ncak četrtek In • poStatno vred eJt i Kmfhorn » poifljanleni te ¿ms m cak> leto 12 din.,
«feia 7 dfiL, č*trt leta Sa. Izven Jugoslavije Naročnina se pošlje npravnlštvo .Sloven-_ i Gospodarja* v Mar!-fcpru, Ko, oskti cesta il. 5. LM se dopožllja do odpovedi. Naročnina se plačuje v naprej. Telefon interuritan št. 115.
¡»««^S^iilRKSBSKSSiriSfrdB
7, itav.
Posam4
3 kroni aM $0 jmu«
PoStnhM! t
LIST LJUDSTVU V POUK IN ZABAVO

Mapifeop, dne 16. ft
'«ioÄ^sBiiii.^aajit
ibpnapja 19313.
UrednStvoi RoroS&a owtf
Št 5, Rokopisi se ne v>»
čajo. Upravnlstro sprej». me naročnino, inserat» ki
reklamacije. Cene Icm po dogovoru. Za ' kratne oglase popust. Nezaprie cije so pošinfne Čekovni račun urada LJubljana U.
Telefon mterurban si.
66. letnik.
Gospodarska politika — edina rtšitev.
Ge bi kedorkoli -hotel v kratkih, jedrnatih stavkih in brez vseh ovinkov opisati gospodarsko^ litično stan je v naši državi, bi se lahko izrazil tako-Ae: Valuta od dne do dne nižja, draginja raste, industrija hira, promet pred zastojem, uprava «pomanjkljiva, v pasivnih pokrajinah pomanjkanje dežiela polna nezadovoljstva — v pristriženem parlamentu pa stran-icarsko-polititien boj za revizijo nazad •ajaške ustave. To bi bila v kratkih '»oiezali slika naše ujedinjene države^
Kje so nevidni vzroki, ki so nas prlvfcdb tako daleč? tako se dandanes povprašujejo vai, 14" so vse svoje življenj» pričakovali svobodo in nemoteni razcvit našega dobrega ljudstva v «us&ii državi, Odgovor na to vprašan je nekoliko težaven. Toda poizkusi-«o, morebifji pa najdemo vire gospodarskega nazadovala), k', razkrajajo »až, tolik» zaželjen razmah.
Predvsem si oglejmo sosedne in iuje države. Po preobratu se je sosed-aa Avstrija skrelUa v obliko šestmili-janske nepubličice, ki je bila vsied jako težavnih okolnosti že v naprej obsojena na gospodarsko nazadovanje. v tej državici imajo vse »predpogoje za pravilen razvoj: obsežno industrijo, veCbe rudnike, pridne robe in aebroj strokovnjakov na vseh mogo-$iii poljih tehnične znanosti.-Imeli so pa smolo; iz vseh ozemelj bivše Av-stro-Ogrske se je vsula oela armada visokih, nizkih in najnižjih uradnikov v osrčje bivše države, t. j. sedanja Avstrijo. Mala državica jim je mora ta dati kruha, tiskala je milijarde no Tih bankovcev in lezla vedno globlje v močvirje gospodarskega propadanja V Avstriji je to žalostno stanje utemel leno, say še niti najlboljši iinančniki do danes niso našli izhoda. V tej državici je padla denarna vrednost že sako globoko, da je Avstro-ogrska ban, ka začela tiskati 100.000 kronske bankovce, ker Že s tisočkronskimi ne moreš iprav lahko poravnati večjih zneskov. Kljub bedi, ki je v takih razmera« divjala, posebno med nižjimi sloji, pa opazujemo v Avstriji od preobrata <io danes vendar nekaj svitlega: tež-ajo vseh merodajnih činiteljev, ki stre «i za zboljšanjem gospodarskih raz-»er. Dunaj sie je odločil za gospodar iko smer., Os, okoli katere se vrtijo razprav« vsega časopisja, se imenuje: gospodarstvo. Zato je Avstrija sto pila na pot preračunjejne gospodarske ¡politike, ki vodi navsezadnje vendar, do gotovih občekoristnih ciljev, Pri- |
bližno enako se godi Madžarski. Obe deželici sta premagani in zavezniške veles.le so jima k ostalim bremenom priložile plačevanje vojnih odškodnin i n drugih, iz mirovnih pogodb izvira-jočih dajatev. Lep primer smotrene go spoiiarske politike in neumornega dela nam pa daje Nemčija, Cehoslovaš-ka in - Bolgarija. Tudi Nemčija in Bolgarija stojite danes v vršiti ponižanih in obsojenih, držav. Nemčiji so v VersaiBesu, kjer je bila podpisana mirovna pogodba, nalagali zavezniki ogromne terjatve, češi, nemšlki narod je delaven kakor mravlja, le naj od-jdačuje grehe in zablode Viljemove in njegovih prija eljev. Nemški odposlan ci so z bolestjo v srcih podpisali in zagrizeni irancoski min. predsednik Clemenceau je ob tej priliki povdaril z zbadajočhn slovesom: l^Celih 47 let sem čakal na ta trenutek". — na trenutek nemškega ponižanja.
