časopis slovenskih delavcev Glavni urednik Marjan Horvat Odgovorni urednik Ciril Brajer Telefon: 313-942 Naročnina in prodaja: 321-255 Telefaks: 311-956 Naslov: ČZP Enotnost. Dalmatinova 4, Ljubljana Mag. Aleksandra Marčela-Kanjuo Iz delavcev napraviti prave lastnike Ljubljana, 20. oktobra 1994, št. 46, letnik 53, cena 180 SIT »Notranje lastništvo lahko vpliva na boljše rezultate podjetij. Samo notranje lastništvo pa še ni porok za boljše poslovanje. Treba je spremeniti notranjo strukturo podjetja, spremeniti tipično razmišljanje zaposlenih, treba je natančno definirati, do kod seže vpliv delavca zaposlenega in do kod delavca lastnika.« stran 3 Dagmar Šuster, predsednik Gospodarske zbornice Slovenije v Panorami: »Če bi človek bil malce zloben, bi rekel, da naši oblasti ne diši najbolj soočati se z gospodarskimi problemi, ker so zahtevni, zoprni, vendar vsake toliko časa pa mora to storiti.« m sreda 1400 Medtem ko na izredni seji državnega zbora teče razprava o ukrepih za sanacijo slovenskega in še zlasti mariborskega gospodarstva, so delavci v več mariborskih podjetjih danes dopoldne začeli stavkati - za plače in za preživetje seveda! Danes dopoldne je začelo stavkati 700 delavcev Tamove družbe Tam-Bus in nekaterih manjših Tamovih družb, ki so se pridružili stavkajočim v Tamovih Gospodarskih vozilih s skoraj 1500 zaposlenimi delavci. Delavci še vedno čakajo.na poračun julijskih plač, vse glasneje pa zahtevajo tudi avgustovske plače. Za avgustovske plače še vedno stavka tudi 158 delavcev Karoserista. Danes dopoldne so ponovno začeli stavkati delavci Gradisa - tudi v čedalje hujši socialni stiski. Ko državni zbor razpravlja, kako bo rešil probleme v gospodarstvu, v Mariboru stavka blizu tri tisoč delavcev. Jožefu Školču, predsedniku državnega zbora Gotovo ste seznanjeni s problematiko na področju avtomobilske industrije v Sloveniji. Pomemben del te industrijske dejavnosti je tudi naša tovarna avtobusov, ki je skoraj v središču glavnega mesta Republike Slovenije. Kot vam je znano, je proizvodnja avtobusov v Republiki Sloveniji v hudem ekonomskem stanju, kar posebno občutimo delavci Avtomontaže-BUS, ki že 4 mesece nismo prejeli osnovne plače. Zaradi socialne stiske smo delavci ogroženi do take mere, da ne moremo več preživljati svojih [družin. V obdobju neizplačanih plač smo dobili pomoč od humanitar- UTIRANJE POTI DO DEU V ljubljanski regiji je brezposelnih več kot 10.000 mladih, starih do 26 let. Med njimi je 6.600 takšnih, ki iščejo prvo zaposlitev. (stran 18) nih organizacij RDEČEGA KRIŽA in ŠKOFIJSKE KARITAS ter minimalno denarno podporo od sindikatov. Zaradi stopnjevanja socialne stiske delavci Avto-montaže-BUS stavkamo že od 3. 10. 1994. Ker smatramo, da ste nam ostali le še Vi kot zadnje upanje za razrešitev problematike, Vas prosimo, da danes ob 13. uri sprejmete delegacijo delavcev Avtomon-taže-BUS v avdienco. Naše predstavnike želijo spremljati delavci AM-BUS, ki bodo skupaj z našim eksponatom iz proiz-. vodnega programa od 13. ure dalje pred stavbo parlamenta. S spoštovanjem! Tone Bulc, sekretar sindikata SKEIAM-BUS Sanacija Pred protestnim shodom SKEI v Mariboru je predsednik vlade dr. Drnovšek predstavil predlog ukrepov za sanacijo gospodarstva. Ko to pišem, v parlamentu razpravljajo o predloženih ukrepih za sanacijo gospodarstva, ki naj bi jih sprejeli. Ni mogoče zanemariti, da so predloženi zakoni za sanacijo gospodarstva tudi odgovor na večkratne zahteve Svobodnih sindikatov. To zlasti velja za predlog zakona, ki določa možnost uveljavljanja razlike med dejanskimi in s kolektivno pogodbo določenimi osebnimi dohodki, če se ta razlika uveljavi v procesu lastninskega preoblikovanja. Pomembno je tudi, da se s tem predlogom zakona rešuje plačilo dohodnine. Obračun dohodnine s prenosom davkov in prispevkov iz premalo obračunanih plač na kapitalski sklad pokojninskega in invalidskega zavarovanja postaja dokončen. Dva predlagana zakona podaljšujeta roke za poravnavo davkov in prispevkov nekaterim podjetjem, ki so svoj kapital prenesla na Sklad Republike Slovenije za razvoj, in delu podjetij v gospodarstvu. Ocenjeno je, da bi ta podjetja zaradi poravnave dolgov iz naslova prispevkov prišla v težave in bi bilo ogroženo njihovo tekoče poslovanje. Te obveznosti naj bi poravnali v 36 enakih obrokih, začenši s 26. 12. 1996. Ta ukrep je gotovo pozitiven in usmerjen v odpravo finančnih težav podjetij ter ohranjanje proizvodnje in delovnih mest. Ključna je po našem mnenju vsebina zakona o poroštvih Republike Slovenije za obveznosti gospodarskih družb iz restrukturiranja dolgov. S sprejemom tega zakona bodo odpravljene nepremostljive težave podjetij v prestrukturiranju, predvsem zaradi političnih blokad, embarga, izgub tržišča. Denarni tokovi so bili zaradi dolgov skoraj prekinjeni. Zato je pravilno in hvalevredno prizadevanje vlade, da bi se v sanacijo in finančno reorganizacijo podjetij poleg države aktivneje vključile tudi banke. Pomembno je, da bodo s temi ukrepi posredno odpravljena nasprotja med Agencijo za sanacijo bank in Skladom za razvoj, na katera smo v Svobodnih sindikatih večkrat opozarjali. To ne pomeni, da bodo v podjetjih odpravljene vse ovire in problemi. Nujna bo finančna reorganizacija, ofenzivno prizadevanje za razvoj in rast proizvodnje in produktivnosti. V predlaganem zakonu je celo predlog, da naj bo politika plač v teh podjetjih skladna z dogovorom, ki ga sprejmejo banke, kreditojemalec - podjetje in sindikat podjetja. Predvideni potencial jamstev države za sanacijo teh podjetij je okoli 15 milijard tolarjev. Opozarjamo, da bodo jamstva države za predvideno sanacijo podeljena po vnaprej določenih kriterijih in na podlagi razpisa. Predvideni ukrepi bodo vplivali na prepotrebno zniževanje obrestnih mer in cene kapitala. To je ugodno in spodbudno ne le za ohranjanje rasti, temveč tudi za nadaljnjo rast. S sprejemom opisanih ukrepov bo vrsta zahtev sindikata izpolnjena. To bi bilo smotrno in smiselno upoštevati pri strategiji delovanja sindikata pri kolektivnem pogajanju (tudi o socialnem paktu, če bo sprejet). Nekatere zahteve bi veljalo ponovno oceniti - vse s ciljem zagotavljanja razvoja (blaginje) in krepitve gmotne in socialne varnosti delavcev in državljanov. časopis slovenskih delavcev Nanj se resda lahko naročite tudi pisno, toda zakaj bi se trudili: pokličite (061)321-255 r W ' in poskrbeli bomo, da boste dobili časopis, brez katerega je vaše delo v (kateremkoli) sindikatu vsaj težje, če že ne nemogoče časopis slovenskih delavcev Stvar je jasna. To je moj časopis. Zato ga naročam na naslov: Priimek in ime: Naziv podjetja ali ustanove: Naslov: __________________ Podpis naročnika: Za napake drugih plačujejo porodnice - odgovor DE, št. 43, 29. 9. 1994 Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve želi na članke in proteste posameznih upravičenk do denarnega nadomestila za čas porodniškega dopusta zaradi nepravilnih zneskov denarnega nadomestila, izplačanega v preteklih mesecih (Delavska enotnost, 29. 9. 1994) podati dodatno pojasnilo: Zakon o družinskih prejemkih (Ur. I. RS, št. 65/93) je na področje urejanja denarnih nadomestil za čas porodniškega dopusta prej kot nered prinesel red, poleg tega pa je med upravičence do tega nadomestila uvrstil tudi nekatere matere, ki do njegove uveljavitve te pravice niso mogle pridobiti, npr. kmetice, delavke, ki so med nosečnostjo ali med trajanjem dopusta izgubile zaposlitev brez njihove volje ali krivde in druge. S prenosom izplačevanja denarnega nadomestila od posameznega delodajalca direktno na izplačila iz proračuna so se v prvih mesecih res lahko pojavile nekatere pomanjkljivosti, vendar pa lahko zagotovimo, da so sedaj ta nadomestila tudi izplačevana v zakonsko predpisanem roku in v predpisani višini. V času pred uveljavitvijo zakona o družinskih prejemkih je tedanji samoupravni sporazum o porodniškem dopustu sicer »elegantno« urejal pravico do denarnega nadomestila, ki naj bi ga izplačeval delodajalec, in ki naj bi bilo tolikšno, kolikršna bi bila plača, če bi upravičenka delala. V praksi pa se je dogajalo, da porodnica denarja, ki bi ga morala dobiti, po več mesecev sploh ni dobila, včasih zaradi likvidnostnih težav in blokade žiro računa delodajalca, včasih pa tudi zaradi čisto subjektivnih razlogov. Tudi višina denarnega nadomestila - »kot če bi delala«, je bila velikokrat vprašljiva, saj marsikateri porodnici med porodniškim dopustom delodajalec ni izplačeval pravilne višine nadomestila, učinkovite kontrole takega dogajanja pa ni bilo mogoče izvajati, saj so v javnost oziroma do ministrstva za delo, družino in socialne zadeve pricurljali le posamezni podatki o nepravilnostih, na podlagi katerih je lahko ukrepalo in zagotavljalo red na tem področju. Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, ki je s 1. 7. 1994 prevzelo obveznost direktnega izplačevanja denarnih nadomestil za čas porodniškega dopusta, je v prehodnem obdobju in v prvih mesecih direktnega izplačevanja teh nadomestil uredilo vrsto vprašanj, ki so se pojavila zaradi takega načina izplačevanja in zaradi dejstva, da je v primeru izplačevanja denarnih nadomestil za čas porodniškega dopusta prvič prišlo do tega, da delodajalec in izplačevalec nista ista. Tako bo na primer v novembru 1994 preko izplačevalca direktnih izplačil denarnih nadomestil urejena možnost plačevanja mesečnih obrokov obveznosti, ki jih imajo porodnice na podlagi upravnih administrativnih prepovedi. Z možnimi kreditodajalci smo se dogovorili za možnost najemanja kreditov tudi med porodniškim dopustom in s čim manjšimi zapleti in birokratskim pošiljanjem porodnic po potrdila k različnim organom. Vse porodnice se lahko pod najbolj ugodnimi pogoji dodatno zdravstveno zavarujejo pri Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije ali Adriaticu. Ne nazadnje je vsem porodnicam na predvideni dan v mesecu redno nakazano denarno nadomestilo, po pošti pa prejmejo na dom tudi plačilni list, tako da lahko v trenutku preverijo pravilnost nakazila na tekočem računu ali hranilni knjižici. V času od uveljavitve zakona o družinskih prejemkih, torej od 18. 12. 1993 do 1. 7. 1994 je nov način določanja osnove in kasnejšega usklajevanja že veljal za vse upravičenke, ki so porodniški dopust nastopile od 18. 12. 1993 dalje. Izplačevanje denarnih nadomestil pa je potekalo še vedno po sistemu refundacij, torej tako, da je delodajalec sam uskladil in izplačal nadomestilo svoji delavki. V tem obdobju so različni izplače- valci denarnega nadomestila le-to tudi usklajevali na različne načine (nekateri so celo pozabili na to, da se višina denarnega nadomestila določa na nov način, in so nadomestilo še naprej izplačevali v višini plače, ki bi jo upravičenka prejemala, če bi delala). Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve ni uspelo delodajalcem zagotoviti navodil in informacijsko podprtega sistema za natančen in pravilen izračun mesečne uskladitve osnove pred 1. 7. 1994. Enoten način izplačevanja in s tem tudi usklajevanja denarnih nadomestil je bil uveden šele s 1. 7. 1994 in šele tedaj so bile lahko na enem mestu po enotni metodologiji preverjene vse dotedanje uskladitve in izplačila. Po pričakovanju je v določenem številu izplačil prišlo do preplačil kot tudi do prenizko izplačanih nadomestil. Ker je ena najpomembnejših novosti na področju denarnih nadomestil za čas porodniškega dopusta določanje njihove osnove in usklajevanje njihove višine in ker je pri usklajevanju nadomestil prišlo do sedaj očitanih nepravilnosti, želimo še enkrat podrobneje predstaviti to ureditev: Osnova za denarno nadomestilo za čas porodniškega dopusta je povprečna plača upravičenca v zadnjih 12 mesecih pred mesecem obveznega nastopa porodniškega dopusta. Da bi ohranili realno vrednost osnove, je potrebno povprečno plačo, prejeto v predpisanem obdobju preračunati z indeksom, ki izraža razmerje med povprečno plačo vseh zaposlenih v Republiki Sloveniji za mesec, ki je za upravičenca zadnji mesec pred mesecem obveznega nastopa porodniškega dopusta, in povprečno plačo vseh zaposlenih v Republiki Sloveniji za obdobje tistih dvanajstih mesecev, ki predstavljajo osnovo za denarno nadomestilo. Višina denarnega nadomestila znaša 100% osnove, usklajuje pa se (do 31. 