oglašajte v najboljšem slovenskem Časopisu v ohiju ★ Zvišujemo vsakovrstne tiskovine EQUALITY NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI xxxn. — LETO xxxn. ADVERTISE IN THE BEST SLOVENE NEWSPAPER OF OHIO ★ Commercial Printing of All Kinds clev&land, ohio, thursday (četrtek), SEPTEMBER 22, 1949 ^OV GROB KOMUNISriCNI VODIKU MAO JE NAZNANIL USTANOVITEV UUDSKE REPUBLIKE KITAJSKE PEIPING, 21. sept.—Kitajski komunistični voditelj Mao Tze-tung je danes naznanil ustanovitev ljudske republike Kitajske, ki bo "mednarodno zedinjena s Sovjetsko zvezo in novimi ljudskimi demokracijami vzhodne Evrope." ŠTEVILKA (NUMBER) 186 znidaršic k or smo včeraj poročali, je len^' bolezni Ivana ( Znidaršič, rojena Mu-Stanovala je ^ ^ E. 160 St. Rojena je bi % trgu pri Ložu, od-, J J® prišla v Ameriko pred , Bila je članica društva ^ ^ št. 53 SNPJ, podr. št. 41 Oltarnega društva fare ^ I® Vnebovzete. zapušča štiri sinove: ip|' ^ouis, Vincent in Anton, p dva brata: Joseph Mulec v Detroit, Mich., sorodnikov. Soprog John se leta 1938. Pogreb ^let, P^tek zjutraj ob 8:45 uri ^458 ^je % ovega pogrebnega zavo- E. 152 3t., v cerkev Vnebovzete ob 9:30 uri ^ družinsko grobnico na ^^lišču Calvary. gli letalec na vojno j^^SHlNGTON, 21. sept. — ^^ator Ralph E. Flanders je iJ ^^j^vil, da je baje bivši letalec Peter Pirogov Zedinjenim državam, ^koj začnejo zvezi: je hujskal na vojno ^ ®Voji lastni domovini na ®®natorja. sem mu, da je to ne-j ®> ker ameriško ljudstvo bi dovolilo. Odgovoril je zato naš problem ' je izjavil Flanders. ^ Sov je zbežal iz Sovjetske ^ ®kupaj z letalcem Anato-^^•rsovom, ki se je skesal ^fnil nazaj v domovino. ii ^ baje Pirogov "piše knji-^ovjetski zvezi. S',.revolucijo in za ostalih se-zago- tožilec smrt za rajka i^'%PEšTA, 21. sept.— 12^ki državni tožilec je da-^teval smrtno kazen za l%;| ^ Ministra zunanjih zadev 111 ^ajka »jj^^^tožencev, ki se proti obtožbam, da so '3ali zaroto proti sedanji vladi. Gyula Alapi je tudi V' • ^® Acheson je danes na Četrtem zasedanju Generalne skupščine organizacije Združenih, narodov apeliral na članice, naj sodelujejo s ciljem, da se reši vprašanje Koreje in Grčije. taft pravi, da je komu-nizem glavno vprašanje SIDNEY, o., 20. sept. — Senator Robert Taft je danes izjavil, da glavno vprašanje, s katerim je soočena dežela "tekmovanje s komunizmom." Republikanski senator je dalje izjavil, da je po njegovem mnenju boljše, da se troši mili jarde dolarjev za armadno letalstvo kot pa na oboroževanje zapadne Evrope, ker bi Rusi lahko čutili, da jim ni potrebno ča kati pet let, dokler se oboroži Evropo, pač pa bi menili, da je najboljše, če pride do vojne takoj. Tri ure pozneje pa je sovjetski zunanji minister Višinski pred odborom štirinajstih držav predlagal, naj se tako vprašanje Grčije kot Koreje vrže z dnevnega reda Četrtega zasedanja. Toda oba predloga sta bila poražena. S Sovjetsko zvezo je glasovala le Poljska. S tem sklepom bosta obe vprašanji prišli na dnevni red Generalne skupščine, kajti odbor odloča o vprašanjih, o katerih naj skupščina razmotriva. Acheson pojasnil stališče Zed. držav Acheson je v začetku govora poudaril, da bodo napori Združenih narodov za poravnavo razlik med vzhodom in zapadom zahtevali 'potrpljenje, čas in težko delo." Na splošno je govoril pomirjevalno, toda pri koncu govora je opozoril Sovjetsko zvezo, da se Zedinjene države in dežele Atlantskega pakta nameravajo "zoperstaviti vsakemu napadu." Med točkami, ki je Acheson poudaril, so: Zedinjene države so naklonjene naporom Generalne skupščine, da se na Balkanu pospeši mir. Komisija Združenih narodov bi morala nadaljevati svoje delo, Sovjetska zveza pa sodelovati. Zedinjene države podpirajo načrt posredovalne komisije za Palestino za ustanovitev mednarodnega mesta Jeruzalema. Zedinjene države predlagajo rešitev vprašanja bfvših italijanskih kolonij. Libija naj bi postala neodvisna v treh ali pa štirih letih, Eritreja bi morala biti politično združena s sosednimi državami (en del, naj bi se priključil Abesiniji, drugi pa an-gleško-egiptskemu Sudanu). Zedinjene države podpirajo prpgram Ekonomskega in socialnega sveta za tehnično pomoč nerazvitim področjem. Zedinjene države zahtevajo, da se spor zapadnih držav z Bolgarijo, Romunijo in Madžarsko predloži Mednarodni sodniji, ki naj ugotovi, če omenjene države kršijo mirovne pogodbe. Zedinjene države menijo, da ni nobenih takojšnjih izgledov za splošno razoroženje, priporočajo pa, da komisija Združenih narodov nadaljuje svoje delo. Jugoslavija želi sedež v Varnostnem svetu? Zapadni krogi med tem trdijo, da bi Jugoslavija želela dobiti sedež v Varnostnem svetu Združenih narodov, ko bo termin Ukrajine končan 31. decembra. Baje se Jugoslavija večinoma opira na male države. V preteklosti je bila navada, da so dežele vzhodne Evrope bile upravičene na ta sedež. Pričakuje se, da bo Sovjetska zveza za sedež predlagala bodisi Češkoslovaško ali pa Belorusijo. Grški partizani poraženi, pravi komisija Z. N. NEW YORK, 21. sept. — Posebna komisija Združenih narodov je danes podala poročilo, v katerem med ostalim pravi, da so sile monarhistične armade strle odpor grških gerilcev na severnih mejah Grčije. Toda po mnenju komisije to še vedno ne pomeni, da je civilna vojna končana. Grški monar-histi so že večkrat na tem področju prisilili gerilce na umik, toda gerilci so se vedno vračali in se ponovno utrdili. V poročilu komisije je poudarjeno, da bo mir resno ogrožen, če bosta dve sosedni državi, Albanija in Bolgarija, podpirali gerilce. Za Albanijo komisija pravi, da je v prvi vrsti odgovorna, ker "obstoja grožnja miru na Balkanu." Zadnji teden so grški monar-histi grozili, da bodo vdrli v Albanijo, če slednja ne bo prenehala podpirati gerilce. Grška vlada je opozorila, da bo o tem obvestila organizacijo Združenih narodov, ker da je upravičena na "samo-obrambo." Na grožnje grških monarhi-stov pa je odgovoril sovjetski tisk, ki je opozoril, da bi vsaka invazija Albanije s strani grških čet imela resne posledice. Namene grške vlade sta obsodila tudi angleški zunanji minister Bevin in ameriški državni tajnik Dean Acheson. V poročilu, ki ga je komisija pripravila za Četrto zasedanje Generalne skupščine Združenih narodov, so omenjena sledeča dejstva: Da se je organiziran odpor gerilcev končal; Da je veliko število gerilcev in ostalih Grkov zbežalo ali pa so bili s silo odpeljani v sosedne države; Da so Albanija, Bolgarija in Jugoslavija javno naznanile, da so razorožile in internirale gerilce, ki so stopili na njihova ozemlja; Da je Jugoslavija zaprla svojo mejo z Grčijo. Komisija je priporočila, da se ponovno opozori Albanijo in Bolgarijo, da ne smeta po mednarodnem zakonu izkoriščati svoje ozemlje' proti varnosti Grčije. kolaborator kandidat za