----------------------------\ Ukrepi za povečanje prodaje v TO Trgovina v___________________________> Poslovanje TO trgovina je bilo v prvem polletju relativno uspešno, saj je bil operativni plan dosežen 94 % skupaj s priznanimi superrabati pa 102,48 %. Kljub temu se smatra, da je delež trgovine, posebno poslovalnice Rečica v prodaji premajhen in da bi ga bilo potrebno ustrezno povečati. Zaradi tega naj bi trgovina podaljšala obratovalni čas. Po daljšem razpravljanju je prevladalo mnenje, da je potrebno problem prodaje reševati kompleksno in ne samo s podaljševanjem delovnega časa. nabavo iz proizvodnih skladišč, ker so bile zaloge kompletne ob znantno nižjih cenah. Kljub temu, da je poslovalnica Rečica delala od 7. do 17. ure, ni dosegla planiranih rezultatov. Manjkali so spremljajoči ukrepi kot je reklama, obiski kupcev, kompenziranje stroškov prevozov zaradi neugodne lokacije poslovalnice na Bledu. Večina kupcev iz tega obdobja je prišla zaradi bližine tovarne, kvalitete in strokovne ter solidne postrežbe. Drugo obdobje je zadnje tri mesece, ko so se zaloge zaradi stihijskih di predvidenih podražitev, pomanjkanje blaga tako v proizvodnih skladiščih kot pri konkurenci, na povečano zanimanje pa je v dobršni meri vplivala direktna reklama za trgovino. Ker računamo, da bo v jeseni in po podražitvi prišlo do stagnacije prodaje in ker se vztraja na celodnevnem obratovanju trgovine, je za doseganje normalnega poslovanja potrebno spremeniti dosedanji način poslovanja, ne samo delovni čas. 1. Blago je treba predstaviti in približati kupcu a) Prvi pogoj je, da trgovina pri nabavi obdrži prioriteto; to je, da od proizvedenih količin dobi vsaj delež, ki je bil planiran z letnim planom. Težko bo sicer vsaj v začetku popolniti zaloge, vendar bi dobava morala teči po ustavljenem redu z ra- TO Mojstrana dobiva novo podobo Poslovanje v prvem polletju 1983 je imelo dva zelo različna obdobja, in sicer: Prvo obdobje prvih štirih mesecev je predstavljalo logično nadaljevanje druge polovice leta 1982, ko so se zaloge povečevale in je temu obratno sorazmerno padalo število kupcev. V tem obdobju so se reprodukcionaši v večini, razen nekaj izjem, preusmerili na direktno nakupov in manjše proizvodnje za domači trg znižale. Računamo, da je to obdobje že na vrhuncu, ker v zadnjem času ne moremo nuditi kupcu niti najosnovnejših artiklov in bomo rabili najmanj dva meseca, da se bodo zaloge vsaj delno normalizirale. Na takšno konjunkturo so vplivale predvsem sledeče stvari: sproščeni stanovanjski krediti v DO, nakup zara- zumnimi in točnimi roki. Čimbolj točen rok dobave je pogoj za pridobitev zaupanja kupca. b) Blago je potrebno propagirati na TV in radiu neposredno za trgovino. Reklama naj bo konkretna in skladna z blagom, ki ga nudimo. Izdela se skupaj s prodajno službo, tako da se redno reklamira ime in proizvodnja LIP Bled, akcijsko pa (Nadaljevanje na 2. strani) CELOTNI PRIHODEK Celotni prihodek za delovno organizacijo kot celoto je v primerjavi z istim obdobjem 1982 presežen za 31 % in s tem tudi dosežen plan za leto 1983. Značilno za letošnje polletje je močni porast izvoza in upad prodaje doma, saj delež izvoza znaša 35,3 %, medtem ko je v letu 1982 znašal 19,6 %. Pozitivno je vsekakor to, da je izpad prodaje doma uspelo nadoknaditi z izvozom in to ne samo izpad iz letošnjega leta, temveč tudi preteklega, saj so bile v izvoz prodane tudi neprodane zaloge iz preteklega leta. Porast celotnega prihodka in doseganje plana je največja v TO TOMAŽ GODEC in TO PODNART, pa tudi ostale TO, razen TO TRGOVINA so precej presegle lansko ralizaci-jo in se približale planiranemu obsegu za leto 1983. Primerjava po TO je sledeča: (v tisoč din) doseženi celotni prihodek 1983 1982 1983 plan 1983 Tomaž Godec 445.106 145 108 Rečica 411.563 130 99 Mojstrana 50.745 128 91 Podnart 79.975 148 104 Trgovina 156.099 103 82 DSSS 41.247 123 100 LIP SKUPAJ 1.184.735 131 100 Izvoz v primerjavi s preteklim letom je sledeč: doseženi izvoz (v tisoč din) 1983 1983 % do celot. prih. 1982 plan 1982 1983 Tomaž Godec 290.684 198 147 48,0 65,3 Rečica 106.285 377 144 8,9 25,8 Mojstrana 9.895 1.072 86 2,3 19,5 Podnart 11.639 1.868 85 1,2 14,5 LIP SKUPAJ 418.503 237 141 19,6 35,3 V celotnem prihodku je zajeta plačana realizacija, ki je v primerjavi s fakutirano ničja, ker je neplačana realizacija v polletju por astia in sicer: (v tisoč din) neplačana realizacija 1. 1.1983 30. 6. 1983 Tomaž Godec 38.242 58.731 Rečica 9.217 18.360 Mojstrana 1.599 5.266 Podnart 3.736 8.192 Trgovina 397 331 DSSS — 61 LIP SKUPAJ 53.191 90.941 PORABLJENA SREDSTVA Porabljena sredstva so porabljeni materiali za proizvodnjo prodanih proizvodov in splošni režijski stroški oziroma fiksni stroški. Stroški izdelanih materialov, to so DIS stroški in fiksni stroški so v strukturi cene prodanih proizvodov po-rastli in to FIS stroški nekaj več kot DIS. Pri DIS STROŠKIH je vzrok v hitrejšem porast nabavnih cen proizvodnih materialov od prodajnih cen proizvodov, pri FIS STROŠKIH pa največ zaradi podražitve tekočih goriv, električne energi- (Nadaljevanje na 2. strani) POSLOVNI REZULTATI V PRVEM POLLETJU 1983 (Nadaljevanje s 1. strani) je in povečane amortizacije zaradi revalorizacije osnovnih sredstev. Primerjava s polletjem 1982 je sledeča.__________ % DIS stroškov v realiz. proizv. % FIS stroškov v realizac. proizv. 1982 1983 1982 1983 Tomaž Godec 45,2 47,4 20,7 20,6 Rečica 61,5 60,3 13,1 14,0 Mojstrana 61,4 57,0 14,3 18,3 Podnart 55,0 58,7 16,9 15,4 Trgovina — 1,3 1,7 DSSS — 44,6 42,0 LIP SKUPAJ 53,9 54,1 15,1 16,1 Porabljena sredstva do plana kažejo pri DIS stroških nekaj ugodnejšo sliko, ker smo v planu predvidevali večji razkorak med nabavnimi in prodajnimi cenami. Pri domači prodaji je ta razkorak sicer še celo slabši kot smo planirali, saj so se cene materialov močno povečale, cene izdelkom pa so ostale nespremenjene. Razmerje pa je izboljšano zaradi izvoza, ki je zaradi realnejšega ovrednotenja tujih valut in delno izboljšanja izvoznih cen, povečana prodajna vrednost vzdržala naraščanje cen izdelavnih materialov in storitev. DOHODEK Dohodek je razlika med celotnim prihodkom in porabljenimi sredstvi. Dohodek je namenjen za pokrivanje obveznosti iz dohodka, to je za razne davke, prispevke SIS, zavarovalne premije, obresti itd., ter za čisti dohodek. Merilo uspešnosti poslovanja se najbolje izkaže, če primerjamo dohodek dosežen na delavca in pa dohodek do povprečno uporabljenih poslovnih sredstev. Podatek za 30. 