12. 1994) v obsegu in na način, kot je določen za usklajevanje pokojnin. Pokojnine se usklajujejo na podlagi uradnih statističnih podatkov o mesečnem gibanju plač vseh zaposlenih delavcev na območju Republike Slovenije. Upokojencem pripada usklajena pokojnina od prvega dne meseca, za katerega je ugotovljen porast plač, ki še ni upoštevan pri prejšnjih uskladitvah pokojnin: ana- logno temu določilu predpisov o pokojninskem zavarovanju pripada porodnicam usklajeno denarno nadomestilo za čas porodniškega dopusta od prvega dne meseca, za katerega je ugotovljen porast plač, ki še ni bil upoštevan pri prejšnjih uskladitvah denarnega nadomestila, oziroma pri predhodni uskladitvi osnove na zadnji mesec pred mesecem nastopa porodniškega dopusta. Na primeru bi osnovo in začetek usklajevanja denarnega nadomestila določili tako: Če je upravičenka nastopila porodniški dopust v mesecu januarju 1994, je morala predložiti podatke o svoji plači, ki jo je prejela v obdobju januar 1993-december 1993. Ko je center za socialno delo upravičenki izdal dokončno odločbo, je upošteval indeks prevedbe osnove, ki je zajemal rast povprečne plače vseh zaposlenih za vse to obdobje. Osnova za denarno nadomestilo in hkrati višina prvega izplačila denarnega nadomestila za mesec januar 1994 je torej že upoštevala rast plač v Republiki Sloveniji do vključno decembra 1993. Zato je prva uskladitev denarnega nadomestila lahko opravljena šele takrat, ko podatek o uskladitvi pokojnin upošteva rast povprečnih plač vseh zaposlenih v Republiki Sloveniji v mesecu januarju 1994. Zaradi zamika pri objavljanju uradnih statističnih podatkov o rasti plač pa je ta podatek objavljen šele v marcu 1994. Upravičenka, ki je nastopila porodniški dopust v januarju 1994, zato dobi izplačilo v višini 100% osnove za mesec januar 1994 (seveda sorazmerni delež glede na datum nastopa), prav tako pa tudi za mesec februar 1994. Prva uskladitev njenega denarnega nadomestila se torej opravi šele z izplačilom za mesec marec 1994, saj je šele tedanji podatek o gibanjih povprečnih plač, uporabljen za izračun uskladitve pokojnin, zajemal gibanje plač v mesecu januarju, gibanje povprečnih plač v novembru in decembru pa je bilo zajeto že v indeksu prevedbe osnove na zadnji mesec pred mesecem nastopa porodniškega dopusta. Princip usklajevanja, pojasnjen na primeru porodnice, ki je porodniški dopust nastopila v mesecu januarju 1994, velja za nastop porodniškega dopusta v kateremkoli mesecu in torej za vsa usklajevanja denarnega nadomestila za čas porodniškega dopusta. V primerih, ko je prišlo do prenizko' izplačanih mesečnih višin denarnega nadomestila, so centri za socialno delo vsem takim upravičenkam manjkajočo razliko že v celoti nakazali. Da tiste upravičenke do denarnega nadomestila, ki so v preteklih mesecih dobile previsoko denarno nadomestilo, ne bi bile preveč prizadete, je ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve centrom za socialno delo priporočilo, naj vsem tem upravičenkam preplačane vsote odtegnejo od izplačila bodočih nadomestil v čim več možnih obrokih. Vsaki upravičenki, ki je dobila prenizko ali previsoko izplačilo denarnega nadomestila, mora center za socialno delo tudi predložiti računalniški izpis, iz katerega je razvidno, kolikšna bi morala biti pravilna mesečna višina izplačanega denarnega nadomestila in koliko je v resnici dobila. Vsaki upravičenki, ki s takim načinom ureditve povračila ne bi bila zadovoljna (oziroma ni zadovoljna), so centri za socialno delo s svojimi strokovnimi delavci pripravljeni prisluhniti in skupaj z njo poiskati najustreznejšo rešitev. Prepričani smo, da bomo našli rešitve tudi ob dodatnem angažiranju ministrstva za delo, družino in socialne zadeve* Glede ocene, da naj bi bilo zaradi obveznosti vrnitve preveč prejetih zneskov prizadetih okrog 90% mladih mamic oziroma njihovih otrok, ministrstvo pojasnjuje: Mesečno je do denarnega nadomestila za čas porodniškega dopusta upravičeno približno 20.000 porodnic, od tega jih je v mesecu juliju 1994 še več kot 12.000 prejemalo denarno nadomestilo po starih predpisih. Do relativno najvišjih zneskov preplačil je prihajalo v največji meri pri porodnicah, ki so nastopile porodniški dopust od 18. 12. 1993 do konca februarja 1994, torej je previsoke zneske denarnega nadomestila prejelo približno 4000 porodnic, kar je 20% vseh upravičencev do tega nadomestila. Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve se vsem upravičenkam, ki so jim bile izplačane nepravilne višine denarnega nadomestila za čas porodniškega dopusta, ponovno opravičuje, dr. Drago Čepar, državni sekretar in Sonja Dražič V NOVO LETO Z NOVIM ROKOVNlKOM-PRIROČNTKftM ’95 ZAJETNEJŠI, BOGATEJŠI, UPORABNEJŠI Sestavljajo ga koledarski del, zajeten blok za zapiske in broširani priročnik z naslednjo vsebino: • abeceda delničarstva • kako brati finančna poročila • pridobivanje lastninske kulture • izvajanje zakona o sodelovanju delavcev pri upravljanju • sindikati in soodločanje delavcev pri upravljanju Rokovnik-priročnik je nepogrešljiv pripomoček za vsakega sindikalnega zaupnika in člana sveta delavcev v podjetju in ustanovi. Cena 2.000 SIT, prednaročniška 1500 SIT! Prednaročilo je mogoče do 31. oktobra. Pohitite! NUDIMO VAM TUDI NAPIS NA OVITKU (Z DODATNIM PLAČILOM), NAD 100 IZVODOV BREZPLAČNO. Vsa naročila sprejemamo in nudimo morebitne informacije pri ČZP Enotnost, Ljubljana, Dalmatinova 4, telefon (061) 321-255, faks 311-956. _ _ _ N ARO ČILNIC A ..................LJUBLJANA, september 1994 Pri ČZP Enotnost, Ljubljana, Dalmatinova 4, nepreklicno naročam(o) .........izvod(ov) ROKOVNIK ’95. Naročeno pošljite na naslov: ............................ Ulica, poštna št., kraj: ................................ Ime in priimek podpisnika: .............................. 1. Račun bomo plačali v zakonitem roku po prednaroč. ceni 2. Želimo napis na ovitku - prilagamo besedilo napisa Naročeno dne Žig Podpis naročnika EE časopis' slovenskih delavcev Delavska enotnost je bila ustanovljena 20. novembra 1942 • DE - glasilo Svobodnih sindikatov Slovenije • Izdaja ČZP Enotnost, 61000 Ljubljana, Dalmatinova 4, poštni predal 479 • Direktor in glavni urednik: Marjan Horvat, telefon 313-942, 311-956 • Odgovorni urednik: Ciril Brajer, telefon 1316-163, 313-942 • Časopis urejajo: Sašo Bernardi (fotografija), Brane Bombač (oblikovalec), Marija Frančeškin (Življenjska razpotja), Ivo Kuljaj (Ravbarkomanda, Najpomembnejša stran), Damjan Križnik (Kažipot), Franček Kavčič (sindikati), Boris Rugelj (Na tržnem prepihu), Andrej Ulaga (Na tržnem prepihu), BoraZlobec(lektorica), Igor Žitnik (Razum in srce) in Jožica Anžel (tajnica), telefon 313-942,311-956 • Naročnina: 321-255 • Posamezna številka stane 180 tolarjev • Žiro račun: 50101-603-46834 • Tisk: Tiskarna Ljudske pravice, Kopitarjeva 6, Ljubljana • Časopisni svet: Mira Videčnik, Alojz Omejc, Ciril Urek, Edo Kavčič, Jernej Jeršan, Dušan Semolič i_________JE Sociologinja Aleksandra Mrčela-Kanjuo o notranjem delavskem lastništvu v podjetjih in o koristih, ki jih prinaša zaposlenim ENKRATNA, NEPONOVUIVA PRILOŽNOST SLOVENIJE Ta čas, ko doma iz delavskega solastništva skorajda že brijemo norce, v tujini organizirajo in plačujejo ekspertne skupine, ki naj bi nam pomagale pravilno razumeti pomen razpršenega lastništva in pomen dolgoročnega lastništva delavcev v podjetjih. Britanska vlada na primer že leto dni financira poseben projekt, imenovan Lastniška kultura zaposlenih. Namen projekta je pomagati podjetjem in zaposlenim, ki so se odločili tudi za notranji odkup podjetja, da se razvijejo v prave lastnike, podjetje pa posluje uspešno. Projekt uresničujeta britanska firma JOL (Job Ownership Ltd.) in slovensko podjetje EOS (Employee Ownership Services) design, svetovalsko podjetje za pomoč zaposlenim lastnikom. Spremlja ga Agencija za lastniško prestrukturiranje podjetij. O projektu, vsebini, ciljih in uresničevanju smo se pogovarjali s sociologinjo Aleksandro Mrčela-Kanjuo, raziskovalko na Inštitutu za družbene vede pri FDV ter zunanjo sodelavko podjetja EOS. »Projekt se je začel lani jeseni, končal pa se bo čez nekaj mesecev. Vendar bomo delo nadaljevali v združenju zaposlenih lastnikov,« je začela pripovedovati Aleksandra Mrčela-Kanjuo. »Naš namen je pomagati ljudem in podjetjem, v katerih so se odločili za notranji odkup, da postanejo čimprej pravi lastniki in podjetje uspešno. Del projekta so bili obiski, točneje dva študijska obiska v Veliki Britaniji predstavnikov podjetij iz Slovenije, s katerimi delamo, in obiski angleških strokovnjakov v Sloveniji. Britanski strokovnjaki s pomočjo naših vodijo delo v teh sedmih podjetjih.« »Ta podjetja so...« »Izbrana so bila naključno, skupno jim je le to, da so zaposleni odločeni obdržati lastništvo v podjetju dolgoročno - da torej ne mislijo prodati svojih delnic takoj, ko bodo to lahko storili. So pa v različnih fazah lastninjena in nakupa podjetja s strani konkurence. Če so lastniki razdrobljeni, neorganzirani, bo položaj zelo nevaren. Če se pa lastniki na začetku dogovorijo, da ne bodo ravnali kot posamezniki, ampak v skladu s skupnimi koristmi, potem take nevarnosti ni. In to bi radi dosegli tudi pri nas. Nemara taka, skupna korist ni vedno v korist vsakega posameznika, toda ta princip je osnova parlamentarne demokracije.« »Kako bi to dosegli?« »V Veliki Britaniji imajo truste. Pri nas tru-sta ne poznamo, o tem moramo premisliti. Ali so potrebni trusti ali je dovolj denimo delničarski sporazum, ki bo varoval skupne koristi. Od posameznika je kajpak težko pričakovati, da bo razmišljal vedno v korist dolgoročnih odločitev.« »Če prav razumem, je glavni cilj tega projekta navaditi ljudi oziroma delavce lastnike razmišlja ti dolgoročno...« denja podjetij in računajo na razne stopnje soupra vljanja ?« »Tovrstne spremembe so v tujini zelo obsežne, tako spremembe v lastništvu kot v soodločanju o poslovanju podjetij. To nas spominja na samoupravljanje. Prednost, ki nam ostaja iz samoupravnih časov, je velika privrženost delavcev svojim podjetjem. In če imamo v podjetjih ljudi, ki hočejo imeti delnice svojega podjetja, jih nima smisla spodbujati, naj jih prodajo. Tako močno se s podjetjem identificirajo zaposleni denimo na Japonskem... In zdaj moramo našim delničarjem dopovedati, naj delnica ne bo vir kratkoročnega zaslužka. Da je torej ne kaže prodati ob prvi priložnosti. Da lahko tudi kot stalni vložek v podjetje prinaša neko korist. To je ta lastniška kultura, o kateri sem govorila, da jo moramo vcepiti našim bodočim delničarjem, notranjim lastnikom.« »Ljudem bi torej radi dopovedali, da so važni interesi podjetja, ne pa interesi samo lastnikov ali samo delojemalcev?« imajo več različnih težav pri postopkih lastninjenja. To so podjetja Iskra Semič - Iskra - Emeco, Elektroelement Izlake, Titan Kamnik, Konfekcija Mont iz Kozjega, PAP Telema-tika in IGO iz Ljubljane.« »Kaj so predstavniki naštetih podjetij počeli v Angliji?« »Obiskali smo nekaj podjetij, kjer tudi imajo notranje lastnike, se pravi delavske lastnike ali zaposlene lastnike. Ti so večinski ali celo izključni lastniki podjetij. Ogledali smo si način vodenja takih podjetij, njihovo strukturo, zanimala nas je tudi vloga sindikata v takih podjetjih.« »Pri nas je slišati mnenje, da v takih podjetjih sindikat ne bo več potreben...« »Sindikat v takih podjetjih ne izgine, le vloga se mu bistveno spremeni. Spoznali smo veliko specifičnih lastnosti delavskega lastništva, od katerih bi nekatere lahko prevzeli ali se vsaj učili na njihovih izkušnjah. Lahko bi tako obogateni, vplivali tudi na sedanjo slovensko zakonodajo, da bi ohranili to naše notranje lastništvo tam, kjer zaposleni to želijo.