ST. 53. V CELJU, TOREK 27. MAJA I9I9 LETO I. Izh&Sa vs&Ss torek, östrtefc in SOboio. - Cenai Za celo leto 36K, l* pol ieta 18 kron, za četrt lela 9 K, za 1 me.-ec 3 krone. Posamesna •t«v«!tka atane 40 vinarjev. Na pismenc naročbe brez pošiljatve denaija s« ne moremo ozirati. Narocnilii naj poSiljajo naročnlno po poštni nakaznici. Reklamacije flede Hsta so poštpinc proste. Ne- frankirani dopisl se ne sprejemajo. Na dopise brez podpisa se ne ozira. UredniStvo in upr^vni^uu se nahaja v Zvezni tiskanii v Celju, Strosomajerjeva ulica St. 3. Oglasi se računajo po porabljenem prostoru in sicer: za navadne oglase po 30 w od 1 mm, za poslana, na- jnanila občnih zborov, naznariila • smrti, zahvale itd. 50 w od 1 mm, za reklamne notice med tekstom 2 K od vrste, Mali oglasi (največ 4 vrs(e) 4 K« Pri večkratnih objavah popust. Rokopisi se ne vračajo. Telefon st 65. IZDAJA IN TISKA ZVEZNA TISKARNA V CELJU. 0DG0V0RNI UREDNBK VEK0SLAV SPINDLER. Mirovni pogoji za Nemcijo. (Kone«.) V finančnem oziru nt sine Nemčija krez, dovoljenja zaveznikov razpolagati 's svojim zlatom do 1. maja 1921, izro- čiti jim mora vse terjatve proti bivSi Avstro-Ogrski, Bulgarski in Turčiji ter vse pravice in interese nemških držav- ljanov v vseh javnih podjetjih in kon- cesijah v pravkar omenjenih državah ter v Rusiji in Kitajski. Državno pre- moženje Nemčije v odstopljenih ozem- Ijih preide proti odškodnini (razun v Alzaciji-Loreni) na nove države, ki prevzemo tudi sorazmeren del nemškega državnega dolga; ta obveza pa ne ve- Ija ne za Francosko za Alzacijo-Loreno ne za Poljsko za dolgove, napravljene v svrho raznarodovanja Poljske. Za trgovinske pogodbe si zasi- gurajo z^vezniki napram Nemčiji naj- večje ugodnosti: Nemčija se mora od- reči raznim privilegijem, ki si jih je dobila posebno od bivše Avstro-Ogrske in Turčije. Zavezniki si pridržujejo pra- vico, zadržati in likvidirati premoženje, pravice in interese nemških državlja- fiov in njihovih trgovskih družb na aavezniškem ozemlju, nemški državljani pa morajo biti zato odškodovani od Kemčije. Zaveznikom se prizna svo- boden trgovski prehod skozi Nemčijo in svobodna plovba po nemških vodah. Kot mednnrodna reke (za koie velja načelo svobodne plovbe po morju za ladje vseh zastav) se proglašajo; Laba in Vltava (počenši od Präge), Odra (od izliva Ope), Njemen^ (od Orodna), Do- nava (od Alme). Spremeni se sestava evropske donavske komisije, iz katere ie začasno izključena Nemčija. Kielski kanal bo odprt za vojne i za trgovske ladje vseh narodov, ki žive v mim z Nemčijo. Za ureditev delavskega vprašanja so posebne določbe. Za garancijo mim služi (izven že •omenjenih) tudi okupacija levega brega Rena in mostišč na desnem bregu na 15 let. Če bo Nemčija vestno izpol- njevala točke pogodbe, se bodo oku- pirani kraji stopnjema izpraznjevali. Kot najboljša, garancija pa je zamišljena aveza Francoske, Britanije in Amerike (brez Italije!) zaradi obrambe Franco- ske pred nemškimi napadi. Zanimivo je, da se za ratifikacijo Pögodbe zahteva podpis Nemčije in treh glavnih zavezniških sil (brez Italije in Japonske?) V dnevih omahovanja in prekoda. V kalnih časih omahovanja in pre- hoda se vselej in povsod prikazujejo čudni ljudje. Ne mislim takozvanih *voditeljev«, ki hite zmerom pred vse- nii — to je njih glavha skrb — ter imajo vedno bolj ali manj očrfane, Čeprav navadno zelo neumne cilje. Govorim samo o drhali. V vsakem Prehodnem času se vzdigne ta drhal, ki je lastna sleherni družbi in nima ne le nobenega ciija, marveč niti ne znamenja kake nflsli, ker izraža v sebi z vso svojo silo'zgolj nemir in nestrp- n°st. Ali drhal zapade skoraj vedno poveljstvu one peSčice »voditeljev«, k> delujejo z očrtanim ciljem, in ta obrača vso nesnago po svoji volji, ako le sama ne sestoji iz popolnih idiotov, kar se včasih tudi naleti. Pri nas go- vore zdaj, ko je že vse minilo, da je vodila PjotraStepanoviča internacionala, on pa Julijo Mihajlovno, ki je dirigi- rala vso mogočo sodrgo po njegovi komandi. Naši najsolidnejši duhovi se zdaj čudijo sami sebi, zakaj so takrat nenadoma podlegli? V čem je obstojal naš kalni čas, odkod in kam je držal naš prehod, ne vem jaz in ne ve po mojih mislih nihče drugi — kvečjemu nekateri postranski gostje. Medtem pa so najmalopridnejše osebnosti zadobile pretežje ter jele glasno kritikovati vse, kar je bilo posvečenega, četudi se prej niti ust niso upali odpreti; ugledni ljudje, ki so nekdaj tako srečno držali vajeti v rokah, so jih zdajci samo še poslužali in molčali, dočim so se tretji sramotno hahljali pohuišanju. Odlomek iz pravkar iziSIega Dostojev- skejevega revolucionarnega romana »Besi«. POLITIČNE VESTI. Narodno predstavništo. (Seja 22. maja). V današnji seji, ki je bila tajna, se je razpravljalo vprašanje o mednarodnem položaju v Parizu. Min. preds. ProtiČ je podrobno poročal o položaju na mirovni konferenci. Pokrajinski zbor za Slovenljo. »Slovenec« se zopet vprašuje kaj je s pokrajinskim zborom za Slovenijo, ker ga ljudstvo zahteva. Vidi se, da bi si nekateri gospodje spet radi nekaj igrnli, ali nas niso zadnji dogodki res niČesar izučili. Mi zahtevamo in želimo krepko centralno vlado v Beogradn in narodnim potrebam odgovarjajočo sa- moupravo po okrožjih v smislu naših resolucij, vse drugo je brezplodno tra- tenje časa in denarja in izvira iz vse drugih ko narodiiih potreb. Pričakuje- mo od centralne vlade v Beogradu, da ukrene z železno roko, kar treba za zdravo konsolidiranje razmer v smislu močne enotnosti naše mlade države. 