14/22 Državno tekmovanje ZELENO PERO Projekt Vreme in mi 2 VSEBINA: 3 UVODNIK 4 VRTCI 9 6. IN 7 RAZRED OSNOVNE ŠOLE 20 8. IN 9. RAZRED OSNOVNE ŠOLE 98 SREDNJE ŠOLE Fotografije Fotografije, ki zapolnjujejo tokratno številko, so iz zaključne prireditve tekmovanja »Zeleno pero«. Prikazujejo prijetno vzdušje v naravnem okolju, kjer so podelili priznanja avtorjem najboljših prispevkov. Fotografije je posnela Tanja Cegnar. V tej številki objavljamo tudi osnovni atlas oblakov, ki ga je oblikoval Anže Medved. Izdaja: © Slovensko meteorološko društvo Vojkova 1b, SI – 1000, Ljubljana http://www.meteo-drustvo.si Glavna urednica: Mojca DOLINAR Uredniški odbor: Jožef ROŠKAR, Veronika HLADNIK ZAKOTNIK, Alenka SENICA Tehnično urejanje: Jožef ROŠKAR, Mojca DOLINAR Oblikovna zasnova: Sabina KOŠAK, Solos, d.o.o. Tisk: Ljubljana, DECEMBER 2022 ISSN 1855-7457 Fotografija na naslovnici: Shutterstock Tiskana naklada: 50 izvodov Naslov uredništva: Slovensko meteorološko društvo Vojkova 1b SI-1000, Ljubljana vetrnica.smd@gmail.com 3 UVODNIK Državnotekmovanje »Zelenopero«inprojekt»Vremeinmi« »Zeleno pero« je edino državno tekmovanje v pripravi novinarskega prispevka na ekološke teme. Že od leta 2013 ga organizira društvo Planet Zemlja, Irena Mraz pa tekmovanje vodi že od samega začetka. V letu 2022 se je društvu Planet Zemlja pridružilo Slovensko meteorološko društvo in tekmovanje je potekalo pod naslovom »Vreme kot priložnost in nevarnost«. Slovensko meteorološko društvo sva zastopala Andrej Velkavrh in Tanja Cegnar, ki sva tudi pripravila nabor priporočene literature, odgovarjala na vprašanja in sodelovala v petčlanski državni ocenjevalni komisiji. Tekmovanja se je udeležilo 12 osnovnih šol in 4 srednje šole. Skupno je bilo prijavljenih 124 tekmovalcev, ki so oddali 99 prispevkov, od tega se jih je 53 uvrstilo na državni nivo. V letu 2022 smo na državnem tekmovanju podelili 41 srebrnih priznanj in 4 zlata, od teh sta eno zlato v kategoriji dobila dva tekmovalca, saj sta pisala prispevek skupaj. Za Slovensko meteorološko društvo je natečaj priložnost, da mladim približamo meteorologijo in s tem izpolnjujemo poslanstvo ozaveščanja javnosti o pomenu vremena in podnebja za praktično vse dejavnosti, a tudi za okolje, v katerem živimo. Natečaj nam je ponudil priložnost spoznavati, kako mladi doživljajo vreme in podnebje, koliko se zavedajo podnebnih sprememb in kakšne ukrepe predlagajo. Navdušil nas je tudi zaključni dogodek natečaja. V naravnem okolju smo podelili priznanja avtorjem najboljših prispevkov. V sodelovanju z Zavodom za gozdove smo uspeli tudi nazorno izpostaviti povezavo med gozdovi in podnebjem. Podelitev priznanj je bil tudi prijeten družaben dogodek, o katerem smo na našem YouTube kanalu objavili krajšo video reportažo (https:// www.youtube.com/watch?v=qVkJ9t2riaA&t=101s). V zadovoljstvo nam je bilo, da so se zaključnega dogodka udeležili tudi številni mentorji, pa tudi starši otrok. Kot člana ocenjevalne komisije sva bila z Andrejem Velkavrhom prijetno presenečena nad kakovostjo in bogatim razponom vsebin: od anket med sošolci, pogovori s sorodniki in strokovnjaki, do pregleda zgodovinskih dogodkov, literature in povezave podnebja z nekaterimi pomembnimi gospodarskimi panogami. Prispevki so seveda zelo različni, tako po konkretni tematiki kot po globini razmišljanja in kakovosti izražanja. Nekateri med njimi res izstopajo z obdelavo izbranega področja, smiselno sestavo, vsebinsko polnostjo in jezikom. Zagotovo so tu pomembno vlogo igrali mentorji, kajti od njihovih napotil je marsikaj odvisno. Ne pozabimo torej, da se v teh izdelkih učencev in dijakov posredno zrcali tudi delo učiteljev. Zahvaljujemo se mentorjem, ki so sodelovali v natečaju Zeleno pero in jih zato navajamo: Robert Žavbi, Ivanka Lebar, Katja Lebar, Katja Dragar, Klavdija Čelik, Dominika Slokar De Lorenzi, Simona Hribar Kojc, Marina Korajžija, Liljana Lopatić Legan, Nevenka Tratar, Maruša Vencelj, Tina Lušina Basaj, Ana Koritnik, Ivanka Adlešič Lebar, Jasna Zorenč, Sonja Najman Vedenik, Tina Preglav Ostrožnik, Katarina Vodopivec Kolar, Renata More, Irena Grašič Arnuš, Jasna Zorenč, Sonja Najman Vedenik, Julija Flogie, David Puc in Nasta Zupančič. Nad prispevki smo bili v Slovenskem meteorološkem društvu tako navdušeni, da smo se odločili, da večji del prispevkov objavimo v posebni številki našega strokovnega glasila Vetrnica, katere tisk je omogočilo podjetje Pileus, okoljske rešitve. Skupaj z društvom Planet Zemlja smo sodelovali tudi v natečaju Planetu Zemlja prijazna šola/vrtec s projektom »Vreme in mi«, ki je namenjen tako vrtcem, kot tudi osnovnim in srednjim šolam. Hvaležni smo mentoricam, ki so se vključile v natečaj in izbrale projekt »Vreme in mi« ter nam posredovale poročila o izvedenih dejavnostih. Izbrali smo tri poročila in jih vključili v to posebno številko Vetrnice. Za vloženi trudi in zanimiva poročila se zahvaljujemo mentoricam: Mihela Biaggio Erjavec, Tina Cafuta, Petra Križnjak, Urša Plešec, Ajda Robežnik in Simona Skubic. Objavljamoprispevkebrezlektoriranjainvsebi recenzije,sajletakovsebinateposebneštevilke Vetrniceodražaliterarneinvsebinske - dosežkeso lujočihvnatečaju. TanjaCegnar(Slovenskometeorološkodruštvo)in IrenaMraz(društvoPlanetZemlja) VRTCI 4 VrtecVrhovci Skupina:Vetrnice,starost2do3leta.MestnaobčinaLjubljana Cilji • Poimenovanje vremenskih pojavov • Razlikovanje med simboli za vreme Izhodišče • Opazovanje vremena Izdelavaoblakazdežjem Ker smo se lotili izdelave sonca smo našli še njegovo nasprotje. Oblak z dežjem. Na modro smo pobarvali obliko oblaka in v zareze natikali dolge modre vrvice iz volne. Ko smo oblak obrnile na eno stran se je volna spustila nižje – izgleda tako, kot da dežuje. Aktivnosti Izdelavasonca Z otroki imamo letos rdečo nit izdelke iz volne. Kroge iz kartona smo pobarvali na rumeno. Ko se je barva posušila smo krog prelepili z lepilom. Otroci so nanj polagali narezane trakove blaga in volne. Trakovi so bili daljši, kot samo sonce, saj smo s tem hoteli ponazoriti kako sončni žarki svetijo. Vremenskikoledarindnevnospremljanje. Sodelavka je naredila vremenski koledar. Vsakodnevno pregledamo vreme zunaj in premaknemo vreme na vremenskem koledarju. Otroci z veseljem premikajo kakšno vreme je zunaj in tudi na sprehodu redno opazujejo kaj se dogaja z vremenom. VRTCI Obiskvremenoslovca Opazovanje vremena na sprehodu Ker smo veliko na terenu in radi raziskujemo okolico vrtca in bližnji gozd smo se podali tudi na opazovanje med sprehodom. Otroci sami povedo kaj opazijo na nebu, kako se spreminja vreme kaj se dogaja z naravo. Ko se vreme nenadoma spremeni in nas ujame dež je naš tempo hitrejši in otroci hitro opomnijo kaj se je zgodilo na nebu. Ko smo dočakali prvi sneg je bila igra zagotovljena. Na igrišču vrtca smo se kepali, se igrali s snegom, delali angelčke, sestavljali razne skulpture in snežake. Dosegacilja V skupini smo oba zastavljena cilja preko projekta dosegli in ga usvojili. Otroci prepoznajo simbole za vreme in jih znajo poimenovati. Tudi razlikujejo jih in znajo povedati kaj kateri simbol pomeni. S tem projektom smo poglobili in usvojili tudi poimenovanje vremenskih pojavov, ki smo jih opazovali v živo v naravi in preko slikovnega gradiva. Zaradi epidemioloških razmer so zunanji izvajalci okrnjeni in v vrtec ne hodijo. Vremenoslovca žal nismo uspeli dobiti in se z njim srečati, vendar sem sama sprejela vlogo le-tega in sem jim poskušala na čim bolj zabaven in zanimiv način približati vreme in njegovo vlogo na zemlji. Sodelujoči Skupina Vetrnice, Ajda Robežnik in Simona Skubic. Sklep S pomočjo tega projekta sem otroke že v prvi starostni skupini vpeljala v opazovanje okolice in vsega kar se dogaja okoli nas. Vreme je eno od stvari, ki nas vsakodnevno spremlja in že najmlajši sprašujejo o njem, se učijo o nebesnih pojavih in radovednost premami tudi tiste, ki niso najbolj zainteresirani. Vreme se odvija okoli nas in z opazovanjem se otroci kaj hitro naučijo kaj vse je na nebu, kako nastane dež, zakaj sije sonce, kakšno je vreme danes in kdo napoveduje vreme in kako jim to uspe. S tem projektom smo se poglobili o nastanku vremenskega koledarja. Sodelavka ga je izdelala iz blaga, da smo še bolj biološki in je večen. AvtorknjižAjda ice:Robežnik Viri: Priprava na vzgojno delo. 5 6 VRTCI VrtecVrhovci Skupina:Čebelice,starost3do4leta.MestnaobčinaLjubljana Za cilj projekta smo si zastavili, da bomo zunaj vsak dan ob vsakem vremenu. Predvsem je bil najin cilj otroke navdušiti, da opazujejo vreme z vsemi čuti. Tako smo nadaljevali z vsakodnevnim opazovanjem vremena in določitvijo ustreznega piktograma na naši vremenski hiški. Otroci so tako vsakodnevno spremljali vreme skozi okno naše igralnice in včasih tudi večkrat dnevno spreminjali piktograme. Skozi leto smo brali slikanice o vremenu, pripomočkih ipd., poslušali vremenske napovedi, poslušali vremensko glasbo in tako ustvarili prostor tudi za domišljijski svet in ustvarjanje. Tako so nastali veliki oblaki in dežniki, ki jih uporabljamo le na sliki, saj nas dež ne moti in tekamo zunaj tudi po dežju. Napravili smo poskus z bonboni in dobili mavrico. Opazovali smo jo tudi na nebu. Na sprehodu smo opazovali tudi vetrokaz na terasi bloka. Za opazovanje oblakov so si otroci izdelali prav posebne daljnoglede, ki so jih spremljali tudi na sprehodih, saj so oblaki zanimivi povsod, kamorkoli gremo. Otroci komaj čakajo, da svoje daljnoglede odnesejo pokazat staršem. Prvoten cilj projekta je bil vsekakor dosežen, saj so otroci res uživali zunaj, predvsem kadar je snežilo ali VRTCI deževalo. Kaj pa je lahko boljšega kot biti zunaj, ko lahko snežinke ali dežne kapljice loviš kar z jezikom. Pri projektu se nam je občasno pridružil hišnik in z nami delil veselje po dežju, predvsem pa podpora staršev in spodbuda, da otroke usmerjamo v pravo smer, da si vzamejo vreme za spremljevalca svojih poti, pa ni važno kakšno je. Vse je v naših glavah in opremi. V naslednjem letu bomo k sodelovanju povabili vremenoslovca in se podali v še bolj vremenskoraziskovalne vode, saj bi radi naše znanje poglobili še na višjem nivoju. 7 VRTCI 8 VrtecVrhovci Skupina:Mravlje,starost5do6let,MestnaobčinaLjubljana UVOD Skupino Mravlje obiskuje 24 otrok, starih od 5 - 6 let. Od malih nog vzgojiteljici otroke spodbujava k opazovanju in raziskovanju narave z vsemi čutili. Skozi celo šolsko leto smo opazovali vreme in ga dnevno beležili. Spoznali smo dobre in manj prijetne vremenske pojave. PROJEKTNODELO V naš vsakdan smo že v lanskem šolskem letu vpeljali koledar. Letos smo poleg dnevnih vpisovanj dni, mesecev in letnih časov dodali tudi beleženje vremena. Da bi lažje razumeli pomen letnih časov, smo dnevno beleženje vremena primerjali med posameznimi letnimi časi. Na grobo smo spoznali, da nam zima ponuja sneg, medtem ko ga drugi letni časi nimajo, bolj ko se bliža poletje, več je pojava neviht, jeseni je manj sonca kot spomladi. Ugotavljali smo, kako določeno vreme vpliva na nas, kako se narava v določenih letnih časih odziva na vreme in kako se ob določenem vremenu oblačimo. Z vremenskimi pojavi smo opisovali naše počutje v vrtcu. Preko knjig smo spoznali, zakaj se ptice selijo na jug, kdaj se vrnejo in zakaj v zimskem času skrbimo zanje. Z video vsebinami smo širili znanje o neljubih vremenskih pojavih ter si delili izkušnje z njimi. Spoznali smo, kako lahko vplivamo na okolje, da bo teh pojavov manj. ZAKLJUČEK S spoznavanjem vremena bolj podrobno, smo otroke učili in jih spodbujali k še večji vedoželjnosti in opazovanju narave. Predvsem pa je projekt poglobil znanje in navade, ki prispevajo k varovanju narave in k spoštljivem odnosu do narave. 6. IN 7. RAZRED OŠ 9 Vremekotkoristalikotgrožnjainškoda NikAleksanderPučko,OŠMiklavžnaDravskempolju,razred, 7. ObčinaMiklavžnaDravskem polju POVZETEK ALIJEVREMEKORISTNOALIŠKODLJIVO? Prispevek prinaša teoretična izhodišča o aktualni problematiki, nanašajoči se na vreme. Sledi teoretični preplet z lastnim videnjem vremena kot priložnosti ali nevarnosti, nato pa je podan intervju, ki podaja pozitivno stališče do vremena in z njim povezanimi vremenskimi pojavi. Na to, ali je vrsta vremena oz. vremenski pojav škodljiv ali koristen, je predstavljeno večinoma le v naših očeh in odvisno od naših predstav. Na primer tropski ciklon v Afriki je lahko škodljiv, kajti uničuje drevesa, gozdove, ceste, hiše in lahko tudi človeka ubija ali mu predstavlja življenjsko ogroženost. Je pa koristen kraju z veliko suše, kajti dosti dežja pade, ko je ciklon in bi dobili dosti potrebne vode. Ali pa sneg: škoda je v tem, da se ne moremo z avtom odpraviti v službo ali v šolo, kar je za zimski čas kritično, koristi pa zimskim športom in zmoči zemljo in ji pomaga, da bo boljša za rast pridelkov spomladi. Tudi močan veter – uničuje strehe, ceste, veje in drevesa padajo na zgradbe …, ampak omogoča jadralne športe in UVOD Vreme nas spremlja povsod v našem vsakodnevnem življenju. Lahko se na poti v šolo ali v službo ustavimo za hip in se ozremo navzgor ter se sprašujemo: »Kakšno bo pa danes vreme?« Ali pa v novicah slišimo, da je v kakšni sosednji državi pihal močan veter in povzročil veliko materialno škodo. Vreme pa je lahko v naših očeh predstavljeno kot priložnost in korist ali pa kot grožnja in škoda – vse je odvisno od tega, na kakšen način gledamo. TEORETIČNIDEL Vreme sestavljajo vremenski pojavi, ki so trenutno v ozračju. To so npr. veter, temperatura ozračja, dež, sneg, nevihte, toča, sonce in tako naprej. Na vreme lahko močno vplivamo tudi mi, podnebje je pa merjenje vremena dokončnega območja ali kraja na dolg rok. Podnebje kraja izmerijo tako, da opazujejo in si beležijo temperaturo in padavine, približno 30 let, potem pa s temi podatki izračunajo povprečno število padavin in temperaturo v enem mesecu za eno leto. Podatke potem uvrstijo v posebne grafe – klimograme. V našem kraju, Miklavž na Dravskem polju, segajo temperature do približno 22 oC poleti in do približno 0–1 oC pozimi. Padavin pade največ v poletnih in spomladanskih mesecih, najmanj pa v zimskih. Padavin je čez vse leto dovolj za ugodno življenje. Takšno podobno podnebje je tudi po ostali Sloveniji skoraj povsod. To pomeni, da živimo v in zmernotoplem pasu z zmerno celinskim podnebjem. Primerjal bom tudi klimogram Cardiffa v Angliji z že opisano Slovenijo, ker sem v novicah zasledil, da je tam pihal močan veter in ljudem ogrožal življenje, prav tako pa državi materialno škodo. V Cardiffu na leto pade okoli 1000 mm padavin, kar je spet dovolj. Poleti segajo temperature do približno 15 oC, kar je precej hladneje od Slovenije, pozimi pa do približno 6 oC, tako da so zime bolj vroče. Temperature so med letom enakomerno razporejene. Podnebje je oceansko. https:/cdn.kme.si/public/ imagescache/806xX/20/69e502eddb2 8369c9b4ae7702c343 9a1 1 /5efa07b5 0 956/ e502eddb28369c9b4ae7702c343 9a1 1 .jpeg športe z vetrom. S tem tudi transport, kot jadrnica, in brez vetra ne bi bilo ekološko prijaznih vetrnih elektrarn. Bi pa predstavil tudi vremenski pojav, ki je totalno brez koristi in predstavlja le grožnjo in škodo. Vendar se še ta vremenski pojav ni nikoli pojavil, postaja pa v zadnjih časih vedno večja nevarnost zanj, saj imamo vendar le še ‘’100 sekund do polnoči’’. Najhuje pa je, da smo si ta vremenski pojav zakuhali sami. Govorim o nuklearni (jedrski) zimi. Nastal naj bi, če bi preveč jedrskih bom ali raket poslali na Zemljo in bi se prah in radiacijsko sevanje od množičnega uničevalnega območja dvignil v stratosfero in naredilo naj bi strupen oblak dima in prahu okoli celega sveta, ki bi zatiral pot sončnim žarkom. Temperatura sveta 10 6. IN 7. RAZRED OŠ naj bi se spustila od 15 oC do 20 oC pod povprečno temperaturo. Pridelkov ne bi več mogli imeti, kmalu bi še zmanjkalo pitne vode. Velika večina ljudi sveta, če ne vsi, bi umrla. Ta ‘’zima’’ naj bi trajala od nekaj tednov do več let. Če bi bila tukaj kakšna korist, čeprav bi bila pokopana globoko pod goro groženj in škode, bi bila, da bi človeka izučilo, naj pomisli dvakrat, preden seže po jedrskem orožju. Dosti smo uporabljali dežnike ob dežju, saj ni bilo še toliko avtomobilov, in pred mrazom smo vedno kurili. INTERVJU 5.Kajjevvašihočehškodljivovreme? Mati narava je ustvarila te vremenske pojave tako, da v mojih očeh ni noben škodljiv. Dedka sem povprašal o vremenu, kar je podano v spodnjem intervjuju. 4.Alijeprekomernodeževanjeslabozakmetijstvo? V Miklavžu še nikoli ni deževalo tako, da bi škodilo, vendar pa so precej škodljive prekomerne padavine za kmetijstvo. Iz pogovora z dedkom izpeljem, da v njegovih očeh vreme ni videno kot nevarnost, vremenske pojave 1 .Kakostesenekočnavremenskeneugodnostina pozitivno doživlja, ne vidi negativnega vpliva v kratekindolgrokpripravili? preobilici padavin. Zanimivo pa mi je verovanje ljudi v Pred petdesetimi leti smo pogledali proti vsakemu preteklosti, kako se ubraniti pred točo. Za spremembe, temnemu oblaku in so nam uhajale misli na škodo, povezane z vremenom, pa navaja globalno segrevanje ki bi jo lahko povzročili na naših poljih, in ker nismo in človekovo prekomerno poseganje v naravo. Iz tega zmogli kaj dosti proti temu storiti, smo imeli verovanje, izpeljem rešitev za izboljšanje stanja – človek se naj da se ob hudourniku zazvoni cerkveni zvon in s tem vrne k naravi (zmanjša potrebo po avtomobilih …), naj bi oblake odgnalo iz naše dežele. Takrat vendar ni ne onesnažuje, tako bo tudi toplogrednih plinov manj bilo dosti načinov zavarovati polja in smo s pomočjo in manj ekstremnih vremenskih pojavov in neugodnih ljudskih izročil, ki smo jih dobili od svojih prednikov, posledic za človeka. In to velja tako za moje lokalno preslico na cvetno nesli k posvetitvi (žegnju po okolje kot tudi širše. domače), in to nam je v hudi uri, ko se je bližala toča, predstavljalo zadnje upanje, in smo prižgali vejice ZAKLJUČEK in molili in verovali, da ima nadnaravno moč ustaviti Vremenu se ne moremo izogibati. Nanj lahko točo. pomislimo kot na škodo ali pa korist. Lahko je za nas nekakšna grožnja, ki v nas vzbuja strah, ali pa 2.Alijebilonekočvečpadavin(dežja,snega)ali kot priložnost in čas, da si oddahnemo. Nikoli pa ni manj?Zakaj? prepozno, da če se kar koli zgodi, da mati narava ne bi V tistih časih so bile zime bolj mrzle z veliko več snega mogla urediti vsega in vse po vrsti v prvotno stanje. in padavin, in tudi spomladi in jeseni je bilo padavin več, poletja pa topla in prijetna. Menim, da je razlog Viri in literatura: za več padavin nekoč globalno segrevanje in da človek Zvezek za geografijo ne bi smel posegati v naravo. Geografija 6. Vreme in podnebje. Vreme in podnebje 3.Kakosorazličnivremenskipojavivplivalinavsakodnevnoživljenje? 6. IN 7. RAZRED OŠ 11 Karizpustimogor,seboneopaznovrnilo VasjaBohorčČede,OŠTrbovlje,a, 7. ObčinaTrbovlje Zemljo, Kakoonesnaževanjeokoljanevidnovpliva nase vpijejo v tla. Deževnico, staljeno točo ali sneg po rastline po koreninah prenesejo do najbolj nasinnaravo Onesnaževanje okolja je nasploh velik problem, a vendar, ste kdaj pomislili, da precejšen del onesnaževanja prinašajo tudi padavine? Tako je, onesnaževanje se prenaša tudi s padavinami. Gotovo ste že kdaj slišali za kisli dež. Med te padavine ne spada samo kisli dež, pač pa še kaj drugega. Pa najprej o nastanku in o posledicah onesnaženih padavin. Nedolžnakapljicadežjaseumaže… Izpušni plini avtomobilov, tovarn ter drugega so stari znanci onesnaževanja. Poleg teh pa onesnažujejo tudi padavine. To se zgodi, ko izpušni plini puhtijo v zrak in pridejo do oblakov. Tam se strupene snovi vpijejo v vodo in na splošno tudi v oblak. Ta voda pa seveda ne ostane na nebu za zmeraj. Slej ko prej pride v tekoče agregatno stanje in pade nazaj k nam. Mi takrat še vemo ne kaj je doletelo nas, naravo in tisto področje kjer so padavine nastale. oddaljenega dela rastline, listov ali cveta. Ker so listi tako oddaljeni od korenin, vemo, da je onesnaževanje obkrožilo vse dele rastline. Nevarnost je prisotna tudi v vodnem ekosistemu. Voda namreč zapade, se pomeša z rekami in s potoki, ti pa so povezani pravzaprav z vsemi vodami in taki tudi z vsemi ekosistemi. Ni pa ogrožen samo biotop (neživi del narave), temveč tudi biocenoza (živi del narave), saj ta izkorišča biotop vsakodnevno. S tem se onesnaževanje le še širi. Kakosplohpridedotehnadlog? Vse se začne prav tukaj, na Zemlji. Povzročitelj teh nadlog so predvsem tovarne, industrija, gospodinjstva, termoelektrarne in promet. Vsi izpuščajo pline, ki so strupeni za nas in okolje. Za vse smo posredno krivi mi, ljudje, saj uporabljamo vse te dejavnike, da pridobimo vire in dobrine, brez katerih si današnjega življenja nepredstavljamo. To je velika težava, saj se moramo ljudje odločiti med naravo (virom našega življenja) ali med napredkom, ki lahko terja ogromno. Posledicesekažejovelikoprepozno… Kaj pa se zgodi tam zgoraj? Ko sončna svetloba greje Posledice teh padavin najprej opazimo v naravi. Ko padavine (naj bo dež, toča ali sneg) padejo na Zemljo, segreva tudi vode. Pa ne samo te, ki jih vidimo (reke, potoke, ribnike, morja) temveč tudi prst, v kateri se nahaja voda. Voda izhlapeva in s seboj vzame tudi PozivEUkohranjanjugozdov,kizmanjšujejoizpusteMočnosneženje toplogrednihplinovvnaravi. 12 6. IN 7. RAZRED OŠ nenaravne delce. Nabira se v oblakih, kjer se združi in pomeša z drugimi delci, vse to pa kot padavine pade na Zemljo. Voda se vpije v prst in naprej zastruplja organizme na Zemlji. Padejo lahko kot dež, sneg ali toča. Strupseširitudipozraku Kljub temu, da večina delcev ostane v padavinah, nekateri vendarle lahko vztrajajo v našem ozračju. To ogroža tudi našo vrsto, saj dihamo vse življenje. Tak zrak je po navadi najbolj onesnažen v večjih mestih z razvito industrijo, v kotlinah in v prometno bolj obremenjenih središčih, kjer je tudi največ izpušnih plinov. Kakšnapasoletnapovprečjadelcevv zraku? Največji problem predstavlja onesnaževanje zraka z delci (PM10) in ozonom poleti. Nedavna pandemija je močni ohromila gospodarstvo in industrijo, ki navadno proizvedeta največ izpušnih plinov, zato se je Škodljiveposledicezanašetelo Ko vdihnemo zrak s temi delci, se ti začnejo zadrževati v naših pljučnih mešičkih. Srce kri brez kisika požene do pljuč, do pljučnih mešičkov. Delci se združijo s kisikom in po krvi potujejo do vseh organov v našem telesu, kjer kri celicam nekega organa odda kisik in z njim tudi strupene delce. Ti delci lahko pripomorejo k vnetju organov, kar lahko dolgoročno povzroči različna kronična obolenja, bolezni dihal, srčno žilna obolenja in tudi rakava obolenja, odvisno od koncentracije in velikosti delcev ter časa izpostavljenosti. Previdni morajo biti predvsem ljudje ranljivih skupin, ki bi se jim zaradi onesnaženosti zraka stanje njihove bolezni lahko poslabšalo in jim močni zaznamovalo življenje. Takšen zrak pripomore tudi k večji stopnji umrljivosti, zato se bo treba s tem soočiti in čim prej začeti ukrepati. stanje v ozračju izboljšalo. Bilo je tudi manj potovanj z letali in avtomobili, ki so ravno tako velik povzročitelj onesnaževanja. Posledice povišanih koncentracij ozona, prašnih delcev in težkih kovin se ne kažejo le v slabšem zdravju ljudi, ampak tudi v zmanjšani količini pridelka in slabši rasti gozdov. V Zasavju so se npr. leta 2017 vrednosti ozona v ozračju vidno zmanjšale, vendar pa bodo najbrž po konce epidemije, če ne bomo česa ukrenili, spet narasle. V letih 2015 in 2017 je bilo število dni s preseženo vrednostjo ozona v Zasavju, kar 65 oziroma 69. Po letu 2017 se je število dni s preseženo vrednostjo ozona zmanjšalo. Prav tako se v zraku zmanjšujejo povprečja koncentracije in preseganja prašnih delcev (PM10) ter težkih kovin. Grafikon jasno kaže, da se vrednosti v Zasavju, Trbovljah in Zagorju ter Hrastniku, prejšnja leta ni spustila pod dovoljeno mejo medtem ko so zadnja tri leta skoraj ves čas pod mejo. Posledice lahko pripišemo vse glasnejšemu pozivanju različnih naravovarstvenih organizacij in države k uporabi obnovljivih virov energije in k zelenemu prehodu. V Zasavju pa se je v zadnjih letih zaprlo veliko tovarn, velikih proizvajalcev plinov. Virionesnaževanjainzmanjševanje tveganjazdravja Bogatejše države in bogatejši ljudje bi morali vlagati v razvoj tehnologij, ki bi razstrupile pline ali vsaj zelo dobro prefiltrirale. Tako neobremenjeno kot smo živeli zadnja leta, ne bo več moč živeti. Treba bo pogledati resnici v oči in Zemljo zaščiti pred našim slabim delovanjem. Sicer se lahko zgodijo grozne reči kot so pomankanje hrane, izumrtja nekaterih vrst in vse bolj vroče ozračje. Žeensamčloveklahkomarsikajspremeni Predvsem ne smemo več misliti, da vsak sam ne more ničesar narediti. Že z motiviranjem ljudi k skrbi za naravo veliko prispevamo. Ne obremenjujmo narave z nerazgradljivimi odpadki, temveč jih raje vrzimo v koš. 6. IN 7. RAZRED OŠ 13 3). Kakovostzrakavslovenskihmestih(številodnispreseženodnevnomejnokoncentracijo PM105µg/m Spodbujamo nove načine obujanja zelene prihodnosti, na primer trgovine brez embalaže, zbiralne akcije papirja, povratno plastična embalaža, uporaba obnovljivih virov energije, informiranja in ozaveščanje ljudi, uporaba katalizatorjev v industriji, ohranjanje gozdov s pogojevanjem. K temu je treba spodbujati mlado in staro in skupaj bomo pripomogli k lepšemu svetu. Velik problem predstavljajo divja odlagališča vendar če pogledamo definicijo odlagališč, bi lahko rekli, da je že cel svet postal odlagališče in proti temu se moramo boriti vsi. Sicer že začenjamo različne akcije namenjene čiščenju planeta naših strupov, vendar bomo morali storiti še kaj več. Virislik • • • • • Gozdnaobala Viri PozivEUkohranjanjugozdov,kizmanjšujejoizpuste • Onesnaževanjezraka.Dostopno4.20naspletni toplogrednihplinovvnaravi.Dostopno4.20 strani:https:/www.eea.europa.eu/sl/themes/air/intro na spletni strani:https://www.europarl.europa.eu/ • PovišaneravnidelcevPM10.Dostopno4.20na resources/library/images/4PHT8 1 0 2 8/201 93 spletni strani: 4PHT8 1 0 8_original. 1 93 jpg • https:/www.nijz.si/sl/povisane-ravni-delcev-pm10-vMočnosneženje.Dostopno4.20naspletni zraku-priporocila-za-prebivalce strani:https:/novice.svet24.si/clanek/novice/ • Kakovostzraka.Dostopno4.20naspletnistrani: slovenija/5e26a7 1 f4735c/naletavati-bo-zacelo-nahttp:/www.arso.gov.si/zrak/kakovost%20zraka/ zahodu-kje-ga-lahko-zapade-najvec podatki/ PresežnevrednostidelcevPM10.Dostopno4.20 • Ozon.Wikipedija.Dostopno4.20naspletni naspletnistrani:http:/kazalci.arso.gov.si/sl/content/ strani:https:/sl.wikipedia.org/wiki/Ozon onesnazenost-zraka-z-delci Kakovostzrakavslovenskihmestih.Dostopno4. • Trdnidelci.Okolje.info.Dostopno4.20naspletni strani:http:/www.okolje.info/index.php/kakovost20naspletnistrani:https:/www.arso.gov.si/soer/ zraka/trdni-delci kakovost_zraka.html Gozdnaobala.Dostopno4.20naspletni strani:https:/www.delo.si/razno/postvirusna-zelenaprihodnost-3/#&gid=1&pid= 14 6. IN 7. RAZRED OŠ Kovgozduzapadesneg TajdaMedvešek,OŠTrbovlje,6.b,ObčinaTrbovlje Živim na podeželju, zato lahko srne v zimskih mesecih dnevno opazujem. Mirno se gibajo po redko poseljeni vasi. Ker ni hrupa in motečih dejavnikov, se tu dobro počutijo. Kako srne preživijo zimo? Ali v tem letnem času zanje posebej skrbijo člani lovskih družin? V Trbovljah sta dve, LD Trbovlje in LD Dobovec. Srne oz. divje koze so prilagojene na zimo, a so zaradi mraza in pomanjkanja hrane ogrožene, čeprav mraz ni njihov najhujši sovražnik. Na 610 kilometrih avtocest u Sloveniji letno pogine približno dvesto srn. Srne,prebivalkegozdov So sorazmerno majhna živalska vrsta iz družine jelenov oziroma parkljarjev ter prežvekovalcev. Najraje se združujejo na svežih travnikih, v grmičevju, dobro se počutijo v gozdovih. Najbolj jim ustreza, če se prepletajo travniki, pašniki, njive in gozd. Njihova višina je okoli 80 cm, dolžina odrasle srne pa ne presega 130 cm. Težke so približno 30 kg, repa skoraj nimajo. Zunanje razlike med samci in samicami so slabo izražene. Srnjad menja dlako dvakrat na leto, je enobarvna, brez delitve po spolu, pozimi pa prevladujejo sivi ali rjavi toni. Ob rojstvu opazimo izrazite lise rdečih in rumenih odten vzdolž hrbta, ki izginejo do tretjega meseca življenja. Lekakojimuspepreživetitrdozimo? Osnovna strategija preživetja srn pozimi je čim manj gibanja in porabljanja energije, zato se umaknejo v prezimovališča, kjer ob skromni zimski prehrani potrebujejo predvsem mir. Človek tako srnjad še dodatno ogroža s svojim ravnanjem in posegi v njeno življenjsko okolje. Zimajanuarjainfebruarja20 Odraslisrnizzimskodlako. Srne so na območju vasi Čeče nad Trbovljami, ki leži na nadmorski višini 770 metrov, dnevno opazne, saj se prosto sprehajajo po pašnikih in njivah, pogosto pa pridejo v neposredno bližino stanovanjskih objektov. Hiš je n tem področju zelo malo, naselje je mirno, le štirje prebivalci se med tednom peljejo v dolino in nazaj. Drugih prevozov ni. Ob koncih tedna se tu in tam pojavi kak kolesar ali motorist, a so le redke izjeme. Pohodnikov med tednom ni, ob sobotah in nedeljah redkokdaj pride mimo kak planinec, ki je namenjen na Kal ali Mrzlico. Zima je tej vasi prinesla LetošnjejanuarskeinfebruarskejutranjetemperaturevČečah. 6. IN 7. RAZRED OŠ jutranje temperature od –18 do 8 stopinj Celzija, februarja pa od –5 do 4. Na spletni strani Arso lahko najdemo podatke, da je snega v zadnjih šestdesetih letih čedalje manj, največ snežnih padavin pa so vsa leta zapored izmerili v bližini Julijskih Alp. Sneg je v Čečah zapadel 6. 1., in sicer je debelina merila 20 cm, ter 26. 2., ko smo ga izmerili 5 cm, kar dokazuje, da sta bila letošnja prva dva meseca skromna s snegom, to pa je za srne ob temperaturah, ki se gibljejo med 8 in –11 stopinj, zelo ugodno. Najnižja januarska temperatura je bila –11 stopinj, najvišja pa 8 stopinj Celzija. Februarja je bila najnižja temperatura –5, in sicer 14. 2. 2022 ter 28. 2. Najtopleje je bilo 19. 2. ko smo izmerili 4 stopinje. Zametov, debele odeje in posledično oteženih razmer za hojo srne niso imele. Januarska povprečna jutranja temperatura je bila –2,97, februarska pa –1,46. Snežna odeja se znižuje tudi pri nas. Kakosehranijopozimi? V tako težkem obdobju se srne oziroma divje koze zberejo v majhnih čredah do 15 posameznikov v gozdovih in do 40 glav na njivah. Zimske skupine vključujejo samice s potomci, enoletne posameznike, redkeje odrasle moške, ki imajo raje osamljen obstoj. Takšne črede se iz leta v leto potepajo po istih živilskih območjih na območju do 500 hektarjev. Skupine so na visoki ravni padavin, nad 50 cm snega, nahajajo se na enem mestu, kjer pojedo lubje iglavcev; smreka, brin in bor. Upoštevati je treba, da so te vremenske razmere najtežje in najnevarnejše za vrsto. Srne se pozimi dobro znajdejo in nimajo težav s premagovanjem mraza. Lovec Nejc Senčar pravi, da se preživijo s suhimi grmi, z lubjem izkopavanjem oreščkov, kostanja in mahu, če je zima normalna. »V primeru večjih količin snega pa imajo na voljo krmilnice in krmišča, ki jih lovci redno zalagamo in polnimo s suho krmo in z žiti,« je še dodal. Pomočlovcev Zbiranjesrnvzimskemobdobju Strokovnjak, lovec Nejc Senčar, je povedal: »Krmimo jih na krmiščih s koruzo ali sladkorno peso, skrbimo za krmljenje pri krmilnicah s suhim senom in za LovskiopazovalnicivČečahnadTrbovljami. 15 16 6. IN 7. RAZRED OŠ krmne njive, na katerih posadimo kulture, ki so primerne za letni čas.« Lovci natančno vedo, kam morajo postaviti krmilnice, da jih bodo srne zagotovo našle. Skozi lov spoznajo gibanje divjadi in stečine, krmilnice pa postavijo ob njih na lokacije, kjer ima divjad mir za prehranjevanje. Pozimi jih redno polnijo in pregledujejo. Izkušeni član LD Trbovlje, Mitja Rozina, je povedal, da za srne pozimi ne skrbi, razen, če je visok sneg, Takrat jim uredijo poti prek travnikov. Spomladi jim v posebne solnice nastavljajo kameno sol (pri menjavi dlake in zaradi presnove, ker nimajo žolča). Pozimi intenzivno krmijo neavtohtone vrste , npr. muflone, s koruzo, imajo krmilne njive. Dopolnilo pa krmijo jelene in damjake, divje prašiče pa le zaradi odstrela, saj povzročajo veliko škode. Skrb lovcev za živali med zimo se v zadnjih tridesetih letih ni nič spremenila, se je pa popolnoma spremenil lov kot tak, predvsem jaga, ker je zaradi škode, ki jo povzročajo prašiči, ta postala prioriteta. V LD Trbovlje letno porabijo eno tono koruze za krmljenje muflonov na področju Retja in Bukove gore. Tam imajo tudi krmilno njivo. Posebnaopozorila Lovska zveza Slovenije opozarja predvsem na smučanje zunaj označenih smučišč, pohode zunaj uhojenih poti in vožnjo z motornimi sanmi zunaj poligona. Vožnja s sanmi namreč povzroča hrup in sili divjad v beg, kar je lahko zaradi pomanjkanja hrane usodno, saj pri hitrem begu porabi veliko več energije kot pri normalnem gibanju. Izpostavljajo, da so za srne lahko nevarni izpuščeni psi, ki jih je vse večin jih preganjajo. Osnova za preživetje je malo gibanja, srna pa pri begu pred psom porabi več energije kot v sedmih do desetih normalnih dneh. V visokem snegu se težko giblje, zaradi pomanjkanja hrane je oslabela, po teku pa izčrpana, lahko shira in zboli ali pa postane lažji plen. Tovrstno vznemirjenje je ne le moti, ampak ogrozi njeno življenje. Včasihsrnenepotrebujejopomoči Marsikoga presenetijo podatki iz pogovora z lovcema. Predstavljamo si, da danes lovci drugače skrbijo za živali, kot so pred desetimi, dvajsetimi in tridesetimi leti, a ni tako. Tudi ni splošno znano, da se srna pozimi malo giba in varčuje z energijo, ogrožajo pa jo psi, sankači, motoristi, pohodniki in vsi povzročitelji hrupa. S sledenjem srnam in opazovanjem njihovega načina življenja pozimi lahko srne in njihove navade dobro spoznamo, tudi to, kje se skrivajo mladiči ter kako jih mama zaščiti pred mrazom in plenilci. Iz meritev, opravljenih v prvih dveh letošnjih mesecih, vidimo, da je zapadlo le 25 cm snega, kar je za nadmorsko višino 770 metrov malo. Srne so imele dovolj hrane, snežna odeja pa jim ni oteževala hoje, s čimer bi izgubljale energijo. Čeprav so bile v posameznih dnevih temperature nizke, sta bili povprečni mesečni temperaturi le malo pod 0 stopinj Celzija. Lovci naj bi pozimi skrbeli za srne, a ker je odeja dovolj nizka, srne takšne zime lažje preživijo, saj so temperature ugodnejše (okoli 0 oC). Hrano si zaradi pomanjkanja snega lahko priskrbijo same. 6. IN 7. RAZRED OŠ 17 Intervjuzbabicoinkolumna JulijaDuh,OŠTurnišče,a, 7. ObčinaTurnišče Indijanciobdeževnemvremenuplešejopočitka za ljudi, živali in zemljo. Kot, da se je čas inpojejo,kervedo,dazavsakimdežjem upočasnil. Veliko smo se pogovarjali ob peči, delali načrte, popravljali orodje, skratka imeli smo se lepo. posijesonce. HorvatDragica , rojena 1955. leta, upokojena višja medicinska sestra ima na vreme prav poseben pogled, saj v času njene mladosti ni bilo kaj veliko govora o podnebnih spremembah, takrat je bilo vreme bolj predvidljivo kot je danes. Kajmenišoslabemvremenu?Alipotvojem mnenjuslabovremeobstajaaline? Menim, da slabega ali lepega vremena ni. Je pa vreme, ki vsakemu prinese nekaj dobrega. Nekomu priložnost, da prebere dobro knjigo ob zapečku, drugemu, da si malce odpočije od dela na polju, rastlinam pa daljšanje po dolgem sušnem obdobju. Ja, tudi dež je lahko blagodejen, rada ga imam. Nevihte s točo in streljanjem pa so druga zgodba. Včasih so zelo neprijazne in uničujoče. Še dandanes ob grmenju Slika, osebni arhiv zatiskam oči in ušesa in se skrijem v kot. Smešno, kajne? Čeprav sem nekje prebrala, da Indijanci ob deževnem vremenu plešejo in pojejo, ker vedo, da za Kakšenjebilpogledljudinavremevčasu vsakim dežjem posije sonce. Ja, vreme rado ponagaja, tvojegaotroštva? ampak je eno od stvari, na katere ne moremo vplivati. Velik del otroštva sem preživela pri babici in dedku, Zato sprejemam pomladne zmrzali, poletne nevihte, ki sta imela majhno kmetijo. Živeli smo skromno. vetrovne jeseni, mrzle zime, suše in poplave, ter sploh Vreme je bilo zelo pomembno, pa ne zaradi vročine vse, kar nam je poslano z neba. Sprejmimo, kar nam ali mraza. Dedek se je bal suše, neurja, poplav, udara vreme ponuja. strele. Ljudje so bili takrat zelo odvisni od vremena, predvsem opravil na njivah (seno je bilo potrebno pravočasno in pred dežjem spraviti ...). Spomnim pa KOLUMNASEDMOŠOLKE:Oh,tovreme se, kako smo bili veseli, ko je bil pridelek uspešno spravljen. Slabegavremenani,solenovepriložnosti. Sespomniškaterevremenskenevšečnosti Sem čisto izotroštva(prijeten/neprijetenspomin) ? običajna, preprosta in radovedna Spomnim se zelo hude nevihte s strelo. S sosedovim fantkom sva bila sama doma. Z grozo sva se stiskala v kotu hiše in trepetala. Potem pa sva zavihala rokave in zvlekla pred vrata mizo, stole, in sploh vse, kar se je dalo premakniti. Zakaj sva storila to, še danes ne vem razložiti. Ampak, ko sva končala z delom, sva se pokrila z odejo in se počutila varno. Kolikojebilogovoraopodnebnih spremembahvčasutvojegaotroštva? Ni se veliko govorilo o tem. Res pa je, da je bilo vreme takrat dosti bolj predvidljivo. Zime so bile polne snega, tudi po en meter in več. Sneg vse do konca zime ni skopnel, kot se to dogaja zdaj. Ceste se niso solile, posipavale. Do Murske Sobote se je dalo priti s konji ali pa s sanmi. Otroci smo se drsali, sankali, ribniki so bili celo zimo zamrznjeni. Lepo je bilo! Letni časi so se počasi prelivali v drug letni čas, niso bile tako nenavadne spremembe kot danes. Zima je bila čas sedmošolka. Kot na vsako stvar v življenju, imam tudi na vreme svoj pogled. Menim, da je vreme, pa naj bo lepo sončno ali pa deževno, megleno, mrzlo, ljudem prevečkrat izgovor za lenarjenje na kavču, nedružabnost ali telesno neaktivnost. Ljudi pogosto slišim reči: „Oh, to vreme! Kako nam je spet zagodlo! Zdaj spet ne moremo narediti tega pa onega. Spet bomo ostali doma.” Vse to razumem, saj so nekatera opravila npr. delo na polju ali na vrtu v slabem vremenu res nemogoča. Ne razumem pa, kako je lahko vreme glavni krivec za vse, za slabo počutje, utrujenost, predvsem pa za človekovo nedejavnost. Moj pogled na vreme je res malo drugačen. Včasih bi najraje takim, ki tako razmišljajo, zakričala: „Ljudje dragi, saj slabega vremena sploh ni, so le nove 18 6. IN 7. RAZRED OŠ priložnosti!” Slabo vreme je lahko odlična priložnost za druženje s prijatelji, čas, da preberemo kakšno dobro knjigo, se pogovarjamo z domačimi ali se naučimo kakšno novo družabno igro ... Na vse stvari v življenju rada gledam pozitivno, tudi na vreme. Pa poglejmo tako. Mar ni deževen dan tudi čudovit? Mar ni zabavno skakati po lužah, plesati z dežnikom, z usti uloviti kakšno deževno kapljico, in konec koncev po dolgem času obleči dežni plašč, ki že dolgo sameva v naši omari in pridno čaka, da bo sodeloval z nami na dežnih vragolijah. Nikoli ne bom pozabila, kako sva s sestrico nekega poletnega deževnega dne bosi in v kratkih hlačah in majici tekali po dežju, se lovili in skakali po blatnih lužah. Povem vam, to je bilo doživetje. Vreme res zna pričarati nepozabne spomine. Še zdaj me spremlja vonj v zraku, ko se zunaj poleti pripravlja na nevihto. Sunki vetra, stemnitev, nenavaden vonj trave, občutek, da lahko poletiš ... Tudi mrzla jesenska jutra in čudovite večerne meglice so nekaj posebnega. Pa da o zimskih radostih sploh ne govorim. Kdo ne mara kotaliti debele snežne krogle za pokončnega sneženega možaka? Kdo se ne mara kepati ali pa preprosto metati po snegu? No, vsaj nam, otrokom, so te radosti v brezmejni užitek. Odrasli, vem, da mogoče preveč razmišljam in gledam skozi oči otroka, pa vendar ... Verjamem, da tudi vi niste pozabili, kako je biti brezskrben otrok. Tudi moja babica se rada spominja svojega otroštva, in kar nekaj njenih spominov je povezanih z vremenom, predvsem nevihto, ko se je kot majhna deklica stiskala v kot in nemirno čakala, da ta strašna reč mine in kako je bilo vse lepše in manj strašno, ko se je z odejico pokrila čez glavo in si predstavljala, da zunaj ne treska in grmi. Tudi mi, najstniki, pa ne moremo ostati neprizadeti, ko po spletu ali po televiziji brskamo, gledamo in poslušamo o raznoraznih nevšečnostih, ki jih lahko zagode vreme. Kar stisne me pri srcu, ko vidim ljudi, ki se spopadajo s poplavami zaradi preobilnega deževja. Po drugi strani pa je žalostno gledati pokrajine, sadovnjake, njive, ki jih pustoši suša ali toča v velikosti slive ali jabolka. Grozno je poslušati te zgodbe ljudi in gledati njihove žalostne obraze, ko jim trenutna vremenska nevšečnost uniči ves pridelek in vloženi trud ter njih in njihove domače pusti brez pričakovanega zaslužka. Res je tudi v času otroštva moje babice vreme znalo biti dokaj muhasto in je lahko uničilo tudi ves pridelek, vendar pa besedah babice naj bi vreme takrat bilo dosti bolj stanovitno in predvidljivo, ne tako kot danes. Danes je veliko govora o podnebnih spremembah. Menim, da nikakor ne bi smelo ostati samo pri govorjenju. Mogoče mladi ne moremo odločati o najpomembnejših rečeh na svetu, lahko pa kot posamezniki ogromno naredimo, da pomagamo naravi, se potrudimo in smo zgled generacijam za nami. Samo malo volje in pozitivnega razmišljanja je potrebno. Če že toliko časa sedimo za računalnikom in buljimo v ekran, lahko tam preberemo tudi kaj pametnega. Katere človekove dejavnosti najbolj vplivajo na Vir:OcenapodnebnihspremembvSlovenijidokonca1.stoletja 2 (Ministrstvozaokoljeinprostor) 6. IN 7. RAZRED OŠ vremenske spremembe? Kako jih lahko mi kot posameznik umilimo in kaj lahko naredimo, da jih vsaj upočasnimo. Ko gremo v šolo, lahko namesto avtomobila in avtobusa uporabljamo prevozno sredstvo na naraven in okolju neškodljiv pogon – naše noge. Tudi uporaba kolesa ni slaba rešitev. To so le kapljice za boljši jutri, ki same po sebi niso veliko, vendar če nas je veliko, bo iz teh kapljic kmalu ocean in vse se bo počasi obrnilo na boljše. V brošuri Ocena podnebnih sprememb v Sloveniji do konca 21. stoletja, ki je izšla pod okriljem Ministrstva za okolje in prostor, sem prebrala, da je še zmeraj čas, da lahko preprečimo najhujše spremembe podnebja, kar kaže tudi spodnji graf, ki nazorno prikazuje, koliko lahko vsak posameznik doprinese k zmanjšanju izpustov toplogrednih plinov. Dobro je, da se o globalnem segrevanju pogovarjamo v šoli in doma, da razmišljamo, smo na tekočem. Da se ne pretvarjamo, da tega ni ali o tem ne razmišljamo. Sliki: osebni arhiv. Da se man ne bi zgodilo, da bi nekega dne vstali v novi svet, ki bi nam bil tuj in nepoznan, v prihodnost, kakršna se nam obeta, če ne bomo previdni, če ne bomo nekaj ukrenili zdaj, v tem trenutku, ne jutri, pojutrišnjem ali čez mesec – ZDAJ. Najlažje bi se bilo, tako kot se je moja babica v strahu pred nevihto, pokriti z odejico čez glavo in se pretvarjati, da problemov globalnega segrevanja ozračja enostavno ni. Pa ne gre tako! Mar ne? Zdaj je čas, da vstanemo iz kavča in se ne skrivamo pred dežjem, meglo ali snegom. Zdaj je čas, da gremo ven, uživamo v majhnih življenjskih in vremenskih radostih. Zdaj je čas, da kot posameznik nekaj dobrega naredimo in preprečimo najhujše. Zdaj je čas, da pogledamo vremenu v obraz, lahko nas prijetno preseneti. Razmišljajmo pozitivno, kot ta sedmošolka, ki vam to piše. Res sem še mlada, ampak vem, kje bi raje opazovala sončni zahod, seveda zunaj, na svežem zraku, in ne v temni sobi na računalniškem ekranu. Pa vi? 19 8. IN 9. RAZRED OŠ 20 Vremeinpodnebnespremembe–tudi pozitivne MatejaPetek,OŠMiklavžnaDravskempolju,8.razred,ObčinaMiklavžnaDravskempolju POVZETEK Prispevek prinaša teoretična izhodišča o vremenu, tudi vreme v prihodnosti, empirični del pa anketo o vremenu, ki potrjuje neugoden vpliv vremena na počutje posameznika, hkrati pa osvetli pozitivno stran podnebnih sprememb. VREME Kajjetovreme? Vreme je trenutno stanje v ozračju, ki nastane zaradi vremenskih dejavnikov, kot so temperatura, vlaga, zračni tlak in tako dalje. Prepletanje vremenski dejavnikov povzroča nastanek različnih vremenskih pojavov. Dež, sonce, sneg, veter …, to so vremenski pojavi, ki nas obiščejo večkrat na leto v različnih mesecih. Zaradi tega lahko vremenske pojave uvrstimo v štiri letne čase: zima, poletje, pomlad in jesen. Da bi izvedeli, kakšno bo vreme, je potrebna vremenska napoved. Vremenoslovci ali meteorologi preučujejo spremembe v ozračju. Na meteoroloških postajah merijo temperaturo, tlak, hitrost vetra in vlažnost zraka. Na osnovi zbranih podatkov izdelajo vremensko napoved, ki je objavljena v časopisih, radiu, televiziji in na spletu. Meteorologi merijo vremenske dejavnike s posebnimi napravami, kot so: termometer (za merjenje temperature zraka), barometer (za merjenje tlaka), vetromer (za merjenje hitrosti in smeri vetra) in vlagomer (za merjenje vlage oz. vode v zraku). spremembe, zaradi katerih se bo naše življenje močno spremenilo. Ekstremnih vremenskih pojavov bo čedalje več. Pravijo, da bo v prihodnosti zahodni del Evrope bolj izpostavljen vročinskim valom. Vzhodni in južni del ZDA bo imel v prihodnjih letih več težav s padavinami ter močnimi vetrovi. Manjšim otoškim državam napovedujejo, da bo v prihodnosti zaradi dvigovanja morske gladine izginilo veliko kmetijskih površin. Slovenijo so v preteklosti že prizadeli hudi vremenski pojavi , ki so na določenih območjih povzročili veliko škode. Tornado, ki je v Sloveniji zelo redek, je leta 1986 na Notranjskem povzročil ogromno škodo. 