Andrej Kirbiš, Manja Križman, Petra Raspor Lainšček VETERINARSKO- SANITARNI NADZOR KLAVNIH ŽIVALI IN MESA UČBENIK ZA ŠTUDENTE VETERINARSKE MEDICINE Ljubljana, 2013 Avtorji: doc. dr. Andrej Kirbiš, dr. vet. med. asist. Manja Križman, dr. vet. med. asist. Petra Raspor Lainšček, dr. vet. med. Recenzenta: prof. dr. Janez Marinšek, dr. vet. med. prof. dr. Robert Frangež, dr. vet. med. Lektorica: Aleksandra Kozarov, univ. dipl. slov. Fotografije in ilustracije: doc. dr. Andrej Kirbiš, dr. vet. med. Luka Milčinski Založnik: Veterinarska fakulteta Univerze v Ljubljani, Gerbičeva 60, 1000 Ljubljana, Slovenija Oblikovanje: Luka Milčinski Leto izida: 2013 Vse pravice pridržane. Nobenega dela te publikacije se ne sme reproducirati ali posredovati v kakršnikoli obliki brez predhodnega pisnega dovoljenja avtorjev CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 614.31:636/639(075.8)(086.034.44) KIRBIŠ, Andrej, 1970- Veterinarsko-sanitarni nadzor klavnih živali in mesa [Elektronski vir] : učbenik za študente veterinarske medicine / Andrej Kirbiš, Manja Križman, Petra Raspor Lainšček. - Ljubljana : Veterinarska fakulteta, 2013 ISBN 978-961-6199-62-9 1. Križman, Manja 2. Raspor, Petra 266221824 KAZALO 1 UVOD 9 1.1 NAMEN VETERINARSKO-SANITARNEGA PREGLEDA KLAVNIH ŽIVALI IN MESA 10 1.2 NOSILCI ŽIVILSKE DEJAVNOSTI 11 1.2.1 Pogoji, ki jih mora izpolnjevati klavnica 11 1.3 URADNI NADZOR V KLAVNICI 11 1.3.1 Uradni veterinar 11 1.3.2 Uradni preglednik 12 2 POSTOPKI PRED ZAKOLOM 15 2.1 TRANSPORT ŽIVALI V KLAVNICO 16 2.1.1 Trajanje transporta 16 2.1.2 Prevozna dokumentacija 16 2.1.3 Primeri, v katerih živali niso primerne za prevoz 16 2.1.4 Posebnosti pri prevozu živali 16 2.1.5 Dovoljenje za prevoz živali 16 2.1.6 Zahteve za prevozna sredstva 16 2.2 RAZTOVARJANJE ŽIVALI V KLAVNICI 18 2.2.1 Ravnanje z živalmi pred zakolom 18 2.3 PREGLED PRED KLANJEM ALI PREGLED ANTE MORTEM 18 2.3.1 Označbe živali 19 2.3.2 Izjava o prehranski varnosti živali za zakol 19 2.3.3 Potni list 19 2.3.4 Veterinarska napotnica 19 2.3.5 Veterinarsko spričevalo 19 3 OMAMLJANJE ŽIVALI 21 3.1 OMAMLJANJE GOVEDI 22 3.2 OMAMLJANJE PRAŠIČEV 22 3.2.1 Omamljanje s penetrirnim klinom 22 3.2.2 Omamljanje z električnim tokom 23 3.2.3 Omamljanje s CO2 23 3.3 OMAMLJANJE OVAC 23 3.3.1 Omamljanje s penetrirnim klinom 23 3.3.2 Omamljanje z električnim tokom 24 3.4 OMAMLJANJE KOZ 24 3.5 OMAMLJANJE KOPITARJEV 24 3.6 OMAMLJANJE PERUTNINE 24 3.7 OMAMLJANJE KUNCEV 25 3.8 OMAMLJANJE IN KLANJE V POSEBNIH OKOLIŠČINAH 26 3.8.1 Obredno klanje 26 3.8.2 Primerna zaščita živali pri obrednem klanju 26 3.8.3 Zakol brejih živali 26 3.8.4 Zakol poškodovanih živali 27 4 PREGLED PO KLANJU ALI PREGLED POST MORTEM 29 4.1 DOMAČE GOVEDO 30 4.1.1 Govedo, mlajše od šestih tednov 30 4.1.2 Govedo, starejše od šestih tednov 30 4.2 PRAŠIČI 34 4.3 DROBNICA 36 4.4 DOMAČI KOPITARJI 36 4.5 PERUTNINA 37 4.6 KUNCI 37 4.7 DIVJAD 37 4.7.1 Farmsko gojena divjad 37 4.7.2 Uplenjena divjad 37 4.8 OZNAČEVANJE ZDRAVSTVENE USTREZNOSTI MESA IN ORGANOV 38 4.9 UGOTAVLJANJE STAROSTI IN SPOLA ŽIVALI TER RAZLIKOVANJE POSAMEZNIH ŽIVALSKIH VRST NA PODLAGI ANATOMSKIH ZNAČILNOSTI 38 4.9.1 Določanje starosti po zobeh 38 4.9.2 Določanje spola pri trupih na podlagi anatomskih značilnosti 40 4.9.3 Razlikovanje živalskih vrst po anatomskih značilnostih 41 5 OCENA KLAVNE KAKOVOSTI TRUPOV 43 5.1 KLAVNA KAKOVOST GOVEJIH TRUPOV 44 5.2 KLAVNA KAKOVOST PRAŠIČJIH TRUPOV 44 5.3 KLAVNA KAKOVOST TRUPOV OVAC 46 5.4 KLAVNA KAKOVOST TRUPOV KOPITARJEV 46 6 BOLEZNI IN PRESOJA MESA PRI GOVEDU 49 6.1 SLINAVKA IN PARKLJEVKA (SIP) ( FOOT AND MOUTH DISEASE) 50 6.2 VEZIKULARNI STOMATITIS ( VESICULAR STOMATITIS) 50 6.3 GOVEJA KUGA ( CATTLE PLAGUE, RINDERPEST) 50 6.4 PLJUČNA KUGA GOVEDI ( CONTAGIOUS BOVINE PLEUROPNEUMONIA) 51 6.5 MRZLICA DOLINE RIFT ( RIFT VALLEY FEVER) 51 6.6 VRANIČNI PRISAD (ANTRAKS) ( ANTHRAX) 51 6.7 STEKLINA ( RABIES) 51 6.8 TUBERKULOZA ( TUBERCULOSIS) 52 6.9 ENZOOTSKA GOVEJA LEVKOZA ( ENZOOTIC BOVINE LEUKOSIS) 52 6.10 GOVEJA HEMORAGIČNA SEPTIKEMIJA ( HAEMORRHAGIC SEPTICAEMIA) 53 6.11 BOVINA SPONGIFORMNA ENCEFALOPATIJA (BSE, BOLEZEN NORIH KRAV) ( BOVINE SPONGIFORM ENCEPHALOPHATHY) 53 6.12 BRUCELOZA ( BRUCELLOSIS) 54 6.13 AKTINOMIKOZA ( ACTINOMYCOSIS) 54 6.14 AKTINOBACILOZA ( ACTINOBACILLOSIS (WOODEN TONGUE DISEASE)) 55 6.15 LISTERIOZA ( LISTERIOSIS) 55 6.16 LEPTOSPIROZA ( LEPTOSPIROSIS) 55 6.17 ŠUMEČI PRISAD (ŠUŠTAVEC) ( BLACKLEG) 56 6.18 SALMONELOZA ( SALMONELLOSIS) 56 6.19 Q-MRZLICA ( Q FEVER) 56 6.20 IKRIČAVOST (CISTICERKOZA) ( CYSTICERCOSIS) 57 6.21 EHINOKOKOZA ( ECHINOCOCCOSIS) 57 6.22 PLJUČNI ČRVI ( LUNGWORM) 57 6.23 FASCIOLOZA ( FASCIOLOSIS) 58 7 BOLEZNI IN PRESOJA MESA PRI PRAŠIČIH 61 7.1 VEZIKULARNA BOLEZEN PRAŠIČEV ( SWINE VESICULAR DISEASE) 62 7.2 SLINAVKA IN PARKLJEVKA (SIP) ( FOOT AND MOUTH DISEASE) 62 7.3 AFRIŠKA PRAŠIČJA KUGA (APK) ( AFRICAN SWINE FEVER) 62 7.4 KLASIČNA PRAŠIČJA KUGA (KPK) ( CLASSICAL SWINE FEVER) 62 7.5 VRANIČNI PRISAD ( ANTHRAX) 63 7.6 BOLEZEN AUJESZKEGA ( AUJESZKY’S DISEASE) 63 7.7 BRUCELOZA ( BRUCELLOSIS) 63 7.8 VEZIKULARNI STOMATITIS ( VESICULAR STOMATITIS) 64 7.9 BOTULIZEM ( BOTULISM) 64 7.10 RDEČICA ( ERYSIPELAS) 64 7.11 SALMONELOZA ( SALMONELLOSIS) 65 7.12 NALEZLJIVA OHROMELOST PRAŠIČEV (TEŠENSKA BOLEZEN) 65 7.13 ASKARIDOZA ( ASCARIDOSIS) 65 7.14 EHINOKOKOZA ( ECHINOCOCOSIS) 66 7.15 CISTICERKOZA ( CISTICERCOSIS) 66 7.16 PLJUČNI ČRVI ( LUNGWORM) 66 7.17 TRIHINELOZA ( TRICHINELLOSIS) 67 8 BOLEZNI IN PRESOJA MESA PRI DROBNICI 69 8.1 SLINAVKA IN PARKLJEVKA (SIP) ( FOOT AND MOUTH DISEASE) 70 8.2 VEZIKULARNI STOMATITIS ( VESICULAR STOMATITIS) 70 8.3 BOLEZEN MODREGA JEZIKA ( BLUETONGUE) 70 8.4 PRASKAVEC ( SCRAPIE) 70 8.5 BRUCELOZA ( BRUCELOSSIS) 70 8.6 PSEVDOTUBERKULOZA ( PSEUDOTUBERCULOSIS) 71 8.7 KLAMIDIJSKI ENZOOTSKI ABORTUS OVAC 71 8.8 BRADSHOT 71 8.9 BLACK DISEASE 72 8.10 CISTICERKOZA ( CYSTICERCOSIS) 72 8.11 EHINOKOKOZA ( ECHINOCOCCOSIS) 72 8.12 PLJUČNI ČRVI ( LUNGWORM) 73 8.13 FASCIOLOZA ( FASCIOLOSIS) 73 9 BOLEZNI IN PRESOJA MESA PRI KONJIH 75 9.1 AFRIŠKA KONJSKA KUGA ( AFRICAN HORSE SICKNESS – AHS) 76 9.2 SPOLNA KUGA KONJ (DURINA) ( DOURINE) 76 9.3 ZAHODNI ENZOOTIČNI ENCEFALOMIELITIS ( WESTERN EQUINE ENCEPHALOMYELITIS) 77 9.4 INFEKCIOZNA ANEMIJA KONJ (IAK) ( EQUINE INFECTIOUS ANAEMIA (EIA)) 77 9.5 INFLUENCA KONJ ( EQUINE INFLUENZA) 77 9.6 PIROPLAZMOZA KOPITARJEV (BABEZIOZA) ( EQUINE PIROPLASMOSIS) 78 9.7 KONJSKI RINOPNEVMONITIS ( EQUINE RHINOPNEUMONITIS) 78 9.8 KUŽNI ATERITIS KOPITARJEV ( EQUINE VIRAL ARTERITIS) 79 9.9.SMRKAVOST (MALEUS) ( GLANDERS) 79 9.10 VENEZUELSKI ENCEFALOMIELITIS KOPITARJEV ( VENEZUELAN EQUINE ENCEPHALOMYELITIS) 80 9.11 VRANIČNI PRISAD (ANTRAKS) ( ANTRAX) 80 9.12 EHINOKOKOZA ( ECHINOCOCOSIS) 80 9.13 JAPONSKI ENCEFALOMIELITIS (J APANESE ENCEPHALITIS) 81 9.14 LEPTOSPIROZA ( LEPTOSPIROSIS) 81 9.15 TETANUS 81 9.16 SALMONELOZA ( SALMONELOSIS) 81 9.17 STEKLINA ( RABIES) 82 9.18 TRIHINELOZA ( TRICHINELLOSIS) 82 10 BOLEZNI IN PRESOJA MESA PRI PERUTNINI 85 10.1 AVIARNA KLAMIDIOZA (ORNITOZA, PSITAKOZA) ( AVIAN CHLAMYDIOSIS) 86 10.2 INFEKCIOZNI BRONHITIS PERUTNINE (IB) ( AVIAN INFECTIOUS BRONCHITIS) 86 10.3 INFEKCIOZNI LARINGOTRAHEITIS (ILT) ( AVIAN INFECTIOUS LARYNGOTRACHEITIS) 86 10.4 AVIARNA MIKOPLAZMOZA (INFEKCIOZNI SINUSITIS) ( AVIAN MYCOPLASMOSIS) 87 10.5 VIRUSNI HEPATITIS RAC ( DUCK VIRUS HEPATITIS) 87 10.6 KOKOŠJI TIFUS ( FOWL TYPHOID) 88 10.7 AVIARNA INFLUENCA (PTIČJA GRIPA) ( HIGHLY PATHOGENIC AVIAN INFLUENZA AND LOW PATHOGENIC AVIAN INFLUENZA) 88 10.8 BOLEZEN GUMBORO ( GUMBORO DISEASE) 89 10.9 ATIPIČNA KOKOŠJA KUGA (AVIARNI PNEVMOENCEFALITIS) ( NEWCASTLE DISEASE) 89 10.10 PULUROZA (BELA GRIŽA) ( PULLORUM DISEASE (BACILLARY WHITE DIARRHOEA)) 90 10.11 RINOTRAHEITIS PURANOV (SINDROM OTEKLIH GLAV) ( TURKEY RHINOTRACHEITIS) 90 10.12 AVIARNA SALMONELOZA (PARATIFUS) ( AVIAN SALMONELLOSIS) 90 10.13 AVIARNA TUBERKULOZA ( AVIAN TUBERCULOSIS) 91 10.14 EGG PERITONITIS 91 10.15 RDEČICA ( ERYSIPELAS) 91 10.16 ASKARIDOZA ( ASCARIDOSIS) 91 10.17 KAPILARIA ( CAPILLARIA) 91 10.18 SINGAMOZA ( SINGAMOSIS) 92 10.19 HISTOMONIAZA (ČRNOGLAVOST PURANOV) ( HISTOMONIAIS) 92 10.20 KOKCIDIOZA ( COCCIDIOSIS) 92 11 BOLEZNI IN PRESOJA MESA PRI KUNCIH 95 11.1 MIKSOMATOZA (KUNČJA SMRT) ( MYXOMATOSIS) 96 11.2 HEMORAGIČNA BOLEZEN KUNCEV IN ZAJCEV ( RABBIT HAEMORRHAGIC DISEASE) 96 11.3 PASTERELOZA KUNCEV (KUNČJA KUGA) ( PASTEURELLOSIS) 96 11.4 TICERJEVA BOLEZEN ( TYZZER’S DISEASE) 97 11.5 SALMONELOZA ( SALMONELLOSIS) 97 11.6 TUBERKULOZA ( TUBERCULOSIS) 97 11.7 PSEUDOTUBERKULOZA ( PSEUDOTUBERCULOSIS) 98 11.8 LISTERIOZA ( LISTERIOSIS) 98 11.9 LEPTOSPIROZA ( LEPTOSPIROSIS) 98 11.10 TULAREMIJA ( TULARAEMIA) 98 11.11 KOKCIDIOZA ( COCCIDIOSIS) 99 11.12 CISTICERKOZA ( CISTICERCOSIS) 99 12 LITERATURA 101 1 UVOD Uvod 10 Uvod Zgodovina higiene živil in veterinarsko-sanitarnega nadzora živali ante mortem, pregled vseh trupov post mortem ter higien-sega daleč v preteklost; prvi nadzor nad mesom so namreč ski standardi za klavnice in mesnopredelovalne objekte. Trupe izvajali že Egipčani, ki so živali delili na čiste in nečiste. Med živali so začeli označevati z žigi, tiste, ki niso prestali pregle-nečiste so uvrščali prašiče, katerih meso je bilo izločeno iz preh-da post mortem, pa so pod nadzorom državnega inšpektorja rane ljudi, strog nadzor pa so izvajali kar egipčanski duhovniki. uničili. Za prekrške so bili kršitelji kaznovani denarno ali celo z zaporom. Prepoved uživanja svinjine so privzele tudi vse semitske rase. Izraelski duhovniki niso bili samo nadzorniki, ampak tudi Ta kratek zgodovinski pregled jasno kaže, da so ljudje že v ocenjevalci mesa. Tudi pri njih so se živali delile na čiste in preteklosti sumili, da nekatero meso ni primerno za uživanje, nečiste živalske vrste. Ni se smelo jesti mesa mladih živali, čeprav ga pogosto niso izločali po pravilnem ključu. Z leti se je zelo strogi pa so bili pri prepovedi uživanja svinjine, maščobe tako vse bolj razvijalo znanje o živalskih boleznih, ki mu je sledil in prašičje krvi. Med posameznimi obdobji so veljala še strožja tudi napredek na področju higiene živil oziroma varne hrane. pravila. Muslimani na primer še danes spoštujejo zapoved iz Korana, po kateri sta tako pes kot prašič nečisti živali. Danes je v Evropski uniji veljavna zakonodaja, ki ureja področje veterinarsko-sanitarnega reda in je predpisana v uredbah ter Ravno nasprotno je bil prašič med starimi Grki in Rimljani direktivah, na nacionalni ravni pa tudi v zakonih in pravilnikih. izredno priljubljen. Grki so imeli radi tudi meso mladih kas-Vsi ti predpisi so v pomoč pri obvladovanju tveganja. triranih psov. V Atenah je bilo prepovedano uživati meso neostriženih ovc, Rimljani pa so menili, da je meso kozličkov Seveda pa vse ni zapisano v zakonodaji, zato sta veterina kot nezdravo. Nadzor je že takrat v Atenah izvajala policija, in stroka ter posledično veterinar, ki se mora v posameznih prim-sicer na tržnici, od leta 388 pa se je izvajal tudi uradni nadzor. erih glede na svoje znanje odločiti po strokovni vesti, še vedno zelo pomembna dejavnika pri oceni zdravstvene ustreznosti. O nadzoru nad mesom v severni Evropi ni nobenih zapisov. Šele z razmahom krščanstva in prevlado cerkve se je začel tudi higienski nadzor. Svinjina se je smela uživati le kuhana, 1.1 NAMEN VETERINARSKO-SANITARNEGA meso bolnih živali pa je bilo prepovedano. Mesna industrija PREGLEDA KLAVNIH ŽIVALI IN MESA se je začela razvijati v srednjem veku. Meso se je vse pogosteje znašlo na krožniku. Leta 1156 so bili prvič omenjeni mesarji. Naloga veterinarske stroke je pregled klavnih živali in mesa ter nadzor nad izpolnjevanjem načel dobre prakse in sistema V 13. in 14. stoletju so se začele omenjati tudi spremembe na HACCP (ang. hazard analysis of critical control points – analiza mesu. Klavnica v Augsburgu je morala izvajati zakol v sili in tveganja in določanje kritičnih nadzornih točk) v času njihove pregled bolnih živali. proizvodnje in prometa z živalmi. Klavne živali, med katere prištevamo parkljarje, kopitarje, perutnino, lagomorfe in farm-Po 30-letni vojni je od regulative ostalo bore malo in šele v sko gojeno divjad, so izvor največjega dela živil živalskega 17. ter na začetku 18. stoletja je bilo več pozornosti spet na-izvora, hkrati pa kot potencialni nosilci škodljivih agensov menjeno higieni mesa. V drugi polovici 18. stoletja so v Lyonu (mikroorganizmov in kemijskih kontaminentov) pomenijo ustanovili prvo veterinarsko fakulteto, ki pa žal ni pripomogla potencialno nevarnost za zdravje ljudi. k razvoju, saj so takrat verjeli, da uživanje mesa bolnih živali človeku ne more škoditi, zaradi česar so se razmere v klavni-Namen veterinarsko-sanitarnega pregleda je predvsem zaščita cah še poslabšale. zdravja ljudi, preprečevanje širjenja kužnih bolezni ter zaščita gospodarskih interesov potrošnika, s čimer se zagotavlja visoka Prvi mikroskopski pregled za trihinelo je bil opravljen v Chicagu raven varovanja zdravja ljudi. leta 1891, metoda pa se je do konca leta razširila tudi v druga mesta. Vpeljava metode je izboljšala trgovanje in izvoz mesa iz Veterinarsko-sanitarni red je v Evropi reguliran z zakonodajo Amerike, sledil je razcvet nadzora higiene živil in število vet-Evropske unije, ki jo mora Republika Slovenija kot polnoprav-erinarskih inšpektorjev se je povečalo. Žal so ta mesta namesto na članica upoštevati. Najpomembnejše uredbe, ki regulirajo šolanih ljudi zasedali ljudje z večjo politično močjo. Pomemben veterinarsko-sanitarni red, so: mejnik je leto 1894, ko so delavce začeli izbirati po izobrazbi in znanju. Pregleda ante mortem in post mortem sta se izpopolnila • Uredba ES št. 852/2004, ki predpisuje splošna pravila o in razširila tudi na druge živalske vrste. higieni živil za nosilce živilske dejavnosti; • Uredba ES št. 853/2004, ki predpisuje posebna higienska Na začetku 20. stoletja, leta 1906, je bil sprejet zakon o nadzoru pravila za živila živalskega izvora; mesa, katerega osrednji poudarki so bili obvezen pregled vseh • Uredba ES št. 854/2004, ki predpisuje posebne predpise Uvod 11 za organizacijo uradnega nadzora proizvodov živalskega pristojnega organa, ki opravlja uradni nadzor. Za vse zaklane izvora, namenjenih za prehrano ljudi; živali je treba v ustreznih razmerah zagotoviti pregled post • Uredba ES št. 882/2004 o izvajanju uradnega nadzora, da mortem vseh zaklanih živali. Do konca pregleda post mortem se zagotovi preverjanje skladnosti z zakonodajo o krmi morajo deli zaklane živali ostati prepoznavni glede pripadnosti in živilih ter s pravili o zdravstvenem varstvu živali in določenemu trupu in ne smejo priti v stik s trupi, ki so že bili zaščiti živali. pregledani. Če je obrat odobren za zakol več živalskih vrst in se za to upora-1.2 NOSILCI ŽIVILSKE DEJAVNOSTI blja ista klavna linija, mora biti zagotovljen časovno ločen zakol. Nosilci živilske dejavnosti so pravne ali fizične osebe, ki so Kadar klavnica nima ločenih objektov za zakol sumljivih in neposredno vključene v živilsko verigo in so dolžne vzpostaviti bolnih živali, se te zakoljejo na koncu. sistem, s katerim stalno zagotavljajo varnost živil znotraj svoje dejavnosti. V primeru klavnice kot nosilca živilske dejavnosti Po končanem pregledu post mortem in oceni zdravstvene us-mora biti zagotovljeno, da je vsaka žival, ki je sprejeta v za-treznosti sledita ocena kakovosti mesa in proces ohlajanja. Med kol, čista, zdrava, kolikor lahko oceni nosilec živilske deja-ohlajanjem mora biti zagotovljeno ustrezno prezračevanje, da vnosti, v zadovoljivem stanju glede dobrobiti živali, pravilno se prepreči kondenzacija na površini mesa. Čas trajanja hlajenja označena, opremljena z ustreznimi informacijami iz izvornega je odvisen od živalske vrste. gospodarstva ter da ne prihaja z območja, na katerem velja prepoved gibanja ali druga prepoved zaradi zdravja živali ali javnega zdravja. Če prihaja s takega območja, se taka žival lahko 1.3 URADNI NADZOR V KLAVNICI sprejme v zakol le z dovoljenjem pristojnega organa. Uradni nadzor je oblika nadzora, ki ga pristojni organ izvaja 1.2.1 Pogoji, ki jih mora izpolnjevati klavnica zaradi preverjanja skladnosti z zakonodajo o krmi in živilih Nosilci živilske dejavnosti morajo zagotoviti, da zgradbe, ureter s pravili o zdravstvenem varstvu živali in dobrem počutju. ditev in oprema klavnic, v katerih se opravlja zakol domačih Pristojni organ je osrednji organ države članice Evropske uni- živali, izpolnjujejo te zahteve: je, ki je pristojen za organizacijo uradnega nadzora, ali drug organ, na katerega se ta pristojnost prenaša. Pristojni organ • obrat mora imeti ustrezne hlevske objekte, ki so primerno za izvajanje uradnega nadzora živih živali ter živil živalskega opremljeni za napajanje in krmljenje živali ter zagotavljajo izvora na vseh stopnjah proizvodnje in pridelave v Sloveniji zaščito živalim pred klimatskimi dejavniki (izpostavitev je Urad za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, ki neposrednemu vplivu sončne svetlobe, padavinam, mra-je organ v sestavi Ministrstva za kmetijstvo in okolje (MKO). zu), ter urejene odvodne sisteme živalskih izločkov, ki ne Uradni nadzor zajema vse elemente proizvodne verige živil, ogrožajo varnosti živil; vključno z nadzorom zdravstvenega varstva in zaščite živali na • hlevski objekti morajo biti dovolj veliki, da je mogoč vseh omenjenih stopnjah. V klavnicah izvajajo uradni nadzor pregled pred klanjem; uradni veterinarji in uradni pregledniki, ki so zaposleni na • imeti morajo ločene objekte za sumljive in bolne živali; območnih uradih (OU) pristojnega organa, zunaj klavnice pa • za izvedbo tehnoloških postopkov zakola in obdelave tru- odobreni veterinarji. pov morajo imeti dovolj prostorov, kjer se izvajajo omaml- janje in izkrvavitev, odstranjevanje ščetin ali perja (prašiči, 1.3.1 Uradni veterinar perutnina), odstranjevanje notranjih organov, obdelava Uradni veterinar je veterinar, ki je strokovno usposobljen v in predelava črev ter vampov, hlajenje mesa, skladiščenje skladu z Uredbo EU št. 854/2004 in ga je določil pristojni organ. stranskih živalskih proizvodov (prve, druge in tretje kat- Izvaja strokovne naloge in ima zakonsko določena pooblastila, egorije) in odprema mesa. poleg tega ima položaj, pravice, dolžnosti in pooblastila po pred-pisih, ki urejajo inšpekcijski nadzor. Pri izvajanju strokovnih Zagotoviti je treba, da je zakol opravljen takoj po prihodu v nalog in pooblastil ima uradni veterinar pravico ter dolžnost klavnico, razen kadar so živali utrujene. V prostore za zakol izvajati veterinarske preglede in uradni veterinarski nadzor, se lahko pripeljejo le žive živali, izjema so trupi in organi v sili izvajati certificiranje, odrejati predpisane ukrepe v zvezi z bo-zaklanih živali zunaj klavnice ali živali, zaklane v kraju reje. leznimi in zaščito živali, odrejati predpisane ukrepe v zvezi z Nosilec živilske dejavnosti mora zagotoviti pregled ante mortem živalmi, živalskimi proizvodi, krmo ter vodo za napajanje živali v ustreznih razmerah za vsako žival posebej. Omamljanje, iz-in zdravili, odrejati predpisane ukrepe nosilcem živilske deja-krvavitev in nadaljnji tehnološki postopki morajo biti opravljeni vnosti in dejavnosti na področju krme ter drugim subjektom, brez nepotrebnega odlašanja. Upoštevati se morajo navodila ki so pod veterinarskim nadzorom, odvzeti uradne vzorce, 12 Uvod potrebne za laboratorijske preiskave in diagnostiko. Odredi lah-acije in označbe (ušesne številke). Pomagajo tudi pri praktičnih ko odpravo ugotovljenih nepravilnosti oziroma pomanjkljivosti nalogah. in prepove premike, pridrži lahko živalske proizvode, kadar je to potrebno zaradi zaščite zdravja živali ali ljudi, odvzame oziroma odredi lahko uničenje neskladnih živalskih proizvodov, prepove uporabo izdelkov, ki vsebujejo prepovedane substance. Uradni veterinar lahko prepove rabo oziroma lahko zapečati poslovne prostore, naprave, priprave in sredstva pri subjektih pod veterinarskim nadzorom, če niso v skladu z veterinarsko zakonodajo. Prav tako sme dovoliti premik pošiljk po oprav- ljenem predpisanem veterinarskem pregledu. Z nadzornimi pregledi postopkov, ki temeljijo na analizi tveganja in nadzoru kritičnih kontrolnih točk, se preverja, ali nosilci živilske dejavnosti izpolnjujejo svoje obveznosti. Upoštevati se morajo mikrobiološka merila in zakonodaja s področja ostankov škodljivih snovi, onesnaževalcev in prepovedanih snovi ter fizikalne nevarnosti. Uradni veterinar mora preverjati podatke iz evidenc gospo- darstva izvora živali, ki so namenjene za zakol, in to upoštevati pri izvajanju pregleda ante mortem in post mortem. Upoštevati mora tudi spremljajočo dokumentacijo (potni list, izjava o prehranski varnosti, veterinarska napotnica). Opraviti mora pregled ante mortem in ugotoviti, ali je bila ogrožena dobrobit živali in ali kaže žival kakršne koli znake bolezni, ki bi lahko vplivale na zdravje ljudi ali živali. Nadzira postopke omamljanja živali in zakol. Izvaja pregled po klanju in poskrbi, da so trupi in drobovina pregledani takoj po zakolu. V primeru nejasnosti odločitve o zdravstveni ustreznosti la- hko odredi dodatne preiskave, kot so na primer zarezovanje, preskus s kuhanjem in pečenjem ter laboratorijske preiskave. Do končne odločitve velja, da so meso in organi sumljivi in morajo biti v za ta namen ločenih prostorih. Po končanem pregledu post mortem se meso in organi označijo glede na zdravstveno ustreznost. 1.3.2 Uradni preglednik Uradni pregledniki lahko uradnemu veterinarju pomagajo pri vseh nalogah nadzora, vendar so pri svojem delu glede odločanja omejeni. Običajno je njihova naloga zbiranje po- datkov o dobrih higienskih praksah, ki temeljijo na sistemu HACCP. Pri pregledu ante mortem lahko sodelujejo pri pregledih dobrega počutja, lahko pa opravijo začetni pregled, ki vključuje nadzor spremne dokumentacije in označbe (ušesne številke). Pomagajo tudi pri povsem praktičnih nalogah. Pri pregledu post mortem opravljajo pregled na liniji klanja, vendar pod nadzorom uradnih veterinarjev. V primeru v sili zaklanih živali zunaj klavnice opravijo pregled post mortem uradni veterinarji, kar vključuje nadzor spremne dokument-Uvod 13 2 POSTOPKI PRED ZAKOLOM PostoPki Pred zakolom 16 PostoPki Pred zakolom 2.1 TRANSPORT ŽIVALI V KLAVNICO razen če je prevoz krajši od 100 km. Transport oziroma prevoz je vsako premeščanje živali, oprav- 2.1.4 Posebnosti pri prevozu živali ljeno s prevoznimi sredstvi, ki vključuje tudi natovarjanje in Če živali med prevozom zbolijo ali se poškodujejo, jih je treba raztovarjanje živali. Pri prevozu živali je treba poskrbeti, da je ločiti od drugih in jim čim prej priskrbeti prvo pomoč. Zagotovi čim krajši in da so živali v primernem stanju za prevoz. se primerno veterinarsko zdravljenje, lahko se, če je treba, opravi izreden zakol ali usmrtitev brez povzročitve trpljen-Prevozna sredstva morajo biti zasnovana, izdelana, vzdrževana ja. Pomirjevala se med prevozom lahko uporabljajo, če je to in upravljana tako, da se preprečijo poškodbe in trpljenje živali nujno za zagotavljanje dobrega počutja živali, vendar le pod ter da je zagotovljena njihova varnost. Zagotoviti jim je treba veterinarskim nadzorom. Molzno govedo, ovce ali koze, ki jih dovolj veliko talno površino in zadostno višino. Naprave za ne spremljajo mladiči, se pomolzejo v časovnih presledkih, ki natovarjanje in iztovarjanje morajo biti varne in primerno zas-niso daljši od 12 ur. novane. Osebje, ki ravna z živalmi, mora biti za to usposobljeno. 2.1.5 Dovoljenje za prevoz živali Prevoznik mora zagotoviti vodo, krmo in počitek v primernih Dovoljenje za prevoz živali izda prevoznikom pristojni organ časovnih presledkih, če čas trajanja transporta to zahteva. pod pogojem, da ima prosilec sedež v državi, da ima dovolj us-V Sloveniji so oddaljenosti posestev do klavnice majhne in treznega osebja in opreme ter da v treh letih pred zaprošenim ni potrebe po takih oblikah transporta. Prevozi navadno ne datumom ni kršil zakonodaje o zaščiti živali. Dovoljenje velja trajajo več kot tri ure. največ pet let in ne velja za dolge vožnje. Za dolge vožnje se poleg naštetih pogojev od 1. januarja 2009 2.1.1 Trajanje transporta zahteva, da morajo biti vozila opremljena s satelitskim navig-Pri domačih kopitarjih, govedu, drobnici in prašičih lahko acijskim sistemom. Če so vsi pogoji izpolnjeni, pristojni organ vožnja traja največ osem ur, če govorimo o kratkih vožnjah. izda dovoljenje za prevoz živali za dolge vožnje, ki velja pet let. Čas vožnje se lahko podaljša, če so prevozna sredstva ustrezno 2.1.6 Zahteve za prevozna sredstva opremljena (prezračevanje ipd.), vendar ne sme biti daljši od Prevozna sredstva, zabojniki, morajo biti zasnovana, izdelana 24 ur za prašiče (obvezni napajalniki na prevoznem sredstvu) in vzdrževana tako, da se preprečijo poškodbe in trpljenje in kopitarje (voda med vožnjo, krma vsakih osem ur) in 29 ur živali ter zagotovi njihova varnost, zaščiti živali pred slabim za govedo, ovce in koze (po 14 urah sledi ena ura počitka za vremenom, ekstremnimi temperaturami in neugodnimi kli-hranjenje in počitek). Po 24 oziroma 29 urah je treba živali iz-matskimi spremembami, da se lahko čistijo in razkužujejo, tovoriti, napojiti in nakrmiti ter jim zagotoviti 24-urni počitek. da preprečujejo pobeg ali padec živali ter da je zagotovljeno vzdrževanje primerne kakovosti in količine zraka glede na Za perutnino, domače ptice in kunce lahko vožnja traja 12 ur vrsto živali, ki se prevaža. brez nakladanja in razkladanja, za piščance vseh vrst pa 24 ur, če se vožnja konča 72 ur po njihovi izvalitvi. Tla na prevoznem sredstvu morajo biti nedrseča in zasnovana tako, da preprečujejo odtekanje urina in iztrebkov v okolje. 2.1.2 Prevozna dokumentacija Predelne stene morajo biti dovolj močne, da prenesejo težo Iz prevozne dokumentacije morajo biti razvidni poreklo živali živali. Oprema za natovarjaje in iztovarjanje mora biti ustrezna, in lastništvo, kraj odhoda, datum in čas odhoda, namembni da je zagotovljena varnost živali in soudeleženih ljudi. kraj ter predvideno trajanje načrtovane poti. Prevoznik mora zagotoviti informacije o načrtovanju, izvedbi in koncu dela Zagotovljen mora biti dostop do živali, da se jih lahko pregleda vožnje, ki je pod njegovim nadzorom. Živali se ne prevažajo, in zanje poskrbi. Dodeljen prostor za živali na transportnem če niso primerne za prevoz. sredstvu je prikazan v preglednici 1. 