0 mejah Jugoslavije dohajajo vsak dan druga poročila. Kakor vse kaže, bo naše mejno vprašanje reSeno v desetih dneh. Poleg jugoslovansko- laškega spora, ki je obdržal vso svojo ostrino, stopa zopet ostro v ospredje vprašanje našega Korotana in ogrskih Slovencev. Nemci — in mi I Časopisje je polno nemških grozodejstev na Koro- škem in v obmejnih občinah Slovenske Štajerske. Slovenska Koroška je doži- vela vpad modernih Turkov: Nemci so požigali, morili, ropali in gonili naše Ijudi v zapore. Na Dunaju živi 417.000 Čehov, ki so oddali pri zadnjih volitvah 57.340 glasov in dosegli tudi tri man- date. In v tern deželnem zboru se je razpravljalo sedaj o odstranitvi nenem- ških uradnikov in nastavljencev iz de- želnih, občinskih služb. Kako je pa v tem pogledu pri nas, dela se tako, da je narod upravičeno ogorčen in za vsako izjemo se najde nov, tehten iz- govor in zagovor. Podonavska zveza. Na mirovni« konferenci v Parizu stopa zopet v ospredje vprašanje podonavske federa- cije. Znano je, da želi zlasti Francoska, da se ustvari trdna zveza med državami: Čehoslovaško, Jugoslavijo, Novo Nem- cijo, Poljsko, Ogrsko in Ronumsko. Ita- lija zaenkrat nasprotuje temu na-črtu, kojega giavni namen je pač hladni ra- čun zapadnega kapitala, da je le tako najlažje rešiti one milijarde, ki jih je bivša Avstro-Ogrska dolgovala pred vojsko, ako jih prevzamejo dediči raz- padle monarhije. Na jugu nas hočejo docela odriniti od morja, na severu se postopa v mejnem vprašanju z Nemško Avstrijo kot^z zaveznikom, na Ogrskem nočejo priznati, da živi tarn nad 150 tisoč Slovencev, sedaj pa nas hoče Pa- riz osrečiti še s carinsko unijo! Glas- niki novega življenja v Parizu, kot take jih gleda ves svet, prehitro pozabljajo, da je ni sile, ki bi je ne zlomüa volja ogoljufanega naroda. Ženska volilna pravlca na Fran- coskem. Francoska poslanska zbornica je 20. tm. s 354 proti 97 glasovom sprejela zakonski načrt, ki daje žen- skam aktivno in pasivno volüno pra- vico v vsch zastopstvih. MAßiBORSKE NOVICE Iz sodne službe. Avskultant N. J. Vrabl vMariborujeimenovanzasodnika. Maribor. Prejšnjo kavarno Evropa je kupila gospa Stelcer ter jo prekrstila v Narodno kavarno. CEL1SKE NOVICE. Celjsko sodišče. Zopet se je ogla- sil v „Jugoslaviji" nekdo, ki se za- ganja v predsednika našega sodišča ter skuSa tokrat s francoskimi stavki prepričati javnost, da je treba äe iz- prememb. Hvala bogu, da je naša ju- stica tako vfsoko, da je ulica ne do- sega in da ne odločajo v njej plitveži, ki v pomanjkanju stvarnosti grabijo pocestno blato in ga v jnnaški nacio- nalni pozi mečejo na može, ki jim narodnost ni demago3ka fraza. Po pre- vratu sta bila prevzeta dva nemška sodnika v Celju v našo službo. Zgodi- lo se je to iz stvarnih razlogov, oba gospoda obvladata popolnoma naš jezik in se ga tudi vedno poslužiijeta. Stare namške tiskovine pa se rabijo povsod ter se bodo, vsaj tako upamo, porabile do zadnje vse, ker je to edino pametno in ekonomično. V osebi pred- sednika našega sodišča pa ima Celje moža one jeklene značajnosti in de- lavnosti, ..da ga podobni neutemeljeni izpadi ne dosegajo. Slovensko žensk^ društvo v Celju vabi k sestanku, ki se vrži v torek 27. tm. ob šesti uri zvečer v mali dvorani Narodnega doma vse narodno ženstvo iz Celja in okolice. Važna zadeva! ! Sestanek sloven^kih obrtnikov se vrši v torek dne 27. majnika v taj- ntkovem stanovanju na Lavi St. 21. Občeslovensko Obrtno društvo v Celju. Otroški vrtec in glasbena sole šelskih sester v Celju priredi v če- trtek 29. maja v dvorani Nar. doma ob 16. uri in v nedeljo ob 18. uri otro- ške igre s petjem. Cast celjskemu pešpolku. »Slov. Nar.« piše dne 22. tm: »Ne maramo delati krivice vsem vojakorn, ki so se borili na Koroškem: naš celjski polk je danes ljubljenec naroda. On'jereSil našo cast, kajti on ni bežal, on se ni udal. Spodnještajerci so se izkazaü kot pravi junaki in oni nam dajo upanje, da se tudi drugi, ki so se za hip pod- legli iažnjivim geslom, spametujejo. Če je naših junakov celjskega peš- polka padlo več, so to zagreSili lastni rojaki. Živlnozdravnlk Fischer, kf je bil od deželne vlade odpuSčen iz državne službe, je zopet od iste vlade sprejek v državno službo ter prevzame uradn» poslovanje v mestni klavnici. Beležimo to brez nadaljnega komentarja. Nismo na staliäcü,- da se naj tujerodnim ijn- dem, ki žele pri nas ostati in če so v svojem poklicu vestni strokovnjaki, odvzame pravica izvrševanja poklica, odkritosrčno in odločno pa smo proti temu, da se neslovenskim ljudem daje prednost pred slovenskimi. Imamo v Celju slovenskega živinozdravnika, ter je naravnost Skandal, da se ga prezre. Ali ima potem naš narod in naSe