J" V t ■	-----------—-JU^----------•
t ®4nR" iifeEkiS»«» 'M; V! . .,f
— Llm, i.VUS — 'Stev/ij
'T)-
-/i -
nai orai 1 i
iveit
jjlij/
otrok ve, da nas je So g Očo ustvaril- Vsak tudi vev kako nas '¿je' Jezus odrešil, s svojim trpljenjem» Mnogi,uno= gi pa jSvetega Duha premalo posnorjo, tako da so nekat:ri že pisali, da je Sveti Duh, naš neznani Bog.
Jezusa so ljudje najbolj spoznali: saj je živel iaed njimi v Sveti deželi. In pri Njem so bili vsi prečni in veseli. Zato pa so se raz zadostili, ko jim je dejal, da odhaja s sveta. A dejal Qim je, da jih ne to pustil kot sirote, temveč je
obljubil?"PoslaI vara Duha." -in apostoli so Silo je deseti' dan,
bom 'To la žnika l Sve te ga trdno pričakovali.
sp
kar je Jezus odšel
Takrat ¿je'- nastal■ Silen vihar v hit bili zbrani apostoli z Marijo. 0= padel iz neba in se razdelil nad
v ni bo. kjer so gen j je njimi,
ognjen jezik. Hipoma so začutili:" Jezus je izpolnil obljubo, poslal je Sv.Duha.
da je ostal nad vsakim plamen kot
~ 2 -
Kmalu je "bilo na zunaj spet vse kot prej, a vedeli so,^da se. je nekaj velikega zgodilo z 'njimi. -Čisto drugačni so postali. Po= prej boječi so bili hipoma pripravljeni spremljati Jezusa tudi v smrt. Njihovo du= Še so kar gorele. In v srcih so začutili toliko Jezusove ljubezni, da so jo morali oznaniti še drugim. Vsi so postali junaški Jezusovi oznanjevalci. Vse to je storil Sv, Duh.
A vedeli so, da ta tolažnik ni samo za njih, temveč za vse ljudi, saj je tudi Je= zus za vse trpel in umrl.Vsi naj bi postali Čisto drugačni, Jezusovi.Zato so hodili od kraja do kraja in povsod oznanjevali Jezusa in klicali nad vernike Svetega Duha,. Tolaž= nika.
In Sveti Duh je prišel v uboga človeška srca in jim prinesel Jezusovo ljubezen in noč. Svetil jim je v uušah kakor lučka, da so vedno spoznali Jezusovo voljo in da so mogli hoditi po 'Njegovi poti. Zato so bili veseli, kakor da bi bil spet Jezus med nji=
3 -
' (D SVETO EDKftlO
V prvih časih, ko so je Cerkev šele pri = čela razširjati po vsem svetu in se je-mora= la boriti z mnogimi sovražniki, so verniki potrebovali Še prav posebne noči. Za vero,za Jezusa so norali trpeti in neštetokrat v najstrašnejših mukah tudi umreti. Zato pa so prosili apostole, naj jim dado veliko, veliko božje moči in ljubezni in .tolažbe,In gotovo so prosilii**Rako nam dajte, da bomo Čisto trdno vedeli,-da smo prejeli Svetega Duha."
In apostoli so molili in polagali roke na vernike. Ti pa so čutili» v tistem hipu je prišel tudi nanje vihar In ogenj iz nebes, čajih je čisto prenovil in utrdil - in potem so šli radi tudi v trpljenje in smrt.
Vse to pa se ni godilo samo takrat,ampak se ponavlja še Ganeš. Tudi sedaj je Še pol= no Jezusovih sovražnikov in hudobni svet in hudobni duh nas skušajo odtrgati od Njega. Posebno v mladosti, ko otrok še nima toliko zrelosti in moči, da bi se vsem sovražnikom uprl. Zato pa prav v mladosti potrebujemo ^ posebne Jezusove ljubezni inmoČi in tolažbe, da se nobenih bojev ne ustrašimo.»
In res nam škofje prinašajo to veliko mi= lost Svetega Duha» Tolažnika.
