Razne vesti. 45
Razne vesti.
Kronika društva „Pravnik". V društvu je predaval gd. dr. Vladimir Kuk man: Domovinstvo — ix)trebna pravna ustanova? (4. januarja 1941). — Za društvene člane so bili sprejeti gg.: Mi s jak Karei, sodni prijjravnik v Celju, dr. Polen še k Ivo, odvetniški pripravnik V Novem mestu, P i c e k Jernej, Jesenko Anton in P o I a j n a r Vincenc, vsi sodni pripravniki v Novem mestu.
Osebne vesti. Postavljeni so: rza kasacijske sodnike pri vrliovnem sodišču v Ljubljani dr. Mas t na k Lavo, dr. Kranjc Milko, dr. Vi-čar Leopold: za podpredsednika apelacijskega sodišča dr. Dol i nar Andrej, za apelacijske sodnike dr. Lešnik Alojz, H a b e r m u t Avgust, dr. Šenk Josip, dr. Rupnik Vladimir: za predsednika okrožnega sodišča v Murski Soboti dr. Dob rose k Josip; za sodnika okrožnega sodišča v Ljubljani dr. Ran t Alojzij in B i d o v e c Valentin; za sodnika okrajnega sodišča dr. D r e m e 1 j Anton (Slov. Konjice) in Petrovič-Pol jak Anton ((>ornja Radgona), za sodne pristave Kovač Ciril (Ljubljana), Vidic Josip (Maribor), Jerici jo Henrik (Tržič); sa sodnega pripravnika Jurca Franc. Premeščena sta sta-
46 Razne vesti.
rešina okrožnega sodišča dr. Močnik Ivan v Radovljico, pristav De-renčin Prane v Kočevje. — V področju politične uprave so postavljeni: za načelnika dr. Bogataj Lovro, za banskega svetnika Legat Ivan in dr. Tekavčič Karel (Ljubljana), za sreske načelnike Brezi g a r Mirko (Škof ja Loka), dr. B r a t i n a Zvonko (Kočevje), Bizjak Andrej (Laško), za policijskega svetnika dr. Fakin Josip (Ljubljana). — Za pomočnika finančnega ravnatelja v Ljubljani je postavlje« dr. M o č n i k Ernest. — Odvetniško pisarno je odprl dr. G 1 o b e v n i k Josip ml. v Novem mestu. — Izvrševanju odvetništva se je odjjo-vedal dr. Vrtačnik Ivan. Ostavko je podal politično - upravni pristav Jarc Vojteh — V pokoj so stopili banski svetnik Boršt-nar Vinko, apelacijski sodnik Janša Josip, načelnik <lr. Pfeifer Vilko, sodnika okrožnega sodišča Pečnik Franc in dr. Tombak Josip. — Umrla sta apelacijski sodnik v p. P e t e r 1 i n Fran in javini notar v p. Ploj Oton.
Redna glavna skupščina Advokatske zbornice v Ljubljani se je vršila dne 17. oktobra 1940.
Ob početku se je g. predsednik spominjal tovarišev, ki so umrli izza zadnjega občnega zbora (dr. Stanjko Mihael, dr. Maver Fran, dr. Stare Fmil). Razen teh je umrl tudi g. dr. Papež Oton, ki je bil na lastno prošnjo že "51. dec. 1955 izbrisan. Zbornica je štela konec septembra 1940 članov 5C0, od katerih pa štirje ne izvršujejo prakse (prirastek ziia.ša štiri). .Število ^-pisanih pripravnikov je znašalo ob istem času 124: velika večina je zaposlena pri sodiščih. Za civilnopravne spore je zbornica imenovala zastopnike siromašnih: v Ljubljani 297-krat, v Mariboru 268-krat. v Celju 212-krat, v Novem mestu 68-krat ter v Murski Soboti 28-krat. Procentualno so skoraj najbolj obremenjeni tovariši v Celju. Poudariti je. da izvršujejo člani ta officium no-bile z isto vnemo in .skrbnostjo kakor ostale pravdne posle: glede teh zastopstev skoraj ni nobenih pritožb. Zastopnike plačila zmožnih strank po § 22/2 2 za. je odbor določil v 65 primerih. V kazenskih stvareh imenujejo sodišča neposredno branilce revnih in branilce po službeni dolžnosti.
Preteklo letO' je prejela zbornica 46 pritožb: v 59 primerih ni bilo povoda za postopanje, v petih primerih se je postopalo po § 54 za. (manjše nepazljivosti in nerednosti). dočim so se le tri pritožbe izročile disciplinskemu svetu v nadaljnje postopanje. Tudi statistika disciplinskega sveta kaže, da je mnogo ipritožb, do polovice vedno neutemeljenih in izide po večini oprostilna sodba, če se disciplinsko postopanje siploli uvede. V letu 1940. je bilo prijavljenih 60 disciplimskih primerov: v 26-ih primerih je bilo postopanje ustavljeno.