favno življenje sploh še pravico od naših mladih mož kaj zahtevati, ako se jih tako zapostavlja na ljubo človeku, ki ni Slovenec. Bivši celjski župan dr. Jabornegg se je odpovedal odvetništvu, ter je po 26 letnem bivanju v Celju zapustii naše mesto. Njegovo pisarno je pr«- vzel dr. Skoberne. Zvezna tiskarna v Celju. V če- trtek 22. tm. se je vrSil redni občni zbor društva »Zveze slovenskih poso- jilnic«, ki je lastnica Zvezne tiskarne v' Celju. V vodstvo tiskarne za tekoče leto so bili izvoljeni sledeči gg.: Jože Smertnik, predsednik, dr. Božič pod- predsednik, v ostali odbor: gg.: dr. Ka~ lan, Ivan Prekoršek, Anton Brezovnik (Vojnik), dr. Gvidon Sernec, dr. Rudolf (Konjice), Anton KuneJ. ravnatelj Gmis (Dol), Miro Majcen, Drago Kralj; v nad- zorstvo: prof. Kožuh in učitelj Kuhar (Trbovlje), Koncert Celj. pevskega društva dne 24. tm. je uspel v vsakem ozini zelo povoljno. Polnoštevilno zbrano ob- činstvo ni štedilo s priznanjem ob pro- izvajanju posameznih točk. Med zbori so najbolj ugajale koroške narodne in II. rukovet srbskih nar. pesmi. Še večji uspeh pa je koncertu pripomoglo re» umetniško proizvajanje g. Serajnika ii g. Grudna. Bil je res krasen lepo za- okrožen program, ki je bil tudi v vseh detajlih dobro in vestno naštudiran. Poseben sijaj je pa utisnil večeru obisk dragih nam bratov Srbov, ki so bili ob začetku koncerta od občinstva pri- srčno pozdravljeni. Strokovno oceno koncerta priobčimo v prihodnji Stevilki. Pri peku Achieitnerju v Celju zatrjuje mlada prodajalka, da ne zna slovenski. Toliko pa je gotovo, da razume. Da pa reva ne bo prihajala v zadrego, bi bilo najbolje, če bi si stranke poiskale pecivo kje drugje. Po celjskem mestu strašijo še vedno nemSke firme: Kerth, Belogla- vec, Gobetz, Pevez, Jellenz, Antley itd. Da ljudij samih ne postaja sram si pačiti pristno slovensKO ime! Nova ulična imena v Celju, Celje je dobilo po sklepu mestnega sosveta novo označbo ulic. Ker uličnih tablic še ni in bo treba nanje čakati še dolgo, priporočamo vsem trgovcem, obrtnikom in posameznikom, da pri svojih oglasih rabijo izključno nova imena ulic in trgov. Merosodni urad v Celju že ne posluje več mesecev, kar povzrciČa pri- zadetim našim krogom velike sitnosti Strar »K O V X BOB A* Stev. 53 \n občutno škodo. Prosimo pristojno oblast da zadevo uredi. Sprememba posestL Tvrdka Go- ričar & Leskovšek je kupila doslej nemSko papimo trgovino Adler v Celju. V sobotni številki „Cillier Zeitung" je javljena ta izprememba, ki nas odkrito- srfno veseli. Mnenja pa smo, da bi bii oglas v nemškem jeziku lahko izostal. ______________ St.4154/19. RazglaS. Vsi obrtnikl se opozarjajo, da so v smislu § 44 obrt. reda dolžni, se posluževati primerne označbe nji- hove obrtl na obratovallščih. Zato pozivljam vse obrtnike, da najkasneje do Ljulija 1919 izpolnijo to zakonito določbo. Kdor se temu pozivu ne bode odzval, zapade kazni po § 132 o. r. Mestni magistral celjski dne 23. maja 1919. Za vladnega komisarja: Poljanec s. r. DNEVNE NOVICE. K orožnim vajam vpoklicani so mornarji letnikov 1890—1894. Iz živlnozdravniške služoe. Za provizorne drž. živinozdravnike so ime- novani vet. asistenti dr. Fr. Zavrnik v v Ptuju, Fr. Veble v Konjicah, Fr. Lob- nik v Mariboru in Peter Rihtarič v Šoštanju. Občni zbor Savlnjske podružnice SPD se je vršil v soboto zvečer v Žalcu ob lepi udeležbi iz Žalca in Celja. Bil je to 26. redni občni zbor. — Os- noval se je žalski odsek, jednak odsek se sestavi v Celju. Podrobnejše poro- čilo priobčimo. Slovenska sola na Pragerskem je bila otvorjena pretekli teden v šulvereinski „Roseggerschule". Ko bi dunajski Germani to pred par leti siutili. Vprid koroškhn beguncem je daroval g. Edmund Potočnik iz Petrovč pri Brežicah K 100"— vprid vojnih in- validov celjskega okraja je darovala neimenovana gospodična K 50"— Oba zneska smo prejeli od tuk. vodstva državne policije. Pod državno nadzorstvo se je postavilo premoženje, poslopja, pod- jetja in zemljišča na ozemlju Slovenije sledečih gospodov, bivših članov prejš- njega odbora okrajne hranilnice v Slovenski Bistrici: 1. Emil Weigel, gozdar, graščina Bistrica; 2. Hermann Strassgüttl, trgovec in posestnik, Slov. Bistrica; 3. Ivan Katz, gostilničar in posestnik, Slovenska Bistrica; 4. Josef Mahoritsch, gostilničar in posestnik, Peklo; 5. Stefan Rudolf, posestnik, Spod- nja Poljskava, 6. Engelbert Sicherl, trgovec in Župan, Spodnja Poljskava, 7. Karl Sima, trgovec in posestnik, Peklo; 8. Karl Zimmer, inspektor južne železnice v. p., Peklo; 9. Franc Stein- klauber, tovarnar, Pragersko; 10. dr. Hermann Wiesthaler, notar, Slov. Bi- strica; 11. dr. Oskar Orosel, odvetnik v Mariboru. Za nadzornike so se ime- novali za gg. pod 1, 2, 3 gospod dr. Lemeš, odvetnik v Slov. Bistrici, za gg. pod 4, 5, 6, 7, 8, 9 dr. Jožef Puč- nik, odvetnik, Slov. Bistrica, za gg. pod 10 in 11 dr. Radoslav Pipuš, od- vetnik v Mariboru. ' Oskrbovalni stroškl v javnih bolnicah na Štajerskem so bili gl. sklepa deželne vlade, kakor smo že poročali s 1. majnikom zvišani in sicer za III. razred na K 7, za II. razrad na K 18 in za I. razred