ti LASNIK URADNI VESTNIK OBČIN: GROSUPLJE • HRASTNIK • LJUBLJANA-BEŽIGRAD 9 CENTER • MOSTE-POLJE ® SISKA ® VIC-RUDNIK • ZAGORJE OB SAVI IN MESTNEGA SVETA LJUBLJANA Ljubljana, 29. marca 1968 LETO XV., ŠT. 12 OBČINSKE SKUPŠČINE OBČINA HRASTNIK Na podlagi 45. člena temeljnega Zakona o financiranju družbeno-po-Htičnih skupnosti (Ur. list SFRJ, št. 31/64), 11. in 47. člena zakona o financiranju družbeno-potitičnih skupnosti (Ur. list SRS, št. 36/64) ter 200. člena statuta občine Hrastnik, je Skupščina občine Hrastnik ' na seji občinskega zbora in zbora delovnih Skupnosti, dne 28. februarja 1968, sprejela ODLOK o proračunu občine Hrastnik za leto 1968 1. člen Proračunski dohodki občine Hrastnik za leto 1968 znašajo — 3,691.573 N-din. gotovljeni viri dohodkov za njihovo pokrivanje. 7. člen Svet za družbeni plan in finance skupščine občine Hrastnik sme začasno omejiti proračunske izdatke na posameznih proračunskih postavkah, če ugotovi, da priliv dohodkov ni v sorazmerju z dohodki, določenimi s proračunom. O omejitvah iz prvega odstavka tega člena mora svet poročati skupščini na prihodnji seji, da odloči o dokončni omejitvi. 8. člen Svet za družbeni plan in financ# skupščine občine Hrastnik je pooblaščen, da razporeja sredstva tekoče proračunske rezerve za premalo predvidene izdatke po posameznih postavkah proračuna in dovoljuje izplačila za izredne nepredvidene izdatke iz proračunske rezerve. O tem je svet dolžan naknadno poročati skupščini občine. 9. člen Odredbodajalec za celotni proračun je tajnik skupščine občine Hrastnik, ki lahko s posebno odločbo pooblasti odredbodajalca za posamezne izdatke proračuna. 10. člen Pregled dohodkov občinskega proračuna za leto 1968 in njihova razporeditev sta zajeta v bilanci proračuna. ki sta sestavni del tega odloka. 11. člen Ta odlok začne veljati od dneva objave v »Glasniku«, uporablja pa se od 1. januarja 1968. Številka: 400-7/67 Datum: 28. februarja 1968 Predsednik skupščine občine Hrastnik Milan Babič 1. r. 2. člen S proračunom občine Hrastnik so dohodki razporejeni v višini — 3,484.000 N-din. Nerazporejena tekoča proračunska rezerva znaša — 171.1?9 N-din. 3. člen Od skupnih dohodkov proračuna 'z 1. člena lega odloka pripada 1 r/o rezervnemu skladu občine Hrastnik v znesku — 36.414 N-din. 4. člen Sredstva, ki so v določenih zneskih razporejena za financiranje orkanov, zavodov in organizacij, sc od-vojajo na njihove žiro račune skladbo s pogodbami, ki jih občina sklene s temi organi, zavodi oziroma orga-bizacijami, oz. skladno z njihovimi Programi po dvanajstinah. 5. člen Upravi skupščine občine Hrastnik 80 dovoljuje, da sme v letu 1968 for-bbrati tudi lastne dohodke, kolikor izvirajo iz del, ki so v zvezi z nalogami, predvidenimi z delovnim na-rrlotn, in jih samostojno razporeja s Svojim finančnim načrtom. ... 6. člen •Organi občine in drugi koristniki sredstev proračuna ne . smejo prevzemati na račun občinskega profitna obveznosti, ki bi presegale •boške, določen«? za leto 1968 jh tudi Ustvarjali obveznosti- za, občin-‘ Proračune naslednjih let, č*j niso bke obveznosti določene z usUno-dvenim ali kakim drugim .aktom tuPščinc občine Hrastnik. Obveznosti jz 1. odstavka tega 4oiiq jy dovoljeno , prevzemati oz. PUGLED Vrs‘a DOHODKOV IN RAZPORED DOHODKOV OBČI. ,E HRASTNIK ZA LETO 19CS PRORAČUNA dob. DOHODKI Skupaj 1. Prispevki 1,922.700 2. Davki 1,068.700 3. Talese 140.00 5. Dohodki po posebnih zveznih predpisih 470.000 6. Dohodki organov in razni drugi dohodki 40.000 9. Prenesena sredstva 50.173 SKUPAJ < 3,691.573 Štev. glavnega namena RAZPORED DOHODKOV Skupaj 03 Kultumo-prosvetna dejavnost 179.600 04 Socialno skrbstvo 315.600 05 Zdravstveno varstvo 85.500 06 Komunalna dejavnost 540.000 07 Delo državnih organov 1,279.850 12 Dejavnost krajevnih skupnosti 65.000 13 Dejavnost družbeno-političnih organizacij in društev 158.100 14 Negospodarske investicije 452.350 16 Gospodarski posegi 199.000 17 Proračunske obveznosti iz prejšnjih let 209.000 18 Rezervni sklad • 36.414 19 Nerazporejeni dohodki 171.159 SKUPAJ 3,691.573 OBČINA LJUBLJANA -BEŽIGRAD skupščini občine Ljubi jana-Beži-grad za razporeditev 18.972.150 novih dinarjev. Občinski proračun za leto 1968 obsega dohodke v višini 18,972.150 novih dinarjev, od tega razporejeni dohodki 17,599.000, nerazporejeni dohodki ( tekoča proračunska rezerva) 1,373.150 N-din. 2. člen V rezervni sklad občine Liublja-na-Bežigrad se razporedi 1 % vseh dohodkov. , 3. člen Sredstva prispevka za uporabo mestnega zemljišča, zbrana za leto 1968, se namenijo v višini 70 % po programih občinske skupščine, v višini 30 % pa za skupne mestne potrebe. 