Nemčija se je odločila za polivko gosj>odarske obnove. Sedemdesetmili-jonski narod je pod vodstvom treznih, dalekovidnih mož zagrabil za kladivo, stopil v tovarne in delavnice, le vzvišene templje dela in po enem samem letu so se nenadoma pokazali uspehi. Tovarne za vojne potrebščine, kakor topove, bojne ladje, municijo itd. so se kar čez noč spremenile v podjetja za Izdelovanje trgovskih ladij, strojev pohištva, vsakdanjih; potrebščin.
Svojo nadprodukcijo, to so odvišni izdelki, je Nemčija vrgla na svetovni trg, obenem pa je s svojim solidnim blagom napovedala svojim sovraž nikom neenak konkurenčni boj. Valuta sicer ni bila stalna, toda za pre-' magano in poteptano državo nenaravno visoka.
Kakor Nemčija, tako je tudi Bol-
i garija zagledala v fcrdem delu svojo j rešitev. Dobila je v osebi g. Stambulij skega izvanredno nadarjenega voditel ja, ki je izšel iz kmtetsikih vrst. Ta mož je pognal zabavljače in gosposke nezadovoljneže od zelene mize, u-vedel s pomočjo levičarskih strank ' (komunistov) ipa svojih zemljoradnikov prisilno delo za splošni blagor, držav no polit'ko je posadil na temelje zdra vih gospodarskih odnošajev s sosedi in kmalu nato so se pokazali sadovi dela. Ameriško in angleške iinančne i skupine so opazilo to žilavo delavnost in dobro voljo Bolgarije. Ko je potrebovala razne kredite, so ji ponujali dolarje in funt šterlinge pod najugodnejšimi pogoji. Tako je Bolgarija kot dobra gospodinja in premagana državica danes na boljšem nego zmagoslavna Jugoslavija.
Naravnost posnemanja vreden pri mer nam nudi Cehoslovaška. Ta re-
publika, v kateri še danes niso pone hale prikrite narodnostne borbe med Cehi na enr in Nemci ter Madžari na ; drugi strani, je v kratkem času svojega^ obstanka dokazala neprecenljivo j zincžnosfii in delavnost svo.oga prebivalstva. Miroljubna, velikopotezna po litika mladega Beneša, dejanska požrtvovalnost čehoslovaškega ljudstva, predvsem pa močno povzdigovanje nadprodukciije, vse to je doprineslo mladi republiki sloves, ugled in — kredit.
Po napornih mesecih vztrajnega dela in dobro usmerjene gospodarske politike si je Cehoslovaška zasigura-ia med evropskimi narodi prav odlično mesto. Stanje njene denarne vrednosti nam potriuje to dejstvo v 'polni meri.
