GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA KOPRSKEGA OKRAJA
KOPER — 29. JANUARJA 1960
it Toštnina plačana v gotovini -ft
LETO IX. — ŠTEV. 5


Z ZAKLJUČNE SEJE OKRAJNEGA SVETA ZA DRUŽBENI PLAN IN FINANCE
S t
Temeljne značilnosti letošnjega predloga za okrajni družbeni plan in proračun: vsestranska in skrbna priprava predloga, ki kaže vse realne možnosti za izpolnitev petletnega plana
v štirih letih
"lili J»
.¿mm


)
Konec minulega tedna je imel okrajni Svet za družbeni plan in finance svojo letošnjo zaključno sejo, ki so ji zaradi važnosti dnevnega reda prisostvovali tudi podpredsednik OLO inž. Peter Aljančič, načelniki okrajnih tajništev in nekateri predsedniki okrajnih svetov. Na seji so obravnavali v zaključni fazi
PRED OBČINSKIMI KONFERENCAMI SZDL
Vsebinska pbdtonntia
V dneh, ki so pred nami, se bodo zvrstile konference Socialistične zveze v vseh sedmih občinah našega okraja. Izvolili bomo nova vodstva in delegate za V. kongres Socialistične zveze delovnega ljudstva Jugoslavije. Kongresno leto samo in politične naloge SZDL za izpolnitev petletnega gospodarskega plana v štirih letih — to so osnovna napotila za delo naše organizacije v |£e77i letu. Vse to pa narekuje voljenim delegatom letošnjih občinskih konferenc, da z odgovornostjo zavestnega graditelja socializma in s tem aktivnega člana naše najštevilnejše politične organizacije prispev-ajo vse, da bo ta javna tribuna naših delovnih l-judi postala še učinkovitejši mo-bilizator in povezovalec vseh naprednih, državljanov za doseganje novih uspehov tako na področju gospodarstva kot tudi v ostalem družbenem in društvenem življenju. Vse širša fronta organizmov, v katerih se udejstvuje vse več državljanov, hkrati pa tudi vse večja decentralizacija sredstev» še posebej zahtevata večjo aktivnost in sistematiko dela samih občinskih političnih vodstev kot tudi stalno aktivnost osnoimih organizacij.
Nadaljnja politika progresivnega nagrajevanja proizvajalcev, tj. nagrajevanja po učinku, je med osnovnimi merili glede skrbi za človelca in za doseganje novih gospodarskih uspehov. V kolikor močneje se proizvajalci zavestno zavzemajo za to pot, v toliko laže in z manjšimi napori jim bo možno realizirati naloge, postavljene -U družbenem planu. Enako je s kmetijskim,i zadrugarmi in kmetijskimi posestvi. Tudi tu imajo svoje proizvodne plane, katerih izpolnitev je izredno važna za vso našo družbeno skupnost. V industrijski kol tudi v kmetijski proizvodnji imajo vse občine okraja lepe možnosti razvoja, seveda pa pri tem tudi velike in odgovorne naloge, ki bodo morale dobiti svoj konkreten odraz že na samih občinskih konferencah SZDL v referatih, razpravah, predvsem pa v sklepih glede nadaljnjih nalog za vseh 53.000 članov Socialistične zveze okraja.
Poleg vseh organov in organizmov delavskega in družbenega samoupravljanja — samostojnost in aktivnost teh organizmov pa je potrebno še nadalje razvijati! — odigravajo važno vlogo v našem družbenem življenju tudi ostale družbene in društvene organizacije. Zaradi njihove prepo-trebne vsebine dela in ker je to za marsikaterega našega člana prva šola, da postane zavestni upravljavec družbenega bogastva, mora Socialistična zveza še naprej razvijati te organizacije k njihovi čimvečji samostojnosti, ki je posebno važna karakteristika na&ega demokratičnega razvoja.
(Nadaljevanje na 2. strani)
predlog okrajnega družbenega plana in proračuna za leto 1960.
Predlog družbenega plana je podal v. d. direktorja okrajnega Zavoda za plan Milan Kerševan, predlog okrajnega proračuna pa načelnik tajništva za družbeni plan in finance Boris Jurca.
Tovariš Kerševan je v uvodu svojega temeljitega referata poudaril, da je predlog okrajnega družbenega plana in proračuna za 1. 1960 vsklajen s predlogi vseh naših občinskih planov ter da je ta predlog vsklajen tudi s predlogi naših gospodarskih organizacij, V enak namen je imelo predsedstvo OLO posebne sestanke s predsedniki občinskih ljudskih odborov našega okraja, prav tako pa so imeli v ta namen svoje posebne seje vsi naši okrajni sveti, vtem ko je končno predlog okrajnega družbenega plana in proračuna za leto 1960 vsklajen z .letošnjim republiškim družbenim planom in proračunom ter z okrajnim perspektivnim planom za leto 1957—1961.
Osnovne značilnosti v predlogu družbenega plana in proračuna OLO Koper za letošnje leto naj bi bile po predlogu referenta v naslednjih postavkah:
—	prva značilnost letošnjega okrajnega plana naj bi bila v tem. da bi osnovne naloge, predvidene s perspektivnim planom na izpolnitev v petih letih, izpolnili že v štirih letih, torej že letos, k'er so za to podane vse realne možnosti;
—	tempo porasta proizvodnje, storitev in blagovnega prometa naj bi v letu 1960 naraščal mnogo hitreje kot do sedaj, saj so tudi za to ustvarjeni vsi pogoji;
—	investicijske naložbe v osnovna sredstva našega okraja naj bi bile letos precej višje od dosedanjih, to pa spričo ustreznih pogojev in skrbi naše skupnosti za razvoj tega področja;
—	vključevanje novih zmogljivosti v obratovanjte naj omogoči nadaljnji porast zaposlenosti, hkrati pa v še večji meri tudi porast produktivnosti dela, ki jo je treba dvigati že pri dosedanjih kapacitetah, saj je prav produktivnost dela osnovni činitelj za povečano osebno potrošnjo zaposlenih ter osnovni činitelj za nadaljnje zviševanje življenjske ravni prebivalstva;
—	letošnji okrajni družbeni plan naj bi posvečal posebno skrb nekaterim malce zaostaja-jočim panogam kot so n. pr. trgo-

mm
v..:./;.. >,<",'>
x-xrafPv
. : •■.'■. ji

vina na drobno, uslužnostna obrt in komunalne storitve;
—	spričo naglega gospodarskega napredka v zadnjih letih naj bi dajal letošnji okrajni družbeni plan tudi precej poudarka strokovnemu izpopolnjevanju obstoječih in šolanju novih kadrov s pomočjo raznovrstnih šol, tečajev in seminarjev ter z organiziranjem posebnih strokovnih centrov;
—	velik poudarek bi moral dati letošnji okrajni družbeni nlan tudi nadaljnji izboljšavi organizacije dela, sodobnejši izpopolnitvi tehnoloških postopkov- in sploh izpopolnitvi poslovanja v našem gospodarstvu, vsekakor pa v vseh smereh poglobiti skrb za boljše delovne pogoje v naših kolektivih in končno naj bi
—	letošnji okrajni družbeni plan v še večji meri računal na mobilizacijo lastnih sredstev, predvsem sredstev gospodarskih
(Nadaljevanje na 3. strani)
ms ■ ■ 'Su -,vv
Utripajoče življenje v novem koprskem tovornem pristanišču poje vsak dan lepše in bolj živahno pesem novega časa, ki z velikimi koraki prinaša vsej naši deželi prelep razcvet in obet neslutenega blagostanja. Na sliki: kot mravlje pridni delavci podjetja »Pristanišče Koper« razkladajo pošiljko D.500 ton sladkorja, ki ga je iz tujine pripeljala turška
ladja »Sadikzade«
VSAK DAN VEČJI PROMET V NOVI KOPRSKI LUKI
Četrtina planiranega prometa v letu 1960 izpolnjena že v mesecu januarju!
V letošnjem januarju je tako zelo narasel promet v novem koprskem pristanišču, v starem potniškem pristanišču Kopra in Piranu, da je podjetje »Pristanišče Koper« pretovorilo v tem času okroglih 30.000 ton blaga! To pa je že četrtina letnega plana 1960 ali nekako polovica vsega lanskega prometa!
Vzrokov za tako nagel porast prometa je več. Dva glavna pa sta vsekakor dejstvi, da je novo koprsko pristanišče že postalo
znano kot solidno pristanišče s hitrim prtetovorom blaga, kvalitetnimi pristaniškimi uslugami in naglim razvozom pošiljk na eni strani, na drugi pa je naše največje jugoslovansko pristanišče preobremenjeno s prometom. Povprečno je bilo v januarju zasidranih pred reškim pristaniščem po 10 do 12 ladij dnevno, okrog 5. januarja pa se jih je tamkaj gnetlo kar 29, ki so čakale na vstop v pristanišče.
Jasno je, da spričo takšnih oko-
REDNA PROGA KOPER—NEW YORK ODPRTA:
led« no prvi vožnji proti New Yorku
Na progi bodo vozile znane trojčice BBB Splošne plovbe (m/l »Bled«, »Bohinj« in »Bovec)
Mlado koprsko pristanišče, ki se je že lani izkazalo z obilnim pomorskim tovornim prometom, je zdaj piranska »Splošna plovba« povezala na pomembno redno in stalno čezoceansko progo Koper-—New York. Progo, ki bo poslej zaznamovana v mednarodnem plovnem redu, so narekovale nekatere odločilne okol-
Januarska slika v koprskem zalivu: medtem ko je z ladjami zasedeno tudi staro potniško pristanišče, ko je k operativni obali novega tovornega pristanišča privezana velika čezoceanka, ki jo ražtovarjajo, pa zunaj v zalivu čakata kar dve velikanki, da prideta na vrsto za vkrcanje ali izkrcanje blaga. Ladja na levi je »Bled«, ena izmed trojčic BEB Splošne plovbe, ki je v nedeljo odplula na svojo prvo pot iz Kopra v New York, na kateri bodo posloj trojčice vozile redno vsak mesec v obeh unerch
nosti: naraščajoča blagovna menjava med Jugoslavijo in ZDA ter dejstvo, da so na tej poti naše blago prevažale tuje ladje. Na redni mesečni progi bodo vozile vse tri 8200-tonske linijske ladje, ki jih je lani »Splošna plovba« kupila v Belgiji. Razen tovora bodo ladje sprejemale na krov tudi do 70 potnikov, ki bodo v sodobno urejenih in opremljenih kabinah uživali med vožnjo najlepše udobje. Po voznem redu -bo proga tako rekoč neprekinjena: proti koncu vsakega meseca bodo ladje odhajale iz Kopra, v prvih dneh vsakega meseca pa se bodo vračale v Koper. Vožnja v eno smer bo s temi sodobnimi motornimi ladjami trajala od 14 do 16 dni.
Progo je preteklo soboto odprla čezoceanka »Bled«, ki se je le za nekaj ur zasidrala v koprskem pristanišču, kjer je vkrcala prvi koprski tovor, cink in večjo pošiljko pletenih košar, ki jih pošilja podjetje »Dom« v ZDA. V svečanem razpoloženju je ladja še tisto noč odplula proti Reki po dodatni tovor in prve potnike, ki pojdejo po tej px-ogi v New York. Za »Bledom« bo po voznem redu 28. februarja odplul iz Kopra »Bohinj«, za njim pa 27. marca še »Bovec«, medtem ko se bo »Bled« vrnil v koprsko pristanišče v prvih dneh aprila.
liščin iščejo lastniki ladij in tovorov drugih — ugodnejših — poti za svoje ladje in blago. Zato novo koprsko pristanišče — čeprav majhno — že daje svoj delež in doprinos splošnemu jugoslovanskemu gospodarstvu in pomaga uspešno reševati težave v pristaniščih severnega Jadrana. Na dlani je torej, da je takojšnje nadaljevanje izgradnje operativne obale v novem koprskem tovornem pristanišču ne samo v jugoslovanskem interesu, marveč postaja že jugoslovanska nujnost glede na izredno ugodne možnosti hitre in cenene izgradnje novih pristaniških kapacitet v Kopru.
Zavedati se moramo namreč dejstva, da naval prometa na naša pristanišča ni prehodnega značaja, marveč nujna posledica razvoja jugoslovanskega gospodarstva, ki -terja zamenjavo surovin in izdelkov z drugimi deželami. Resne gospodarske analize kažejo, da se bo jugoslovanski prekomorski promet nenehno večal in da tudi izgradnja doslej predvidenih pristaniških zmogljivosti ne bo zadostovala. Da je to res, najbolje kaže doseženi nadpovprečni promet skozi koprsko pristanišče v mesecu januarju letos, ko je moralo podjetje »Pristanišče Koper« privezati nekatere ladje in jih razložiti tudi v Piranu, ker v Kopru ni bilo prostora, nekatere pa je moralo celo odkloniti, kar je seveda velika škoda.
Medtem ko gradnja pristaniških skladišč enakomerno in po planu napreduje, pa smo z izgradnjo pristanišča eno leto v zaostanku, Treba bo v letu 1960 pohiteti in zgraditi vsaj še drugo planirano podetapo v dolžini nadaljnjih 135 metrov operativne obale, tako da bosta lahko ob njej že proti koncu letošnjega leta hkrati privezani vsaj dve čez-oceanki srednje tonaže. Doseženi razvoj in nastale gospodarske razmere nas k temu nujno silijo, hkrati pa se spet in vedno bolj glasno pojavlja vprašanje povezovanja tega našega novega pomorskega središča z njegovim zaledjem — po želbznici.
FAŠISTIČNI IZGREDI V ALŽIRU
Po tem, ko je prejšnji teden de Gaulle odstavil s položaja poveljnika alžirske vojne oblasti padalskega generala Massuja, so izbruhnili v Alžiru krvavi neredi. Francoski kolonisti, ki profa-šističnega političnega prepriča-
NOV USPEH SOVJETSKIH ZNANSTVENIKOV
Sredi minulega tedna je Sovjetska zveza začela na Tihem oceanu poskuse z večstopenjskimi raketami. Prva raketa je preletela 14.290 km in je dosegla hitrost 26 tisoč kilometrov na uro. Trup rakete je zaradi trenja z atmosfero ob padanju zgorel, njegova kapica pa je nepoškodovana padla v ocean in sovjetske ladje so jo rešile pred potopitvijo. Ta poskus daje upanje, da bo v bližnji prihodnosti moč izstreliti podobno, vendar pa še bolj tehnično izpopolnjeno raketo s ¿remi stopnjami in človeško posadko tudi proti Marsu in Veneri. Sovjetski znanstveniki menijo, da bodo v kratkem že vzpostavili radijsk-o zvezo s planeti Sončnega sistema.
SUKARNO JE OPTIMIST
Predsednik indonezijske republike Sukamo je v Bandungu ob cačetlcu nacionalne konference za mir dejal, da je trdno prepričan v mir in prijateljstvo med narodi, ki ga lahko prinese človeštvu dvajseto stoletje. V svojem govoru je obsodil imperializem iti kolonializem kot vir vojne nevarnosti. Dejal je, da sedanje «spredne sile na svetu odločno obsojajo kakršenkoli poskus uveljavljanja sodobnih načinov suženjstva.
AVSTRIJA ZA UREDITEV VPRAŠANJA JUŽNE TIROLSKE
Avstrijska vlada je te dni odobrila besedilo Raabovega odgovora na nedavno pismo predsednika italijanske vlade Segnija. Poudarek je na želji po sporazumni ureditvi južnotirolskega vprašanja.
PROTEST MEDNARODNE FEDERACIJE BORCEV
ODPORNIŠKEGA GIBANJA
Vodstvo FIR je objavilo i<eso-lucijo, ki zahteva prepoved vseh nacističnih, militarističnih in drugih podobnih organizacij, izsledke posebne svoje komisije o organizatorjih protižidovske dejavnosti pa bo sporočilo vladam prizadetih dežel in OZN.
Vnekajvutah
MOSKVA — Ministrski svet Sovjetske zveze je imenoval Jakova Malika za namestnika zunanjega ministra. Malik je bil sovjetski veleposlanik v Veliki Britaniji.
DDRBAN — Pred dnevi je v Durbanu, rudarskem kraju Južnoafriške unije, prišlo do spopadov med policijo in Afričani. Ubitih je bilo devet policajev, več pa ranjenih, Demonstranti so napadli policijske patrulje s koli, kamenjem in noži ter razbili več avtobusov. O žrtvah na strani Afričanov ne poročajo, čeprav je policija streljala na demonstrante.
MOSKVA — V Sovjetski zvezi so konstruktorji končali s pripravami za zgraditev batiskafa, ki se bo lahko potopil okrog 11.000 metrov globoko. Batiskaf je namenjen za znanstvena raziskovanja življenja v morskih globinah,
PEKING — Kitajski ministrski predsednik Ču En Laj je ob desetletnici indijskega narodnega praznika Čestital indijskemu ministrskemu predsedniku Nehruju, V čestitki poudarja, da je prijateljstvo med kitajskim in indijskim narodom koristno za obe deželi in da bo to prijateljstvo osnova za utrditev in nadaljnji razvoj odnosov na podlagi načel bandun-ške konference o miroljubni ko-eksistenci,
LONDON — Neodvisni britanski list »Manchester Guardian« je v svojem uvodniku ostro grajal izjavo nemškega kanclerja Ade-nauerja ob obisku papežu Janezu XXin. Adenauer je ob tej priložnosti namreč izjavil, da ima Nemčija posebno vlogo čuvarja Zahoda. Britanski list omenja, da mora ta izjava obujati neprijetne občutke, ker mnogi še nosijo boleče spomine na samozvane čuvarje evropskega reda.
nja niso nikoli prikrivali, so protestirali proti odstavitvi generala Massuja in se odločno uprli de Gaullovi politiki reševanja alžirskega vprašanja. Zato je prišlo do neredov, v katerih je izgubilo žiivljenja več desetin demonstrantov in de Gaullu zvestih vojaških ter policijskih sil v Alžiru. Vsekakor je sedanji položaj v Alžiriji zelo neugoden za Francijo v času, ko ves svet z zanimanjem pričakuje konferenco velikih štirih. Kakor je znano, pa namerava 5. februarja de Gaulle odpotovati na večdnevno inšpekcijsko potovanje v Alžirijo, kjer bo pač moral najprej pomiriti svoje sodržavljane-fašiste. Šele potem bo moč razpravljati o francoski »želji« po uveljavljanju politike o samoodločbi Alžir-cev, o čemer je zadnje čase vse več govora v francoskih vladnih krogih.
Ministrski predsednik Debre, ki se je po nočnem obisku Alžira rjutraj 26. t. m. spet vrnil v Pariz, utegne odstopiti, čeprav je ogromna večina Francozov na strani predsednika d'e Gaulla. Tudi zanesljivost vojaškega poveljnika v Alžiru je dvomljiva, kar utegne pripeljati Francijo v nove težave.
Movice s Tržaškega
V nedeljo dopoldne so v ladjedelnici v Tržiču splavili 47,000-tonsko in 227 metrov dolgo ladjo Agip Bari. Takoj po njeni splovltvi so ladjedel-niški delavci postavili kobilice za gradnjo nove prekooceanske petro-lejske ladje.
Istega dne so tudi v tržaški ladjedelnici imeli svečanost. Splavili so 35 tisoč-tonsko petrolejsko ladjo Bri-tish Comet, last ene največjih svetovnih petrolejskih družb Brltish Petroleum. Po splavitvi v tržaški ladjedelnici pa niso postavili novega gred-Ija, ker za sedaj nimajo nobenega naročila. Ostala je le obljuba italijanskih vladnih krogov, da bodo poskrbeli ladjedelnici Sv. Marka naročilo za gradnjo 43 tisoč-tonske potniške ladje.
Minulo nedeljo so priredili gojenci nabrežinske podružnice Glasbene šole prvi javni nastop. Nastopilo je 15 gojencev-lnstrumentallstov ter mešani pevski zbor PD Igo Gruden iz Na-brežlne. Prireditev je bila na visoki umetniški ravni in je prijetno presenetila številne poslušalce.
• * •
V soboto in nedeljo je v Trstu gostovalo Slovensko narodno gledališče iz Ljubljane z znano igro Dvanajst porotnikov. Kritiki so uprizoritev ocenili kot nepozabno umetniško doživetje.
* * *
Lani je znašal celotni promet v tržaškem pristanišču le 4,135.000 ton, kar predstavlja za 300.000 ton manj, kot je bil leta 1958. Spričo te ugotovitve je v tržaških gospodarskih krogih zavladala zaskrbljenost, posebno še, ker so druga Italijanska pristanišča dosegla lani boljše komercialne in finančne uspehe.
Minulo leto se je znižal tudi železniški blagovni promet za več kot 800 tisoč ton.
Pred dnevi se je zglasil pri nas v uredništvu GUERINO Biloslav, mladenič iz Izole. Opozoril nas je, da je tržaški »D Piccolo« 12. Januarja objavil daljše poročilo o nekem »incidentu«, ki se je dva dni prej baje zgodil v Izoli. Mladenič nam je razložil vsebino Piccolovega poročila, ki smo ga pozneje prebrali in ugotovili, da ustreza navedbam našega obiskovalca. V glavnem je »II Piccolo« napisal:
da sta prišla v nedeljo, 10. januarja, v Koper dva Tržačana, 23-letni S, V. in 24-letnl E. M. Zadržala sta se z neko družbo v Triglavu, ob polnoči pa sta se odpeljala z avtomobilom v Izolo. Mesto Je bilo zaradi pozne ure in mraza skoraj prazno. Tržačana sta po naključju našla še nek odprt lokal, kjer pa so bili lastniki tako sila prijazni, da so Ju pogostili, ne da bi zahtevali plačilo. Ko pa sta zapustila lokal, sta Tržačana — tako piše Piccolo — naletela na skupino 30 hrvatsko govorečih ljudi, ki so meni nič tebi nič zdivjali nanje ter ju začeli neusmiljeno pretepati. Pojasnila napadenih, da nista zakrivila ničesar, niso zalegla, Nenadoma, nadaljuje »II Piccolo«, pa je nekdo od napadalcev dejal: »Hvaležni bodite bogu, če ste odnesli celo kožo!« in ju pozval, naj se takoj odpravita iz Izole. Tržačana, piše »H Piccolo«, sta to tudi nemudoma storila. List dalje opisuje, kako sta se navedena vrnila v Trst in kako ju med potjo do bloka srečani miličniki niso hoteli poslušati, čeprav sta bila hudo poškodovana.
»n Piccolo« zaključuje svoje poročilo s trditvijo, da tako ravnanje zaskrbljuje tržaške prebivalce, ki potujejo čez mejo, tembolj ker ne gre za osamljen primer. Nedavno, pravi »II Piccolo«, sta se podobna dogodka pripetila tudi na bloku na Škofijah ter na bloku v Rožni dolini pri Gorici (v obeh teh primerih se je brž izkazalo, da so bili krivi gostje. Prav te dni je bil zaradi napada na naše organe obsojen na 10 mesecev zapora ITALO PELLIZZON iz Gorice).
Mladenič iz Izole nam je glede tega pisanja pojasnil, da je imel prav on — in samo on — po naključju opravka s tema dvema Tržačanoma. Zato ga je razkačilo omenjeno Pie-eolovo poročilo, ker je izmišljeno od prve do zadnje črke. Fantu smo priporočili, naj se umiri in naj nam lepo po vrsti pove, kaj se mu je pripetilo. Povedal nam je tole;
Okrog 23. ure je zapustil kino dvorano, kjer je gledal zadnjo predstavo. Napotil se je v neko gostilno ob morju, kjer je našel prijatelja Mar-cella Tuljaka. V gostilni sta se zadržala kratek čas, nato pa sta se odpravila proti domu. Oba stanujeta v Gregorčičevi ulici, ker pa je Spin-čičeva ulica neprehodna zaradi popravil, sta jo mahnila proti Allettovi ulici, da bi s te potem zavila v Gregorčičevo. Po ulicah ni bilo skoraj nikogar, ker se ljudem zaradi mraza gotovo ni dalo na sprehode, razen tega pa je bilo tudi pozno. Nikjer nista opazila skupine, ki jo omenja
Po smernicah občnega zbora
Partizanski odred Kraških vi-harnikov v Postojni je začel takoj po nedavnem rednem občnem zboru izvajati priporočila, ki so bila takrat sprejeta. Upravni odbor je že izdelal načrt, po katerem bo izvedenih Več tekmovanj v odredu in z drugimi društvi, kakor tudi načrt udeležbe na republiških taborniških prireditvah. Kraški viharniki nameravajo poslati lastno tekmovalno ekipo na Pohod ob žici okupirane Ljubljane; seVeda pa pri vsem tem ne bodo pozabili na povečanje števila članov in na bolj intenzivno delo v vodih, klubih in družinah.	J.
