altiplana, da sem
smel sodelovati pri organiza-
ciji in tekmovati na tako zani-
mivem tekmovanju, ki me je
osrečilo ter napolnilo z novi-
mi spoznanji in zagonom za na-
prej.	JOŽE CAJZEK
Na startu indijanskega čolnarskega tekmovanja na jezeru Titicaca je bilo petdeset Indijancev iz Peruja,
Bolivije in Čila.
^^govalka v damski kategoriji, s kristalnim pokalom v obliki čolna
balsa de totora, ki je delo steklarjev s Kozjanskega.
St. 7 - 14. februar 2002
30
FILM
Izvirni greli
Angelina Jolie
bi bila fatalka.
Angelina Jolie bi
bila Eva, ki je za-
peljala Adama.
Še več kot to: An-
gelina Jolie bi bi-
la Lilith, tista, ki
jo je Bog izgnal iz nebes, ker
je bila še bolj neznosno vraž-
ja od precej udomačene ka-
snejše Eve. Angelina Jolie
bi bila angel, potreben lju-
bezni, bila bi le potrebna
kurba, bila bi dvojna oseb-
nost, bila bi prevarantska
kvartopirka, in bila bi Bon-
nie z nadomestljivim
Clydeom. Kje je torej teža-
va! No. kar se njene lepote
tiče. je sploh ni. Težave je
drugje, težava je - smešno -
točno tam. kjer leži tudi naj-
bolj zanimiva točka tega fil-
ma. Angelina pripoveduje
svojo zgodbo... zgodbo o »jaz
te okradem in varam, ti pa
mi odpuščaš in me ljubiš«
razmerju z Antoniem Ban-
derasom... pripoveduje jo
mlademu, naivnemu du-
hovniku. in zato vse. kar po-
ve. izzveni in tudi je prire-
jeno posebej zanj. Od ero-
tičnih scen, ki zgledajo kot
kakšne statične foto sean-
se za bolj umirjeno erotič-
no revijo... preko prikaza
pohlepa in pokvarjenosti
večno krive žen-
ske, ki se preda
vsaki roki med
svojima noga-
ma... preko pri-
kaza kazni za
vsak zločin, ki ga
ta ženska stori...
pa do prikaza častnega, vda-
nega, principielnega, žrtvu-
jočega se, ljubezni polnega
moškega. Hej, toda nazad-
nje vidimo duhovnika, ka-
ko namesto nje čaka na za-
služeno giljotino. Naivnež!
Prevarala ga je! Celotna
zgodba je laž. prirejena
prav zato. da se ona reši!
Krščanstvo je naiva! Verja-
mete v takšno erotiko, v tak-
šen pohlep, v takšne kaz-
ni, v takšnega moškega, v...
izvirni greh? Nasedli ste.
Že v redu.
Problem je v tem. da če
gledalci nekako na splošno
nismo mladi naivni duhov-
niki in nas nepregledno ni-
zanje. ali pravzaprav že
neobzirno kopičenje ro-
mantično pustolovskih,
grešno zapeljivih niti, ki se
včasih ne pokrivajo dovolj
med sabo, že prej zapusti
precej nejeverne. (To ne po-
meni pravilno predvideva-
joče konec, samo nejever-
ne pač.) Film se je ujel v
lastno zanko oziroma v
vprašanje: »komu pripove-
duje«... ali pa morda še bolj
v vprašanje: »Kdaj pripo-
veduje?« Modernim časom
in v modernih časih že ne.
Konec pride prepozno za to;
glede na preostanek filma
pa je znova preveč sedanji.
Pa čeprav Angelina svoje
sodobnosti niti s kostumi
(dodelano) niti z lepopo-
krajinskim ozadjem (Me-
hika, vredna gledanja), niti
z Banderasom na sebi, že
prej ne more prikriti.
PETER ZUPANC
Ocena: 5/10
Kruh, mleko
in oskar
12. februarja je ameriška Akademija razglasila
nominacije za letošnjega oskarja
Jan Cvitkovič je s filmom
Kruh in mleko ostal le pri
kandidaturi - nominacija
se mu je izmaknila. Na krat-
ko si poglejmo, kakšne so
sploh bile možnosti za no-
minacijo in ali je tudi kan-
didatura sama po sebi pri-
nesla kaj dobrega.
Najprej pa k spominjanju:
tudi če bi si Jan prislužil nomi-
nacijo, ne bi bil prvi slovenski
režiser s tem poklonom v že-
pu. To mesto je zasegel France
Štiglic daljnega leta 1960, s fil-
mom Deveti krog, ki je bil si-
cer posnet na Hrvaškem, tudi s
hrvaškim denarjem, nomini-
ran pa je bil, normalno, kot ju-
goslovanski film, toda režiser-
jeve korenine so nedvomne. Od
tedaj se Slovenija drži stran od
oskarjevskega pompa, čeprav
so govorice že večkrat nami-
govale, da bi bilo dobro kaj po-
storiti v tej smeri... nazadnje
ob filmu V /era.
Pa k tezam o možnostih
Kruha; najprej poglejmo.
kakšne tujejezične filme po-
navadi nagrajuje Akademija.
Nominiranci kot Izgubljena
prtljaga. Onstran tišine... ter
dobitniki oskarja kot Cine-
ma Paradiso (1990), Medi-
terraneo (1992), Indokina
(1993), Kolja (1998), Življe-
nje je lepo (1999) potrjujejo
pomembnost čustvene, sen-
timentalne zgodbe. Vztrajni
izgubljenci, ki z močjo vo-
lje hodijo le po svoji poti, pa
če se na njej izgubijo ali zma-
gajo, so itak popularni. So-
ciala Kruha in mleka torej ni
bila slaba lastnost za film,
vendar - črno-belost, doku-
mentarnost, brezizhodnost
niso ravno aduti za všečnost
Akademiji. Prtljaga nagrad je
pomembna, in teh Jan nekaj
ima: največja je Beneški lev
za prvenec. Prav tako ali pa
še bolj pomembni pa so kon-
kurenti, teh pa je letos bilo
ogromno (51 držav) in mno-
gi od njih so Akademiji že
od daleč bolj všečni kot Kruh
in mleko. [Nikogaršnja zem-
lja, Nenavadna usoda Ame-
lie Poulain.) Prav tako po-
memben faktor je prepozna
nost: jasno, da Slovenija [
preveč prepoznavna v Aitk
riki. In vendar, na srečo
Dani Hočevar, producej
Kruha, ravno lansko leto i
bran za enega tistih prodi
centov, s katerimi naj bi
režiserji najbolj želeli delj
ti. In to v Varietyju, eni nj
bolj udarnih holywoodslfl
revij.
V naslednji številki več
ostalih oskarjevskih nomin
rančih! PETER ZUPAN
Med nominiranci za naj-
boljši tujejezični film je
francosko-slovensko-itali-
jansko-belgijsko-britanska
koprodukcija Nikogaršnja
zemlja bosanskega scena-
rista in režiserja Danisa Ta-
noviča. Nikogaršnja zem-
lja je prejela že dvajset med-
narodnih nagrad, med nji-
mi za najboljši scenarij na
festivalu v Cannesu. V isti
kategoriji so za oskarja no-
minirani filmi Amelie
(Francija), Elling (Norveš-
ka), Lagaan (India) in Son
of the Bride (Argentina).
Jan Cvitkovič
Gremo v kino!
Prelestna Španka Penelope Cruz, ki jo občudujete v Va-
nilla Sky, je igrala v dveh filmih, ki sta bila nagrajena s
tujejezičnim oskarjem, v Belle Epoque (Zlati časi, 1993) in
Todo sobre mi madre (Vse o moji materi, 1999). Vsaj za
enega so vedeli Barbara Povše iz Šmartnega ob Paki, Ro-
mina Roje iz Celja in Angela Žveplan iz Škofje vasi.
Nagradno vprašanje: Ljubljana je dolgo pričakovani drugi
celovečerec Igorja Šterka. Nas pa zanima, kako je ime glav-
ni igralki iz njegovega prvenca, ki je včasih igrala tudi v
celjskem gledahšču, leta 1997 pa je bila na Dnevnih kome-
dije razglašena za komedijantko leta?
Odgovore na dopisnici pošljite na Novi tednik, Prešernova
19, 3000 Celje, do ponedeljka, 18. februarja (do takrat mo-
rajo prispeti!). Izžrebali bomo tri dobitnike vstopnic za ogled
filma.
CELJSKIH PET
PRVAKOV
Tedenski pregled od ponedeljka do nedelje (4. 2. do 10. 2.)
Slovenski film je včasih veljal za visokonerazumljeni umet-
niški izdelek, ki si ga poleg režiserja in njegove ekipe ogle-
dajo le še filmski arhivarji - po službeni dolžnosti. V devet-
desetih mu je cena zrasla, začenši z Vinčijevo Babico, tako
da so gledalci otoplili svoja srca domačemu celuloidu. Cvit-
kovičev kruh se je znova pomaknil k umetnosti in odmak-
nil od gledalcev, podobna pa je celjska usoda Šterkove Ljub-
ljane - pičel obisk prvega tedna. Prehitela ga je celo ponov-
ljena Nikogaršnja zemlja s samo štirimi predstavami. Vani-
lija je še vedno visoko na nebu. Gospodar tik pod magično
mejo deset tisoč. Izvirni greh pa očitno premalo izviren,
čeprav še vedno žgečkljiv...
PRIHAJATA
Ful gas 2
Rush Hour 2
IGRAJO Jackie Chan. Chris Tucker. John Lone
REŽIJA Bret Ratner
SCENARIJ Jeff Nathanson
PRODUCENTI Roger Bimbaum, Jonathan Glickma,
Sharre Jacoby
ŽANR akcijska komedija
TRAJANJE 90 minut
Najhitrejše roke Vzhode se
zopet združijo z največjo gof-
Ijo Zahoda v filmu Ful gas 2.
Nadaljevanje akcijske kome-
dije iz leta 1998, ki je po sve-
tu prislužila več kot 250 ame-
riških zelencev, nas tokrat po-
pelje v Hong Kong, kamor se
inšpektor Lee [Jackie Chan)
in losangeleški detektiv James	:
Carter [Chris Tucker) odpravita na počitnice. A se Lee ki
hitro vplete v lov na mafijsko triado gangsterja Rickya Tait
[John Lone), ki se ukvarjal vrhunskim ponarejanjem st^
dolarskih bankovcev. Nesrečni Carter se poslovi od dopt
sta in se pridruži pregonu, ki se konča z velikim vrhunceil
sredi Las Vegasa...