4. člen Uprava skupščine občine v skladu z zakonom samostojno razpolaga s sredstvi, ki so ji dodeljena za redno dejavnost. 5. člen Za odplačilo najetih posojil zagotovi znesek 1.270.000 N-din anuitete v letu 1968. se za 6. člen Svet za finance je pooblaščen, da v letu 1968 odloča o uporabi sredstev rezervnega sklada za pokriva^ nje neenakomernega doloka proračunskih dohodkov ter določi višino sredstev, ki se lahko dajejo kot kredit v ta namen. Sredstva, porabljena po tem členu, morajo biti vrnjena rezervnemu skladu do 31. decembra 1968. 7. člen O razporeditvi nerazporejenih dohodkov (tekoča proračunska rezerva) za nepredvidene in premalo, predvidene proračunske potrebe od-" loča svet za finance. Na podlagi 13. in .45. člena temeljnega zakona o financiranju družbenopolitičnih skupnosti (Ur. 1. ha seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti, dne 20. mavca 1968, sprejela ODLOK o proračunu občine Ljubi juta-Bcži-grad za leto 1968 1. člen Bruto proračunski dohodki za leto 1968 znašajo — 35.944.400 N-din; od tega pripadg Temeljni izo- 8. člen Svet za finance je dolžan tro-; mesečno poročati, kako pritekajo dohodki in kako se izvršuje njihova razporeditev. 9. člen ^ Splošni del proračuna in pregled posebnega dela se objavi v Glasniku.' 10. člert Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi, uporablja pa se od 1. j a V nuarja 1968. SFiy, št- 31/64), 11. in 47. 'Člena za-skl^» (od- 1. SRS. št. 36/64) ter 114. člana sta- mestu Ljubljana za financiranje tulu občing Liubljnna-Božigrad, jc skupnih mestnih zgnjev (o^lok^Mest,-,. talce obveznosti nastajajo, za- Skupščina občine Ljubijana-Bcžigrad nega sveta) — 5,388.150 N-dtn; Številka: 400-9/68-2 Datum: 26. marca 1968 S g « . JV MV/V VIJVUM y»v*.A --- tWVaf^u lc- čp so v aktu, s kate- Predscdnik skupščine občine - izsrmr -= v*- ' 58 PREGLED DOHODKOV IN RAZPORED DOHODKOV PRORAČUNA OBČINE LJUBLJANA-BE3IGRAD ZA LETO 1968 , Vrsta dob. DOHODKI Skupaj 1. Prispevki 11,774.850 2, Davki 3,354.900 3. Takse 870.000 5. Dohodki po posebnih zveznih predpisih 1,200.000 6. Dohodki organov in razni drugi dohodki 250.000 9. Prenesena sredstva 1,522.400 SKUPAJ 18,972.150 Štev. glavnega namena ' RAZPORED DOHODKOV Skupaj 01 Dejavnost izobraževanja in vzgoje 64.000 03 Kulturno-prosvetna dejavnost 357.000 04 Socialno skrbstvo 1.983.000 05 Zdravstveno varstvo 554.000 06 a — komunalna dejavnost 403.000 b — sredstva prispevka za uporabo mestnega zemljišča 1,200.000 07 Delo državnih organov 2,333.000 08 Narodna obramba 150.000 12 Krajevne skupnosti 342.000 13 Dejavnost družbeno-poiitičnih organizacij 1,119.000 14 Negospodarske investicije 7.480.000 16 Gospodarski posegi 1,325.000 17 Obveznosti iz preteklih let 109.000 18 Vlaganje v rezervni sklad 180.000 19 Tekoča proračunska rezerva 1.373.000 SKUPAJ 18,972.150 89 Na podlagi 5. in 45. člena temeljnega zakona o upravnih taksah (Ur. 1. SFRJ, št. 14/65, 11/66 in 54,67) v zvezi z 32. členom temeljnega zakona o financiranju družbeno-poli-tičnih skupnosti (Ur. 1. SFRJ, št. 31/64, 28/66, 1/67 in 54/67) in na podlagi 114. člena statuta občine Ljubi jana-Bežigrad je Skupščina občine Ljubijana-Bežigrad na 12. skupni seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti, dne 26. marca 1968, sprejela odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o upravnih taksah (Glasnik, št. 6/68), ki se v prečiščenem besedilu glasi: ODLOK O UPRAVNIH TAKSAH 1. člen Občina Ljubi jana-Bežigrad uvaja obveznost plačevanja upravnih taks za spise in dejanja v upravnih stvareh pri občinskih organih ter za druge predmete in dejanja, ki so določena v taksni tarifi. 2. člen Občinski organi uporabljajo taksno tarifo, ki je predpisana s temeljnim zakonom o upravnih taksah. 3. člen Ne glede na določbe 2. člena tega odloka se upravna taksa plača: — za izdajo ali podaljšanje veljavnosti potne listine za potovanje v tujino (tarifna številka 5 temeljnega zakona o upravnih taksah) 65 novih dinarjev; — za vizum na potni list in za dovoljenje za več potovanj za jugoslovanske državljane (tarifna številka 6, točka lb temeljnega zakona o upravnih taksah) 20 N-din. Vse druge določbe tarifne številke 5 in 6 temeljnega zakona o upravnih taksah se uporabljajo neposredno. 