na K 30 dnevno za osebo. Za bolniške blagajne je ob- stojal na Štajerskem izjemni popust 20% bolniških stroškov, svoječasno dovoljen od graškega dež. odbora. Kakor poroča „Slovenec" je ta popust sedaj dež. vlada za območje Slovenije razveljavila, kar moremo iz stališča izenačenja le pozdravljati. Službo ordinarija oz. primarlja na kirurg. oddelku javne bolnice v Slovenjgradcu je deželna vlada sedaj vendarle razpisala, jednako tudi službo okrožnega zdravnika za zdravstveno okrožje Slovenjgradec. Dolgo je to tra- jalo, morali so še vmes vdreti poprej enkrat Nemci iz Koroške v Slovenj- gradec, da se je to doseglo. Nemško uradovanje raznih pod- jetij, ki delajo na naši zemlji mastne dobičke, noče prenehati. industrijalna in trgovinska podjetja, ki grabijo težke tisočake, si nočejo namestiti sloven- skega jezika zmožnega človeka in do- pisujeio domačim strankam in držav- nim uradom le nemški. Morda je to tudi demonstracija, češ, kaj nam pa morejo? Če kaj vemo, je v teku odredba, da mora biti v Sloveniji tudi notrajno uradovanje slovensko in sedaj nam taki nemški in židovski mogočniki nudijo v zasmeh to-le. Ko bomo zbrali materijal, začnemo priobčevatl te pre- prijazne firme. Sprejem častnikov v aktivno službo v Češko-slovaški arrnadi se je izvršil na način, da nobeden ni bil sprejet takoj definitivno, ampak najprej v enoletno poskusno službo. Če ni v tern času nobene pritožbe, se sprejme šele definitivno. KuUurni zaostanek v Bosni in Hercegovini. Koncem leta 1916 je bilo v celi Bosni in Hercegovini 469 liud- skih šol z 937 učiteljskimi osebami. Za Solo doraslih otrok je bilo 160.000, a v šolo jih je hodilo le 36.000, torej je bilo brez pouka 114.000 otrok. Izmed vsega prebivalstva od 7. leta naprej je znalo pisati le 177.169 to je niti 12 °/0. Nad 88 % pa je bilo analfabetov. Naj- slabše je bilo v tern oziru pri moha- medanih, ki imajo 99*68 °/o analfabetov, torej zna izmed 400 prebivalcev brati in pisati le 1. Pri pravoslavnih je bilo dosedaj nepismenih 95"6%, pri katoli- ških pa 83'86%. Tako je skrbela po- kojna Avstrija za vzgojo in naprcdek v naših južnih slovanskih deželah. Pri nas Slovencih je sicer neprimernoboljše, vendar nas čakana vseh poljih ogromno dela, nepregiedna je celina, ki jo je treba izorati. Zatorej na delo, krepko in mlado, kulturni delavci! Častna dolžnost vsakega narodno čutečega Slovenca je, da podpiše dr- žavno posojilo. Zlasti imoviti krogi bi naj med sabo naravnost tekmovali gle- de podpisa državnega posojila, ki daje ne samo največjo varnost, marveč tudi najvišje obresti. Zdi se, da tega naši trgovski krogi, ki so preje čisto brez prevdarka podpisovali avstrijsko vojno posojilo, dasi je bilo za vsakega misle- čega, četudi trgovsko neizobraženega človeka več kakor dubiozno, ne uva- Žujejo, zato opazamo, da se naši trgovci ne udeležujejo subskripcije tako, kakor smo pričakovali. Poznamo tvrdke, ki so preje avstrijskemu molohu metale v žrelo milijone, o katerih pa se da- nes sliši, da niso podpisale niti vinarja ali pa naravnost smešno neznatne vsote. Čudimo se takšnemu nerazumevanju položaja. Preje so imeli pred sabo dr- žavni kadaver, posvečen smrti, ki so mu mirne duše žrtvovali milijone, zdaj pa zavezujejo svoj mošnjiček pred mlado, življenja polno državo, ki ima v sebi vse pogoje za sijajno blestečo bodočnost! Tudi naši denarni z"avodi — z mnogi.mi nad vse častnimi izje- mami seveda — še niso izpoluili svoje narodne in državljanske dolžnosti. Upa- mo in se trdno nadejamo, da jih ne bo treba pisati v čmo knjigo, ko se za- ključi rok za subskripcijo. In naša na- rodna društva? Vemo, da ne plavajo v izobilju, vendar pa smo uverjeni, da bi vsako izmed njih lahko utrpelo nekaj stotakov ter jih dalo na razpolago naši mladi državi. Uvaževati je treba, da je državno posojilo sedaj tisti kamen, ob katerem se preizkuša pristnost naše narodne misli, našega navdušenja za svobodo, naše vere v sijajno jugoslo- vansko bodočnost! Obrtna banka za preskrbovanje malih obrtnikov s kreditom in mate- rijalom se snuje v Beogradu. Cene živini so padle v Zagrebu zadnje tedne 3—4 K pri kili. DOPISI. Iz Slovenjgradca. (Namesto v zapor — povišan.) Finančno ravnatelj- stvo je imenovalo med drugimi tudi finančnega nadpaznika Janeza Jurko respicijentom. Kaj tacega presega že vse meje, da se taki do skrajnosti zagrizeni nemčur namesto v luknjo, 5e na višje mesto postavi. AH ni fi- nančni oblasti znana ovadba proti Hans Jurkotu, kateri se je meseca sušča 1919 v gostilni KarniČnik izrazil, češ, „v 14 dneh bo cela Jugoslavia na klinu visela'', in da „slovenskega kruha ne more prežvekati". Še do da- nes nima isti na svoji službeni kapi označbo kraljestva SHS, a prostor tarn je äe vedno rezerviran za znak obo- žavane Nemške Avstrije. Razun tega teče zoper njega kazenska ovadba radi javne nasilnosti pri državnem pravdništvu v Celju. Pribiti se mora še, da je Jurko jeden najzagrizenejših renegatov v mestu Slovenjgradec in se tudi vedno med nemčursko druhaljo pri Schullerju zbiral, kjer so se naklepi proti Jugoslaviji kovali in na izdajal- ski način ob