Tako je kakor na binkoštni praznik t vihar in ogenj prihajata na nas iz nebes, čeprav ju ne vidimo. To je nekaj tako velikega, da kar težko razumemo.'A vsaj malo se moramo zavedati, kaj je sveta birma= prihod Svete= ga Duha.. Da nam ne bo to tisti zakrament,ki bi nam'najmanj pomenila Na katerega bi se spominjali s Smo ' zaradi sladkih botrovih da= rev in vesele slovesnosti.
Vsakdo nora vedeti: moj birmanski dan je
-rC ^ - S ! % 7 f 1 " ! ii ■ \ % rA;
noj binkbštni praznik. Srečen*s iite ri izped apostol sv in prvih ser. Jrejei Svetega Duh- in p jzusovo" I.iubez^n, tolažbo in r:;6
;n . 41.
Z:: vse zivi,o
Sv* v
fn kJcv) th^/JT)
Lastovke, oj ¿Beg ,vas spridil, ko po dc igi ostri' ziui priletele ste nazaj v utrni, nas planinski raj 1
Ve pomladi ste znanilke, dobre srečeste nosilke, kjer svoj ¿on postavite,, blagost tja pripravite.
Gostoljuben strop je moj: gnezda svoja nanj pripnite, tu valite, tu gojite sroconosni zarod svoj.
- 6 -
vnmy xfcwfa
U1S0 tHOglX
c.x naouaiti
otroci Sehtinov emu Lojzku, de. si je isbral za svojega birmanskega botra starega, Šepavega Lrklarja, ki jo stanoval tam ob robu gozda v leseni kolibi,izdeloval razne lesene predmeter ter jih nosil naprodaj v širni svet*
"J03, 'takega botra, ki berači- te ni
"Oemu lažeS?" se je razhudil Lojzek, ''Irklar.jev očka ne beračijo. Vzamejo in je= do samo tisto, kar jim kdo s-ari prii>t-se. To pa ni beračenju I"
"Pa ti rte bo moael dati nobenega darila, ker sam nima nič -
irsca^'
ze
"Tistomi je vseeno. Saj so mi naredili tri piščalke in mi darovali s.,, mnogo dru=
gin igr*č. 0, jaz imam Brklrrjevega očka zelo rad»
smerne šoeiti po de.ur.rju, nego po značaju, ■»rklar ;Je réven in včasih íes malo čuieški, toda postenjsk^je."
In tako je Brki ar botroval Lojzku. Pa kako ponosno se je držal 1 'Tudi Žehtino v oče je bil takrat z njima. Nič niso popivali in vendar so se imeli dobro» Lojzkov a uati ji: napravila okusno malico in vsi so bili zadovoljni. Zvečer sta oče in Lojzek spremila botra.domov in tedaj je dobil sreč= ni birmenec cel kup lesenih igrač»
~tv j,"tO jo za
rekoi D
. ,0. ?i r
■.r'\j u ,	. :..::
V ".. .. .J. 'J
t „
• - 7 —
že dobiš, ko pride čas.'1
Tedaj se je pa oče -Zohtin glasno zasme= j al in ^ pot repi ja.i Brklarja po ram Is
"Beži no, beži I Kaj bos dajal', ko si sam siromak! Sicer pa - saj si mu dal, da komaj -nosi'. In še sitnosti si imel. Še dobro,žel Hvala .ti!"
Segli so si "v roke in se poslovili, > , . Nasle-dnjo zimo je, Brklar resno ':b;>lel in obležal.-Hiral je :od anedo a ne. Stieg-l mu je n,-.j"voč ¿ehtinov Lojzek, -ki se k r ni mo=-gel 1 čiti svojega dobrega Vtra. .'If.-j zko= va mati	jdla bolniku juho "in ker
koli je poželel. Oče Zehtii. j» pa ubogega Brklarja "'ob.isk^ I slednji večer-in ga tcla= žil, kak:'r j velel in znal, - . ■ - ~
Ke je bil neia gi večera v e.ra¿bi še-uveli sosedov spet pri njen na obisku, je začel bolnik sunkoma«
VZehtin, u^rl bora. Ali bos skrbel za noj pogreb?"