32 let kasneje v Črnomlju pa je toča velika kot teniške žoge poškodovala več kot 400 objektov. »Pri nas naravne nesreče že brez podnebnih sprememb povzročijo veliko škode,« pojasnjuje klimatologinja dr. Lučka Kajfež Bogataj. https:/siol.net/novice/slovenija/sloveniji-v-prihodno vrocina-in-veliko-vec-padavin-483 Osnovna razloga za to sta lega blizu morja, Alp ter razgiban relief, ki je idealen za nastanek neviht. Zdaj pa so tem razlogom pridružene še podnebne razmere. Podnebne spremembe se kažejo pri vseh podnebnih kazalnikih, najizraziteje pa pri temperaturi. Povprečna letna temperatura se je v Sloveniji zvišala za dve stopinji Celzije. https:/e-maribor.si/kaksno-vreme-nas-caka/ VREMEVPRIHODNOSTI Znanstveniki so izdali poročilo, v katerem ugotavljajo, da nas v prihodnosti čakajo velike vremenske ANALIZAANKETEOVREMENU Sestavila sem anketo o vremenu in podnebju. Odločila sem se, da bom odgovore ankete analizirala s pomočjo grafov. Anketo so reševali prebivalci kraja Miklavž na Dravskem polju. 8. IN 9. RAZRED OŠ Anketo so rešile 4 ženske ter 4 moški. Povprečna starost žensk je bila 45 let. Povprečna pa starost moških 60 let. Za oceno 3 se je odločila 1 ženska ter 2 moška. Za oceno 4 sta se odločili 2 ženski ter 1 moški. Za oceno 5 se je odločila 1 ženska ter 1 moški. Za oceno 1 in 2 pa se ni odločil noben. Pričakovala bi večjo zaskrbljenost glede globalnega segrevanja. Kakšnovremevamnajbojugaja? ZaodgovorDAsoseodločile4ženskein2moška. OdgovorDA-kakšnespremembesteopazili? Manj snega, večkrat je vreme megleno in preveliko nihanje temperature. Ni več dolgih zim, snežne padavine niso več iste, prej se je točno vedelo, kdaj bo zima in kdaj poletje. Propadajo smreke zaradi slabega vremena. Predvsem premalo padavin, še posebej v zimskem času ni toliko snega. Manj zimskih padavin in večje nihanje pri temperaturnih razlikah. Opažam, da je na splošno topleje, posledično je manj padavin in vedno več ekstremnih vremenskih pojavov. Ni več pravih zim, ni več dosti snega. Opazila sem tudi, da so vedno bolj vroča poletja. Odgovori anketirancev so bili zelo podobni, dosti jih je opazilo nihanja temperatur in predvsem premalo padavin pozimi. Za odgovor sončno vreme so se odločile 3 ženske ter 1 moški. Za odgovor toplo vreme sta se odločila 2 moška. Za odgovor pomladno vreme se je odločila 1 ženska ter 1 moški. Največ anketirancev se je odločilo za odgovor sončno vreme. Alivremevplivanavašepočutje? Za odgovor NE se je odločil samo 1 moški. Zakajstemnenja,dasevremenispremenilo? Ker so zime še vedno mile in približno ob enakem 4 moški ter 3 ženske so odgovorile DA, samo 1 ženska času vsako leto. pa je odgovorila NE. Padavine so celoletne in enako razporejene čez leto. Poletja so vroča in suha. OdgovorDA Kolikood1-5vasskrbiglobalnosegrevanje Zemlje? Kakovremevplivanavašepočutje? Sončni dnevi vplivajo na dvig razpoloženja in raven energije, medtem ko turobni in deževni dnevi ravno obratno. Ker me ne zebe in se lahko več gibam in se ukvarjam s športom in se posledično boljše počutim. Ob sončnem in ne preveč toplem vremenu je moje počutje najboljše. Zelo dobro se počutim, če nisem oblečen v preveč stvari ‘’kot medo’’, ampak sem lahko oblečen bolj poletno. Ko je slabo vreme, še posebej, ko zunaj dežuje, sem 21 22 8. IN 9. RAZRED OŠ dostikrat utrujena. ZAKLJUČEK Ker sem v primeru daljšega obdobja slabega vremena absolutno slabše volje. Lepo, sončno vreme pa mi dviguje razpoloženje. Moje počutje je slabše, če je vreme slabo. Rezultati ankete so pokazali, da prebivalci našega kraja opazijo vremenske spremembe, še posebej, da je manj snega in nasploh manj padavin ter preveliko temperaturno nihanje. Imajo pa radi sončno in toplo vreme, kar ugodno vpliva na njihovo počutje. Kljub temu, da anketiranim ustrezajo milejše zime, da Kajjepozitivnastvarpodnebnihsprememb? prihranijo na kurjavi, se kopajo v bolj toplem morju …, Za mene jih ni. menim, da je na to treba gledati z drugega zornega kota in se truditi, da bi vsaj zajezili vplive na vreme in podnebne spremembe. Zdi se mi nujno, da se Temperature so malo višje. prebivalstvo še bolj ekološko osvešča, da se jim ponuja alternativne možnosti – npr. namesto vožnje z Poglejmo samo v naravo in imamo odgovor. avtomobilom javni prevoz, sofinanciranje ekološkega kmetovanja … Da je sneg tudi tam, kjer ga prej ni bilo. Menim, da je ni. Zaradi toplejšega vremena pozimi nimamo zelo nizkih temperatur in imamo manjše stroške ogrevanja. Morje je toplejše in zato bolj prijetno za plavanje. Spomladi vse prej ozeleni in zacveti. Več letnih poljskih pridelkov enem letu (v Primorju imajo 2 letini). S tem, ko bomo na svoj način pozitivno doprinesli k zmanjšanju ali pa vsaj k zaustavitvi porasta toplogrednih plinov, bo tudi naše počutje (ne glede na vreme) boljše. VIRI https:/eucbeniki.sio.si/nit57/index3 31 .html https:/oddezjaksoncu.splet.arnes.si/splosno/kaj-je-vre https:/www.zurnal24.si/svet/vreme-bo-spremenilo-nasezivljenje-1 402 8. IN 9. RAZRED OŠ 23 Jetuditvojepočutjenepredvidljivok vreme? TaraVene,OŠSostro,9.razred,MestnaobčinaLjubljana Začela sem se poglabljati in raziskovati vreme in Vremenadzorujevsevidikenašega razpoloženje življenja.vplivanato,kajbomooblekli, kaj ljudi. Ali ljudje cenimo tako »slabo« kot tudi »dobro« vreme? bomojedli,kajbomopočelikakoljudje gledajonavremenskepojave,temperature, spremembevozračju?Senjihovo razpoloženjespremeni,kozačnedeževati? Kajsedogajaznjihovimpočutjem,koje soparno? Vsi smo že doživeli jezo, ko je recimo izredno vroče, ali čutili zaspanost na deževen dan. Če sem pritegnila vašo pozornost in vas zanimajo odgovori na ta vprašanja in še mnoga druga v povezavi z vašim počutjem in vremenom, berite naprej. Slika2:Odsončnegaknevihtnemu (Vir:https:/www.shutterstock.com/category/weather) Kajvemoovremenu? O vremenu slišimo skoraj vsak dan, že od malih nog. Že pred pričetkom naše osnovnošolske poti, smo spoznali dež, sneg, sonce, veter in meglo. Starejši kot smo postajali, vedno več vremenskih pojavov in razmer smo spoznali. Vreme je trenutno stanje v ozračju, ki nastane zaradi vremenskih dejavnikov, kot so temperatura, vlaga, zračni tlak … Neposredni vzroki vremena so temperatura, vlaga, zračni pritisk, oblačnost in hitrost vetra. Poznamo štiri letne čase: pomlad, poletje, jesen in zimo. Slika1:Počutjevrazličnihvremenskihrazmerah (Vir:https:/www.behance.net/gallery/5689/ClassyWeather-stickers-for-Telegram) Vreme je ena izmed najbolj pogostih pogovornih tem v vsakdanjem komuniciranju med ljudmi. Pogovori o vremenu so najbolj splošna debata v naključnih medosebnih stikih in tematika, ki navadno precej uspešno prebije led in zapolni komunikacijsko praznino. Veliko ljudi z vremenom povezuje številne življenjske okoliščine. Od našega zdravja, počutja, razpoloženja do sposobnosti za delo. Vreme odločilno vpliva na kakovost, varnost in navsezadnje tudi na obstoj človeškega življenja. Človeška psihologija je zapleteno in obsežno področje, s katerim se veliko ljudi ukvarja in ga preučuje. Na misel mi je prišla ideja o tem, kako se ljudje odzivajo in vedejo v različnih tipih podnebij in ob različnih vremenski pojavih Slika3:Letničasi (Vir:https:/narobesvet.com/wp-content/ uploads/1/seg80 2 450x270.jpg) Vpliv vremena je bil proučevan že s strani starih civilizacij, pripisovale pa so mu predvsem nadnaravne značilnosti. Veliko pojavov so razumeli kot jezo bogov. Sodobna meteorologija se ukvarja s proučevanjem vremenskih pojavov in njihov vpliv na ljudi in na okolje. Veda, ki preučuje vremenske pojave, je meteorologija, 24 8. IN 9. RAZRED OŠ ki se ukvarja s kratkoročnim napovedovanjem vremena. Vreme opazujejo in spremljajo strokovnjaki, ki jim pravimo meteorologi. Vreme merijo na meteoroloških postajah in na podlagi teh podatkov izdelajo vremensko napoved, ki jo vidimo na televiziji, slišimo na radiu ali preberemo v časopisu. Visoko na nebu letijo tudi posebna vremenska letala, ki prav tako zbirajo podatke. Nekaj vremenskih postaj je celo na morju, kjer posebne boje plavajo na površini oceanov in podatke, ki jih beležijo, pošiljajo satelitom. Vreme opazujejo tudi z baloni. Na stotine po vsem svetu jih vsak dan spustijo v zrak, da med dviganjem v ozračje merijo zračni tlak, vlago in temperaturo. Poznamo vsakdanje in redkejše naravne pojave. Vsakdanji so sonce, dež, sneg, megla, nevihta … redkejši pa so mavrica, sončev, lunin mrk, utrinki, polarni sij … K vremenu ne sodijo le sončno, vetrovno, megleno vreme, vendar tudi naravne nesreče. Naravne katastrofe imajo velikokrat negativne posledice na ljudi, mesta in kraje. Ob izvedbi ankete sem zaznala, da je bilo veliko ljudi priča naravnim nesrečam, kot so poplave, žled, suša, orkan, plazovi, nevihte in tornadi. Lahko trdim, da se vsak izmed nas najmanj enkrat v svojem življenju sreča z naravno katastrofo. Slika4:Potres Slika5:HitranapovedzaSlovenijo (Vir:https:/researchoutreach.org/articles/earthquake(Vir:https:/www.pro-vreme.net/index.php?id=2) forecasting-precursors/) Kakosepoglednajstnikovnavreme razlikujeodpogledaodraslih? V raziskovanje je bilo vključeno tudi mnenje mojih sošolcev in učiteljev. Zastavljena so jim bila vprašanja, na podlagi katerih sem dobila različne odgovore sovrstnikov in odraslih glede na njihovo počutje ob spremembah vremena in ugotovila, ali različne starostne skupine tudi različno »gledajo« na vreme. Anketa je bila izvedena v decembru 2021. Spremljanje napovedi vremena je za nekatere rutina. Napovedovanje vremena je znanost o napovedovanju stanja atmosfere za prihodnji čas in določeno lokacijo. Graf1:Alispremljatenapovedivremena? Učenci/ke: Učitelji/ce: 8. IN 9. RAZRED OŠ 25 Graf2:Alivremevplivanato,kakoproduktivniBiovreme ste? pomeni, kako določeni vremenski pojavi vplivajo na naše psihofizično počutje, lahko ugodno ali obremenilno. Nekaj več o tem pojmu pa v Učenci/ke: nadaljevanju članka. Graf4:Kajmeniteotem,dasepovprečnaletna temperaturapovečuje? Učitelji/ce Učitelji/ce Tudi pri drugem vprašanju je možnost zaslediti razliko med učenci in učitelji. Pri vrstnikih sem zaznala, da jim na primer zaradi slabega vremena produktivnost pade, vendar odstotki vseeno ne odstopajo toliko, kot je bilo predvidevano. Pri učiteljicah in učiteljih me odgovori niso presenetili, saj je pričakovati, da jim zaradi vpliva vremena produktivnost ne upade. Graf3:Kajjebiovremeinkajpomeni? Učitelji/ce: Zanimalo me je tudi, kako so ljudje vešči različnim pojmom, v povezavi z vremenom in že spet primerjala dve starostni skupini. Zastavljeno jim je bilo vprašanje, kaj je biovreme. Ugotovitve so pokazale, da mlajša starostna skupina v veliki večini ni poznala pojma oziroma, če ga je, ga je v naslednjem vprašanju narobe razložila. Skoraj polovica odraslih je odgovorila z da in pojem pravilno razložila. Velika večina se zaveda dejavnikov, ki onesnažujejo naše okolje in vplivajo na vreme, saj so na vprašanje »S katerimi dejavnostmi človek, lahko vpliva na vreme«, vsi odgovorili podobno in hkrati tudi pravilno. Večina je na dano vprašanje odgovorila: industrija, izpušni plini, transport, ne recikliranje … Pomembno je, da se ljudje tega zavedamo, saj se zaradi onesnaževanje povprečna letna temperatura povečuje. Kljub vsemu pa je razvidno, da ima veliko ljudi drugačna mnenja in skrbi o povišanju temperature. Alijerazpoloženjeanketirancevodvisno vremena? Ne moremo zanikati, da vreme vpliva na naše počutje. Toplo, prijetno in sončno vreme nas napolni z energijo in veseljem. Za otroke toplo vreme pomeni začetek poletja in s tem konec šole, domačih nalog in druženje s prijatelji. Deževno vreme po drugi strani nas lahko naredi žalostne, zaspane in brez energije. Vreme ne vpliva samo na razpoloženje, ampak tudi na naše mentalno zdravje. Kateri dejavniki vplivajo na razpoloženje ljudi? Kako se različen tip človeka odzove na zunanje in notranje okoliščine? Človeško razmišljanje, počutje, dejavnost človeka je zelo zakomplicirano področje. Na razpoloženje ljudi vpliva vreme, socialni odnosi, uspešnost. Vreme v vsakemu človeku vzbudi različna razpoloženja in čustva, tako kot imamo različna razpoloženja ob različnih vremenskih pojavih. Naše telo se sicer dobro prilagaja različnim vremenskim spremembam, saj ima prilagoditvene mehanizme, ki poskrbijo za to. Vendar dolgotrajno slabo vreme lahko vpliva na naše razpoloženje, saj se pod vplivom sončne svetlobe tvori vitamin D, ki pozitivno vpliva na naše razpoloženje, sončna svetloba pa regulira tudi nivo hormona melatonina v našem telesu, ki je odgovoren za cikel budnosti in spanja. Trganje v 26 8. IN 9. RAZRED OŠ kosteh, glavobol ali potrtost so le nekateri simptomi, ki napovedujejo spremembo vremena. Nekateri ljudje se tako dobro poznajo, da lahko po centrih bolečine, na primer trganju v levem kolenu, natančno napovedo, kdaj bo deževalo ali snežilo. Graf5:Alivašeteločuti,kdajboprišlodo spremembevremena? nizke, ker me je zanimalo, do kakšnega odstopanja bo prišlo pri starejši in mlajši starostni skupini sem jim zastavila naslednje vprašanje: Graf6:Kakoprenašateizrednevremenskerazmere? (npr.izrednovisoke/nizke) Učenci/ke: Učenci/ke: Učitelji/ce: Ob pregledovanju anket je bilo očitno, da mlajša starostna skupina skoraj ni opazila ali njihovo telo zazna spremembo vremena. Pri starejši starostni skupini je večji odstotek anketirancev odgovorilo z »Da«. Iz odgovorov sklepam, da starejši kot ljudje postajajo, bolj čutijo spremembe v vremenu in tako se spremembe vremena, kažejo tudi na njihovem razpoloženju. Človeško telo zaznava dražljaje iz okolja ter se skuša spremembam čim bolj prilagoditi. Vsak vremenski pojav lahko na ljudi vpliva različno. Ob sončnih dneh sonce v naših telesih pospeši tvorbo vitamina D, kalcija in serotonina (to je hormon, ki ga poznamo tudi pod imenom hormon sreče). V anketi je bilo eno izmed zastavljenih vprašanj: »V katerem vremenu se najbolje počutite in zakaj?«. Večina anketirancev je odgovorila: »Sončno vreme, saj mi da energijo.« Očitno je, da je sonce, kot proizvajalec D vitamina v naših telesih, eden izmed glavnih dejavnikov za človekovo dobro počutje ne glede na njegovo starost in spol. Ob sončnih dneh so lahko temperature visoke ali Učitelji/ce: Opazila sem, da mlajša starostna skupina bolje prenaša ekstremne temperature, medtem ko jih starejši slabše. Takšni odgovori so bili pričakovani, saj sem se o tem že prej pozanimala in ugotovila, da na človeka nenehno delujejo dražljaji iz okolja, predvsem iz ozračja. Vremensko neobčutljivi ljudje so tem dražljajem kos, bolniki pa se odzivajo s spremembo počutja. Navadno so to starejši ljudje. Pojavijo se jim različni simptomi: motnje spanja, glavoboli in razdražljivost. Ko se zunaj ohladi, ljudje dobijo prej naštete simptome, hkrati pa se jim okrepijo težave s srcem, astma in bronhitis. V hladnih dneh se pogosto poveča tudi naš apetit. Ko se zunanje temperature dvignejo, temperature slabo vplivajo predvsem na bolnike z migreno in nizkim krvnim pritiskom, kar lahko povzroči izgubo apetita. Seveda pa je na to, kako bo človek reagiral na spremembo temperatur, odvisno od vsakega posameznika. Nihče izmed nas ni popolnoma enak, kar se kaže tudi v spremembah našega razpoloženja. 8. IN 9. RAZRED OŠ Če je človek navajen živeti v pokrajinah s hladnejšim podnebjem, bo za tako osebo vstop v pokrajino s toplejšim podnebjem težji, saj lahko pride do raznih glavobolov in razdražljivosti. Enako velja za ljudi, ki so navajeni toplejšega vremena in vstopijo v hladnejše razmere. Učenci/ke: Ob deževnih dneh se ljudje obnašamo različno, lahko postanemo nejevoljni, razdražljivi, nekateri celo depresivni. Zaradi radovednosti sem anketirance vprašala naslednje vprašanje: Graf:Kako 7 sepočutitenaturoben,deževendan? Učitelji/ce: Učenci/ke: Učitelji/ce: To vprašanje je bilo zastavljeno dokaj relativno, saj sem dala na voljo samo tri različne odgovore, kar je bistveno premalo glede na to koliko različnih ljudi in osebnosti je na svetu. Precej sošolk in sošolcev je izbralo odgovor: »drugo«, kamor so zapisali igranje igric ter preživljanje časa na telefonu. Ob vetrovnih dnevih se nam tako kot ob dežju in mrazu poveča lakota ter nam pade pritisk. Veter je velikokrat kriv za bolečine v sklepih in glavobole. Nevihtni dnevi so lahko za nekatere zelo sproščujoči, nekateri pa se takrat počutijo utesnjeno, žalostno ali celo prestrašeno. Dokazano je, da ob bližajoči nevihti naši možgani spremenijo svojo aktivnost in zato posledično slabo spimo, smo nemirni in se težje koncentriramo. Predvidevala sem, da bodo moji vrstniki v večini odgovorili na vprašanje z: »Zaspano in leno«, saj bi tako odgovorila tudi jaz. Presenetili so me odgovori učiteljev, saj se njihovi odgovori niso izrazito razlikovali od učenčevih. Čeprav se nas večina na turoben, deževen dan počuti leno, lahko v tistem času vseeno počnemo stvari, ki nas veselijo, kot so na primer: branje knjig, revij, slikanje in risanje, gledanje najljubšega filma, oddaje, igranje družabnih iger … Graf:Kaj 7 najrajepočenetenadeževendan? Selahkozaščitimopredvremenskimi spremembami? Da bi se izognili negativnim vplivom vremenskih sprememb, je potrebno najprej okrepiti imunski sistem. Sposobnost naravnega prilagajanja našega organizma in zmanjšanje odpornosti različnim vremenskim spremembam je lahko pogojena z dednostjo in z zdravjem, nekaj krivde pa lahko pripišemo sodobnemu načinu življenja. Predvsem pomanjkanje gibanja in nepravilna prehrana sta ključna za zdravje, splošno počutje in stabilen imunski sistem. Namesto nezdrave in hitre hrane skušajmo zaužiti čim več zelenjave in sadja, proteinov, polnovrednih živil ter zdravih maščob. Poskrbeti je treba za zadostno količino tekočine čez dan, priporočljivo je tudi pitje sveže stisnjenih sadnih sokov. 27 28 8. IN 9. RAZRED OŠ Astrometeorologija je veja astrologije, ki se ukvarja predvsem s proučevanjem vpliva nebesnih teles na vreme in atmosfero. Slika6:Odslovimobrezvoljnostssadjeminzelenjavo Slika:Krog 7 astrološkihznamenj (Vir:https:/www.dreamstime.com/royalty-free-stockphotos-face-out-fruits-image192538) Na svetu poznamo več možnosti zdravljenja posledic vremenske občutljivosti. Delimo jih na zdravljenja v terapevtskih centrih in na zdravljenja doma. Zdravljenje v terapevtskih centrih vsebuje načine, kot so fizikalna terapija (masaže, hidroterapije, žveplene, zeliščne kopeli in kopeli z ogljikovim dioksidom). Pri zdravljenju doma pa so ključnega pomena številna zdravilna zelišča in minerali, ki lajšajo težave in občutljivost. (Vir:https:/www.dnevnik.si/3)1 042985 Vsako zodiakalno znamenje se svojevrstno odziva na vreme in vremenske razmere. Medtem ko se nekateri razveselijo že najmanjšega sončnega žarka, drugi vzcvetijo ob pogledu na dež, tretje pa nasmeje divji veter. Astronomija opazuje, astrologija pa na podlagi te znanosti prikazuje vplive planetov na živo in neživo naravo. V horoskopu poznamo 12 znamenj: oven, bik, dvojček, rak, lev, devica, tehtnica, škorpijon, strelec, kozorog, vodnar in ribi. Astrološka znamenja delimo na ognjena, zemeljska, zračna in vodna znamenja. Kajnamsporočaastrometeorologija? Je vaše astrološko znamenje kot aprilsko vreme? Veliko ljudi, se navdušuje nad prerokbami in opisi osebnosti posameznika. Vsak spada pod eno znamenje glede na svoj datum in uro rojstva. Ko govorimo o vremenu in razpoloženju, vidimo, kako smo si različni. Nekateri uživajo v sončnih žarkih, drugi pa komaj čakajo na hladnejše dni in zimo, kot smo v grafih razbrali iz odgovorov anketirancev. Ali je možno, da je določeno vreme vašemu astrološkemu znamenju najbolj pisano na kožo? Obožuješvročino,sipovezanznaravoalise tizdidabrezvetranekajmanjka? Obkateremvremenusedoločenoznamenjenajbolje počuti? Oven:žgoča vročina, suho vreme in ekstremne razmere Bik:toplo, vedro in stanovitno vreme Dvojčka:suho in vetrovno vreme, radi imajo Kajnamsporočaastrometeorologija?vremenske spremembe Rak: vlažno vreme z možnostjo nalivov, obožujejo Je vaše astrološko znamenje kot aprilsko vreme? svežino Veliko ljudi, se navdušuje nad prerokbami in opisi Lev: vroče, suho vreme, občutljivi na mraz in vlago osebnosti posameznika. Vsak spada pod eno Devica:hladno, suho vreme, uživajo v zmernih pogojih znamenje glede na svoj datum in uro rojstva. Tehtnica: sveže, sončno in suho vreme Ko govorimo o vremenu in razpoloženju, vidimo, kako smo si različni. Nekateri uživajo v sončnih žarkih, drugi Škorpijon: nepredvidljivo vreme, radi imajo nevihte pa komaj čakajo na hladnejše dni in zimo, kot smo v Strelec: lepo, toplo, suho, sončno ter jasno vreme grafih razbrali iz odgovorov anketirancev. Ali je možno, Kozorog: hladno vreme, ne marajo vročine da je določeno vreme vašemu astrološkemu znamenju Vodnar:na vreme se ne ozirajo kaj dosti, vreme je pač najbolj pisano na kožo? vreme Ribi:vlažno in soparno vreme z zmernimi Astrometeorologija je veja astrologije, ki se ukvarja temperaturami predvsem s proučevanjem vpliva nebesnih teles na vreme in atmosfero. 8. IN 9. RAZRED OŠ Alilahkovremeuporabimokotalibi? Zaključila bi z mislijo, da si lahko čisto vsak dan Že preden sem začela pisati članek, me je zanimalo, če vreme na kakršenkoli način vpliva na naše razpoloženje, vendar nikoli nisem imela dovolj dobrega razloga, da bi se tej temi bolj posvetila. Med raziskovanjem sem ugotovila, da se vsakdo med nami drugače odziva na vremenske razmere. Nekaterih ekstremi nič ne motijo, drugi so najbolj srečni, ko je vreme stabilno in predvidljivo. naredimo poseben in nepozaben, tako da se obdamo z ljudmi, ki nas osrečujejo, gremo v naravo, jemo zdravo in tako bo še tako turoben dan postal s soncem obsijan! Slika8:Razpoloženjeobrazličnemvremenu Slika9:Sončnizahod (Vir:https:/sites.psu.edu/siowfa11/does02 6 1 /20 weather-effect-your-mood/) (Vir:Lastnivir) 29 8. IN 9. RAZRED OŠ 30 Lokalnoprebivalstvoovremenuinznjim povezanimipodnebnimispremembami NežaGračner,OŠMiklavžnaDravskempolju,8.razred,ObčinaMiklavžnaDravskempolju Povzetek Prispevek temelji na izvedbi ankete in intervjuja – iz njiju izpeljanih ugotovitev – ter na lastnem razmišljanju o vremenu in podnebnih spremembah, s poudarkom na lokalnem okolju, ter njihovem vplivu in posledicah za nas. Podane so tudi rešitve za izboljšanje nastalega stanja, ki se kaže prek vse pogostejših ekstremnih vremenskih pojavov, ki so posledica človekovega neodgovornega ravnanja do narave (npr. prekomerno izsekavanje gozda, onesnaževanje idr.). zadnja stvar, ki ga zanima. Z izgorevanjem fosilnih goriv (nafta, premog in zemeljski plin), gradnjo in delovanjem elektrarn in tovarn, sekanjem gozdov in živinorejo se v ozračje sproščajo škodljive snovi, predvsem pa toplogredni plini, ki segrevajo ozračje. Najnovejši podatki vodilnih znanstvenikov kažejo podnebne spremembe na svetovni ravni, kakršnih še ni bilo. Tudi v Evropi je pogostost ekstremnih vremenskih pojavov vse pogostejša in višanje temperatur bo v prihodnjih letih prineslo vse večje Uvod Vreme ni samo beseda, ki gre skozi eno uho noter in skozi drugo ven, je veliko več kot to. Že sama pri sebi opazim, da vreme vpliva na moje počutje. Ko zunaj sije sonce in je toplo, grem z veseljem na sprehod, sedem na kolo in se odpeljem po vasi ali pa obiščem prijateljico. Ko pa dežuje in je mrzlo, pa nimam volje zapustiti hiše, v šolo pa se mi še manj da iti. Jezim se, ker mi je vreme uničilo dan in želim si ga samo prespati. Seveda pa počutje ni edina stvar, na katero vpliva vreme. Je glavni dejavnik, ki vpliva na pridelek na našem vrtu in njivah ter na okolico, v kateri živimo. Me pa vedno bolj skrbi, kakšno bo naše življenje v prihodnjih letih in desetletjih, saj človek vedno bolj posega v naravo in jo spreminja v svoj prid, pri tem pa se ne zaveda, da dela veliko škodo okolju, živim bitjem v njem in seveda tudi sebi. V tem prispevku se želim še bolj poglobiti in razširiti znanje na področju vremena in podnebnih sprememb, saj je ta tema v današnjem času zelo aktualna in pomembna za naše življenje v prihodnje. https:/www.dnevnik.si/i/otfl/75.jpg 6/902 81 20 težave tako za naravo kot živa bitja. To velja tudi za naše lokalno okolje, saj smo neurjem, močnim nalivom, toči, suši … vsakoletno vsepogosteje izpostavljeni. Mnenjeljudiopodnebnihspremembahv okolici Nekajovremenuinpodnebnih spremembah Odločila sem se, da bom prispevek obogatila še z anketo, saj so mi bile ankete vedno zelo zanimive in sem jih tudi sama velikokrat reševala. V njej bom predstavila kako na podnebne spremembe gledajo tudi drugi ljudje oziroma kakšne spremembe so opazili oni. Vremena ne smemo enačiti s podnebnimi spremembami. Vremenu smo izpostavljeni ves čas in se spreminja iz minute v minuto. Je trenutno stanje v ozračju, ki nastane zaradi vremenskih dejavnikov, kot so temperatura, vlaga, zračni tlak in tako dalje. Podnebne spremembe pa so spremembe vremena v nekem okolju v daljšem časovnem obdobju. Velik vpliv na podnebje in njegove spremembe ima človek. Vse več je »želja« in »potreb« človeka, okolje pa je Anketirala sem 42 oseb, od tega je bilo 33 oziroma 78,6 % žensk in 9 oziroma 21,4 % moških. Zanimala me je tudi starost anketirancev, zato je bilo eno od vprašanj tudi to. Ugotovila sem, da je bilo 22 oziroma 52,4 % anketirancev, starih med 12 in 17 let. 8 oziroma 19 % anketirancev je bilo starih med 18 in 50 let in 12 oziroma 28,6 % anketirancev je bilo starih med 51 in 78 let. Naslednje vprašanje, ki sem ga zastavila je bilo: 8. IN 9. RAZRED OŠ 31 Alisejevremevvašiokolicivzadnjihletih spremenilo? 40 oziroma 95,2 % anketirancev je odgovorilo z da, kar bi bil tudi moj odgovor. 2 oziroma 4,8 % anketirancev pa sta odgovorila z ne. Če sem prej spraševala po vzrokih, me je seveda še bolj zanimalo, kakšne posledice za okolje prinašajo navedeni vzroki. Potem me je zanimalo, kaj posebnega so opazili oziroma, kaj se je v okolici njihovega doma spremenilo. Kajposebnegasteopazili? Kakšneposlediceprinašajozaokolje? Največ anketirancev, kar 18 oziroma 32,7 % anketirancev, je menilo, da bo največja posledica izumiranje živalskih in rastlinskih vrst. Veliko jih je menilo tudi, da bo zelo vidna posledica za okolje taljenje ledu in dolgotrajne suše. Opazila sem tudi, da je veliko anketirancev razmišljalo tudi o hrani, saj so kot posledice zapisali pozebe in uničenje pridelka. Zapisali so še veliko drugih posledic, kar je bolje razvidno v grafu. Kakovplivajospremembevokoljunavas,vašo družino,prijateljeinsosede? Največ anketirancev, kar 25 oziroma 24,8 %, je opazilo, da je v njihovi okolici manj snega. 22 oziroma 21,8 % anketirancev je opazilo, da so poletja v zadnjih letih bolj vroča kot prej. Veliko jih je opazilo tudi, da je večje število vetrovnih dni in tudi zime so toplejše. Seveda so opazili tudi druge spremembe v okolici vendar v manjšem številu. Tudi jaz sem opazila, da je v zadnjih letih snega vedno manj, pa tudi temperature pozimi so višje oziroma zime niso tako mrzle kot pred nekaj leti. Dva anketiranca sta menila, da se vreme v zadnjih letih ni spremenilo. Eden med njima je menil, da je vse ostalo enako, drug pa je zapisal, da je na svetu premalo časa, da bi lahko ocenil če se je kaj spremenilo. To me je zelo presenetilo, saj je bil ta anketiranec star že 37 let in ni mogel oceniti, medtem, ko so nekateri 12 letniki že podali objektivno mnenje. Vendar pa vem, da ima vsak svoje mnenje in njegovo je bilo takšno. Kateribi,povašemmnenju,bilivzrokizate spremembe? Ugotovila sem, da jih je največ, kar 18 oziroma 27,3 % vseh anketirancev, menilo, da je za to krivo globalno segrevanje. 14 oziroma 21,2 % vseh anketirancev je menilo, da je za to krivo onesnaževanje vode, zraka in tal. Kar nekaj jih je menilo tudi, da so zato krivi toplogredni plini, elektrarne, promet in izsekavanje dreves. Drugi vzroki pa so bili v manjšini. To vprašanje sem zastavila, saj me je zanimalo, kako so ljudje odvisni od vremena in narave in kako lahko dolgotrajna sprememba le tega vpliva na njih in njihovo družino. Največ anketirancev je menilo, da spremembe v okolju ne vplivajo na njih, bilo jih je kar 16 oziroma 41 %. 10 oziroma 25,6 % vseh anketirancev je zapisalo, da spremembe v okolju vplivajo na njihovo počutje (žalost, strah). Nekaj jih je zapisalo, da so veliko manj zunaj. S tem bi se strinjala tudi sama, saj to opažam sama pri sebi in celotni družini. Nikomur ni prijetno iti na sprehod, ko zunaj piha veter ali pa je megla. Ta dva pojava pa sta na žalost vedno pogostejša. Anketiranci so zapisali tudi, da je zaradi podnebnih sprememb težje pridelovati hrano, da opažajo slabšo kakovost življenja in težave z alergijami. 32 8. IN 9. RAZRED OŠ Kakosejespremenilošteviloprebivalcev? Kakšnerešitvebiviponudilizaizboljšanjetega stanja? Število prebivalcev je zelo narastlo. Onesnaženost je zato tudi veliko večja, kar me zelo skrbi. Veliko polj so Priznati moram, da sem bila med branjem odgovorov prodali in na njih zgradili hiše, ki so zdaj nagručane na to vprašanje pozitivno presenečena, saj so druga ob drugi. se anketiranci res potrudili in si vzeli čas za to vprašanje ter zapisali veliko različnih rešitev, ki bi bile v resničnosti zelo koristne, če bi se ljudje zanje Kakšnosetijezdeloživljenjetukajpred30letiin zavzeli in jih skušali uresničiti. Največ jih je zapisalo, kakšnosetizdizdaj? da bi bilo treba zmanjšati število avtomobilov in letal, Prej je bilo več domačnosti, v vasi smo se poznali začeti uporabljati predvsem obnovljive vire energije, skoraj vsi. S priseljevanjem pa se je vse spremenilo. reciklirati odpadke in poostriti okoljske ukrepe. Veliko Vsak se drži zase, gre v službo, potem pa pride jih je videlo rešitev tudi v električnih avtomobilih, domov in se ne premakne s kavča. Prej se mi je zdelo ekološkem kmetijstvu in uporabi javnega prevoza. življenje veliko bolj družabno. Alividite,kakšnepriložnosti(gospodarske, turistične,življenjske…),kibijihlahkouspešNa nopodlagi odgovorov anketirancev in dedka lahko povzamem, izpeljalizaradinovesituacije,kijihjepovzročilo da je večina opazila, da se je vreme v našem lokalnem okolju spremenilo, kar se odraža vremeoziromasojihpovzročilepodnebne kot manj snega, bolj mile zime, bolj vroča poletja, bolj spremembe? vetrovno …, za kar je najpogostejši vzrok globalno To je bilo zadnje vprašanje, ki sem ga postavila segrevanje. Posledica tega bo izumiranje živalskih anketirancev in tudi pri tem vprašanju so imeli zelo in rastlinskih vrst, kar je seveda povezano tudi s različna mnenja. Največ jih je zapisalo, da bi lahko iz taljenjem ledu in dolgotrajnimi sušami. Dolgotrajne odvečne toplote proizvedli električno energijo in s tem suše, vetrovno vreme, neurja … pa prizadenejo veliko zmanjšali delovanje termoelektrarn ter gojili avtohtone škode predvsem kmetom, saj tudi sama opažam, da rastline, ki so prilagojene na naše okolje. Nekateri bi po pozebi ni sadja, da suša in toča uničita poljščine povečali investicije v javni promet in trajnostni razvoj oz. je pridelek občutno manjši in manj kakovosten. države, gradili bazene, uredili jezera za surferje, širili Vse to pa vpliva tudi na počutje posameznika – elitni turizem in razširili pohodništvo. porajata se strah, žalost. To bi seveda lahko (če se Ko sem brala odgovore anketirancev, sem bila zelo presenečena. Nisem si mislila, da bodo najstniki to anketo vzeli resno in da vedo, kaj se dogaja zunaj hiše, v okolju, v katerem živijo. Podali so lastna mnenja in to zelo cenim, saj so mi zelo pomagali, da sem ugotovila, kako različne starostne skupine gledajo na dano situacijo in kako se z njo spopadajo. INTERVJUZDEDKOM navežem na intervju z dedkom) omilili, če bi ljudje kljub priseljevanju našli kanček več domačnosti in se povezali v dejanjih, prijaznih naravi. Seveda pa je priporočljivo izkoristiti možne rešitve za izboljšanje stanja in iskati v vremenu in z njim povezanimi podnebnimi spremembami tudi priložnosti – ena izmed njih je vsekakor gojenje avtohtonih rastlin. ZAKLJUČEK Med pripravo na pisanje novinarskega članka za tekmovanje Zeleno pero sem se naučila veliko novega. O tej temi sem sicer prej že veliko vedela, vendar zdaj vidim, koliko novega se še lahko naučiš, če v nekaj vložiš vsaj nekaj truda in svojega prostega časa, ki bi ga drugače preživel na družbenih omrežjih. Spoznala Alisejevzadnjih20-3letihokoljevobčinikaj sem, kako različne starostne skupine gledajo na spremeniloinkakšnojebiloprej? dano situacijo in kakšno je zato njihovo življenje. Okolje se je spremenilo. Prej je bilo tukaj več gozda, Ugotovila sem tudi, da se je naša občina v zadnjih bilo je manj prometno, manj je pihalo, zdaj pa je vetra letih zelo spremenila, kar mi je pojasnil dedek. Ljudje veliko več, saj so posekali ogromno gozda. Zime so se pa s svojim poseganjem v okolje vedno bolj vplivajo mi zdele prej boljše, saj je bilo več snega in bolj mrzlo. na samo okolje, torej naravo in vsa živa bitja v njej. Ni bilo ekstremnega vremena, ki je zdaj vedno bolj Tako ne uničujejo samo narave, ampak tudi same pogosto. Kmetje so prej pridelali več kulturnih rastlin sebe, saj smo vsi odvisni od nje. Če se ljudje ne bomo na poljih, zdaj pa večinoma gojijo le pšenico in koruzo. začeli zavedati, kako je narava pomembna za nas, kaj vse nam ponuja in kako lepa je, bomo uničili vse, kar je pred nami, in s tem vse življenje, ki nam ga je Kakojespremembapodnebjavplivalanaokolje? ponudila. Ljudje znamo pametno razmišljati, o tem Zdaj veliko več piha in sploh poleti je veliko nalivov s ne dvomim, toda vse je prevzel pohlep in želja po točo, ki jih včasih ni bilo veliko. Odločila sem se, da o podnebnih spremembah povprašam še dedka, ki v tej občini živi že od rojstva in jo pozna kot lasten žep. 8. IN 9. RAZRED OŠ imetju, in to je ljudi uničilo. S skupnimi močmi lahko to popravimo, vendar le, če se bomo začeli zavedati pomena narave, preden bo za to prepozno. • Viriliteratura: • https://ec.europa.eu/clima/climate-change/ causes-climate-change_en • https://ekosola.si/wp-content/ uploads/2021/08/Z-roko-v-roki-za-okoljskoizobra%C5%BEevanje-priro%C4%8Dnik-zaizvajanje-aktivnosti.pdf • • • • https://www.seng.si/druzbena-odgovornost/aliste-vedeli/2018020114333061 http://www.modra-energija.si/si/izobrazevalnosredisce/slovar?dict=U%C4%8Dinek+tople+gre https://www.gov.si/teme/mojzrak-si/ https://oddezjaksoncu.splet.arnes.si/splosno/ kaj-je-vreme/ https://www.consilium.europa.eu/sl/policies/ climate-change/ 33 34 8. IN 9. RAZRED OŠ Vremenamkrojiživljenje AjlaSivič,OŠDob,9.razred,ObčinaDomžale Nekega zimskega jutra sem se zbudila in se vprašala, zakaj ne sneži, če pa so meteorologi sneg napovedali. Kako pa meteorologi sploh napovejo vreme, kdo je kriv za podnebne spremembe? Z vsemi temi vprašanji sem se napotila v raziskovanje. Zanimalo me je, ali ima vpliv vremena kaj opraviti s tem, katerega spola smo, torej ali vreme drugače vpliva na moške kot na ženske. Na koncu pa izvemo, kakšne rezultate sem dobila. Kajnajoblečemgledena. Besedo vreme velikokrat uporabljamo v pomenu trenutno stanje v ozračju v določenem kraju. Vreme se spreminja iz dneva v dan, celo iz ure v uro. Vremensko dogajanje vsakodnevno spremljajo meteorologi. Zanimivo pa je, da imamo tudi v živalskem svetu znanilce sončnega in/ali deževnega vremena: ko psi začnejo nenadoma jesti travo, pomeni, da bo kmalu prišla deževna doba; ko mačka izostri kremplje na pohištvu, to pomeni, da se bo zgodila hitra sprememba vremena in podobno. Vremenu lahko merimo različne značilnosti, kot so npr. temperatura, tlak, vlažnost, količina padavin ... Opazujemo pa lahko samo oblačnost. izredno tople zime, požare, večanje ozonske luknje, dvigovanje morske gladine zaradi taljenja ledenikov, suše, migracije, poplave ... Slovenija se zaradi svojih geografskih značilnosti segreva še hitreje od svetovnega povprečja, zato moramo Slovenci prispevati svoj del k temu, da vsaj malo zmanjšamo izpust toplogrednih plinov v ozračje. Veliko ljudi pa se sprašuje, kako zmanjšamo izpust toplogrednih plinov in moj odgovor je: tako da ločujemo odpadke, ugašamo naprave, ko jih ne potrebujemo, uporabljamo LED-luči, zmanjšamo količino zavržene hrane ... Glavni krivec za podnebne spremembe je kurjenje fosilnih goriv (premog, nafta, zemeljski plin). Ti plini v ozračje izpuščajo emisije toplogrednih plinov in tako se spet vrnemo na toplogredne pline, ki jih ljudje vsakodnevno izpuščamo v ozračje, zato menim, da lahko mi sami zelo veliko naredimo za naš planet Našvsakdanjiprijatelj–podnebje Podnebje je povprečno vreme določenega kraja ali območja v daljšem časovnem obdobju (vsaj tridesetih letih). Pove nam, kakšno vreme lahko pričakujemo v posameznih letnih časih, preko celega leta. Od preteklosti vse do dandanes ljudje zelo veliko posegamo v podnebje, čeprav se tega ne zavedamo, ravno zaradi tega se dogajajo podnebne spremembe. Večina nas ne dojema podnebnih sprememb kot grožnjo, ampak kot verjetnost, da se bodo te posledice enkrat v prihodnosti zgodile oziroma se že dogajajo, kar seveda ni pravilen pristop k temu, kako rešiti to težavo, ki postaja čedalje večji svetovni problem. ZrcalonašegaodnosadoZemlje Čeprav se danes na svetu večina ljudi pogovarja o podnebnihspremembah , se glede spreminjanja načina življenja nič ne dogaja. Ljudje nadaljujemo s svojim vsakodnevnim življenjem in nas pri tem prav nič ne moti, a dejstvo, da so te posledice sprememb vidne vsak dan, nas le malo prestraši. K posledicam podnebnih sprememb uvrščamo: taljenje ledenikov, Slika1:Podnebnespremembe Vir:https:/www.bodieko.si/podnebne-spremembe-sezaradi-ljudi-odvijajo-70-krat1 hitreje Kakopavremevplivananas? V življenju poznamo zelo veliko primerov, kako vreme vpliva na nas, na primer: nekaterim ljudem je všeč zelo vroč dan, nekateri ljudje začutijo bolečine v kosteh ali jih boli glava, če dežuje in podobno. Pri tem, kako vreme vpliva na nas, poznamo veliko dejavnikov in veliko posledic. Med te dejavnike uvrščamo: • Sončnosevanje : Sonce je zvezda, ki oddaja svojo energijo in seva na planet, s čimer ima ogromen vpliv na nas, nekateri imajo zelo radi sončne dneve, nekateri pa bolj deževne in ob sončnih dnevih občutijo utrujenost ... • Temperaturezraka : nekateri ljudje imajo zelo radi visoke temperature – imajo radi vroče dni, drugim ljudem pa vroči dnevi povzročajo glavobole in podobno, zato so temperature zraka zelo pomembne. 8. IN 9. RAZRED OŠ • • • • Količinapadavinoziroma : takrat dež ko dežuje, sem tudi sama malo bolj razdražljiva, moji prijatelji pa imajo radi deževne dneve oziroma dneve, ko so količine padavin povečane, tudi to je eden izmed dokazov, kako zelo so pomembne padavine za nas. Spremembezračnegatlaka : imajo vpliv predvsem na starejše ljudi, na primer moja babica vsakič, ko se zgodi sprememba zračnega tlaka, začuti bolečine v mišicah. Teža zraka pa povzroči zračni tlak, torej ko se zgodijo spremembe zračnega tlaka v ozračju, ljudje občutimo to kot soparnost. Ko se med seboj premešajo nevihte,dežin temperature dobimo kombinacijo, ki jo zelo težko prenašamo. Takrat lahko govorimo o res zelo velikem vplivu vremena na ljudi. Prehodifrontinneviht : ta dejavnik lahko poimenujemo z eno samo besedno zvezo, frontalne nevihte. Ta dejavnik ne samo da ima velik vpliv na nas, temveč nas številne nevihte lahko poškodujejo, nam uničijo hiše, avtomobile ... 