Zbornica se je udeležila po predsedniku dr. Žirovniku in pod-|)redsedniku dr. Fettichu ter odbornikoma dr. Stanovniku in dr. Ur-bancu redne skupščine Saveza Advokatskih komor kraljevine Jugoslavije, ki se je vršila dne 12. maja 1940 v Novem Sadu. Kot referentje so med drugimi nastopili dr. Fettich: Znižanje prakse odvetniških pripravnikov, dr. Stanovnik: Oprostitev zborničnih pisem od poštnine in Uredba o občinskih hranilnicah, dr. Urbane: Sprememba Pravilnika o nagradah odvetnikov zlasti črtanje 12% odbitka po čl. 28. Za predsednika Saveza za tekoče poslovno leto je bil izbran predsednik ljubljanske zbornice g. dr. Janko Žirovnik, za sekretarja dr. Urbane Anton. Prihodnje leto se vrši skupščina Saveza v Ljubljani.
Stanovske zadeve. Tudi v preteklem letu je odvetniški stan mnogo trpel zaradi velike nezaposlenosti. To stanje traja že celo vrsto let. Nezaposlenost je nastopila zlasti v zadnjih dveh letih, skupščina svari mlade pravnike pred prevelikim optimizmom, ko se odlo-
Razne vesti. 47
čajo za odvetniški ])oklic, da ne bodo zamudili ugodnejših zaposlitvenih prilik drugod, (ilede plač odvetniških pripravnikov je odbor po okrožnici olivestil vse člane, da mora znašati začetna nagrada odvetniškega pripravnika najmanj din 150()'— in da je zaposlitev odvetniških pripravnikov pod to minimalno mesečno nagrado proti ugledu odvetniškega stanu. Na akcijo odvetniških pripravnikov, da se pripravniška praksa skrajša na tri leta. je zbornica zavzela negativno stališče in zahtevala na nierodajnili mestih, da <)stane pri dosedanji petletni praksi. Z iniciativnim predlogom, da se v čl. 28 Pravilnika o višini nagrad za odvetniške posle črta 12% predvideni odbitek, zbornica zaenkrat ni uspela, četudi je to vprašanje pokrenila na skupščini Saveza. Zbornica si je prizadevala, da se ukine S 8 zadnji odstavek Uredbe o spremembi Uredbe o občinskih hranilnicah, katera Uredba je odvzela mnogo poslov. Zbornica je toplo pozdravila prenos sedeža najvi.šjega sodišča v Ljubljano, kjer posluje kot Vrhovno sodišče. Zavzela se je tudi za izpolnitev personalnega staleža Vrhovnega sodišča in predlagala zaradi oino-gočenja sestavljanja rednih in izrednih sej, da se imenujejo kot častni kasačijski sodniki univeizitetni profesorji in docenti ter tudi odvetniki, vsi po izvestni dobi službe.
Z a ko t n i š t v o. Zaradi uspešnejšega zatiranja zakotništva je zbornica ustanovila poseben odsek. Odbor pa opaža, da prihaja od strani članov veliko premalo konkretnih pritožb, na osnovi katerih bi se uvedlo postopanje.
G. predsednik je podal poročilo o zborničnih računih za leto 19'5<>. .Splošni račun izkazuje dohodkov din I46.595'74 izdatkov din 88.889'6<); imovina znaša 57.7(X)'n din. Podporni sklad, kamor se stekajo vpisnine in disciplinske globe, je izplačal v 1. 1939. na podporah din 25.660'—. Počenši s 1. oktobrom 1940 je odbor dovolil draginjske doklade vsem podpirancem. Podporna zaloga izkazuje 31. decembra 1939 din 4%.625'8[ imoivine. Ur. Lapajne izraža mnenje, da se je podporna zaloga povečala zaradi tega, ker so se dajale iz nje premajhne podpore. Predlaga, naj se podpirajo vdove v bodoče v bolj izdatni meri. Predsednik in pod-])red.sednik pojasnita, da je odbor vsako prošnjo za podporo vestno proučil in šele nato odločil višino podpore. Dr. Štempihar meni. naj odbor v bodoče pri določanju višine podpor gleda na to, da se podporna zaloga ne veča. V debati o proračunu in zlasti o prispevku članov za bodoče leto izrazi dr. Štempihar mnenje, naj bi se višina prispevka stopnjevala po višini davčne osnove posameznih članov ali po kakem drugem bolj ])ravičnem merilu. Temu se protivi dr. Krivic, ki pravi, da so davčne osnove često krivične: vsi člani morajo biti vsaj pri lastni zbornici enaki in zalo morajo biti predpisani enaki prispevki. Dr. Fettich smatra za potrebno, da se opozore člani pri sprejemanju pripravnikov na to, da ni treba brez dejanske potrebe števila naraščaja zvišati, ker mora s tem nastopiti pavperizacija stanu. Občni zbor je soglasno sklenil, da znaša prispevek za bodoče leto za člana din 320'—, za pripravnika din 2(M)'—.
V izpitne komisije za sodniške izpite so se izvolili člani: dr. Gross-mann Vladimir, dr. KrejCi Viljem, dr. Krivic Rudolf in dr. Skaberne Fran: v izpitne komisije za odvetniške izpite: dr. Černej Darko, dr. Grossmann Vladimir, dr. Jelenec Celestin, dr. Kobal Alojzij, dr. Krivic Rudolf, dr. Lapajne Stanislav, dr. Urbane Anton.