prihodu nemških tolp pokazali. V tern razburjenem momentu ne morem takega izdajalca v naši sredini trpeti, Jo tern manj, ker smo še vedno od sovražnika ogroženi, ter za- htevamo energično, da se Jurko, ako ne pod ključ — vsaj takoj iz občine iztira. Iz Slovenjgradca nam piSe pri- jatelj g. lv. Verdnik iz OtiŠkega vrha: Dam ti naznanje, da so me dne 7. tm. oropali nemško-avstrijski koroški vo- jaki, kakor tudi civilne tolpe iz Spod- nje^a Dravograda in okolice ter iz Meže ob Dravi in okolice. PoŽgali so mi gospodarsko poslopje, uničili vse gospodarske stroje in orodje; oropali so mi en vagon koruze, en vagon krompirja, en vagon pšenice, rži, ajde fižole, ovsa itd. Odgnali so mi 16 glav goveje živine, 32 svinj, 60 kokoši, od- vzeli so mi od 6 sob celo opravo, kakor tudi pisarniško, kuhinjsko, je- dilno, namizno in sploh vso opravo, kolikor sem imel pri hiši, zraven tega še 31 hektrolitrov mošta s sodi vred. Razen tega so uničili in razbili tudi vsa okna in vrata in vse tisto, kar jim ni bilo mogoče s seboj vzeti. To so mi storili Nemci in nemškutarji iz Dravograda in Meže zato, ker sem se kot narodni Slovenec veliko brigal za Jugoslavijo in ker sem bil kot gerent imenovan za tržko občino Spodnji Dravograd. Kot tak sem se brigal tudi za Nemce in nemčurje, da so imeli skoz 7 mescev zadosti jesti, in to imam sedaj plačilo od te podivjane druhali. Kaj se je zgodilo z mojim lesom, kojega imam 12 do 14 vagonov na svojem skladišču, nekaj na kolod- voru, nekaj pri žagah v Spodnjem Dravogradu, to mi še ni znano. To so pač vzroki za pardoniranje in name- ščahje Nemcev v naše službe. Luče. Vlado opozorimo, naj nem- škemu planinskemu društvu prepove oskrbovanje Piskernikovega zavetišča v Logarski dolini ter isto izroči „Sa- vinjski podružnici S. P. D." kakor se spodobi, misli po letu zopet priti več celjskih Nemcev in nemčurjev v Lo- garsko dolino, da bi tu hujskali naše domače prebivalstvo proti naši vladi. Zadnji čas je, da se jim za letos sploh prepove vsak obisk Logarske doline, dokler se naše domače zadeve ne uredijo. Tako zatremo vso celjsko vo- hunstvo s koroškimi Nemci. Vojnlk. Prejžnji upravitelj tuk. hiralnice Nemec Freismulh zapusti te dni Vojnik, njegovo mesto je prevzel začasno g. upravitelj Franc Oolob, vrl narodnjak. Slovenskim Vojničanom od- krito častitamo na tej izpremenbil Za- pusti nas končno na višji ukaz tudi bivši nadučitelj slovenske sole Mahor- Čič, ki je bil 1. februarja odstavljen in bi bil moral na ukaz višjega šol. sveta nastopiti svoje mesto v Št. Vidu pri Planini. Po skoro štirih mescih, ki jih je preživel še naprej v Vojniku brez službe, bil je namreč uradno bo- lan, je sedaj vendar toliko okreval, da je oblast konečno rekla, da mora iti. Zapusti nas tudi prejšnja vrtnarica nem. otroškoga vrtca M. Brugger. Rogaška Slatina. Ustanovni občni zbor Čitalnice za Rog. Slatino in oko- lico se vrši 29. maja (četrtek) ob 1ä. uri (ob 4. uri pop.) v vrtni dvorani hotela pri „pošti". Vse rodoljube z de- žele, moške in ženske, uljudno va- bimo. Nadejamo se pa tudi, da nas obišče inteligenca iz sosednih krajev in nas okrepi v narodnem delu. Va- bimo osobito tudi Celjane, posebno pevce, da nam zapojeio nekaj lepo- donečih slovenskih pesmic, da spozna naše ljudstvo njih krasoto. Na svidenje. Pragersko. Pretekli teden se je ustrelil nemškutarski trgovec in go- stilničar Razboršek, ker so mu baje naložili prevelik davek navojni dobiček. Iz Slovenske Blstrice, Vaš poro- čevalec iz Poljčan se je v St. 47 Vašega c. lista razkoračil nad menoj, ker dt sem s Schmuckom izključno nemški razpravljal. Vodja šulferajnske sole Schmuck je bil dotlej za mene neznana veličina ter tudi ni bil od mene povab- Ijen k prtvzetju Sole. Bil je le slučajno navzoč, ker je shranjeval ključe od šolskih prostorov. Nisem imel torej s Schrnuickom nič razpravljati, ampak le naročilo se mu je, da razkaže komisiji šolske prostore in predmete. Da je Schmuck izključno le nemški govoril, čeravno je bil od mene kakor tudi od č. g. župnika Cilenšekakot podnačelnika kraj. šol. sveta na;rovorjen slovenski, ni moja krivda ter se ne more od mene zahtevati, da bi se s Schmukom mučil par ur s slovenskimi vprašanji zaradi tega, ker je v vojnem času Slovence preganjal. Uradno pa se je razpravljalo vse izključno v slovenskem jeziku. Iz očitanja, da si po mnenju Vašega do- pisnika nisem upal zavrniti Schmukovo prošnjo glede stanovanja in vrta in da sem celo stvar naprtil regentu, moram sklepati, da piscu dotičnih vrstic sploh ni znana pravica in dolžnost nadzornikovt. Naj bi si bil poprej pregledal naredbo celokupne Narodne vlade SHS z dne 30. dec. 1918 St. 232, potem bi bil pri- šel do drugega zaključka. Ravnotako neznana mu mora biti naredba iste Na- rodne vlade o pravici občin do posega po stanovanjih z dne 17. pros. 1919 St. 295, ker bi sicer ne zahteval od mene, da bom osebno Schmucka zapodil iz Rosegger-jeve sole. — Dr. U. Lemež. Slov. Bistrica. K. k. Bezirskgericht in k. k. Steueramt se še ponosno bli- ščita v meter dolglh in zlatih Črkah nt najlepgi stavbi v Slov. Bistrici; sicer bi mogei kak