4. člen Dovoljenje za prodajo taksnih vrednotnic izda delovnim in drugim organizacijam in organom (v nadalj-ncm besedilu: pooblaščeni prodajalci) svet za finance. Za prodajo taksnih vrednotnic pooblaščenim prodajalcem pripada provizija v višini 7 % od vrednosti prodanih taksnih vrednotnic. Pooblaščeni prodajalci morajo vedno imeti v prodaji potrebne količine taksnih vrednotnic; taksne vrednotnice morajo biti občanom na razpolago v teku vsega delovnega časa delovne organizacije ozd roma njene poslovne enote. Pooblaščeni prodajalci morajo taksne vrednotnice skrbno shranjevati in varovati. 5. člen Za finance pristojni upravni organ nadzoruje izvajanje tega odloka. 6. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Glasniku. Številka; 423-20/68-4 Datum: 26. marca 1968 Predsednik skupščine občine Ljubljana-Bežigrad Karel Kušar L r. OBČINA LJUBLJANA- CENTER 90 Na podlagi llO.člena statuta občine Ljubljana-Center je Skupščina občine Ljubljana-Center na 88. seji obeh zborov, dne 21. marca 1968, sprejela ZAKLJUČKE predvidevanj gospodarskega in družbenega razvoja v letu 1968 v občini Ljubljana-Center I. Gospodarski razvoj občine sc je v letu 1967 še nadalje povečal, kar je rezultat večanja proizvajalnih sil v preteklih letih, rasti produktivnosti zaposlenih in razvoja samoupravljanja v delovnih organizacijah. Dejstvo, da delovni ljudje sami odločajo o delitvi ustvarjenega dohodka, bo še nadalje krepilo ustvarjalni interes za iskanje oblik in materialnih možnosti za nadaljnjo aktivnost v smeri intenzivnega razvoja. Z investicijskimi naložbami, ki bodo omogočile m,-' lernizacijo proizvodnje in poslovanja, bodo ustvarjene še nadaljnje možnosti za večjo rast produktivnosti dela In ekonomičnejše poslovanje, kar bo povečalo konkurenčno sposobnost gospodarstva in dohodek. V letu 1968 se bo v okviru realnih možnosti povečal družbeni proizvod za 14 %, narodni dohodek za 14,5 %, osebni dohodki zaposlenih za 10 CU in skladi delovnih organizacij za 3 %. Produktivnost, računana z ustvarjenim narodnim dohodkom za enega zaposlenega, se bo povečala za 11,4 %. Fizični obseg industrijske proizvodnje se bo povečal za 6,7 %, medtem ko se bo izvoz industrijskih delovnih organizacij povečal za 20,6 odstotka. Odpiranje novih zmogljivosti ter novih delovnih mest zaradi razširitve poslovanja in izvajanja predpisov o obveznem sprejemanju pripravnikov v delovne organizacije bo omogočilo. da bo zaposlenost porasla za 3 %. Pri zaposlovanju mora odigrati važno vlogo zavod za zaposlovanje delavcev z iskanjem možnosti za zaposlitev nezaposlenih ter na podlagi analiz o številu in vrsti potrebnih kadrov v gospodarstvu usmerjati mladino v poklice. Delovne organizacije morajo stremeti za tem, da se bo kadrovska struktura zaposlenih, prilagajala dejanskim potrebam sodobnega poslovanja in bo tako s tem dana možnost za zaposlitev mladine, ki prihaja iz srednjih, višjih jn visokih šol. Posebna skrb naj se posveti sprejemanju mladine v uk za vajence. Nadaljnje razvijanje terciarnih dejavnosti in pa tudi dejavnosti, ki temeljijo na delu z individualnimi produkcijskimi sredstvi v zasebni lasti ter davčna politika občinske skupščine do zasebne obrti bo omogočila, da se bo število vajencev povečalo. Prosta sredstva za proizvodnjo in poslovne namene delovnih organizacij se bodo v letu 1968 povečala za 7,7 % in bodo znašala 411,518.000 novih dinarjev. Investicijske naložbe se bodo povečale za 237,7 % in bodo znašale 454,636.164 N-din. Delovne organizacije bodo financirale 39 % investicij iz lastnih in 61 % iz bančnih in ostalih vrov. Za uresničitev ciljev investicijske politike bo potrebno še posebno tesno sodelovanje med dvema glavnima nosilcema razširjene reprodukcije, tj. med delovnimi organizacijami in bankami. Kreditna politika bank mora podpreti prizadevanja delovnih organizacij še zlasti na področju terciarnih dejavnosti in je treba za ta področja dati predvsem na razpolago sredstva odpravljenega družbenega investicijskega sklada in obresti na poslovni sklad storitvenih dejavnosti, ki se zbirajo pri kreditni banki. Uresničitev predvidenega gospodarskega razvoja v .občini v letu 1968 je odvisna predvsem od delovnih organizacij samih, njihovih poslovnih odločitev in izvajanja njihovih programov. Pričakujemo, da bo gospodarstvo občine kot celota še nadalie stopnjevalo svojo sposobnost in intenzivnost poslovanja. Zato