Pri sklepanju o predlogih članov poroča dr. Štempihar, zakaj je bil že določeni občni zbor Penzijskega fonda preklican: gg. notarji so zavzeli stališče, da bodo glasovali proti nameravanim spremembam Pravilnika: sklicujejo se na določilo v Pravilniku, po katerem naj bi imeli gg. notarji možnost onemogočiti vsako spremembo pravilnika, če glasujeta dve tretjini notarjev proti. Dr. Štempihar izraža mnenje, da je
48 Razne vesti.
tako besedilo Pravilnika netočno (liberum veto v poljskem Sejmu!). Predlaga v tem smislu resolucijo. Dr. Lipold je mnenja, naj se taka resolucija ne postavi na dnevni red, ker je prepričan, da se bo našla sporazumna ureditev spora, dočim bi znal imeti sprejem resolucije za posledico ra/dor med advokati in notarji. Istega mnenja je predsednik Penzijskega fonda dr. Švigelj Anton. Dr. Žirovnik pojasni, da je bil sam navzoč pri pogajanjih, ko je -šlo za sprejem notarjev v Penzijski fond. Takrat se je predvidevalo, da imajo notarji pravico veta le tedaj, če bi se kršila njihova enakopravnost. Dr. Vavpotič je mnenja, da se dotiČJii pasus o vetu notarjev pomotno razlaga. Dr. Štempihar pojasni, da ima predložena resolucija samo namen opozoriti gospode notarje, da je njihovo stališče pomotno, in spremeni besedilo predlagane resolucije v tem smislu: nakar se resolucija soglasno Siprejme. .Mimogrede bodi omenjeno, da se je vprašanje veta gg. notarjev med tem časom sporazumno rešilo.
Pri slučajnostih je jKiročal gospod predsednik, da je g. ban določil minimalne mezde za nameščence s posebno uredbo. Iz besedila čl. 1 te uredbe izhaja, da uredba ne velja za odvetnike. Dr. Mohorič in dr. Fettich zastopata mnenje, da je prepuščeno posameznim članom odrejati višino plače svojim uslužbencem v okvirju že izdanih navodil s strani odbora, da pa odbor ni kompetenten izdajati zadevna navodila članom. Proti temu naziranju ni bilo ugovora.
Zakonska pravda na prvi stopnji z odvetnikom kot zastopnikom siromašnih. V teoriji in v zakonih je takšna stvar seveda izključena in „nepripustljiva". Saj bi se s tem siromašni stranki vzela celo pravica, da bi se na prvi stopnji zastopala sama. A v praksi?
Apelacijsko sodišče v S. je izreklo v svojem sklepu Pl. 232/40 mišljenje, da se odvetnik ne more razrešiti zastopanja siromašnih na prvi stopnji, ker . .. „v konkretnem primeru ni v teku samo pravda za ločitev zakona od mize in postelje, marveč tudi tožba za preživnino, kar se sme (v konkretnem primeru) na temelju § 6 cpp. spojiti." Tako bi bil torej odvetnik dolžan tudi na prvi stopnji zastopati stranko v ločitveni pravdi brezplačno, če je zahtevek za prehrano združen z ločitvenim, čeprav govorita §§ 27 in 22 za. drugače, kakor je posebno jasno govoril tudi S 16 avstr. odv. r.
Zato pa je cela teorija o dopustnosti kopičenja zahtevkov za zakonsko preživljanje z zahtevkom za ločitev in narobe napačna, kot so to naglašali prejšnji pravniki n. pr. Pollak. Ott iu dr. Tu imamo posla s postopkoma različne vrste; pristojnost sodišča je tu bolj stranskega pomena. Odvetnik je v navedenem primeru sicer dolžan zastopati zastonj tudi na prvi stopnji in kar se tiče ločitve — nasprotni siromašni stranki, ker ji je imenovan od odbora odvetniške zlx)rnice in dan od sodišča: toda on v navedenem primeru ni dolžan zastonj zastopati sploh, temveč mu za odnosne stroške odgovarja zbornica, ki ga je imenovala. Če bi ga v ta namen ne bila imenovala, moralo bi sodišče, če bi bilo hotelo, samo vzeti si v ta namen odvetnika in ga honorirati, ((il. komentar II. Horten k § 66 cpp.).
Dr. M. Malnerič.
Opomba. Ne strinjam se s priobčevalcem te deloma upravičene notice, da bi bil postopek na ločitev zakona od mize in postelje postopek posebne vrste. Pač pa sta to postopka za razvezo in za veljavnost zakona. Pri zadnjih dveh res ni mogoče kopičenje z zahtevkom za preživljanje in to navzlic § 73 cpp., ker prepoveduje to § 522 cpp. V objavljenem primeru bi bilo moralo sodišče prošnjo siromašne stranke, naj se ji da zastopnik siromašnih, kolikor se tiče ločitvene pravde same, zavrniti. Dr. R. S.