Sedaj si pa oglejmo našo državo. Kaj vidimo? V Beogradu se.,borita 2 srbski stranki (demokratska in radikalna) za prvensltvo. Ministrski svet, v katerem sta ti dve stranki zastopani, se v dolgotrajnih sejah prepira radi malenkostnih vprašanj, radi namestitve uradnikov po strankarski-pri padnosti, med iem se pa pogrezamo vedno globlje in globlje . . V treh, štirih letih obslpja države smo imeli samo eno vlado,- ki je obetala gospodarski procfvit; to je bdi Protičev kabine, v katerem so sodelovali zastopniki Hrvatov (Narodni klub) in fcaš dr. Korošec. Koliko velikopoteznih načrtov je padlo takrat) vsied besne in zlobne opozicije „demokratov" v vodol Središnja zadruga, delinitivna uredba '> prehrani pasivnih krajev z živili,. 'rajne trgovsko^poliitične pogodbe s sosednimi in drugimi državami. Evrope, stvobodno konstiituanto, decentralizacijo uprave (samouprave v okviru avtonomnih ]x>krajin), zmanjšanje uradništva in vojaštva, smo-treno, vzajemno delo vseh činiteljev, vlade in ijjudstva za gospodarsko obnovo — vse to se je pred najini .očmi razblinilo kakor jesenska megla. Vlado so prevzeli ošabni predstavitei-ji velekapitalizma, (Pašič in njegovi tovariši na min. stolcih) ki pozna„o v svojem pohlepu in v svoji grabežljivosti samo sebe. Ne bom našteval neštetih slučajev izkoriščanja in za^ pravljanje ljudskega, državnega de- j narja. Na žalost smo pri nas že tako daleč, da se javnost za vse to niti več ne zanima. Naš promet stoji »pred po-lomom, toda vliada še ni ukrenila za odvrnitev te nevarnosti ničesar.
Parlament, ki bi moral dajati vzpodbudo, je nepopolen: 59 delavskih zastopnikov sta vrgli demokratska in radikalna stranka čez prag, ker jima je smrdelo nadzorstvo zastopnikov bed
j nih in tlačenih, 63 zastopnikov hrvata kega ljudstva je to nasilje meščanskih strank tako ujezilo, da 49 poslancev, (iiadičeva stranka} sploh ni prišlo v Beograd, ostali so pa kmalu po otvQ' ritvi konstiffuante zapustili to mesto po nižanega parlamentarizma. Opozicija je preslaba, da b|'. strmoglavila sedan jo protiljudsko večino, vlada pa se šo piri v brezdelju in nima za potrebe ljudstva, in države nobenega smisla.
Gospodarska politika po vzgledu omenjenih držav je naša edina rešitev pred splošnim polomom. Slovensko ljudstvo, zavedaj se velikih In, težkih časov, ki te še čakajo. Prišel bo dan, ko se bodo današnji oblastniki sami zrušili pod pritokom gospa-; darskih razmer. Takrat bo napočil ; čas. ko bodemo vsi, brez izjeme, rio-| rali noč in dan popravljati grehe sia-bih krmilarjev naše domovine. M, G.
Zajec — in ne zahte-vajmo preveč.
Pod tem naslovom je prinesel „Slov, Gospodar" v št. 4 članek s pozi.', om, naj se bi somišljeniki strnili in zahtevali zajčjo smrt. Na ta članek je dobilo uredništvo od našega somiSh ljenika od Sv. Petra v Sav. dolini sj>odaj stoječe točkje, katere naj bi iz-poslovali naši poslanci. Uredništvo je poslalo dotični spis potom tajnijštva Slovenske ljudske stranke meni kot piscu dotičnega članka v informacijo. Deticnik zahljeva:
Ob nedeljah in praznikih se naj lov popolnoma prepove. Zajci naj se streljajo samo zadnje 3 mesce v letu, tako tudi vsa žlahtna divjačina. Rop-na divjačina naj se strelja celo leto» a le na lastnem zemljišču. Kdor bi na drugem zemljišču kradel divjačino» naj se strogo kaznuje.
To je torej en načrt našega somišljenika, ker bi pa po pregovoru:» „.Kolikor glav, toliko misli", prišlo % (,.Slov„ Gospodarja" toliko načrtov, da bi bii samo teh poln, zato bi bilo najboljše, ako bi se to vprašanje razpravi Ijalo na sejah občinskih odborov in krajevnih organizacij- Zgorajšujemu načrtu »pa moram ugovarjati in sloer:i Kar se tiče lova ob nedeljah in praznikih, je to stvar cerkvene oblasti, nikakor pa ne državne, posebno v naši državi, kjer imamo več veroizpove-danj. Da bi pa bilo s tem, da se sme zajce streljati samo zadnje Smešeče* ustreženo tudi tistim, ki zajca sovraži jo, to pač ne bo prav.. Postave se »pa . jemljelo v tem oziru že tako strogo in povzročajo mnogo nepotrebnega dela sodnijam. Kakšno škodo pač zajeo na-
Zaklad na otoku.
5 a angleSfcega prevedel Paulus.