35 2. Kako ocenjujete vremensko občutljivost? 3. Katerisopovašemmnenjutistidejavnikiokoljain ozračja,kivplivajonaljudi? 4. Katerespremembepočutjaobčutitegledena vremenskivpliv? Poslediceslabegavremenanaljudi Kot sem že prej omenila, poznamo veliko dejavnikov, ki vplivajo na nas, hkrati pa poznamo tudi veliko posledic slabega vremena, v nadaljevanju pa bomo skupaj ugotovili, katere so te posledice in na koga največ vplivajo. K njim uvrščamo: utrujenost oziroma slabšo delovno storilnost, motnje spanja, glavobol, razdražljivost, depresivnost, tesnobo, bolečine (v kosteh, mišicah, brazgotinah ...). Slika2:Depresivnostzaradi slabegavremena Vir:https:/www.nasa-lekarna. si/clanki/clanek/ste-tudi-vivremenski/ V mesecu januarju sem se posvetila izvedbi ankete med učenci devetih razredih OŠ Dob. Vseh anketirancev skupaj je bilo 64. Predvsem me je zanimalo, kateri spol je glede na vreme najbolj občutljiv. V zvezi s tem sem jim postavila nekaj vprašanj: 1. spol Na začetku tega raziskovanja sem mislila, da spol določene osebe sploh ni pomemben glede vpliva na vreme, a moram priznati, da sem se motila. Spol osebe je zelo pomemben, kadar govorimo o vremenu, kar dokazuje tudi moje raziskovanje, saj sem ugotovila, da so ženske veliko občutljivejše na vreme oziroma spremembe vremena glede na moške. Na ženski spol pa najbolj vplivajo kombinacija temperature, neviht in zračnega tlaka, najmanj pa temperature zraka, sončnega sevanja, prehodov front in neviht. V dnevih, ko ima vreme ogromen vpliv na 36 8. IN 9. RAZRED OŠ ženske, me to občutimo največkrat kot utrujenost in slabšo delovno storilnost. Zdaj se pa lahko obrnemo k osebam moškega spola, na katere v največji meri vpliva kombinacija temperature, neviht in zračnega tlaka Soncealidež? 1. Kako natančne so modelske napovedi za kraj Domžale? TanjaCegnar : Če govorimo o podnebnih spremembah, so napovedi le-teh za Domžale enako zanesljive kot za ostale kraje v Sloveniji. 2. Kaj se meri pri modelskih napovedih, da pridemo do določenih rezultatov, na primer v Domžalah? TanjaCegnar : Rezultat modelskih napovedi tako vremena kot podnebja je stanje ozračja, opisano s temperaturo, vsebnostjo vlage, zračnim tlakom, hitrostjo in smerjo gibanja zraka ter pričakovani količini padavin. Vse to pa so tudi začetni vhodni podatki v model, ki jih pridobimo z meritvami. 3. Kako dolgo vnaprej se da napovedati vreme? AndrejVelkavrh : Z dokaj dobro natančnostjo lahko vreme napovemo tja do 5 ali 6 dni, nato začne zanesljivost hitreje padati. Je pa zanesljivost napovedi odvisna tudi od vremenskega režima. Če je vreme bolj dinamično, se hitreje spreminja, se zanesljivost napovedi s časom hitreje zmanjšuje kot pri bolj stabilnih situacijah. 4. Zakaj se včasih zgodi, da meteorologi ne uspejo napovedati vremena oziroma ga napovejo napačno, katere napake se takrat pripetijo? AndrejVelkavrh : Vzrokov za napake je več. Prvi je izpad določenega števila meritev, tak primer je bil v času prvega vala epidemije korone, ko je bilo bistveno manj letalskih letov, ki so znaten vir meteoroloških meritev. Drugi vzrok je v samih meteoroloških modelih, v katerih uporabljamo določene približke v opisu fizikalnih in termodinamičnih dogajanj v ozračju ter približkov v reliefu. Tretji vzrok je način računanja, pri katerem pri vsakem časovnem koraku upoštevamo izračune do določene decimalke, ostale pa zanemarimo. Vsi ti približki so kompromis med željami in možnostmi ali povedano enostavneje, nimamo dovolj močnih računalnikov, da bi lahko upoštevali vse tako, kot se dejansko dogaja, pa tudi v uporabljenih enačbah niso vedno mogoče rešitve brez približkov. Po končanem raziskovanju lahko rečem, da ljudje ne posvečamo dovolj pozornosti našemu planetu. Kot smo skupaj ugotovili, so posledice podnebne spremembe, ki smo jih deležni vsak dan. In, kar je najslabše, se bodo te čedalje bolj večale in s tem nam bo vreme vsak dan prinašalo nove težave. Zato upam, da bomo čim prej ukrepali. Sama menim, da moramo svoj planet spoštovati, da ne pride do naravnih katastrof. Kot v življenju na sploh moramo gledati na stvari s pozitivne strani, popolnoma enako je tudi pri vremenu, zato uživajmo v vsakem vremenu, izkoristimo dež, sonce, veter na prijazen način, tako se bomo veliko boljše počutili, kot da širimo svojo negativno plat, s tem bo tudi naš planet čedalje bolj čist, neonesnažen, ne bodo izumirale živalske vrste, ledeniki se ne bodo talili .... 8. IN 9. RAZRED OŠ 37 Vremekrojinašdan ZalaPodlesnik,OŠMarjanaNemca,8.b,ObčinaRadeče Česokmetjenekočgledalivneboinopazovali vreme,jedanesznaprednimitehnologijamizelo drugače.Ekstremnevremenskerazmerelahkože napovemonekajdniprejinsenanjih,česeleda, pripravimo. V tem obdobju, ko je velik učinek tople grede, se največkrat spopadamo s sušo. Kljub temu, da smo v pomladnih mesecih, so kmetje v preteklih tednih močno upali, da bi bilo kaj padavin. Trenutno pa so zelo pomembne, ker če jih ne bo se lahko zgodi, da bo bila prva košnja zelo slaba. Po drugi strani si pa ne želimo toče in neurja. Toča lahko v tem obdobju naredi poškodbo na sadnemu drevju, in tako posledično drevesa ne obrodijo. Sicer je zelo priporočljivo, da se drevesa zaščitijo z mrežo. Kmetje ki se bolj intenzivno ukvarjajo s sadovnjaki, pravijo da jim je mreža že večkrat zaščitila velik delež drevja. Drevja pa ne moremo zaščititi proti pozebi, oziroma lahko se zaščitimo pred pozebo. Za to pa so potrebne natančne meteorološke napovedi pozeb, veliko znanja ter natančnost. Če so nasadi v bližini hiše in kmet uporablja za namakanje električne črpalke, lahko postavi tudi avtomatiko za vključitev črpalk. Toča pa ni aktualna samo spomladi, zato se lahko v poletnih mesecih plodovi na drevesih še toliko bolj uničijo. Toča pa tuti vpliva na ostale pridelke, kot so koruza, pšenica … Slika2:Neurjejeuničilopoljekoruze. Vir: avtorsko čiščenja, sploh če je le ta na zunanji površini zemlje. Zato je najbolje, če se zbiralniki vode zadržujejo pod zemljo, ker s tem preprečimo nastanek alg in živali v vodi. To pa zaradi tega, ker temperatura skozi celo leto znaša med 8 in 12°C, svetloba pa tudi ne pride do same vode. Dobro pa je tudi namakanje pridelkov. Veliko ljudi ob besedi namakanje najprej pomisli na velike količine vode. Vendar pa sploh ni nujno, da se porabi toliko vode. Za namakanje v kmetijstvu porabimo površinske vode, podzemne vode, deževnico, vodo iz vodovoda in očiščene odpadne vode iz čistilnih naprav. V Sloveniji se večinoma uporablja oroševanje in kapljično namakanje, manj pa namakanje v preplavljanje. Namakanje z oroševanjem izvajamo z razpršilci. Kapljično namakanje pa je način namakanja, pri katerem ne namakamo celotne površine, ampak samo del, kjer rastejo rastline. Če pa kljub vsem načinom proti vremenskim razmeram, pride do izgube pridelka, pri tem nekaj malega tudi pomaga občina oziroma država z manjšo vsoto denarja. Sama pa imam možnost iz prve roke in na lastne oči videti, kaj pomeni vpliv vremena v kmetijstvu, saj prihajam s kmetije in imam očeta AntonaPodlesnika , ki se je šolal na kmetijski šoli. Povprašala sem ga, kaj njemu predstavlja vreme in kako ga dojema. Slika1:Neurjejeuničilopoljekoruze Vir: avtorsko Imamo pa poleg sistema proti pozebi, tudi načine kako dobro izkoristiti padavine, in jih nato uporabiti v sušnih dnevih. Temu služijo zbiralniki vode, ki lahko ob enem nadomestijo velik procent vode, katero uporabljamo za zalivanje pridelkov. Po drugi strani pa zahteva veliko • Kakšnovremetijenajljubše? Všeč mi je srednje toplo, sončno vreme. • Zakaj? Ker se pri tem vremenu najbolje počutim in najlažje opravljam delo na kmetiji 8. IN 9. RAZRED OŠ 38 • Kjenajvečspremljašvreme,kakopogostoga • Aliseposledicevremenaopazijotudiprikrmi? spremljašinkakogaopazuješvnaravi? V vročih dnevih, poletnih mesecih lahko pride do Vremenskih napovedi se najbolj poslužujem preko pregrevanje krme, pri krmljenju živali. Pri košnji, televizorja in preko opazovanja v naravi. Vreme rabimo stabilno vreme. Za rastje pridelkov pa je spremljam dnevno, saj je le ta zelo pomemben za potrebna primerna količin dežja in toplote. prilagajanje mojega poklica. V naravi opazujem obnašanje oblakov in s tem upoštevam tudi strani • Vzadnjihletihsevelikogovorioučinkutople neba, pomemben pa je tudi pritisk, ki ga opazimo pri grede,aliseopazitudivkmetijstvu?Nakakšen izgorevanju lesne biomase. način? Seveda se opazi učinek tople grede. Ker ni mrzlih • Včasihjevremetudizelonepredvidljivo,zim, na zemlji ne propade mrčes in razne zeli. Poletja nevarno,neprijetno.Alisespomniškakšnega pa so bolj vroča in so izrazite suše. Zmanjšuje pa se posebnegavremenskegadogodka? podtalnica in izviri vode, ker v zimskem času ni dovolj Spomnim se, da je pred dvema letoma klestila toča, snega se tudi posledično sneg ne topi in s tem ne uničila nam je pridelek koruze in vrtnin. Veliko je bilo zamaka zemlje. Pogosta neurja v poletnih mesecih, tudi razkritih streh, uničene od udarcev toče, ki je bila zemlja zaradi suše ne more sprejeti zadostno količino skoraj velika kot jajce. Poškodbe pa so bile tudi vidne vode, ta odteče in ravno tako ni dovolj vode. Vroča na avtomobilih poletja zažgejo rastline, in ko pride do tega, jo ne moremo pokositi posledično pa nimamo dovolj suhe krme. • Kateregaleta(približno)jebilonajboljsušno obdobje? Ne spomnim se točno katerega leta, vem pa, da se je v preteklosti suša najbolj opazila na poljščinah in na travinju, poljščine so bile zmanjšane kar 70%, na žalost so se pa posledice na travinju poznale tudi naslednje leto ker je bila poškodovana ruša. . Slika3:Neurjeintočaje• Alivremevplivanatebe,inče,setudiopazina živalih(nakakšennačin)? uničilastreho Vir: avtorsko Vreme seveda vpliva tudi na mene, saj sem živo bitje, in ker vpliva na mene tako še bolj na živali, pri nas • Katerihposledicevremenasenajboljbojiš inse to lahko opazi pri govedi, bolj natančno, med doma zakaj? poletnimi dnevi. Živali težje dihajo, in potrebno jim je še toliko bolj zagotoviti dovolj tekočine. Kot sem že omenil, neurja s točo ter hudourne vode. Zaradi uničenja pridelkov, odkrivanja streh, podrtja dreves s korenino in odnašanje rodovitne zemlje. • Prednostivremenaso. • Kajpočnešobslabemvremenu? Če je napovedano slabo vreme, grem po opravkih, če se pa zgodi iznenadna, vzdržujem tekoča dela na kmetiji. V obdobju ko rastejo gobe pa grem v domač gozd, kjer nabiram gobe in opazujem kako gozd raste v višave, oziroma, če je treba opraviti nujna dela v gozdu. • Kakojesedajzzimskimidnevi? Zime so občutno toplejše kot v preteklosti, tako da imamo manjšo globino zamrzovanja, kar je slabše za poljščine in delo v gozdu. ... da uspevajo rastline, če je ta enakomerno razporejeno čez celo leto. • Alipoznaškakšenpregovorovremenu,inče,mi gaprosimtudirazlož . i. Suša vzame en kos kruha, moča pa dva.To pomeni, če je suša, povprečno vzame en del pridelka, če je pa preveč padavin v nepravem času, pa povprečno dve tretjini. Samamislim,dabivsakčlovekmoralimeti dobesedenstikznaravo,kerdoklerbovodavedno priteklaizpipe,sesušapriljudehsplohnebo poznala. 8. IN 9. RAZRED OŠ 39 Solata,krompir,češnjeinmed vČSSostrotudimednajvečjimikrizami ZojaŠebetićGolob,OŠSostro,9.a,MestnaobčinaLjubljana VČetrtniskupnostiSostrosevelikoljudipoklicnoaliljubiteljskoukvarjazdejavnostm žalostodvisenodvremenskihrazmer.Pestijojihrazličnevremenskeujme,nakateresekmetova prilagajajo.Alokalnipridelovalcihraneneobupujejoinvztrajajonavkljubvsempastem,ki narava. Na območju Slovenije so najpogostejše naravne nesreče suša, poplava, neurje, toča, žled, vročinski val in pozeba. Narava lahko prizadene v hipu in uniči pridelke, lahko pa se posledice prikažejo šele kasneje, ko pridelek izostane. Že slovenski rek pravi: »Ujmi ne uideš; suša požre en hleb kruha, moča pa dva.« Kot posledice so pogoste tudi začasno prekinjene prometne povezave, ob skrajnih primerih celo izgubljena življenja. Četrtna skupnost Sostro je bogata s kmetijskimi površinami, tj. njivami, travniki in gozdovi, zato se prebivalstvo ukvarja s pridelovanjem sadja, zelenjave ki svoje pridelke prodajajo, in tudi vrtičkarji, ki jih gojijo v manjših količinah in oskrbujejo le sebe in svoje družine. Ti so se vremenskim razmeram prilagodili tudi s koprenami ali mrežami nad vrtovi in pogostejšim zalivanjem pridelkov. Posebej nemočni so številčni čebelarji, saj ne morejo zaščititi travnikov in gozdov, na katerih se pasejo njihove čebele. Ob močnem deževju v času medenja ostanejo brez pridelka. Nekaj jih ima zato premične čebelnjake, da z njimi zavarujejo svoje čebele in jih po potrebi prestavijo na boljšo lokacijo. V Četrtni skupnosti Sostro se pogosto soočamo tudi s pozebo. Nedavno sta se zgodili dve večji pozebi, in sicer leta 2017 in 2021. Slika3.Primerpremičnegačebelnjaka(Vir:ZojaŠebetić Golob,20). Slika1.PreusmeritevvSlika2.Toplegredeobreki gojenjeenevrstepridelka Ljubljanici(Vir:ZojaŠebetić (Vir:ZojaŠebetićGolob, Golob,20). 20). in drugih poljščin, s čebelarstvom in z gozdarstvom. Vremenske razmere so izredno nepredvidljive. Izkušenejši prebivalci pravijo, da izstopajo zadnjih deset let. Veliko tukajšnjih prebivalcev se je na različne vremenske razmere prilagodilo. Ena od prilagoditev so tople grede, s katerimi lahko kmetovalci izničijo učinke suše, pozebe in toče. Večje opazimo predvsem ob reki Ljubljanici, kjer se voda iz reke uporablja za namakalni sistem. Tam skozi vse leto uspevajo poljščine, ki s svežo zelenjavo preskrbujejo tako vaščane kot tudi meščane bližnje Ljubljane. Tople grede uporabljajo lokalni kmetovalci, Slika4.Pozeba(Vir:https:/www.dnevnik.si/720/ 495 1 slovenija/rekordno-mrzlo-aprilsko-jutro-v-sloveniji) 40 8. IN 9. RAZRED OŠ Pozeba je naravna nesreča, ki nastane, ko iz razmeroma visokih temperatur temperatura zraka občutno pade. V le eni noči lahko temperatura pade za 25 °C in več. Padcu temperature se lahko pridruži tudi sneg, ki pada pri temperaturi nič ali ena stopinja. Najbolj uničujoče so spomladanske pozebe, saj je v obdobju visokih temperatur rast rastlinja pospešena in to začne brsteti in cveteti. Popki cvetov so med brstenjem zelo občutljivi in jih lahko temperature, ki padejo pod ničlo, povsem uničijo (Mojzer, 2021) SlikaTemperature 7. vSlovenijimedpozeboleta1. 20 (Vir:http:/neurje.si/rekordno-nizke-jutranje-temperatu huda-pozeba//) Slika5:Cvetočesadno drevo(Vir:ZojaŠebetić Golob,20) Pozeba leta 2017 je prizadela 8147 ha kmetijskih površin v Sloveniji, večinoma vinogradov, na dobri tretjini prizadetih površin pa rastejo sadovnjaki. Državna komisija za ocenjevanje škode po naravnih in drugih nesrečah je ugotovila, da je škoda znašala skoraj 47 milijonov evrov (Sušnik, 2018). drevja skoraj ni bilo. Tako so kmetje, njihovi kupci in ostali prebivalci ČS Sostro ostali brez domačih češenj, hrušk, jabolk in sliv, ki so najpogostejše sadno drevje na območju. Zaradi deževja, ki je sledilo ravno v času medenja, so ostali tudi brez lokalno pridelanih medenih izdelkov. Kmetijsko ministrstvo je ob lanskoletni pozebi menilo, da bi bilo za pomoč kmetovalcem, ki jih je prizadela pozeba, potrebno nameniti najmanj štirideset milijonov evrov za odpravo škode, država pa jim je nameravala pomagati s približno sedmimi milijoni (Pihlar, 2021). Zadnji javno dostopni podatki ne razkrivajo, koliko pomoči so prizadeti kmetovalci dobili, so pa zelo zgovorne besede enega od anketiranih lokalnih čebelarjev, ki je zapisal: »Do čebelarjev je država zelo neodgovorna. Obljube so, od pomoči pa nič.« Vplive naravnih nesreč in drugih nevšečnosti v Četrtni skupnosti Sostro sem ugotavljala s pomočjo spletne ankete. Slika6.TemperaturevSlovenijimedpozeboleta7 1 20 Pozeba aprila 2021 je prizadela tudi območje ČS Sostro. Takrat so se temperature tu v samo dveh dneh spustile do −7 °C in vztrajale pod lediščem velik del dneva. Strokovnjaki sicer menijo, da temperature okrog −1 ali −2 °C za nekaj ur še ne povzročijo usodnih poškodb cvetov in brstičev, a na žalost je bila ta meja pri nas prekoračena. S tem, ko so nizke temperature vztrajale več dni, pridelka sadnega Anketni vprašalnik je rešilo 29 anketirancev. Večina, tj. 93 %, se jih ukvarja s čebelarstvom, 14 % s pridelovanjem sadja in zelenjave, 10 % jih prideluje žita/stročnice in druge poljščine, ki ne spadajo pod zelenjavo in 4 % jih prideluje mesne izdelke. 69 % jih je prizadela suša, 31 % žled, 28 % vročinski val, 24 % toča, 24 % neurja in kar 86 % jih je prizadela pozeba; potresi, poplave, požari in plazovi niso vplivali na njihovo dejavnost. Najpogosteje sta jih prizadeli suša in pozeba, in sicer v obdobju od leta 2018 do 2022. Naravne nesreče so za sabo pustile veliko škode, največ v obliki uničenih pridelkov (59 %) in posledično izpada dohodkov 8. IN 9. RAZRED OŠ 41 Slika9.Obdobje,vkateremjenaravnanesrečaprizadela anketirance. Slika8.Najpogostejšanaravnanesreča,kijeprizadela anketirance. zaradi zaustavitve prodaje pridelkov (59 %). Eden od čebelarjev je poudaril, da pri čebelarjih ne gre za uničenje pridelka, temveč pridelka sploh ni. 3 % anketirancev je poročalo o škodi na gospodarskih objektih. 93 % anketirancev je škodo odpravilo samih in 21 % je dobilo izredno finančno pomoč za odpravo posledic naravne nesreče. Ko pišem ta članek, se vreme dramatično spreminja. Danes, v soboto, 2. aprila, ko narava brsti in cveti, je naše območje zajelo sneženje, za ponedeljek pa so napovedane temperature okoli –5 oC, kar bi lahko za ČS Sostro (vendar tudi za širše območje Slovenije) pomenilo pozebo že drugo leto zapored. Tehnologija, s katero bi nadzorovali vreme in preprečevali naravne nesreče, žal še ni na voljo, zato se mora vsak znajti po svoje. Poskrbeti je torej treba, da se denar še naprej vlaga v preprečevanje škode ob nesrečah. Dva anketirana sta zaradi posledic naravnih nesreč svojo dejavnost opustila, dva sta se preusmerila v drugo dejavnost, eden pa se je lotil zaščite svojih pridelkov s pomočjo toplih gred. V tolažbo nam je lahko, da se 83 % anketirancev bori in prilagaja po svojih zmožnostih ter vztraja pri svoji dejavnosti. Kljub vsemu v Četrtni skupnosti Sostro še nismo povsem odvisni od uvožene hrane, kar daje dober obet samooskrbi s hrano, na katero se v zadnjem času močno opozarja. Tako v ČS Sostro lahko stopimo do lokalnega kmetovalca ali čebelarja, ter od njega kupimo domačo solato, krompir, češnje ali med. 42 8. IN 9. RAZRED OŠ Odkapljedovremenskenapovedi JulijaVrečar,OŠSostro,8.a,MestnaobčinaLjubljana Za letošnjo temo sem si izbrala Vremenske napovedi in medije. Tema je precej obsežna, vendar začnimo na začetku. Veliko ljudi še danes misli, da sta vreme in podnebje enaka pojma. Pa je res tako? Vreme je stanje atmosfere v določenem času glede na sonce, oblačnost, vlago, padavine, temperaturo, veter in vidljivost. Gre za kratkoročne spremembe v ozračju v nasprotju z dolgoročnimi podnebnimi spremembami. Medtem ko podnebje, pa je pojem, ki obsega vse pojave na nekem področju. Ni odvisno samo od dogodkov v atmosferi, pač pa tudi od medsebojnega vpliva vseh okoliščin (sestava in poraščenost tal, vlaga in pritisk zraka, bližina morja, nadmorska višina, vetrovnost, sevanje sonca,…). (wikipedija) Torej z zgornjih definicij lahko razberemo, da vreme in podnebje le nista enaka pojma. Prav tako se razlikujejo tudi poklici povezani z vremenom oziroma z vremenskimi napovedmi. Začnimo pri meteorologu in meteorološkem opazovalcu. Meteorolog napoveduje vreme ter nadzira kakovost vremenskih opazovanj. Odloča o tem, kje je glede na geografsko pokritost potrebno postaviti novo meteorološko postajo, ali pa, če je že obstoječo postajo potrebno prestaviti. Meteorologa pa ne smemo zmenjati za vremenoslovca, saj je to že druga vrsta poklica. Za razliko pa je meteorološki opazovalec usposobljen za meritve in opazovanja meteoroloških parametrov. Na podlagi opazovanja ocenjuje količino in vrsto oblakov, vidnost, stanje tal, vrsto, jakost in trajanje pojavov v ozračju. (zavod RS za zaposlovanje) Napovedovanjevzgodovini Če si pogledamo še malo o zgodovini meteorološke službe v Sloveniji, potem kar hitro ugotovimo, da je bila prva meteorološka opazovalna postaja ustanovljena leta 1779 v Trstu, naslednja pa istega leta v Gorici. V Ljubljani so obstajala meteorološka opazovanja že okrog leta 1824, vendar se zapisi niso ohranili. Po končani prvi svetovni vojni je na našem ozemlju delovalo 86 temperaturnih in padavinskih opazovalnic, med drugo svetovno vojno, pa je bilo delovanje merilne mreže skoraj prekinjeno. (ciklon.si, 19. 3. 2019) Slika1.Različnevrsteoblakov(Vir:https:/ sl.legaltechnique.org/articles/priroda/5-neveroyatnih1 oblachnih-obrazovanij-bull-novosti-v-fotografiyah.html) In če si na kratko pogledamo še nekaj pojavov, ki so v resnici zelo obsežni, bomo kmalu ugotovili, da je obsežnost pojavov nam javnosti, precej neznana. Čeprav so številke visoke, na svetu poznamo kar 29 različnih vrst vetrov. Prav tako poznamo več vrst megle. Teh je nekaj manj, pa vseeno številka 7 v tem primeru ni nizka. Ste si kdaj mislili, da obstaja več vrst oblakov? Tudi jaz ne, vendar je res. Oblake razvrščamo glede na obliko ter glede na višino, na kateri so. Po teh kriterijih, so znanstveniki oblake razdelili v kar 14 vrst. (Prelog, 8. 5. 2009) No vseeno pa se najprej vrnimo nazaj v čase, ko so naši predniki vreme napovedovali zgolj z natančnim opazovanjem in nekaterimi svojimi tehnikami, takrat, ko še ni bilo drugih pripomočkov. Ljudje po vsem svetu, so si vedoželjno ogledovali nebo, da bi si znali razložiti, kakšno bo vreme naslednji dan. Pri tem so uporabili nekatere metode, ki so vplivale na kratkoročne in dolgoročne napovedi. Med kratkoročne napovedi lahko uvrstimo napovedovanje glede na barve neba. Če so zjutraj pogledali v nebo in je to bilo rdeče barve, potem so vedeli, da bo ta dan slabo vreme, oziroma da jim preti vremenska nevarnost. Če pa so nebo opazovali zvečer in je bilo rdeče barve, je bil to znak, da bo naslednji dan lepo vreme. Zakaj je to tako, nam pove znanost, ki pa je čisto preprosta. Vreme se premika od zahoda proti vzhodu zaradi zahodnega vetra. Tako tudi večina neviht in nevihtnih sistemov k nam pridejo z zahoda. Tudi barve na nebu imajo svoj pomen, tako kot so to predvidevali že naši predniki. Barve, ki jih vidimo na nebu, so posledica razkroja sončnih žarkov na barve svetlobnega spektra, ko prehajajo v ozračje in se odbijajo in lomijo od vodnih hlapov in prašnih 8. IN 9. RAZRED OŠ delcev. Prav vodna para in prah sta dobra pokazatelja vremenskih razmer, ter določata, katere barve vidimo na nebu. Med sončnim vzhodom in zahodom je sonce nizko na nebu, zato oddaja svetlobo skozi najdebelejši del ozračja. To pomeni, da ko vidimo rdeče nebo, je ozračje polno delcev prahu in vlage. Rdeče vidimo, ker se rdeče valovne dolžine premikajo skozi ozračje. Ko to vidimo zjutraj, to kaže, da se nevihtni sistem po vsej verjetnosti premika proti vzhodu. Zato, če je nebo zjutraj temno rdeče, lahko pričakujemo nevihte, saj nam temno rdeča barva pove, da je v ozračju velika koncentracija vode in prašnih delcev. (zevs.si, 2. 2. 2020) Slika4:oblaki,kinampovedo,dasebližamočanveter (Vir:https:/dtis.ru/sl/haircuts-and-hairstyles/samyeopasnye-oblaka-samye-neobychnye-vidy-oblakovtrubchatye-ili.html) Za napovedovanje vremena pa so uporabljali tudi metodo, za katero si upam reči, da je večina ljudi ne pozna. In sicer je to napovedovanje vremena z opazovanjem meglitve zvezd. Meglitev zvezd je povezana z relativno vlažnostjo. Gre za to, da zvezde na horizontu do 40 stopinjskega kota utripajo normalno, medtem ko zvezde višje ne utripajo več toliko. Ko se relativna vlažnost poveča, ali pa visoki vetrovi motijo zgornji zrak, tudi zvezde, ki ležijo nad 40 stopinjskim kotom, začnejo utripati. V tropskih deželah tako ljudje vedo, da se bo sezona dežja kmalu pričela Slika2:ozračjepolnodelcevprahuinvlage Napovedovanjedanes (Vir:https:/www.prlekija-on.net/lokalno/4/zakaj1 23 je- Danes napovedovanje poteka drugače, saj smo nebo-ob-soncnih-vzhodih-te-dni-obarvano-tako-rdece. html)velik znanstveni in tehnološki razvoj. doživeli Za dolgotrajne napovedi vremena so se naši predniki posluževali tehniki opazovanja živali. Selitev ptic je zagotovo nakazovala, da se bliža hladnejše obdobje. Meteorologi in hidrologi prav tako, kot vsi drugi strokovnjaki uporabljajo sodobno orodje, ki je med drugim plod lastnega razvoja in znanja. Če obiščemo profesionalne meteorološke postaje, bomo kaj kmalu ugotovili, kako veliko različnih meritev pravzaprav tam izvajajo. Od stanja tal, vidnosti, meteoroloških pojavov, kot so megla, žled, poledica, pa vse do trajanja sončnega obsevanja, UV- sevanja in radioaktivnosti. Prav zaradi tega, obstaja več različnih postaj, za različne namene. Nekateri bolj znani sta: • • klimatološka postaja, na kateri honorarni opazovalec trikrat dnevno ob določenih urah meri in opazuje atmosferske pojave in jih sproti beleži. Višino padavin, snežne odeje in novozapadli sneg pa meri samo enkrat na dan. padavinska postaja, na kateri opazovalec opazuje pomembnejše atmosferske pojave, med katere (Vir:https:/www.dominvrt.si/zanimivosti/ptice-selivke.sodijo megla, slana, rosa, veter, ter razne vrste html) padavin. prav tako izmeri tudi čas začetka in konca vseh padavin in važnejših atmosferskih Opazovali so tudi oblake. Bolj natančno njihovo obliko. pojavov. Dolgi oblaki, ki se razprostirajo nad horizontom in kateri spominjajo na dolg rep, napovedujejo, da se Pripomočki, ki nam pomagajo pri opazovanju bliža močan veter. pluviograf ali ombrograf, totalizator ali pluviometer, različne heliografe,… Danes vremenske napovedi lahko spremljamo tako, Slika 3: selitev ptic 43 44 8. IN 9. RAZRED OŠ se določenih pojmov naučiš že v šoli, nekatere pa mi je razložil hišni meteorolog in mi pri tem še pomaga po potrebi. Kjevamjelažjenapovedovativreme:nateleviziji naradiu? Nikjer ni težko, je pa seveda bolj zanimivo na televiziji, ker je bolj interaktivno in lahko s sliko več pokažeš. Pri razvoju vremena igra slika precej pomembno vlogo, ker ga tako tudi lažje razložiš. Kajjepovašemmnenjunajpomembnejšepri delumeteorologainkajprideluvremenskega Sliki5in6:Meteorološkapostajaininstrumentzamerjenje trajanjasončnegaobsevanja(heliograf) napovedovalca? (Vir:https:/ciklon.si/stran/?p=2264) da jih nekje preberemo, ali pa da si jih ogledamo oziroma jih poslušamo, npr. TV, internet, časopis. Za raziskovalno delo sem se odločila in kontaktirala Absolutno razumevanje določenih pojmov, vzrokov za njihov nastanek in pa seveda tudi dobra interpretacija in suveren nastop. Težko nekaj razlagaš, če zadeve slabo poznaš. Kakšnojevašemnenjegledevplivačlovekovih dejavnostivokoljugledenasedanjevčasihres ekstremnevremenskepojave? Ja, seveda vplivajo. Zelo in vse hitreje. Žal se velike države, ki so hkrati tudi največje onesnaževalke tega premalo zavedajo oziroma se na račun lastnega dobička tega ne želijo zavedati. Vsak posameznik lahko veliko naredi za okolje, problemi na globalnem nivoju pa bi se morali že zdavnaj reševati. Upam, da res ni že prepozno, da preprečimo najhujše. Slika:vremenska 7 napovednaračunalniku-spletnestrani Alisespomnitekakšneanekdotevzveziz (Vir:https:/www.4ur. 2 com/vreme) napovedovanjemvremena? Seveda se. Malce sem se zapletla in preslišala samo sebe (pa ostali so me očitno tudi) in tako sem namesto “v Višnji Gori je SNEG segal...” rekla “v Višnji Gori je SEKS segal,...”. Definitivno manjši verbalni kiks, ki pa me bo najbrž spremljal za vedno. Slika8:vremenskanapovednateleviziji (Vir:https:/www.4ur. 2 com/vreme) Jano Morelj, saj dela tako na radiju kot televiziji. Moja želja je bila izvesti intervju v živo, vendar nam trenutna situacija in stiska s časom tega nista dopuščala. Vseeno je bila tako prijazna in mi odgovorila na nekaj vprašanj povezanih z določeno temo. (zevs.si, 2. 2. 2020) Slika9:JanaMoreljnadelu (Vir:slikamijebilaposlanavpriloginamailu,kosemdobil odgovorenavprašanjaintervjuja.) Stepopoklicumeteorologinja?Čeniste,kajste,in alivamjebilotežkousvojitivsepotrebnepojmein izrazezanapovedovanjevremena? Imatesvojamnenjaoziromapriporočilazanas Nisem meteorologinja, ampak diplomirana mlade,kakonajtrajnostnoinnaraviboljprijazn sociologinja. Nekaj povsem drugega. Ni bilo težko, ker živimo? 8. IN 9. RAZRED OŠ Takšnih priporočil je seveda ogromno in jih vsi dobro poznamo. Recimo večkrat peš ali s kolesom okrog, pij vodo iz pipe, ki je res odlična (pozabljamo na to kako dobro vodo imamo!), medtem, ko si umivamo zobe vodo zapremo, recikliranje, smiselno in trajnostno nakupovanje oblačil,… skratka, veliko je malih dejanj, s katerimi pa lahko naredimo veliko za okolje in našo bolj svetlo prihodnost. Povezavamedvremenominmediji Mediji nam sporočajo, kaj se dogaja v svetu in nas opozarjajo ter še dodatno ozaveščajo o situacijah, temah, problemih … Če bomo ljudje skrbeli za okolje in da ga čim manj onesnažujemo, bodo stvari potekale vsaj približno tako, kot dan danes in »tako kot je treba«, čeprav vsi vemo, da je to v dobesednem pomenu še daleč od resnice. Če pa ljudje ne izboljšamo ravnanja do okolja, oziroma ga še poslabšamo, nam bo zemlja začela vračati in tudi vreme se bo zelo spremenilo. Natančneje poslabšalo. To pomeni še več poplav, izbruhov vulkanov, tornadov, suše,… to bi uničilo zemljo poleg tega pa bi slabo vplivalo na medije. Zakaj? Mediji so povsod po svetu, zato da lahko javnosti sporočijo čim več o tem, kaj se dogaja po svetu. Že v današnjem času se zgodi, da so televizijski napovedovalci na terenu in se borijo za svoje življenje. Včasih zaradi močnega dežja in poplav, spet drugič zaradi močnih vetrov. Če bi bilo naravnih nesreč še več, mediji ne bi imeli možnosti potovati po svetu in iskati za novimi podatki. Prav tako ne bi mogli podatkov posredovati, saj se z naravnimi nesrečami uničijo tudi električne napeljave, internetne povezave,… Ljudje bi kmalu izgubili stik s širšo javnostjo že izven svoje občine, kaj šele za drug konec sveta. Nič več na svetu ne bi potekalo tako, kot je treba. Pomislimo lahko tudi na volitve. Večinoma potekajo preko radija in televizije. Pa tudi vsi oglasni panoji, ki so posvečeni oglaševanju ali v tem primeru volitev ali pa samo novim izdelkom, ali dogodkom in storitvam. Tudi za takšne stvari je potrebno pridobiti podatke. V svojem članku z naslovom Vremenske napovedi in mediji sem obravnavala zgodovino vremenskega opazovanja, poklice povezane z vremenom, povezanost med mediji in vremenom, več vrst vremenskih pojavov, prav tako pa sem vključila tudi intervju z Jano Morelj, ki nam je povedala še nekaj stvari o sebi ter o temah, ki so njej bolj znane. Skozi raziskovanje sem izvedela veliko novih, tako zanimivih kot pomembnih informacij. In da smo soustvarjalci vremena poleg narave v največji meri tudi ljudje z odnosom, ki ga do narave imamo. Tako kot je navedla že moja anketiranka lahko h boljšemu odnosu do narave prispevamo kot vsak posameznik na lokalni ravni in širše seveda tudi na globalni. Zato menim, da se o okoljevarstvenih načelih moramo veliko pogovarjati v šoli (preko igre tudi v vrtcu) in vsaki lokalni skupnosti in iskati dobre kompromise z razvojem družbe in gospodarstva v prid ohranjanja narave in trajnostnega razvoja celotne družbe. 45 46 8. IN 9. RAZRED OŠ Stekdajpomislili,dabipostalimeteor NežaLikovič,OŠSostro,9.c,MestnaobčinaLjubljana Meteorolognapovedujevreme,predstavljamo si, vremena na okolje. Terenskega dela je vplivov davsimeteorologitopočnejoizzaračunalnika, malo, meteorolog svoje delo opravlja večinoma v čepravjihjekarnekaj,kiobčutijovsotomuhasto pisarni, za pisalno mizo. Vendar pa je pomembno, vreme,kateregapodatkemorajonatošezabelež daiti, sodelujejo z opazovalci na terenu. Pomembno pa tudinavišinidobrih30metrovpodTriglavom . je tudi sodelovanje meteorologov z njihovimi kolegi znanstveniki drugih ved na primer ekologi, geologi in Delo meteorologa vpliva na nas vse. Meteorolog s tako dalje. pomočjo pridobljenih podatkov o vremenu napoveduje vreme. Napovedane vremenske razmere seveda vedno niso popolnoma pravilne, vreme je lahko Silahkopredstavljamodelometeorologovna kar precej muhasto. Mi spremljamo vremenske terenu,nelevpisarni? napovedi preko televizije, interneta, radija oziroma Tako delo dobro opravljajo meteorologi na Kredarici. časopisa. Naše vsakdanje dejavnosti in počutje so Predani so delu na naši najvišje ležeči meteorološki pogosto odvisne od vremenskih razmer. Kaj pa delajo postaji na Kredarici, dobrih 300 metrov pod Triglavom. meteorologi poleg znanega, napovedovanja vremena? Ali brije močan veter, lije kot iz ‘škafa’, gosto sneži, ali so temperature nizke, vsako uro odčitavajo vremenske Kajjevedameteorologije? podatke, ki jih izmerijo aparature, nameščene pred kočo. Njihov delovnik traja običajno 11 dni, potem Meteorologija je geofizikalna veda, ukvarja se ekipa dveh meteorologov zamenja, za kar poskrbi se s fizikalnimi pojavi, povezanimi z Zemljo. helikopterska posadka Slovenske vojske. Mnogokrat Znanstveno preučuje atmosfero, osredotočena je se zaradi nepredvidljivega vremena zaplete in na napovedovanje vremena, vremenske procese in meteorologa morata podaljšati službo tudi za več dni, pojave v ozračju. Ti so: vetrovi, cikloni in anticikloni, celo tednov. vremenske fronte, nevihte, oblaki in tako dalje. Je mednarodna veda, saj brez tesne povezave in Ste si tudi vi predstavljali, da meteorologi le sedijo nenehne izmenjave podatkov in produktov ne more pred računalnikom, in preučujejo podatke? obstajati. Preveč nezanimivo, vrnimo se na poklic meteorologa. Kakšenjeopispoklicameteorologa? Meteorolog ali vremenoslovec je znanstvenik, ki se ukvarja z meteorologijo oziroma z vremenoslovjem. Napoveduje vreme, nadzira kakovost vremenskih opazovanj in določa, kje je potrebno meteorološko postajo prestaviti oziroma zamenjati. Delo meteorologa se razlikuje glede na vejo meteorologije v kateri dela. Ne sme spregledati posledic in (MeteorolognaKredarici) Katerovejometeorologijenajizberem? Kot sem že prej omenila, delo meteorologa se deli na veje meteorologije. Vsaka je zelo pomembna. Meteorolog-prognostik vreme napoveduje. Pri tem uporablja rezultate računalniških simulacij dogajanja v ozračju. Te podatke skrbno pregleda in primerja z rezultati drugih simulacij. Če so razlike velike, potem (Pisarnameteorologa) je to znamenje, da je atmosfera dokaj nepredvidljiva in bo zato (https:/siol.net/sportal/naj-planinska-koca/zivljenjein-napoved manj zanesljiva. delo-na-kredarici-od-polarnega-mraza-do-vetra-ki-bi-sklatilsleparja-5)1 43 8. IN 9. RAZRED OŠ Delo meteorologa na letališču je zelo pomembno. Ta izdaja vremenske napovedi za devet do 18 ur vnaprej za območja letališč, po katerih poteka zračni promet. Popolnoma drugačno delo pa je v agrometeorologiji, pri kateri meteorolog raziskuje vplive pojavov v ozračju na kmetijstvo. Klimatolog pri delu uporablja vse razpoložljive meteorološke podatke. Še posebej so dragoceni tisti o vremenskih razmerah v bližnji oziroma daljni preteklosti. Osnovna naloga klimatologov je ugotavljanje povprečnih podnebnih razmer in spremenljivosti podnebja in napoved izjemnih dogodkov. Meteorolog, ki dela na področju onesnaženja in širjenja škodljivih snovi, ob pomoči računalniških simulacij predvidi širjenje škodljivih primesi v ozračju. Pri svojem delu večkrat sodeluje s kemiki. Kjeselahkoizobrazimzameteorologa? V Sloveniji se lahko znanje potrebno za poklic meteorologa pridobi tekom študija na Fakulteti za matematiko in fiziko univerze v Ljubljani. Študij je precej povezan s študijem fizike. V višjih letnikih je osredotočen na uporabo pridobljenih znanj za opis dogajanja v ozračju. Študent pridobi tudi splošna znanja, kar poveča razpon zaposlitvenih možnosti. 47 jo ta mlada strokovnjakinja napiše kar sama. Katerijevašnajljubšivremenskipregovor?Sevamv praksirazneljudskeprognozevstiluposcaneZofk inServacijaterBonifacijaizkažejokotresnične? kajnatem? V meteorologiji se ne oziramo kaj dosti na vremenske pregovore. Kolikor jih poznam, večinoma ne držijo, morda le tisti, ki so zapisani bolj na splošno. Se pa rado poklopi, da so v mesecu maju še zadnji prodori hladnejšega zraka, ki prinesejo nizke jutranje in tudi dnevne temperature za ta čas. A ne pojavijo se vedno ravno v času ledenih mož, temveč včasih že na začetku maja, drugič pa šele ob koncu meseca. Katerepripomočkepotrebujeteprinapovedovanju vremena? Za opisovanje vremena v naslednjih dneh potrebujemo meteorološke modele, ki z uporabo številnih opazovanj trenutnega stanja vremena v fizikalnih enačbah izračunajo, kakšne bodo glavne meteorološke spremenljivke v prihodnjih urah in dneh. Meteorolog prognostik te različne vizualizirane izračune pregleda, jih ovrednoti – tudi na podlagi lastnih izkušenj – ter oceni, kakšno vreme lahko pričakujemo v prihodnjih dneh. Kolikočasavamtovzame? Čas, ki ga potrebujemo za napoved, je odvisen od tipa Kajpazaposlitvenemožnostimeteorologov? in napovedljivosti vremena. Več dni stabilno vreme daje manj možnosti za dileme in večjo napovedljivost, Zaposlitvene možnosti meteorologov so dobre, večje spreminjanje vremena iz dneva v dan pa manjšo saj je meteorologov glede na potrebe v Sloveniji napovedljivost, zato tudi več dilem pri odločanju o premalo. Največje število meteorologov se po zaključku študija zaposli na Agenciji RS za okolje, ki operativno izvaja mnogo različnih nalog pri katerih so meteorologi nepogrešljivi. Zaradi mednarodne narave meteorologije je veliko možnosti za študij in sodelovanje s tujimi ustanovami. Nekaj meteorologov odide tudi v tujino, kjer večinoma zelo uspešno nadaljujejo poklicno pot na tujih raziskovalnih inštitutih in univerzah. Kateripripomočkisoskupnivsemvejam meteorologije? Vsem vejam meteorologije je skupna uporaba računalnikov z veliko programske opreme. Ti omogočajo zbiranje, prenos in obdelavo velike količine podatkov, ki jih izmerijo merilni inštrumenti. Poleg elektronskega medija pa je potrebna tudi dobro založena knjižnica. (MeteorologinjaVeronikaHladnikZakotnik) (https:/si.aleteia.org/20/3meteorologi-navremenske-pregovore-ne-damo-kaj-dosti/) detajlih, ki včasih lahko pomenijo tudi mejo za izdajo vremenskega opozorila. Dandanesimatelahkotudisamisvojometeorološk Kakšnopajemnenjemeteorologovovremenskih postajo pregovorih? Vsakemu se je kdaj zgodilo, da se je zaradi muhastega Ena izmed vremenark na TV Slovenija je tudi Veronika vremena jezil na vreme samo oziroma meteorologe. Hladnik Zakotnik. A za razliko od simpatičnih Ti se verjetno jezijo na vreme, še bolj pogosto kot gospodičen, ki jim vremensko prognozo pišejo drugi, si 48 8. IN 9. RAZRED OŠ mi. Tehnika je že tako napredovala, da smo lahko vremenarji kar sami. Za povprečno od 20 € pa do 300 saj nam je veliko bolj razumljiva in preprostejša za izgovorjavo. Po tem, pa nas je zanimalo, kako pogosto moji sošolci spremljajo vremenske napovedi. (Meteorološkahišica) (https:/sites.google.com/site/ekovrtsmarje/vremenskahisica) Večina spremlja vremensko napoved enkrat na teden. Najmanj pa jih napoved spremlja 5-7-krat. Ostali so enakomerno razporejeni med preostale možnosti. Tudi tukaj sem pričakovala, da bodo rezultati (Meteorološkapostaja) (https:/www. mimovrste.com/ vremenske-postaje/ sencor-sws-70- 9 vremenska-postaja) € lahko sami spremljate vremenske spremembe. Še nekaj časa nazaj smo poznali vremenske hišice, danes pa so že kar meteorološke postaje. večinoma enakomerni in, da večina udeležencev ne spremlja vremena 5-7-krat na teden. Sama spremljam vremensko napoved 1-3-krat na teden, moje dejavnosti izven šole so kar precej odvisne od vremenskih razmer. Kako pa delo meteorologa vpliva na njihove vsakdanje dejavnosti? Vremenske napovedi in nato razmere večini delno vplivajo na njihove obšolske dejavnosti. Nekaterim ne vplivajo, majhnem deležu učencev pa vreme popolnoma vpliva na njihove dejavnosti. Tudi ti rezultati nas niso presenetili. Nato pa smo se odpravili raziskovat. Želeli smo izvedeti, ali v naši generaciji poznajo pojem meteorolog. Sestavili smo preprosto anketo z naslovom meteorolog. Kot pričakovano, velika večina pozna pojem meteorolog. To me ni presenetilo. Razlog za nepoznavanje pojma meteorolog pa je najverjetneje to, da pogosteje uporabljamo besedo vremenoslovec, Pri tem pa je bilo pomembno ali imajo udeleženci dejavnosti, ki se odvijajo zunaj, oziroma v notranjih prostorih. Če imajo dejavnosti na primer v telovadnici, je malo verjetno, da vremenske razmere vplivajo nanje. Skoraj zagotovo pa vplivajo na njihovo razpoloženje. Vreme ali so to vremenske napovedi ali vremenske razmere, vpliva na naš vsakdan. Tudi če nikoli ne 8. IN 9. RAZRED OŠ gremo ven iz naših domov lahko vpliva na naše razpoloženje. Zagotovo se vam je kdaj zgodilo da ste zasanjano pogledali skozi okno, videli sončno vreme, oziroma ‘muhasto’ in vam je to v trenutku spremenilo vaše razpoloženje in namere. Meteorologi le ne delajo samo v pisarnah, vendar tudi na terenu. Poznamo več različnih vej meteorologije, vsem je skupna uporaba računalnikov z veliko programske opreme. Po besedah meteorologinje Veronike Hladnik Zakotnik se ne ozirajo kaj dosti na vremenske pregovore, zanesimo se raje na njihove ocene o napovedovanju vremena. Večina ljudi pozna pojem meteorolog, tisti, ki pa ga ne poznajo bodo najverjetneje morali prebrati kakšen članek. Ne jezite se na vreme in ne na meteorologe, temveč zaupajte vsaj temu pregovoru, ki pravi: »Po dežju zmeraj posije sonce.