6. je sledeč: dohodek na delavca % dohodka do posl, sredstev 1982 1983 indeks 1982 1983 Tomaž Godec 225.146 316.192 140 20,9 20,4 Rečica 265.609 343.352 129 14,8 18,2 Mojstrana 163.492 201.754 123 12,8 8,9 Podnart 227.167 279.627 123 19,9 18,5 Trgovina 402.250 494.708 123 11,3 14,0 DSSS 215.839 267.899 124 — — LIP SKUPAJ 237.175 314.904 133 18,1 19,1 Največje povečanje dohodka je doseženo v TO Tomaž Godec, kar je posledica ugodnejšlih izvoznih rezultatov, vendar pa ima TO Rečica še vedno največji dohodek na zaposlenega, čeprav je porast pod povprečjem. Razmeroma nizek dohodek dosega TO Mojstrana zaradi vpliva nizkih prodajnih cen zaradi zamrznitve in pa tudi zaradi prenizkega obsega proizvodnje in prodaje. Dohodek na delavca primerjan z drugimi izven delovne organizacije seveda še bolj pokaže vrednost naših dosežkov. Ob času ko zaključujemo obračun pa na žalost ne razpolagamo s podatki za druge, vendar na osnovi primerjave za prejšnje leto in prvo četrtletje 1983 in porastu ob polletju lahko računamo, da je dohodek približno enak kot povprečno v lesni industriji SOZD GLG, da pa je boljši kot v gospodarstvu Slovenije in lesni industriji Slovenije. Dohodek v primerjavi s povprečnimi poslovnimi sredstvi (toso osnovna in obratna sredstva) kaže za DO kot celoto sicer izboljšanje, med TO pa je gibanje različno. Izrazito izboljšanje kaže TO Rečica, manjše poslabšanje pa TO Tomaž Godec. Na ta kazalec uspešnosti pa močno vpliva revalorizacija osnovnih sredstev in pa seveda gibanje zalog. V primerjavi z drugimi pa tudi ta kazalec kaže, da smo nekaj uspešnejši, če upoštevamo podatke iz preteklih obdobij. OBVEZNOSTI IZ DOHODKA Kljub povečanju nekaterih obveznosti v primerjavi s preteklim letom, kot npr. prispevek za pokrivanje izgube ZTP od 1,3 na 1,8 %, uvedbi novega prispevka 2,8 % za pospeševanje izvoza, povečanje bančnih obrestnih mer itd, se delež obveznosti v dohodku ni povečal. Razlog za to so različne osnove za obračun prispevkov in so npr. vse obveznosti, ki jim je osnova za obračun osebni dohodek, kljub višjim stopnjam obveznosti v dohodku manj udeležene, ker so osebni dohodki počasneje naraščali od dohodka. Za DO v celoti so podatki za najpomembnejše prispevke naslednji: (v tisoč din) znesek 30. 6. 1983 % obveznosti v dohodku 1982 1983 — SIS za izobraževanje 3.737 1,33 1,16 — SIS za kulturo 1.234 0,41 0,38 — stanovanjski SIS 2.809 0,89 0,87 — SIS za zdravstvo 12.368 4,28 3,84 — SIS za pok. zav. 6.437 1,99 2,00 — davek iz dohodka 667 0,67 0,21 — za ljudsko obrambo 733 0,15 0,23 — zavarovalne premije 5.295 1,43 1,64 — bančne storitve 921 0,08 0,28 — obresti od kreditov 11.353 2,96 3,52 — stroški delovne skupn. 40.789 13,43 12,66 — ŽTP pokriv. stroškov 4.728 1,41 1,47 — 7,3 % za gozdno repr. 13.361 4,33 4,15 — SIS za komun, dejavnost 1.276 0,39 0,40 — prisp. za mestno zemlj. 423 0,16 0,13 — prisp. za požarno varnost 433 0,14 0,13 — prisp. za zav. kmetov 951 0,30 0,30 — prisp. za štipendije 865 0,33 0,27 — prisp. za izvoz 612 — 0,19 — ostalo razno 315 * 0,09 0,10 Vse skupaj 112.170 35,81 34,82 Cisti dohodek in njegova delitev Cisti dohodek pomeni preostali del dohodka, ker pokrijemo vse obveznkosti iz dohodka, namenjen pa je za osebne dohodke, skupno porabo in akumulacijo. Tako kot za doho- dek seveda tudi za čisti dohodek velja kot merilo uspešnosti dosežek na zaposlenega. Razumljivo je, da ob doseženem večjem čistem dohodku lahko tudi več razporejamo za osebne dohodke in tudi več ostane za akumulacijo. Delitev čistega dohodka se opravi na osnovi določil samoupravnega sporazuma o delitvi čistega dohodka, letnega plana in seveda tudi na osnovi družbenega dogovora. V zadnjih letih posebno narašča vloga družbenea dogovora, ki v osnovi določa, da mora rast osebnih dohodkov zaostajati za rastjo dohodka. Čisti dohodek je dosežen tako (v 000 din): doseženo 30. 6. 83 1983 1983 dosež. na delavca 1982 plan 1983 1982 Tomaž Godec 96.209 140 108 207.347 143.731 Rečica 67.476 130 101 217.665 166.817 Mojstrana 8.208 128 83 134.557 105.032 Podnart 13.062 131 90 174.160 138.514 Trgovina 5.572 104 76 232.167 222.292 DSSS 19.450 130 102 219.101 172.000 LIP SKUPAJ 209.977 133 102 205.256 152.244 V primerjavi z lesno industrijo Slovenije in gospodarstvom Slovenije, dosegamo v naši DO višji čisti dohodek na zaposlenega. Polletnih podatkov za druge sicer še nimamo, vendar je v preteklih obdobjih bila redno dosežena taka primerjava. Razdelitev čistega dohodka pa je sledeča (v 000 din): _____________________________________________ za za za za osebne skupno poslovni rezervni dohodke porabo sklad sklad Tomaž Godec 66.100 8.577 17.864 3.668 Rečica 44.900 5.730 14.185 2.661 Mojstrana 6.790 981 129 308 Podnart 9.142 1.263 2.133 524 Trgovina 3.688 583 1.104 297 DSSS 16.600 2.850 — — LIP SKUPAJ 147.220 19.884 35.415 7.458 OBRAČUN OSEBNIH DOHODKOV PO MERILIH DRUŽBENEGA DOGOVORA 30. 6. 82 P°PLe^e 30.6.83 30'6 . 1983 iyöz 30. 6. 82 popreč.82 Dohodek 245.476 288.500 322.147 131,2 111,7 Čisti dohodek 157.573 158.542 Osebni dohodek 117.227 127.965 147.220 125,6 115,0 Celotni prihodek 1.143.488 Devizni priliv 217.160 % izpol. plana deviz, priliva 100 % Devizni priliv/CP 19% Plan priliva 1983 217.442 Plan odliva 1983 129.137 Plan priliva/plan odliva 1983 168,4 Doseženi odlivi 65.145 Prilivi/odlivi 333,3 % obveznosti iz dohodka 31. 3. 83 36,9 % obveznosti iz dohodka 30. 6. 83 34,8 Znesek nižjih obveznosti 6.765 možna rast osebnih dohodkov na 30. 6. 82 na popr. 82 — 65 % rasti dohodka 20,3 7,6 — 0,4% od 19% izvoza v CP X 100% 7,6 7,6 — skupna možna rast OD 27,9 15,2 — obračunana rast OD 25,6 Utemeljitev rasti osebnih dohodkov — fizična produktivnost 4,8 % x 3 14,4 14,4 — 30 % rasti dohodka 9,4 3,5 — razmerje izvoza v CP 7,6 7,6 — izbolj. pokritja odlivov 0,2% od 165 33,0 33,0 — izboljšanje donosnosti za 1 % 2,0 3,0 skupaj 66,4 61,5 Obračun osebnih dohodkov po merilih družbenega dogovora v celoti opravičuje obračunane osebne dohodke v delitvi čistega dohodka. Osebne dohodke bi bilo možno v razmerju do polletja 1982 povečati za 27,9 %, dejansko povečanje obračunanih OD v delitvi ČD pa znaša 25,6 %. Razlika je namenjena za izravnavo osebnih dohodkov z GG Bled na osnovi sporazma o skupnem izvozu. Za obračun osebnih dohdokov družbeni dogovor določa dvostopenjski način, in sicer kot prvo možno rast osebnih dohodkov na osnovi rasti dohodka in razmerja izvoza v celotnem prihodku in kot drugo utemeljitev možne rasti osebnih dohodkov s kazalniki uspešnosti poslovanja. Osebne dohodke je možno obračunati največ v okviru 65 % rasti dohodka in 0,4 % doseženega razmerja izvoza; lahko pa manj, če kazalniki uspešnosti poslovanja ne izkazujejo pozitivnih rezultatov. Obračun OD za nas velja za delovno organizacijo kot celoto, kar je v skladu s sklepom samoupravnih organov ob