(Dalje.)
St s®x» ga gledal, ko se me loti slabost, Vroča kri mi je curljala po fcrbtu i» do prsih. Silen strah me je prijel, da bi onemogel in padel v morje doli k Handsu —. Poskušal sem iz-Idreti bodalo iz jadrnika, vsi prsti so >ave boleli, tako sem vlekel. Pa zasionj «era se trudil, premočno je tičalo.
Stresel sem se grozote, — in ta treskaj me je rešil čudnega ujetništva.
Bodalo ni šlo globoko skozi ramo, toliko d» me je držalo za kožo. In ko sem se stresel, se je utrgala koža—. Kri se je seveda še huje ulila, pa — prost sem bil in le za suknjo in sraj-®o sem če visel.
Krepko sem potegnil, obleka se je «trgala, in spet sem bil svoj gospod.
Zlezel sem na krov Kri mi je res močno tekla in storil sem vse, da bi jo «ista vil.
Pogledal sem krog sebe. Ladja ie bila, da tako rečem, moja last. — Le Handsov mrtvi tovariš je še ležal pri Pregraji.
Usodni dogodki, ki sem jih preživel, so me tako ofopili, da sem čisto hladnokrvno storil, česar bi se bil poprej bal storiti Pograbil sem mrtveca krog pasu, ga dvignil čr.ez pregrajo, in ga vrgel v vodo. Valovi so pljusk-nili nad njim, rdeča Čepica je priplavala na površje in ko se je voda sči-stila, sem ga videl na dnu, z glavo je miroljubno ležal na kolenih Handsu . i jemu, ki ga je umoril, in bistre ribice so švigale preko njiju v čisti vodi. Sam sem bil na ladji —, Plima je odtekala, solnce je lezlo k zatonu in dolge sence obrežnih gričev so padale črez pristanišče.
Naša koča in tovariši so mi pri -šli na misel Povezal sem stranska jadra, odrezal veliko jadro, ki je viselo v morje, da bi v naraščajočem večernem vetru „Hispaniola" ne trpela škode, -- in sem se pripravil na odhod. Prii9i sem se za vrv in se počasi spustil v vodo. Komaj do pasu ml je se -gala. Tla so bila peščena in gladka, in » es srečen sem bredel na suho in pustil za seboj „Hispaniolo", otožno samevajočo na plitvini. Solnce je zašlo za zapadnimi griči. —
Zopet sera torej bil na otoku in na potu k tovarišem. „Hispaniolo" sem jim
prinašal, očiščeno upornikov, pripravljeno, da nas sprejme in ponese do -mov. V duhu sem že gledal, kako da bom povabil osuple in iznenadene tovariše na ladjo. Morebiti me bodo kregali zaradi moje svojevoljnosti, pa o-svobojena „Hispaniola" je bila dovolj krepek odgovor in celo kapitan Smol-lett mi bo moral priznati, da nisem izgubljal časa.
Ves navdušen sem ubiral pot proti „domu." Spominjal sem se, da prihaja eden izmed obeh potokov, ki sta se izlivala v naše pristanišče, izpod dvo-glavega griča, ki je sedaj ležal tu na moji levici. Obrnil sem se torei proti n.,emu, da bi prebredel potok še v nje-govom zgornjem teku. Gozd je bil redek. naglo sem šel in kmalu sem zavil krog griča ter bil onstran potoči -ča - .
Tu blizu nekje sem srečal Gunna. Previdne e sem stopal in pazil na vse strani. Tema e legala na otok in na desni med gričev ero se je sveMo nebo, kakor ob požaru,
„Tainle si kuha samotar svojo večer o Iu sem si dejal. „Čudno, da si je naredil tako velik ogen'. Ce ga vidim a z, ga utegne zapaziti tudi Silver, — Kako da ie tako nepreviden?"
V temnem gozdu sem si s težavo iskal svojo pot, spotikal sem se ob trhle štore in ob koreničje ter se par-krat krepko zavalil v peščene globeli. Zato mi je zelo ustregel mesec, ko se je prisvetil izza drevja.
Na obrisih gričevja sem opažal, da se bližam prostoru, kjer je stala — koča. Sijaj, kakor od velikega ognja, je žarel skozi gozd.
Na robu planote sem bil, obsijano od mesečine. Pred menoj v senci drevja je ležala naša koča in ob nje' so tleb ostanki velikega ognja.