predsednika MANILA, 21. sept. — Filipinska desničarska stranka, tako zvana Demokratična zveza, je danes naznanila, da bo na prihodnjih volitvah podprla dr. Jose Laurela, ki je bil predsednik Filipinov za časa japonske okupacije. stran 2 enakopravnost "ENAKOPRAVNOST" Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. •231 ST. CLAIR AVENUE CLEVELAND 3, OHIO HENDERSON 5311-12 Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays 22. septembra SUBSCRIPTION RATES—(CENE NAROČNINI) By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town: (Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta): For One Year—(Za eno leto) For Six Months—(Za šest mesecev) For Three Months-—(Za tri mesece) __$8.50 _ 5.00 _ 3.00 For Canada, Europe and Other Foreign Countries: (Za Kanado, Evropo in druge inozemske države): For One Year—(Za eno leto)__________ For Six Months—(Za šest mesecev)___ For Three Months—(Za tri mesece)_____ -$10.00 _ 6.00 - 3.50 Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879. KAJ JE POVEDAt PREVZVIŠENI DR. GREGORIJ ROŽMAN? Prevzvišeni knezo-škof dr. Gregorij Rozman je zadnje čase razvil zelo živahno politično dejavnost. Bil je na potovanju po Kanadi, se udeležil proslav naših katoliških organizacij, imel govore ob raznih prilikah in, seVeda, močno udaril po "deželah za železnim zastorom." Z izjemo nekaj kratkih izjav pa prevzvišeni ne želi govoriti v detajlih o vlogi, ki jo je igral v Sloveniji za časa nacistične in fašistične okupacije. V Kanadi je rekel, da so vse obtožbe proti njemu le "komunistična propaganda." Na proslavi petdesetletnice KSKJ pa je dr. Gregorij Rožman proti svoji navadi spregovoril o tem nekaj več. V govoru (soglasno s poročilom Glasila KSKJ z dne 14. fiept. t. 1.) je med ostalim izjavil: "Toda takoj od početka okupacije sem videl prihajati drugo, za naš narod nevarnejšo gorje; brezbožni komunizem." Jasno je, da prevzvišeni, ki je smatral "brezbožni komunizem" za "nevarnejše gorje" kot pa je bila okupacija nacističnih in fašističnih hord, vsled katere je izgubilo življenje 1,700,000 Slovencev, Srbov in Hrvatov, ni te okupacije smatral za glavnega sovražnika slovenskega Ijud-sta, pač pa one, ki so se proti tej okupaciji borili. To končno sam prizna v nadaljevanju svojega govora, ko govori, kako da je "komunizem zlorabil magično besedo Osvoboditev." Prizna tudi, da so ga voditelji Osvobodilnega gibanja večkrat pozvali, naj (če že ne more iti z njimi) ne pomaga okupatorju. Kajti jasno je, da so vsi, ki so pod krinko "brezbožnega komunizma" sodelovali z nacistično Nemčijo in fašistično Italijo, podpirali sile osovine, pa naj danes še tako obsojajo Hitlerja in Mussolonija. Končno, kaj je bila Hitlerjeva vojna proti So\fjetski zvezi, če ne vojna proti "nevarnejšemu gorju?" Hitler in Mussolini sta se oba borila proti "brezbožnemu komunizmu" prav v istem času, ko je to nevarnost spoznal tudi dr. Gregorij Rožman. Zedinjene države, Anglija in Francija pa niso do konca vojne priznale, da je za svet nevarnejše gorje "brezbožni komunizem," to je njihova vojna zaveznica Sovjetska zveza, pač pa Hitlerjeva Nemčija in Mussolinijeva Italija. Vsi napori ameriškega ljudstva so bili storjeni za poraz naci fašizma. Za te prevzvišefie cilje so padali ameriški vojaki, za te cilje so ameriške matere gubi le svoje sinove! Zdaj pa prihaja prevzvišeni knezo-škof z trditvijo, da je že leta 3942, to je v začetku vojne proti Rusiji, bilo nevarnejše gorje "brezbožni komunizem," kot pa nacizem in fašizem! To so besede prevzvišenega: "Kaj naj storim? Brezboštvo v oblijki komunizma prihaja na oblast. Gre za duše, za njihovo zveličan je, posebno za mlade duše, ki se dajo kaj lahko zapeljati z lepo zvenečimi gesli. Škof sem, ki sem pred Bogom in svojo vestjo slovesno prisegel, da bom do smrti zvesto vršil svojo odgovorno dolžnost čuvati vero, varovati duše zmot in za peljanja ter jih voditi k Bogu. Ali naj molčim? Ali naj pustim ljudi v zmoti, da sami pomagajo brezboštvu do oblasti? O da, dali so mi vedeti: če ne morete iti z nami, pa vsaj tiho bodite. Ce bi bil tiho, kakšen pastir bi bil, ki vidi prihajati nevarnost za čredo, pa je ne opozori, ne svari, ji ne pokaže sovražnika, ki jo hoče uničiti? Kakšen škof bi bil, če bi molčal, molče gledal, kako brezbožni volk trga čredo? Kako bi obstal pred božjo sodbo, ako bi bil iz strahu tiho in ne bi ničesar rekel? Po svoji vesti in škofovski službi sem moral odgovoriti. , "Že 24. oktobra 1941 sem prvič opozoril na komunistične načrte v Osvobodilni fronti in nisem več nehal klicati zoper pretečo nevarnost." Že iz teh citatov je menda jasno, da je vse svoje energije škof dr. Gregorij Rožman posvetil borbi proti Osvobodilni vojni. V nobenem stavku v začetku govora, v katerem sicer blago govori o nacistični okupaciji, ne pove, če se je v njemu zganila slovenska zavest: kaj naj storim? Nacistični sovražnik je zasužnjil slovensko domovino. Prevzvišenega tudi ni mučilo vprašanje: Ali naj molčim zoper vseh krutosti, moritev, deportacij in uničevanj slovenskega ljudstva s strani nemškega in italijanskega okupatorja? Ni ga mučilo, ker je o tem molčal kot grob. Pa ne samo molčal, kot bomo videli pozneje. Že od 24. oktobra 1941 je škof dr. Gregorij Rožman opozarjal na "komunistične načrte." To je bilo nekaj mesecev po okupaciji, ko je Osvobodilna fronta bila šele v povojih, Nič pa ni škof dr. Gregorij Rožman opozoril na "Hitlerjeve načrte" in na načrte njegovih zaveznikov, ki so UREDNIKOVA POSTA Poročilo podružnice št. 39 SANS, Cleveland, O. V avgustu so prispevali za zdravila streptomycin sledeči: Nabrano v uradu "Enakopravnosti" (izročila Mrs. Julia J. Pire) vsoto $157 od naslednjih: Mr. in Mrs. Jacob Subel sta izročila $96, katera vsota je bila darovana v spomin njih pokojnega sina. Po $10 so prispevali: Mr. in Mrs. Dominik Kra-šovec (iz Christiana Lake, Ed-wardsburg, Mich.), in Anton Podpadec, Los Angeles, Calif. Louis Intihar iz E. 69 St. prispeval $6. Po $5: Matt in Josie Kra-šovec, Norwood Rd., Krist in Jennie Stokel, Richmond Rd., Anthony Sraj, Eaglesmere Ave., Mr. in Mrs. in Mrs. Joseph Bab-nlk, E. 72 St., Mrs. Mary Somrak, E. 74 St., Mr. in Mrs. Math Ule, E. 237 St. in Mrs. J. Birtich iz Waterloo Rd. Mrs. Josephine Tratnik izročila $10, katere je darovalo društvo "Spartans," št. 576 SNPJ. V upravni sklad SANSa prispevali : Vincent Jurman $10 in Frank Ver ček iz Maple Heights, Ohio $5. Frank Shiffrer v spomin pokojne Frances Intihar $5 in društvo "Comrades," št. 566 SNPJ $5. Po $3: Josephine Tratnik in Josephine Zakrajsek. Po $2: John Stritof, E. 169 St., Helen Mikuš, Jennie Skuk in Anton Smith. Vsem najlepša hvala v imenu odbora SANSa. John Pollock, tajnik in blagajnik. "Zdravniški strežnik" na odru Slov. nar. doma V nedeljo je Ženski odsek