« (Lepdan) (https:/www.dnevnik.si/7) 49023 1 49 50 8. IN 9. RAZRED OŠ Cesteinvreme MancaKončarMohar,OŠSostro,8.a,MestnaobčinaLjubljana Morda se komu zdi čudno kako ceste in vreme sodijo skupaj, a naj povem, da ko boste prebrali do konca boste vedeli o čem govorim. Kot že, vemo postajajo avtomobili hitrejši in hitrejši, s povečano hitrostjo pa pride tudi več prometnih nesreč. Naj povem, da se je v zadnjem stoletju zgodilo kar 30 milijonov smrti na cestah in eden od dejavnikov za nesreče na cesti je tudi vreme. Zato sem se odločila, da bom raziskala kako vreme vpliva na vožnjo, na voznike in nesreče, ki se zgodijo v prometu. Zanimiv se mi je zdel podatek, ki sem ga izbrskala in sicer, da je bila Slovenija leta 2016 na visokem 4 mestu in to z kar 63 mrtvih v prometnih nesrečah na leto na milijon prebivalcev v Evropi. Spodaj je tudi graf, ki prikazuje, da se umrljivost na cestah zelo hitro niža kar je super ne presega 3.500 kg, in priklopnih vozilih, ki jih vlečejo: • zimske pnevmatike na vseh kolesih ali • poletne pnevmatike in v priboru ustrezno velike snežne verige za pogonska kolesa ali verigam enakovredni pripomočki za pogonska kolesa. Vozila s štirikolesnim pogonom morajo imeti v primeru stalnega pogona snežne verige vsaj za eno os in v primeru priklopljivega pogona vsaj za stalno vklopljeno os. Pogoji za uporabo snežnih verig, so izpolnjeni takrat, ko je na vozišču toliko snega, da pnevmatika med vožnjo ne pride v stik s površino vozišča (za pnevmatiko ostaja snežena sled). Pri motornih vozilih, katerih največja dovoljena masa presega 3.500 kg, in priklopnih vozilih, ki jih vlečejo: • zimske pnevmatike najmanj na pogonskih kolesih ali • poletne pnevmatike in v priboru ustrezno velike snežne verige za pogonska kolesa ali verigam enakovredni pripomočki za pogonska kolesa. Vozila s štirikolesnim pogonom morajo imeti v primeru stalnega pogona snežne verige vsaj za eno os in v primeru priklopljivega pogona vsaj za stalno vklopljeno os. Poleg tega morajo imeti ta vozila v opremi še lopato. Zato,dajevožnjavarnapajepotrebnaprimerna oprema. Zanimamekajvsepotrebujejoosebniavtomobili zavožnjopozimiinkajzavožnjopoleti.Najprejsi poglejmokajpotrebujemopriopremizavožnjo pozimi. Pri motornih vozilih, katerih največja dovoljena masa Slika1:(virhttps:/www.policija.si/index.php/preventiva48-zima1/ v-cestnem-prometu?tmpl=component&am) 8. IN 9. RAZRED OŠ Kot se vidi na letaku morajo vsa vozila imeti vso to opremo od 15. novembra do 15. marca. Sedaj pa kaj še potrebujemo za vožnjo poleti in v vseh drugih letnih časih. V Sloveniji mora set obvezne opreme vsebovati: evro varnostni trikotnik, komplet nadomestnih žarnic ter komplet prve pomoči s torbico. Za večjo varnost je poleg obvezne opreme priporočljivo imeti v avtomobilu še spodaj naštete dele, ki sicer v Sloveniji niso zakonsko predpisani: • dvigalko (prepisano je zgolj orodje za zamenjavo kolesa), • vlečno vrv, • zagonske kable, • rezervno posodo za gorivo, • rezervne varovalke in • kladivo za razbijanje stekla (to je sicer obvezno za nekatera vozila, ki so namenjena prevozu več kot osem potnikov ter • odsevni jopič Slika2(lastnaslika) Ker pa si niso vsa vozila na cesti enaka, je oprema za tovorna vozila drugačna. Tovorna vozila za vožnjo pozimi potrebujejo popolnoma enako opremo kot motorna vozila, katerih največja dovoljena masa presega 3.500 kg. Obenem morajo imeti seboj še podložne zagozde in dodatni varnostni trikotnik za označitev vozila na cestišču. Vozila kategorij M2 in M3, mednje sodijo na primer avtobusi z več kot osmimi sedeži (poleg voznika), morajo biti opremljena še z najmanj dvema kladivoma za razbijanje stekla. Ta predpis sicer ne velja za vozila kategorije M1 z največ osmimi sedeži, kamor sodijo denimo kombiji ali avtodomi. 51 Sedajsemizvedelaogromnooopremi,kijo potrebujemozavarnovožnjo.Zatomejezanimalo še,kakšnesonesreče,kisezgodijozaradivremena. Odločilasemse,dabomkotsprvimgovorilao nesrečahpravzavtoličarjem Ta avtoličar je oseba, ki se z avti ukvarja že od najstniških let in mislim, da v svojem poklicu uživa, zato mi je z veseljem odgovoril na vprašanje. Povedal mi je, da bi si na njegove izkušnje bi si upal trditi, da je največ nesreč takrat, kadar je vreme slabo in tudi, kadar po dolgem času pada dež, saj ljudje niso pripravljeni. Običajno se sploh ne zavedajo kako nevarne so lahko ceste, v slabem vremenu. Seveda sem ga vprašala kaj misli s tem. Odgovoril mi je, da je s slabim vremenom mislil poledico, meglo, dež, sneg in hudo vročino saj postane cesta slaba in ljudem posledično oteži vožnjo, poleg tega pa je tudi vidljivost slaba in to je še eden od razlogov za kasnejšo nesrečo. Spraševala sem dalje in vprašala sem ga, katera nesreča je bila zadnja v povezavi z vremenom, če bi jo lahko tudi malo bolje opisali. Sledil je odgovor:« ne vem, če je bila to ravno zadnja nesreča, ampak zagotovo zaradi vremena. Bila je huda poledica, vidljivost na cesti pa slaba. Tisti dan se je zgodilo ogromno nesreč, saj ljudje niso predvidevali, da bo po tako lepem prejšnjem dnevu naslednji dan takšen. Bila pa je še ena nesreča za katero lahko z gotovostjo trdim, da je to nesreča, ki je bila najhujša kar sem jih videl v povezavi z vremenom, ali pa me je le zgodba tako zelo prizadela. Bila je megla in vidljivost na cesti je bila zelo slaba. V avtu sta bili dve osebi. Voznik je v trenutku nepozornosti zapeljal z ceste in se zabil v drevo. Vozniku ni bilo nič a v trenutku, ko se je obrnil, je videl, da je punčka, katera je bila z njim v avtu, obdana s steklom, ki se je razbil in se raztresel po avtu. To ga je zelo pretreslo, punčko so zelo hitro odpeljali v bolnišnico, kjer je tudi okrevala po poškodbi. Avto pa je bil kmalu popravljen tako, da je ta nesreča na srečo ena tistih s srečnim koncem.« Zdaj pa še zadnje vprašanje, ki sem mu ga zastavila: »Kaj lahko naredimo, da ne pride do nesreče na cesti, zaradi slabega vremena?« Njegov odgovor pa bom kar citirala: »Na cesto se ne odpravljaj takrat kadar je vreme slabo, če to ni zares potrebno.«. Naslednjaosebajebilavulkanizer. Za tega sem se odločila, ker mogoče mi bi znal povedati, kakšno zanimivo zgodbico o ljudeh, ki imajo slabe pnevmatike ali neprimerne letnemu času pa se z njimi podajo v slabo vreme. No in na 52 8. IN 9. RAZRED OŠ podlagi tega je bilo postavljeno tudi prvo vprašanje. To je bilo, najbolj zanimiv dogodek, ko so se ljudje s slabimi pnevmatikami odločili, da bodo nekam odšli v slabem vremenu. Njegov odgovor pa je bil nekaj v smislu, da zagotovo največkrat kdo zdrsi s ceste ali pa ne more pravočasno ustaviti. To pa ni vse včasih se kdo s poletnimi pnevmatikami odloči, za odhod na cesto pozimi, ampak v večini primerov konča slabo. Ljudje ne pridejo nikamor razen v kakšne težave. Ker so letne pnevmatike pozimi trše in profil je manj grob v primerjavi z zimskimi saj so namenjene poletju. Je zavorna pot daljša in oprijem vozila slabši. Do podobnega primera pride poleti, ko se vozniki vozijo z zimskimi pnevmatikami in, ko je asfalt vroč je zavorna pot daljša in oprijem pnevmatike slab, saj je pnevmatika premehka Tu sem že vedela ogromno o tem, kako in kdaj se zgodi največ nesreč v prometu, v slabih vremenskih razmerah. In naj povem, da si nisem mislila, da bodo nesreče tako hude prav zaradi vremena. Sedaj pa me je zanimalo, v kakšnem vremenu ljudje najraje vozijo. Vprašala sem 20 ljudi. V bistvu večina ljudi, najraje vozi, ko je vreme sončno oziroma delno oblačno nekaj jih najraje vozi, ko je vreme deževno ena izjema pa, ko sneži. Ljudje po večini najraje vozijo, ko je vreme suho in ko je hladno, saj je vročina lahko tudi eden od dejavnikov, ki otežuje prijetno vožnjo. Slika6:(vir:lastnaslika) Potempameješezanimalo,kakovremevplivana ljudi,kidelajonacestah.Predstavilabompoklic cestarja Cestar gradi in vzdržuje ceste, jih izboljšuje, na primer s širjenjem cestišča, in popravlja luknje in razpoke na cestišču. Delo poteka v skupinah na različnih stopnjah projekta. Vsak posameznik ima svoje zadolžitve. Dela se izvaja na različnih tipih cest, od lokalnih cest Slika3in4(lastenvir)Primerletneinzimskepnevmanike. do avtocest. Ker delo poteka na terenu se zgodi, da Kot zanimivost pa sem se v vlogi vulkanizerja svojega poklica ne morejo upravljati 100 odstotno. Na preizkusila tudi sama izgledalo pa je nekako takole. primer poleti je na cestah tako vroče, da ne morejo delati, ko je sonce visoko na nebu. Obvezno pa se morajo pravilno zaščititi pred soncem. Pravilna zaščita pred soncem temelji na treh ukrepih. Najpomembnejši je izogibanje soncu v času njegove največje moči, to je med 10. in 16. uro. Takrat morajo omejiti dejavnosti na prostem in se umakniti v senco. Ker to ni vedno mogoče, se morajo zaščititi z oblačili in s pokrivali. To predstavlja drugi ukrep. Kožo pokrijejo z lahkimi, vendar ne preredko tkanimi oblačili, ki pokrivajo čim večjo površino. Glavo pokrijejo s pokrivalom, ki dobro Slika5:(vir:lastnaslika) Slika:(vir 7 :lastnaslika) 8. IN 9. RAZRED OŠ zaščiti obraz in uhlje. Oči zaščitijo s kakovostnimi sončnimi očali. Tretji in zadnji ukrep je pravilna uporaba krem z zaščitnim faktorjem za tiste predele kože, ki jih ne moremo zaščititi z oblačili in pokrivali. Ti izdelki koži pomagajo, da ostane nepoškodovana in zdrava. Pozimi, ko je sneg na cesti pa morajo opravljati drugačne stvari kot je zabijanje stebričkov in pregledovanje, če so ceste splužene in pluženje cest. Dostikrat se zgodi, da morajo soliti ceste in podobno kar privede do lukenj v cesti in to še enkrat potrdi, da je ta poklic zelo odvisen od vremena in ker se večina njihovega dela dogaja prav na cesti se mi je bilo vredno vključiti tudi del o njih.. % kazalec-opiskategorije čelnotrčenje 12. bočnotrčenje 25, naletnotrčenje 7,6 1 oplazenje 3,71 trčenjevstoječe tipprometne vozilo nesreče povoženjepešca 9, prevrnitevvozil 4,9 1,7 povoženježivali 1 ,9 ostalo 5, deževno 12, jasno 59,3 megla 1,6 neznano oblačno 1 ,1 4.6 2 sneg 0,8 toča 0, veter 0, hrapavasfaltt 62,7 neravenasfalt 1 ,1 stanjevozišča zglaenasfa,t 33,2 makdam 2,3 ostalo 0,8 blatno 1 ,0 poledenelo 0,9 snežno-pluženo 0,4 snežnonepluženo stanjepovršine 1 ,0 spolzko suho ostalo V tej raziskovalni nalogi sem se naučila ogromno o opremi, ki jo potrebujemo za varno vožnjo in od letnega česa se spreminja. O poklicih za katere niti v sanjah nebi rekla, da so povezani z vremenom na primer avtoličar ali pa vulkanizer pa kljub temu sta povezana z vremenom in to zelo. O tem, da je na cestah v zadnjem času manj nesreč pa še vseeno so in ni jih prav malo. Z vseh vidikov se mi zdi, da vreme lahko vpliva prav na vse. Tako na poklice kot na počutje ljudi. 0,2 trčenjevobjekt vremenske okoliščine V upanju, da bodo številke tako nizke in še nižje po številu nesreč naj povem, da se veselim prihodnosti. Zanima pa me, če bodo ljudje v prihodnosti sploh še potrebovali zimsko opremo saj po temperaturah sodeč, ki so vsako leto višje bi rekla, da se zna zgoditi, da izginejo zime in s tem zimska oprema. Če se bo to zgodilo, bo to življenje mnogih ljudi obrnilo na glavo, cestarji se bodo morali prilagajati novim razmeram. Kaj pa bo z avto vulkanizerji? Naša naloga je, da ohranimo zime zato dajem tako sebi kot tudi vam nalogo, da se potrudimo za lepo prihodnost z belimi zimami. 5,0 70,3 0,6 Slika8:(vir:lastnaslika) 53 54 8. IN 9. RAZRED OŠ Spoznajteekstremnevremenskepojav TinkaŽakelj,OŠSostro,9.a,MestnaobčinaLjubljana Vsivemo,kajjevreme.Tojepogostotudiprvatema,kozačnešpogovor,kajne?Vremeje nepredvidljivoinodvisnoodmnogihdejavnikov.Pravzaraditegapridedorazni pojavovvvremenu.Alijihpoznaš?Vnadaljevanjujeopisanihnekajosnovnihvr rekordov,kisosezgodiliprinas–vSlovenijiinnekajsvetovnih.Starejšiverj vremenskerekordedobro,sajsojihmogočecelodoživeliterkerpogostejeberej poslušajonovice.Todaalitevremenskepojavepoznajotudimlajšegeneracije?A kajsovremenskirekordi?Topajebiloraziskanozanketo,kisojoizpolnjevaliu šoleSostro8.in9.razreda. zadane ob gorsko pregrado Julijskih in Kamniško− Kolikojebilavisokanajvišjasnežnaodeja Savinjskih Alp. Zato verjetno slovenski pregovor pravi, vSloveniji? Otroci vsako zimo navijajo in držijo pesti, da bi le padlo kaj snega, saj si želijo zimskih radosti. Večini odraslih pa snežne razmere niso pri srcu, saj ne marajo poledice, gneče na cestah ter umazanega in potacanega snega na pločnikih. Raje imajo, da sneg pade v visokogorju, v dolini pa naj bo topla zima, četudi je dež. In točno taka je bila zima leta 2001. Povsod po Sloveniji je bila topla, padlo je veliko dežja le v visokogorju je ves čas snežilo. Te razmere so dopuščale, da je bil postavljen rekord za najvišjo da ima v Bohinju dež mlade. V Bohinju povprečno na leto pade 2000 mm padavin, kar je seveda veliko, ni pa rekord. Na padavinski postaji Učja, ob italijanskoslovenski meji, so leta 1960 zabeležili 6103 mm padavin. To je kar 6 m dežja v enem letu, kar je približno toliko kot dvonadstropna hiša. Kot že omenjeno padavine v Sloveniji pridejo večinoma z Jadranskega morja. Zato ima zahodni del Slovenije več padavin kot območje Panonske nižine na vzhodu. Tako je rekord za najmanjšo letno količino padavin bil postavljen v Prekmurju v kraju Vučja Gomila, kjer je je padlo samo 477 mm padavin. To je prib. 13x manj kot na padavinski postaji Učja. Slika1:Izvisokegasnegaaprila1je 20 kukallevrh zvonikakapele.(Vir:https:/meteo.arso.gov.si/uploads/ probase/www/climate/text/sl/stations/kredarica.Slika pdf) 2:PuščavaAtacama(Vir:http:/www2.arnes. snežno odejo doslej. Odejo visoko kar 700 cm so izmerili aprila na meteorološki postaji Kredarica na 2515 m nadmorske višine. Tega leta je bilo je toliko snega da se je videl le zvonik od kapele. si/~o4osce/gradiva/geo/podnebje/skrajnosti.html) V tropskih območjih je v zraku veliko vodne pare, prav tako pa je tudi veliko sončnega sevanja, zato ne preseneča dejstvo, da so padavinski rekordi izmerjeni prav tam. Največja letna količina padavin v kateremkoli 12-mesečnem obdobju je bila izmerjena KjevSlovenijiinnasvetupadenajveč in v mestu Čarapundži v Indiji. Od avgusta 1860 do kjenajmanjpadavinvenemletu? julija 1861 je tam padlo 26270 mm padavin. Če je v Sloveniji v enem letu padlo dežja za višino ene hiše ga je v Indiji padlo za 8 nadstropni stanovanjski blok! Slovensko ozemlje ima veliko padavin zaradi bližine Jadranskega morja. Od tam prihaja vlažen zrak, ki 8. IN 9. RAZRED OŠ Rekord za najmanjšo količino padavin na leto ima najbolj suha puščava na svetu Atacama v Čilu. V puščavi Atacama na leto pade manj kot 1 mm padavin, ponekod pa ni deževalo že 400 let! Nekateri predeli te puščave so tako suhi, da tam ne more preživeti nobena rastlina in žival. 55 leta 1933 v Oymyakonu. Potem pa so na istem mestu poročali tudi o –69 °C. Že te do zdaj naštete temperature se zdijo zelo mrzle, vendar to še ni vse. Naslednja svetovna rekordno nizka temperatura je bila —88 °C, izmerjena na sovjetski postaji Vostok na Antarktični planoti. Vostok pa je julija 1983 znova podrl svoj rekord z odčitkom —89,2 °C. Skoraj —90 °C ! To je nepredstavljivo. Pri nas se zavijamo v bunde in šale, še preden pade pod 0 °C, pri —90 °C pa ti bunda in šal ne pomagata prav Slika3:PoplavevIndiji(Vir:http:/www2.arnes. si/~o4osce/gradiva/geo/podnebje/skrajnosti.html) Kakšnesonajvišjeinnajnižjetemperaturev Slovenijiinposvetu? Na Letališču Cerklje ob Krki so avgusta 2013 izmerili najvišjo temperaturo v Sloveniji: 40,8 °C. Na enaki 1 km oddaljeni postaji pa je opazovalec izmeril 40,6 °C. Precej vroče se ti ne zdi? Najnižje temperature v Sloveniji so bile uradno na Babnem Polju (–34,5 °C), Rakitni (–34,0 °C) in v Novi vasi na Blokah (–32,5 °C). Novejše raziskovalne meritve so pokazale, da omenjene lokacije glede mraza niso izjemne. Po mrazu posebej izstopajo mrazišča v Julijskih Alpah. Ne reče se jim zaman mrazišča, saj je bilo v Komni nad Bohinjem že nekajkrat izmerjenih pod –40 °C, najnižja temperatura pa je bila –49,1 °C ! Ob teh temperaturah lahko zagotovo rečemo, da nas zebe do kosti in še čez. Slika4:DolinaSmrtialiDeathValley(Vir:https:/siol.net/ novice/svet/izmerili-najvisjo-temperaturo-na-svetu-1) 532 dosti, saj so ozebline in podhladitev skoraj neizbežne. KjevSlovenijipihanajhitreje? V Sloveniji imamo različne vrste močnejših vetrov. Za obsredozemske pokrajine je predvsem značilna burja - močan in sunkovit veter. Burjo zagotovo vsi poznajo, vendar ne vedo vsi, da ko piha burja lahko sunki vetra dosežejo hitrosti nad 200 km/h. Pod vznožjem Karavank piha karavanški fen, ki je prav tako močan veter. Močnejši vetrovi pa so pogosti tudi v visokogorju, predvsem ob spremembah vremena. Najhitrejša izmerjena hitrost vetra v Sloveniji je 221 km/h. To je dvakrat več kot hitrost avta na avtocesti! Izmerjena je bila na Kredarici januarja 2015, vendar naj bi nad 210 km/h pihalo tudi februarja 1969 na Najvišja zabeležena temperatura na Zemlji je bila izmerjena na tri glavne načine: v zraku (2 m nad tlemi), pri tleh in s satelitskim opazovanjem. Svetovna meteorološka organizacija in Guinnessova knjiga rekordov označujeta meritve v zraku kot standard, ki se uporablja za določitev uradnega rekorda. Trenutna uradna najvišja temperatura zraka na Zemlji je 56,7 °C, zabeležena 10. julija 1913 na ranču Furnace Creek v Dolini smrti v Združenih državah. Nam se večinoma zdi peklensko vroče že pri 32 °C, tako da si sploh ne moremo predstavljati kako vroče je pri skoraj 57 °C. V Verhojansku je bila leta 1885 zabeležena temperatura –68 °C. Kasneje so objavili zapis –67°C Slika5:TornadonaNotranjskem(Vir:https:/www.4ur. 2 com/novice/slovenija/32-let-od-tornada-na-Notranjskemzakaj-in-kako-sploh-nastane.ht) 56 8. IN 9. RAZRED OŠ Nanosu, ko je bil veter tako močan da je podrlo TV stolp, in tudi v tornadu avgusta 1986 na Notranjskem. Pri tako hitrem vetru vam ne odpihne le lista papirja ali klobuk, ampak kar vas. z DA, je odgovoril še na podvprašanje. Na vprašanje Ali poznaš kakšen slovenski rekord o vremenu? je večina učencev odgovorila z NE. Tisti, ki so odgovorili z DA, pa so morali odgovoriti še na podvprašanje: Če DA, katerega, kje in kdaj se ti zdi, da Aliučenci8.in9.razredavedo,kajjevremenski rekord? Med učence osmih in devetih razredov je bil razdeljen anketni vprašalnik, ki preveril, ali sploh vedo, kaj je vremenski rekord in ali kakšnega poznajo. Anketo je reševalo 36 učencev 9. razreda in 40 učencev 8. razreda. Izpolnjevali so jo januarja 2022. Prvo vprašanje na anketnem vprašalniku Katero od naštetega bi prepoznal kot vremenski rekord? je predvsem namenjeno raziskovanju, ali učenci sploh Graf3:Podvprašanje1 se je zgodil? V 8. razredu so vsi, ki so na glavno vprašanje odgovorili z DA, odgovorili nepravilno na podvprašanje, v 9. razredu pa je bilo obratno, saj so vsi na Graf1:Kateroodnaštetegabiprepoznalkotvremenski rekord vedo, kaj je vremenski rekord in kaj ne. Na prvo vprašanje je večina učencev tako 9. kot tudi 8. razreda odgovorilo pravilno. Učenci 8. in 9. razreda so dokazali, da vedo kaj so vremenski rekordi, toda ali jih poznajo? To so preverila naslednja vprašanja. Aliučenci8.in9.razredapoznajovremenske rekorde? Graf4:Alipoznaškakšensvetovnivremenskirekord? podvprašanje odgovorili pravilno. Tako kot na vprašanje Ali poznaš kakšen slovenski rekord o vremenu? je tudi na to vprašanje večina odgovorila z NE in tisti, ki so odgovorili z DA, so morali Drugo in tretje vprašanje na anketi je bilo sestavljeno na principu odgovarjanja z DA, NE, in kdor je odgovoril Graf2:Alipoznaškakšenslovenskirekordovremenu Graf5:Podvprašanje2 8. IN 9. RAZRED OŠ odgovoriti na enako podvprašanje kot prej. Kot pri vprašanju Ali poznaš kakšen slovenski rekord o vremenu? so tudi pri tem vsi tisti devetošolci, ki so odgovorili z DA, odgovorili pravilno, osmošolci pa so vsi odgovorili napačno. 57 kot na prejšnjega, saj niso večinsko obkrožili pravilnega odgovora (-89,2). Pri tem vprašanju se tako kot pri drugem in tretjem pokaže, da učenci vremenskih rekordov ne poznajo dobro. Alizdajpoznateekstremnevremenskepojave? Naslednji vprašanji sta podobni prvemu, saj imata a, b, c, d dane odgovore in le eden je pravilen. Njun namen je ugotoviti, ali učenci vedo podatke o dveh najbolj znanih rekordih, o enem slovenskem in enem Zdaj vremenske ekstreme zagotovo bolje poznamo, vendar ali je dovolj, da jih le poznamo? Seveda ne. Ekstremne vremenske pojave, do katerih prihaja, moramo tudi razumeti. Zakaj do njih prihaja? Ali nam predstavljajo nevarnost? Večino vremenskih rekordov se je zgodilo v okolju, v katerem se lahko zgodijo (največ dežja je padlo v tropih, najmanj v puščavi, najhladneje je na Antarktiki …), ampak kaj pa bi se zgodilo, če bi se ti pojavi pripetili v našem okolju. Ste kdaj pomislili, kako bi bilo, če bi pred vašo hišo zapadlo 7 m snega, ali pa če bi po Ljubljani divjal veter s hitrostjo 200 km/h ? Ne bi bilo dobro, kajne? Toda takšne stvari se po svetu že dogajajo. Po mestih in vaseh divjajo tornadi, ki za sabo pustijo Graf6:KolikostopinjCelzijamisliš,dajeznašalanajviš ja veliko škode, poplave ljudem zalivajo hiše, vročina in suša uničita pridelek … Zemlja se segreva izmerjenatemperaturavSloveniji? in takšnih pojavov bo vedno več. In kaj lahko mi svetovnem. naredimo, da te dogodke preprečimo? Vsak človek kot posameznik lahko prispeva k čistejšemu okolju Pri tem vprašanju je večina učencev obkrožila pravilni z majhnimi spremembami v svojem življenju. Tako odgovor (40,8 °C), kar je presenetljivo, glede na da ločujemo odpadke se v šolo oz. službo vozimo s kolesom, pobiramo smeti … Ampak kot posamezniki pa ne moremo rešiti problema globalnega segrevanja, ker je to problem celega sveta. Za rešitev tega problema bi moral skupaj stopiti cel svet in uvesti drastične spremembe na svetovni ravni. To pa se v današnjih razmerah sliši nemogoče in kot znanstvena fantastika. Torej, ali se je sploh mogoče izogniti temu, kar prihaja? V trenutni situaciji je največ, kar lahko naredimo, da se zavedamo, kaj nas še čaka in da se na to pripravimo. Pravijo, da na mladih stoji svet. V anketnem vprašalniku, ki so ga reševali 8. in 9. razredi OŠ Sostro se je pokazalo, da večina učencev Graf:Koliko 7 stopinjCelzijamisliš,dajeznašalanajnižja ekstremnih vremenskih pojavov ne pozna. Seveda temperaturanasvetu? ena anketa dveh razredov iz neke osnovne šole ni njihove prejšnje odgovore. pokazatelj ozaveščenosti celotne populacije. Toda, če mi mladi ne bomo seznanjeni z dogodki, ki prihajajo, Na to vprašanje pa učenci niso tako dobro odgovarjali se nanje tudi ne bomo sposobni pripraviti. 58 8. IN 9. RAZRED OŠ KolikočasaboSv.Valentinšeimelključod korenin? JercaIzaZalokar,OŠSostro,8.razred,MestnaobčinaLjubljana Človekjeskozizgodovinovesčasiskalnačine,kako Vremenski pregovori so nastali kot posledica več odkritinaravnesile,kinarekujejovremein vremenske desetletnega beleženja vremenskega dogajanja. pojave.Znanost,kisejerazvilaskozistoletja Predstavljajo dragoceno dediščino naših prednikov. opazovanja,zapisovanjainmerjenjavremena, je so jih uporabljali za napovedovanje vremena in Ljudje meteorologijaalivremenoslovje.Znjenimi dognanji od njega odvisne kmečke letine. Ljudske vremenske smovsakdanbližerazumevanjuozračja,kiobkrož a napovedi so naši predniki prelili v preproste verze, našplanet.Začlovekovobstojjepomembno,dabi polne besedne igrivosti in prispodob. Takšne so znalpredvidevatiprihajajočevreme.Določanam si lažje zapomnili. Naši predniki so uporabljali za kajinkakosebomooblekli,kajbomotadanpočeli, označitev dni svetniške godove in cerkvene praznike. vplivananašepočutje,včasihpatudiodločaonašPri empojmovanju mesecev pa so uporabljali stara preživetju slovenska imena za mesece (Premru in Toman, 2009). Imenamesecevnekoćindanes Razlagaimen Latinska Staraslovenska imena imena Slika1:Cvetočtravnik(lastenvir) Vremenski pregovori pa so ljudska klimatologija, s katero so poskušali ljudje v nepredvidljivosti narave ustvariti njeno predvidljivost. Nastali so na podlagi dolgotrajnih opazovanj vremena. Pregovori so bili kot stoletna modrost iz daljših vremenskih obdobij edina širše dostopna klimatska statistika. Skozi zgodovino so postali nepogrešljivi pri načrtovanju kmečkih opravil. Da pa so si jih ljudje laže zapomnili, so jih oblikovali v rime, s poosebljanji. Pogosto so vezani na svetnike predvsem zaradi koledarja. Kajsplohjepregovor? Slovar slovenskega knjižnega jezika (SSKJ) definira pregovor kot ljudsko književno zvrst, ki kratko, navadno v prispodobi, izraža kako življenjsko izkušnjo. Največje jezikovne enote, ki so še uvrščene v različne slovarje so rekla, izreki in pregovori. Njihovi poglavitni lastnosti sta jedrnatost in domiselnost, ki temeljita na izkušnjah številnih rodov. Kajpasovremenskipregovori? Slovar slovenskega knjižnega jezika (SSKJ) definira vremenski pregovor kot pregovor, ki se nanaša na vreme. januar prosinec, ledenik prosinec: prosi dobro letino februar svečan, talnik svečan: po svečah od mraza; drevje od mraza poka, seka marec sušec, brstnik, brezen sušec: čas, ko je zemlja suha; po suhi zimi april mali traven, travnik mali traven: trava je majhna maj veliki traven, cvetnik veliki traven: čas velike trave junij rožnik, sečnik, kresnik rožnik: mesec, poln rož julij mali srpan, srpnik mali srpan: začetek košnje avgust veliki srpan, mlatnik veliki srpan: čas velike košnje september kimovec, sadnik kimavec: čas, ko sadje na drevesu kima oktober vinotok, moštnik, kozoprsk vinotok: mesec, ko se vino pretaka november listopad, listnik listopad: listje pada z drevja december gruden, grudnik gruden: zemlja (zmrznjena) leži v grudah 8. IN 9. RAZRED OŠ Veliko pregovorov, na primer: »Prosinec mili, bog se usmili!«, vsebuje stara slovenska imena mesecev. • pozimi pa sta najpomembnejša sv. Anton (17. januar) in sv. Valentin (14. februar) (vir: Slovenski etnološki leksikon). Naši predniki so bili tesno povezani z naravo in zemljo, zato smo tudi Slovenci mesece poimenovali po dogajanju na poljih in travnikih. Stara slovenska imena letnih časov pa so se obdržala še do danes. Naštetih je le nekaj. Naj naštejem še nekaj vremenskih pregovorov : • Pred Pankracijem poletje, mraz pritisne še na cvetje. SvetiMatijaledrazbija,čegapanI,gapanaredi • Če Zofija zemlje ne poškropi, vreme poleti prida Večina slovenskih pregovorov je povezana s svetniki. ni. Sama slabo poznam svetnike, ki izhajajo iz krščanske vere, zato sem malo pobrskala po spletu, da sem si • Kakor vreme na Medarda kane, tako ves mesec razširila obzorje. ostane. • Do kresa suknjo oblači, po kresu pa jo s seboj vlači. Slovenski narod se je v preteklosti pretežno ukvarjal s kmetijstvom in so mu padavine in hladne temperature • O kresi se dan obesi. pomenile večji problem, kot le spremembo oblačil. • Če sta Peter in Pavel jasna, bo letina krasna. Suša ali zmrzal sta pogosto uničila ves pridelek. Na • Kakor Tilen kaže, rado ves mesec maže. vreme ljudje niso mogli vplivati, a so dolgo verjeli, • Če na Miholovo veter zaveje, mrzla bo zima, s da hude ujme in suše pošilja sam Bog. Živeli so v snegom do veje. stalnem stiku z naravo, vsak dan na polju, v gozdu in hlevu. Tako so tudi najbolj preprosti ljudje opazili, • Deževni vsi sveti, pozimi hudi zameti. da nepredvidljivo vreme sledi nekim zakonitostim. • Sveti Valentin, prinese ključe od korenin. Na Slovenskem so se radi sklicevali na svetnike in krščanske praznike, zato je bilo pomembno, h BoresZemljadobilavroćino? kateremu svetniku so takrat molili (Društvo Univerza za tretje življenjsko obdobje Logatec). Včasih se vprašam, ali klimatske spremembe res vplivajo na vreme danes tudi v mojem okolju. Sama opažam spremenjeno vreme, močnejša neurja, veter, žled, bolj vroča poletja, vročinske valove in sušo. Zime so milejše, snega ni več toliko. Prav tako se spreminja vegetacija. Vremenski pregovori so zanimiv dokaz, kako so se naši predniki zanimali za vreme, ki jim je bil pomemben življenjski pogoj. Vreme je bil zelo pomemben dejavnik vsakodnevnega življenja, zato so vsako spremembo dobro občutili. Opazili so hladen veter z gora, kvakanje žab pred dežjem, zvite Slika2:Sv.MedardvFranciji(Vir:https:/blagovest. marjetice. Živali so se začele obnašati drugače: si/zanimivosti/danes-goduje-svetnik-ki-ga-najveckratlastovke so pred neurjem letale nizko in pajki so pletli povezujemo-z-vremenom-sv-medard/) dolge pajčevine, ko se je pripravljalo na lepo (Pučnik, Svetniki povezani s pregovori o vremenu na 1980). Zapomnili so si, kaj se na določene dni dogaja Slovenskem so: z rastlinjem. Svoje ugotovitve so strnili v povedi, uganke, pesmi in seveda pregovore. • spomladi: ledeni možje (12. 5.), sv. Pankracij, (13. 5.), sv. Servacij (14. 5.), sv. Bonifacij, sv. Zofija Danes pa se spopadamo še z močnim (15. maj), sv. Urban (25. maj) in sv. Medard (8. onesnaževanjem okolja. To pomembno vpliva na junij). vreme. V zadnjem času smo priča nenavadnim • poleti: sv. Janez Krstnik (kres, 24. junij), sv. Peter vremenskim pojavom in vse bolj intenzivnemu in Pavel (29. junij), sv. Lovrenc (10. avgust), segrevanju okolja. sv. Jernej (24. avgust) in sv. Tilen oz. Egidij (1. september). Po njih je moč predvidevati, kakšna Spominjam se svojega zgodnjega otroštva, ko sem bo jesen. decembra doma na vikendu odprla vrata in zagledala • jeseni: sv. Mihael (29. september), sv. Luka (18. meter snega. Oči so se mi zaiskrile od veselja. Danes oktober) in vsi sveti (1. november). tega žal ne vidim več. 59 60 8. IN 9. RAZRED OŠ Na to vplivajo dejavniki, ki povzročajo klimatske spremembe. Glavna dejavnika hitrih sprememb danes sta presežek toplogrednih plinov in sprememba rabe tal. Oba dejavnika sta posledica človekove dejavnosti (Umanotera). povezane z vremenom uporabljali predvsem kmetje pri kmetovanju, da bi si zagotovili dober pridelek, sem se odločila, da bom pri kmetih ali ljudeh, ki se ukvarjajo s pridelavo hrane, preverila poznavanje pregovorov in morebitno njihovo uporabo v vsakdanjem življenju. Odločila sem se, da bom anketo izvedla tam, kjer največkrat najdemo večje število kmetov ali ljudi, ki se ukvarjajo s pridelavo hrane na enem mestu - pri nedeljski maši. V ta namen sem pripravila krajšo anketo. Zanimalo pa me je predvsem: • • • ali poznajo pregovore o vremenu, ali jih uporabljajo v vsakdanjem življenju pri načrtovanju dneva/sajenja, ali se jim zdi, da vremenski pregovori še držijo glede na spremembe vremena tudi v okolju, kjer živim. Slika3:Smerokazi(lastenvir) Anketo sem izvedla pri naključnih obiskovalcih Povezanostvremenskihpregovorovzokoljem,nedeljske kjer maše, 9. januarja 2022, pred cerkvijo na Prežganju in na Jančah. Skupno sem anketirala 52 živim ljudi. Anketa je bila anonimna, kratka in je vsebovala V etnološki raziskavi sem zasledila zanimive podatke, sedem vprašanj. ki se nanašajo prav na okolje kjer živim. Pri delu na polju so kmetje včasih uporabljali določene pregovore, npr. na sv. Aleša (17. 7.) so sejali ajdo, na sv. Jakoba (25. 7.) pa repo. Za ajdo so rekli: »En dan je za en teden – če en dan prej seješ, en teden prej zori« Veljalo je: »Če ne boš do male maše (8. september) pospravil mrve, jo boš sušil doma«. Natančno so opazovali vreme: • »Če grmi od Ribnice, se ni za bat, od Gorenjske tudi ne, ker so preveč uhrni«. • »Če gre sonce za oblak, je drugi dan tudi tak«. • »V Krimu je že dež, hitro, hitro, k je že v Krim«, • »Če grmi za Ribnico ali Pancami ne bo dežja, če na zahodu grmi, bo dež, lahko pa tudi toča« • »Čim se z Janšga sliši zvon, je sigurno v 24. urah dež«. • »Ko zapiha veter dol z Janč in se sliši zvon s cerkve sv. Miklavža, bo dež«. • »Če so oblaki na obzorju ali če se sliši vlak iz Zaloga, bo dež«. • »Ko se iz cerkve Posavskega Miklavža sliši zvon, bo sigurno lepo vreme, po drugi stran, če se sliši zvon iz Štange, Javora ali Prežganja, bo dež« (Markovič, Primožič; 2006). KakopajezuporabopregovorovdanesDANES? Zanimalo me je, kako držijo vremenski pregovori v današnjem času. Glede na to, da sem v teoretičnem delu naloge prišla do spoznanja, da so pregovore Levo:Slika4:Aliseukvarjatespridelavohrane Desno:Slika5:Alipoznatevremenskepregovore? Slika6:Kolikovremenskihpregovorovpoznate? Hipoteza1:Kmetjeinljudje,kiseukvarjajos pridelavohranepoznajovremenskepregovore.Pred izvedbosameanketesempostaviladvehipotezi. Prvo hipotezo lahko preverim z analizo vprašanj 2. (Ali se ukvarjate s pridelavo hrane? Ugotovim, da se jih 73,08 % ukvarja s pridelavo hrane in le 26,92 % ne.) in 3. (Ali poznate vremenske pregovore? Ugotovim, da vsi – 98,08 % anketiranih poznajo vremenske pregovore. 1,92 % predstavlja enega anketiranega, ki 8. IN 9. RAZRED OŠ ne pozna vremenskih pregovorov). Pravzaprav lahko vidim, da ne glede na to ali se anketiranci ukvarjajo s pridelavo hrane ali ne, poznajo vremenske pregovore. Vprašanje številka 5. (Koliko vremenskih pregovorov poznate? Mi pove, da več kot 60 % anketiranih pozna več kot 5 vremenskih pregovorov). K preverjanju hipoteze 1. pripomore tudi moja izbira kraja anketirancev – na podeželju, saj sem pričakovala, da bom anketirala čim več ljudi, ki se ukvarjajo s pridelavo hrane. Lahko zaključim, da jehipotezašt.1 .potrjena . Po vsem tem, kar sem napisala, sem se vprašala, kako pa sploh lahko upočasnimo globalno segrevanje? Odgovor je zelo preprost. Lahko uporabimo kolo namesto avta, lahko ločujemo odpadke in s tem prihranimo surovino za izdelke, ugašamo luči in druge električne naprave, ko jih ne potrebujemo, znižamo temperaturo ogrevanja naših stanovanj … S temi malenkostmi lahko vsak posameznik pripomore k upočasnjevanju globalnega segrevanja. rihodnostpregovorov Tekom naloge sem prišla do zaključka, da če ljudje ne bomo začeli z ukrepi, ki bodo obvarovali okolje, lahko pričakujemo hude spremembe vremena. Tudi usoda vremenskih pregovorov je na nitki. Če ne poskrbimo, da se vremenske spremembe ustavijo, lahko pričakujemo, da v prihodnosti vremenski pregovori ne bodo nič drugega kot lep spomin na stare čase. Včasih so bili pregovori sestavni del življenja in takrat so se razvijali, širili in dopolnjevali. Dan danes so pregovori del ljudskega izročila, toda marsikateri ne Levo:Slika:Ali 7 jihuporabljatepridelunavrtu/njivialipa drži več, saj se zaradi podnebnih sprememb spreminja vvsakdanjemživljenju tudi vreme. Sama uporabljam vremensko napoved, če Desno:Slika8:Alisevamzdi,dapregovoridanesševedno želim vedeti, kakšno bo vreme in tako dela tudi večina držijogledenapodnebnespremembevzadnjihletih? ljudi. Težko si predstavljam, da bi za napovedovanje vremena uporabljali pregovore in to je med drugim tudi razlog, da izumirajo iz vsakdanje rabe. Pregovori Hipoteza2:Vremenskihpregovorovljudjedanes v seveda še ohranjajo, saj so del naše kulture. pa se vsakdanjemživljenjuneuporabljajo . več Hipotezo bom preverila z analizo vprašanj 6. (Ali jih Pomembno se mi zdi, da bi pričeli z ozaveščanjem uporabljate pri delu na vrtu/njivi ali pa v vsakdanjem ljudi, kako pomembno je varovanje okolja. Naši življenju? Ugotovim, da je uporaba vremenskih predniki so žrtvovali svoja življenja, da so ohranili pregovorov še živa, saj jih občasno uporablja 53,85 %, slovenski jezik. Nam, mlajšim generacijam, ni redno jih uporablja 21,15 % in le 15 % anketiranih jih potrebno žrtvovati življenja, poskrbeti pa moramo, ne uporablja nikoli) in 7. (Ali se vam zdi, da pregovori da se globalno segrevanje zaustavi ali vsaj upočasni. danes še vedno držijo glede na spremembe vremena Pred pričetkom raziskovanja te tematike si nikoli ne bi v zadnjih letih? Ugotovim, da pregovori občasno držijo mislila, da lahko klimatske spremembe tako močno v 51,92 %. Da držijo še vedno, ne glede na klimatske vplivajo na našo kulturno dediščino. spremembe vremena meni 21,15 % anketiranih in 26,92 % anketiranih meni, da vremenski pregovori ne Zdi se mi pomembno, da obvarujemo naravo in držijo več). kulturo. Vsak izmed nas se lahko vpraša, še koliko časa bo Sv. Valentin imel ključe od korenin? Koliko Uporaba pregovorov v vsakdanjem življenju pove, časa bodo še držale modrosti, ki so jih naši predniki da jih ljudje še vedno uporabljajo, čeprav je njihova zapisovali in sledili zakonitostim narave? točnost vprašljiva, saj 26,92 % anketiranih zagotovo ne verjame več v točnost. Vremenske spremembe Veseli me, da so pregovori vsaj v mojem okolju še so vidne, opazijo jih tudi ljudje v mojem okolju. živi in vsaj delno še držijo. Želim si, da bi s skupnimi Analiza vprašanja 6. pa pove, da jih 75 % anketiranih močmi uspeli obvarovati naravo in s tem tudi kulturo. še vedno uporablja kljub temu da so spremembe vremena opazne. 73,07 % pa je visok odstotek anketirancev, ki pove, da jim ljudje še vedno zaupajo, vsaj občasno. Lahko zaključim, da je hipotezašt.2.ovržena. Kakolahkoprispevmokupočasnistviglobalnega segrevanj? 61 62 8. IN 9. RAZRED OŠ Dežnikiskozičas NajaFerfolja,OŠSostro,9.razred,MestnaobčinaLjubljana Odzaščitepredsoncemdozaščitepreddežjem Besedadežnikprvotnoizhajaizlatinskekorenskebesede»umbra«,karpomenise Dežnike v zgodovini prvič zasledimo že pred več kot 4000 leti. Takrat so jih na Kitajskem, v Indiji in v Egiptu uporabljali kot senco pred soncem. Dežnike so v tistem času imeli samo vladarji, plemiči in kraljevski ljudje, saj je dežnik veljal za veliko Kasneje se je dežnik pojavil pri Rimljanih in Starih Grkih, ki pa so ga poimenovali Parasol. Uporabljale so ga ženske in je bil namenjen nudenju sence. Parasol je bil v življenju plemenitih žensk antičnega Rima nepogrešljiv, če pa ga je nosil moški, so se iz njega norčevali, saj so to imeli za znak poženščenosti. V XIV. stoletju so dame iz Francije in Nizozemske aktivno uporabljale dežnike, ki so pričali o razkošju in bogastvu, narejeni so bili iz živalske kože ali usnja ter lesa. Postopoma okoli XVIII. stoletja dežniki prodrejo v Anglijo in Rusijo. V Rusijo so de-nike prinesli iz Nizozemske. Ruske modne ženske so nosile čudovite dežnike, okrašene s čipkami, ki pa niso bili samo okrogli, temveč tudi kvadratni in ovalni. V tem času so začeli uporabljati tudi dežnike za zaščito pred dežjem. V Angliji so na dežnike sprva gledali s posmehom, a so kaj hitro ugotovili, da je to zelo praktičen pripomoček in lep modni dodatek. Dežnike so v Angliji izdelovali iz kovinskega okvirja z iglami za pletenje. Slika1:Vladarzdežnikom,kotzaščitopredsoncem.(Foto: freekaamal.net) Slika3:TradicionalniKitajskidežnik.(Foto:Ranc-spela.si) Konec XVIII. stoletja je pariški trgovec Jean Marius izumil prvi zložljiv dežnik, ki je hitro postal modni dodatek Parižank in Parižanov. Dežnik je postal tako pomemben, da je bilo to, da si šel na sprehod brez njega, znak slabe vzgoje in nižjega socialnega razreda. Podoben dežnik, kot ga poznamo danes, se je pojavil šele na sredini XIX. stoletja, ko je angleški mehanik Samuel Fox izumil dežnik z železnim okvirjem, Slika2:ParasolplemenitihženskantičnegaRima.(Foto: vodoodpornim tkivom in ročajem v obliki palic. freekaamal.net) 8. IN 9. RAZRED OŠ 63 MarijaLah–zadnjibranikdežnikarstvavLjubljani Včasih je bilo v Ljubljani veliko dežnikarjev, a do danes se je ohranila samo ena: Marija Lah, ki kljub izdelkom z vzhoda še vedno odlično opravlja svoje delo. Slika5:Marijassvojimdežnikom,kijigajeizdelalpokojni oče.(Foto:NajaFerfolja) Slika4:Popravljalnicadežnikov(Foto:NajaFerfolja). “Vse, kar vem, sem se naučila od svojega očeta,” pravi Marija. Njen oče Matej Barbalič je delavnico na Trubarjevi 13 odprl leta 1966, kljub temu da je stežka dobil prostor in obrtniško dovoljenje. Takrat je bilo v Ljubljani pet dežnikarskih delavnic, a do danes se je ohranila samo Marijina delavnica. Marija se spominja očetovih besed, ko je dobil sivo mreno: »Draga moja hči, ali prideš k meni ali pa zaprem.« Marija mu je seveda priskočila na pomoč in od takrat sama vodi delavnico. Včasihjebildežnikvredenpolplače,danespazanj odštejemosamokakšenevro . V starih časih so ljudje za dežnik odšteli tudi polovico svoje plače, a so imeli ta dežnik do konca življenja, danes pa dežnike menjamo že skoraj vsako leto, saj je večina današnjih poceni dežnikov nekvalitetnih in se zelo hitro zlomijo ali pa ga kar sami izgubimo. Odkar je z vzhoda prišla cenejša roba, se je tudi delo v Marijini delavnici vidno zmanjšalo. Večini ljudi se dežnika niti ne da nesti popravit, saj je ljudem lažje samo kupiti novega in starega zavreči. Še vedno pa obstajajo ljudje, ki jim dežniki pomenijo nekaj več in ga z veseljem nesejo popravit k Mariji. Slika6:Marijinidežniki,kisonaprodaj.(Foto:NajaFerfolja) 64 8. IN 9. RAZRED OŠ Kljub temu da so nekatere okvare težje in bolj zapletene, Marija popravi kar 98 % dežnikov. Iz dežnikov, ki pa jih ne more popraviti, pa izdela nakupovalne vrečke. Slika8:Senčnik,starvečkotstolet Slika 7: Nakupovalne vrečke izdelane iz odpadnih dežnikov. o:t(F Naja erFolja)f Ko se bo Marija odločila, da zapre svojo delavnico, bo verjetno tudi dežnikarstvo v Ljubljani izumrlo, saj ni nikogar, ki bi to obrt še nadaljeval naprej. Upajmo, da se bo v prihodnosti našel človek, ki bo dežnikarstvo spet obudil, saj bi s tem zmanjšali število odpadne plastike in tako pripomogli našemu planetu. Morda bi obstajala rešitev za ponovno uporabo starih obrabljenih dežnikov. Že danes so ponekod po svetu začeli izdelovati različne nove stvari iz odpadnih dežnikov, ena takih je tudi Anna Masiello s Portugalske, ki se je odločila, da polomljenim dežnikom vdahne novo življenje in jih spremeni v znamko dežnih plaščev ter klobučkov. Taki projekti zahtevajo veliko časa in potrpljenja, zato se jih loteva zelo malo ljudi, ampak mislim, da se jih bo za naše okolje v prihodnosti lotilo več ljudi. Slika9:Dežnikslovenskenarodnenoše.