411
Dopisi.
V Buda-Peštu 7. dec. B. — Danes sem izvedel, da se v Peštu doneski za jugoslovansko vseučilišče nabirajo — al kaj! ne med Slovani, ampak med Magjari! Moj poročnik mi je pripovedoval, da je bil v neki kavarni; kar pride neki uradnik ogerske politične vlade, trd Magjar s polo do njega, naj kaj za jugoslovansko vseučilišče daruje, Tavernik baron Sennvej je neki 1000fr. podpisal. *) Kaj mislite, od kterega kraja veter vleče ? Jaz mislim, da iz Dunaja od ogerske dvorne kancelarije, — Magjari čutijo, da bi utegnili Hrvatje svojeglavni biti, da bo težko šiloma ž njimi kaj prida opraviti, zatorej jih mislijo s to radodarnostjo — na limanice vjeti. Magjari so hteli 3001etnico Zrinjskega kakor magjar-skega (!!) junaka obhajati; precej denarjev so že za to skup imeli; ker so pa Hrvatje tako drzni bili, da so si Zrinjskega prisvojili, so Magjari nabrane denarje mag-jarski akademii v prid obrnili, ter niso prav nobene svečanosti Zrinjskovi 3001etnici napravili. Al čujte dalje! Brž poZrinjskovi 3001etnici sq začeli za zagrebško vseučilišče doneske nabirati. Magjari se boje zveze Jugoslovanov; zatorej hočejo Hrvate k sebi privabiti, ter tako solidarnost Jugoslovanov zabraniti. Vendar sem trdnega prepričanja, da se Hrvatje ne bodo dali na led
*) Oni drugi podpis ne more biti istinit po tem, kar dobro vemo.
Vred.
speljati. — Na poslecl še eno novico. Od več strani sem že slišal, da so Magjari vPariz-u nekega potomca Ar-pad-ovega zasledili. Saj vendar ne bo ta zidar magjar-ors žaga ?
Iz Velikovca na Koroškem. —a.— 8. decembra. Velika nesreča bi bila pretekli teden kmalu zadela naše mesto; vnela se je namreč usnjarnica in zraven stoječi skedenj zunaj mesta. K sreči je malo dni pred sneg vse hiše pokril, da iskre, ki jih je veter raznašal, niso mogle do lesenih streh. Zadnji naš sejm (3. decembra) je bil prav živ. Ljudi se je sešlo od vseh krajev. Kupčija je bila prav dobra, posebno živinska. Tako je vendar ubogi kmet zopet nekoliko krajcarčkov dobil, da bo vsaj mogel davke in posle poplačati.
Gorica. (Iz čitalnice.) V četrtek 13. decembra 1. L ob 5. uri zvečer bo po §§. 10 in 20 družbinih pravil naša Čitalnica imela letni glavni zbor, k kteremu prijazno vabi vse čč. gg. družbenike                 Odbor.
Iz Matarijske županije na Primorskem 10. dec. — Priplavala nam je danica nove volitve našega nad-županijstva. Bog daj, da bila bi srečna! Domorodci, glejmo, da prave ceste ne zgrešimo! Duh je sicer voljan, al meso je slabo. Grdo bi bilo, da bi se dal kdo za časo vina kupiti! Naj se izbere pošten, domoljuben mož, kteri um6 rane naše okolice celiti, in ne tak, ki le na svoje brke gleda, če tudi vse drugo pod zlo gre. Rojaki, kviško, da nam pride blag mož! Saj imamo domače možake, kterim se taka naloga slobodno izročiti more. Cujmo in premišljujmo, da pravo zadenemo. Kakor si bomo postlali, tako bomo spali.       Brkin.
Iz Kastva 30. nov. — č. — Po vsem slovenskem svetu se je izbudil že duh narodni, a temu, kakor nam je znano, so dosta narodne čitalnice in druga narodna društva pripomogla; zato se zdaj tudi pri nas tako društvo snuje. Preko 20 gospodov, pravih domoljubov, se je združilo, ki druge vabijo v svoje plemenito društvo , ktero se bo „liburniško društvo" imenovalo (vendar je meni zastavica, zakaj mu ni ime „narodna čitalnica?) To društvo je v vsem podobno „narodnim čitalnicam" in se bode slovesno odprlo ob novem letu. Slava vrlim možem, ki se tu, kamor talijanščina prerada svoja krila steguje, poganjajo za narodno stvar slovansko. Bog naj blagoslovi njihove dobre namere in jim pomore v pretežkem poslu! Kadar bode društvo naše oživelo, naznanjal vam bodem vestno njegovo delovanje. *)
Iz Celja. (Oznanilo in vabilo J V nedeljo 16. decembra t. T. bodo v tukajšnjem mestnem gledišču čitalničini igralci predstavljali šaloigri: „Bob iz Kranja" (iz češkega po dr. J. Bleiweis-u predelano), in „Le na ravnost" (po M. Kozelu poslovenjeno). Od leta 1851 ni bilo v tem gledišču nobene slovenske igre več. Takrat smo videli na glediščinem odru „Županovo Miciko" in „Goljufanega starca", ktero veselje nam je bil vrli gosp. Janez Jeretin, celjski knjigotiskar, napravil. Ta gospod že več let v materi zemlji počiva, al za nas ni umrl; v on še živi po svojem sinu Edvardu, ki je ravno tako vrl Slovenec, kakor je njegov oče bil. Pridni^ ta gospod je dozdaj v čitalnici naši igre vredoval, in si je prizadeval, da se bode v mestnem gledišču na omenjen dan zvečer igralo. Cisti dohodek tega-večera je odločen na korist tukajšnji bolnišnici Bog daj dober uspeh, kteri je gotov, ako nas udje naše čitalnice in drugi domoljubi ne bojo zapustili.