re-kriacijskih prostorov SNPJ s pogoščenjem svojih gostov prav slovesno zaključil pikniško sezono. Z mrzlejšimi dnevi ožive naši narodni domovi. V nedeljo 16. oktobra bo ena prvih odrskih predstav v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. Podana bo komična tri dejanka "Zdravniški strežnik" prvič na tem odru. Igra nam prinese obilo smeha. Predstavljena bo pod pokroviteljstvom podružnice št. 39 SANSa. Da pride na oder res pravi zdravniški strežnik, skrbi narodni delavec Frank Česen. K programu so bili povabljeni na sodelovanje tudi "Zarja," kvartet "Glasbene Matice" in "Slovan." Podružnica št. 39 SANSa z ostalimi podružnicami deluje za plemenite namene. Zato sezite po vstopnicah in si rezervirajte ta dan. Skupni piknik SANSovih podružnic je bil sijajen. Dan je bil lep in lepa je bila tudi reprezen-Lacija naroda. Prebitek, kateri je večji kot smo pričakovali, bo objavljen pozneje. Na Zahvalni dan 24. novembra bo pa zopet "Zarjino" že-gnanje. Zbor ima rezerviran ta dan že četrt stoletja. Letos se zopet drži te stare tradicije. Tudi letos privleče zbor iz svoje torbe točke, ki bodo vlekle in katere se ne dobi povsod. Kaj bo vse—bo poročano, ko pride čas za to. Danes se lahko naprej pove, da bo zbor tega dne počastil spomin na največjega slovenskega pesnika Oton Župančiča s proizvajanjem njegove slavne historične pesnitve "žeblarska," katera razkriva dolge dnevne ure in mučeniško delo žebljar- jev. Pesnitev je uglasbil sloviti primorski skladatelj Vinko Vo-dopivec, za kar je bil deležen nagrade. Slovenska javnost je opozorjena tudi na to priredbo. Leo. Poljšak. Nečak se zahvaljuje teti za zdravila Mr. in Mrs. Peter in Fanny Zupin iz 1204 E. 60 St. sta prejela več pisem od Francelj Ma-rolda iz Homeca 32, p. Radomlje pri Kamniku, ki se je radi tuberkuloze nahajal v zdravilišču Novo Celje p. Žalec, odkoder je tudi pisal. Mrs. Zupin je teta Maroldu, ki se je nanjo in njenega moža obrnil za pomoč v zdravilih, ki bi mu pomagala do zopetnega zdravja. Marold ima doma v Homecu ženo in tri fantke, eden hodi v tretjo gimnazijo, drugi v četrti razred, tretji je pa komaj tri in pol leta star. Zelo težko mu je bilo, ko ga je doletela bolezen, zlasti še, ker so mu zdravniki odsvetovali operacijo, ker se je moral pred več leti podvreči težki operaciji na plju-čah. Priporočali so mu zdravila "streptomycin" v količini 150 gramov, s katerimi so mu upali pomagati do zdravja. Kot v enem izmed pisem omenja, dobivajo ta zdravila, ki prihajajo od raznih skupin iz Amerike, v večjih zdraviliščih, kot na primer na Golniku, itd. Zupinova sta svojcem v domovini veliko pomagala in tudi ko sta prejela prošnje od Ma-rolda sta se potrudila, čeprav imata tudi sama dosti bolezni, da sta mu poslala "streptomycin". Tu sledijo izčrpki pisma, ki ga je nečak pisal takoj, ko je prejel prvih 50 gramov teh zdravil: "Draga teta: "Dobil sem Tvoje pisemce, za katero se Ti najlepše zahvalim. Enako se tudi zahvalim za pozdrave Tvoje in Tvojega moža. Jaz bi že preje pisal, pa sem čakal, da bom dobil prvim 50 gramov streptomycina, da Ti bolj natančno lahko pišem kako, da mi gre in koliko mi učinkuje. "Ljuba teta, sedaj Ti povem, da se mi je stanje zelo poboljšalo, temperatura mi je popolnoma padla na normalno, gnojni ek sovdat mi je tudi zginil, apetit sem dobil in na vagi sem pričel dobivati. Imel sem na eni strani močno zasenčenje pljuč, na drugi pa malo rano, ker sem imel leta 1932 operacijo, oziroma taraka (palstiko) na sedmih rebra h. Vse skozi je bilo dobro, sedaj me je lansko leto dobila ploha in veter, da me je začelo tresti in zbolel sem na pljučih. No, pa se, ne čudim, ker smo toliko prestali med okupacijo in človek ni več tako odporen. Hrana je pri tej bolezni pr va. Tukaj je veliko te bolezni, zato sam ne vem kako bi se Ti zahvalil, ker si mi priskočila na pomoč. Saj sem Ti zelo nerad pisal, ker vem, da tudi Ti in Tvoj mož nimata zdravja, a sem se kar zjokal, ko mi je žena poslala Tvoje pismo, da mi pošlješ zdravila. Kar milo se mi je zdelo, da si bila tako usmiljena, da si mi takoj priskočila na pomoč. Jaz sem že vse poskusil in kupoval zdravila; sem že tudi prodal orodje in druge stvari, da sem si nabavil zdravila, pa vse mi ni nič pomagalo. "Upam, da mi bodo Tvoja zdravila sčistila tudi rano, ker preje sem imel 3 gavke, ko sem prejel 25 gramov streptomycina, sem imel 2 gavki, ravno danes sem prejel že 50 gramov streptomycina, imam pa še samo eno gavko, tako da če bo šlo tako naprej, mi mogoče ne bo treba 150 gramov zdravil temveč sa- mo 100 gramov. Ravno par dni pred novim letom sem prejel drugih 50 gramov, ki si mi jih poslala. "Še enkrat, ljuba teta, najlepša hvala za zdravila ter najlepše pozdravim, Tebe kakor Tvojega moža. "Francelj" STANOVANJSKI ZAKON LETA 1949 Stanovanjski zakon 1. 1949 uveljavlja kot narodno smernico "čim skorajšnjo dosego primernega domovanja in življenjskega okolišja za sleherno ameriško družino" — kakor je to' izrazil predsednik Truman. V ta namen daje zakon zvezni vladi možnost, da pomaga posameznim predeljim odpraviti zanemarjene distrikte, (ki jih navadno nazivamo slume) obnoviti razpadajoče predele mest in tako nuditi družinam z malimi dohodki stanovanja po nizki najemnini. Omenjeni zakon izrecno določa (1) petletni program za odpravo slumov, zakar bo vlada vzela nase eno tretjino stroškov, dočim bodo ostalo krile Jcrajevne oblasti; (2) konstrukcijo 810,000 družinskih stanovanj po nizki stanarini, izgrajenih v teku prihodnjih šest let in javno lastovanih ter podprtih z vladno subvencijo do' $308 milijonov letno za dobo štirideset let. Stanarinska subvencija je dosedaj edini način, ki omogoča nudenje primernih, varnih in sanitarnih domov po nizki stanarini za družine z manjšimi dohodki. Sicer pa federalna pomoč nizkoretnim javnim stanovanjskim projektom ni nova stvar. Stanovanjski zakon L 1937 je določal gmotna posojila za izgradnjo takih projetk-tov, obenem pa tudi letno podporo (subvencije) za ohranitev nizke stanarine. Kakor pravi stanovanjski urad v Washing-tonu obratuje pod tem programom vsega skupaj 191,700 stanovanjskih enot v 268 različnih krajih dežele. Nov zakon razširja program z dodatki k zakonu izza I. 1937. Ti dodatki ne bodo le omogočili večje federalne pomoči, pač pa bodo prinesli spremembe, ki so posledica dvanajstletnih izkušenj. Na primer: novi zakon zahteva, da krajevne oblasti določijo višino dogodkov in s tem zagotovijo družinam z manjšimi' dohodki nizko stanarino, oziroma stanovanja v projektih zgrajenih v ta namen. V splošnem se je to izvajalo že leta, ali zdaj je to zadeva zakona. Ena važna sprememba je v omejitvi potrošnje za posamezne stanovanjske enote ali sta- novanja. Po zakonu izza 1. 