Začudil sem se in strah me je ob-haial Naša navada ni bila, da bi si kurili velik ogenj —, štediii smo z dr-vami. Kaj se je zgodilo — ?
Kradoma sem se bližal po senci m pre.j.ezal na ugodnem mestu plot. Na rokan in nogah sem neslišno lezel — proti koči.
In srce mi je od veselja poskočilo.
Glas sem začul, ki nikakor ni prijeten in ki me je že dostikrat jezil --kadar sem hotel utrujen zaspati, ki pa 4e bil danes sladka godba zame —. moji tovariši so v zedinjenem zboru glasno in miroljubno smrčali —.
fcno pa je bilo vsekakor grajevre-dnf. Stražili so do skrajnosti malo».
2. stran.
SnOVENSEI anSESBL&B,
16. februarja 1922.
redi, naj se vpraša kmete iz Dravske ga polja, kjer se v celih trumah pasejo zajpi »po kmetskih nasadih in uničujejo žito, fižol itd. Po mojem mnenju bi se moralo gledati iz gospodarskega ozira na to, da se zajca iztrebi. V. tem oziru me potrjuje sklep obč, odbora na Dobrni. Lov na lastnem zemljišču, to je tudi kočljivo vprašanje, ker ima zajec brze noge in bi bilo s tem ustreženo k večjemu veleposestnikom. Sicer pa je to stvar vseh naših somišijeiikov in kakor se bo večina odločila, tako se bo moralo ravnali tudi strankino vodstvo. Nikakor pa ne bi Slo, ako eden ali drugp. misli, da se mora ravno tako urediti, kakor on hoče. Kar je za enega dobro, Je lah-« ko za drugega slabo. Zato nam mora v tem slučaju služiti samo trezna preudarnost. Ce bo večina somišljenikov sklenila, da je zajec še naprej potreben zaščite, pa se udain tudt jaz kot načelni nasprotnik zajca. To bo potem prava demokracija, t. j. ljudska večina odločuje.
Razven tega očita dotični somišlje nik stranki, da ni izpolnila obljub, ka tere so bile že leta 1918 navedene v „Slov, Gospodarju". Moj Bog, ali je mogoče, da se še najdejo ljudje, ki verujejo, da je vse kar je v „Slov. Gospodarju" obljuba ;. in program stranke. Ni moja dolžnost to Stvar razlagati, a čutim se dolžnega.
„.Slov. Gospodar" je na razpolago vsem somišljenikom, da izražajo v njem svoje želje in zahteve ter pred-ioge, nikakor pa ni to že obljuba in program stranke. Vodstvo stranke mo ra iz tisoč in tisoč želj posameznikov sestaviti »program, ki naj odgovarja po treznem prevdarku večini želj vseh somišljenikov, večjih in manjših kmetov, delavoev Itd. Nikakor pa ne more vodstvo stranke spolniti želje vsakemu somišljeniku, najmanj pa take, ki bt večini škodovale. Geslo stranke je, zadovoljiti vse sloje, ki živijo na podlagi krščansko ljubezni, to je tar kih, kt živijo od dela svojih rok in ki ne hrepenijo živel" in se bogateti na račun bljižnega.
Program stranke Še pa ni nobena obljuba, ki se bo gotovo izpolnila. Na ši poslanci: delujejo sicer z vso vnemo na to, da se ta uresniči, toda ka£ zamore taka pešcica proti taki množini nasprotnikov.
Vsaka stranka ima drugačen program, vendar se ne morejo vsi tp. programi uresničiti. Tako bi n. pr. morala soc. demokraška stranka ščititi delavca (kar pa ne dela), demokratska bi morala ščitti bankirje in vele ; kapitaliste (kar pa dela), samostojna ' bi morala ščititi mešale in mešetarje 'kar tudi zvesto izpolnuje), lia edina naša SLS hoče ščititi vse stanove, predvsem seveda najbolj važni kmet-ski stan in tako doseči, da v medsebojni ljubezni in na podlagi zadružnih organizacij Izgubi velekapltal vj^v, ker ta je, ki nas najbolj odira, ki narekuje oene vsem indusfcrijskfrn Izdelkom in gleda na (jo, da se istim cene zvišajo, kmetskim pridelkom, ka-tere se izvaža v inozemstvo, pa zni'
; žajo, da lahko zraven zaslužijo mi-I lijončke.