Za sovražnikovo črto
Behind Enemy Lines
IGRAJO Owen Wilson, Gene Hackman,
Gabriel Macht. Charles Malik Whitefield,
Joaquim De Almeida, David Keith	■
REŽUA John Moore
SCENARU David Veloz, Zak Penn
PRODUCENT John Daviš
ŽANR akcijska drama
TRAJANJE 105 minut
Poročnik Chris Burnett
[Owen Wilson) je vrhunski
pomorski aviatik, ki ga srbi-
jo prsti, da bi z F/A-18 super-
hornet poletel v boj. »Opazu-
jemo, ne vojskujemo se,« se
pritožuje admiralu Reigartu
[Gene Hackman), ki meni, da
se Burnett še ni naučil, kaj za-
res pomeni biti vojak. Med ru-
tinsko izvidniško misijo mladi
pilot slika nekaj, česar ne bi
smel videti nihče, zato ga se-
strelijo. Za sovražnikovo črto se bori za življenje, zasledu'
pa ga neusmiljen tajni policist na čelu številnih enot. Adi''
ral Reigart sprejme težko odločitev: obide pravila in za ^
Sevanje enega vojaka tvega kariero.
Št. 7-14. februar 2002
^ banka celje Vsak dan z vami!
T V VODIC
31
PRESLIŠITE NA RADIU CELJE
'^'^ETRTEK,
14. FEBRUARJA:
VALENTINOVO NA
RADIU CEUE
Najlepše
ljubezensko
pfsmo, Valentinove
^stitke, večerja z
(Natalijo Verboten
in Wernerjem
program Radia Celje je da-
p obarvan z rdečimi srčki in
pbnimi pozornostmi. Ena
^ teh pozornosti so Valenti-
]Ove čestitke, ki jih sprejema-
jo od 9. do 11. ure in od 14.
do 16. ure na tel. številkah 49-
00-880 in 49-00-881. Predva-
jali jih bomo v programu Ra-
dia Celje do poznih večernih
ur. Danes bomo razglasili tu-
di zmagovalce nagradne igre
Najlepše ljubezensko pismo.
Najlepši ljubezenski pismi bo-
mo nagradili z večerjo v go-
stišču Ahac v Stopčah pri Gro-
belnem. Da pa bo večerja na-
grajencema ostala v res lepem
spominu, ju bosta na večerjo
povabila Werner in Natalija
Verboten. Najlepši ljubezen-
ski pismi bomo objavili tudi v
Novem tedniku.
Vaša ljubezenska pisma
sprejemamo še danes do 18.
ure na elektronskem naslo-
vu radio@nt-rc.si.
SOBOTA, 16. FEBRUAR-
JA, OB 11.10: ZNANCI
PRED MIKROFONOM
Napretove citre v
Slovenski
filharmoniji
Tone Vrabl se bo pogovar-
jal z glasbenikom Petrom Na-
pretom s Sedraža nad Rim-
skimi Toplicami. Čeprav je
diplorhiral iz igranja na vio-
hno, je v zadnjem obdobju
bolj poznan kot izvrsten ci-
trar. Je tudi predsednik Druš-
tva slovenskih citrarjev s se-
dežem v Velenju ter med vo-
dilnimi organizatorji 3. sve-
tovnega kongresa citrarjev, ki
bo avgusta v Velenju. V od-
daji bo pripovedoval o na-
stanku in pomenu tega pri-
ljubljenega instrumenta ter
vedno večji popularnosti
med mladimi v Sloveniji.
Radio Celje v SaK
Lake Cit^ju
Med olimpijskimi igrami
vas na Radiu Celje podrob-
no seznanjamo z dogajanjem
v Salt Lake Cityju v vseh na-
ših informativnih oddajah in
v oddaji Šport danes. Poleg
tega se nam iz Salt Lake City-
ja vsak dan ob 6.30 in 9.30
oglaša naš sodelavec Gregor
Mlakar, ki poroča tudi o za-
kuUsju olimpijskega dogaja-
nja, spremljal pa bo tudi vse
za Slovence pomembne tek-
me.
NT-RC, ki so jo sestavljali Mateja Podjed, Bojan Pišek, Zlatko
^inac in Vesna Lejič, je bila od 5. do 7. februarja na sejmu Alpe-Adria
^Ijubljani. Na sliki šo udeleženci skupne predstavitve občin, zdravilišč
iituristično-informacijskih centrov, ki je letos potekala pod naslovom
Od Rinke do Sotle.
TEDENSKI SPORED	90,6 95,1 95,9 100,3
ČETRTEK, 14. februarja
5.00 Zočetek jutranjega programa, 5.30 Narodno-zobavna me-
lodija tedna, 5.50 PortKilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horo-
skop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.40 Tecajnica, 8.00 Poročila,
8.25 Poroalo PU Celje, 8.45 Jack pot, 9.10 Med zaprašenimi
bukvami, 10.00 Novice, 10.10 Pop čvek, 11.00 Novke, 12.00 Novke,
12.150dmev, 14.00 Utrip s Celjskega, 14.30 Rimsko platno, 15.00
Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45
Jack pot, 18.00 Ponovitev oddaje Odmev, 19.00 Novice, 19.10
Večemi program, 19.30 Poglejte v zvezde - z Gordano in Dok)res,
23.00 Musicafe, 24.00 SNOP - skupni nočni program lokalnih in
regionalnih radijskih postaj Slovenije
PETEK, 15. februarfa
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodno-zabavno
melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45
Horoskop, 7.00 2. jutranjo kronika RaSlo, 7.40 Tečajnica,
8.00 Poročila, 8.25 Porodlo PU Celje, 8.45 Jack pot, 9.40 Halo,
Zdravilišče Dobrna, 10.00 Novice, 10.10 Halo, Terme Zreče,
11.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Tarča, 13.40 Halo, Zdraviliš-
če laško, 14.00 Utrip s Celjskega, 15.00 Šport danes, 15.30
Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot,
18.00 20 vročih, 19.00 Novice, 19.10 Večerni program, 19.30
Študentski servis, 20.00 Minute za di(v)jake, 23.00 Dee Jay
Time, 24.00 SNOP - skupni nočni program lokalnih in regio-
nalnih radijskih postaj Slovenije
SOBOTA, 16. februarja
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Norodno-zabovna
melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45
Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.40 Tečajnica,
8.00 Porodla, 8.45 Jack pot, 9.30 V vrtec no obisk, 10.00
Novice, 11.00 Novice, 11.10 Znanci pred mikrofonom, 12.00
Novice, 14.00 Regijske novice, 14.30 izbiramo melodijo po-
poldneva, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi Ra-
Slo, 16.15 ŠKL, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 19.00 Novke,
19.10 Večerni progrom, 23.15 Oddaja Živimo lepo s Sašo
Einsidler, 24.00 SNOP - skupni nočni program lokalnih in
regionalnih radijskih postaj Slovenije
NEDEUA, 17. februarja
5.00 Začetek jutranjega progroma, 5.30 Narodno-zabavno
melodijo tedna, 5.50 Poroalo AMZS, 6.00 Porodlo OKC, 6.45
Horoskop, 7.00 2. jutranjo kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45
Jock pot, 9.15 Luč sveti v temi, 10.00 Novice, 11.10 Domačih 5,
12.00 Novice, 13.00 Čestitke in pozdravi, 20.00 Glasbo iz
studia Radia Celje, 24.00 SNOP - skupni nočni program
lokalnih in regionalnih radijskih postaj Slovenije
PONEDEUEK, 18. februarja
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodno-zabavna
melodija tedna, 5.50 Porodlo AMZS, 6.00 Porodlo OKC, 6.45
Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.40 Tečajnica, 8.00
Porodla, 8.25 Porodlo PU Celje, 8.45 Jack pot, 9.10 Ponedeljkovo
športno dopoldne, 10.00 Novice, 11.00 Novice, 12.00 Novice,
12.15 Bingo jock, 13.15 Bingo jack, 14.00 Utrip s Celjskega,
15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00
Kronika, 18.00 Vaše najljubše, 19.00 Novice, 19.10 Večerni
program, 19.15 Vrtiljak polk in volclcov, 24.00 SNOP - skupni
nočni program lokalnih in regionalnih radijskih postaj Sloveni-
je
TOREK, 19. februarja
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodno-zabavno
melodija tedna, 5.50 Porodlo AMZS, 6.00 Porodlo OKC, 6.45
Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.40 Tečajnica,
8.00 Porodla, 8.25 Porodlo PU Celje, 8.45 Jack pot, 10.00
Novice, 10.15 Iz županove pisarne (oddajo vsakih 14 dni),
11.00 Novice, 12.00 Novice, 12.10 Fidiform, zdravstvena od-
dajo, 14.00 Utrip s Celjskega, 15.00 Šport danes, 15.30
Dogodki in odmevi RoSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot,
19.00 Novice, 19.10 Večerni program, 19.30 Rodi ste jih
poslušali, 21.00 Biti ali ne biti (nagradni kviz), 23.00 Soute
surmadi, 24.00 SNOP - skupni nočni program lokalnih in
regionalnih radijskih postaj Slovenije
SREDA, 20. februarja
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodno-zabavno
melodija tedna, 5.50 Porodlo AMZS, 6.00 Porodlo OKC, 6.45
Horoskop, 7.00 2. jutranjo kronika RaSlo, 7.40 Tečojnico,
8.00 Poročila, 8.25 Porodlo PU Celje, 8.45 Jack pot, 10.00
Novice, 11.00 Novice, 11.15 Zeleni val, 12.00 Novice, 13.30 Mali
0,14.00 Utrip s Celjskega, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki
in odmevi RoSlo, 17.00 Kroniko, 17.45 Jock pot, 18.00 Full
cool, 19.00 Novice, 19.10 Večerni program, 19.20 Pop čvek,
21.00 Biti ali ne biti (nagradni kviz), 23.00 Dobra Godbo,
24.00 SNOP - skupni nočni program lokalnih in regionalnih
radijskih postaj Slovenije
32
^ banka celje Vsak dan z va^
TV VODIC
banka celje Vsak dan z vami!