« »Ali zakonodaja tega ne spodbuja?« »Po sedanji zakonodaji lahko postanete notranji lastnik v svojem podjetju. Vprašanje pa je, kako dolgo bo notranje lastništvo preživelo. Ne bi ga sicer želela propagirati kot edino modro obliko lastništva. Govorim le o podjetjih, kjer bodo to obliko lastništva želeli obdržati. Tem pa naj bi sistemsko omogočili to lastništvo ohraniti. Druga pomembna naloga naše skupine je dvigovanje takoimenovane lastniške kulture. S samim notranjim lastništvom ne bomo prav nič pridobili, če ga ne bodo spremljale spremembe na veliko drugih področjih v podjetju. Notranjemu lastništvu torej hočemo dati nekaj več, kot je samo najboljši način lastniške spremembe. V mnogih podjetjih sploh ne razmišljajo, ali naj bo notranje lastništvo dolgotrajna oblika lastništva ali ne. Mi pa se sprašujemo, kaj lahko prinese notranje lastništvo podjetjem.« »Kaj lahko notranje lastništvo prinese podjetjem?« »Na primer: v Veliki Britaniji smo slišali, da so notranje lastništvo v velikem številu podjetij uporabili kot varovalo neodvisnosti podjetja. No, pri tem je nevarno, da lahko konkurenca hitro odkupi podjetje, če je lastništvo sicer notranje, toda v individualni lasti. Posameznik je pač vedno šibak. Če pa zaposleni lastniki skupaj ugotovijo, da je v korist vseh, da ostane podjetje neodvisno, obstajajo načini, da se taka skupna volja uveljavi nad voljo posameznika. To je važno v primeru »sovražnih namenov« ... iz podjetja pa uspešno podjetje »Glavna poanta projekta je, kako tam, kjer ljudje hočejo zavarovati notranje lastništvo in kjer so za to realne možnosti, to omogočiti.« »Kaj še bi lahko iz britanske prakse prenesli k nam ali uporabili kot izkušnjo?« »Notranje lastništvo lahko vpliva na boljše rezultate podjetja, kot sem že omenila. Vendar samo notranje lastništvo še ni porok za boljše poslovanje. Treba je spremeniti notranjo strukturo podjetja, spremeniti tipično razmi- Iz zaposlenih lastnikov bi radi napravili prave lastnike, ... sijanje zaposlenih, treba je natančno definirati, do kod seže vpliv delavca zaposlenega in do kod delavca lastnika.« »Nekateri pri nas se boje, da bo lastništvo delavcev prineslo v podjetja samoupravljanje, da bo oviralo vodenje podjetij. Kaj menite o tem?« »Strah pred samoupravljanjem je neosno-van, saj je notranje lastništvo nekaj bistveno drugega - čeprav je v njem moč zaznati tudi elemente iz samoupravljanja. Bistvena razlika je prav natančna razmejitev med menedžer- »No, naša ,tarča’ so podjetja, kjer so se zaposleni odločili za notranji odkup in kjer računajo, da ta odkup ne bi bil kratkoročen interes zaposlenih. Naš namen je torej že na samem začetku lastninjenja podjetja prepričati notranje lastnike, naj ne prodajajo delnic ob prvi priložnosti, pač pa naj se organizirajo, da bodo uresničili dolgoročne koristi podjetja in s tem lastne dolgoročne cilje. Eden teh je nedvomno ohranitev delovnih mest... Poleg tega bi radi spodbudili oblikovanje takšne zakonodaje, ki bo omogočila obstoj in razvoj lastništva zaposlenih. Zaposlenim lastnikom bomo nudili pomoč pri uvajanju in trajanju notranjega lastništva - tudi s prenosom tujih izkušenj in z izmenjavo domačih spoznanj s tega področja. Orga- skim vodenjem in soupravljanjem. Delavci naj vplivajo na strategijo podjetja, na razvojne vizije... Eni in drugi morajo imeti za dobro sodelovanje čim več podatkov o podjetju.« »Delodajalci pri nas so predlagali spremembe zakona o sodelovanju delavcev v soupravljanju podjetij, češ da imajo zaposleni preveč vpliva na poslovne odločitve. Predlagajo, naj bi v bodoče imeli zgolj posvetovalno pravico...« »Preletela sem predlagane spremembe in obrazložitve. Ustavila bi se samo ob dveh: uvodoma delodajalci povedo, da delavci ne morejo biti lastniki kapitala kar seveda ni točna ugotovitev. Čeprav se strinjam z njihovo pripombo na račun vloge takoimenovanega delavskega direktorja, se mi zdi, da na način, ki so ga predlagali, ne dosežejo svoje. Po mojem bi delavski direktor moral zastopati interese delavcev na splošno, ne le glede socialnih in kadrovskih zadev. Da bi motil delo upravnega odbora? Ne, saj bo le en član tega odločujočega organa. V Veliki Britaniji ima delavski direktor prav takšno vlogo, kot sem jo opisala, res pa je, da so delavski direktorji v angleških podjetjih redki.« »Skratka, delavsko sodelovanje v upravljanju podjetij ni ovira?« »Mi se bojimo vsega, kar diši po samoupravljanju, v tujini pa izkušnje le-tega s pridom uporabljajo. Brez sodelovanja delavcev v upravljanju podjetij ni dobrih rezultatov. Podjetja, v katerih so pretežni ali izključni lastniki zaposleni, so le bolj naravno okolje za delavsko soupravljanje. »V tujini se torej, če prav razumem, v veliki meri odvračajo od avtoritativnega načina vo- nizirali bomo izobraževanje delavcev lastnikov, in da bi vse te interese lažje uresničevali, nameravamo ustanoviti združenje zaposlenih lastnikov. Iniciativni odbor že imamo...« »Samo nekaj me še zanima: zakaj je Britancem toliko do tega, da nam pomagajo razviti in ohraniti lastništvo zaposlenih v podjetjih?« »Njihova pomoč sodi v okvir pomoči razvitih držav državam v spreminjanju sistema, ali kot rečemo, državam v tranziciji. Je pa res, da so posebej zainteresirani ravno za Slovenijo. Britanci nam dopovedujejo, da imamo Slovenci enkratno priložnost doseči tisto, za kar se oni trudijo že zelo dolgo: decentralizacijo kapitala. Sami se trudijo razpršiti kapital že dolgo, mi imamo - neponovljivo - priložnost to doseči na mah v postopku lastninjenja podjetij. Paziti moramo samo, da tega ne bomo tudi na mah zapravili, kajti ko bo enkrat kapital malih delničarjev v maloštevilnih rokah, ga bo zelo težko spet drobiti, predvsem pa bo trajalo zelo dolgo časa. In ker je solastništvo zaposlenih pokazalo pri njih dobre rezultate, se pač Britanci trudijo, da bi nam ta spoznanja presadili.« »Kako v Veliki Britaniji pomagajo zaposlenim odkupiti del ali vse podjetje, v katerem so zaposleni?« »Običajno delavci ali menedžment zelo težko zberejo dovolj denarja za nakup velikega števila delnic. Zato se za ta namen lahko uporabi profit podjetja ali krediti ali pa je podjetje naprodaj pod ugodnimi pogoji. Zanimivo je, da se lastniki pogosto odločajo za prodajo podjetja svojim zaposlenim, čeprav bi denimo s prodajo konkurenci iztržili več. Vendar jim je bolj pri srcu, da podjetje ohrani samostojnost in nekako se čutijo moralno zavezane, da svojim zaposlenim omogočijo ohraniti delovna mesta. Na tak primer smo naleteli v enem od podjetij, ki smo jih obiskali v Veliki Britaniji.« Boris Rugelj DELAVSKI ODKUP - PREVARA ZA DELAVCE Sklad za razvoj toži delavce Utensilie, ki so mu svoje podjetje najprej podarili, potem pa ga od nje odkupili. SKEI Utensilie pa bo v imenu delavcev Utensilio tožil za razliko do 100-odstotnih plač. Razmere v tem ogroženem podjetju nam je orisal Matjaž Ajdič, predsednik SKEI, ki se bo še naprej boril zoper scenariste, ki se okoriščajo z delom delavcev in premoženjem njegovega podjetja. Tovarna tekstilnih potrebščin Utenisilia je zaradi izgube v višini 3 milijone DEM leta 1989 prišla pod prisilno upravo. Leto dni kasneje so se sanatorji poslovili, ne da bi odpravili izgubo, in direktor je postal Roman Hbfferle, ki je še danes na tem položaju. Kot ugotavlja Matjaž Ajdič, se je v kosti delavcev že takrat naselil strah in tako je še danes. Utensilia je pred leti poslovala na dveh lokacijah. Na stari lokaciji ob Dolenjski cesti v Ljubljani je danes le še galvana. Vse drugo pa je preneseno na novo lokacijo ob Cesti na Brdo. Delavci in sindikat niso nikoli videli pogodbe o prodaji starih poslovnih prostorov. Vedo pa, da je prodana tudi čistilna naprava za galvano, ker zanjo plačujejo visoko najemnino. Že oktobra 1992 je direktor delavcem predstavil negativne rezultate poslovanja in izgubo v višini 16 milijonov DEM, to je petkrat več, kot je znašala leta 1989. Direktor je takrat delavce prepričeval, da je edina rešitev za Utensilio le sklad za razvoj. Razlog za izgubo naj bi bili neugodni krediti in odplačevanje visokih obresti. Direktorjev predlog so delavci podprli in tovarno podarili skladu za razvoj. Matjaž Ajdič pa pravi, da je že takrat javno opozarjal, da delavcem niso povedali vsega, in takšnega mnenja je še danes. Zaposleni so že leta 1992 dobivali le 60-odstotne plače, regresa pa sploh niso dobili. Že dva meseca po podaritvi podjetja pa so delavci Utensilie opazili oglas o prodaji njihove tovarne. Zanjo se je takrat najbolj zanimal Litostroj, ki je v zameno ponujal svojo šolo. Poznavalci menijo, da je zaradi atraktivne lokacije za stanovanjsko gradnjo zemljišče Utensilie danes vredno več kot 10 milijonov DEM. Ker zamenjava z Litostrojem ni uspela, so se v Utensili začele širiti vesti o možnostih delavskega odkupa. Vrednost tovarne je sklad ocenil na 2 miliona DEM. Od zaposlenih, ki bi se odločili za odkup, je zahteval takojšnje plačilo 10 odstotkov kupnine. Preostalo kupnino pa je sklad spremenil v posojilo, katerega bi odkupniki plačali v 60 obrokih oziroma petih letih. Kljub temu, da ni nihče jamčil za delovna mesta, je na skladovo ponudbo pristalo 93 zaposlenih. Pogodba, s katero so delavci nazaj odkupili svoje podjetje, je bila podpisana 5. junija 1993. Ker zaposleni niso zbrali vseh 200.000 DEM, si je Utensilia del denarja za prvi obrok izposodila. Direktor Roman Hdfferle je takrat vplačal 37.000 DEM, kar pomeni, da je postal 18,5-od-stotni lastnik podjetja. Sklad za razvoj pa je obdržal 20-od-stotni lastniški delež, da bi poplačal terjatve delavcev do podjetja za razliko do 100-od-stotnih plač po kolektivni pogodbi. Delavci, ki so se udeležili odkupa, bi morali po pogodbi začeti odplačevati posojilo sklada že 31. oktobra 1993, skladno z anuitetnim načrtom. Skupna mesečna anuiteta je znašala 36.000 DEM. Pogodba temelji na devizni klavzuli in 8-odstotnih letnih obrestih. V primeru neizpolnjevanja obveznosti pa bi se obresti podvojile. Kupnino oziroma posojilo naj bi zapo- memonam Francu Bergincu Zahrbtna bolezen ga je pred letom dni iztrgala iz naše srede in priklenila na bolniško posteljo. Le nekaj dni po preteku mandata predsednika Sindikata delavcev gradbenih dejavnosti Slovenije ga je prezgodnja smrt dokončno iztrgala iz naših vrst. Osebnost in delo Franca Berginca je najprej oblikovala njegova domača pokrajina - ostra, razgibana in romantična Gornja Savinjska dolina, obdana z gozdovi in gorskimi vršaci. Tu je spoznaval temeljne prvine sveta in življenja. Po končanem študiju na filozofski fakulteti je večji del svojega časa in življenja posvetil ljudem, planinam in zračnim višavam. Poznali so ga delavci in uslužbenci podjetja Emo Celje, kjer je delal in ustvarjal več kot 10 let. Pozneje je bil med delavci tovarne usnja Šoštanj. Po resnem strokovnem delu so ga poznali v celjskem Ingradu. Rad je deloval med ljudmi, se boril za njihove interese, za dobre in poštene človeške odnose, zakonitost in napredne ideje. France je bil naš sodelavec in prijatelj. Bil je ljubezniv in omikan, bister in duhovit, tovariški in razumevajoč, pa tudi oster in zahteven. Vedno je bil pripravljen na vsako konfrontacijo, toda bil je nepopustljiv, kadar je šlo za dogovorjene obveznosti. Pokončno, zravnano je hodil skozi življenje, tudi ko mu je bilo najhuje. Najbolj ustvarjalna, aktivna leta je preživel med gradbinci, z njimi delil dobro in slabo. Strokovno in politično pa je deloval na vseh področjih našega dela in življenja. Pogrešali ga bomo, zato bo še dolgo v našem spominu. Jernej Jeršan sleni plačevali iz dobička, plač in tudi iz drugih sredstev. Utensilia, ki je v imenu delavcev podpisala pogodbo s skladom, še ni plačala niti enega od predvidenih 60 obrokov. Nekateri od zaposlenih pa so ta mesec dobili vabilo za sodno