1937 se ni smelo potrošiti preko tisoč dolarjev za sobo v nizko-rentnih javnih projektih — v mestih z več kot pol milijona prebivalci je bilo dovoljenih ti-sočdvestopetdeset dolarjev z a sobo. Pred dvanajstimi leti je bilo to umestno. Danes pa ni mogoče zgraditi projektov apartmentnega značaja za to ceno in zato je določenih dodatnih sedemstopetdeset dolarjev za sobo in nadaljnih $750 v nekaterih dražjih predeljih. Prvotni zakon je vseboval določbo ome j it ve stroškov za izgradnjo "ta-novanja," nov kazon določa omejitev cene samo na podlagi izgradnje sobe. S tem je omogočena konstrukcija večjih stanovanj za večje družine. Mnoge družine z manjšimi dohodki so večje nego povprečne. Večjim družinam je nudena pod novim zakonom Š3 ena ugodnost v pogledu dovoljenih dohodkov. Ko se ugotavlja da-li so upravičeni do stanovanja v javnih stanovanjskih projektih, se jim k dovoljeni vsoti dohodkov dovoli še sto dolarjev dohodkov za vsake-ka" otroka. Medtem ko novi zakon določa narodno smernico stanovanjske izgradnje, je pa odvisno v veliki meri od lokalnih oblasti, da prično z delom odpravljanja slumov in graditve novih piojek-tov. za skupine prebivalstva z nižjimi dohodki. Sedaj petsto lokalnih stanovanjskih oblsCsti v deželi in tem je bilo razposlanih število tiskovin, s katerimi morejo zaprositi za federalno po moč pri izgradnji stanovanjskih projektov in tako omogočiti prve korake uveljavljenja tega novega zakona. Stanovanjski administrator Raymond M. Foley je dejal, da bo najbrž mogoče zgraditi, oziroma pričeti gra ditev 50,000 stanovanj prvo leto. Odprava slumov bo vzela dlje časa, ker to zahteva širše načrte in pogosto odlok lokalne, ali državne legislature. Novi zakon določa tudi sklade za izboljšanje farmarskih domovanj, za proučevanje načinov znižanja gradbenih stroškov in moderniziranja zastarelih 'gradbenih postav ter za vladne gradbena posojila lastnikom privatnih domov. Common Council Za vzgojo novega socialističnega človeka zasužnjili skoro vse evropske narode in vdirali globoko v Rusijo. Kaj nacizem in fašizem! Brezbožni komunizem je bil, ki je "prihajal na oblast!" Šlo je "za duše, za njihovo zveličanje, posebno za mlade duše, ki se dajo kaj lahko zapeljati." To pa niso bile "duše" slovenskih izdajalcev, ki so se s Hitlerjem in Mussolini jem borili proti "brezbožnemu komunizmu!" O, ne! To so bile "duše" slovenskih fantov, ki so^ umirali za svobodo slovenskega naroda. (Dalje prihodnjič) Narodno osvobodilna borba je v Jugoslaviji sprostila mogočne ustvarjalne sile ljudskih množic ter jim široko odprla pot do izobrazbe. Tudi kulturni delavec se je med prvimi vključil v to borbo ter se najtesneje povezal z ljudstvom. Temelje nove demokratične šole, ki je ena največjih pridobitev priborjene svobode, je v Ljudski republiki Sloveniji posvetilo z žrtvijo svojega življenja 1,504 učiteljev, ki so padli kot borci, bili ubiti od okupatorja in njegovih poma-gačev ali pa so umrli v internaciji. Okupator je na slovenskih tleh popolnoma uničil 218 šol, nadaljnih 30 šol pa je težko poškodoval. V 464 šolah so bile popolnoma uničene zbirke učil, deloma uničene pa na 259 šolah, škoda je bila ocenjena na 25 milijonov dinarjev, kar znaša 85% celotne vrednosti učil. Toda zavedni slovenski učitelji vključeni v Osvobodilno fronto, niti v najtežjih prilikah niso klonili. Na zasedenem ozemlju na Primorskem, na Krasu, v Trstu, na Dolenjskem, v Beli Krajini, na Štajerskem in na Koroškem so organizirali številne tečaje, ki so med okupacijo slovenski mladini, ki ni hotela povečati okupatorjevih šol, nadomeščali slovenske šole. Sredi okupatorjev gnezd, mimo naperjenih strojnic, po tleh, na katerih se še ni posušila kri talcev, so hodili otroci v te svoje improvizirane šole, ki so bile skrite v bunkerjih, v samotnih kmečkih bajtah in neredko celo v hlevih. Na ozemljih, ki so jih osvobodile partizanske čete, pa so takoj ustanovili šole. Preproste kmečke hiše so bile učilnice. Na mesta ubitih učiteljev so stopili novi ljudje, pogumni in borbeni. V začetku šolskega leta'1944-1945 je bilo omrežje šol na osvobojenem ozemlju razdeljeno na 10 šolskih okrožij, ki so skupno štele 529 šol. Že do konca leta 1947 so bile obnovljene vse porušene in poškodovane šole, na novo pa je bilo ustanovljenih 29 šol. Razen redkih strokovnjakov so vsa gradbena dela izvršili de-'lovni prostovoljci. Dočim so bile v stari kapitalistični Jugoslaviji gimnazije in visoke šole nekakšen privilegij meščanske mladine, so danes no- ve demokratične šole od je do najvišje odprte vseh slojev prebivalstva. Tudi prehod iz ene vrste šo" v drugo je vsestransko odprt' šolskim letom 1947-1948 so k \*se šole v Federativni republiki Jugoslaviji stopil® di slovenske šole v novo poin®'"' bno obdobje, obdobje §a plana. Ena največjih petletnega plana Ljudske rep"^ like Slovenije je nadaljni splošne izobrazbe vsega W stva na višjo stopnjo s teW' zajemajo do konca prve P®^' ke, sedemletne osnovne 75% šolske mladine. V sed^ letke so postopno uvaja in osnov za nižje gimnazij®' jih bodo sedemletke ^ popolnoma nadomestile. ^ ^ 1948 je imela Ljudska repu^'^ Slovenija že 128 sedemk^^^' so zajele 18,161 otrok. Ker je naloga šole, da "P bistveni del kulturne revolu*^'^ je velikega pomena tudi učiteljskega kadra. V bivši goslaviji je bil učiteljski P" izmed najbolj zapostavljen"^ je bil v največji meri i od strankarske politike vladajočih režimov, zato H" ^ da je bil majhen pritok kadra v učiteljske vrste. D : 3e absolventom učitelj'®" ^ treba bati, da bodo morali leta čakati na zaposlitev, d^ do potem vsakega pol let& P j meščeni itd. Službo dobe po opravljenem diplomske!" pitu, ministrstvo prosvete števa njihove osebne de službene namestitve, ščniki imajo na razpolago i" nat, socialno šibki prej® ^ štipendije itd. Ti pogoji pomogli, da se stalno veča P"'^^ dijakov. Po anketni tabel" bo šel dijak, ki je letos d® ^ čal tretji razred gimnazlJ® ^ četrti razred sedemletke, izredno veUko dijakov od » za učiteljski poklic tako, bil plan vpisa presežen nad'^ Visok vpis bo omogočil, do za ta odgovorni poklic ni res kvalitetni kandidatih li pa bodo usmerjeni stroke. ^ Široka mreža sedem'®''^^: nujno zahteva povečan i predmetnih učiteljev. bila leta 1947 v Ljubljan^^jj! novljena Višja pedagoška ® "lO- namenom, da usposobi šolske učitelje za pJ"®"'!' ^ d/ profesorje na sedemletl^^'' gimnazijah. if Višja pedagoška šola p redne in izredne slušatep® ji redne slušatelje traja g|ir dve, za izredne pa tri vensko učiteljstvo je dol""''^j(( iimelo pomen in namen šole, ker zgovorno doka^^^; številne prijave v redno s tj,-. el»( gi tečaje za izredne slu®* Predvsem je nova šola zaj .