Banka Slovenija. Mnogo tujib denarnih zavodov se med nami Slovenci veliko let že bogati. Na tisoče slovenskih goldinarjev se poskrije in premine v žepih nemakib in laškib zavaiovalnic. Temu hlapčevanju so Slovenci pred 4 leti sklenoli konec storiti. Os novali so ai lastno, domačo zavarovalno banko Slovenijo na delnice ali akcije po 200 fl. Ob koncu junija 1. 1872 se je oglasilo že 2366 delni5ai jev, ki so se zavezali s5asom položiti 200 fl. Vpla5alo se je najpoprej 40 °/o °& akcije po nastavljeuem kurzu 86 fl., to se re5e: vsak delniear je vplačal 68 fl. vai skupaj tedaj 160.888 fl. Tako bila je banka Slovenija srečuo ustanovljena, domač, denarstven zavod na alovenskih tleh prvič osnovan. Veselje bilo je veliko. Ali, Bogu bodi potoženo, veselja bilo je le preve5 naglo in nemilo konec. Spremenilo se je v žalost, akodo in nesrečo. Lani že so moiali delničarji, kolikor jib je ae banki zvestib ostalo, doplačati 15 °/0 in sicer od popolne delnicine svote 200 fl., namre5 vsak po 30 fl. Takib zveatib delni5arjev oatalo je 2337, ki ao tedaj vložili 70,110 fl. Ali to še ni bil konec žrtvam. Letos se zopet zabteva od delničarjev novo doplačevanje po 45 %» t. j. po 90 fl. od vsake delnice; tedaj skupaj 210.330 fl. Te svote pa brž5as delničarji deloma ne bodo zmogli ali ne bodo hotli pla5ati. Ker pa ministeratvo doplaSilo terja, zato je se bati, da nam vsa banka razpade! Slovenski domoljubi, posebno pa bankini delniSarji poprašujejo po uzrokih tolike nezgode! Glavni uzroki utegnejo sledeči biti 1. naglica in zmota delni5arjev pa lehkomišljenost in brezobzirna nadležnost nekaterih agentov. Ti so gledali brž mogoce veliko delnic speSati in so ljudem pravili, da ne bode prialo do velikega, ve5kratnega, najmenj pa do popolnega vplaSevanje 200 fl.; sploh mialili so le na srečen uapeh banke, nikoli pa na mogočo nesreSo pri njej. Vsled tega so tudi prvi dolžnoat mogo5ega vpla5evanja premalo preudarili, podpisali preve5 delnic in nekateri v nje vteknoli preveč premoženja. Zato pa so tudi neznano se prestraaili, ko je lani prislo do drugega vpla5evanja. Mnogi 80 že vplaSane denarje popolnem pustili in zgubili rajše, kakor da bi vnovi5 vplačali. Zopet drugi pa niso mogli vpla5ati. Nedopla5ane delnice je vodstvo zbrisalo; 2. nezmožnost, zapravljivost in deloma nepoštenost prvega bankinega vodstva. Nekateri niso dovolj poznali zavarovalnib in zamotanih denarnih zadev, drugi ao hotli banko rabiti v samopridne namene, vsi pa so zapravljali. Pometali so z denarji, kakor da bi jih delničarji bili na stezi nabrali ali banka do nosa v penezih ti5ala. Poelopje in v njem pohištvo so si omislili, kakor da bi imeli ondi stanovati sami bogataši Rothschildi ali kitajski cesarji. Nastavili so celo tropo uradnikov poatopa5ev, nezvedencev in lenuhov. Za tiskovine, ki so sedaj neporabne, se je vrglo 30.000 fl. Name8to da bi se pred vsem skrbelo za razširjenje Slovenije po Slovenakem, so napravili podiužnice v Budapestu na Ogerskem in v Pragi na Českem — čuda zakaj ne na Turakem? Ovi dve podružnici ste požrli straano veliko denarjev — brez baska. Saino v prvem letu je zapravilo bankino vodatvo 135.000 fl.; 4. nesloga in razprtija med