obravnavo, ker jih sklad toži zaradi neporavna-vanja obveznosti. Po kupoprodajni pogodbi ima sklad pravico zahtevati izpolnjevanje obveznosti od zaposlenih dolžnikov oziroma od podjetja Utensilia, ki je za zaposlene dalo poroštvo. Ko so delavci direktorja obvestili o sodnem vabilu, jim je odgovoril le, da je za sedanji položaj kriv sklad, ker ni izpolnil svojih obveznosti. Prestrašenim delavcem pa je direktor obljubil pomoč advokata, ki ga bo plačalo podjetje. Utensilia posluje kot d. o. o. Firma nima nobenih souprav-Ijalskih organov. Po besedah Matjaža Ajdiča je ustanovljen le lastniški odbor, ki pa ne opravlja svoje vloge. O vsem namreč odloča le direktor Roman Hbfferle, ki vse podatke hrani v svoji glavi oziroma pri advokatu. Utensilia delavcem še ni izdala potrdil za razliko do 100-odstotnih plač. Zadnji rok se je iztekel 30. avgusta 1994. Izdaja potrdil je zahtevna, ker v pogodbah o zaposlitvi posameznih delavcev niso zapisani niti plačilni razredi. Kar 12 mesecev pa so delavci prejemali plače v gotovini prek posredniške firme. Za te plače Utensilia ni plačala nobenih prispevkov. V času od novembra 1992 do novembra 1993 delavci niso bili socialno zavarovani in to leto se jim ne more šteti v pokojninsko dobo. O tem problemu je Matjaž Ajdič v imenu SKEI obvestil SDK. Obveščeni so tudi drugi pristojni organi. Aprila letos so stavkali cel teden in na ta način uveljavljali plače za februar in nadomestilo za prehrano in prevoz za dva meseca. Julija letos so s stavko zahtevali 90-odstotne plače po kolektivni pogodbi, plačilo prispevkov za socialno zavarovanje in nadomestilo stroškov prevoza in prehrane za 5 mesecev. Po besedah Matjaža Ajdiča so se vse stavke končale s kompromisi, s katerimi nekateri delavci niso bili zadovoljni. Ob zadnji BODO TAMOVCI ODŠLI NA ULICE? Stavka v družbi Gospodarska vozila traja neprekinjeno že od 3. oktobra. V minulem tednu je po odločitvi stavkovnega odbora del delavcev delal na izvoznih programih, ta teden pa ponovno stavka celoten kolektiv. Po besedah predsednika SKEI v Tamovi družbi Gospodarska vozila Ivana Likarja stavka le 700 delavcev od blizu 1500 zaposlenih, saj je več kot polovica zaposlenih zaradi pomanjkanja obratnih sredstev na čakanju. Če stavkovne zahteve ne bodo uresničene, bo stavkovni odbor poklical stavkat tudi čakajoče delavce, da bi povečal pritisk na vse odgovorne. Delavci poleg zahteve za julijsko plačo čedalje glasneje zahtevajo tudi avgustovsko plačo. Mnogi pa predlagajo, da bi svoj protest izrazili na mestnih ulicah. Tamovci čakajo tudi na sklepe in ukrepe, ki jih bo sprejel državni zbor, in na skupščino poslovnega sistema, ki naj bi bila 29. oktobra. Na njej naj bi govorili o ponujenem odstopu predsednika poslovnega sistema in upravnega odbora. Delavce razburja tudi postopek ugotavljanja presežnih delavcev. Sindikat v družbi Gospodarska vozila še ni dobil programa razreševanja presežnih delavcev, ker ni finančno pokrit. Sliši pa se, da naj bi samo v tej družbi opredelili za trajno presežne delavce več kot 600 zaposlenih. Dogodki v Tamu in še zlasti v družbi Gospodarska vozila vse bolj spominjajo na lanskoletno dogajanje v Metalnim Tovarni investicijske opreme, ki se je končalo s stečajem. Predsednik sindikata SKEI v poslovnem sistemu TAM Drago Gajzer je poslal pismo predsedniku državnega zbora Jožefu Školjču. V njem piše, da se delavci Tama v obupu in stiski obračajo na državni zbor s prošnjo, naj pri ustreznih institucijah sistema posredujejo za razrešitev nakopičenih težav. »Težave v Tamu se izražajo v socialni stiski delavcev in nezmožnosti financiranja proizvodnje, zaradi česar dnevno izgubljamo naročila, ki bi nam tudi jutri zagotavljala plače,« piše Drago Gajzer. Dodaja, da je temelj za razrešitev sanacijski program, ki ga je upravni odbor Tama že septembra posredoval vladi in poslovnim bankam, vendar odgovora še ni prejel. Sindikat SKEI v poslovnem sistemu Tama poziva državni zbor, naj vlado in Banko Slovenije zadolži za takojšen začetek razreševanja problemov Tama, saj je od tega odvisna usoda 4200 delavcev Tama in 16000 delavcev v Tamovi reprodukcijski verigi. Tomaž Kšela V imenu SKEI bo Matjaž Ajdič Utensilio tožil za razliko do 100-odstotnih plač. Po njegovih izračunih znaša dolg podjetja do delavcev več kot dva milijona mark. stavki je direktor Utensilie grozil z odhodom in stavkovnemu odboru ponujal vodenje podjetja. V imenu SKEI bo Matjaž Ajdič Utensilio tožil za razliko do 100-odstotnih plač za 38 mesecev. Po neuradnih izračunih znašajo obveznosti do delavcev več kot 2 milijona DEM, torej več kot kupnina za podjetje, ki jo je zaračunal sklad. Po podatkih, ki so dostopni Matjažu Ajdiču, je Utensilia danes dolžna dobaviteljem in drugim več kot 16 milijonov DEM. Neplačani prispevki za socialno zavarovanje znašajo 600.000 DEM. Ker je žiro račun Utensilie blokiran, lahko delavci dobivajo plačo le prek posredniške firme. Plače pa redno kasnijo in te dni delavci čakajo na plačo za avgust. Delavci pa so vsa ta leta pridno delali, zato je Matjaž Ajdič prepričan, da se je izkupiček nekje izgubljal. Pristojni organi bi morali raziskati, kdo se je okoristil s posredovanjem za Utensilio. Matjaž Ajdič je s problemi v podjetju seznanjal vse pristojne organe. Govoril je tudi s Francem Skinderjem, nekdanjim pravobranilcem samoupravljanja in sedanjim delavcem Agencije za plačilni promet. Čudi ga, da ni nihče ukrepal in zaščitil interesov delavcev. Primer hlapcev Jernejev Utensilie bo prišel v zgodovino socialnih bojev, zlasti, zato, ker je sklad za razvoj skušal tovarno, ki so mu jo delavci podarili, le-tem potem prodati za lep kupček denarja. Ce smo pravilno obveščeni, pa sklad tovarne pred prodajo ni očistil velikih dolgov. Pozabil je tudi na dolg do zaposlenih. Delavski odkup je v takšnih razmerah lahko le grda prevara za delavce. Zgodba delavcev kaže tudi na nesposobno poslovodstvo. Sedanji direktor Roman Hdfferle je od leta 1990 do letos preživel tri lastniške ureditve, ki jim je skupno le nedonosno gospodarjenje. Prav njega lahko štejemo za glavnega krivca tegob, ki danes pestijo oropane in ogoljufane delavce. Franček Kavčič FERR0M0T0 AVTOMOBILI V STEČAJU Na Temeljnem sodišču v Mariboru je stekel stečajni postopek za podjetje Ferro-moto Avtomobili. Z njegovo uvedbo je zaposlitev izgubilo 90 delavcev tega podjetja. Prej so si s pomočjo sindikata SKEI več mesecev prizadevali, da bi se podjetje temu izognilo. Ferromoto Avtomobili je tekoče pozitivno poslovalo, vendar pa ga bremenijo dolgovi matere Ferromoto Matice v stečaju. Ta je ob razdružitvi obdržala v lasti nepremičnine, na hčerinska podjetja pa prenesla dolgove. Tako je matično podjetje potegnilo za seboj tudi vsa podjetja hčere. Za stečajnega upravitelja je sodišče imenovalo Bojana La-kožiča. Prostore in opremo podjetja bo verjetno dal v najem. Za nakup največjih in najmodernejših servisnih de- lavnic za avtomobile na odlični lokaciji se zanima več privatnih avtomehanikov. Po neuradnih cenitvah je premoženje Ferromota Avtomobili vredno okoli osem milijonov mark. Sodišče je že razpisalo javno licitacijo za prodajo nepremičnin in premoženja druge Ferromotove hčere. Gre za proizvodne in upravne prostore Ferromota Ferrotherma iz Selnice, ki jih bodo na licitaciji ponudili kupcem za izklicno ceno 3,7 milijona mark. Za nakup se zanima tudi privatni podjetnik in nekdanji kooperant Ferrotherm. Ta ima prostore že nekaj mesecev v najemu in delno tudi nadaljuje proizvodni program nekdanjega Ferromota Ferrotherma. T. K. (1) PAKET ZA OTROKE, STARE DO 3 LETA Paket sestavljajo ŽOGA ROPOTULJA, ROKICA-NOGICA IZ GUME, MED- VED IZ GUME IN SLADKARIJE cena 3.500 SIT + 5 % p. davek (2) PAKET ZA OTROKE, STARE 3-5 LET ZA PUNČKE ZA FANTKE - POVARVANKA - POBARVANKA - BARVICE - BARVICE - FLOMASTRI V AVTU - FLOMASTRI - SLADKARIJE - AVTO FERRARI - PLIŠASTI ZAJČEK - AVTOZOOMER - STONOGA IZ BLAGA - SLADKARIJE CENA 3.500 SIT + 5% p. davek CENA 3.500 SIT + 5% p. davek (3) PAKET ZA OTROKE, STARE 5-7 LET ZA DEKLICE ZA DEČKE - KNJIGA DEŽELICA PIMPAN - KNJIGA MORJANKA - POBARVANKA - POBARVANKA - 12 FLOMASTROV - 12 FLOMASTROV - KOLEBNICA - KOLEBNICA - STONOGA IZ BLAGA - AVTO FERRARI - SLADKARIJE - SLADKARIJE CENA 3.800 SIT + 5% p. davek CENA 3.800 SIT + 5% p. davek Dobava paketov po 15. novembru. ORGANIZIRAMO VAM TUDI LUTOVNO PREDSTAVO Z ZNANO PRAVLJIČARKO. CENA 55.000 SIT. ZA VSA DODATNA POJASNILA IN DOGOVORE NAS POKLIČITE PO TELEFONU 133-52-55. i NAROČILNICA i i I Pri ČZP Enotnost, Ljubljana, Dalmatinova 4, nepreklicno naročamo I ; ....kom paketa (1) I ] ....kom paketa (2) - za punčke I ; ....kom paketa (2) - za fantke I ! ....kom paketa (3) - za deklice I ! ....kom paketa (3) - za dečke I I ; Naročamo lutkovno predstavo za....................(datum). ; Naročeno pošljite na naslov:.................................... I ; Ulica, poštna št., kraj:........................................ I ! Ime in priimek podpisnika:...................................... I l Številka žiro računa:........................................... I ; Račun bomo plačali v zakonitem roku. I v/ Naročeno dne:................... Žig ........................... Aj Podpis naročnika DELAVCI KAROSERISTA PODPIRAJO STEČAJ Skupščina mariborskega Karoserista predlaga uvedbo stečajnega postopka za to podjetje s 161 zaposlenimi. S sklepom skupščine se strinjajo tudi delavci, ki so se, čeprav že drugi teden stavkajo, sredi minulega tedna zbrali na izrednem zboru. Vse to so povedali na tiskovni konferenci, ki so jo pred dnevi v Karoseristu pripravili predstavniki sindikata SKEI in Konfederacije neodvisnih sindikatov v podjetju skupaj z vodstvom Karoserista. Na tiskovni konferenci so sodelovali predsednik upravnega odbora Karoserista Alojz Lošič, predsednik skupščine Ljubomir Kosi, predsednik SKEI Drago Bauman, predsednik KNSS Rajko Saboti, v.d. direktorja Nenad Delibašič in sekretar območnega odbora SKEI za Podravje Edi Ozimič. Karoserist, ki je edini proizvajalec specialnih avtomobilskih nadgradenj v Sloveniji, je zašel v težave zaradi vojne na Balkanu, saj je zaradi nje čez noč izgubil 80 odstotkov tržišča. Da bi podjetje ta udarec preživelo, so takrat za pol zmanjšali plače in začeli mrzlično iskati nova naročila. V podjetju, ki je tedaj zaposlovalo še preko 300 delavcev, so izgubo tržišča delno uspeli nadomestiti z novimi naročili, ni pa jim uspelo ustrezno zmanjšati števila zaposlenih. Zato podjetje ni moglo rentabilno poslovati. Karoserist je imel leta 1992 okoli 50-odstotno zasedene zmogljivosti, v letu 1993 so bile že 60- do 70-odstotno zasedene, v začetku letošnjega leta pa je zasedenost zmogljivosti dosegla celo 100 odstotkov. Manj uspehov so v Karoseristu imeli pri zmanjševanju števila za- poslenih. Najprej so s tako imenovanimi »mehkimi metodami« (dokup let, predčasne upokojitve in podobno) zmanjšali število zaposlenih na 244 delavcev, nato na 203, lani pa na 161 delavcev. Načrtovanega zmanjšanja na 103 delavce niso dosegli, saj jim je za to zmanjkalo denarja. Poleg tega je 27 trajno presežnih delavcev po zakonu zaščitenih. Da bi odpustili še 58 trajno presežnih delavcev in do njih izpolnili svoje zakonske obveznosti, bi potrebovali okoli milijon mark. Prav zaradi pomanjkanja sredstev in drugih težav pri zmanjševanju števila trajno presežnih delavcev je tudi struktura zaposlenih v karoseristu zelo nenormalna: od 161 zaposlenih jih samo 68 dela v proizvodnji, vsi drugi pa so režijski, administrativni in vodstveni delavci. En proizvodni delavec mora tako delati za skoraj dva in pol režijska delavca, za nameček pa imajo delavci v proizvodnji še najnižje plače. Kljub prizadevnemu delu zlasti proizvodnih delavcev je Karoserist pogrezal v vse večje dolgove. Kronično so ga pestili tudi problemi nelikvidnosti, zato je bilo podjetje že nekaj časa prisiljeno iskati kredite na sivem trgu. V zadnjem času Karoserist ni mogel več dobiti kreditov niti na sivem