=to generacijo učiteljev, prejšnji Jugoslaviji niso j' izpopolniti svoje znanje, ^ so to želeli. Plan vzgoje mladine deva, da mora imeti Slo ob koncu petletke še 400 profesorjev, ki bodo znal" .jli iješolski mladini pos^® znanje, ki bo temeljilo stvenih osnovah marksi^ ninizma. Poleg 200 rednil* teljev višje pedagoške šol®' letos prejeli kot najbolj®'^ jir kolektiv prehodno zasta^''' |,ir venske univerze, bodo i vi te planske naloge pomogli tudi izredni gen® ki so v juliju dovršili ni tečaj ter bodo v j®' terminu polagali izpite. Tečaje izrednih slušatsJ^^j; so vsako leto julija, učitelji iz vseh krajev SI" Letos je posečalo tečaj ^ tel jev in učiteljic. f 10#, število izmed njih J® osvoboditvi nastopilo učit® poklic, mnogi med njimi pridobili že dragocene ^ v 20 in več letih svoj®^ klicnega udejstvovanja- Tečaj, ki je v enem (Dalje na 4, stran') kra^ 22. septembra 1949. ENAKOPRAVNOST STRAN 3 IVA FAKINOVA-ljudska učiteljica Preska je majhna vas v oko-Hci Ljubljane, glavnega mesta Slovenije. Med narodno osvobodilno vojno je v njej trdo gospodaril okupator—Nemec. Otroci, kolikor jih ni bilo izseljenih, so korali posečati nemško šolo. ^^iri leta jih je zastrupljal jezik tujca, ki je smrtno sovražil njihov rod in govorico. Po osvoboditvi je oblast ljudstva izpreme-'iila osnovno šolo v sedemletko. ^ šolo so se spet vrnili slovenski Učitelji in za upraviteljico je bila dodeljena Iva Fakinova. Ivi Fakinovi so leta okupa-zarezala v obraz globoke gube in čisto pobelila lasje. Saj jc toliko hudega prestala. Z dru-^no jo je okupator izgnal na ^''vatsko — pod Fruško goro. izmed štirih otrok so se borili v partizanih. Bila je nanje ponosna, toda kot mati se je ^nje tudi bala. Zdaj ta, zdaj ji je prinesel vest: tvoj otrok Je padel . . . tvoj otrok je ujet ■ • • videli so, kako ga je okupa-strašno mučil ... Vse to so bili razume in jim hoče pomagati .. . Enak občutek so imeli tudi učenci prvega razreda, ko je Fakinova vstopila med nje in jim povedala: "Jaz bom vaša razredničarka." "Naša učiteljica je tako dobra in prijazna," je pripovedovala doma mala Metka vsa navdušena, "kar k nam na klop sede in če kateri česa nerazume pravi, kar brez strahu pridi k meni, vse ti bom rada še enkrat in podrobno razložila." Metkin oče dela v tovarni celuloze, ki se nahaja v bližini. Ko so se nekaj dni pozneje v tovarni na sindikalnem sestanku pomenkovali o organiziranju izobraževalnega tečaja za delavce, se je Metkin oče spomnil učiteljice Fakinove. "Ona bi bila naj-pripravnejša, da vodi naš tečaj," je predlagal. Zvečer je potrkal na njena vrata. Začudena je dvignila glavo iznad zvezkov in se zazrla v poleg drugih strahot, ki jih prestajala, hudi udarci za •^Jeno srce, ki pa so se končno k ^feči pokazali za pretirane, kaj-/ njeni otroci so se po osvo-oditvi vrnili. - , In vrnili so se tudi otroci v ®olo v Preski. Nekateri so prišli I'aravnost iz partizanov, drugi internacije, in prišli so tudi ki so obiskovali nemško Ob prvem srečanju je bilo nekam nerodno. Otroci so Zavedali, da so med okupacijo • Učenjem hudo zaostali, učite- ^ici jiiii ^ je pa razmišljevala, kako bi r'l čina prej nadomestila manj- ^Joče znanje, da bodo lahko ^adaljevali z učenjem. Toda za- '^ga je trajala le nekaj trenut-kov v ' ^" ' K.0 je uciteljica izpregovo- . je njen glas zazvenel tako k, in tako domače, da je ^ Vsem, kakor da niso v •šoli, 'ftveč doma in se z njimi po- ^^&rja njihova mati, ki jih Zastopniki Enakopravnosti Za 81. clairsko okrožje: JOHN RENKO 1016 E. 76lh SI. UT 1-6888 collinwoodsko in euclidsko okrožje: JOHN STEBLAJ 775 East 236 Si. REdwood 4457 2a newburško okrožje: frank renko H101 Revere Ave. Diamond 8029 TEKOM ČASA, ko se zobozdravnik Dr. J. V. Župnik nahaja na St. Clair Ave. in E. 62 St., je okrog 25 drugih zobozdravnikov v tej naselbini prakticiralo in se Izselilo, dočim se dr. Župnik še vedno nahaja na svojem mestu. Ako vam je nemogoče priti v dotiko L vašim zobozdravnikom, vam bo Dr. Župnik izvršil vsa morebitna popravila na njih delu in ga nadomestil z novim. Vam ni treba imeti določenega dogovora. Njegov naslov je DR. J. V. ŽUPNIK 6131 ST. CLAIR AVE. vogal E. 62nd St.; vhod samo na E. 62 St. Urad je odprt od 9.30 zj. do 8. zv. Tel.: EN 5013 Čokatega moža oblečenega v zaprašeno, z oljnatimi madeži zamazano delovno obleko. Kar brez ovinka je povedal: "Tovarišica, naši otroci vedo toliko lepega povedati o vas, pa smo na sindikalnem sestanku sklenili, da vi vodite naš izobraževalni tečaj. V stari Jugoslaviji mnogi delavci nismo imeli ne denarja ne časa za šole. Jaz sem moral v tovarno že z dvanajstimi leti. Danes, ko je delavec tudi nekaj vreden, pa bi radi nadomestili saj kolikor se da, manjkajoče znanje." Fakinova je v mislih preletela vse svoje dosedanje obveznosti: Pouk 70 učencev prvega razreda, vse petje na sedemletki, zemljepisni krožki v štirih razredih, delo v Antifašističnih žena in drugih frontnih organziacijah, vodstvo dveh pevskih zborov, organizacija vseh proslav in prireditev, sodelovanje na vseh akcijah, skrb za dvoje knjižnic, ki jih je sama ustanovila . .. "No," je zategnil delavec, ker F O R N E Z I Nove forneze na premog, olje, plin, gorko vodo ali paro vzpostavimo. Resetting stane $15; čiščenje $5. Premenimo stare forneze na olje ali plin. CHESTER HEATING CO. Govorimo slovensko 1193 Addison Rd.. UT 1-0396 PRODA SE preša in mlin ter vso pripravo za stiskanje grozdja. Drži % tone grozdja naenkrat. Pokličite po 5. uri popoldne. IV 7796 hisa naprodaj Za eno družino na Saranac Rd. 3 spalnice. Znotraj in zunaj vse popravljeno. Gorkota na plin. Cena samo $7,800 Imamo naprodaj mnogo drugih hiš za eno ali dve družini. Pokličite collinwood realty 15813 WATERLOO RD. KE 1934 EUCLID POULTRY 549 EAST 185 ST., KE 8187 Jerry Petkovšek, lastnik Vsakovrstna perutnina in sveža, prvovrstna jajca. Sprejemamo naročila za perutnino za svatbe, bankete in veselice, itd. NEKAJ POSEBNEGA: Prodajamo kokoši tudi zrezano na koso ter si lahko nabavite samo one kose, ki vam najbolj ugajajo. je njen molk trajal dolgo, "morda ste preveč zaposleni?" Nasmehnila se mu je in mu segla v raskavo dlan. "Časa mi res ne ostaja," je rekla, "vendar ga, bom že našla tudi za vas. Z veseljem prevzamem ta tečaj." Tako je prevzela še vodstvo izobraževalnega tečaja, ki ga je posečalo nad 100 učencev-delav-cev in nameščenecv tovarne iz Medvod. Metkin oče, petdesetletni tovarniški delavec, ni izostal še nobeno uro in je bil njen najboljši učenec. Včasih je v po pouku še malo ostal, da sta se pomenila o tem in onem, kar so važnega pisali listi. Njena miza v razredu je vedno polna rož. V različnih lončkih in kozarcih je pestro cvetje, ki ga ji vsak dan prinašajo otroci, kot najpreprostejši in najzgovornejši dokaz svoje ljubezni. Saj jo imajo v resnici tako radi in tudi ona ima rada nje, kajti šele danes, v novi družbeni stvarnosti čuti z vsem srcem, da je njeno delo dobilo svoj pravi pomen in namen, danes šele