TV VODIC
33
34
TV VODIC
^ banka celje Vsak dan z va,^
NASVETI
35
KMETIJSKO SVETOVANJE
Dopolnilne
d^aiinosti
|na kmetijah
o razvoju dopolnilnih de-
Iraosti v Sloveniji govo-
Ino že nekaj let. Razdrob-
jenost in majhnost sloven-
^ kmetij, težavni pogo-
za kmetijsko pridelavo,
leanesljiv kmetijski trg in
tajhne možnosti za zapo-
■ev izven kmetijstva na-
Kujejo razvoj novih dejav-
Bsti, ki bi pripomogle k pre-
ivetju ljudi na podeželju,
'zadnjem času se je po-
^je dopolnilnih dejavno-
pzačelo urejati tudi po za-
ionodajni plati. Zakonu o
netijstvu, ki definira do-
ttlnilne dejavnosti, so se
lanskem letu pridružili še
Iredpisi, ki natančneje opre-
Idjujejo vrste, obseg, po-
Pje in način priglasitve do-
•olnilnih dejavnosti.
Dopolnilne dejavnosti na
Hetijah, ki z obstoječo proi-
*odnjo ne dosegajo zadovo-
'vega dohodka, pomagajo
^otoviti dodaten dohodek,
ničemer izkoristimo razpo-
'žljiva znanja in spretnosti
naravne pogoje, pro-
lore, kmetijske pridelke in
^zdne sortimente ter razpo-
'žljivo opremo in stroje.
Zakon o kmetijstvu (Urad-
^ list RS št. 54/00) dopol-
dne dejavnosti na kmetiji
•Predeljuje kot dejavnosti, po-
"^zane s kmetijstvom oziro-
gozdarstvom, ki se oprav-
ijo na kmetiji in omogoča-
boljšo rabo njenih proi-
"odnih zmogljivosti ter de-
''^e sile družinskih članov.
Od peke
kruha do
(Pridobivanja
energije
turistični dejavnosti, v Slo-
^l^iji trenutno najbolj raz-
dopolnilni dejavnosti, se
bodo pridružile številne dru-
ge. V lanskem letu sprejeta
Uredba o vrsti, obsegu in po-
gojih za opravljanje dopol-
nilnih dejavnosti na kmetiji
(Uradni list RS ?t.46/01) opre-
deljuje vrste dopolnilnih de-
javnosti in navaja, da lahko
kmet kot svojo dopolnilno
dejavnost opravlja: predela-
vo, obdelavo, dodelavo kme-
tijskih pridelkov in gozdnih
sortimentov, zamrzovanje in
pakiranje kmetijskih pridel-
kov, nabiranje, predelavo in
prodajo gozdnih gozdnih sa-
dežev in zelišč, prodajo pred-
pisano označenih pridelkov
in izdelkov okoliških kme-
tij na kmetiji, dejavnost, po-
vezano s tradicionalnimi zna-
nji na kmetiji (na primer: og-
larstvo, tradicionalno krovs-
tvo s slamo, skodlami in s
skriljem, peka v kmečki pe-
či, izdelava drobnih galante-
rijskih izdelkov iz lesa, et-
nološko zbirke in etnološka
dejavnost), pridobivanje in
prodajo energije iz biomase,
pridobivanje in prodajo ener-
gije iz vodnih, vetrnih in dru-
gih virov, storitve delovne sile
s kmetij, ki so povezane z zna-
nji iz kmetijstva in gozdars-
tva, drugo izobraževanje na
kmetijah, povezano z dejav-
nostjo na kmetiji, vrtnarstvo,
čebelarstvo, perutninarstvo,
ribogojstvo, gobarstvo, zeliš-
čarstvo, sodelovanje v pride-
lavi in dodelavi semena in sa-
dik, drevesničarstvo, trsni-
čarstvo, reja divjadi, zbira-
nje in kompostiranje odpad-
nih organskih snovi.
Za vse dopolnilne dejav-
nosti velja, da dohodek iz te
dejavnosti na polnoletnega
družinskega člana ne sme
presegati 1,5 povprečne pla-
če na zaposlenega v Repub-
liki Sloveniji v preteklem le-
tu, v območjih z omejenimi
možnostmi za kmetijstvo
(navedena so v 29. členu Za-
kona o kmetijstvu. Uradni
list RS št. 54/ 2000) pa ne
sme presegati treh povpreč-
nih plač na zaposlenega v Re-
publiki Sloveniji v preteklem
letu.
Podrobnejše informacije
o dopolnilnih dejavnosti na
kmetiji je mogoče dobiti na
kmetijsko svetovalni služ-
bi.
Pri večini dejavnosti je do-
ločen tudi dovoljeni fizični
obseg, v katerem se lahko
opravlja dejavnost kot do-
polnilna dejavnost na kme-
tiji oz.je določen delež za-
gotavljanja lastne surovine.
Tako je pri predelavi, obde-
lavi in dodelavi kmetijskih
pridelkov in gozdnih sorti-
mentov potrebno zagotovi-
ti najmanj 50 odstotkov last-
ne surovine, v primeru iz-
pada letine pa najmanj 20
odstotkov. Če kmet prodaja
pridelke in izdelke z okoliš-
kih kmetij, lahko le-ti pred-
stavljajo največ 50 odstot-
kov vrednosti lastnih pridel-
kov in izdelkov. Predelava
mleka kot dopolnilna dejav-
nost na kmetiji je omejena
s 600 litri mleka dnevno, pre-
delava mesa pa z največ 50
glav velike živine letno. Pri
peki kruha, ki jo izvajamo
na tradicionalni način v kru-
šni peči in priglasimo kot do-
polnilno dejavnost, poveza-
no s tradicionalnimi znanji
na kmetiji, lahko v okviru
dopolnilne dejavnosti speče-
mo največ 250 kg kruha te-
densko. Ogrevanje z bioma-
so lahko obsega največ 500
KW nazivne moči, zagoto-
viti moramo najmanj 20 od-
stotkov lastne surovine, iz-
koriščanje vodnih, vetrnih in
drugih obnovljivih virov
energije je v okviru dopol-
nilne dejavnosti mogoče do
nazivne moči največ 500 KW.
Storitve s kmetijsko in goz-
darsko mehanizacijo so v ok-
viru dopolnilne dejavnosti
omejene s 500, storitve z de-
lovno silo pa s 600 urami let-
no. Turistična dejavnost lah-
ko obsega največ 60 sede-
žev na izletniških kmetijah
in vinotočih ter 10 sob in do-
datna skupna ležišča na kme-
tijah z nastanitvijo.
Nosilec dopolnilne dejav-
nosti na kmetiji je fizična ose-
ba, ki se za svoj račun ukvar-
ja s kmetijsko dejavnostjo,
pri čemer ni nujno, da je tu-
di lastnik kmetije. Lahko je
solastnik, zakupnik, družin-
ski član ali drugačen uporab-
nik kmetije. Nosilec dopol-
nilne dejavnosti mora biti us-
trezno usposobljen. Za ustrez-
no usposobljenost se šteje: us-
posobljenost za opravljanje
kmetijske dejavnosti in za
opravljanje dopolnilne dejav-
nosti.
Če že
opravljate
dopolnilno
dejavnost
Pravilnik o spremembah
in dopolnitvah pravilnika o
vsebini vloge za izdajo do-
voljenja za opravljanje do-
polnilne dejavnosti na kme-
tiji (Uradni list RS, št.88/
01), ki je bil objavljen 9. no-
vembra lani, določa, da mo-
rajo tudi kmetje, ki so do-
polnilno dejavnost na kme-
tiji opravljali in priglasili že
pred uveljavitvijo pravilni-
ka, vložiti vlogo za izdajo do-
voljenja za opravljanje do-
polnilne dejavnosti na kme-
tiji. Vsebina vloge je pred-
pisana in jo dobijo in odda-
jo na upravni enoti. Zadnji
rok za oddajo vloge je 20.
maj 2002. Poleg vloge mo-
rajo oddati potrdilo oziro-
ma dovoljenje za opravlja-
nje dopolnilne dejavnosti,
posameznih dokazil, kot
npr. potrdilo o izobrazbi,
uporabno dovoljenje..., pa
tem kmetom ni potrebno pri-
ložiti.
JOŽICA KRAŠOVEC
KGZS, KGZ Celje
Kmetijska
svetovalna služba
Izpostava Laško
Krovstvo s slamo je tudi lahko dopolnilna dejavnost.
MOJA POKOJNINA
Odgovori o
upokojevanju
Rodila sem se 30. H. 1954,
službo sem nastopila 2. 12.
1970 - torej dve leti pred 18.
letom starosti. Od 11.9.2001
delam zaradi bolezni skraj-
šan delovni čas - 4 ure do
11. 3. 2003. Če se mi bo sta-
nje popravilo, bom po tem
datumu delala zopet polni
delovni čas. Rodila sem dva
otroka. Zanima me, kdaj se
bom lahko upokojila.
Večina zavarovancev (bodo-
čih upokojencev) se odloča
uveljaviti pravico do starost-
ne pokojnine, takoj ko izpol-
nijo prvi pogoj upokojitve. Res
je, da je veljavna zakonodaja
s področja pokojninskega in
invalidskega zavarovanja po-
goje upokojitve nekoliko za-
pletla, ker na zavarovani pri-
mer ne vplivata več samo sta-
rost in pokojninska doba, mar-
več je tu prisotnih cela vrsta
drugih dejavnikov, ki lahko
vplivajo na določitev datuma
upokojitve (zaposlitev pred
18. letom starosti, število
otrok, doba s povečanjem...).
Redki so posamezniki, ki
se jim kljub vsemu zastavlja
vprašanje, ali je smiselno ta-
koj ob izpolnitvi pogojev za
upokojitev izkoristiti možnost
uveljavitve pravice do starost-
ne pokojnine, ali je morda bo-
lje ob že izpolnjenih pogojih
še ostati v zavarovanju in ka-
sneje iztržiti ugodnejšo odme-
ro pokojnine.
Starostna pokojnina se od-
meri od pokojninske osnove v
odstotkih, določenih odvisno
od pokojninske dobe. Čim dalj-
ša je pokojninska doba zava-
rovanca, tem višji je pravilo-
ma odstotek za odmero pokoj-
nine in posledično tudi pokoj-
nina. Na ta način se v pokoj-
ninsko zavarovanje posredno
odraža zavarovalni princip, po
katerem pripadala zavarovan-
cu za daljše obdobje dela in dalj-
še obdobje plačevanja prispev-
kov ustrezno višja pokojnina.