naroden naivnež misliti, da tarn niso več nemškutarji v veČini. Družba Pirnat, Hudritz, Pichler in Mesch- ko je pač lahko hvaležna Narodni vladi za to res idilično obzirnost. Kalobje. Trgovec in gostilničar Grasselli v Št. Jakobu ima svojo ženo že od 1.1915 zaprto v eni sobi prvega nadstropja, kjer so zadelana vsa okna, ključ od sobe pa ima on. Hrano ji nosi nek fant in ji jo pušča pred vrati. Žena je popolnoma zanemarjena, nima perila in je že čisto oslabela. Hčerke njene ne smejo z materjo občevati ker jim je oče zagrozil, da jih sicer postreli. Vendar so si dale narediti Sü>v. S€ »H O V A D G & Ä» Stran 3. ključ in ji včasi ponoči nosile hrano. Cna hCerka, ki ni mogla več gledati materinega trpijenja, se je odselila k teti. Kako je Grasselli postopal z ženo, ktže slučaj, da ji je nekoč prinesel hrano in tudi dal pit! vodo, v kateri si je umil roke in noge. Grasselli pa živi kakor v zakonu z neko Ano No- vak iz Sladkegore, s katero ima sedem rnescev starega otroka. Grasselli se izgovarja, da ima ženo zaprto, ker je umobolna. Baje so jo res nekoč zdrav- niki za takäno spoznali. To pa Se vseeno ni povod, da ravna z njo na tak način. Čudno pa je, da se orožni- 2tvo za zadevo ni že poprej bolj po- krigalo. 50.000 K našega državnega p ;- sojlla je podpisalo oskrbništvo gospo- atarskega in rentnega nrada grofa Altemsa v Slov. Bistrici. Koliko so pa podpisali ostali bogati Bistričani, po- sebno med vojno obogateli trgovci in oni, ki so imeli vedno odprte žepe za vsa avstrijska vojna posojila? Slov. Bistrica. Narodnega škan- daia z nemškutarjem dr. Murmajerjem še vedno noče biti konec. Čeprav so tudi dr. Murmajerja vpoklicali v vo- jaško službovanje, nam vendar ne vr- nejo slovenskega zdravnika dr. Lebarja. Ker pa naš okraj seveda ne more biti brez zdravnika, bo baje oproščen dr. Murmajer. Ta gorostasna vest je čisto verjetna in pri nas res mogoča. Če nas bo pa dr. Murmajer s svojo na- vzočnostjo res izzival še naprej, bomo napravili z njim sami red. Mi tega liredrznega Grmana kratkomalo ne trpimo več v našem mestu. Celo svoje •troke vzgaja v nam tako sovražnem (tuhu, da so pretekli teden kar plju- vali na tukajšnjega davčnega vodjo, narodnjaka g. Š., ko je šel mimo nje- gove hiše. Jugoslovanski Gasilec* Pod tem naslovom bomo od časa do časa prinaSali važnejše pojave iz živijenja slovenskeg-a in jugoslovan- skega gasilstva, ki je za naš narod velevažnega pomena. »Gasllec«. 1. St. 23. letnika gla- sila naSih gasilcev smo sprejeli. Vse- bina je zelo bogata. Kdor se zanima z* gasilstvo — in vsak zaveden slo- venski Clovek bi se moral zanimati — naj si naroči časopis, ki sicer ne iz- haja redno, ampak poljubno. Piše se ni uredništvo »Gasilca« v Ljubljana. I. občnl zbor Jugoslovanske ga- sllske zveze v Ljubljani se vrši 1. jun. ob 10. uri v veliki dvorani Mestnega «ioma v Ljubljani. Dozdajne deželne gasilske zveze se likvidirajo. TRGOViNA. OBRT IN NA- RODNO GOSPODARSTVO. Trgovanje z drobižem in njega izvoz iz ozemlja kraljestva SMS je po "aredbi delegacije ministrstva financ za Sloveniio v Ljubljani pod kaznijo Prepovedan. Zadnja popooila JUHjanl zahtevajo Beljak in Jesenice ? Pariz, 25. maja. »Journal des De- batts« piše: Indirektna pogajanja med 'talijani in Jugoslovani so po naših in- formacijah krenila v novo smer. Ako bi Italijani opustili svoje zahteve po Öalmaciji izvzemši otoke Vis, Čres in nekatere manjše, bi zahtevali odškod- "ino na sevcru. Osobito gre tu za po- s«st važnih železnic in cest, ki vodijo v obe važni jadranski luki Trst in Reko. •talijani pravijo, da se ne zadovoljujejo samo z gornjo Soško dolino, temveč zahtevajo tudi gornjo Dravsko in Sav- sko dolino, da dobijo s tem v roke vse železnice in ceste, ki vodijo iz Srednje Evrope v Trst in Reko. Itali- jani pravijo, da jim ne zadošča posest železnice Videm—Trbiž, temveč morajo tudi imeti v posesti zvezo Gorica — Jesenice—Beljak. S temi iialijanskimi zahtevami, ki zadevajo silno občutno tudi Nemce, je v zvezi tudi zadnji na- pad Nemcev na predor pri Podrožčici. — »Journal des Debatts«, čegar proti- italijansko stališče je znano, dostavlja, da gre pri gorenjih teritorijalnih za- htevah za izključno nemške in slovenske kraje, čijih usoda se bode morala odločiti v smislu Wilsonovih načel med Slovenci in Nemci samimi. Ovira za predložitev mlrovnlh pogo- jev odposlancem Nemške Avstrije. St. Germain, 25. maja. (DKU.) Iz poročil pariških listov izhaja, da je glavna ovira zakasnitve mirovnih po- gojev za Nernško Avstrijo rešitev fin. vprašanj. Sedaj se tozadevni predlogi predložijo §e enkrat posebni komisiji, h kateri bo vabljen tudi dr. Krarnaf, ki je bil 17 let načelnik proračunskega odseka vbivšem avstrijskemparlamentu. Dočim težkoče glede razdelitve pred- vojnega državnega dolga ne bodo ve- like, bode povzročilo vprašanje kritja avstrijskih vojnih dolgov velike težave, ker se branijo zastopniki novih narod- nostnih držav, da bi iste prevzeli, češ, da so bili v svetovno vojno süjeni od bivših nemško - madžarskih državnili mogotcev. Italijanska nasllstva v Istri. Reka, 26. maja. (LDU) Italijanom