sprejemanju letnega plana in samoupravnega sporazuma o združitvi temeljnih organizacij v DO. V skladu z 10. členom družbenega dogovora pa uveljavljamo skupni obračun OD z GG Bled na o'”Cv združevanja sredstev in skupnega izvoza. V našem obračunu osebnih dohodkov je opazna velika razlika med možno rastjo OD in utemeljitvijo te rasti po kazalcih uspešnosti poslovanja, kar pa seveda ne vpliva na drugačno možnost oblikovanja OD. Višja utemeljitev največ izvira iz boljšega razmerja deviznea priliva in odliva. V obračunu je sicr prikazan tudi znesek prihranka ob- veznosti iz dohodka v razmerju s prvim četrtletjem 1983 na osnovi 4. odstavka 8. člena sporazuma, vendar v dejanskem oblikovanju OD to ni zajeto, ker metodologije še ne izkazuje način obračuna prihrankov. Jože Lipnik ----------------------\ Ukrepi za povečanje prodaje v TO Trgovina v_______________________J (Nadaljevanje s 1. strani) posamezne trgovine in blago, katerega prodajo skušamo pospešiti. Pri tem naj bo poudarek na posebnih pogojih, ki jih nudimo skupaj z blagom. c) Ker prodaja preko naročilnic presega eno tretjino prometa, je potrebno vzpostaviti osebno kontakt s predsedniki stanovanj skih zadrug ter manjših obrtnih in gradbenih podjetij, ker na ta način lahko vplivamo na potencialne kupce, gradbenikom pa za njihove potrebe držimo zaloge, za katere sami običajno nimajo prostora. V ta namen bi morali tako refe-ranti kot potniki na terenu sodelovati s trgovino, delavcem v trgovini pa po možnosti povečati znesek razpoložljive kilometrine, oz. v ta namen nabaviti dostavni kombi. Vsaj v prvi fazi je potrebno koristiti skupne vožnje po terenu zaradi obiskov kupcev. d) Glede na to, da se naše blago prodaja tudi drugje po približno istih cenah, je potrebno organizirati dostavo na višji stopnji kot dosedaj, ko dostavo plača kupec posebej. Brezplačna dostava preko mejnega nakupa ca. 100.000 din in v razdalji, ki bi morala pokriti Ljubljano, okolico Zagreba in ožje Prekmurje, bi nas po cenah izenačila s konkurenco na pragu njihovega skladišča. V ta namen bi nam morale proizvodne TO odstopati večji delež vkalkuli-rane marže. Dodatno odstopljena marža bi morala biti približno 1,5 %. Na ta način bi se v trgovini povečal planski ostanek dohodka, istočasno pa bi se povečali tudi stroški, tako da bi bil dohodek po enoti proizvoda na približno istem nivoju. Pred uvedbo brezplačnih prevozov direktor TO trgovina pripravi bolj točen izračun kot podlaga za spremembo deleža odstopljene marže. 2. Vključitev novih izdelkov v prodajni program Z izpadom programa iso-span smo izgubili možnost angažirati kupca v samem začetku, zato mu je potrebno vsaj v nadaljnji fazi gradnje omogočiti kompletnejšo ponudbo. Kupci iščejo predvsem nihajna vrata, drsna vrata, notranja vrata s stransko svetlobo, večje dodatke pri vhodnih vratih, strešna okna, vezane in panel plošče ter izolacijski in premazni material. Ker v sedanji situaciji ni nikakršnih izgledov za kompletacijo pri LIP TO, so bili vzpostavljeni kontakti z MIRO Radovljica, RŠC Velenje in Jelovico Škofja Loka. Potrebno je poiskati še druge kooperante. S primernim propagandnim materialom je potrebno sproti vključevati nove proizvode LIP Bled, kot tudi pravočasno poskrbeti za akcijsko prodajo izločenih oziroma opuščenih programov. V ta namen bi morale proizvodne TO obveščati trgovino o nekurantnih izdelkih in materialih in na ta način pravočasno sprostiti vezana obratna sredstva. 3. Povečanje prodaje je obojestranska obveza tako proizvodnih TO kot trgovine, saj bo le-to možno doseči samo ob enakomernem pokrivanju potreb posamezne poslovalnice ob sočasnih večjih naporih delavcev v trgovini. Zato bo trgovina, poslovalnica Rečica prešla na celodnevni obratovalni čas že letos, v letu 1984 pa še ostali dve poslovalnici, če bodo rezultati pozitivni. Glede na dopuste in splošno pomanjkanje blaga naj bi bil prehod 27. 9. 1983. Za zimski čas naj bi bila poslovalnica odprta od 7. do 18. ure, v poletnem času pa temu primerno več. Za začetek bi povečali število zaposlenih za enega in glede na promet postopno povečevali zaposlene tako v skladišču kot v prodajalni. S takim načinom smatram, da so podane realne možnosti za izboljšanje prodaje, kar je tudi namen sklepa o obratovalnem času trgovine, izglasovanem na skupnem delavskem svetu. Smatram, da taka rešitev ustreza tudi zaposlenim v trgovini in da po začetnem uvajanju ne bi smelo povzročati večjih težav. Miro Kelbl (---------------------'S DOPISUJTE V GLASILO v_______________z r~----------------------------------------------- Sklepi samoupravnih organov Delavski svet DO (28. 7.1983) 1. Obravnaval je polletni obračun in njegovo delitev in se z njim strinjal; ugotovil je, da je delitev ČD na del za OD v skladu z družbenim dogovorom. Gibanje stroškov, ki so omejeni z družbenim dogovorom je v skladu s planom in da je poraba goriv v omejenih okvirih. 2. Sprejel je sklep o povišanju vrednosti točke za obračun OD, le-ta se zviša iz 0,55 na 0,60. 3. Obravnaval je ukrepe za povečanje prodaje v TO trgovina in se s predlogom strinjal in ga potrdil. 4. Sprejel je samoupravni sporazum o združevanju dela in sredstev za rekonstrukcijo proizvodne hale Zlit Tržič in za podpis pooblastil direktorja Franca Bajta. 5. Potrdil je ocene novosistemiziranih del in nalog ter sprememb ocen del in nalog na podlagi spremembe opisov v TO Mojstrana, Podnart, trgovina, Rečica in DSSS — po poprejšnjem sprejemu na zborih delavcev. 6. Sprejel je sklep o razpisu del in nalog s posebnimi pooblastili in odgovornostmi — vodje nabavnega sektorja. 7. Za glavnega urednika Glasila je imenoval Petra Debelaka. Delavski svet TO Tomaž Godec Boh. Bistrica (27. 7.1983) 1. Potrdil j e predlog spremembe opisov delovnih nalog v obratu opažnih plošč in v obratu pohištvo ter posreduje v obravnavo in sprejem zborom samoupravnih delovnih skupin. 2. Za delegata za energetsko skupnost Gorenjske je imenoval Alojza STRGARJA 3. Polletni obračun I-VI 1983 je potrdil z ugotovitvijo, da je delitev celotnega prihodka in dohodka v skladu s samoupravnimi akti in zakonskimi predpisi. 4. Glede na to, da se proizvodnja v obratu ISO-SPAN zmanjšuje oziroma ukinja, obračun stimulacije posrednega dela B-grupe v letu 1983 ni realen. Zato se B-grupa v obratu ISO-SPAN obračunava po povprečnem % doseganja meril posrednega dela v TO »TOMAŽ GODEC«. Razlika med % stimulacije B-grupe za obrat ISO-SPAN in % stimulacije B-grupe za TO »TOMAŽ GODEC« za obdobje januar — maj 1983 se obračuna ročno. 5. Prednostna lista prosilcev za stanovanja se sprejme v predlagani obliki. 