Ob tem pa je potrebno vedeti,
da se odmerni odstotek zviša
za vsakih polnih šest mesecev
pokojninske dobe.
V pismu ste zapisali, da tre-
nutno delate le s polovičnim
delovnim časom zaradi bolez-
ni. Obdobje polovične zapo-
slitve se vam v pokojninsko
dobo šteje, kot da bi bili za-
posleni polni delovni čas, če
vas je tako ocenila zdravniš-
ka komisija. V primeru, da
ste se sami odločili, da delate
polovični delovni čas in ste
temu ustrezno tudi prijavlje-
ni v zavarovanje s polovičnim
delovnim časom, se vam ob-
dobje šteje v pokojninsko do-
bo le polovično, razen če za
drugo polovico delovnega ča-
sa niste zavarovani na kakšni
drugi podlagi.
Nov zakon o pokojnin-
skem in invalidskem zava-
rovanju, ki velja od 1. ja-
nuarja 2000, je prinesel v
slovenski pokojninski si-
stem veliko sprememb. Če-
prav se bodo določila zako-
na uveljavljala postopoma
v naslednjih desetih letih,
marsikoga že sedaj zanima,
kdaj se bo lahko upokojil.
Na vaša vprašanja zato od-
govarja Peter Šalej, vodja
oddelka za pokojninsko in
invalidsko zavarovanje pri
celjski enoti ZPIZ.
Ob predpostavljanju, da se
vam obdobje od 11. 9. 2001
do 11. 4. 2003 šteje v pokoj-
ninsko dobo kot polni delov-
ni čas, bi se lahko predvido-
ma po podatkih, ki ste jih na-
vedli v pismu, upokojili no-
vembra leta 2008, seveda če
boste do takrat ves čas zapo-
sleni oz. zavarovani. V kole-
darskem letu 2008 se bo za
žensko zahtevala starost 56
let, vaša starostna meja pa se
bi lahko takrat znižala iz na-
slova skrbi za otroke (za 11
mesecev in 8 dni) ter iz na-
slova zaposlitve pred 18. le-
tom starosti (za 1 leto 1 me-
sec in 14 dni). Ob prvi mož-
nosti upokojitve bi imeli 37
let, 11 mesecev in 7 dni po-
kojninske dobe in pokojnina
se bi odmerila predvidoma v
višini 85,75 odstotkov pokoj-
ninske osnove. V kolikor se
bi odločili ostati v zavarova-
nju še slab mesec dlje, tako
da bi dopolnili polnih 38 let
pokojninske dobe, bi se sicer
lahko upokojili šele decem-
bra 2008, vendar bi se vaša
pokojnina odmerila v višini
86,50 odstotka pokojninske
osnove, kar bi pomenilo, da
se vam bi izplačevala ugod-
nejša, višja pokojnina.
Št. 7-14. februar 2002
36
ZA AVTOMOBILISTE
_
Porsche na Wall Streetu?
Nemški Porsche v zadnjih
letih prodaja, posluje in nas-
ploh živi dobro, že kar iz-
jemno uspešno. Pred časom
pa so Porschejeve delnice
oziroma podjetje izključili
iz nemškega indeksa sred-
nje velikih podjetij MDAX.
Razlog je bil preprost -
Porsche ni želel vsake tri me-
sece, tako kot so velevala pra-
vila, objavljati svojega po-
slovnega poročila. V tovarni
so namreč menili, da te šte-
vilke kljub vsemu ne pome-
nijo veliko. Sedaj pa pri
Porscheju razmišljajo, da bi
se pojavili na newyorški bor-
zi, ki je seveda najpomem-
bnejša in kjer zahtevajo ob-
javljanja poslovnih poročil
vsake tri mesece.
Sicer pa je tovarna šport-
nih avtomobilov v prvi polo-
vici finančnega leta 2001/
2002 čisti dobiček povečala
za 27 odstotkov na skupaj 88
milijonov evrov. V tem času
so prodali 23.370 avtomobi-
lov, kar je bilo za skromnih
0,7 odstotka več. Ob vsem tem
je treba povedati, da je šel bo-
lje v promet dražji, sicer pa
legendarni model 911 (za 15
odstotkov več, 13 .000 vozil),
medtem ko je prodaja cenej-
šega in manjšega boxsterja
padla za 13,4 odstotka.
Legendarni porsche 911, v enem letu so prodali 13 tisoč modelov.
Da vam bo še naprej
toplo pri srcu...
Rover odslej z MG FT
Pri nas je Roverjev roadster MGF avto, ki so si ga o,
slili razmeroma redki ljubitelji tovrstnih avtomobilom
roverjev nasploh.
Tovarna pa bo avto nekoliko prenovila, med drugim se
po novem imenoval MG TF. Pri prenovljenem roadsi?
najprej padejo v oči prednje luči, ki so sedaj pod enoti
gladkim steklom, avto pa je tudi nekoliko nižji. Tovarna
ponudila štiri izvedenke, vsaj v Nemčiji pa naj bi osnoi
različica stala nekako 21 tisoč evrov. Kako je z Roverjem
zato tudi z MG FT pri nas, je ta hip zelo težko ugotoviti.
Rodil se je novi E
Mercedes Benz je sedanje-
ga mercedesa E postavil na
ogled in cesto leta 1995. Te-
daj je z zunanjo podobo ozi-
roma s prednjim delom s pa-
roma ovalnih luči povzro-
čil pravo senzacijo, saj je s
tem odstopil od pravila, da
je oblikovanje pri Mercedes
Benzu vedno zadržano. Se-
daj tovarna postavlja pred-
vsem na ogled (na ceste še
nekoliko kasneje) novo iz-
vedenko tega avtomobila.
Navzven in na prvi pogled
se novi E ni veliko spreme-
nil, čeprav se zdi, da bolj pov-
zema podobo mercedesa S,
kar morda še najbolj velja za
zadek. Na prednjem delu sta
znova para ovalnih luči, mor-
da še najbolj pade v oči stre-
ha, ki je nekako kupejevska.
Dolžinsko se nova izveden-
ka od sedanjega mercedesa
E ne razlikuje, je pa avto viš-
ji, širši, tudi z večjo medo-
sno razdaljo (285 centime-
trov). Za začetek bodo po-
nudili štiri motorne izveden-
ke, tri bencinske in eno tur-
bodizelsko. Osnovna različi-
ca bo E 240, ki ga poganja
(ali ga bo) šestvaljnik s 177
KM. Sledi E 320, kjer za po-
gon znova skrbi šestvaljnik,
vendar z 224 KM. Najmoč-
nejša in seveda tudi najdraž-
ja (čeprav cene še niso zna-
ne) bo varianta E 500, kjer
se bo v nosu vrtel osemvalj-
nik s 306 KM. V ponudbi bo
tudi 220 CDl, se pravi dizel-
ski agregat s 150 KM in za-
povedano varčnostjo pri po-
rabi goriva. Menjalnika bo-
sta ročni šeststopenjski ozi-
roma petstopenjska avtoma-
tika, pogonska zasnova je nes-
premenjena (se pravi motor
spredaj, pogon zadaj). Nekaj
kasneje se bodo na trgu po-
javile še nove motorne varian-
te, recimo E 200 kompres-
sor, E 55 AMG, pa 320 CDl
ipd. Pri nas naj bi se prvi mer-
cedesi nove izdaje pojavih
sredi marca; cene naj bi bile
nekaj višje, vendar naj bi bi-
li tudi avtomobih bolje
opremljeni. Sicer pa v tovar-
ni računajo, da naj bi v letu
dni prodali do 200 tisoč no-
vih mercedesev E, za katere-
ga razvoj so potrebovali 48
mesecev in porabili kar dve
milijardi evrov.
Novi mercedes E razreda.
Prihaja mercedes S 210 evolutioi
Mercedes Benz predstav-
lja novo in s tem najzmog-
Ijivejšo izvedenko svojega
najmanjšega modela, to je
mercedesa A (če izpustimo
smarta, ki pa ga pri Merce-
des Benzu razumejo neko-
liko drugače).
A 210 evolution so za po-
gon namenili štirivaljnik z
gibno prostornino 2,1-litra s
140 KM pri 5500 vrtljajih v
minuti in največjim navorom
205 Nm pri 4000 vrtljajih v
minuti. S tem motorjem zmo-
re mali A največ 203 km/h
in do 100 km/h pospeši v 8,2
sekunde, kar seveda dokazu-
je, da je avto razmeroma hi-
ter in živahen. Seveda se naj-
močnejša oziroma najzmog-
Ijivejša izvedenka mercede-
sa A od drugih variant ra
kuje tudi navzven, saj ima
palčna kolesna platišča,]
koliko drugačno masko, vf
prednji spojler, izpušni
stem je zmogljivejši, ob vs(
drugem pa so nekoliko sp
menili tudi notranjost. Q
A 210 evolution še ni znai
je pa razumljivo, da bo vvi
ponudbi najdražji.
A 210 evolution je najzmogljivejša izvedenka najmanjšega mercedes benza.
^BAVTOMOBIUSTE
37
Nova sedmica na trgu
po vseh zapletih z nek-
Mjim zastopnikom tovar-
pBMW pri nas je sedaj že
da je novi zastopnik,
jbljansko podjetje Avto
l^tiv, začelo dovolj resno
Ijlati. Pred nedavnim je ta-
0 stekla prodaja novega
serije 7.
O avtomobilu smo že veli-
j pisali, pri Avto Aktivu pa
^jo, da se jim bo letos po-
ječilo prodati kakšnih 50
^mic, v vsem letu pa prib-
800 avtomobilov in še
gO motociklov. Nova sed-
pjca je na voljo v dveh mo-
prnih variantah, in sicer kot
i35i in 745i. V obeh prime-
jli se v nosu vrti osemvalj-
pri čemer prvi ponuja
i[i gibni prostornini 3,6-li-
0 272 KM, drugi pa iztisne
z4,4 litra 333 KM. Nova sed-
pica je ob tem tudi nabita z
fsakovrstno elektroniko. To-
(arna je posebej ponosna na
Drive. Gre za sistem, ki ima
(odvisno od opreme oziro-
ma denarja, ki ga odšteteje
jaavto) lahko tudi devet funk-
ij (TV sprejemnik, naviga-
;ija, računalnik ipd.) in naj
)i predstavljal tisto, kar naj
agotovi novemu velikemu
BMW prednost pred konku-
renco. Kasneje se bodo seve-
da pojavile tudi druge mo-
torne različice, recimo 760i,
ki ga bo poganjal bencinski
dvanajstvaljnik, pa tudi dve
varianti z dizelskim agrega-
tom.