»II Piccolo«, Prispela sta na trg »22. julij«. Tuljak je korak pospešil, Guerrino Biloslav pa jo je mahal za njim. O kaki skupini ni bilo nikjer ne duha in ne sluha.
Mladenič je prečkal Smrekarjevo ulico ter se je že podal proti naslednji, Allettovi. Vendar je obstal, ker je opazil, da prihaja z južne strani trga avtomobil, namenjen v Smrekarjevo ulico. Fant je vedel, da je vožnja po tej ulici zaradi ožine prepovedana (v ta namen je postavljen tudi viden prometni znak, ki prepoveduje vožnjo vsem vozilom) ter je voznika na to prepoved tudi opozoril.
Voznik pa mu je to uslugo brž poplačal. Napihnjen in razjarjen je Izstopil, se približal našemu državljanu, ga prijel za jopič ter ga sunil proti robu ceste. Guerrino Biloslav pravi, da ga je gotovo imel kar dobro količino »pod kapo«. Tržačanu ni bilo dovolj in je našemu mladeniču spregovoril še tole frazo; »Kaj se vmešavaš, ali hočeš 5 lir za sladoled?« Z grozečo roko je našega fanta še naprej priganjal k zidu.
Seveda je Guerrino Biloslav ob gornjem stavku bil upravičeno razjarjen. Mahoma je iztegnil desnico in primazal klofuto obrekovaleu. Ta je presenečeno obstal in počakal, da se je iz avtomobila izvlekel še sopotnik — tudi postaven mladenič z naočniki. Naš državljan se je počasi umaknil, obrnil po nekaj korakih hrbet prizorišču dogodka ter se mirno napotil proti domu. Tržačana se zanj nista več zmenila. Mladenič je napravil še nekaj metrov, potem pa je slišal, kako spravljata tujca vozilo v pogon.
To nam je povedal Izolčan, ki je imel opravka s tema dvema Tržačanoma. Primerjava med resničnim dogodkom, kakor nam ga je opisal mladenič, ki je bil zraven, in poročilom, ki ga je priobčil »II Piccolo« je samo po sebi dokaz laži, zlobe in
nadutosti obeh Tržačanov, ki sta dogodek sploh spačila, ko sta ga povedovala urednikom »II Picct Najbolj značilno, je, da sta si up' govoriti o skupini 30 mož, ki so baje kričali, divjali ter napadali oba Tržačana. Iz razlage našega obiskovalca kar najbolj jasno lahko razberemo, da je dogodek povzročil voznik avtomobila s svojim prostaškim vedenjem. Pozneje smo se pozanimali, ali sta bila Tržačana v kakem gostišču in če so ju res postregli brezplačno. Morda je odveč, a naj vendar zabeležimo, da sta si tudi to. popolnoma izmislila.
Listu »n Piccolo« zamerimo, ker je pripovedovanje obeh Tržačanov preprosto vzel za čisto zlato in se ni raje zavzel, da bi stvari preveril. Res nam ne more biti vseeno, če skuša ustvariti med svojimi bralci povsem napačno sliko o naših razmerah z objavljanjem poročil o dogodkih, ki so docela izmišljeni, ali pa prikazani skrajno spačeno. »n Piccolo« pravi v svojem poročilu, da gre za tretji neljubi dogodek. Zal moramo temu pritrditi, toda tako,, da so v vseh treh primerih pokazale grajevredno nestrpnost prav osebe Iz italijanskega področja. Na Škofijah sta dva Tržačana pred tremi meseci grobo žalila naše obmejne organe, V Rožni dolini so 3. januarja naše organe na meji napadli, tokrat pa je žrtev prostaškega nastopa spet uaf državljan.	(
Tžko obnašanje nekaterih oseb, k: prihajajo k nam v goste, res nI v duhu smotra Videmskega sporazuma. Sporazum o obmejnem prometu je utrdil vzajemno spoznavanje ter dobre in koristne stike med našimi 1» italijanskimi obmejnimi prebivalci, vendar je bolj kot potrebno, da se nekaterim pobalinom v prihodnje odločno prepreči, da bi z neodgovornimi Izpadi po nepotrebnem zasea-čevall pozitivno izvajanje tega pomembnega mednarodnega dogovora.
Konferenca Italijanov v Izoli
Te dni je bila v prostorih italijanskega kulturnega krožka »Giordano Bruno« v Izoli običajna vsakomesečna konferenca italijanske etnične skupine te občine. V poročilu, ki ga je tokrat podal predsednik občinskega ljudskega odbora Izola Srečko Vičič, je bil prikazan razvoj mesta glede na javna dela v zadnjih treh letih.
Za razna gradbena dela, kanalizacijo, elektrifikacijo, popravila obale in letnega kopališča, popravila pločnikov in starih hiš te podobno je bilo potrošenih od leta 1957 do konca lanskega leta 580 milijonov dinarjev. Zgrajenih je bilo 66 novih stanovanj, 1200 pa popravljenih, od teh je bilo 440 skoraj popolnoma obnovljenih, 750 pa z manjšimi popravili. V velikem številu hiš pa so bile montirane vodovodne in higienske naprave.
Med bodočimi nalogami, ki so v načrtu za leto 1960, je tudi razširitev ulice Mateotti, ki v sedanjem stanju močno ovira promet pri prehanjanju v Izolo in odhajanju iz nje. Zgrajena bosta še dva petnadstropna stanovanjska bloka v Industrijski ulici z 42 stanovanji. Enaka stavba, z isto kapaciteto, pa bo vseljiva že prihodnji m*esec. Letos se bodo tudi
nadaljevala 'kanalizacijska deta in dela za razsvetljavo.
Vse kaže. da se bo letos pričela realizacija tistega dela regionalnega načrta turistične obnove, ki zadeva izolsko obalo s tem, da bi pričeli graditi prvih 20 eno-nadstnopnih hišic ob obali sr. Simona.
Tovariš Srečko Vičič je svoje poročilo zaključil z željo, da bod» pri uresničevanju teh nalog sodelovali vsi prebivalci občine, ker le na ta način bo možno doseči še večje uspehe kot doslej. Y razpravi, v katero so posegli številni udeleženci, so bili poudarjeni napori, ki jih izolska komuna usmerja na tako široko področje dela za lepše življenje prebivalstva. Dali so tudi več predlogov za izboljšanje javnih služb in trgovin. Med zborovanjem je govoril tudi Nerino Gobbo-Gino, predsednik Italijanske unije za Istro in Reko, ki se je posebej zadržal na pomenu gradbenega razvoja mesta, kar je ozko povezano z razvojem in napredkom celotnega gospodarstva.
Dario Scher
PIŠE dr. IVAN KASTELIC
(Nadaljevanje in konec)
Razbremeniti moramo zdravnike upravne službe, zato je nesmisel, da celo v občini obstajata dva ali celo trije zdravstveni domovi ali sorodne zdravstvene ustanove —• vsaka s svojo upravo, kar še bolj draži zdravstveno službo in moti njeno enotno organizacijo v zaključenem teritoriju, kot je na primer komuna.
Zavedajmo se, da se bo kmečko prebivalstvo tudi v bodoče posluževalo uslug samo v nujnih, upravičenih primerih. Iskali si bodo kvalitetne zdravstvene usluge in ne bo njih interes posedati v čakalnicah in hoditi na ponovne dopolnjujoče preiskave v slabo organizacijsko povezane zdravstvene enote.
Kaj pa more danes zdravnik napraviti koristnega v oddaljeni in zasilno opremljeni vaški ambulanti enkrat ali dvakrat tedensko! S tem, da bomo koncentrirali ter kvalitetno in organizacijsko izboljšali zdravstveno službo, bomo že z dosedanjimi kadri lahko nudili kvalitetno
zdravstveno pomoč vsemu prebivalstvu.
Seveda pa je naloga vseh množičnih organizacij, da pokažejo prebivalstvu napore in težnje zdravstvene službe, ker bo le z razumevanjem in sodelovanjem nas vseh mogoče ustvariti pogoje, da bo poudarek zdravstvene službe na zdravem človeku, na preventivnem ukrepanju. Torej nasprotje sedanjemu stanju, ko se morajo zdravstveni delavci če-stokmi izčrpavati s pretirano velikim Številom dostikrat nepotrebnih ambulantnih pregledov.
Kako bomo krili stroške kmečkega zavarovanja
Ljudska skupščina bo z zakonom o družbenem planu ali s posebnim odlokom vsako leto določila osnovo kakor tudi višino prispevka od katastrskega dohodka davčnih zavezancev, kar bo za leto 1960 v višini dveh odstotkov, dalje višino in način za plačevanje dotacij ljudskih odborov in republiškega sklada ter prispevek
za vsako zavarovano osebo, kii bo letos po 100 dinarjev na mesec po osebi.
Kot sem že v začetku omenil pa žakon predvideva še razširjeno zdravstveno zor varovanje, ki se lahko uvede za kmetijske proizvajalce v posameznih krajih za prevoze z rešilnim avtom, zdravljenje ustnih in zobnih obolenj in zobno protetično delo, ortopedski pripomočki, zdravljenje v naravnih zdraviliščih. Seveda bi se moral v tem primeru določiti uslugam primeren novi prispevek kmečkih zavarovancev in se morajo s tem. strinjati zbori proizvajalcev občin.
Zdravstveno zavarovanje kmetijskih proizvajalcev je izredno pomemben ukrep, ki ga lahko štejemo za eno izmed važnih prelomnic v organizaciji zdravstvene službe in se vključuje kot sestavni del v naš družbeni sistem. Porn-eni pa tudi korak naprej v prizadevanju za hiter napredek moderne kmetijske proizvodnje.
Vsebinska ^domnica-
(Nadaljevanje s 1. strani) S tem delom pa moramo nadaljevati tudi zato, ker je velika večina naših delovnih ljudi vključena v eno ali večje število teh organizacij, v katerih s svojim delom zadovoljuje sebe, celoti pa daje vse tisto, kar bogati in plemeniti družbeno skupnost.
Predvidene občinske konference Socialistične zveze imajo torej ne le dovolj snovi za bogato obravnavo, temveč tudi dovolj odgovornih nalog, ki naj spremljajo našo organizacijo skozi celo kongresno leto. Pri svojem delu naj še posebej upoštevajo smernice in sklepe nedavne seje Glavnega odbora SZDL Slovenije, ki so odločilnega pomena za še hitrejšo rast materialnih sil in še hitrejšega razvoja družbenih odnosov.
Ivan Mavsar
s /r s
Urejuje uredniški odbor. Glavni In odgovorni urednik Rastko Bra-daškja. Izhaja vsak petek. Izdaja CZP Primorski tisk Koper. Uredništvo in uprava v Kopru, Cankarjeva 1, telefon 170. Posamezen izvod 10 din. — Letna naročnina 500 din, za tujino 1300 dinarjev ali 3,5 am. dolarja. — Bančni račun 602-7e-l-lDl. Rokopisov in fotografij ne vračamo. — Tisk in klišeji tiskarna CZP »Primorski tisk«
Zlauroi
PET LET USPEŠNEGA DELA GRADBENEGA PODJETJA »OBNOVA« V IZOLI
1
Naslov zveni skoraj neverjetni, kajti petletni plan izpolnili v treh letih pomeni svojevrsten podvig, ki dokazuje mogoče več kot samo sposobnost vodstva, uspešno delo organov delavskega samoupravljanja ter nagrajevanja po učinku. Iz te ugotovitve veje spoznanje, da so pri gradbenem podjetju »Obnova« lahko dosegli tako zavidljiv uspeh predvsem zaradi požrtvovalnega dela slednjega člana kolektiva, kar je bila najboljša osnova za uveljavljanje vseh ekonomskih postavk in načel sodobnega socialističnega gospodarjenja.
Po petletnem perspektivnem planu bi morala znašati realizacija podjetja »Obnova« v letu 1961 120 milijonov dinarjev, medtem ko je že v letu 1959 ta postavka prekoračena za trinajst in pol milijona dinarjev ali za 28 odstotkov več kot je bilo predvideno po planu za minulo leto. Razumljivo, da je višja tudi realizacija na osebo, in sicer od 1,080.000 dinarjev v letu 1958 na 1,131.000 dinarjev v prejšnjem letu.
To so številke, vendar najboljše merilo in zanesljiv ekonomski barometer sedanjega stanja v podjetju. Vsi, ki spremljajo razvoj tega podjetja, pa vedo povedati, da je bil začetek zelo težak, kajti neznatno uslužnostno komunalno podjetje, ki se je 1955. leta ločilo od sedanje uprave komunalne dejavnosti v samostojni obrat, je prevzelo dokaj skromna osnovna sredstva v vrednosti nekaj nad 900 tisoč dinarjev. Za ilustracijo sedanja vrednost osnovnih sredstev: nad 10 milijonov.
Največje težave je povzročilo novemu podjetju pomanjkanje kvalificiranega kadra in organizacija dela, saj se je vsa dotedanja dejavnost podjetja zrcalila le v neznatnih adaptacijskih de-
4 MILIJARDE DIN ZA OBNOVO PODJETIJ
Do Konca prihodnjega leta bo vloženih več kot Štiri milijarde dinarjev za rekonstrucljo industrijskih obratov v okraju Karlo-vac. Prvenstveno bodo obnovili strojni park v tekstilni industriji, ki je na področju tega okraja močno razvita.
NOV PLAVŽ V ZELEZARNI SISAK
Pravkar zaključujejo v Železarni Sisak gradnjo novega plavža. Proizvodnja v tej železarni se močno širi in bo kmalu dosegla 300 tisoč ton surovega železa in jekla na leto. V načrtu imajo tudi razširitev livarne, jeklarne in tovarne jeklenih brezšivnih cevi.
ZANIMANJE ZA NAS TEKSTIL TUDI V INDONEZIJI
Lani je Indonezija uvozila dva milijona kvadratnih metrov tekstila v vrednosti 500 milijonov dolarjev iz tekstilnih tovarn Slovenije in Hrvatske. Vse kaže, da so Indonezije! zelo zadovoljni s kakovostjo našega tekstila, saj namerava podjetje Jugolndonezija v Djakartl še ta mesec skleniti nove pogodbe, ki bodo po obsegu večje od dosedanjih.
PRI KOSOVSKI MITROVICI BO
NAJVEČJE UMETNO JEZERO
Pri Kosovski Mitrovici bodo zgradili največje umetno Jezero v naši državi, saj bo imelo površino 52 kvadratnih metrov in bo v njem 400 milijonov kubičnih metrov vode. Vodo iz tega jezera bodo porabili za namakanje novih 112 tisoč ha plodne zemlje. Manjša akumulacijska Jezera bodo ▼ Kosmetu zgradili še v nekaterih drugih krajih ln menijo, da bodo uspeli doseči dotok 5000 litrov vode na sekundo, medtem ko sedaj znaša le 150 litrov.
NOV MOST CEZ DONAVO V NOVEM SADU
V Vojvodini gradijo med Novim Sadom in Petrovaradinom nov betonski most, ki bo med največjimi takimi objekti v Evropi. Začeli so z delom že leta 1957 ln zdaj betonirajo velikanske loke, nakar bodo kmalu prešli na cestišče. Most bo dolg 418 metroT. Ima po dve cestišči v skupni Širini 9 metrov, po dva hodnika za pešce v širini <,35 metra ter podlogo za železniški tir v širini 4,41 metra — skupaj bo torej širok 17,55 metra. Ce ne bo Tečjih vre-. mensklh zaprek ln bodo graditelju »Mostogradnjl« pravočasno dostavljeni zaključni projekti Izgradnje, bo most liročen svojemu namenu že proti koncu letošnjega leta.
lih, medtem ko je novo podjetje bilo že skraja registrirano za izvrševanje vseh visokih in nizkih gradenj.
Kljub temu je uspelo kolektivu »Obnove« v najkrajšem času ustvariti vse pogoje za uspešno poslovanje ter so zaradi dobre kvalitete dela bile že v kratkem času obstoja novega podjetja njegove usluge daleč naokrog zelo cenjene. Posamezni obrati — gradbeni, mizarski, kleparski in vodoinštalaterski ter v zadnjem času slikarski, so ob dobri koordinaciji dela predstavili »Obnovo« tudi najbolj zahtevnim naročnikom kot solidno in dobro vpeljano podjetje. Z dobro organizacijo dela in uspešnim uveljavljanjem tarifnega pravilnika so se v veliki meri otresli tudi škodljivega pojava — fluktuaci-je delovne sile, kar je v tej stroki še marsikje pereče vprašanje. Prav zaradi tega zaposluje »Obnova« danes 120 delovnih moči, pretežno stalnih delavcev, kar je v primerjavi z letom 1956 še enkrat več. Delavski svet in upravni odbor podjetja sta nenehno bedela nad doslednim izvajanjem vseh sprejetih sklepov in v tem moramo iskati tudi vzroke zaupanja vseh zaposlenih v organe samoupravljanja.
Preveč obsežno bi bilo naštevanje vseh gradbišč in drugih delovnih torišč gradbenega in drugih oddelkov podjetja, zato naj navedemo samo nekaj: stanovanjski bloki v Izoli, Ilirski Bistrici, Jerneju in drugod, gradnja turističnih hišic v Ankaranu, obsežna adaptacijska dela v Kortah, Izoli, Piranu, Portorožu, Kopru ter oprema raznih dvoran in gostišč v obalnem pasu so le del obsežne dejavnosti »Obnove«.
Pred dnevi, ko je praznovalo podjetje peto obletnico obstoja, so se v gledališki dvorani v Izoli zbrali vsi člani kolektiva na prisrčno slavnost. Predsednik DS je
ob tej priložnosti podelil šestnajstim delavcem, ki so delili dobro in slabo s podjetjem od njegove ustanovitve, ročne ure. Najstarejši delavec, Jože Kaver-šič, ki je kljub letom še vedno med najbolj vestnimi in požrtvovalnimi člani kolektiva, pa je dobil še posebno pohvalo, medtem ko je 99 delavcev bilo deležno delitve dobička.
V preddverju gledališča pa je podjetje pripravilo vsem gostom prijetno presenečenje — skromno toda skrbno zasnovano razstavo izdelkov podjetja ter vrsto grafikonov, ki nazorno prikazujejo vzpon podjetja dn številne delovne zmage kolektiva, (bb)
Izdelki »Obnov?« na razstavi
V celoti pa bodo proračuni do konca leta 19S0 že približno na ravni, kot je predvideno s perspektivnim planom za leto 1961. Po planu je bilo predvideno povečanje v celoti za 5G '/t, dejansko pa bo vključno z letom 1968 doseženo že a 53 */•, s tem če bi se proračunska potrošnja v prihodnjem letu povečala samo za 3 •/« v primerjavi z letošnjim letom. To bi bile osnovne značilnosti in možnosti, ki jih nudi naše gospodar-
stvo, vključno predvidevanja za leto 1951. Na osnovi te analize je raz-vidno, da so možnosti izpolnitve perspektivnega plana v štirih letih v vseh glavnih proporcih uresničljiv« in izvedljive. Potrebna pa je akcij» in mobilizacija delovnih kolektivov v vseh gospodarskih organizacij ah, da se ta predvidevanja uresničijo. Vil delavski sveti naj bi razpravljali • Izvajanju perspektivnega plana ln e možnosti ter o nalogah za njegov« izvedb« v letu 1958.
Komisija za sklepanje in odpovedovanje delovnih razmerij gradbenega podjetja »1. MAJ« Koper razpisuje naslednja delovna mesta:
1.	GRADBENEGA DELOVODJA
2.	GLAVNEGA SKLADIŠČNIKA
3.	MATERIALNEGA KNJIGOVODJE-KINJE
Pogoji: pod 1. gradbena delovodska šola ali 5-letna praksa kot gradbeni delovodja, pod 2. gospodarski pomočnik s 5-letno prakso v skladiščni službi gradbeništva, pod 3. ekonomska srednja šola s 5-letno prakso v materialnem knjigovodstvu.
Stanovanj nimamo. — Plača po tarifnem pravilniku. Prošnje pošljite najkasneje do 10. februarja 1960.
S tem smo zaključili razpravo o ugotovljenih gospodarskih okvirih in možnostih, ki nam dajejo trdno prepričanost, da bomo z nadaljnjim utrjevanjem našega gospodarstva, z nadaljnjim razvijanjem dosedanjih pridobitev, predvsem pa z utrjevanjem sistema nagrajevanja po učinku, z iskanjem najrazličnejših rezerv in podobnimi ukrepi ter našo zavestno
akcijo v tej smeri dosegli veliki cilj, ki smo si ga zastavili: izpolnili bomo postavljeni perspektivni plan v štirih namesto v petih letih vsaj v njegovih najosnovnejših postavkah. Da bi laže sledili tem našim prizadevanjem, bomo poslej v tej rubriki posvečali prostor posameznim delovnim kolektivom in prikazovali njihov doprinos v okviru podjetja, komune in okraja temu cilju, doprinos splošnim naporom vse jugoslovanske skupnosti, (la bi že v letošnjem letu zaključili in do konca izvedli petletni gospodarski načrt. Prosimo vse naše bralce in S» posebej naše sodelavce, da nam v tej smeri pomagajo. Takšno prenašanj« izkušenj posameznih delovnih kolektivov bo lahko samo koristijo in pomagalo in tudi morebitna graja bo le dobronamerna spodbuda vsem tistim, ki bi v tej naši plemeniti tekmi s časom iz tega ali onega vzroka zaostajali.
UREDNIŠTVO
V današnjem razgovoru boste prebrali odgovor predsednika Občinskega ljudskega odbora Piran na vprašanje volivca K. V. iz Portoroža, kaj vse bo letos urejeno starega in zgrajeno novega v tem našem največjem letovišču.
Tudi letos bo v Portorožu zgrajeno veliko novega. Gradi se že in bo do sezone dokončana nova kanalizacija. Iz kreditov Jugoslovanske investicijske banke bo do sezone dokončno urejena tudi portoroška javna raz-sveUjava, nadaljevali pa bomo z rekonstrukcijo električnega omrežja in
oO
TOVARNA ZLflTOROG V MARIBORU opozarja vse potrošnike na novi, visokokvalitetni in poceni detergent za pranje belega in pisanega perila z imenom 0 S K A R, ki je te dni že na trgu.
Za čim večje zanimanje potrošnikov za lo novost organizira TOVARNA ZLATOROG edinstveni nagradni natečaj, v katerem lahko sodeluje vsak potrošnik, bri ko bo kupil detergent OSKAR.
OSKAR vam daje možnost — mimo vrste dragih dobitkov — da avgusta
BREZPLAČNO OBIŠČETE OLIMPIADO V RIMU!
V vsakem zavitku detergente OSKAR je po ena fotografija olimpijskih rekorder-
olimpijskih igrah v Rimu,
jev. Fotografija jugoslovanskega tekmovalca na letošnjih
STANKA LORGERJA. prinaša vsakomur BREZPLAČNO POiGVANJE NA OLIMPIADO! Ta fotografija ima redno številko 11 in bo v zavitku detergenta OSKAR razposlana po vsej državi med 24. januarjem in 15. junijem letos. Vsakdo, ki jo najde v zavitku, naj le-to priporočeno poilje na naslov tovarne, ker je dobitnik brezplačnega potovanja na olimpiado!
Začenši z 10. februarjem bo TOVARNA ZLATOROG prek tiska in radia obveščala javnost o dobitnikih tega potovanja, ki bo organizirano avgusta iz Maribora.