more in sme biti resnična učiteljica, kakor je sanjarila o svojem poklicu že kot otrok—res prava ljudska učiteljica. Leta 1948 je Prezidij Ljudske skupščine Federativne ljudske republike Jugoslavije za posebne zasluge pri delu odlikoval 1,182 delavcev raznih strok. Med nagrajenci je bila tudi Iva Fakinova, učiteljica na sedemletki v Preski pri Medvodah, ki je edina med prosvetnimi delavci in tretja v vsej državi prejela za svoje delo visoko priznanje— Red dela prve stopnje. Ko je prejela visoko odlikovanje je preprosto rekla: "Saj res ne vem s čim sem si ga zaslužila. Storila sem vendar samo svojo dolžnost. Vesela sem pa priznanja za to, ker je to priznanje vsemu učiteljskemu poklicu in učiteljskemu delu na vasi." tAiVESTiN US. SAV/N6S BONDS 24x24 (glass size) complete,' Installed There's never been a buy like ALSCO thrifty. It costs so much lew, does so much more! Its lifetime aTu-minum seals out weather perfectly, permanently. Prevents colds. Save* on fuel. Pays for itself In savings. Phone for details. No Money Down 36 Months to Pay ALSCO Inc. HE 2222 N. J. Popovic, Inc. IMA ZASTOPSTVO Chrysler - Plymouth avtov ■ PRODAJA NAJNOVEJŠE 1949 IZDELKE KOT TUDI RABLJENE AVTE V zalogi ima razne dele in potrebščine za avte ter izvršuje razna popravila po tovarniško izurjenih mehanikih. 8116 LORAIN AVE. ME 7200 nick popovic. predsednik THE MAY GO'S BASEMENT I V ČETRTEK IN PETEK DNEVA POSEBNIH VREDNOSTI ill Orientalne reproducirane |}| Rayon Marquisette Valances |t| preproge 49.50 vrednosti 29 .97 Krasne težko, dol-go-lrajrie reproducirane pre proge. Vzorci v rdeči, modri in ivory barvi. Mpre 9x12 čevljev. Basement Oddelek preprog Regularno 1.98 .49 1 Za rabo nad ukrojenimi zavesami ali namesto "drapes." 72" široki, 36" dolgi. Roza, modre, zelene, rum ene, peach barve. Basement oddelek z zavesami H n ■ji M Bela, pastelna flanela |t| Regularno 35c Sp 25' I H Bela, roza ali m o- Šji J dra. 27" široka. =i| i Mehko, fino blago. i! V komadih do 10 ^ jardov. ijš Basement oddelek ^ z blagom na jarde ŠB IIIBIIIIBIIII«IIII«IHIBIIII»IIII»IIII»HII«IIII»IIIIBIIII«III1»|II|»|I |j| Široke Marquisette zavese Regularno 4.95 Pisano plastično blago Vrste 49c do 59c 39 c jd. Pisano d v o-vzor-čno težko plastično blago, široko 36". Mnogo . barv in kombinacij. Basement oddelek _ _ ________________z zavesami ^iliriliniliniliililiiTi ilaliilaliilaliilaliilaliilaliilaliilaliilaliilaliiLliilS aim ii 'Hit or Miss" Rag Rugs Regularno 1.00 aji 79 Priročne mere 24x 48". Mnogobarvni vzorci. Idealni za kuhinjo, h o dnik, kočo, kopalnico. Basement oddelek z preprogami ».18 par H široke, n a brane, navadne ali fine "cushion dot" zavese. 60" široke, 90" dolge. Ivory barve. Basement oddelek z zavesami iiiiiaiiiiaiiiiaiiiiaiiiiaiiiiaiiiiaiiiiaiiiiaiiiiaiiiiaiiiiaiiiiaiiiiaiinaiiiiaiiiiaiiiiaiiMlg Ei=ilaliilaliiluliilaliilali ilaliilaliilaliilaliilaliilalnlaliitaliilaliilaliilaliilaliilaliilaliilaliilaliilaliilaliilatiilaliilaliilaliilaliilaliilaliilaliilaliilaliilaliilali: lis iJlIiilBiiiiBiiiiHiiiBii iiaiiiiaiiiiaiiiiaiiiiaiiiiaiiiiaiiiiaiiiiaiiiiaiiiiaiiii Vzglavniki iz kokošjega perja M Regularno 1.39 Pobeljene koteninaste rjuhe Regularno 2.29 99 M Napolnjeni z ^ kodrastim kokošjem perjem, všitim v močnem tie king ' blagu. Dokler tra-j jajo. Mere 20x36". I Basement oddelek J Z posteljnino =;= iiiiwnii»iiii»iiiiBiiimi»iiii»iiii»iiii«iiii»iiii«iiii«nii«iiii»nii»iiii«iiii ■R itiilaliilaliiliiliilBliitiiiBliilaliilaliilBliilaliilaliilaliilBliinliilaliiliilii Dekliški tkani dežni plašči M 1 .77 čisto belo pobeljene koteninaste rjuhe 81x99 in 72x 99". Zelo malo jih ima manjše hibe; večina so prvovrstne kakovosti. Basement oddelek s posteljnino liiiaiiiiaiiiiaiiiiaiiiiaiiiiaiii|a|iiiaiiliaiiiiBiliiaiiiiaiiiiaiiiiaiiiiaiiiiaiiiiaiiiii lalij^ldiilaliilaliilaliililiilaliilaliilaliilaliilaliilaliilaliilaliilaliilaliilaliilBliiti % Ženske, dekliške copate ## M MlP mlm Regularno 1.00 H s čepicami v tan ali modri barvi. Različne mere do 14. Blago, ki se ne premoči. Basement oddelek z dekliško opravo ;ii"|a|ii|a|ii|a|ii|a|ii|a|ii|aiii|aiii|a|ii|a|ii|a|ii|a|ii|B|ii|a|ii|a|ii|a|ii|a|ii|a| jrtiilaliilaliilaliilaliilaliilaliilaliilaliilaliilaliilaliilaliilaliilaliilaliilalinS • 1 : Reglarno 1.99 .00 1 M m m Vrhnji del iz blaga solidnih barv s pisanimi podloženimi podplatmi. Mere 4-9. Basement oddelek s čevlji |ii|a|ii|aiii|a|ii|aiii|aiiiiaiii|a|ii|a|ii|a|ii|a|ii|»iii|»|ii|»|ii|-|iip|n|. iilBliilaliilBliilBliilaliilaliilaliilaliilaliilaliilaliiUliilaliiLliilaliiti Si MIŠKO KRANJEC OS ŽIVLJENJA ROMAN kateri še majhni, komaj da hodijo v šolo. Upala je, da bo počasi teh skrbi konec. Toda zdaj se je pokazalo, da bo morala nadaljevati, ne sicer s svojimi, temveč z otroki svojih hčera in morem imeti. Zastonj ne počasi morda z otroki svojih si-Vas. Saj vam za enega zemlja se prebuja (Nadaljevanje) "s mislim?' je dejala Ana. ®®m .vam povedala, da ga plačujem, mar ne?' zaradi tega mati ni mo- fed reči, namreč zastran jg plačevanja. Ampak, ona dovolj posla s svojimi 1q Z devetimi otroki je bi- Ipi. .^^olj opravka celih trideset ^ in — nov, tako da temu ne bo nikdar konca. "Ne vem, kako bo," je naposled izjavila, "njega moraš vprašati, očeta, kaj bo rekel." S tem je bila stvar preložena na očeta. In tako je ostalo do poldne. Oče je delal v delavnici. Spo ga je še zdaj, saj so ne- jznal je po glasu, da se je hči vr- nila, vendar ni hotel, da. bi šel prej iz delavnice kakor opoldne. Čakal je, če morda sama pride k njemu. Toda prav to jutro je vedno kdo prišel, tako da je Ana imela zadosten razlog, da ni mogla priti k njemu. To ga je jezilo. Druge krati je imel rad ljudi. Vedno je kaj poklepetal s tem ali z onim. Zdaj so mu bili odveč. Kakor nalašč se je tega, dne vsakdo zaklepetal in ostal dalj kakor druge krati.* In tako se je Marko srečal z Ano šele pri obedu. Soba je bila temna in na prvi pogled hčere ni mogel dobro presoditi. Ko je bila še doma, je komaj doraščala. Toda takrat je ni nikdar dobro opazoval. Bila mu je hči in se ni posebej menil zanjo. Bila je sposobna za delo, in to je bilo vse. Bil je vajen, da je ravnal z, vsemi kakor takrat, ko so bili še otroci. Njegovo raz- mer'je do njih se ni spremenilo nikdar. Morda zato, ker tudi z majhnimi ni nikdar imel kdove-kaj posla, razen, da jim je skrbel za kruh in obleko. Najprej je Tineka, ki se mu je po nesreči skotalil pred noge, dosegel s klobukom,. ko se je prav hotel odkriti. To je bila običajno vsa njegova kazen: otrok ni nikdar drugače tepel kakor s klobukom. Potlej je^ sedel za mizo. Sedel je na koncu mize; na njegov prostor ni smel nihče sesti. Tudi drugi so imeli urejena mesta. Kadar je kateri kam odšel, se je najstarejši pomaknil na njegov prostor. Oče Ane doslej ni opazil. Pomolil je svojo običajno molitvico z vzdihom utrujenosti kakor vedno, pri tem pazil, da so tudi otroci opravili molitev. To nekak običaj, ki je spadal k mizi in so ga morali vsi opraviti. Za' Ano je zdaj le prišel čas, da je dala očetu roko. "Bog daj," ie rekla in ga s tem opozorila nase. Ozrl se je po njej. 