BMW serije 7 ima tudi elek-
tronsko krmiljeno podvozje,
ki skrbi predvsem za to, da
se avtomobil v ovinku kar naj-
manj nagiba, kar seveda pri-
pomore k boljšim voznim
lastnostim. Znani sta tudi ce-
ni za obe varianti, saj hočejo
za 735i dobrih 16, za 745i
pa več kot 20 milijonov to-
larjev. No, videti je tudi, da
se je zgodba z nekdanjim za-
stopnikom, ljubljanskim
Tehnounionom Avto, do-
končno razpletla. Slednji bi
moral dobaviti še nekaj av-
tomobilov, vendar tega ne bo
zmogel. Zato BMW predla-
ga, naj vplačila vrnejo.
Beemwejeva sedmica je že naprodaj.
Aci avto in Hanicoolc
Celjsko podjetje Aci avto d.o.o. je poleg tega, da je
pooblaščeni prodajalec vozil Daewoo motor, postalo tudi
generalni uvoznik pnevmatik Hankook za celotno Slo-
venijo ter nekatere države bivše Jugoslavije.
Korejsko podjetje Hankook sodi v sam vrh proizvajal-
cev gum, saj je bilo z lanskoletno 40-milijonsko proizvodnjo
uvrščeno na sedmo mesto svetovnih proizvajalcev gum. S
programom Hankook je Aci avto pričel poslovati že sko-
raj sredi lanske sezone, vendar je kljub temu dosegel letni
plan v osmih mesecih ter zgradil celotno prodajno mrežo.
Tako se je Aci avto uvrstil med podjetja, ki so prejela sre-
brno plaketo za uspešno poslovanje na področju progra-
ma Hankook.
Januar nekaj boljši
S kar precejšnjo nestrp-
nostjo so slovenski trgovci
pričakovali januarske po-
datke o prodaji novih av-
tomobilov. V letošnjem pr-
vem mesecu se je za nova
vozila odločilo 4282 kup-
cev, kar je bilo za pičlih
0,9 odstotka več kot ja-
nuarja lani.
To je prvi pozitivni pre-
mik po letu 1998, hkrati pa
potrjuje napoved, po kate-
ri naj bi bila letošnja pro-
daja približno enaka lan-
ski; kaj več naj bi bilo mo-
goče pričakovati šele pri-
hodnje leto. Očitno je tu-
di, da je šlo januarja naj-
bolje francoskim avtomo-
bilskim hišam, vsaj če gle-
damo odstotke. Tako je
Peugeot prodal 576 avto-
mobilov, kar je bilo za 56,5
odstotka več kot januarja
lani. Seveda je številčni ozi-
roma količinski prvak Re-
nault s prodajo 1145 avto-
mobilov, pri čemer je bilo
to povečanje 31,2 odstotno.
Skupina Volkswagen je
prodala 473 avtomobilov
ali za 1,1 odstotka več. Med
tistimi, ki so obseg poslov
povečali, so bili še Seat
(plus 14 odstotkov), pa
Hyundai (za 20 odstotkov
več). Precej ali veliko je
padla Škoda (minus 44 od-
stotkov), Fordova prodaja
je bila manjša za več kot
20 odstotkov ipd.
Po svoje je zanimiva les-
tvica najbolje prodajanih
vozil. Seveda je bil znova
prvi renault clio (582), na
drugo mesto se je uvrstil fiat
punto (319 vozil), tretje in
četrto mesto pa je pripad-
lo peugeotu 206 (288) in
peugeotu 307 (240). Sled-
nji je izjemno uspešen, še
posebej, če upoštevamo
primerjavo december
2001/januar 2002. Decem-
bra lani so namreč prodali
80 vozil, letos januarja pa
že zapisanih 240 in vse ka-
že, da bo šlo tudi v prihod-
njih mesecih zgolj navzgor.
38
GLASBA
Novi beograjsici
organsici optimizem
Momčilo Bajagič Bajaga ostaja zvest samemu sebi
v osemdesetih je v državi,
ki je nezadržno drsela v pre-
pad propada, dosegel status
glasbenega superzvezdnika
in se vpisal na listo večnih.
Njegova glasba je preživela
stresen začetek zadnjega de-
setletja v minulem tisočlet-
ju, razpet med varno tujino
in histerično domovino ga je
preživel tudi sam. In ves ta
čas ustvarjal glasbo, s kate-
ro je postal nesmrten - ne-
pretenciozen in duhovit pop.
Ttidi v novem tisočletju, z no-
vo ploščo Zmaj od Nočaja.
Kako sami opredelite glas-
bo na vaši zadnji plošči?
Zvok albuma je še vedno Ba-
jaga i instruktori, vendar v le-
tu 2001. Združili smo različ-
ne glasbene smeri in v njih vme-
šali pravo fuzijo različnih sti-
lov. Temu pravim novi beograj-
ski organski optimizem. Kaj
pomeni novi beograjski, je ja-
sno, organski je glasbeni po-
jem in pomeni, da smo - ra-
zen računalnika - uporabili vr-
sto inštrumentov in jih odigrali
v živo, optimizem pa po mo-
jem v neomejenih količinah
kipi iz plošče, kljub predelavi
skupine Clash. Tipičen beo-
grajski rokenrol.
Ko smo ravno pri Clashih,
zakaj ravno oni in pesem
Should I Stay Or Should I Go?
Clashe imam zelo rad, pe-
sem ima zelo dobro melodijo
in kitarski del, vendar je bis-
tvo drugje. Pri Clashih gre za
ljubezensko pesem, spraševa-
nje, ali naj odide k dekletu, ki
jo ljubi, ali naj ostane. V Srbi-
ji smo zadnjih deset let vedno
živeli v dilemi, ali naj ostane-
mo ali odidemo v tujino. Za-
to se mi je zdelo zanimivo, da
clashevsko ljubezensko sa-
moizpraševanje predelam v ek-
sistencialno pesem. Pri njej je
v ospredju besedilo, ne glas-
ba.
Nalepili so vam oznako
mojster duhovitih {X)p pesmi,
vaša besedila pa so bil zmer-
ja igriva in na videz lahkot-
na. So zavestno narejena na
ta način?
Mislim, da je tudi novi al-
bum dokaj duhovit, na nek
način vsebuj duh Pozitivne
geografije (prvenca skupine,
op. p.). V principu nisem de-
presivna oseba, zato tudi verzi
niso drugačni. Pravzaprav te-
ga niti ne počnem zavestno,
preprosto pišem na svoj na-
čin, imam stil, ki sem ga izob-
likoval z leti in tako plavam
v svojem zalivu. Recimo,
med pisanjem besedil za nov
album so se mi besede usi-
pale, tako da sem imel cel
kup različic vsake pesmi. Na
snemanjih velikokrat ugoto-
vim, da bi lahko nekaj pove-
dal drugače, ali pa odpel dru-
gače, včasih v zadnjem tre-
nutku. Ne vem, teksti so se
mi zmeraj zdeli zelo pomem-
bni. Ljudje pričakujejo, da
bodo dobri,- aktualni in an-
gažirani. Tako se najraje izra-
žam.
Koliko pa je po vseh teh
letih še ostalo kreativnega na-
boja za pisanje?
Rad pišem pesmi in rad
igram, še vedno, hvala bogu.
Če tega ne bi imel rad, bi se
ukvarjal s čim drugim in ves
ta čas, ki sem ga namenil glas-
bi, porabil za kaj drugega. Ver-
jetno bi odprl kiosk in proda-
jal cigarete... Ko počneš nekaj,
kar imaš rad, je vedno dovolj
energije za kreativnost.
Kako pa na vas vpliva raz-
cvet techno kulture in vse bolj
razširjena elektronska ple-
sna glasba?
Gre za alternativen tok, s
katerim se ukvarjajo pred-
vsem mladci pri 18 ali 20 le-
tih. Razumem ga in celo lah-
ko poslušam, vendar to ni moja
glasba. Zato od mene ne mo-
rete pričakovati, da bom ne-
kakšen vodnik mladih gene-
racij, posebej ne v novih glas-
benih tokovih. Mi smo ma-
nistream band, poleg tega sem
star 41, pri teh letih pa res ni-
mam ambicij, da bi se šel al-
ternativca. Naša glasba je ma-
lo trši pop ročk, res pa je, da
smo se trudili, da bi plošča
zvenela, kot da je posneta le-
ta 2001, ne pa pred dvesto le-
ti.
Kaj to pravzaprav pome-
ni?
Dodali smo malo več elek-
tronskih zvokov in računalni-
kov, tehnologija je pač drugač-
na, kot pred desetimi leti. Se-
daj uporabljamo računalnike,
zanke, sample... vendar ne mo-
remo delati takšne glasbe kot
mulci, saj bi bili videti in sli-
šati smešni. Prava stvar je kom-
binacija starega in novega, če-
prav je v osnovi to glasba, ki
jo igramo od nekdaj.
SKO
Bajaga bo oživel dan mla-
dosti in 25. maja nastopil v
ljubljanskih Križankah.
Diskografija:
Pozitivna geografija (PGP RTB, 1984)
Sa druge strane jastuka (PGP RTB, 1985)
Jahači magle (PGP RTB, 1986)
Prodavnica tajni (PGP RTB, 1988)
Neka svemir čuje nemir (PGP RTB, 1989)
Četiri godišnja doba (Diskoton, 1991)
Muzika na struju (Stig, 1993)
Ni na nebu, ni na zemlji (soundtrack) (PGP RTS, 1994)
Od bižuterije do čilibara (Komuna, 1996)
Zmaj od Nočaja (PGP-RTS, 2001)
EKSPRES
EKSPRES
•	Poplavi podelitev glasbe-
nih nagrad - Brit Awards
(20. februar), Grammy (27.
februar), Echo (7. marec) -
se bo ta mesec pridružil še
vodilni angleški glasbeni
magazin New Musial Ex-
press. Nagrade imenovane
Carling bodo razdelih 25.
februarja v Londonu, za svo-
jega najljubšega pa lahko še
vedno glasujete na spletni
strani
nmecarlingawards.com.