ni zadostovalo, da so deportirali pa- zinskega župana dr. Kureliča, sedaj so izgnali tudi njegovo ženo z otroci. Zaukazali so ji, da ima zapustiti tekom 24 ur Pazin in iti v svojo rodno občino Opatijo. Komaj je gospa odšla, so se nastanili v njeni hiSi italj. častniki in vojaki. Zelo mnogo ljudi trpi vsled za- prtja ali Ienivosti čreves in je samo znamenje zanikernosti, če se nič ne poskrbi za odpravo tega z!a. Kdor se pa že odloči za vporabo odvajalnega sredstva, naj si izbere tako, ki bode imelo Lispeh. Izbera ni težka. Industrija proizvaja celo vrsto odvajalnih sredstev iz raznih kemikalij, nadalje so'naraz- polago razne rudninske vode in ko- nečno rastlinska odvajalna sredstva, ki obstoje iz zelišč. Znano je, da se rast- linske snovi najlažje prilagode clove- škemu organizmu, da je njih učinek najbolj lagoden in da ne učinkujejo niti dražeče niti slabeče. Med rastlin- skimi odvajalnimi sredstvi gre prvo mesto korenini rabarbare in so baš radi tega Fellerjevc rabarbara »Elza- krogljice« najbolj priljubljene, Vzbujajo tek in pospešujejo prebavo, prepreču- jejo kolcanje, krče v želodcu in gore- čico, ne slabe čreves in jih tudi ženske in otroci radi zavživajo. Predvojne čene. 6 škatljic pcšlje za 12 krön 50 vin. lekarnar E. V. Feller, Stubica, Elza-trg št. 356 (Hrvatska). Zavojnina in pošt- nina se zaračuni posebej in najceneje. Čim več se naenkrat naroči, tem več se prihrani. (u). Učenca, zdravega iz poStene hiše nad 15 let starega takoj sprejme Mihael Dobravc, slikarski mojstor v Celju, Gosposka ulica štev. 2. 744 3-1 Proda se polpokriti kolesel. Naslov pove upravništvo. 743 3—1 V najcm ete ifičo pripraven prostor za pekarijo v Vojniku ali v bližini. Ponudbe na upravništvo. 734 1 Proda se posestvo na Gori Sv. Lovrenc, Kranjsko. Natančnejša pojasnila pri Jožefu Jazbec, Staravas, poSta Videm. 740 2—1 Štedilnik, jako dohro oliranjen, z dvema, odprtinama (cilindri) ter posodo za pregre- vanje vode in pecivo, ima na prodaj Edvard Kukec v Žalcu. - 737 3-1 Kos s»most0jen mlinar iščem službe. Naslov v upravništvu. 741 2—1 BBIIBRIIIBIIBBIIIIBBBBBBIDiaa ¦ ¦ ¦ Obrfnik| wdavec, ¦ S 33 let star, oče dveh otrok, s po- a ¦ sestvom v trgu v vrednosti pri- | o bližno 60.000 kron išče gospo- » a di^^e 24—36 let stare. Ženitev a ¦ ni izključena. Ponudbe na uprav- jj] « ništvo »Nove Dobe«. 738 1 * m a ¦ BI BBflMBBHBDtsaBDaHailiaaHIHBBIH Hazglas. Vsi posestniki parnih kotlov, ki so pod državnim nadzorstvom, se poziv- Ijajo, naj nemudoma, najkasneje do 15. junija t. I. naznanijo pristojnemu komisarju (vidi Razglas St. 44/12-11 po- verjeništva za javna dela, uradni list St. dTxXIII z dne 29. aprila t. 1.) sle- deče podatke; 1. Koliko parnih kotlov posedujejo, 2. Ali so le-ti v obratovanju, 3. Datum zadnje revizije oziroma zadnje preizkušnje z vodnim pritiskom po državnem komisarju. One tvrdke, ki so člani družbe »Dampfkessekmtersiichungs- und Ver- sicherungsgesellschaft a. G. na Dunaju« se ob enem opozarjajo, da se obračajo, kakor doslej tudi nadalje v vseh za- devah, tikajočih se njih parnih kotlov, na zastopnika zgoraj omenjene družbe, inšpektorja Filipa Bubak-a v Gradcu. 736 2-1 Brodbeno ravnateljstuo v Ljuhljani. Gradbeni ravnatelj: Inž. KHnar. Sprejme se mlinar, kateri bi znal fudi nekoiiko pri žagi upravlfati. Starejši samec od 40 — 50 let. Pogoji zelo ugodni. Natančneje pove Jernej Šarlah v Gaberju pri Celju. 718 3-2 Pravi anylcSkl cjumi za cepljenje trt. se po znierni ceni v večji množini odda pri Friderik Jakowitsch Celje 727 3—2 Razne steklonice za vino, pivo, Iiker itd. se dobe po zmernih cenah v trgovini Hen- rika Matiča v Celju 228 2—2 Sir liptavski zopet v zalogi pri Henriku Matiču v Celju po primerni ceni. 229 2—2 Bva drž. ursdniha begunca, ki radi male place ne moreta pre';iv- Ijati družine, iščeta v svojem prostem času postranskega zaslužka. Dopisi pod »Begunca« na upravništvo Nove Dobe. Proda se dobro ohranjena salonska oprnva (zofa, 4 stoli in miza) za 1400 K. — Ogleda se pri g. Ivan Ferlež, Narodni dom. 594 —11 Proda ae voz za trgovca ali mesarja. Naslov Valentin Ačkun, Studenci, Hrastnik. 709 3-3 Vrtnar kateri je izurjen vseh vrtnarskih zahtev, želi službo sprejeti v kaki graščini, toplicah ali v kaki tovarni. Ponudbe na upravništvo Nove Dobe. 716 3—3 Pozi v! Pozivljajo se vse one stranke, ki so svojčas sklenile vojno-posojilno zavarovanje, da se nemudoma priglase za spremenitev istega v gotovinsSto zavarovanje. Lasfna Korisi veieva vsakomur, naj to torez odloga stori. Prijave sprejemajo Osrednji zavarovalni oddelek za Slovenijo zaklada za voj. vdove in sirote V LjllblJ&fli, Francovo na- brežje St. 1 s podružnico V MariÖODtl ter okrajnimi zastopi v Celju, etrJLnjska ulica 3. GlavDO zastopstvo „Saymjske tovarne tarv in lesnih izdelköv" J Van pdf ž Celje (Nar. dom) V zalogi pristen lanen firnež. Kupuje laneno seme po naj- višjih dnevnih cenah. 