Razen teh dobitnikov pa sodeluje v velikem nagradnem natečaju vsakdo, ki zbere O serijo fotografij olimpijskih rekorderjev od štev. 1 do 10. Žrebanje teh dobitkov /->fi-Ln '>0 Prav lako avgusta v Mariboru. Serijo fotografij od štev. 1 do 10 pošljite na naslov: fT TOVARNA ZLATOROG, MARIBOR. Klavniška ulica 23.
TOVARNA ZLATOROG je prepričana, da bo kvaliteta detergenta OSKAR prineslo vsem potrošnikom novo zadovoljstvo. Želi jim tudi dobitek!	tL)/
SREČNO POT NA OLIMPIADO V RIM!
gradnjo dodatnega vodovoda, ki bo zagotovil zadostne količine vode tudi v glavni sezoni. Iz drugih kreditov se gradi in bo prav tako končan do sezone letni kino, eden najlepših v Sloveniji. Dograjena bo tudi nova bencinska črpalka in odsek ceste pri skladiščih soli, medtem ko bo .cesta od hotela Central do teh skladišS razširjena tako, da bomo podrli pločnik, novo sprehajalno pot pa uredili in asfaltirali ob morju. Obenem bo urejen tudi celotni park na tem odseku.
Obalo, ki smo jo lani razširili pred restavracijo Jadran, bomo prav tako uredili, na enem delu pa bo povečan vrt hotela Palače. Deloma ga bodo obložili s keramičnimi ploščicami, deloma pa asfaltirali. Povečali bodo tudi restavracijo Jadran.
Iz prej omenjenih sredstev Jugoslovanske investicijske banke bomo v Portorožu še letos uredili kavarno Kekec v moderen lokal z vrtom. Dokončno urejena bo tudi naprava za vodno smučanje, ki je že prestala praktično preizkušnjo. Na novi plaži pa bo letos več modernih kabin, razne športne naprave in novi dohodi v morje.
Največja in morda najpomembnejša investicija v Portorožu pa bo gradnja hotela A kategorije tam, kjer je zdaj Vesna. Z gradnjo bomo pričeli proti koncu leta iz kreditov, ki ■h bomo dobili na natečajih. Predvidevamo tudi gradnjo zimskega ko-pališča-bazena, vendar nekoliko kasneje. Pač pa bo hotel Palače z lastnimi rredstvi že letos ponovno usposobil svoje nekdanje blatne kopeli in sicer 20 kabin. S tem bo dosegel podaljšanje sezone, tako da bi mnogo gostov imel tudi pozimi. Velika letošnja investicija bo tudi nova avtobusna postaja, seveda pa bomo nadaljevali tudi z gradnjo in adaptacijami počitniških domov.
ZDRAVE OSNOVE ZA BLAGOSTANJE DELOVNIH LJUDI (Nadaljevanje s 1. strani) organizacij, ki naj bi pripomogle reševati vrsto problemov, zlasti tistih s področja gradnje objektov družbentega standarda.
Vsi navzoči so se strinjali s takšnimi principi, ki naj bi postali osnovno vodilo letošnjega okrajnega družbenega plana in proračuna. Ko pa je bil po omenjeni predhodni, vsestranski razpravi podan tudi sam predlog v tem forumu, je spet sledila izčrpna razprava, ki je izoblikovala končno podobo obema predlogoma letošnjega okrajnega družbenega plana in proračuna, predlogoma, kakršna bosta predložena bližnjemu zasedanju okrajnega ljudskega odbora. Ker zna biti še kaj sprememb, bomo o podrobnejši vsebini okrajnega plana in proračuna za leto 1960 poročali v prihodnjih številkah našega lista.
Stran 4
»SLOVENSKI JADRAN«
Stev. 5 — 29. januarja 1960
KONČNI REZULTATI PLANA ZA LETO .1959 POTRJUJEJO PREDVIDEVANJA
Občinski ljudski odbor Piran je v sredo, 27. januarja, na svoji seji razpravljal med drugim o končnih rezultatih in ugotovitvah razvoja Piranskega gospodarstva v letu 1359. Podrobno poročilo o tem je podal podpredsednik ObLO Ivan Korošec.
Lanska realizacija v vseh panogah piranskega gospodarstva je za 20'It večja kot leta 1958 in za 3 •/. nad okrajnim povprečjem. Plan je bil presežen za 15,2 'It. Povprečno je bil na vsakega zaposlenega dosežen za 224.400 dinarjev večji celotni dohodek kot leta 1958, kar pomeni, da je produktivnost dela močno porastla. Rezultat bi bil še znatno boljši, če ne bi podjetje »Splošna plovba« v zadnjih mesecih 1959 s prevzemom »Obalne plovbe« močno povečala števila svojih zaposlenih. V doseženem družbenem bruto-proizvodu na zaposlenega je piranska občina za nad 900.000 dinarjev nad okrajnim povprečjem, v ustvarjenem narodnem dohodku pa za preko 250 tisoč nad tem povprečjem. K takim uspehom
pAmti^ dui#&d...
V POMURJU 12 TISO C RADIJSKIH SPREJEMNIKOV
Število radijskih sprejemnikov se je v našem okraju v zadnjih dveh letih močno povečalo. Leta 1S5C je bilo skupno 5920 radijskih sprejemnikov, leta 1958 že preko 9 tisoč, letos pa je v okraju prijavljenih že skoraj 12 tisoč radijskih sprejemnikov. Največje število sprejemnikov imajo občinski centri, pa tudi po posameznih vaseh je število že precejšnje. V minulem letu je začelo naglo naraščati tudi število televizijskih sprejemnikov, mopedov in koles. V trgovinah čutijo največje povpraševanje po mopedih iz domačih tovarn.
NEKAJ ŠTEVILK O KOOPERACIJI
Po zadnjih poročilih občinskih ljudskih odborov o razvoju kooperacije je stanje v našem okraju naslednje: Pšenica: plan 540 ha, realizacija 233 ha ali 43 o/n, ječmen, rž, oves: plan 100 ha, realizacija 53 ha aH 53 'It. koruza: načrt 1058, realizacija 1019 ha ali 96,4 'It krompir: načrt 738, realizacija 455 ha ali 61,6 'It, vrtnine: načrt 168 ha, realizacija 94 ha ali 50,5%, detelje in travne mešanice: načrt 972 ha, realizacija 214 ha ali 22 °/c, vinogradništvo: načrt 785, realizacija 814 ha ali 102,4 o/n, sadjarstvo: načrt 1IG ha, realizacija 184 ha ali 158,6 'It.
V živinoreji še vedno počasi lezemo navzgor. Načrt predvideva pitanje 3890 prašičev, a pogodb je sklenjenih za 950 prašičev, kar je 24,4 'It zastavljenega načrta. Za pitanje živine pa je sklenjenih le 78G pogodb, kar pomeni da je izpolnjenega 11,6 •/« načrta.
■ ti -kmf l|*mm i
PO NEPOPOLNIH PODATKIH: 4300 NOVIH ČLANOV SZDL V OKRAJU!
V volilnih pripravah in na občnih zborih je bilo lani decembra v Po-savju, Beli krajini in na Dolenjskem
sprejetih 2300 novih članov v Socialistično zvezo. Organizacije so se s stvarnimi programi dela približale ljudem mest in vasi in zato ti radi postajajo člani SZDL. 2e 2350 novih članov, pridobljenih pred volitvami, je lep uspeh; pred kongresom. SZDL pa se vse organizacije trudijo pridobiti še več članov. Uspehi dobro pripravljenih akcij po občinah so že vidni, čeprav vsi podatki še niso zbrani.
LJUDSKA KUHINJA V KRANJU
Tri leta jo minilo od tega, ko so v Kranju, v Tomšičevi ulici, ustanovili Ljudsko kuhinjo. Ob ustanovitvi je imela 70 abonentov, danes, t. j. po treh letih njenega delovanja pa se je njih število povzpelo na 200, Zmogljivost kuhinje pa je preračunana na 150 kosil dnevno. Torej je njena zmogljivost skoraj za 100 odstotkov prekoračena. Hrana je poceni In zelo Izdatna.. Zalo bi imela Ljudska kuhinja še mnogo več abonentov, če bi imela večje in boljše-prostore. Zelja vseh je, da bi tudi Kranj dobil sodobno Ljudsko kuhinjo, kakršno pogrešamo že nekaj let.
so razen drugih činiteljev prispevali predvsem naslednji: večja ustaljenost, delovne sile, vedno širše in pravilnej-še izvajanje nagrajevanja po učinku dela ter močno povečani blagovni, turistični in pomorski promet.
V industriji je bil letni plan presežen za 21,2 'It, realizacija iz leta 1958 pa za 26 'It. Perspektivni petletni plan 195G—19G1 je s tem v industriji hil že leta 1959 presežen za skoraj 10 'It. Na prvem mestu je podjetje »Piranske soline«, ki je preseglo lanski plan letne realizacije za več kot 30 'It. K temu so pripomogle velike zaloge soli, katere je imelo podjetje iz leta 1958, ko je žetev soli nadpovprečno visoka. Na drugem mestu je ladjedelnica, ki je presegla svoj plan realizacije za več kot 27 'It in fizični plan proizvodnje za 7 'It. Letni plan realizacije sta presegla tudi Tovarna mila in rudnik črnega premoga.
Kmetijstvo se je pri izpolnjevanju lanskega plana v piranski občini izkazalo najslabše. Edino podjetje »Cvetje« je doseglo in celo preseglo plan za skoraj 4 'It, kot celota pa je bil plan v kmetijstvu dosežen komaj za slabih 50 odstotkov. Vzrokov za te neuspehe je več. Plan nI bil dosegljiv, ker je vključeval še ribištvo, in bi ga bilo treba korigirati. To bi bilo potrebno tudi zaradi tega, lter so KZ lani izločile iz svojega poslovanja vso nekmetijsko dejavnost. Da bi se na posestvu Seča uredile zadeve, je bilo to posestvo vključeno v Kmetijski kombinat Koper, ki namerava že letos odpraviti investicijske in druge pomanjkljivosti, zaradi katerih po-, sestvo v preteklih letih ni dajalo tistega, kar bi lahko dalo, predvsem povečati stalež živine in pripraviti površine za novo, rentabilno proizvodnjo.
Vedno več ljudi zapušča kmetijska posestva, kjer ta niso primerna za strojno obdelavo in torej nerentabilna. Zato je Svet za kmetijstvo sklenil že letos začeti s pogozdovanjem vseh predelov na strminah. Poleg mediteranskega okrasnega drevja bodo posadili pobočja tudi z oljkami, mandljevci in kostanjem.
Promet predstavlja v piranski občini najvišje postavke v družbenem in tudi perspektivnem planu. Plan realizacije za 1959 je bil v tej panogi presežen za 15,2 •/•- Prav v tej panogi je bilo doseženo na posameznega zaposlenega povprečno največ dohodka, namreč preko 3 in pol milijone dinarjev, kar je vplivalo na to, da je na splošno tako visok omenjeni bruto in tudi narodni dohodek na prebivalca. Z vključitvijo turistične dejavnosti »Slavnika« in njegove avtomobilske servisne delavnice v Piranu v družbeni plan piranske občine bo že letos z gotovostjo dosežen petletni plan.
2e v lptu 1959 pa je bil petletni plan presežen v trgovini. Ob manjšem številu zaposlenih kot leta 1958 je trgovina v piranski občini dosegla lani 19 'It večjo realizacijo. Dani so vsi pogoji, da poskrbi trgovina tudi
Iskreno se zahvaljujem vsem, ki so mi priskočili na pomoč pri reševanju blaga in živine ter gašenju požara na gospodarskem poslopju dne 25. oktobra 1959. Posebna zahvala tovarišem iz Lokev in Prel-ož, ki so mi ne-utrudljivo pomagali pri obnovi poslopja, katero je bilo obnovljeno v 28 dneh po nastanku nesreče.
Mire Rudolf Lokev št. 16, Divača
on

za boljšo kvaliteto in nižje cene prodajanega blaga.
Veliki uspehi piranskega gospodarstva na področju turizma so že splošno znani. Preko 450.000 nočitev, od tega preko tretjine nočitev inozemskih gostov, priča o velikih možnostih, pa tudi o velikem trudu, ki so ga turistični in gostinski delavci vložili v ta namen.
Razprava o lanskih dosežkih v gospodarstvu piranske občine je podrobneje osvetlila še vrsto problemov, katerih ureditev bo pripomogla k še večjim uspehom te naše obmorske občine. Dani predlogi bodo služili pri sestavljanju družbenega plana za tekoče leto, o čimer bo ObLO Piran razpravljal predvidoma čez 14 dni.	J. L.
Pridni godbeniki iz Podgrada, ki so obenem skoraj vsi tudi gasilci
Minulo soboto je imelo Prostovoljno gasilsko društvo v Pod-gradu redni občni zbor. Udeležilo se ga je okrog 70 članov in prijateljev gasilstva. Pogovorili so se o uspehih in neuspehih dela v preteklem poslovnem obdobju.
V lanskem prvem polletju skoraj niso imeli praktičnih vaj, ker sta bila njihov avtomobil in vod-
na črpalka v popravilu. Zato so z vajami lahko začeli šele proti jeseni. So pa močno razširili preventivno službo, ki je v Brkinih toliko pomembnejša, ¡saj imajo pomanjkljive požarnovarnostne naprave. K sreči pa lani ni bilo veliko požarov in podgrajski gasilci so bili klicani na pomoč le v dveh primerih: enkrat, ko je
Sežanska posredovalnica za delo in njeni problemi
Sežanska občina ima 19.865 prebivalcev, od teh 9.689 moških in 10.176 žensk. Kmečkega prebivalstva je 60, delavskega an usluž-benskega pa 40 %>. Na 1 km- živi povprečno 42 prebivalcev. V gospodarskih in negospodarskih dejavnostih jte zaposlenih 4596 oseb.
Ob zaključku minulega leta pa je iskalo pri sežanski posredovalnici za delo zaposlitev 89 oseb, 45 moških in 44 žensk.
Lani je ta poslovalnica izplačala za 903.000 dinarjev nadomestil za zaslužek trenutno nezaposlenim, 759.000 dinarjev za njihovo soc. zavarovanje in otroških dodatkov v višini 327.000 din.
Največji problem predstavlja delovna sila na območju bivše občine Komen, ki iz objektivnih vzrokov ni v celoti evidentirana. Sedanja podjetja na Komenskem ne morejo zaposliti, vse odvisne delovne sile, prevozni stroški na prosta delovna mesta v Sežani pa znašajo okrog 7000 din mesečno. V Sežani je tudi pomanjkanje stanovanj in zato ne kaže drugega kot ustanovitev novih podjetij ter obratov na Spodnjem Krasu. Zanimiva je nadalje ugotovitev, da na tem področju živi preetej invalidov in mladih ljudi, ki se težko preživljajo na majhnih zaplatah lastne plitke zemlje.
Glede zaposlitve invalidov velja omeniti, da je posebna komisija že določila v nekaterih podjetjih delovna mesta, primerna zanje, vendar je vključevanje
prekvalificiranih invalidov v nova delovna razmerja vs'e prepočasno. Podobne težave so tudi z zaposlitvijo tistih, ki jim je bila priznana manjša delovna zmožnost.
Med prijavljenci pa je žal tudi nekaj takih, ki nočejo poprijeti za vsako njim primerno in ponujeno delovno mesto in si rajši iščejo zaslužek na drug način, samo da uživajo zdravstveno zaščito.	-er
gorela žaga v Kozini in drugič, ko je nastal požar v šoli v Pod-gradu.
Člani društva pridno sodelujejo tudi na kulturnoprosvetnem področju. V domači godbi na pihala jih je včlanjenih 15, Organizirali so dve kulturni prireditvi in se udeležili vseh prosvetnih akcij v Podgradu.
Na občnem zboru so med drugim sklenili razširiti načine nadaljnjega strokovnega izobraževanja vodilhega gasilskega kadra ter osnovali ženski gasilski odred. Nabaviti nameravajo tudi nekaj gasilnega orodja, J. Z,
NOVA VRSTA OMETA Podjetje Industrochem v Pulju je pred dnevi dalo v prodajo posebno malto za omet fasad, imenovano hidrofin. Sestavljena je iz cementa, apna in raznih suhih cementnih barv. Za sedaj bodo letno Izdelali okrog 2000 ton hidro-fina, ki je izredne kakovosti in se zanj močno zanimajo gradbena podjetja.
Tečaj za nekvalificirane gostinske delavce
V torek se je začel v hotelu »Metropol« v Piranu nov tečaj za priučitev gostinskih delavcev. Kakor lani ga tudi letos organizira Posredovalnica za delo pri ObLO Piran, medtem ko nudi . predavatelje Gostinska zbornica za okraj Koper, finančna sredstva za predavatelje pa okrajna posredovalnica za delo. Ostale stroške bodo krila gostinska podjetja, ki so življenjsko zainteresirana na čim boljšem poteku in rezultatih takih tečajev. V gostinstvu namreč izredno močno primanjkuje strokovnega, kvalificiranega kadra. Izkušnje lanskega tečaja pa so pokazale, da so vsi slušatelji pridobili na tečaju izredno dobro teoretično znanje, ki jim je potem odlično koristilo v praksi. Vsi, ki so po lanskem tečaju že polagali izpite
NAŠ GOSPODARSKI KOMENTAR V
Naša republiška ljudska skupščina je sprejela gospodarski načrt za letošnje leto. Ta načrt predvideva vehik porast industrijske in kmetijske proizvodnje, to je dveh temeljnih gospodarskih dejavnosti. Na ta način naj bi se letos povečali dohodki obenem pa tudi potrošnja, kar pomeni z drugimd, besedami, da se bo letos znatno povečala življenjska raven naših ljudi.
Naloge, ki jih je postavil družbeni načrt je treba izpolniti v celoti in jih po možnosti preseči, kot je bilo vedno doslej s prav redkimi izjemami in še to samo v poshineznih gospodarskih dejavnostih. Toda tako v prihodnje, kot je bilo v preteklih letih nalog, ki si jih postavljamo ne moremo doseči brez velikih naporm> vseh delovnih ljudi, zlasti pa ne moremo tega doseči brez enotne in vsklajene akcije vseh političnih činiteljev. To je bilo poudarjeno. ko je pretekli teden zasedal razširjeni odbor Socialistične zveze delovnega ljudstva v Ljubljani. Na tej seji so bile obravnavane temeljne naloge, ki jih bo
treba letos opraviti če hočemo doseči zaželene in začrtane uspehe. Te naloge so zajete v sklepih, ki so bili sprejeti na tej seji.
Ne da bi se dotikali sklepov v podrobnostih naj omenimo, da iz njih izhaja jasno stremljenje po nadaljnjem zboljšanju življenjskih pogojev naših ljudi. Saj gremo za tem, da bi z modernizacijo industrijske proizvodnje, s kvalitetnejšo preskrbo prebivalstva z industrijskimi in kmetijskimi proizvodi preko moderne trgovine in drugim- v prvi vrsU olajšali življenje delovnim ljudem-, Drugo pa je, da bi s poživljanjem demokratičnih oblik socicP.ističmih odnosov v našem družbenem življenju, zlasti odnosov med komunami ostvarili novo obliko družbenega življenja, ki nas približuje zopet za velik korak k cilju. Zlasti komuni posvečajo sklepi največ skrbi in ji nalagajo največ nalog, saj postaia komuna osnova našega družbenega življenja. S tem ii zvezi je tudi poudarek na stanovanjskih skun-nostih v mestih in industrijskih središčih.
Ko obravnavamo ta vprašanja ne smemo mimo pomena, ki je bil dan na omenjeni seji povečanju proizvodnosti dela in akciji za stimulativnejši način nagrajevanja po delovnem učinku. Ze dosedanji uspehi teh naporov so takšni, da dajejo polno opravičilo omenjenim naporom, saj je ravno uvajanje nagrajevanja po delovnem učinku največ pripomoglo k povečanju delovne storilnosti in s tem industrijske in kmetijske proizvodnje ter storitev. Vsekakor imamo v tem pogledu pred seboj še velike možnosti in nas zato čakajo tudi velike naloge.
Naloge, ki jih maramo izvršiti, so torej zajete v sklepih plenarne seje Glavnega odbora SZDL, ki je kot naša največja družbena organizacija s tem prevzela nalogo s politično akcijo pomagati, da bodo .naši državljani opravili naloge zavestno ob polni lastni vzpodbudi in vnemi, to je brez kakršnegakoli pnt^iljevanja. Saj le tako smo in lahko izpolnjuje-mo naloge in dosegamo postavljene cilje.	-dt-
za kvalifikacijo, so opravili izpite z nadpovprečno dobrimi uspehi. Želeti je, da bi tudi letošnji tečaj imel tolikšen uspeh. Tečaj, ki se je začel v torek, in katerega se udeležuje skoraj 50 nekvalificiranih gostinskih delavcev s področja piranske in tudi nekaterih drugih sosednjih občin, bo trajal štirikrat tedensko skoraj dva meseca. Skupaj je na programu 150 ur predavanj in praktičnih vaj. Prijave za zamudnike so še možne.	Jule
POSTOJNA 7: Na posvetovanju sekretarjev osnovnih organizacij Zveze komunistov s področja postojnske občine so minuli teden obširno razpravljali o ustanovitvi stanovanjskih skupnosti. Tako nameravajo v tej občini za sedaj ustanoviti dve takšni skupnosti — eno v Postojni, drugo v Pivki. V Postojni bodo na zborih volivcev izvolili 29-članski svet stanovanjske skupnosti.
KOMEN 5: V Skrbini pri Komnu bodo še letošnjo jesen odprli nov obrat podjetja Iplas iz Kopra. V njem bodo izdelovali iz plastične mase zobne ščetke, krtače, čopiče za britje in razne druge galanterijske izdelke. Letna vrednost proizvodnje bo presegla 100 milijonov dinarjev. V tem obratu in v novem samostojnem podjetju ženske in otroške konfekcije, ki bo odprt v Komnu, bo dobilo zaposlitev najmanj 60 delavk in delavcev,
IZOLA 41—73: V Izoli so izdali okrog 1800 odločb o točkovanju stanovanj. Nanje se je pritožilo 3,5 odstotka prizadetih strank. Odločbe o novih najemninah, ki bodo za okrog 80 do 100 odstotkov višje od prejšnjih, bodo v celoti izdali do konca januarja,
SENOŽEČE 5: V Mehanični tkalnici v Senožečah so te dni začeli preurejati prostore v upravni zgradbi za namestitev štirih stikalnih strojev z 210 vreteni. Obratovanje tega novega oddelka bo omogočilo povečanje bruto produkta tkalnice za 10 milijonov dinarjev na lelo, Senožeška Mehanična tkalnica, ki je doslej izdelovala le gazo. je lani prekoračila plan proizvodnie za 20 odstotkov.
SEŽANA 3: Občinski ljudski odbor v Sežani bo na prihodnji seji sklepal o ustanovitvi Občinske veterinarske postaje, ki bo poslovala kot finančno samostojen zavod. Ta postaja bo onravljala tudi osemenjevalno službo namesto Iimctijsko-gozdarske poslovne zveze v Sežani. Tako bo občinska uprava obdržala le inšpekcijsko službo, saj bo veterinarsko popolnoma prevzel novi zavod.