•	Na prihajajoči turneji boy-
benda 'N Sync bodo njihovo
občinstvo ogrevali Smash
Mouth in Ginuvvine.
•	MKC Maribor vabi neuve-
ljavljene skupine (ročk,
punk, hard-core, rap, ska...)
iz severovzhodne Slovenije,
da se prijavijo na natečaj za
letošnji Underground festi-
val 2002. Prijave s posnetki
pošljite do 15. aprila na na-
slov: MKC Maribor, Ljubljan-
ska 4, 2000 Maribor.
•	V soboto, 16.2.2002, se
bo v Max klubu v Velenju
(Rdeča dvorana) ob 22.00
prvič v Sloveniji v živo pred-
stavil eden izmed najbolj--
ših producentov eksperi-
mentalne funky deep tech-
house glasbe v Britaniji Pure
Science.
SŠ
Kdo na Evrosong?
Konec tedna bo v znamenju EME 2002
v petek in soboto bo v stu-
diu 1 TV Slovenija EMA
2002. Na petkovem prediz-
boru bomo slišali osemnajst
skladb, deset najboljših pa
se bo uvrstilo v sobotni fi-
nale. Pet pesmi bo napre-
dovalo po telefonskih gla-
sovih, še pet jih bo dodala
strokovna žirija. Voditelji-
ci petkovega predizbora bo-
sta naši najuspešnejši pevki
na Evrosongu Nuša Deren-
da in Darja Švajger.
Vrstni red nastopov so glas-
beniki izžrebali že konec mi-
nulega leta in tako bomo sli-
šali Katrinas, Ireno Vrčkov-
nik, Alenko Šmid - Čeno,
Manco in NORDunk, Moni-
ko Pučelj, Giannija Rijavca,
Sestre, Dejo Mušič, Polono,
Regino, Botre, Damjano Go-
lavšek, Ano Dežman, Aniko,
Karmen Stavec, Andraža Hri-
barja, Rok'n'band in Farao-
ne.
Govoric in stav o zmago-
valcu je veliko. Za glavno fa-
voritko velja Karmen Stavec,
v sam vrh pa postavljajo tudi
Polono in Andraža Hribarja.
Mnogi se sprašujejo ah je
prav, da bomo letos na odru
videli Sestre, slovenske trans-
vestite? Porajajo se vprašanja,
ali sodijo v krog najbolj ka-
kovostnih slovenskih izvajal-
cev ter ali je njihova skladba
in izvedba res tako kakovost-
na, ali pa so jih v ožji izbor
sprejeli le zaradi šova?
O zmagovalcu bodo v so-
botnem večeru odločali te-
levoting, strokovna žirija in
žirija Razvedrilnega progra-
ma TV Slovenija. Gostitelji-
ca sobotnega večera bo Miša
Molk, ki je tudi članica na-
jožjega strokovnega telesa pri
EBU, ki sprejema vse po-
membne odločitve v poveza-
vi s prireditvijo Eurovision
Song Contest. Glasovanja bo
vodil Andrea Flego, fant Tin-
kare Kovač.
Estonka Ines
Na Emi 2002 bo posebna
gostja estonska pop zvezda
Ines, ki je svojo domovino
že zastopala s pesmijo Once
In A Lifetime. Leta 2000 je v
Stockholmu veljala za glav-
no favoritko za zmago, ob kon-
cu glasovanja pa je pristala
na četrtem mestu.
Slovenija bo na Evroson-
gu med štiriindvajsetimi ude-
leženkami nastopila kot 22.
Številka je po besedah Miše
Molk, glede na statistiko iz-
borov za evrovizijsko popev-
ko, zelo ugodna, saj se je v
zadnjih letih izkazalo, da je
nastop med zadnjimi vedno
prednost. Države, ki so lani
zasedle prva tri mesta so na-
stopile prav v zadnji peteri-
ci.
SIMONA BRGLEZ
Karmen Stavec
Momčilo Bajagič Bajaga
St. 7 - 14. februar 2002
Misveti
41
Naborki v
H^ X in I linijah
Prihajajoča moda združuje stare silhuete, linije in poudarke v nova
oblačilna vzdušja
bo pa počasi res že do-
jakrobatskih poplesavanj
^ledenelih pločnikih, čo-
fnja po snežni brozgi in
^ lužah, kajne? Vsaj v
^ se zato sprehodimo po
jocem obsijani poti ali su-
0 mestnem asf^tu!
pa nam bo še lepše oziroma
loino lepše in bolj sveže tu-
pnično počutili, povabimo
fjjoj spomladansko modo.
jbi njeno podobo postavili
[Osvetljen paravan, bi seveda
pili le temne obrise, ki pa
idarle povedo marsikaj o no-
ifflodni silhueti, linijah in
pdarkih. Izmed ključnih
I, ki povezujejo letošnje
(de v retrospektivo značil-
lelementov šestdesetih, se-
Bdesetih in osemdesetih let,
jotovo izstopajo silhuete v
Id črk H, I in X.
% prvi pogled povsem raz-
jiie linije povezuje simpatič-
i,v zadnjih letih skoraj čisto
izabljena rdeča nit; volani
bma naborki. Včasih le ne-
ij milimetrov ozki, komaj
Bzno položeni v diskretne
i)e, drugič široki in bogato
irani, tretjič prosojni, uje-
rasimetrično vezeno čipko.
Viva Espana
ali X!
Modni kreatorji vnašajo v le-
foja pomladno-poletna mod-
itazpoloženja veliko optimiz-
0, strasti in temperamenta,
lo ni nikakršno preseheče
e,če so poiskali enega izmed
fdihov v barvitih, bogato na-
anih oblačilih španskih ple-
Jk.
Linija bolj ali manj poudar-
ramena, denimo z bolerom;
Btkim jopičem, najbolj zna-
ni kot del folklorne oprave
>3nskih bikoborcev. Izposta-
'se ozek pas, od bokov na-
^ pa se oblačilo razširi, bo-
® do kolen ali celo do glež-
|fvin tako ustvarja eno izmed
felj prepoznavnih X-silhuet.
Seveda ne govorimo le o vola-
nastem razkošju, primernem
zgolj za večerne priložnosti ali
sproščeno počitniško podobo,
temveč o povsem vsakdanji,
nosljivi modi, ki je zgolj inspi-
rirana s španskimi etno-ele-
menti. Celo iz denima, ki že
dolgo ni več zgolj sinonim za
mlado poulično modo, se lah-
ko ukroji preprosto zvonasto
ukrojeno krilo!
Romantika
ali H
Prav na vsakem koraku no-
vih modnih idej opazimo is-
kanje navdiha v različnih kul-
turah; od orientalne, ki je kot
eksperimentalni presek vide-
nega od Istanbula do Tibeta,
do inspiracij, ki prinašajo na
modno prizorišče oddaljeni
vonj po umetniško-boem-
skem utripu pariškega Mont-
martra.
Z volani ali brez, linijo H
»preseka« širok pas po vzoru
japonskega obija. Izvimo je dru-
ženje različnih materialov in
stilov. Romantična lahka čip-
ka na dolgem krilu in težak, s
kovinskimi neti preluknjan pas
po vzoru rockovskih zvezd iz
osemdesetih let... Preveč za vaš
običajni način oblačenja? Nič
ne de; moda ima v rokavu še
kopico različnih kompromi-
snih rešitev.
Koža v cvetju
ali I
Linija I. Ravna, morda le
diskretno tajlirana z ozkim
pasom, je kot nalašč za pre-
proste obleke, ukrojene iz
kompaktne tkanine. Še naj-
raje iz lanu, konoplje ali hi-
ta sezone - usnja. Tudi usnje
se letos rado naguba v vola-
ne, rado se tudi poslika s
cvetličnimi vzorci, kakršne
so občudovali že avtentični
otroci cvetja - hipiji v zgod-
njih sedemdesetih letih.
X linija z inspiracijo pri španskih plesalkah.
I kot cvetje na usnju!
Pripravila: VLASTA
CAH-ŽEROVNIK
'Romantika v obliki črke H.
Za elektrotehnike
Takole bom rekel: kadar
sem tukaj pisal o raznih por-
talih, imenikih in novičar-
skih servisih, sem se osre-
dotočal predvsem na splo-
šne kategorije, bolj redko
pa me je zaneslo v kakšne
bolj specializirane vode. Naj
si tokrat še enkrat privoš-
čim tovrsten izpad. Pogle-
dali si bomo stran Noise-
Loop (noiseloop.com), ki je
namenjena izključno ljubi-
teljem elektronske glasbe.
Da bo stvar še bolj specia-
lizirana, ne gre za vsakršno
elektronsko glasbo, kakršne
je dandanšnji vse polno, tem-
več predvsem za njen progre-
sivni, novi in inovativnejši
del. Portalček je sestavljen
dokaj enostavno in pregled-
no, kar je pri takšnih porta-
lih tako ali tako nadvse hva-
levredno. Kaj nam torej po-
nuja?
Kot pravi podnaslov, gre za
novice, recenzije, napovedi
in informacije iz sveta elek-
tronske glasbe. Tisti, ki to sce-
no spremljajo, bodo našli pre-
cej znanih imen, ostalim pa
utegnejo ta ista imena zve-
neti neznano. Pa nič zato,
končno je včasih dobro spoz-
navati nove svetove.
Sicer pa boste našli precej
branja na temo raznih parti-
jev na področju Evrope in še
posebej Združenega kraljes-
tva. Spletišče namreč priha-
ja iz londonskega konca, kot
vse kaže. A naj vas to ne zmoti.
Napovedi raznih koncertnih
in didžejevskih dogodkov se
raztezajo od Moskve do Lon-
dona.
Tu so še recenzije plošč in
koncertov ter intervjuji. Od
bolj zanih sem zasledil ime-
na Goldi, Funki Porcini in Šo-
lar X, najbrž pa mi je, kot
bolj površnemu poznavalcu,
ušlo še katero. Enako velja
za recenzije plošč.
Sam portal deluje na tak
način, da lahko recenzije in
obvestila oddajajo vsi obisko-
valci, jih pa v uredništvu pred
objavo najbrž pregledajo, da
ne bi prihajalo do kakšnih
čudnih pripevkov. Morda bo
to pisanje vzpodbudilo kak-
šnega poznavalca slovenskih
elektrotehničnih glasbeni-
kov, da bo spisal kakšno re-
cenzijo.