trgu, zato ni mogel dokončati naročene in že avansirane proizvodnje. To je povzročilo nezaupanje pri naročnikih, zato se je število naročil začelo zmanjševati. Zaposleni v Karoseristu so tovarno v celoti zgradili z lastnimi sredstvi iz osebnih dohodkov in dobička, zato so si tudi v zadnjih letih zelo prizadevali, da bi podjetje preživelo. Tako so imeli leta 1991 50-odstotne plače po splošni kolektivni pogodbi, leta 1992 okoli 60-odstotne, na koncu leta 1993 80-odstotne in letos 90-od-stotne. Čeprav so bile plače nizke, pa so jih delavci kolikor toliko redno dobivali. Po besedah predsednika upravnega odbora podjetja Alojza Lo-šiča je sodu izbilo dno dejstvo, da vodstvo podjetja ni uspelo zagotoviti 17 milijonov tolarjev za avgu- stovske plače. Zato so 3. oktobra delavci začeli stavkati - trdno odločeni, da ne bodo začeli delati, dokler ne dobijo plače in regresa za letni dopust, Po prepričanju predsednika upravnega odbora bi bilo mogoče podjetje rešiti, če bi mu ministrstvo za delo pomagalo rešiti problem presežnih delavcev in če bi mu s pomočjo ministrstva za gospodarske dejavnosti uspelo dobiti za milijon mark kreditov za zagonska oziroma obratna sredstva. Vendar so doslej na vse prošnje za pomoč iz obeh ministrstev dobili negativne odgovore. Na zadnjo prošnjo za pomoč pri premostitvi likvidnostnih težav jim je minister dr. Maks Tajnikar odgovoril, da so jim že maja subvencionirali obresti za bančne kredite v višini 1.451.808 tolarjev (to po besedah Lošiča ni niti za izplačilo enega presežnega delavca), medtem ko na ministrstvu za delo trdijo, da njihove zadnje prošnje niso pravočasno prejeli. Delavce čudi, da se vlada tako malo zanima za njihove probleme, saj bo Slovenija po stečaju Karoserista specialne nadgradnje za gasilska, policijska, reševalna in druga specialna vozila morala uvažati, Karoserist pa je 55 odstotkov proizvodnje izvažal. Karoserist bi sc lahko rešil tudi sam z dezinvestiranjem oziroma odprodajo objektov, ki jih ne potrebuje več. Vendar to ni mogoče, ker še ni končan postopek za denacionalizacijo zemljišč, na katerih stojijo objekti, ki jih je kolektiv pred leti sam kupil. Kljub številnim intervencijam iz Karoserista se denacionalizacijski postopek v mariborski občinski upravi že dve leti ni premaknil z mrtve točke. »Delavci karoserista smo se prisiljeni strinjati s stečajem podjetja, saj nam samo ta zagotavlja socialno varnost,« je na tiskovni konferenci dejal predsednik SKEI Drago Bauman. »Sicer pa delavci, ki se zavedajo tudi notranjih slabosti in slabega vodenja podjetja, za stečaj krivijo vlado in občinsko upravo. Ministrstva so naše sanacijske programe vedno podprla, vendar nam nikoli niso pomagali s finančnimi sredstvi, čeprav vsi vemo, da brez sredstev nobena sanacija ni mogoča. Številni delavci Karoserista, ki bodo postali brezposelni, imajo otroke in že nezaposlenega zakonca, saj podjetja v Mariboru zaradi pomanjkanja obratnih sredstev propadajo po tekočem traku. Vlada pa se hvali z ogromnimi deviznimi rezervami in na račun gospodarstva saniranimi bankami...« . Tudi sekretar območnega odbora SKEI za Podravje Edi Ozimič je dejal, da velik del odgovornosti za propad Karoserista nosi vlada skupaj z mariborsko občinsko vlado in upravo. »Izredna seja državnega zbora o gospodarjenju pomeni, da je vlada pri tem vprašanju padla, zato bi moral minister dr. Maks Tajnikar odstopiti. Skejeyci smo že večkrat opozorili, da prestrukturiranje gospodarstva v povezavi z lastninjenjem ne more teči brez kontrole. Menedžment v še vedno družbenih podjetjih bi v tem obdobju moral biti pod kontrolo. Tudi primer Karoserista dokazuje, da se vlada indiferentno obnaša do gospodarstva, gospodarske zbornice pa sploh ni čutiti.« Delavcem Karoserista je v uteho samo prepričanje, da je vrednost njihove tovarne še vedno večja od njenih dolgov. Tako upajo, da bodo kot največji upniki v stečajnem postopku vsaj minimalno poplačani za trud, ki so ga v minulih desetletjih vložili v izgradnjo tovarne in v boj za njeno preživetje. Tomaž Kšela USPELA SPLOŠNA STAVKA V ITALIJI Prejšnji petek, 14. oktobra sem bila v Trstu, da bi videla, kako bo uspela splošna stavka, ki so jo družno izpeljale tri največje italijanske sindikalne zveze - CGIL, CISL in UIL. Stavko sem hotela videti zaradi dveh vzrokov. Najprej zato, ker so jo sindikati razglasili zaradi načrtovane reforme italijanskega pokojninskega Sistema. Tudi slovenska vlada je Slovencem za leto 1995 obljubila pokojninsko reformo. Zato me zanima italijanska. Drugi razlog za obisk Trsta pa je bil ta, da sem hotela na lastne oči videti, kako izkušeni sosedje stavkajo. Italijanskim kolegom sem želela uspeh tudi zato, ker sem jih le nekaj dni pred tem slišala, kako so sindikate Evropske sindikalne konfederacije seznanili, da ne podpirajo politike italijanske vlade, ki želi preprečiti vključitev Slovenije v Evropsko unijo, in da je treba Sloveniji odpret vrata v združeno Evropo. To je dovolj zanimalo tudi uredništvo Delavske enotnosti in v moj avto je prisedel fotograf Sašo Bernardi. V Trstu sva se ločila in vsak zase doživela dogajanje. Ko sva se štiri ure kasneje vračala v Ljubljano, sva bila enakega mnenja. Videla sva najimenitnejšo sindikalno akcijo! Vsa čast Italijanom! Opazila sva zanimive sindikalne »prijeme« pri organizaciji protestnega shoda in pohoda po trgih in ulicah Trsta. V Trstu tako ni bilo niti enega plakata, ki bi vabil k udeležbi na protestnem pohodu skozi mesto. Sindikati so CORTEO - protestni sprevod po tržaških ulicah o protestnem shodu članstvo informirali očitno temeljito pred tem v podjetjih in zavodih, kjer njihovo članstvo je. Vsi so vedeli, da je zbor ob 9. uri na največjem tržaškem trgu Piazza Unita dTta-lia. Ob 9. uri sva s Sasom še mislila, da ljudi ne bo. Toda v nekaj minutah se je kot po čudežu iz vseh stranskih ulic nabralo na tisoče ljudi. Bil je že pripravljen oder s kraticami vsem treh sindikalnih central. Toda delavci so ozvočenje šele pripravljali. Na moje presenečenje pa je bil potek shoda povsem drugačen od »slovenskega«. Udeleženci so se namreč najprej razvrstili v sprevod (italijanski sindikalisti mu pravijo corteo - mimogrede so mi namignili, da so že opazili, da ta pri nas nima tradicije). To je bil najbolj imeniten del tržaške protestne akcije. Sprevod, širok za približno 30 ljudi, je krenil po tržaških ulicah. Dolg je bil nekaj kilometrov. To vem, ker sem si ga ogledala od začetka do konca. Na čelu so hodili trije zastavonoše z zastavami vseh treh sindikalnih central. Za njimi so hodili sindikalni vodje. Za temi je šla četa gasilcev v izrazitih gasilskih jopičih z močnimi barvami, tako da so bili na daleč opazni. To so bili močni fantje, ki so kasneje napravili polkrog okrog govornega odra in ga nevsiljivo zavarovali. Sledila je neskončna povorka. Organizatorji so ocenili, da se je zbralo 25.000 ljudi. Jaz, ki sem jih videla, to tudi zlahka verjamem. Ljudje so hodili izrazito počasi, kar mi je omogočilo, da sem si povorko zlahka ogledala v vsej dolžini. V povorki so bili v glavnem mladi ljudje - upokojencev je bilo manj kot 5 %. Veliko je bilo mladih študentov. Pohodniki so nosili množico zastav. Ker imata CGIL in UIL osnovno rdečo barvo zastav, je ta barva prevladovala. Pohodniki so nosili transparente v velikosti 1,5 krat 5 metrov rdeče barve, na katerih so napisali, kdo so: zaposleni v različnih tovarnah, bankah, sveti delavcev posameznih tovarn itd. Bilo je tudi več dvojezičnih slovensko-italijan- skih transparentov (sindikat slovenskih šol in kmečka zveza Trsta). Ljudje so bili sproščeni. S seboj so imeli veliko predšolskih otrok. Na pločnikih jih je opazovala množica ljudi. Opazujoči so z naklonjenostjo spremljali pohodnike. Marsikdo jim je ploskal. Znanci so se rokovali. Mnogi pohodniki so si na obleko prilepili okroglo etiketo rumene barve s premerom 10 centimetrov, na kateri je bilo v jeziku vremenoslovcev napisano duhovito svarilo vladi, da jo čakajo hude nevšečnosti. Simon Wiesenthal SPOMINI PRAVICA, NE MAŠČEVANJE Vsakokrat, ko se je Simonu Wi-esenthalu posrečilo pred sodnika pripeljati kakega nacističnega morilca, je svetovni tisk o njem pisal kot o »lovcu na naciste«, »judovskem Jamesu Bondu« ali celo kot o »maščevalcu Judov«. Toda on je hotel, da bi ohranil spomin na mrtve, ni želel netiti sovraštva; zahteval je pravico, ne pa hlepel po maščevanju. VViesenthal je avtor številnih knjig. V naši založbi smo izdali prevod njegove zadnje, z naslovom PRAVICA, NE MAŠČEVANJE. To je hkrati prvo njegovo v slovenščino prevedeno delo. Pokličite (061) 321255. Cena knjige je 2.500 SIT. Samolepilna etiketa je očitno korak naprej od značk in bedžov. Zlahka jo je prilepiti in odlepiti na katerikoli del obleke: na čepice, na hrbet jopiča, nad kolenom na kavbojke, na ramo itd. Zlasti mladim je bila etiketa všeč. Med pohodniki je bilo veliko takih, ki so s sodniškimi piščalkami in zvonci dajali ritem pohodu. Občasno je kdo v megafon vzklikal gesla, ki so bila v rimah. Sindikalnih redovnikov z rumenimi trakovi na rokavu je bilo malo in tudi dela niso imeli. Policija je stavkala že 13. oktobra in je zato lahko poskrbela za nemoten potek pohoda. Policisti so poželi poseben aplavz udeležencev. Corteo je potekal po najpomembnejših cestah Trsta. Ceste so bile zaprte za ves promet. Zaprte so bile vse trgovine (Upimo, Coin itd.). Tudi mali trgovci so zaklenili vrata in nanje prilepili tiskani lepak, na katerem je pisalo, da trgovci drobne trgovine podpirajo stavko zaradi upanja na razvoj Trsta, za delovna mesta in iz solidarnosti z delavci. Največje banke so na vhodna vrata namesto papirnatega obvestila obesile lično kovinsko vgravirano tablico, da stavkajo. Stil mora biti! Pohodniki so po uri in pol zavili nazaj na Piazza Unita, kjer je sledil shod z govori sindikalnih vodi- Med protestniki je bilo veliko mladih. Aplavz govornikom, v prvi vrsti gasilci v značilnih jopičih. teljev. Italijanski sindikalisti, ki sem jih po stavki poiskala, so mi povedali, da oni vedno izpeljejo pohod pred govori, saj se na tak način nabere več ljudi. Govorniki so bili štirje. Slišali smo tudi precej dolg govor v slovenščini. Naj povem, da so govorniki uvodoma udeležence obvestili o pozdravnem telegramu, ki sta ga v imenu svobodnih sindikatov podpisala predsednik ZSSS Dušan Semolič in sekretar sveta ZSSS Rajko Lesjak. Ugotovla sem, da so sindikalni funkcionarji presneto dobro vedeli, kdo je bil pod telegram podpisan. In zdelo se jim je dobro, da smo v slovenskih sindikatih solidarni z njihovo akcijo. Povedali so tudi, da je bil telegram posebej omenjen v vseh sredstvih javnega obveščanja in prebran udeležencem protestnih shodov v Pordenoneju, Monfal-conu in Udinah. Sindikalisti priznavajo, da takšne udeležbe ne pomnijo zadnjih 30 let. Kot je v svojem govoru povedal častni govornik Biondi, je ta dan v Italiji stavkalo 14 milijonov delavcev. Brez »pomoči« Berlusconijeve vlade to sindikatom ne bi uspelo. S proračunskim zakonom je Italijanom zagrozil z ostro reformo socialne države. Italijanom se obeta kasnejša upokojitev in nižja pokojnina. Obeta pa se jim tudi dražje zdravstvo in šola. Država se skuša znebiti svoje odgovornosti za socialno varnost državljanov in hoče kapitalske pokojninske sklade, privatne šole » itd. Če seveda protesti sindikatov in njihovi protipredlogi za socialno bolj znosno reformo ne bodo uspeli. Kako domače to zveni! Tudi nam vlada dopoveduje, da javne finance ne zmorejo bremen socialne države, ki je bila ustvarjena v preteklih desetletjih, in da moramo posamezniki prevzeti večjo odgovornost za svojo socialno varnost s sklepanjem prostovoljnih zdravstvenih in pokojninskih kapitalskih zavarovanj! Italijani svoji vladi manj verjamejo kot mi slovenski. Lučka Bohm XSSS9««WS«B»»KSaa»»W4«i8S!SM««8KS»»5«B!S9Mi»5«S!KS!S5<»«<^^ Prvi del 1. Dnevnice - cela dnevnica (nad 12 do vključno 24 ur odsotnosti) - polovična dnevnica (nad 8 do 12. ur odsotnosti) - znižana dnevnica (od 6 do 8 ur, če se potovanje začne dve uri pred začetkom delovnega časa in konča dve uri po njem) 2. Kilometrina (od 1.4.94 dalje) 3. Ločeno življenje 4. Prenočišče se izplačuje po predloženem računu, skladno z navodilom na potnem nalogu. Če na nalogu ni drugače določeno in delavec ne predloži računa, ima pravico do povračila v višini 5. Regres za prehrano Drugi del V prvem delu sindikalne liste smo objavili zneske materialnih stroškov. V drugem pa objavljamo povprečni osebni dohodek za obdobje junij ’94 - avgust '94, kot osnovo za uveljavljanje pravic iz neposredne skupne porabe. Povprečni osebni dohodek v gospodarstvu Slovenije od junija ’94 do avgusta ’94 znaša 57.307,00 tolarjev. 