KULTURA PROSVETA ^r KULTURA PROSVETA tV KULTURA PROSVETA ★ KULTURA PROSVETA * KULTURA PROSVETA * KULTURA P
NAČRTI IN PROBLEMI »PRIMORSKIH PRIREDITEV«
S

Turizem, gostinstvo in - poletne igre —• Pester spored kvalitetnih kulturnih predstav - če bodo sredstva — Denar zanje pa je vsekakor treba zagotoviti pri tistih, ki imajo od turizma
neposredne koristi
u k?
m
O namenu in pomenu poletnih prireditev ob naši obali bi bilo menda res že odveč govoriti. Čeprav je bilo sprva slišati nekaj kritik in pomislekov ali so sploh potrebne, je dejstvo, da so se v treh sezonah že dodobra uveljavile tudi že prek meja. Saj so nam vsem, domačinom In gostom popestrile in obogatile poletne večere. Dovolj je, če si zamislimo vrzel, ki bi nastala brez njih prav sedaj, ko je ob naši obali dva ali večkratno število ljudi, ki iz leta v leto narašča. Še bolj je to menda jasno vsem, ki znajo misliti »turistično-gospodar-sko«, kar bi v tako izrazito turističnem področju, kot je obalno, moralo sčasoma veljati za vse prebivalce, posebej pa še za turistično-gostinske delavce in podjetja. Zato upravni odbor, kljub trenutno neugodnemu finančnemu položaju zavoda, niti za trenutek ni pomislil, da bi s poletnimi prireditvami, ki so si že zadobile sloves in tradicije, prenehal. Nasprotno, obžalovati je le, da ni mogel sporeda določiti že v jeseni, da bi ga lahko mistična društva pravočasno natisnila v svojih prospektih, kar bo v bodoče vsekakor nujno zagotoviti. Ker je bil zdaj že skrajni čas, da bi si še pravočasno lahko zagotovili kvalitetne ansamble za letošnjo sezono, je odbor določil okvirni spored. Po krajši razpravi je načelno odločil, naj bi bil spored še pestrejši, in naj bi poleg umetniških obsegal tudi razne privlačne zabavne, športne in druge prireditve, ki bi prinesle med turistično sezono v obalne kraje še več pestrosti in razgibanosti.
Povedati pa je treba, da to ni odvisno le od zavoda in njegovega upravnega odbora in vodstva. Vse bo namreč odvisno od tega, kakšno
za
Centralni komite Ljudske mladine Slovenije je priredil te dni v Ljubljani šestdnevni tečaj za bodoče voditelje srednješolskih mladinskih delovnih brigad. Udeležence seminarja je predsednik komisije za d'elovne akcije pri CK LMS opozoril, da ie v veliki meri odvisen uspeh brigade od organizaeijsko-političnih sposobnosti vodstva. Na tem seminarju je bilo med drugim govora tudi o poživitvi politično-ideološkega, kulturnoprosvetnega, športnega in družbenega življenja brigadirjev in o načinih njihove tehnične vzgoje. Razen tega pa so razpravljali o psiholoških in pedagoških vprašanjih, ki neposredno vDlivajo na življenje in delo mladih graditeljev, članov MDB.
Fr. J.
REŠITEV ZADNJE KRIŽANKE
Vodoravno: 1. Volkswagen, 10. Eliot, 11. romantika, 16. Rips, 17. Torino, 18. dom, 19. skat, 20. Avala, 21, Pope, 22. aa, 23. ali, 25. ni, 26. dolar, —i, 27. unija, 29. Azori, —i, 31. lasje, 33. na, 35. ako, 36. M(iško) K(ranjec), 37. liki, 36. satan, 40. čela, 42. Edo, 43. ka-tete, 44, Iran, 45. saksofoni, 46. blisk, 47. elektronka.
2e od preteklega petka snemajo v raznih obalnih krajih našega okraja zunanje posnetke za nemško-francoski koprodukcijski film, ki nosi delovni naslov »Noč v Monte Carlu«. Producent je filmska družba »ARCA-Film« iz
razumevanje in podporo bodo za to izrazito turistično-propagandno dejavnost pokazale prav lokalne turistične In gostinske organizacije in podjetja, pa tudi druga, ki imajo od povečanega števila gostov ob obali in s tem blagovnega prometa neposredne gospodarske koristi. Kot je znano, je upravni odbor že pred začetkom lanske poletne sezone sprejel pravilni načelni sklep, naj bo okrajna dotacija, ki znaša letno 10 milijonov dinarjev, pretežno določena za kritje kvalitetne zimske sezone, medtem ko je poletna sezona predvsem stvar občinskih ljudskih odborov Koper, Piran in Izola, Turističnih društev v teh krajih, ter gostinske in trgovinske zbornice In podobnih lokalnih organizacij. Po dosedanjih izkušnjah je za izvedbo kvalitetne poletne sezone — letos bo obsegala okrog 20 prireditev — potrebnih okrog 10 milijonov. Dva milijona bo predvidoma prinesel Inkaso, nekaj bi krili iz dotacije OLO, 5,300.000 pa bi morale skupaj prispevati navedene organizacije, društva in občine.
Največ razumevanja je doslej pokazal občinski odbor v Piranu, ki je
Otroci padlih borcev v Slovenskem Primorju
Okrajni odbor Zveze borcev v Kopru je povabil za semestralne počitnice na 10-dnevno bivanje v Slovensko Primorje 32 otrok padlih borcev iz vse Slovenije. Gostje — mladinke in mladinci — so pretežno dijaki strokovnih šol in živijo v raznih domovih. V času svojega 10-cftievnega bivanja so prebili nekaj dni v Kopru, nakar so z vodstvom odpotovali v Portorož, kjer so v hotelu Palače preživeli nekaj prijetnih dni.
O našem kratkem sestanku s simpatičnimi gosti bomo napisali več v prihodnji številki »Slovenskega Jadrana«.
že zagotovil 1 milijon v ta namen, pa Turistični društvi Piran in Portorož, ki sta skupaj tudi že določili 1 milijon. Zato je upravičeno pričakovati, da bosta tudi ObLO Koper in Izola, Turistično društvo Koper ter okrajna Gostinska in Trgovinska zbornica in turistična podjetja prispevala svoj delež, sorazmerno možnostim in tudi številu prireditev na njihovem območju ter turistično-go-spodarskim koristim. Te so nedvomno dokazane ne le na izkušnjah naših turističnih središč, marveč tudi še starejših inozemskih. Saj bi bilo res nerazumljivo, da bi turistične občine in zasebni podjetniki v kapitalističnih državah trošili tolika sredstva za razne festivalske prireditve, če bi bile te tako nerentabilne, kot je slišati včasih iz ust nekaterih naših gostinskih delavcev. Kdorkoli se zna za htp otresli šablonskega prakti-cističnega »kalkuliranja« ter z nujnim perspektivnim pogledom objeti celotni komunalni turistični razvoj — tak, kot si ga želimo v nekaj bodočih letih — bo sam uvidcl, da ni dovolj zgolj statistično število o zvišanju nočitev, marveč da je enako ali še bolj pomembno vprašanje, kakšne kategorije inozemskih gostov zahajajo v naša obmorska letovišča. In vsak preudaren gostinsko-turistični delavec se bo nedvomno boril, da bi privabil čimveč takih gostov, ki jim ne bo žal denarja, ki ne bodo prišli k nam varčevat, pa tudi, kar nikakor ni najmanj važno, ki bodo toliko kulturno razgledani, da bodo znali objektivno presojati pridobitve naše socialistične graditve in našo kulturno tvornost, ter o svojih vtisih kasneje med svojimi prijatelji in znanci v Avstriji, Nemčiji, na Švedskem ali od koderkoli so že, tudi pošteno, nepristransko poročati. To pa je vsekakor najcenejša in obenem najboljša turistična propaganda, ki je vredna često več od slehernega prospekta! Tega bi se morali zavedati, ko razpravljamo o poletnih prireditvah — vsi, zlasti pa naši tursltično-gostln-ski delavci. Zato upajmo, da letos ne bo več težav, da bi zbrali sredstva, ki so relativno skromna, a nujna, če hočemo, da bodo naše IV. poletne prireditve tako pestre in kvalitetne, kot je želeti.	d.
mm^mfMzï^
Pri založbi »Mladinska knjiga« je zopet izšlo več knjig za našo mladino. V prvi vrsti naj omenimo knjigo MRTVI KAPITALI hrvatskega pisatelja Josipa Kozarca. Ta knjiga, ki je prvič izšla že pred vojno, je doživela že mnogo Izdaj in bila prevedena v razne jezike. Kozarac je videl rodovitnost slavonske zemlje in veliko nadarjenost našega ljudstva, po drugi strani pa primitivno narodno gospodarstvo ter kriva pota duhovnega življenja na vasi in v mestu. Toda ni se vdal pesimizmu. Z največjim mirom, z vedrino v duši in zaupanjem v srcu se je v knjigi »Mrtvi lcapitali« lotil analiziranja narodne nesreče. Knjigo je prevedel Cvetko Zagorski, spremno besedo pa je napisal dr. Emil Stampar.
Tudi predšolska mladina je dobila več novih knjig, ki bodo s svojo prisrčnostjo in vedrino pritegnila mlade bralce. Tako je izšla HANKINA IGLA Janine Po-razinske z ilustracijami Jerzyja Srokowskega in v prevodu Uroša Kraigherja, ZAJKLJA IN ZAJČKI, ki jo je France Bevk zapisal po bolgarski pravljici Vladimira Zelengorova in ki je opremljena z izvirno litografijo Milana Bizo-vičarja. Nadalje partizanska črtica SINIČKA NAS JE OBISKALA, ki jo je napisala Zima Vr-ščaj in je opremljena z izvirnimi litografijami Štefana Planinca, TRIJE VELIKANI, ki je petdeseta slikanica Čebelice in prinaša ob tej stari tolminski pravljici podobe slikarja Marija Preglja, zapisal pa jo je Josip Kenda, ter TACEK Ele Peroei.
V zbirki »Igra in delo« pa je izšel MLADI FOTOGRAF Marina Bajda, ki ga bodo mladi amaterji gotovo z veseljem sprejeli. Mladinska knjiga je izdala tudi fla-nelogram št. 2 OD ZRNA DO KRUHA, ki ga je strokovno uredil in napisal pripombe prof. Janez Tomšič, spremni tekst pa dr. Peter Us, Podobe je naslikal akademski slikar Rudi Gorjup,
3ERÏTE IN ŠIRITE
S t O/F SNS
DRAMSKA SKUPINA KOPRSKE SVOBODE NAPOVEDUJE PREMIERO NOVE IGRE
Antoine de Saint-Exupéry: Bojni pilot
Prešernova družba je izdala roman francoskega pisatelja Saint-Exupéry-ja »Bojni pilot«. Delo je dramatično poročilo o brezupnem izvidniškem poletu nad mestom Arras, ki je padlo v nemške roke, brž ko se Je začela odločilna nemška ofenziva v letu 1040. Francija je bila na kolenih. Nemci so obvladovali ves zemeljski in zračni prostor, In letalo, ki se je vzdignilo s francoskimi barvami, je bilo tako rekoč že vnaprej obsojeno na smrt. Pisatelj, delo je avtobiografsko, je kljub temu tvegal polet z dvema tovarišema, Skoraj za las so ušli nemškim lovcem, se spustili nad okupiranim mestom in snemali. Zašli so v ogenj protiletalskega topništva, Zdelo se je, da so zgubljeni, vendar so se vrnili na letališče živi in zdravi.
Saint-Exupéry pri nas ni neznan pisatelj. V antologiji sodobne francoske proze, ki je izšla pred štirimi leti, je izšlo tudi njegovo očarljivo delo »Mali princ«. Saint-Exupéry je j^en izmed tistih redkih pisateljev, , so pisali svoje življenje in živeli poje pisanje.
Zarodi težav z
Člani dramske skupine koprske Svobode so nas ob praznovanju Novoletne jelke prijetno presenetili z dobro naštudirano in scensko zahtevno mladinsko igro Saše Škufca — »Janko in Metka«. Albin Penko, ki je igro režiral pravi, da so z uspelo uprizoritvijo »Janka in Metke« dokončno prebili led in ustvarili pogoje za redno oziroma neprekinjeno delo amaterskega odra v Kopru. Voljo mladih, med- njimi l'epo število talentiranih igralcev, je 9 uspelih predstav z okrog 8 tisoč gledalci tako podkrepilo, da s o-tako j začeli z vajami za novo igro. To-
zahodnega Berlina, glavno vlogo pa ima znani francoski filmski igralec Eddie Constantine. Glavno žensko vlogo — princese kneževine »Dorado« — igra mlada nemška igralka Marion Michel. Režijo si delita Nemec Von Jaco-by in Francoz De Fr,ance. Notranje posnetke so ž'e končali v študijih v Berlinu, zunanje pa snemajo te dni največ v Piranu, pa tudi v Kopru in nekaj scen v vrtu »Vesne« v Portorožu. Glavna piranska »kulisa« je nr,avkar obnovljeno "oslonie »Benečanke«, katero je avtoturistično podjetje »Slavnik« Koper preuredilo za svojo turistično poslovalnico, Film bo celovečerni, vendar nima posebnih umetniških -pretenzij. Gre za že precej obtreano zgodbo o princesi, ki se ineognito udeleži karnevala, pa zaljubi v neznanca, kar pa privede celo do vojne napovedi. Vendar se vse srečno konča.
Tehnične usluge nudi ljubljan-sko-piransko filmsko podjetje »Filmservis«, ki je tudi preuredilo star remorkter v piranski ladjedelnici v »urno« vojno ladjo, na) kateri se odigra precej prizorov filma. Producenti in režiserja sta zelo zadovoljna z našimi kraji in filmskimi možnostmi.	Jule
krat so si izbrali odrsko delo Richarda Nisha »Vremenar«, ki jim v celoti ustreza in se bodo že konec februarja lahko predstavili občinstvu v Izoli(!).
Da — v Izoli, in niti ne slučajno, kajti denarne težave onemogočajo mladi dramski skupini nastop v koprskem gledališču, kjer so že uveljavili odlok o povišani naj'emnini. Šestnajst tisočakov, ki bi jih morali odšteti za enkratno uporabo odra, vsekakor presega denarno zmogljivost koprske Svobode. Pač pa so v Izoli, kjer bo premiera, priskočili mladim kulturnikom iz Kopra širo-kogrudno na pomoč tovariši iz izolske Svobode, kar dokazuje, da mlade amaterje iz Kopra cenijo. Sicer se dramska skupina ne namerava odpovedati nastopu v Kopru, čeprav se bodo morali poslužiti letnega odra italijanskega kulturnega krožka, ki sicer ustreza, vendar je nastop vezan na vremenske pogoje.
Koprski amaterji gradijo svoje
nadaljnje delo celo na daljnosežnejšem programu.1 Za naslednjo programsko točko so določili kri-minalko »Kliči M za umor«, proti koncu poletja pa se bodo spoprijeli z zahtevno dramo »Dnevnik Ane Frank«. Na vprašanje, če so sprejeli v program tudi mladinsko delo, pravijo, da -nameravajo uvrstiti v SDored letošnjih novoletnih prireditev pravljično igro »Snteguljčica«.
Program dramske skupine koprske Svobode je torej zelo obsežen. Vprašanje, če bodo uspeli, pa je tesno povezano z materialnimi pogoji, ki že sedaj dušijo polet marljive dramske skupine, kajti samo z gostovanji in razumevanjem drugod, ne bi mogli zagotoviti njenega obstoja. Vendar menimo, da sodi težišče njihovega dela predvsem na domači oder. kjer je tudi dovolj hvaležne publike, zato upravičeno pričakujemo, da bo razumevanje in upoštevanje kulturnih vrednot odprlo mladim igralcem pot najprej na domač oder,	b
PO NAŠIH ŠOLAH OB PRVEM POLLETJU 1959/60
Ob koncu prvega polletja se je na gimnaziji v Postojni sestal šolski odbor. Clanl so pregledali In kritično ocenili šolski uspeh dijakov. Iz poročila, ki ga je podal ravnatelj gimnazije Simon Lenarčič, je razvidno, da postojnski gimnazijci že več let niso dosegli takšnega uspeha, saj znaša povprečje 87 odstotkov pozitivnih, kar je za 10 odstotkov več kot lani. Tudi med posameznimi razredi nI več tako občutnih razlik, kar kaže, da so se dijaki v medsebojnem tekmovanju precej potrudili.
Predsednik šolskega odbora tovariš Janežič je predlagal, da bi podeljevali najboljšim razredom med šolskim letom prehodne zastavice, ob koncu leta pa denarne nagrade (?) kar bi verjetno ugodno vplivalo na delo posameznikov In razrednih kolektivov. Ugotovili so tudi, da je bila disciplina v prvem polletju na zadovoljivi ravni ln je želeti, da bi bilo tako Se vnaprej.
Ob teh ugotovitvah razveseljuje dejstvo, da so bili dijaki v izvenšol-skom delu bolj aktivni kot prejšnja
leta. Zlasti je to vidno na športnem ln kulturnem področju. Mladina posveča tudi vse več časa branju in se naroča na različne leposlovne revije, časopise in knjižne zbirke. Naročajo se predvsem na Naše razglede, Mlada pota ter knjižno zbirko Kondor, ki je najcenejša. Razen tega izdajajo še svoj list »Glas Krasa«, ki je med dijaki zelo priljubljen. Zaželena bi bila le večja aktivnost mladine na različnih lokalnih delovnih akcijah, kar bi zelo vplivalo na večje zaupanje ljudi do dijaške mladine.
Šolski odbor je Se razpravljal o problemu šolskih prostorov, o gradnji nove šole ter o boljši opremi že obstoječe šole, ki zaradi dotrajanosti že dlje časa ne ustreza zahtevam sodobne šole. Predvsem bi bilo treba urediti naprave za ogrevanje, ker sedanje peči pri postojnski burji in mrazu nikakor ne ustrezajo. Nič manj težav ne povzroča dotrajani pod in še nekatere druge pomanjkljivosti. Le tako lahko namreč tudi v bodoče računamo na dober uspeh in vsestransko delovanjo šolske mladino,	—go
SODOBNA POTA ŠTEV. 8—3—10
Iz vsebine:
Tilka Blaha: Ustanovljena je Zveza delavskih in ljudskih univerz Slovenije; Aleksander Kovačič: Izdelava programa za ljudske univerze; Janez Gartnar: Analiza skupščin občinskih svetov; Avgust Vižintin: Misli ob posvetovanju »Knjiga in bralec«; arh. Marko šlajmer: Kulturni domovi — družbeni domovi; Boris Kuhar: Klubi se uveljavljajo; O amaterski kulturno-umetniški dejavnosti; Mirko Zupančič: Prosvetni servis v preteklem in prihodnjem letu; Leopold Suhadolčan: Veliko nojevo pero; Vitko Musek: Vojni filmi; Janez Kmet: Negativni družinski vplivi mi šolski razvoj otroka; France Zupan: Likovni okus v vsakdanjem življenju; Kajetan Kovič: Knjige Prešernove družbe; Kajetan Kovič: Dokumenti slavnih dni; Pomenki o poeziji; Janez Dodič: Kadar prihaja jesen; Živim; Rudi Miškot: Svinčeni jezdec; Iz ciganske poezije: Trdogla-vi gospod; Ne daj, obog, da umrem; Strah pred smrtjo.
PROTEUS ŠTEV 1—5
Iz vsebine:
Članki — Ana Budnar-Trgubov
Vtisi biologije s poti po Iranu; Hubert Pehani: Ionizirajoči žarki; Leopold Zor: Zakaj je izumrl golob selec?; Štefan Michieli: Nova dognanja o biološkem pomenu električnih organov pri ribah; Jože Tavželj: o transfuziji krvi pri domačih živalih. Mladi prirodoslovec — B. Prekoršek: Se o poskusih s šiškaricami; L. Jev-senak: Nebo vedno bolj privlačno za slovensko mladino. Odmevi — j. Hadži: Darwinova razstava v Priro-doslovnem muzeju; R. Pavlovec: Na obisku pri dr. J. I-Iurzelerju: L. Cer-melj: Paberki o umetnih članih našega osončja. Drobne vesti — št. Lapuh: Vabljiva voda; L. Cermelj: Pet novih prvenstev; J. Kurillo: Lisica lovi domačo mačko; F. Šuštar: Zanimivi pojavi v pozni jeseni. Pogovori z bralci — p. Iiunaver: Ali se vidijo sončne pege s prostim očesom. Za bistre glave — Prejete knjige — ASTRONOMSKA PRILOGA: Nebo v letu i960. Uredil dr. Franjo Dominko s sodelovanjem Pavle Ranzigerjeve, Vladimira Ribariča in M. Prosena.
NOVA OBZORJA, št. 1—2
Iz vsebine:
Smiljan Rozman: Bolnik; Pavle Zidar: Po prečuti noči; Pavle Zidar: Vedno vprašujem; Janez šibila: Pre-rojenje; Marica Skorjanec: Večer v novem naselju; Veno Taufer: Zakaj; Božidar Borko: Trije sedemdesetletniki; France Forstnerič: Iz pesmi-Vida Taufer: Jesenske slike; Rudolf Kresal: Sebi nakljub; Herbert Grun: Mir in bolečina; N. G.: Dva sarajevska pesnika; Miodrag Zalica- Niko Grafenauer: Dva pesnika; Miodrag Zalica-Niko Grafenauer: Prebujanje; Izet Sarajlič-Niko Grafenauer: Posvečam se ti; Izet Sarajlič- Niko Grafenauer: Vlalcl vaju bodo odnesli v poslednjo jesen; Izet Sarajlič-Niko Grafenauer: Ne vemo, čemu: Sergej Vri-Ser: Iz mariborske likovne beležnice; Božo Stefančič: Miniaturi; Karel Klančnik: Kratke zgodbe; France Fi-llpič: Srečanje s pesmijo in pesniki; Jože Pogačnik: Dve interpretaciji; J. G.: Pogled v hrvaško prevodno dejavnost: J. G.: Iz nemške založniške dejavnosti; Neža Kolosovskl: Pregled prevodov v slovenščino od 1945 do 1955; Anton Kolar: Nietzsche ln glasba.
MLADA POTA, št. 4
Iz vsebine:
Proza — Marija Cigale: Vem, kaj hočem; Peter Breščak: Prostor v čolnu; Peter Breščak: Kroglice iz asfalta; Jože Mušič: Lep jesenski dan; Magda Valentinčič: Utrinki; Magda Valentinčič: Samo besedo; Pesmi — Rado Palir: Prišla je jesen; Niko Keše: Psalm, Ob zori, Requiem; Alenka Auersperger: Drevesova proi-nja; Rudi Koncilja: Moja rojstna hiša, Kostanjeva žalost; Vido Korar: Variacija, Drobna pravljica; Valentin Cundrič: Otroštvo. Obžalujmo; Poletje v gmajni; Marijan Kramberger: Kovanec sonca, Konec deževja, Nekoč ju srečaš; Miroslav Košuta: Pesem 90; Sodobna poljska lirika — K. I. Gatczynski: O najinem gospodinjstvu, Srečanje z materjo, Zima po šolskih berilih; Tadeusz Rozewicz: Oče, Tank — spomenik; Jerzy Hara-symovicz: Otroška slikarska razstava; Wyslawa Szymborska: Predstavljam si svet; Zbignlew Herbert: Človek narave; Pogledi — Marijan Kramberger: Štirje mladi prozaisti; Toni Tr-iar: Pet sovjetskih filmov; Književnost — Ivo Solar, Viktor Konjar, Janez Dokler: Nove knjige: Filmska problematika — Vitko Musek: Filmski jezik III,; Zapiski s poti — Aia Peče: Majhno srečanje z Indijo v Nemčiji; Pogovori s sodelavci: Ivan Potrč, Mitja Mejak, Alenka GerloviC.
obvezen dodatek na ceno vstopnic za kino
Združenje reproduktlvne kinematografije flrj je dostavilo pristojnim državnim organom predlog, naj bi po vsej državi plačevali obiskovalci kinematografov na ceno vstopnic enoten dodatek v znesku 10 dinarjev kot, doprinos za domačo kinematografijo. Skoraj gotovo je, da bo predlog sprejet in dodatek tudi uveden, in sicer z retroaktivno močjo od 1. januarja 1960. Hkrati pa je skoraj gotovo, da bo ta dodatek vplival na povišanje cen vstopnic v vsej Jugoslaviji.
Dodatka pa naj ne bi bilo na vstopnice k predstavam potujočih kinematografov ln k predstavam za dijake ln vojake.
ZEHA M DOM * ZDRAVSTVO IN VZGOJA * OTROK S N DRUŽINA >V ZENA IN DOM * ZDRAVSTVO iN VZGOJA * OTROK
ENOLETNI PROGRAM ZAVODA ZA POSPEŠEVANJE GOSPODINJSTVA V KOPRU
Obsežno delo Zavoda za pospeševanje gospodinjstva v Kopru sodi v vrsto nalog, ki so v razvijanju dosedanje komunalne dejavnosti, s poudarkom na podru-žabljenju gospodinjstva v okviru stanovanjskih skupnosti, važen činitelj v krepitvi socialističnih družbenih odnosov. Razumljivo je torej, da je delo zavoda povezano s prizadevanjem za dvig materialne blaginje kot celoto ter osebne blaginje v osnovni celici naše skupnosti — v družini. Tudi letošnji program zavoda teži za tem, da bi se slednja družina končno otresla vsakdanjih drobnih skrbi, ki vplivajo razdiralno na ustvarjalnost njenih članov in jih odtegujejo pogojem enakopravnega in uspešnega vključevanja v razna področja družbenega življenja.