2.1.3 Primeri, v katerih živali niso primerne za prevoz Za prašiče veljajo zahteve, da morajo imeti živali vsaj toliko pro- Živali niso primerne za prevoz, če se ne morejo premikati brez stora, da lahko ležejo in vstanejo v svojem naravnem položaju. bolečine (poškodbe, prolapsus maternice …). Ni dovoljeno Za izpolnitev teh zahtev je predpisana gostota naselitve živali prevažati brejih samic, pri katerih je že preteklo 90 odstotkov 235 kg/m2 pri prašičih s telesno težo 100 kg. ali več pričakovanega časa brejosti, ali samic, ki so povrgle v minulem tednu. Enako velja za novorojene sesalce, pri katerih se popek še ni zacelil, oziroma za prašiče, mlajše od treh tednov, jagnjeta, mlajša od enega tedna, in teleta, mlajša od deset dni, PostoPki Pred zakolom 17 Preglednica 1: Dodeljen prostor za živali na transportnem sredstvu Žival Kategorija Teža živali Površina prostora Majhna teleta 50 kg 0,30 do 0,40 m2/žival Srednje velika teleta 110 kg 0,40 do 0,70 m2/žival Težka teleta 200 kg 0,70 do 0,95 m2/žival Srednje veliko govedo 325 kg 0,95 do 1,30 m2/žival Težko govedo 550 kg 1,30 do 1,60 m2/žival 1,75 Odrasli konji m2/žival (0,7 × 2,5 m) Mladi konji (6 do 24 mesecev) 1,2 m2/žival za vožnje do 48 ur (0,6 × 2 m) Mladi konji (6 do 24 mesecev) 2,4 m2/žival za vožnje več kot 48 ur (1,2 × 2 m) 1 Poniji (manjši od 144 cm) m2/žival (0,6 × 1,8 m) Ostrižene ovce in jagnjeta, ki do 55 kg 0,20 do 0,30 m2/žival tehtajo 26 kg ali več od 55 kg od 0,30 m2/žival do 55 kg 0,30 do 0,40 m2/žival Neostrižene ovce od 55 kg od 0,40 m2/žival Prašiči morajo imeti vsaj toliko prostora, da lahko ležejo in vstanejo v svojem naravnem položaju. Za izpolnitev teh zahtev je predpisana gostota vsaj 235 kg/m2 pri prašičih s telesno težo 100 kg. Enodnevni piščanci 21 cm2/žival do 1,6 kg 180 do 200 cm2/kg Perutnina 1,6 (razen enodnevnih piščancev) do 3 kg 160 cm2/kg 3 do 5 kg 115 cm2/kg 18 PostoPki Pred zakolom 2.2 RAZTOVARJANJE ŽIVALI V KLAVNICI pride v poštev pri govedu in drobnici. Posamezna žival, ločena od skupine, bo zelo motivirana, da se združi s skupino. Živali Objekti in naprave za natovarjanje in raztovarjanje morajo načeloma sledijo vodilni živali. Delavec mora znati prepoznati biti zasnovani tako, da ne pride do poškodb in trpljenja živali. vodilno žival in to izkoristiti za premik črede. Na ta način je Površine ne smejo biti spolzke. Biti morajo iz materiala, ki se delo veliko lažje opravljati. lahko čisti in razkuži. Naklon klančine za natovarjanje živali ne sme biti večji kot 20 stopinj za prašiče, teleta in konje ter Stres živali se lahko omili s poznavanjem značilnosti posa-26 stopinj za ovce in govedo. Živali je treba takoj po prispetju mezne živalske vrste. Govedo, ki je čredna žival, ima denimo raztovoriti iz vozila v klavniški depo. panoramski vid 340 stopinj, oči na straneh glave in zato le majhen del pred sabo vidi jasno, ima občutljiv sluh na visoke Živali, ki ne gredo v zakol takoj po prispetju v klavnico, morajo frekvence ter dober voh. Neznan vonj (na primer po krvi) vz-imeti na voljo dovolj vode. Če morajo živali daljši čas počivati, buja strah. Podobno je pri drobnici, le da slabo vidijo mirujoče mora biti na voljo tudi krma. objekte v daljavi, zelo dobro pa opazijo gibanje v okolici. Prašiči so radovedne živali, ki se radi združujejo v manjše, stabilne Nezdružljive živali je treba namestiti ločeno. Živali, ki so bile skupine. So kratkovidni. Mešanje živali, ki se ne poznajo, sproži izpostavljene visokim temperaturam in visoki zračni vlagi, je agresivnost, kar lahko privede do hujših poškodb. Pomirja jih treba ohladiti (pršenje z vodo). prha (curki vode – ohlajanje). Pri perutnini, ki se prevaža v zabojih, moramo paziti, da so ti vedno v vodoravnem položaju. Živali, ki so se med transportom poškodovale, je treba zaklati V depoju jim moramo zagotoviti ustrezno prezračevanje in takoj ali najpozneje v dveh urah. Če ne morejo same hoditi do temperaturo. Priporoča se tudi modra svetloba, ki jih pomirja. mesta klanja, jih je treba zaklati na mestu, kjer ležijo, ali pre-peljati na mesto klanja s posebnim vozičkom, če to ne povzroča Priganjala naj bi bila v uporabi čim manjkrat. Dovoljeno je up-dodatnega trpljenja. orabljati električni priganjač na mišicah zadnjega dela telesa pri odraslem govedu in prašičih, ki se nočejo premakniti, vendar Klavniški depo oziroma hlevi morajo biti ločeni za veliko živino, mora biti čas izpostavitve manj kot ena sekunda. Če se živali ne drobnico in prašiče. Zgrajeni morajo biti tako, da se živali ne odzovejo ali pred seboj nimajo prostora za premik, se električni morejo poškodovati, in iz materialov, ki se jih da čistiti in priganjači ne smejo uporabljati. razkuževati. Prav tako morajo biti ustrezno prezračevani, os-vetljeni, dovolj veliki, da lahko živali leže počivajo, in oprem-Drugi dovoljeni pripomočki za premik živali so še deske, za- ljeni z vodo oziroma po potrebi tudi s krmo. Če ostanejo nas-stavice, vesla in ropotulje. Neprimerni pripomočki so zašiljene tanjene čez noč, jim je treba zagotoviti zalogo primerne stelje. palice, kovinske palice, težki usnjeni pasovi, verige, močan vodni curek iz hidranta ipd. 2.2.1 Ravnanje z živalmi pred zakolom Med razkladanjem živali in njihovo manipulacijo v klavniškem depoju je treba poskrbeti, da se živali po nepotrebnem ne 2.3 PREGLED PRED KLANJEM ALI PREGLED vznemirijo in prestrašijo. Vznemirjene in razdražene živali je ANTE MORTEM težje fiksirati. Namestitev naprav za omamljanje je pri vznemirjenih živalih otežena, omamljanje pa je manj učinkovito ali celo Pregled pred klanjem opravlja v klavnici uradni veterinar, v neučinkovito. Povečani klonični krči, ki se kažejo z brcanjem primeru zakola v sili lahko ta pregled opravi odobreni veterinar. in veslanjem, so za delavce na klavni liniji nevarni in lahko Pregled pred klanjem mora biti opravljen v 24 urah po prisp-vplivajo na slabšo kakovost mesa. etju v klavnico in manj kot 24 ur pred zakolom. S pregledom veterinar preveri oziroma oceni: Vsemu naštetemu se lahko v veliki meri izognemo s pravilnim pristopom do živali. Umirjeni delavci, ki poznajo obnašanje • počutje živali, živali in njihove odzive na stres, lahko k temu pripomorejo • zdravstveno stanje živali. največ. Upoštevati morajo nekatere lastnosti živali, kot so prostor umika, čredni nagon, dejavnike stresa, in pri uporabi Počutje oziroma dobrobit živali preverja uradni veterinar ali priganjal uporabljati le dovoljena. uradni preglednik ob prispetju živali v klavnico. Za živali, ki se prevažajo v klavnico, mora biti poskrbljeno tako, da se Vsaka domača žival pobegne, če se ji približamo na določeno prepreči nepotrebno trpljenje med natovarjanjem, prevozom, razdaljo. Prostor umika je različno velik in odvisen od vrste razkladanjem in v času zakola. ter značaja živali kakor tudi od prejšnjih izkušenj z ljudmi in načina reje. Upoštevanje oziroma izkoriščanje črednega nagona Če predpisi glede zaščite živali niso upoštevani, mora uradni PostoPki Pred zakolom 19 veterinar ukrepati tako, da obvesti nosilca živilske dejavnosti, veno neustrezni za prehrano ljudi. Prav tako ne sme uradni ta pa mora nemudoma sprejeti korekcijske ukrepe in preprečiti veterinar dovoliti zakola, če ugotovi, da so kateri koli podatki ponavljanje. v izjavi neresnični ali da živali prihajajo iz gospodarstva, za katero velja prepoved prometa z živalmi, ali obstaja sum, da Veterinar mora s pregledom ante mortem ugotoviti, ali obstaja ni bila izpolnjena karenca. V takem primeru mora uradni vet-zdravstveno stanje živali, ki bi lahko ogrožalo zdravje ljudi ali erinar proti vpleteni osebi ukrepati. živali (zoonoze). Ugotoviti mora bolezni, ki se lahko prenesejo na živali ali ljudi z obdelavo ali zaužitjem mesa, oziroma spre-Pri konjih mora biti uradni veterinar pri preverjanju spremne menjeno obnašanje živali, posamezno ali skupinsko, ki kaže dokumentacije pozoren na status, ali je žival namenjena zakolu na prisotnost take bolezni. Uradni veterinar mora prepoznati ali ne. Če kopitar ni namenjen za prehrano ljudi, ga lastnik ne dokaze ali sum, da živali vsebujejo ostanke farmakoloških bo mogel oddati v klavnico za zakol za prehrano ljudi. Ta status substanc ali drugih kemijskih ali radioloških kontaminantov, je nepovraten in ga ni mogoče spremeniti nazaj v status živali, ki presegajo meje, določene v veljavni zakonodaji. Če gre za namenjene za prehrano ljudi. sumljive živali, jih mora ločiti v za ta namen pripravljen prostor ali hlev, ki je označen, in po pregledu drugih živali natančno 2.3.3 Potni list opraviti klinični pregled. Če je telesna temperatura povišana, Potni list je dokument, ki ga žival prejme ob rojstvu ali uvozu ter mora odrediti 24-urno izolacijo. jo spremlja do smrti ali izvoza iz države. Ko se žival premakne na drugo gospodarstvo, novi lastnik ročno vpiše svoje podatke Poleg počutja živali in zdravstvenega stanja pa veterinar pre-in se podpiše. Tako se na potni list vpisujejo tudi podatki o veri tudi označbe in spremno dokumentacijo živali, kot na novem lastniku. V potni list se vpisujejo tudi vsi premiki živali, primer podatke iz izjave o prehranski varnosti živali za zakol, kot so sejmi, razstave itd. potne liste, veterinarsko napotnico v primeru bolnih živali in živali, zaklanih v sili, in če je to predpisano, tudi veterinarsko 2.3.4 Veterinarska napotnica spričevalo. Veterinarsko napotnico napiše in potrdi odobreni veterinar, izda pa se za živali, ki so tako bolne ali poškodovane, da so 2.3.1 Označbe živali ogrožene njihove osnovne življenjske funkcije in so namen- Uradni veterinar mora preveriti, ali so živali pravilno označene jene v klavnico, pri čemer jim prevoz ne sme povzročati do-z ušesno številko. Vsaka žival je označena z dvema plastičnima datne stiske. Veterinarska napotnica se izda tudi za živali ušesnima znamkama, ki se vstavita v ušesi. Pri govedu gre za iz gospodarstev z nepreverjenim, sumljivim ali neveljavnim individualno označevanje, medtem ko se prašiči označujejo s epizootiološkim statusom. številko gospodarstva, ki je enotna. Izjema so plemenske svinje, ki se prav tako označujejo individualno. Drobnica se označuje Če je žival v sili zaklana na gospodarstvu in jo je pred zakolom s številko gospodarstva. Pri označevanju konj se ne uporablja pregledal veterinar, ta izpolni in potrdi veterinarsko napotnico ušesna številka, temveč se od leta 2009 vstavlja v predel vratu, za odpremo trupov v sili zaklanih živali, ki nato potuje s tru-praviloma na levi strani, čip. pom in pripadajočo drobovino v klavnico. Če identitete živali ni mogoče ugotoviti (manjkata ušesni Veterinarska napotnica velja 24 ur od njene izdaje. številki ali ni vstavljenega čipa ali druge oznake pri konjih), morajo biti te živali usmrčene ločeno od drugih, meso pa deklar- 2.3.5 Veterinarsko spričevalo irano kot neprimerno za prehrano ljudi. Veterinarsko spričevalo izda in potrdi uradni veterinar in se uporablja za zakol perutnine, prepeljane iz gospodarstva v 2.3.2 Izjava o prehranski varnosti živali za zakol klavnico, in trupe gojene divjadi, ki se odpremljajo iz gospo- Živali in trupe živali, ki so namenjeni v klavnico, mora sprem-darstva v klavnico. Veterinarsko spričevalo se lahko potrdi za ljati izjava o prehranski varnosti živali za zakol, za resničnost vsako žival posebej ali za več živali skupaj, če so živali iste vrste podatkov pa jamči imetnik živali. Izjavo mora prejeti klavni-in pripadajo istemu lastniku ter pomenijo eno epizootiološko ca, ta pa jo posreduje uradnemu veterinarju. Če je ta ne dobi enoto. Veljavnost spričevala je 72 ur za žive živali, prepeljane oziroma podatki niso bili preverjeni, ne sme dovoliti zakola. iz gospodarstva v klavnico. Izjemoma se zakol lahko dovoli, vendar mora biti popolna iz- java predložena, preden se trup uporabi za prehrano. Do takrat se skladišči ločeno od drugega mesa ter skupaj s pripadajočo drobovino v prostoru za odpremo trupov sumljivih živali. Če v roku 24 ur po prispetju živali ali trupov v klavnico ni izjave o prehranski varnosti, se meso in organi označijo kot zdravst-3 OMAMLJANJE ŽIVALI omamljanje živali 22 omamljanje živali Omamljanje pred zakolom je zakonsko v EU nujno, z izjemo obrednega zakola, za katerega je potrebno dovoljenje pris- • žival mora biti fiksirana, glava mora biti obrnjena tako, tojnega organa. Omamljanje živali je postopek, ki povzroči da operater zlahka namesti napravo; začasno izgubo zavesti in občutljivosti brez bolečine, sledita • časovni interval med fiksacijo in omamljanjem mora biti pa izkrvavitev in posledično smrt. Če živali ne izkrvavijo takoj, čim krajši (da se preprečita stres in nelagodje živali); obstaja verjetnost, da bodo prišle k zavesti. Med omamljan- • po uspešno izvedenem omamljanju sledi čim hitrejši pre- jem in neposredno po njem, odvisno od vrste in uporabljene rez jugularne in karotidne žile ter s tem izkrvavitev živali; metode, živali kažejo značilne vzorce obnašanja, ki omogočajo • če omamljanje ni bilo izvedeno pravilno, je treba žival lažji nadzor nad uspešnostjo postopka. nemudoma spet omamiti in poskrbeti za izkrvavitev; za primer okvare strelne naprave mora biti vedno na voljo Oglašanje živali med omamljanjem je znak bolečine in trpljenja, tehnično brezhibna nadomestna naprava. očesni refleks je prav tako znak nepopolnega ali nepravilne- ga načina omamljanja kakor tudi odziv na boleč dražljaj ali Znaki pravilno omamljenega goveda so: ritmično dihanje. • spazem mišic hrbta in okončin; V vseh primerih omamljanja je zelo pomembna priprava živali • prednje in zadnje okončine so sprva pokrčene in po oziroma fiksacija, saj ta olajša delo osebi, ki izvaja omamljanje približno petih sekundah preidejo v izteg; – operaterju. Operater tako enostavno in natančno namesti • oči ne smejo biti rotirane; ter uporabi napravo za omamljanje. • odsotnost refleksnega odgovora na zbadanje nosu in ščipanje ušes. Pri postopkih omamljanja ne moremo govoriti o idealni metodi, ker je ni. Zato je treba izbrati metodo oziroma postopek, ki ima v smislu dobrobiti živali bistveno več prednosti kot slabosti. 3.2 OMAMLJANJE PRAŠIČEV Za omamljanje prašičev se uporabljajo strelna naprava s peni-3.1 OMAMLJANJE GOVEDI trirnim klinom, električni tok ter CO . 2 Pri omamljanju govedi se uporablja izključno metoda s pene- 3.2.1 Omamljanje s penetrirnim klinom trirnim klinom. Izjema so obredni zakoli, pri katerih je dovolje-Za omamljanje prašičev s penetrirnim klinom se uporabljajo na uporaba elektrike, ter živali, ki so lažje od 10 kg, pri katerih v večini primerov le strelne naprave z nabojem. Pnevmatske se lahko uporabi naprava z nepenetrirnim klinom. naprave se uporabljajo, le če so prašiči preveliki (plemenski merjasci in odstavljene plemenske svinje), da bi jih lahko uspešno Za uspešno omamljanje odraslega gove-omamili in nato opravili tehnološke postopke obdelave trupov da mora biti strelna naprava pravilno na tako imenovanih specializiranih »prašičjih« klavnih linijah. nameščena na mesto, kjer se stika- Zato se omamijo, nato pa se opravi zakol na klavni liniji, kjer ta navidezni premici, ki potekata poteka zakol govedi in konj. od baze rogov proti nasprotnima očesoma. Mesto strela ne sme Uporaba strelne naprave pri biti zunaj dvocentimetrskega prašičih je razmeroma premera od stičišča premic. težavna zaradi majh- Strel mora biti usmerjen proti nega ciljnega mesta in možganom, naprava pa mora biti starostnih ter pasem- nameščena pod pravim kotom na skih razlik v obliki in lobanjo (slika 1). velikosti čela. Lega možganov je globo- Slika 1: Namestitev strelne naprave pri govedu ko v glavi, med čelno kostjo in možgansko Moč naboja oziroma kompresija zraka pri uporabi pnevmatskih votlino pa so številni si- naprav za omamljanje mora biti dovolj velika, da proizvede nusi, ki otežujejo vstop klina v zadovoljivo silo, ki omogoči penetracijo klina skozi steno lo-možgansko votlino. Zelo pomemb- banje in poškoduje skorjo možganov. Slika 2: Namestitev strelne naprave pri prašičih na je fiksacija živali, ki je včasih precej težavna, saj so prašiči Postopek pravilnega omamljanja govedi: živali, ki se jim težko približamo, in tudi težko pravilno na- omamljanje živali 23 mestimo strelno napravo. 3.2.3 Omamljanje s CO2 Omamljanje s CO poteka v komorah oziroma bazenih, kjer 2 Najprimernejše mesto strela je vertikalna sredinska linija čela morajo biti prašiči izpostavljeni 80- do 90-odstotni atmosferi od 1 do 2 cm nad očmi. Strel mora biti usmerjen proti repu CO . Izpostavitev CO mora trajati toliko časa, da nastopi neza-2 2 (slika 2). Preglednica 2: Priporočila za čas izpostavitve in čas od omamljanja do izkrvavitve Živali je treba omamiti z enim samim strelom. Neposredno v sekundah (koncentracija CO > 80 odstotkov) 2 po uspešno izvedenem omamljanju nastopi tonično-klonična Čas izpostavitve Izkrvavitev faza. Žival se nemudoma zgrudi in nastopi obdobje toničnega spazma, ki je pri prašičih lahko posebno glasno in traja približno 120 s 30 s od tri do pet sekund. Pravilna uporaba strelne naprave s penetrirnim klinom vodi v odsotnost kornealnega refleksa in 130 s 45 s prenehanje dihanja. Tonični fazi sledi klonična faza, pri kateri najprej pride do počasnih kloničnih krčev zadnjih nog, ti 140 s 60 s se nato okrepijo, postanejo sunkovitejši. Klonična faza traja nekaj minut. Med napadi pride do razširitve zenic. 150 s 75 s Če žival ne kaže toničnih krčev in vesla ter brca, potem skoraj 160 s 90 s zagotovo ni bila uspešno omamljena in je treba postopek omamljanja nemudoma ponoviti. Prebujanje iz nezavesti preprečimo vest. Zadovoljivo omamljanje se doseže po vsaj 100 sekundah. z izkrvavitvijo v roku 15 do 30 sekund. Prašiči so med indukcijsko fazo veliko mirnejši, če so omam- ljeni v skupinah, vendar mora biti v komorah dovolj prostora. Velike merjasce je težko uspešno omamiti s strelno napra- vo s penetrirnim klinom, ker so čelni sinusi dobro razviti Izkrvavitev mora biti čim hitrejša, preden se jim povrne zavest. in so možgani postavljeni globlje kot pri drugih kategorijah prašičev. Pri teh živalih je priporočljivejša metoda omamljanja Uspešno omamljanje se kaže z odsotnostjo ritmičnega dihanja z električnim tokom ali ogljikovim dioksidom. (lahko se pojavlja sopihanje), krčev, spontanega mežikanja (krajši čas je lahko prisotno) in odsotnostjo kornealnega refleksa. 3.2.2 Omamljanje z električnim tokom Pri omamljanju prašičev z elektriko se spusti električni tok skozi možgane in tako povzroči nezavest. Napetost mora biti 3.3 OMAMLJANJE OVAC dovolj visoka, da se premaga skupni električni upor na poti med obema elektrodama in se tako zagotovi potreben tok v Pri omamljanju ovac se uporabljata metoda strelne naprave najkrajšem času (200 milisekund) od aplikacije. Med omamljan-s penetrirnim klinom ali omamljanje z električnim tokom. jem je treba zagotoviti dober električni stik med elektrodama in kožo glave. Najprimernejša oblika konice elektrod je pravo- 3.3.1 Omamljanje s penetrirnim klinom kotnik, ker omogoča največji pretok toka. Pri uporabi klešč z Pri uporabi strelne naprave s penetrirnim klinom je pomemb-elektrodami te namestimo med očesom in osnovo ušes na obeh no, da je glava živali primerno fiksirana, kar je pri straneh glave. Uporabljata se tudi mesti pod/za korenom ušes vznemirjenih živalih težko doseči. na obeh straneh glave. Če uporabljamo fiksne elektrode na nosilcih (avtomatsko omamljanje), je treba pred omamljanjem Strelno mesto pri živalih brez rogov je živali razvrstiti po velikosti in temu primerno nastaviti elek-najvišja točka na glavi, strel je usmer- trode, da ne pride do električnih šokov na neprimernih delih jen proti žrelu (slika 3), medtem ko je telesa. Potrebna je izpostavitev električnemu toku z jakostjo pri živalih z rogovi strelna točka na najmanj 1,3 A za čas 1 sekunde pri napetosti vsaj 240 V. Zakol sredini roba, ki poteka za rogovi, strel se mora izvesti 15 do 30 sekund po omamljanju. pa je usmerjen proti gobcu (slika 4). Uspešno omamljanje se kaže s takojšnjim kolapsom in toničnimi Izkrvavitev mora biti izvedena v 16 napadi ter odsotnostjo dihanja, sledijo klonični krči in post-sekundah po omamljanju. Uspešno opna relaksacija telesa. omamljanje se kaže s takojšnim kolapsom, z nastopom toničnih krčev kakor tudi odsot- Slika 3: Namestitev strelne naprave pri ovcah 24 omamljanje živali nostjo dihanja ter fiksnim položajem očesnih zrkel. drže, odsotnost ritmičnega dihanja, pojav tonično-kloničnih krčev (najprej postane telo rigidno, nato pride do nenadzoro- 3.3.2 Omamljanje z električnim tokom vane fizične aktivnosti) in fiksen položaj očesnih zrkel. Omamljanje ovac z elektriko se izvaja na posamezni živali v skupini kar v ogradah ali v napravi za fiksacijo. Ločitev posamezne živali iz skupine lahko povzroča stres. Zadnjo žival v 3.5 OMAMLJANJE KOPITARJEV skupini je vendarle težko omamiti, ne da bi pred tem povzročili večji stres. Ovce, ki niso fiksirane, so lahko nepopolno omam-Najpogostejša metoda za omamljanje kopitarjev je uporaba ljene in tako podvržene bolečim električnim šokom. strelne naprave s penetrirnim klinom. Pri omamljanju ovac z elektriko morajo biti klešče pravilno Izkušnje so pokazale, da je obnašanje po omamljanju podobno nameščene, in sicer na vsako stran glave na predelu med očesom kot pri govedu, čeprav konji pogosto naredijo manjši korak in osnovo ušes. naprej (skok) neposredno po strelu (kar je za osebje nevarno). Če so živali dobro fiksirane, ni težav. Priporoča se uporaba elektrode s konico, saj daje boljši oprijem in dober električni stik, ker prodira skozi volno in vzpostavi Idealno mesto strela je točka na čelni kosti, 2 cm nad sečiščem dober stik s kožo. Elektrode z nazobčanim robom se lahko navideznih diagonalnih linij, ki potekata od sredine očesa uporabljajo pri ovcah, ki na mestu omamljanja nimajo dlake. p r o - ti sredini osnove nasprotnega Koža mora biti prej navlažena. ušesa. Priporočljivo je strel- jati pod pravim kotom na Ker so glave ovac majhne in je na mestih omamljanja pogosto čelno kost, da ne pride dlaka, to privede do žganja in karbonifikacije elektrod. Sčasoma do zdrsa konice pištole to povzroči slab električni stik zaradi povečane upornosti. ob lobanji (slika 5). Uspešno omamljanje ovac se povzroči s tokom najmanj 1 A, Izkrvavitev se opravi najmanjšo napetostjo 150 V, frekvenco 50 Hz ter časom iz- v 40 do 50 sekundah. postavitve najmanj dve sekundi. Maksimalni časovni interval od omamljanja do vboda ne sme biti daljši od osem sekund. Uspešno omamljanje Uspešno omamljanje se kaže kot takojšen nastop toničnih in se kaže s takojšnjim kloničnih krčev ter odsotnost dihanja. kolapsom, ki mu sledijo tonično-klonični krči, ter z odsot- nostjo dihanja. Položaj očesnih 3.4 OMAMLJANJE KOZ Slika 5: Namestitev strelne naprave pri kopitarjih Podobno kot pri ovcah se tudi pri omamljanju koz zrkel je fiksen (zrejo naravnost) z razširjenimi zenicami. uporabljata metodi s strelno napravo s pen- etrirnim klinom in z električnim tokom. 3.6 OMAMLJANJE PERUTNINE Pri uporabi strelne naprave s pene- trirnim klinom sta pomembni fik- Perutnina (piščanci in purani) se pri komercialnem klanju, pri sacija živali in natančna namestitev katerem se kolje večje število živali (do 220/minuto), omam- strelne naprave. Izkrvavitev mora lja v vodnih bazenih. Pri takem načinu omamljanja so živali slediti takoj po strelu s prerezom obešene za noge na premikajočo se obešalno linijo, ki poteka obeh karotidnih arterij (slika 4). skozi vodno kopel, skozi katero teče električni tok. Čas in globina nezavesti omamljenih živali sta odvisna od jakosti in Metoda z uporabo električnega toka se frekvence električnega toka. izvaja na posamični živali. Elektrode je treba namestiti na mesto med očesom in os- Čas med obešanjem in omamljanjem je odvisen od sistema Slika 4: Namestitev strelne naprave pri kozah linije (pri piščancih lahko traja do dve minuti, pri puranih pa do tri minute), pri novejših klavnih linijah je ta čas manj novo ušes na obeh straneh glave. Priporoča se uporaba toka 1 kot eno minuto. Približno 90 odstotkov živali, ki so obešene, A pri 50 HZ z minimalno napetostjo 150 V. maha s krili navadno največ 12 sekund po obešanju. V ta na- men se uporablja plastična ali gumijasta zavesa (prsna pomir- Žival je uspešno omamljena, če kaže te znake: takojšna izguba jevalna ploskev), ki na živali vpliva pomirjujoče. Pogosto se omamljanje živali 25 Preglednica 3: Minimalna priporočljiva srednja vrednost izmeničnega toka (mA na ptico) za omamljanje s pomočjo bazenov z vodo pri perutnini Frekvenca Piščanci Purani do 200 Hz 100 mA 250 mA 200 do 400 Hz 150 mA 400 mA 400 do 1500 Hz 200 mA 400 mA za osvetlitev začetnega dela klavne linije uporablja modra ali kuhinjska sol v koncentraciji 0,1 odstotka teže perutnine na vijolična svetloba, ki na perutnino prav tako deluje pomirjujoče. prostornino bazena. Bolečina in stiska, ki ju perutnina občuti pri obešanju za noge, Glave ptic morajo biti popolnoma potopljene v vodo, po neizogibno povzročita močno zamahovanje s perutmi, kar možnosti do osnove kril. Zagotoviti je treba dovolj veliko napoveča število izpahov in zlomov. petost in ustrezen tok za posamezno žival v bazenu. Lahko pride tudi do električnih šokov pred omamljanjem, Prerez vratnih žil mora biti opravljen v 20 sekundah po omaml-kadar se žival, še preden ima glavo popolnoma potopljeno v janju. Priporočljiv je prerez obeh karotidnih arterij. Ptice mora-vodo, s perutmi dotakne vodne kopeli (zamahovanje s perutmi). jo biti mrtve pred vstopom v kotel za parjenje. Obvezna je To lahko vodi v neuspešno omamljanje in včasih se zgodi, da navzočnost delavca, ki prereže vratne žile, če tega iz kakršnega neomamljena žival izkrvavi. koli razloga ni opravil električni nož. Električne šoke pred omamljanjem je mogoče zmanjšati z Uspešno omamljanje se kaže z odsotnostjo ritmičnega dihanja nekaterimi ukrepi, zato poskrbimo, da vhod v vodno kopel od 8 do 16 sekund po izhodu iz bazena za omamljanje, vrat je ne preplavlja voda in da je linija omamljanja z vodno kopeljo iztegnjen vertikalno navzdol, oči so odprte, krila so ob telesu, opremljena z električno izolirano vstopno klančino z nagibom noge so togo iztegnjene, prisoten je tremor. navzgor proti vodni kopeli. Te vhodne klančine olajšujejo spust glav živali v vodno kopel za omamljanje, zlasti puranov. Majhnih živali (manjše kot povprečne, zahiranci; živali, neprimerne za prehrano ljudi) se ne smejo obešati, ampak morajo Pri avtomatiziranem procesu omamljanja in izkrvavitve mora biti čim prej humano usmrčene (cervikalna dislokacija). biti nujno navzoč delavec, ki lahko klavno linijo kadar koli ustavi, če žival ni bila omamljena. 3.7 OMAMLJANJE KUNCEV Velikost in oblika kovinskih obešal morata biti ustrezni glede na velikost nog perutnine in zagotavljati dober stik, ne da bi Najpogosteje je za omamljanje kuncev uporabljena metoda povzročala nepotrebne bolečine. Perutnina se obeša na linijo električnega toka z ročnimi ali fiksnimi (pritrjene na steno) z obema nogama. Potreben je določen časovni premor med kleščami v obliki črke V. obešanjem in omamljanjem, da živali prenehajo mahati s kri- li. Idealni čas od obešanja do omamljanja je pri piščancih 12 Kunci se fiksirajo tako, da se z eno roko podpira trebuh živali, sekund in pri puranih 20 sekund. Priporoča se, da je najdaljši z drugo pa se vodi glavo tako, da se žival drži za ušesa. V pri- čas obešanja 1 minuta. meru nepravilne fiksacije lahko pride do poškodb hrbtenice. Glava živali se vstavi v elektrode tako, da se omogoči prehod Obešalna linija ne sme imeti naglih spustov in zavojev, ki bi toka skozi lobanjo. Elektrodi morata povezovati zunanji kot sprožili mahanje s krili. Prsna pomirjevalna ploskev, ki po- oči in osnovo ušes. Uporablja se napetost 106 V s tokom 1 do maga umiriti živali, mora biti nameščena od mesta obešanja 4 A za čas ene sekunde. do mesta, kjer vstopijo v vodni bazen. Omamljanje povzroči kratkotrajno nezavest, zato je potrebna Na klavni liniji mora obstajati možnost reguliranja stopnje os-takojšnja izkrvavitev s prerezom obeh karotidnih arterij. vetlitve (ali uporaba modre svetlobe) med obešanjem. Priporoča se tudi pršenje vode na obešalne linije, da se izboljša stik nog Uspešno omamljanje se kaže s prenehanjem ritmičnega di-z obešalom in tako zmanjša električni upor. hanja, togo držo telesa z iztegnjenimi nogami, odsotnostjo kornealnega refleksa, ki traja 20 sekund, ter odsotnostjo odziva Kot elektrolit, ki poveča električno prevodnost, se v vodo dodaja na zbadanje nosu (30 sekund). 26 omamljanje živali živali užitna. Pozorni moramo biti na zelo različen upor toka zaradi izolacijskih lastnosti kunčje dlake. Z vidika zaščite živali pri obrednem zakolu je glavna skrb vbod oziroma prerez krvnih žil in fiksacija živali. Obrati, kjer se izvaja obredno klanje, morajo uporabljati sodobne, posebej za 3.8 OMAMLJANJE IN KLANJE V POSEBNIH to prirejene naprave za fiksacijo ter tako zagotavljati ustrezno OKOLIŠČINAH raven zaščite živali in varnosti delavcev. 3.8.1 Obredno klanje Rez krvnih žil je težaven zaradi mogočega pojava krvnih strd-Obredno klanje je v Sloveniji dovoljeno le izjemoma (proto- kov in posledično zastoja krvi v možganih, kar pri živali vodi kolarni obiski, državne reprezentance ipd.). Tak zakol lahko do bolečine. Po nekaterih podatkih lahko enak učinek povzroči dovoli le pristojni organ. kri, ki priteče iz vretenčnih arterij v možgane. Večina razvitih držav zakonsko zahteva, da so živali pred zako- 3.8.2 Primerna zaščita živali pri obrednem klanju lom omamljene, da se prepreči bolečina ob zakolu. Kljub temu Živali, ki se koljejo po obrednem klanju, morajo biti varno fik-pa imajo nekatere države tudi izjeme za judovsko (košer) in sirane. Posebno pomembna je pravilna fiksacija glave in vratu muslimansko (halal) obredno klanje. pred rezom vratnih žil. Če živali niso pravilno fiksirane, je lahko rez žil nenatančen in neustrezen, kar povzroči počasno 3.8.1.1 Klanje košer (kosher) izkrvavitev in izgubo zavesti (če sploh) ter bolečino. Kosher je hebrejska beseda, ki pomeni ustrezno oziroma primerno in je ime za judovsko živilsko zakonodajo. Ta zakon določa, Nož, ki se uporablja za rez, mora biti zelo oster in brez poškodb. da je treba sesalce in ptice košer zaklati v skladu s strogimi Žival se ne sme dvigovati na transportni tir pred izkrvavit-smernicami, znanimi kot shechita. vijo, ker to povzroča hude bolečine in stres. Obešanje živali je dovoljeno šele, ko je žival zagotovo izgubila zavest. Poklicni klavec ali shokhet z dolgim ostrim nožem in enkratnim potegom zareže v grlo pod epiglotisom. Prerezati mora obe 3.8.3 Zakol brejih živali vratni arteriji, vagus, sapnik in požiralnik. Na ta način žival Živali, pri katerih je minilo več kot 90 odstotkov pričakovane izkrvavi do smrti. Vsako odstopanje od tega postopka (globina brejosti, niso sposobne za prevoz, zato take živali tudi ne bi reza, nekontinuiran poteg noža in druge nepravilnosti) pomeni, smele prihajati v klavnice. Pri zakolu brejih živali, ki so še da meso ni deklarirano kot kosher in se prodaja kot običajno sposobne za prevoz, je treba paziti, da ne prihaja do mučenja meso za širšo javnost. plodu. Plod se ne sme odstraniti iz maternice prej kot po petih minutah po prerezu oziroma vbodu žil matere, da se zagotovi, Ko je žival zaklana, mora shokhet ugotoviti, ali obstaja kakršna da plod ni pri zavesti. Bitje srca in gibi plodu so v tem času koli od 70 različnih nepravilnosti na notranjih organih. mogoči, vendar so znak mučenja plodu le v primeru, če zarodek uspešno vdiha zrak. V nekaterih državah, kjer zakonodaja prepoveduje zakol brez predhodnega omamljanja, se to opravi z električnim tokom. Če se iz maternice odstrani živ plod, je treba preprečiti poln-jenje pljuč z zrakom in posledično dihanje s stiskom traheje. Kosher prepoveduje uživanje krvi katere koli živali, zadnja četrtina govedi in drobnice ne velja za meso košer, razen če se Če se maternica, plodove ovojnice in plod (vključno z plodovo odstrani n. ischiadicus s pripadajočo maščobo, kar pa je dolgot-krvjo) ne zbirajo kot del postklavnične obdelave brejih živali, rajen in zamuden proces in se zunaj Izraela praviloma izvaja se plod pusti v maternici do nastopa smrti. Če pa se omenjena redko. tkiva zbirajo kot del postklavnične obdelave, se plod ne sme odstraniti iz maternice vsaj 15 do 20 minut po vbodu oziroma 3.8.1.2 Klanje halal prerezu materinih žil. Halal je arabska beseda in pomeni dovoljeno. To je ime za islam-sko živilsko zakonodajo, ki jo omenja tudi Koran. V nasprotju z Če o nezavesti plodu dvomimo, ga usmrtimo s strelno napravo obredno čistim postopkom košer, halal dovoljuje uživanje mesa s penetrirnim klinom. kuncev, zajcev, divjih ptic, školjk, rac in gosi. Zgornja priporočila se ne nanašajo na reševanje plodu. Zakol lahko opravi vsak odrasel musliman in ni treba, da je za Reševanje plodu oziroma poskus pridobitve živega plodu ob to posebej izučen. Postopek zakola je enak kot pri zakolu košer. evisceraciji trupa se ne sme izvajati ob običajnih postopkih Velja prepoved uživanja krvi, medtem ko je zadnja četrtina komercialnega zakola, ker lahko vodi v resne težave pri ro- omamljanje živali 27 jenih živalih. Tu so mišljene okvare možganov zaradi poman- jkanja kisika, preden je reševanje končano, težave pri dihanju in uravnavanju telesne temperature zaradi nezrelosti plodu in povečana pojavnost okužb zaradi neprejetega kolostruma. 3.8.4 Zakol poškodovanih živali Poškodovane živali, ki niso sposobne za prevoz, se ne smejo prevažati. Če se živali poškodujejo med prevozom in niso sposobne priti do mesta omamljanja, se lahko prepeljejo s trans-portno ploščadjo ali pa se ustrezno omamijo in izkrvavijo na mestu, kjer so, nato pa se prepeljejo do linije za nadaljnje ob-delovalne postopke. 4 PREGLED PO KLANJU ALI PREGLED POST MORTEM PreGled Po klanjU ali PreGled POST MORTEM 30 PreGled Po klanjU ali PreGled Post mortem Na podlagi pregledov ante mortem in post mortem se uradni vet- 4. Vizualno pregledamo trebušno prepono. erinar odloči o zdravstveni ustreznosti mesa za prehrano ljudi. 