bodo delovne organizacije morale: — maksimalno izkoristiti obstoječe zmogljivosti in proizvodnjo podrediti izključno potrebam trga; — prilagajati politiko delitve dohodka potrebam po sredstvih za razširjeno reprodukcijo in obratnih sredstvih; — večati osebne dohodke zaposlenih le v skladu s povečano produktivnostjo; — večati poslovno in tehnično sodelovanje med ustreznimi delovnimi organizacijami ter intenzivneje pristopiti k integraciji, da bodo združena sredstva omogočila učinkovitejše naložbe in uspešnejše poslovanje GLASNIK in v taki obliki pospeševati vključevanje v mednarodno delitev dela; — zboljšati kadrovsko strukturo zaposlenih in jo podrediti dejanskim potrebam delovnih organizacij; — zmanjšati v industriji zaloge gotovih izdelkov in nedokončanih proizvodov, ki prekomerno vežejo obratna sredstva. Občinska skupščina, kot najvišji organ družbenega samoupravljanja v občini, bo za uresničitev teh ciljev v okviru danih možnosti zagotovila splošne pogoje, ki jih je dolžna zagotoviti po ustavi in sodelovala pri teh prizadevanjih s sredstvi skupnih rezerv in sredstvi sklada za pospeševanje storitvenih dejavnosti. Poleg tega bodo skupščina in njeni organi še občasno spremljali poslovanje tistih delovnih organizacij, ki poslujejo na meji rentabilnosti ali pa so v težavah, tako da bo možno v vseh takšnih primerih pravočasno pomagati in ukrepati. II. Nekateri premiki na področju družbenih dejavnosti, tako ustanovitev izobraževalnih skupnosti in nova organizacija zdravstvenega varstva, so v preteklem letu dali nove možnosti za razvoj teh dejavnosti, čeprav istočasno še ni bilo zadovoljivo rešeno vprašanje financiranja in finančnega stanja teh dejavnosti. Objektivne ovire za širši razvoj družbenih služb se kažejo predvsem v neizdelanem in nerazvitem sistemu dohodka, v neobjektivizirani vred n o-nesti dela v večini teh dejavnosti in v premalo definiranih potrebah po obsegu in kvaliteti družbenih služb, j Vse to resno ovira nadaljnji razvoj samoupravljanja na tem področju in preprečuje večje povezovanje s proizvajalci v gospodarstvu. V prihodnje bo treba točneje programirati j razvoj in vsebino dela, kar naj bo j osnova vrednotenja družbenih služb/ Na področju vzgoje in izobraževanja bo treba rešiti predvsem naslednje naloge: — poenotiti financiranje te dejavnosti na območju mesta, — izdelati merila za financiranje vzgoje In izobraževanja, — urediti šolske okoliše za osnovne šole in gimnazije, — racionalizirati mrežo srednjih šol, — nadaljevati z modernizacijo šol in s prizadevanji za sodobni pouk, — izdelati analizo vzgojno varstvenih zavodov v zvezi s podaljšanim bivanjem otrok v osnovni šoli, — zagotoviti proporcionalno rast osebnih dohodkov prosvetnih delavcev in materialnih izdatkov šol, ki so bile doslej financirane iz bivših skladov za šolstvo. Na področju kulture bo občina še nadalje skrbela za tiste kulturne institucije, ki jih financira iz svojega proračuna, kakor tudi za vso problematiko, zlasti kar zadeva neurejene odnose na področju financiranja in dolgoročnejše kulturne politike v mestu. Potrebno je zagotoviti večja sredstva za izenačenje osebnih dohodkov z enako kvalifikacijsko strukturo v sorodnih službah. Posebno po- I zomost bo treba posvetiti tudi kulturnim spomenikom na našem območju, jih - zavarovati pred nadalj- i njim propadanjem in jih strokovno prezentirati. Glavne smernice razvoja telesne kulture so v letu 1968 naslednje: — osnovna dejavnost telesne kulture naj se razvije v množičnem udejstvovanju delovnih ljudi v osnovnih organizacijah telesne kulture h* to predvsem mladine, ki naj ob vodstvu strokovnih voditeljev pridobiv4 * * * * 9 glasnik 59 osnovne pogoje za zdravo rast ter fizično kondicijo telesa, — kvaliteta je-v telesne kulturi nujno potrebna; vendar sc mora razvijati iz množičnosti ter naj bo odraz sposobnosti posameznikov, — šolska telesna kultura naj bo temelj telesnokultume dejavnosti ter i° je treba obravnavati enako kot element vzgoje. Zdravstvena služba prehaja z integracijo v novo razvojno fazo, ki naj Ponemi novo kvaliteto. Obseg zdrav-stene službe se na območju občine ne zmanjšuje, število ambulant osnovne zdravstvene službe ostane isto, dispanzerske dejavnosti bodo izvrševale svoje naloge v enakem obsegu, ravno tako se ne zmanjšuje število strokovnega kadra. Zobozdravstvena služba bo organizirana v integracijskem procesu v takem obsegu, da bo zadostila vsem