(Foto:Naja Ferfolja) 8. IN 9. RAZRED OŠ 65 Jevrememojprijateljalisovražnik? ValentinaDominko,OŠTurnišče,9.b,ObčinaTurnišče Vremekotpriložnostinnevarnost Zvremenomseljudjesrečujemovsakodnevno.Nekateribolj,drugimanjpogosto večinanasovremenuslišinateleviziji,naporočilih.Naprimerkmetjemorajobit pazljiviindoslednizvremenskimiobrati,sajlahkotakopredhodnozaščitijop bojooraliinpodobno.Todavseokrognassespreminja,karlahkoopazimobreztega stemukvarjali.Kakosevremeinznjimsvetspreminja? Vreme in podnebje večkrat mečemo v isti koš, vendar je med tema dvema pojmoma precejšnja razlika. Kakšna? Pa poglejmo. Dež, sončno vreme, sneg in nevihte so vrste vremena. Vreme vpliva tudi na preživetje živali in rastlin. Dogajanje v ozračju vpliva na vreme. V nekaterih predelih sveta se vreme spreminja vsak dan, v drugih pa je skoraj vedno enako. Z izrazom podnebje označimo značilnosti vremena nad nekim krajem ali območjem, ki traja daljše časovno obdobje. Tipi podnebja so tropsko, zmerno, polarno. Pri nas najdemo zmerno podnebje. Ta ima značilnosti, kot so štirje letni časi, hladne, mrzle zime, topla, po novem večkrat tudi vroča poletja. Zmerno enako porazdeljene padavine čez leto. Ampak se tudi te razmere spreminjajo, kajti vreme in podnebje sta se kar preobrnile čez časovno obdobje. Zemeljsko podnebje se je v geološki zgodovini večkrat spremenilo. Ko je bilo topleje, so se tropski gozdovi močno razširili. Milijone let pozneje so obširni ledeniki prekrili dobršen del Evrope. V našem stoletju je človek začel s svojimi dejavnostmi vplivati na spremembe podnebja. Izsekavanje gozdov vpliva na vreme. Na območjih Jugovzhodne Azije in Južne Amerike krčijo tropske deževne gozdove. Pri požiganju se sprošča ogljikov dioksid- toplogredni plin, ki segreva ozračje. Znanstveniki menijo, da se lahko povprečna temperatura v tem stoletju na Zemlji zviša za približno 1,5 stopinj Celzija. Kar pomeni spremembo vremena in podnebja. V prihodnosti bo Zemljo morda zajela nova ledena ali topla doba. Podnebne spremembe so naraven pojav, v zadnjem času pa nanje vpliva tudi človeštvo s svojimi dejavnostmi. Nenehno se spreminja, to je uro za uro in dan za dnem. Vremenska napoved je težka naloga, kolikokrat se zgodi, da se na sončen dan nenadoma pojavijo močna deževja ali da se sonce pojavi takoj po močnem deževju. »Sonce je temeljni vzrok sprememb vremena, ker je primarni vir energije za zemljo. Energija, ki jo absorbira in oddaja zemeljska atmosfera, površina in oceani, ima pomembno vlogo pri ugotavljanju vremena v regiji. Poleg tega vetrovi in nevihte povzročajo tudi spremembe vremena. Izraz podnebje se uporablja za označevanje vremenskih trendov na določeni regiji v večletnem obdobju. Statistične informacije o vremenu kažejo na ta skupni atmosferski vzorec na določenem območju v desetletjih, torej ne kažejo vremenskih sprememb, ki se pojavljajo vsak dan ali tedensko. Torej, ko opazimo, da je temperatura države najvišja, pomeni, da je podnebje v kraju zelo vroče. Vplivsoncanavremenskespremembe.(Vir:www2.arnes.si) Na podnebje podnebja močno vplivata dva dejavnika, in sicer temperatura in padavine, drugi dejavniki pa vplivajo na hitrost vetra, sončno svetlobo, čas padavin, vlažnost itd. Standardni čas, ki se uporablja za ugotavljanje podnebja na območju, je trideset let.« (vir:https:/sl.gadget-info.com/difference-betweenweather ) 66 8. IN 9. RAZRED OŠ Kdo pa si tej, ki napovedujejo vreme? Osebam, ki nam na poročilih, preko radia napovejo vreme pravimo napovedovalci vremena ali meteorologi? Pa poglejmo razliko. Napovedovalci vremena raziskujejo fizikalne procese Zemljine atmosfere in sestavljajo vremensko napoved za kratki rok. Svoje informacije pridobivajo s slikami iz vesolja, kjer spremljajo ciklone. Njihovo delo čuti cel svet, saj se z pomočjo njihovih informaciji vemo obleči za naslednji dan, se odločiti za izlet, potem letala vejo ali bodo leti odpovedani in podobno. Ljudje so prisiljeni uporabljati škropiva na njivah in tako pripomorejo k onesnaževanju. Niti zrak ni tako čist in svež, kot je bil«. (vir:RozinaD.7let, ,5 Nedelica) Prekmurje se nahaja v Obpanonskih pokrajinah, v tem delu pade najmanj padavin, kar izredno vpliva na kmetijski pridelek. Kot je omenila gospa Rozina je dandanes veliko suš, ki trajajo dlje časa. Meteorologi po drugi strani pa ne dajejo nekih napovedi vremena, temveč na splošno določajo stanje ozračja našega planeta. Podnebje in vreme se neprestano spreminjata povsod po Sloveniji, tudi v Prekmurju, kjer srečamo celinsko podnebje za katerega so značilne mrzle zime, vroča poletja in največ padavin junija ter jeseni. Pa poglejmo kako se v tem okolju spreminja klima. O vremenu v svojem otroštvu gospa Rozina D. iz mojega domačega okolja, stara sedeminpetdeset let pravi: »V času mojega otroštva so bila poletja daljša. Čeprav je bilo vroče si se lahko normalno gibal zunaj, kajti sonce ni bilo tako močno kot je sedaj. Ni bilo toliko suš, ker je pogosto deževalo. Tudi toče je bilo manj. Na kratko jutra so bila hladna, čez dan pa je bilo vroče, večeri so bili prav tako topli. Tako smo lahko po večerih zunaj sedeli. Danes tega ne moremo saj je polno komarjev. Tudi takrat so bili, vendar ne toliko in niso bili tako nadležni, prav tako je danes več klopov kot jih je bilo takrat. Poletja se začnejo prej kot so se nekoč, to vpliva na to da prej sejejo in žanjejo, kot sem navajena. Dosti je suše in vročinskih valov. Najdejo se velike temperaturne razlike. Ponoči je hladno, medtem ko včasih med poldnevom in večernimi urami niti ne moreš biti normalno aktiven zunaj. Vir:https:/meteo.arso.gov.si/met/sl/climate/maps/ monthly-mean-precipitation-maps/Povprečnavišina padavinvmesecuDecembruobdobje0 1 -2 98 V zadnjih mesecih smo lahko opazili, da ni bilo nobenih padavin; te so se pojavile v začetku meseca Aprila in namočile že zelo žejno zemljo in pripomogle k poljščinam, ki zaradi pomanjkanja niso uspele zrasti. Toda primanjkovanje dežja ni edina bojazen, ki ostaja na naših tleh. Po pogovoru z vaškimi kmeti sem ugotovila, da se jih velika večina boji pozebe, ki zdaj že kar nekaj let terja davke. To lahko privede do majhnega pridelka, kar bi lahko vodilo do primanjkljaja in na daljno v lakoto, oziroma bo država primorana k uvozu večjih količin žita in ostalih kmetijskih obrodkov, saj sama ne bo zmogla pridelati zadostne mase. Na te skoraj že nevzdržne razmere je veliko prispeval človek s svojo neprevidnostjo. Velika večina nas prispeva k temu nezavedno, že ko kurimo v ozračje spuščamo velike količine ogljikovega dioksida, ravno tako med vožnjo z avtom. Zime so takrat bile izredno mrzle. Zapadlo je ogromno snega, po drevju pa je bilo ivje. Včasih se je sneg ustalil vse do pomladi. Tam okrog marca. Ker je bila zima dolga in mrzla je mrčes poginila pa suš ni bilo toliko in tako hitro. Verjetno vse to pripisujete le k onesnaženju zraka, vendar to vpliva tudi na vremenske razmere, ki so zaradi segrevanja ozona ponekod postale že ekstremne. Danes zime skorajda več ni. Drevje dostikrat zaradi toplih temperatur hitro požene in nato zmrzne, ko se ozračje ohladi. Zato je manj pridelkov na njivah in v sadovnjakih. V Sloveniji lahko pričakujemo vedno manj snežne odeje, vedno daljša in močnejša sušna obdobja ter poletja, pogoste bodo grozno močne padavine in močni vetrovi. Spremembe v okolju so velike. Ker mrčes ne pogine prenaša bolezni bodisi na ljudi bodisi na pridelke. Še zmeraj lahko vplivamo na razvoj vremenskih 8. IN 9. RAZRED OŠ razmer, vsak posameznik. Pomislite kako bi lahko zmanjšali izpust plinov, če bi se v trgovino odpeljali s kolesom, odšli k prijateljem na obisk peš, začeli kuriti z viri energije, ki manj onesnažujejo zrak in konec koncev vsaj enkrat letno poklicati dimnikarja, da nam očisti peč. Kajti če se ljudje ne bomo začeli zavedati svojih napak in jih začeli tudi omejevati, če ne odpravljati se nam bo zelo slabo pisalo. Vsak se naj ozre okoli sebe, pomisli kaj mu je všeč in kaj ne v okolju, vremenu in poizkuša najti svojo lastno eko rešitev za problem. S skupnimi močmi nam bo uspelo klimo v ujeti vajeti. 67 68 8. IN 9. RAZRED OŠ Realnostpodnebjajepresenetljiva NušaMagdič,OŠTurnišče,8.razred,ObčinaTurnišče Vreme je vsakdanja oblika, ki nas spremlja skozi vso življenje. Traja znova in znova. Od njega smo odvisni ter nam na svoj način kroji življenja. Ker pa smo od njega tako odvisni, je za nas tudi tako pomembno. od njega je odvisna raznolikost pokrajin, rastlin, ki bodo uspevale na nekem območju, živali ter tudi naša bivališča in slog našega življenja. Slika2:https:/potovanja.over.net/bodo-ledeniki-izginili Vpliva tudi na skrajne vremenske pojave, ki smo jim lahko priča vsak dan. Med njimi spadajo poplave, suše, požari, viharji in vročinski valji. Kot sem že prej omenila, smo jih bili deležni tudi v teh dneh. Konec marca so temperature namreč zelo narasle in presegle 20 ºC, kar je za ta mesec neobičajno. V aprilu pa so nas spet presenetile nižje temperature, Slika1:https:/podcrto.si/analiza-temperatur-na-stariki so bile ponoči in zjutraj tudi pod 0 ºC Poleg tega pa celini-v-evropskih-mestih-je-vse-bolj-vroce/ smo se lahko razveselili tudi padavin, ki so v zimskih Zanima pa me, kaj na vreme in podnebje vpliva. mesecih še kako primanjkovale. izkazalo se je, da na podnebje in vreme vpliva več dejavnikov. To so astronomske razmere in sončeva aktivnost s globalnim segrevanjem. Gospodarstvo, natančneje kmetijstvo z rabo tal. To lahko upočasnjuje ali pospešuje podnebne spremembe. Vpliva tudi voda, oceani, ki so ključni za uravnavanje temperature na Zemlji. Izusti toplogrednih plinov ali CO2, ki segrevajo ozračje. Vulkanski izbruhi, saj ob izbruhu v ozračje preide mnogo prašnih delcev. Vpliva pa tudi naravna spremenljivost. Spraševala sem se, kako na podnebje vpliva človek. Vendar nisem našla natančnega odgovora. Strokovnjaki se še vedno sprašujejo, v kakšni meri mu škodujemo. Je pa zagotovo, da nanj vplivamo bolj negativno, kot pozitivno. Začelo se je, ko smo doživeli industrijsko revolucijo. Ozračje smo ogrozili zaradi sežiganja fosilnih goriv, ki pa so nafta, premog, zemeljski plin, ki ga uporabljamo za prevoze in ogrevanje. Posledice onesnaževanja pa so že zelo očitne. To opazimo kot taljenje ledenikov in posledično dviganje morske gladine. Če se bodo takšne razmere nadaljevale, lahko pomeni, da bo čez nekaj desetletij Tartinijev trg poplavljen. Posledica je tudi zniževanje snežne meje, ki nas prav tako lahko čez nekaj desetletij popelje v to, da bo Pohorje ostalo brez snega. Slika3:https:/www.dovido.si/Slike-narave-in-pokrajine/ Slika-jesenske-krosnje-dreves Vse te spremembe vremena vplivajo na podnebje. Temperature v Sloveniji so se dvignile za 2 ºC, kar več kot povprečje v svetovnem merilu. Od leta 1961 do 2011 se je povprečna temperatura znaka dvignila za približno 0,36 ºC na desetletje. Najbolj je narasla poleti, za kar 0,44 ºC na desetletje. Trajanje sončevega obsevanja se je v enakem obdobje povečalo za približno 30 do 40 ur na desetletje. V Sloveniji je od leta 1920 do 1979 bilo 8 večjih poplav. Od leta 1980 do 2014 pa kar 13 večjih poplav. Pojavlja se nevarnost za kmetijstvo, da bodo polja popolnoma premočena ali popolnoma presušena. To bo vplivalo na količino in kvaliteto pridelka oziroma izdelka. 8. IN 9. RAZRED OŠ 69 znatno škodo. Zaradi stopnjevanja sprememb lahko pričakujemo, da bodo vplivi podnebnih sprememb dodatno ogrozili življenje ljudi. Z njim povezano zdravje in po vsej verjetnosti tudi njihovo premoženje. Poslabšalo se bo tudi stanje okolja. Ljudje, živali, rastline in vsa živa bitja se moramo na spremembe v vremenu prilagajati. To bomo morali izvrševati, če želimo preživeti. Z ustreznimi ukrepi lahko omilimo posledice ali spremembe podnebja celo izkoristimo. Slika4:https:/www.rainews.it/tgr/fjk/articoli/7/ 10 2 tdd-poplave-nemcija-belgija-nizozemska-avstrija-5fa24-91 Izpuste toplogrednih plinov bi lahko oziroma že zdaj 4-2f409 6c7 -8 96e2 1 70 49.html Vzorci suše v zemlji pa se spreminjajo. Napovedali so, da bodo primanjkljaji vode vztrajno naraščali poleti, s poletnimi sušami. Te bodo obremenile vso državo in nam otežile življenje. Posledice vsega tega pa so vidne že danes. Za primer si lahko izberemo kar naš Triglavski ledenik. V 19. stoletju je obsegal kar 54 nogometnih igrišč. Danes meri le še za polovico enega nogometnega igrišča. Spremembe, kot so povečana toplotna obremenitev, spremenjen padavinski režim, ki pa je povečal tveganje za oba hidrološka ekstrema, torej suše in poplave. Tudi intenzivnejša neurja, ki že povzročajo lahko preprečimo tako, da povečamo pridobivanje energije iz toplogrednih plinov. To so voda, veter in sonce. Za mojo regijo je značilno zmerno celinsko podnebje. Povprečna letna temperatura je 9,2 ºC, povprečna januarska pa –2,4 ºC. Povprečna julijska je 19, 2 ºC. Značilen je topli preobrat. Letna količina padavin je med najnižjimi v Sloveniji. Poleti prevladuje vlažen zrak z zahoda, ki povzroča nevihtne padavine. Pozimi je značilen hladen in suh polarni celinski zrak. Značilna je nestalna deževna doba, kar pogosto privede do suše. Slikahttps: 5: /www.vrtec-ursa.si/sl/news/2april-svetovniSlika6:https:/www.nas-stik.si/novice/emisije-co2-izdan-zemlje.html energetskega-sektorja-lani-obcutno-manjse 70 8. IN 9. RAZRED OŠ Misija(ne)mogoče? LucijaJurcan,OŠDob,8.razred,ObčinaDomžale Stesekdajvprašali,alisosilahkošetakorazličnestvarimedsebojpodobne,povezane?Tudijazot prevečrazmišljala,doklersenisemozrlaokolisebe.Ravnosemgledalatelevizijovdnevnisobi,po ljudi,kigovorijootežavah,ukrepihinnovicahaktualnekoronakrize.Povsodsobileletežave,za stečipostopnicahnavzgor.Pogledamtelefoninzagledamnovmailznaslovom:temaletošnjegatekmo Zelenopero.Temasobilepodnebnespremembekotgrožnjaalipriložnost.Zamislilasemse,očemlebil pisala.Zopetodidempostopnicahnavzdolinhodimmimotelevizije,kjerješevednoistatema,kot semodšlanavzgor.Zagledamsevtelevizijo,pavmailnatelefonu,pavtelevizijoinspetvtelefon.D Kaj,čebipovezalaaktualnokoronakrizospodnebnimispremembami?Mogočemiuspe,mogočepane,vendar postalasemvednoboljradovedna,kakšnabougotovitev.Odločilasemsenakratkopredstavitip tema,naprvipogledzelorazličnimatemama. Začnimonazačetku Podnebne spremembe pomenijo spreminjanje podnebja na celotni Zemlji. So posledica človekovega vpliva izgorevanja fosilnih goriv, intenzivnega kmetijstva in sečnje gozdov, kar potem povzroči izpust večjih koncentracij ogljikovega dioksida v ozračje in se atmosfera vedno bolj segreva. V zadnjih 150ih letih se je ozračje segrelo hitreje kot v katerem koli obdobju do sedaj. Nekaj posledic podnebnih sprememb so na primer dvig morske gladine, močnejše padavine in poplave, suše, izguba biotske raznovrstnosti, taljenje ledenikov, zakisljevanje oceanov … Slika Posledice :1 podnebnihsprememb (https:/www.umanotera.org/kaj-delamo/pretekleaktivnosti/klima-za-podnebje/) okolja in ustvarjanju večjih pogojev za nove bolezni. Lahko rečemo, da je Zemlja ravno zajela zopet dovolj kisika, saj se je prej skoraj utopila v onesnaženju, a preden se je to uspelo zgoditi, smo jo mi spet potunkali nazaj. To pravim zato, ker so obveščali o pozitivnem in vidnem vplivu boljše satelitske slike nad Evropo in boljši sliki kakovosti ozračja. Po oceni znanstvene koordinacije smo leta 2020 izpustili za 7 odstotkov manj CO2 kot leta 2019, kar je bil seveda zgodovinski rekorden letni upad. Če bi želeli naraščanje povprečne svetovne temperature spustiti pod 1,5 stopinje, bi do leta 2030 take uspehe morali zagotoviti vsako leto. Seveda pa še tako velik rekorden upad ni uspel prispevati k manjši koncentraciji toplogrednih plinov v ozračju. Še huje je to, da v observatoriju, kjer merijo vsebnost CO2 v ozračju, že zelo dolgo pravijo, da je koncentracija CO2 v ozračju danes višja, kot je bila kadar koli v zadnjih 3,6 milijonih let. Torejsmoslaviliuspeh,šepredenbigalahkouspeli sploh potrditi. Kakšnajepovezavamedkoronoin podnebnimispremembami? Kot najverjetneje vemo vsi, se nahajamo v čudnem obdobju, in sicer pandemiji koronavirusne bolezni, ki jo povzroča covid-19. Pri nas se je epidemija začela 12. 3. 2020 in marsikomu tudi spremenila vsakdanje življenje. Ko se je lani zaradi izbruha koronakrize vse ustavilo, javni promet, letalske povezave ponekod tudi industrijske proizvodnje, si je Zemlja za nekaj tednov oddahnila in emisije toplogrednih plinov so se začasno zmanjšale. Korona in podnebne spremembe izvirata iz istega problema, ki z rabo fosilnih goriv, krčenjem gozdov in industrijskim kmetijstvom vodi k uničevanju Slika2:PopandemijikoronejeZemljašeboljbolna,kotje bilaprej (https:/www.zsss.si/virus-in-podnebne-spremembede-7/) 2 8. IN 9. RAZRED OŠ 71 Spet se je začelo zelo dobro in končalo slabše. V moji okolici, v okolici Domžal, nisem dobila posebnih podatkov o kakšni razliki glede podnebnih sprememb v času korone, se pa ta nanaša na večji del Slovenije. Intervjuzmeteorologinjomag.Tanjo Cegnar Vedela sem, da je korona seveda še vedno neka sveža tema in zato tudi manj možnosti, da najdem podatke, ki govorijo o koroni in podnebnih spremembah. Slika3:Ukrepanjekoroneinukrepanjepodnebnih Zato sem se odločila intervjuvati znano meteorologinjo sprememb in strokovnjakinjo na svojem področju, mag. Tanjo (https:/www.downtoearth.org.in/cartoon/simply-put- Cegnar, da bi odgovorila na nekaj vprašanj, ki so se coronavirus-vs-climate-change-69803 pojavila v samem raziskovanju članka in njegove Tudi slovenski strokovnjaki, ki se ukvarjajo s podnebnimi spremembami, so, kot je citirano v članku, dejali, da “Zemlja iz pandemije izhaja še bolj bolna, kot je bila”. teme. Podnebnespremembeinpandemija : 1. Podnebnespremembeustvarjajopogojezanove bolezni.Alisevamzdi,dajekoronavirustudi Citiranopo:https:/n1info.si/poglobljeno/podnebneena spremembe-zemlja-iz-pandemije-izhaja-se-bolj-bolna-kotje-izmedtehposledic? Tanja: Neposredno korona virusa ne moremo povezati bila/ s podnebnimi spremembami. Je pa vrsta drugih bolezni, ki se prenašajo z žuželkami, vodo ali hrano, Slovenija:podnebjevčasukorone za katere vemo, da se možnost prenosa poveča v toplejšem okolju. Najbolj znani sta malarija in zastrupitev s salmonelo. V Sloveniji je koncentracija dušikovih oksidov v času korone v zraku upadla za skoraj polovico in seveda prinesla vsaj malo veselih novic na še tako zaskrbljenih in zdolgočasenih oddajah o koroni na televiziji. Bila je precej vesela novica po tako dolgem času, da je najverjetneje razveselila precej veliko ljudi. Vsi pa so verjetno nekaj dni kasneje preslišali novico, da kot pravi dr. Janja Turšič z Agencije za okolje “Kasnejša zaprtja oziroma z njimi povezani ukrepi niso bistveno vplivali na zmanjšanje prometa, zato kasneje vpliv na ravni dušikovih oksidov ni bil zaznan.” Korona virus bi lahko povezali z odnosom do okolja, to je do prihajanja v stik z divjimi živalmi, na katere je virus z netopirjev preskočil, z njih pa, žal, tudi na ljudi. 2. Alijepandemijavplivalatudinačistejše slovenskomorje,kotjebilotokratkotrajno opazitivznižanihkoncentracijahNOvzraku? Tanja : Tovorni ladijski promet se je odvijal tudi v času zaprtja države. Vsekakor pa je bilo manj potniškega Citiranopo:https:/n1info.si/poglobljeno/podnebne- ladijskega prometa in s tem manj onesnaževalcev. Številčni spremembe-zemlja-iz-pandemije-izhaja-se-bolj-bolnakot-je-podatki pa mi niso poznani. bila/ Slio Kkr :a4 onajepovezana v zsemsvetot m, udisSlovenijo Slika Vpliv :5 podnebnihspremembnamorje (https:/www.peace-ed-campaign.org/sl/climate-change(https:/www.umanotera.org/podnebne-spremembe/ and-covid-9/)1 fizikalno-ozadje-podnebnih-sprememb-in-njihove-posledice za-slovenijo/posledice-podnebnih-sprememb/) 8. IN 9. RAZRED OŠ 72 3. Alismosezaradikoronakrizešeboljoddaljili Tanja : Ne. Pandemija korone je bila in je še velika odreševanjapodnebnihsprememb? trenutna grožnja; varovanje življenj ima najvišjo prioriteto. Seveda to ne pomeni, da lahko v času Tanja: Da in ne. Zakaj pravim »da«, ker se je znatno korone okoljske probleme in podnebne spremembe povečala količina odpadkov. Na eni strani je več zanemarimo. Nikakor ne. V zadnjih dveh letih je bilo odpadnega sanitarnega materiala, pomislite samo, v Evropi sprejetih več dokumentov, ki so naslavljali koliko mask se dnevno zavrže. Povečala se je količina blaženje in prilagajanje na podnebne spremembe. embalaže za enkratno uporabo v prehranski industriji, Pomemben korak naprej v ukrepanju na področju saj je več naročanja dostave na dom. Tudi sicer je podnebnih sprememb je bil narejen tudi na Podnebni dostava artiklov na dom navadno povezana z dodatno konferenci v Glasgowu novembra lani. embalažo v primerjavi z nakupom v trgovini. V času covida ima pri zagotavljanju sredstev vsekakor prednost zdravstvo. Pravim tudi »ne«, ker smo v 8. SobiliobalnipredeliSlovenijemanjokuženi času pandemije spoznali, kako pomembno nam je zaraditoplejšihtemperatur?Kakotemperatur okolje. Da je zdravo okolje nujno za zdravo življenje. vplivanaširjenjekoronavirusa? Programi okrevanja po covidu poudarjajo potrebo po Tanja: Raziskave so pokazale, da je na obolevnost ozaveščenem investiranju na okoljskem in s tem tudi s koronavirusom najbolj vplivalo onesnaženje zraka na podnebnem področju. z delci. Onesnaženje z delci je pozimi v Sloveniji največje po kotlinah s temperaturno inverzijo. V 4. Solepšisončnizahodiinvzhodirazlog poletnih mesecih imamo močnejše UV-sončne žarke, čistejšegazraka?(lanimedzaprtjem) tudi nekoliko višje ravni ozona v plasti pri tleh, pravijo tudi, da je virus bolj obstojen pri nižji temperaturi. Tanja: Sončni zahodi so lepši, ko je v ozračju dobra Bistveno vlogo pa ima čas zadrževanja ljudi v zaprtih vidnost in pot sončnih žarkov skozi ozračje dolga, da prostorih in prezračevanje. do nas seže le rdeča svetloba. Po drugi strani so pogledi na sončni zahod spektakularni tudi v bližini vulkanskih izbruhov, ko se visoko v ozračje vnesejo drobni prašni delci, ki prav tako poskrbijo za močnejše sipanje modre svetlobe in rdeče oranžno obarvanje neba ob sončnem zahodu. Misijauspešna? Zelo različni temi, ki imata ogromno skupnega, je precej zanimiv duet. Imela sem občutek, kot da bi poslušal malo pop glasbo, ki ji osrednji del zamenja rock stil glasbe, vendar na koncu izpade dobra pesem. Seveda pa korona in podnebne spremembe nimata 5. Alibisemoralinajprejlotitireševanja ravno dobrih podobnosti, ki bi jih želela ponosno podnebnihsprememb,dabiustavilikorono? povedati naglas. Tanja: Ne. Pandemija korone je bila in je še velika trenutna grožnja; varovanje življenj ima najvišjo prioriteto. Seveda to ne pomeni, da lahko v času korone okoljske probleme in podnebne spremembe zanemarimo. Nikakor ne. V zadnjih dveh letih je bilo v Evropi sprejetih več dokumentov, ki so naslavljali blaženje in prilagajanje na podnebne spremembe. Pomemben korak naprej v ukrepanju na področju podnebnih sprememb je bil narejen tudi na Podnebni konferenci v Glasgowu novembra lani. 6. Solepšisončnizahodiinvzhodirazlog čistejšegazraka?(lanimedzaprtjem) Tanja: Sončni zahodi so lepši, ko je v ozračju dobra vidnost in pot sončnih žarkov skozi ozračje dolga, da do nas seže le rdeča svetloba. Po drugi strani so pogledi na sončni zahod spektakularni tudi v bližini vulkanskih izbruhov, ko se visoko v ozračje vnesejo drobni prašni delci, ki prav tako poskrbijo za močnejše sipanje modre svetlobe in rdeče oranžno obarvanje neba ob sončnem zahodu. 7. Slika Zatiskanje :6 očipredvelikimiproblemi (https:/tZitter.com/rritools/ Alibisemoralinajprejlotitireševanja status/73) 298061 34 podnebnihsprememb,dabiustavilikorono? 8. IN 9. RAZRED OŠ Menim, da smo imeli dobro priložnost za izboljšanje podnebnih sprememb, vendar naša misija, ki se je sicer uspešno začela, vendarle ni bila uspešno končana. Očitno smo izgubili nekakšnega super heroja, ki bi lahko rešil naš problem ali pa se s tem ljudje enostavno nočemo soočiti. Seveda pa kljub trenutni neuspešni misiji se ta vedno znova lahko reši. Moramo pa začeti ukrepati, četudi je težko, in končno nekaj tudi res ukreniti. 73 Mogočeuspemorešitikančekmisije,vendar moramozačetitakoj,daneboprepozno. Meteorologinja mag. Tanja Cegnar mi je zelo olajšala delo, da sem dobila odgovore na moje pomisleke. Nekateri odgovori so me tudi precej presenetili. Očitno je bila koronakriza res priložnost za izboljšanje podnebnih sprememb, a smo jo slabo izkoristili, hkrati pa je tudigrožnja , saj ugotovitve kažejo na to, da se je stanje podnebnih sprememb še bolj poslabšalo. Bila jerespriložnostingrož . nja 74 8. IN 9. RAZRED OŠ Žabjavas RubiŠtrakl,OŠRadaRobičaLimbuš,9.razred,MestnaobčinaMaribor temperaturo pa večja pogostost in intenziteta Podnebnespremebe,Slovenijainčlovek Leta 1960 sta se mladoporočenca vselila v vas. Ta se je imenovala Žabja vas. Žabja vas se je nahajala v štajerskem predelu Slovenije, imela je nizek teren in posledično visoko podtalnico, prav tako pa ogromno močvirja. Par je Žabjo vas opazoval širiti, modernizirati in na koncu tudi spreminjati se. Vreme v Žabji vasi pa ni bilo le vlažno (veliko močvirji), temveč je imelo ledene, mrzle zime ter vroča, sončna poletja. V glavnem se je izrazitost letnih časov definitivno kazala. Takšno vreme pa se ne pojavlja povsod. Vreme je trenutno stanje v ozračju, ki nastane zaradi vremenskih dejavnikov, kot so temperatura, vlaga in zračni tlak ki se glede na različne vplive, čase in kraje spreminja. Tako se je vreme spreminjalo tudi v Žabji vasi. Takšne spremembe pa imenujemo podnebne spremembe, vendar te ne spreminjajo samo vremena (oz. podnebja), temveč tudi našo prihodnost. PodnebnespremembeSlovenije Podnebne spremembe so pojav spreminjanja podnebja na celi Zemlji (globalne spremembe) ali na posameznih območjih. V Sloveniji se je podnebje v zadnjih treh desetletjih že močno spremenilo, projekcije pa kažejo, da se bodo te spremembe v prihodnjih desetletjih še stopnjevale. Najbolj očiten je dvig povprečne temperature, takoj za povprečno Tabela 1: eMritv peratum ter trajanje vročinskih valov. V nižinskem svetu v notranjosti Slovenije je opazno tudi dejstvo, da je snežna odeja manj pogosta. Vir:https:/eko-generacija.org/?p=31 58 Majhenkraj,velikasprememba Mladoporočenca in prebivalci Žabje vasi pa so snežno odejo v preteklosti izkoristili tudi v nižinah, saj je ta bila zagotovljena vsako zimo. Drsanje do šole (tla so od dolgotrajnega snega zaledenela na površju), sankanje na bližnjem dvorišču in podobno. Na bližnji Pekrski gorci so še stale skakalnice za smučarske skoke, na drugi strani Žabje vasi (Pohorje) pa je potekala znana Zlata lisica: smučarsko tekmovanje, ki ga že mnoga leta tukaj več ni vedno zaradi razmer, ki ne zagotavljajo primernih smučarskih poti na Pohorju. Zaradi teh podatkov sem se odločila povprašati dve osebi popolnoma različnih generacij (1914 in 2012) za preprost opis letnega časa zime v Žabji vasi, ter analizirala, da mlajša generacija snega po zimi sploh več ne pričakuje, medtem ko starejša generacija pričakuje sneg kot normalo te vasi, čeprav se ta normala v veliki večini v nižinskem svetu spreminja. Le te spremembe so sedanjost in ker sem to želela dokazati, sem opravila terensko delo, ki je potekalo tako: od 26. 12. 2021 do 5. 2. 2022 (6 tednov) sem vsak dan merila temperaturo zraka (max. temperatura je iz popoldanskega časa, min. temperatura je iz nočnega časa). To so moje meritve: 8. IN 9. RAZRED OŠ Nato sem meritve primerjala s povprečnimi temperaturami, ki sta mi jih opisala mladoporočenca iz leta 1960 januar ter prišla do ugotovitve, da je med 62 leti sprememba januarskih temperatur v Žabji vasi ogromna: aritmetična sredina letošnjih min. tem. je: –2,4 °C, iz leta 1960 pa: –4,9 °C. Iz tega lahko razberem, da so se zimske temperature v Žabji vasi zvišale kar za 2,5 °C kar definitivno ni normalno za tako kratko obdobje/ majhen kraj. Slika1:Termometer Naslednje terensko delo, ki sem ga želela izvesti za argumentacijo podnebnih sprememb v Žabji vasi, pa je bila meritev snežne odeje v januarju 2022 in ponovna primerjava z letom 1960 glede snežne odeje. Le to je pa ostala samo ideja, saj je bila letošnja zasneženost tako pomanjkljiva, da izračuni ne bi bili točni. Iz tega sem razbrala, da je posledica višanja temperatur zagotovo žal tudi pomanjkanje padavin. To dokazujeta grafa ( Slika 1) povp. snežne odeje po zimi leta 1961 in 2010, kjer lahko razberemo, da je v sedanjosti vedno manj padavin, kot jih je bilo. Opazovala sem tudi prehajanje vremena v Žabji vasi iz zime v pomlad ter opazila, da so spremembe zelo hitre in neizrazite. Slovenija ima namreč čudovito lastnost prepoznavnosti letnih časov, vendar le ta vedno bolj izginja. Lastnosti zime se vedno bolj povezujejo z lastnostmi poletja. Slika2:https:/www.arso.gov.si/) Medtem ko sta mladoporočenca v poletnem času uživala v pridelkih s svojega vrta, čudovitim češnjevcem, sočno zelenjavo in na splošno uspešnimi pridelki, se dandanes ubadamo s sušo, ki nam le teh še zlahka ne ponuja. Pogostost kmetijske suše v Sloveniji se v zadnjih desetletjih povečuje. Najhujših suš, ki so Slovenijo prizadele v razsežnosti naravne nesreče, je bilo od leta 2000 kar 7 (v letih 2000, 2001, 2003, 2006, 2012, 2013 in 2017), v štirih desetletjih pred tem pa le ena, leta 1992. Kar trikrat je izjemna suša prizadela skoraj celo državo (2003, 2013 in 2017). Dodatno je v Sloveniji nastopilo več lokalnih in regionalnih suš, ki so se pred letom 1990 na slovenskem pojavile le izjemoma. Največji vplivi, s katerimi se že in se bomo še morali soočati v Sloveniji v prihodnosti so povečana toplotna obremenitev, spremenjen padavinski režim, ki bo povečal tveganje za suše in poplave, ter intenzivnejša neurja. Te spremembe že povzročajo znatno škodo, zaradi stopnjevanja sprememb lahko pričakujemo, da bodo vplivi podnebnih sprememb lahko še dodatno ogrozili zdravje ali celo življenja ljudi, njihovo imetje ter stanje okolja. Vir:https:/eko-generacija.org/?p=31 58 To nam jasno prikazuje tudi graf (Slika 2), ki prikazuje neverjetno pomankanje padavin (iz leta 2011) proti preteklosti (leto 1961). Učinektoplegrede Ampak tukaj se pojavi vprašanje: kaj povzroča to stanje? Medtem ko sta mladoporočenca z veseljem skrbela za svoj rastlinjak na vrtu, je to le eden izmed vzrokov zakaj… nekateri plini v Zemljini atmosferi namreč delujejo podobno kot steklo v rastlinjaku, saj ujamejo sončno toploto in preprečijo njeno uhajanje Slika3:https:/www.arso.gov.si/ 75 76 8. IN 9. RAZRED OŠ nazaj v vesolje ter povzročijo globalno segrevanje (učinek tople grede). Trenutno globalno segrevanje je posledica učinka tople grede, to pa je večinoma posledica človeških aktivnosti, čeprav se je v preteklosti Zemlja segrevala zaradi naravnih pojavov - sprememb v orbiti in vulkanskih izbruhov. Zunanji vzroki nimajo takojšnjega učinka in zaradi visoke toplotne kapacitete Zemljinih oceanov Zemljino ozračje še ni v ravnovesju z njimi. Človeške dejavnosti, ki so vodile do globalnega segrevanja, so se začele z industrializacijo in se kljub višji ozaveščenosti prebivalstva nadaljujejo. K njim spadajo predvsem uporaba fosilnih goriv (nafta, bencin, zemeljski plin, premog) in krčenje gozdnih površin, ki porabljajo odvečen ogljikov dioksid. Glavnino toplogrednih plinov predstavljajo vodna para, og. dioksid, metan, ozon in amonijak. Vir:https:/ekosola.si/wp-content/uploads/1/ 90 2 Podnebne-spremembe_6.r-Ekokviz-9.pdf 8-1 20 Veliksvet,velikiproblemi In kadar se pojavi vzrok, vedno sledi posledica. Vendar v tem primeru je posledica globalno segrevanje kar pomeni da sprememb podnebja ne občuti samo npr. Žabja vas ampak cel svet. Sledeče posledice nas ogrožajo najbolj: • Povprečna temperatura Zemljinega površja in prizemnega sloja ozračja se zvišuje. Globalno segrevanje je bilo najhitrejše od začetka osemdesetih let 20. stoletja, pri čemer je bilo v 21. stoletju (do 2018) 18 od devetnajstih najtoplejših let v zgodovini instrumentalnih meritev. • Zaradi višjih temperatur je okrepljeno izhlapevanje vode in spreminjajo se regionalni padavinski vzorci (količina dežja in snega). Na severni polobli se je površina snežne odeje zmanjšala in spomladi se sneg stali bolj zgodaj. • Povečujeta se pogostost in intenzivnost nekaterih izjemnih vremenskih pojavov – vročinskih valov, suš in neurij. • Pojavi se pozitivna povratna zanka, ki vodi do nadaljnjega ogrevanja. Npr. v Sloveniji se je v obdobju 1951 – 2000 temperatura zraka zvišala za 1,1°C, v zadnjih 30 letih pa je ogrevanje preseglo mejo 1,5 °C. Če vam to kot sprememba ni preveč predstavljivo, imam za vas metaforo: za primer vzamemo žival kot je slon ter namesto običajnih temperatur Zemlje zamenjamo običajno maso slona. To da se vsako desetletje temperature višajo, zamenjamo za višanje slonove teže. Ampak ko je slon odrasel, ne raste več, pridobljene teže njegovo telo več ne more razporediti, slonovo telo pa več ne mora funkcionirati. Točno to se dogaja s svetom, ki ne postaja večji ter se višanje temperatur samo nabira: ko bomo prišli do mere kjer spremembe ne bodo več vzdržljive, bomo mi bili prve žrtve globalnega segrevanja. Škoda zaradi poplav, suš in vremenskih neurij v svetu strmo narašča. V primerjavi z 1960-timi leti je letno vremenskih katastrof štirikrat več, realna gospodarska škoda pa sedemkrat. Letne škode so se v 50 letih povečale od 4 na 40 milijard USD. Del škod lahko pripišemo tudi hitremu naraščanju prebivalstva in neprimernemu prostorskemu planiranju. Vreme in podnebne spremembe tudi ubijajo, vsako leto okrog 65 tisoč ljudi, kar je desetkrat več kot je žrtev vojn. Vir:http:/www.prihodnost-slovenije.si/up-rs/ps.nsf/krf/1 6 45F39 73F38 1 AC170BD0 25 02FB45A?OpenDocument Vlogameteorologa V skupku so posledice res nepredstavljive, a so prav tako velik del preteklosti in so pomembne, da se iz njih učimo. Del tega je meteorologija, ki vreme napoveduje, iz vzorcev preteklosti poskuša najti rešitve za boljši jutri. Delo meteorologa je predstavil kar meteorolog sam, Andrej Velkavrh na portalu Mladih eko novinarjev, kjer je odgovarjal na zastavljena vprašanja: • Kajjevašedelo? Andrej: Kot meteorolog prognostik pregledujem modelske napovedi s pomočjo različnih orodij, ki jih uporabljamo v ta namen. Spremljam vremensko dogajanje na območju, kjer napovedujemo vreme (Slovenija in bližnja okolica). Sproti preverjam, če se modelski rezultati ujemajo s potekom vremena in skušam čim bolje ubesediti in opisati pričakovane vremenske procese na tem območju. Izdelujem razne vrste vremenskih napovedi, kajti različni uporabniki imajo različne potrebe in želje (na primer cestne službe zanimata predvsem sneženje in poledica, pa močan veter, kmetijstvo zanimajo padavine, možnost suše, močan veter, slana; letalski promet ima spet svoje posebne zahteve… ipd.). Vir:http:/www.prihodnost-slovenije.si/up-rs/ps.nsf/krf/1 6 45F39 73F38 1 AC170BD0 25 02FB45A?OpenDocument • Kajjenajvečjiizzivskaterimstesesrečalioz. sesrečujetenasvojempodročju? 8. IN 9. RAZRED OŠ Andrej: Vsekakor je največji izziv točno napovedati izjemne vremenske pojave. Težko je tudi napovedovati nevihte in točo. do konca 21. stoletja presega variabilnost temperature v obdobju od začetka meritev meteoroloških spremenljivk v Sloveniji. Kakosejetehnologijaskoziletaizboljšala, Zato da lahko podnebne razmere dosežejo tudi stanja, bibilonapovedovanjenatančnejše? ki si jih na osnovi poznavanja preteklosti ne moremo predstavljati. Vroče poletje leta 2003, kakršnega Andrej: Z razvojem informatike se je povečala Evropa ni doživela vsaj zadnjih 500 let, ko je umrlo več računska hitrost računalnikov in omogočila hiter razvoj kot 40.000 ljudi, je bilo tak ekstremen primer. meteoroloških modelov, računskih simulacij dogajanj v ozračju. Ta razvoj je šel sočasno z razvojem satelitske tehnologije, ki nam omogoča bistveno večje število Vir:https:/www.arso.gov.si/ meritev. Natančnejši meteorološki modeli namreč zahtevajo za vzhodne podatke tudi bistveno več Aktualno izmerjenih meteoroloških količin, tako v časovni kot v geografski skali. • Vir:https:/eko-generacija.org/?p=31 58 Delo meteorologa ima torej zelo veliko vrednost, ne samo zato da se lahko pripravimo na vreme, ki nas čaka jutri, temveč tudi da odpremo oči glede situacije, saj nas meteorologi iz širnega sveta opozarjajo na mnoge posledice ki nas čakajo: Globalno ogrevanje se bo nadaljevalo in povprečna temperature površine Zemlje, ki je znašala ob prelomu stoletja 14,5 °C, se bo do leta 2050 zvišala na okrog 16 °C, do konec 21. stoletja pa že na 17 °C. Ogrevanje bo izrazitejše v hladni polovici leta in v severnih geografskih širinah. Slovenske raziskave kažejo, se bo temperatura zraka do leta 2030 v Sloveniji povečala za 0,5 °C do 2,5 °C, do leta 2060 pa za 1 °C do 3,5 °C. Kako bo z ostalimi vremenskimi spremenljivkami, je še težje napovedati, saj predviden dvig temperature Tabela2:https:/www.arso.gov.si/ Čeprav smo se podnebnih sprememb začeli zavedati pozno, sedaj gre tudi za naše zdravje ter prihodnji obstoj naše vrste. Na spletni strani ARSO so izvedli merjenje toplogrednih plinov januarskega zraka 2022. V Tabeli 2 so bili rezultati: Način merjenja je zapisan pod ter nad tabelo. Razberemo lahko da se je na največ krajih pojavil PM10. To pa so delci, ki vključujejo tako omenjene fine delce, hkrati pa tudi grobe delce s premerom med 2,5 in 10 mikrometrov. So nepredstavljivo majhi ampak tudi nepredstavljivo nevarni. Ti so se pojavili 11. 3. 2022: oblak puščavskega prahu, ki je zajel velik del Evrope, se pri nas tokrat večinoma zadržuje v višjih plasteh ozračja in nima večjega vpliva na kakovost zraka, vendar je toplogredni plin in bi v prihodnosti lahko povzročal onesnaženost zraka (zaradi podnebnih spremeb je možnost vedno večja). Krogživljenja Podnebne spremembe so del našega življenja, če nam je to všeč ali ne. Tudi če bi lahko že jutri izničili vse naše emisije, bi planet še vedno potreboval 77 78 8. IN 9. RAZRED OŠ čas za okrevanje zaradi toplogrednih plinov, ki so že v ozračju. To pomeni, da se moramo prilagoditi spremembam, ki se dogajajo danes, in načrtovati, kako bomo v prihodnosti preprečili ali omejili škodo, ki jo podnebne spremembe lahko povzročijo. Eden od načinov zmanjševanja emisij toplogrednih plinov je večje izkoriščanje obnovljivih virov energije, na primer vetra in sončne svetlobe. Ti viri zagotavljajo neskončno oskrbo z energijo – v nasprotju s fosilnimi gorivi, ki jih bo nekega dne zmanjkalo. Gozdovi imajo edinstveno vlogo pri podnebnih spremembah. Gozdovi po eni strani ob sečnji in razpadanju dreves ter oviranju tal pod njimi izpuščajo toplogredne pline ter tako prispevajo k globalnem segrevanju vendar po drugi strani zajamejo toplogredne pline prek fotosinteze in tako pripomorejo k ohlajanju planeta. Zato so v boju proti podnebnim spremembam ključnega pomena! V zadnjih mesecih je veliko pozornosti pritegnila podnebna aktivistka Greta Thunberg s Švedske, ki je o pomembnosti podnebnih sprememb najprej prepričala svoje starše, zdaj pa nagovarja ves svet. Sprožila je val protestov, na katerih je na tisoče mladih politikom in gospodarstvenikom očita, da uničujejo njihovo prihodnost (in otroštvo) ter jih glasno opozarja, da planeta B ni. Če je lahko eno samo dekle sprožilo tolikšen odziv, se lahko tudi vsak od nas potrudi in za okolje stori vsaj nekaj malega. Saj veš – že iskra lahko zaneti požar, torej vsaka malenkost šteje. Kaj lahko storiš vsak dan? Namesto da se po opravkih odpelješ z avtomobilom, pojdi raje peš, sedi na kolo ali uporabi javni prevoz. Recikliraj! Ob nakupovanju se izogni izdelkom, ki so oviti v veliko količino embalaže. Porabi manj tople vode – že če se tuširaš manj časa z le nekoliko hladnejšo vodo, pripomoreš k zmanjšanju ogljikovega dioksida v ozračju. Izklopi elektronske naprave, ko jih ne uporabljaš. Veliko lahko za okolje narediš tudi s spremembo načina prehranjevanja – jej lokalno LaznicapriLimbušu:januar,9601 hrano ali jo poskusi pridelati sam in zmanjšaj količino zaužitega mesa. In seveda – pogovarjaj se z drugimi o podnebnih spremembah in tako razširi svoje vedenje in drugim pomagaj pridobiti novo znanje. Tako se količine toplogrednih plinov več ne bodo večale tako rekordno. Že to dokazuje, kako preprosto je izbrati boljšo pot k izboljšanju stanja, predvsem pa da to lahko naredi še tako majna vasica: Žabja vas. Limbuš: Limbuš je dobil vzdevek Žabja vas, saj je to opisovalo njegove lastnosti. Ta vzdevek se je s časom izgubil, nekje v atmosferi med globalnim segrevanjem ali samo med novo priseljenimi generacijami. In čeprav je mladoporočencema ostal v srcu še do danes, Limbuš nikoli več ne bo takšen, kot je bil. Ker so se spremembe pokazale še na tako majhni vasici, je pomembno da ne glede na velikost skupnosti stopimo skupaj. Primer takšne skupnosti je tudi portal za mlade eko novinarje, ki ima mnogo poučnih in pomembnih vsebin, kjer lahko kaj o podnebnih spremembah pobskaš tudi ti (https://eko-generacija. org/?p=3581 ). Mojabeseda Čeprav je na svetu še veliko več kot le problem podnebnih sprememb, sem se naučila, da pomembnih problemov, ki jih imamo danes, ne moremo rešiti z isto logiko, kot smo jih ustvarili. Naša logika namreč zahaja med denar, ugled in boj z naravo v zameno za bljižnice ter ne med darove, ki nam jih narave že ponuja. To je boj sedanjosti, ki ga ne more prekositi nobena vojna, nobena lakota. To je boj med človekom in naravo. Kdo pa misliš, da bo ta boj zmagal, ti? P.S. Hvala mladoporočencema, dragemu dedku in babici, ki sta me peljala skozi čudovito, a žalostno pot Limbuša. LaznicapriLimbušu:januar,20 8. IN 9. RAZRED OŠ 79 VremenskerazmerevokoliciKredarice TilenDrolka,OŠDob,8.a.,ObčinaDomžale Temočlankasemsiizbral,kermezelozanimajometeorološkepostajezaradivsehmeritev,kijihizv včasuštevilkinpodatkov.Večkratspregledaniintakozelopomembnivremenskipodatki,izmerjen točkiSlovenije,terhkratipriložnostvprašativse,karmezanima,človeka,kinaKredaricipreživiv predstaviliizziv.Medpisanjemčlankasemzeloužival,kersemprvičintervjuvalosebo,kijenisem MeteorološkapostajanaKredarici V času, ko še nismo imeli meritev vlage, smeri in Ker se našim krajem večina vremenskih front približa od zahoda, so za postavitev prve javljajoče višinske meteorološke postaje v Sloveniji iskali lokacijo v zahodni Sloveniji. Veliko meteoroloških postaj v Sloveniji se lahko pohvali z daljšim obdobjem delovanja kot meteorološka postaja na Kredarici, vendar ima prav ta poseben, skoraj simboličen pomen, saj je naša edina visokogorska meteorološka postaja. Postaja, kjer se lahko opazi vreme kot priložnost in grožnja. Ko so jo postavili, je bila namenjena predvsem napovedovalcem vremena, ki so sicer razpolagali s precejšnjim številom podatkov iz meteoroloških postaj v nižinah, manjkali pa so jim podatki o dogajanju na večji višini. Drugi kriterij pri izbiri je bila nadmorska višina. Z meteorološkega vidika bi bila najustreznejša lega na vrhu Triglava, saj je na Kredarici del obzorja skrit za Triglavom. Glede na razpoložljiva sredstva in možnosti je bila umestitev meteorološke postaje v Planinski dom na Kredarici najboljša izmed izvedljivih možnosti. Tako slovenska najvišja meteorološka postaja leži v severozahodnem delu Slovenije, v osrčju Julijskih Alp, pod najvišjim vrhom Slovenije – Triglavom (2.864 m) – na nadmorski višini 2.514 m. hitrosti vetra s pomočjo balonov in satelitov, so bile visokogorske meteorološke postaje praktično edini vir podatkov o razmerah v višjih plasteh ozračja. Prav razmere na višini nekaj kilometrov nadmorske višine določajo tip vremena, zato je njihovo poznavanje nepogrešljivo za sestavljanje vremenskih napovedi. Intervjuzmeteorološkimopazovalcemna Kredaricig.MilanomKosom 1. Kdajvletujenajprimernejšičaszaobiskovanje visokogorja? Najprimernejši meseci za obiskovanje visokogorja so julij, avgust in september. Ob ustreznih vremenskih razmerah in primernemu znanju pohodnikov pa vse leto. 2. Kolikojenajvišjaizmerjenahitrostvetrana postajinaKredarici? Najvišja izmerjena hitrost vetra je znašala 221 km/h, izmerjena pa je bila 10. 