5. Vizualno pregledamo jetra ter hepatične in pankreatične limfne Pregled post mortem oziroma pregled po klanju opravi uradni vozle (Lnn. portales). Palpiramo in po potrebi zarežemo v jetra veterinar ali uradni preglednik pod nadzorom uradnega veteri- in pripadajoče limfne vozle. narja. Pri pregledu mesa in organov se je treba držati osnovnega pravila, ki pravi, da je treba opraviti pregled z najpreprostejšimi 6. Vizualno pregledamo gastrointestinalni trakt, mezenterij, metodami, ki omogočajo ugotovitev dejanskega stanja. To po- gastrične in mezenterične limfne vozle (Lnn. gastrici, mesen- meni, da se je pri pregledu mesa treba izogibati nepotrebne- terici, craniales et caudales), palpiramo in po potrebi zarežemo mu zarezovanju, če lahko brez njega ugotovimo tisto, kar nas v gastrične in mezenterične limfne vozle. zanima. To pa zato, ker je vsaka nepotrebna zareza za meso mesto, na katerem lahko pride do kontaminacije in kasnejše 7. Vizualno pregledamo in po potrebi palpiramo vranico. okvare. Za opravljanje pregleda po klanju se uporabljajo tri tehnike, in sicer: opazovanje ali adspekcija, zarezovanje ali 8. Vizualno pregledamo ledvici, po potrebi prerežemo ledvici in incizija ter tipanje ali palpacija. Če se uradni veterinar kljub renalne limfne vozle (Lnn. renales). temu ne more odločiti o ustreznosti mesa in organov, so mu na voljo še: senzorična ocena (vonj in okus; preizkus s kuhanjem 9. Vizualno pregledamo poprsnico in potrebušnico. okrepi vonj, na primer pri glistavih teletih ali vonj po urinu pri merjascih) ter laboratorijske preiskave (na primer bakteriološke 10. Vizualno pregledamo in palpiramo predel okoli popka in sklepov. preiskave, preiskave o prisotnosti veterinarskih zdravil, hor- V primeru suma na pojav septikemije zarežemo v predel popka monov, onesnažil, ipd.). in odpremo sklepe. Pregledati je treba sinovialno tekočino. Na kraju, kjer uradni veterinar opravlja pregled mesa in or- 4.1.2 Govedo, starejše od šestih tednov ganov, morajo biti optimalne razmere. Poleg osnovne opreme Na trupih in drobovini goveda, starejšega od šestih tednov, je (nož, gladilec, škarje, pinceta ipd.) mora imeti veterinar na treba opraviti te postopke pregleda post mortem: voljo umivalnik s toplo in hladno vodo, zagotovljena mora biti ustrezna svetloba, dnevna, če ta ni mogoča, pa umetna, ki je 1. Pregledamo glavo in grlo, zarežemo in pregledamo submaksi- po barvi in jakosti čim bolj podobna naravni. Hitrost klavne larne, retrofaringealne in parotidne limfne vozle (Lnn. retro- linije je vedno prilagojena delu veterinarja oziroma preglednika pharyngiales, mandibulares et parotidei), pregledamo zunanji in nikoli obrnjeno. žvekalki, v kateri je treba narediti dve zarezi vzporedno s spod- njo čeljustjo, ter notranji žvekalki (m. pterygoideus), v kateri je treba zarezati vzdolž ene ravni, debelina reza mora biti od 0,8 4.1 DOMAČE GOVEDO do 1,0 cm. Jezik mora biti toliko prost, da omogoča podroben vizualni pregled gobca ter goltanca. Jezik vizualno pregledamo 4.1.1 Govedo, mlajše od šestih tednov in palpiramo. Odstranimo mandlje (slika 6). Na trupih in drobovini goveda, mlajšega od šestih tednov, je treba opraviti te postopke pregleda post mortem: Invadiranost z ličinkami Cysticercus bovis. Če najdemo pri pregledu notranje in zunanje žvekalne mišice eno samo ikro, 1. Vizualno pregledamo glavo in grlo, zarežemo in pregledamo ret- je treba jezik, požiralnik, srce, mišične dele diafragme razrezati rofaringe-alne limfne vozle (Lnn. retropharyngiales), pregleda- na tanke rezine, prav tako je treba na nekaj mestih zarezati mo gobec in goltanec, palpiramo jezik, odstranimo mandlje. še v mišice stegna in pleča, da bi ugotovili stopnjo invazije. Če najdemo ikre tudi v drugih omenjenih organih, je meso 2. Vizualno pregledamo pljuča, sapnik in požiralnik, palpiramo zdravstveno neustrezno. Če pa jih najdemo samo v žvekalni pljuča, zarežemo in pregledamo bronhialne in mediastinalne mišičnini, se meso oceni za pogojno zdravstveno ustrezno. V limfne vozle (Lnn. bifucationes, eparteriales et mediastinales). takem primeru se glava v celoti zavrže, trup se zamrzne na –18 Sapnik in glavne veje bronhijev po dolžini zarežemo in pregleda- °C za 10 dni. Meso trupa se mora pred oddajo na trg toplotno mo notranjost. Pljuča zarežemo v njihovo posteriorno tretjino obdelati oziroma se tako meso uporablja za mesno testo. pravokotno na njihovo glavno os. Te zareze niso potrebne, če so pljuča izključena iz prehrane ljudi. Posebno pozornost pri pregledu je treba nameniti bezgavkam. Otekle in hemoragično vnete ali kako drugače spremenjene 3. 3. Vizualno pregledamo osrčnik in srce, slednje zarežemo po bezgavke nas opozarjajo na obolenje predela, s katerega dolgem, tako da se odprejo prekati in se prereže srčni pretin bezgavke sprejemajo mezgo. Pri septikemijah so bezgavke (septum). vedno otekle, serozno prežete ali prežete s krvavitvami in v PreGled Po klanjU ali PreGled Post mortem 31 purulentni izcedek, na ustni sluznici se pojavljajo rdeče pege ali difuzna rdečina z nekrozo epitelija. Ustna sluznica daje videz, kot da je posuta z otrobi, najdemo tudi erozije in ulkuse, mogoč je tudi krupozni ali difteroidni stomatitis. Za vranični prisad je značilna rdeča obarvanost vidnih sluznic. Mogoča je hiperemija z edemom in krvavitvami v laringsu in epiglotisu. V nosnih votlinah je krvava penasta vsebina. Pri pasterelozi so otekli Lnn. retropharyngiales, najdemo večje otekline po glavi s posameznimi krvavitvami. 2. Pregledamo sapnik in požiralnik, vizualno pregledamo in pal- piramo pljuča, zarežemo in pregledamo bronhialne in medias- tinalne limfne vozle (Lnn. bifurcationes, eparteriales et medi- astinales). Sapnik in glavne veje bronhijev po dolžini zarežemo in pregledamo notranjost. Pljuča zarežemo v njihovo posteri- orno tretjino, in sicer pravokotno na glavno os. Te zareze niso potrebne, če so pljuča izključena iz prehrane ljudi (slika 7). Najpomembnejše patoanatomske spremembe na pljučih so pri tuberkulozi. Če gre za zgodnjo generalizacijo, najdemo metastatična žarišča, razsuta po celotnih pljučih. Spremembe so podobne tistim pri miliarni tuberkulozi. Pri akutni miliarni tuberkulozi so pljuča pogosto emfizematozna in v njih so razsuti številni prosojni, v centru motni vozliči submiliarne in miliarne velikosti. Če gre za primarni kompleks, je v pljučih malo ostro omejenih vozličev velikosti grahovega zrna, lešnika ali večjih. Spremembe so usirjene in običajno spremen-Slika 6: Pregled glave pri govedu jene v abscese s tanko kapsulo iz vezivnega tkiva. Če je proces starejši, lahko opazimo tudi večje kaverne z gnojno sirasto vsebino. Pri kroničnih primerih tuberkuloze lahko najdemo takem primeru je meso zdravstveno neustrezno. Pri nekaterih tudi ulkuse v sapniku. Bezgavke so vedno močno povečane, s primerih tuberkuloze pa je presoja o uporabnosti mesa odvisna sirastimi vozliči. izključno od najdb v bezgavkah. Spremembe na glavi so redke. Pri kronični tuberkulozi pljuč lahko najdemo tuberkulozne Pri pljučni kugi goveda lahko ugotovimo krupozno spremembe v grlu. Na sluznici ust nastanejo ulkusi z dvignjen-pnevmonična žarišča (hepatizacija) v velikosti zrna graha pa im robom. Večkrat so spremenjeni tudi Lnn. retropharyngiales. do oreha. Spremembe so po navadi lokalizirane samo na enem pljučnem krilu. Žarišča so, odvisno od starosti procesa, rumena, Pri slinavki in parkljevki najdemo vezikularni eksantem, afte rdeča ali siva. Interlobularno tkivo je zadebeljeno, na prerezu in erozije na sluznici ust, brezzobem robu spodnje čeljusti, na marmorirano. V hujših primerih so pljuča polna tekočine in sluznici trdega in mehkega neba, na smrčku ter sluznici nosu zelo povečana, navadno pride do tromboze pljučnih krvnih in žrela. Afte so pogoste tudi na zgornji strani jezika. V takem žil in do nekroze teh predelov. Spremembe po navadi obda primeru je meso zdravstveno neustrezno. vezivna kapsula, ki se s starostjo procesa debeli. Bronhialne in mediastinalne bezgavke so vedno zelo povečane. Aktinobaciloza povzroča močno proliferacijo veznega tkiva jezika, ki postane trd kakor deska, mogoče je tudi pojavljanje Pri pasterelozi so pljuča polna pikčastih krvavitev in prekri-vozličev z gnojnim centrom ali difuzno vnetje jezika. Na ust-ta s fibrinskimi oblogami. Včasih pride do krupoznega in ni in nosni sluznici so površinske erozije. V spongiozi kosti nekrotičnega vnetja pljuč. Zaradi serozne infiltracije in zade-spodnje čeljusti aktinomikoza povzroča granulacije, podobne belitve interlobularnega vezivnega tkiva so pljuča na prerezu sarkomu. Opazne so večje ali manjše zadebelitve mandibule. marmorirana. Bronhialne bezgavke so akutno otečene, sočne in prežete s krvjo. Pri goveji kugi najdemo v nosni votlini serozni ali serozno- 32 PreGled Po klanjU ali PreGled Post mortem Goveje pljučne črve ( Dictyocaulus viviparus) najdemo v bronhijih kot odrasle osebke, ličinke pa se nahajajo v parenhimu pljuč Pri vraničnemu prisadu je lumen sapnika poln krvave pene. kot rumenkasto zeleni vozliči. Sapnik je hiperemičen, edematozen in prežet s krvavitvami. Pljuča so hiperemična in hemoragično edematozna. Ehinokokoza povzroča v pljučih mehurčke velikosti zrna graha do mehurjev velikosti jabolka. Mehurji so napolnjeni z bistro 3. Vizualno pregledamo osrčnik in srce, slednje zarežemo po dol- rumeno tekočino. gem, tako da se odprejo prekati in se prereže srčni pretin (sep- tum) (slika 8). Pri salmonelozi najdemo krvavitve v miokardu in parenhima- tozno degeneracijo srca. Pri perikarditisu zaradi travme je perikard zadebeljen, poln gnoja in pokrit z različnimi krpičastimi oblogami. 4. Vizualno pregledamo trebušno prepono. 5. Vizualno pregledamo in palpiramo jetra in hepatične ter pankreatične limfne vozle (Lnn. portales). Zarežemo v gastrično površino jeter in temelj okrogline, da pregledamo žolčevod (slika 9). Najpogostejše spremembe na jetrih goveda povzroča Fasciola haepatica. Pri tem so žolčevodi zadebeljeni, otrdeli, stene žolčevodov pa so pogosto poapnele. Pri akutni miliarni tuberkulozi lahko najdemo po jetrih posejane številne vozliče, lahko tudi tuberkle. 6. Vizualno pregledamo gastrointestinalni trakt, mezenterij, gastrične in mezenterične limfne vozle (Lnn. gastrici, mesen- terici, craniales et caudales), palpiramo in po potrebi zarežemo v gastrične in mezenterične limfne vozle. Pri goveji gangrenozni korici najdemo na sluznici siriščnika, tankega in redkeje debelega črevesa kataralno hemoragično vnetje z razjedami. Pri vraničnemu prisadu je sluznica tankega črevesa otečena, živo rdeče barve, z drobnimi krvavitvami. Na sluznici lahko najdemo ulkuse. Pri paratuberkulozi je prisotna serozna infiltracija submukoze siriščnika v predelu fundusa. Sluznica ileuma in jejunuma je lahko od 10- do 20-krat debelejša od običajne, s številnimi vzdolžnimi in prečnimi gubami, podobnimi možganskim. Prekrita je z motno, lepljivo, gosto sivo sluzjo, pogosto so opazne drobne krvavitve. Mezenterialne bezgavke so otečene, na prerezu zelo sočne. Živali so po navadi močno shujšane. Slika 7: Pregled dihal pri govedu 7. Vizualno pregledamo in po potrebi palpiramo vranico. PreGled Po klanjU ali PreGled Post mortem 33 Pri vraničnem prisadu ugotovimo hemoragični tumor, kapsula 12. Pregledamo trup je močno napeta, bleščeča, prežeta s krvavitvami in je videti kot prevlečena s temno rdečim lakom. Konsistenca pulpe je Pri pregledu trupa se osredotočimo na rezno ploskev kosti in kašasta, črnordeča. Lahko pa je vranica le malo otekla ali celo mišic, pregledamo zunanji videz trupa, poprsnico, potrebušnico nespremenjena. in prepono. Poudarek je predvsem na stanju trupa, ali je zadosti izkrvavelo, kakšni so barva in vonj, čistoča ter ali ima kakršne Pri salmonelozi je vranica povečana, robovi niso ostri. koli znake poškodb. Vranica je povečana tudi pri levkemiji in šuštavcu. Če nismo prepričani, lahko posamezne predele pretipamo in vanje tudi zarežemo, na primer m. triceps brachii pri dodatnem Za tuberkulozo so značilni številni majhni tuberkli ali posa-pregledu na Cyticercus bovis. mezna večja sirasta žarišča. Pri sumu na generalizirano ali sistemsko bolezen, na primer 8. Vizualno pregledamo ledvici, po potrebi prerežemo ledvici in pri pozitivnih reaktorjih na tuberkulin ali če smo našli tuber- renalne limfne vozle (Lnn. renales). kulozne spremembe na serozah, pregledamo glavne bezgavke. Te bezgavke so: superficialne ingvinalne, iliakalne eksterne Pri akutni miliarni tuberkulozi najdemo na ledvicah številne in interne, prepektoralne ter renalne. Bezgavke palpiramo in prozorne vozliče. vanje tudi zarežemo. Pri salmonelozi najdemo hemoragična ali nekrotična žarišča Steno prsne in trebušne votline pregledamo zaradi možnosti v ledvicah, lahko pa tudi oboja hkrati. vnetja, abscesov, aktinobaciloze, mezotelioma ali tuberkuloze. Prav zaradi slednje dvignemo preostanek diafragme, da pre- Pri leptospirozi so ledvice rdečkasto sive barve, zaradi številnih verimo, da ni nobenih tuberkuloznih sprememb. krvavitev pa so lahko tudi temno rdeče. Parenhim ledvic je suh in krhek, značilen je intersticijski nefritis. Če smo našteto pregledali in pri tem nismo odkrili nobenih sprememb oziroma so te lokalizirane in odstranjene, lahko 9. Vizualno pregledamo poprsnico in potrebušnico. trup označimo za zdravstveno ustrezen za prehrano ljudi. 10. Vizualno pregledamo spolne organe, razen penisa, če je ta Občasno lahko opazimo na tru- zavržen. pih, predvsem mladih bikov, pojav TČS (temno, čvrsto in 11. Vizualno pregledamo in po potrebi palpiramo ter zarežemo v suho meso). Najpogosteje vimena in njihove limfne vozle (Lnn. supramammarii), pri kra- ga najdemo v dolgi hrbtni vah mora biti vsaka polovica vimena odprta z dolgim, globokim mišici ( M. Longissinus dor- rezom, ki sega do laktifernih sinusov (sinus lactiferes). Limfne si), redkeje v notranjem in vozle seskov zarežemo, razen če ni vime izključeno iz zunanjem stegnu. Meso je prehrane ljudi. temno rdeče barve. Vzrok je v večini primerov stres pred zakolom Najpogostejše spremembe ter posledično izločanje adrenali- na vimenu so posledica na in začetek aerobne glikolize v mastitisa, aktinomikoze mišičnini žive živali. Tako meso in tuberkuloze. Pri ugo- ni zdravstveno neustrezno za tovitvi mastitisa je treba prehrano ljudi, ampak je ka- biti pri oceni mesa pre- kovostno spremenjeno in je viden, pogosto je potrebna posledično zaradi višje pH- bakteriološka analiza. Ne vrednosti dovzetnejše za glede na to, ali je vime patološko mikrobiološki kvar. spremenjeno ali ne, se po pregledu zavrže. Slika 8: Pregled srca pri govedu 34 PreGled Po klanjU ali PreGled Post mortem 4.2 PRAŠIČI Na trupih in drobovini prašičev je treba opraviti te postopke pregleda post mortem: 1. Vizualno pregledamo glavo in grlo, zarežemo in pregledamo submaksilarne limfne vozle (Lnn. mandibulares), vizualno pregledamo gobec, goltanec in jezik. Pri vraničnemu prisadu se pri prašičih najpogosteje pojavlja lokalna oblika vraničnega prisada z oteklino v predelu grla. Perifaringealno in perilaringealno vezno tkivo je infiltrirano s krvjo, Lnn. retropharyngiales so otekli in prežeti s krvjo. Na prerezu so vidna temno siva ali rdeče siva nekrotična mesta. Sluznica ust in žrela je otečena in rdeča, običajno posuta s pikčastimi krvavitvami. V nadaljnjem razvoju bolezen zajame tudi subtonzilarno in peritonzilarno tkivo in povzroči hemoragični edem. Povzročitelj tuberkuloze pri prašičih je običajno ptičji tip Mycobacterium avium, do infekcije pa največkrat pride z okuženo krmo. Zato najprej reagirajo bezgavke glave, v katerih se pojavijo vozliči slaninastega videza. Podobne spremembe povzročajo tudi atipične mikobakterije, na primer Corrynebacterium equi. Zato je treba vedno, kadar najdemo opisane spremembe, napraviti razmaz ter ga po Ziehl Nielsnu pobarvati in ugoto- viti, ali gre za acidorezistentne bacile. Slika 9: Pregled jeter pri govedu Pri prašičji kugi najdemo krvavitve na sluznici grla, hemoragično vnetje žrela in površinske ulkuse. Če bolezen traja dlje časa, 13. Pregled na BSE. lahko pride do globljih nekroz in ulceroznega razpadanja tonzil. Pred presojo zdravstvene ustreznosti mesa govedi (redni zakol), Pri salmonelozi so v akutni obliki uhlji modrikaste barve in ki je starejše od 72 oziroma od 30 mesecev (glede na državo na obarvanih mestih je koža edematozna. rojstva živali – seznam Odločbe Komisije 2009/719/ES), ter mesa bolnih in v sili zaklanih govedi, starejših od 24 mesecev, je 2. Vizualno pregledamo pljuča, sapnik in požiralnik. Palpiramo treba po zakolu opraviti hitro testiranje na BSE. V Sloveniji bo pljuča in bronhialne ter mediastinalne limfne vozle (Lnn. bi- s 1. julijem 2013 ukinjen pregled govedi na klavni liniji na BSE. fucationes, eparteriales et mediasinales). Sapnik in glavne veje bronhijev po dolžini zarežemo in pregledamo notranjost. Vzorce pri klavnih živalih za testiranje na BSE/TSE odvza- Pljuča zarežemo v njihovo posteriorno tretjino, in sicer pravo- mejo v klavnicah uradni veterinarji ali pod nadzorom urad- kotno na njihovo glavno os. Te zareze niso potrebne, če so pljuča nega veterinarja uradni pregledniki. S posebno »žlico« se pri izključena iz prehrane ljudi (slika 10). govedu odvzame vzorec podaljšane hrbtenjače z obeksom, pri ovcah in kozah pa vzorec podaljšane hrbtenjače z obek- Pljučne črve Metastrongylidae najdemo na spodnjem robu di-som in male možgane. Žlico za vzorčenje je treba menjati po afragmatskega režnja, lahko tudi višje. Značilna so ostro omeje-vsakem odvzetem vzorcu, da preprečimo morebitno kontami- na območja kvadrataste oblike, sivkaste barve, pogosto neko- nacijo naslednjih vzorcev s prioni. Po uporabi žlice mehanično liko dvignjena nad površino. S palpacijo tipamo drobne, kot očistimo, jih namočimo v detergent in speremo s tekočo vodo. bucikine glave velike zadebelitve. Če na takih mestih zarežemo, lahko iztisnemo iz bronhov kot las tanke dolge črve. 3. Vizualno pregledamo osrčnik in srce, slednje zarežemo po PreGled Po klanjU ali PreGled Post mortem 35 dolgem, tako da se odprejo prekati in se prereže srčni pretin 13. Pregledamo trup. (septum). Posebno pozornost moramo nameniti spremembam na koži, ker Pri pregledu srca je treba natančno pregledati endokard in za-nam lahko pomagajo pri diagnozi različnih bolezni, na primer klopke zaradi značilnih sprememb, ki se pojavljajo pri rdečici. rdečici, garjavosti, prašičji kugi, salmonelozi itd. Kožo moramo Pri septikemični obliki rdečice ugotovimo parenhimatozni pregledati tudi v predelu repa za nekrozo, ki jo povzročajo ugrizi miokarditis, na endokardu, zlasti na bikuspidalnih zaklopkah, drugih pujsov. Te ugrizi se pogosto zagnojijo in povzročajo pa krvavitve. Pri kronični obliki najdemo največkrat verukozni, metastaze po telesu. Pregledamo, ali so na okončinah kakšni redkeje ulcerozni endokarditis. abscesi, vime pa pretipamo zaradi aktinomikomikoze. 4. Vizualno pregledamo trebušno prepono. Cysticercus cellulosae je pri prašičih povzročitelj ikričavosti, pri kateri je invazija običajno tako močna, da jo zlahka opazimo. 5. Vizualno pregledamo jetra ter hepatične in pankreatične lim- Mišičevje je posuto z ikricami v velikosti riževega zrna. Pri fne vozle (Lnn. portales). Palpiramo jetra in pripadajoče limfne trupu pregledamo vidne mišice, predvsem stegenske, ter di- vozle. afragmo, interkostalne mišice, srce, jezik in grlo. Meso invadi-ranih živali je neustrezno za prehrano ljudi. Pri pregledu jeter pazimo predvsem na spremembe, ki jih povzročajo migracije parazitov, in sicer: Ascaris sp. povzroča Po končanem pregledu trupa je treba vzeti še vzorec za pregled intersticijski hepatitis, Echinoccocus povzroča mehurnjake ter na trihinele ( Trichinella spiralis) v skladu z veljavno zakonodajo Cysticercus tenuicolis cisticerkozo. Zarezati in pregledati je treba Evropske unije. Za pregled trihinele je treba odrezati košček jetrne bezgavke zaradi tuberkuloznih sprememb. mišičnega dela diafragme v velikosti pisemske znamke z mesta, kjer se diafragma pripenja na hrbtenico. Meso živali, okuženih 6. Vizualno pregledamo gastrointestinalni trakt, mezenterij, s trihinelo, je za prehrano ljudi neustrezno. gastrične in mezenterične limfne vozle (Lnn. gastrici, mesen- terici, craniales et caudales), palpiramo in po potrebi zarežemo v gastrične in mezenterične limfne vozle. Ker je tuberkuloza največkrat alimentarnega izvora, je treba pregledati črevesne in želodčne bezgavke. 7. Vizualno pregledamo in po potrebi palpiramo vranico. 8. Vizualno pregledamo ledvici, po potrebi ledvici in renalne limfne vozle (Lnn. renales) prerežemo. Krvavitve v ledvicah najdemo pri svinjski kugi in rdečici. 9. Vizualno pregledamo poprsnico in potrebušnico. 10. Vizualno pregledamo spolne organe, razen penisa, če je ta zavržen. 11. Vizualno pregledamo vimena in nji- hove limfne vozle (Lnn. supra-mammarii). Zarežemo v supramamarne limfne vozle pri svinjah. 12. Vizualno pregledamo in palpiramo predel okoli popka in skle- pov mladih živali. V primeru suma pojava septikemije v predel popka zarežemo in sklepe odpremo. Slika 10: Pregled dihal pri prašičih 36 PreGled Po klanjU ali PreGled Post mortem Pri pregledu trupov lahko na prerezu prašičjih polovic v predelu 4.4 DOMAČI KOPITARJI dolge hrbtne mišice ( M. Longissimus dorsi) opazimo razbar-vanja svetlejše barve. Gre za pojav mesa BMV (bledo, mehko, Na trupih in drobovini domačih kopitarjev je treba opraviti te vodeno). Do tega pride zaradi anaerobne glikolize pred zako-postopke pregleda post mortem: lom, ki je lahko posledica stresa. Mlečna kislina, ki pri tem nastaja in je še močnejša po zakolu, vpliva na denaturacijo 1. Pregledamo glavo in po sprostitvi jezika palpiramo ter po beljakovin in posledično odpuščanje vode iz mišice. Tako meso potrebi zarežemo submaksilarne, retrofaringelane in parot- zdravstveno ni neustrezno, ampak je kakovostno spremen- idne limfne vozle (Lnn. retropharyngiales, mandibulares, pa- jeno in občutljivejše na oksidacijske procese ter posledično po rotidei). Jezik mora biti toliko prost, da omogoča natančen toplotni obdelavi manj sočno, trše in ima spremenjeno aromo. vizualni pregled gobca, golta in jezika, ki ga tudi palpiramo. Odstranimo mandlje. 4.3 DROBNICA Po potrebi se pri kopitarjih preveri smrkavost. Preiskava mora vključevati skrben pregled mukoznih membran sapnika, grla, Na trupih in drobovini ovac in koz je treba opraviti te postopke nosnih votlin, sinusov in njihovih vej po prepolovitvi glave pregleda post mortem: vzdolž medialne ravnine in eksciziji nosnega septuma. Meso konjev, pri katerih je diagnosticirana smrkavost, je treba razgla- 1. Vizualno pregledamo glavo, kar vključuje pregled grla, gobca, siti za zdravstveno neustrezno za prehrano ljudi. jezika in retrofaringealnih ter parotidnih limfnih vozlov. 2. Vizualno pregledamo pljuča, sapnik in požiralnik. Palpiramo 2. Vizualno pregledamo pljuča, sapnik in požiralnik, palpiramo pljuča ter bronhialne in mediastinalne limfne vozle (Lnn. bifu- pljuča in bronhialne ter mediastinalne limfne vozle (Lnn. bifu- cationes, eparteriales et mediasinales), v katere po potrebi tudi cationes, eparteriales et mediastinales); ob sumu v te organe in zarežemo. Sapnik in glavne veje bronhijev po dolžini zarežemo limfne žleze zarežemo in jih pregledamo. in pregledamo notranjost. Pljuča zarežemo v njihovo posteri- orno tretjino pravokotno na njihovo glavno os. Te zareze niso 3. Vizualno pregledamo osrčnik in srce; ob sumu v srce zarežemo potrebne, če so pljuča izključena iz prehrane ljudi. in ga pregledamo. 3. Vizualno pregledamo osrčnik in srce, slednje zarežemo po 4. Vizualno pregledamo trebušno prepono. dolgem, tako da se odprejo prekati in se prereže srčni pretin (septum). 5. Vizualno pregledamo jetra ter hepatične in pankreatične limfne vozle (Lnn. portales); palpiramo jetra in pripadajoče limfne vo- 4. Vizualno pregledamo trebušno prepono. zle; zarežemo v gastrično površino jeter, da se pregleda žolčevod. 5. Vizualno pregledamo, palpiramo in po potrebi zarežemo v jetra 6. Vizualno pregledamo gastrointestinalni trakt, mezenterij, ter hepatične in pankreatične limfne vozle (Lnn. portales). gastrične in mezenterične limfne vozle (Lnn. gastrici, mesen- terici, craniales et caudales). 6. Vizualno pregledamo gastroitenstinalni trakt, mezenterij, gastrične in mezenterične limfne vozle (Lnn. gastrici, mesen- 7. Vizualno pregledamo in po potrebi palpiramo vranico. terici, craniales et caudales). Po potrebi zarežemo v gastrične in mezenterične limfne vozle. 8. Vizualno pregledamo ledvici, po potrebi ledvici in renalne limfne vozle (Lnn. renales) prerežemo. 7. Vizualno pregledamo in po potrebi palpiramo vranico. 9. Vizualno pregledamo poprsnico in potrebušnico. 8. Vizualno pregledamo in palpiramo ledvici. Zarežemo v ledvici in renalne limfne vozle (Lnn. renales) po potrebi. 10. Vizualno pregledamo spolne organe. 9. Vizualno pregledamo poprsnico in potrebušnico. 11. Vizualno pregledamo vime in pripadajoče limfne vozle. 10. Vizualno pregledamo spolne organe žrebcev (razen penisa, če 12. Vizualno pregledamo in palpiramo predel okoli popka in sklepov je zavržen) ter kobil. mladih živali. Ob sumu septikemije v predel popka zarežemo in sklepe odpremo; pregledamo sinovialno tekočino. 11. Vizualno pregledamo vime in pripadajoče limfne vozle (Lnn. PreGled Po klanjU ali PreGled Post mortem 37 supramamarii) in po potrebi zarežemo v supramamarne lim- 4.6 KUNCI fne vozle. Pregled post mortem mora biti opravljen takoj po zakolu, pregle- 12. Vizualno pregledamo in palpiramo predel okoli popka in sklepov dati pa moramo: mladih živali. V primeru suma septikemije zarežemo v predel popka in sklepe odpremo. Pregledamo sinovialno tekočino. 1. Vizualno pregledamo trup in drobovino. 13. Vse bele ali sive konje pregledamo glede melanoze in melano- 2. Palpiramo in po potrebi zarežemo pljuča, jetra, vranico, ledvici mata s pregledom mišic in limfnih vozlov (Lnn. subrhomboidei) in dele trupa, ki kažejo kakršne koli spremembe. pleč pod hrustancem lopatice po sprostitvi pritrditve enega pleča. Razkrijemo ledvice in jih pregledamo z zarezom prek 3. Po potrebi opravimo laboratorijske preiskave. celotne ledvice. 4. Meso in organi se ocenijo za zdravstveno neustrezne za preh- Čeprav je pri konjih običajno manj sprememb kot pri drugih rano ljudi, če ugotovimo bolezni, ki se prenašajo na ljudi ali živali živalih, moramo skrbno pregledati pljuča in jetra zaradi more- (zoonoze), tumorje, obsežne infestacije s paraziti ali prisotnost bitne prisotnosti ehinokoknih cist. Kadar sumimo sistem- ostankov prepovedanih snovi (laboratorijska diagnostika). sko ali generalizirano bolezen, tuberkulozo, ali kadar se živa žival pozitivno odzove na maleinski test, moramo pregledati glavne bezgavke trupa. Če smo našteto pregledali in pri tem 4.7 DIVJAD nismo odkrili nobenih sprememb oziroma so te lokalizirane in odstranjene, lahko trup označimo za zdravstveno ustrezen Pri divjadi ločimo dve kategoriji: farmsko gojeno divjad in za prehrano ljudi. uplenjeno divjad. Pregledi post mortem so glede na kategorijo različni. 4.5 PERUTNINA 4.7.1 Farmsko gojena divjad Pri pregledu post mortem palpiramo in po potrebi zarežemo v Pri presoji uporabnosti perutninskega mesa za prehrano ljudi dele trupa, ki kažejo kakšne koli spremembe ali so sumljivi iz je zlasti pomemben pregled žive perutnine. Kužne bolezni drugih razlogov. Postopki pregleda post mortem, ki so opisani perutnine namreč lažje prepoznamo za časa življenja kot pa v poglavjih za govedo, ovce, domače prašiče in perutnino, se patoanatomske spremembe, ki jih ugotovimo po zakolu. smiselno uporabijo za ustrezne vrste farmsko gojene divjadi. Pred zakolom se izločijo in evtanazirajo živali, ki so v agoniji Če so bile živali zaklane na gospodarstvu, mora uradni veteri- (bolezen, toplotni udar, poškodbe, transport ipd.). nar v klavnici pregledati spričevalo, ki jih spremlja. Sumljiva perutnina se zakolje po končanem klanju zdrave 4.7.2 Uplenjena divjad perutnine. Divjad je treba pregledati, kakor hitro je mogoče, po sprejemu v obrat za obdelavo divjadi. Pregled perutnine post mortem obsega: Uradni veterinar mora upoštevati dokumentacijo, ki jo je us- 1. Vsakodnevni pregled notranjih organov in telesnih votlin posobljena oseba, vpletena v lov živali, predložila v skladu z reprezentativnega vzorca perutnine. veljavno zakonodajo. 2. Podroben pregled naključnega vzorca, od vsake serije perutnine Pri pregledu post mortem opravimo vizualni pregled trupa, istega porekla, perutninskih delov ali cele perutnine, deklari- telesnih votlin in po potrebi organov. rane za neustrezno za prehrano ljudi po pregledu post mortem. Ugotoviti moramo vse anomalije, ki ne izhajajo iz postopka 3. Vse nadaljnje preglede, ki so potrebni, kadar obstaja sum, da bi lova. Preverimo tudi, ali smrti niso povzročili drugi razlogi bilo lahko meso perutnine neustrezno za prehrano ljudi. kot uplenitev. Pri postavljanju diagnoze si lahko pomagamo s podatki o obnašanju živali pred usmrtitvijo, ki jih predloži usposobljena oseba. Če ocene ni mogoče narediti samo na podlagi vizualnega pregleda, je treba opraviti obsežnejši pregled. Po potrebi palpiramo organe. 38 PreGled Po klanjU ali PreGled Post mortem Če obstajajo resni razlogi za sum na prisotnost kontaminentov, 4.9 UGOTAVLJANJE STAROSTI IN SPOLA ŽIVALI pošljemo vzorce v laboratorij na dodatne preiskave in z oceno TER RAZLIKOVANJE POSAMEZNIH ŽIVALSKIH o zdravstveni ustreznosti počakamo. VRST NA PODLAGI ANATOMSKIH ZNAČILNOSTI Pri pregledu moramo biti pozorni na značilnosti, ki nakazujejo, Ugotavljanje starosti in spola trupov živali ter ločevanje med da je meso za zdravje ljudi tvegano. Te značilnosti so: posameznimi živalskimi vrstami na klavni liniji so pomembna znanja, ki jih mora imeti uradni veterinar, če pride do napak • nenormalno obnašanje ali motnje v splošnem stanju žive pri označevanju oziroma pomanjkljivosti pri spremni doku- živali, o katerih je poročal lovec, mentaciji klavnih živali. • prisotnost tumorjev, ki so prizadeli različne notranje organe ali mišice, 4.9.1 Določanje starosti po zobeh • artritis, orhitis, patološke spremembe jeter ali vranice, Pri klavnih živalih lahko starost določimo z zmerno vnetje mod ali predela okoli popka, natančnostjo predvsem po zobeh. Pri govedu ocenjujemo sta- • prisotnost tujkov, ki niso posledica postopka lova, rost po izraslih stalnih sekalcih (incizivih) in njihovi obrabi • prisotnost zajedavcev, (slika 11). Do starosti dveh let nimajo stalnih zob. • tvorjenje velike količine plina v gastrointestinalnem traktu, • velike anomalije v barvi, čvrstosti ali vonju mišičnih tkiv ali organov, • zastarani odprti zlomi, • mršavost in/ali splošni ali lokalizirani edem, • druge očitne obsežne spremembe. V primeru majhne divjadi, ki ni eviscerirana takoj po uplenitvi, moramo opraviti pregled post mortem na reprezentativnem vzorcu živali iz istega vira. Če pregled odkrije bolezen, ki se Slika 11A: <2 leti, ni stalnih zob Slika 11B: 2 leti, 3 mesece (2 stalna sekalca) prenaša na človeka, mora uradni veterinar opraviti več kot en pregled celotne serije, da ugotovi, ali jo je treba razglasiti za neprimerno za prehrano ljudi ali je treba pregledati vsak trup posebej. 