Potrebam naših občanov glede na kategorijo zavarovancev. Vsi ti integracijski procesi vodijo zdravstveno službo v enotno izvajanje zdravstvene politike, boljšo kvaliteto dela, racionalnejšo porabo delovnih sredstev in večjo prizadevnost zdravstvenih delavcev. Na področju preventivnega zdravstvenega varstva kot dejavnosti, za katero skrbi občina, bo treba nenehno spremljati delo in gibanje tega zdravstvenega varstva ob upoštevanju dejanskih možnosti izvršitve teh nalog. Varstvo borcev NOV sc kljub nekaterim že rešenim vprašanjem nenehno srečuje z novimi problemi, življenjski standard borcev NOV Pada ob vsakokratnih podražitvah. Temu problemu bo potrebno posvetiti tudi še naprej posebno pozornost, zlasti pa bo treba reševati njihovo stanovanjsko problematiko. Delo socialnega varstva dobiva novo vsebino, saj v prihodnje ne bo le. skrbelo za materialno nepreskrbljene občane, temveč naj si prizadeva, da bi odpravilo posledice, ki lih prinaša hiter razvoj gospodariva, industrializacije ter večjega zaposlovanja žena. Nova vsebina dela Zehteva zato analiziranje socialnih Problemov v občini, odkrivanje njihovih vzrokov, njihovo reševanje ter °dpravljanje; nadalje zahteva pospeševanje socialnega dela in socialnih služb v krajevnih skupnostih 'er pomoč pri razvijanju socialnega dela v drugih družbenih službah in delovnih organizacijah. Občinska skupščina bo za potrebe n* področju družbenih dejavnosti v dkviru možnosti zagotovila sredstva, ki lih je dolžna zagotoviti. Sodelovala bo pri izboljšanju stanja teh delavnosti v skladu z možnostmi pro-računa. III. Z gospodarsko reformo so se bistveno izboljšali pogoji gospodarjenja v komunalnem gospodarstvu. Polana materialna osnova komunalnih delovnih organizacij izhaja predvsem jz popravljenih cen oz. tarif, n°vc tehnologije, sodobnejše opreme 'n povečanega obsega storitev. Ta Ugotovitev velja predvsem za komunalne delovne organizacije, ki oprdv-JBJo individualne komunalne statve. medtem ko je položaj v komunalnih delovnih organizacijah, ki dPravljajo kolektivno komunalno delavnost, manj ugoden. Za vzdrževanje in razvoj komunalne dejavnovsti skrbe same komunalne delovne organizacije, občine in *nestni svet. Kot osrednji problem sc Pojavlja potreba po usklajenem programiranju vzdrževanja in nadalj-Jnga razvoja komunalne dejavnosti hladno z razvojem mesta. Enako pe- reče je zbiranje in vlaganje finančnih sredstev za izvajanje programov rekonstrukcij in novogradenj komunalnih naprav. Obstoječa sredstva in nove vire je potrebno v čim večji meri združevati in namensko usmerjat*. Usmerjanje programov in sredstev je prvenstvena naloga občin in mestnega sveta, komunalnim delovnim organizacijam pa je potrebno zagotoviti pogoje za čimbolj odgovorno in racionalno gospodarjenje, katerega rezultat morajo biti kvalitetne in cenene storitve, kar bo zagotovilo del splošnih pogojev za ugoden razvoj gospodarstva in standarda občanov. Številka: 30-01/68 Datum: 21. marca 1968. Predsednik skupščine občine Ljubi jana-Center: Andrej Levičnih 1. r. 91 Na podlagi 45. člena temeljnega zakona o financiranju družbeno-po-litičnih skupnosti (Ur. 1. SFRJ, št 31 64, 28/66, 1/67, 54/67), 47. člena zakona o financiranju družbeno-po-litičnih skupnosti v SR Sloveniji (Ur. I. SRS, št. 36/64 in 43/67) in 110. člena statuta občine Ljubljana-Cen-ter, je Skupščina občine Ljubljana-Center na 88. skupni seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti, dne 21. marca 1968, sprejela ODLOK o proračunu občine Ljubljana-Center za leto 1968 1. Člen Predvideni dohodki proračuna' v letu 1968 znašajo — 25,368.00 N-din. Razporejeni dohodki znašajo —* 24,968.000 N-din. Nerazporejeni del dohodkov (tekoča proračunska rezerva) — 400.000 novih dinarjev. 2. člen Prispevek za uporabo mestnega zemljišča se v celoti izloča na poseben račun občine — 2,150.000 novih dinarjev. 3. člen Medobčinskemu skladu za pospeševanje turizma se daje 70 % od turistične takse — 100.500 N-din. — pogodbeni skupnosti za izdajanje lista »Občan«. Sredstva se nakazujejo po dvanajstinah letnega plana, konec meseca za nazaj. Vsa ostala sredstva se uporabljajo neposredno iz proračuna, 7. člen Izplačila Iz sredstev za delo upravnih in družbenih komisij se vrše na podlagi naloga tajnika in na podlagi civilno-prfcvne pogodbe, za podpis katere se pooblašča tajnik skupščine. Višina izplačila oziroma način ugotavljanja višine plačila mora biti določena v pogodbi. 