1. 2015 3. Vkakšnemčasovnemobdobjusevreme spremeniizsončnegavremenavneurje? Odvisno od labilnosti ozračja. V najbolj neugodnih pogojih lahko traja samo kakšno uro ali dve, da se razvijejo nevihtni oblaki. 4. Kakšnesobilenajhujšerazmerenapostaji, odkaropazujetevremenaKredarici?Kakoje bilotakrat? Najhujše razmere so takrat, ko je močna nevihta ali zares močan viharni veter. V takšnih razmerah se zunanje meritve ne izvajajo, ker bi bilo neposredno ogroženo življenje, ampak se počaka, da se vreme vsaj delno umiri. Slika1:PlaninskidomnaKredarici,vkateremje meteorološkapostaja. 5. Kolikojenajvišjaizmerjenatemperaturana Kredariciinkdajjebiloto? Najvišja izmerjena temperatura je bila 21,6 oC. Meritev v obdobju 1955– 2021. 8. IN 9. RAZRED OŠ 80 6. Kolikojenajnižjaizmerjenatemperatura • na Minimalna temperatura zraka v 24 urah, Kredariciinkdajjebiloto? • Maksimalna temperatura zraka v 24 urah, Najnižja izmerjena temperatura je bila –28,3 stopinj • Padavine (količina v milimetrih v 6, 12 in 24 urah Celzija. Meritev v obdobju 1955 – 2021. ter vrsta padavin: tekoče, mešane ali trde), • Snežna odeja (višina snega v centimetrih), 7. AlijenaKredaricikakšnoobdobjevletu,ko • niSneg ( novozapadli sneg v 6, 12 in 24 urah), snega? • Sončno obsevanje (trajanje sončnega obdobja v Načeloma naj v poletnih mesecih ne bi bilo snega minutah in intenzivnost), (julij, avgust, september). V obdobju 1981 – 2010 • UVA, UVB sevanje, je bilo v povprečju 260 snežnih dni na leto. O snežni • Izdelava plazovnega poročila. odeji govorimo takrat, ko sneg pokriva več kot 50 % tal. 13. Kdovserazpolagastemipodatki? 8. Kolikojenajvečjakoličinazapadlegasnegain kdajjetobilo? S temi podatki razpolaga ARSO in agencije, s katerimi ima ARSO sklenjene pogodbe. Velik del teh podatkov Najvišja izmerjena snežna odeja je bila 22. 4. 2001, in je javno objavljen na internetu, radiu in televiziji. sicer 700 cm. 9. KdajsenaKredaricizačnemeteorološkazima? Meteorološka zima se začne 1. decembra. 10. Odkod(smerneba)seponavadipripelje neurje? Smer prihoda neurja je odvisna od vetrov in ostalih dejavnikov, ki takrat potekajo v ozračju. Večina neviht pride iz zahodnih smeri, kar nekaj je tudi lokalnih neviht, ki nastanejo pri nas v Julijcih. Nevihte, ki prihajajo z juga, imajo ponavadi večjo količino padavin, iz severa pa manjšo količino padavin in v večjih primerih izrazitejšo ohladitev ozračja. Graf1:PovprečnatemperaturanaKredarici1-20 7 91 Vremekotgrožnja 11. Alisoposlediceonesnaženegaokoljatudi ževidnenaKredarici?Kako,skakšnimi V okolici Kredarice so zelo pogosto nevarne meritvami? vremenske razmere, kot so snežni vihar, neurje, Bolj kot onesnaženje okolja so opazne klimatske snežni plaz, nevihte … Našel sem zelo veliko podatkov spremembe (topljenje in manjšanje triglavskega o nesrečah v Julijskih Alpah, ki potrjujejo nevarnost v ledenika). S tem spremembami se ukvarja – analizira le-teh. Geografski inštitut. 1. 10. junija 1997 se je med vajo slovenskih gorskih reševalcev letalcev v Turskem žlebu nad 12. Kajvsesemeriinzaznavanameteorološki Okrešljem v Logarski dolini zgodila helikopterska postaji?Zakaj? nesreča, v kateri je umrlo pet reševalcev. 2. 2. novembra 1984 se je v megli nad Blejsko Meritve, ki se opravljajo na Kredarici, so: Dobravo zrušil helikopter, v katerem so bili pilot • Podajanje vidljivosti v kilometrih, inštruktor, znani alpinist Aleš Kunaver in ugledni nemški alpinist in fotograf s soprogo. Zaradi • Opis in količina visokih oblakov, megle je pilot verjetno prepozno opazil hrib v • Opis in količina srednjih oblakov, gozdu. • Opis in količina nizkih oblakov, 3. 29. junija 1975 se je med reševanjem • Pojavi (megla, ivje …), ponesrečenca s Češke koče v megli in dežju Pod • Veter (hitrost in smer), Kranceljni ob vznožju Ledin zrušil helikopter. • Vlaga, 4. 24. junija 2006 je 38-letna planinka med sestopom z Ozebnika med Velikim in Srednjim • Pritisk, Rokavom z derezo zataknila hlačnico, izgubila • Temperatura zraka (trenutna, vsako uro), ravnotežje, začela drseti po strmem snežišču ter 8. IN 9. RAZRED OŠ 81 pri tem zbila in s seboj odnesla še dva planinca. 5. In še mnoge druge. Slika4:Reševanjeponesrečenca Slika2:Snežnivihar Različni nasveti za varno hojo v gorah so pri nekaterih obiskovalcih gora bodisi zaradi lahkomiselnosti bodisi zaradi želje, da bi dosegli vrh, pogosto prezrti,« pravi Boštjan Lindav, vodja Sektorja kriminalistične policije pri PU Kranj. Ob tem opozarja, da v Sloveniji ni zakonodaje, ki bi urejala ali predpisovala obveznosti gornikov in njihovo odgovornost za nastanek prepovedanih posledic, razen kadar so podani razlogi za sum, da je bilo z njihovim ravnanjem storjeno kaznivo dejanje. Graf3:Številointervencijvvisokogorjunaleto(od12do 0 1) 20 Vremekotpriložnost Vreme kot priložnost na Kredarici in v okolici ima velik pomen. Kredarica je naša edina meteorološka postaja v visokogorju, kjer vsak dan lahko merimo različne meteorološke meritve, kot so na primer snežna odeja, sončno obsevanje, podajanje vidljivosti v kilometrih, temperatura zraka itd. Slika3:IntervencijavJulijskihAlpah Slika5:MerilnenapravenaKredarici Kajsemspoznal? Ob pisanju članka sem zelo užival. V veliko čast mi je bilo narediti intervju z meteorološkim opazovalcem Slovenske vojske s Kredarice, g. Milanom Kosom. Graf2:Številosmrtivvisokogorjunaletoodleta12do 0 Izvedel sem tudi veliko novih stvari glede tega, kaj se 1 20 vse meri na meteorološki postaji, koliko je bila najvišja izmerjena snežna odeja, kdaj se začne meteorološka 8. IN 9. RAZRED OŠ 82 zima itd. Ugotovil sem, da je na Kredarici in v njeni okolici veliko več vremena kot GROŽNJA in ne kot priložnost. S tem prispevkom sem želel pokazati, kako pomembno je, da spremljamo in upoštevamo vse pridobljene meritve, podatke in se na podlagi napovedi odločamo za izlete v visokogorje. S tem ravnamo odgovorno ter preudarno in ne ogrožamo sebe ali drugih. VIRI: Slika6:MeteorološkapostajanaKredarici Slika1:https:/www.ribnica24.eu/slovenija/zimske-slike-izkredarica-januar-0/ 1 2 vremekotgrožnja(mnenje): Slika2:https:/www.4ur. 2 com/novice/slovenija/najhujsehttps:/www.zurnal24.si/slovenija/stevilo-nesrec-v-gorahgorske-nesrece-pri-nas.html se-povecuje-6 7 2 1 Graf1:https:/meteo.arso.gov.si/uploads/probase/ Slika3:https:/www.grzs.si/o-grzs/drustva-in-postaje/ www/climate/table/sl/by_location/kredarica/climateGraf3:https:/www.4ur. 2 com/novice/slovenija/najhujsenormals_71-0_kredarica.pdf gorske-nesrece-pri-nas.html Graf2:https:/www.4ur. 2 com/novice/slovenija/najhujseSlika4:https:/www.anzecokl.com/blog/20/turnogorske-nesrece-pri-nas.html smucanje-razmere-napake-nasveti-oprema Uvod:https:/meteo.arso.gov.si/uploads/probase/www/ Slika5:https:/www.4ur. 2 com/novice/slovenija/fantjeclimate/text/sl/stations/kredarica.pdf ki-delajo-na-kredarici-so-vsestranski-iznajdljivi-in-p Vremekotgrožnja: svojemu-delu.html?bl=0 https:/old.delo.si/druzba/panorama/kronologija-vecjihSlika6:https:/old.slovenskenovice.si/iz-tiskane-izdaje/ nesrec-v-slovenskih-gorah.html clanek/na-triglav-bi-potegnili-elektriko-4 792 3 8. IN 9. RAZRED OŠ 83 Prihodnostbozelenaalipasplohne EmaZahrastnik,OŠRadeče,8.b,ObčinaRadeče 1 .Podnebje Podnebje je pojem, ki obsega vse vremenske pojave na nekem področju. Je določeno vreme nekega kraja oz. območja daljše časovne dobe. Pove nam kakšno podnebje se pričakuje za določene letne čase, podnebja… Podnebje ni odvisno samo od dogodkov v atmosferi, ampak od medsebojnega vpliva vseh okoliščin (sestava in poraščenost tal, vlaga in pritisk zraka, bližina morja, nadmorska višina,...). 2.Vplivčlovekanapodnebje Z množično uporabo naravnih virov in tehnologij ljudje pogosto nehote posegamo v podnebje. Znan je učinek tople grede, ki je verjetno najpomembnejši dejavnik opazovanih sprememb podnebja v zadnjem stoletju. Vzroki in posledice so pogosto tako zapleteni, da jih še zdaleč ne obvladujemo. Znanstveniki so ugotovili, da človeštvo povzroča spreminjanje podnebja Zemlje, kar 170-krat hitreje, kot bi se to dogajalo po naravni poti. Na Zemlji je preveč ljudi in večina jih ima preveč stvari, ki jih ne potrebuje, s tem tovarne delujejo bolj aktivno, to pomeni večji izpust CO2 in večji izpusti fosilnih goriv. 3.PodnebjevobčiniRadeče V naši občini je zelo pomembno lepo vreme in seveda občasno deževje, ker v naši občini poteka splavarjenje, ki je tradicija in ker je v naši občini ogromno kmetij ki potrebujejo dobro letino. Predlagala bom občinskemu svetniku naj imamo vsako leto, vikend na katerega posadimo (npr. 1000) dreves. Vir:https:/climatekids.nasa.gov/resources/icons/ permafrost1.jpg Zemljenepodedujemoodnaših prednikov, izposodimosijoodsvojihotrok. -Indijanskipregovor 5.Zaradiglobalnegasegrevanjaogroženi tudimartinčki Martnički spadajo v vrsto plazilcev, skupaj s kačami. Glede na to, da so hladnokrvne živali so odvisne od toplote in sončnega sevanja, da dosežejo telesno temperaturo za delovanje organizma. Najbolj očitna teorija bi bila, da imajo koristi od globalnega segrevanja, vendar to ne drži. Tudi Anamarija Žagar se je že približala odgovoru na vprašanje v raziskavi, objavljeni v reviji Nature Communications. Potrdili so hipotezo, da bodo v Evropi največje posledice najverjetneje utrpele vrste, ki so prilagojene na hladnejša in bolj vlažna okolja. Seveda kuščarji niso edine živali, ki so prizadete zaradi globalnega 4.Podnebnespremembe Spremembe podnebja so globalni problem. Zaradi nas je ogrožen celoten ekosistem, ne smemo gledati samo nase, ampak na nedolžne organizme, ki niso naredili prav nič narobe, vendar bodo zaradi nas izumrli. Hitro je treba ukrepati, sicer bo prepozno. Zaradi podnebnih sprememb se po celem svetu topi led in zmanjšuje snežna odeja. V polarnih območji se odmrzuje permafrost, dviguje se gladina svetovnih morij in vse pogostejše so poplave. Na splošno se povečuje število ekstremnih vremenskih dogodkov. Vir:https:/sl.eferrit.com/kje-zivijo-polarni-medvedi/ 84 8. IN 9. RAZRED OŠ segrevanja. Polarni medved je najbolj ogrožena živalska vrsta zaradi globalnega segrevanja. Polarni medvedi imajo zaradi globalnega segrevanja mnogo manj ledenih ploskev na, katerih lahko lovijo svoj plen. 6.GretaThunberg Greta je na začetku šolskega leta namesto v šoli preživljala dneve pred švedskim parlamentom. Kmalu so začeli »stavkati« tudi drugi mladi iz različnih koncev Švedske in drugih držav po svetu. Skupaj so organizirali gibanje šolskih stavk za podnebje, ki se imenuje »Petki za prihodnost« . Po govoru, ki ga je Greta imela na konferenci OZN o podnebnih spremembah v mestu Katovice, so ponekod po svetu študentske stavke potekale vsak petek. V letu 2019 so bile organizirane štiri stavke, na katerih je po vsem svetu na isti dan na vsaki sodelovalo vsaj milijon ljudi. Greta zaradi vpliva na okolje ne leti z letalom, ne uživa hrane živalskega izvora, ne kupuje stvari, če ni nujno, itd. V veganstvo in prenehanje letenja je prepričala tudi svoje starše. »Nočem,da upaš,želim,da paničariš« -GretaThunberg Zemljane pripadanam. Mipripadamo Zemlji. Vir:https:/www.caszazemljo.si 8.Učinetoplegrede Topla greda prepušča svetlobo od zunaj, toploto pa zadržuje v notranjosti. Zemljino ozračje deluje na podoben način. Prav ta naravni pojav je najbolj odgovoren za podnebne spremembe, a brez njega na Zemlji ne bi bilo življenja. Količina CO2 v zraku se je v zadnjih 250 letih povečala za tretjino in to skladišči dodatno toploto. Venera je primer, kaj se zgodi če je v ozračju preveč CO2. Vir:https:/static.dw.com/image/950_1 1 1.jpg 0 Enanajvečjihovirzazačetek podnebnihspremembjeta,da sopostaleposledične,šepreden smojihsplohrazumeli. Tim Flannery .Na 7 templanetuživimo,kotdabiimeliše enega Človeštvo mora drastično zmanjšati izpuste toplogrednih plinov, sicer bo do konca stoletja taljenje ledenikov povzročilo občutno zvišanje gladin oceanov in prisililo ogromno ljudi v selitev. V primeru nadaljevanja naraščajočega trenda izpustov toplogrednih plinov lahko že sredi 21. stol. na Arktiki pričakujemo poletja s krajšim obdobjem brez morskega ledu. Arktični led pomembno vpliva na globalni podnebni sistem, a vseh posledic njegovega izginotja znanstveniki za zdaj ne znajo napovedati. »Podnebne spremembe niso nekaj, v kar se ljudje odločijo verjeti ali ne, dogajajo se« -- Matt Gaetz 9.Kajlahkonaredimo? Velika večina svetovne znanstvene skupnosti zagovarja spoznanje, da podnebnih sprememb ne moremo več preprečiti, lahko jih le ublažimo in upočasnimo. Zato je treba podnebne spremembe vzeti kot izziv, s katerim se sooča človeštvo, in usmeriti energijo v čim bolj učinkovito soočanje z njimi. Kaj lahko naredi vsak posameznik: • • • uživanje hrane rastlinskega izvora, oskrba z obnovljivo energijo v gospodinjstvih, toplotna izolacija doma, 8. IN 9. RAZRED OŠ • • • • • celovito ločevanje odpadkov, prehod na LED luči manjše moči, izključitev elektronskih naprav, kadar niso v uporabi, posaditev drevesa, manj letov čez oceane. Vir: https://victoria. mediaplanet.com/ app/uploads/ sites/1/05 42 GettyImages- 35-1 7 2 103 6x47 5 86.jpg »Naučilasemse,danikolinisi premajhen,dabinaredilrazliko.« -GretaThunberg Anketaopodnebnihspremembah Iz ankete sem želela izvedeti koliko ljudi dejansko razume kaj je globalno segrevanje. Iz grafa se vidi, da so ljudje malo zatavali pri 5. vprašanju. Glede na to, da vprašanja 1., 3., in 4. niso bila težka in so imeli na razpolago odgovore ki se je vsaj približno videlo kateri so napačni, so me rezultati razočarali. Najbolj me je razočaralo, ko je nekdo pri 3. vprašanju izbral odgovor c) prenehanje sadovnjakov. 0.Zemlja 1 sebošenaprejkuhala Mislim, da bi moral vsak narediti nekaj za naš planet, pa tudi če ne samo zase, vendar za svoje naslednike in vsa druga živa bitja na tej Zemlji. Edini razlog, da mislimo, da je nemogoče zaustaviti podnebne spremembe je, ker še nismo niti poskusili. Morali bi pomisliti, kaj bo, ko bodo, čez 100 let naši nasledniki živeli na planetu, ki ga je globalno segrevanje nepopravljivo poškodovalo, in se bodo spraševali: »Kako so lahko tisti, ki so bili tukaj pred nami, to videli in dopustili, da se to zgodi. Nehati moramo razmišljati o globalnem segrevanju kot problem prihodnosti, ampak ga moramo začeti jemati resno, kot sedanji izredni problem, ki zahteva veliko močnejši odziv vseh. Naravne nesreče po svetu so dvakrat večje, kot so bile kadarkoli. Če se spreminja podnebje, bi se morali tudi mi. Globalno segrevanje je izziv današnjih generacij in začeti se moramo boriti, dokler še ni prepozno. Kot človeška bitja smo dovzetni za zamenjavo brez primera z neverjetnim. V naših vsakdanjih izkušnjah, če se nekaj še nikoli ni zgodilo, na splošno varno domnevamo, da se to ne bo zgodilo v prihodnosti, vendar nas lahko izjeme ubijejo, podnebne spremembe pa so ena izmed teh izjem. Vir:https:/www.foodbusinessnews.net/ext/ resources/1/8GlobalWarming_Lead. 20 jpg?t=1739&width=1 5 628 08 85 86 8. IN 9. RAZRED OŠ Vreme–Velikapriložnostinševečjagrožnj Inzavsetosmokrivimi,ljudje! AnikaBrajnik,OŠVencljaPerka,Domžale,8.c,ObčinaDomžale “Pripodnebnihspremembahzmagatipočasipomeniistokotizgubiti.”–AlexSteffen(vir:https:/www.mladi si/3/greta1 950 thunberg/) Marsikajvnašemživljenjujeodvisnoodvremena.Povremenuseorientiramoprivsakdanjihstv gremonaizlet;čebodeževalo,ssebojvzamemodežnik.Vremepabistvenovplivatudinapomembnestvar okoljskeproblemedomainglobalno. V pokrajinah, kjer je hladno in zapade veliko snega, se bo razvil smučarski turizem, v tople kraje z veliko sonca pa bodo ljudje prišli na oddih. Tudi v kmetijstvu je od vremena odvisno, kaj bodo kmetje pridelovali; v teh primerih vreme predstavlja priložnost. Slabo vreme (preveč ali premalo dežja ipd.) lahko tudi ogrozi pridelek; če neko zimo ne zapade dovolj snega in ni dovolj mrzlo, posledice čuti smučarski turizem. Vse pogostejši so ekstremni vremenski pojavi – od poplav, suš, hudih viharjev in neviht pa vse do toplih zim brez snega. V tovrstnih primerih vreme predstavlja grožnjo, ki je vedno hujša, saj se vreme v zadnjih letih in desetletjih hitro in drastično spreminja. To lahko opazim že tekom svojega življenja, še bolj opazno pa je, če dandanašnje razmere primerjamo s tistimi v času otroštva mojih staršev in starih staršev, natančneje matere in babice. Z njima sem opravila kratek intervju in ju povprašala o vremenu v času, ko sta bili stari toliko, kot sem zdaj jaz (štirinajst) in povedali sta mi sledeče: zime so bile hladne, ni bilo toliko toče in hudih neviht. BABICA: Temperature so bile nižje, tudi poleti ni bilo tako vroče. Padavine in nevihte poleti niso bile tako hude, tudi če je ponoči deževalo je zjutraj že sijalo sonce, pozimi pa je bila večina padavin v obliki snega, zato spomladi ni bilo toliko dežja. Na kratko – vreme se je spremenilo. Vse navedeno potrjujejo tudi znanstveni dokazi, raziskave in pogovor z meteorologinjo ga. Tanjo Ceglar, ki pravi tako: »Podnebje v Sloveniji se je v zadnjih desetletjih že zelo spremenilo, ampak te spremembe se bodo še stopnjevale. Najbolj očitni spremembi sta dvig povprečne temperature ter trajanje, pogostost in intenzivnost vročinskih valov. Vidno je tudi dejstvo, da je snežna odeja manj pogosta. Večkrat se pojavljajo kmetijske suše, ki so Slovenijo v zadnjih desetletjih močno prizadele.« (vir: http://eko-generacija. org/?p=3581 ) Včemsevremedanesnajboljrazlikujeodvremena Kakosesoočamozokoljskimiizzividanesv vvajinemotroštvu? MATI: Spomnim se, da je bilo vreme drugačno. Zime so bile bolj hladne z več snega. Enkrat ga je zapadlo toliko, da smo morali skopati pot in ko sem hodila po njej, so bile “snežene stene” na obeh straneh veliko višje od mene. Avtobus nas ni mogel peljati v šolo, ker je bilo preveč snega. O čem takem lahko zdaj samo sanjamo. Domžalah? Zavedati se moramo, da se podnebne spremembe dogajajo, pa ne le na globalni ravni, temveč tudi v našem lokalnem okolju. Ob pogledu na svoje mesto lahko opazimo veliko razlogov za podnebne spremembe. S sošolci smo se v okviru okoljske vzgoje sprehodili skozi naše mesto, Domžale, in ugotovili, da bi prebivalci Domžal lahko za svoje okolje skrbeli bolje. Na žalost smo videli precej smeti, ki ležijo na BABICA: Predvsem je bilo veliko več snega, še več kot tleh, čeprav je le nekaj metrov naprej koš. Odpadki so v otroštvu tvoje mame. Obdržal se je vse od decembra bili tudi na zelenih površinah, na drevesih, ponekod pa do konca februarja. Prehodi med letnimi časi so so bila prava odlagališča smeti. Opazili smo, da je bilo bili bolj izraziti, spremenilo pa se je tudi veliko stvari v veliko dreves nedavno posekanih. Tudi v vejevje ob kmetijstvu. reki so se ujeli razne plastenke, pločevinke, vrečke itd. Reka sama pa je bila tako nizka, da smo lahko hodili Kakšnepasorazlikevtemperaturiinpadavinah? po skalah, ki naj bi bile pod vodo. Čistilne akcije so še vedno nujne! MATI: Temperature poleti niso bile tako ekstremne, 8. IN 9. RAZRED OŠ V mestu je veliko avtomobilov, precej manj pa kolesarjev in pešcev. Pohvalno pa je, da pogosto vozijo polni vlaki in avtobusi, kar pomeni, da meščani (predvsem dijaki) pogosto uporabljajo javni transport. Ugotavljamo, da moramo začeti s spremembami doma, v našem domačem, lokalnem okolju. Naj se nam zdijo te spremembe še tako majhne, nekaj štejejo. EU že ukrepa in je v boju proti podnebnim spremembam že dolgo vodilna v svetu, do leta 2050 namerava postati prva podnebno nevtralna celina. To pomeni, da je potrebno doseči neto ničelno emisijo toplogrednih plinov. O tem govori tudi evropski zeleni dogovor. (Vir: https://europa.eu/climate-pact/about/ climate-change_sl ) V prihodnosti bo prihajalo do bistveno večjih sprememb, če bomo nadaljevali s tovrstnim potrošniškim načinom življenja in linearnim ter ne krožnim gospodarstvom in neobvladanim onesnaževanjem okolja. Vse to namreč botruje podnebnim spremembam. Segrevanje ozračja povzroča taljenje ledenikov, posledica tega pa je naraščanje morske gladine, ki vpliva na spremenjene morske ekosisteme ter poplave in neurja v obmorskih krajih. Prav tako ima ogromno negativnih posledic kurjenje fosilnih goriv (zemeljski plin, nafta, premog), zdaj prepovedani CFC oz. potisni plini, premalo recikliranja odpadkov, krčenje zelenih površin (gozdov), odlaganje odpadkov in komunalnega blata na črna odlagališča namesto na urejena odlagališča. Zaradi neodgovornega ravnanja ljudi, živali izgubljajo svoje naravne habitate, v mestih je slabši in onesnažen zrak, seznam pa se nadaljuje v neskončnost. Če ne bomo ukrepali, se lahko v Evropski uniji že v času življenja naših zanamcev zgodi sledeče: • 400 tisoč prezgodnjih smrti na leto zaradi onesnaženosti zraka, • 90 tisoč smrtnih žrtev letno zaradi vročinskih valov, • v južnih regijah EU bo na voljo 40 % manj vode, • 2,2 milijona ljudi bo vsako leto izpostavljenih poplavam obalnih območij in • 190 milijard evrov letne gospodarske izgube. Brez nas bi bila narava neokrnjena, mi smo krivi za vse te tragedije. Zato smo ljudje dolžni narediti vse, kar je v naši moči, da popravimo škodo, ki smo jo naredili. Škodo, ki so jo povzročile generacije pred mojo in je nekateri nočejo popraviti, saj bi to škodovalo njim samim. Politiki govorijo, da jim je mar, v resnici pa ne naredijo ničesar. Obnašajo se sebično, kot da nam nočejo dati niti priložnosti za boljši svet, za spremembe. Nekateri pa se sploh ne zavedajo oz. se nočejo zavedati podnebnih sprememb ali pa celo mislijo, da oni sami nimajo nobenega vpliva in da sami ne morejo ničesar narediti. A dejstvo je, da se spremembe dogajajo in da moramo ukrepati. In to hitro. Tega se mladi zavedamo! 87 S spremembami moramo začeti tudi mi v našem domačem, lokalnem okolju in tudi če se nam zdijo te Alisebomoizpreteklihnapaknaučilikaj spremembe še tako majhne, naj vsak aktivno prispeva po svojih močeh! zanaprej? Zmagamolahkosamo,česodelujemo.Vsakdolahko pripomoreinvsakodejanješteje.Odosnovnega sortiranjainrecikliranjaodpadkov,dozmanjšan potrošništva,douporabetrajnostnihoblikpromet lokalnesamooskrbe.Vsaklahkoprispevasvojdele tudizosveščanjeminpredvsemzzgledom! TonamjepokazalatudiGretaThunberg,kije nagovorilanatisočemladih,kizahtevajosprememb inozaveščajoljudionaširealnosti.Nehajmo zapravljatičasinukrepajmo,dokleršelahko,sajni planetaB. 88 8. IN 9. RAZRED OŠ Vrtimosevzačaranemkrogu Vplivpodnebnihspremembnanaraščanjenaravnihvremenskih nevšečnosti Matevž Habič, OŠ Venclja Perka, Domžale, 8.a, Občina Domžale Vednoboljsezavedamoposledicrazličnihvremenskihpojavovoz.nevšečnosti,kijihpovzroč ajopod membe.Vzadnjihdesetletjihječlovekssvojimnačinomživljenjainzmačehovskimodnosomdonara velikoškodointveganjezavarnostsedanjeinprihodnjihgeneracij.Razlogzatojepredvsem vu njufosilnihgoriv,pričemersepovečujekoncentracijaogljikovegadioksidaindrugihtoplogre karpovzročaučinektoplegrede.Škodopovzročajotudikrčenjegozdov,gradnjaurbanihnaselij,razv uporaba pesticidov. Vprispevkubopredstavljenopoznavanjevzrokovinposledicpodnebnihspremembinvremenski poznavanjekaterihsmomedosnovnošolcipreverjalizanketo.Tudivnašemokoljuvzadnjih30.leti porastnaravnihnesreč(poplavinsuš),kisopovezanespodnebnimispremembami. Sušaogrožaekosistemeintudiživljenje ljudi Suša je dolgotrajno obdobje, v katerem regija ne dobi dovolj vode za oskrbo potreb rastlin in živali, ki se naseljujejo na tem območju, vključno s človekom. Glavni vzroki za nastanek suše so podnebni cikli in človeške dejavnosti, kot so prekomerno izkoriščanje kmetijskih zemljišč, prekomerno namakanje ali krčenje gozdov, ki spodbujajo erozijo in negativno vplivajo na sposobnost tal za shranjevanje in zadrževanje vode; globalno segrevanje, uporaba strupenih proizvodov v kmetijstvu in neredna obdobja padavin. Ker je voda za človeka in planet nujna dobrina za preživetje, ima lahko suša zelo velike ali uničujoče posledice, kakršna je izguba kmetijske proizvodnje, kar lahko povzroči zelo velik upad pri pridelavi hrane. Kadar je proizvedene hrane premalo, povpraševanje pa veliko, to privede do dviga cen. Slika1.Posledicesušeleta3Vir: 1 20 https:/ciklon.si/ stran/?p=21.20, 863 https:/www.kgzs.si/novica/posledice-aprilske-suse-nakmetijskih-rastlinah-1.20 -43, Pri izbiri rastlin, ki so namenjene prehranjevalni verigi, bomo posegali po rastlinah, ki daljša obdobja suše dobro prenašajo. Svet je aprila 2020 sprejel novo uredbo za zmanjšanje tveganja za pomanjkanje vode za namakanje kulturnih Suša v revnejših predelih sveta povzroča podhranjenosti, dehidracije in bolezni. Pojavijo se migracije ljudi in tudi živalskih vrst. Suša povzroča zmanjšanje ali celo izumrtje številnih živalskih vrst. Povzroča globalno nestabilnost, ki lahko privede do konfliktov in vojn zaradi naravnih virov. Z namenom omiliti posledice suše gradimo jezove in shranjevalnike vode, zbiramo deževnico, gradimo kanale ali preusmerjamo reke za namakanje, ponovno lahko uporabimo tudi reciklirano ali odpadno vodo, kar nosi s seboj velike stroške. Slika2.VelikiZeleniZidjehumanitarni,pionirski,ekolo epskiprojekt:8TisočKmDrevesZaReševanjeAfrike Vir:https:/sl.brightboys.org/2906-the-great-green-walladvances-8-thousand-km-of-trees.html1.20 3 8. IN 9. RAZRED OŠ 89 rastlin. Pravila so zasnovana tako, da bodo Evropi pomagala pri prilagajanju posledicam podnebnih sprememb. Uredba, ki je popolnoma v skladu s krožnim gospodarstvom, olajšuje uporabo očiščene komunalne odpadne vode za namakanje v kmetijstvu, s čimer se izboljšuje razpoložljivost vode in pomaga preprečevati pomanjkanje hrane. Najbolj sušna področja so področja puščav, na katerih je vlažnih površin in posledično rastlin zelo malo. Večina puščav nastane z naravnimi procesi v zelo dolgem času. Države z najbolj sušnimi področji so v Južni Ameriki in v Afriki. Slika4.PoplavevDomžalah90.Vir: 1 https:/portal-os.si/ oznaka/zupan-obcine-domzale-tone-dragar/1.20 ,3 Za zaščito pred hudimi posledicami poplav je potrebna organiziranost na državnem nivoju, kamor sodijo redna vzdrževanja vodotokov in zaplavnih pregrad, organizirana civilna zaščita in intervencijske službe. Slika3.SušavSloveniji.Vir:https:/www.gov.si/ novice/7-23susomer10 spletno-orodje-za-monitoringsuse/1.20 ,3 Največje poplave v Sloveniji v zadnjih 50 letih, ki so povzročile veliko materialno škodo in terjale smrtne žrtve, so bile 1972 na območju mariborske občine, 1990 po vsej Sloveniji, 1998 v Zasavju, 2000 smrtonosni plaz nad Logom pod Mangartu, 2004 na Tolminskem, 2005 v Posavju, 2007 na območju občine Železniki, 2010 na Ljubljanskem barju, 2012 na območju Drave, 2014, ko so poplave z žledom prizadele večji del države. Vir:https:/www.4ur. 2 com/ novice/slovenija/pregled-najhujsih-poplav-v-slov najbolj-smrtonosne-so-bile-na-celjskem-leta-htm 4.951 V Sloveniji so najbolj sušna področja na severovzhodu države. Na zahodu in v osrednji ter južni Sloveniji je manjše tveganje za sušo. Največja suša v Sloveniji v zadnjem obdobju je bila leta 2013. 1.20 3 V Domžalah je leta 1990 močno poplavila Kamniška Bistrica, tudi kasneje je bilo precej poplav, saj je Kamniška Bistrica hudourniški pritok in je zato občina Domžale zelo poplavno ogrožena. Poplave-najhujšaoblikanaravne katastrofe,kiogrožatudinašvsakdanKajovremenskihujmahmenijo osnovnošolci? Poplave so naravni pojav, ki nastane zaradi izredno močnih ali dolgo trajajočih padavin. Poplave lahko nastanejo tudi zaradi naglega taljenja snega, zaradi zajezenega odtoka na kraških poljih, delovanja hudournikov, zaradi naravnega ali umetno povzročenega posedanja tal (rudarstvo), dviga gladine podtalnice ali zaradi visoke morske plime. Primarno poplave ogrožajo življenja in premoženje ljudi na poplavnem območju. Sekundarno se lahko pojavijo epidemije, saj pride do onesnaženja pitne vode oziroma do uničenja kanalizacijskih sistemov. Nekatere poplave uničijo tudi bolj občutljive ekosisteme in hrano, ki raste na poljih. Povzročijo zadušitev neodpornih vrst dreves. Poplave spadajo glede na število žrtev med najhujše in najpogostejše naravne katastrofe. Osnovnošolce sem z anketnim vprašalnikom povprašal, kakšno je njihovo mnenje o naravnih nevšečnostih. V anketi je sodelovalo 37 učencev 7. in 8. razreda; njihove odgovore podajam v grafičnem prikazu na sliki 5. Osnovnošolci so v svojih odgovorih podali vedenje o tem, da so vremenska neurja povezana s podnebnimi spremembami. Večinoma menijo, da lahko posamezniki pripomorejo k zmanjševanju naravnih nevšečnosti. Nekaj njihovih predlogov se glasi: vpliv globalnega segrevanja bi lahko zmanjšali, preprečili pa ne; vsak, lahko nekaj naredi za naravo; lahko bi pomagali naravi tako, da ne bi porabljali toliko vode. Velik delež vprašanih je tudi na lastni koži že občutil posledice vremenskih ujm, kar lahko 90 8. IN 9. RAZRED OŠ najverjetneje pripišemo lanskoletnemu poletnemu neurju v Domžalah, ki je prizadelo veliko občanov. Negativno me je presenetilo, da se večina vprašanih osnovnošolcev ne zaveda, da so Domžale tudi poplavno ogrožene, suše pa ne dojemajo kot velikega problema v lokalnem okolju. Vzrok za te odgovore lahko poiščem predvsem v odmaknjenosti mestnih otrok od kmetovanja in direktnih vplivov suše na njihovo življenje. Zato menim, da bo potrebno še več ozaveščanja tudi v šoli pri različnih okoljskih projektih. Slika5.Slika5:Grafičniprikazodgovorovanketnega vprašalnikaovremenskihujmah Vzaključkulahkopovzamemo,dapostajajonaravne nevšečnostivednopogostejšipojavvnašem vsakdanu.Napovedimeteorologovzanaravneujme vprihodnostisoskrbvzbujajoče.Upam,daseže sedajzavedamonaravnihgroženjindabomokot posameznikiposkušalinareditkarnajveč,karjev našimočizaomilitevvremenskihgroženj. 8. IN 9. RAZRED OŠ 91 Tudiživalisožrtvespreminjanjapodneb Pia Zabret Verbole, OŠ Venclja Perka, Domžale, 9.c, Občina Domžale Stekdajpomislilinato,kakopoletnovročinoin milezimeprenašajovašihišniljubljenčkiinživalina splošno? Nekatere živali se dobro počutijo v vročini, druge v mrazu, zato nekatere živalske vrste bolje prenašajo podnebne spremembe kot druge. Nihanja temperatur v določenih habitatih lahko celo povzročijo smrt celotne populacije. Številne živali trpijo zaradi temperaturnih sprememb. Hladnokrvne živali, kot so na primer dvoživke, ribe in plazilci, še posebej težko prenašajo nenadne spremembe temperature. Na prostranih območjih Severne Amerike, Evrope in Azije so razlike med najnižjo in najvišjo temperaturo poleti in pozimi lahko zelo velike. Živali, ki v hladnem vremenu ne prezimujejo ali mirujejo, morajo prenašati te velike temperaturne razlike, kar oslabi njihov imunski sistem in zaradi tega lahko hitreje zbolijo. Nekaterim živalskim vrstam podnebne spremembe ustrezajo, drugim ne, čeprav se določene vrste vendarle prilagodijo. Živali žal nimajo na voljo sodobnih tehnologij, kot so klimatske naprave, ogrevalni sistemi niti ne oblačil, kakršne imamo ljudje, zato lahko v ekstremnih vremenskih razmerah močno trpijo. Ko govorimo o vplivu podnebnih sprememb, pa ne gre le za spremenjene temperature. Gre tudi za krčenje življenjskega prostora, za pomanjkanje živali, s katerimi se prehranjujejo vrste višje v prehranjevalnem spletu, za prevelik porast posameznih živalskih in rastlinskih populacij, gre za slabši zrak, vodo in prst. Znižuje se meja sneženja, pojavlja se zimski dež in s tem več vode pozimi. Poleti je vse več suše in požarov … biotsko ravnotežje se podira. Zaradi nas. Posamezne živalske vrste izkoriščajo podnebne razmere za svojo korist, drugim to ne uspeva. Poglejmo si nekaj primerov. Slika1.Globalnosegrevanje(https:/www.zurnal24.si/ media/img/56/4b/fb66cdb06bf84f0ec4c.jpeg) Slika2.Globalnosegrevanje(https:/www.zurnal24.si/ media/img/56/4b/fb66cdb06bf84f0ec4c.jpeg) Ožigalkarjinapočitnicah Večina izmed nas se je verjetno že srečala z meduzami – prozornimi morskimi ožigalkarji, ki nas lahko pošteno opečejo. Po morjih potujejo večinoma s pomočjo vodnih tokov. Tokovi se z leti spreminjajo zaradi sprememb temperature vode in sezonskih vetrov, dviga pa se tudi morska gladina. Kot pravijo na U. S. News, globalno segrevanje zagotovo ni edini dejavnik, ki bi pojasnil porast v številu meduz, so pa krajša hladna in daljša topla obdobja koristna za populacijo meduz. Severne vode so postale primernejše za bivanje, zato se je tja razširilo več vrst meduz. Meduze lahko povzročijo veliko škode in ne motijo zgolj plavalcev, kar je bilo zelo očitno letos spomladi na slovenski obali. Ko meduze povečujejo svoje območje razširjenosti, prevzamejo habitate drugih bitij in uničujejo velike populacije komercialnih rib, vključno z lososom in iverko. Ribe se v toplejših vodah slabo znajdejo: hitreje rastejo, a so manjše velikosti, potrebujejo pa več hrane in kisika, ki se v vodah zmanjšujeta. Zahrano Snežne sove najdemo na Antarktiki, Aljaski, v severni Kanadi in Evraziji, kjer se tudi razmnožujejo. Večinoma Slika3.Težekulov(https:/encrypted-tbn0.gstatic.com/ima ges?q=tbn:ANd9GcQVVzX1NK0cq6uisS6SoZNQAIaImvSBDu HqVw&usqp=CAU) 92 8. IN 9. RAZRED OŠ živijo v tundrah, včasih tudi na travnikih. So nomadske ptice – bivajo tam, kjer je dovolj hrane (lemingov, voluharjev ali zajcev in ptičjih mladičev). Kot so napisali na Socmedarch, obseg teh populacij sčasoma precej niha. Pozimi se tako snežne sove selijo proti jugu, na območja s številčnejšimi populacijami lemingov ipd., saj takrat na severu ni dovolj plena. Kot so omenili na U. S. News, komarji uspevajo v toplih, vlažnih okoljih. Z globalnim segrevanjem vse več krajev postaja primernih za njihovo bivanje, zato se vedno bolj širijo. Komarji iz Afrike in Južne Amerike se širijo višje proti severu in s seboj na žalost prinašajo tudi bolezni, kakršne so malarija, rumena mrzlica in virus zahodnega Nila. Kajpataveliki? Pokličite12 Še eni od arktičnih živali, severnemu medvedu, se življenjski prostor zmanjšuje zaradi podnebnih sprememb. Zime niso več tako dolge in mrzle, kot so bile včasih. Led se tali. Morske poti se odpirajo in vedno več turistov prihaja na lov na arktične živali. Drevesa objemajoče koale, simbol Avstralije, so v svoji domovini ogrožene zaradi različnih dejavnikov. Ta prikupna bitja so še posebej v zadnjih letih pretrpela veliko. Požari, ki so le ena od posledic podnebnih sprememb, krčijo naravni življenjski prostor koal. Led se tudi tanjša in ni več tako stabilen, kot je bil prej, kar je razlog, da imajo severni medvedi lahko težave pri prehranjevanju, saj je led pretanek, da bi se po njem približali svojemu plenu. Znanstveniki že opažajo, da imajo severni medvedi danes telesno težo tudi do 25 odstotkov manjšo kot pred dvajsetimi leti. Slika6.Pogumnodrugam (https:/sl.m.wikipedia. org/wiki/Slika:Cutest_ Koala.jpg) Našibližnji Pri nas v osrednjeslovenski regiji, bolj natančno v Domžalah, je veliko ljudi s hišnimi ljubljenčki različnih vrst – majhnimi, velikimi, dolgodlakimi … Anketirala sem deset ljudi s hišnimi ljubljenčki (s psi in mačkami). Namen moje ankete je bil ugotoviti, ali Slika4.Sestradanivelikan(https:/www.4ur. 2 com/ lastniki ljubljenčkov opažajo spremembe in kakšne cas-za-zemljo/video-srceparajoci-posnetki-sestradanegaso te spremembe pri živalih v vročih poletjih. Vsi severnega-medveda-to-je-obraz-klimatskih-sprememb. html) anketiranci so opazili spremembe pri ljubljenčkih. Večina meni, da so živali hitreje utrujene, več pijejo in Tanadležni spijo. Zanimalo me je tudi, kaj naredijo, da je živalim bolj prijetno. Nekateri so kupili hladilne blazine, Komarji, ta majčkena bitja, zagotovo vsem parajo drugi jim delajo »sladoled«, vsi, ki imajo pse, pa te živce. Več znanstvenih študij je pokazalo, da se sprehajajo zgodaj zjutraj in zvečer ter po poteh, ki so komarji že prilagajajo globalnemu segrevanju. Kot so večinoma v senci. dodali na portalu MMC, se živali s krajšim življenjskim ciklom na spremembe lahko prilagodijo veliko Podnebnespremembe,kijihpovzročamoljudje, hitreje kot živali z zelo dolgim življenjskim ciklom, pomembnovplivajonaživalskisvet.Posamezne ker populacija odmre in se v določenem časovnem živalskevrsteseuspejoprilagajatiinmordacel obdobju pogosteje zamenjuje. uspevajovnovihrazmerah,drugežalneinvčasih lahkoizginejocelepopulacije.Nipotrebnodaleč,da opaziliodziveživalinapodnebnespremembe.Poleg vednoboljštevilnihpopulacijkomarjevinmeduz,k namkvarijopoletja,sedrugačeobnašajotudiživali vnašihdomovih.Našihišniljubljenčkivsetežje prenašajovisoketemperatureinrajepoležavajo hladnem. Ljudjeimamoznanjeinmoč,daživalimpomagamo Slika5.Krvosesinadelu(https:/siol.net/trendi/zdravoublažitiposledicepodnebnihsprememb.Izberimoto zivljenje/nas-zaradi-dezevnega-maja-caka-invazijapot! komarjev-78) 492 8. IN 9. RAZRED OŠ 93 Zamolčanepodnebneskrivnosti LeniFicko,OŠVencljaPerka,Domžale,9.b,ObčinaDomžale Ovremenusepogovarjamovsakdan.Imavelikvplivnagospodarstvoinštevilnedrugevidikenašega povezujemopagatudispodnebjemoziromapodnebnimispremembami.Človekovvplivnapodnebnisist dovoljvelik,daprivededoglobalnihpodnebnihsprememb.Tespremembepolegcelotnegasvetapr Slovenijo,predvsemnjenalpskisvet,Krasinobalnipas.Tudivmojemkraju,Domžalah,v- zadnjihlet mo,dapozimipraktičnonivečsnegazaotroškesnežneradosti. Slika2.Mnenjeosnovnošolcev:ključnirazlogizapodnebne spremembe Slika1.Podnebje.Vir:https:/sl.wikipedia.org/wiki/ Podnebje,3.20 Zviševanje morske gladine, taljenje ledenikov, gozdni požari in kisli dež so posledice človekovega ravnanja z naravo. Medtem ko se uporaba fosilnih goriv in toplogrednih plinov povečuje, se zemeljska atmosfera zmanjšuje. Upadanje količin padavin poleti lahko povzroči sušo, povečanje količin padavin v ostalih letnih časih pa nam lahko prinese poplave, kar lahko ima drastične posledice za kmetijstvo in gozdove, dogajajo se tudi naravne nesreče. Industrija naj bi po mnenju učencev naše šole najbolj pripomogla k podnebnim spremembah, s čimer se popolnoma strinjam, saj se z industrijo vse začne. Industrija je dejavnost, ki se ukvarja s proizvodnjo blaga in storitev. Njeni produkti so ključni za vse druge procese. S tem ko ustvarja različne snovi, kar se navadno dogaja v tovarnah, povzroča izpuste škodljivih plinov, ki se sproščajo v ozračje in imajo velik vpliv na podnebje. Industrija vpliva tudi na številne druge dejavnike, saj je potrošništvo posledica industrije, promet pa brez nje ne bi obstajal, zato bi lahko rekli, da je industrija ključni izvorni dejavnik podnebnih sprememb. Kaj se dogaja z našim svetom, opazimo tudi, če nismo strokovnjaki s tega področja. Podnebnespremembevosnovnošolskihklopeh Učenci v osnovni šoli pri različnih predmetih in projektih spoznavamo teme, ki obravnavajo vzroke in posledice podnebnih sprememb, zato sem med učenci predmetne stopnje naše šole opravila raziskavo. Z anketo sem želela preveriti poznavanje te tematike med šestošolci, sedmošolci, osmošolci in devetošolci. Anketo je rešilo 72 učencev. Grafični prikaz predstavlja delež njihovih odgovorov. Slika3.Mnenjeosnovnošolcev:posledicepodnebnih sprememb 94 8. IN 9. RAZRED OŠ Večina učencev je izbrala kot poglavitno posledico podnebnih sprememb višje temperature oziroma globalno segrevanje. Menim, da je to popoln odgovor, čeprav so delno ustrezni tudi vsi ostali. Višanje temperatur je osnova za spremembe v okolju, predvsem pa pripomore k zmanjšanju snežnih zim. Starši in stari starši nam radi pripovedujejo zgodbe o svojih dogodivščinah na snegu, ampak zadnjih nekaj let je v Domžalah snega čedalje manj in k temu nesporno pripomore višanje temperatur. Višje temperature pripomorejo tudi k večjemu izhlapevanju vlage s kopnega, kar izsuši rastlinje in prst ter stopnjuje sušo. Največjo težavo pa predstavlja vprašanje, kako rešiti problem vpliva ljudi na podnebne spremembe, zato me je ta tema tudi pritegnila. Poskušala sem najti čim več rešitev, s katerimi bi lahko kot posamezniki zmanjšali vpliv na podnebne spremembe. Recikliranje:težavaalinovauporaba? Ker ljudje kupujemo iz leta v leto več stvari, ki jih ne potrebujemo za življenje, nastaja tudi vedno več odpadkov. Veliko ljudi še vedno ne ločuje odpadkov, nekateri pa jih odvržejo kar v naravo. Predvsem umetne snovi se razgrajujejo mnogo let, kar pomeni, da so ta čas prisotne v naravi in ob tem oddajajo pline/tekočine, ki so lahko zelo škodljivi za podnebje. Z ločevanjem odpadkov ljudje naredimo že zelo veliko za nadaljnje recikliranje. Z recikliranjem pa iz odpadnih, že uporabljenih snovi, nastanejo snovi za ponovno uporabo. S tem procesom pripomoremo k zmanjšanju onesnaževanja zraka, vode, narave ter tudi k zmanjšanju trošenja uporabnih snovi in pripomoremo k ponovni uporabi sekundarnih surovin. Pokorakihrešujemo Avtomobili ogromno pripomorejo k onesnaževanju ozračja in s tem tudi podnebja, predvsem z izpušnimi plini. Tudi letala zelo onesnažujejo ozračje, zato je priporočljivo, da se odrečemo vsaj enemu potovanju čez morje oziroma dolgemu potovanju. Kratke razdalje, kakršne so poti do šole in trgovin, lahko namesto vožnje z avtom kar prehodimo ali pa uporabimo kolo/skiro. Priporočljiva je tudi uporaba javnega prometa, saj s tem prispevamo k zmanjšanju izpušnih plinov. Obnovljivivirizazelenoprihodnost Izgorevanje fosilnih goriv povzroča izpuščanje toplogrednih plinov v ozračje, kar močno vpliva na podnebje in njegove spremembe, zato je pomembno, da v čim večji meri uporabljamo obnovljive vire. Slovenija je zelo bogata z biomaso, ki jo pridobivajo v gozdovih, zato bi jo bilo potrebno začeti uporabljati bolj pogosto. Tudi poraba sončne in geotermalne energije bi se morala povečati, k temu bi lahko pripomogli, če bi bolj pogosto uporabljali sončne kolektorje. Varčevanjekotprednost Preden prižgeš luči, odgrni zavese in se vprašaj, ali ni dnevna svetloba dovolj. Velikokrat avtomatsko prižgemo luči, pa čeprav jih sploh ne potrebujemo in s tem povečujemo porabo električne energije. Tudi ko zapustimo dom, ne smemo pozabiti ugasniti luči in elektronskih naprav. Čepravsevednovečljudiukvarjaspodnebnimi spremembami,posredujeinformacijeonjihinišče načine,kakojihzmanjšati,jenjihovvplivševedno premajhen. »Sporočilojejasno.Besedenisodovolj,ljudje zahtevajopodnebneukrepezdaj!