Da ne more stranka svojega pro-! grama kar čez noč uresničiti, so krivi -red vsem tisfi, ki so pri zadnjih volitvah v konstituanto, zapeljani po nasprotnikih, ki so naše voditelje in delo naše stranke samo blatili, oddali glas nasprotniku O tem se je že dovolj razlagalo. Vsak lahko \jidi, kako delavni so naši poslanci, zato je tem-bol« žalostno, da. se najdejo taki, ki o-čitr., naši stranki, da ni spolnila svojih obljub. Delu„mo na to, da dobimo pri prihodnjih volitvah večino v Slo-veni;i in gotovo bo mogoče precej do seči. To bodi naše delo, ne zabavljaj-mo pa Čez strajiko, ki bi rada vse dosegla, a ne more. Somišljeniki pa, ki se. ako se iim vsaka želja takoj ne izpolni, udajajo zabavljanju in grož -njam in v tej jezi skoro pri vsakih volitvah menjajo svoje prepričane, ne bodo nikdar pripomogli do boljšega go spodarstva v naši državi. „Slovenski Gospodar" prinaša vse članke izpod peres somišljenikov, nikakor pa to ni še oblmba Kdor pa hoče naslov od mene, to je pisca tega Članka zoper zajca, naj ga zahteva s priložitvijo — znamke od uredništva in naj svojo jezo zlije nad menoj, naj se nikar ne zaganja v nedolžnega urednika in v vodstvo stranke.
Za verski pouk v šoli.
Sklep višjega šolskega svr*t?, da i.om ni treba obiskovati verskega pose odpravijo šolske maše in da otro-uka v šoli, izziva med našim ljudst -vom Čedalje večje ogorčenje, .Občinski odbori, Kmetske zveze in druge naše organizacije sklepa;o tozadevno odločne proteste. Nekatere smo že objavili zadnjič. Danes navedemo zopet nekar tere.
Občinski odbor Okolica Šmarje pri Jelšah je na svo'i redni seji dne 26. dec. 1921 na predlog Martina Je-senek sklenil: Proti sklepu višjega šol skega sveta, da se odpravijo vse šolske maše razun ob državnih prazni -kih in da otrokom ni treba obiskovati verskega pouka v šoli, najodločneje protestiramo. To je stara pravica, ki so jo vpeljali že naši dedje in se je skazala dobra. Ne moremo si misliti,
Gornji Savinjski dolini na svoji mesečni se4i dne 2. svečana t. L sklenil: „Odločno ugovarjamo proti sedanji nakani vlade, katera misli kščanski nauk polagoma popolnoma iz šol izločiti. Zato apeliramo na Jugoslovanski klub, naj proti temu protestira. Ce vlada ol tega ne jenja, si bo ljudstvo samo pomagalo
Iz županskih zborovanj.
Na splošno željo je priredila Županska zveza za Slovenijo dva županska tečaja in sicer 7, februarja v Polj-canah in 9, februarja v Križevcih na Murskem polju. Oba tečaja sta bila kljub hudemu mrazu in sneženim zametom zelo dobro obiskana. V Poljča-ne so došli župani in občinski odborniki iz bistriškega, konjiškega in iz šmarskega okraja^ v Križevce pa iz cele Prlekije in Prekmurja, Tečaje je vodil predsednik Županske zveze g. Ivan Stanovnik iz Hoi\jula na Kranjs- 1 kem. Predavali so: g. okrajni glavač dr. Logar o domovinstvu in poslovanju ' občinskih uradov, poslanec Zebot o i davkih, davčnih napovedih, prizivih , ler o lovskem zakonu, predsednik Sta j novnik pa o uradnih knjigah, občeva-niu z oblastmi in o organizaciji naše i Županske zveze. Predavanjem je sle-j dila zanimiva razprava, katere so se živahno udeleževali županji in člani občinskih odborov. Predavatelj so dajali na vprašanja podrobna pojasnila m nasvete. V. Poljčanah so bile na predlog posameznih županov sprejete te-le resolucije:
Radi taks na v o z ji l a. Zupani in zastopniki občin iz treh sod -nih okrajev, zbrani v Poljčanah, se obračajo do vlade s pozivom, da se o-prostijo kmetski vozovi „na vtzmete" plačevanja takse. Pol.edelci in obrtniki na deželi potrebujejo take vozove za svo;e gospodarstvo, za zdravnika, -za živinozdravnika in enake domače ter gospodarske potrebe, nikakor pa ne za luksus ali zaslužek. Razburjenje med poljedelci in domačimi obrtniki ra di visoke takse za vozove na vzmete je veliko Pozivamo vlado, da se ozi -ra na to našo nujno zahtevo.