S Pivke 6. grudna. — „Triesterca" od 3. t. m. je zastran sporočkov za milosrčne naprave ranjcega gosp. Kališ ter-a po neki „poslanici iz Kranjskega" pra-šanje stavila: kako je to, da še zdaj, ko bote kmalu dve leti/po njegovi smrti pretekli, ni še ne eden orne-__________________________________________________________________________________________________i
*) Dobro doalo!                                                                   Vred.
njenih sporočkov na svoj namen prišel? Ravno ta časnik pa je prinesel razjasnjenje na ono vprašanje tudi v ^poslanici" že drugi dan, to je 4. t. m. ter pravi, da dediči Kalister-ovi niso krivi zakasnjenja, ker so bili maloletni Wissiak-i 26. velikega srpana 1865. pravdo na ovržbo oporoke kupčijski in morski sodnii. v Trstu podali, ktera se je še le 30. listopada t. 1. po poravnavi končala, in za to se sporočki poprej odšteti niso mogli. — Tudi pri nas se je slišalo o tej pravdi, samo da je bila po govorici že jeseni 1865. leta dognana. Al pustimo to, — zdaj je vendar po omenjenem razjas-njenji toliko gotovo , da so odpravljeni zadržki, ki so spolnitev oporoke Kalistrove mudili. Odsihmal mora skrb dotičnim gosposkam biti, da se milodarne naprave v pomoč potrebnim vsake vrste, kterih naša uboga dežela preobilno šteje, brez pomude in brez ovinkov starega kopita osnujejo in ustanovijo.
Kranj 10. dec. {Iz čitalniceJ Program za občni zbor in besedo v naši čitalnici v nedeljo 16. decembra ob 7. zvečer je sledeči: 1) Vesela igra „Kteri bo?" v dveh činih. 2) Občni zbor. Dnevni red: a) Predsednikov nagovor; b) letno sporočilo tajnikovo; c) polaganje računov ; d) volitev treh pregledovalcev računov; e) predlog odbora zastran premembe pravil; f) predlogi posameznih udov. — Po tem je tombola. — Naznanjamo vam ob enem, da čisti znesek veselice 25. nov. pogo-relcem v Stražišču na korist, je znesel 144 gold., ki smo jih poslali g. fajmoštru v Šmartno, da se z županom in dotičnim odborom vred razdele siromakom.
Iz Ljubljane. Za prihodnje leto namenjene razstave kmetijskih pridelkov in obrtnijskih izdelkov v Ljubljani zato ne bo, ker je velika razstava v Parizu, kamor bode iz naše dežele in sosednih naših dežel šlo veliko blaga v razstavo.
—  Kakor slišimo, je c. k. deželno predsestvo mini-sterstvu na Dunaji poslalo nova pravila ljublj. hranilnice.
—  Prav pridne so zopet letos gospe in gospodičine, ki delajo ubozim otrokom obleko, ki se jim bode v nedeljo pred božičem podelila. Posebno zahvalo zasluži tudi mojster Maršalek.
—  Prekrasni po g. Pernhartu malani zemljovid ki  nam  kaže  velik   del   našega  Gorenskega  in  pa Koroškega, povzet z veličanskega Stola,   so neki svetli knezoškof kupili.
—  Dopisniku v „Laib. Zeit." srce veselja poskakuje, ko v 282. listu popisiije „lernfreiheit" o učenji slovenskega jezika, češ, da še le zdaj „brez sile" vre mladina v ta na/uk. Kakor je interpelacija g* Svetca v pondeljek v deželnem zboru prav na drobno dokazala, ne more pač nikomur srce veselo biti, komur je mar zato, da se temeljito uči deželni jezik. Ako „lernfreiheita rodi tako dober sad, kakor si oni pisatelj domišljuje, zakaj ne nasvetuje brž enake svobode za vse gimnazijske nauke? Nam se tak princip dozdeva zelo nevaren, ker taka pridnost je od danes do jutri f saj svet sploh na „freiwilligea ne stavi veliko zaupanja.
— Iz Zagreba se nam piše, da gospodičina Ljudmila Weiser, umetnica na goslih, in gospodičina Ana Kupka, dramatična pevkinja in umetnica na glasoviru (obe* izučeni v dunajskem konservatorii) pridete v Ljubljano, kjer mislite napraviti  koncert.
—  Letošnji Nikolaj tudi slov/enske Matice ni pozabil. Prinesel jej je v dar dve državni dolžni pismi narodnega posojila, vsako za 100 gold.; na darilnem listu bilo je zapisano to-le: „To slovenski Matici darujete dve domoljubni osebi." Bog naj jima stoterno povrne, Matici pa obudi mnogo takih dom-o-rodnih oseb!
— Matica češka v Pragi je naši Matici izmed knjig, ki jih je dozdaj izdala, toliko jih poslala, kolikor jih še ima neprodanih. Tehtale so te knjiga 54 funtov.
412