Iz programa, ki ga je sprejel pred nedavnim upravni odbor, je razvidno, da bo zavod še nadalje spremljal razvoj obratov družbene prehrane in jim nudil strokovno pomoč pri poslovanju, vso skrb pa bodo posvetili tudi ustanavljanju gospodinjskih s'ervisov stanovanjskih skupnosti. Tem prepotrebnim ustanovam bo nudil zavod strokovno pomoč v obliki strokovnega izpopolnjevanja kadrov, analiz in proučevanja metod dela. Uspešno poslovanje pa si je zavod zagotovil z delitvijo na dva glavna referata: referat za družbeno prehrano ter referat za strokovno pomoč gospodinjskim servisom.
Vsestranska pomoč obratom družbene prehrane sodi med najvažnejša področja dela, Zavoda. Ob pobudah za ustanavljanje novih menz bo skrbel v prvi vrsti za uvajanje sodobnih metod dela, vodil nadzorstvo nad biološko in kalorično vrednostjo hrane in organizacij dela. Ker je kakovost hrane v mnogočem odvisna od usposobljenosti osebja, bodo organizirali vrsto tečajev za kvalifikacije in dokvalifikacije kuharjev ter organizirali seminarje za upravnike in ekonorrie.
Posebno skrb je namenil Zavod izboljšanju prehrane gozdarskih in kmetijskih delavcev. V akcijo za omejevanje alkoholizma pa bodo pritegnili RK in kmetijske zadruge, da bi v skupnih kon-servnih fcentrih predelali večje količine sadja v sadne sokove za potrebe obratov družbene prehrane in drugih podobnih ustanov in gospodinjstev.
Vendar se Zavod ne bo omejil samo na gornje naloge oziroma dejavnost označeno v obeh referatih. V.program so vključili tudi vprašanje stanovanj in opreme, ker je lanskoletna analiza, sestavljena na osnovi ankete o notranji ureditvi in opremi stanovanj V novogradnjah, pokazala potrebo po nadaljnjem delu na tem področju. Potrebno je zlasti sodelovanji Zavoda z drugimi organi: zbornicami, zavodi in gospodarskimi organizacijami, da bi čimprej vskladili proizvodnjo po-
hištva in ostale opreme za sodobno grajena stanovanja. Skladno s temi nalogami se je Zavod že povezal s tovarno pohištva »Stil« v Kopru in predložil upravi načrt za notranjo razporeditev opreme ter predloge za praktično pohištvo. Ob tem pa bo Zavod okrepil sodelovanje tudi z Trgovinsko in Obrtno zbornico, da bi zagotovili smotrno nabavo in uvoz blaga za široko potrošnjo ter izdelavo obrtnih izdelkov in otroške konfekcije.
Gospodinjski pouk v šolah in v pošolskem izobraževanju je prav tako važna postavka v l'e-tošnjem programu Zavoda. Predvsem jih zaskrblja dejstvo, da se gospodinjske učiteljice na osnovnih šolah ne morejo posvetiti v dovoljni meri gospodinjskemu pouku, ker so preobremenjene s poukom ostalih predmetov. Zavod bo posredoval pri pristojnih organih, da bi gospodinjske učiteljice razbremenile te stranske dejavnosti in da bi s'e posvetile izključno gospodinjskemu pouku v šoli dn v .pošolskem izobraževanju.
Za realizacijo tega programa, ki je zaradi širokega sodelovanja in prosvetljevanja šolske mladine, kakor tudi pošolskega izobraževanja odraslih pravzaprav najobsežnejše področje dela, bo treba vložiti mnogo truda in vztraj-
nega dela ter ne nazadnje tudi materialnih sredstev. Jasno je namreč, da brez učnih prostorov za praktični pouk v gospodinjstvu, he bi mogli govoriti o uspešnem delu, zato bodo morale' šole ob prostorih za tehnični pouk poskrbeti tudi za dobro opremljene gospodinjske kotičke. Ti prostori bi seveda služili tudi za praktični pouk pošolske mladine in odraslih. Ker bo Zavod organiziral letos v sodelovanju z organizacijo mladih zadružnikov, Zvezo ženskih društev in Zvezo zadružnic okrog 20 gospodinjskih tečajev, bi prav ta težava lahko postala resna ovira za izvedbo programa.	(bb)
S sejma »Moda 19G0« v Ljubljani
Tudi letos je začela sejemsko sezono v državi Ljubljana s svojim Gospodarskim razstaviščem —• Častna gosta predsednik izvršnega sveta LRS Boris Kraigher in predsednik Zveze trgovinskih zbornic Jugoslavije Todor Vujasinovič
Mravelj se ubranimo s paritčm-nikovim listjem ali izgorelim karbidom, kt ga nastavim tja, kjer prihajajo v hišo. Uspešno sredstvo je pantakan.
Korenine sol>nih rastlin ne bodo gnile, če damo na dno nekaj oglja.
Limone in pomaranče lahko dalj časa ohranimo, če v posodo damo plast drobnega in suhega peska. Nanj nato položimo pomaranče in limone ter zopet limone ln pomaranče. Zadnja plast mora biti iz peska. Plodove moramo položiti s peelji navzdol in se ne »mejo dotikati drug drugega. Tako napolnjeno posodo hranimo na hladnem prostoru.
V nedeljo se je končal na ljubljanskem sejmišču že petič po vrsti sejem konfekcije, modnih tkanin in usnjenih izdelkov; Gospodarsko razstavišče je pričelo letošnje prireditve s sejmom »Moda — 60«. Sejem je nudil lepo priložnost proizvajalcem prikazati modne novosti za letošnjo pomlad in poletj'e. Tudi letos so proizvajalci dobili od potrošnikov ob lepih kolekcijah izbranega — posebno v modni reviji in anketi — veliko napotkov za nadaljnjo proizvodnjo, ki mora biti prilagojena njihovim željam in okusu.
Poleg že tradicionalne ženske in moške vsakovrstne modne izbire je letos bila na vpogled tudi otroška konfekcija s posebnim poudarkom na modni reviji. Ni pretirano, če rečemo, da je pokazala prav revija bogastvo vzorcev in pisano izbiro tkanin, pletenin in domiselnih usnjarskih izdelkov.
Na letošnji osrednji modni prireditvi v Ljubljani je sodelovalo 116 razstavljavcev iz Slovenije,
Hrvatske, Srbije in BiH. Najštevilnejši so bili iz Slovenije. Komisija v okviru Centra za sodobno oblačenje in opremo je tudi letos ocenjevala in nagradila po-sam'ezne izdelke razstavljavcev. Skupno je podelila 33 podjetjem 163 diplom in medalj, od tega 80 zlatih, 61 srebrnih in 22 bronastih. Pri tem so se najbolj odrezala naslednja podjetja: Tiskani-na iz Kranja (18), Varteks iz Va-raždina (15), Rašica iz Gameljnov pri Ljubljani (12), Mura iz Murske Sobote (11).
Letošnji modni sejem v Ljub-
pavr domaČi aparati za
BUTAJi PLIN Tovarna Sloboda iz Cačka bo v kratkem poslala na domači trg prve v naši državi Izdelane aparate za gospodinjstvo na butan plin. Ti aparati — kuhalniki, štedilniki in bojlerji — bodo izdelani po licenci italijanskega podjetja Ignis in jih bodo potrošniki lahko nabavili že maja. ;
Plašč na sliki ima dve posebnosti:
lep in velik krznen ovratnik ter velike in poudarjene zanke v pasu, skozi katere gre pas
Ni zgolj slučaj, da se je občnega zbora Društva za pospeševanje gospodinjstva v Sežani, ki je bil minuli ponedeljek, udeležilo nad 200 članic. Vedeti je namreč treba, da je v to društvo vključenih 462 naprednih žena in mladink in da je bila dejavnost društva v preteklem letu izredno razgibana. Zal se zbora niso mogle udeležiti tudi tiste članice, ki jih vežejo razne druge dolžnosti na delovntem mestu ali v družini ter tiste iz okoliških vasi.
In ključ, ki je upravnemu odboru in društvu kot celoti odprl pot do toliko uspehov? Težnja po napredku in želja po praktičnem uveljavljanju dosežkov, kot tudi prirojeno nagnjenje žena k splošni izobrazbi, utegnejo postati močan in v organizacijskem pogledu odločilen vzvod za mobilizacijo volje. Neposredna zainteresiranost, ki jo je pri sežanskih ženah in mladinkah vzbudil program Društva za pospeševanje gospodinjstva, zlasti p.a prvi uspehi pri izvajanju sprejetih sklepov ter nalog, so bili odločilnega pomena za nadaljnji razvoj društva.
Prva uspešno izvedena naloga društva je bila organizacija proslave Dneva žena. Razen desetih rednih sej je imel upravni odbor še eno slavnostno sejo v čast 40. obletnice KPJ, ki so ji prisostvovale članice prvega odbora AFŽ za Sežano in okrajnega odbora AFŽ. Na tej Seji je govoril sekretar okrajnega komiteja ZKS Koper Albert Jakopič-Kajtimir, Sledila so predavanja o zgodovini KPJ, o njeni vlogi, od odnosih med spoloma, o kontracepclji, o osnutku zakona o šolstvu in o od-
nosih med zakoncema. Na enotedenskem večernem seminarju so poslušale predavanja o srčni kulturi, o raku, olajšavah pri gospodinjskem delu (s skioptičnimi slikami), o temi otrok pri delu in o osnutku zakona o stanovanjskih skupnostih. Predavanj in seminarja se je udeležilo okrog 600 žena.
Izleta v rudnik živega srebra v Idriji, v bolnišnico Franjo in k izviru Soče se je udeležilo 60 žena. V mesecu družine in gospodinjstva je društvo nabavilo sokovnik za gospodinjski servis in priredilo demonstracijo o predelavi sadnih sokov. Članice so tudi sodelovale pri anketi o gradnji novih stanovanj, oogovorile so se z vodstvom šole o delovanju šolske kuhinje, tekstilni trgovini pa so predlagale boljšo preskrbo z otroško konfekcijo. Ker je društvo za svoje številne naloge potrebovalo denarna sredstva, je organiziralo srečolov in ples, katerega izkupiček je znašal 80.000 dinarjev. Odbor SZDL občine Sežana je pomagal društvu z dragocenim prispevkom, ker mu je dodelil v souporabo lep prostor, ki služi tudi drugim društvom in organizacijam.
Nadalje je društvo sodelovalo tudi pri organiziranju proslave 15. obletnice I. pokrajinske konference AFZ v Štjaku. Ob sodelovanju žena pa je bil pri Svobodi organiziran tudi ženski pevski zbor, ki pa je, žal, začasno prenehal delovati. Med važne naloge, ki jih je izvedlo društvo, naj prištejem še dvomesečni gospodinjski tečaj, o katerem smo že poročali.
Ijani je bil v resnici v vseh pogledih pravo bogastvo in velikanski korak naprej tako v tekstilni kakor tudi v obutveni industriji. Važno je zdaj samo eno: ali bomo vse to lahko kaj kmalu opazili v naših izložbah in tudi takrat po želji izbirali? J. P.
Društvu za pospeševanje gospodinjstva v Sežani je uspelo ostvariti tesne stike in sodelovanje z drugimi organizacijami in društvi, zlasti z DPM, s katerim je sodelovalo v vseh akcijah, posebno še pri organiziranju Novoletne jelke, pri sprejemanju cicibanov v pionirsko orgftinizlacijo in podobno.
Hvale vredna je tudi skrb društva za številn'e zaposlene žene in mladinke, ki jih je okrog 1000 — samo v Telekomunikacijah pa blizu 400. Ker je pričakovati, da bo število zaposlenih žena še naraslo, se vzporedno s tem večajo ■tudi naloge društva. V tej smeri se porajajo tudi novi predlogi. Eden teh je želja po ustanovitvi gospodinjskega centra in razni predlogi za delo sveta stanovanjskih skupnosti, kakor na primer ustanovitev prepotiebne menze za družbeno prehrano, ustanavljanje servisov (pralnica, krp.al-nica raznte oblike pomoči družinam in podobno). Zamisel o ustanovitvi gospodinjskega servisa pa je že toliko napredovala, da je društvo lahko naročilo opremo za sodobno kuhinjo.
Po vsem navedenem je jasno, da čakajo novoizvoljeni odbor še mnoge nelahke, vendar hvaležne naloge. Prepričani smo, da jih bo društvo reševalo z isto vnemo kot doslej. To je bil tudi najvažnejši sklep občnega zbora, kjer so žene z velikim zanimanjem poslušale tudi predavanje dr. Marije Jera-sove o rednih in nerednih krvavitvah žena, spremljano s skioptičnimi slikami. Dokaz več, kako naše žene rade sodelujejo v društvu in kako Velika je njih želja po izobrazbi.	-er
Lep športni plašč, z moško krojenim ovratnikom iz kožuhovinc. Najprimernejša barva blaga bo kamelja
Nadeta jajca
#
s jajc, pol žličke gorčice, 1 lotka, 5 dkg šunke, sol, poper monin sok in malo olja; zelena aolata ali endivja, olje, kis.
Jajca skuhamo v trdo, jih pre-režemo počez in odstranimo rumenjake, ki jih pretlačimo. Nato Jih umešamo z gorčico, s sesekljano šalotko, sesekljano šunko, osolimo, popopramo ter primešamo limonin sok in malo olja. Ko je nadev gladek, oblikujemo kroglice, katere položimo v-vsako jajčno polovico beljaka, ki jo na spodnjem konču malo obreže-mo, da stoji. Na steklen krožnik pripravimo zeleno solato, ki jo obložimo s pripravljenimi jajci.
JABOLČNI CMOKI
Četrt litra mleka, 1 Jajce, 50 do 63 dkg moke, 1 kg olupljcnlh ln na koščke zrezanih. jabolk, 5 dks maščobe, 5 dkg drobtln, sladkor sa posipanje.
Iz moke, mleka in jajca napra-Tlmo gladko testo In vanj umetelno pripravljena Jabolka. Iz. zmesi naredimo bolj drobne cmoka ln J1h skuhamo v slani vodi. Dobro odcejene zabelimo s prepra-lenlml drobtinaml in Jih potrese-_ jno s sladkorjem.
higiensko-sanitarni predpisi za nekatere gostince LE krpa papirja
O o
Kdaj je pravi čas urediti tudi te pomanjkljivosti — Pogostejši nenadni obiski inšpektorjev po gostinskih lokalih bodo gotovo vnesli več reda in čistoče v gostinske obrate, čeprav bi to ne smel biti vzrok izboljšanja higienskih razmer po naših lokalih
Velik napredek našega turizma je neločljivo povezan z uspelli, ki smo jih dosegli zadnja leta ob naši obali na področju gostinstva. To potrjuje tudi vse večje zanimanje za naša letovišča doma in na tujem in je torej razumljivo, da se danes že lahko prištevamo med turistično razvita področja, Nesluten razvoj turizma, ki se obeta letoviščem v Slovenskem Pri-morju, je prav tako povezan z napredkom in vse večjim ugledom našega gostinstva, zato bi bila odveč bojazen, da sc visoke investicije v to vejo gospodarstva ne bi že v najkrajšem času bogato obrestovale.
Toda nehote se nam ob teh ugotovitvah ponuja vprašanje: kako bodo v bodoče služila naši turistični dejavnosti nekatera mala gostišča, ki jih je čas prehitel že za dobro desetletje — tako po notranji ureditvi, kot po — žal, res! — vzdrževanju čistoče in upoštevanju osnovnih liigiensko-sanitarnih predpisov? Utemeljitev, da taka gostišča kategorije »X«, kot smo jih imenovali v našem uredništvu ob skupni akciji s sanitarnim inšpektorjem, služijo le domačinom, ne more biti v nobenem primeru opravičilo za neodgovorno poslovanje in neupoštevanje higiensko-sanitarnih predpisov. Tem manj, ker se v času sezone zatekajo semkaj tudi številni domači in tuji turisti, ki jih v nema-lem številu privabljajo zgodovinske znamentiosti starih obalnih mest. Znane so nam tudi navade nekaterih tujih gostov, ki skorajda z naslado luščijo iz naše stvarnosti vse drobne pomanjkljivosti in jih v tej ali oni obliki servirajo, napihnjene seveda, kasneje doma, ali pa jih nestrpno -tolmačijo že tukaj.
Zgrešeno bi bilo, če bi odrekali pravico obstoja dobro vzdrževanim in sodobno opremljenim malim gostiščem. Nasprotno! Mnogi se celo raje latekajo v tak ambient, ker se jim zdi mnogo bolj domač in neposreden kot v velikih hotelih. Taka gostišča
so torej zaželena in jih v naših obalnih mestih tudi ne pogrešamo.
In vendar smo se pred dnevi na skupni poti s sanitarnim inšpektorjem prepričali, da je med njimi tudi nekaj takih, ki bodo morala prej ali slej prenehati z delom, kajti usluge, ki jih nudijo taka, k sreči redka gostišča, moramo odločno zavrniti. Res gre v obeh primerih za stare lokale, kjer že sama ureditev prostorov in slab inventar otežkočata vzdrževanje čistoče, toda plesnoba, umazanija in neprimerno spravljena živila ter pijače tudi ob upoštevanju te »olajševalne olcolnosti« nc opravičujejo osebja in vodstev teh gostišč obtožbe malomarnega odnosa do prostorov in materiala na eni strani ter do gostov in poslovanja na sploh na drugi.
Da ne bo ugibanja, o katerih gostiščih razpravljamo, naj omenimo, da smo se pred dnevi odločili za obisk gostišča »Pri vodnjaku« in gostišča »Pri stadionu«. Oba lokala sta v starih, neprimernih prostorih, ki čeprav — primer gostišča »Pri vodnjaku« — delno adaptirana, že po razporeditvi, površini in opremi nudita kaj borno sliko. Tesni kuhinji in priročne shrambe — drugih nimajo! — so brez ventilacije, mračne in brez najpotrebnejše opreme. V vlažnih prostorih so leseni predmeti in oblačila — oblačila v shrambi! — pokrita s plesnobo, stari in dosluženi gospodinjski stroji pretežno v slabem stanju, omarice prevrtane od miši, živila pa neprimerno spravljena in izpostavljena mrčesu.
Poglavje zase so v teh lokalih sanitarni prostori. Brez tekoče vode, brez školjke za umivanje rok in brez toaletnega papirja so posebno v poletnih mesecih lahko leglo in žarišče bolezni. Ce omenimo še skrajno neprimerne kletne prostore, od plesni načeto posodo za vino, ter cunje, s katerimi so zamašenl sodi, smo zajeli
le del podrobnosti iz obsežnih zapiskov, ki jih je narekoval sanitarni inšpektor našim reporterjem.
Iz vsega tega lahko še enkrat na. pravimo zaključek, da niso le neprimerni prostori in dotrajan ter pomanjkljiv inventar osrednje vprašanje obstoja teh lokalov, temveč tudi pomanjkanje osnovnega čuta za higieno, kar odločno obsojamo in svetujemo vodstvom kot osebju, da v interesu svojih gostov pa tudi v interesu svoje nadaljnje zaposlitve, posvetijo čistoči več pozornosti in da upoštevajo v bodoče vsaj osnovne
Obveščamo vse Interesente, da so letošnjo
KNJIŽNE ZBIRKE PREŠERNOVE DRUŽBE POŠLE
Na voljo so le še posamezne knjige brez koledarja. Posebej vabimo
ŠOLSKA VODSTVA,
da skupno naroče knjige: France Planina: »Naša domovina Jugoslavija« (cena 300 din), inž. Tavčar-Špolar: »Domača dela in popravila« (cena 200 din) in dr. Anton Polenec: »Živalski svet« (cena 150 din). Teh knjig smo prav zaradi primerne pomožne učne snovi tiskali nekaj več.
Vse pa vabimo, da
POHITITE Z VPISOM V ČLANSTVO PREŠERNOVE DRUŽBE
da ne ostanete zopet brez bogate knjižne zbirke in dobitkov velikega nagradnega žrebanja. Nadalje vabimo
SINDIKALNE PODRUŽNICE IN ŠOLSKA VODSTVA, da izberete iz svojih vrst poverjenika Prešernove družbe, če ga še nimate in s tem zagotovite, da bodo ljudje prejeli najboljše in najcenejše knjige.
PREŠERNOVA DRUŽBA
higienske predpise.
(bb/sic)
S PLENUMA KOPRSKE TURISTIČNE ZVEZE
ona se
Komisija za sprejem in odpovedovanje delavcev pri podjetju
»HLADILNICA KOPER« — DEKANI
RAZPISUJE
naslednja delovna mesta:
glavnega strojnika
1.	ŠEFA STROJNICE (450.000 frigorij)
pogoji: visoka kvalifikacija, delovna doba 20 let, poklic strojnik s poznavanjem termodinamike
2.	STROJNIKA ZA HLADILNICO
pogoji: kvalifikacija iz hladilniške ali sorodne stroke z 10-letno prakso
3.	PRAVNIKA PODJETJA pogoj: diplomiran pravnik
4.	DAKTILOGRAFINJO
zaželeno znanje stenografije
Plača in ostali pogoji po tarifnem pravilniku podjetja osiroma po dogovoru — Pismene ponudbe z opisom dosedanjih zaposlitev poslati v roku 15 dni po objavi razpisa n3 upravo podjetja
Sedaj, ko so pred vrati redni letni občni zbori turističnih društev in njihovih zvez, od okrajnih do zvezne, je med člani turi-stično-olepševalnih organizacij mnogo govora o uspehih in pomanjkljivostih v lanskoletni turistični stezoni in o načrtih, kako naj bi bila letošnja boljša. V ponedeljek, 25. t. m., je v Kopru o teh vprašanjih razpravljal tudi plenum Koprske turistične zveze in je podrobno proučil vrsto vprašanj. Predsednik Zveze Anton Ukmar je podal zanimivo poročilo o tem, da sodijo med najboljša turistična društva v našem okraju portoroško-piransko, izolsko, postojnsko, koprsko in planinsko. Manj uspeha so lani imela društva v Sežani, Ilirski Bistrici, Komnu in druga, čeprav so skušala svojo dejavnost kar najbolj razširiti. Osnovna težava je v pomanjkanju sredstev za. delo po predloženih in sprejetih planih, a marsikje tudi dejstvo, da je uresničenje dobrih sklepov odvisno od osebne prizadevnosti slehernega člana društva.
Lani smo v koprskem okraju dosegli razveseljive uspehe pri povečanju turizma, vendar pa nikakor ne smemo biti zadovoljni s tem, da je indeks nočnin leta 1959 za skoraj 50 odstotkov večji v priirierjavi z letom 1958, da je bil storjen velik korak naprej glede izboljšanja gostinskih uslug, saj je še vrsta pomanjkljivosti, ki onemogočajo večji dotok domačih in tujih gostov v geografsko zelo raznolik okraj Kopra. Udobnost gostišč je relativna. Še marsikaj bi bilo potrebno izboljšati, da bi bil turizem bolj donosen. Premalo je sob za prenočevanja, zmogljivost gostinskih prostorov ni zadovoljiva, izbira hrane šepa in tudi možnosti za
razvedrilo gostov so Skromne, če-stokrat preveč enostranske. Kopališča so potrebna temeljite obnove in naloga turističnih društev bo, da z večjo odločnostjo priporočalo izvedbo tistih turističnih gradenj, ki se bodo z minimalnimi investicijami kar najhitreje in bogato obrestovala.
V minulem letu je bilo mnogo govora o regionalnem načrtu za preoblikovanje slovenske obale. In ker je mnogo mnenj ter predlogov, bi bilo prav, če bi v javni razpravi sodelovali vsi, ki bi kakorkoli lahko prispevali k dokončni izdelavi načrta za turistično ureditev naše obale.