8. člen Tekoče koriščenje sredstev, ki so razporejena skladom, državnim organom in ostalim uporabnikom proračunskih sredstev, se omeji do 10 odstotkov. O celotni ali delni sprostitvi teh sredstev bo odločala občinska skupščina na predlog sveta za finance in družbeni plan. 9. člen Svet za finance in družbeni plan se pooblašča, da razpolaga s sredstvi rezervnega sklada v smislu 2. točke 96. člena zakona o financiranju druž- beno-političnih skupnosti v SR Sloveniji, za ostale namene iz 96. člena v zvezi z določbami 98. člena pa do višine 1,500.000 N-din. 10. člen O razporeditvi nerazporejenih dohodkov (proračunska rezerva) za nepredvidene in premalo predvidene družbene potrebe sklepa svet za finance in družbeni plan in naknadno poroča občinski skupščini. 11. člen Sredstva, ki so v smislu odloka o začasnem financiranju v občini Ljubljana-Center (Glasnik, št. 40/67) dana posameznim uporabnikom oziroma za posamezne namene, se poračunajo v smislu določil tega odloka. 12. člen Splošni del proračuna in pregled posebnega dela proračuna se objavi v »Glasniku«. Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v »Glasniku«, uporablja pa se od 1. januarja 1968. Številka: 400-04/68 Datum: 21. marca 1968 Predsednik skupščine občine Ljubljana-Center Andrej Levičnik 1. r. PREGLED IN RAZPORED DOHODKOV PRORAČUNA OBČINE LJUBLJANA-CENTER ZA LETO 1968 Vrsta doh. DOHODKI 1. Prispevki 14.520.000 2. Davki 5,340.000 3. Takse 2,285.000 5. Dohodki po posebnih predpisih 2,150.000 6. Dohodki organov in razni drugi dohodki 249.000 9. Prenesena sredstva 824.000 SKUPAJ 25,368.000 Štev. glavnega namena RAZPORED DOHODKOV 01 Dejavnost izobraževanja in vzgoje 3,243.000 03 Kulturno-prosvetna dejavnost 1,354.200 04 Socialno varstvo 6,503.800 05 Zdravstveno varstvo 601.000 06 Komunalna dejavnost 2,453.000 07 Delo državnih organov 3,766.500 12 Dejavnost krajevnih skupnosti 785.000 13 Dejavnost družbeno-poliUčnih organizacij in društev 550.500 14 Negospodarske investicije 3,306.000 15 Gospodarske investicije 570.000 16 Gospodarski posegi 1,605.000 17 Proračunske obveznosti iz prejšnjih let — 18 Rezervni sklad 230,000 19 Nerazporejeni dohodki 400.000 SKUPAJ 25,368.000 4. člen V obvezni rezervni sklad se vlaga 1 % od vseh tekočih proračunskih dohodkov — 230.000 N-din. 5. člen Sredstva za gradnjo in investicijsko vzdrževanje šolskih in vzgoj-no-varstvenih objektov" se zagotavljajo na posebnem računu proračuna. 6. člen Poleg sredstev iz 2., 3. In 4. člena tega odloka sc dodeljujejo sredstva na ustrezni račun še naslednjim uporabnikom, ki z njimi razpolagajo: — posebnemu računu za vzgojo in izobraževanje; — skladu za družbeno varstvo; — skladu za varstvo borcev NOV; — centru za socialno delo; — upravnim organom skupščine; — krajevnim skupnostim in družbenim •'"ntrom: — en užbeno-poliUčnim organizacijam in društvom; Na podlagi 5. in 45. člena temeljnega zakona o upravnih taksah (Ur. List SFRJ št. 14/65, 11/66 in 54/67) v zvezi z 32. členom temeljnega zakona o financiranju družbeno političnih skupnosti (Uradni list SFRJ št. 31/64, 28 66, 1/67 in 54/67) in na podlagi 110. člena statuta občine Ljubljana-Center je Skupščina občine Ljubljana-Center na 88. skupni seji občinskega zbora in zbora delovnih skbpnosti, dne 21. marca 1968, sprejela odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o upravnih taksah (Glasnik št. 24/65 in 20 67), ki se v prečiščenem besedilu glasi: ODLOK O UPRAVNIH TAKSAH 1. člen Občina Ljubljana-Center uvaja obveznost plačevanja upravnih taks za spise in dejanja v upravnih stvareh pri občinskih organih ter za druge predmete in dejanja, ki so določena v taksni tarifi. 2. člen Občinski organi uporabljajo taksno tarifo, ki je predpisana s temeljnim zakonom o upravnih taksah. 3. člen Ne glede na določbe 2. člena tega odloka se upravna taksa plača: — za izdaje ali podaljšanje veljavnosti potne listine za potovanja v tujino (tarifna štavilka 5 temeljnega zakona o upravnih taksah) din 65,—. — za vizum na potni list in za dovoljenje za več potovanj za jugoslovanske državljane (tarifna številka 6, točka l.b temeljnega zakona o upravnih taksah) din 20,—. Vse druge določbe tarifne številke 5 in 6 temeljnega zakona o upravnih taksah se uporabljajo neposredno. 4. člen Dovoljenje za prodajo taksnih vrednotnic izda delovnim in drugim organizacijam in organom (v nadalj-nem besedilu: pooblaščeni prodajalci) svet za družbeni plan in financ*. 