Radi rekrutnih spiskov in tiskovin v cirilici. Zahtevamo, da se predpisi za rekrutne spi-
kako bi se našel človek, kateri bi na- i ske in vse druge uradne tiskovine in
«i lr 1 r < n X! 1	AnAn , 1 ,-vK nAisn^nAflii	i n i nn »»aH «In Ti firr n " rt r«rt (j 1 A..Ar» . f rt____i A., A _
uk, ki uči ljubezen, dobrodušnost in pravičnost napram vsakomur, ki prepoveduje krasti goljufati, svojega bližnjega izkoriščati, ropati in ubijati tako omalovaževal, da bi otrokom ne bilo treba obiskovati verskega pouka v šoli. Zbrani odborniki kot ljudski za stopniki pni občinski se.i smatramo ta sklep višjega šolskega sveta za napad na kat. Cerkev, kateri bi prinesel slovenskemu narodu največje gorje. Z vso odločnostjo zahtevaimo, da višji šolski svet prekliče tozadevni sklep . Verski pouk je tako vzvišen, da ga v n.egovih dosedanjih pravicah nikdo ne sme prikrajšati." Predlog je bil z vsemi glasovi jiroti enemu sprejet.
Podobno je krajevni odbor Kmetske zveze pri Sv. Frančišku v
f navodila tiskajo za Slovenijo v sloven skem jeziku in da strogosti rekrutnih predpisov omilijo. Od občin se naj ne zahteva, da mora polovica odbora pospremiti iante k rekrutovanju ter da mora plačevati pristojbina po 10 K,
Radi dimnikarjev. Nova zakonodaja naj se tako uredi, da se kmetskega ljudstva ne bo sililo, da morajo najeti za pometanje dimnikov dimnikarje iz oddaljenih mest in tr -gov.
Radi lovskega zakona. Ostrine veljavnega lovskega zakona. po katerem so posebno prizadeti poljedelci, se naj v novem lovskem zakonu črtajo.
Verouk v šoli. Zupani in občinski odborniki vseh strank ugovar-
jajo najodločneje proti omejitvi vero -nauka in šolarskih maš.
Zahteva po novih vojifc-v a h. Ker so volitve dne 28. novem • bra 1920 bile izrečno samo za konstituanto in je neobhodno potrebno, da se razmere, posebno one gospodarskega in finančnega značaja, primerno J preuredijo, zahtevamo župani in člani* občinskih odborov iz vseh strank, da | se volitve v narodno skupščino čim -j prej razpišejo.	*
T r a-n z i t n i promet po železnici Radgona—Spilje. Zupani Murskega polja pozivajo vlado, da nemudoma sklene dogovor z Avstrijo glede železniške zveze iz Ljutomera preko Radgone in Spilra v Maribor. To je nu na in kričeča gospodarska zahteva ljudstva na Murskem polju, Slovenskih goricah in Prekmurja.
Resolucie so bile na obeh tečajiM predlagane po izvoljenih zastopnikih ljudstva: županih in občinskih odbornikih. Prosimo, da jih naši poslano! tolmačijo vladi.
Za poljčansko kotlino in Prlekijo se ?e izvolil nov okrožni odbor Zup < zveze,
Izobraževalna in mladinska društva celjskega okrožja. I
imajo dekanijske sestanke po tem-Ie redu:
1 Dekanija Braslovče: 29«* februarja (pondeljek) v Braslovčah v. caplaniji.
2.	Dekanija Gornjigrad: 214 februarja /torek) v Rečici ob Savinji pri g. Cuježu.
3.	Dekanija Šaleška dolina 22. februarja (sreda) v Šoštanja v oer-kveni hiši
4.	Dekanija Staritrg: 23 te « oruarja (četrtek) v Slovenjgradou v posojilnici.
5.	Dekanija Šmarje: 27. februarja (pondeljek) v Šmarju pri g. Ga>< šeku.
6.	Dekanija Konjice: 1. mar -ca (sreda) v Konjicah v Kmefiki hra» nilnici.
Začetek povsod ob Vi 10. url pred-poldne Na dekanijske sestanke so jio-vabljeni vsi predsedniki, odborniki in odbornice izobraževalnih društev, Orla, Orlic, Mladeniških zvez in Dekliških zvez, posebno pa še vsi 6č. gospodje duhovniki! Pridite pa tudi vsi drugi, ki se zanimate za izobraževalno in društveno delo. Pogovoriti se i-mamo mnogo.