6. Potrditev predloga sprememb razpisnih pogojev za posredna dela se začasno odloži, s tem da se razčistijo vprašanja v zvezi s III. stopnjo zahtevnosti dela in izpitov iz varstva pri delu. 7. V 15-dnevno javno obravnavo se posreduje: spremembe 129. člena Statuta TO lesna predelava »TOMAŽ GODEC« Boh. Bistrica, 2. in 3. točka, ki se nanašajo na spremembe razpisnih pogojev za opravljanje del in nalog »direktorja TO«. 8. Sprememba opisa naloge »vodenje varstva pri delu« se sprejme v predloženi obliki. 9. Sprejme se samoupravni sporazum o spremembah in dopolnitvah Samoupravnega sporazuma o temeljih plana Samoupravne intersne skupnosti elektrogospodarstva SR Slovenije za obdobje 1981 — 1985 in kontinuiteti do leta 1990. Za podpis SS se poblašča predsednika DS TO — tov. Malej Pvala. 10. Potrdi se nabava električnega radiatorja 1—2 kW za v telefonsko centralo. 11. Potrdi se odprodaja Cepilke 110 »bratstvo« Zagreb, TO Mojstrani. Za ocenitev OS imenuje direktor TO komisijo. 12. Sprejme se sklep o sprejemu Aneksa k samoupravnemu sporazumu o načinu zdrževanja in uporabi sredstev (dela dohodka), ki ga delavci temeljnih organizacij združenega dela namenijo za zadovoljevanje skupnih potreb v krajevnih skupnostih. Za podpis Aneksa se poblašča tov. Blaževič Jordan. 13. Karate klubu Bohinj se za dobitek na veselici odobri 2 prm žamanja. 14. Lovski družini Stara Fužina se za dobitek na veselici odobri 1 kom. nočna omarica Anna. 15. Gasilskemu društvu Srednja vas se prispeva k prireditvi veselice s srečelovom 2 prm žamanja in 1 prm mleti ISO-SPAN. 16. Medobčinskemu svetu ZSS za Gorenjsko se za organizacijo in izvedbo IV. delovnega tekmovanja avtomehanikov, avtoelektrikarjev in voznikov odobri prispevek 1 kom nočna omarica »Anna«. 17. GD Stara Fužina se za dobitek na veselici odbori 2 prm žamanja in 1 kom. nočna omarica »Anna«. 18. Ugodno se reši prošnja GD Boh. Bistrica za brezplačno izdelavo vetrine za prapor gasilskega društva. 19. Krajevni skupnosti stara Fužina se za pomoč pri otvoritvi kulturnega doma in družbeno-političnih prostorov v Stari Fužini brezplačno odbori 6 kom miznih podnožij in plošč, za opremo sejne sobe. 20. Ugodno se reši prošnja tov. Šorli Petra, Boh. Bistrica, Jelovška 34 a za izdajo soglasja za opravljanje postranskega poklica iz mizarske stroke. 21. Zahteva tov. Jova Džuričiča Boh. Bistrica, Prečna 3, za povračilo stroškov za ločeno življenje oz. stroškov prevoza k družini se kot neutemeljena zavrne. Delavski svet TO Rečica (27. 7.1983) 1. DS je obravnaval analizo izvajanja načrta ukrepov za manjšo porabo in varčevanje s tekočimi gorivi za drugo tromesečje letošnjega leta ter ugotovil, da so razultati ugodni, saj kurilnega olja za kurjavo nismo uporabljali. Vse toplotne potrebe smo krili z lesnimi odpadki, prav tako se je znižala poraba plinskega olja. Še nadalje naj se izvajajo ukrepi po načrtu. 2. Šprejel je poslovnik, ki ureja vprašanje odpadnih voda, olj in ostalih škodljivih snovi v besedilu, kot je bil posredovan. 3. Obravnaval je poročilo o rezultatih gospodarjenja za obdobje I—VI/83 ter ugotovil, da je delitev celotnega prihodka v skladu z zakonskimi predpisi, našimi samoupravnimi akti ter sprejetim planom za leto 1983. Nadalje ugotavlja, da so rezultati prvega polletja po obsegu proizvodnje slabi, predvsem pri proizvodnji vrat, kjer je bilo doseganje le 80 %, produktivnosti pa 86 %. Slabši proizvodni rezultati so predvsem posledica preusmeritve proizvodnje v izvoz, ki zahteva boljšo kvaliteto. Glede na navedene ugotovitve je DS sprejel posebne ukrepe za izboljšanje izkoristka delovnea časa in dviga produktivnosti, s katerimi je treba seznaniti vse zaposlene na zborih delavcev. 4. V proizvodnji je treba organizirati tople napitke (namestitev kotličkov za topel čaj ter stari avtomat zamenjati z novim). 5. Potrdil je sistemizacijo del in nalog »pooblaščenec za VPD — tehnolog« ter ukinitev dosedanje naloge »varnostni inženir«. 6. Potrdil je prodajo osnovnih sredstev TO Mojstrana, ki so izločena iz uporabe in se v naši proizvodnji ne bodo več rabila, in sicer: — štiristranski skobeljni stroj Weining s pripadajočlo opremo in — stroj za izrez prijemnika alpa-Mac s pripadajočo opremo. 7. Potrdil je nabavo 3 kom. električni grelec za tople napitke in 1 kom. električni kotel za kuhanbje čaja. 8. Potrdil je prednostno listo prosilcev za stanovanja kot je bila predložena v obravnavo. 9. Sprejel je aneks k SaS o načinu združevanja in uporabi sredstev za zadovoljevanje skupnih potreb v krajevni skupnosti ter za podpisnika pooblastil tov. Jordana Blaže-viča. Delavski svet TO Podnart (8. 7.1983) 1. Izredni popis žaganega lesa je bil izveden 14. 5. 1983. Na osnovi ugotovljenega stanja je direktor TO odredil, da se ponovno opravi izredna inventura s 30. 6. 1983, to je ob polletju, ko so natančno znani tudi finančni pokazatelji; 2. Nabava novega vozila je pogojena z boljšimi finančnimi rezultati, kot je predvideno s planom. Rezultati ob polletju so izredno skromni, saj smo dosegli le 92 % predvidene realizacije; 3. vodja vzdrževanja in vodja priprave dela nista pripravila predloga o osebni zadolžitvi za osnovno vzdrževanje viličarjev. Osnovno vzdrževanje je zajeto že v opisu del in nalog voznikov viličarjev in je to delo dosledno izvajati; 4. GD Ljubno je odbor za splošne zadeve, družbeni standard in obveščanje dodelil 4.000,00 din dotacije; 5. Potrdil je ugotovitveni sklep zbora delovnih ljudi in sicer sistemizacijo dela hlodar-viličar in opise del in nalog za dela in naloge pri izdelavi regalov. Dela hlodarja se ukinejo; 6. Potrdil je prednostno listo prosilcev za stanovanja z vsemi predlaganimi spremembami; 7. Potrdil je ceno žamanja 1.050,00 din/prm, žamanja v lubju 525,00 din/prm in ceno sekancev 945,00 din; 8. V 15-dnevno javno obravnavo je posredoval razpisne pogoje za posredna dela in katalog del in razpisne pogoje; 9. Gasilskemu društvu Sr. Dobrava se brezplačno dodeli 0.301 m3 žaganega lesa s/j, 24 mm, III kv. 10. Gasilsko društvo Lancovo prosi za finančno pomoč za nakup motorne brizgalne. Ker imamo združena sredstva za finančno pomoč v DO LIP Bled smo prošnjo poslali na odbor za splošne zadeve, družbeni standard in obveščanje. GD Lancovo pa priporočamo, da jim gozdni posestniki v soglasju z GG Bled podarijo žagovce, katere bo naša TO razžagala po minimalni ceni; 11. Lovski družini Boh. Bistrica se za lovsko veselico brezplačno dodeli 10 kom butaric žamanja in 1 regal IKEA; 12. Potrdil je predračun št. 153/82 v znesku 932,990,00 din za preureditev tansformatorske postaje, predelavo priključnega daljnovoda in kabelske postaje z nizkonapetostnim raztielilcem v stari transformatorski postaji. 