60 Za prodajo taksnih vrednotnic pooblaščenim prodajalcem pripada provizija v višini 7 % od vrednosti prodanih taksnih vrednotnic. Pooblaščeni prodajalci morajo vedno imeti v prodaji potrebne količine taksnih vrednotnic; taksne vrednotnice morajo biti občanom na razpolago v teku vsega delovnega časa delovne organizacije oziroma njene poslovne enote. Pooblaščeni prodajalci morajo taksne vrednotnice skrbno shranjevati in varovati. 5. člen Za finance pristojni upravni organ nadzoruje izvajanje tega odloka. 6. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Glasniku. Številka: 423-02/68 Datum: 19. marca 1968. Predsednik skupščine občine Ljubljana-Center: Andrej Levičnih 1. r. OBČINA LJUBLJANA- MOSTE-POLJE 93 Na podlagi 5. in 45. člena temeljnega zakona o upravnih taksah (Ur. list SFRJ št. 14/65, 11/66 in 54/67) v zvezi z 32. členom temeljnega zakona o financiranju družbeno političnih skupnosti (Uradni list SFRJ št. 31/64, 28/66, 1/67 in 54/67) in na podlagi 167. člena statuta občine Ljubljana-Moste-Polje je Skupščina občine Ljubljana-Moste-Polje na 15. skupni seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti, dne 28. marca 1968 sprejela ODLOK O UPRAVNIH TAKSAH 1. člen Občina Ljubljana-Moste-Polje uvaja obveznost plačevanja upravnih taks za spise in dejanja v upravnih stvareh pri občinskih organih ter za druge predmete in dejanja, ki so določena v taksni tarifi. 2. člen Občinski organi uporabljajo taksno tarifo, ki je predpisana s temeljnim zakonom o upravnih taksah. 3. člen Ne glede na določbe 2. člena tega odloka, se upravna taksa plača: — za izdajo ali podaljšanje veljavnosti potne listine za potovanje v tujino (tarifna številka 5 temeljnega zakona o upravnih taksah) din 65,—, — za vizum pa potni list in za dovoljenje ža več potovanj za jugoslovanske državljane (tarifna številka 6, točka 1 b temeljnega zakona o upravnik taksah) din 20,—. Vse druge določbe tarifne številke 5 in 6 temeljnega zakona* o upravnih taksah se uporabljajo neposredno. 4. člen Dovoljenje; L.za padajo taksnih vrednotnic izda' delovnim jr) drugim1, organizacijam in organom (v. nadaljnjem besedilu pooblaščeni prodajalci) svet' za družbeni', načrt jn /finance. Za prodajo-taksnih vrednotnici pio- ■ dblbščeftlth'prodajalcema pripada pro-" ■ Vizijar V višini 7 % od vrednosti prodanih taksnih vrednotnic. Pooblaščeni prodajalci morajo vedno imeti v prodaji potrebne količine taksnih vrednotnic; taksne vrednotnice morajo biti občanom na razpolago v teku vsega delovnega časa delovne organizacije oziroma njene poslovne enote. Pooblaščeni prodajalci morajo taksne vrednotnice skrbno shranjevati in varovati. 5. člen Za finance pristojni upravni organ nadzoruje izvajanje tega odloka. 6. člen Z dnem, ko se pričnejo uporabljati določbe tega odloka, preneha veljati odlok o upravnih taksah (Glasnik št. 27/65 in 10/67). 7. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Glasniku. Številka: 423-48/68-1 Datum: 28. marca 1968. Predsednik skupščine občine Ljubljana-Moste-Polje: Polde Maček 1. r. OBČINA LJUBLJANA- ŠIŠKA 94 Na podlagi 5. in 45. člena temeljnega zakona o upravnih taksah (Ur. list SFRJ št. 14/65, 11/66 in 54/67) v zvezi z 32. členom temeljnega zakona o financiranju družbeno političnih skupnosti (Ur. list SFRJ št. 31/64, 28/66, 1/67 in 54/67) in na podlagi 232. člena statuta občine Ljubljana-Šiška je Skupščina občine Ljubljana-Šiška na 12. skupni seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti • dne 28. marca 1968 sprejela odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o upravnih taksah (Glasnik št. 6/1968), ki se v prečiščenem besedilu glasi: ODLOK O UPRAVNIH TAKSAH 1. člen Občina Ljubljana-Siška uvaja obveznost plačevanja' upravnih taks za spise in dejanja v upravnih stvareh pri občinskih organih ter za druge predmete in dejanja, ki so določena v taksni tarifi. 2. člen Občinski organi uporabljajo taksno tarifo, ki je predpisana s temeljnim zakonom o upravnih taksah. 3. člen Ne glede na določbe 2. člena tega odloka se upravna taksa pUiča: — za Izdajo ali podaljšanje veljavnosti potne, listine za potovanje v tujino (tarifna številka 5 temeljnega zakona o upravnih taksah) din 65,—, — za vizum na potni list in za dovoljenje za več potovanj za jugoslovanske državljane -(tarifna številka 6, točka I b temeljnega zakona 0 upravnih taksah) din 20,—. Vse druge določbe tarifne številke S in 6 temeljnega zakona o upravnih taksah se uporabljajo neposredno. 