Poleg samih napovedih je
na voljo še koledar, kjer lah-
ko ljubitelji elektronske glas-
be najdejo napovedi najbolj
odmevnih dogodkov. In po-
leg obveznih linkov, kjer se
nahaja majhna in izbrana
druščina koristnih povezav iz
sveta glasbe, je to pravzaprav
vse.
Majhno in nepretenciozno
spletišče s specializirano vse-
bino. Brez velikih naslovov
in superzvezd. Morda je šarm
ravno v tem.
Vasja Ocvirk
vasja@slowwwenia.com
Nagradno
vprašanje februarja
Letošnjo modo je navdihnil tudi etno obarvan španski
stil. Njegove značilnosti so:
a)	sofisticirana, sivo-bela, vezena oblačila;
b)	barvite, bogato nabrane, volanaste obleke.
St. 7 - 14. februar 2002
42
MALI OGLASI - INFORMACIJE
43	MALI OGLASI - INFORMACIJE

44
MALI OGLASI - INFORMACIJE
INFORMACIJE
45
46
ZA RAZVEDRILO
INFORMACIJE
47
gledališče
gensko ljudsko gleda-
li Lev pozimi 14. in 15.
^11.30 za abonma Gim-
Lava L in II.; Podna-
jjk 20. 2. ob 16.30 za
jjiia Poslovno-komercial-
pla II. Dnevi komedije:
1 ob 19.30 Stevardese
pjajo, Špas teater Men-
16. 2. ob 19.30 Kar ho-
, f/lGL Ljubljana in 17. 2.
9,30 zaključek s podeli-
I nagrad in predstava Edl-
^Cafe tatra.
uturni center Laško 15.
ri9.30 plesna predstava
^ega teatra Igen iz Celja
fslovom Tri sestre,
im kulture Velenje 14.
za izven in ob 20. uri
jeleni abonma predstava
icija, Cafe teatra iz Ljub-
18. 2. ob 19.30 za beli
5.2. ob 19.30 za rumeni
lališki abonma pa kome-
I Podnajemnik, SLG Ce-
partno v Rožni dolini
],ob 16. uri komedija Žu-
ova Micka, v izvedbi KUD
a Cerkev.
nlturni dom Škofja vas
I ob 19. uri komedija
jna Tomaža Linharta »Žu-
Dva Micka«.
Koncerti
Dadinski center Celje 16.
h 12. uri koncert skupin
Itiball in Burkofsky.
lasbena šola Celje 20. 2.
19.30 koncert tria Apri-
hrodni dom Celje 20. 2.
19. uri večer muzikalov
fest Enda s solisti.
vodnik
Razstave
Muzej noveje zgodovine
v Celju razstava pletenih iz-
delkov iz svežih vrbovih šib
Jožeta Javšnika, do 27. 2.
Osrednja knjižnica Celje
razstava »Narodna čitalnica
v Celju 140 let«, do 29. 3.
Razstavni prostor Gore-
nja Velenje Klavdijo Tutta.
Pokrajinski muzej Celje
etnološka razstava »V podo-
be ujeti indigo«.
Mestna galerija Šoštanj
Jože Svetina, do 1. 3.
Galerija sodobne umet-
nosti Odstrta zavesa, Vlaste
Hegedušič, do 28. 2.
Mladinski center Celje
razstava likovne šole Umbra.
Galerija sodobne umetno-
sti slikarska dela Jane Vizjak.
Zgodovinski arhiv Celje
razstava »Srečanje s celjski-
mi rokodelci«.
Galerija likovnih del mla-
dih na Starem gradu Celje
fotografije Tjaše Volk in Sred-
nje fotografske šole iz Mosk-
ve.
Likovni salon razstava
Out Of The Blue, Tanje La-
žetič in Dejana Habichta.
Galerija Volk Marinka
Kerstein, do 28. 2.; Galerija
Borovo - prodajalna Boža
Gobec, do 27. 2.; hotel Evro-
pa Celje Alica Javšnik, do 28.
2.; Avla Splošne bolnišni-
ce Celje »Svetovni dan bol-
nikov«, do 20. 2.
Stalne
razstave
Muzej novejše zgodovi-
ne Živeti v Celju in Sloven-
ska zobozdravstvena zbirka.
Hermanov brlog »Prometna
pot v Hermanov brlog«. Sta-
ri pisker »Zatirani, a nikdar
poteptani«; atelje Josipa Pe-
likana »Celje, ki ga ni več«.
Delavnice,
seminaiji...
Mladinski center Celje 14.
2. od 16. do 17.30 angleški
tečaj za odrasle, od 16. do
19.30 zabava za valentinovo
in ob 20. uri potopisno pre-
davanje o Indiji in Nepalu, Ber-
narde Barišič; 15. 2. od 17.
do 19. španščina, ob 21. uri
pa Clubbing; 16. 2. od 11. do
14. tečaj fotografije, do 14. do
16. ure španščina, od 16. do
18. novinarska delavnica in
od 16.30 do 18. aerobika; 17.
2. od 12. do 18. ure kratka
predstavitev in turnir v igri s
kartami »Gospodar prstanov«;
18. 2. od 20. do 22. ure tae-
bo; 19. 2.: od 16. do 17.30 te-
čaj italijanščine, od 18. do 20.
računalniška delavnica in od
15.30 naprej plesna šola Po-
wer dancers; 20. 2. od 16. do
17.30 nemščina, od 18. do 20.
računalniška delavnica, od 20.
do 22. ure pa tae-bo.
Ostalo
Zavod za zdravstveno
varstvo Celje 19. 2. ob 18.
uri predavanje o Veliki uha-
rici, Tomaža Miheliča.
Memphis club Celje 14.2.
valentinov večer z gosti:
duom Prim to. 16. 2. pa ku-
banski večer s Bacardi party
s hostesami, latino glasbo...
Hotel Žonta Šentjur 15.
2. ob 19.30 večer z upokoje-
nim dramskim igralcem
Brankom Miklavcem.
Levstikova soba Osrednje
knjižnice Celje 21. 2. ob 18.
uri predstavitev pesniškega al-
manaha z naslovom Naj ti po-
vem.
Knjižnica Rogaška Sla-
tina 14. 2. ob 19. uri potopi-
sno predavanje Martine Bo-
fulin »O Tajvanu«.
Restavracija Jezero Vele-
nje 16. 2. ob 20. uri Valenti-
nov ples.
Restavracija Klub v Ve-
lenju 16. 2. ob 20. uri Va-
lentinov žur Šaleškega štu-
dentskega kluba.
Knjižnica Velenje 14. 2.
ob 18. uri predstavitev knji-
ge Aleksandra Videčnika z na-
slovom Okrogle in malo manj
okrogle iz Mozirja. 15. 2. ob
18. uri pogovor najstnikov o
knjigah. 16. 2. ob 18. uri po-
govor z Galo Rezničenko o
Karmi.
Dom kulture Velenje 20.
2. ob 19. uri predavanje Pa-
vleta Kozjeka Moja plezanja
v Južni Ameriki.
Plesni forum Celje 15. 2.
ob 21. uri Valentin v forumu
za mlade. 16. 2. ob 21. uri pa
Celjski večer z... Celjskim di-
xieland bandom in gostjo ve-
čera.
ZD Celje deluje od 1. 12. 2001 naprej ZASEBNA
JNIČNO PSIHOLOŠKA AMBULANTA s koncesi-
MILAN PUSTINEK, univ. dipl, psih., specialist
inične psihologije. Ordinacija se nahaja v II. nad-
rapju, trakt A (na koncu zobozdravstvenega hodnika).
»lefon (03) 5434-373.
___^
Moj zdravnik 2002
fovi tednik tudi letos sodeluje v akcija Moj zdravnik 2002,
o že nekaj let pripravlja revija Viva. Tudi tokrat bralci in
ilušalci širom Slovenije izbirajo splošnega zdravnika, gi-
Ifologa in pediatra. Glasujete lahko za vse tri ali samo za
iga. Med njimi bodo izbrali zmagovalca akcije Moj zdrav-
• Glasovanje bo trajalo do 21. marca, rezultate bodo raz-
sili 4. aprila 2002.
'lasovalci bodo tudi nagrajeni in sicer bomo vsak teden
fali tistega, ki bo pol leta prejemal revijo Viva, vsi gla-
vici pa bodo vključeni v zaključno žrebanje za 20 prak-
•ih nagrad in tri glavne nagrade, ki jih prispeva Meblo
'.Tapecirano pohištvo, d.o.o., v vrednosti 100 tisoč in
po 75 tisoč tolarjev. Vsak glasovalec lahko za svojega
^Jvnika odda le en glas.
'^^grajenec prejšnjega tedna je Aleš Šanca, Keršetova 4,
ki bo pol leta prejemal revijo Viva.
SVET ZAVODA OSNOVNE SOLE
SLIVNICA PRI CELJU
Gorica 61
3263 Gorica pri Slivnici
razpisuje delovno mesto
RAVNATELJA
Kandidat mora za imenovanje na funkcijo ravnatelja
izpolnjevati splošne zakonske pogoje in posebne po-
goje skladno s 53 in 145.členom Zakona o organiza-
ciji in financiranju vzgoje in izobraževanja - ZOFVI (Ur.
I. št. 12/96, 23/96 in 22/00) ter 43. členom Zako-
na o spremembah in dopolnitvah Zakona o organiza-
ciji in financiranju vzgoje in izobraževanja - ZOFVI-A
(Ur. I. RS št. 64/01). Kandidati morajo imeti pedagoš-
ke, vodstvene, organizacijske in druge sposobnosti
za uspešno vodenje zavoda. Izbrani kandidat bo ime-
novan za dobo 5 let. Predvideni začetek dela bo 1. 9.
2002 oziroma skladno s sklepom o imenovanju oz.
skladno s soglasjem ministra k imenovanju. Pisne prijave
z dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev, dose-
danjih delovnih izkušnjah, kratkim življenjepisom in
programom oz. vizijo razvoja ter dela šole za mandat-
no obdobje pošljite najkasneje do 28. 2. 2002 na
naslov: Svet zavoda Osnovne šole Slivnica pri Celju,
Gorica 61, 3263 Gorica pri Slivnici z oznako »prijava
za razpisa ravnatelja«. Kandidati bodo o izbiri prejeli
pisno obvestilo v zakonitem roku.