'Na, kaj pa ti?" je rekel, "kaj več ne boš na delu?" "Bom," je odvrnila ta, ko je sedla. "Tako sem prišla . . . Otroka sem prinesla." Slednja je izgovorila tiše. "Otroka?" je ponovil, "kakšnega otroka?" "No,—svojega. V mestu ga ne morem imeti. Tam me preveč stane. Tu pa, sem mislila, se lahko poja z vašimi, ko bo doraščal, in vi tudi imate več časa in boste bolje skrbeli zanj." "Tako, otroka," je momljal Marko. "Saj si enega že prinesla." "Saj ne prosim zastonj," je la na vprašanje. "Plačala bom." "No, da, zastonj ti ga nihče ne vzame . . . Ampak ne gre za to. Saj vidiš, kako je pri nas. Že tako nas je dosti. Kje pa bomo spali?" "Saj nas je včasih bilo še več, pa smo spali," je opravičila. "Stran ga vendar ne morem vreči. Moj je . . . kaj hočem." "Da, tvoj," je potrdil oče. "To vendar ne gre. Zdaj že drugi otrok. Kje pa je mož? Kaj bodo ljudje rekli?" "Za moža se vi ne bojte. Kadar bo prilika, se vzameva. To je moja stvar. Zastran ljudi pa, —saj so ljudje vedno kaj govo- "Saj nisem tako mislil," je rekel, 'vzgojil sem že devet otrok, bog pomagaj, in bi tudi tega, toda, nazadnje mi lahko vsi prinašate domov otroke, jaz jih bom pa vzgajal." Potlej so molčali in samo zajemali iz sklede. Tudi popoldne se niso o tem menili. Šele drugega dne, ko se je Ana odpravljala, je stopila k očetu. (Dalje prlhodnjiO ni bila več zgolj molitev temveč dejala, namesto da bi odgovori- rili. On postane preddelavec tovarni in potlej bo toliko dobi val, da si lahko najameva stano vanje. Nadloge vam ne bova delala." Bilo je čutiti, da je užaljena. Zato se je zdaj oče nekako opravičil: Zavarovalnina proti ognju in nevihti in avtomobilskimi nezgodami ZA ZANESLJIVO POSTREŽBO SE PRIPOROČA DANIEL STAKICH AGENTURA 15813 WATERLOO RD. KE 1934 STRAN 4 ENAKOPRAVNOST . 22. septembra 1949. MIHAIL ŠOLOHOV TIHI DON ČETRTA KNJIGA (Nadaljevanje) Iljinična se je drugi dan zares dvignila in stopila sem pa tja po dvorišču, ali zvečer je vnovič legla. Obraz ji je rahlo otekel, pod očmi so se pokazale nabuhle vrečke. Ponoči se je nekajkrat oprla na roke, dvignila glavo z visoko naloženih vzglavnic, gosto dihala — pohajala ji je sapa. Potem jo je jenjalo duši-ti. Lahko je mimo ležala na hrbtu in celo vstajala s postelje. Nekaj dni je preživela v tihi izgubljenosti in spokojnosti. Hotela je biti sama in, kadar je prišla k nji Aksinja v vas, je pičlo odgovarjala na vprašanja in si olajšano oddahnila, kadar je odšla. Bila je vesela, da sta otroka pretežni del dneva prebila na dvorišču in da je Dunjaš-ka poredkoma prihajala in je ni vznemirjala z v s a k o v rstnimi vprašanji. V ničemer ni bila več potrebna pomilovanja in tolažbe. Napočil je tisti čas, ko si je posebno želela biti sama, da bi se spominjala marsičesa iz svojega življenja. Na pol je zaprla oči, po cele ure ležala negibno, samo zatekli prsti so ji prebirali gube na obleki, in vse življenje je v teh urah šlo mimo njenih oči. Čudno, kako kratko in revno se ji je zazdelo to življenje in kako mnogo je bilo v njem hudega in bridkega, na kar se ni marala spominjati. Kdo ve zakaj se ^e najpogosteje v spominih, v premišljevanju vračala h Grigoriju. Morebiti zato, ker je skrb za njegovo usodo ni zapustila vsa leta od začetka vojske in je bilo vse, kar jo je zdaj vezalo na življenje, obseženo v njem. Ali pa se je žalovanje za starejšim sinom in možem ublažilo, se s časom razgubilo in se je o njiju, o rajnih, spominjala poredkeje in videla ju je nekako skozi sivo dimasto meglico. Nič rada se ni spominjala mladosti, svojega zakonskega življenja. Vse to ji sploh ni bilo potrebno, bilo je tako oddaljeno in ni prinašalo ne veselja ne olajšanja. In ko se je V zadnjih spominih vračala v preteklost, je ostala stroga in čista. Tale "najmlajši" pa ji je vstajal pred očmi s skrajno, skoraj otipljivo živostjo. Ali kadar koli je le pomislila nanj, je že mahoma začutila pospešeno utripanje svojega srca. Potem jo je začelo dušiti, obraz ji je potem-nel in dolgo je ležala v nezavesti ; ko pa se je ovedela, je spet mislila nanj. Ni in ni mogla pozabiti svojega zadnjega sinu . . . Nekega dne je Iljinična ležala v izbi. Za oknom je sijalo opoldansko sonce. Po južnem oboku neba so na slepljivi sinjini veličastno pluli oblaki, ki jih je buril veter. Gluho tišino je motilo samo enakomerno, uspavajoče čvrčikanje murenčkov. Zunaj prav pod oknom je ostalo zelenje, ki se je priželo k vkladi, neožgano od sonca — na pol po- sušena loboda med ovsiko in pirnico — v njem so dobili mu-renčki zavetja in so na vse pre-tege godli. Iljinična je poslušala njihovo nenehno petje, ujela je vonj po travi, ugreti od sonca, ki se je prikradel v izbo, in pred očmi se ji je za trenutek kakor prikazen pokazala avgustovska stepa, pripaljena od sonca, zlatorumeno pšenično strnišče, pripekajoče modro nebo, zavito v sivo meglico .... Razločno je videla vole, ki so se pasli na metlikasti meji, voz in razpeto plahto nad njim, slišala je preglušljivo sviranje murenčkov, vdihavala je nadležno trpki vonj pelina . . . Zagledala je tudi sebe — mlado, visoko, zalo ... Že gre, teče proti stanu. Pod nogami ji šumi strnje, jo zbada v gola. meča, žgoč veter ji suši srajco, na hrbtu mokro od znoja, zataknjeno za krilo, jo peče povratu. Obraz ji zaliva rdečica, od navala krvi ji tenko zvoni v ušesih. Z usloče-no roko pridržuje, trde prsi, polne mleka, in, ko zasliši hlipajoč otroški jok, pospeši korak in si spotoma razpenja vratnik srajce. Ožgane ustnice ji drhte in se nasmihajo, ko dvigne iz zibke, obešene pod voz, drobnega temnega Grišatka. Z zobmi pridržuje vrvco ovratnega križca, mokro od potu, mu naglo nudi prsi in skozi stisnjene zobe še-peče: "Milček ti moj, sinko! Sreča ti moja! Mati bi te kmalu sestradala ..." Grišatka še zmerom užaljeno poihteva, vleče in poprijema z zobki bradavico, da boli. Zraven pa stoji mlad črnobrk Grišatkov oče in si otresa lase s čela. Izpod spuščenih trepalnic vidi njegov nasmeh in sinkaste beline porogljivih oči... Težko diha od vročine, znoj ji curlja od čela, jo ščegeta po licih in ugaša, ugaša ji svetloba pred očmi . . . Predramila se je, si z roko potegnila po obrazu, mokrem od solz, potem pa dolgo ležala, se trpinčila z zelo hudim napadom naduhe in tu pa tam zgubila zavest. Zvečer, ko sta Dun jaška in mož zaspala, je zbrala zadnje ostanke moči, vstala in odšla ven. Aksinja, ki je do pozne noči iskala kravo, ki se je bila zgubila iz črede, se je ravno vračala domov in videla, kako je Iljinična počasi