4.8 OZNAČEVANJE ZDRAVSTVENE USTREZNOSTI MESA IN ORGANOV Po končanem pregledu post mortem se meso in organi ustrezno Slika 11C: 3 leta (4 stalni sekalci) Slika 11D: 3 leta (6 stalnih sekalcev) označijo glede zdravstvene ustreznosti v skladu z veljavno zakonodajo. Zdravstvena ustreznost se označuje na zunanji površini trupa z žigosanjem s črnilom ali z vročim žigom na drobovino. Predpisano je, da je oznaka zdravstvene ustreznosti ovalen znak, ki meri v širino najmanj 6,5 cm in višino 4,5 cm. Na oznaki morata biti vidna ime države, v kateri se nahaja objekt (na primer SI-Slovenija), in številka odobritve obrata. Barva, ki se uporablja za označevanje zdravstvene ustreznosti, mora biti dovoljena v skladu s predpisi o uporabi barvil v živilih. Slika 1E: 4 leta (8 stalnih sekalcev) Slika 1F: starejše živali, >4 leta Meso živali, ki jo je bilo treba nujno zaklati zunaj klavnice Slika 11: Ocena starosti goveda na podlagi izrasti sekalcev (zakol v sili), mora imeti oznako okrogle oblike. Tako meso se sme uporabljati le na trgu države članice EU. Pri ovcah se jagnjeta rodijo z vsemi mlečnimi incizivi ali pa ti zrastejo kmalu po rojstvu in so prisotni do enega leta starosti, razen pri živalih, ki so krmljene s peso, zato se pri njih pogosto polomijo že prej. PreGled Po klanjU ali PreGled Post mortem 39 Preglednica 4: Starost, pri kateri se pojavijo stalni sekalci (v letih) Prvi par Drugi par Tretji par Četrti par (kanini) govedo 1,5–2 2 3 3,5–4 ovce, koze 1,5 1,5–2 2,5–3 3,5–4 V splošnem se pri kozah smatra, da je do četrtega leta starosti stara toliko, kolikor stalnih incizivov ima. Pri konjih se določa starost po sekalcih obeh čeljusti, bolj zanes-ljivo pa po sekalcih spodnje čeljusti (slika 12). Slika 12A: Rojstvo Slika 12B: 1 mesec Galvaynov kanalček ali brazda nam služi za oceno starosti konj med 10. in 30. letom starosti. Pri 10 letih starosti se pojavi majhna vdolbina v zgornjem kotu I, pri 15 letih se podaljša kanal do polovice I, pri 20 letih sega kanalček do približno dveh tretjin I, pri 30 letih pa izgine (slika 13). Slika 12C: 6 - 9 mesecev Slika 12D: 1 leto Slika 13A: 7 let Slika 13B: 10 let Slika 12E: 1,5 leta Slika 12F: 2,5 leta Slika 13C: 15 let Slika 13D: 20 let Slika 12G: 3,5 leta Slika 12H: 4 leta mlečni zobje stalni zobje Slika 13E: 25 let Slika 13F: 30 let Slika 12I: 4,5 leta Slika 12: Slika: Določanje starosti pri konjih na podlagi zob Slika 13: Ocena starosti konj na podlagi velikosti Galvayn - ove brazde 40 PreGled Po klanjU ali PreGled Post mortem 3. Medenična votlina je ozka, medenično dno koščeno, tuberkel je razvit, a manj izrazito kot pri biku. 4.9.2 Določanje spola pri trupih na podlagi anatomskih značilnosti 4. Zadnji del m. gracilis je trikotne oblike ter obdan s fascijo in maščobo. 4.9.2.1 Govedo 5. M. bulbocavernosus je slabše razvit kot pri biku. BIK 1. Ima dobro razvito mišičevje vratu in ramenskega obroča, vendar 6. Meso je opečnato rdeče barve, bleščeče in je marmoriranega je to pogosto tudi pri drugih dobro pitanih živalih. videza zaradi intramuskularne maščobe. 2. Medenična votlina je ozka za širino roke. 7. Če so biki kastrirani po prvem letu starosti, imajo bolje razvito mišičevje vratu in ramen. 3. Medenično dno je koščeno in medenični tuberkel dobro razvit. Trup krave ločimo od bikovega po odsotnosti m. bulbocavernosus 4. M. bulbocavernosus je močno razvit. in m. retractor penisa. Pri prednji četrtini trupa ima bik razširjen konec radiusa, pri kravi pa je ozek in raven. 5. M. retractor penis je viden. Pri kravi najdemo še širok ligament maternice na notranji 6. Rezna ploskev m. gracilis je trikotne oblike, pri bikcih pa v obliki trebušni steni. ledvičke in zadnji del mišice ni pokrit z maščobo. 7. Pri mladih bikih je meso svetlo oziroma opečnato rdeče barve, 4.9.2.2 Ovce podobno je tudi pri volih. OVEN 8. Pri starejših bikih je meso temno rdeče barve, suho in slabo 1. Prednja četrtina trupa je precej mišičasta. zamaščeno. 2. Ingvinalni prstan je odprt. KRAVA 1. Trupi krav so bolj suhi in manj simetrični kot pri biku. 3. Skrotalne maščobe ni. 2. Krave imajo daljši vrat, širšo prsno votlino, ukrivljen hrbet in OVCA bolj izražene boke. 1. Trup je slabo omišičen, z dolgim tankim vratom in tankimi nogami. 3. Medenična votlina je širša, dno tanko in rahlo upognjeno. 2. Koža vimena je rjave barve in testaste konsistence, pri 4. Medenični tuberkel je slabo razvit. izkoževanju pusti neravno površino na zunanji trebušni steni. 5. Rezna ploskev m. gracilis je v obliki ledvičke. JAGNJE ♂ – trup je enakomerno omišičen in zamaščen, koren penisa 6. Ko se vime odstrani, pusti neravno površino trikotne oblike na se pokaže, če z nožem prečno zarežemo nad medeničnim tu- zunanji trebušni steni. berklom in ni debelejši od svinčnika, ♀ – prepoznamo po gladki in simetrični obliki vimena. 7. Zunanja in notranja maščoba nista pravilno razporejeni in sta rumene barve. 4.9.2.3 Prašiči VOL MERJASEC 1. Mišičevje vratu in ramen je slabše razvita kot pri biku. 1. Ima hrustanec ovalne oblike na predelu ramenskega sklepa, ki pri starejših lahko kalcificira. Imenujemo ga ščit. 2. Maščoba je enakomerneje razporejena po trupu, posebno veliko jo je v medenični votlini. Skrotalna maščoba popolnoma obdaja 2. Skrotum se odstrani pri izkoževanju, kar vidimo na notranji zunanji ingvinalni prstan. strani stegna. PreGled Po klanjU ali PreGled Post mortem 41 Preglednica 5: Razlike med trupom ovce in koze Ovca Koza hrbet in viher ovalen in dobro omišičen koščen, malo mesa prsni koš kvadratne oblike laterarno sploščen rep zmerno širok tanek radius 1,5 dolžine metacarpusa 2 dolžini metacarpusa kratka in široka, spina superiore je scapula ima dobro viden vrat, spina scapula nazaj zakrivljena in zadebeljena superiore je ravna in ozka sacrum laterarno zadebeljen laterarno tanek in ozek meso bledo rdeče barve ter nežne teksture temno rdeče barve, z značilnim vonjem 3. Rezna ploskev m. gracilis je trikotne oblike. 2. Prsna votlina je pri konju daljša. Konj ima 18 parov reber, go- vedo 13 parov. 4. Ko se trup razpolovi, sta na eni strani vidna koren penisa ter močno razvit m. bulbocavernosus. 3. Rebra pri konju so ožja, a bolj zavita, pri govedu ploščata. 5. Ima močne in zavite podočnike. 4. Procesus spinosus superior prvih šestih prsnih vretenc je pri konju bolj izrazit, drugi pa manj kot pri govedu. SVINJA 1. Prostor pod repom, ki ostane po odstranitvi anusa in vulve, je 5. Pri prednji četrti sega ulna pri konju samo do polovice radi- večji kot pri tekaču. usa, pri govedu pa čez celotno dolžino in tvori sklep skupaj s carpusom. 2. Rezna ploskev m. gracilis je v obliki ledvičke. 6. Pri zadnji četrti goveda femur nima tretjega trohanterja in 3. Pri svinji so vime in seski bolj razviti. fibula je kot majhen izrastek, medtem ko se pri konju fibula razteza do dveh tretjin dolžine tibie. 4. Kaninusi so prisotni, a slabše razviti kot pri merjascu. 7. Pri konju pri zadnjih treh ledvenih vretencih procesusi tran- Razlike med spoloma niso tako očitne. Pri obeh spolih so zobje zverzusi tvorijo sklepe, šesto ledveno vretence pa podobno s izrasli, a so pri samcih slabše razviti. Dokazi kastracije so pri križnico. Pri govedu tega ni. samcih vidni kot dve majhni brazgotini. Če prerežemo trebušno maščobo pri klavnih polovicah, najdemo m. retractor penis, ki je 8. Pri trupu konja je opazno mehko, rumeno maščobno tkivo pod dolg, tanek in bledo rdeče barve. Ko se trup razpolovi, vidimo potrebušnico, posebno pri žrebicah in kobilah. Pri žrebcih je ta ostanek m. bulbocavernosus. M. gracilis je pokrita z veznim in maščoba svetlejše barve, skoraj bela. Pri govedu je maščoba okoli maščobnim tkivom. ledvic bolj čvrsta, bolj bela in jo je več kot pri konju. 4.9.3 Razlikovanje živalskih vrst po anatomskih 9. Meso pri konju je temno modrikasto rdeče barve, govedina pa značilnostih tega modrikastega odtenka nima. Konjsko meso ima značilen Določitev živalske vrste po anatomskih razlikah v klavnici sladkoben okus in močna mišična vlakna. pride v poštev le ob možnosti zamenjave konjskega in govejega mesa. Treba je upoštevati te značilnosti: Običajno uporabljamo za določitev živalske vrste laboratori- jske tehnike, in sicer imunoencimske (ELISA), v zadnjih letih 1. Pri konju je dolžina klavne polovice daljša, zadnja četrtina pa pa predvsem molekularne (PCR) metode, ki so natančne in bolj omišičena. zelo občutljive. 5 OCENA KLAVNE KAKOVOSTI TRUPOV 5 OCENA KLAVNE KAKOVOSTI TRUPOV ocena klavne kakovosti trUPov 44 ocena klavne kakovosti trUPov Preglednica 6: Starostne kategorije govejih trupov Vrsta mesa Starost MESO TELET do 8 mesecev MESO TEŽJI TELET 8 do 12 mesecev MLADO GOVEDO biki, stari od 12 do 24 mesecev MLADO GOVEDO moški kastrati (voli), stari od 12 do 30 mesecev MLADO GOVEDO telice in klavne prvesnice, stare od 12 do 30 mesecev GOVEDO telice in krave na 30 mesecev starosti GOVEDO kastrati nad 30 mesecev starosti GOVEDO biki nad 24 mesecev starosti Po končanem pregledu trupov in organov post mortem sledi kakovostna ocena trupov, na podlagi katere se meso tržno Primer označevanja ocenjevanja govedi na klavni liniji: BR2 ovrednoti. Kakovostno oceno mora opraviti neodvisen kon- • B – bik nad 24 mesecev, trolor in se od živalske vrste do živalske vrste razlikuje. • R – dober; profili v večini ravni; mišice dobro razvite, • 2 – neznatna pokritost z maščobo, meso je vidno skoraj 5.1 KLAVNA KAKOVOST GOVEJIH TRUPOV povsod. Goveji trup se ocenjujejo in razvrščajo neposredno po končanem pregledu post mortem uradnega veterinarja oziroma najkas-5.2 KLAVNA KAKOVOST PRAŠIČJIH TRUPOV neje eno uro po primarni obdelavi in pred začetkom hlajenja. Ocenjujejo se izkoženi trupi brez glave, spodnjih delov nog Ocenjevanje mesnatosti na podlagi meritev predpisanih (sprednje so odstranjene v karpalnem, zadnje v tarzalnem klavnih lastnosti, razvrščanje, tehtanje mase toplih klavnih sklepu) in drobovine. polovic in označevanje morajo biti opravljeni na enem mestu na koncu linije klanja, neposredno po primarni obdelavi trupa Trupi se na klavni liniji razvrščajo v kategorije na podlagi sta-oziroma najpozneje 45 minut po zakolu in še pred začetkom rosti in v kakovostne tržne razrede na podlagi vizualnega hlajenja. ocenjevanja mesnatosti in stopnje zamaščenosti. Razvrščanje v kategorije in tržne razrede je obvezno za vse klavnice, ki Mesnatost prašičev se izraža z odstotki mesa. Je razmerje zakoljejo več kot 50 odraslih govedi na teden. m e d skupno maso z nožem ločljivih mišic in maso polovic. Za oceno Za označevanje govejih trupov in po- mesnatosti se v klavnici up- lovic se uporabljajo žigi, barva ali orabljata dve metodi: etikete. Vsebovati morajo kat- egorijo in kakovostni tržni raz- • dvomestna DM red, določena na podlagi ocen- 5 metoda; opravita se jene mesnatosti in stopnje dve meritvi: debelina zamaščenosti. Oznake – črke in maščobnega tkiva (S) številke – morajo biti v velikosti in debelina mesa (M). najmanj 2 cm, etikete pa morajo biti Mesnatost se izračuna s pritrjene tako, da se jih ne da odstra- statistično matematično niti, ne da bi se poškodovale, ter ne smejo enačbo, biti manjše od 5 x 10 cm (slika 14). • HGP4, Hennessy grading Slika 14: Ocena klavne kakovosti goveda Slika 15: Ocena klavne kakovosti prašičev ocena klavne kakovosti trUPov 45 Preglednica 7: Razvrščanje govejih trupov po kategorijah in razredih Oznaka kategorije Opis A trupi oziroma polovice bikov starih do 24 mesecev B trupi oziroma polovice bikov starih nad 24 mesecev C trupi oziroma polovice kastriranih samcev (voli) D1 trupi oziroma polovice krav, ki so telile, starih do 30 mesecev D2 trupi oziroma polovice krav, ki so telile, starih od 30 mesecev do 5 let D3 trupi oziroma polovice krav, ki os telile, starih več kot 5 let E trupi oziroma polovice telic, starih do 30 mesecev V trupi oziroma polovice telet starih do 8 mesecev Z trupi oziroma polovice telet, starih od 8 do 12 mesecev Starost in spol posameznih kategorij se določata na podlagi potnega lista Razred mesnatosti S superiorni vsi profili izredno konveksni, izjemna razvitost mišic (dvojna omišičenost) E odličen vsi profili konveksni do super konveksni, mišice izjemno razvite U zelo dober profili v večini konveksni, mišice zelo dobro razvite R dober profili v večini ravni, mišice dobro razvite O zadovoljiv profili v večini ravni do konkavni, mišice povprečno razvite P slab vsi profili konkavni do zelo konkavni, mišice slabo razvite Razred zamaščenosti 1 brez maščobe ali zelo slaba pokritost trupa z maščobo 2 neznatna pokritost z maščobo, meso je vidno skoraj povsod 3 meso, razen stegen in pleč, skoraj povsod pokrito z maščobo, manjše maščobne obloge v prsni votlini 4 meso, pokrito z maščobo, vendar na stegnu in plečih še delno vidno, nekaj razločnih oblog v prsni votlini 5 celoten trup pokrit z maščobo, obilne maščobne obloge v prsni votlini 46 ocena klavne kakovosti trUPov probe; s sondo ter svetlobno celico izmerimo debelino sla-glede na oceno: nine in mišice na anatomsko točno določenem mestu med drugim in tretjim rebrom. Dobljene vrednosti vstavimo v • telesne zgradbe, enačbo in dobimo vrednosti. • stopnje zamaščenosti. Na podlagi izračunanega deleža mesa se polovice po lestvici Trupi jagnjet, starih manj kot 12 mesecev, ki tehtajo manj kot SEUROP razvrščajo v šest tržnih razredov (slika 15). 13 kg (sesna jagnjeta), se ocenjujejo, označujejo in razvrščajo po teh merilih: Izhodišče za določanje cene je 51-odstotna mesnatost klavnih polovic. Če je bila določena izhodiščna cena 1,5 eur/kg klavne • v kategorije A, B in C po teži trupa, polovice (1,2 eur/kg žive teže), potem prašič, katerega mesnatost • v kakovostna tržna razreda 1 in 2 po barvi mesa, določeni je bila ocenjena kot 57-odstotna, doseže ceno 1,7 eur/kg klavne na bočni strani trebuha, glede na starostno lestvico barv polovice (1,3 eur/kg žive teže) in spada v tržni razred E. in stopnjo zamaščenosti. Preglednica 8: Ocenjevanje mesnatosti trupov pitanih prašičev in razvrščanje 5.4 KLAVNA KAKOVOST TRUPOV KOPITARJEV v tržne razrede Razred Pusto meso kot delež teže trupa Meso kopitarjev se daje v promet kot: S 60 ali več (*) • meso žrebet (žrebičje meso), E 55 • konjsko meso, ali več • meso oslov, U 50 • meso mezgov in ali več, vendar manj kot 55 • meso mul. R 45 ali več, vendar manj kot 50 Žrebičje meso je meso zaklanih žrebcev in žrebic, starih od O 40 šest tednov do enega leta. S konjskim mesom je mišljeno meso ali več, vendar manj kot 45 zaklanih konj, starejših kot eno leto. P manj kot 40 (*) Države članice lahko za prašiče, zaklane na njihovem ozemlju, uvedejo ločen razred, in sicer 60 odstotkov ali več pustega mesa. 5.3 KLAVNA KAKOVOST TRUPOV OVAC Označevanje, ocenjevanje in razvrščanje trupov ovac na liniji klanja poteka po starosti in kakovostnih tržnih razredih. Trupi ovc in jagnjet mase 13 kg in več se označujejo in razvrščajo po starosti v te kategorije: • L – trupi jagnjet do 12 mesecev, • S – trupi ovc, starejših od 12 mesecev. Če starosti ni mogoče določiti na podlagi rojstnih podatkov, se določa na podlagi menjave prvega para mlečnih zob. V kategorijo jagnjet, določenih na ta način, spadajo vse živali, ki še niso menjale mlečnih zob. Trupi ovc in jagnjet se razvrščajo v kakovostne tržne razrede ocena klavne kakovosti trUPov 47 Preglednica 9: Razvrščanje trupov jagnjet do 13 kg Kategorija Masa trupa Kakovostni razred Barva mesa Zamaščenost * 1 A svetlo rožnata (2) (3) ≤7 kg 2 druga barva ali stopnja zamaščenosti 1 B 7,1-10 svetlo rožnata ali rožnata (2) (3) kg 2 druga barva ali stopnja zamaščenosti 1 C 10,1-13 svetlo rožnata ali rožnata (2) (3) kg 2 druga barva ali stopnja zamaščenosti * glej Tabelo 8 Preglednica 10: Stopnja zamaščenosti trupov jagnjet (količina maščobe na površini in v notranjosti trupa) Stopnja Dodatni pogoji zunanja maščobna obloga v sledi ali nevidna 1 (nizka) trebušna maščobna obloga v sledi ali nevidna na ledvicah notranja prsna maščobna obloga v sledi ali nevidna med rebri zunanja rahla maščobna obloga na delu trupa, vendar manj opazna na križu 2 (rahla) trebušna sledovi maščobe ali manjši maščobni mešički na delu ledvic notranja prsna vidno mišičevje med rebri zunanja meso je skoraj povsod rahlo prekrito z maščobo, sloji tanjše maščobe na predelu repa 3 (povprečna) trebušna majhni sloji maščobnih mešičkov na delu ali celotnih ledvicah notranja prsna mišičevje še vedno vidno med rebri zunanja meso je rahlo prekrito z maščobo, vendar je ta tanjša na križu in debelejša na plečih 4 (visoka) trebušna ledvice so prekrite z maščobo notranja prsna mišice med rebri so prekrite z maščobo, obloge so lahko vidne na rebrih zunanja debela prekritost z maščobo 5 (zelo visoka) trebušna ledvice so v debeli plasti maščobe notranja prsna mišice med rebri so infiltrirane z maščobo, vidna maščoba deponirana na rebrih 6 BOLEZNI IN PRESOJA MESA PRI GOVEDU Bolezni in Presoja mesa Pri GovedU 50 Bolezni in Presoja mesa Pri GovedU 6.1 SLINAVKA IN PARKLJEVKA (SIP) ( FOOT AND Patogeneza MOUTH DISEASE) Okužba poteka s kontaminirano krmo in vodo, vektorji so ko- marji in peščene muhe. Bolezen se pojavlja v poletnih mesecih. Splošno Inkubacijska doba je kratka (en teden), v ustih in na vimenu Izredno nalezljiva bolezen, za katero je značilno hitro širjenje. se pojavijo vezikli. Dovzetni so govedo, prašiči, divjad in drobnica. Klinična slika Zadnji izbruh v Sloveniji je bil leta 1968. Vezikli so videti kot otekline, nekateri nekrotizirajo. Povzročitelj Patoanatomska slika Aphtovirus iz družine Picornaviridae. Ločimo sedem glavnih Ni sprememb. tipov: A, O, C, SAT (South Africa Territories) 1, 2, 3 in Asia 1. Virus je izredno odporen, preživi zunaj telesa tudi več mesecev Presoja mesa (predvsem pri nizkih temperaturah in v suhih razmerah). Visok Odstranimo prizadete dele. in nizek pH ga uničita, prav tako neposredna sončna svetloba in visoke temperature. 6.3 GOVEJA KUGA ( CATTLE PLAGUE, Patogeneza RINDERPEST) Virus se širi aerogeno, kapljično, kontaktno in prek okužene krme. Razmnožuje se v veziklih (aftah), ki se pojavijo na ustni Splošno sluznici, na koronarnem robu parkljev, v medparkeljnem pro- Velja za eno najnevarnejših bolezni prežvekovalcev, predvsem storu in na podplatih. goveda, z visoko obolevnostjo in smrtnostjo. Klinični znaki V Sloveniji je bil zadnji pojav zaznan leta 1883, v svetu pa leta Inkubacijska doba traja od tri do osem dni. Pojavi se povišana 2001. telesna temperatura, žival je depresivna, neješča, šepa, se čezmerno slini in značilno »cmoka«. V ustih in na koronar- Povzročitelj nem delu parklja se pojavijo vezikli. Morbillivirus RNA iz družine Paramyxoviridae. Smrtnost je visoka. Virus je zelo občutljiv, hitro ga uniči vročina in sončna Patoanatomske spremembe svetloba. Ko vezikel poči, izteče bistra tekočina, ostane pa razjeda, pokrita s plastjo belega epitelija. Včasih se pojavi nekroza miokarda Patogeneza (tako imenovano tigrasto srce), predvsem pri mlajših živalih, Prenaša se s stikom, prek okužene vode pa tudi aerogeno. Po za katere je bolezen lahko smrtna. vstopu prek nazofarinksa se virus namnoži v retrofaringeal- nih bezgavkah in tonzilah, nato se razširi v limfatično tkivo Presoja mesa in organov prebavil in dihal, kjer povzroča poškodbe tkiva. Meso in organi so zdravstveno neustrezni. Zakol v klavnicah je prepovedan, živali se neškodljivo odstranijo, da se prepreči Klinični znaki širjenje bolezni. Inkubacijska doba je od tri do 15 dni. Pojavijo se povišana telesna temperatura, plitve erozije na dlesni, jeziku, dentalni plošči, serozni ali mukopurulentni izcedek iz oči in nosu. Lahko 6.2 VEZIKULARNI STOMATITIS ( VESICULAR tudi diareja ali dizenterija. STOMATITIS) Patoanatomske spremembe Splošno Odvisno od trajanja bolezni opazimo dehidracijo, izčrpanost, Nalezljiva virusna bolezen goveda, konjev in prašičev, redkeje spremembe predvsem po gastrointestinalnem traktu, ovc in koz. Pojavlja se v Severni in Južni Ameriki. V Sloveniji nekrotične plake po sluznicah. ni bila nikoli ugotovljena. Presoja mesa in organov Povzročitelj Meso in organi so zdravstveno neustrezni. Vesiculovirus iz družine Rhabdoviridae. Bolezni in Presoja mesa Pri GovedU 51 6.4 PLJUČNA KUGA GOVEDI ( CONTAGIOUS BOVINE PLEUROPNEUMONIA) Presoja mesa in organov Meso in organi so zdravstveno neustrezni. Splošno Zelo nalezljiva bolezen goveda in koz s tipičnimi spremembami na pljučih. 6.6 VRANIČNI PRISAD (ANTRAKS) ( ANTHRAX) V Sloveniji ni bila nikoli ugotovljena. Splošno Akutna ali perakutna septikemična zoonoza se po navadi konča Povzročitelj s poginom. Mycoplasma mycoides mycoides, majhna pleomorfna bakterija, ki ne tvori normalne celične stene. Bolezen je bila v Sloveniji nazadnje ugotovljena oktobra 2008. Patogeneza Povzročitelj Z lahkoto se prenaša z živali, ki so zbolele za subklinično ob-Bacillus anthracis, po Gramu pozitivna bakterija, ki na zraku liko bolezni ali so bolezen že prebolele. Pojavlja se v akutni, tvori odporne spore. Te lahko v zemlji preživijo tudi 50 let, subakutni in kronični obliki. suha vročina pri 140 oC jih uniči šele po treh urah. Klinični znaki Patogeneza Pojavijo se kašelj, oteženo plitvo dihanje s slišnim stokanjem, Okužba z inhalacijo, okuženo vodo, krmo in prek kože. Spore povišana telesna temperatura in izguba apetita. se spremenijo v vegetativno obliko v mukozi žrela in črevesja, sledi hitra invazija v krvni obtok in limfatično tkivo, pride do Patoanatomske spremembe sepse. Ločimo perakutno in akutno obliko. Pri pregledu post mortem opazimo fibrinozni plevritis, rumeno tekočino v prsnem košu, krvavitve po miokardu, pljučnico in Klinični znaki posledično hepatizacijo pljuč. Pri perakutni obliki je edini znak pogin. Odsoten je rigor mor-tis, iz telesnih votlin se izceja temna kri. Pri akutni obliki ima Presoja mesa in organov žival povišano telesno temperaturo, je depresivna, neješča, Zakol je prepovedan, meso je zdravstveno neustrezno. pospešeno diha. Patoanatomske spremembe 6.5 MRZLICA DOLINE RIFT ( RIFT VALLEY FEVER) Pri pregledu post mortem opazimo temno rdeče bezgavke, močno povečano vranico, petehialne krvavitve po mukoznih Splošno membranah, rdeče obarvano tekočino v telesnih votlinah, Akutna virusna bolezen prežvekovalcev in človeka, ki jo nestrjeno in temno rdečo kri ter otekle srce, jetra in ledvice. prenašajo komarji. Pojavlja se predvsem v Afriki. Presoja mesa in organov V Sloveniji bolezen nikoli ni bila ugotovljena. Meso in organi so zdravstveno neustrezni. Živali, za katere sumimo, da bi lahko bile okužene, se ne smejo klati, temveč Povzročitelj se evtanazirajo. Poginule živali se na terenu ne smejo secirati, Phlebovirus iz družine Bunyaviridae ostane virulenten dolgo saj povzročitelji ob stiku s kisikom tvorijo spore. časa v jajčecih komarja, hitro ga uniči kislo okolje. Klinični znaki 6.7 STEKLINA ( RABIES) Bolezen se pojavi v času toplega, vlažnega vremena, klinični znaki pa so: povišana telesna temperatura, inapetenca, depre-Splošno sija, nekoordiniranost, levkopenija. Smrtnost je visoka pri mla-Akutna, smrtna virusna okužba toplokrvnih živali in človeka, dih (do 90-odstotna), pri starejših živalih pa so znaki milejši, ki se prenaša ob ugrizu s slino stekle živali. lahko se namreč pojavi tudi samo diareja ali abortus. Zadnji pojav stekline pri govedu v Sloveniji je bil februarja 2010. Patoanatomske spremembe Fokalna nekroza jeter, jetra so povečana, rumenorjave barve, Povzročitelj krvavitve prisotne v parenhimu, lahko tudi na srcu in koži. Rhabdovirus iz rodu Lyssavirus. Ločimo štiri serotipe, serotip 1 52 Bolezni in Presoja mesa Pri GovedU je odgovoren za klasično obliko stekline. od poti okužbe ločimo več oblik bolezni. Primarni center je navadno aferentna bezgavka prizadetega območja. Če povzročitelj Patogeneza vdre v krvni obtok, pride do generalizacije bolezni. Virus se prenaša s slino okužene živali, in sicer z ugrizom, redkeje prek ran na koži. Po vdoru v organizem se pomnoži Klinična slika na mestu vstopa, nato potuje do perifernega živčevja in prek Znaki so odvisni od lokacije sprememb. Pri pljučni obliki se po-hrbtenjače do možganov. Inkubacijska doba je zelo različna, javi vlažen kašelj, živali imajo sklonjeno glavo, iztegnjen jezik, od 21 dni do 6 mesecev. so v slabem telesnem stanju, značilno je hitro in oteženo dihanje. Retrofaringealne bezgavke so povečane, zato je požiranje Klinični znaki oteženo. Ločimo dve obliki stekline: paralitično in besno. Pri možganski obliki se zaradi meningitisa spremeni obnašanje Za paralitično obliko so značilni nekoordinacija, paraliza grla, živali, včasih se pojavi slepota. nezmožnost požiranja, slinjenje, sčasoma pa paraliza celotnega telesa, koma in pogin. Pri mastitisni obliki se povečajo vime in supramamarne bezgavke. Prva faza furiozne oblike je melanholija (1 do 2 dni), nato nastopijo agresija, hiperestezija, anksioznost. Psi napadajo človeka, Patoanatomske spremembe druge živali, ne poznajo naravnega strahu. Po dveh dneh sledi V primarnem žarišču se pojavijo tuberkli, ki so tipična rumeno-zadnja faza, paraliza in pogin. bela kazeozna masa. Lahko se širijo in nastajajo sekundarna žarišča. Sčasoma center kalcificira, tuberkel pa obda fibrozna Patoanatomske spremembe kapsula. Pri govedu je najpogosteje spremenjen apikalni in kar-Značilnih večjih sprememb ni, v želodcu živali lahko najdemo dialni reženj pljuč, na prerezu pripadajočih bezgavk opazimo tujke. V možganskem tkivu se pojavijo mikroskopske spre-tuberkle. membe, in sicer difuzni encefalitis, perivaskularni cuffingi, nekroza nevronov ter inkluzije v citoplazmi ganglijev in hipo-Presoja mesa in organov kampusu (Negrijeva telesca). Kadar se odkrije razširjene TBC-spremembe in so te aktivne, je meso zdravstveno neustrezno. Ob pozitivnem tuberkulinskem Presoja mesa in organov testu, povišani telesni temperaturi in spremenjenih regional-Meso in organi so zdravstveno neustrezni, zakol je prepove- nih bezgavkah velja prepoved zakola. dan. Izjema so živali, pri katerih še ni preteklo 24 ur po ugrizu sumljive živali. V takem primeru je zakol dovoljen, tudi meso Če pri pregledu ante mortem ne opazimo sprememb, pri pregledu in organi se lahko uporabijo, razen ugriznega dela. post mortem pa najdemo neaktiven omejen proces, se ta odstrani, meso pa je zdravstveno ustrezno, vendar le za proizvodnjo mesnih izdelkov, ki se toplotno obdelajo. 6.8 TUBERKULOZA ( TUBERCULOSIS) Kadar je reakcija na tuberkulin pozitivna, telesna temperatura Splošno pa ni povišana in sprememb ni, je meso zdravstveno ustrezno Navadno kronična, včasih tudi akutna bolezen, ki jo spremlja za proizvodnjo mesnih izdelkov, ki se toplotno obdelajo. pojav značilnih tuberklov kjer koli v telesu. Je zoonoza. V razvitih državah je redka, saj se je razvil dober sistem eradikacije. Kljub temu se včasih pri pregledovanju mesa v klavnici odkrije 6.9 ENZOOTSKA GOVEJA LEVKOZA ( ENZOOTIC kakšen primer. BOVINE LEUKOSIS) Slovenija ima status države, uradno proste tuberkuloze. Splošno Virusna neoplastična bolezen z visoko smrtnostjo, ki povzroča Povzročitelj proliferacijo tumoroznih celic kjer koli po telesu. Po Gramu pozitivna bakterija Mycobacterium bovis, ki je izredno odporna. V zamrznjenem mesu lahko preživi več kot dve leti. Slovenija je država, uradno prosta enzootske levkoze. Patogeneza Povzročitelj Bolezen se najpogosteje prenaša z vdihovanjem okuženega Bolezen povzroča virus bovine levkemije, retrovirus tipa C, materiala, tudi prek okužene krme, vode ali mleka. Odvisno ki pri govedu povzroči kronično proliferacijo limfocitov B. Bolezni in Presoja mesa Pri GovedU 53 Zanimivo je, da virus povzroči bolezen samo v primeru, da 6.10 GOVEJA HEMORAGIČNA SEPTIKEMIJA je žival zanjo genetsko predisponirana. Virus zunaj živali ne ( HAEMORRHAGIC SEPTICAEMIA) preživi dolgo. Detergenti in dezinficiensi ga uničijo, prav tako pasterizacija mleka. Splošno Akutna pastereloza, ki pri govedu in vodnem bivolu povzroča Patogeneza septikemijo, predvsem v tropskih in subtropskih državah. Bolezen se prenaša z limfociti, kar je mogoče pri tesnem stiku med živalmi, ranah ali uporabi okuženih kirurških ali drugih Povzročitelj inštrumentov. Tudi različni krvosesi lahko prenašajo bolezen. Pasterella multocida, serotip 6:B in 6:E. Kongenitalna infekcija je redkejša. Patogeneza Ko se virus pojavi v krvi, ostane tam za zmeraj. Žival post- Prenos z okuženo vodo ali krmo pa tudi z neposrednim stikom. ane seropozitivna v roku od enega do treh mesecev, vendar se Pri okuženih živalih je povzročitelj v zgornjem delu dihal. Živali limfocitoza (benigna ali maligna) pojavi le pri 30 odstotkih postanejo dovzetne zaradi stresnih situacij. Povzročitelj se okuženih živali. razmnoži v tonzilah in hitro nastopi septikemija. Klinična slika Klinični znaki Ločimo štiri oblike bolezni. V večini primerov bolezen poteka akutno ali perakutno. Pogin nastopi v roku 24 ur. Povišana temperatura, nezain- Enzootska levkoza se pojavi pri starejših živalih. Inkubacijska teresiranost, slinjenje, respiratorni distres in izcedek iz nosu doba je od štiri do pet let. Sledijo poslabšanje kondicije, ane-so značilni znaki, ki pa jih zaradi kratkega trajanja bolezni mija, povečanje superficialnih bezgavk in kmalu za tem pogin. zlahka spregledamo. Pogost je tudi pojav edematozne otekline Opazimo tudi druge klinične znake, ki pa so odvisni od lokacije na vratu. tumorjev. Patoanatomski znaki Kožna levkoza se pojavlja pri mladih odraslih živalih, ni smrt-Edem pljuč, retrofaringealnih in cervikalnih bezgavk, petehi-na, opazni so tumorji na koži (brez profila), ki po nekaj tednih alne krvavitve po telesu, predvsem po seroznih membranah, izginejo. krvava tekočina v prsni in trebušni votlini. Timusna levkoza prizadene teleta v starosti od 6 do 18 mesecev, Presoja mesa klinični znak je povečanje timusnega dela, saj tumor nadomesti Zakol je prepovedan. Meso in organi so zdravstveno neustrezni. žlezo. Posledica je dispneja. Limfosarkom teličkov se pojavi pri živalih, mlajših od enega 6.11 BOVINA SPONGIFORMNA ENCEFALOPATIJA leta, pogin nastopi kot posledica neješčnosti, izgube moči, (BSE, BOLEZEN NORIH KRAV) ( BOVINE paraplegije in povišane temperature, ki telička v nekaj tednih SPONGIFORM ENCEPHALOPHATHY) oslabi. Splošno Patoanatomske spremembe Progresivna, smrtna nevrološka bolezen odraslega goveda. Pojav tumorjev različnih velikosti povsod po telesu. Pri mlajših Spada med transmisivne spongiformne encefalopatije kot tudi prizadene predvsem ledvice, vranico, bezgavke, jetra in ti- praskavec pri drobnici. mus. Pri starejših je pogosto prizadet desni preddvor srca. V predželodcih in črevesju najdemo razjede. Prizadene lahko tudi Do zdaj je bilo v Sloveniji potrjenih osem primerov BSE pri gove- živčni sistem in spolne organe. du. Prvi primer je bil odkrit leta 2001, zadnji pa aprila 2007. Presoja mesa Povzročitelj Meso in organi so zdravstveno neustrezni, če so lezije razširjene Nastanek bolezni povezujemo z nenormalno obliko membran-po vsem telesu. Če pa so omejene, se glede na razširjenost skega proteina, to je protein prion. Ta ima sposobnost, da sos-uradni veterinar odloči, ali je meso zdravstveno ustrezno ozi-ednje normalne beljakovine spreminja v patogene. roma je ustrezno šele po primerni obdelavi. Patogeneza Bolezen se prenaša z okuženo kostno moko. Dokazov, da bi se prenašala s stikom med živalmi, ni. Obstaja verjetnost, da se 54 Bolezni in Presoja mesa Pri GovedU prenaša prek placente. Ko živali zbolijo, so po navadi stare blizu tencija placente, zmanjšana mlečnost. Pri samcih orhitis in pet let, lahko tudi mlajše. Potek bolezni sicer še ni potrjen, ven-epididimitis. Pri dolgo trajajoči bolezni pojav artritisa. dar se sumi, da se povzročitelj namnoži v Payerjevih ploščah, nato pa potuje po perifernih živcih do centralnega živčnega Patoanatomski znaki sistema. V možganih se tvorijo nitasti skupki prionov, ki so Edematozna placenta z rumenimi nekrotičnimi plaki po kotile-vse večji. donih v kasnejšem stadiju, edematozen fetus s krvavo tekočino v telesnih votlinah, fokalnimi nekrozami po notranjih organih, Klinična slika bronhopnevmonijo in občasno meningitisom. Supramamarne Znaki se kažejo predvsem kot sprememba obnašanja in posta- bezgavke in mlečna žleza so difuzno vneti. Pri samcih vnet jajo s časom čedalje izrazitejši. Vrhunec dosežejo približno tri skrotum. mesece po začetku. Pojavijo se znaki okvare nervusa trigemi- nusa. Prav tako je povečan odziv živali na različne stimuluse, Presoja mesa živali so agresivne, njihovo gibanje je nekoordinirano, hujšajo, Spremenjeni organi se odstranijo, paziti je treba, da se ma-mlečnost se zmanjša. ternica ne odpre in da se vime odstrani brez razlitja mleka. Drugi notranji organi in meso so za prehrano ljudi zdravstveno Patoanatomska slika ustrezni. Ob sumu, da je povzročitelj B. melitensis, so meso in Histološke spremembe centralnega živčnega sistema, vakuol-organi zdravstveno neustrezni. izacija nevronov, astrocitoza in nevronalna degeneracija. Presoja mesa 6.13 AKTINOMIKOZA ( ACTINOMYCOSIS) Meso in organi so zdravstveno neustrezni. V primeru suma bolezni veterinar obvesti pristojni organ, ki ukrepa dalje. Po Splošno odredbi se na BSE pregledujejo vse živali pri rednem zakolu, Kronična bolezen, za katero so značilne granulomatozne spre-starejše od 30 oziroma 72 mesecev. Če gre za sum na BSE, se membe v kosteh. Pojavlja se občasno, navadno pri eni živali, pregledajo vse živali, ne glede na starost. najpogosteje so prizadeti govedo, ovce in prašiči. Povzročitelj 6.12 BRUCELOZA ( BRUCELLOSIS) Actinomyces bovis, po Gramu pozitivni fakultativni anaerob, je komenzal v ustni votlini. Splošno Nalezljiva bolezen za govedo, drobnico in prašiče. Povzroča Patogeneza reprodukcijske motnje. Je zoonoza. Bakterija vstopi v organizem prek ranic v ustni votlini, predvsem v dlesnih, ki jih povzročijo zobje ali ostri predmeti. Slovenija je država, uradno prosta bruceloze. Navadno povzroči osteomielitis mandibule, pojavijo se tudi abscesi, ki fistulirajo na površje. Povzročitelj Brucella abortus, aerobna, po Gramu negativna bakterija brez Klinična slika sposobnosti sporulacije. Redkeje bolezen pri govedu povzroči Otečen predel okoli mandibule in maksile, sprva brez bolečine. tudi B. melitensis ali B. suis. Slinjenje, kronična indigestija, diareja in posledično slabša kondicija. Organizem je občutljiv na neposredno sončno svetlobo, v hladnejšem okolju lahko preživi tudi več kot dva meseca. Patoanatomska slika Vidne so spremembe na mandibuli ali maksili, kost post- Patogeneza ane luknjičasta, na pogled kot satje in zadebeljena, kar je v Prenos z neposrednim stikom ali posredno z okuženimi vagi-kasnejši fazi bolezni vidno že od zunaj. Mogoča tudi fistulacija nalnimi izločki, krvjo, fetusom ali fetalnimi ovojnicami. Pri in izcejanje gnojne vsebine. Pripadajoče bezgavke so lahko abortusu se izloča velika količina patogena, pri čemer se zlahka spremenjene. okužijo voda, mleko in krma. Nato pride do okužbe peroralno, aerogeno, skozi kožo ali sluznice. Mogoča je tudi okužba s se-Presoja mesa menom pri umetnem osemenjevanju. Prizadete dele zavržemo. Klinični znaki Smiselno je opraviti bakteriološko preiskavo na sekundarne Abortus mrtvorojenih teličkov po petem mesecu brejosti, re- patogene mikroorganizme in se na podlagi te ocene in ocene Bolezni in Presoja mesa Pri GovedU 55 senzorike mesa odločiti o zdravstveni ustreznosti. Klinična slika Odvisno od mesta razmnoževanja povzročitelja se bolezen pojavlja v obliki encefalitisa, septikemije ali abortusa. 