PLANINSKI
KOTIČEK
Celjski dom 16. 2. ob 17.
uri predstavitev otroških pust-
nih mask v plesu in glasbi.
Planinsko društvo Zlatar-
ne Celje 16. 2. zimski pohod
na Peco. Odhod bo ob 6. uri
zjutraj s postaje ob Glaziji.
23.2. bo spominski pohod
Franca Štrusa. Odhod z že-
lezniške postaje v Celju bo
ob 6.22.
24.2. pa bo pohod na Čem-
šeniško planino in Krvavico.
Odhod z rednim avtobusom
z nove avtobusne postaje v
Celju bo v nedeljo, 24. fe-
bruarja ob 8.20 z nove avto-
busne postaje v Celju.
Po
Kajuhovih
poteh
Mladi forum ZLSD Šaleš-
ka dolina prireja v sodelo-
vanju z občinskim odborom
ZLSD IV. tradicionalni Ka-
juhov pohod na domačijo
Žlebnik, 17. februarja ob 12.
uri. Na pot se bodo v druž-
bi harmonikarjev. Šaleške
konjenice in učencev OŠ
Karla Destovnika Kajuha od-
pravili izpred domačije Ko-
drun v Lajšah. Ob spome-
niku na domačiji Žlebnik
pripravljajo kratek kultur-
ni program.
KINO
Celjski kinematografi si
pridržujejo pravico do spre-
membe programa.
Union: od 14. do 18. 2. ter
20. 2. ob 17., 19. in 21. uri,
19.	2. pa ob 17. in 19. uri ak-
cijska vojna drama Za sovraž-
nikovo črto. 19. 2. ob 21. uri
predpremiera Igraj svojo igro.
Mali Union: od 14. do 20.
2. ob 16.30 akcijski film Edi-
ni, ob 18. uri romantični tri-
ler Vanilla sky in ob 20.30
erotični triler Izvirni greh.
Metropol: 14. 2. ob 16.30
in 18.30, od 15. do 20. 2. ob
16.30, 18.30 in 20.30 ter 16.
2. ob 10. uri akcijska kome-
dija Ful gas 2. 14. 2. ob 20.30
valentinova predstava - ro-
mantična komedija Kaj žen-
ske ljubijo. 15. in 16. 2. ob
22.30 erotični triler Izvirni
greh.
Kino Žalec 14. in 17. 2. ob
20.	uri romantična komedi-
ja Kaj ženske ljubijo, 15. ob
18. ter 16. 2. ob 18. in 20. uri
akcijska komedija Taxi 2. 15.
2. ob 20. in 17. 2. ob 18. uri
akcijska drama Dan za tre-
ning.
Kino Velenje - velika dvo-
rana: 14. 2. ob 20. uri pre-
miera slovenske drame Ljub-
ljana; od 14. do 20. 2. slo-
venska drama Ljubljana, ak-
cijski triler Ubijte Carterja in
romantični triler Izvirni greh.
Mala dvorana: 17. 2. ob 16.
uri animirani film Atlantis,
18. in 19. 2. ob 19. uri drama
Skupnost; 20. 2. pa premiera
kriminalne komedije Ocean's
Eleven.
Kino Šentjur 17. ob 18. in
18. 2. ob 18.30 romantična
komedija Kaj ženske Ijubi-
jo-
Kino Šmarje 15. 2. ob 20.
in 17 2. ob 18. uri triler Han-
nibal.
Podjetje NT&RC d.o.o.,
direktor: Srečko Šrot.
Poslovni sekretar: Vera Orešnik
Podjetje opravlja časopisno-
založniško, radijsko in
agencijsko-tržno dejavnost.
Naslov:
Prešernova 19, 3000 Celje,
telefon (03) 42 25 100,
fax: (03) 54 41 032,
Novi tednik izhaja vsak četrtek.
Cena izvoda je 350 tolarjev
Naročnine: Majda Klanšek.
Mesečna naročnina je 1200
tolarjev. Za tujino je letna
naročnina 28.800 tolarjev.
Številka žiro računa: 50700-601-
106900. Nenaročenih rokopisov
in fotografij ne vračamo.
Tisk: Delo, d.d., Tiskarsko
središče, Dunajska 5,
direktor: Ivo Oman.
Novi tednik sodi med proizvode,
za katere se plačuje 8,5% davek
na dodano vrednost.
Odgovorna urednica:
Tatjana Cvirn.
Tehnični urednik:
Franjo Bogadi.
Računalniški prelom:
Igor Šarlah.
Oblikovanje: Minja Bajagič.
E-mail uredništva:
tednik@nt-rc.si; E-mail
tehničnega uredništva
tehnika.tednik@nt-rc.si
Odgovorna urednica:
Nataša Leskovšek.
Odgovorna urednica
informativnega programa:
Sergeja Mitič.
Glasbeni urednik:
Stane Špegel.
Vodja tehnike:
Aleksander Matelič.
Telefon studia
(za oddaje v živo):
(03) 49 00 880,
(03) 49 00 881
E-mail: radio@nt-rc.si
Uredništvo: Marjela Agrež,
Milena Brečko-Poklič, Simona
Brglez, Nataša Gerkeš-Lednik,
Janja Intihar, Bojana Jančič,
Brane Jeranko, Gregor Katič,
Sebastijan Kopušar, Mateja
Podjed, Urška Selišnik,
Branko Stamejčič, Ivana.
Stamejčič, Simona Šolinič,
Tone Vrabl.
Tajnica uredništva:
Mojca Marot.
Opravlja trženje oglasnega
prostora v Novem tedniku in
Radiu Celje ter nudi ostale
agencijske storitve.
Vodja Agencije: Vesna Lejič.
Koordinator trženja;
Jože Cerovšek.
Organizacijski vodja:
Franček Pungerčič.
Propaganda: Valter Leben,
Vojko Grabar, Zlatko Bobinac,
Carmen Koprivica, Vesna
Matjašič, Polona Rifelj;
Telefon: (03) 42 25 000
£ax: (03) 54 41 032,
(03) 54 43 511
Sprejem oglasov po elektronski
pošti: agencija@nt-rc.si
Krizni center za mlade
Smo varna hiša na Ipavčevi 8 v Celju, lahko nas pokličeš
na telefon 548-60-70. Imaš problem? Čutiš stisko? Pridi
kadarkoli! Z nami se lahko pogovoriš, dobiš informacije in
bivaš tudi do 21 dni! Ne ostajaj sam! Poišči nas, vrata Kriz-
nega centra so morda vrata iz stiske!
Št. 7-14. februar 2002
m
48
ZANIMIVOSTI
I
Kultura za kulturnike
Plesni forum je kulturni praznik namenil ustvarjalcem
če izhajamo iz dejstva,
da je visak človek umetnik
ali da si to želi postati, po-
tem je bila prireditev za slo-
venski kulturni praznik v
Plesnem forumu edina pra-
va.
Tokrat je bila ta temeljna
človeška lastnost, to je eno
najpomembnejših bistev bi-
vanja, izražena z umetniki s
področja plesa, kar se za Ple-
sni forum seveda najbolj spo-
dobi. Ob tem pa sta bila pro-
stor in vzdušje, v pravi altrui-
stični maniri, namenjena tu-
di predstavitvi glasbenih, gle-
daliških, literarnih in film-
skih ustvarjalcev iz našega
mesta. Zares številni obisko-
valci, med katerimi je bilo
nekaj tako znanih osebno-
sti kot je recimo profesor
Deržek z ženo, Franci Purg
z ženo (oba sta v jutranjih
urah pripravila Celjanom
ulični pravopisni slovensko-
angleški performance) ali
novinarka Violeta Einspieler,
so po komentarjih sodeč uži-
vali v programu, ki bi mu
lahko po lacanovsko ali če
hočete Žižovsko rekli tudi
»reč iz notranjega vesolja«.
Ta reč, kultura, ta ambient,
je bil namreč prizorišče sre-
čanja tistih ljudi v Celju, ki
so del vzroka, zakaj se to-
vrstna človeška dejavnost
sploh dogaja.
In dogajali so se že imeno-
vane Gogine plesalke, kvar-
tet Akord, Bori in Miša Zu-
pančič, igralec David Čeh, tu-
kaj pišoči osebek s predstav-
niki Celjskega literarnega
društva ter samo po imenu
amaterski filmski in gleda-
liški predstavniki. Fantazmat-
sko področje človeške domiš-
ljije je bilo zapolnjeno z dru-
ženjem podobno mislečih
ljudi. Bilo je prijetno, zani-
mivo in primerno dogodku,
ki naj bi zaznamoval trenu-
tek kulture. Zagotovo bi ga
bil vesel tudi pesnik, po ka-
terem je praznik dobil svoje
ime.
ZORAN PEVEC
Foto: GK
Zoran Pevec
Plesalke Plesnega foruma
Kvartet Akord
Tajno društvo BFNM
Na praznično jutro, ko se Slo-
venci namesto rojstva raje spo-
minjamo smrti svojega največ-
jega pesnika, je tajno društvo
BFNM (Brane, Franc, Miha in
Nevenka) v jutro zaoralo s prei-
menovanjem celjskih trgovin,
lokalov in ulic. Lotih so se Pre-
šernove in Stanetove ulice. Tuja
imena so poslovenih, domača
potujčili, vse v duhu bližajoče
se Evropske unije. 49 prevo-
dov je ustvarilo tajno društvo.
Borovo so preimenovali v Ne-
mastno prodajalno, Sisley po-
slovenili v Lej zizo, slaščičar-
no Bakijevič Hasan v Bemy Has-
selnut svveets and pie...
»Z vstopom v EU lahko ob
prostem pretoku blaga in lju-
di pričakujemo internaciona-
lizacijo našega mesta, ki mu
slovenščina ne bo več zadoš-
čala.« Celje bo postalo dvoje-
zično, so preroško napoveda-
li. Tajno društvo je akcijo iz-
vedlo bliskovito, ko se je praz-
nično jutro prebujalo, njihov
prispevek h kulturnemu praz-
niku pa je bil viden še v sobo-
to. Ljudje so se hahljali. Koli-
ko vizionarstva premore tajno
društvo BFNM, pa bomo ob-
čutili kmalu.
NGL
Foto: SHERPA
St. 7 - 14. februar 2002