stopala, se opotekala in krenila za gumno. "Pokaj pa j^ ona, bolna, odšla tjakaj?" — se je začudila Aksinja, previdno stopila k ograji, meječi na Melehovlji pod, in se ozrla na skedenj. Svetila je polna luna. Iz stepe je pihljal ve-terček. Od stoga slame je na golo, s kamnitimi, valjarji steptano gumno padala gosta senca. Iljinična je stala, se z rokami držala za plot in gledala v stepo, tjakaj, kjer je kakor nedo-sežna, daljna zvezdica migljal ogenj, ki so ga zakurili pastirji. Aksinja je razločno videla zabuhli obraz Iljinične, ozarjen z modro mesečino, in sivi pra men las, ki se ji je izmuznil izpod črne starčevske oglavnice Iljinična je dolgo gledala v somračno stepno sinjino, potem pa je potihoma, kakor bi oni stal prav zraven nje, poklicala: — Grišenka! Ljubljeni moj! — Malo je pomolčala in že z drugačnim, nizkim in votlim gla som rekla: — Zlato moje! . . Aksinja je vsa vztrepetala in prevzelo jo je nepojasnjeno čus tvo skrbi in strahu; ostro se je odtrgala od plotu in odšla v hišo. To noč je Iljinična sprevidela, da bo kmalu umrla, da ji je smrt že stopila k vzglavju. Za dne je potegnila iz skrinje Grl gorijevo srajco, jo zložila in položila pod blazino; pripravila je tudi svoje mrtvaško, v kar naj bi jo oblekli po zadnjem dihu Zjutraj je Dunjaška kakor zmeraj prišla pogledat mater. Iljinična je potegnila izpod vzglavnika skrbno zloženo Gri-gorijevo srajco in jo molče po dala Dunjaškl. ' (Dalje prihodnjič) ZA VZGOJO NOVEGA SOCIALISTIČNEGA ČLOVEKA (Nadaljevanje z 2. strani) mesecu zajel ogromno snov celotnega leta, terja od slušateljev velikega napora. Dostikrat so predavanja trajala od jutra do večera. Ker večina izmed njih sodeluje v svojem kraju tudi pri političnem življenju, vodi razne večerne izobraževalne in strokovne tečaje, pevske zbore, sodelujejo v množičnih organizacijah itd. je poleg vseh teh dol-žn^)Sti posečanje višje pedagoške šole dokaz velike požrtvovalnosti ter predanosti svojemu poklicu., Tako se tudi učitelji uspešno in zasluženo uvrščajo med prvo-borce-graditelje socializma—kot vzgojitelji novega socialističnega človeka. " HIŠA NAPRODAJ 6 sob—v najboljšem stanju; klet pod vso hišo. Gorkota na plin, insulirano. Blizu šole in za vse priročno. Cena $11,500. Za podrobnosti pokličite IV 0604. ZAHVALA MRS. FRANCES DRAGAR, lastnica gostilne FRANCES CAFE na Bonna Ave. in E. 55 St. se najlepše zahvaljuje vsem svojim posetnikom in obiskovalcem za lep obisk ob priliki otvoritve njene gostilne prošlo soboto. Najlepša hvala za poslane cvetlice in popke. Zabava se je vršila v najlepšem redu; vse je bilo prav veselo, večerja prav okusna, Serviralo se je mlade pohane kokoši. Hvala Mrs. Mary Novak, ki je skrbela v kuhinji, da je bilo vse v najlepšem redu Še enkrat vsem skupaj naj lepša hvala. Se priporoča še za nadaljni obisk, ker bo vedno dosti zabave in dobra postrežba. FRANCES CAFE Frances Dragar. lastnica Bonna Ave. in E. 55th St. VOLILCI IN VOLILKE 32. VARDE! Ako vam je pri srcu dobro, progresivno zastopstvo, VOLITE ZA COUNCILMANA 32. VARDE mm; JOHN R02ANCE JE SPOŠTOVAN, ZMOŽEN IN ZANESLJIV Nepristranske primarne volitve 4. oktobra 1949 DAROVALI PRIJATELJI JOHN R02ANCA Naznanilo in zahvala Globoko potrti in žalostnega srca naznanjamo vsem sorodnikom in prijateljem, da je kruta smrt pretrgala nit življenja ter da nas je za vedno zapustil naš ljubljeni soprog in dragi, dobri oče, stari oče in brat 1879 1949 Zatisnil je svoje mile oči dne 13. avgusta 1949. Pogreb se je vršil dne 17. avgusta iz Joseph Žele in sinovi pogrebnega zavoda v cerkev Marije Vnebovzete na Holmes Ave. ter od tam po opravljenih cerkvenih pogrebnih obredih na Calvary pokopališče, kjer smo ga položili k večnemu počitku v naročje materi zemlji. Blagopokojnik je bil rojen 18. avgusta 1879 leta v vasi Kal pri Št. Petru na Krasu. V Ameriko je prišel 1903 leta. Bil je član društva Kras št. 8 SDZ, društva sv. Janeza Krstnika št. 71 ABZ in podr. št. 3 Slov. moške zveze ter delničar Slovenskega doma na Holmes Ave. V dolžnost si štejemo, da se iskreno zahvalimo vsem sorodnikom in prijateljem za tolažilne obiske in pomoč v času bolezni, kakor tudi za vso tolažbo in pomoč ob času smrti. Našo srčno zahvalo naj sprejmejo vsi oni, ki so položili tako krasne vence cvetja h krsti ljubljenega pokojnika. Ta dokaz vašega spoštovanja in ljubezni napram njemu nam je bil v veliko tolažbo v dneh žalosti. Hvala vsem onim, ki so darovali za trpeče in za bolnišnico v stari domovini. Hvala vsem onim, ki so darovali za sv. maše, ki se bodo brale za mir duši pokojnika. Bog plačaj! Našo zahvalo naj sprejmejo vsi oni, ki so dali svoje avtomobile brezplačno v poslugo za spremstvo pri pogrebu. Hvala vsem prijateljem, ki so se prišli poslovit od njega, ko je ležal na mrtvaškemu odru, kakor tudi vsem onim, ki so ga spre j mili na njegovi zadnji poti na pokopališče. Topla zahvala naj bo izrečena vsem, ki so nam poslali brzojavne ali pismene izraze sožalja. Prav posebno zahvalo naj sprejmejo pevci ŽALUJOČI OSTALI: zbora Jadran za krasne v srce segajoče zapele pesmi-žalosiinke. Hvala čst. g. Cimperman za tolažilne obiske ob času bolezni in za podelitev, sv. zakramentov za umirajoče. Hvala čst. g. Rupar za opravljeno mašo zadušnico in opravljene cerkvene pogrebne obrede. Hvala Mr. Joseph Želetu in sinbvom za vzorno voden pogreb in najboljšo vsestransko poslugo. Naša želja je , da se zahvalimo Mr: Martin Antončiču za objavo smrti našega dragega pokojnika na radio. Storil nam je veliko uslugo, ker je sprejel nujno objavo. Počivaj v miru, ljubljeni soprog, oče, stari oče in brat, v svobodni ameriški zemlji. Za nas je bil to težak udarec, vsaj smo Te vsi tako ljubili. Odnesli so Te in položili v temni grob, a hiša je pusta in prazna. Za Teboj bridko žaluje Tvoja soproga, vsaj si ji bil zvest in ljubeč drug v skupnemu življenju. Žalost je v srcu Tvojega sina, na katerega si bil tako ponosen. Solze imajo v očeh Tvoje hčerke, katerim si bil vedno dober, skrben oče. Najbolj pa Te pogrešajo Tvoji vnuki in vnukinje, vsaj so videli v Tebi ne samo dragega starega očeta, ampak tudi tovariša, ki je znal vedno razvedriti njih mladostna srca. Žaluje za Teboj tvoja sestra in veliko število prijateljev in baš ob Tvoji izgubi smo spoznali koliko si jih imel. Spominjali se Te bomo z ljubeznijo in hvaležnostjo v naših srcih do konca naših dni. ROSE, soproga FRANK, sin JOSEPHINE, poročena MILAKOVIC, MARY, poročena KRAVOS, ROSE, poročena DRENIK, hčere JUNE, sinaha THOMAS MILAKOVIC, HERMAN KRAVOS, TONY DRENIK, zet je LINDA, FRANKIE, DICKIE, ANDREA, MARILYN, DOLORES, DOROTHY, ROSIE, BOBBIE, ARLINE, SHARON, vnuki in vnukinje PAVLA ŽIGMAN, sestra in sorodniki V stari domovini pa zapušča brata JOŽETA in več sorodnikov. Cleveland-Collinwood, Ohio, dne 22. septembra 1949