1. Jubilejne nagrade - za 10 let 28.654,00 - za20 let 42.980,00 - za 30 let 57.307,00 2. Nagrada ob upokojitvi 171.921,00 3. Solidarnostne pomoči 57.307,00 Vir: podatki Zavoda RS za statistiko PREJ SLABSE KOT BOLJŠE (2) KAJ DELAJO 1.511 22,00 28.550 1.302 6.078 S svečano akademijo v Domu Maksa Perca v Ljubljani se je Prejšnji četrtek končal Teden Policijskega sindikata Slovenije (PSS), ki ga je v spomin na lansko sedemdnevno stavko delavcev organov za notranje zadeve pripravil Svet PSS. jalca ni uredilo niti izboljšalo. Priporočilo V Uradnem listu RS št. 62/94 z dne 7. 10. 1994 je objavljena Uredba o spremembi in dopolnitvi uredbe o višini povračil stroškov v zvezi z delom in drugih prejemkov, ki se pri ugotavljanju davčne osnove priznavajo kot odhodek. Po tej uredbi znašajo dnevnice: -za6do8ur do 1.218,00 SIT -za 8 do 12 ur do 1.750,00 SIT -nad 12 ur do 3.500,00 SIT Vsako izplačilo dnevnic nad zneski iz uredbe ima dvojni učinek, in sicer: 1. podjetju se ne šteje kot odbitna postavka pri ugotavljanju osnove za davek iz dobička in 2. posameznim prejemnikom se ta znesek všteva v osnovo za obračun dohodnine. Ne glede na pravico do dnevnice po kolektivni pogodbi (Sindikalna lista) priporočamo, da se od 22. 10. 1994 izplačujejo dnevnice do višine, ki jo je določila omenjena uredba. Sicer se lahko zgodi, da bo zaradi prekoračitve izplačanih dnevnic delavec plačal veliko več dohodnine. Strokovna služba mmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmrn kaj delajo i ---- i s; Si: SŠ iSi Si= S: iSi iSi i 1 SŠ SŠ \V Sš SŠ .V. I iSi isi i i šši ŠŠi i s :*: i >:v SŠ Sš IZHOD V SILI! :* mmihlif Irih v|l ntlhnvih • Iskeii Sindikat kovinske in elektroindustrije in gumarske industrije Tresla se je gora, rodila se je miš: upravni odbor holdinga Avtomontaža je v torek po petih urah zasedanja sprejel in potrdil samo sanacijski program AM-Busa d.o.o., druge štiri točke dnevnega reda pa vrnil na raven družbe, ki da je pristojna za njihovo razreševanje. Kakšnih 200 delavcev AM-Busa, ki so med zasedanjem upravnega odbora spontano zapustili svoj teritorij in krenili proti poslovni zgradbi svoje lepše sestre AM-Cosmos bodrit svoje predsednike Petra Novaka (SSS), Božidarja Trilerja (KNSS), Francija Benčana (svet delavcev) in Toneta Bulca (stavkovni odbor), je tako spet ostalo praznih rok. »No, pogreli smo se pa le,« je cinično pripomnil eden izmed članov stavkovnega odbora in pojasnil: »Odkar smo se s čakanja spet vrnili v službo, naši radiatorji še niso bili topli...« Delavci AM-Busa so se po dolgih, neprostovoljnih počitnicah vrnili v službo v ponedeljek, 3. t.m., namesto dela pa jih je čakal razglas stavkovnega odbora o splošni stavki, ki bo trajala do izpolnitve naslednjih zahtev: • poplačil za mesec junij in julij ter plače za avgust in izplačilo preostanka regresa za letošnje leto; • takojšnje poravnave vseh terjatev, ki jih ima AM-Bus do Tama, in dokončne uskladitve medsebojnih obveznosti; • kadrovskih sprememb na vodilnih mestih posameznih služb, in sicer: tehničnega direktorja, vodja programa bowling in vodja nabave; • takojšnje ukinitve individualnih pogodb v AM-Busu. »Ker te zahteve niso nič novega, terjamo od direktorja Miha Zibelnika, naj po šestih mesecih vodenja AM- AM-Busa pa naj nato izmed prispelih vlog na razpis izbere novega direktorja.« No, kot že rečeno, se na torkovi seji upravnega odbora ni zgodilo nič, razen da so sprejeli sanacijski program, čeprav so imeli nanj kar nekaj tehtnih pripomb. Delavcem se je zdel presplo-šen in zasnovan na majavih temeljih, predstavnikoma Ljubljanske banke in Metalke denimo, pa tak, da bi V sredo zjutraj so bili člani stavkovnega odbora AM-Busa še pred #■ dilemo,ali popeljati delavce pred parlament ali ne. Zavedali so se, da bi bil njihov pritisk najbrž dovolj močan za ureditev razmer; vedeli pa so tudi, da si njihovo vodstvo želi, da bi šli na cesto, saj bi tako opozorili na nevzdržen položaj podjetja. Vendar pa delavci temu vodstvu ne bi radi več pomagali. No, kocka je padla po dopoldanskem zboru delavcev, ko je prevladalo mnenje, da rešitve ne bodo več mogli najti v firmi... Busa izvrši določene ukrepe in izpolni naše zahteve,« so še pripisali in zagrozili: Kolikor tega ne izvrši, predlagamo, naj na izredni seji novega upravnega odbora AM-Busa ponudi svoj odstop, UO težko prepričal bankirje. Ko pa je razprava nanesla na prvo stavkovno zahtevo delavcev AM-Busa, pa so se znašli v pat poziciji, saj zaradi globoke finančne luknje rešitev problematike plač ni ssi Pogajalski skupini delojemalcev in delodajalcev sta prejšnji teden j:::;: uskladili novo tarifno prilogo kolektivne pogodbe za kovinsko indu- j::;:: strijo in metalurgijo. Pogajalci so se dogovorili, da bodo tarifno prilogo Šiji podpisali 18. oktobra. Član pogajalske ekipe in podpredsednik kon- j;::; cema Litostroj Viljem Mak pa je še na ta dan skušal podpis onemogo- :::•: čiti, češ da številna podjetja ne bi prenesla tako visokih plač. Njegovi -ji:; predlogi pa delodajalcev niso prepričali. j:;:: Predsednik pogajalske skupine delodajalcev Stane Habjan je ob pod- j:;: pišu pogodbe dejal, da je ravnanje Viljema Maka in Litostroja neodgo- ŠŠ: varno. Bogdan Ivanovič, vodja sindikalnih pogajalcev, pa je ugotovil, da S:: sta obe strani modro popustili in zbližali sprva različne poglede. Drugi jj:;: predstavniki sindikatov pa so menili, da Viljem Mak svojega pogajal-skega neuspeha ne sme prevaliti na vse pogajalce in onemogočati uveljavitev pogodbe. :•::: Po novi tarifni prilogi bodo izhodiščne plače za 1. tarifni razred i:;:; znašale 39.700 tolarjev. Nova tarifna priloga bo veljala do konca letoš- j:;: njega leta. Po besedah predstavnikov delodajalcev pa čaka sindikaliste ::•::: trd boj za povečanje plač v prihodnjem letu. ŠŠ: (F. K.; slika: S. B.) g;: Šši Sindikat kemične, nekovinske V zdravstvu vre Po uveljavitvi zakona o razmerju plač in pravilnika o napredovanju v zdravstvenih zavodih je praktično nezadovoljno vse zdravstveno osebje, še posebej medicinske sestre in zdravniki, ki so se nadejali višjih plač, a so v resnici dobili veliko nižje, kot so pričakovali. S tem v zvezi sta sredi tega tedna sklicala ločeni tiskovni konferenci Sindikat zdravstva in socialnega varstva Slovenije in Fides, sindikat zdravnikov in zobozdravnikov. V sindikatu ugotavljajo, da je višina plač večine zaposlenih prenizka glede na zahtevnost dela, odgovornosti in delovne pogoje. Izplačane plače so bistveno nižje od pričakovanega 30 odstotnega povišanja, ki ga je obljubljalo ministrstvo za zdravstvo. Sindikat zahteva popravek pravilnika, saj pri plačah niso upoštevali niti težjih delovnih pogojev niti dodatnih stimulacij iz izvenproračunskih sredstev. Objavljamo zneske plač po delovnih mestih po uveljavitvi zakona in pravilnika kot so jih izračunali v sindikatu zdravstva in socialnega varstva. Po teh izračunih ima višja medicinska sestra za 15 let dela okrog 60.000 tolarjev plače, zdravnik 91.000 tolarjev, zdravnik specialist pa 1O7.OO0 tolarjev plače. Komentar je odveč. Marija Frančeškin Zneski plač po delovnih mestih. - Izhodiščna plača 29 500 sit (kar predstavlja 20 744,70 sit neto) ' Delegacija KNG na kongresu ICEF-a v Sofiji Šg: Pred nedavnim je bil v Sofiji kongres mednarodne sindikalne organi- gg zacije ICEF-a, ki združuje sindikate kemije in sorodnih dejavnosti iz g:: 130 držav. Konferenca v Sofiji je bila namenjena predvem problemom, Ši;: ki čakajo sindikate do leta 2000. g:: Kongresa se je udeležila tudi delegacija Sindikata kemične, nekovin- gg ske in gumarske industrije Slovenije. Naša delegacija je konferenco jg: izkoristila za bilateralne razgovore z državami udeleženkami, obenem gg pa izkoristila priložnost, da smo sindikate iz desetih držav povabili na gg kongres KNG, ki bo 18. novembra. Šg: Zelo interesanten za člane ICEF-a pa je bil naš predlog, da dan pred gg našim kongresom (17. novembra) izkoristimo prisotnost tujih delegacij ggg in organiziramo okroglo mizo o privatizaciji in uvajanju tržnega gospo- gg: darstva v državah, ki se spopadajo s temi zahtevnimi nalogami. Ne ggg glede na to, da v tem času zaseda najvišji organ ICEF-a - direktorji, se ggg bodo zaradi aktualnosti teme okrogle mize in tudi konference udeležili gg: najvidnejši predstavniki tega sindikalnega združenja. ggg Janez Justin, predsednik ggg: Osnovna plača del. mesta (brez napredovanja in Osnovna plača z dodatkom za del dobo (za 15 let del dobe) in z napredovanjem Čistilec Bolničar Laborant Zdrav, tehnik ambul Farmac. tehnik_________ Zdrav tehnik - intenz terapija I. st.________ Višja med sestra Fizioterapevt Social, del. I (lav.poob.) Dipl. sociolog Farmacevt receptar Zdravnik__________ Zdravnik specialist Količ. Bruto Neto + PR Količ Bruto Neto 1 10 32.450.00 22 644.70 +3 1.25 39 640 60 27 276.10 1.50 44.250.00 30.244.90 +3 1.70 53.911.25 36.467.50 2.20 64.900.00 43.545.10 +3 2.50 79 281 25 51.975.80 2.40 70.800.00 47.345.20 +3 2.75 87.209.38 55.974.80 265 78 175.00 51 417.80 +3 300 95 137.50 59.973.70 _££>.. 3 25 81.125.00 52.905.80 +3 3.10 98 308.75 61.573.30 95 875.00 60 345 70 +3 3.80 170 507 50 /2.770.30 3.60 106 200.00 65.553,60. . +3 . .. 4,2.0 . 133,192,50 . 79.168,60 3.80 112.100.00 68 529 60 +5 5.00 158 562.50 91 575.20 4.40 179 800,00 __ZL45LS0 6 00 00... •a/0/9?'! Mao Mao Zedong in Leonid Brežnjev sta bila srhljiva voditelja komunizma v obdobju hladne vojne in le kdo bi pomislil, da sta imela kruta samodržca nenasiten seksualni apetit. Predsednik Mao je bil idejni oče kitajskega komunizma, preprost človek, ki je nosil preproste obleke in živel čisto in asketsko življenje - prav tako kot množice, ki jim je vladal. Boril se je z Japonci, da bi osvobodil svojo državo in bil na čelu partije, ki je v vsem spoštovala načela iz njegove Rdeče knjižice. Takšna vsaj je bila podoba diktatorja še dolgo potem, ko je leta 1976 umrl v starosti 82 let. Resnica je bila povsem drugačna. Predsednik Mao, oče naroda, je bil seksualni obsedenec, ki mu ni bilo nikoli dovolj mladih, lepih in nedolžnih deklic. O njegovi pravi osebnosti pripoveduje dr. Li, ki je bil 22 let njegov osebni zdravnik, in njegovi najožji sodelavci. Oddajo, ki jo je posnela neodvisna francoska televizija ob stoletnici Ma-ovega rojstva, si boste več v njihovih rokah, temveč na ministrskih ravneh ali celo na vladi. Med sejo je direktor Zibelnik sicer dobil ponudbo od banke za odobreno posojilo v višini 1,6 milijona DEM, vendar jo je odločno zavrnil, saj bi jih samo za plače in za zagon proizvodnje potrebovali najmanj 3,5! Po mnenju predstavnikov Merkurja in Metalke denimo, pa celo 10... Tako so na včerajšnji jutranji seji člani stavkovnega odbora AM-Busa lahko k dosedanjim zahtevam pripisali še eno: ker smo 18. v mesecu, skladno z določili kolektivne pogodbe terjamo še izplačilo septembrske plače! Ker pa so zahteve eno, možnosti pa drugo, sp hkrati razmišljali tudi, kaj storiti. Najprej so zavrnili večkrat ponovljene direktorjeve očitke, češ da so zaradi prevelikega izpostavljanja socialnih stisk v javnosti prena-pihnili težavnost razmer v firmi, saj delavcem ni bilo izpod časti vzeti 500 paketov z živili, ki jim jih je pred 14 dnevi podaril Rdeči križ, in 400 