Tajnik Zveze Zvonimir Pele je na tem plenumu podrobno obravnaval razna organizacijska vprašanja in med drugim omenil potrebo po boljši turistični informativni službi z izdajanjem prospektov ter izšolanjem vodnikov. Priporočal je tudi vrsto ukrepov za izboljšanje turizma, kot so
ureditev gostinskih obratov, povečanje skrbi za razvedrilo gostov ter vlaganje večjih investicij za gradnjo hotelov, motelov in gostinskih obratov tudi v manjših krajih, kjer gre le za prehodni, nekajurni postanek.
Podpredsednik zveze Vinko Žnidaršič pa je obširno govoril o turizmu kot eni izmed najbolj pomembnih gospodarskih panog našega okraja in o vskladitvi njegovih zahtev s sredstvi, ki mu jih bo dal na razpolago družbeni plan.
Tem poročilom je sledila živahna razprava, ta je razjasnila marsikatero sporno vprašanje glede nadaljnjega razvoja turizma v koprskem okraju. Člani plenuma so obravnavali tudi smernice za pripravo občnih zborov turističnih društev in ob zaključku izvolili devet delegatov za bližnji redni občni zbor Turistične zveze Slovenije.
OB IZVAJANJU STANOVANJSKE REFORME
Razdelitev dohodkov stanovanjskih zgradb v družbenem
upravljanju
V prejšnji številki smo napovedali, da bomo pojasnili, kako in na katere račune pri banki morajo hišni sveti nakazovati oz. vplačevati dohodke zgradb, to je stanarine, zakupnine in drugo. Navodila za to poslovanje je izdala kot začasna navodila Narodna banka FLRJ. V smislu teh navodil morajo banke odpreti tri nove račn-' nc in sicer: račun 670 — sklad stanovanjske
skupnosti, račun 671 — sklad stanovanjskih
zgradb, račun 672 — sklad poslovnih zgradb.
Mapoves! vremena
za čas od 23. I. do 5. II. 1960
Tudi zadnje dni je v Evropi prevladovalo hladno vreme. Najnižja temperatura zraka je bila znatno pod 0 stopinj Celzija. Sedaj pa lahko pričakujemo nov vdor arktičnih ultra-polarnih zračnih tokov. Naj-tiujči mraz bo od 30. I. do 1. II. in v teh dneh lahko pričakujemo najnižjo temperaturo zraka v letošnji zimi.
P/l »BIIIAC« je 26. januarja odplula
iz Emdcna M/l »BLED« je 25. januarja priplula
iz Ivopra na Reko >1/1 »BOHINJ« je 24. januarja priplula
iz Londona v Milford Häven M/l »BOVEC« je 23. januarja odplula
iz Bejruta za Mersin vil »DUBUOVNIK« je S. januarja priplula v Sibenik, kjer naklada tovor za Antwerpen M/I »Goranka« je 20. januarja priplula
v Antwerpen, kjer razklada M/I »GORENJSKA« je 25. januarja
odplula iz Kopra P/l »LJUBLJANA« je 21. januarja priplula v Split, kjer razklada M/l »MARTIN KRPAN« je v popravilu v ladjedelnici Trogir M/l »PIRAN« je 24. januarja odplula
iz Aleksandrije za Reko P/l »POHORJE« je 24. januarja odplula iz Reke p/l »ROG« je 12. januarja priplula v
I.os Angeles, kjer razklada P/1 »ZELEN GOR A« je 21. januarja plula skozi Suez na poti za Kawasaki
»SLOVENSKI JADRAN« v vsako hišo I Slovenskega Priraorja
»Priznam,» je dejal Amerlkanec, »da je bilo treba truda in stroškov, £e si hotel priti do tega, kar zdaj imaš. Toda ti si meni pisal, da ste nagi in bosi, zdaj pa vidim, da ste nagi in bosi le, kadar se greste kopat. In v čem ti mlajši brat nI hotel pomagati?«
»Prosil sem ga, ker ima več otrok kot Jaz, da bi kdo od njegovih pasel naše krave Čez poletje. Dal bi tistemu obleko in obutev in še kak tisočak pri strani, pa ni hotel. Tak brat je, vidiš!«
»Pa zakaj ne pasejo tistih krav tvoji otroci?«
Piše France Magajna
»MoJi otroci ne bodo pasli! Moji otroci hodijo v gimnazijo in ne bodo pasli nobenih krav!«
»O, taka je ta Stimunga! Že zdaj morajo siromašni otroci služiti tvojim! Kaj bo pa šele, ko bodo izšolani in postali ministri! Mislim, da bova o tem še govorila. Pojdimo zdaj spat.«
Amerikanec je naslednje jutro takoj po zajtrku odšel obiskat najmlajšega brata čevljarja v sosedno vas. Našel ga je sedečega pri nizki čevljarski mizici, polni raznega orodja. Nategoval je dreto in zadovoljno žvižgal. Amerikanca ,io v hipu spoznal in mu planil v objem. In ko sta so medsebojno dovolj nadobrlkala, jo mlajši zaklical:
»Ančka, prinesi no tisto cilerco! Kaj boš tisto slivovko toliko skrivala! Danes bo pri nas praznik!«
Med živahnim razgovorom je Ame-rikancc oglodoval skromno domačijo
in je uganil, da nI bogastva v njej. Sele po kosilu, ko sta šla brata na mal sprehod okoli vasi, je Amerikanec vprašal:
»Cilj! Kako je to, da ml nisi nikoli sporočil, da te siromaštvo tare. Lahko bi ti kaj pomagal.«
»Morda mi bi, pa me je zmeraj tra-pila misel, da si tudi ti delavec, ki se preživlja z žulji svojih rok. Da bi pa pri trpinu moledoval za pomoč, to pa mi ni šlo v slast. Cul sem pa, da si mnogo pomagal bratu na domu.«
»Seveda sem mu, ko mi je pa pisaril taka obupna pisma. Zdaj se nate huduje, ker ne dovoliš, da bi tvoji otroci pasli njegove krave. Kako Je vendar s to rečjo?«
»Ne razumeš tega? On pošilja svoje otroke v gimnazijo, no, jaz bi svoje tudi rad. Ko sem mu to povedal, me je ozmerjal, češ, kaj bi se najnižji štulili med visoke! In da, če bodo tudi berašlti otroci študirali, ne bo pozneje dovolj belega kruha za vse. Kam pa naj dene dežela vse izšolane ljudi, če jih bo toliko? Jaz imam pa tudi nekaj ponosa: da bodo njegovi otroci študirali, moji pa medtem pasli njegove krave — nalc! Brat gor, brat dol — do take mere se pa že no bom ponižal pred njim. V drugih ozirih je pa priden, skrben ko-spodar in zelo napreden. Velik ugled ima v okolici.«
»Ugled, praviš? Pri meni si ugleda že ni ustvaril. Kakšna pisma mi jo pisaril v Ameriko! Jokal sem od sočutja, ko sein jih bral. Noč in dan sem mislil na to vašo bedo, pa sem si rekel, da je moja dolžnost priti pogledat, tolažit in pomagat z vsemi
močmi. Viš, ko bi on manj pretiraval, bi mene sem ne bilo, še naprej bi mu bil krava molznica. Nikoli več mu ne bom. Se več — o tebi mi je poročal, da živiš v samem razkošju. Prejemaš potrošniške nakaznice, davkov pa ne plačaš skoraj nič. To bomo zdaj spravili v red. Vse, kar sem po njegovi zvijači njemu poslal, vse bo moral izročiti — holt! — no tebi, ker ti ne bi hotel sprejeti, Izročiti bo moral skozi sežansko sodišče tvojim otrokom, da bodo lahko študirali. Jutri bom z njim delal račun. Imam pri sebi vsa potrdila, kaj sem mu poslal in imam tudi nekaj njegovih prosjaških pisem, ki bi bila tudi za vaše oblasti zelo zanimiva. Nikar ne ugovarjaj — tudi sredi lastne krvi mora vladati pravičnost. Jutri naredim obračun z njim, pojutrišnjem pa odpotujem z Vulkanijo, ki v Trstu že čaka. Brat moj, bodi pozdravljen. Upam, da ti bom v bodoče več pomagal kot doslej.«
Brat na domu jc na vse pristal, kar je Amerikanec želel. Ločila pa sta so v ledenem ozračju, čeprav je bilo poletje.
Takih zgodbic se je dogodilo v deželi sto in sto. Skoraj vsak jih nekaj pozna, zbiral jih pa nihče ne bo. NI pametno, da bi kaj več kot toliko razkazovali svoje slabosti.
Tistim pa, ki bodo v eni ali drugi zgodbici spoznali sebe, povem, da jo malo med nami takih, ki bi smeli vreči nanje prvi kamen. Ce - se navzlic temu nc bodo mogli potolažiti, jih prosim, naj ml vsaj na starosi ta greh oprostijo.
KONEC
Omenjeni računi so osnovni računi, ki se dele na podračtine, na katere se knjižijo posamezni dohodki v smislu razdelitve občinskih ljudskih odborov. Občine imajo namreč po zakonih in predpisih, ki urejajo stano-vaiy'ska razmerja, pravico določiti, kolikšen odstotek skupnih dohodkov od zgradb gre na ta ali oni račun oziroma sklad. Mislimo tu na sklade kot so skladi za upravljanje stan. 2gradb, sklad za popravila in druge sklade. V tem pogledu je najbolje, da se hišni sveti pozanimajo pri banki, pri kateri imajo svoj žiro račun, ki jim bo tudi dala številke teh skladov kakor tudi informacije o višini odstotka, ki gre na ta ali oni sklad. Seveda, če so občine že sprejele ustrezne odločbe o delitvi stanarine oz. dohodkov zgradb na sklade.
Konkretno naj omenimo, da morajo sedaj hišni sveti nakazovati vse vplačane dohodke stanovanjskih zgradb na račun 6710 — prehodni račun sredstev stanovanjskih zgradb, to je podračun osnovnega računa 671, ki smo ga omenili zgoraj. Iz tega prehodnega računa se bo potem dohodke delilo na odgovarjajoče sklade. Vsaka zgradba mora imeti svoj račun, ki ga odpre hišni svet pri banki, z obrazcem 1522c.
Posebej naj omenimo, da morajo lastniki družinskih stanovanjskih hiš, ki ne stanujejo v svoji zgradbi, temveč jih dajejo v najem oz. zakup, plačati določeni odstotek stanarine na račun 6718 — sredstva družinskih stanovanjskih zgradb v državljanski lastnini. Dokler ne bodo izšli podrobnejši predpisi, teh sredstev ni moči trositi.
Sredstva iz lanskega in prejšnjih let, ki jih hišni sveti niso potrošili, sc prenesejo po odločbi obč. ljudskega odbora na sklad za upravljanje in sklad za popravila (rč. G711 in 6712) in sicer po razdelitvi hišnega sveta. Na te račune je treba knjižiti tudi sredstva, ki so bila ali bodo plačana letos toda za lansko leto. Sredstva, ki so na računu 0711 — sklad za upravljanje, lahko hišni sveti uporabijo za upravljanje v višini razpoložljivih sredstev, sredstva na računu 6712 — sklad za popravila pa samo za obveznosti, ki so nastale lani. Ce ta sredstva ne zadoščajo, se lahko uporabijo za popravila tudi sredstva na rč. G711.
Končno naj omenimo, da se plačujejo zakupnine za poslovne prostore na prehodni račun 6720. Način, kako bo ta zakupnina razdeljena, bo predpisan kasneje. Omenimo naj le, da velja ta račun samo za poslovno prostore v stanovanjskih zgradbah.
BREZPLAČNO STANOVANJE
nudim za pomoč v gospodinjstvu. Pogoj: delo v izmeni. — Vprašati Bazoviška 19/1 v nedeljo popoldne od 3. do 6. ure,
Ko pridete v Trst, napravite zanimiv sprehod od avtobusne postaje, po ulici .Carducci in Ghega do ulice Cellini št. 2. Ne bo Vam žal, kajti tam je znana manufakturna trgovina »MAGAZZINI ALLA STAZIO-NE« z bogato izbiro moške, ženske in otroške konfekcije, po zmernih cenah in za vsak okus. Vaša pot bo poplačana, ako obiščete »MAGAZZINI ALLA STAZIONE«, ulica Cellini 2, nekaj korakov od glavne postaje. Kdor pride s prepustnico, ima poseben popust!
DVOSOBNO komfortno stanovanje v Kooru (periferija) zamenjam za stanovanje v Mariboru, rio možnosti na levem bregu. Naslov v upravi lista.
DVOSTANOVANJSKO HIŠO z •gospodarskim poslopjem, no-
•	vejšo, z malim posestvom v ne-■posredni bližini Ljutomera, na krasni točki ob glavni cesti, ugodno prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Slovenskega Jadrana«, Cankarjeva 1.
'■LESENO POSTELJO, preprosto z žimnico, ugodno prodam. Na-
•	slov v upravi lista.
Na temelju določil 33., 36. in 37. člena Zakona o javnih uslužbencih (Uradni list FLRJ 53/57) objavlja razpisna komisija Komunalne banke Koper
RAZPIS
prostih delovnih' mest in ^sicer: I. Delovno mesto pri sedežu
banke v KOPRU: ' 1. MESTO ŠTEVCA DENARJA. Pogoji: Nepopolna srednja šola s 6 let finančne ali 4 leta bančne službe. II. Delovno mesto pri podružnici v ILIRSKI BISTRICI: 1. MESTO REFERENTA V ODSEKU KNJIGOVODSTVA. Pogoji: ¡Ekonomska srednja šola z najmanj 10 let finančhe ali 6 let bančne službe.
Prijave po tem razpisu je dostaviti Komunalni banki Koper v roku 15 dni po objavi.
NEDELJA, 31. januarja — 8.00 Kmetijska oddaja: Obrati družbene prehrane na kmetijskih posestvih
—	Komasacija v Sečoveljski dolini — Pred uveljavitvijo no-ega zakona o zdravstvenem zavarovanju kmetijskih proizvajalcev — Obisk na slovenskih farmah; pripoveduje Gustav Guzej, sekretar občinskega komiteja ZKS Piran
—	8,30 Z veselo pesmijo v nedeljsko jutro — 9,00 Nedeljska reportaža: Novo mesto pod Panovcem
—	9,15 Zabavni zvoki — 13,30 Sosedni kraji in ljudje — 14,00 Glasba po željah — 15,00 Poročila
—	15,10 Poje kvartet Harijskih bratov — 15,30 Revijske melodije,
VSAK DAN je ob 7.15 in 7.40 Glasba za dobro jutro, vmes ob 7,30 Poročila. Poročila so nato še ob 13.30 in 15.00.
PONEDELJEK, 1. februarja — 13.40 Kmetijski nasveti: Uporaba nitro-foskala — 13.45 Pisana paleta zabavne glasbe — 14.30 Športni pregled — 14.40 Izbrane melodije — 15.20 Slovenske narodne.
TOREK, 2. februarja — 13.40 Kmetijska univerza: Izkušnje in uspehi siliranja na postojnskem kombinatu — 13.50 Odlomki iz oper — 14.30 Sola in življenje: Pionirji bodo tekmovali — 14.50 Glasbena medigra — 15.20 Narodne pesmi in plesi.
SREDA, 3. februarja — 13.40 Kmetijski nasveti: Obrezovanje oljk — 13,45 Od melodije do melodije — 14.30 Kulturni obzornik: Založba LIPA v letošnjem letu — 14.40 Igrajo Štirje flosarji — 15.20 Poje komorni zbor iz Trsta.
ČETRTEK, 4. februarja — 13.40 Kmetijska univerza: Rekonstrukcija sadovnjakov v koprskem okraju
—	13.50 Fantazija na Offenbacho-vc melodije — 14.00 Glasba po željah II del — 15.20 Dalmatinske popevke.
PETEK, 5. februarja — 13.40 Kmetijski nasveti: Saditev ranega krompirja — 13.45 Od melodije do melodije — 14.3D Domače aktualnosti: Občinski družbeni plani za leto 1960 — 14.40 Slovenski vokalni oktet — 15.20 Madžarske melodije.
KOPER — 29., 30. in 31. januarja ameriški barvni cinemascope film DIRKA ZA SONCEM; 1. in 2. februarja francoski barvni film NJENO ŽIVLJENJE; 3. in 4. februarja ameriški barvni cinemascope film DOBRO JUTRO GOSPA DOW.
IZOLA —-29. januarja angleški barvni
RAZPIS OKRAJNI ODBOR LJUDSKE
TEHNIKE KOPER razpisuje delovno mesto ADMINISTRATORJA(KE) Pogoji: znanje strojepisja (zaželeno znanje iz finančne stroke). Ponudbe je predložiti osebno ali pismeno na naslov. Nastop službe takoj ali po dogovoru.
A U T O C O M M E R C E - K O P E R — KOPER
razpisuje delovno mesto
K. N JIGOVODJE
Pogoji: moški z dokončano ekonomsko šolo z najmanj S let prakse
v knjigovodski stroki. Ponudbe sprejema uprava podjetja do 15. februarja 19G0.
film LKPO JE BITI MLAD; 30. in 31. januarja jugoslovanski barvni cinemascope film MISS STONE; 1. in 2. februarja angleško-sovjet-ski dokumentarni film POT NA ANTARKTIKO: 3. in !. februarja jugoslovanski film TE NOCI.
PIRAN — 29. januarja francoski film KO BI VSI FANTJE SVETA; 30. in 31, januarja ameriški barvni cine-maseope film OBTOŽUJEM.
PORTOROŽ — 29. januarja nemški barvni film LAŽNIVI KAPITAN;
30,	januarja ameriški barvni cinemascope film OBTOŽUJEM; 31. januarja francoski film KO BI VSI FANTJE SVETA.
ŠMARJE — 30. januarja angleški barvni film LEPO JE BITI MLAD;
31.	januarja angleško-sovjetski film POT NA ANTARKTIKO; 3, februarja ameriški barvni film AFRIŠKI LEV.
ŠKOFIJE — 30. januarja angleško-sovjetski film POT NA ANTARKTIKO; 31. januarja angleški barvni film LEPO JE BITI MLAD; 4. februarja ameriški barvni film AFRIŠKI LEV,
POSTOJNA — 30. in 31, januarja ameriški barvni film TRIJE ZA REVIJO; 2. in 3. februarja jugoslovanski film RAFAL V NEBO; 4. in 5. februarja italijanski barvni cinemascope film ŠKANDAL NA PLAZI.
hiški film RDEČI KONGO,
PIVKA — 30. in 31. januarja francoski film HELENA IN MOŽJE; 3. in 4. februarja češki film SOLA ZA OČETE.
SVINJSKI BUREK
Teoto: 49 dkg moke, 2 žlici olja, sol, 1 jajce, mlačna voda. Nadev: iO dkg svežega svinjskega flama, 5 dkg masti, 1 čebula, 2 stroka česna, poper, majaron, zelen peter-SilJ, sol, l jajce; 6 dkg masti za pokapanje, 2 dl smetane.
Iz moke, olja, Jajca, soli in mlačne vode napravimo vlečno testo. Cez kake pol ure ga na po-mokanem prtu tanko razvlečemo in zrežemo na pravokotne krpe, ki naj bodo tako velilce kot pekač. Nato Jih na čisti, vroči štedllnl-kovi plošči opečemo na obeh straneh, toda le toliko, da se .posuše. Pekač namažemo z mastjo, položimo vanj posušeno krpo testa, Jo pokapamo z mastjo, vrhu denemo krpo in jo pokapamo. Tako ponavljamo, dokler ne porabimo polovice testa. Potem namažemo testo z nadevom, položimo nanj novo krpo testa ln jo pokapamo. Tako nadaljujemo, dokler ne porabimo vsega testa in ni pekač poln. Na burelc zlljemo smetano ln vso skupaj dobro zapečemo.
Nadev: Zmleto svinino prepra-2imo na masti s čebulo ln česnom, jo začinimo z omenjenimi začimbami ln primešamo celo jajce.
Pred dnevi je bil v Sežani redni občni zbor sindikalne podružnice upravnih ustanov ter poli tičnih organizacij. V njej so bi včlanjeni uslužbenci ObLO Sežana, okrajnega sodišča v Sežani, sežansko podružnice okrajnega Zavoda za socialno zavarovanje, občinskih političnih organizacij, katastrskega urada in Sežanskega kina. Da bi bilo delo članov sindikata teh ustanov v prihodnje boljše, so na tem občnem zboru sklenili ustanoviti namesto dosedanje ene dve sindikalni podružnici. Tako bi imeli odslej svojo sindikalno podružnico uslužbenci občinskega ljudskega odbora in občinskih političnih organizacij, drugo pa člani sindikata ostalih ustanov. Zato so na občnem zboru izvolili dva upravna odbora in sprejeli priporočilo, naj bi bila ustanovljena samostojna sindikalna podružnica tudi pri upravi komunalne dejavnosti v Sežani, kjer je zaposlenih okrog 40 delavcev in uslužbencev. -er
Ti reč ti taka! Vidite, sem se bil nekako kar izgubil v snežnih zametih na Krasu in na Postojnskem, da sem komaj našel domov, pa še tako gripo sem staknil pri tem, da me še zdaj pošteno kro-toviči in drži v postelji in vam zato, dragi prijatelji, nič pravega ne vem povedati. Tiste snežne za-devščine še niso zrele ali pa so celo tako malo zrele, da ni nič posebnega na njih, kar bi vas zanimalo ali bi utegnilo zaposliti vašo domišljijo, zato bo treba pač potrpeti in počakati na bolj zdrave čase — pa še na izum detektorja za odkrivanje raznih prestopkov po naši širni deželi. Saj prestopkov je dovolj, to je tisto, le da imam premalo »korespon-dentov« po naših kt%ijih, ki bi malo pomagali pri delu ter s tem razveselili mene, našega urednika, predvsem pa seveda svojo okolico — če ne štejem prizadete z občasno pravico biuianja v mojem kotičku Jadrana.
Saj ne rečem, da ne bi imel vedno česa za sproti, vendar se mi že močno upira, vihteti samo bič tuje nestrpnosti ali <prenatančne sitnosti vedno le nad avtobusnimi sprevodniki in natakarji po naših lokalih, če nam nišo vedno na voljo kot pruski soldati. Se veliko takšnih zadev je, ki so res potrebne javne kritike, pa se jih nihče ne spoinni — ali pa ve zanje, le da se zaradi ljubega miru in mirnega življenja ne bo šam nikoli spomnil na to, da je nekje neki Vane, ki ima
zelo učinkovito zdravilo za vse vrste bolezni, ki so kakor že v zvezi z najrazličnejšim nedovoljenim skakanjem čez ojnice vsakdanjega življenja in dela.
Zadnjič sem vam pravil o avtobusni zvezi Kozina—Trst in nazaj, pa sem se te dni mimogrede oglasil na Kozini in pogledal, kako je s to rečjo. Moram pa že reči, da se je stvar močno popravila in se zdaj avtobusu mudi po predpisanem voznem redu mimo vseh skušnjav. To znese skupaj pol ure prihranka na času. Pri tem _ naj omenim, da sem zadnjič v naglici posjal Pesek kar na našo stran, čeprav vsak otrok v Kričavem potoku in daleč naokoli ve, da je ta čas že onkraj meje in da so tiste omenjene borzne poslovalnice in skladišča že v tujini.
Nekaj pa moram pri tem le še podrezati: ljudje — čisto navadni, še posebej pa šoferji — se , nikiakor ne morejo navaditi na vrtoglave akrobacije, ki so jim podvrženi, preden se prikobalijo z glavne ceste na avtobusno postajo in k servisni postaji Istra Benz v Kozini. Pravijo, naj bi jaz vzel pobudo v roke in nasul prizadetim podjetjem pameti v glave, da bi nekako spravilo skupaj tiste fičnike in pot — saj je sicer dovolj kratica — nekako uredila in popravila. Izdatki bodo prav gotovo povrnjeni že v letu dni samo s prihrankom na gumah, ki rih zdaj vozila trgajo po ostrih robovih in blatnih kotanjah sedanje »ceste«.
Pravijo tudi, da so na Kozini in Ilrpeljah precej po starem uglašeni, vsaj po snegu nh cestah sodeč, s katerim se nihče ne mara spoprijeti, da se morda ne bi zameril staremu mističnemu reku: bog je dal, bog bo vzel...