slovenskimi narodnjaki, ki je takrat besno in pogubno raaajala po Slovenskem. Nekateri so banko bvalili na nos na vrat, drugi grajali na njej vsako stvar, vsi pa celo podvzetje spravljali ob potrebno zaupanje pri obeinatvo. Prvi so požirali kamele, diugi precejali mušice, pjav resnice pa Ijudem uibče ni hotel razkriti. Na Štajerskem smo prebirali liste oboje atranke, a nibče ni vedel, pri 5em da je, vsi pa smo slutili in se bali, da liodi banka rakovo pot, 5eravno niamo vedeli zakaj? 5) občna nezaupnost v obstanek banke Slovenije, ki se je čedalje bolj razairil iu vsako vspeano delovanje oviral. Ta uzrok se zaniore edino le odatianiti z novim doplaSilom in dobiim vodstvom banke. Sedanje novo vodstvo je res boljše od prvega, ali pa bodo tudi delniearji zopet botli v žep segnoti, to bo izredni zbor vseb delničarjev mesecajulija pokazal; 6. izredne ncsreče po ognju, posebuo na Ogerskera in Ceskem. Zavarovancem mora banka izplačati 63.000 fl., vplačana zavarovalniua pa znaša samo 31,000 fl., tedaj imabanka 33,000 fl.zgube. PIa5ilo uradnikov je lani znasalo 36.000 fl. nNovice" objavljajo sledeče poročilo bankinega tajnika: Bpri banki je bilo zavarovanega blaga za 6V2 milijona gld.; škod pa je bilo za 64.000 gld., vpla5ane zavarovalnine (premije) pa le 31.000 gold. Stroaki goapodaratva so znašali lansko leto 15.000 gld., plafie u r a d u i k 0 v 21.000 gld., tedaj vsega skupaj 36.000 gld. Po vsem tem je bilo izgube v ognjenem oddelku 39.736 gld., v oddelku za zavarovanje življen.ja pa 1571 fl., kar je razvidno iz sledeSe sestave bilance: . Oddelek ogenj ima aktiva: DoplaSilo za 2337 delnic po 45 % a'> 90 fl. na vaako delnico, ker je dozdaj še le 55 % vplačanih, 210.330 fl. gotovina v blagajuici 1759 fl. 37 kr., ustanovni stroaki 45.908 gold. 47 kr. (!!), kurzni razloček 30.418 fl. 92 kr., organizaeni 8troški 35.841 fl. 6 kr., vreduoat dveh his 57.000 gld., vrednost pisarniške piipiave 9616 fl. 99 kr., vrednost tablic 6020 fl. 30 kr., zavarovalne menjice 284.852 fl. 75 kr., račun raenjic 7662 fl. 38 ki\, tirjatev pri zastopnikih 70.746 fl. 21 kr. tirjatve pri zavarovaluicab 7642 fi. 30 kr., tirjatve pri delni5arjih 1311 fl., razni upniki 18.345 fl., 14 kr., izguba 39.736 fl. 27 kr. Pasiva znašajo: delni5na glavnica 2337 delnic po 200 fl. je 467.400 fl., zemljiacino vknjiženi dolg 10.300 fi., neizplačani kuponi 654 fl. 22 kr., premijna reaerva v gotovini 36.504 fl. 51 kr., v menjicah 284.852 fl. 75 kr., reaerva v akodab 24.000 fl., prenesek iz raeuna oddelka življenja 379 fl. 76 kr., račun dvomljivib dobodkov 3000 fl.; skupaj 827.091 fl. 20 kr. Oddelek življenje kaže kot aktiva: uatanovni stro.ški 9910 fl. 6 kr., organizačni stroški 883 fl. 49 kr., iiuetje pri zaatopnikih 16.742 fl., prinesek iz ra- čuna ognja na račun življenja, izguba 1571 fl. 71 kr. Pasiva: imetje podedovanskih družabnikov z obreati 9822 fl. 22 kr., premijna reaerva 2497 fl. 17 kr., razui upniki 17.166 'fl. 95 kr., skupaj 29.487 fl. 34 kr. Iz tega poro5ila je še na srečo razvidno, da je stanje banke Slovenije menj slabo, kakor smo se že po pravici bali in da se zamore rešiti vae podvzetje, ako delničarji privolijo novemu vplačevanju!