novih, ki jim jih je v torek pripeljala škofijska Ca-ritas. Nato so poslali telefaks predsedniku državnega zbora Jožefu Školču, v katerem ga opozarjajo, »da so zaradi hude socialne stiske ogroženi do take mere, da ne morejo več preživljati svojih družin«, in prosijo, naj jih sprejme v avdienco. Po malici pa so sklicali zbor delavcev, na katerem so se delavci odločili, da bodo svoje predstavnike spremljali k Školču in jih počakali pred parlamentom. Zaradi zaključka redakcije bomo več o tem poročali v naslednji številki. Damjan Križnik DE KANAL - DE lahko ogledali v petek, 21. t.m. ob 21. uri na TVS 2. Bird V stanovanju belopolte prijateljice je leta 1955 umrl sloviti jazzovski sak-, sofonist Charlie Parker - Bird. V zdravniškem poročilu je hotel zdravnik zapisati starost približno 65 let, toda Bird jih je do takrat napolnil le 35. Postarala so ga mamila, alkohol, več kot razgibano življenje, neustavljiva sla po ženskah, neizmerna občutljivost, zaljubljenost v glasbo - življenje skratka, ki ga je živel do izčrpanosti. Bil je dobrodušen velikan in v njegovih rokah se je zdel saksofon kot krhka, zanj odločno predrobna stvarca, da je ne bi utegnil s svojimi prsti poškodovati. Pa vendar je iz saksofona izvabljal takšno glasbo, ob kateri so celo glasbeniki onemeli in pred katero je spoštljivo pokleknil celo izbirčni in snobovski Pariz... Take legende se je kot režiser lotil Clint Eastwood. Ustvaril je svojsko biografijo, temačen jazzovski film, v katerem je več senc kot svetlobe, več zakajenih lokalov in osamljenih ulic kot z žarometi osvetljenih odrov. Na sporedu bo v soboto, 22. t.m. ob 20.10 na TVS 2. I I 1 I I I 1 1 I I i I I i »Takrat smo opozorili na vrsto nepravilnosti in pomanjkljivosti ter neustrezno vrednotenje dela zaposlenih v organih za notranje zadeve. Nepripravljenost delodajalca za dialog, za reševanje problemov in naših zahtev je privedlo delavce in sindikat do edine še možne oblike uveljavljanja interesov - do stavke. Odziv delodajalca je znan: zakonska prepoved stavke! Vlada in državni zbor sta se odločila odpravljati posledice stavke, ne pa njenih vzrokov. Socialno part- Po zaključku redakcije prejšnje številke DE je PSS v okviru svojega Tedna pripravil še dve posvetovanji. V torek so v Gotenici analizirali način organiziranja in delovanja sindikata v teh štirih letih in na podlagi razprav pripravili nekaj tehtnih Pripomb, ki jih nameravajo na januarski Skupščini PSS upoštevati pri sprejetju svojega statuta. V sredo pa so v Slovenj Gradcu pripravili še posvet na temo Policijski starešine med delodajalcem in sindikatom. Gre za občutljivo razmerje med srednjim vodilnim kadrom, ki ttiora po eni strani skrbeti za svoje delavske pravice, po drugi Pa seveda tudi za pravice svojih Podrejenih delavcev. Zaradi slabe organizacije dela v ONZ namreč na teh relacijah pogosto Prihaja do »kratkih stikov«. nerstvo je povsem zanemarila,« je zbranim ob tej priložnosti spregovoril Zdravko Melanšek, predsednik PSS. »Ko smo v dneh Tedna PSS razpravljali o položaju delavcev leto dni po stavki, smo ugotovili, da pozitivnih premikov ni. Delovnopravni položaj je enako neurejen, obremenitve delavcev še večje, njihova varnost in zaščita pri delu pa slabša,« je nadaljeval Melanšek. »Delovni prostori so neprimerni, saj bi jih morali kar petino zapreti, še več pa usposobiti za njihov namen. Ob tako zaskrbljujočem stanju pa MNZ ne premore načrta njihove sanacije. Vrednotenje dela se kljub zagotavljanju deloda- Nov plačni sistem namreč znižuje vrednost plačila za delo v primerjavi z drugimi primerljivimi organi in službami v državni upravi, ustvarja zmedo v hierarhiji delovanja policije in drugih služb organov za notranje zadeve. Vrhunec nove ureditve pa je nominalno znižanje plač na najslabše vrednotenih delovnih mestih, torej tistim delavcem, ki jim že sedanji prejemki niso omogočali človeku vrednega življenja.« V nadaljevanju svojega govora se je predsednik Melanšek dotaknil še posvetov in tribun, ki so jih pripravili ob Tednu PSS in o katerih smo obširneje poročali v prejšnji številki DE. »Opozorili so na že znane probleme pa tudi na nove, ki so nastali v zadnjem času. Osvetlili so vzroke zanje in nakazali možne rešitve. Sindikatu pa so tudi potrdili oceno, da nezadovoljstvo delavcev narašča in se približuje tisti točki, ko bodo delavci svoje nezadovoljstvo javno in odločno tudi izrazili. Spoznanja in ugotovitve iz Tedna PSS bodo policijskemu sindikatu vodilo za dejavnosti v letošnji jeseni,« je obljubil in se na koncu zahvalil vsem, ki so s svojo odzivnostjo in prispevki omogočili, da je Teden PSS lepo uspel. Pri tem je izpostavil člane PSS iz območne organizacije Nova Gorica, ki so vse dni tvorno sodelovali pri prav vseh temah. Pred zadnjim dejanjem slavnostne akademije - družabnim srečanjem, ki ga je popestril Vlado Kreslin - so devetnajstim članom podelili priznanja PSS za dobro opravljeno delo v PSS od njegove ustanovitve do danes. Prejeli so jih: Marjan Antončič, Štefan Borovnik, Vinko Fugina, Romana Funkl, Ivan ^ Kern, Friderik Likavec, Stojan 1 Majcen, Marjan Malek, Vlado “ Marinič, Bojan Mažgon, Joško jj Mezgec, Sonja Milenkovič, Dra- ^ gan Nikolič, Ivan Ostrožnik, Iz- g tok Perenič, Svito Pogelšek, Maks Rakuša, Alojz Žerak in Zdravko Melanšek. Damjan Križnik - - -h . .. h 9 1 | Zasavje tH Solidarnost je zelo plemenito dejanje ji:;:: Po strahovitem neurju, ki je v juniju prizadelo zasavske ob- čine Trbovlje, Hrastnik in Zagorje ob Savi, je Območna organi-zacija ZSSS Zasavje Trbovlje zaprosila predsedstvo ZSSS, reji:::: publiške odbore sindikatov dejavnosti in območne organizacije, naj se po načelu solidarnosti in vzajemnosti vključijo v organi-zirano pomoč članom ZSSS v Zasavju. »Vlada in državni zbor sta se odločila odpravljati posledice stavke, ne pa njenih vzrokov,« je v svojem govoru na slavnostni akademiji ob zaključku Tedna PSS med drugim dejal Zdravko Melanšek (skrajno desno), predsednik Policijskega sindikata Slovenije. 'evetnajsiim posameznikom iz domala vseh območnih organizacij po Sloveniji, ki so se izkazali s svojo sindikalno aktivnostjo od ustanovitve PSS do danes, je Zdravko Melanšek podelil Priznanja PSS. Prejela ga je tudi Sonja Milenkovič (na sliki). Jlčka JLosc, (^ototat IZ, ObuMOCUJČ ig izvod(ov) knjige POLICIJA, Naročeno pošljite na naslov: Ulica, poštna št., kraj: - Ime in priimek podpisnika: Naročeno dne: ------------ 1. Račun bomo plačali v zakonitem roku 2. Kot ind. naročniku mi pošljite po povzetju Podpis naročnika Združeni listaš Miloš Pavlica v (neponovljivi) akciji. — Športne igre Združene liste v Kočevju Na športnih igriščih v Ribnici in Kočevju so bile v soboto, 10. septembra prve športne igre Združene liste socialnih demokratov Slovenije. Igre, za katere upamo, da bodo postale tradicionalne, so na športna igrišča privabile okoli 400 udeležencev, ki so se med seboj pomerili v malem nogometu, odbojki, košarki, balinanju, kegljanju, streljanju in šahu. Velika večina tekmovalcev je sodila v mlajšo generacijo. Predsednik Združene liste socialnih demokratov Janez Kocijančič je poudaril, da »igre osvajajo mlade člane stranke« - in prav zato imajo tudi prihodnost. Kot zanimivost naj povemo, da je bil najstarejši tekmovalec 89-letni Jože Brelec, ki je uspešno nastopil v balinanju. Zaključna prireditev je bila v Dolgi vasi pri Kočevju, kjer smo razglasili rezultate in podelili priznanja. Če smo bili z udeležbo z naše strani več kot zadovoljni, pa tega nikakor ne moremo reči za sredstva javnega obveščanja, ki so igre - razen redkih izjem - ignorirala. Poudariti moramo, da prireditev ni bila namenjena politični promociji Združene liste. Osnovni namen iger je bil veliko bolj enostaven - preizkusiti svoje sposobnosti in preživeti prijeten dan s prijatelji. Mnogo okoliških prebivalcev se nam je pridružilo, škoda, da so novinarji ostali doma. Tanja Drofenik, služba za stike z javnostmi Pripis urednika: med tistimi novinarji, ki so ostali doma, je bil tudi eden, ki mu je medtem kapnilo, da bi ZLSD višek svojih rekreativnih moči lahko porabila na gradbišču nove cerkve v Kočevski Reki. V tem primeru jih sredstva javnega obveščanja prav gotovo ne bi ignorirala. Razlogov za tak sklep je več kot dovolj... kapitalsko okrepila država. To pa pomeni, da je prav državo nominiral kot glavnega prodajalca družbene lastnine. Praktično se nam ta zakonska intenca kaže v vseh metodah (razen pri dokapitalizaciji) lastninjenja, v katerih kasira država. Tista štiri leta, ki so jih omenjali na seji zborničnega združenja, torej predvsem pomenijo, da bo tok kapitala usmerjen iz podjetij k državi in tako imenovanim institucionalnim lastnikom, ki so z zakonom pridobili lastninske pravice na družbenem premoženju podjetij. Posledice so že zdaj na dlani: namesto da bi se podjetja kapitalsko okrepila, da bi vlagala v novo tehnologijo in izdelke, se bodo zaradi lastninjenja samo še dodatno izčrpavala in s tem postajala vse bolj nekonkurenčna. To je zelo jasno razvidno tudi iz opozoril nekaterih slovenskih ekonomi- stov (Bajt, Mencinger, Ribnikar), ki so presegli arhaično pojmovanje lastnine, in to že" zdavnaj, kar pa seveda ne bi mogli reči za slovensko politiko, ki v zakonu o lastninskem preoblikovanju vidi predvsem vir lastne prvobitne akumulacije kapitala. Vse to, kar počne sklad za razvoj s fa-možnim Urošem Koržetom na čelu, ni nič drugega kot zgolj prelivanje iz votlega v prazno, kar se nam lepo kaže na primeru Bernardin in še kje. Zakon o lastninskem preoblikovanju podjetij pa je predvsem kompromis o tem, kdo in kolikšen delež nekdanjega družbenega kapitala bo pod njegovim nadzorom. Ker so pri zakonu tudi zelo pomembni podzakonski akti in , najrazličnejše uredbe, je bilo seveda tudi zelo pomembno, pod katero oblastniško taktirko se bo zakon izvajal. Prav zato tudi ne preseneča, da hočejo biti nekateri po vsej sili zraven, kot tudi ne nekatere zakonodajne pobude, denimo * SLS, ki se tega zavedajo in skušajo na vsak način zmanjšati delež, ki bi ga po obstoječem zakonu nadzorovala vladajoča koalicija oziroma posamezne stranke v njej. Odveč* je poudarjati, da te in takšne politične igrice trasirajo prihodnji položaj in moč posameznih strank, kot tudi, da so v škodo gospodarstva. Delavci so v tej »pojedini« vnaprej obsojeni na drobtinice, zato bi se—' morali sindikati zavzemati oziroma tvorno podpirati vse tiste pobude, ki omogočajo predvsem stabilnost in razvoj podjetij. V tem je namreč videti edinega poroka za nova delovna mesta, kar bo največ, kar v tej igri lahko dobijo de-lodajalci. To, da največja večina od lastninjenja ne bo imela nič, je kolikor toliko prisebnim in poštenim ekonomskim glavam jasno že se- <^a^' Ivo Kuljaj Svobodni Sindikati W Slovenije Slovenske investicije po novem Cerkev sv. Marije Magdalene v Gornjem Gradu. Janez Janša, šef SDSS, je konec orožarske afere na mariborskem letališču komentiral kot neposredno posledico novega zakona o tožilstvu, s katerim da si je vladajoča koalicija podredila to vejo sodne oblasti. Hkrati z njim del instrumentalizira-nih medijskih psov, ki so ob Janševem odkritju orožja na letališču zagnali vik in krik, jokavo ugotavlja, da se je moral pri tem nekdo zmotiti, če ni bila posredi celo politika. Nihče, še zlasti pa ne Janša, pa se ob tem ne vpraša, koliko škode so s tem svojim poniglavim in politično nezrelim početjem naredili državi Sloveniji. Iz tega je mogoče zelo jasno sklepati, da jim država pomeni zgolj poligon za njihove psihično že kar problematične oblastniške cilje. To pa je najbolj prepričljiv dokaz, da sta Janša et consortes edina prava dediča komunizma, ki svoj ultralevi pohod na oblast nadaljujejo po ul-tradesni politični poti. Star pregovor pravi, da volk dlako menja, čudi pa nikoli. pobalinov pod nadzor za to usposobljenih birokratov. Dejanje užaljenega otročaja, ki je ostal brez najljubše igrače, pomeni torej prav simboličen korak na poti