l^hko se še pozdraviš," je hi= tel Žšhtin."če bi pa-naposled res podlegel, ej, le brez skrbi bodi.'1
"Ne, ne mislim tako," je aejal bolnik s slabotnim glasom."Denar za pogreb imam sam. Tu v omarici je že pripravljen. Želim le,da bi vse arugo, kar je treba pri pogrebu,uie= dilt ce si tako dober? Pa ? ja ~ tisto, kar Je v tisti-le leseni skrinjici, daj Lojzku, to je njegovo birmansko darilo - "
Zehtin in ostala dva soseda s,, se skoro muzale spogledali, v svesti si, ua v skii = njici pac ne more biti drugega nago k&Jso orodje in morda nekaj lesenih igrač.
"Vse se bovzgodilj po tvoji želji?" mu je obljubil Žehtin.^Zdaj pa lepo počivaj! Utrujen si."
Bolnik je zatisnil oči in začel težko s j^s"Ci» Dru. jutro pat je mimo mrl.
- 8 -
Ubogi Lojzekl Saj se bi bil skoro udušil v solzah.
Po pogrebu, ki se je izvršil vse teko, kakor je želel pokojnik, so pospravljali njegovo kolibo. Odprli so tudi skrinjico,v kateri je bilo shranjeno Loj-zkuvb birmansko darilo, A kdo popiše začudenje navzočih,ko se je zableščalo pred njimi - za več tisoč srebrnega denarja.
Ker pokojnik ni imel sorodnikov, je ves denar "dobil Lojzek.
Vsi oni pa, ki so nekoč zbadali Lojzka zaradi njegovega botra, so bili zdaj zadc = sti osramočeni.
v- 9 -
Am IKJ Jk/iTid
Oce moj o« strojevodja, ■ ■ ~temno mu gore oči. . .; ' Z mirno roko varno vodi vlak s tovori in ljudmi ob prepadih in Čez reke skozi gore v dan in noč, mimj mest, vasi do morja, vselej v nove daije zreč.
Mati moja je šivilja, v ozki sobici sedi, šiva, krpa. 0 koliko revne ji trpe oči dan za dnevom v noč od zore, tudi. ko je zunaj ca j. Le če vame.se zagleda, v lice šine ji smehljaj.
Ali* kadar jaz dorastem, hočem biti samo kmet, vrnem se na plodno polje, ki oral ^a ja moj ded* Trudni oce, siva mati pojdeta z men^j takrat, " •• -tam postavim belo hišo njima-v tih večer in zlat.
- 10 -
L 0)1 kov poslednji" rnajnik
Sneg je skopnej in končno j"e izginila tu= di bela lisa na gozdni, rebri, ki je najdlje ostala, pomlad je prišla v deželo, zelena pomlad, z njo-pa pisale cvetke in radostno a gole nje ptičk, Vso.naravotje objel dih po= mladi, dih novega življenja. Stvarnik je stopil z nevidno nogo prek. cvetočih poljan in blagoslavljal..*
Pomlad je- prišla,- .narava vriska, a ljudje?
Dolenjska vasica je, ždela pod hribom kot zgrbljena starka.vLani jo je našlo pcmladsn= sko sonce v praznični obleki, se čudilo pi= s onim vrtičkom med belimi hišami dn radoved= no pogledovalo skozi mala okenca v čiste iz» be. S pomladjo je oživela tudi vasi starčki so posoaali pred pragi in se veselili, da so mogli iz zapečka,in na travniku.za hiša= ifi. se je razlegal vesel smeh vaških otroca= jev, vnes pa so mukala kravice, ki so po dolgih mesecih zopet zapustile hleve.
Lletos ni starčkov pred pragi. Zaman pnsluskujes-proti travniku? ni smeha otrok, ne glasov piscali. le ptički žgolijo svoje popevke in prinašajo v srca vaščanov spomi= ne na bol.