6.14 AKTINOBACILOZA ( ACTINOBACILLOSIS (WOODEN TONGUE DISEASE)) Pri encefalitisu se pojavijo nekoordiniranost, ataksija, hoja v krogu, slinjenje, paraliza in nazadnje pogin, ki lahko nastopi Splošno zelo hitro (tudi v dveh dneh). Smrtnost je zelo visoka, če se Kronična bakterijska bolezen, za katero so značilne granulo- žival ne zdravi. Če se povzročitelj razmnoži v uterusu živali, matozne spremembe mehkih tkiv. pride v pozni brejosti do abortusa, brez vnaprejšnjih znakov, ki bi nakazovali bolezen. Povzročitelj Actinobacillus lignieresi, po Gramu negativna bakterija, ko-Septikemija je pogostejša pri mlajših živalih. menzal v ustni votlini. Patoanatomska slika Patogeneza Histološko vidni mikroabscesi v možganih in hrbtenjači. Do okužbe pride prek ran na jeziku ali prek retrofaringealnih Pri septikemični obliki pojav manjših nekrotičnih žarišč po bezgavk. Rane povzročijo groba krma ali tujki. organih. Klinična slika Presoja mesa Boleč jezik, zato žival noče jesti. Čezmerno slinjenje. Meso je zdravstveno neustrezno. Patoanatomska slika Vozličaste lezije po jeziku, sčasoma jezik oleseni. Če v spre-6.16 LEPTOSPIROZA ( LEPTOSPIROSIS) membe zarežemo, pride do izcejanja zelenega gnoja brez von- ja. Povečane retrofaringealne, submaksilarne in parotidne Splošno bezgavke. Bakterijska bolezen, ki se pojavlja v obliki septikemije, hemo-globinurije, ikterusa in abortusa. Predvsem pa je nevarna, ker Presoja mesa je zoonoza. Prizadete dele zavržemo. Povzročitelj Po Gramu negativna aerobna bakterija Leptospira interrogans 6.15 LISTERIOZA ( LISTERIOSIS) serovar hardjo, pomona in grippotyphosa. Splošno Patogeneza Občasna bakterijska okužba, najpogosteje v obliki encefalitisa Povzročitelj se prenaša z urinom, ki ostane kužen še dolgo po ali septikemije. tem, ko žival ozdravi. Do okužbe navadno pride prek ran na koži ali mukozi. Povzročitelj Listeria monocytogenes, po Gramu pozitivna, izredno odporna Klinični znaki bakterija. Raste v temperaturnem območju od 4 do 44 oC. Je Pri akutni leptospirozi se pojavijo septikemija, visoka vročina, ubikvitarni saprofit; najdemo ga v zemlji, črevesju živali, krmi ikterus, hemoglobinurija, anemija, anoreksija, respiratorni in rastlinah. distres in zmanjšana količina mleka. Tudi abortusi z retencijo placente so pogosti. Smrtnost je od 5- do 15-odstotna, višja Patogeneza pri mlajših živalih. Posebej dovzetne za okužbo so živali z zmanjšano imunostjo, ki se prehranjujejo s slabšo silažo. Silaža, ki slabo fermentira in Pri subakutni obliki so znaki nekoliko manj izraziti, ikterusa ima pH višji od 5, je onesnažena z zemljo in ustvarja aerobne ni. Pri kronični obliki je včasih edini znak pojav abortusa ozi-oziroma mikroaerofilne razmere, kar so idealni pogoji za hitro roma mrtvorojeni teliček. razmnoževanje listerije. Do okužbe pride s peroralnim vno- som ali z inhalacijo. Predilecijska mesta za razmnoževanje so Patoanatomski znaki možgani, stena prebavil in uterus. Pri pregledu post mortem najdemo krvavitve po mukozi, ulceracije po želodcu, petehije po epikardu in bezgavkah. Urin je temno rdeč. Pri kronični obliki so najbolj prizadete ledvice. 56 Bolezni in Presoja mesa Pri GovedU terija. Poznanih je že več kot dva tisoč serotipov. Živijo v intes-Presoja mesa tinalnem traktu. Pri govedu obolenje največkrat povzročajo S. Meso in organi so zdravstveno neustrezni. dublin, S. typhimurium in S. enteritidis. Patogeneza 6.17 ŠUMEČI PRISAD (ŠUŠTAVEC) ( BLACKLEG) Navadno se žival okuži peroralno z okuženo vodo ali krmo. Sledi razvoj bolezni, lahko pa je žival le prenašalka, brez kliničnih Splošno znakov. Bakterije napadejo intestinalne celice ileuma in ce- Akutna, smrtna bolezen goveda in ovc, za katero so značilne kuma, se tam razmnožujejo in izločajo toksine. številne edematozne otekline predvsem v skeletni in srčni muskulaturi. Navadno prizadene živali v dobri kondiciji, po- Klinični znaki javlja pa se po vsem svetu. Septikemična oblika največkrat prizadene mlajše živali, pojavita se vročina in depresija, v dveh dneh pa sledi pogin. Povzročitelj Clostridium chauvei, po Gramu pozitivna bakterija, ki sporu-Akutni enteritis pri odraslih povzroči povišano telesno tem- lira. Saprofit v zemlji, kjer lahko preživi več let v obliki spor, peraturo, inapetenco, vodeno diarejo, tudi koliko in dehidracijo. in v prebavilih. Smrtnost je lahko tudi do stoodstotna. Pri samicah je mogoč abortus. Kronični enteritis poteka kot akutni, vendar so znaki Patogeneza milejši, pojavljajo se intermitentno. Spore vstopijo v organizem peroralno, nato pa vdrejo prek prebavil v kri in do mišic, kjer čakajo na ugodne razmere za razvoj. Patoanatomski znaki Ko vzklijejo in se začnejo razmnoževati, proizvajajo toksin. Znaki, ki jih odkrijemo pri pregledu post mortem, so odvisni od Prizadete so živali v najboljši kondiciji, med 6. in 24. mesecem oblike bolezni. Pri septikemiji so krvavitve po sluznicah edini starosti. Značilno je, da ob izbruhu vsak dan zboli nekaj novih znak. Pri akutnem enteritisu opazimo hudo vnetje tankega in živali. Pogosto se pojavlja poleti in jeseni, pozimi redko. debelega črevesja, mezenterične bezgavke so povečane, mogoča je tudi maščobna degeneracija jeter. Klinični znaki Prizadete živali večinoma poginejo brez znakov. Lahko opaz- Pri kroničnem enteritisu je poleg spremenjenih mezenterialnih imo povišano telesno temperaturo, depresijo, anoreksijo in bezgavk značilen pojav fokalnih nekroz po cekumu in kolonu. edem na prednjih ali zadnjih nogah. Oteklina je sprva topla in boleča, pri pritisku čutimo krepitacije. Presoja mesa Meso je zdravstveno neustrezno, če se potrdi prisotnost bak- Patoanatomski znaki terije v mesu ali v organih. Na mestu oteklin se pojavi suha gangrena kože, na prerezu vidimo razbarvan serum, muskulatura je polna plina in črne barve, oddaja vonj po masleni kislini. 6.19 Q-MRZLICA ( Q FEVER) Presoja mesa Splošno Meso je zdravstveno neustrezno. Bakterijska okužba, za katero zbolijo predvsem prežvekovalci. Klinična slika je zelo različna, od blagega prehlada do pljučnice, Če posumimo na bolezen pred zakolom, se žival evtanazira hepatitisa in endokarditisa. Pojavlja se povsod po svetu. Je in odpelje v kafilerijo. Ob zakolu take živali je treba klavnico zoonoza. temeljito razkužiti. Zadnji izbruh v Sloveniji je bil konec leta 2009. 6.18 SALMONELOZA ( SALMONELLOSIS) Povzročitelj Coxiella burnetti, po Gramu negativna bakterija. V primerjavi Splošno z drugimi rikecijami zelo obstojna zunaj telesa in odporna na Nalezljiva zoonoza v obliki perakutne septikemije, akutnega različne dezinficiense. V zemlji ali okuženih materialih ostane ali kroničnega enteritisa. živa več mesecev, celo let. Uniči jo pasterizacija. Povzročitelj Patogeneza Salmonella, po Gramu negativna fakultativna anaerobna bak-Največje tveganje za okužbo je v času kotitve, z inhalacijo, Bolezni in Presoja mesa Pri GovedU 57 ingestijo ali pa neposredno s stikom prek placente ali poro- dnih plodovnih vod. Patogen se širi tudi z mlekom, urinom Presoja mesa ali fecesom. V primeru močne ikričavosti je meso zdravstveno neustrezno. Pri manjši invadiranosti, to je manj kot deset iker, se meso Mesto vstopa v organizem je orofarinks, organizem se razmnoži obdela z zamrzovanjem (–18 °C deset dni). v pripadajočih bezgavkah, bakteriemija traja približno pet dni, nato pa se organizem ustavi v vimenu ali placenti. 6.21 EHINOKOKOZA ( ECHINOCOCCOSIS) Klinična slika Pri govedu se navadno razvije subklinično obolenje, lahko pa Splošno prihaja do abortusov v kasnejših mesecih brejosti. Ehinokokoza je parazitoza kaninov, govedo pa je poleg ovc, prašičev in tudi človeka vmesni gostitelj. Pri govedu mehurn-Patoanatomska slika jake najdemo v jetrih ali pljučih. Sprememb ni. Povzročitelj Presoja mesa Echinococcus granulosus je eden manjših predstavnikov paraz-Meso je zdravstveno neustrezno. itov, saj v dolžino meri le približno 6 mm. Jajčeca z onkosfero lahko preživijo v okolju tudi dve leti. 6.20 IKRIČAVOST (CISTICERKOZA) Patogeneza ( CYSTICERCOSIS) V tankem črevesu psa najdemo okoli 30 odraslih parazitov. Ti izločajo jajčeca, ki s fecesom pridejo v okolje (onkosfera). Splošno Vmesni gostitelj onkosfero poje, ta skozi črevesno steno pro-Govedo je vmesni gostitelj človeške trakulje Taenia saginata. dre v kri in potuje do ciljnih organov (jetra, pljuča, lahko tudi Ikrice, ki so vmesna stopnja v razvoju trakulje, se razvijejo v možgani, mišice). Tam se formirajo ciste, ki počasi rastejo in govedu. zrelost dosežejo v 6 do 12 mesecih. Življenjski krog je sklenjen, ko pes zaužije cisto. Povzročitelj Povzročitelj ikričavosti je ikrica Cysticercus bovis, vmesna oblika Okuži se lahko tudi človek, in sicer z božanjem psa ali uživanjem trakulje Taenia saginata, ki je človeški parazit. Odrasel parazit zelenjave, okužene s pasjim fecesom. meri v dolžino od 5 do 15 metrov. Ciste, ki jih najdemo v gov-ejem mesu, so sivobele barve, premera 1 cm in okrogle. Klinična slika Bolezen je običajno asimptomatska, lahko pa opazimo povečan Patogeneza obseg trebuha zaradi ascitesa kot posledico ciroze jeter. Odrasel parazit živi v tankem črevesu človeka, s fecesom se izločajo proglotide, v vsaki je približno 250.000 jajčec. Patoanatomska slika Proglotide na zraku razpadejo in jajčeca se sprostijo. Vmesni Ciste najdemo na jetrih, srcu, pljučih, v možganih, mišicah pa gostitelj, govedo, jajčeca zaužije, prebavni encimi razgradijo tudi kjer koli drugje. Velikost ciste je navadno od 5 do 10 cm, embrioforo in onkosfera se skozi steno prebavil prebije v krvni tudi 20, pri človeku lahko tudi 50 cm. V začetni fazi gre za bele obtok ter tako odpotuje do predilecijskih mest. To so mišice, ki vozličke brez vsebine. Potem počasi rastejo, nabirati se začne imajo obilno preskrbo s krvjo (srce, maseter, jezik, diafragma). tekočina, ko pa se v notranjosti pojavijo skoleksi, postane cista Tam se preoblikujejo v ciste, ki postanejo za človeka infektivne infektivna. šele po 12 do 14 tednih in ostanejo take tudi do dve leti. Človek se okuži, če poje premalo kuhano ali pečeno goveje meso. Presoja mesa Organi, na katerih najdemo ciste, so zdravstveno oporečni. Klinična slika Bolezen je navadno asimptomatska, pri močni okužbi la- hko opazimo zategnjenost mišic, zelo redko tudi povišano 6.22 PLJUČNI ČRVI ( LUNGWORM) temperaturo. Splošno Patoanatomska slika Pljučni črvi povzročijo okužbo spodnjih respiratornih poti, Če je žival invadirana, naletimo na opisane ikrice, ki so lahko rezultat pa je bronhitis ali celo pljučnica. tudi kalcificirane. 58 Bolezni in Presoja mesa Pri GovedU Povzročitelj vstopiti nekaj ur po preobrazbi, drugače umre. Optimalna Dictyocaulus viviparus je dolžine od 5 do 7 cm. temperatura te faze je od 15 do 24 oC. V dihalni votlini polža se preobrazi v sporocisto. V naslednjih štirih do osmih tednih Patogeneza iz sporociste vzklije od šest do osem redij. Redije postanejo Odrasli črvi živijo v bronhih, kjer ležejo jajčeca. Iz njih se lahko aktivne v roku štirih tednov, migrirajo do jeter in proizvedejo že v bronhih (ali pa kasneje v prebavilih) izležejo larve L1, ki z od 15 do 20 cerkarij. Te zapustijo polža, nato pa v vodi ali en-izkašljevanjem pridejo v zgornje dihalne poti, žival jih požre, kapsulirane na travi počakajo na končnega gostitelja. V takem nato z iztrebki pridejo v okolico. Do faze L3 se razvijejo v enem okolju lahko ostanejo žive tudi do 12 mesecev. V končnem tednu in postanejo infektivni. Larve zaužijejo končni gostitelji, gostitelju se cista razgradi, cerkarije penetrirajo skozi steno te penetrirajo skozi steno prebavil v bezgavke in se dokončno prebavil v trebušno votlino, skozi kapsulo v jetrni parenhim. razvijejo v moške in ženske predstavnike. Ti prek limfnih in Po sedmih tednih paraziti odrastejo, se preselijo v žolčevod in krvnih žil potujejo do pljuč, kjer skozi kapilare vstopijo v alve-začnejo izlegati jajčeca. ole. Odraslost dosežejo v enem mesecu, ko pridejo do bronhov. Klinična slika Klinična slika Pojavlja se kot akutna, subakutna ali kronična infekcija. Klinični znaki so odvisni od stopnje invazije. Če gre za manjše Akutna fascioloza traja od 2 do 6 tednov, žival v tem času število parazitov, se pojavlja občasen kašelj, predvsem med zaužije tudi več kot dva tisoč metacerkarij. To lahko pripelje gibanjem. Pri veliki infestaciji pa je kašelj močan, živali težko do akutne odpovedi jeter in posledično pogina. in plitvo dihajo. Mogoč je tudi pojav pljučnice in sekundarne okužbe. Pri subakutni obliki žival uživa cerkarije dlje, pojavijo se izguba teže, anemija, včasih submandbularni edem. Patoanatomska slika Pri pregledu post mortem opazimo edem, emfizem pljuč, Pri kronični obliki žival dolgo uživa manjšo količino cerkarij. krvavitve po alveolarnem epiteliju, hialine membrane, v tra- Simptomi so blagi, pri manj odpornih živalih se pojavijo izguba heji, bronhih in bronhiolih pa močan eksudat s paraziti. teže, anemija, kronična diareja, zmanjša se mlečnost. Smrt je redka. Presoja mesa Pljuča se zavržejo, meso je zdravstveno ustrezno. Patoanatomska slika Najočitnejše spremembe se pojavijo v jetrnem parenhimu in Če opazimo, da je kondicija živali slaba, se opravi preiskava na žolčevodih. Pri akutni obliki so vidne močne krvavitve po sekundarne patogene mikroorganizme. Če je ta pozitivna, je jetrih. Pri subakutni obliki opazimo poleg krvavitev še ob- meso zdravstveno neustrezno. strukcijo žolčevoda in vnetje. Pri kronični obliki so jetra fibrozna, žolčevodi zaprti, pride do holangitisa in obstrukcijskega ikterusa. Žolčevodi so lahko kalcificirani. 6.23 FASCIOLOZA ( FASCIOLOSIS) Presoja mesa Splošno Pri odkritju metljajev pri pregledu post mortem je smiselno Parazitoza, ki je razširjena tudi v Sloveniji, se pojavlja predvsem izvesti bakteriološko preiskavo na sekundarne patogene mik-na močvirnatih območjih. Pojav bolezni je značilen med majem roorganizme. Če je rezultat negativen, se jetra zavržejo, meso in junijem ter v jesenskem času med avgustom in septembrom. pa je zdravstveno ustrezno. Povzročitelj Fasciola hepatica je trematod velikosti približno 3 cm, ovalne oblike in ploščat. Je hermafrodit. Patogeneza Odrasli paraziti parazitirajo v jetrih, in sicer v žolčevodih. Tam ležejo jajčeca, ki se z žolčem izločajo v duodenum in s fecesom v okolico. En sam predstavnik lahko v življenju izleže več kot milijon jajčec. Iz jajčeca se v približno desetih dneh (čas je odvisen od temperature okolice) izleže miracidij. Za nadaljnji razvoj in razmnoževanje miracidij potrebuje vmesnega gostitelja, najpogosteje je to Lymnaea truncatula, v katerega mora Bolezni in Presoja mesa Pri GovedU 59 7 BOLEZNI IN PRESOJA MESA PRI PRAŠIČIH Bolezni in Presoja mesa Pri Prašičih 62 Bolezni in Presoja mesa Pri Prašičih 7.1 VEZIKULARNA BOLEZEN PRAŠIČEV ( SWINE 7.3 AFRIŠKA PRAŠIČJA KUGA (APK) ( AFRICAN VESICULAR DISEASE) SWINE FEVER) Splošno Splošno Nalezljiva virusna bolezen, po kliničnih znakih je ne moremo Zelo nalezljiva virusna bolezen, bolj virulentna različica ločiti od virusnega stomatitisa, slinavke in parkljevke ali eksan-klasične prašičje kuge. Značilne so številne krvavitve in vi-tema. Prvič se je pojavila v Italiji leta 1966, potem pa tudi v soka smrtnost. Bolezen je bila najprej omejena samo na Afriko, drugih evropskih državah. V Sloveniji ni bila nikoli ugotovljena. kasneje se je razširila tudi v Evropo. V Sloveniji ni bila nikoli ugotovljena. Povzročitelj Virus iz družine Picornaviridae. Virulenca se razlikuje med sevi. Povzročitelj Gre za izredno odporen virus, uniči ga kombinacija visokega Virus DNA iz družine Iridoviridae. pH in segrevanje na 68 oC. V zamrznjenem mesu je obstojen nedoločen čas. Patogeneza Bolezen se širi peroralno in nazalno. Virus se razmnoži v Patogeneza tonzilah in bezgavkah. Pride do viremije, ki povzroči spre- V večini primerov gre za okužbo prek tonzil, mogoča je tudi membe na endotelijskih celicah krvnih žil. okužba prek poškodovane kože ali peroralno prek prebavil. Virus se razmnožuje v tonzilah, izloča se z vsemi sekreti in Klinična slika ekskreti. Velika količina je prisotna v veziklih. Bolezenski znaki so povišana temperatura, neješčnost, nekoordiniranost, diareja, dispneja, cianoza ekstremitet. Od 95- Klinična slika do 100-odstotna smrtnost v roku enega tedna po nastopu Pojavijo se povišana temperatura, neješčnost, šepanje in slin-kliničnih znakov. jenje zaradi veziklov na parkljih, po smrčku in v ustni votlini. Patoanatomska slika Patoanatomska slika Pri pregledu post mortem odkrijemo krvavitve po celotnem or-Vezikli, najprej beli, kasneje potemnijo in počijo, ostane ulkus. ganizmu (miokard, pljuča, jetra, ledvice, mehur, serozne mem-Pri hujših primerih lahko pride do sezuvanja parklja. brane) zaradi poškodb krvnih žil, splenomegalijo ter nabiranje tekočine v osrčniku, prsni in trebušni votlini. Presoja mesa Meso je zdravstveno neustrezno. Presoja mesa Meso je zdravstveno neustrezno. 7.2 SLINAVKA IN PARKLJEVKA (SIP) ( FOOT AND MOUTH DISEASE) 7.4 KLASIČNA PRAŠIČJA KUGA (KPK) ( CLASSICAL SWINE FEVER) Povzročitelj, patogeneza Glej poglavje Bolezni ter presoja mesa in organov govedi. Splošno Zelo nalezljiva virusna bolezen, ki prizadene prašiče vseh sta-Klinična slika rosti. Poznajo jo povsod po svetu, redkeje se pojavlja v Afriki. Vezikli se pogosteje pojavijo na parkljih kot v ustih. Včasih V Sloveniji je bila nazadnje ugotovljena leta 1996. jih najdemo na smrčku, v nosnicah in na vimenu. Pri brejih samicah lahko pride do abortusa; če mladiči preživijo porod, Povzročitelj pa poginejo v naslednjih nekaj dneh zaradi miokarditisa. Pestivirus iz družine Togaviridae. V zamrznjenem mesu preživi pet let, hitro ga uničijo standardni dezinficiensi. V hlevu virus Patoanatomska slika ostane aktiven v fecesu in stelji tudi več tednov. Pri rupturi veziklov se izceja bistra tekočina, ostane razjeda, pokrita z belim epitelijem, plakom. Patogeneza Glavna pot infekcije je peroralna. Vir so pogosto neobdelane Presoja mesa oziroma nepravilno obdelane pomije, ki vsebujejo okuženo Meso je zdravstveno neustrezno. meso. Vsi sekreti in ekskreti so infektivni, bolezen se prenaša neposredno in posredno (z oblačili, iglami …). Inkubacijska doba je od pet do deset dni, virus se po vstopu v organizem Bolezni in Presoja mesa Pri Prašičih 63 razmnoži v tonzilah, potem se razširi v druge limfatične organe. in živordeče barve, edem je na prerezu je rdeč in želatinozen. Klinična slika Presoja mesa Znaki bolezni so povišana telesna temperatura, neješčnost, Meso in organi so zdravstveno neustrezni. Sumljive živali se ne letargija, diareja, dispneja, konjunktivitis, pordela koža in smejo klati in se evtanazirajo. Poginule živali se na terenu ne živčni znaki, kot so nekoordinacija, tremor, kroženje, konvul-smejo secirati, saj ob stiku s kisikom pride do nastanka spor. zije. Živali sedijo po pasje. Patoanatomska slika 7.6 BOLEZEN AUJESZKEGA ( AUJESZKY’S Pri perakutni obliki bolezni ni patoanatomskih znakov. DISEASE) Pri akutni obliki opazimo petehialne krvavitve po koži, lar- Splošno inksu, mehurju, ledvicah, možganih, bezgavkah in ileocekal- Smrtna, nalezljiva bolezen prašičev in glodavcev, redkeje goveni zaklopki ter nekrozo tonzil, infarkte žolčnika in vranice. da, ovc, koz, psov in mačk. V Sloveniji bolezni ni. Značilni so butoni Payerjevih plošč. Povzročitelj Pri kronični obliki se pojavi nekrotični enteritis debelega Prašičji herpesvirus 1, prisoten v slini in nosnih izločkih. Žival črevesja s pljučnico. lahko ostane dosmrtni prenašalec. Občutljiv na vročino in formaldehid. Presoja mesa Meso je zdravstveno neustrezno. Patogeneza Virus se prenaša aerogeno in prek stika z nosnimi izločki, tudi z okuženimi pripomočki. Razmnoži se v zgornjem respirator-7.5 VRANIČNI PRISAD ( ANTHRAX) nem traktu in potuje prek kranialnih živcev do možganov. Tam lahko ostane v mirujočem stanju kot latentna infekcija, Splošno reaktivira ga stres. V nasprotju z govedom se pri prašičih največkrat pojavi v kronični obliki. Zanimivo je, da živali včasih ozdravijo. Klinična slika Glavni klinični znaki so povišana temperatura, depresija, an-Povzročitelj, patogeneza oreksija, konvulzije. Smrtnost je odvisna od virulence viru- Glej poglavje Bolezni ter presoja mesa in organov govedi. sa, poti infekcije in starosti živali ter je najvišja pri mladičih. Značilni znaki so še mišični krči, pruritus, slepota, bruhanje, Klinična slika nekoordiniranost, izguba telesne mase. Kihanje in kašljanje Pri prašičih ločimo tri oblike bolezni: septikemično, intesti-sta značilna za starejše prašiče, pri katerih prihaja tudi do nalno in faringealno. opistotonusa, kome in pogina. Breje samice lahko abortirajo mumificirane mladiče. Septikemična je najmanj značilna in povzroči nenaden pogin pri mladičih. Patoanatomska slika Pri pregledu post mortem najdemo fokalno nekrozo na tonzilah, Pri intestinalni obliki prihaja do izgube apetita in krvavo obar-občasno tudi na jetrih in vranici, pljučnico apikalnega dela vanega fecesa. pljuč, pljučni edem, petehialne krvavitve po skorji ledvic in fokalne nekroze po nosni sluznici. Pri faringealni obliki so značilni pojav edema vratu, oteženo dihanje, povišana temperatura in bruhanje. Presoja mesa Meso je zdravstveno neustrezno. Patoanatomska slika Septikemična oblika: vnetje vranice, limfadenitis, petehialne krvavitve po ledvicah. 7.7 BRUCELOZA ( BRUCELLOSIS) Intestinalna oblika: oteklina intestinalnih bezgavk, ascites, Splošno perirenalni edem, enteritis s fibroznimi adhezijami. Glej poglavje Bolezni ter presoja mesa in organov goveda. Faringealna oblika: bezgavke vratnega predela so zatečene 64 Bolezni in Presoja mesa Pri Prašičih Povzročitelj 7.9 BOTULIZEM ( BOTULISM) Brucella suis, po Gramu negativna aerobna bakterija. Splošno Patogeneza Gre za zastrupitev s toksinom, ki povzroča hitro razvijajočo se Prenos z inhalacijo ali prek ran na koži. paralizo in vodi v pogin. Klinična slika Povzročitelj Značilni znaki so abortus, povišana telesna temperatura, izgu-Povzročitelj je Clostridium botulinum. Ločimo sedem sevov: A, ba teže, mastitis, orhitis in šepanje. B, C1, D, E, F in G. Vir infekcije so razpadajoča trupla. Patoanatomska slika Patogeneza Pojavljajo se endometritis, orhitis in epididimitis z lezijami, Po zaužitju toksina se znaki pojavijo v roku od 4 do 48 ur. podobnimi abscesom. Lezije v sklepih in noduli z rumeno vse- bino na vranici. Klinična slika Značilni znaki so paraliza mišic, slepota, povečano slinjenje, Presoja mesa inkontinenca, dispnea. Meso in organi so za prehrano ljudi zdravstveno neustrezni. Izjemoma lahko meso uporabimo, vendar ga je pred tem treba Patoanatomska slika toplotno obdelati. Ni patoanatomskih sprememb. Presoja mesa 7.8 VEZIKULARNI STOMATITIS ( VESICULAR Meso je za človeško prehrano zdravstveno neustrezno. STOMATITIS) Splošno 7.10 RDEČICA ( ERYSIPELAS) Zelo nalezljiva virusna bolezen goveda, prašičev, redkeje drobnice, pri kateri se pojavljajo podobne lezije kot pri slinavki in Splošno parkljevki. Pojavlja se v Severni in Južni Ameriki. V Sloveniji Akutna ali kronična bakterijska bolezen, pojavlja se večinoma ni bila bolezen nikoli ugotovljena. pri odraščajočih prašičih. Povzročitelj Je zoonoza. Vesiculovirus iz družine Rabdoviridae. Povzročitelj Patogeneza Erysipelothrix rhusiopathiae, po Gramu pozitivna, mikroaero-Prenos je mogoč peroralno ali posredno z okuženo hrano, vodo. filna bakterija, preživi več mesecev v živalskem tkivu, posušeni Peščene muhe in komarji so lahko vektorji pri prenosu bolezni, krvi, zmrznjenem ali prekajenem mesu. V prašičjem fecesu zato se bolezen pojavlja v poletnih mesecih. Inkubacijska doba preživi do šest mesecev pri temperaturah, nižjih od 12 oC. Uniči je od dva do osem dni. jo voda, segreta na 100 oC, in nekateri dezinficiensi, odporna pa je na formaldehid in fenol. Klinična slika Pojavijo se značilni vezikli v ustni votlini, na jeziku, na dle-Patogeneza snih, rilcu, tudi na seskih in parkljih. Telesna temperatura je Izloča se s fecesom in oronazalnimi izločki, prenaša pa z povišana, žival šepa, izgubi apetit. neposrednim in posrednim stikom, prek ran ali peroralno. V obtok vstopi prek tonzil ali limfatičnega tkiva prebavil. Patoanatomska slika Ni značilnih sprememb. Klinična slika Ločimo hiperakutno (ki ni prav pogosta pri odraslih živalih), Presoja mesa akutno in kronično obliko. Prizadeti organi in deli telesa so zdravstveno neustrezni. Pri akutni obliki sta značilna pojav rombastih sprememb na koži ter cianoza na ušesih. Pri kronični obliki opazimo lezije na koži, ki lahko nekro- Bolezni in Presoja mesa Pri Prašičih 65 tizirajo, sklepi so topli in boleči. stena, fokalna nekroza jeter, ulkusi ileocekalnega dela črevesja. Patoanatomska slika Presoja mesa Pri hiperakutni obliki se pojavijo diskoloracije na koži, pri akut-Meso je zdravstveno neustrezno. ni obliki cianoza na ušesih, pri kronični obliki pa nekrotične spremembe na koži in značilni verukozni endokarditis (spremembe spominjajo na cvetačo). 7.12 NALEZLJIVA OHROMELOST PRAŠIČEV (TEŠENSKA BOLEZEN) Presoja mesa Pri perakutni in akutni obliki je meso zdravstveno neustrezno. Splošno Pri kronični se opravi bakteriološka preiskava, če je ta nega-Virusna bolezen, podobna človeškemu poliomielitisu. Pojavlja tivna, se odstranijo prizadeti deli, drugo meso je za prehrano se predvsem v vzhodni Evropi. človeka zdravstveno ustrezno. Povzročitelj Teschovirus, ki so ga sprva uvrščali med enteroviruse, vendar 7.11 SALMONELOZA ( SALMONELLOSIS) so kasneje ugotovili, da se precej razlikujeta, zato so ga uvrstili v popolnoma nov rod. V okolici preživi več mesecev. Splošno Nalezljiva zoonoza, ki lahko povzroči veliko gospodarsko Patogeneza škodo. Kaže se kot perakutna septikemija, akutni ali kronični Prenos po fekalno-oralni poti. Virus se razmnoži v prebavilih in enteritis. pripadajočih bezgavkah, pri čemer ne naredi škode na sluznici, se pa več tednov širi v okolico s fecesom. Sledi lahko viremija Povzročitelj in na koncu prehod virusa v centralni živčni sistem. Salmonella, po Gramu negativna fakultativna anaerobna bakterija. Poznanih je že več kot dva tisoč serotipov. Živijo v in-Klinična slika testinalnem traktu. Tešenska huda oblika: klinični znaki se pojavijo od enega tedna do štirih tednov po okužbi, povišana telesna temperatura, Pri prašičih je značilna okužba s S. typhimurium in S. cholerae nekoordinacija, anoreksija, tremor, konvulzij, paraliza, tudi suis. koma. Pogost je pogin v treh do štirih dneh po pojavu znakov. Patogeneza Talfanska blaga oblika: prizadene predvsem mlajše prašičke, Povzročitelj se širi s krmo, vektorji so glodavci, okužba pa je pojavita se pareza in ataksija, večinoma ozdravijo. peroralna. Patoanatomska slika Klinična slika Ni značilnih patoanatomskih sprememb, razen v možganih, Poznamo tri oblike bolezni: septikemična, akutni in kronični kjer najdemo mikroskopsko spremenjeno tkivo. enteritis. Septikemična oblika prizadene predvsem mlajše živali, pojavijo se vročina, cianoza ušes, nog, nato sledi v roku Presoja mesa 48 ur pogin. Pri akutnem enteritisu se pojavijo cianoza eks- Zakol ob potrditvi diagnoze prepovedan. tremitet, ušes, repa, ter paraliza, tremor mišic in vodena diareja. Pri kroničnem enteritisu žival močno shujša, diareja je stalno prisotna, v iztrebkih pa opazimo sive strdke. 7.13 ASKARIDOZA ( ASCARIDOSIS) Patoanatomska slika Splošno Patoanatomske spremembe so odvisne od oblike bolezni. Najpogostejši parazit prašičev, gliste se zadržujejo v tankem Septikemija: splenomegalija, številne krvavitve, tudi po črevesu in lahko povzročijo obstrukcijo. bezgavkah. Povzročitelj Akutni enteritis: nekroza intestinalne sluznice, pikčaste Ascaris suum, odrasel parazit meri 30 cm v dolžino, je bele krvavitve ledvic, hemoragični limfadenitis mezenterialnih barve in precej debel. Izloča veliko jajčec, do 250.000 na dan. bezgavk. Do infektivnega stadija se razvije v štirih tednih, če so razmere primerne. Jajčeca so odporna na kemikalije, vendar neodporna Kronični enteritis: nekroza intestinalne sluznice, odebeljena na neposredno sončno svetlobo, vročino in nizko vlago. 