ustvarjanja pravne in civilizirane slovenske države. Hudo nam, če jih ne bi ustavili še pravi čas! Koržetovo premoženje Uroš Korže, direktor razvojnega sklada, je končno prišel pod udar Rejčeve komisije, ki ga sumi spornih odločitev v zvezi s primerom Bernardin. Komisija bo sprožila postopek preverjanja vrednosti njegovega premoženja pred imenovanjem za direktorja sklada v primerjavi z vrednostjo premoženja danes. To pa ni nič drugega kot tisto, kar smo v tej rubriki napovedali oziroma zahtevali že pred dvema letoma. Zdaj bo treba končno pobarati še dr. Jožeta Mencingerja, nekdanjega podpredsednika vlade in političnega botra Koržetovega »državnopodjet-niškega« vzpona, če še vedno vztraja pri trditvi, da bi dal za Koržeta tudi roko v ogenj. Tembolj, ker v slednjem prepoznavamo značilen primerek nove japijevske slovenske nomenklature, ki v državi v tranziciji vidi predvsem vir lastne »primarne akumulacije kapitala«. Krkovičeva sablja Tone Krkovič, gostinec iz Kočevske Reke, je te dni demonstrativno vrnil sabljo in puško, s katerima je osvobajal Slovenijo. Hkrati pa nekako ni mogel prepričljivo opravičiti svojega podpisa pod dokument, ki naj bi bila pravna podlaga za zajetno zasebno zbirko orožja velenjskega trgovca s smrtjo Ivana Drauš-baherja. To nam zelo prepričljivo razgrinja, kako so si najnovejši »osvoboditelji« zamislili novo slovensko pravno državo in svojo privilegirano vlogo v njej. Pri tem pa so pozabili, da so s takšnim početjem zamudili skoraj pol stoletja. Krkovič je torej z vrnitvijo puške in sablje predvsem demonstriral trenutek, ko nova slovenska oblast dokončno prehaja iz rok polpismenih vaških Polonca Dobrajc, poslanka SNS, je rekla, da bi bil »najbolj primeren položaj gospoda Štera v policiji, če bi vozil marico«. Se popolnoma strinjam, s tem da bi se v tej lahko vozili le člani tako imenovane bande na prostosti (beri: ministri, poslanci in kar je še te zalege), ki kradejo, delajo prometne prekrške, se pretepajo, da o goljufijah in lažeh sploh ne govorimo, pa jih pred zakonom ščiti njihova oblastniška imuniteta. Tembolj, ker minister nima vozniškega izpita, na podlagi česar lahko upravičeno pričakujemo, da bi tako banda prejela zasluženo kazen, še preden bi stopila pred obličje sodnikov. Z voznikom na čelu seveda! Kuli VREME Piše: Andrej Velkavrh Svete Uršule napoved V petek (21. oktobra) goduje sveta Uršula ali Urška, kot vam lepše ženi. »Če je Uršule lepo, še lene babe nastil (steljo) dobo.« Ima torej to moč, da »podaljša« lepo, pravzaprav suho vreme. In kaj se zgodi, če je dež? »Če z dežnikom Uršula pride, zima vlagi ne uide.« Tretje možnosti ni! In še eden, ki velja za dež in sonce: »Kakor Uršule dan je, bode tudi pozimi spanje.« Ali »Kakor je Urša pričela, bo zima vse izpela.« V tem času se končuje tudi spravilo zadnjih pridelkov. »Urša repo v kad buša.« Če bo v petek bolj kislo, se bo vsaj do nedelje že popravilo. Lepše bo vsekakor na severu in severovzhodu države. Humoreska Verouk, da ali ne? - Ali bi vi, tovariš Neposredni, uvedli verouk v šole? smo povprašali tovariša Neposrednega proizvajalca raznih strok, ki je kot navadno tičal za šankom bifeja Bližnja srečanja posebne sorte in počasi srkal svoje veliko pivce. »Odvisno!« - Od česa? »Od tega, ali sem za prevlado krščanstva ali za ateizem.« - In za kaj ste? »Saj to ni važno. Navsezadnje me nihče ne bo vprašal, ali sem za verouk v šolah ali ne. Jaz sem svoje šole že dal skozi. Torej bi mi pravzaprav moralo biti čisto vseeno.« - Ampak svoje mnenje najbrž že imate. Saj ste zadnjič dejali, da bi si tudi z veroukom in latinščino lahko pomagali pri demokraciji, a ne!? »Točno! Ampak vprašanje je, ali sem za demokracijo...« - Hudiča, nehajte že biti tako skrivnostni... »Kaj pa vi, ali ste za verouk v šolah ali ne?« - Jaz ga nisem imel v šoli in prav nič mi ne manjka. »Ampak potem ste morali dobiti vsaj delno versko vzgojo drugje, sicer ne bi uporabljali besedice hudič, ki je čisto verouška kategorija.« - Kdaj pa sem govoril o hudiču? »Prejle, ko ste se malce pridušali nad mojimi odgovori oziroma ko ste malce zakleli.« - Nehajte me že loviti za jezik. Sicer pa, kolikor sem vas razumel, potem ste za verouk v šoli, če ste za krščansko prevlado, oziroma ste proti verouku, če ste za ateizem... »Vi razmišljate točno tako kot vsi tisti, ki se pričkajo o verouku. In prav teh bojevnikov za oziroma proti verouku v šolah jaz čisto nič ne razumem. Povedal vam bom takole: če bi bil za prevlado krščanstva, potem bi bil proti verouku, če pa bi bil ateist, pa bi si prizadeval za verouk v šolah.« - Pa saj to je noro! Taje skregano z vsakršno logiko. »No, lepo. Vprašate me, in ko vam pošteno odgovorim, me zmerjate z norcem ... Potem pa raje nehajva.« - Če sem vas užalil, se opravičujem, ampak vaša logika je vsaj nenavadna, če ne... »Verbalnega opravičila ne sprejmem. -Žalitev terja materialno zadoščenje!« - In kaj bi to bilo? »Pivo. Veliko!« - Velja, toda če dobim pojasnilo. »Velja, ampak najprej pivo.« - Oštir, pivo za tovariša Neposrednega... Zdaj pa obrazložitev! »Poglejte, če uvedemo verouk v šole, bodo učenci katehete spraševali vse mogoče, saj je biblija močno luknjičava. Ko sem bil star kakšnih osem, devet let, nam je katehet pripovedoval, da bodo grdi ljudje po smrti prišli v pekel, kjer jih bodo cvrli na večnem ognju. In ker nam je preje povedal, da bo naše telo strohnelo v zemlji, v nebesa ali pekel pa bo šla le duša, sem ga seveda vprašal, kaj bodo torej peklenščki pekli na večnem ognju, ko pa je vendar duša neobčutljiva za ogenj. In potem je ketehet nekaj bluzil o ponovnem utelešenju v božjem oziroma satanovem kraljestvu. Ali pa, tisti ki zna zdravo razmišljati in se uči svetega pisma, se mora zamisliti že takoj na začetku. Ko je Bog Adama in Evo, torej prva človeka izgnal iz raja, sta se jima rodila prva sinova, Kajn in Abel. In ker Kajnova daritev Bogu ni bila všeč, Abelova pa, je Kajn zaradi ljubosumja ubil Abela. Bog ga je kaznoval in izgnal vzhodno od raja, kjer pa se je Abel poročil z nekim dekletom iz nekega plemena. Tako pravi biblija o prvem sinu prvih staršev in o njegovi ženi, ki je prišla v zgodbo kot deus ex machina. Če se verouka ne bi učil, torej ne bi dvomil v krščanstvo. Na drugi strani pa sem nekoč, ko smo bili še globoko komunistično verni, govoril z nekim magistrom z inštituta za razvoj delavskega gibanja. Pripovedoval mi je take štorije, da so mi stali lasje pokoncu, kajti silno sem se bal, da bi njegovo zasmehovanje naših veljakov in revolucije nasploh utegnil slišati kakšen udbovec... Ali pa, slišal sem, da je na Poljskem zadnja leta pred zlomom komunizma iz knjižnic in knjigarn izginila knjižica »Kratek kurz zgodovine VKP(b)«. Neki pripadnik Solidarnosti mi je dejal, da zato, ker je oblast ugotovila, da bi se iz te knjižice njeni nasprotniki lahko naučili, kako priti na oblast. Torej, menda vam je zdaj jasno, da če hočeš svoje vernike, pa naj bodo črni ali rdeči, držati v pokorščini, jih predvsem ne smeš preveč učiti svoje vere ali ideologije. Na Slovenskem pa je vse postavljeno na glavo. Zadnjič sem na TV gledal, kako so si duhovniki prizadevali, da bi verouk prišel v šole, šolski minister in njegovi napredni svetovalci pa so jim kontrirtali. In tako je z mojega zornega kota videti, kot da si kleriki želijo čim več krščanskih dvomljivcev, ateisti z marksističnim pedigrejem pa bi imeli radi čim več zagrizenih kristjanov. Ste zdaj razumeli!? Sicer pa mislim, da je bil tale poduk vreden še enega velikega piva!« Bogo Sajovic Horoskop iar Skrajna samozavest Vojno umetnost 19. in 20. stoletja je zaznamovala ustanova z imenom »Pruski generalštab«, ki je bilo v vojskah svojega časa sinom za vojaško sposobnost. Prvi pomembnejši člani so iz Napoleonovih vojn in neposredno po njih (Blucher, Schnarnhorst, Gneisenau, Clausevvitz), sredi 19. stoletja pa je »štafetno palico« prevzel grof Helmuth von Moltke (rojen 26. oktobra 1800), eden najslavnejših in najuspešnejših pruskih feldmaršalov. Po sijajni karieri na nižjih položajih je prevzel leta 1857 mesto načelnika generalštaba in je bil prvi evropski vojskovodja, ki je dojel prednosti železnic pri prevozu čet, opreme in surovin v vojaške namene. Ob teh inovacijah v vojaški taktiki, ki je omogočila hitrejše, širše zamišljene in od vremena in letnih časov manj odvisne operacije, je Moltke slovel tudi po velikem številu taktičnih in strateških variant proti morebitnim sovražnikom Prusije. Tri od teh variant so se pokazale za izvrstne tudi v praksi v treh hitrih, skoraj zaporednih vojnah, ki so po vrsti spravile na kolena Dansko leta 1864, Avstrijo leta 1866 in Francijo leta 1870-71 in povzdignile Prusijo oziroma novonastalo Nemško cesarstvo v vodilno evropsko vojaško silo, Moltkeju, glavnemu načrtovalcu in izvajalcu teh akcij pa prinesle večno mesto v vojaški zgodovini. Moltkejevo zamisel izgradnje strateške mreže železnic so nadaljevali tudi njegovi nasledniki. Prevzeli so jo tudi generalštabi drugih držav, tako tistih, ki so to zamisel izkusili na lastni koži, kot tudi tisti, ki so bili pri praktičnem preizkusu zamisli le opazovalci. Pruski generalštab je obstajal do konca prve svetovne vojne, ko so zmagoslavne antantne sile zahtevale, naj se zanje ta tako nevarna ustanova za večno razpusti. Vendar je njen duh živei še naprej in njene doktrine so nemški vojskovode uporabljali še med drugo svetovno vojno. Moltke je slovel po velikem številu natančno izdelanih variant, v katerih je bilo do najmanjših podrobnosti določeno, kaj storiti v dani situaciji. Pravijo, da je Moltkeja, ko je Francija leta 1870 Prusiji napovedala vojno, zbudil njegov pribočnik in zaprosil za navodila. Moltke je mirno povedal oznako dosjeja, kjer so bili zabeleženi vsi potrebni protiukrepi, nato pa je spet zaspal do običajne ure za zbujanje. Deni • % ENOTNOST I ČLOVEKO- LJUB PO BOŽJE ČAŠČENO BITJE PRIS- PODOBA NATALI- TETA NAGRADNA KRIŽANKA SLOVENSKI POLITIK GOLOB ČEBELJI SLOVENSKI REŽISER (MIRC) OKONČINA, ČLEN RIMSKI ZGODOVINO- PISEC »ANALI« P0ŽERU- HINJE SRBSKI PISATELJ (M0M0) S TeA' RUSKO MESTO V SIBIRIJI rE?- A& NAM.-TENIŠ. IGRALKA PERKUCIN GRŠKA LUKA VK0RINT. > CEPEC UPORNIK > SLOVENSKA OBLIKA M. IMENA GUID0 > DERIVAT ALKOHOLA SOL OLJNE KISLINE AVTOR: BOJAN ARKO ELEKTRIC. PREVODNIK PRIPADNIK NARODA V ŠVICI KOZMO- NAVT ANTON INGOLIČ EGIPČANSKI BOG SONCA 0KRAJŠ. Z. IME MARIA PRITOK DONAVE V ROMUNIJI FRANC. PISATELJ (EUGENE) ŠPANSKA MUHA OTOK V TUAM0TU PLESEN NA VINU MOHAMEDOVA ŽENA DRŽAVNA BLAGAJNA SCIT ZVEZNA DRŽAVA V ZDA PRINC V MAHAB- PLOT TAJITEV HARaii KITAJSKI DENAR OPATIJA NA BAVARSKEM NAPOVEDO- VALKA PIRC NEMŠKA PEVKA GL. MESTO TURČIJE NIVO CERKVENI PEVSKI ZBOR IVO , ANDRIČ VEČJA PLOVILA MARIBORSKA TOVARNA AVTOMOBILOV MESTO PRI RIMU TANTAL SMUČAR. CENTER V ZDA GOROVJE V SRBIJI VRSTA TROBILA SRBSKI PESNIK (VAŠKO) MESTO V ZAHODNI ROMUNIJI NEODLOČEN IZID GLAVNO MESTO GANE OSJE GNEZDO ŽITNO STEBLO REIO\ V JUŽNI FRANCIJI SVETOVNI ŠAH.PRVAK (GARI) KARAMB0L IT ALU. TENISAČ OTOK V PRESP. JEZERU 0SCAR ARIAS POBIRALEC DAVKOV TEBANSKI DRŽAVNIK IN VOJSKOVODJA TIPALKA ^ ŠRI ŽUŽELKI ZEMELJSKO PODNOŽISČE GRŠKI JUNAK PRED TROJO Nagradna križanka št. 46 Rešeno križanko nam pošljite do 2. novembra 1994 na naslov: ČZP Enotnost, Dalmatinova 4, 61000 Ljubljana, p.p. 479 na dopisnici ali v pismu s pripisom Nagradna križanka št. 46. Nagrade so: 5.000, 3.000, in 2.000 tolarjev. Rešitev nagradne križanke št. 44 TASTER, SPLIT, OTROBI, TLAKA, VENKATA RAMAN, ONI, NA-RITA, IRENA, PANO, JS, VAN, ANTARA, PET, ŠKARNIK, TUVA, SIŽE, PINČ, KALIKO, SRŠEN, ERIKA, LIPAN, TAČKA, KOTOR, CINERAMA, UV, VASMER, UROLOG, LAČNICA, ERUDIT BI ABRI EROTIKA, NIRO, NATKO NODILO, MIRON, TD, NATAKAR, TKIVO a i uagi-auiitp Iva aZitinivu »u L±‘± 1. Nada Gostič, Miklošičeva 17, 61230 Domžale. 2. Božo Robida, Apno 34, 64207 Cerklje na Gor. 3. Grižon Franko, Benčičeva 6, 66000 Koper Nagrade bomo poslali po pošti Križanko pripravil SALOMONOV UGANKAR