Zidovi sedmerih hišic. so. počrneli in po= mladnc sonce, zre letos žalostno na oegorišča. Ls štiri hiše so ostale, tihe in skromne, iz njinovih okenc pa gloda beda,.. Sedmero dru= zin skrivajo njrhove strehe. -
Desetletni Lojzek je sedel tiho v kotu pod križem. Podpiral je kodrasto glavico z rokama in mislil. Vse mogoče mu je hitelo po glavi»
J3Jj& zakaj so prišli možje iz gozda in nam požgala dom, da sem moral z dedkom in mamico k sosedu, kjer nas je polna soba; Ka.i so odpeljali očka? Ali ž&i? Zakaj ni šole
- - 11 -
in zakaj nos ne puste k sv.m;\ši?..Koliko vprašanj! In ta ve eni s z^kajl Niti etemu ne ve odgovora. Le to nu jo jasno, da ¿ior.a biti hudo, strašno huuo, ker mana tolikokrat joče In ker dedek neprenehoma moli za srečen kons c.
Lojzek bi- šel tako rad ven, v gozd, kot druga leta. Zvončki so pobelili trato- ,tro= bentice čakajo in vijolice so zadehtel,- iz= ' r	pod grmovij.On po mora z
'	. . . ostalimi vaškimi otroki
Čepeti doma. Mama ga ni=
X/.
I
■4
M
skfzi okno, hitel preko j \	pogorišč in se ustavil ne
iW ) \	j t /■ 'i hribčku za vasjo, kjer
'"£/A,/> x	!»<•'/ j stoji kapa lic a pod zeleno ;
W'P i lipo. Mati božja, kraljuje v' / v njej. Lojzku je Slo skoraj na jok. Tako rad- je kieilal pred Marijo in rad krasil njen oltar» ček. Vsako leto v maju, kar pomni, jo, hodil z dedkom, očkom in mamico sleherni dan h kape» lici in molil. Tako lepo jo bilo ...L^toc pa stoji Mati božja osamljene, v votlini kapelo, brez rez, brez ¡aelenja.. In jutri bo prvi maj..,
-Vrata izbs so so odprla In v sobo je sto» pil dedek* Z drsajočimi koraki-se. je prible= kel dc klopi ob peči In sedel#
Lojzek je bil takoj pri njim. Prisede! je in ga objil»
"Dedek, jutri se bo pričel iferijin "mesec, Kajne, da bo;:.o tu Ji letos okrasili kapelico? Mati božja je tako sama... Dedek, kajne, da bomo šli k njej?..."
starčkov pogled je pohitel skozi okno in so ustavil na kape lici» V duši so mu vsta= li lepi, d al ji J. spomini in v očeh mu je = blestela drobna solza. Za hip se je zd-i
Lojzku se "bolj sključen in star, nato pa je v njegovih očeh zagorel nov ogenj.Dedek se je vzravnal in pogledal:
"Lojzek,šla bova h kapelici tudi letosJ Marija ne sne biti sama..."
( Daljo piih-)
^SpE® (£[05:
ačas je bila ponlad. Sonce je Ll i f ■ budilo draneco se zcnljo.Živa= ! _v li in rastlino so so v ¿nemir= C^C^C jale,prebujeni .živi sokovi so. 'ple.li v njih. W////r)	Trlep, bogat kmet,je pod=
V" -C'"1"'v '■ oraval krompir. Pastir mu je kleSearil, son pa je držal za drevo in se skrbno oziral,ali najennica &ina ne neč^ krunpirjevih'krhljov za brazdo pregosto ali morda prerodko.
"Mina, pre redko nikar!"
"Nič se^ne bojte!Pridelali ga boste,da bi ga tudi'meni lahko odmerili zvrhan koš."
tudi, da vsakega črva sproti poho = diši mrčes bi se drugače preveč zarodi!."
"O,saj jih pobirajo vrano in pastiričke,"
Za oratarji so tresorepile pastiričke^ boli od daleč pa so okorne racalo plaho vra* ne .in oprezno odletavale in doleiaiale.
Trlep je bil nejevoljen .Pastir nu ni prav odrival plužon,' Mina je prepočasi bo= dila za brazde, voli so se ustavljali in so oddihov sli, aadel o je klicalo in sonce je peklo.