13. Prošnja TO Mojstrane, ki prosi za dvigalno napravo bo dokončno rešena na naslednji seji. Delavski svet TO Podnart (27. 7.1983) L Izredni popis žaganega lesa je bil ponovno opravljen. Ugotovljeno stanje je praktično enako knjižnemu. Delegati dvomijo, da je žaganega lesa iz uvoza resnično toliko kot je ugotovljenega s popisom, zato se do prihodnje seje ugotovi dejansko stanje; 2. Delegati soglašajo, da se TO Mojstrani odstopi dvigalno napravo; 3. Potrdil je obračun I-VI 1983, začasno delitev CD na OD, skupno porabo in akumulacijo in ga dal v dokončno potrditev zboru delovnih ljudi; 4. Potrdil je aneks k samoupravnemu sporazumu o načinu združevanja sredstev za zadovoljevanje skupnih potreb v KS, za podpis navedenega aneksa pa imenoval Jordana Blaževiča; 5. KS Sr. Dobrava se opravi storitveni razrez 7 m3 po polovični ceni s tem, da v celoti poravnajo davek od storitvenega razreza. Les rabijo za gradnjo nove mrliške vežice. Kako poteka gradnja v Mojstrani Gradnja v Mojstrani gre v zaključno fazo. Nova roizvod-na hala je končana in pričela se je že montaža strojev. Nekaj strojev bo novih, ostale pa bomo prestavili iz stare proizvodne hale. Sama tehnologija je izdelana tako, da bo mogoče izdelovati ne samo vhodna in garažna vrata, ampak tudi druge izdelke. S popolno preselitvijo v novo proizvodno halo bodo delovni pogoji boljši, ter varnost na delovnem mestu bo večja. Tudi nova kotlovnica je že v obratovanju. V sušilnicah bo treba odpraviti nekatere pomanjkljivosti in potem bomo lahko pričeli s sušenjem lesa. Tudi nova kompresorska postaja je tik pred zagonom. Sedaj potekajo tudi dela na ureditvi skladišča lesa. Konec meseca avgusta se predvideva tudi asfaltiranje transportnih poti na skladišču. Tako naj bi se do konca avgusta v celoti preselili iz starih prostorov v nove. Po sami preselitvi pa bomo pričeli tudi s proizvodnjo novega programa vhodnih in garažnih vrat. Novi program vrat bo zahteval večjo strokovno usposobljenost na določenih operacijah, kajti le tako bo mogoče lansirati kvalitetna vrata na tržišče. Skratka čaka nas težka naloga, kateri bomo kos le z večjo prizadevnostjo ter angažiranostjo slehernega člana kolektiva. Trenutna situacija ni nič kaj rožnata in vsak prispevek posameznika ter angažiranost bo naredila rezultate v združenem delu. Noč Osnovnošolsko izobraževanje Izobraževanje je sistematično pridobivanje, razširjanje in poglabljanje splošne in strokovne izobrazbe, praktičnih znanj, sposobnosti in spretnosti in je neodtuljiva pravica delavcev. Delavci imajo pravico in dolžnost, da stalno izpopolnjujejo delovne in druge sposobnosti ter zagotavljajo pogoje za celovit osebni razvoj. Delovnemu človeku je treba omogočiti, da bo imel vso svojo delovno dobo možnosti za izobraževanje, poklicno usposabljanje in izpopolnjevanje ob delu iz iz dela v skladu s svojimi interesi ter potebami združenega dela. Upoštevanje načela per-manentnosti pomeni novo kvaliteto pri oblikovanju usposobljenosti delavca, ki se ne konča z rednim šolanjem v izobraževalnih organizacijah, ampak se nadaljuje do konca delovne dobe oziroma do konca človekovega življenja. Delovni človek potrebuje vedno večje znanje kot proizvajalec in upravljalec. Samoupravljanje bo zares zaživelo, če bodo vsi člani delovne skupnosti seznanjeni z vsemi dogajanji v naši družbi in delovni organizaciji. Poleg tega sedanji čas zahteva nenehno izobraževanje in izpopolnjevanje na delov- nem mestu. Osnovno znanje, ki je temelj nadaljnjega izobraževanja, pa daje osnovna šola. Le-ta nudi tisto začetno izobrazbo o prirodnih in družbenih zakonitostih 'na posameznih področjih ter poglablja znanje in sposobnosti za nadaljnje izobraževanje, zato družba in delovna organizacija stremi za tem, da bi imelo čimveč zaposlenih s končano popolno osnovno šolo. Pred leti smo organizirali v naši delovni organizaciji tri oddelke osnovne šole v sodelovanju z Dopisno delavsko univerzo iz Ljubljane. Sedaj imajo vsi zaposleni z nepopolno osnovno šolo možnost dokončanja le-te pri Delavski univerzi v Radovljici. Delavska univerza bo v jesenskem roku razpisala vpis v vse razrede osnovne šole. V enem šolskem letu lahko vsak konča dva razreda osnovne šole, ker je predmetnik skrajšan in pril-gojen zaposlenim osebam. Pouk je v dopoldanskem ali popoldanskem času odvisno od želje udeležencev. V naši delovni organizaciji je še precej zaposlenih z nepopolno osnovno šolo in zato pričakujemo zanimanje med našimi zaposlenimi za osnovnošolsko izobraževanje. Blaževič Novosti v kovinskem obratu Pred letom dni ste bili bralci GLASILA obveščeni o predvidenih investicijah v kovinskem obratu, da bi lahko izdelovali transportne naprave in stroje, ki so bili zajeti v kooperacijski pogodbi z avstrijsko firmo SPRINGER. V teh dneh smo dobili zadnji stroj, predviden po tehnologiji proizvodnje in tako lahko navedemo izdelane in nabavljene stroje in naprave: — nova montažna hala cca 248 m2, — dve novi nadstrešnici za kovinske profile, — 50 m dolgo in 7 m široko, z viličarjem dostopno nepokrito skladišče za težje kovinske materiale, — nova stružnica PO-TISJE PA — 631/P -4000, — plamenski optični rezalnik na 4 gorilce »ISKRA« KOR 4, — hidravlična stiskalnica dolžine 3 m »Jelšin-grad« tip HAPA 110/3000 — hidravlične škarje za razrez pločevine dolžine 3 m »Jelšingrad« tip MG 3100/10—12, in bodo v kratkem montirane, Hidravlične škarje — varilni aparat »RADE KONČAR« — usmernik tip C — 52. Pred tem pa je bil nabavljen tudi nov bočni viličar ČELIK - IRION nosilnosti 3 tone. V veliki meri so izboljšani tudi delovni pogoji zaradi pojačanega odse-savanja prahu z dvema aksialnima ventilatorjema in ogrevanjem v obeh montažnih halah. V tem času kovinski obrat izdeluje del transportnih naprav in ostalih elementov za novo kotlovnico v TO Tomaž Godec, delno pomaga pri rekonstrukciji in montaži v TO Mojstrana in izdeluje standardne izdelke kot so dvižna garažna vrata in opažni sistem STIK — 4. V delu pa imamo tudi elemente sortirnic v teži cca 160 ton za kooperacijsko menjavo s firmo SPRINGER iz Avstrije. Nova stružnica POTISJE PA-631/P-4000 M. L. (-----------------------------------------^ Odsotnost zaradi bolezenskih izostankov v DO UP Bled v________________________________________ O A leta 1981 opažamo v naši DO izreden porast odsotnosti zaradi bolezenskih izostankov. Do leta 1982 je bil % bolniške odsotnosti (boleznine do 30 dni + boleznine nad 30 dni) okoli 6 %, v letu 1982 pa je ta % narasel na 7,88 %, oziroma v prvem polletju 1983 na 8,49 %. Tako visok % nam zmanjšuje fond delovnih ur in produktivnost, na drugi strani pa se povečuje stroške v dohodku. Tabela prikazuje % bolniške odsotnosti za posamezne temeljne organizacije primerjalno z občinami v regiji v letu 1983. Še vedno imamo najvišjo stopnjo bolniške odsotnosti v regiji: januar februar marec april maj junij poprečje I.