Ko me je burja pripihala na2aj na obalo, sem se znašel spet v — Portorožu. Tam mi je prišlo na ušesa, kako zelo so tamkaj v\arčni turistični propagandisti. Zasledil sem namreč, kako je končalo brez odzwa pismo in prošnja našega turističnega predstavnika v Svioi, naj bi mu poslali sto prospektov Portoroža, pa nikakor ne morejo »vkup priti« na občini in potovalnih uradih, kdo naj bi bil tisti, ki bi nosil visoki izdatek za sto dragih prospektov, ker navsezadnje le ni tako gotovo, če se bodo tri aH pet tisočkrat rentirali...
V	Piranu se je v teh dnevih slabega vremena in priprav za novo sistematizacijo delovnih mest na občini razširila tudi krilatica, naj bi ustanovili še referat za lepo vreme, ki naj bi stopil v stik z Matijo, Zofijo, Elijo in podobnimi vremenskimi gospodarji, pa bi bil s tem rešen problem in ne bi bilo nobene bojazni več za naš turizem in ne za kmetijstvo in vse druge panoge.
V	malhi imam še pomanjkljivi asortiman raznih ■predmetov za gospodinjstvo po koprskih trgovinah, vendar moram za danes končati, pa vam prihodnjič razen tega še kaj navržem — do tedaj pa prav lepo pozdravljeni!
VaJ Vane
Deklica je nekaj hipov zrla preko taboriščnega dima; nato je globoko vzdihnila in obrnila vso svojo pozornost faa kožuhovinasto rokavico, ki jo je šivala.
»No,» je končno izjavila, »saj jaz se ne bom nikoli omožila.«
»Kadar udarimo ven, si bomo morali pošteno s komolci pot delati,« je rekel Cok čemerno.
»Tale kraj je kakor velika mišnica,« je menil Dimač.
Z vrha golega hriba sta gledala po Snassovem sneženem kraljestvu. Na zahodu, na jugn in na vzhodu je bilo zaprto z visokimi, grozečimi in nedostopnimi gorami. Proti severu pa se je valovita ravan zdela neskončna. In vendar sta vedela oba, da bi tudi v tej smeri naletela na gorske grebene, ki bi jima zapirala pot.
V tem letnem času bi vama lahko dal tri dni časa za beg. Ujel bi vaju, če bi bila tudi že tri dni na poti.« Tako je pripovedoval Snass Dimaču tisti večer. »Sledi ne bi mogla zabrisati, vidita. Ko je Anton zbežal od nas, ni bilo snega. Moji ljudje so tako hitri kakor najboljši beloko-žec; vrh tega bi jim vidva delala gaz v svežem snegu in bi oni zato laže prodirali za vama. Kadar bo pa sneg skopnel, bom že poskrbel, da ne bosta dobila take priložnosti za beg kot se je ponudila Antonu. Sicer je pa naše življenje prijetno. Ostali svet kar zgine človeku iz spomina. Še zdaj mi ne gre v glavo, s kakšno lahkoto sem pozabil na svet tam zunaj.«
»Kar me najbolj grize,« je zaupal Cok Dimaču, »je ta Danny McCan. Slabič je in bi bil nama le v napotje. Prisega pa, da dobro pozna pot proti zahodu. Morava aa torej vzeti s seboj.«
»Vsi smo v isti godlji,« je zamrmral Dimač.
»Že res, a tebi se bliža še neka druga nevarnost.«
»Katera?«
»Kaj nisi še slišal?«
Dimač je-odkimal.
»Mladci so mi povedali. Tudi oni so pravkar izvedeli. Nocoj se bo zgodilo, čeprav je po koledarju cele mesece prezgodaj.«
Dimač je skomignil.
»Ali ne maraš slišati?«
»Saj čakam, da bi slišal.«
»No, Dannyjeva žena je povedala mladcem, ti so povedali pa meni, da bodo nocoj goreli .dekliški kresovi'. To je tisto. Kako ti je kaj všeč ta novica?«
»Ne vem, kam meriš, Cok.«
»Ne veš, a? Saj je jasno ko beli dan. Žensko krilo je za teboj in to krilo bo nocoj prižgalo kres in temu krilu je ime Labisktvee. O, dobro sem večkrat opazil, kako je gledala za teboj, ko nisi nič slutil. Ona doslej ni prižgala kresa. Rekla je, da se z Indijancem ne bo poročila. Zdaj pa, ko bo zažgala kres, je očitno, da bo žrtev moj ubogi prijatelj Dimač.«
»No, nekaj utegne biti na tem,« je rekel Dimač in s težkim srcem premišljeval o dekličinih besedah in vedenju v poslednjih dneh.
»Utegne ali ne utegne, res je pa le,« je godrnjal Cok. »In tako se vselej zgodi: kadar kaj posebnega nameravava, pa se ti pojavi od kod žensko krilo, ki nama prekriža račune. Nimava sreče, pa je ven! Ilej, Poslušaj, Dimač!«
Tri indijanske starke so se ustavile med šotorom samcev in šotorom McCana in najstarejša med njimi je nekaj naznanjala z neprijetno visokim glasom.
Dimač je slišal imena, ni pa mogel razumeti pomena besed. Cok mu ga je pojasnjeval z mešanimi čustvi veselja in žalosti.
»Labisktviee, hčerka Snassova, stvarnika dežja, najvišjega poveljnika, prižge nocoj svoj prvi dekliški kres. Maka, hčerka Otvitsa, brzega volka —«
Tako so se nadaljevala imena kakih dvanajst deklic, nato so vse tri ženske šle naprej, da bi ponovile svoje velevažno naznanilo pri ostalih ognjih.
Samci, ki so bili napravili mladostne prisege, da ne bodo govorili z nobeno deklico, niso kazali nikakega zanimanja za bližajoči se obred, in da bi pokazali svoj prezir, so takoj začeli delati priprave za odhod na ekspedi-cijo, ki jim jo je odločil Snass za naslednje jutro. Ker ni bil zadovoljen s cenitvijo starih lovcev glede števila karibujev, je Snass domneval, da se je nj h čreda najbrž razcepila. Zato je dal mladim samcem nalogo, naj preiščejo pokrajino proti zahodu in severu in poiščejo drugi del črede.
Dimač, ki je bil nemiren zaradi ognja, ki naj bi ga prižgala Labisktvee, je naznan 1, da bo samce spremljafi^ Prej pa je še govoril s Čokom in McCanom.
»Na tretji dan, Dimač, bodi tam,« je rekel Cok. »Imeli bomo vso opremo in pse.«
»Toda zapomni si,« ga je posvaril Dimač, »če se kaj primeri in mene ne bo, ne čakaj, temveč potuj naprej, da dosežeš Yukon. Ce se ti posreči, prideš lahko poleti pome. Sicer pa pridem, če bo le mogoče, za teboj.«
McCan, stoječ pri svojem ognju, je z očmi pokazal proti ostrorobi gori, kjer je zahodno pogorje zapiralo odprto pokrajino.
»Tistale je,« je rekel. »Majhen potoček na južni strani. Midva pojdeva po njem. Na tretji dan se snidemo. Takrat se bomo mudil- v njem. Kjerkoli boš krenil v tisti potoček in sledil njegovi strugi, boš naletel na naju.«
Toda tretji dan se Dimaču priložnost ni ponudila. Samski skavti so spremenili smer svoje poti in v tistem času, ko sta Cok in McCan poganjala svoje pse po potoku, je b'l Dimač šestdeset milj proti severozahodu in sledil z ostalimi tovariši čredi karibujev. Po več dneh so se v metežu padajočega snega vrnili v taborišče. Neka žena je tedaj nehala jadikovati ob ojn.iu in je prihitela k Dimaču. S strupenimi očm in hripavo kričečim glasom sa je preklinjala in psovala ter kazala s krčevitimi kre njami svojih rok na nepremično, s kožuhovino odeto čl veško postavo, ležečo na saneh blizu ognja.
#
TELESNA VZGOJA * ŠPORT * ŠAH * TELESNA VZGOJA * ŠPORT ŠAH * TELESNA VZGOJA * ŠPOK
smučanje
Klubom preti razkroj, če ne bo vsestranske pomoči
Pred dnevi je bilo v Izoli važno posvetovanje o problemih nogometnega Športa v koprskem okraju. Posvetovanje je organizirala koprska nogometna podzveza.
Glavni poudarek je bil na težkem . položaju, v katerega so zašli klubi, • zlasti pa edini predstavnik okraja v republiški nogometni ligi — Izola. Zaradi premajhne pomoči občine, podjetij in tudi okrajnih športnih forumov se je Izola znašla v neugodnem materialnem stanju, da ne govorimo o pomanjkanju igralcev in o vrzelih v samem odboru. Izola je trenutno na zadnjem mestu na le-. stviei in njene možnosti, da bi se spomladi popravila, niso prav nič rožnate.
Povsem se strinjamo z mnenjem nekaterih udeležencev posvetovanja, da je Izola dobila premalo pomoči od pristojnih forumov. Nogomet je draga zadeva, zlasti še v primeru Izole, ko je treba gostovati v številnih oddaljenih krajih. Toda ne zdi se nam primerno, da so posamezni odborniki Izole valili vso krivdo na druge, svoje delo pa niso prav nič kritično ocenili. Ne verjamemo, da se ne bi dalo poiskati sredstva, če bi vsi odborniki aktivno delali na tem vprašanju. Ali nimamo nešteto primerov, ko požrtvovalni odborniki hodijo od človeka do človeka in sestavljajo liste podpornih članov, na katerih sloni finansiranje večine izdatkov. Prepričani srno, da je v Izoli mnogo ljubiteljev nogometa, ki bi mesečno odrinili po 200, 300 ali 500 dinarjev za nogometni klub. Ali so odborniki izkoristili to možnost? Hkrati se nam rdi, da so premalo izkoristili pomoč podjetij. S pravilnim prikazovanjem stanja bi se najbrž tudi pri podjetjih našlo nekaj denarja za klub.
O problemu igralcev smo v našem listu že pisali in k temu nimamo kaj dodati. Zamisel, naj bi Koper in Piran pomagala Izoli z igralci ni primerna. Koper je mesto, ki bo imelo ▼ perspektivi 15 tisoč prebivalcev in tako mesto samo potrebuje dobro
nogometno moštvo. S tega stališča gledano, bi morali Kopru igralce še dati, ne pa vzeti. Tudi Piran si je s težavo ustvarili ekipo, ki je v dveh letih napravila izreden vzpon. Pomislimo samo, koliko truda je bilo treba, da smo ustanovili Sidro in zdaj naj bi mu pobrali igralce? Sicer pa nam primer Odreda dovolj jasno kaže, kam pripelje tako imenovano krpanje z igralci. Vsi slovenski klubi so pošiljali svoje najboljše Igralce v Ljubljano, a Odred se mora vsako leto krčevito boriti, da ne izpade iz lige.	.
Izola je pred dvema letoma ze sla na pot krpanja, saj je prestopilo iz Kopra v njene vrste pet igralcev. Morda bi bilo pametneje, če bi takrat posvetili več pozornosti mladini in danes ne bi bilo težav z igralci. Sicer pa zadeva kljub vsemu ni tako tragična. Izola razpolaga s štirinajstimi dobrimi, požrtvovalnimi igralci prvega moštva ter z nekaj rezervami iz vrst mladine. Čeprav je treba računati na poškodbe in druge odsotnosti, bi lahko z moštvom, ki ga imajo, ostali v ligi. Toda le pod enim pogojem.
Ta pogoj, ki je glavni (in o katerem je bilo na posvetovanju vse premalo govora) pa je odbor. Tisti, ki so se kdaj aktivno bavili s športom, ali delali kot funkcionarji v društvih, bodo rade volje priznali, da je dober odbor prvi pogoj za uspeh. Izole ne bo rešil pritok najboljših igralcev, če ne bo odbor dobro zagrabil za delo. Odbor mora skrbeti za disciplino, za redne treninge, mora vlivati igralcem moralo v najbolj kritičnih trenutkih, mora skrbeti za rekvizite, za manjša priložnostna priznanja in še za polno drugih stvari. Ce tega ni, potem propade moštvo, pa naj ga sestavljajo še tako dobri igralci. Torej rešitev Izole je v odboru, ki naj ga sestavljajo požrtvovalni člani. V dosedanjem odboru je nekaj takih ljudi bilo — toda vse premalo, večina od njih so bili le odborniki na papirju.
Tu je torej rešitev problema izolskega nogometa. Ne pa morda Iskati krivdo v »športnih novinarjih, ki netočno in nestrokovno poročajo«, ka-
kor je bilo slišati na posvetovanju. Ali je morda netočno, če je Slovenski Jadran obsodil incidente, ki so se pojavljali vsako nedeljo v Izoli in pri tem krivil odbornike, da so premalo skrbeli za vzgojo igralcev (tukaj moramo reči, da so le redki, kajti večina je požrtvovalnih in korektnih) in občinstva?
Do 15. marca, ko se začne spomladanski del prvenstva v republiški ligi, je še mesec in pol. Torej dovolj časa, da po najboljših močeh rešimo probleme. Okrepljeni odbor bi moral stopiti takoj v stik s podjetji in občino glede sredstev ter izvesti akcijo za podporo pri prebivalstvu. Kazen tega bi bilo treba takoj začeti s sistematičnimi pripravami igralcev, pred tem pa organizirati z njimi skupen sestanek. Mislimo tudi, da bi moral izolski Partizan nuditi večjo pomoč nogometnemu klubu, saj so pritožbe zaradi telovadnice upravičene. Tisti, ki so gledali borbene izolske nogometaše na igrišču in njihov polet v posameznih tekmah, vedo, da je to moštvo sposobno ostati v ligi in v njej častno zastopati nogomet koprskega okraja.
V	soboto in v nedeljo je bilo v Idriji letošnje Primorsko smučarsko prvenstvo. Tekmovali so v tekih, slalomu, veleslalomu in skokih. Nastopilo je nad 100 tekmovalcev in tekmovalk iz raznih krajev Primorske. Najštevilneje so bili zastopani Idrij-čani, ki so tudi pobrali večino prvih mest.
V	smučarskih tekih je zmagal pri članih Erjavec (Idrija), med mladinci Vončina (Idrija), med članicami Blažko (Črni vrli) in med mladinkami Rupnikova (Idrija).
V	veleslalomu je spet zmagal Erjavec, prav tako pa sta ponovila svoj uspeh iz tekov Rupnikova in Blažko-va. Med mladinci je bil najboljši Tratnik (Idrija) med pionirji pa Aiič (Idrija) in med pionirkami Mažgon (Idrija).
Največ zanimanja je bilo za tekmovanje v slalomu, kjer so morali tekmovalci prevoziti G00 metrov dolgo
progo s 43 vratci in 180 metri višinske razlike. Proga je bila zelo zahtevna, zato so bili Številni tekmovalci, ki so zgrešili vratca, diskvalificirani. Prvo mesto je prepričljivo osvojil Logar iz Idrije pred Hladnikom iz Postojne. Med mladinci je bil najboljši Tratnik (Idrija), med pionirji žgavec (Črni vrh), med pionirkami Mauzer (Idrija) in med mladinkami Rupnik (Idrija).
Prireditev so zaključili na skakalnici, ki je bila zaradi odjuge nekoliko razmehčana in je zahtevala previdnost skakalcev. Prvo mesto je spet prepričljivo osvojil Franko Matija (Lokve), ki je nabral 226 točk. Drugi je bil Krivec (Lokve) 184 točk tretji pa Crnobrnja (Idrija) 181 točk. Znana tekmovalca Pečar in Franko sta ob koncu izvedla nekaj propagandnih skokov in žela številna priznanja občinstva. Skakala sta okrog 31 do 45 metrov daleč.
Razveljavitev ankete o najboljšem
Primorske
NOGOMET
Tomos - Fortitudo (Milje) 2:2
Za mednarodno nogometno tekmo Tomos — Fortitudo je bilo v Kopru veliko zanimanje. Čeprav je pršilo in je megla zmanjšala vidljivost, se je na igrišču zbralo okrog 800 gledal-■ cev, kar se v Kopru redkokdaj zgodi. Res pa je tudi, da je bilo med gledalci precej tržaških In miljskih Izletnikov.
Točno ob 14. uri sta pritekli na igrišče obe enajstorici v naslednjih postavah:
Fortitudo: Rapadupoli, Cottar, Vel-•lussi, Pugliese, Grisoni, LTbaldinl, Venturini, Bubnieh, Rusconl in Chermaz.
Tomos: Hrovatin, Bole, Medica, Pa-pec, Gombač, Ulj črnlc, Pogačnik, Fur-lanič, Valdevit, Forti in Vatovec (Frankovič, Hiti, Krasna, Bertok).
V začetku in na koncu tekme se je domačinom krepko poznalo, da so na zimskem počitku. V prvih minutah so bili prenervozni, da bi' jim karkoli šlo od rok, na koncu tekme pa jim je pošla sapa. Zato so lahko povsem zadovoljni, da so iztrgali točko nasprotniku, ki je imel v obeh polčasih terensko premoč.
Zanimivo je, da so v času največje premoči Fortitude prišli v vodstvo Koprčani. Gol so si zabili gostje sami iz nevarnega položaja, ko je branilec nespretno podal vratarju in je žoga za malenkost prešla črto. Glavni sodnik najprej gola ni priznal, toda po posvetovanju s stranskim sodnikom je popolnoma pravilno pokaral na sredino igrišča.
Sprejeti gol nI demoraliziral gostov. Nadaljevali so z napadi in kmalu jim je uspelo izenačiti na podoben način, kot so Koprčani dosegli vodstvo. Krilec Tomosa Papee je tako nespretno zagrabil žogo, da je obsedela v lastni mreži.
Začetek drugega polčasa je obetal, se bo Koper oprostil pritiska in flfrezal svoje vrste. Domačini so Mfnreč spremenili taktiko iz prvega polčasa in začeli forsirati nizko igro s kratkimi pasovi. Uspeh ni izostal, saj je v enem izmed napadov Bertok iz neposredne bližine zatresel mrežo. Zal pa je premoč Kopra takoj po -tem golu splahnela. Igralci so se že precej izčrpali in so bili prisiljeni sprejeti igro, ki je bila pogodu nasprotniku: dolgi pasovi preko obeh "kril, Do konca tekme so bili gostje v premoči in v enem izmed napadov je Venturini dosegel izenačenje.
Ce bi na kratko ocenili obe moštvi, potem moramo povedati, da so gost-
je igrali boljše. Bili so hitrejši in lepše so kombinirali. Zlasti se je odlikovala krilska vrsta in leva stran napada. Slabost gostov pa je bila v neodločnosti in nespretnosti napadalcev ter v nekoliko premehki igri.
Za Tomos smo pričakovali, da ne bo igral najbolje, saj je moštvo na zimskem počitku. Mladi igralci so v glavnem zadovoljili, motila pa nas je njihova pretirana individualnost. Nogomet je kolektivna igra in igralec, ki tega ne razume, je moštvu le v škodo.
Po končanem srečanju je odbor Tomosa povabil igralce v hotel Triglav, kjer so jim priredili zakusko. V prisrčnih razgovorih so se zastopniki obeh društev dogovorili, da bodo v prihodnje večkrat organizirali medsebojna srečanja v Kopru in v Miljah. Kakor smo zvedeli, namerava Fortitudo igrati v prvi polovici februarja tudi v Piranu s Sidrom.
Brodarska zveza Slovenije je kaznovala funkcionarja Mirka Dvoržaka z 18-mesečno prepovedjo opravljanja dolžnosti v BZJ, tekmovalca Pavla Boneta in Bogdana Sveta pa na 10-me-sečno prepoved nastopanja na mednarodnih tekmovanjih doma in v tujini.
Kazen so izrekli zaradi dogodkov po svetovnem prvenstvu v kajak-slalomu. Po končanem svetovnem prvenstvu v Franciji, se je od reprezentance oddvojila skupina, ki so jo sestavljali Dvoržak kot vodja ter Bone in Svet kot tekmovalca. Ta skupina je zastopala Jugoslavijo na svetovnem prvenstvu v kajak spustu, ki je bilo v Ženevi. Kakor je znano, je takrat dosegel Bone izreden uspeh — drugo mesto na svetu.
V Ženevi so se naši reprezen-tanti oskrbeli z vizumi in odpotovali v Zahodno Nemčijo, kjer so se začasno zaposlili. Razen tega sta Bone in Svet nastopila med bivanjem v Nemčiji na treh tekmovanjih, za kar nista imela dovoljenja BZJ. V Nemčiji so vsi trije ostali tako dolgo, dokler jim niso zapadle vize. Domov so se vrnili s tri in pol mesečno zamudo.
Zaradi kazni, ki jo je izrekla Brodarska zveza Slovenije, je komisija za podelitev ¡naslova najboljšemu športniku primorske razveljavila anketo in sklenila, da se naslov »najboljši
športnik Primorske v letu 1959« ne podeli. V propozicijah ankete je bilo namreč rečeno, da je treba pri izboru upoštevati ne samo športne uspehe, marveč tudi moralni lik športnika.
Komisija je sicer vedela, da je Bone ostal tri mesece po končanem tekmovanju v tujini, vendar je pri odgovornih predstavnikih dobila zagotovilo, da ne gre za prestopek.
Novo
Podjetje »Pristanišče Koper« je te dni v glavnem dokončalo preureditev poslopja nekdanje tovarne De Langlade v skladišče. Tako ta stavba v novem koprskem tovornem pristanišču spet služi namenu, za katerega je bila zgrajena.
Objekt ima pet predelov, iz-imed katerih ima vsak okrog 600 m2 pokrite skladiščne površine. Od tega so štirje deli s skupno površino okrog 2400 mE namenjeni skladiščenju blaga. To bo pravzaprav skladišče-hladilnica, namenjeno za skladiščenje lahko pokvarljivega blaga, kot je južno sadje, maščobe itd. Dohodi v vse predele so bili razširjeni tako, da je pristop v skladišče mogoč neposredno z vozili, predvsem s traktorji in prikolicami, v nujnih primerih pa- celo kar s kamioni.
Z ureditvijo tega skladišča je podjetje »Pristanišče Koper« povečalo svoje skladiščne zmogljivosti na okrog 11.000 m2 pokrite
OB SKLEPU PRVEGA ŠOLSKEGA POLLETJA V HRPELJAH
Za dvajset odstotkov boljši uspehi od lanskih
Priznanje prirediteljem XVin. distrikta
Italijanska tehnična revija »Vela e motore« objavlja v zadnji številki obširno poročilo o prvenstvu XVII. distrikta v Kopru. Najprej opisuje odlično vožnjo jadrnice Cha-eha III, ki je zasedla prvo mesto, nato pa navaja uspeh Jugoslovanov Ninčeviča in Mitroviča, ki sta bila največje prese-nečenle tekmovanja.