66 Bolezni in Presoja mesa Pri Prašičih 7.15 CISTICERKOZA ( CISTICERCOSIS) Patogeneza Življenjski cikel parazita je neposreden, ni vmesnih gostiteljev. Splošno Do okužbe pride peroralno, želodčni sok razgradi ovojnico Cysticercus celulossae je vmesna oblika človeške trakulje Taenia jajčeca, aktivira larvo, ta prebije steno črevesja in prek por-solium, ki v mišicah prašiča tvori sivobele ciste. Poleg prašiča je talne krvi pripotuje do jeter. Po nadaljnjem razvoju larve spet vmesni gostitelj lahko tudi človek, posebno nevarno je, kadar vstopijo v kri, ta jih ponese do pljuč, kjer prek kapilar potujejo se ciste pojavijo v možganih, srcu ali očesu, saj lahko povzročijo v dihalne poti, z izkašljevanjem pripotujejo iz pljuč, tako jih pogin. žival požre in s tem se vrnejo v črevo, kjer dozorijo. Patogeneza Klinična slika Pri človeku se parazit naseli v zgornji del tankega črevesa, Pri mlajših živalih zastoj v rasti. Če je število parazitov veliko, odrasla trakulja doseže od dva do pet metrov v dolžino. V vsaki lahko pride do mehanične obstrukcije črevesja, tudi žolčevoda, proglotidi je približno 300.000 jajčec, ki se izločijo s fecesom. razvije se ikterus. Jajčece zaužije vmesni gostitelj – prašič, onkosfere po krvi potujejo do predilekcijskih mest, torej dobro prekrvljenih mišic. Patoanatomska slika Tam se tvori cista, v kateri je en sam skoleks. Ko človek poje Na jetrih opazimo bele pike, ki so posledica migracije parazitov premalo kuhano svinjino, se okuži in krog je sklenjen. skozi parenhim, pri čemer povzročajo poškodbe, vnetje, nato pa nastanek fibroznega tkiva. Če gre za hudo obliko parazitoze, Klinična slika lahko pride do pojava pljučnega edema. V akutnih stadijih povišana telesna temperatura in rigidnost mišic. Presoja mesa Jetra z opisanimi spremembami so zdravstveno neustrezna. Patoanatomska slika Črevo takih prašičev se ne sme uporabljati za ovitke. Ciste najdemo v možganih, jetrih, srcu ali skeletni mišičnini, kjer povzročajo vnetne spremembe. 7.14 EHINOKOKOZA ( ECHINOCOCOSIS) Presoja mesa Meso je zdravstveno neustrezno. Splošno Prašič je vmesni gostitelj pasje trakulje Echinococcus granulosus, v notranjih organih (navadno na jetrih ali v pljučih) najdemo 7.16 PLJUČNI ČRVI ( LUNGWORM) s tekočino napolnjene ciste. Splošno Povzročitelj Trije predstavniki rodu Metastrongylus, ki parazitirajo prašiča, Echinococcus granulosus je 6 mm dolga trakulja, ki naseljuje so: M. apri, M. salmi in M. pudendotectus. črevo mesojedov. Sestavljena je iz skoleksa in treh ali štirih segmentov. S fecesom se izloča eno jajčece na teden, v katerem Povzročitelj je embrio. Ta lahko zunaj gostitelja preživi tudi do dve leti. Metasrtongylus je bel črv, tanek kot nit, dolg približno 5 cm. Odrasle parazite najdemo v bronhih in bronhiolih zadnjih Patogeneza pljučnih režnjev. Vmesni gostitelj (prašič) zaužije jajčece, onkosfera prebije steno črevesja in prek krvi potuje do jeter ali prek limfatičnega Patogeneza sistema do pljuč. Ciste rastejo počasi, dozorijo v šestih do dva-Odrasli paraziti v pljučih prašiča ležejo jajčeca, ta jih izkašlja najstih mesecih. V jetrih lahko dosežejo premer tudi do 20 cm. in požre. Z blatom se izločajo v okolje. Vmesni gostitelji so V vsaki cisti je tekočina in velika količina skoleksov. Cikel je črvi, ki živijo v zemlji. Ko ti jajčeca požrejo, se ličinke razvijejo končan, ko pes požre cisto. v krvnih žilah požiralnika. Krog se sklene, ko prašič zaužije črva, ličinke nato preidejo skozi steno prebavil v mezenteri-Presoja mesa alne bezgavke, kjer se levijo. Nato potujejo v desni del srca in Organi, ki vsebujejo mehurnjake, so zdravstveno neustrezni. dalje v pljuča, kjer dozorijo v odrasle parazite. Štiriindvajset dni po okužbi začnejo odrasli paraziti leči jajčeca. Življenjska doba parazita je pet let. Bolezni in Presoja mesa Pri Prašičih 67 Klinična slika Patoanatomska slika Kašelj, dispnoa, pri močni infestaciji zaradi padca odpornosti S prostim očesom ciste niso vidne, dokler ne kalcificirajo. pride do naknadne okužbe s sekundarnimi patogenimi mik- roorganizmi, kot so stafilokoki in Pasterella. Presoja mesa Evropska zakonodaja določa, da se v klavnici odvzame vzorec Patoanatomska slika na prisotnost trihinele vsakemu prašiču, katerega meso se up-Na pljučih vidna dobro omejena srebrna mesta. Pri prečnem orablja za proizvodnjo hrane za javno porabo, in sicer en gram prerezu zadnje tretjine pljučnih režnjev v bronhiolih najdemo mišice iz preponskega stebra pri prehodu v mišični del. Če tega odrasle parazite. dela ni, se odvzame vzorec iz rebrnega dela ali prsničnega dela prepone, čeljustne ali jezične mišice. Referenčna metoda je Presoja mesa metoda umetne prebave ali digestivna metoda. Pri pozitivnih Če so prizadeta samo pljuča, ta odstranimo. Meso je za prehrano rezultatih je meso take živali zdravstveno neustrezno. človeka zdravstveno ustrezno. Če je proces že tako napredoval, da je prizadeto splošno stanje živali, se celoten trup označi kot Posebej nevarni za okužbo so mesni izdelki, kot so pršut, trajne zdravstveno neustrezen. salame in klobase, ker niso dovolj termično obdelani. Zadnji pozitivni primer pri rejnih prašičih je bil v Sloveniji 7.17 TRIHINELOZA ( TRICHINELLOSIS) odkrit leta 1986. Splošno Trichinella spiralis je nematod, ki ga najdemo v prednjem delu tankega črevesa prašičev, človeka in drugih mesojedov. Ko migrira v mišičnino in se obda s kapsulo, pri človeku povzroča hudo okužbo, lahko celo pogin, pri živalih pa je okužba navadno subklinična. Povzročitelj Trichinella spirallis je majhen parazit, samec je velik 1,5 mm, samica pa 3,5 mm, značilna sta vitko telo in neoborožena ustna votlina. Uniči jih segrevanje na 77 oC ali zamrzovanje na –15 oC za 30 dni. Patogeneza Ko gostitelj zaužije mišičnino z enkapsulirano larvo, se kapsula razgradi pod vplivom prebavnih sokov. V tankem črevesu se ličinka levi in v štirih dneh doseže odraslo stanje. Po kopulaciji samec umre, samica prodre v mukozo, kjer čaka od dva do šest tednov, da jajčeca dozorijo. Larve izplavajo v krvni obtok in prek njega pripotujejo do mišic, predvsem tistih, ki jim primanjkuje glikogena (prepona, jezik, larinks, interkostalne mišice). Vstopijo v sarkolemo, tam zrastejo do 1 mm, nato se zvijejo v tipično spiralno obliko, obda jih kapsula (četrti do peti teden po zaužitju okuženega mesa). Cista ima obliko limone. Klinična slika Pri živalih bolezni pogosto ne zaznamo. Pri številnih ličinkah v tankem črevesju se pojavi enteritis, diareja, ciste v mišicah pa lahko povzročijo povišanje telesne temperature, rigidnost mišic, bolečino, dispnejo, edem obraza. 8 BOLEZNI IN PRESOJA MESA PRI DROBNICI Bolezni in Presoja mesa Pri droBnici 70 Bolezni in Presoja mesa Pri droBnici 8.1 SLINAVKA IN PARKLJEVKA (SIP) ( FOOT AND Presoja mesa MOUTH DISEASE) Meso in organi so zdravstveno neustrezni. Splošno V nasprotju z govedom in prašiči je drobnica precej odporna na 8.4 PRASKAVEC ( SCRAPIE) bolezen. Če se pojavi, so vezikli manjši, hitreje izginejo in se redko pojavijo na sluznici ust. Značilno je, da se parkelj odlušči, Splošno pod njim pa že raste nov. Progresivna smrtna bolezen odraslih ovc in koz, ki prizadene centralni živčni sistem. Zanjo so značilni dolga inkubacijska Povzročitelj, patogenza, klinična in patoanatomska slika doba, pruritus in prizadeta hoja. Uvrščamo jo med transmisi-ter presoja mesa bilne spongiformne encefalopatije, kamor spada tudi BSE, Glej poglavje Bolezni in presoja mesa pri govedu. Creutzfeld-Jakobsonova bolezen. Pojavlja se v Evropi, ZDA in Kanadi. 8.2 VEZIKULARNI STOMATITIS ( VESICULAR Povzročitelj STOMATITIS) Povzročitelji so prioni. Gre za nenormalno obliko normalnega celičnega proteina. Povzročitelj, patogenza, klinična in patoanatomska slika ter presoja mesa Patogeneza Glej poglavje Bolezni in presoja mesa pri govedu. Vir okužbe sta placenta in mleko okuženih živali, bolezen pa se prenaša tudi z matere na fetus. Čas inkubacije je dolg, bolezen se pojavi med drugim in petim letom starosti. V telesu prihaja 8.3 BOLEZEN MODREGA JEZIKA ( BLUETONGUE) do verižne reakcije, nastaja vse več prionov, ti spreminjajo normalne oblike beljakovin v nenormalne, prionske oblike, ki Splošno poškodujejo centralni živčni sistem, in prihaja do sprememb Bolezen modrega jezika je bolezen prežvekovalcev. v vedenju živali. Najdovzetnejše so ovce. Povzročitelje prenašajo insekti, pojavlja pa se v Afriki, ZDA in Aziji. Lahko se okužijo tudi govedo, Klinična slika koze in antilope. V Sloveniji bolezen nikoli ni bila ugotovljena. Živali so pretirano vznemirjene, celo agresivne, opazimo mišični tremor glave in vratu. Pojavi se srbečica, žival se pras-Povzročitelj ka in posledično izgublja volno na večjem delu telesa. Kasneje Orbivirus iz družine Reoviridae. sledijo nekoordinacija, kolaps in pogin. Patogeneza Patoanatomska slika Virus prenašajo mušice iz rodu Culicoides ali komarji. Za bo-Deli telesa brez volne, mikroskopsko pa so vidne vakuole sivine lezen so dovzetne ovce vseh starosti. Po inkubaciji, ki traja od in nevronov s povečanimi astrociti. enega do dva tedna (v deževnem obdobju), se pojavijo klinični znaki. Virus se replicira v regionalnih bezgavkah in vranici. Presoja mesa Meso in organi so zdravstveno neustrezni. Klinična slika Znaki, ki se pojavijo ob obolenju, so povišana temperatura, anoreksija, depresija, dispneja, dentalna plošča, bukalna in 8.5 BRUCELOZA ( BRUCELOSSIS) nosna sluznica se vnamejo, ulcerirajo, pojavi se voden in kasneje krvav izcedek iz nosu, jezik, ustnice so otečeni. Včasih se Splošno pojavi edem obraza in ušes. Tudi pljučnica, konjunktivitis in Bruceloza je nalezljiva bolezen, ki se pogosto pojavlja pri kozah, laminitis so lahko znaki bolezni. ovce so nekoliko manj dovzetne. Bruceloza je zoonoza, z izjemo okužbe z B. ovis, za katero nimamo podatkov, da bi se prenašala Patoanatomska slika na človeka. Pojavlja se ob Sredozemskem morju, v Afriki, ZDA. Zunanje spremembe, vidne že s prostim očesom, na prerezu želatinozen edem, krvavitve. Cianoza jezika, povečana vranica, Povzročitelj generaliziran limfadenitis. Pri kozah bolezen povzroča Brucella melitensis, pri ovcah Brucella ovis. Je zelo majhna, po Gramu negativna bakterija, ki raste v aerobnih razmerah. Bolezni in Presoja mesa Pri droBnici 71 Klinična slika Patogeneza Slabša kondicija živali in povečanje perifernih bezgavk, ki lahko Okužba s kontaminirano krmo, vodo, mlekom, abortiranim kasneje fistulirajo, pri čemer se izloča gnoj. fetusom, lahko tudi pri molži, prek poškodovane kože ali pri pripustu. Okužene koze izločajo povzročitelja vse življenje, kar Patoanatomska slika pa ne velja za ovce. Na prerezu perifernih bezgavk sta vidna koncentrično razporejen gnojni eksudat in nekrotičen material, lahko tudi kalcifi-Klinična slika kacija. Po pljučih najdemo vozliče s sivozeleno gnojno vsebino. Na bolezen običajno posumimo pri povečanem številu abor- tusov med tretjim in petim mesecem brejosti. Mlečnost se Presoja mesa zmanjša, v vimenu se pojavijo zatrdline, ki sčasoma izginejo. Pri Če gre za generalizirano obliko bolezni, je trup zdravstveno samcih lahko pride do orhitisa, epididimitisa, kakovost semena neustrezen. Drugače se odstranijo samo spremembe. je slabša, živali so depresivne, poviša se telesna temperatura. Patoanatomska slika 8.7 KLAMIDIJSKI ENZOOTSKI ABORTUS OVAC Placenta je edematozna, tudi fetus, s krvavo tekočino v telesnih votlinah. Splošno Je zoonoza, tveganje je predvsem za breje ovce. Poleg ovac Presoja mesa zbolijo tudi koze, redkeje govedo, prašiči in konji. Povzroča Ob sumu, da je povzročitelj B. melitensis, so meso in organi veliko gospodarsko škodo in je nevarna tudi za človeka zdravstveno neustrezni. Pri okužbi z B. ovi pa se spremen- (konjunktivitis). jeni organi odstranijo, meso je za prehrano ljudi zdravstveno ustrezno. Povzročitelj Chlamydophila abortus, obligatorna intracelularna bakterija. V okolju preživi nekaj dni, če pa se temperature gibljejo okrog 8.6 PSEVDOTUBERKULOZA ledišča, pa celo več mesecev. Večina dezinficiensov jo uniči. ( PSEUDOTUBERCULOSIS) Patogeneza Splošno Okužba je večinoma peroralna, lahko je tudi aerogena ob tesni Kronična nalezljiva bolezen ovc in koz, redko tudi goveda in kohabilitaciji, zlasti ob obilnem izločanju klamidij s plodovi, prašičev, z nastankom abscesov v bezgavkah ali notranjih or-trebilom in labialnim sekretom. Inkubacijska doba lahko traja ganih. Pojavlja se povsod po svetu in povzroča veliko gospo-tudi dva meseca. darsko škodo. Povzročitelj Klinična slika Corynebacterium pseudotuberculosis, po Gramu pozitivna, aerob-Abortusi se pojavijo od dva do tri tedne pred porodom. Mladiči na/fakultativno anaerobna bakterija, ki jo najdemo v zemlji so navadno mrtvorojeni, lahko se rodijo živi in poginejo v roku in okuženem gnoju. Izloča eksotoksine. V senu preživi več 48 ur, občasno pa so mladiči tudi popolnoma zdravi. Znakov, ki mesecev. bi napovedovali abortus, ni opaziti. Včasih se pojavi le izcedek. Živali izločajo povzročitelje v okolje še dva do tri tedne po Patogeneza abortusu. Okužba poteka prek ran, lahko tudi prek nepoškodovane kože, in sicer z okuženim gnojem iz abscesa ali z okuženo opremo. V Patoanatomska slika trop okužbo največkrat zanesemo z na videz zdravimi živalmi. Metritis z rumenosivimi predeli okoli temno rdečih kotiledonov. Kužen je tudi nosni izcedek ali mleko, če se gnoj iz okuženih bezgavk izcedi v sapnice oziroma mleko. Presoja mesa Meso in organi so zdravstveno neustrezni. Po okužbi se izloča eksotoksin, ki povzroči lokalno vnetje, nekrozo in večjo permeabilnost žil. Bakterija v fagocitu potuje do lokalnega limfnega vozla, znotraj celice se razmnoži, nato 8.8 BRADSHOT jo ubije in izloči se več bakterij. Splošno Akutna infektivna bolezen ovac, za katero so značilni toksemi-72 Bolezni in Presoja mesa Pri droBnici ja, abomasitis in visoka smrtnost. Pojavlja se v Veliki Britaniji, 8.10 CISTICERKOZA ( CYSTICERCOSIS) na Danskem, Norveškem, Islandiji in v Avstraliji. Splošno Povzročitelj Drobnica je vmesni gostitelj pasjih trakulj Taenia ovis ( Cysticercus Clostridium septicum, ki normalno naseljuje prebavila ovac in ovis) in Taenia hydatigena ( Cysticercus tenuicollis). ga najdemo tudi v zemlji. Povzročitelj Patogeneza Trakulja Taenia ovis zraste do enega metra in zajeda tanko črevo. Povzročitelj se prenaša per oralno. Zamrznjena trava siriščnik Taenia hydatigena pa lahko meri tudi do pet metrov. nadraži in sluznica postane neodporna. Bolezen se pojavi po dolgotrajnem krmljenju z zamrznjeno krmo. Patogeneza Klinična slika Življenjska cikla trakulj se nekoliko razlikujeta. Klinični znaki so anoreksija, depresija, povišana telesna temperatura. Taenia ovis je pritrjena s kaveljčki v tankem črevesu, s fecesom se izločajo proglotide, v katerih so jajčeca. Vmesni gostitelj Patoanatomska slika jajčeca poje in razvijejo se embriji, ki penetrirajo steno črevesja Vnetje, edem, nekroza in ulceracija stene siriščnika s in potujejo prek krvnega ali limfatičnega obtoka do mišic, kjer krvavitvami. tvorijo cisticerkus s skoleksom. Krog se konča, ko pes poje invadirano mišico. Presoja mesa Organi in meso so za prehrano ljudi zdravstveno neustrezni. Jajčeca Taenie hydatigene se prav tako izločajo s fecesom. Vmesni gostitelj jih med pašo poje, aktivira se onkosfera, ki preide skozi steno črevesja in prek krvnega obtoka v jetra. V parenhimu 8.9 BLACK DISEASE jeter onkosfere migrirajo štiri tedne, nato pridejo na površje, se pritrdijo na notranjo stran trebušne votline in razvije se cista, Splošno napolnjena s tekočino, v kateri je skoleks. Življenjski krog se Akutna infektivna bolezen ovac, redkeje goveda, prašičev in konča, ko pes poje vitalno cisto. konjev. Pojavlja se po vsem svetu. Klinična slika Povzročitelj Navadno ni kliničnih znakov, lahko pa opazimo izgubo apetita Clostridium novyi tip B., po Gramu pozitivna anaerobna sporo-in depresijo. gena bakterija, ki jo najdemo v zemlji. Patoanatomska slika Patogeneza Ciste trakulje Taenie ovis najdemo v dobro prekrvljenih mišicah Za nastanek bolezni je pomembna predhodna poškodba jeter (na primer srce, diafragma, jezik, ličnice, skeletna mišičnina). (fascioloza ali cisticerkoza). Žival se okuži z okuženo krmo, travo in zemljo. Klostridij se v jetrih razmnožuje, tvori toksine Ciste trakulje Taenie hydatigene najdemo na notranji strani in povzroča nekrozo. trebušne votline, pogosto na omentumu, na jetrih pa opazimo značilne vijugaste spremembe. Klinična slika Bolezen se pojavi nenadoma, s povišano temperaturo, kolapsom Presoja mesa in hitrim poginom. Prizadeti organi so zdravstveno neustrezni, če gre za generalizirano obliko in je kondicija živali prizadeta, se kot zdravst-Patoanatomska slika veno neustrezno označi celoten trup. Hepatitis, nekrotične spremembe po jetrih, ascites. Presoja mesa 8.11 EHINOKOKOZA ( ECHINOCOCCOSIS) Zaradi hitrega napredovanja bolezni se redko zgodi, da taka žival pride v klavnico. Če do tega pride, je v primeru toksemije Splošno meso zdravstveno neustrezno. V pljučih ali jetrih vmesnega gostitelja najdemo ciste, na- polnjene s tekočino. Gre za vmesno stopnjo pasje trakulje Echinococcus granulosus. Bolezni in Presoja mesa Pri droBnici 73 Presoja mesa Povzročitelj Pljuča so za prehrano ljudi zdravstveno neustrezna. Če pride Trakulja Echinococcus granulosus zajeda tanko črevo mesojedov, do sekundarne infekcije s patogenimi mikroorganizmi, se tudi v dolžino meri šest milimetrov, sestavljena je iz skoleksa in treh meso označi kot zdravstveno neustrezno. segmentov. Jajčeca lahko ostanejo vitalna v okolju tudi dve leti. Patogeneza 8.13 FASCIOLOZA ( FASCIOLOSIS) Jajčeca se izločajo v okolje s fecesom, in sicer eno jajčece na teden. Vmesni gostitelj jih zaužije, onkosfera prodre skozi Povzročitelj steno črevesja in potuje prek ožilja do jeter ali prek limfe do Povzročitelja fascioloze pri drobnici sta Fasciola hepatica in pljuč. Včasih se zgodi, da zaide v glavni žilni sistem in tvori Dicrocoelium dendriticum. ciste kje drugje v telesu. Patogenza Tudi človek je lahko vmesni gostitelj, če zaužije jajčeca s pasje Fasciola hepatica – glej poglavje Bolezni ter presoja mesa in dlake ali neumite zelenjave, ki je okužena s pasjim fecesom. organov govedi. Hidatidne ciste rastejo počasi, dozorijo pa v šestih do dvana-Dicrocoelium dendriticum za razvoj potrebuje dva vmesna gos-jstih mesecih. V jetrih lahko dosežejo tudi do 20 cm premera. titelja, polža ( Zebrina detrita) in mravljo ( Formica). V polžu se Vsaka cista je napolnjena s tekočino in vsebuje več skoleksov. tvorijo cerkarije, ki se pritrdijo na vodne rastline in čakajo Krog se sklene, ko pes zaužije vitalno cisto. drugega vmesnega gostitelja, mravljo. Tam pride do nadaljnjega razvoja v metacerkarije, ki jih nato zaužije končni gostitelj. Presoja mesa Organi, ki vsebujejo mehurnjake, so za prehrano ljudi zdravst-Klinična slika veno neustrezni. Akutna fascioloza se pojavi dva do šest tednov po zaužitju večje količine metacerkarij (5000 in več), migracija v jetra pa povzroči močne krvavitve in poškodbe tkiva, zato sledi nenadna smrt. 8.12 PLJUČNI ČRVI ( LUNGWORM) To se dogaja predvsem v zgodnjem zimskem in jesenskem času. Subakutna oblika se pojavi po daljšem uživanju manjšega Splošno števila metacerkarij, kondicija živali se poslabša, lahko sledi Pljučni črvi, ki parazitirajo pri drobnici, so Dictyocaulus, pojav edema čeljusti, po enem do dveh tednih sledi smrt. Protostrongylus ali Muellerius. Kronična fascioloza pa se pojavi zgodaj spomladi, od štiri do Povzročitelj pet mesecev po zaužitju od 200 do 500 metacerkarij. Ta oblika Dictyocaulus filaria, najpogostejši pljučni črv, ki povzroča verje najpogostejša. Pri živalih opazimo izgubo kondicije. minozno pljučnico ali bronhitis. Okužba z Dicrocoelium dendriticum je v večini primerov manj Patogeneza huda kot okužba z velikim metljajem. Odrasli paraziti živijo v bronhih, kjer ležejo jajčeca, iz katerih se izležejo larve, te pa potujejo po sapniku navzgor, gostitelj jih Patoanatomska slika požre in izloči s fecesom. Larve se zadržijo na travi, živali jih Pri pregledu post mortem pri akutni obliki bolezni opazimo popasejo, nato prebijejo steno črevesja in se v mezenterialnih jetrne krvavitve, pri kronični pa cirozo jeter, fibrinske naslage bezgavkah levijo. Sledi potovanje do pljuč, in sicer do alveolov, po površini jeter, vnetje in zaprtje žolčevodov ter posledično skozi katere preidejo v bronhiole, se tam še zadnjič levijo in obstrukcijski ikterus. nato v bronhih dozorijo. Presoja mesa Klinična slika Jetra so zdravstveno neustrezna. Če je žival splošno prizadeta, Edini znak bolezni je kroničen kašelj. se opravi preiskava na patogene mikroorganizme. Patoanatomska slika Pri hujši obliki bolezni pojav pljučnega emfizema in edema. Na prerezu pljuč v bronhih opazimo parazite (kot bele nitke). 9 BOLEZNI IN PRESOJA MESA PRI KONJIH Bolezni in Presoja mesa Pri konjih 76 Bolezni in Presoja mesa Pri konjih 9.1 AFRIŠKA KONJSKA KUGA ( AFRICAN HORSE zdravstveno neustrezni. Če pa so živali klinično zdrave, ni SICKNESS – AHS) omejitev. Splošno Je akutna ali subakutna virusna bolezen, endemična v Afriki. 9.2 SPOLNA KUGA KONJ (DURINA) ( DOURINE) Občasne primere bi lahko zamenjali z antraksom, vendar pri Splošno pregledu post mortem ne najdemo povečane vranice. Gre za kronično spolno bolezen konj, ki je razširjena na tropskem in subtropskem območju. V Sloveniji smo jo izkoreninili. Bolezen je na seznamu OIE, obvezno jo je treba prijaviti. V Diferencialne diagnoze so koitalni eksantem (splošno stanje Sloveniji ni bila nikoli ugotovljena. ni prizadeto), IAK in gnojni endometritis. Bolezen je na seznamu OIE, obvezno jo je treba prijaviti. Povzročitelj Orbivirus iz družine Reoviridae. Virus inaktivira pH, nižji od 6 Povzročitelj in višji od 12, prav tako formalin in radiacija. Protozoj Tripanosoma equiperdum. Patogeneza Patogeneza Virus prenašajo komarji, bolezen se množično pojavlja v vročem Žival se najpogosteje okuži ob pripustu, pri katerem okužen in vlažnem obdobju leta, preneha pa z nastopom mraza. Po žrebec okuži kobilo. Povzročitelj živi v sluznici vagine in sečnici vstopu v organizem virus poškoduje žilni endotelij v različnih več let. Mogoč prenos tudi s priborom za čiščenje genitalij. organih, odvisno od serotipa virusa. Klinični znaki Klinični znaki Bolezen poteka v treh fazah. Bolezen se pojavlja v štirih oblikah: pljučna, srčna, pljučno-srčna in blažja oblika. Pljučna oblika: potek akuten ali pera-1. faza: prvi znak je edem vulve, edem se ventralno širi med kuten. Telesna temperatura prek 41 °C, anoreksija, oteženo di-stegna proti vimenu. Sluznica vagine je otekla, pordela in uma-hanje zaradi poškodbe žilnega endotelija v pljučih in nastanka zano rumene barve. Izcedek je rdečerumen, včasih tudi gnojen. pljučnega edema. Smrtnost od 90- do 100-odstotna. Na vaginalni sluznici se razvijejo mehurčki, kar močno srbi, živali se zato obnašajo kot ob pojatvi. Ingvinalne bezgavke Srčna oblika: poteka akutno ali subakutno. Telesna tempera- so otekle. Včasih pride do abortusa. Povišana je telesna tura se dviguje počasi, značilne so otekline po glavi in vratu. temperatura. Patognomonična je oteklina v fossa supraorbitalis. Smrtnost blizu 80-odstotna. 2. faza: eksantem na koži z oteklimi mesti premera od dva do pet centimetrov. Edemi se hitro pojavijo in hitro izginejo, Pljučno-srčna oblika: bolezen nastane zaradi okužbe z pojavljajo se na predelih trebuha in pleč. Otekline so značilne različnimi tipi in rodovi virusa. Navadno prevladuje eden od za durino. kliničnih znakov. 3. faza: anemija, hujšanje, slabost in živčni znaki (preobčutljivost, Blažja oblika: večinoma se pojavlja pri oslih in mulah. Pojavljajo razdražljivost in paraliza zadnjega dela telesa). se povišana telesna temperatura, anoreksija, vnetje očesnih veznic, tahikardija in hiperemija. Patoanatomske spremembe Anemija, hiranje, edemi podkožnega tkiva, hidrotoraks, hi- Patoanatomske spremembe droperikardium in ascites. V sečilih se kažejo znaki vnetja. Lezije so različne, odvisno od stopnje bolezni, in vključujejo akutni pljučni edem, edem stene prebavil in kongestijo jeter pri Presoja mesa in organov perakutni obliki. Pri srčni obliki najdemo cianozo in pikčaste Presoja je odvisna od kondicije živali. Pri pojavu anemije je krvavitve po sluznicah in epikardu in hidroperikad ter en-meso zdravstveno neustrezno, v nasprotnem primeru pa sledi dokarditis. Podkožni edemi v predelu glave in vratu. Včasih senzorična ocena mesa in nato odločitev. prisotni tudi miokarditis, hemoragični gastritis in petehije na ventralni strani jezika in po potrebušnici. Presoja mesa in organov Pri klinično obolelih živali so meso in organi za prehrano ljudi Bolezni in Presoja mesa Pri konjih 77 9.3 ZAHODNI ENZOOTIČNI ENCEFALOMIELITIS akutno anemijo. Bolezen se pojavlja občasno, enzootično ( WESTERN EQUINE ENCEPHALOMYELITIS) ali epizootično. V Sloveniji večinoma občasno, na nekaterih močvirskih območjih tudi enzootično. Bolezen ni močno kužna, Splošno nosilec virusa je okužen konj, glavni prenašalec bolezni je ko-Pri zahodni obliki bolezni je smrtnost pri konjih manjša kot mar. Mogoč pa je tudi prenos z nosnim sekretom, s slino, sol-pri vzhodni obliki (blizu 50-odstotna), vendar se ta oblika zami, instrumenti ter intrauterino s kobile na plod. pogosteje pojavlja pri človeku. Klinični znaki Bolezen je na seznamu OIE, obvezno jo je treba prijaviti. Bolezen se pojavlja v perakutni, akutni, subakutni, kronični in latentni obliki. Vsem oblikam sta skupna upad telesne mase in Povzročitelj občasno povišanje telesne temperature. Alfavirus iz družine Togovridae. Perakutna oblika: zelo redka. Pojavijo se znaki kolike in epi-Patogeneza lepsije. Bolezen traja do tri dni, sledi pogin. Virus je patogen za človeka, kopitarje in nekatere laboratorijske živali. Povzročitela prenašajo komarji. Ptiči, plazilci in tudi Akutna oblika: visoka telesna temperatura (42 °C), zmanjšan sesalci so lahko rezervoar, kjer bolezen perzistira. Smrtnost apetit, živali so močno utrujene, očesne veznice so blede in je do 90-odstotna. otečene. Krvavitve po nosni sluznici, spodnji strani jezika in ustni sluznici. Frekvenca dihanja in utrip srca sta povišana, Klinični znaki po obremenitvi se počasi vrneta v običajni ritem. Konji so pri Vročina, splošna prizadetost centralnega živčnega sistema, hoji negotovi, opletajo in jih zanaša. Značilni znaki so edem živali so močno deprimirane, nerade se gibljejo, hodijo nekoor-po prsih, trebuhu, prepuciju in okončinah. Breje kobile lahko dinirano, pojavljajo se nistagmus in slaba občutljivost na abortirajo. Bolezen traja od 2 do 35 dni. koži, tahikardija, občasne driske, značilno gibanje ustnic tik pred poginom. Žival pogine po dveh do treh dneh od nastopa Subakutna oblika: klinični znaki so podobni, le manj izraziti kliničnih znakov. in bolezen poteka počasneje. Patoanatomske spremembe Kronična oblika: najpogostejša oblika. Traja več mesecev ali Pojavijo se znaki, povezani z vročino, drugače brez patoanatom-let. Značilni so občasni napadi povišane telesne temperature. skih znakov. Pojavljajo se anemija, edemi, krvavitve, potrtost. Do teh simp-tomov prihaja zaradi razpadanja eritrocitov. Presoja mesa in organov Meso in organi klinično bolnih živali za prehrano ljudi niso Latentna oblika: ni kliničnih znakov, izločajo virus in so neprimerni. Meso in organi okuženih živali, ki pa so klinično varni za okolico. zdrave, so za prehrano ljudi zdravstveno ustrezni. Patoanatomske spremembe Pri akutni obliki izrazito povečani vranica, jetra in pripadajoče 9.4 INFEKCIOZNA ANEMIJA KONJ (IAK) ( EQUINE bezgavke. Vsa tkiva so bleda. Živali so vidno v slabi kondiciji. INFECTIOUS ANAEMIA (EIA)) Izrazita je koagulacija v krvnih žilah. Splošno Presoja mesa in organov Akutna ali kronična virusna bolezen ekvidov. Značilen znak Pri živalih, ki so klinično bolne, so meso in organi za preh-je anemija, smrtnost pa je nizka. rano ljudi zdravstveno neustrezni. Pri pozitivnih živalih brez kliničnih znakov in v dobri kondiciji je meso za prehrano ljudi Bolezen je na seznamu OIE, obvezno jo je treba prijaviti. zdravstveno ustrezno. Povzročitelj Lentivirus iz družine Retroviridae, soroden človeškemu virusu 9.5 INFLUENCA KONJ ( EQUINE INFLUENZA) HIV. Hitro ga uničijo sušenje in običajni dezinficiensi, temperatura vrelišča pa ga uniči šele po 15 minutah. Splošno Je virusna, močno nalezljiva bolezen kopitarjev, znana tudi Patogeneza kot kužni kašelj. Nenehno razmnoževanje virusov v makrofagih je vzrok za 78 Bolezni in Presoja mesa Pri konjih Bolezen je na seznamu OIE, obvezno jo je treba prijaviti. klopi. Povzročitelj parazitira v eritrocitih. Pojavlja se na tropskih in subtropskih območjih. V zahodni Evropi se pojavlja Povzročitelj redko, razen v nekaterih predelih Francije in Italije. Ortomiksovirus iz družine Myxoviridae, in sicer virus A equi 1 in 2. Danes jih označujemo z Ae1 = Praga 56 in Ae2 = Miami Klinični znaki 63. Pri Ae2 je najpomembnejši sev H3N8. Zaradi razpada eritrocitov je zmanjšan hematokrit in pride do hemoglobinemije. Če gre za okužbo z B. equi, tudi do hemo-Patogeneza globinurije. Krvna slika pokaže monocitozo. Znaki bolezni so Za širjenje bolezni so nevarna različna združevanja konj, kot visoka telesna temperatura, anoreksija, živali so otopele, ne-so dirke, treningi, razstave, sejmi … Virus se širi z aerosolom. gotove v hoji in izčrpane. Pri konjih opazimo edem po trebuhu Živali dobijo zaščito s kolostrumom od matere, s cepivom ali in okončinah, redko tudi utrikarije in motnje v delovanju srca. pa so brez zaščite. Če nezaščitenim zaradi stresa, napora upade Pri okužbi z B. equi pride do motenj v delovanju centralnega odpornost, lahko virus hitro pasira in pridobiva na virulenci. S živčnega sistema. cepljenjem lahko omilimo širjenje bolezni, vendar se nenehno pojavljajo novi virusni antigeni. Patoanatomske spremembe Lezije so značilne za bolezni, pri katerih parazit živi znotraj Klinični znaki eritrocitov in povzroča njihov razpad. Pri akutnih primerih Slika je precej specifična. Bolezen se na začetku hitro širi. najdemo zlatenico, povečanje vranice in jeter. Jetra so temno Prisotni so povišana telesna temperatura, boleče in otečene rjave barve. Povečane ledvice so prav tako obarvane temneje. faringealne bezgavke, boleč in suh kašelj. Pojavi se izcedek iz Podkožni in intramuskularni edem, maščoba je rumena in oči in nosu, na začetku voden, kasneje lahko gnojen. Živali so želatinaste konsistence, kri je vodena. Pri živalih, ki so poginile, neješče, veliko pijejo, imajo drisko, so negotove pri hoji in de-so značilni krvni strdki v žilah. Subendokardialne in subperi-lujejo slabotno. Pri živalih z zmanjšano odpornostjo se lahko kardialne ekhimoze. Živali so v slabi kondiciji. bolezen razvije v pljučnico. Presoja mesa in organov Patoanatomske spremembe Presoja je odvisna od tega, v kakšni kondiciji je žival. Pri ane-Bronhiolitis, pnevmonija, včasih perivaskulitis (vnetje tkiva, miji je meso zdravstveno