-VI. — občina Jesenice 4,51 5,03 5,29 4,08 5,46 — — — občina Kranj 4,35 5,18 5,26 4,47 4,38 — — — občina Radovljica 5,03 4,54 4,95 4,92 4,60 — — — občina Škofja Loka 4,22 4,35 5,31 5,19 4,72 — — — občina Tržič 3,64 4,51 4,90 4,57 3,83 — — regija 4,38 4,85 5,20 4,61 4,63 — — DO LIP Bled 7,64 11,13 9,63 8,38 6,75 7,48 8,49 — TO Tomaž Godec 8,20 12,69 11,47 10,09 8,21 9,29 9,99 — TO Rečica 7,89 11,05 9,78 6,81 6,64 6,70 8,15 — TO Mojstrana 5,13 6,64 8,62 7,81 7,80 5,46 6,94 — TO Podnart 12,04 14,61 7,47 9,65 3,59 11,29 9,68 — TO Trgovina — — — 5,68 1,24 — 1,76 - DSSS 2,91 5,73 4,21 4,60 2,83 1,18 3,53 Težko je verjeti, da smo v naši delovni organizaciji kar dvakrat »bolj bolni« kot v ostalih gorenjskih občinah. Zato smo bili prisiljeni, da tako nenormalno stopnjo bolniških izostankov znižamo. Dani so bili različni predlogi za odpravljanje tako visoke stopnje: od dogovorov z odgovornimi do stimulacije pri OD za neizostajanje z dela. V končni fazi so se samoupravni organi odločili za uvedbo kontrolorja bolniške odsotnosti, ki je pričel z delom it mesecu juliju. Šefman Nova ventilacija in ogrevanje v obratu pohištvo V TO »Tomaž Godec« Boh. Bistrica v obratu pohištvo je bila v mesecu juliju dokončana ventilacija. Projekt za novo ventilacijo je izdelal Biro za lesno industrijo Ljubljana že v letu 1981. Ta projekt so projektanti podjetja FILBO iz Boh. Bistrice lokacijsko delno uporabili, ostale preureditve so prilagodili filtrom lastne izdelave. Po pogodbi bi morala biti ventilacija gotova jeseni leta 1982, saj so bili filtri postavljeni že avgusta istega leta. Druga montažna dela pa so se pričela proti koncu jeseni. Ker ni bilo snega, so bila zunanja dela razmeroma hitro opravljena. Notranja dela so se pričela že v letošnjem letu. Ta pa so potekala zelo počasi. V proizvodni hali so se pojavile tri vrste monterjev, hkrati poleg tega pa je obratovala še proizvodnja pohištva. Da proizvodnja ne bi bila preveč ovirana, je bilo treba organizirati tako, da so se montažna in prestavitve-na dela opravljala v prostih sobotah, ker so pri tem morali sodelovati tudi domači vzdrževalci. V času montaže ventilacije se je preurejevalo tudi ogrevanje. Staro ogrevanje je bilo za pohištvo v času sezone ogrevanja za samo proizvodnjo neprimerno, ker ni bila možna primerna nastavitev temperature. Novo ogrevanje je urejeno tako, da je povezava z grelnimi telesi ločena s termostati in še z napravo za navlaže-vanje. To je za pohištvo velika pridobitev, ker so se pri starem ogrevanju pojavljale pri lesu napake (razpoke), ki so posledica previsoke temperature. S pridobitvijo ventilacije in ogrevanja bodo ekološki pogoji dela na ravni lesne industrije. Hkrati s tem se bi dvignila produktivnost, kvaliteta izdelave in življenjska doba strojnega parka. Avtomatski stroji morajo imeti dobro odsesovanje, ker pri slabem odsesovanju nastne-jo motnje, neenakomerno delovanje pnevmatike, lom orodja, stroja, poveča se nevarnost delavca, ki upravlja s strojem. Vsi ti pojavi so več ali manj odpravljeni. J. M. Izobraževanje ob delu pri DU Radovljica l.OSNOVNA ŠOLA ZA ODRASLE V skladu z 39. členom Družbenega dogovora o oblikovanju in izvajanju kadrovske politike v občini Radovljica bo DU Radovljica v jesenskem semestru znova vpisovala slušatelje v 5., 6., 7. in 8. razred. Šolanje je praviloma brezplačno (sredstva prispeva po pogodbi občinska izobraževalna skupnost), udeleženci prispevajo le sredstva za učbenike in minimalen znesek za kavcijo, ki se jim po uspešno zaključenem letniku vrne. Šolanje v posameznem razredu ob prilagojenem učnem programu za odrasle traja eno polletje in je organizirano v razredno-semi-narski obliki. Predavanja s seminarji so trikrat tedensko v popoldanskem in večernem času. V primeru večjega števila prijavljenih kandidatov se šolanje lahko izmenično organizira tudi v dopoldanskem času ali v OZD. Pogoj za vpis v posamezni razred je uspešno zaključen prejšnji razred. 2. ODDELKI SREDNJIH ŠOL IN SREDNJEGA USMERJENEGA IZOBRAŽEVANJA ZA ODRASLE V letošnjem letu organizira DU Radovljica le še in-štrukcijske skupine ekonomske srednje šole za odrasle za tiste slušatelje, ki so se vpisali v ta program pred 7. 5. 1980 in so bili vpisani že v vse štiri razrede ESŠ. Rok za dokončanje izobraževanja po sedanjih programih je 31. 8. 1986, pri DU Radovljica pa bo tekla ta izobraževalna oblika le še do februarja 1984, ko bodo zaključni izpiti. Delavska univerza bo v sodelovanju s šolskimi centri organizirala izobraževanje po programih srednjega usmerjenega izobraževanja različnih stopenj za odrasle, ki ustrezajo zahtevam in potrebam organizacij združenega dela. 3. STROKOVNO-DOPOL-NILNO IZOBRAŽEVANJE Za izpopolnjevanje znanja delavcev organizacij združenega dela brez usposabljanja občanov za dom in družino organizira DU naslednje oblike izpopolnjevanja in usposabljanja: — tečaj strojepisja 1. in 2. stopnje — tečaj strojepisja z osnovami korespondence — tečaj stenografije — poslovne stopnje — tečaj za vodenje poslovnih knjig — tečaj za skladiščnike — tečaj za strojnike centralnega ogrevanja — tečaj za voznike viličarjev — tečaj za strojnike težke gradbene mehanizacije — tečaj za delovodje in skupinovodje — tečaj iz varstva pri delu (s preizkusom znanja) — tečaj higienskega minimuma — tečaj za snažilke — tečaj za negovalce v domovih ostarelih občanov — tečaji šivanja 1. in 2. stopnje — tečaji ročnih del (vozla-nje, pletenje, vezenje) — hobi tečaji (za vrtičkarje, zamrzovalne skrinje, gojenje sadnega drevja) — seminarja za pripravo in izvajanje programov pri- pravništva v OZD v usmerjenem izobraževanju. Organizacijske oblike tečajev prilagajmo željam udeležencev oziroma vodstev organizacij združenega dela. 4. JEZIKOVNI TEČAJI V izobraževalnem letu 1983/84 bo DU Radovljica organizirala naslednje jezikovne tečaje: — nemščine 1. do 5. stopnje — angleščine 1. do 2. stopnje — francoščine 1. stošnje — italijanščine 1. in 2. stopnje — slovenščine za pripadnike drugih narodov — angleščine in nemščine za osnovnošolsko mladino — inštrukcije angleščine za učence osnovnih šol in srednjega usmerjenea izobraževanja. Pouk v tečajih za odrasle traja 3 do 4 mesece (dvakrat tedensko v popoldanskem času po 3 pedagoške ure). Pouk v tačajih za šolsko mladino traja celo šolsko leto (dvakrat tedensko po eno pedagoško uro). Delno bo pouk potekal v f onolaboratoriju. Prijave kandidatov za vse oblike izobraževanja sprejemamo od 29.8. 1983 do vključno 2.9. 