Revija objavlja tudi izvleček iz govora sekretarja XVII. distrikta g. Vit-torija, ki se je zahvalil jugoslovanskim organizatorjem za prijateljski
i prisrčni sprejem vseh ekip in za |:no organizacijo. Revija na kon-ravaja, da so bili tekmovalci vsepovsod deležni velike pozornosti,
Zaprosil sem ravnateljico osnovne šole v Hrpeljah NELKO BOLCICE-VO, da bi mi ob sklepu prvega šolskega polletja odgovorila za »Slovenski Jadran« na nekatera vprašanja. »Rada vam ustrežem pod pogojem, da se po možnosti Izognete objavi mojega imena«, je v svoji skromnosti rdela. Nič ji nisem obljubil in kakor vidite, ji »tiskarski škrat« ni pri-zanesel. Sicer pa, po šolsko povedano, mora imeti vsak stavek svoj osebek. Takole sva se pogovorila:
»V novoletni številki »Slovenskega Jadrana« je bilo govora o pomanjkanju prostorov in opreme ter drugih težavah na hrpeljski šoli. Koliko učencev je obiskovalo vašo šolo v prvem polletju in kako ste si pomagali?«
»Imeli smo 277 učencev. Razpolagamo s petimi učilnicami. Štiri so v šolski zgradbi, peta je zasilno urejena v mali dvorani občinskega ljudskega odbora. Na eno učilnico odpade torej okoli 55 učencev. Zato Imamo dopoldanski in popoldanski pouk. Zaradi utesnjenosti smo morali združiti prva dva razreda v eni učilnici ob istočasnem pouku.«
»Ali ste bili z obiskom šole v prvem polletju zadovoljni?«
»V omenjenih okoliščinah vsekakor. Povprečen obsik šole je bil 95 odstotni. Neopravičenih izostankov skorajda ni bilo. Razna lažja gripozna obolenja in nekaj manjših telesnih poškodb ter par primerov pljučnice je povzročilo 5 "/• izostankov. Obisk je bil torej prav zadovoljiv, če upoštevamo, da mora večina otrok prihajati v šolo iz oddaljenosti 8 do 18 kilometrov. Poslužujejo se železniških ter avtobusnih zvez, Neugodno pa je to, da morajo otroci po končanem dopoldanskem pouku čakati po več ur na prevoz domov. Ker so učilnice tudi popoldne zasedene, drugega primernega prostora pa v šoli ni, sc morajo dopoldanski šolarji potikati na planem, dokler ni vlaka, oziroma avtobusa. To pa Je v
slabem vremenu, zlasti pa pozimi, zelo mučno. Potreben bi nam bil šolski avtobus.«
»Kakšne uspehe ste ugotovili v prvem polletju kljub težavam?«
»Pozitivno je bilo ocenjenih skupaj 74,5 °/o učencev, kar pomeni za okoli 20 °/o več kakor lani. Imamo 13 odličnih, 35 prav dobrih, 121 dobrih in 31 zadostnih ocen. Solo obiskuje 133 dečkov in 144 deklic, ki imajo sicer številčno večino, po uspehih pa se jih ne da opredeliti.«
»Kako je z delom v raznih krožkih?«
»Modelarski krožek je najbolj privlačen zlasti za dečke. Skoraj vsi bi želeli sodelovati, pa imamo premalo prostora. Lepo napreduje delo tudi v pevskem, dramatskem, telovadnem, recitatorskem In folklornem krožku. Člani vseh navedenih krožkov so v polletju nastopili pri nekaterih javnih proslavah in prireditvah, za kar gre priznanje voditeljem krožkov in marljivosti učencev.«
»Koliko imate učnega kadra in ali so učna mesta dovolj zasedena?«
»Na šoli poučuje 5 učiteljev, 2 učiteljska pripravnika, 2 honorarna učitelja, 1 strokovni učitelj in 1 profesorski pripravnik. Zaradi pomanjkanja učiteljskega osebja je potrebno opraviti tedensko po 52 honorarnih ur pouka. Potrebna nam je še ena učiteljska moč v nižjih razredih in ena za pouk v 5, razredu,«
»Ali se družbeno upravljanje šole uspešno uveljavlja?«
»Šolski odbor ima redne seje, Člani odbora se zanimajo za šolsko problematiko in dajejo zdrave pobude. V prvem polletju smo imeli tudi dva uspela roditeljska sestanka. Na prvem je predaval okrajni inšpektor Tomišič o problematiki na naših šolah. Tega sestanka se je udeležilo 112 ljudi. Na drugem sestanku pa je učitelj Pišek obravnaval pred 139 poslušalci temo »o puberteti«. Učitelji od časa do časa obiskujejo svoje
učence tudi na njihovih domovih. Prav tako prihajajo starši v šolo in se zanimajo za vedenje in uspehe svojih otrok.«
»Kakšna so vaša pričakovanja v drugem polletju?«
»Glede nadaljnjega izboljševanja uspehov optimistična. Bojim se le, da bo ostalo glede prostorov in šolske opreme nekaj časa še vse pri starem, ker nam občina pri skrajno utesnjenih proračunskih sredstvih ne bo mogla pomagati, Učitelji pa se bomo kljub temu še nadalje trudili, da bodo učenci naše šole pridobili solidno podlago za svoje bodoče življenjske poklice.«
»To iskreno želim vam in vašim sodelavcem, predvsem pa šolski mladini, ki vam jc zaupana.«
S stiskom roke sva se poslovila, kajti mudilo se ji je na neko posvetovanje glede enodnevnega seminarja predsednikov okoliških šolskih odborov. Na tem seminarju so pretekli ponedeljek razpravljali o šolskem zakonu in tekočih vprašanjih šol na področju občine.	Jaša
V NEDELJO PRVO KOLO TEKEM ZA ZIMSKI POKAL
Kakor smo že poročali, bo v nedeljo prvo kolo tekem za zimski pokal. Tekmovanje organizira koprska nogometna podzveza, ki je namenila zmagovalcu prehodni pokal.
V nedeljo se bosta pomerila v Kopru Tomos B in Izola, v Sežani pa Tabor in Tomos A.
Postojna in Sidro sta udeležbo odpovedala, Po informacijah, ki smo jih prejeli od nekaterih odbornikov, pa namerava Sidro odpoved preklicati.
-MfflilliOT
skladiščne površine, medtem ko ima vedno Več tudi odprtega skladiščnega prostora, ki se bo z izsušitvijo nasipanegai pristaniškega zaledja skoraj neomejeno povečalo. S tem postaja novo koprsko pristanišče zlasti privlačno za izvoznike blaga, ki zavzema pri manjši teži veliko prostora. Takšno blago je predvsem les in Koper že nostaja pristanišče, skozi katerega gre vsak dan Več te surovine iz naše države v tujino, s čimer je bistveno razbremenjena Reka, ki tako lahko koristneje izrabi svoje pristaniške zmogljivosti.
Priprave za nadaljnjo gradnjo
Na severni obali v novem koprskem pristanišču so začeli z nasipavanjem terena za gradnjo druge podetape operativne obale. Sesalni bager »Peter Klepec« je načrpal blato v vzhodni »mandrač« in ga popolnoma osušil. Ko se bo blato usedlo, bodo navozlll nanj suh kamniti material in novi teren bo takoj sposoben za prevzem obtežbe v obliki raznega blaga ali pa kot parkirni prostor za tovorne avtomobile.
Prav tako bodo zasuli »Izolski pristan« na Severni obali, kjer že navažajo kamenje ter zasipajo vhod v ta mandrač. Ko bo vhod povsem zaprt, bodo napolnili pristan z morskim blatom, nanj pa navozlll Ruševin.
Z vsemi temi deli in ukrepi se veča novemu koprskemu pristanišču tako nujno potrebni obalni prostor, ki ga vedno bolj glasno zahteva utripajoče pristaniško življenje in delo.
Vnjshajvvstak
SKUPNI ČASOPIS ZVEZE ŠPORTOV JUGOSLAVIJE, PARTIZANA JUGOSLAVIJE IN
VSEII ORGANIZACIJ, KI SE BAVIJO S TELESNO KULTURO
Te dni je izšla prva številka lista »Partizan«, ki ga izdajajo skupaj Zveza športov Jugoslavije, Partizan Jugoslavije in vse druge organizacije, ki se bavijo s telesno kulturo. Prva številka je izredno razgibana in zasluži vso pozornost. Prinaša niz intervjujev, člankov, poročil in reportaž iz vseh krajev države in iz tujine. List je tudi bogato ilustriran, saj ima nad 70 fotografij.
Prepričani smo, da bo imel list veliko vlogo pri vzgoji in informiranju članstva vseh naših te-lesnovzgojnlh organizacij. Njegova vloga bo zlasti pri vsklajeva-nju naporov, da bi na področju telesne vzgoje in športa dosegli koordinirano delo in da bi dosegli še večje uspehe pri uresničevanju naše glavne naloge — množičnosti.
OBVESTILO
Redni letni občni zbor NK TOMOS KOPER bo v soboto, 30. januarja 1960 ob 17- uri v prostorih nekdanje menze Tomos v Kopru, Vojkovo nabrežje.
Vabimo vse člane in prijatelje nogometa, da se udeležijo sestan-
39. JANUARJA 1060 • ZADNJA STRAN o LETO IX — ST. 5
Indonezija je pred nedavnim slovesno proslavila praznik mednarodno solidarnosti. Na ulicah Djakarte se je slavja udeležil tudi predsednik Sukamo, ki ga vidimo na sliki, ko s slavno Igralko Mieke Widjayo pleše tradicionalni obredni ples
V Moskvi je v nekem vrtu rrasla pred to zimo velikanska goba-Jurček, Na sliki Je videti samo njen Irlobuk, ki Je v primerjavi s fotografsko kamero pravi orjak
TUNEL NA OBROKE
Kakor vse, kar je čudnega ln težko verjetnega, <je tudi tole Iz Amerike. V Aljaski oblasti že dlje časa iščejo kupce za dva zapora, medtem ko v ostalih delih Združenih držav prodajajo med drugim tudi dvanajst utrdb z vsem Inventarjem in cev za helij, ki je dolga 100 kilometrov. Interesenti naj se javijo Direkciji za viške v VVashingtonu. Vendar pa predstavlja najbolj nenavadno ponudbo tunel v Roeked Mountainu, ki je dolg 37 kilometrov ln ki ga je moč kupiti — na obroke. In kdo bo to kupil? Brez skrbi, kjer eo čudne ponudbe, tarp so tudi čudna povpraševanja. Doslej so prodali v ZDA že nekaj tunelov, čeprav niso bili na obroke.
Volk |e M sšL..
OZN nikakor ne moremo odrekati iznajdljivosti in podjetnosti. Njeno delovanje je večkrat takšno, da mora nasititi volka in zaščititi kozo. Tako so tudi ob Iconcu 14. zasedanja Generalne skupščine v New Yorku ustavili ob polnoči uro, da bi lahko v skladu s pravilnikom obravnavali še tiste točke dnevnega reda, ki jih do predvidenega časa še niso rešili , . .
Zdaj ko tudi ob morju uhaja živo srebro pod ničlo, je skoraj nedostojno govoriti o pivu, vendar, naj bo kakor koli že, poleti se ta pijača prileže! Posebno hladna! Toda bili so časi, ko so pivo poznali, umetnega ledu in hladilnikov pa ne. Pri nas so to zadrego reševali še pred kakimi šestdesetimi leti kmetje na Pivki. Z ledom so preskrbovali Trst in Reko. Pridobivali so ga na sila preprost način. Jeseni so spustili vodo na travnike in ko je pritisnil v januarju in februarju mraz, so ga na-lomili in še pozimi odvažali na Reko ali v Trst. Kakor trdijo domačini, so ga vsako zimo odpeljali po več sto vagonov. Za vagon ledu so dobili po 7 in tudi po 10 goldinarjev.
Napoleon na Krasu
Burja Je vražja stvar, lahko polomi drevo in odnese streho. To vedo posebno dobro naši Kraševcl, zato obtežijo žlebnike s kamenjem. Toda tega ni vedela Napoleonova vojska, ko Jc pred kakimi sto-petdesetimi leti primarširala k nam iz Italije. Francozi so ie »vljudne« razdalje opazovali vasi in se praskali po tilniku. Tisto kamenje po strehah jim ni šlo iz glave. Menili so — vojska je vojska — da jih nameravajo ljudje z njim kar »e da prisrčno »pogostiti«. Zato so poslali v vasi odposlance, ki so zahtevali, naj pome-žejo ljudje kamne s streh, irugače »bodo spregovorili topovi«. Hočeš nočeš so zlezli na strehe in zvalili kamne na tla. Po tem so se čete premaknile. Ko pa je zavekalo okrog Toglov, je postalo tudi Francozom Jasno, čemu ti kamni 90 strehah .,.
Plastični dimnik
Neka tovarna plastičnih mas t Kanadi je zgradila za svoje potrebe dimnik, ki je ves iz sintetičnih mas. Visok Je okrog 30 metrov in težak 924 kg. Njegova prednost ni le v hitri montaži, marveč tudi v večji odpornosti pred plini, ki skozi njega uhajajo.
Dedek škof na zgornji sliki je Salomao Ferraz iz Sao Paola v Braziliji. Čeprav je poročen in oče sedmih otrok ter tudi že nekajkrat ded, je tudi papež popustil pred njegovo vztrajnostjo. Ne samo, da ga ni kot duhovnika izobčil, ker je prekršil celibat, marveč je njegov zakon priznal, te dni pa ga je celo potrdil kot škofa, za katerega so ga imenovali brazilski katoličani na svojem kongresu leta 1945. Ker je Ferraz med Brazilci zelo priljubljen, papež ni tvegal spora z njim zaradi celibata, ker se boji popolnega razkola in odcepitve brazilskih katoličanov od rimske kurije. Spričo takšne nevarnosti, ki bi v določenem smislu prav gotovo pomenila precedent za podobne primere, je božji namestnik v Rimu trdno zamižal na obe očesi in spregledal bojevitemu škofu ženo in številne otroke
— Ojej, spet premalo pečena___
Led je pa takšen trgovski »artikel«, ki je hudo odvisen od letnega časa. Pozimi je manj cenjen kakor poleti, zato so ga kmetje na Pivki že pozimi spravljali v posebno globoke in hladne jame — ledenice. Ob straneh so zadelali led z listjem in ga pokrili z vejami, mahom, listjem in prstjo. Posebno veliko ledenic je bilo na Nanosu. V vročih mesecih so pa na-pregli, naložili led in ga vozili v mesto ponoči. Po navadi so naložili na voz okrog 10 centov. Led so vselej dobro in zanesljivo prodali in iztržili za vseh 10 »kvintalov« po 20, v pasjih dneh pa tudi 25 do 30 goldinarjev. To je vsaj dvajsetkrat več kot pozimi.
Kakor hitro se je pa uveljavila iznajdba za pridobivanje umetnega ledu, se je zaslužek »ledarjev« mahoma otajal. Na to dejavnost je ostal le še spomin, ki ugaša, in jame, ki jim še danes pravijo »ledenice*.
Slika kaže zanimivo in tvegano operacijo želodčnega kamna. Operirajo — vola, in sicer na Dunaju. Postopek je tvegan, ker je bilo treba operirati žival le z lokalno anestezijo. Vendar pa je operacija uspela in vol se spet prav dobro počuti. To se je zgodilo te dni na veterinarski fakulteti dunajske univerze
ZDA se za drage denarje počasi .otresajo' svojih dosluže-nih podmornic, ki jih nadomeščajo z atomskimi. Na sliki prevzemajo Italijanski mornarji podmornico »Lizardfish«, ki so jo ZDA dale Italiji v okviru vojaške pomoči. Italijani so podmornico prekrstili v »Evangelista Torricelli«. Vse v znamenju splošnega pomirjen ja in razorožitve v svetu!
Ultrazvolt pere in lepi
Odkritje uporabnosti ultrazvoka je napravilo že marsikje malo tehnično .revolucijo. Bkoraj po naključju so odkrili, da je moč s pomočjo ultrazvoka napraviti iz novega vina takšno pijačo, kakor je sto let staro vino, Z uporabnostjo ultrazvoka se v SZ posebno ukvarja Kazaški znanstvenoraziskovalni Inštitut. Skonstruirali so napravo, ki jo je moč vgraditi v avtomobilski hladilnik ali v parni kotel. Naprava povzroča neopazno drhtenje, raradl katerega se krušl ko-tlovec ln se posoda tako sproti temeljito čisti. S poskusi so pa na tem inštitutu tudi dokazali, da je moč s pomočjo ultrazvoka »lepiti« aluminij, cink itd., ne da bi bilo potrebno kovino pred tem kakorkoli očistiti.
uvajajo na vseh svojih vodah sodobna prevozna — hidrobuse — ki so najbolj primerni za razne izlete potniške proge. Na sliki je takšen izletniški hidrobus umetnem Jezeru, ki je nastalo za Lipenskim Jezom v zgornjem teku reke Vltave
VESOLJSKA
.Na zasedanju Ameriškega raketnega društva je prikazala sovjetska delegacija film o miših, podganah in psih, ki so leteli skozi vesolje. Film traja približno pol ure in so ga posneli med poskusnimi poleti v letih 1951 do 1957. Kamera je bila postavljena v nosu rakete. Komentator je bil profesor Blagonravov.
V filmu je moč videti neizbrisne prizore; miši in podgane so sprva nemirne, psi pa ležijo nebogljeni in komaj čakajo, kdaj jih bo posebna naprava odvrgla. Kakor hitro pa pride raketa v območje, kjer nI več zemeljske privlačnosti, se reakcije živali povsem spremenijo. Prevračajo se po prostoru rakete kakor pijanec na ledu in se zaletavajo v stene rakete. Vendar je opaziti, da se počutijo v breztežnostnem prostoru bolje, Psi se tedaj umirijo ln so podobni bolniku, ki je po dolgi bolezni okreval
ln pravkar stopil iz postelje.
FIlm bomo videli bržčas tudi pri nas, v izvlečku in v filmskem obzorniku.
v središču New Yorka so zadnja štiri nadstropja nekega nebotičnika naseljena s kaj ianimivimi stanovalci: živalmi najrazličnejših vrst in pasem. Zakonca Wolfschmidt imata tamkaj pravi zoološki vrt redkih živali, ki jih proti visoki odškodnini posojata raznim filmskim producentom in televizijskim družbam. Nekatere dresirane živali imajo kar stalne pogodbe za nastopanje na televiziji in na raznih odrih. Mali krokodil, pa lama, dresi-rani psi, papige, mačke, konji — vse te živali bivajo v omenjenih prostorih, le sem in tja se lahko sprehodijo po ulici., kot kaže gornja slika
A. P. CEHOV
v
DETEKTIVSKA ZGODBA
—	Modrijan, zgagar! — je zamrmral Cubikov in gledal v vrata, skozi katera je odšel. — Kakšen modrijan! Gorečnež, da mu ni para. Ob prvi priložnosti mu moram kupiti nekakšno darilo, cigaretno dozo ali nekaj podobnega ...
Naslednjega dne zgodaj zjutraj so privedli iz Kljau-zovke pred preiskovalnega sodnika mlajšega fanta z debelo glavo in z zajčjo ustnico, ki je izpovedal zelo zanimiv doživljaj.
—	Bil sera pijan, — je dejal. — Bo polnoči sem se zasedel pri botri. Ko sem se vračal domov, sem takole pijan zlezel v reko, da bi se kopal. Kopam se, kopam in — glej! Šla sta po nasipu dva človeka in nesla nekaj črnega. — »Hej!« sem kriknil. Prestrašila sta se, pokazala pete in jo ucvrla na makarevski vrt. Naj me strela udari, če nista nesla gospoda! *
Še istega večera so aretirali Psekova in Nikolašlco ia ju s stražo odvedli v okrožni zapor.
n
Minilo je dvanajst dni.
Bilo je jutro. Preiskovalni sodnik je eedel v pisarni za zeleno mizo in prelistaval »Kljauzovsko afero«: Djukovski je nemirno, kakor volk v kletki, begal ie kota v kot.
—	O krivdi Nikolaške in Psekova ste prepričani, —
je rekel in si živčno pulil mlado brado__Zakaj se nočete
prepričati še o krivdi Marje Ivanovne? Se vam ne sdi, da imamo v rokah premalo dokazov, ali kaj?
—	Ne rečem, da nisem prepričan. Trdno eem uver-jen, toda nekako se ne morem odločiti... Pravih dokazov pravzaprav nimamo, tbc je nekakšna filozofija... Fanatizem, ta pa...
—	Vi bi hoteli seveda imeti sekiro, okrvavljene rjuhe!... Juristi! Dokazal vam bom! Nehali se boste norčevati iz mojega psihološkega načina proučevanja umora! Vašo Marjo Ivanovno bomo poslali v Sibirijo! To bom dokazal! Posmehujete se filozofiji, toda moja je otipljiva... To vam bom tudi dokazal! Dovolite mi le, da odpotujem.
—	O čem pa govorite?
—	O švedski vžigalici... Ste pozab^i? Jaz pa ne! Zvedel bom, kdo jo je prižgal v sobi ubitega! Prižgal je ni niti Nikolaška niti Psekov, pri katerem je nisem našel, ko smo bili tam na obisku, marveč nekdo tretji, se pravi, Marja Ivanovna. Dokazal bom! Samo dovolite mi, da grem po okrožju, da povprašujem...
—	Še tega bi se manjkalo, sedite ... Pripravite se raje na zasliševanje!
Djukovski je sedel za mizo in vtaknil svoj dolgi nos med papirje.
—	Privedite Nikolaja Tetehova! — je kriknil sodnik.
Privedli so Nikolaško. Nikolaška je bil bled in suh
kot trska. Drgetal je.
—	Tetehov, — je začel Cubikov. — Leta 1875 so vam sodili zaradi kraje in ste b:Ii obsojeni na ječo. Leta 1882 ste bili drugič obsojeni zaradi kraje in ste drugič sedeli v ječi... Nam je vse znano ...
Na obrazu Nikolaške se je pokazala prepadenost. Sodnikova vsevednost ga je zbegala. Nenadoma je zahli-pal in prosil dovoljenja, da bi se smel umiti in da bi se umiril. Odvedli so ga.
—	Privedite Psekova!
Privedli so Psekova. Mladi mož se je v zadnjih dneh zelo spremenil. Njegov obraz je bil bled, skoraj zelen, iia upadel. Iz oči mu je zrla otopelost.
—	Sedite, Psekov, — je rekel Cubikov. — Upam, da boste tokrat bolj razumni in ne boste lagali, kakor doslej. Vse te dni ste zanikovali svoje sodelovanje pri umora Kljauzova, ne glede na vso težo dokazov, ki vas bremene in ki govore proti vam. To je nespametno. Priznanje olajšuje krivdo in tudi kazen. Danes govor*m s v
zadnjikrat. Ce nc No, povejte nara .
priznate danes, bo jutri že prepozni®.
—	Ničesar ne vem... Tudi za vaše dokaze ne vem. — je zašepetal Psekov.
—	Pri vas je vse bob ob steno. No, dovolite, da vam jaz povem, kako se je stvar dogodila. V soboto zvečer ste sedeli s Kljauzovim v njegovi spalnici; pila sta vodko in pivo (Djukovski je zasadil svoje oči v Psekova kakor kremplje in jih ni izpustil ves čas, kolikor je trajal monolog). Stregel vama je Nikolaj. Okrog polnoči vam je rekel Mark Ivanič, da je zaspan in da bi rad legel. On je hodil spat vedno okrog polnoči. Ko si je sezuval škornje in vam je dajal naročila za naslednji dan, ste vi in Nikolaj ob dogovorjenem znaku skočila na okajenega gosug^ darja in ga prevrnila na posteljo. Tedaj je pr.šla iz prSg sobe neka, vam dobro poznana ženska v črni obleki, vas je najela za soudeležbo pri umoru. Pograbila je blazino in jela z njo dušiti gospodarja. V času borbe je ugasnila sveča. Ženska je vzela iz žepa škatlico švedskih vžigalic in prižgala svečo. Mar ne? Po obrazu vam vidim, da govorim resnico. Naj nadaljujem... Ko ste ga zadušili in se prepričali, da nič več ne diha, sta ga z Nikolajem, vrgla skozi okno. Ker ste se bali, da bi se ne vzdramil, ste ga udarili z nečim ostrim. Nato ste ga dvignili in nesli do naslednjega grma. Tam ste ga pustili nekaj časa ležati. Ko ste se oddahnili in razmislili, ste ga nesli... preko plotu ... Potem ste šli po stezi... Naprej je zelenjadni vrt... Nato spet ograja. Potem sledi nasip. Tam vas je presenetil glas nekega mužika. Kaj vam pa je?
Psekov, bled kot stena, je vstal in zagrgral:
—	Duši me! Dobro... naj... Samo... prosim.
Psekova so odvedli.
—	Navsezadnje je le priznal! — je dejal Cubikov in se sladko pretegnil. — Kako spretno sem ga... Kakor v spanju...
—	Tudi ženske v črnem ne zanika! — se je zasmejal Djukovski. — Vendar mi ta švedska vžigalica ne da miru!: Ne morem več strpeti! Pozdravljen"! Grem!
Djukovski si jc nadel kapo in odšel. Cubikov je začel zasliševati Akuljko. Akuljka je izpovedala, da ne ve o vsem tem ničesar.
—	Samo z vami eem živela ia z nobenim drugim^ jo raki a Akuljka.