4. člen Dovoljenje ža prodajo taksnih vrednotnic izda delovnim in drugim organizacijam in organom (v nadaljnjima besedilu: pooblaščeni proda- ' Jalti) svet za družbeni plah in fi-"narice. _ Za prodajo' takšnih' vrednotnic pooblaščenim "'prodajalcem’" pripada GLASNIK 1 provizija v višini 7 % od vrednosti prodanih taksnih vrednotnic. Pooblaščeni prodajalci morajo vedno imeti v prodaji potrebne količine taksnih vrednotnic; taksne vrednotnice morajo biti občanom na razpolago v teku vsega delovnega časa delovne organizacije oziroma njene poslovne enote. Pooblaščeni prodajalci morajo taksne vrednotnice skrbno shranjevati in varovati. 5. člena temeljnega zakona o upravnih taksah (Uradni list SFRJ št. 14/65) je Skupščina občine Ljubljana-ViČ" Rudnik na seji občinskega zbora U) g zbora delovnih skupnosti dne 28. marca 1968 sprejela ODLOK O spremembah in dopolnitvah odloka o upravnih taksah 5. člen Za finance pristojni upravni organ nadzoruje izvajanje tega odloka. 6. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Glasniku. Številka: 1/1-423-1/68 Datum: 28. marca 1968. Predsednik skupščine občine Ljubljana-Siška: Danilo Sbrizaj 1. r. OBČINA LJUBLJANA-VIČ-RUDNIK 1. člen V odloku o upravnih taksah (Glasnik št. 6/68) se za 2. členom doda noV 2.a člen, ki se glasi: »Ne glede na določbe 2. člena tega odloka se upravna taksa plača: — za izdajo ali podaljšanje veljavnosti potne listine za potovanj® v tujino (tarifna št. 5 temeljnega zakona o upravnih taksah) din 65,—; — za vizum na, potni listini in za doovljenja za več potovanj za jugoslovanske državljane (tarifna št. 6 točka 1 b temeljnega zakona o upravnih taksah) din 20,—. Vse druge določbe tarifne št. 5 in 6 temeljnega zakona o upravnih taksah se uporabljajo neposredno. Na podlagi 107. člena statuta občine Ljubljana-Vič-Rudnik ter 1. in 2. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v »Glasniku«. Številka: 423-13/68 Datum: 23. marca 1968. Predsednik skupščine občine Ljubljana-Vič-Rudnik: ing. Slavko Korbar, 1. * MESTNI SVET 95 Na podlagi 10. člena uredbe o oblikovanju cen in obračunavanju razlike v cenah (Uradni list SFRJ št. 33/65 in 36/65), tretjega odstavka 13. člena zakona o oblikovanju in družbeni kontroli cen (Ur. list SFRJ št. 12^67), točke d) 3. člena zakona o mestih, ki so razdeljena na občine (Ur. 1. SRS št. 11/64 in 36/65) in 47. ter 50. člena statuta mesta Ljubljane (Glasnik št. 38/64) je Mestni svet na 10. redni seji, dne 20. marca 1968, sprejel 6. člen Ta odredba začne veljati osmi dah po objavi v Glasniku. Številka: 010-030/68 Datum: 20. marca .1968, Predsednik mestnega sveta Ljubljana: Miha Košak, dipl. ing., L f- 1 ODREDBO o določitvi najvišje maloprodajne cene kruha 1. člen S to odredbo se določa najvišja maloprodajna cena za 1 kg kruha iz moke tipa 1000 na 1,40 din. Cena polkilogramske štruce sc lahko poveča za 0,05 din. Na podlagi 10. člena uredbe o načinu oblikovanja cen in obračunavanju razlike v cenah (Ur. list SFRJ št. 33/65), 3. člena zakona o mestih, ki so razdeljena na občine (Ur. list SRS št. 11/64 in .36/65) in 47. ter 50. člena statuta mesta Ljubljane (Glasnik št. 38/64) je Mestni svet na ll-redni seji, dne 27. marca 1968, sprejel 11 S K I. E P 1. člen 2. člen Za vse ostane vrste kruha se cene lahko prosto oblikujejo. ' 3. člen Delovne organizacije, ki skrbijo a preskrbo s kruhom, so dolžne za-otoviti zadostne količine kruha iz loke tipa 1000, v skladu s povpra-avanjem in potrošnjo. Maloprodajne cene vseh vrst svežega mesa smejo gospodarske delovne organizacije, ki trgujejo s svežih1 mesom na območju mesta Ljubija1]0 oblikovati do nivoja, h kateremu j° dal soglasje Zavod za analize in ccn° Ljubljana. 2. člen Komisija ža preskrbo sc poobla' sti, da lahko v okviru nivoja, navedenega V 1. členu tega sklepa, 1,11 soglasje" k posahicztllni kakovostnih1 , . 4. člen Kontrolo nad izvajanjem določil te odredbe izvaja tržna inšpekcija Uprave inšpekcijskih služb Ljubljana. ' ’ ‘ 5. člen - tl uveljavitvi«) tfl odredbe, prenehajo veljati tim jfpločiia prcdbl-sovskupščirie občineT.jubljanč, ki so, naj^jd’ m-wW,jo6 ražffdom vseh 'črst' sVcžcga mesa. / 3. člen Ta sfrjčp1 začrte veljati naslednji dair po objaVt v Glasniku: i i •.. .irr Številka:'010-036'08 Dnturfi: 27,1 rrtafca' 1968. U.l V? • V -! ... . Predsednik ' • >ai Ljubljana« t -1 čili lin dipl. Ing., 1. r-