1983, za inštrukcije pa od 1. 8. do vključno 5. 8. 1983 na Delavski univerzi Radovljica, Linhartov trg 1 (graščina, 1. nadstropje) ali po telefonu (št. 75-265). /--------------------> Izgradnja prostora za sekance ter popravilo rampe s___________ J Že dolgo smo načrtovali, kako bi uredili prostor za sekance in žagalnice, da bi bil bolj obstojen in s tem zahteval manj vzdrževanja. Odločili smo se, da tri stene zabetoniramo. Pred tem je bil prostor opažen z gradbenimi ploščami, vendar smo jih morali stalno menjavati, ker so se lomile, izbočile in popuščale pod težo sekancev. Prostor je iz treh strani zaprt. Tako spravimo vanj približno 250 prm sekancev, kar odgovarja količini treh vagonov. S tem smo pripomogli k varnejši manipulaciji sekancev in trajnejši uporabi navedenega rostora. Prav tako smo iz varnostnih razlogov zabetonirali del rampe —■ nakladalnega prostora v dolžini 15 m ob našem sedmem industrijskem tiru. Izvajalec GP — Bohinj je rampo v zelo kratkem času popravil in zaščitil rob z železnim profilom. Na tem mestu se vrši zelo gost promet z nakladanjem naših izdelkov na vagone ali pa razkladanje desk, ki jih dobimo iz drugih TO ali drugih kupcev. Upamo, da smo s tem vsaj delno zagotovili varen promet ob industrijskem tiru. Janez STARE ^ Krajevni praznik Bleda Bled je slavil 17. julija svoj krajevni praznik. Tega dne se spominjajo prve akcije proti okupatorju v tem predelu Gorenjske. Tokrat so blejski mladinci polni nacio-nalenga zanosa v sodelovanju s prvim blejskim partizanom Jakom Bernardom — poznejšim narednim herojem, izvedli popisno akcijo po bledu in blejskih cestah. V nedeljo zjutraj so visele slovenske zastave na »nemškem« Bledu kot so si ga že zamišljali okupatorji, ko so tako brezskrbno užlivali in razmišljali le to kako Bled napraviti povsem nemški. Ta akcija je imela še toliko večji pomen saj so jo izvedli v osrčju vse nemške oblasti na Gorenjskem. Že po ustaljeni navadi se je začelo slavje s slavnostno sejo skupščine KS Bled v Hotelu Svoboda. Tu so se zbrali poleg članov skupščine tudi zastopniki družbeno-političnih organizacij Bleda in občine, vendar moramo priznati, da bi udeležba le morala biti večja, saj ni bilo zastopnikov blejskega gospodarstva, kulturnega življenja, in še mnogi drugi! Slavnostni seji je prisostvoval tudi soustanovitelj OF domačin Jože Rus. Predsednik skupščine KS Bled ing. Leopold Pernuš je v krajšem pozdravnem govoru orisal povojni razvoj Bleda in njegove načrte danes, pri čemer pa je treba upoštevati današnje zaostrene go- spodarske pogoje. Sodelovanje s krajani se je v zadnjem času povečalo, dobili so večje zaupanje v KS le da sodelovanje z združenim delom še ni tekšno kot bi želeli. Po slavnostni seji so položili venec na grobove padlih na blejskem pokopališču, prav tako pa so položili tja svoj venec tudi borci iz pobratenega Doberdoba. V počastitev praznika Bleda pa so pripravili tudi številne prireditve, seveda združeno z blejskim turističnim programom, saj je tudi tu potrebno varčevati. V soboto zvečer je bila »Blejska noč«. Priljubljeni Andrej Vidic je pripravil nad 10.000 lučk; jajca je napolnil z voskom in stenjem — ter jih spustil po gladini jezera. Pogled na jezero je bil enkraten! To pa je bilo kar dobro nadomestilo za razsvetljavo z umetnim ognjem. Zbralo pa se je ta večer na Bledu toliko ljudi, da smo jih lahko videli redko kdaj. V nedeljo so blejski borci pripravili tovariško srečanje za »Goščo«, obiskali pa so jih še borci iz Doberdoba. Vse do Dneva vstaje slovenskega naroda so se vrstile še številne prireditve: koncert na blejskem otoku, v Festivalni dvorani so nastopili izredni plesalci »Kola« iz Beograda, za zaključek pa je bil še piknik pri sv. Katarini nad Zasi-pem. B. Benedik Nov vodovod Že lansko leto so začeli de- ' iavci . TOZD Komunale iz Bleda z deli novega vodovodnega trakta. Ta. novi vod so lani položili iz središča Zgornjih Gorij preko Fortune (Spodnje Gorje), Gabrce v Podhom in Zasip. V ta vod so položili vodovodne cevi večjega profila (25 cm). Letošnjo pomlad so z deli nadaljevali in dokončno priključili ta vod iz Zg. Gorij na vodovodni rezervoar na Dolgem Brdu (tudi spada pod Gorje). Omenjene vasi so bile v preteklih letih velikokrat brez vode, kar je povzročalo precej vroče krvi, in končno je tudi ta zadeva rešena. Gradnja tega vodovoda se je precej zavlekla, res pa je tudi, da je bil na tej letošnji trasi izrazit skalnat teren in ni šlo drugače, kot da so morali vse razstreljevati. No, ven- darlo,»delo je opravljeno in krajani bodo imeli dovolj pitne vode; in če se je delo zavleklo, bo pa zato morda trajnejše vrednosti. V Spodnji Radovni (na Tročini) pa gradijo delavci Obrtno-gradbenega podjetja Bled-Grad še eno večje zajetje zdrave, čiste in dobre talne vode, ki bo izpeljana na območje Lesc in Radovljice. Iz doline Radovne že sedaj priteka voda na celotno območje Gorij, Zasipa, Bleda in Ribnega. V današnjem sodobnem svetu je poraba vode zelo velika; nova naselja, stolpnice in industrija so veliki porabniki dobre pitne vode, kar jo dolina Radovna tudi ima, vložena sredstva pa tudi niso majhna za take gradnje. Jože Ambrožič STANJE ZAPOSLENIH ZA MESEC JULIJ 1983 delavcev priprav- nikov učencev v poki. šolah TOZD TOMAŽ GODEC Bohinjska Bistrica 488 1 3 TOZD REČICA 328 1 1 TOZD MOJSTRANA 67 TOZD PODNART 77 TOZD TRGOVINA 26 DSSS 86 3 SKUPAJ 1072 5 4 ZAPOSLILI SO SE: — v TO Tomaž Godec Zaposlitev za določen čas GOSAR Marija, roj. 23. 10. (3 mesece): 1949, Nemški rovt 9, NK ZAHVALA Ob nenadni izgubi drage mame IVANE MALEJ se iskreno zavaljujem vsem sodelavcem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in spremstvo na njeni poslednji poti. Metod Malej v. 6 Upokojili so se TO Rečica ALOJZ ŽEMVA se je zaposlil v naši TOZD leta 1961 na delih čuvaj — gasilec — desetar. S svojim strokovnim znanjem na področju gasilstva je veliko pripomogel k razvoju po-žarno-varnostne službe v TO. Poleg strokovnega dela je vsa leta posvečal veliko truda usposabljanju vseh zaposlenih na področju gasilstva. V svojem dolgoletnem opravljanju nalog čuvaj — gasilec — desetar je svoje delo uspešno in dosledno izvrševal, kljub temu, da je nešteto noči in dela prostih dni za ostale delavce prebil na delovnem mestu. METKA PETKOVŠEK se je v TO Rečica zaposlila leta 1948 kot delavka v zabojani. Nato je delala še v stari žagi kot vezalka žama-nja. Takrat se je delalo vse sobote in tudi nedelje, le-te udarniško. Tudi Metka je bila med njimi. Ko smo se preselili v novo žago, je delala na čelilniku, kjer je usoda hotela, da ji je odrezalo palec na roki. Po nastanku invalidnosti je bila prerazporejena na dela vezalke oblog, kjer je