neustrezno, v nasprotnem primeru ki obdaja krvne žile) in miokarditis (pri smrtnih primerkih). pa sledita senzorična ocena mesa in nato odločitev. Serozno-mukopurulentni eksudat v zgornjih dihalih. Presoja mesa in organov 9.7 KONJSKI RINOPNEVMONITIS ( EQUINE Meso in organi živali brez znakov sistemske bolezni so za RHINOPNEUMONITIS) prehrano ljudi zdravstveno ustrezni. Če pri pregledu post mortem opazimo spremembe, ki so posledica povišane telesne Splošno temperature, so meso in organi za prehrano ljudi zdravstveno Bolezen je na seznamu OIE, obvezno jo je treba prijaviti. neustrezni. Če tako žival odkrijemo pri pregledu ante mortem, se z zakolom počaka. Povzročitelj Equini herpes virus 1. Patogeneza 9.6 PIROPLAZMOZA KOPITARJEV (BABEZIOZA) Virus navadno vstopi v organizem prek dihal. Po naravni poti ( EQUINE PIROPLASMOSIS) so za okužbe dovzetni le kopitarji. Splošno Klinični znaki Diferencialne diagnoze so afriška konjska kuga, infekciozna Pri zelo mladih živalih povzroča bronhitis in pljučnico. Pri anemija kopitarjev, leptospiroza in durina. Bolezen je na sez-kobilah lahko povzroča abortuse in živčne motnje. Pri mladih namu OIE, obvezno prijavljiva. živalih opazimo povišano telesno temperaturo, spremenljiv apetit, včasih so povečane mandibularne bezgavke, pojavlja se Povzročitelj vnetje žrela. Z endoskopom najdemo na sluznici grla in žrela Babesia equi in Babesia cabali. majhne limfne gumbe. Nosni izcedek je serozen, lahko tudi seromukozen. Abortusi se pri kobilah pojavijo v drugi polovici Patogeneza brejosti. Če ne pride do abortusa, lahko pride do mrtvorojenih Lahko poteka kot akutna ali kronična bolezen. Prenaša se s ali slabo vitalnih žrebet, ki kmalu po rojstvu poginejo. Virus Bolezni in Presoja mesa Pri konjih 79 lahko povzroča živčna obolenja, kar se kaže kot paralitični torno kongestijo in petehije, edem in nekrozo sten malih arterij sindrom. Prizadet je predvsem zadnji del telesa. in ven. Prisotni so podkožni edem in petehije po okončinah in trebuhu, tekočina v telesnih votlinah, pljučni edem in in-Patoanatomske spremembe farkti vranice. Bronhiolitis, pnevmonija, včasih perivaskulitis (vnetje tkiva, ki obdaja krvne žile) in miokarditis (pri smrtnih primerkih). Presoja mesa in organov Serozno-mukopurulentni eksudat v zgornjih dihalih. Meso in organi bolnih živali so zdravstveno neustrezni. Presoja mesa in organov Meso in organi živali brez znakov sistemske bolezni so za 9.9.SMRKAVOST (MALEUS) ( GLANDERS) prehrano ljudi zdravstveno ustrezni. Če pri pregledu post mortem opazimo spremembe, ki so posledica povišane telesne Splošno temperature, so meso in organi za prehrano ljudi zdravstveno Gre za akutno ali kronično bolezen, največkrat s smrtnim neustrezni. Če tako žival odkrijemo pri pregledu ante mortem, izidom. Je zoonoza, na seznamu OIE in jo je treba obvezno z zakolom počakamo. prijaviti. V Sloveniji je bolezen izkoreninjena. Najdemo jo še na posa- 9.8 KUŽNI ATERITIS KOPITARJEV ( EQUINE VIRAL meznih območjih nekdanje Jugoslavije in v Evropi, severni ARTERITIS) Afriki ter Aziji. Poleg kopitarjev so dovzetni tudi mesojedi, divje mačke in človek. Splošno Akutna nalezljiva virusna bolezen je na seznamu OIE, obvezno Povzročitelj jo je treba prijaviti. Pseudomonas malei, po Gramu negativna aerobna bakterija. Organizem je občutljiv na vročino, svetlobo in dezinficiense. Virus je bil prvič izoliran leta 1953 pri konjih, ki so obolevali V okolju preživi od enega do dva meseca. Pomembna lastnost, za podobnimi znaki kot pri rinopnevmonitisu. ki mu omogoča preživetje, je polisaharidna kapsula. Povzročitelj Patogeneza RNK Arterovirus iz družine Togaviridae. Zunaj telesa in pri Povzročitelj vstopi v organizem aerogeno ali peroralno, lahko temperaturi, višji od 37 °C, ne preživi dolgo, v zamrznjenem tudi prek kože. Nato se širi po krvnem obtoku. semenu pa ostane infektiven več let. Klinični znaki Patogeneza Poteka lahko akutno, subakutno in kronično. Prenašalci so okuženi konji in žrebci. Živali se okužijo prek respiratornega, prebavnega ali urogenitalnega trakta. Po inhalaciji Akutna oblika: povišana telesna temperatura zaradi septike-virus vstopi v bronhialne epitelijske celice in se razmnožuje v mije, kašelj, mukozno gnojni izcedek iz nosu (kasneje tudi bronhialnih in alveolarnih makrofagih. Ti virus prenesejo v krvav), povečane bezgavke na glavi, vratu ter koži. Koža je lokalne bezgavke, kjer se še naprej replicira, nato pa se sprosti lahko na nekaterih mestih zadebeljena (noduli premera 1 cm), v kri. Šesti do osmi dan se virus naseli v endotelijske celice limfne žile so žarkasto razporejene kot ledene rože. Živali hitro manjših arteriol in povzroči panvaskulitis. hujšajo in v treh tednih poginejo. Klinični znaki Subakutna in kronična oblika: poznamo tri oblike; nosno, Večina okužb poteka v subklinični obliki. Če se znaki pojavijo, pljučno in kožno. Noduli se razvijejo glede na obliko obolenja, so taki: depresija, povišana telesna temperatura, kongestija v nosnih pretinih, po pljučih ali na koži vzdolž limfnih žil. nosne sluznice in očesnih veznic, serozni nosni izcedek, sol-Konji s kronično obliko ne kažejo tipičnih kliničnih znakov, zenje, edem očesnih veznic, zmanjšan apetit, oteženo dihanje, vendar izločajo povzročitelja in so stalen vir okužbe. Konji slabost, hujšanje, otekline na nogah, edem genitalij in trebuha, po več mesecih bolehanja poginejo ali pa ostanejo prenašalci. včasih blažje kolike, driska, občutljivost na svetlobo. Abortira lahko od 40 do 80 odstotkov obolelih živali. Virus povzroča Patoanatomske spremembe degeneracije in nekroze tunike medije malih mišičnih arterij. Glej klinične znake. Patoanatomske spremembe Presoja mesa in organov Poleg lezij, omenjenih med kliničnimi znaki, najdemo respira-Meso in organi so zdravstveno neustrezni. 80 Bolezni in Presoja mesa Pri konjih okužena z bacilom vraničnega prisada, lahko spore prinesejo na površino deževniki ali talna voda, potem pa jih po površini 9.10 VENEZUELSKI ENCEFALOMIELITIS razširi deževnica. Trava, seno, slama itn. utegnejo biti na KOPITARJEV ( VENEZUELAN EQUINE območjih vraničnega prisada kontaminirani s sporami. Živali ENCEPHALOMYELITIS) se v glavnem okužijo, ko zaužijejo spore bacila s krmo ali pa jih popijejo z vodo. Mogoča je tudi okužba prek poškodovane kože, Splošno poškodb v ustih in žrelu. Okužene živali izločajo povzročitelja Bolezen je na seznamu OIE, obvezno jo je treba prijaviti. prek vseh izločkov, ki jim je primešana kri, v iztrebkih, urinu in izcedku iz nosa. Od vseh oblik encefalomielitisa je najnevarnejša. Od leta 1971 virus poleg v Južni in Srednji Ameriki najdemo tudi v Severni Ko bacili vdrejo v organizem, se najprej močno namnožijo, po-Ameriki, vse do Teksasa. tem pa zelo hitro preidejo v kri, kjer se še naprej razmnožujejo, žival pa zelo hitro pogine. Bolezen lahko poteka tudi počasneje, Povzročitelj z nekajdnevno vročinsko boleznijo, ki se pojavi nenadoma, Alfavirus iz družine Togoviridae. brez pravega vzroka. Patogeneza Klinični znaki Različni tipi virusa so različno patogeni na posameznih Pri konjih se bolezen kaže v dveh oblikah: žrelna, za katero je območjih. Virus je patogen za konje in ljudi. Prenašajo ga kom-značilna močna oteklina v predelu žrela, vratu in vse do prsi, arji, rezervoar pa so mali glodavci, v času enzootij pa tudi konji. ter trebušna, za katero so značilni hudi krči (kolike). Klinični znaki Patoanatomske spremembe Potek bolezni je zelo hiter – perakuten. Navadno povišana Perakutna septikemija. Temno rdeče bezgavke in pogosto telesna temperatura in živčne motnje. Driske zaradi hitrega močno povečana vranica. Petehijalne krvavitve po mukoznih poteka največkrat ne opazimo. membranah, maščobna degeneracija v jetrih in ledvicah. Taka žival se nikakor ne sme zaklati ali izkožiti na kraju samem, saj Patoanatomske spremembe se tako v zemljo sprosti ogromna količina spor, ki za nadaljnja Krvavitve po različnih organih. desetletja območje kontaminirajo. Presoja mesa in organov Presoja mesa in organov Meso in organi klinično bolnih živali so zdravstveno neus- Meso in organi so zdravstveno neustrezni. trezni. Možgani in hrbtenjača se neškodljivo odstranijo. 9.12 EHINOKOKOZA ( ECHINOCOCOSIS) 9.11 VRANIČNI PRISAD (ANTRAKS) ( ANTRAX) Splošno Splošno Bolezen je na seznamu OIE in jo je obvezno treba prijaviti. Bolezen je na seznamu OIE. Ker gre za zoonozo, je treba o Poznana tudi pod imenom mehurjavost. pojavu vraničnega prisada obvestiti tudi zdravstveno službo. Povzročitelj Pojavlja se zlasti na močvirnih območjih in na poplavnih Echinoccocus granulosus je trakulja, ki je značilna za pred-območjih potokov in rek. Bolezen navadno izbruhne v polet- stavnike kaninov. nem času, ko so živali na paši. Patogeneza Povzročitelj Konj je vmesni gostitelj. Mehurnjak oziroma cista je pri konju Bacillus anthracis, paličasta bakterija, ki v neugodnih razmerah, največkrat na jetrih. zlasti ob stiku z zrakom tvori spore. Spore so zunaj gostitelja zelo odporne in lahko v okolju preživijo tudi več let. V zemlji Klinični znaki se lahko ohranijo do 50 let, če so podvržene sušnemu okolju, Ni kliničnih znakov. pa preživijo dve leti. Patoanatomske spremembe Patogeneza Spremembe v obliki cist se pojavljajo na notranjih organih. Iz zemlje, kamor je bila nekoč zakopana poginula žival, Bolezni in Presoja mesa Pri konjih 81 Presoja mesa in organov V urinu najdemo kri. Pri subakutni obliki so klinični znaki Organi, na katerih opazimo ciste, so zdravstveno neustrezni. blažji, zlatenica ni nujna. Pri kronični obliki je včasih edini Prizadeti organi se zavržejo in ocenijo kot zdravstveno neus-znak abortus ali mrtvo rojena žival. trezni za prehrano ljudi. Patoanatomske spremembe Krvavitve pod mukoznimi membranami, petehije po epikardu 9.13 JAPONSKI ENCEFALOMIELITIS (J APANESE in limfnih vozlih. Urin je vinsko rdeče barve. Najbolj specifičen ENCEPHALITIS) znak kronične leptospiroze najdemo na ledvicah, ki imajo me- liran videz zaradi številnih infarktov v skorji. Splošno Gre za akutni vnetni virusni encefalomielitis ljudi, ki se lahko Presoja mesa in organov prenaša na konje, govedo, ovce in prašiče. Trenutno se pojavlja Pri akutni obliki je meso zdravstveno neustrezno, pri kronični v Aziji, občasno v Koreji. Na Japonskem so ga izkoreninili leta prizadete organe zavržemo, trup in viscere so primerni za preh-1985. O njegovem pojavu v Evropi ni podatkov. Bolezen je na rano ljudi, če je bakteriološka preiskava negativna. seznamu OIE in jo je obvezno treba prijaviti. Povzročitelj 9.15 TETANUS Skupina B-flavivirusov. Splošno Patogeneza Gre za tipično konjsko bolezen. Povzročitelj je razširjen v zemlji, Virus prenašajo okuženi komarji. Povzroča encefalomielitis travi, senu, fecesu itd. pri konjih in človeku, pri prašičih pa abortus. Povzročitelj Klinični znaki Clostridium tetani. Klinični znaki so podobni vzhodnemu encefalomielitisu (živčne motnje). Opazimo povišano telesno temperaturo, inapetenco, Patogeneza zlatenico, nekoordiniranost, ataksijo, slepoto, hipertenzijo in Najbolj nevarne so vbodne rane in stare globoke rane, ki se mišični tremor. celijo pod krasto. Presoja mesa in organov Klinični znaki Meso in organi klinično bolnih živali so zdravstveno neustrezni. Prvi klinični znak je prolaps tretje očesne veke. Otopela hoja, razširjena stoja, konj ne more hoditi vzvratno. Na začetku so konji preobčutljivi, žvečijo v prazno in se slinijo. Sledi otrde-9.14 LEPTOSPIROZA ( LEPTOSPIROSIS) lost mišic glave in vratu, zato je glava iztegnjena. Rep in ušesa štrlijo. Vse skeletne mišice postajajo trde, tudi interkostalne, Splošno konj težko diha. Na koncu konj obleži. Pogin je posledica vasku-Je zoonoza. Bolezen je na seznamu OIE in jo je obvezno treba larnega in respiratornega kolapsa. prijaviti. Patoanatomske spremembe Povzročitelj Noben organ ni tipično spremenjen. Leptospira interrogans (različni serovari). Presoja mesa in organov Patogeneza Meso in organi so zdravstveno neustrezni. Živali se najpogosteje okužijo s kontaminirano hrano in vodo. Mogoče so tudi okužbe zaradi ugrizov podgan in miši. Z mesta infekcije se leptospira širi v ledvice, lahko tudi v jetra, sklepe, 9.16 SALMONELOZA ( SALMONELOSIS) možgane in maternico. Splošno Klinični znaki Nalezljiva zoonoza v obliki perakutne septikemije, akutnega Pri konjih se največkrat pojavlja kot subklinična oblika. ali kroničnega enteritisa. Pri akutni obliki ima žival povišano telesno temperaturo, očesne veznice so rumene, posejane s petehijami in vnete. Povzročitelj Pride do motenj v delovanju centralnega živčnega sistema. Pomembni sevi so Salmonella typhimurium, Salmonella enteriti-82 Bolezni in Presoja mesa Pri konjih dis, Salmonella dublin in Salmonella abortus. melanholije. Pri konjih in mulah opazimo znake, ki kažejo na spastično koliko. Nekatere živali tudi grizejo in brcajo. Patogeneza Salmonela povzroča salmonelozo pri konjih in žrebetih, pri Patoanatomske spremembe katerih je prišlo do upada imunosti. Če odvzamemo poškodbe in rane, ki si jih živali prizadenejo same, ni vidnih patoanatomskih sprememb. Lezije stekline Klinični znaki so mikroskopske spremembe centralnega živčnega sistema – Ni specifičnih kliničnih znakov. Pojavljajo se povišana tele-Negrijeva telesca. sna temperatura, neješčnost, potrtost, driska (značilno pri žrebetih). Pri žrebetih poteka v obliki drisk, ki se lahko končajo Presoja mesa in organov z bakteriemijo in poginom ali pa v piemični obliki. Pri odraslih Meso in organi so zdravstveno neustrezni. konjih poteka asimptomatska oblika, in sicer kot fekalna, pri kateri živali aktivno izločajo salmonele, in kot prikrita, pri kateri prikriti nosilci izločajo salmonele. Slednja je nevarnejša. 9.18 TRIHINELOZA ( TRICHINELLOSIS) Patoanatomske spremembe Splošno Pri žrebetih najdemo v organih trebušne votline kongestijo Gre za zoonozo, pomembna je za javno zdravstvo. Larve gliste in petehialne krvavitve po serozah. Značilne so petehialne pri prašičih, podganah, ljudeh in drugih sesalcih migrirajo v krvavitve po epikardu ter intralobularna nekroza v jetrih. mišičnino in povzročajo težko bolezen. Pri ljudeh lahko ob hudi Kataralni enteritis v ileumu, sluznica tankega in debel-invadiranosti povzročajo celo smrt. ega črevesa je edematozna z difuznimi, temnimi lisami ali ulkusi. Črevesne bezgavke so povečane in temneje obarvane. Povzročitelj Patoanatomski znaki kažejo na septikemijo. Trichinella spiralis. Presoja mesa in organov Patogeneza Meso je zdravstveno neustrezno. Ko gostitelj zaužije mišičnino z enkapsulirano larvo, se kapsula pod vplivom prebavnih sokov razgradi. V tankem črevesu se ličinka levi in v štirih dneh doseže odraslo stanje. Po kopulaciji 9.17 STEKLINA ( RABIES) samec umre, samica prodre v mukozo, kjer čaka od dva do šest tednov, da jajčeca dozorijo. Larve izplavajo v krvni obtok in Splošno prek njega pripotujejo do mišic, predvsem tistih, ki jim priman-Bolezen je zoonoza in jo je v vseh državah obvezno treba pri-jkuje glikogena (prepona, jezik, larinks, interkostalne mišice). javiti. Poznana tudi pod imenom Lyssa. Gre za akutno, smrtno Vstopijo v sarkolemo, tam zrastejo do velikosti 1 mm, nato se virusno bolezen, ki se pojavlja pri vseh toplokrvnih živalih in zvijejo v tipično spiralno obliko, obda jih kapsula (četrti do peti ljudeh. teden po zaužitju okuženega mesa). Cista ima obliko limone. Povzročitelj Klinični znaki Rhabdovirus iz rodu Lyssavirus. Večina infekcij pri živalih ni diagnosticirana. Črevesne gliste lahko povzročajo vnetje z drisko. Larve v mišicah povzročajo Patogeneza dvig telesne temperature, otrdelost, bolečine v mišicah, oteženo Prenaša se s slino prek ugriza steklih živali. Značilne so dihanje, obrazni edem in hripavost. Hude infekcije lahko poškodbe živčnega sistema s paralizo. povzročijo pogin zaradi odpovedi dihalne mišičnine. Klinični znaki Patoanatomske spremembe Pri večini je inkubacijska doba od tri do dvanajst tednov. Potrebne mikroskopske preiskave mišičnine. Obstajata dve obliki: paralitična in besna oblika. Presoja mesa in organov Paralitična oblika: klinični znaki vsebujejo izgubo koordinacije, Meso in organi okuženih živali so za prehrano ljudi zdravst-paraliza grla, nezmožnost požiranja, slinjenje, spodnja čeljust veno neustrezni. se povesi, nezmožnost defekacije in uriniranja, totalna paraliza, koma in pogin v nekaj urah. Besna oblika: se kaže kot manija in agresija po dnevu ali dveh Bolezni in Presoja mesa Pri konjih 83 10 BOLEZNI IN PRESOJA MESA PRI PERUTNINI Bolezni in Presoja mesa Pri PerUtnini 86 Bolezni in Presoja mesa Pri PerUtnini 10.1 AVIARNA KLAMIDIOZA (ORNITOZA, 10.2 INFEKCIOZNI BRONHITIS PERUTNINE (IB) PSITAKOZA) ( AVIAN CHLAMYDIOSIS) ( AVIAN INFECTIOUS BRONCHITIS) Splošno Splošno Poteka v obliki akutne, subakutne ali kronične bolezni domačih Gre za zelo nalezljivo virusno bolezen piščancev in kokoši, ki se in divjih ptic v obliki respiratorne, digestivne ali sistemske kaže predvsem z respiratornimi težavami, lahko pa povzroča infekcije. Je zoonoza. Ljudje se okužijo na enak način kot manjšo nesnost. perutnina. Povzročitelj V Sloveniji je bila nazadnje ugotovljena marca 2011. Coronavirus, pojavlja se povsod po svetu in ima nešteto serotipov. Povzročitelj Chlamydia psittaci. Je obligatorna znotrajcelična bakterija. Patogeneza Trenutno poznamo osem sreotipov, od tega je šest nevarnih Živali se okužijo z neposrednim stikom, virus se prenaša tudi za ptice. po zraku. Živali izločajo virus še dolgo po tem, ko so bolezen prebolele. Pogost je tudi prenos okužbe z opremo ali obleko Bakterija je odporna na sušenje in lahko ostane infektivna v in obutvijo ljudi. Povzročitelj vstopi v sapnik in pljuča, kjer se posušenem matriksu tudi več mesecev. razmnožuje in vstopa v krvni obtok. Nadaljnje razmnoževanje poteka tudi v drugih organih, predvsem v jajcevodih. Poškodba Patogeneza ledvic vodi v uremijo. Pogin je posledica odpovedi ledvic ali Kokoši so razmeroma odporne v primerjavi s purani, racami sekundarne infekcije. in golobi. Vektorji so najverjetneje golobi. Mikroorganizem se nahaja v prahu iztrebkov. Perutnina se okuži z vdihavanjem ali Klinični znaki peroralno, nato se elementarna telesca pritrdijo na endotelne Pojavljajo se tipični znaki obolenja dihal: kihanje, težko dihanje, celice mukoze in vanje vstopijo z endocitozo. Znotraj endosoma piskanje, zatekel obraz, solzenje in voden nosni izcedek. Živali elementarna telesca diferenciirajo v neinfektivna retikulacijska so depresivne in ne jedo. Pri obolenju rodil upade produkcija telesca, ki se z binarno cepitvijo delijo in razmnožujejo ter tako jajc, kakovost jajc se slabša (tanka lupina, majhna jajca, deformi-nastajajo številna infektivna elementarna telesca. Ta se spros-ran rumenjak, voden beljak). Okužba z IB-virusom negativno tijo iz celice z lizo. Inkubacijska doba traja od tri do deset dni. vpliva tudi na oplojenost jajc in valilnost. Klinični znaki Patoanatomske spremembe Lahko opazimo konjuktivitis, sinusitis, pljučnice, vnetje Najpogostejša sprememba je serozen do kataralen eksudat v zračnih vrečk, vnetje spolnih organov, endokarditis, nefritis, sapniku in sinusih. Eksudat je v nekaterih primerih tudi ka-vnetje sklepov, vnetje možganskih ovojnic. Pri kokoših se kaže zeozen. Zračne vrečke so motne, pogosto najdemo serofibri-kot neopazno ali blago vnetje dihal. Pri puranih kot povišana nozne naslage na kranialnih zračnih vrečkah. Kongestija pljuč telesna temperatura, nosni izcedek, dihalni stres, zelenoru-v distalnem delu sapnika, v obeh glavnih bronhih in pljučih mena driska, izguba teže. Smrtnost od 5 do 40 odstotna. Pri so pogosto vidni fibrinozni čepi. Okužba lahko privede tudi racah kot anoreksija, shiranost in vodena driska. do pljučnice. Atrofija jajcevodov, vsi deli so edematozni, osrednji del je pogosto tudi vnet. Nefropatogeni sevi povzročajo Patoanatomske spremembe predvsem intersticijski nefritis, ledvice so povečane in blede, Pri kokoših najdemo fibrozni perikarditis in povečana jetra. sečevodi so otečeni in polni kristalov sečne kisline. Pri puranih pa kaheksijo, fibrinozno vnetje osrčnika, zračnih vrečk in pljuč, kongestija pljuč, kongestivno fibrinozno vnetje Presoja mesa in organov osrčnika, zračnih vrečk in pljuč, kongestija pljuč, povečana in Meso in organi so za prehrano ljudi zdravstveno neustrezni ob kongestivna vranica. Pri racah solzenje, vnetje veznic, nosnih sekundarni okužbi ali ob pojavu protina na notranjih organih. vodov in sinusov, zmanjšanje prsnih mišic, vnetje osrčnika, povečana jetra in vranica, vnetje jetrne seroze in potrebušnice. 10.3 INFEKCIOZNI LARINGOTRAHEITIS (ILT) Presoja mesa in organov ( AVIAN INFECTIOUS LARYNGOTRACHEITIS) Zdravstveno neustrezno za prehrano ljudi. Splošno Je akutna, močno nalezljiva virusna bolezen, ki povzroča respiratorne težave. Purani in race naj bi bili odporni na vi-Bolezni in Presoja mesa Pri PerUtnini 87 rus. Večinoma prizadene piščance v starosti od pet do devet 10.4 AVIARNA MIKOPLAZMOZA (INFEKCIOZNI mesecev. SINUSITIS) ( AVIAN MYCOPLASMOSIS) Kronična oblika se pogosto zamenja z difterično obliko kokošjih Splošno osepnic (ang. fowl pox). Pojavlja se po vsem svetu in povzroča veliko škodo predvsem v zimskih mesecih. Povzročitelj Herpesvirus iz družine Herpesviridae. Povzročitelj Mycoplasma gallisepticum (kokoši, purani in fazani), Mycoplasma Patogeneza meleagridis (purani). Mikoplazme so bakterijske celice brez Živali se okužijo prek dihal, peroralno ali prek očesnih veznic. stene z zelo zahtevnimi nutritivnimi pogoji. Zunaj gostitelja Najpogosteje obolijo živali, ki pridejo v stik z izkašljano krvjo preživijo zgolj nekaj dni in so neodporne na dezinficiense. ali sluzjo. Mogoča pa je tudi okužba prek okužene opreme, stelje ali različnih vektorjev (ljudje, živali). Virus v okolju ne preživi Patogeneza dolgo. Okužbi sledi intenzivno razmnoževanje virusa v diha- M. gallisepticum povzroča dihalne bolezni predvsem pri kokoših lih. ILT povzroči izgubo cilij ter deskvamacijo in degeneracijo in puranih. Pogosto pride še do sekundarne infekcije z E. coli. epitelijskih celic dihal. Prenos prek bolnih piščancev, vertikalni prenos v valilnicah. V akutni fazi najdemo povzročitelja v vseh tkivih, najbolj priza-Klinični znaki dete pa so epitelne celice dihal. M. meleagridis se primarno Poznamo tri oblike: akutno, subakutno in kronično. prenaša prek jajc, in sicer prek genitalnega trakta, ki se okuži Pri akutni znaki nastopijo nenadoma, smrtnost je od 50- do prek sperme samca. 70-odstotna. Glava in vrat sta pri dihanju iztegnjena. Živali težko dihajo, kašljajo, slišne so krepitacije, prisoten je izcedek Klinični znaki iz nosu. Živali divje stresajo z glavo, ko si poskušajo odstraniti V primeru bolezni brez sekundarne okužbe lahko ta poteka zaporo sapnika. V ustni votlini je včasih kri zaradi krvavega brez kliničnih znakov. Bolne ptice kažejo znake dihalnega izločka v sapniku. Deli glave lahko postanejo cianotični. Hkrati stresa, vključno s kihanjem, kašljanjem, krepitacijo in vnetjem se lahko pojavijo še rinitis, konjuktivitis in sinuzitis. dihalnih vrečk. Oteklost infraorbitalnih sinusov je pogosta pri puranih, oblika je lahko tako huda, da živali komaj gledajo. Pri subakutni obliki nastopijo klinični znaki od dva do tri Očesni izcedek je pogost tako pri kokoših kot pri puranih. Pri dni po okužbi, smrtnost je od 10- do 30-odstotna. Opazimo bolj zapletenih primerih pride do vnetja sinovialne tekočine povečano produkcijo solz, blage krepitacije v grlu, vnetje sap-v sklepih, sklepi so zato otekli. nika in očesnih veznic. Patoanatomske spremembe Pri kronični obliki se znaki pojavijo mesece po okužbi, smrt-M. gallisepticum povzroča različno močna vnetja sinusov, sap-nost od ena do triodstotna. Kadar se živali vzburijo, se lahko nika in zračnih vrečk. Okužba skupaj z E. coli povzroči gnojno pojavijo napadi kašlja in lovljenje sape, prisotna sta nosni in fibrinozno vnetje osrčnika, cirozo jeter in hudo vnetje zračnih očesni izcedek. vrečk. M. meleagridis povzroča vnetje zračnih vrečk. Povzročala naj bi tudi deformacijo kosti, vključno z zvijanjem vratu. Patoanatomske spremembe Pri akutni obliki opazimo mukozno rumen sirast izloček, ki Presoja mesa in organov obdaja sluznico sapnika. Hemoragično vnetje sapnika. Eden od Prizadete dele zavržemo. Če je prišlo do sistemskega vnetja, se značilnih znakov ILT so strdki krvi, ki jih najdemo v lumnu sap-za prehrano ljudi označi kot zdravstveno neustrezno. nika. Vnetni procesi se pojavljajo tudi v bronhih, pljučih in na zračnih vrečkah, še posebno kadar gre za sekundarno okužbo z E. coli. Pri subakutni obliki so posamezna hemoragična območja 10.5 VIRUSNI HEPATITIS RAC ( DUCK VIRUS in rumene difterične membrane v grlu in zgornji tretjini dihal. HEPATITIS) Vnetje očesnih veznic. Pri kronični obliki najdemo nekrotične in difterične zaplate po grlu, sapniku in ustni votlini. Splošno Je akutna, zelo kužna bolezen mladih račk, za katero so značilni Presoja mesa in organov kratka inkubacijska doba, nenaden pojav, visoka smrtnost in Če so živali shirane ali je prisotna sekundarna infekcija, trup in lezije po jetrih. Prizadene živali v starosti od drugega dne do pripadajoči organi za prehrano ljudi niso zdravstveno ustrezni. tretjega tedna, odrasle živali pa ne zbolijo. 88 Bolezni in Presoja mesa Pri PerUtnini Povzročitelj so obarvana bronasto, pljuča pa rjavo. Včasih je prisotna tudi Bolezen povzročajo trije tipi (1, 2 in 3) virusa, ki so povsem degeneracija jajčnikov. različni. Virus hepatitisa rac 2 uvrščamo v Astroviridae. Virusa hepatitisa 1 in 3 pa v Picornaviridae. Presoja mesa in organov Zdravstveno neustrezno za prehrano ljudi. Patogeneza Račke se okužijo peroralno ali aerogeno. Večina račk pogine v tednu dni po okužbi. Virus pride v rejo z okuženimi račkami, 10.7 AVIARNA INFLUENCA (PTIČJA GRIPA) v zunanjem okolju je zelo stabilen. Mehanični prenašalci so ( HIGHLY PATHOGENIC AVIAN INFLUENZA AND divje ptice in divje race. LOW PATHOGENIC AVIAN INFLUENZA) Klinični znaki Splošno Ptice so navadno v dobri kondiciji, opazimo izgubo apetita in Aviarna influenca je zelo kužna in nevarna virusna bolezen, zaspanost. Živali ležijo na prsih, glava je spuščena k tlom. Pojavi ki povzroča visoko obolevnost in smrtnost pri perutnini in se lahko nekoordinirano gibanje glave, perutnic in nog. Ptice pticah, zbolijo pa tudi druge živalske vrste in ljudje. ležijo na boku, veslajo z nogami ter poginejo v nekaj minutah. Takrat je pogosto viden opistotonus vratu in glave, noge pa so Bolezen je uvrščena med posebno nevarne kužne bolezni, ki iztegnjene nazaj. se zatirajo z najstrožjimi ukrepi. Obvezno jo je treba prijaviti. Patoanatomske spremembe V Sloveniji je bila nazadnje ugotovljena marca 2006 pri divjih Pri perakutnem poteku je patološki izvid negativen. Pri akut-pticah. nem so jetra rahlo povečana, bledo rdeča in pokrita s pikčastimi krvavitvami. Vranica je povečana in temneje obarvana, ledvice Povzročitelj so povečane in na površini so dobro vidne krvne žile. Pljuča Ortomiksovirus tipa A, B in C. Tipa B in C sta najpogostejša pri so hiperemična. Pri poginulih živalih pogosto najdemo tudi ljudeh, tip A pa pri ljudeh, prašičih in konjih, morskih sesalcih, perikarditis in aerosakulitis. kožuharjih in ptičih. Presoja mesa in organov Patogeneza Meso in organi so za prehrano ljudi zdravstveno neustrezni. Virusi influence A lahko povzročijo obolenje pri vseh vrstah ptic in pri različnih vrstah sesalcev. Ker se virus množi v dihalih in prebavilih, se izloča predvsem z izločki iz nosu, očesnih veznic, 10.6 KOKOŠJI TIFUS ( FOWL TYPHOID) kljuna in z iztrebki. Okužba je mogoča z neposrednim stikom med okuženo in dovzetno ptico ali posredno prek kontamini- Splošno ranega okolja. Za najpogostejši vir okužbe domače perutnine Običajno prizadene ptice nad 12. tednom starosti. veljajo divje ptice, ki običajno ne kažejo znakov obolenja, vendar z iztrebki izločajo veliko virusa, ki je v zunanjem okolju Povzročitelj dokaj obstojen. Salmonella gallinarum. Inkubacijska doba je zelo različna, od nekaj dni do dveh tednov. Patogeneza Prenos prek jajc, mogoč tudi mehaničen prenos. V optimalnih Klinični znaki razmerah lahko mikroorganizem v okolju preživi šest mesecev. Pri okužbi z virusi nizke patogenosti (LPAI) se obolenje kaže v obliki neješčnosti in slabe nesnosti. Pojavijo se blagi respira-Klinični znaki torni znaki obolenja, kot so kihanje, kašljanje, nosni izcedek, Akuten izbruh spremljata slaba ješčnost in nasršenost. Roža izcedek iz oči, oteklina sinusov, ki jih spremlja driska. Opazimo in podbradki so bledi, upad nesnosti, jajca so slabše oplojena, lahko tudi edem v predelu podkožja glave ter cianozo kože povišana telesna temperatura, anoreksija, depresija, dehi- nog ter rože. Pogin v okuženi reji lahko doseže 20 odstotkov. dracija, driska. Smrtnost lahko doseže 93 odstotkov. Klinični znaki pa so lahko tudi odsotni. Pri puranih se pojavlja zeleno Kadar gre za okužbo z zelo patogenimi virusi AI (HPAI), lahko briljantna driska kot pri aviarni influenci. vsi našteti znaki obolenja povsem izostanejo, živali le hitro poginejo. Smrtnost doseže tudi do sto odstotkov. Patoanatomske spremembe Zlatenica trupa, vranica in jetra so povečana in otečena. Jetra Bolezni in Presoja mesa Pri PerUtnini 89 Patoanatomske spremembe in razbarvane. V uretrih so urati. Črevesje je kataralično vneto Patološke spremembe niso značilne. Najpogosteje najdemo z mukoidno vsebino. Najbolj tipično je vnetje burse, ki je močno edem podkožja glave in vratu, edem in polnokrvnost rože in povečana, hemoragična in otečena. Po petih dneh infekcije se podbradkov ter obilen izcedek iz nosnic in kljuna. Skeletna vrne v normalno velikost, sledi atrofija do tretjine normalne mišičnina je polnokrvna, živali pa so dehidrirane. Očesne velikosti do osmega dne po okužbi. Včasih povečana vranica veznice so polnokrvne ali pa na njih najdemo pikčaste s sivimi folikli na površini. krvavitve. Pogosto so vneti sinusi in zračne vrečke. V sapniku je obilica mukoznega eksudata, pogosto je sapnik hemoragično Presoja mesa in organov vnet. Po maščobi trebušne votline in pod seroznimi opnami so Zdravstveno neustrezno za prehrano ljudi. vidne pikčaste krvavitve in ehimoze. Pogoste so tudi pikčaste krvavitve po sluznici žlezovnika, še posebno na prehodu v mlinček, ter krvavitve in erozije pod kutikulo mlinčka. Ledvice 10.9 ATIPIČNA KOKOŠJA KUGA (AVIARNI so močno polnokrvne. Jajčni folikli so polnokrvni, včasih ra-PNEVMOENCEFALITIS) ( NEWCASTLE DISEASE) zliti, kar privede do peritonitisa. Sluznica črevesja je vneta, s krvavitvami, posebno po ileocekalnih tonzilah. Rumena Splošno nekrotična žarišča je mogoče najti po trebušni slinavki, jetrih, Zelo kužna virusna bolezen perutnine in ptic. Največkrat se vranici, ledvicah in pljučih. kaže v obliki akutne respiratorne bolezni, lahko pa opazimo tudi depresijo, diarejo in živčne znake. Presoja mesa in organov Zdravstveno neustrezno za prehrano ljudi. Bolezen je obvezno treba prijaviti. V Sloveniji je bila nazadnje ugotovljena leta 1991. 