Na zvrateh je Čakala Tri epov a edinka Marička, ki je prinesla nalico. ' t
"Zdaj pa kar orž posedi te 1" "je silila-aratarje in urno vrgla pred vola naročaj-sena,
Oratarji so sedli na tla ob razgrnjeni
- 13>
prt ~in jedli',".	: V i
Ko so p ona lic al i-, -je Trlep poskočil* "Poženimo spet 7- imenu-boi-jen, da prej
skončamo!"	~..........•	"■■-
Zoral i so, povlekli'brazde.in:potolkli^kž= pe. Vonj -razrahljane ženijo'je d-ehtel proti nebu,'	■ * *	". ... :"; < •• -
"Sveti križ božji - da bi srečno rastlo!" je gospodar sklenil in se razgledal pa obde= lani njivi,	"	>■
. „GAkAJ POTEPIN" I
Oskrbnik smleške graščine .je imel papigo , ki je n^kaj besed izgovarjala prav dobro,Zla.= sti ono, kar je oskrbnik izustil večkrat, je znala papiga povedati zelo gladko in razum=■ ljfro. ^ .	-
V graščini-so imeli tudi. psa, ki se je rad potepal, Kj se j-a včasih potuhnjeno vračal do» rnov, ga- je oskrbnik zgrabil za vrat in žavpil; "Čakaj, potepini" In potem j« pola- palica. ......
Pi igodilo se je pa, da je nekoč zašel v odprto oskrbnikovo sobo Kaj Žarje.v. Jure .Saj ni bil ravno hudoben ta"deček, toda imel je zelo ■ nelepo lastnost, da jo-,kamorkoli je zašel, pretaknil-vse kqte.iako je tudi pri oskrbniku, videč, da ni nikogar, v-sobi., zcČol iztikati po raznih škatljah in predalih. Že je oddrzn.il omaro, kur začuje za hrbtom strog in hreščoc glas t
"Čakaj, potepini"
Ubogi Jure,ki pač ni mislil, da je to izgovorila papiga, se je tako prestrašil,da je-, skoro okamenel,"Be zal je is sobe in tja čez vrt proti domu,kot • bi • ga podilo c-lo krdelo vol= kov.Doma se je"potem šele. oddahnil.
strah'pa' jo imel zanj dobi-j"stran.i?iko= li več.ni iztikr.1 p:- tujih kotih.
2a/Riml'VoSti
_Očalarjevi.
To vam je čudna družina: vsi nosijo oča la.? staro in mlado. Pa kako vam zavijajo za njimi oči! Sg vi so jim boste smejali. Kar sami si jih. narišite.	■ .
Prejšnje štiri slike si prerišite najprej na tenek, prosojen papir* Ko ste to naredi= 11, si preskrbite. košček lepenke v velikosti
-----—--j slike tu poleg in narišite
nanjo dve piki. pa,točno dve piki, kakor Jju vidi = te na tej sliki* Toda prosimt točno v tej vi= šini in točno v isti razdalji, kakor ju vidi« j te na sliki I
Če podložite to lepen= | ko z obema pikama god 'I katero koli izmed štirih I slik OČalarjeve družine,
vas bo vsak Očalar koj^ " pogledal skozi svoja oČa= la. Če boste ^a. sliko kaj premaknili, bo začel pri" priči zavijati oci! Vse drugo pa sami preskusiteJ Kdor je kaj risarja, bo razen teh štirih Očalarjev narisal še dru= gaČne !
ČUDNA IMENA
Mlade glavice, pazite I
Ueki oce je imel tri sinove. Prvemu je bilo ime Plenk, drugemu Plehkarabenk,tretje=: mu pa Plenkarabenkfičelfočelšveaerbenk.
Bila pa je tudi mati s tremi hčerami.. Prva je bila ¿efa, druga Jefaputaštefa,. t tretja pa Jefaputaštefatingeltongelmrdaz^fa.
Ti otroci se med seboj oženijo.Plenk je vzel Jefo, Plenkarabenk Jefoputoštefo, PlenkarabenkfičelfoČelšvederhenk pa Jefo-putostefotingeltongelmrdazefo.
Otroci, kdor bo te stavke najlepše in najhitrejše povedal, ta bo dobil prav po= sobno pohvalo;