delala vse do upokojitve. Kjerkoli je delala, je svoje delo opravljala z vso odgovornostjo in doslednostjo ter jo poznamo kot dobro in pridno delavko. MILKA BOGUT se je kot mlada delavka zaposlila v tovarni lesne embalaže v Vintgarju že leta 1953. Tu je opravljala razna dela pri strojih za izdelavo embalaže. Leta 1962, ko se je Tovarna lesne embalaže ukinila, je prišla na tedanji LIO Rečica in opravljala razna dela v proizvodnji vrat, nazadnje kot pritrjevalka sidrnih letvic. Zdravstveno stanje ji kljub želji po delu ni dovoljevalo, da bi še nadalje ostala v naši sredini ter je bila v mesecu juniju invalidsko upokojena. Vsem trem sodelavcem želimo ob odhodu v pokoj predvsem zdravja in dobrega počutja med svojimi domačimi ter da bi sadove svojega dela čimdlje uživali. DSSS FRANCKA KRŽIŠNIK: se je rodila 19. marca 1932 na Selu pri Bledu v kmečki družini. Osnovno šolo je obiskovala v Ribnem. Med vojno je bila sprejeta v organizacijo pionirjev, delovala je na terenu Jelovica, leto kasneje se je vključila v ZSM in sodelovala pri mladinskih akcijah. Vsi člani njene družine so bili zavedni Slovenci. Sestra Cecilija je bila v 1944. letu aretirana in zaprta do osvoboditve. Brata Milan in Jože pa sta padla za pravičn o stvar v revoluciji. Nekaj dni po osvoboditvi je Francka izgubila mamo, kot otrok se je morala sama prebijati skozi življenje. Toda vztrajnost in volja sta jo vodili dalje. Tako je že poleti 1945 obiskovala tečaj na Jesenicah in opravila izpit I. in II. gimnazije. Nadaljevala je z rednim šolanjem in leta 1946 opravila malo maturo. Istega leta je tudi zaključila uspešno Zadružno gospodarsko šolo v Ljubljani. 1. avgusta 1948 se je zaposlila v Lesno-industrij-skem podjetju Bled — delovni organizaciji in ostala in delala neprekinjeno polnih 35 let. 1959. leta si je pri Združenju knjigovodij LR Slovenije pridobila znanje ter usposobljenost računovodja, z marljivostjo ter natančnostjo je napredovala od nižjega knjigovodja do vodja finančne operative v finančnem sektorju DSSS LIP Bled. Francka je aktivno delovala v družbenopolitičnih organizacijah podjetja, bila je dolga leta član odbora za gospodarjenje, kot delegat v svetu šole ter LB je zastopala našo DO. V kolektivu smo jo imeli radi, saj je imela vedno pripravljen nasvet ali prijateljsko besedo. Želimo ji mnogo trdnega zdravja, obilico humorja in mirnih, srečnih dni. IVAN ROBIČ se je rodil 15. 5.1920 na Jesenicah, izhaja iz številne delavske družine. V stari Jugoslaviji so bili zelo težki pogoji dela. Zaradi slabih razmer in napredne usmeritve njegove družine, Ivan ni mogel najti dela. Tako je delal pri raznih podjetjih. Pred kapitulacijo stare Jugoslavije se je zaposlil kot pismonoša. To delo je opravljal med okupacijo v Žirovnici. Po osvoboditvi se je zaposlil pri GU na Jesenicah. V letu 1947 je odšel na od-služenje vojaškega roka. Ko se je ustanovilo Lesno-industrijsko podjetje Bled je prišel v LIO Tomaž Godec. 6. 9. 1949 se je vključil v zvezo komunistov, vestno je izpolnjeval naloge partije. Imel je čut za odgovornost, sodeloval je v množičnih organizacijah, družbenih akcijah, z vso voljo je opravljal delo obratovodja v Bohinjski Bistrici. Nikoli se ni branil nobenea fizičnega dela, delal v nočnih izmenah. Tedaj so delali tudi ob sobotah in nedeljah. Nikdar ni gledal na točnost uradnih ur. Do leta 1972 je opravljal dela in naloge šefa investicijske izgradnje v tehnično-proizvodnem sektorju uprave LIP Bled. Od januarja 1973 pa do upokojitve je opravljal naloge vodje splošnega sektorja oz. naloge s posebnimi pooblastili in odgovornostmi. Poleg organizacijskih del za potrebe DSSS in vse DO, socialne problematike je imel prav Ivan velike zasluge za hitro reševanje stanovanjskih problemov naših delavcev. Imel je velik čut za solidarnost in pomoč, z njegovo pomočjo je naša delovna organizacija ena najboljših v občini z ugodno stanovanjsko politiko. Tov. Robič je stalno sodeloval pri razvoju naše počitniške dejavnosti, investicijske izgradnje. Marsikatera izboljšava je zrasla prav na Robičev predlog. Pripadal je tistim klenim delavcem, ki so gradili temelje LIP in delavčevemu lepšemu življenju. Prav zaradi humanih in naprednih vrlin je lahko vzor za prihodnje rodove, saj bomo po njegovem zgledu gradili dalje. Uradno se je poslovil, toda želimo, da ohranja z nami še prijateljske vezi in da se še srečamo. Ivanu želimo veliko zdravih in srečnih dni. Lahko rečemo, da nobena vrstica ni pretirano napisana, kajti bil je eden »najboljših«. ■\ RISTIČ Jelka, roj, 4. 3. 1964, B. B. Trg Svobode 2, NK DROLE Milena, roj. 20. 2. 1965, Jesenice, Boh. Bistrica, Grajska 13. SS JENSTERLE Marjeta, roj. 5. 2. 1965, Boh. Bistrica, Jelovška 33, SS ZALOKAR Franci, roj. 29. 9. 1967, Gorjuše 11, NK DOBRAVEC Darja, roj. 19. 3. 1966, Češnjica 73, NK HODNIK Tatjana, roj. 6. 5. 1965, B. B. Zoisova 13, NK Zaposlitev za določen čas (1 mesec): PERŠE Jožica, roj. 19. 3. 1967, B. B. Jelovška 17, NK SODJA Marija, roj. 27. 3. 1967, Češnjica 56, NK SODJA Vera, roj. 20. 10. 1967, Češnjica 60, NK KRANJEC Ksenija, roj. 24. 3. 1964, Srednja vas 37, NK CESAR Borut, roj. 1. 12. 1967, B. B. Prečna 1/b, NK MENCINGER Alenka, roj. 3. 10. 1967, B. B. Vodnikova 8, NK PFEIFER Bogdana, roj. 5. I. 1968, Nemški rovt 15/a, NK KRAVANJA Tone, roj. 2. II. 1965, Polje 10, NK — v TO Rečica Marolt Janez, 1957 — VŠ, Bizjak David, 1967 — NK, Kralj Stanislav, 1960 — K, Felič Muharem, 1960 — K — v TO Mojstrana Orejaš Mojca, 1963 — SS, Jelič Željko, 1965 — NK, Mujič Osman, 1965 — K, Mujič Sejfo, 1965 - NK — V TO Podnart Tavželj Anton, 1958 — NK, Malivojevič Mirjana, 1958 - NK — v DSSS Kokošin Cvetka, 1958 — VŠ, Pintar Darinka, 1940 — VŠ, Pavlič Pavlina, 1963 — SS, Rakuš Mirko, 1965 -VŠ, Marolt Jože, 1943 - SS ODŠLI IZ DO: — iz TO Tomaž Godec Tovornik Milan — sporazumno prenehanje, Ravnik Zdravko — JLA, Odar Anton — upokojitev, Korošec Ivan — sporazumno prenehanje — iz TO Rečica Černe Franci — sporazumno, Bregant Tomaž — JLA — iz TO Mojstrana Teraž Marjan — prenehanje del. razmerja, Halilovič Fadil — prenehanje del. razmerja, Mežik Kristina — upokojitev, Košir Mihela — upokojitev — iz TO Podnart Dolenc Janko — delo za določen čas — iz DSSS Marolt Janez — odhod v TO Rečica, Orejaš Mojca — odhod v TO Mojstrana, Ba-sanese Ivan — odhod v JLA, Robič Ivan — upokojitev, Kovačič Marija — upokojitev POROČILI SO SE: Gašperin Matjaž — TO Tomaž Godec in Gajser Tea — TO Rečica, Mulalič Azira — TO Rečica Glavni in odgovorni urednik: Peter Debelak, tehnični urednik: Nada Frelih, člani: Franc Mencinger, Janez Stare, Andrej Trojar, Branko Urh, Anton Noč, Franc Globočnik, Miro Kelbl in Ciril Kraigher. J