1-01 L99 Stran 4. »NOVA 1) O B A* Sttv." 53 Karol Vaitič Stolovška ullca št. 15 Zaloga tu- in inozemskega manufakturnega blaga.212 Ts flR 4^* WWUfcTT ^^k^^ll&JV** reglslrovana kre- "^T" ^T* S? 1" TTT «prejema branilne vloge I» -~I ^VHI 3% B rH I Ills IWl dSlna m stavbena V WCLiJ U fill obreatuje #«*3*O/Ä\| QOStlbnfl" «BRflHIBOR priporočacenj.gostom najboljša domača vina ter vsak čas toplo in mrzlo kuhinjo. Za obilni obisk se priporoča 244 104-41 A. Robek. Sed3ai*ska in f ape« iar»ska delavnica _ ^^^ / L A 0 245 104-40 1 $11$ Samostanska Wwft 1%9 uEica štev. 16. Kupujemg smretao lubje (mq) iBszfljome 682126 proslm ponudbe s skrajno ccnol Vinko VabiL, Ža9sc, pv*i CeSju MiMr,* ppiporoča špeGerijsfio blagafsr «saftowstne borue za oblckc, s kote- rimisilnhkavsahito bama ysakovrstno bloyo sam. 242 104-40 Stavbeno in galant. Mcparslia obrt ct. Jošia mam. 243 104-42 Oelje, Graika c. 8 (waspE»©ti „beleo^ vola(l) Prevzema vsa v io stroko spadajoča dela. Postrežba točna in soiidna. r Wa prodaj je 1 dinamostroj nov, enako- 'mcrni tok (glciclistroni) 12 ph 230 volt. 391 ampere za pribli7.no 1000 sveč pri Juže Gračnerju, Gosposka ul. 6. 710 3—3 251 AA# % 52~~20 HsiSiowsfno minBPslriQ node razpecawa iirr'dka trgovina s špecerijskipi blagom6 barvami in die« žsiirciBpii pridelki. ČEVLJAR5KA DELAVRSICA Rud. Zontič BoIniška(Šp!tn.lska)ulica štev. 2 (blizu kolodvora) izdeluje čevlje po najnižji ceni in solidni izgotovitvi. 46 104—38 POZOR! Fr. Smogavec je olvoril krojaško obrt v Brodeli pri Vransketn. Priporoča so ceiijenemu občinstvu doma in v okolici za obilne naročbe. Naročijo se lahko vsakovrstne obleke, solidno izdelane po zelo nizkih cenah. — V zalogi je tudi večja množina cajgastih hlač po nizki ceni. 725 2-2 »a mnogostranska vprašanja novodošlih Slovencev v Celju in okolici, ali še imam dovolj materijala za zobozdravniške in zobotohniSke izdelke, poročam, da imam v tern oziru ^e popolno zalogo, tako, da lahko prevzamem vsakovrstno v to stroko spadajoče delo kakor v mirovnih^časih katerakoli velikomestna zdravniška praksa. 721 2-2 Dr. Dillon Schwab, zobozdravnik Celte, Carakarjeva ulica štev. 9. Telefon štev. 117. zadostuje večkrat, da si človek ft- vzroči neprecenljivo ^gubo, zato i« potrebno, da Vam kaže ura točno na minuto. Uustrovani cenik, katerega lahko zahtevate od tvrdke H. Suttnei* (laetnik Hsnri Hflairc) Ljubljana Ät. 983 Vam svetujeglede res dobrrh ur špecijalne znamke »1KO« iz lastrtc tvornice v Svici, pa tudi drugih dobrih žepnih ur, zapestnic z urami, svetle^tH in stenskih ur, verižic, prstanov, ¦ za- pestnic, ubanov, jedilnega orodja, da- ril za krst in sveto birmo, tcr vseh ostalih zkitih in srebrnih predmetcv. Pa tudi druge potrcbščinen. pr. škarj«, nože, briive, doze za cigarete in smodJtf, .-------------------- ......-.......------~—_—__-------- dijamante zarezanje stekla, nažigasce in denarnice kupite dobro in za zmerno ceno ..pri tvrdki H. Sutlner (lastnik H. Maire) Ljubljana. Nadebeloindrobno! - 7 AT Oft A Nadebeloindroton«! galanter^skega, norimberškega in mod- nega blaga ter kranjskih izdelkoT. ZnasnenitS zdravilni vrelec Krapiiiske fop§ic@ (Hrvatsko) zdravijo s sigurnim uspehom vse vrste revmatizma, kostobola, sključenosti, išiasa in vseh njihovih posledic, delujejo izvanredno na sestav živčnih bolezni (neura- stcnija, ncuralgija, histerija, hrbtnc bolczni) ter poboljšavajo kronične bolezni led- vic in mehurja, kronična zastrupljenja krvi in kožne bolezni. Pri ženskih bolcznih delujejo pospešno na nervozne pojavevv klimakteriju in z uspehom delujejo pri kroničnih vnetjih maternice in cksudata. Vsa nadaijna pojaenila daje in razpošilja prospekte brezplačno kopaIiS6na uprawe. [538 15-4 Zadruga mesarjev naznanja žalostno vest, da je njen mnogoletni zaslužni clan, gospod Jurij Skoberne liišni posesfnik v Celju v petek, dne 24. maja ob 6.uri zjutraj, po težki bolezni, previden s svetotajstvi za umirajoče v 70. letu svoje starosti, vdan \r božjo voljo, izdihnil svojo blago dušo. Pogreb umrlega se je vršil v nedeljo 25. maja ob 17. uri na, mestno pokopališče. Celje, dne 24. maja 1919. 739 Zadruga mesarjev v Celju. Höjceneje hupite drva hrastova in mehka v 20 cm dolgih polencih takoj uporabljiva za peč^ pri tvrdki Vinko Vabič, Ž lee. Razpošilja le cele vagene! 681 Zahtevajte ponudbo! 6-6 Notar DeiiČek v Celju sprejme strojepisca V svojo pisarno. Vstop dne 1. julija 1919 in plača po dogovoru. 726 3—2 naznanilo oddaje in preüzema trqouine Cenjenim odiemalcem in občinstvu v Celju in okolici vljudno naznanjam, da sem svojo knjigarnoy frgovina s papi^JGm in pisalnisni ssotrebščinami aEiac^züssE prodal z današnjim ,dnem tvrdki Goričar & Leskovšek v Celju katera bodeta vodila trgovino naprej. Zahvaljujem se ob tej priliki za meni izkazano za- upanje ter prosim, da isto ohranite v bodoče tudi mojim naslednikom. 735 Georg Adler. Celje, dne 23. majnika 1919. N?.znanjava cenjenemu občinsftvu in odjemalcem, da sva z današnjim dnevom kupila y knjigarno» trgowsna s papir cm in pisaflninti poii*ebs5inami Georg Adler v Celju, (Giavnr trg) ter bodeva to trgovino vodila nadalje. Potrudila se bodeva cenjene odjemalce s solidno in točno postrežbo najboljSe postrečti ter prosiva, da nam prejšnji tvrdki izkazano zaupanje ohranijo tudi za naprej. Goričar & Leskovšek.