«(GretaThunberg) jetrditev,kibijomoraliimetivsipredseboj,saj skupnimimočmiintrudomlahkodosežemovelikoveč, kotsimislimoinletakoobvarujemonašplanet. 8. IN 9. RAZRED OŠ 95 Vreme–grožnjaalipriložnost? Podnebniizziviprihodnosti MajaPotočnik,OŠMarjanaNemca,Radeče,8.b,ObčinaRadeče Vremejedefinicijazavse,karsedogajavspodnjihslojihatmosferekateregakoliplaneta –obi fera.Intodogajanjenasspremljapovsod.Vsakizmednassekdajinkdajzazrevvišine.Zagledamola nebo,čudoviteoblake,kiserazprostirajoponjem,belesnežinke,ledenotočo,dež,kiznovainznovakr začaranipoti…Vendarpasesvetspreminja.Kajmislite,sebopovašemvednotakolepoozretivnesk nebainponočivesolja? Kot rečeno pa narava ni vedno najlepša. Ko pomislimo – vse naravne nesreče, ki se po svetu dogajajo morda ravno ta trenutek cunamiji, ki drvijo proti obali, visoki tudi do 20 metrov, tornadi, hitri tudi vse do 200 km/h, pa orkani, požari, orkanski viharji, nalivi, toče…V zaključku lahko povzamemo, da postajajo naravne nevšečnosti vedno pogostejši pojav v našem vsakdanu. Napovedi meteorologov za naravne ujme v prihodnosti so skrb vzbujajoče. Upam, da se že sedaj zavedamo naravnih groženj in da bomo kot posamezniki poskušali naredit kar največ, kar je v naši moči za omilitev vremenskih groženj. (vednosejespreminjalo)inplanetrespostajato (todavpreteklostisejetudi .« Odstavek žeohladil) iz knjige - vir: Tom Jackson, Cristina Guitian – Podnebne spremembe Vse zgoraj je res. To, da se je planet ohladil pa je posledica ledenih dob (ki naj bi jih bilo že okoli 50), ko je bila Zemljina površina 30 % pod ledeno ploskvijo. Veliko ljudi bi rado pripomogli k »čiščenju« Zemlje, a ne začnejo. To je vedno najtežje. Začetek pa je lahko že to, da se voziš z javnimi prevozi oz. npr. kolesom, skirojem, rolko… moramo pa preprečiti širjenje teh toplogrednih plinov. Podnebje se sčasoma spreminja. Nenehno, vendar počasi. Trenutno se zemlja segreva in v 140 letih se je segrela že za kar 0,8°C, kar občutno sicer ni tako veliko, posledice pa se kar stopnjujejo. Za začetek pa najprej pojasnimo pojme. Kajpomeniučinektoplegrede? Učinek tople grede je pojem, ki pojasnjuje delovanje prehajanja sončeve svetlobe skupaj s toploto, skozi Zemljino ozračje (atmosfero). Pri rastlinjaku je učinek zelo podoben – vanj prodre svetloba skupaj s toploto. Ker je topla greda iz stekla svetloba zlahka prodre ven, toploto pa to steklo zadrži, kar rastlinam omogoča Slika1.Stratifikacijaozračja.https:/sl.wikipedia.org/ wiki/ rast tudi v bolj mrzlih okoliščinah. Na tak način, kot že Ozra%C4%8DjeSlika2.http:/www.fizika.si/seminarji/ omenjeno pa deluje tudi Zemljino ozračje. atmosfera/atmosfera.pdf Ljudje mislimo, da lahko s sodobnimi napravami spremenimo svet in, da tu narava ne šteje, zato smo jo zlahka odmislili - vendar smo se hudo zmotili. Nečemu tako mogočnemu kot je delovanje našega planeta se mi nikakor ne moremo postaviti po robu in če smo že začeli z masovnim onesnaževanjem, moramo sedaj to čimprej končati. »Steslišali?Podnebjesespreminja,planetse segreva,Zemljabouničena,vsibomoumrli.Nov Slika 3.http: /fizikalnica24.pbworks. 10 com/w/ resnicijevseskupajnekolikoboljzapleteno. Vsi bomo page/7/U%91 7 60 1 C4%8Dinek%20tople%20grede resumrli(anehkrati);podnebjeseresspreminja 96 8. IN 9. RAZRED OŠ so še krčenje deževnih gozdov, kmetijstvo, živinoreja, proizvodnja kemikalij ipd. Ogljikov dioksid tako najbolj nastaja ravno zaradi človekovih dejavnosti. Povprečna temperatura na Zemlji se viša, kar postaja resen problem po vsem svetu. Čez kakšnih 30 let naj bi bile posledice, predvsem v EU, naslednje: • 400. 000 prezgodnjih smrti na leto zaradi Slika4.https:/www.4ur. 2 com/vreme onesnaženosti zraka, 90. 000 smrtnih žrtev letno Najprej pojasnimo pojme. zaradi vročinskih valov, v južnih predelih EU bo na voljo 40 % manj vode, 2,2 milijona ljudi bo vsako Zakajsotoplogredniplinizelopomembendel leto izpostavljenih poplavam obalnih območij, 190 našegaozračja,hkratipanasogrožajo? milijard evrov letne gospodarske izgube. Povprečna temperatura danes je okoli 15 °C, zato pa so zaslužni toplogredni plini, saj bi bila brez njih povprečna temperatura okoli –18 °C! Po drugi strani pa ti plini zavzemajo le en 1 % ozračja, vendar pa so zelo »aktivni«. Toplogredni plini v ozračju zelo dobro zadržujejo toploto, zato so zelo koristni. Vendar se nam pretiravanje maščuje. Ogljikovega dioksida (CO2) je v ozračju zelo veliko, ni pa tudi tako močen v zadrževanju toplote kot so npr. F-plini (klorofluoroogljikovodiki), ki jih v ozračje spustimo 11.000 ton, kar je 40-krat manj kot CO2, vendar pa v primerjavi z njim zadržijo 100.000 – krat več toplote. Ko sem to prebrala me je kar spreletelo. Koliko žrtev letno samo zato, ker se nam gre le za zaslužek, nič pa ne pomislimo na življenje v prihodnje. Vendar pa ne pozabite – le skupaj nam bo uspelo to tudi popraviti. Podnebniizziviprihodnosti-anketa Ko sem raziskovala po spletu in brala knjige, ter pisala članek sem pomislila, da bi sestavila anketo in se pozanimala, koliko ljudi se te grožnje zaveda. Poskusila sem izvedeti, če se ljudje, tudi otroci, sploh zavedajo, da zdaj ne ogrožamo več samo planeta, temveč tudi sebe. Takšen pa je bil izid ankete: Zakajpajeravno CO2takoproblematičen? Ogljikovega dioksida ( CO2) v naše ozračje spuščamo veliko več kot kateri kolih drugih toplogrednih plinov. Ta plin se lahko v ozračju zadrži od 50 – 200 let in je zato lahko njegova odstranitev iz ozračja zelo dolgotrajen postopek. Zaradi tega bi morali takoj prenehati z izsekavanjem gozdov, saj ga ta ogromno porabijo. A s tem, ko tako intenzivno izsekavamo deževne pragozdove le še pripomoremo k višanju odstotka ogljikovega dioksida v zraku. Venera je planet, ki ima ozračje skoraj polno ogljikovega dioksida, zato je na njej zelo vroče (preko 400°C), dežuje pa ne deževnica, temveč čista kislina! Zakajpodnebnespremembenastajajo? Toplogredni plini nastajajo najbolj zaradi uporabe fosilnih goriv – ko ta izgorevajo, se ti plini sproščajo. Tu Slika5.http:/ fizikalnica24. 1 0 pbworks.com/w/ page/7/ 91 7 60 1 U%C4%8Dinek%20 tople%20gred0e Zgornji graf prikazuje analizo anketirancev, starih od 11 do 14 let. Glede na to, da v šoli ne obravnavamo toliko podnebnih sprememb in podobnega, so anketo rešili precej dobro. Poleg problematike podnebja dobro poznajo tudi temperature drugje v našem osončju, kakšen pomen imajo toplogredni plini, kateri izmed njih je najbolj problematičen ter zakaj, pojme, ki jih uporabljamo (npr. topla greda…) ipd. Nad tem smo lahko vsekakor veseli. Sedajpamoramolešestopitiskupajinsezavzetiza našplanet,saj,nepozabitedragisosedje,daimamo leenega. 8. IN 9. RAZRED OŠ 97 98 SREDNJE ŠOLE Taljenjeledenikov,suše,požari,živaliumi inkmalubomonavrstimi! KatjušaDolenšek,GimnazijaKranj,1.f,MestnaobčinaKranj Vremenanasvplivanarazličnenačine,takopsihično,kottudifizično.Avremenevplivalenanasampakt naravo:nagozdove,ledenike,kmetijskoobdelanenjive…Vvečjimeripamivplivamonavreme, intot snažujemoozračjezdodajanjemogljikovegadioksidavtroposfero,karposledičnoprivededopoj kivplivanacelsvet.Onesnaževanjenajboljkatastrofalnovplivanatropskideževnigozd,kise požarovpovzročenihzvisokimitemperaturamiternataljenjeGrenlandskegaledenika.Seveda vidnetudiprinas,kosevsakoletosoočamossušamiinpožari. je tudi razvidno, da vreme bolj vpliva na mlajše ljudi. Tudi name vpliva, v velikih primerih se strinjam z odgovori anketirancev. A name vreme ne vpliva le psihično ampak celo fizično, saj me ob poslabšanju vremena boli koleno. Nekateri celo pravijo, da jih ob grdem vremenu bolijo sklepi, mišice in tako lahko celo napovedujejo vreme. A to ni vse tako preprosto, vreme se naglo spreminja, posledično temperature zraka in oceanov, seveda bomo ljudje prišli v težave najkasneje, živali pa že trpijo zaradi človekovih neumnostih. V tropskem deževnem gozdu živi več kot 3 milijone Slika1.Vreme.Vir:https:/siol.net/novice/slovenija/ ponoci-se-bo-oblacnost-razsirila-nad-vso-slovenijo-4365 Vreme se naglo spreminja zaradi različnih načinov onesnaževanja zraka. Najbolj ogrožena območja, na katera vreme najbolj vpliva, sta tropski deževni gozd in Arktika. Tropski deževni gozd je najpomembnejši proizvajalec kisika in pred našimi očmi gori. Na Arktiki pa se led se naglo tali, to pa povzroča dviganje morske gladine in prav tako kot v deževnem gozdu so tudi tukaj ogrožene živali. Za preprečitev onesnaževanja se najde kakšna rešitev, ampak pomembnejša je naša miselnost, saj brez namena izboljšanja ozračja ne bomo prišli nikamor. V naših rokah je odločitev, ali bomo vreme vzeli kot priložnost ali kot nevarnost. Vreme nam pomeni tako rekoč vse in če je lepo, nam omogoča, da preživljamo prosti čas v naravi na soncu, ob deževnem pa otrokom ponuja skakanje po dežnih lužah in odraslim počitek v hiši. Vreme nam ne le omogoča izvajanje različnih aktivnosti, ampak vpliva tudi na naše počutje. Ker pa smo si ljudje različni, na nas tudi različno vpliva, zato sem naredila kratko anketo. Iz nje sem lahko videla da na 83 % ljudi vreme vpliva, na 17 % pa ne. Največ ljudi je obkrožilo, da so ob sončnem dnevu motivirani in veseli, ob deževnem dnevu pa se ljudje različno počutijo, nekateri so zaspani nekateri pa so srečni in sproščeni. Iz ankete Slika2.Odvisnismoodvremena.Vir:https:/gl-es. facebook.com/Agrolit/posts/79/ 8 2630 9 različnih vrst živali in več kot 2500 vrst dreves. Deževni gozd je zelo pomemben, saj regulira toploto, v ozračje sprošča kisik in porablja ogljikov dioksid, kar je zelo pomembno, saj ta plin v atmosferi absorbira toploto, ki jo Zemlja oddaja v vesolje in jo delno vrača. Ker mi povečujemo delež ogljikovega dioksida v ozračju, ta povzroča pojav tople grede, to pa posledično povzroča globalno segrevanje. Požari v tropskem deževnem gozdu so se začeli že leta 1990 zaradi naravnih suš. V Amazonskem gozdu vsako minuto izgubimo za 3 nogometna igrišča dreves. V gozdu je umrlo že 2,3 milijonov živali. Janine Licare, ki vodi projekt Kids saving the Rainforest, je v intervjuju povedala, da se je začela zanimati za tropski deževni gozd, saj je živela na območju, ki ga obkroža deževni SREDNJE ŠOLE 99 Slika3.Deževnigozdgoriprednašimiočmi.Vir:http:/ www.politikis.si/9/08mladi12 za-podnebno-pravicnost-sprotestom-v-ljubljani-zaradi-pozarov-v-amazoniji/ Slika5.Globalnosegrevanje.Vir:http:/www.kii3.ntf.uni-lj. si/e-kemija/file.php/1/output/ch-reaktivnost/index.html gozd. Njegovo uničenje je bilo zelo opazno in želela si ga je rešiti. Onesnaževanje pa tudi vpliva na taljenje ledu in umiranje živali na Arktiki. Leta 2019 je Maja Videmšek zapisala, da je na Grenlandiji ledeni pokrov izgubil že 329 milijard ton ledu, zaradi vročinskih valov. Tako se zaradi taljenja ledenega pokrova dviga morska gladina. Nekateri so zato že izgubili svoj dom. Tako je dr. Jason z raziskovalnega inštituta Geological Survey of Denmark and Greenland opozoril, da se morajo prostorski načrtovalci obalnih območjih pripraviti na dvig morske gladine. Povedal je tudi, da se zdaj tudi sam zaveda pomembnosti grenlandskega ledu za ves svet. Iz starih podatkov je razvidno, da se je v zadnjih 30 letih stalilo več kot sto milijard ton ledu. Onesnaževanje in vremenske spremembe se seveda ne dogajajo samo na te dveh območjih, že pri nas lahko vidimo, kako se temperature poleti naglo višajo in kako je morje vsako leto toplejše. A to še ni vse. V Sloveniji imamo ledenik, in sicer Triglavski ledenik. Je ostanek nekdaj obsežnega 40 hektarskega ledenika, ki se nahaja severovzhodno pod Triglavom v Julijskih Alpah. Krčenje ledenika se je začelo stopnjevati v devetdesetih letih 20. stoletja. Leta 1992 je ledenik razpadel na dva dela. A krčenje se še naprej nadaljuje. Glavni dejavnik za taljenje ledenika je seveda nadpovprečna temperatura zraka v talilni dobi. Meritve ledenikov so zelo dober kazalnik podnebne spremenljivosti Slovenije, saj so ledeniške zaplate na jugovzhodnem obrobju Alp zelo občutljive na podnebne spremembe. Miha Pavšek z Geografskega inštituta GIAM. pravi, da taljenje ledenika na žalost več ne moremo ustaviti. Izginjanje ledenika pomeni precejšni problem, saj je ledenik pomemben vodni vir. S taljenjem ledenika se poveča erozija površja in pogostost skalnih podorov, spreminjati je treba poteke nekaterih pohodnih poti, zaradi padajočega kamenja in bolj razpokanih delov ostenj pa je večja nevarnost tudi za alpiniste. A suše ne povzročajo le izginjajoči ledeniki. V Sloveniji se že od 2014 soočamo z zelo visokimi letnimi temperaturami. Najbolj prizadenejo slovensko Istro, Vipavsko dolino in Pomurje. Suše povzročajo škodo v kmetijstvu in na stavbah. S sušo pa velikokrat z roko v roki pridejo še požari. Že večkrat so se v času poletja zgodili močni požari in temu smo bili priča tudi letos, konec marca, ko se je razširil velik požar na pobočju Potoške gore, zaradi dolgotrajne suše. Najverjetneje vas je ta članek dokončno zamoril! Kdo bi lahko mirno bral o tem, kako neumni smo ljudje? Najverjetneje ste že vsi slišali za onesnaževanje, a se nikoli res niste poglobili v to temo. Najnovejše poročilo IPCC-ja kaže, da bo povprečna globalna temperatura ozračja okoli leta 2030 glede na predindustrijsko dobo višja za 1,5 stopinje Celzija. Tema članka je bila vreme kot priložnosti in nevarnosti in mogoče smo se ljudje nezavedno že odločili za nevarnosti, kajti če ne bomo hitro ukrepali, bo kmalu že prepozno, morda je že? Zakaj se ne bi raje odločili za priložnosti in začeli delati na spremembah, že samo z uporabo vrečk iz blaga, steklenic za večkratno uporabo in s kupovanjem manj nepotrebnih dobrin, ki končajo na odpadu, ne da bi jih uporabili. Ali se bomo samo pogovarjali o vremenskih spremembah in gledali, kako živali umirajo in posledično tudi mi, ali pa se bomo odločili za drugačen način življenja. Odločitev je v Slika4.Grenlandskiledsetali.Vir:https:/www.ekodezela. naših rokah. si/eko-okolje/novo-porocilo-leto-20-je-na-poti-da-bo-enonajtoplejsih/ 100 SREDNJE ŠOLE Vremenskivplivnapridobivanjeobnovl virovenergije Kakobodopodnebnespremembevprihodnjevplivenapridobiv obnovljivihvirovenergijevSloveniji? BrinaStepanovič,GimnazijaKranj,3.h,MestnaobčinaKranj VSlovenijislabotretjinovseenergijepridobimozobnovljivimiviri.Spodnebnimispremembam natemperatureinpadavine,sebospremenilatudikoličinapridobljeneenergijestemiviri. V zadnjem času so ena izmed najbolj perečih tem v javnosti, poleg korone seveda, podnebne spremembe. Kljub zavedanju, da bodo te spremembe v prihodnje zelo vplivale na naše življenje, so napredki v smeri preprečevanja ali zaustavljanja sprememb zelo redki . Ob tem pa se kot država zavedamo tudi omejenosti neobnovljivih virov, zato se usmerjamo proti čim večji proizvodnji energije iz obnovljivih virov. Vedno več Slovencev se tako tudi odloča za sončno elektrarno na svoji strehi in posledično samooskrbo z elektriko. Večina te proizvodnje je vezana na sončne žarke in vodne potoke, zato se nam ob vsem govoru o podnebnih spremembah pojavi vprašanje, ali bomo lahko energijo na tak način proizvajali tudi v prihodnje. V Sloveniji pridobivamo energijo na različne načine. Še vedno več kot polovico energije dobimo iz fosilnih goriv (največ iz uvožene nafte, naftnih proizvodov, zemeljskega plina in premoga), torej neobnovljivih virov. Vendar vseeno nezanemarljiv del vse proizvedene energije nastane v hidroelektrarnah. Drugi obnovljivi viri so predvsem biomasa, sončna in geotermalna energija. Majhen procent vetrne energije pa je pridobljen na Primorskem, kje sta postavljeni dve vetrnici. Vodna energija je med pomembnejšimi obnovljivimi viri za proizvodnjo električne energije tako na svetovni ravni kot v Sloveniji. Vodna energija je energija tekočih voda. Narava pridobiva čisto vodo z vodnim oziroma hidrološkim ciklom. Hidrološki cikel se začne z izhlapevanjem vode iz zemeljske površine s pomočjo sončne energije. Ta se v obliki hlapov dvigne in oblikuje v oblake ter nato kot dež pade nazaj na zemljo. Ta voda se potem zbere v vodotokih in odteče v nižino. Energija tekoče vode (kinetična energija) je nato pretvarjana v električno energijo. Za to vrsto energije, seveda potrebujemo padavine. Ocena podnebnih sprememb pa ni povsem zanesljiva glede trenda v prihodnosti. Predvidene spremembe padavin v Sloveniji niso prav izrazite, saj ta namreč leži točno na območju Evrope, kjer signal odstopanja padavin zamenja smer. V severni Evropi bodo te na letni ravni naraščale, v južni pa bodo upadale. Najmilejši scenarij za prvo obdobje ne predvideva večjih sprememb, potem pa povečanje padavin s težiščem na vzhodu do leta 2100. Najskrajnejši scenarij pa sprva napoveduje naraščanje padavin po vsej državi, v drugi polovici 21. stoletja pa se trend obrne. Največji delež vse proizvedene energije pridobljene, iz obnovljivih virov, dobimo v sončnih elektrarnah. Sončno energiji, lahko pridobivamo s sončnimi celicami, sončnimi kolektorji (segrevanje vode) in sončnimi koncentratorskimi sistemi (proizvodnja elektrike preko toplotne energije). Slika1.Procentualnorazdeljengraf,kiprikazujevire Slika2.Sončnecelicezapridobivanjesončneenergijena energijevSloveniji eniizmedslovenskihhiš SREDNJE ŠOLE 101 Slika5.Podatkiopridobljenienergijimedletissončnimi celicami Slika3in4.Podatkiopridobljenienergijivenemdnevu s sončnimicelicami Zato pa potrebujemo veliko sončnih dni oz. visoke temperature. In v skladu s predvidenim postopnim segrevanjem po vsej Evropi bo tudi Slovenija v 21. stoletju podvržena znatnemu naraščanju temperatur, s srednjim razponom od 1°C do 4°C. Znatne spremembe temperature bo Slovenija sicer občutila v vseh letnih časih, vendar bo predvsem v zimskem času segrevanje ob koncu stoletja predvidoma izrazitejše od povprečnega letnega segrevanja. Kot že prej omenjeno, vreme vpliva na količino pridobljene sončne energije. Na slikah 3 in 4 navedeni podatki so bili pridobljeni iz elektronske aplikacije, ki prikazuje proizvodnjo energije na domači sončni elektrarni. Iz podatkov je razvidno, da se količina energije med dnevi razlikuje glede na vreme. Pri prvem grafu je bilo vreme zmerno oblačno, z občasnimi sončnimi žarki, ki so zvišali nivo pridobivanja energije. Na drugi strani pa graf prikazuje sončen dan, z veliko količino pridobljene energije brez motenj od sončnega vzhoda do zahoda. Statistični prikaz na sliki 5 pa prikazuje količine pridobljenih energij skozi leta. Večinoma, sploh v letošnjem letu, se, kot je bilo predvideno z spremembami vremena z zviševanjem temperatur oziroma številom sončnih dni, proizvodnja energije povečuje. Ti podatki kažejo, da bo količina proizvedene energije v sončnih elektrarnah ostala neogrožena ali se bo celo povečala glede na podnebne spremembe. Če pa bodo temperature višje, bo to vplivalo tudi na količino padavin. V napovedih so strokovnjaki še negotovi, zato tudi točnega vpliva na proizvodnjo energije v hidroelektrarnah ne poznamo. Tako lahko zavržemo tezo nemožnosti oskrbovanja z obnovljivimi viri, saj količina pridobivanja le-te s segrevanjem narašča. Tako lahko poskušamo najti svetlo plat podnebnih sprememb, ki bodo v prihodnje še povečale pridobljene količine energije z obnovljivimi viri. 102 SREDNJE ŠOLE GLAVOBOLI:Alivremenskerazmerevplivajo nanje? UmaČerneKlofutarinAnaPikelj,GimnazijaKranj,1.čin1.e,MestnaobčinaKranj Nekateriljudjenasvojikožinikolinebodoizkusilitepeklenskebolečine,kijodoživljačlove dadobesednoneveš,kajbisamsseboj.Neveš,alitijevroče,tezebe.Silačen?Alipamordapresit vsega.D besednoneveš,kjesetedržiglava!Obglavoboluoz.migrenisepogostopojavljajotudistranskiuči slabost,vrtoglavica,motnjevida,vonjainokusa.Vsetosodejstva.Ampakalistese - kdajvpraša bolasplohpride?Nekajježeresdazapisanovgenih,drugojemordasmola,alipaslabdanampakvzad seznanstveniki-meteorologiinzdravnikivseboljoklepajoteorije,dananastanekglavobol tudivreme.Ampakkako? Pomembna vprašanja, ki si jih je potrebno zastaviti pred nadaljnjim raziskovanjem te tematike. Migrena V nasprotju s splošnim prepričanjem migrene niso le res hudi glavoboli. Napadi pogosto trajajo od štiri do dvainsedemdeset ur in imajo lahko naslednje simptome: Težave z vizijo, Slabost in bruhanje, ekstremna občutljivost na svetlobo, zvok, dotik in nekatere motnje, mravljinčenje in odrevenelost v rokah, nogah ali obrazu, omotičnost ali vrtoglavica. Ti simptomi so najpogostejši in so lahko različni za vsako osebo. Včasih lahko posamezne epizode migrene povzročijo različne simptome pri isti osebi. Vaslahkoboliglavazaradivremena? Seveda. Še posebej, če govorimo o migrenskem glavobolu. Spremembe vremena, zlasti spremembe zračnega tlaka, so zelo pogosti sprožilci take vrste glavobola. Kajsplohjemigrena? Za migreno je značilen močan glavobol, ki ga pogosto spremljajo simptomi, kot so slabost, preobčutljivost za svetlobo in zvok in pri nekaterih tudi avra. Migrene so pogoste. V Sloveniji prizadenejo 1 od 4 žensk in 1 od 12 moških. Kakonastanemigrena? Potek migrenskega napada je verjetno povezan z oženjem možganskih arterij. To povzroči pomanjkanje Kakšnajesplohrazlikamedglavobolominmigreno? kisika, ki mu sledita razdraženost in bolečina. Pozneje Vzroki za glavobol so raznoliki in medicinsko se arterije razširijo, kar ponovno povzroča bolečino. opredeljivi. Glavobol sicer sam po sebi ni bolezen, migrena pa velja za bolezen. Za njo je značilno, da se Vremenskerazmereinmigrene začne z napadom, se pogosto ponavlja, glavobol je Če ste kdaj imeli migrene, povezane z vremenskimi večinoma enostranski, spremljajo ga lahko bruhanje, spremembami, potem veste, da temni oblaki na nebu motnje čutil in ožilja - vse to so simptomi vzburjenega ne pomenijo le deževen dan. Morda se bojite dneva, simpatičnega živčevja. ko veste, da se lahko pojavi migrena. Nekateri ljudje se celo počutijo, kot da lahko napovedujejo, kdaj Glavobol prihaja nevihta, ali imajo migreno ali ne. Glavobole lahko povzročijo tako notranji kot zunanji vzroki. Eden izmed mnogih zunanjih dejavnikov je tudi Kajsprožinapade,povezanezvremenom? vremensko dogajanje. Glavobole lahko razdelimo v • Visoka vlažnost različne skupine. • Spremembe zračnega tlaka SREDNJE ŠOLE • Spremembe temperature • Nevihtno vreme • Zelo suhi pogoji • Sončni bleščanje in svetle luči • Fen (Veter je najbolj pogost na Bavarskem in sicer gre za suh in vroč pojav, ki se spusti iz hribovja, saj se zraku, ki potuje čez gorske verige spremeni odstotek vlažnosti in prostornina zaradi zračnega pritiska. Prav zaradi delovanja tega vetra pa imajo veliko večje število samomorov.) Prav tako je zanimivo, da je sodelovalo kar 120 žensk in le 45 moških ostali anketiranci se niso znali spolno identificirati oziroma svojega spola niso želeli razkriti, zato so izbrali možnost drugo. Od tega pa se jih je že kar 90 odstotkov seznanilo s kakršno koli obliko glavobola. Nasvetizazmanjšanjemigrenskihnapadovgledena prejomenjenesprožilce: • Priskrbite si nekaj očal: očala za migrene. • Popijte pijačo: Zdi se, kot da je rešitev za vse te dni pitje več vode. Tako je tudi pri migreni. • Preverite vremensko napoved • Kupite barometer • Migraine Buddy: aplikacija, ki je prilagojena osebam z migreno in glavoboli, ki lahko Zanimivo je videti, da kar 50 udeležencev še ni natančno določi mesto, kjer se je migrena poseglo po zdravilih ali ostalih sredstvih za zmanjšanje začela. Ob nastopu migrene so vremenske bolečin v glavi. razmere zabeležene tudi kot izhodišče, da se odpravijo okolijski dejavniki kot možni vzrok. Za ljudi, ki ves čas živijo v bolečini, je ta funkcija lahko nekoliko koristna, vendar ni vedno točna. Iz tega grafikona pa je razvidno katera sredstva proti glavobolu so največkrat uporabljena pri najinih anketirancih. Prav tako večina udeležencev zaradi glavobola ali migrene še ni obiskalo strokovne pomoči. Analizaankete V anketi, ki sva jo sestavili je sodelovalo 172 udeležencev iz okolice Kranja. Skoraj tri četrtine vseh sodelujočih je bilo rojenih v letu 2006. Pojavijo pa se tudi nekaj drugih različnih starostnih skupin, ki jih prav tako ne smemo izključiti iz raziskave. Najmlajši anketiranec je bil rojen v letu 2010 najstarejši pa leta 1973. Kot že poprej omenjeno dejstvo lahko tudi iz najine raziskave opazimo, da je migrena zares nekoliko bolj pogosta pri ženskah kot pa pri moških, saj je iz spodnjega grafikona razvidno, da je na vprašanje Ali 103 104 SREDNJE ŠOLE se kateri od staršev spopada z migreno? Sicer večina anketirancev(129 anketirancev) odgovorilo z ne. Od tisti, kateri pa so izbrali katero od drugih možnosti pa je večina odgovorila z »Le mati«(33 anketirancev) ali pa »Oba starša« (7 anketirancev). Le 5 anketirancev je na vprašanje odgovorilo z »Le oče«. Prav tako ne smemo zanemariti dejstva, da se vsak peti sodelujoči v anketi spopada z migreno, zato so na koncu vprašalnika odgovorili še na vprašanje kako vpliva vreme nanje v povezavi z migreno. Nepričakovano lahko ugotovimo, da so odgovori med seboj zelo različni in, da ima vreme na vsakega nekoliko drugačen vpliv. Najpogostejši odgovori pa so vseeno bili, da ob vročini in padavinah največ anketirancev napade glavobol. Ker je bil odgovor na zadnje vprašanje: »Če vreme nate vpliva, opiši na kakšen način.« prost in so lahko anketiranci napisali kar so želeli sva dobili tudi nekaj neuporabnih in smešnih odgovorov, kot na primer: Kadar je dež in grem ven, postane moja glava mokra. Ko je sončno greš lahko na sprehod. Sončni žarki, saj sem vampir. Ko je sonce se hočem ubit. Za tovrstno raziskavo sva se odločili, saj vse več mladih med njimi tudi najinimi vrstniki iz okolice Kranja trpi za hudimi tegobami, ki jih prinašajo glavoboli in migrene. Med raziskovanjem sva svoja prepričanja želeli še dodatno podkrepiti z anketo. Čeprav je bila najina hipoteza podprta je žalostno videti koliko mladih danes trpi za tovrstnimi tegobami. SREDNJE ŠOLE 105 Kakonasvreme“zafrkava” Vplivvremenanaljudi NajaKolarinEvaCelec,GimnazijaKranj,1.d,MestnaobčinaKranj Vremejenekajkarnasobkrožavesčasinjepomembendelživljenjavsakegaposameznika. - Zaradisv tnostiinspremenljivostinanasmočnovpliva,karnajboljopazimonanašemrazpoloženju innazdr skespremembelahkopovzročajonerazpoloženost,agresijo,nemir,srečo;napodročjuzdravjaparazne glavobolebolečinevsklepihinmišicahitd.Negativnimvplivominposledicamvremenase - lahkoupr minaravnimisredstviinoptimizmom. fronti, ki se približuje našim krajem. Med zajtrkom naju zmoti mama, ki naju opozarja, naj ne pozabiva dežnika. Med vožnjo z avtobusom voznik vklopi radio in v ušesa nama prodre glas radijske voditeljice, ki oznanja da bo več dni zapored deževalo. Ko se po pouku vračava proti domu, razmišljava, kako se zaradi tega depresivnega deževja sploh nisva mogli skoncentrirati na besede profesorjev. Vstopiva v hišo in takoj zaslišiva javkanje babice, ki se pritožuje da jo že cel dan ščipa v sklepih, dedek pa se zahvaljuje Bogu za dež, ki bo končno zaliv njegov vrt. Zvečer, ko utrujeni leživa v postelji, razmišljava, kako zelo je bil vsak trenutek tega dneva povezan z eno stvarjo, ki je na naju res močno vplivala. To je vreme. Slika1.»Uf,taledežmeparesutruja!«Vir:https:/ zdravstvena.info/gripa-preventiva-pri-gripi-in-sezonskagripna-obolenja.html Kajsplohjevreme? Običajen dan je. Takoj ko se zjutraj zbudiva, odgrneva zaveso in se z zanimanjem zazreva skozi okno. Ali sije sonce ali se nama bodo pred očmi prikazali črni oblaki? Vklopiva telefon in preveriva, kako se morava obleči. Si lahko nadeneva sončna očala ali si morava čez glavo povezniti kapo? Potem skočiva iz postelje in za mizo vidiva starše, ki v časopisu berejo o hladni Kot smo torej že ugotovili, je vreme nekaj, kar nas obkroža na vsakem koraku našega življenja. O njem beremo v časopisih in na internetu, poslušamo po poročilih, slišimo ob pogovorih z znanci, s prijatelji, z družino. Tudi midve nisva izjema. Čeprav je vreme del najinega vsakdana že od nekdaj, temu nikoli nisva posvečali posebne pozornosti. Do sedaj se nikoli nisva poglobili ter zares razmišljali o tem, kako velik vpliv ima. Torej, kaj sploh je vreme? »Vreme je trenutno stanje v ozračju, ki nastane zaradi vremenskih dejavnikov, kot so temperatura, vlaga, zračni tlak ...« je prvi stavek, ki sva ga našli, ko sva se odločili poiskati odgovore na najino vprašanje. Nakajvsevplivavreme? Ker je človek torej ves čas in povsod obkrožen z vremenom, ta na njem pušča vidne posledice. Slika1.Potvšolo.Vir::https:/siol.net/novice/slovenija/ vreme-oblacno-in-dezevno-1 52 7 106 SREDNJE ŠOLE Že v preteklosti je vreme in posledično podnebje vplivalo na to, kje so se ljudje sploh razvili, kam in kdaj so se razširili, kdaj so razvili kmetijstvo in prve države. Tudi danes ima vreme zaradi svoje spremenljivosti velik vpliv na celoten potek naših življenj. Tega najbolj opazimo na razpoloženju in na zdravju. Vpliva na vsakdanje stvari, kot npr. kako se bomo zjutraj oblekli, ali bomo šli lahko ven na sprehod, ali pa bomo zaradi deževja dan preživeli v hiši. Vplivnapočutjeinrazpoloženje V prvi vrsti vreme vpliva na naše počutje, ki je za nas ljudi seveda najpomembnejše. Verjetno ste že sami opazili, da ste se ob npr. sončnem vremenu počutili boljše in ste imeli več energije kot takrat, ko so nebo prekrivali sivi oblaki in je od jutra do večera deževalo. Slika5.Vremenskautrujenost.Vir:https:/www.4ur. 2 com/ novice/slovenija/nemogoce-vreme-nemogoce-pocutjetezave-ima-vsak-drugi-slovenec.html Ob nizkem pritisku oz. tlaku, povečani oblačnosti in rahlem dežju je potrebna dodatna pozornost tudi v prometu, saj ti vremenski pojavi povečajo občutek zaspanosti in utrujenosti. Tudi nerazpoloženost, agresija, notranji nemir in žalost so lahko posledice različnih vremenskih sprememb. Ker se je v življenju treba osredotočiti na pozitivne trenutke in optimizem, poglejmo še, kako vreme ugodno vpliva na naše razpoloženje. Slika3.Vrememočnovplivananašerazpoloženje!Vir: https:/www.nasa-lekarna.si/clanki/clanek/ste-tudi-Sonce vi- in sončna svetloba imata dokazano pozitivne učinke na ljudi. Če poskrbimo, da naše telo dobi vremenski/ Za primer vzemimo recimo vročinske valove. Takrat nam zaradi prevelike vročine pogosto popusti zbranost, koncentracija in delavnost, zato se nam sedenje v šoli in poslušanje profesorjev ob vročih, poletnih dneh zdi še bolj nemogoče kot običajno. Po drugi strani, ob prihodu fronte, ki jo spremljata močnejši južni in jugovzhodni veter, poleg razdražljivosti in spreminjajočega razpoloženja opazimo tudi težave s koncentracijo. dovolj dnevne svetlobe, hkrati zagotovimo sproščanje hormona serotonina. Telo ne proizvaja prevelikih količin spalnega hormona imenovanega melatonin. Če sonca ni, pride do poslabšanja razpoloženja in celo do pojava sezonske razpoloženjske motnje, ki jo poznamo pod imenom sezonska ali zimska depresija. Ta je najbolj značilna za zimo in pozno jesen, ko se zaradi dolgotrajnega oblačnega vremena zmanjša količina dnevne svetlobe. V povezavi z vsem tem poznamo tudi izraz biovreme, ki ga uporabljamo za opis vremenskega vpliva na počutje in razpoloženje ljudi. Za primer vzemimo biovremensko napoved za ponedeljek, 4. 4. 2022. Napovedano je sončno vreme, zato naj bi bil vpliv vremena na večino ljudi ugoden. Vplivnazdravje Vreme vpliva tudi na zdravje, na še eno človeško največjo vrednoto. Ima močen vpliv na krvni pritisk, na poslabšanje astme in alergije ter na nastanek glavobolov in migren. Dokazano je, da močno vpliva Slika4.Vročinskival.Vir:https:/www.metropolitan.si/celo na nastanek srčnih infarktov in kapi ter je vzrok za nastanek različnih prehladov in bolečin v aktualno/arso-pred-nami-je-prvi-vrocinski-val-ki-botrajalpoškodovanih delih telesa ali v sklepih. predvidoma-do-ponedeljka/ SREDNJE ŠOLE 107 Slika6.Vremenskiglavoboliinmigrene.Vir:https:/vizita. si/zdravozivljenje/vase-slabo-pocutje-je-lahko-posledicapovsem-preproste-tezave.html To zadnje sva najbolj opazili tudi sami v svojem zasebnem življenju. Spomniva se, kako nama je stara mama velikokrat govorila da se bliža nevihta, saj ima bolečine v sklepih. Vedno sva bili prepričani, da je to le šala in da za njenimi besedami ne stoji nič resnice. Šele zdaj pa sva ugotovili, da ni edina s takimi težavami in da se to pojavlja tudi pri mnogih drugih. Nekateri so res tako občutljivi, da po navadi kar rečejo, da čutijo v sklepih, da se bo vreme kmalu spremenilo. Pred nevihto ljudje poročajo o bolečinah, ker se zrak napolni s pozitivnimi ioni. Po dežju pa se atmosfera napolni z negativnimi ioni, ki dobro vplivajo na naše počutje. Naše telo sicer začne reagirati na vremensko spremembo že prej in sicer 4 do 48 ur pred novim vremenskim pojavom. Vremenska občutljivost na vremenske spremembe naj bi se z leti večala, včasih pa je lahko tudi znak prevelikega stresa in izgorelosti. Na tak način nas telo opozarja, da moramo upočasniti tempo. SlikaZadihajte 7. insesprostite!Vir:https:/onaplus.del si/velnes-brezplacno Simptome, ki pa se že pojavljajo ob nenadnih vremenskih spremembah, lahko blažimo z raznimi naravnimi sredstvi. Za utrujenost in glavobol je najboljša izbira melisin čaj, ti dve nadležni tegobi pa lahko odpravimo tudi z masiranjem čela, senc in vratu. Z nespečnostjo se lahko spopadamo s kamiličnim ali encijanovim čajem. Za zbrane misli je najbolje, da vonjamo robček, na katerega smo pokapljali nekaj kapljic sivkinega olja. V dneh spremenljivega vremena je dobro, da ne opravljamo težjih opravil in jih raje opravimo prej ali potem, ko se bomo bolje počutili. Na tej točki pa je treba spet omeniti optimizem, ki nam tu lahko zelo pomaga, saj s pozitivnim razmišljanjem lahko spremenimo marsikaj. Četudi se pripravlja na slabo vreme, ne razmišljajmo takoj o prihajajočem slabem počutju. Raje se potrudimo in delajmo to, kar nas veseli: npr. druženje s prijatelji ali družino, gledanje filmov in podobno. Tega sva se ob koncu pisanja tega članka držali tudi Alisetemvremenskimvplivomlahko sami. Z utrujeno glavo in željo po dobrem, napetem filmu sva usedli pred televizijo in pritisnili gumb za upremo? Vsi se zavedamo, da smo si ljudje med seboj zelo različni in se odzivamo drugače. Nekateri so bolj občutljivi in spremembo vremena zaznajo že prej, preden se vreme vidno spremeni, drugi se odzovejo šele na razmeroma močan dražljaj. Zato predlagava, da spremljajte biometeorološko napoved vremena, da boste pripravljeni na svoj odziv telesa. Vremenskim vplivom se lahko vsaj deloma upremo tako, da čim več časa preživimo na prostem, se pogosto in redno gibamo in živimo to, čemur ljudje pravimo zdravo življenje. Najbolje je, da gremo ven, na svež zrak in se izogibamo zaprtih prostorov. Našemu organizmu je treba zagotoviti dovolj spanja in počitka vsak dan. vklop. Ali uganete kaj se je v tistem trenutku prikazalo na zaslonu pred nama? Slika8.Vremenskanapoved.Vir:https:/www.4ur. 2 com/ novice/slovenija/video-vremenska-napoved-od-danes-vpovsem-novi-preobleki.html 108 SREDNJE ŠOLE Neurjevremenskihtežav NežaBogatajinMetaMekina,GimnazijaKranj,1.d,MestnaobčinaKranj Pomembno je, da vreme razumemo in natančno napovemo in tako spremenimo v svojo prednost. Današnji sistem vremenskih podatkov ima številne pomanjkljivosti, ena izmed mnogih je pomanjkanje meteoroloških postaj. Danes kmetijstvo ostaja ena izmed redkih dejavnosti, ki kljub tehnološkemu napredku ostaja vezana na vreme. Za kmete vedno obstaja nevarnost suše, poplave, žleda, močnega vetra… Vendar smo ljudje razvita vrsta, zato znamo nekatere vremenske spremembe izkoristiti kot priložnost. Vreme na nas vpliva tudi psihično, kar sva dokazali v zgoraj prikazani anketi. Zaenkrat človek še ne zna nadzorovati vremena, zato težko prepreči številne uničujoče posledice. Edino, kar lahko zares storimo je da jih napovemo dovolj zgodaj in te v čim večji meri omilimo ter vsem priskrbimo enake pogoje za napovedovanje vremenskih nesreč. Zagotovo je že komu izmed vas vreme predstavljalo nevarnost, tako fizično kot psihično. V najini raziskovalni nalogi bova predstavili njegov vpliv na rastline, živali, ljudi in arhitekturo v najinem domačem okolju, Kranj. Vremevnašemvsakdanu Če lahko vreme razumemo in natančno napovemo, ga lahko spremenimo v prednost, ne v breme. Lahko okrepimo kmete, zaščitimo mesta in s tem rešimo življenja mnogih ljudi. Ste se kdaj vprašali, kaj je narobe z današnjim sistemom vremenskih podatkov? V resnici ni trajnosten in pravičen. Več kot 5 milijard ljudi po vsem svetu še vedno nima dostopa do zgodnjega opozarjanja na potrese, poplave in druge ekstremne pojave. Vremenske napovedi danes še v razvitih državah niso najboljše. Po podatkih Slika1.MeteorološkepostajepoSloveniji meteorološke organizacije je v 54 državah Afrike le 1100 aktivnih vremenskih postaj in zaradi prevelikih stroškov ter podobno se je ta številka v Afriki v zadnjih 30 letih prepolovila. Pogosto se tudi dogaja, da imajo države z visoko populacijo in nizkimi dohodki v uporabi le nekaj 10 vremenskih postaj. Kriva pa je zastarela tehnologija in preveliki stroški za vzdrževanje. Za rešitev situacije bi bilo po vsej celini potrebno dodatno postaviti nekje od 4000 do 5000 osnovnih meteoroloških opazovalnih postaj. Vremevnašemokolju Tudi če je Slovenija le majhna država, se pri njej opazi veliko raznolikost v vremenu. To pa med drugim vpliva tudi na gradnjo stavb. Že od nekdaj so se ljudje prilagodili in izkoristili naravne danosti. To se vidi še danes, še posebej pri tradicionalnih slovenskih hišah. V kamniti kraški hiši, zidani brez malte in pokrite s skrlami, primanjkuje vode, v ta namen pa ima hiša tudi lastno štirno za nabiranje deževnice. V najinem okolju, torej Kranj tudi lahko čutiva vplive vremena na mesto. Vreme arhitekturi rado ponagaja. Tako je to naredil tudi kranjskem zvoniku svete Marije. Zvonik trenutno prenavljajo, zaradi poškodb, ki jih je povzročilo vreme z vlago, mrazom in vročino. Tako kot na nas ljudi vplivajo velike temperaturne spremembe, vplivajo tudi na temperaturo. Ljudje imamo zaradi tega sicer manjše posledice, kot so najbrž prehlad, arhitekturi pa lahko to prinese tudi popolno obnavljanje. Seveda se že od nekdaj ljudje ukvarjamo s kmetijstvom, ki je ena od dejavnosti, ki je še vedno Slika2.Kraškahiša SREDNJE ŠOLE zelo vezana na vreme. Vedno obstaja nevarnost suše, poplave ali žleda, ki lahko kmetom pohodi sanje o dobri letini. Zaradi klimatskih sprememb se v zadnjih desetletjih pojavljajo daljša in pogostejša sušna obdobja, večja verjetnost poplav, hujše tveganje za zemeljske plazove … Vedno večja pa je tudi škoda zaradi močne toče in vetra. Vreme pa kmetom rado uničuje tudi rastlinjake in bivalne prostore za njihove živali, za katere vse višje temperature pomenijo vedno večjo toplotno obremenitev. Vsaka poplava, žled, padavine nas ogrožajo posredno s škodo na stavbah, prenašanjem bolezni in podobno. Lahko pa tudi neposredno, npr. z utopitvijo živali. Oskrbo z vodo je poleti vedno težje priskrbeti, manjša pa se tudi njena kakovost in tako vode primanjkuje, njena cena pa se zvišuje. Vse te posledice, težave in prepreke so dokaz, da vreme za nas postaja vedno nevarnejše. Slika3.Žled6 1 20 Vse nenavadne vremenske spremembe pa znamo judje uporabiti tudi v svoj prid. Višje temperature in povečano količino toplote izkoristimo za zgodnejšo setev, za večkratno saditev iste poljščine v enem letu in za strniščne posevke, ki v jeseni izkoristijo podaljšano vegetacijsko dobo. To pa na danes hladnejših območjih zvišuje temperaturo za gojenje rastlin. Tudi zime so vedno milejše, kar pomeni manjšo umrljivost živali. Vremevnašihglavah Lahko vreme na nas vpliva še kako drugače, kot le na vsakodnevna, seveda različna vprašanja našim mamam: »Ali misliš, da grem lahko danes v šolo že Slika4.Gojenjerastlin brez jakne?« Odgovor je da. Vreme lahko na nas psihično vpliva veliko bolj, kot bi si mislili. Dokazano je, da nas dolgotrajni deževni dnevi ali pa zimski mraz, ki za nekatere traja celo večnost spravi v slabo voljo. Posledica tega je oviranje zunanjih planov, večja gneča na cestah … To dokazuje mnogo raziskav, kot na primer raziskava iz leta 2013, ki jo je izvedel francoski psiholog. Na sončni in deževni dan je po ulicah ogovarjal gospe in jih vabil na pijačo. Ob sončnih dneh je bil njegov uspeh 22 %, ob deževnih pa 14 %. Iz te raziskave je razvidno, da so ljudje srečnejši in bolj brezskrbni, kadar je vreme lepo in seveda manj, ko je slabše. Temu pravimo sezonska depresija. Ta traja približno od 4 do 5 mesecev vsako leto in se začne nekje ob koncu jeseni, konča pa ob zgodnji pomladi. Je obdobje, kadar se ljudje ob slabšem vremenu in nižji temperaturi počutijo slabše, muhasto, nemotivirano in podobno. Zaradi neviht pa zelo velik delež ljudi občuti tudi raznorazne težave, npr. nespečnost, tesnobo … Na temo kako vreme vpliva na mentalno zdravje mladostnikov sva opravili tudi anketo. Najinim sošolcem, starostne skupine 15-17 let sva zastavili 3 vprašanja, na katera je odgovorilo 15 ljudi. Prvi 2 vprašanji sta se navezovali na motiviranost in počutje ob deževnih in sončnih dneh, tretje pa na počutje ob nevihtah. Mentalno zdravje naše generacije ni idealno, še posebej zaradi pandemije. In tega se je potrebno bolj zavedati. Vreme nam lahko pomeni marsikaj. Na nas lahko tudi vpliva na različne načine. Za nekatere ljudi je vreme lahko tudi usodno, nekaterim pa lahko pomaga. Vreme pušča posledice na kmete, arhitekturo, infrastrukturo… Nama vreme ne predstavlja neke grožnje, ampak na naju vpliva bolj s psihičnega dela. Tudi če nas vreme kdaj spravi v slabo voljo, nam pokvari dan si moramo vedno zapomniti, da po vsakem dežju posije sonce. 