10.8 BOLEZEN GUMBORO ( GUMBORO DISEASE) Povzročitelj Visoko virulenten paramiksovirus serotipa 1, RNA-virus. Splošno Je akutna, zelo kužna imunosupresivna bolezen perutnine, ki Patogeneza povzroča visoko obolevnost in pogin pri treh do šest tednov Okužba se širi horizontalno z izločki respiratornega trakta, starih piščancih. konjuktiv in z iztrebki. Kontaminirana sta lahko tudi jajčna vsebina in jajčna lupina. Vse ptice v jati se okužijo v treh do Povzročitelj štirih dneh. Prenašalci so prostoživeče ptice in okuženi pred-Birnavirus, Rna-virus, ki spada v rod Abirnavirus. meti. Mogoč vir okužbe je tudi aerosol. Prebolele ptice niso prenašalci. V okolju virus preživi tudi do 30 dni. Lahko se Patogeneza okužijo ljudje, bolezen se najpogosteje kaže kot vnetje očesnih Virus primarno prizadene limfatično tkivo, povzroča nekrozo v veznic. foliklih burse Fabricii, uniči limfatično tkivo ter s tem limfocite B. T-celice izhajajo iz timusa in niso prizadete. Glavni učinek Klinični znaki virusa je uničenje B-limfocitov in s tem humoralne obrambe. Oteženo dihanje, kašljanje, krepitacije v sapniku, izguba apeti-Imunosupresija zmanjšuje učinek vakcin in zmožnost obrambe ta, vodeno zelena driska s primesmi krvi. Roža in podbradek proti drugim povzročiteljem bolezni. Bolezen se širi z neposred-sta cianotična, opazna je tudi oteklina glave. Ker živali ne jedo nim ali posrednim stikom in z okuženimi predmeti. Okužba se in ne pijejo, dehidrirajo in obnemorejo. Živali se zadržujejo v najpogosteje vnese v rejo mehanično, z okuženo opremo, vodo, bližini vira toplote. Živčni znaki se razvijejo eden do dva dni hrano, s človekom, obolelimi živalmi ali črevesnimi zajedavci. kasneje kot respiratorni in vključujejo delno ali popolno paral- Živali se okužijo po peroralni poti ali okulonazalno. izo nog ali kril. Glavo držijo nazaj med rameni ali med nogami. Drugi živčni znaki so še hoja nazaj, obletavanje in spotikanje. Klinični znaki Pogin je zelo visok in lahko v nekaj dneh doseže 90 odstotkov. Piščanci so nasršeni, prisotni so belkasta ali vodena driska, anoreksija, depresija in tresenje. Pogine od dva do petnajst Patoanatomske spremembe odstotkov živali. Pri najbolj virulentni obliki nastopi pogin pred kliničnimi znaki. Poginule živali so v dobri kondiciji, opazna sta le Patoanatomske spremembe edem in cianoza rože ter podbradkov. Pri akutnem poteku so Poginuli piščanci so dehidrirani in v dobrem rejnem stanju. značilne hude krvavitve in nekroza prebavnega trakta, pred- Petehialne krvavitve po mišicah stegna in med prehodom iz vsem želodca, Payarjevih plošč in cekalnih tonzil. Po maščobi želodca v mlinček. Jetra so hiperemična, ledvice pa povečane trebušne votline, po srčni in skeletni mišičnini ter pod sero-90 Bolezni in Presoja mesa Pri PerUtnini znimi opnami so vidne pikčaste krvavitve. Drugi znaki so še veliko sluzi v sapniku, bronhopnevmonija in neprozorne Patogeneza zračne vrečke. Pri živalih v nesnosti najdemo vnetje ovarija Živali se okužijo z neposrednim stikom. Prizadene jate v sta-in hemoragične stigme na jajčnih foliklih. rosti od treh do desetih tednov. Bolezen hitro zajame celotno jato, smrtnost se približa stotim odstotkom. Nezapleteni prim-Presoja mesa in organov eri se hitro pozdravijo, težave nastopijo pri sekundarni okužbi Zdravstveno neustrezno za prehrano ljudi. z E. coli, smrtnost lahko doseže 50 odstotkov. Klinični znaki 10.10 PULUROZA (BELA GRIŽA) ( PULLORUM Depresija, sprememba glasu, oteženo dihanje, submandibularni DISEASE (BACILLARY WHITE DIARRHOEA)) edem, otečeni infraorbitalni sinusi, penast očesni izcedek, povečan sluzast izcedek iz nosnic. Pojavita se lahko tortikolis Splošno in opistotonus. Bakterijska okužba, ki lahko povzroča visoko smrtnost pri mladih piščancih in puranih v starosti od dveh do treh tednov. Patoanatomske spremembe Včasih je bila v jatah pogosta, zdaj pa je večinoma eradicirana. Pri poginulih piščancih so vidni edem podkožja in vnetne spremembe v podkožju glave, vratu in podbradkov. Podkožje Povzročitelj je želatinozno in rumene barve. Pogosto najdemo še serozno Salmonella pullorum. vnetje zgornjih dihalnih poti in sapnika ter konjuktivitis. Patogeneza Presoja mesa in organov Primarno se prenaša vertikalno (prek jajc), nadaljnje širjenje Meso in organi so za prehrano ljudi zdravstveno neustrezni. z neposrednim stikom, prek ptic prenašalk in prek okuženega materiala. Mesto vnosa sta dihalni in prebavni trakt. 10.12 AVIARNA SALMONELOZA (PARATIFUS) Klinični znaki ( AVIAN SALMONELLOSIS) Piščanci so otožni, neješči, slabo priraščajo. Prisotna je driska, opazimo belo zamazan zadek. Kasneje se pojavijo tudi znaki Povzročitelj obolenja dihal. Živali iščejo vir toplote in imajo spuščene pe-Od deset do dvanajst vrst salmonel, najpogostejša Salmonella rutnice. Mogoči klinični znaki so tudi slepota, otekline okoli typhimurium. tibiotarzusa ter drugih sklepov. Smrtnost pri mladih piščancih je od 0- do 100-odstotna. Patogeneza Bakterije okužijo jajca v jajcevodu, ali ko ta potuje skozi kloako. Patoanatomske spremembe Mogoče je mehanično širjenje bolezni, tudi prek krme, ki vse-Sivi noduli od velikosti bucikine glave do velikosti graha na buje živalske proteine. pljučih, jetrih, srcu, prebavilih, potrebušnici, mlinčku (pod plastjo koilina) in vranici. Hiperemija jeter, ledvic in vranice. Klinična slika Fibrinozni perikarditis in ascites. Purulentno vnetje sklepov Ptice spuščajo krila, se tresejo in zadržujejo v bližini vira in tetiv. toplote. Presoja mesa in organov Patoanatomske spremembe Zdravstveno neustrezno za prehrano ljudi. Pri pregledu post mortem najdemo enteritis, dehidracijo, kongestijo jeter, ki jo včasih spremljajo hemoragična žarišča, omfalitis, nodularne lezije na pankreasu in lezije v velikosti 10.11 RINOTRAHEITIS PURANOV (SINDROM gumba na črevesju. OTEKLIH GLAV) ( TURKEY RHINOTRACHEITIS) Presoja mesa in organov Splošno Meso in organi so za prehrano ljudi zdravstveno neustrezni. Je akutna respiratorna bolezen perutnine, za katero so značilni oteklina v predelu glave, konjuktivitis, opistotonus in tortikolis. Povzročitelj Metapneumovirus, družina Paramyxoviridae. Bolezni in Presoja mesa Pri PerUtnini 91 10.13 AVIARNA TUBERKULOZA ( AVIAN TUBERCULOSIS) Patogeneza Akutna septikemija. Povzročitelj Mycobacterium avium. Klinična slika Cianoza glave zaradi tromboze, driska in mrzlica. Patogeneza Bolezen se začne v primarnem žarišču, od tam pa se širi v Patoanatomske spremembe oddaljena limfatična tkiva in organe. Primarna lezija povzroči Generalizirana septikemija. Krvavitve v mišicah, podkožni razvoj tumorju podobne mase (tuberkel) s stimuliranjem imun- maščobi in srcu. Povečana vranica in jetra. Kataralni enteritis, skega odziva telesa. Tuberkel nastane, ker skuša telo mesto endokarditis, fibropurulentna tekočina v sklepih. okužbe omejiti in ga obda z fibroznim tkivom. Navadno to prepreči širjenje okužbe. Ko tuberkel raste, sredica nekrotizira Presoja mesa in organov zaradi pomanjkanja hrane in kasneje mineralizira. Če bakteriji Meso in organi so za prehrano ljudi zdravstveno neustrezni. uspe prodreti in se širi po krvi ali limfi, nastajajo novi tuberkli v različnih delih telesa. 10.16 ASKARIDOZA ( ASCARIDOSIS) Klinična slika Grobo perje, bleda koža in progresivno hujšanje. Povzročitelj Ascaridia galli (perutnina), A. dissimilis (purani), A. columbae Patoanatomske spremembe (golobi). Sivobele granulomatozne lezije v obliki nodulov različnih velikosti na jetrih, vranici, črevesni serozi in v hujših primerih Patogeneza tudi v kostnem mozgu. Samica je večja od samca (do 12 cm) in leže jajčeca, ki pasirajo s fecesem v okolje. Živali se okužijo peroralno. Larve migrirajo v Presoja mesa in organov intestinalnem traktu, pride do poškodb sluznice. Odrasli para-Meso in organi so za prehrano ljudi zdravstveno neustrezni. ziti živijo v lumnu tankega črevesa. Okužba z askaridi lahko zmanjša odpornost gostitelja in ga naredi dovzetnejšega za sekundarne okužbe, na primer infekciozni bronhitis. 10.14 EGG PERITONITIS Klinična slika Povzročitelj Depresija, anoreksija, driske, upad nesnosti, živali lahko Escherichia coli. poginejo. Patogeneza Patoanatomske spremembe Rumenjak pade v abdominalno votlino zaradi regresije Zadebelitev stene tankega črevesa (ima videz zračnice), v težjih jajčnikov, rupture jajčnikov, vnetja jajcevodov ali salpingitisa. primerih hemoragični enteritis. Klinična slika Presoja mesa in organov Pogin, septikemija, zmanjšana nesnost. Črevo se zavrže. Ob sekundarni okužbi ali kaheksiji je trup za prehrano ljudi zdravstveno neustrezen. Patoanatomske spremembe V abdominalni votlini najdemo med notranjimi organi rumen- jak, ki ima videz, kot da je kuhan. Peritonitis. 10.17 KAPILARIA ( CAPILLARIA) Presoja mesa in organov Povzročitelj Meso in organi so za prehrano ljudi zdravstveno neustrezni. Capillaria spp. Patogeneza 10.15 RDEČICA ( ERYSIPELAS) Paraziti so veliki od enega do pet centimetrov. Bolj patogeni od večjih askaridov, kadar so prisotni v večjem številu. Povzročitelj Erysipelothrix rhusiopathiae. 92 Bolezni in Presoja mesa Pri PerUtnini Klinična slika Klinična slika Ob močni infestaciji se pojavijo depresija, bledica in driska. Cianoza glave (black head) in podbradka, briljantno zelen feces, slabo počutje, živali imajo povešena krila, zapirajo oči in sklan-Patoanatomske spremembe jajo glavo. So anoreksične in kahektične. Piščanci zbolijo v neko-Zadebeljena stena črevesja, krvavitve. liko blažji obliki, bolezen je zelo podobna cekalni kokcidiozi. Presoja mesa in organov Patoanatomske spremembe Prizadeti organi se zavržejo. Če trup kaže znake sistemske- Črevesna stena je zadebeljena in hemoragično vneta, prisotne ga obolenja, je celoten trup za prehrano ljudi zdravstveno so ulceracije. Če pride do perforacije črevesne stene, je priso-neustrezen. ten peritonitis. V lumnu črevesja je serohemoragičen eksu- dat. Na jetrih so nekrotična žarišča v velikosti 1 cm. Jetra so hiperemična. 10.18 SINGAMOZA ( SINGAMOSIS) Presoja mesa in organov Povzročitelj Jetra in črevo so za prehrano ljudi zdravstveno neustrezni, Syngamus trachea. ob sistemski okužbi ali sekundarni bakterijski okužbi celoten trup za prehrano ljudi zdravstveno neustrezen. Patogeneza S. trachea je rdeč črv, ki parazitira v sapniku. Samica je precej večja in zraste do 2 cm, samec do 0,5 cm. Samec se združi s 10.20 KOKCIDIOZA ( COCCIDIOSIS) samico in dobimo značilno obliko črke Y. Jajčeca potujejo s sluzjo po sapniku, žival jih poje, nato se izločajo s fecesem. Naslednji Povzročitelj gostitelj se okuži, ko poje jajčeca ali pa transportnega gostitelja, Emeria spp. kot so gliste, polži itn. Gre za pogosto okužbo v ekstenzivnih rejah. Jajčeca v zemlji ostanejo kužna do enega leta. Patogeneza Kokcidioza je bolezen, povzročena s protozojami iz rodu Klinična slika Emeria. Pri perutnini so Emeria spp. intracelularni paraziti, Helminta najdemo v zgornjih dihalih (sapniku, bronhih in ki povzročajo lezije na epitelnih celicah črevesja. Težavnost bronhiolah). Pri mladih živalih ali ob številnih parazitih so bolezni je odvisna od števila zaužitih kokcidij. Okužena kokoš prisotni intenzivni respiratorni znaki (povečana frekvenca lahko izloča z iztrebki več sto milijonov kokcidij med boleznijo. dihanja, iztegnjeni vratovi in odprti kljuni). Mogoči tudi pogini Kokcidioza lahko povzroči od pet do deset odstotkov poginov zaradi obstrukcije sapnika in zadušitve. v jatah, kjer se kokcidiostatiki ne uporabljajo kot preventi-va. Vrste emerij so specifične, kar pomeni, da vrsta, ki okuži Patoanatomske spremembe purane, ne bo okužila piščancev in obratno. Pljučnice zaradi migracije larv. Klinični znaki Presoja mesa in organov Odvisno od vrste. Zmanjšan prirast, slabša nesnost, povečana Pljuča in prizadeti organi se zavržejo. Če je žival kahektična, je konverzija krme. Vodeni iztrebki s primesjo krvi. celoten trup za prehrano ljudi zdravstveno neustrezen. Patoanatomske spremembe Odvisno od vrste. Lezije vidne v tankem črevesu. Sluznica 10.19 HISTOMONIAZA (ČRNOGLAVOST črevesja je zadebeljena, opazni so beli plaki. PURANOV) ( HISTOMONIAIS) Presoja mesa in organov Povzročitelj Prizadeti organi se zavržejo. Ob znakih sistemske bolezni je Protozoj Histomonas meleagridis. celoten trup za prehrano ljudi zdravstveno neustrezen. Patogeneza Najpogosteje zbolijo purani. Transportni gostitelji so zemeljski črvi. Živali se okužijo peroralno ali intrakloakalno (ko poseda, pogosteje v intenzivnih rejah). Bolezni in Presoja mesa Pri PerUtnini 93 11 BOLEZNI IN PRESOJA MESA PRI KUNCIH Bolezni in Presoja mesa Pri kUncih 96 Bolezni in Presoja mesa Pri kUncih 11.1 MIKSOMATOZA (KUNČJA SMRT) Povzročitelj ( MYXOMATOSIS) Calici virus iz družine Calciviridae. Splošno Patogeneza Huda virusna bolezen navadno divjih zajcev, ki lahko prizadene Gre za zelo nalezljivo bolezen, ki se hitro širi. Bolezen se v rejo tudi domače kunce. vnaša z navidezno zdravimi kunci (klicenosci). Občutljivejše so odrasle živali, kunčice po kotitvi in kunci v ekstenzivni Povzročitelj reji. Virus se prenaša z neposrednim stikom (izcedek iz nosu, Myxomavirus, ki spada v skupino virusov pox. urin, iztrebki), z vodo, krmo, opremo. Vektorji so: insekti, muhe, glodavci, klateške mačke in ptice. Pomemben rezervoar Patogeneza sta zamrznjeno meso zaklanih kuncev in kontaminiran gnoj. Prenaša se z ugrizom insektov, kot so bolhe, komarji itd., in Inkubacijska doba bolezni je od enega do tri dni. Živali poginejo prek neposrednega stika z okuženo živaljo in njenimi izločki v treh do 36 urah po prvih kliničnih znakih. Bolezen se pojavlja (urin, iztrebki, izcedek iz nosu in oči). Vhodna mesta okužbe v perakutni, akutni, subakutni in kronični obliki. so ranice, ki jih povzročajo insekti z ugrizom. Inkubacija od dva do sedem dni. Smrtnost od 95- do 100-odstotna. Poznamo Klinični znaki klasično in aerogeno obliko. Odvisni od oblike bolezni. Klinični znaki Perakutna oblika: ni kliničnih znakov. Živali poginejo v 24 do Klasična oblika: povišana telesna temperatura do 42 °C, izguba 32 urah. Značilno za živali, ki še niso bile v stiku z virusom. apetita, živali so apatične, naglo hujšajo. Po telesu najdemo Akutna oblika: živali so otožne, anoreksične, težko dihajo, se številne otekline, in sicer so otečene očesne veke, baza ušes, nepovezano gibljejo, imajo mišične krče. Slišati je glasno cviljen-smrček, pod brado, okoli genitalijev in anusa. Znaki dajejo vtis je. Opazimo cianozo sluznic in očesnih veznic, obojestransko povečane glave (levja glava). oftalmijo ter drisko ali zaprtje. Živali so občutljive na svetlobo, imajo vnetje očesnih veznic, Subakutna oblika: pojavlja se v končnih fazah epidemije. izcedek je na začetku bolezni prosojen, kasneje postane gnojen. Klinični znaki podobni akutni obliki. Opazimo ikterus. Živali ostanejo sterilne. Kronična oblika: se pojavlja pri mladičih. Ni kliničnih znakov. Aerogena oblika: opazni blage podkožne otekline, vnetje Patoanatomske spremembe očesnih veznic in solzenje. Živali kažejo znake vnetja pljuč. Posledice okvar kapilar oziroma žilnega sistema: hiperemija, Ta oblika ima daljšo inkubacijsko dobo (od enega do tri tedne). hemoragija ter edemi tkiv in organov (pljuča, sapnik, vranica, Živali ostanejo sterilne. ledvica, timus, tonzile, limfni vozli). Okolica smrčka je zama-zana s krvjo, na vidnih sluznicah opazimo ikterus, kri slabo ko-Patoanatomske spremembe agulira. V sapniku najdemo penasto vsebino, sluznica je podlita Miksomi različne velikosti v podkožju in koži na smrčku, s krvjo. Žolčnik je povečan. Želodec nabito poln hrane, vidna vekah, uhljih, vratu in stopalih. Na prerezu je slaninasta erozija sluznice želodca. Sečni mehur je poln urina. Krvava masa ostro omejena od okolice sivorožnate barve. Slaninasti motna tekočina v prsni votlini. vozliči na modih in v steni maternice, edem stene želodca. Povečane bezgavke. Pikčaste krvavitve po pljučih in edem pljuč. Presoja mesa in organov Hiperemija jeter in ledvic. Rahlo povečana vranica črne barve. Meso in organi so za prehrano ljudi zdravstveno neustrezni. Presoja mesa in organov Meso in organi so za prehrano ljudi zdravstveno neustrezni. 11.3 PASTERELOZA KUNCEV (KUNČJA KUGA) ( PASTEURELLOSIS) 11.2 HEMORAGIČNA BOLEZEN KUNCEV IN Splošno ZAJCEV ( RABBIT HAEMORRHAGIC DISEASE) Gre za pogosto bolezen kuncev, visoko nalezljivo. Zelo razširjena je v intenzivnih kot tudi ekstenzivnih rejah v Sloveniji. V reji Splošno je lahko od 30 do 90 odstotkov živali brez kliničnih znakov, Bolezen je na seznamu OIE, obvezno jo je treba prijaviti. pa vendar so prenašalke bolezni. Poseben problem je klanje navidezno zdravih živali. Bolezen pogojujejo slabe razmere, na primer visoka vlažnost v Bolezni in Presoja mesa Pri kUncih 97 hlevu, nizke temperature, prepih, slaba oziroma pomanjkljiva 11.4 TICERJEVA BOLEZEN ( TYZZER’S DISEASE) prehrana. Bolezen se širi z nakupi in prodajami kuncev, opreme, krme, prek drugih živali. Znotraj reje se širi z neposrednim Splošno stikom in prek opreme. Gre za akutno bakterijsko bolezen, ki prizadene mlade, od šest do dvanajst tednov stare kunce in v večini primerov vodi v smrt. Povzročitelj Pasteurella multocida, po Gramu negativna negibljiva bakterija. Povzročitelj Bacillus piliformis. Klinični znaki Gre predvsem za obolenje dihal. Poznamo več oblik. Patogeneza Prenos bolezni poteka peroralno in je povezan s slabimi sani-Kužni nahod je najpogostejša oblika; ima kroničen potek. tarnimi razmerami in stresom. Pogosteje se pojavlja jeseni in spomladi zaradi vlažnosti. Pogosto ga spremlja sekundarna okužba z Bordetella bron- Klinični znaki hiseptica. Pojavljajo se povišana telesna temperatura (40 °C), Pojavljajo se diareja, anoreksija, dehidracija, letargija in pogin kihanje, izcedek iz nosu, oteženo dihanje, živali poginejo po v roku treh dni. Lahko pride tudi do kronične okužbe, žival dveh tednih. stalno izgublja telesno maso. Pljučnice se kažejo z izrazitimi dihalnimi motnjami. Živali Patoanatomske spremembe hropejo, so neješče, apatične, imajo povišano telesno tempera-Pri pregledu post mortem opazimo hemoragično vnetje črevesja turo (> 40 °C), smrtnost je od 5- do 50-odstotna. in nekrozo končnega dela ileuma, debelega in slepega črevesa. Fokalna nekrotična območja lahko najdemo tudi na jetrih in Vnetje srednjega ušesa se pojavlja pri dveh do petih odstot- srcu. kih okuženih živali. Kot zapleti se pojavi vnetje možganov in možganskih open. Presoja mesa in organov Živali, ki preživijo okužbo, so navadno v slabi kondiciji. Meso Genitalne okužbe spremlja gnojno vnetje maternice, vnetje in organi so za prehrano ljudi zdravstveno neustrezni. mod in obmodka. Izcedek iz nožnice je najprej sluzav, kasneje gnojen. Moda so otekla in na otip boleča. Pogosto septikemično nadaljevanje in pogin. 11.5 SALMONELOZA ( SALMONELLOSIS) Abscesi se pojavijo v podkožju in na notranjih organih (srce, Splošno pljuča, mišice). Zoonoza, pojavlja se redko. Vnetje očesnih veznic kot kataralno subakutno ali kronično Povzročitelj vnetje oči z vodenim ali gnojnim izcedkom. Najpogosteje okužba s Salmomella typhimurium. Septikemična oblika se kaže z visoko telesno temperaturo, naglimi pogini brez značilnih kliničnih znakov. Klinični znaki Brez kliničnih znakov. Patoanatomske spremembe Pri pljučnicah najdemo še vnetje porebrnice in osrčnika. Pri Patoanatomske spremembe septikemični obliki pa krvavitve v podkožju in po serozah. Pregled post mortem lahko pokaže zmerno povečanje jeter in vranice z generalizirano kongestijo trupa. Presoja mesa in organov Je odvisna od stopnje lezij in stanja trupa. Živali z blago obliko Presoja mesa in organov rinitisa v dobri telesni kondiciji se ocenijo kot primerne za preh-Meso in organi so za prehrano ljudi zdravstveno neustrezni. rano ljudi. Trupi s težko obliko pljučnice, številnimi abscesi in znaki vročine pa so za prehrano ljudi zdravstveno neustrezni. 11.6 TUBERKULOZA ( TUBERCULOSIS) Splošno Kunce v glavnem prizadene aviarni in bovini tip. 98 Bolezni in Presoja mesa Pri kUncih Je zoonoza. 11.9 LEPTOSPIROZA ( LEPTOSPIROSIS) Presoja mesa in organov Splošno Meso in organi so za prehrano ljudi zdravstveno neustrezni. Je zoonoza. Povzročitelj 11.7 PSEUDOTUBERKULOZA Leptospira icterohaemorrhagiae. ( PSEUDOTUBERCULOSIS) Patogeneza Splošno Vir okužbe so domače in divje živali, ki kontaminirajo vodo Je zoonoza. in zemljo. Bakterija vstopa v organizem prek poškodovane kože ali kože, ki je bila dalj časa v vodi, sluznice, z zaužitjem Povzročitelj kontaminirane vode ali hrane in prek placente. Bakteriji us- Pasteurella pseudotuberculosis. trezajo zmerne temperature (poletje, jeseni) in vlažna območja. Glodavci so edina sesalska vrsta, ki lahko dosmrtno izloča Klinični znaki leptospire z urinom brez kliničnih znakov. Pojav značilnih nodulov, ki so podobni tistim pri tuberkulozi. Najdemo jih na jetrih, pljučih, vranici in po črevesju. Klinični znaki Povišana telesna temperatura, anoreksija, apatija. Sledi padec Presoja mesa in organov telesne temperature in pogin v nekaj dneh. Meso in organi so za prehrano ljudi zdravstveno neustrezni. Patoanatomske spremembe Ikterus, krvavitve v pljučih in drugih notranjih organih, 11.8 LISTERIOZA ( LISTERIOSIS) kongestija jeter in ledvic. Splošno Presoja mesa in organov Gre za občasno seprikemično bolezen kuncev, za katero je Meso in organi so za prehrano ljudi zdravstveno neustrezni. značilen nenaden pogin ali abortus in je najpogostejša pri kunčicah v pozni brejosti. Na pojav bolezni vplivajo slabe razmere pri reji in stres. Je zoonoza. 11.10 TULAREMIJA ( TULARAEMIA) Povzročitelj Splošno Listeria monocytogenes. Zoonoza. Močno nalezljiva bolezen, navadno prizadene divje živali (divje zajce, medvede, volkove, miši, ptice, plazilce, ribe Patogeneza itd.), lahko pa tudi domače (navadno ovce, prašiče, konje ter Povzročitelj se širi po telesu s krvjo do jeter, vranice in grav-redkeje teličke in pse) in človeka. idnega uterusa. Povzročitelj Klinični znaki Francisella tularensis, aerobna, negibljiva, po Gramu negativna Klinični znaki so neznačilni in zelo različni. Okužba lahko bakterija. povzroči hudo izgubo telesne mase živali. Nekateri kunci kažejo znake tortikolisa. Patogeneza Prenašalci bolezni so obolele divje živali, klopi, uši in kom-Patoanatomske spremembe arji. Bakterija se prenaša prek kože in veznic z ugrizi insektov Poleg shiranosti najdemo hepatitis in številna nekrotična oziroma pri obdelavi trupa okužene živali, pri uživanju mesa žarišča na parenhimu jeter. okužene živali, kontaminirane vode, vdihavanju prahu, v kat- erem je povzročitelj, redkeje tudi z ugrizi okuženih živali. Presoja mesa in organov Meso in organi so za prehrano ljudi zdravstveno neustrezni. Klinični znaki Pojavijo se klinični znaki septikemije, visoka telesna temperatura, anoreksija, letargija, otrdelost, oteženo dihanje, progresivno izgubljanje telesne mase, kašljanje, driska. Pogin nastopi v nekaj dneh do drugega tedna. Bolezen navadno izbruhne Bolezni in Presoja mesa Pri kUncih 99 spomladi, ko so klopi aktivni. Jetrna oblika: zbolevajo starejše živali. Pogin ni pogost, če pa že, se pojavi šele po nekaj tednih. Pojavi se driska kot posledica Patoanatomske spremembe okvar jeter ascites. Pri hujši invadiranosti pa tudi zlatenica. Na koži najemo več klopov. Najpogostejše lezije so majhne belkaste nekroze oziroma miliarna nekroza na jetrih, vranici in Patoanatomske spremembe bezgavkah. Te organi so hkrati povečani. Nekroza in kongestija Črevesna oblika: na začetku kataralno vnetje črevesja, pozneje na mestih, kjer so klopi. globlje vnetje črevesne sluznice z belimi žarišči. Presoja mesa in organov Jetrna oblika: belorumeni vozliči na jetrih, povečan žolčevod, Meso in organi so za prehrano ljudi zdravstveno neustrezni. povečan žolčnik. Presoja mesa in organov 11.11 KOKCIDIOZA ( COCCIDIOSIS) Če je trup v dobri kondiciji, se smatra za prehrano ljudi zdravstveno ustrezen. Shirani trupi pa se za prehrano ljudi zavržejo Splošno kot zdravstveno neustrezni. Je pogosta protozoarna bolezen, razširjena po vsem svetu. Pojavlja se tako v intenzivnih kot tudi v ekstenzivnih rejah. V ekstenzivni reji so neposredne izgube tudi do stoodstotne. 11.12 CISTICERKOZA ( CISTICERCOSIS) Kunci, ki bolezen prebolijo, pogosto ostanejo prenašalci. Splošno Povzročitelj Kunci so vmesni gostitelji pasje trakulje Taenia pisiformis. Povzročitelji so protozoji iz rodu Eimeri. Ločimo dve obliki bolezni. Povzročitelj Cysticercus pisiformis. Črevesno obliko povzročajo E. magna, E. irresidua, E. piriformis, E. intestinalis, E. performans, E. media, E. exigua in E. flavescens. Patogeneza Jeterno obliko pa E. stidea. Larve trakulje potujejo skozi jetra do mezenterija, kjer tvorijo ciste. Patogeneza Odrasli kunci se okužijo s hrano in vodo, sesni mladiči pa Klinični znaki od matere. Bolezen se prenaša z glodavci, drugimi živalmi in Kliničnih znakov ni. človekom (obutev, obleka). Predispozicijski dejavniki so visoka vlažnost v hlevu, nehigienske razmere, prevelika gostota živali, Patoanatomske spremembe pomanjkanje vitaminov, neuravnotežena prehrana. Cistično obliko pasje trakulje Taenia pisiformis najdemo v trebušni votlini, najpogosteje na mezenteriju. Cista je navadno Razvojni krog: sporulirane oociste so v vodi in krmi, v pre-velikosti graha in napolnjena s tekočino. bavilih se zajedajo v epitelne celice žolča in črevesja. V epitelnih celicah oociste razpadejo, sprostijo se sporozoiti. V epitelnih Na jetrih opazimo bele subkapsularne spremembe, ki so po-celicah poteka nespolno razmnoževanje: shizonti – merozoiti sledica migracije larv. – šizogonija. Pretečejo dva do štirje ciklusi, razvijejo se spolne celice – makro- in mikrogametociti. Makro- in mikrogameta Presoja mesa in organov se združita, nastane zigota. Nesporulirana oocista se izloča z Prisotnost cist navadno ne vpliva na splošno stanje trupa. iztrebki. Zrak, vlaga in temperatura – sporulirana oocista z Rdečkasto obarvana tekočina v cistah se kasneje spremeni v osmimi sporozoiti. gnojno in sirasto vsebino, kar pomeni, da se celoten trup za prehrano ljudi oceni kot zdravstveno neustrezen. Klinični znaki Črevesna oblika: dovzetni so mladi kunci, stari od štiri do dvanajst tednov. Smrtnost je od 90- do 100-odstotna. Starejši kunci so specifično odporni, vendar tudi obolijo. Navidezno zdrave živali več pijejo, so neješče, hujšajo, imajo nasršeno dlako, šklepetajo z zobmi. Pojavljajo se driska, obstipacija ali napenjanje. 12 LITERATURA literatUra 102 literatUra 1. Aiello E.S.The Merck veterinary manual. New York: Merck, 15. Pravilnik o podrobnejših pogojih za imenovanje uradnih vet- 1998. erinarjev in uradnih preglednikov. UL RS, št. 110/2008 z dne 21. 11. 2008. 2. Aiello,SE The Merck Veterinary Manual http://www.merckmanuals.com/vet/index.html ( 20 Feb 16. Pravilnik o označevanju in dajanju na trg mesa živali, katerih 2012). nujni zakol je bil opravljen zunaj klavnice. UL RS št. 68/2009 z dne 28. 8. 2009. 3. Gracey J., Collins S. D., Huey R. Meat Hygien. 10th ed. London: WB Saunders, 1999. 17. Pravilnik o razvrščanju in označevanju govejih trupov. UL RS, št. 16/2008. 4. Radostits O.M., Blood D.C., Gay C.C.Veterinary medicine : a textbook of the diseases of cattle, sheep, pigs, goats and horses. 18. Pravilnik o zaščiti živali med prevozom. UL RS, št. 62/2009 z London: Baillier Tindall, 1994. dne 4. 8. 2009. 5. Grist A. Poultry Inspection. Nottingham: Nottingham 19. Pravilnik o označevanju živali, veterinarskem spričevalu in University Press, 2004. napotnici, izjavi o prehranski varnosti, povratni informaciji ter izjavi prevoznika. UL RS, št. 136/06 z dne 22. 12. 2006. 6. Grist A. Bovine meat inspection: Anatomy, physiology and dis- ease conditions 1st ed. Nottingham: Nottingham university 20. Uredba (ES) št. 852/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z press, 2005. dne 29. aprila 2004 o higieni živil. UL L 139, 30.4.2004, str. 1–54. 7. Grist A. Ovine meat inspection: Anatomy, physiology and dis- ease conditions 1st ed. Nottingham: Nottingham university 21. Uredba (ES) št. 853/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z press, 2005. dne 29. aprila 2004 o posebnih higienskih pravilih za živila živalskega izvora. UL L 139, 30. 4. 2004, str. 55–205. 8. Grist A. Porcine meat inspection: Anatomy, physiology and disease conditions 1st ed. Nottingham: Nottingham university 22. Uredba (ES) št. 854/2004 Evropskega parlamenta in Sveta press, 2005. z dne 29. aprila 2004 o določitvi posebnih predpisov za orga- nizacijo uradnega nadzora proizvodov živalskega izvora, na- 9. Herenda, D Manual on meat inspection for developing coun- menjenih za prehrano ljudi. UL L 139, 30. 4. 2004, str. 206–320. tries http://www.fao.org/docrep/003/t0756e/T0756E04.htm (20 23. Uredba (ES) št. 882/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z Feb 2012). dne 29. aprila 2004 o izvajanju uradnega nadzora, da se zago- tovi preverjanje skladnosti z zakonodajo o krmi in živilih ter s 10. Marinšek J. Veterinarsko sanitarni pregled klavnih živali in pravili o zdravstvenem varstvu živali in zaščiti živali. UL L 165, mesa 3th ed. Ljubljana: Veterinarska fakulteta, 1993. 30. 4. 2004, str. 1–141. 11. Odločba Komisije (ES) št. 719/2009 z dne 28. septembra 2009 24. Uredba (ES) št. 1183/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z o pooblastitvi nekaterih držav članic za revizijo njihovih letnih dne 24. junija 2006 UL L 214, 24. 5. 2006, str. 1-4. programov spremljanja BSE. UL L 256, 29. 9. 2009, str. 35-7. 25. Uredba (ES) št. 1099/2009 Evropskega parlamenta in Sveta 12. OIE Terrestrial Manual 2012, CHAPTER 2.1.15., RINDERPEST z dne 24. septembra 2009 o zaščiti živali pri usmrtitvi. UL http://www.oie.int/fileadmin/Home/eng/Health_standards/ L303,24. 9. 2009, str.1-30. tahm/2.01.15_RINDERPEST.pdf (16 Mar 2012). 26. Veterinarska uprava republike slovenije, Mesečna poročila o 13. OIE Terrestrial Manual 2009, CHAPTER 2.7.13. SCRAPIE pojavih bolezni v RS http://www.vurs.gov.si/si/za_prebivalce_ http://www.oie.int/fileadmin/Home/eng/Health_standards/ in_pravne_osebe/zdravje_zivali/mesecna_porocila_o_poja- tahm/2.07.13_SCRAPIE.pdf (3 Apr 2012). vih_bolezni_v_rs/ (9 Mar 2012). 14. OIE Terrestrial Manual 2012, CHAPTER 2.7.7. ENZOOTIC 27. Veterinarska Uprava Republike Slovenije, Vzorčenje in testi- ABORTION OF EWES (ovine chlamydiosis) ranje na BSE/TSE. http://www.oie.int/fileadmin/home/eng/health_standards/ http://www.vurs.gov.si/si/za_prebivalce_in_pravne_osebe/ tahm/2.07.07_enz_abor.pdf ( 3 Apr 2012.) varna_hrana_krma_in_zdravila/tse/vzorcenje_in_testiran- literatUra 103 je_na_bsetse/( 16 Mar 2012) 28. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o zaščiti živali. UL RS, št. 23/2013 z dne 18. 3. 2013. 29. Zerai Woldehiwet, Q fever (coxiellosis): epidemiology and pathogenesis http://www.sciencedirect.com/science/article/pii/ S0034528803001772 ( 3 Apr 2012). 30. Zorman Rojs O. Virusne bolezni perutnine. Ljubljana: Veterinarska fakulteta, 2006. 31. Wilson W. G. Wilson’s Practical Meat Inspection. 7th ed. Oxford: Blackwell Publishing, 2005. ISBN 978-961-6199-62-9