109 110 SREDNJE ŠOLE Spremembevvremenusonasprisililev razmislekonašihdejanjih– kakosebomonateodzvali? EmaJan,Škofijskaklasičnagimnazija,2.letnik,MestnaobčinaLjubljana Vreme se spreminja in s tem se moramo ljudje soočati vsak dan. Posledice segrevanja, ki so se nabirala skozi več zgodovinskih obdobij, nas so nas prisilile, da smo se začeli povezovati in skupno težavo odpraviti. Vreme je lahko priložnost-kot tudi grožnja. Prvo nam daje upanje in priložnost, da naše ustvarjene probleme odpravimo, da jih sprejmemo ter uporabimo v namen boljšega. Toda vreme je lahko tudi grožnja, saj nam povzroča strah ter ozaveščanje, kaj smo našemu planetu storili. Mislim, da se ljudje z našimi dejanji moramo začeti vse bolj ozaveščati ter se bolj poglabljati v naš odnos z naravo. Kako bomo naše napake popravili, ali bodo naše spremembe pozitivno vplivale na vreme in na naš planet na sploh? Sprememb v vremenu je že toliko, da jih skoraj že težko prepoznamo kot probleme v vremenu. Nekatere od takih so seveda zvišanje temperature in s tem taljenje ledenikov na Antarktiki. Dolgo časa so bili znanstveniki mnenja, da se zrak na Antarktiki, za razliko od ostalega sveta, ne segreva, temveč je vse bolj ohlaja. Toda po raziskavi, ki so jo izvedli na univerzi v Washingtonu, so ugotovili, da so se temperature na zahodu Antarktike v zadnjih 50 letih dvignile v povprečju za eno desetino stopinje Celzija na desetletje, kar je več kakor padec temperatur na vzhodu Antarktike. Zahodna Antarktika se namreč kar precej razlikuje od Vzhodne Antarktike, kjer pa se, kot že prej omenjeno, temperature znižujejo. Med dvema deloma mrzle južne celine je trans antarktično gorovje, ki jo poleg vremensko, loči tudi fizično. Profesor ameriške univerze Eric Steig je dvig temperatur na Antarktiki določil s pomočjo preučevanja podatkov, ki jih je pridobil s sateliti. Pridobljeni podatki znanstvenikom pomagajo spremljati trenutne posledice segrevanja ozračja po svetu. »Pogosto slišimo, da se Antarktika ohlaja, kar pa ni res. Južni tečaj se segreva, vendar na drugačen način in ne na vseh področjih enako. Čeprav se zdi, da na vzhodnih področjih temperature padajo, se v splošnem cel kontinent segreva.« še dodaja Steig. Mislim, da je problem zvišanja temperatur in s tem taljenja ledenikov velik ter zelo aktualni problem, s z njim pa se moramo znati soočati. Veliko prizadetih je tudi živali, ki zaradi zmanjšanja njihovega življenjskega prostora nimajo več varnosti. Moje mnenje ter pomoč mogoče ni tako vplivna in ne bo tako spremenila situacije, toda mislim, da bi morali o naših potrošniških življenjih razmisliti ter se potruditi Antarktikajevštirihletihizgubilatolikomorskegal kolikorgajeArktikav4letih. 3 Raziskovalcisougotovili dajeizginilvelikohitreje,kotsoocenjevalivpretek Zarazlikoodtaljenjaledenihploščnakopnemtaljenje morskegaledunevplivanadvigovanjemorskegladine,a izgubabelegaledupomeni,dasesončnatoplotaabsorbira vtemneoceanskevode,karprivededozačaranegakroga ogrevanja. svet spet narediti primeren ter lep za življenje vseh- in ne samo nas, ljudi. Poleg taljenja pa je velik sodoben vremenski problem uničevanje Amazonskega tropskega deževnega gozda v Južni Ameriki, saj ravno ta neizmerno raznolik in bogat gozd proizvede največ kisika na svetu, kar pa seveda potrebujemo za preživetje. Samo v prvem polletju leta 2020 je gozd izgubil kar 3069 km2, kar je kar 25 % več kot eno leto prej, torej leta 2019 in največ od začetka zbiranja podatkov leta 2015. Kot je taljenje ledenikov ogromna posledica našega potrošništva, se tudi s deforestacijo moramo ljudje soočati. Mislim, da bi s skupnimi močmi, idejami ter rešitvami probleme lahko zaustavili, toda, kot sem poudarila, se moramo ljudje povezati v skupnosti ter delovati skupaj, saj nam bo tako uspelo rešiti vse nastale probleme. Francoska tiskovna agencija AFP (Agence FrancePresse), ki zagotavlja hitro, celovito in preverjeno poročanje o dogodkih, ki oblikujejo sodoben svet, je članku poročala, da se je v Braziliji z začetkom suhe sezone zelo povečala nevarnost požarov. Let 2020 je več kot 20 finančnih skladov iz Evrope, Azije in Južne Amerike, ki skupaj opravljajo 370 milijard dolarjev premoženja, pozvalo Brazilijo k ustavitvi krčenja pragozda. To ogromno območje je namreč SREDNJE ŠOLE 111 Višina letnih padavin pa se bo do konca 21. stoletja znatno povečala. Povprečno povečanje letnih padavin bo v primerjavi z obdobjem 1981–2010 do 20 % višji. Padavine naj bi se povečale tudi v vzhodni Sloveniji kar do 40 %, v negativnem pogledu pa se bodo izpusti zimskih padavin povečali tudi za več kot 40 %. Kazalniki, s katerimi znanstveniki merijo izmerjene padavine, kažejo, da se bo poleg povečanja jakosti padavin, povečala tudi pogostost padavin. Mislim, da je to zelo dobra stvar, saj bo z več vode zrak bolj čist ter manj dostopen do izpustnih plinov, da pridejo do ozonskega plašča, pozitivno pa vpliva tudi zato, ker se bodo s povečanjem padavin tudi rastline hitreje in Nemškavladajezaradipodatkovouničevanjubrazilskega pogosteje razmnoževale, s tem pa bo, spet, ozračje pragozdanapovedalazamrznitevsredstevzanjegovo boljše in bolj primerno za življenje. ohranjanje.Brazilijaodgovarja,dasopodatkineresnični indanjihovefinančnepodporenepotrebujejo.Nemčiji Dvig temperatur pa bo močno povečalo tudi toplotno pasenapotiodrešenjapragozdaizpodizkoriščevalskih obremenitev, dobičkarskihvelikihkmetovalcevpridružujetudi Norveška saj se bo število vročih dni v Sloveniji zelo bogato z biodiverziteto in z deforestacijo tako izgubljamo dragocenost raznolikosti živih bitij, poleg tega pa se povečujejo izpusti ogljikovega dioksida, ki pa predstavljajo veliko nevarnost v klimatskih spremembah. Problemi sprememb vremena v svetu so resni in veliki, toda tudi v Sloveniji se soočamo s posledicami izkoriščanja vseh dobrin, ki nam jih Zemlja ponuja. Mislim, da je velik problem segrevanje ozračja torej dvig temperatur zraka, na katerega, po mojem mnenju, vpliva več dejavnikov. Temperature so čez vso leto drugačne; to se dogaja zaradi letnik časov, ki pa so nastali zaradi posledic nagnjenosti Zemljine osi glede na njeno kroženje okoli Sonca. Posledica nagnjenja našega planeta pa je tudi veliko sezonsko nihanje osončenosti na zmernih in visokih geografskih širinah. Letno povprečje temperature zraka se v Sloveniji spreminja z nadmorsko višino; povprečna temperatura zraka se vsakih 180 metrov dviga zmanjša za eno stopinjo Celzija. Pomembni so tudi dejavniki kot so bližina morja, poselitev in oblikovanost površja. Zaradi vseh navedenih dejavnikov sta Goriška in Koprsko primorje najtoplejši območji v Sloveniji z letno povprečno temperaturo 13 °C. Večji del Slovenije ima povprečno letno temperaturo od 8 °C do 11 °C , v najvišjih predelih visokogorskega območja pa le približno 0 °C. Letni padavinski režim se med območji po Sloveniji precej razlikuje. Jesenski višek, ki je značilen za namočene dele zahodne Slovenije, ter poletni višek, ki pa proti vzhodu vse bolj narašča, sta med sabo različna. Jesenski višek se namreč spremeni v postopno upadanje padavin proti zimi, kar pomeni, da se količina padavin pozimi zmanjša in je sprememba v vremenu. Zmanjšanje padavin je posledica nižje temperature ozračja, ki pa ima manjšo sposobnost zadrževanja in prenosa vodne pare ter s tem tudi nastanka padavin. do konca stoletja povečalo za približno 6 do 11 dni, v najslabšem primeru pa za kar 27 dni. Povečalo naj bi se tudi število in trajanje vročinskih valov, to je za vsaj en vročinski val na leto, ki pa ga bomo lahko primerjali z jakostjo hujšega vročinskega vala, ki smo ga imeli poleti 2003. z dvigom temperature zraka pa se bo ogreval tudi površinski sloj tal, skupaj pa bosta vplivala na razvoj rastlin ter njihovo dolžino rastne dobe. Spomladanski razvoj naj bi postal zgodnejši, celo do 40 dni zgodnejše kot v obdobju med leti 1981 in 2010. Ker bo torej spomladi rastna doba rastlin postala zgodnejša, bo tudi jeseni zaključek kasnejši, kar pa bo skupaj zelo vplivalo na podnebje in vreme. Mislim, da se bo zaradi premika spomladi tudi vreme prilagodilo na to drastično spremembo ter se zamaknilo, v smislu časa padanja padavin ter ostalih pomembnih vremenskih pojavov v tem času. Spremembe v vremenu pa vplivajo tudi na naše zdravje. Zrak, ki je onesnažen z raznimi strupenimi delci, kot so delci PM, ozon ter dušikovi oksidi, je postal glavni javnozdravstveni problem. Na Primorskem se je namreč zaradi vse pogostejših vročinskih valov umrljivost povečala, prav tako pa se je povečalo tudi število okužb z lymsko boreliozo. Prostorskaporazdelitevletnevišinepadavin. 112 SREDNJE ŠOLE Onesnaženost zraka je najbolj kritičen problem v velikih mestih, kjer je prisotnih veliko tovarn s strupenimi izpušnimi plini ter veliko prometa, s prav tako veliko nevarnih snovi, ki izhajajo v ozračje. Pri tem so najbolj ranljivi otroci, starejši, revni, ljudje s kroničnimi boleznimi ter prebivalci območij z večjim tveganjem za vplive podnebnih sprememb (velika mesta, mesta ob tovarnah …). Podnebne spremembe so tudi dokazno pokazale, da vplivajo na zdravje ljudi, na njihove navade, ki pa pogosto zdravje le še poslabšajo. Z povečevanjem števila poplav, spreminjanja časa cvetenja rastlin, povečano temperaturo zraka ter na splošno slabšanje kakovosti zraka, so ljudje hitro ostali prizadeti ter nepripravljeni na nastalo situacijo. Mislim, da poleg politike, ki jo je Evropska unija uvedla za povečanje kakovosti zraka, še vedno ljudje premalo storimo, da bi dosegli boljšo situacijo. Mislim, da tako, kot Svetovna zdravstvena organizacijo opozarja, da so vrednosti previsoke, tudi jaz mislim, se moramo še bolj potruditi ter tudi hitreje, saj se z vsakim dnevom, tednom, tudi letom situacija poslabšanja vremena povečuje in, če ne bomo hitro in skupaj ukrepali, lahko izgubimo naš čudovit ter raznolik planet. Strokovnjaki so tudi nedolgo nazaj o nastalem problemu razpravljali na srečanju v Nacionalnem inštitutu za javno zdravje, s katerega je tudi odlomek, ki ga ob javnozdravstvenem problemu prav ta inštitucija sporoča: »Onesnaženemu zraku ne moremo ubežati. Povzroča zdravstvene težave, ki se ne odražajo le na dihalnem sistemu, ampak tudi na številnih drugih organskih sistemih in predvsem povzroča nepotrebne prezgodnje smrti.« Podnebje v Sloveniji se je v zadnjih nekaj desetletij spreminjal hitreje kot kadarkoli prej. Vreme vpliva na različne načine in se pogosto teh vplivov sploh ne zavedamo, kar poudarja tudi Tanja Cegnar z Agencijo za okolje: »Najprejgovorimoovplivuvremenskih sprememb.Grezatretjinoaliskorajpolovicoljud kiimajotežave,kosevremeintenzivnospreminja. Govorimotudiovplivusončnihžarkov,predvsem UVsončnegasevanjanaljudi.Govorimotudio onesnaženostizrakanazdravjeljudiinpaseveda tudiotem,kakopodnebnespremembevplivajona načinživljenja.Prinašajonamdoločenegrožnje. Poenistranizvseboljpogostimiinintenzivnimi vročinskimivalovi,podrugistranipatudisširjenj žuželk,kiprinašajobolezni.Toplejšeokoljepomeni tudivečjoverjetnostzaširjenjebolezni,kise prenašajoshranoinzvodo. Z intervjuvano « usebo se strinjam, saj mislim, da nam spremembe v vremenu prinašajo velike ter ne-prav-dobre grožnje. Mislim, da so posledice, ki se šele zdaj kažejo, hujše, kot si predstavljamo, in da jih moramo čim hitreje poskusiti odstraniti oz. jih probati na najbolj učinkoviti ter neškodljiv način omejiti oz. zmanjšati. Vreme je priložnost, kot tudi grožnja. Nastali globalni problemi nam dajejo možnost, da svoje napake, ki so se dolgo časa zbirale, odpravimo. Daje nam priložnost, da svet rešimo našega potrošništva ter prekomernega izrabljana vseh zemeljskih dobrin. Toda vreme je tudi grožnja. Če se svojih napak ne bomo zavedali, če se ne bomo odločili pomagati naravi, ki smo jo sami uničili, nas bo prav ta uničila ter nas skupaj z vsem slabim, kar smo Zemlji storili, ponesla sabo, ter nas, na žalost, uničila. SREDNJE ŠOLE 113 Ekstremnivremenskipojavi– kakoglobokosmo? Sovremenskeposledicepodnebnihspremembrestakohude,ko trdijostrokovnjaki? BrinaKlinar,Škofijskaklasičnagimnazija,4.letnik,MestnaobčinaLjubljana Vsak dan je očitneje, da se podnebje na našem planetu v zadnjem času pospešeno spreminja. Čeprav je proces globalen, pa posledice čutimo tudi na lokalni ravni – vreme postaja vse bolj neznačilno za posamezno okolje in določen letni čas. Pa je to res nekaj, česar bi se morali bati ali bi se lahko naučili živeti s spremembami? Zakajgre? Izraz podnebne spremembe označuje pojav spreminjanja podnebja na posameznih krajih ali globalno. V zadnjih časih z uporabo izraza večkrat namigujemo na spreminjanje oz. segrevanje celotnega ozračja Zemlje, ki se zaradi človeškega delovanja vztrajno pospešuje. Glavni dejavniki tega dogajanja so t.i. toplogredni plini (ogljikov dioksid, metan, dušikovi oksidi in troposferski ozon), ki povečujejo na Zemlji naravno prisoten učinek tople grede in s tem segrevajo Zemljino ozračje. Ker je podnebje definirano kot povprečno vreme za nek določen kraj, se vse te spremembe očitno kažejo v vremenskih pojavih. Kako pa le-ti, v kombinaciji z višjimi temperaturami, vplivajo na nas? Pogledoddaleč Zdravje Dobro znano dejstvo je, da vreme opazno vpliva na naše počutje – na dan, ko je zračni pritisk nizek, se marsikdo počuti utrujeno in brezvoljno. V nekaterih primerih naj bi bili ljudje, ki trpijo za revmatizmom, zmožni zaznati prihajajoče spremembe vremena po bolečinah v sklepih. Torej je razumljivo sklepati, da bodo podnebne spremembe s seboj prinesle tudi vremenske. Že pri približno 1 oC višjih povprečnih svetovnih temperaturah, kolikor se je svetovna povprečna temperatura povišala od začetka industrijske revolucije (NASA Earth observatory), opažamo spremembe. Podatki kažejo na zmanjšanje števila smrti zaradi ekstremno nizkih temperatur (climate.gov). V zimskih Slika1.Edenoddejavnikovglobalnegasegrevanjaso gotovoindustrijskiizpustitoplogrednihplinov.Nasl rafinerijo,izkaterevozračjeprehajajoizpusti.Vir:Pixaba com časih so zaradi nizkih temperatur v dodatni meri ogroženi že tako ranljivi posamezniki – starejši in kronično bolni – mraz pa je zelo nevaren tudi za brezdomce, ki lahko brez zavetišča umrejo na ulicah zaradi posledic podhladitve. Že samo malo toplejše podnebje naj bi v zadnjih letih zmanjšalo število smrti zaradi posledic mraza, po drugi strani pa je naraslo število smrti in zdravstvenih komplikacij zaradi vročinskih valov (World Health Organisation). K višjemu številu smrti prispevajo tudi pogostejše naravne nesreče, povezane z ekstremnimi vremenskimi pojavi kot so cikloni, neurja, poplave in požari. Obstajajo tudi manj posredni negativni vplivi na zdravje - s padcem kvalitete zraka pade tudi kvaliteta bivanja. To se dogaja predvsem v velikih mestih, kjer je veliko industrijske infrastrukture in je promet gost. Kot velik problem se navaja smog, ki je mešanica plinov in prahu, problematičen pa je tudi troposferski ozon, ki draži oči, dihala in povzroča obolelost ali celo smrt pljučih bolnikov. Po podatkih evropske komisije naj bi brez ukrepov v Evropski uniji v času naših življenj podnebne spremembe vodile do 400 tisoč prezgodnjih smrti na leto zaradi slabše kvalitete zraka in do 90 tisoč smrti na leto zaradi vročinskih valov. 114 SREDNJE ŠOLE Okolje Okolje je najočitneje prizadeto. Nenadne spremembe vremenskih vzorcev so opazno zmotile mnoge ekosisteme. V naših krajih neobičajne temperature posameznih letnih časov botrujejo k predčasnemu brstenju rastlin in prekinitvi hibernacije ali otrplosti živali, ki jih lahko hitro pokoplje nenadna ponovna ohladitev. V okolju južnejših geografskih širin se zaradi širjenja puščav, čigar vzrok je - poleg deforestacije in čezmerne izrabe tal - v veliki meri suša, krči življenjski habitat številnih živali in rastlin, hkrati pa se zaradi krčenja gozdov, enega od ponorov ogljikovega dioksida, učinek tople grede še povečuje. Prav tako je znan pereč problem beljenja – odmiranja – koral zaradi segrevanja in kisanja morij. Do slednjega pride zaradi reakcije med povečano količino ogljikovega dioksida v ozračju in morsko vodo – nastaja namreč kislina, ki raztaplja ogrodja karbonatnih organizmov in s tem zmoti ravnovesje v občutljivih ekoloških nišah. Šibke kisline nastajajo tudi v primeru kislega dežja, ko atmosferska voda reagira z emisijskima plinoma žveplovim dioksidom in dušikovim oksidom. V tem primeru so prizadeta zunanja ogrodja kopenskih karbonatnih organizmov, prizadeta pa so tudi rastlinska tkiva – med drugim tudi kulturnih – rastlin. Toplejše podnebje seveda vodi tudi v zloglasno taljenje ledenikov in arktičnega ledu. Slednje je vzrok za dvig morske gladine, ki naj bi po najbolj črnem scenariju do leta 2100 dosegel 2,5 m (climate.gov), medtem ko taljenje ledenikov v gorskem svetu vodi v zmanjšanje količine pitne vode, ki bi lahko kmalu v neki meri prizadela tudi naše okolje. Po napovedih spletnega portala Čas za Zemljo, naj bi do leta 2100 izginila tretjina alpskih ledenikov. Oba pojava pa v veliki meri vplivata tudi na tam prisotne ekosisteme. Slika3.Kmetjesepogostoposkušajosušeobranitiz namakalnimisistemi,katerihidejaizviravčasuprvih civilizacij.Žalnamakanjenanekaterihpodročjihnimogo oz.jekmetovalcemfinančnonedosegljivo.Vir:Pixabay.com Kmetijstvo Dejstvo, da povišana količina ogljikovega dioksida v ozračju (od začetka industrijske dobe naj bi se delež dvignil iz 0,03 % na 0,04 % (climate.gov)) ugodno vpliva na rast rastlin. Proces fotosinteze, pri kateri poteka sinteza organskih snovi pri rastlinah, bi najbolj intenzivno potekal pri 0,01 % ogljikovega dioksida v ozračju. Rastline za izdelavo lastnih organskih snovi nujno potrebujejo atmosferski ogljikov dioksid in s približevanjem koncentracije le-tega v ozračju njim optimalni koncentraciji, sinteza hranil pri rastlinah poteka hitreje. To pa ni edina plat posledic, ki jo prinaša spremenjeno podnebje. Spremembe v vzorcih padavin povzročajo kmetovalcem probleme tako s pogostejšimi sušami, kot tudi s točo ali močnim deževjem, in posledično tudi s poplavami. Ekstremni vročinski valovi, ki jih napovedujejo v naslednjih desetletjih, bodo vsekakor vplivali, tako na kulturne rastline, kot tudi na živali in verjetno zmanjšali produktivnost obojih (Future Learn). V isti sapi je potrebno omeniti še napoved, da bi lahko v primeru toplejših temperatur škodljivci in bolezni toplejših krajev migrirali v severnejše geografske širine, kjer bi lahko napadli rastline in živali, ki s temi dejavniki prej še niso imele stika, in s tem povzročili veliko škodo. Gospodarstvo Globalno segrevanje otežuje delovanje zimskega turizma v nižje ležečih legah, prihaja pa tudi do upada turizma na obalah zaradi slabše kvalitete obalnih voda. Za Slika2.Triglavskiledenikjebilnekdajprecejmogoč nejš i turizem so v toplejših krajih kritični tudi kotdanes.Slikaprikazujekrčenjeledenikaskozipogostejši leta.Vir:požari, v mestnih središčih pa preglavice povzroča onesnaženost zraka. Gabrovec,M.,Hrvatin,M.,Komac,B.,Ortar,J.,Pavšek,M., Topole,M.,TriglavČekada,M.inZorn,M.4:Triglavski 1 ,20 ledenik,str.423 SREDNJE ŠOLE 115 Problemi se pojavljajo tudi na področju infrastrukture. Ogroženi so objekti ob rečnih obrežjih, saj so ti najbolj izpostavljeni, zdaj že skoraj vsakoletnim, poplavam, in pa objekti na morskih obalah. Tem namreč – po napovedi dviga morske gladine ob topljenju polarnega ledu – grozi stalna potopitev. Po napovedi komisije EU, naj bi Evropska unija brez ukrepov v zvezi s podnebnimi spremembami kmalu dosegla 190 milijonov evrov izgube letno. Pogledodblizu Da bi te podatke lažje postavila v kontekst, sem se odločila, da pogledam, kako se posledice podnebnih sprememb odražajo pri nas. Podatke za svoj domači kraj Laško sem našla v arhivu Komunale Laško. Za potrebe svojega dela tam, dokumentirajo ekstremne vremenske pojave oz. njihove posledice in morebitno povzročeno škodo. Iz podatkov je razvidno, da Laško v največji meri pestijo poplave. Mesto namreč leži ob obrežju reke Savinje, ki je, tako kot njeni pritoki, znana kot hudournik, torej vodotok, ki zaradi svoje lege in geografskih značilnosti svoje okolice redno poplavlja. Mestno jedro in infrastruktura blizu rečne struge sta tako poplavam izpostavljeni praktično vsako jesen. Posebej veliko škode povzročijo t.i. stoletne poplave. Ta izraz označuje poplave velikih razsežnosti, ki povzročijo veliko gmotno škodo. Zadnje take so bile v Laškem leta 2010, pred tem pa leta 1998 in leta 1990. Podatki na spodnjem grafu kažejo na postopno rast v intenzivnosti letnih poplav in višanje frekvence pojavljanja uničujočih poplav. Iz grafa lahko razberemo, da stoletne poplave niso nekaj novega – pojavljajo se namreč tudi v začetku 20. stoletja – opazimo pa, da so v kasnejših obdobjih te intenzivnejše in tudi pogostejše. Ta pojav lahko povežemo s posledicami podnebnih sprememb, katerih eden od rezultatov je tudi obilno deževje. Slika5.Laškojepoplavamizpostavljenoskorajvsakoleto vsakihnekajlet,pasoprebivalcipričatudipoplavamve razsežnosti.Slikaprikazujepoplaveleta12.Foto: 0 Maja Šraj. Strokovnjaki le-to pripisujejo višjim povprečnim temperaturam – te so razlog, da v ozračje iz prsti, vodotokov, oceanov in rastlinskih sistemov izhlapi več vode, kot v preteklosti. Višji procent zračne vlage pomeni več vode, razpoložljive za padavine, česar rezultat so pogostejša in močnejša deževja. Drugod po svetu obilnejše padavine nemalokrat povzročajo velike probleme, včasih se za prebivalce manj razvitih držav pojavi povezani z močnim deževjem celo končajo tragično. Četudi v Laškem v zadnjem stoletju niso zabeležili smrtnih žrtev zaradi poplav, pa le-te v precejšnji meri grenijo življenje prebivalcem, še posebej tistim, ki živijo v bližini obrežja. Uničujejo namreč fasade stavb, kleti in odnašajo premoženje. To bi se dalo rešiti s prilagajanjem infrastrukture in načrtnim grajenjem novih stavb na področjih, odmaknjenih od obrežja Savinje in njenih pritokov. V zadnjih letih se, zaradi trenda suburbanizacije in pomanjkanja prostora v mestnem centru, novogradnje pojavljajo odmaknjeno od mestnega centra in s tem posledično tudi reke. Načrtno grajenje torej ni problem, zaščita že obstoječih stavb na rečnem obrežju pa je trši oreh. Umetno poglabljanje rečnega dna je v primeru Savinje kot hudourniku precej nesmiseln in drag postopek – rečni tok je relativno hiter in bi v kratkem času nadomestil odstranjeni material. V skrajnih primerih se meščani tako raje zatekajo k gradnji protipoplavnih nasipov. Pregledala sem tudi dokumentacijo zimske službe Komunale Laško. Na podlagi le-te sem prišla do sklepa, da so zime v zadnjih letih v Laškem - kar se snega tiče - precej milejše, kot so bile pred leti. Snežna odeja se na dnu doline v zadnjih sezonah ohrani le nekaj dni, včasih do nekaj tednov, mrzle, bele zime z velikimi količinami snega pa so Slika4.NajvišjiletnipretokrekeSavinjeskozileta. stvarVir: preteklosti. Z vidika prebivalcev so takšne RevijaUjma,št.1. 25,0 spremembe vremena v resnici zaželene - čeprav se 116 SREDNJE ŠOLE Pri tem se prostornina tekočine poveča, kar lahko, predvsem pri olesenelih rastlinah, privede do poškodb rastlinskih tkiv, pomrznejo pa tudi na novo vzbrsteli popki in listi. To seveda ne prizadene le narave same, pač pa posredno tudi človeka – pridelek sadnih dreves se zaradi pozebe v zgodni pomladi marsikdaj zmanjša. Četudi v Laškem ni veliko domačij, katere prihodek bi bil odvisen od pridelka sadnega drevja, ta pojav v začetku sezone kljub temu pogosto ožalosti marsikoga. Slika6.Letastakozasneženimizimamisezdijoleše oddaljenapreteklost.Vir:laško.si Suše niso vremenski pojavi, ki bi močno vplivali na Laško in njegovo prebivalstvo, saj se le majhen del prebivalstva preživlja s poljedelstvom, sadjarstvom večina sentimentalno spominja sneženih božičnih ali vinogradništvom. Opaznejše posledice občasno večerov, nihče ne pogreša nevarnih zaledenelih cest, pusti na živinoreji, ki je v okolici Laškega pogostejša zasneženih dvorišč in odstranjevanja snega v mrzlih panoga – v močno sušnih poletnih mesecih se lahko jutrih. Manj intenzivne zime pa imajo tudi slabo plat – zgodi, da zaradi manjšega prirasta trave pride do manjša količina snega v visokogorju v času pomladnih pomanjkanja krme za živali. V tem primeru se morajo mesecev se odraža kot sušno obdobje. Savinja, katere kmetovalci nakupovanje krme – če je ta v sušnem gladina vode je bila v zgodnjih pomladnih mesecih obdobju seveda sploh na voljo – pri drugih kmetih, tradicionalno zaradi taljenja snega relativno visoka, je kar zanje pomeni dodaten strošek. Pitne vode zaradi v zadnjih letih nemalokrat povprečna ali celo nizka. suše v Laškem ni nikoli primanjkovalo prebivalcem, priključenim na javni vodovod, se je pa že zgodilo, Po drugi strani pa se opaža, da se, v primeru, da da je v posebej sušnih obdobjih vode za pitje in temperature sežejo dovolj nizko, čas sneženja gospodinjske potrebe primanjkovalo prebivalcem, ki pomika v pomladne mesece – v konec februarja in niso priključeni na javni vodovod, pač pa so odvisni od marec, včasih pa celo v april. To je – v večji meri kot zasebnih vodnih zajetij. Ta se v času daljše odsotnosti nevšečnost za toplejšega vremena željne prebivalce – padavin namreč nemalokrat izsušijo. Večje posledice problematično z biološkega vidika. Nizke temperature suše so vsi prebivalci tako čutili v letih, ko jo je trpela zmotijo naravni cikel marsikaterega organizma, ker pa celotna Slovenija, npr. v letih 2003 in 2011. so te pomladne ohladitve pogosto nepričakovane in Za dodatno pojasnitev situacije v Sloveniji in predvsem nenadne, se posledice opazi predvsem pri rastlinah – v Laškem, sem prosila še meteorologa Jožeta Senico, te namreč v času pomladnih otoplitev začnejo iz zalog ki svoje delo opravlja na meteorološki postaji na v koreninah po celotni rastlini pošiljati hranilne snovi Kredarici, po rodu pa je sicer Laščan. Ta mi je razložil, iz predhodne sezone. Namen tega je brstenje popkov da meteorologi na ravni Slovenije kot posledico hitrega in poganjanje listov za začetek nove sezone. V primeru dviga povprečne temperature opažajo močnejše sunke nenadne ohladitve, ki se v zadnjih letih v pomladnih vetra in intenzivnejše padavine pri prehodu front, mesecih pojavlja precej pogosto, na novo zrasli listi in zanimiv pa je tudi podatek, da so se v Sloveniji začele popki rastlin pomrznejo, hranilne snovi, ki v tekočem pojavljati celo manjše oblike tornadov. Zaupal mi je stanju prehajajo od korenin navzgor, pa zmrznejo. tudi, da ima prognostična služba zaradi segrevanja ozračja nekoliko več dela kot nekoč, kljub napredku tehnologije – vse težje je namreč točno napovedati točne lokacije neurij in kako intenzivna bodo le-ta. Na vprašanje o posledicah ekstremnih vremenskih pojavov je poleg poplav, ki nastanejo zaradi povečane količine padavin, izpostavil še narasle sunke vetra. Ti povzročajo materialno škodo tako, da lomijo veje in podirajo drevje, včasih pa celi odkrivajo strehe. Za konec sem ga povprašala še o tem, ali bi se dalo te spremembe vremenskih pojavov kako obrniti v svoj prid in jih sprejeti, namesto da bi jih skušali preprečiti. Tu mi za konkretne primere ni znal podati odgovora in poudaril, da ekstremni vremenski pojavi kot posledica podnebnih sprememb vsekakor niso optimalni. Kljub temu je dejal, da je človek po naravi iznajdljivo bitje – v svoj prid trenutno uporabljamo sončno energijo in energijo zmernih vetrov, v prihodnosti pa bomo morda SlikaNenadna 7. ohladitevvpomladnihčasijenevarna predvsempodaljšemobdobjutoplejšegavremena,koznali uporabiti še kakšen vir več. drevježevzbrsti.Foto:MiroMajcen SREDNJE ŠOLE Pogledvprihodnost Čeprav vremenske spremembe v mojem domačem okolju ne povzročajo bistveno večje škode kot nekoč, jih domačini vseeno občutijo. To se odraža predvsem v zimskem času, ko se mnogi ob vsakem zelenem božiču spominjajo nekdaj manj skromnih zim. Za večino je to le nostalgičnega pomena, pa vendar je to očiten dokaz, da se podnebje - in z njim vreme spreminja veliko hitreje, kot bi se lahko po naravni poti. Če vse to povežemo z opažanji drugod po svetu in napovedmi znanstvenikov, se nam izriše precej pesimistična slika. Ugotovimo, da je treba bolj kot kadarkoli prej stopiti v igro in aktivno sodelovati v misiji ohranjanja našega planeta in s tem tudi našega obstoja. Kot posamezniki se v takih situacijah pogosto počutimo nemočni. Res je, en avto manj ne bo rešil globalnega problema. K temu je potrebno pristopiti na makro ravni. Podnebna konferenca, ki se je lani odvijala v Glasgowu, je idejno vsekakor odličen korak k rešitvi problema, vendar je treba dogovorjeno tudi izvesti. To v prvi vrsti seveda poteka na politični ravni, na katero pa močno vplivajo gospodarski interesi. Težnje po ohranjanju okolja in podnebja v mejah normale so zato pogosto prezrti. Tu stopi v igro vsak od nas kot posameznik – s spremembami v našem domačem okolju lahko vsak od nas pokaže interes za spremembe na makro – politični – ravni in željo po kolektivnem aktivnem pristopu k problemu, ki zadeva vso človeštvo. Če kot posamezniki opozorimo nase s svojimi dejanji – denimo z zmanjšanjem izpustov ali okolju prijaznejšo mobilnostjo – lahko dosežemo, da imajo okoljski problemi enako ali celo višjo prioriteto kot gospodarski interesi. Deluj lokalno, misli globalno je torej geslo, s katerim lahko izrazimo željo po ohranjanju našega planeta in aktivno sodelujemo pri razrešitvi okoljskih problemov. 117 118 SREDNJE ŠOLE SvetiValentinpočasiostajabrezdela Posledicevremenskihspremembdomainposvetu TinaZupančič,Škofijskaklasičnagimnazija,4.b,MestnaobčinaLjubljana –Insvetlobaminesvetivečvoči.Super!–pomislim,kozneubranljivimudarcemžogicozbadmintonskim l jempošljemvodkrittrupmojeganasprotnika.Kosemuzmagovalnonasmehnem,pamipogledzopetosta nebu.Takojmeprešinerazočaranje,ahkratisevmojemsrcuprebudipričakovanjeobnapovedanispr Nadvisokimismrekamisosonceprekrilitemnioblaki,kizagotovonapovedujejodežvponedelje prišportninebotrebaititečven!–sinavdušenomislim.Zmojimšportnimpartnerjemskličevaodmor odhitimposvojomobilnonapravo.–Papoglejmo…Vponedeljek…Ahne!Temperaturedo5°C 1 februarja?M sanjeolagodnišportniserazblinijoinpoklapanosevrnemnazajksvojiaktivnosti… Verjetno se je vsak izmed nas že kdaj znašel v podobni situaciji kot nesrečna junakinja zgornjega prispevka. Vreme predstavlja velik del našega vsakdanjika, in kot vse človeku neznane stvari, ga je želel ta skozi zgodovino čim bolje napovedovati in si tako ustvariti lagodno ter predvidljivo življenje. Včasih so zato v poštev prišle ljudske pratike (med njimi tudi pregovor, iz katerega je svet ugledal naslov prispevka), modrosti starih očetov ter bolečine »v kosteh« starih mam, ko se je »bližala fronta«. Danes pa, kot vedno več nalog v modernem svetu, to za nas opravijo aparati in vremenoslovci v lokalnih medijih. Zakaj smo torej že v februarju priča temperaturam s pozitivnim predznakom, ko pa nam koledarji vztrajno zapovedujejo, da svetu še vlada zima? zvrstili po letu 2015, in sicer prva mesta zasedajo leta 2016, 2019 in 2020. Velik krivec za takšen dvig svetovnih temperatur je pojav z na videz nedolžnim imenom, ki pa pokaže svoje prave barve vsakih 3 do 8 let. El Niño je vremenski pojav, ki prizadene tako Tihi, Atlantski kot Indijski ocean z valom visokih temperatur in padavin ter posledično vremenskih ujm, ki prizadenejo celoten svet. Da pa se leto 2021 ni znašlo na zmagovalnem odru, je v ključnem trenutku poskrbel pojav nežnejšega spola, ki dopolnjuje »dečka«. La Niña je v začetku leta 2021 prinesla nižje temperature in se za povrh znova pojavila še v novembru. Zato smo tudi v začetku letošnjega leta priča hladnejšemu vremenu, kot bi ga lahko pričakovali. A žal nas takšni nepričakovani rešitelji ne bodo čakali na vsakem Lanskoletovdesetericinajtoplejšvogalu, ih zato ni prav, da si ob takšnih informacijah oddahnemo, ampak se raje pozanimamo o razlogih za Čeprav pa imamo tudi otroci, rojeni v tem tisočletju, takšne razmere ter se ozremo v prihodnost. še spomine, kako mrzle zime bi nas praviloma morale mraziti, pa se je letos zgodba nepričakovano obrnila na malo boljšo stran. V napetem derbiju se je namreč Rastlinese»mastijo« leto 2021 po Nasinih podatkih izenačilo z letom 2018 in pristalo »šele« na šestem mestu v tekmovanju za Že ptički na drevesih čivkajo, da je glavni vzrok za najtoplejše leto. Najvišje uvrščeni tekmovalci so se vsi podnebno poslabšanje prevelik izpust toplogrednih plinov v ozračje. Promet ter industrija sta glavna krivca, ki v ozračje spuščata (pre)veliko količino plinov, kot so ogljikov dioksid, metan in dušikovi oksidi. Posledice tega so taljenje ledenikov, tanjšanje ozonske plasti, vremenske ujme ter tudi širjenje puščav. A vsaj glede zadnje točke lahko zasledimo nekaj napredka v svetovnem spektru. Rastline se namreč na toplejši zrak odzivajo zelo pozitivno. Dvig količine CO2 v ozračju je pospešil rast rastlin in tako smo v zadnjih dvajsetih letih beležili 5 % rast zelenih površin po svetu. Vse to skupaj povečuje tudi kmetijske donose. Zaradi višjih temperatur je v zraku prisotno več vlage, kar se kaže v večji količini padavin, zalivajo puščave. Slika1.Odstopanjatemperaturvlanskemletu.(Vir:ki climate. nasa.gov) SREDNJE ŠOLE trendu podnebnih sprememb. V vzhodnem in jugovzhodnem delu naše države so se temperature dvignile za kar celi dve stopinji. Tega ljudje seveda ne občutimo, saj se vse dogaja postopoma, a menim da je pomembno, da se Slovenci, ki smo po navadi skriti na svojem idiličnem koščku Zemlje, zavedamo da smo del tega problema tudi mi. Na trend podnebnih sprememb smo sicer opozorjeni Slika2.Načrtafriškegavelikegazelenegazidu.(vir:lupaskoraj na vsakem koraku našega družbenega portal.si) K večji zelenosti smo pripomogli tudi ljudje z načrtnim sajenjem gozdov in preprečevanjem širjenja puščav. Izpostaviti je treba »gradnje« velikih zelenih zidov Kitajske, ki je zelene površine povečala kar za 13 %, in Afrike, kjer nameravajo do leta 2050 posaditi širok pas dreves, ki bi pripomogel k zaustavitvi širjenja Sahare. Ta dejstva so večkrat spregledana, saj kot vemo večina človeške populacije ne prebiva v puščavah. Ker pa živimo v tako imenovani dobi »antropocena«, so kljub vsem prizadevanjem za ohranitev narave vseeno v ospredju človeški interesi ter naše preživetje. Sama kot pripadnik iste vrste priznam, da to razumem in podpiram. Dejstvo je tudi, da le sajenje dreves žal ne bo rešilo večjih problemov. Narava si vedno lahko opomore, zanjo je menjavanje ledenih dob in otoplitev naraven proces, a ljudje žal s še večjim dviganjem temperatur ne bomo preživeli. Iščesetriglavskiledenik Tudi v Sloveniji smo vsako leto priča višjim temperaturam, kar lahko zasledimo na spletnem programu Agencije Republike Slovenije za okolje (ARSO). Odklon temperatur decembra lani so primerjali z obdobjem od leta 1981 do 2010. S pomanjkanjem modre barve na sliki je že na daleč opaziti, da je tudi Slovenija podlegla svetovnemu Slika3.Odklontemperaturdecembra1od 20 referenčnegaobdobja1–98 0.(Vir: 12 arso.gov.si) življenja, naj bodo to podnebna zborovanja, o katerih izvemo iz novic, podnebni shodi, ki se mnogokrat mešajo s politiko, ali papirnate slamice, kjer smo včasih pričakovali plastične. Kaj pa se zgodi, ko ugasnemo televizijo, odidemo iz mesta in zapremo socialna omrežja? Čeprav se mogoče večina ljudi tega ne zaveda, vreme močno vpliva na naš življenjski vsakdan. Ker se reševanje svetovnih težav začne na domačem dvorišču, sem tudi sama odprla oči in si ogledala, kako se z vremenom spopadajo povprečni državljani republike Slovenije v majhni občini v spodnji Savinjski dolini. Poglednadomačiprag V vasi Loke pri Taboru že generacije deluje majhna kmetija »pr' Tičari«, ki se je v zadnjih letih osredotočila predvsem na ekološko pridelavo hrane. To bi v prejšnjih letih mogoče predstavljalo še pogumno tveganje zaradi stroškov, ki jih takšno naravi prijazno kmetovanje prinese. A kot mnogo drugih kmetov s podobno idejo, se jim bo ta poteza v bližnji prihodnosti verjetno dobro izplačala, saj se ljudje vedno bolj zavedamo pomena zdrave in domače pridelane hrane. Kmetija večinoma deluje samooskrbno, redno pa svoje izdelke ponudi tudi lokalnim prebivalcem. »Vreme in življenje na kmetiji sta življenjsko povezana.« mi pove najstarejši član družine, Ivan Zupančič. Največ nevšečnosti kmetiji povzročajo naravne ujme, ki so v zadnjih letih vedno pogostejše. Hude zime in vroča poletja, na podlagi katerih so v preteklosti uspešno napovedovali večino vremenskih pojavov tudi brez modernih aparatur, so zdaj nadomestile mile zime, ki se razvlečejo še čez dober del pomladi. Suše na kmetiji, ki stoji v močvirnati dolini niso nikoli predstavljale velike težave, zato pa jim največkrat lase beli pozeba. Ker se januarja in februarja vreme po novem rado otopli, pa v marcu in aprilu, ko začnejo drevesa in rastline cveteti, pogosto nastopijo ohladitve in s tem pozebe, ki lahko uničijo celotno letino. To se je kmetiji Tičar zgodilo lani pri jabolkih in orehih, ko smo bili priča manjšemu pridelku kot v preteklih letih. To tragedijo sem izkusila tudi sama, saj je domačega jabolčnega soka (ki ga odkupujemo od kmetije) za pitje pri kosilu kar (pre)hitro zmanjkalo. Sin vprašanega, Jože Zupančič, ki je gozdar, je dodal, da ekstremni pojavi, kot sta npr. suša in žled, močno 119 120 SREDNJE ŠOLE bodo sploh ohranili. Navsezadnje bodo tako slovenska družba, ki bo po številnih ocenah za preživetje morala medse sprejeti več migrantov, enako primorane storiti tudi naše gozdne rastline. Ključdokoreninproblema Oči držav, podjetij in bolj resnih okoljevarstvenikov so se za zmanjšanje učinkov podnebnih sprememb uprle predvsem v zmanjšanje izpustov v industriji in prometu. V slednjem se je predvsem v turizmu začelo poudarjati mehko mobilnost in povečanje javnega prevoza. Sama to zelo podpiram, pa ne samo zato, ker mi še ni uspelo narediti vozniškega izpita, pač pa ker verjamem, da ima javni prevoz poleg milejšega učinka na naravo tudi svoj čar. Kot otrok sem se vedno veselila vožnje v mesto z avtobusom ali pa izleta z vlakom, saj sem na njih vedno imela priložnost opazovati druge ljudi in ne le člane svoje družine. Slika4.Množičnosajenjekoruzekotodpornejševrstetudiv Sloveniji.(vir:zemlja.si) vplivajo tudi na gozdno drevje. Primer tega je smreka, ki je sicer rojena za nižje temperature. Ljudje smo jo zaradi uporabe njenega lesa začeli saditi tudi v nižinah. Vendar pa je zanjo značilno tudi, da ima plitke korenine in v primeru suše hitro oslabi ter postane lahek plen za lubadarja. Po drugi strani pa je leta 2014 hudo škodo povzročil tudi žledolom, od katerega si gozdovi še danes niso povsem opomogli. Zaradi večjega števila manjših ali večjih katastrof so škodo utrpele mnoge drevesne vrste in gozdarji se bodo primorani prilagajati na to. Mogoče tudi s sajenjem drugih, tujih, bolj »trpežnih« vrst. V primeru smreke bodo le to morda začeli nadomeščati z duglazijo, ki je glede na dosedanje gozdarjeve izkušnje na takšne razmere bolje prilagojena, a hkrati ne invazivna. Jože Zupančič vidi nevarnost v tem, da bi se lahko z ne dovolj premišljenim vnašanjem tujerodnih drevesnih vrst vmes pritihotapile tudi invazivke. A ravno to bo na koncu morda še najboljši izid za naše gozdove, da se Slika6.Bohinjjeedennajnaprednejšihturističnihkra nasgledemehkemobilnosti.(Vir:bohinj.si) Na industrijski ravni pa so se svetovne vlade odločile boriti proti fosilnim gorivom s tem, da so podprle gradnjo objektov obnovljive energije. Pri nas je bilo za varstvo okolja s strani države lani namenjenih okoli 528 milijonov evrov, kar vključuje tudi poudarek na zelenem gospodarstvu. A nemalokrat lahko gradnja nizko ogljičnih objektov predstavlja tudi nevarnost za naravo. Primer takšnega (ne)premišljenega ravnanja je množično grajenje »čistih« vetrnih elektrarn zaradi ne preveč čistega namena v ozadju. Podjetja državne subvencije izkoriščajo ter iščejo najprimernejša mesta za ta cenejši in seveda zelo okoljevarstveno »podprt« podvig. V oko jim padejo prevetrena pobočja visokogorja, kjer bi sicer za gradnjo elektrarn porabili tudi veliko fosilnih goriv, a kot pravi pregovor, cilj opravičuje sredstva, če je le dovolj časten. Česar pa se ti okolja zavedni podjetniki ne zavedajo (ali pa Slika5.Žledolomuničilvečinodrevjapodolinah.(Vir: jim ni mar?) je, da so ta zelo prevetrena območja dom mnogim veličastnim pticam, ki so skozi celotno finance.si) SREDNJE ŠOLE 121 Slovenije. A če bi vsak le malo zmanjšal porabo energetike, okoljevarstvena organizacija Greenpeace ocenjuje, da bi lahko do leta 2030 v Evropi porabo zmanjšali za kar 25 %. Ker je denar sveta vladar, je pomembna informacija tudi, da bi s tem privarčevali več sto milijard evrov. Ta denar pa bi prišel zelo prav pri spopadanju z vedno novimi naravo- in okoljevarstvenimi problemi, ki jih tudi v prihodnosti zelo verjetno ne bo manjkalo. Poleg tega se ne bojmo zapraviti malo več za boljše in bolj ekološke izdelke. Ti nam bodo služili dalj časa, ob njihovem recikliranju pa nas ne bo bolela glava. Spodbujajmo lokalne pridelovalce, ki hrano pridelujejo na način, prijazen našemu planetu. Če bomo mi lepo ravnali z Zemljo, nas bo tudi ona nagradila. Prej ali slej. SlikaBeloglavi 7. jastrebjepogostažrtevvetrnihelektrarn, postavljenihvgorah..(Vir:ptice.si) evolucijo brez ovir jadrale na prijetnih vetrovih. Velike ujede, ki so v zgodovini predstavljale kralje in kraljice pobočij, je kar naenkrat s prestola odstavil oziroma »odbil« gigantski železni stroj, ki s svojimi trdimi krili ptice kar pomete s poti. Takšni žrtvi sta na primer planinski orel in beloglavi jastreb, ki se zaradi načina gledanja in letenja nikoli ne bosta zmožna prilagoditi novim oviram. Samo v Španiji vetrnice letno pobijejo med 6 in 18 milijonov ptic in netopirjev. Če bomo v namen večje energetičnosti žrtvovali takšne mogočne in že tako redke živali, ki bi nam morale biti skoraj nekaj svetega, potem je po mojem mnenju vredno razmisliti o upravičenosti tega cilja. Vzemimolopatovroketudimi Rešitev za zmanjšanje izpustov in hkrati tudi števila gradnje novih objektov je v teoriji preprost. Gre za zmanjšanje porabe energetskih virov. Ta nedolžnozveneč cilj pa zahteva velike odpovedi od prav vsakega potrošnika. To pa je nekaj, kar je v današnji družbi že zelo težko zahtevano od povprečnega državljana Slika8.Domačedobrote.(Vir:osebniarhiv) Zadovoljnoopazujemdebeledežnekaplje,kimi zastirajorazglednaSavinjskeAlpe.Brr!–stresem innasmehsemispremenivgrimaso.Precenjevala semvremenskonapoved,zdajpaimam!Vsajstekom miboprizaneseno,čepravsetoplihsončnihžarkov trenutnonebibranila.Ah,vrememiparesnemore ugoditi…