Naši shodi.
Shod v Kamnici se je »preložil radi iridnevnice na nedeljo dne 20. t« m. po rani maši.
V St. Petru niže Maribora, kjer, so pokopali Samostojno se ie vršil shod Ljudske stranke minulo nedeljo* O političnem in gospodarskem položar ju naše države je pn3 hvalevrednem obisku poročal obče priljubljeni poslanec g. Fr. Zebot. Pri tej prilikS; se je vršil tudi občni zbor krajevne
mamo. Ce bi se Silver s svojimi se-dajie spravil nad nje, nobeden bi ne zagledal več belega dneva! „To je za-raditega, ker je kapitan ranjen!" — sem zasodil in spet sem si očital, da sem jih v toliki nevarnosti pustil same.
Pii vratih sem se vzravnal. Tema »e bila v koči, ničesar nisem razločeval. Krepko smrčanje mi je donelo i.aproti in vmes sem čul še nek — drug gms, čudno friotan^e in kl.uva-nje. Zastonj sem ugibal, od česa bi prihajalo
Stegnil sem roke predse in pogum no vstopil. Legel bom na svoje mesto, sem si pravil in sem se že v naprej smejal njihovim začudenim obrazom, ko me bodo jutri našli.
Noga mi zadene ob nekaj mehkega. Speč človek je bil. Obrnil se je in zagodrjijal, pa se nI zbudil.
In tedaj hipoma zadere v temi hrečcee glas:
„Zlati, zlati, zlati, zlati, zlati —" brez irorca in kraja, div4e, preplašeno in ooenem jezno.
Siivorjeva papiga! Kapitan Flint! Njo čul, ko je v temi kljuvala po Skorji! — Ta žival je skrbneje stra-
Sil-
žila ko ljudje, naznanila je moj prihod ter me — izdala!
Nisem imel več časa, da bi pobeg niL Uporniki so planili iz spanja, Silver je robato zaklel in zakfical:
„Kdo je?"
Obrnil sem se k vratom, trčil v nekoga, skočil v stran in se zaletel v odprte roke drugemu, ki me je takoj pograbil in trdno držal.
„rr-nesi luč, Dick!" je rekel ver,
Nekdo je stopil iz koče in se vrnil z frčim ogorkom.
XXVIII.
Rdtči svit olamena ml je pokazal,
da co } de moje nalhu.še slutnje--
reMiita.
Uporniki so bili gospodarji v koči in vso /alope so bile v njihovih ro kali. lule je stal sodček z žganjem, tam!a 2aboj s prepečeneem in svinjeti-no. i u tar ie bilo na.strašnejše — niti sleou n* oilo o ujetnikih! Le eno jo I-do mogoče, — d;- so vsi poginili, f.cznaca bridkost me je obšla, da nisem osla* pri n.;ih i:i umrl z njimi —.
Sest uporu kov je bilo še živih. — Tel jih *6 stalo na nogah, eden pa je
ležal, smrtnobkd je bil in krvav povoj -e noai. okrog giave. Spoznal sem ga, tisti je bil, ki je ušel pri velikem napadu na Wo.
Papiga je sodela Silverju na rami m .si obirata pci;©. Silver sam ie bil bled in reunoben, mnogo bolj resnoben no po navadi. Se vedno je no-siJ tisto sfovi.s;io slnjemodro suknjo z velikimi kovinastimi gumbi, pa blatna je bila in raziigana.
„E \ je dejal, „tule je pa Jim, pri moji bergli, d>\ ¡el Kakor bi bil iz neba padell Gbj, giej! .To je Ijubeznji-vo od vasi"
Sedel je na sodeč s žganjem in si naaeJ pipo.
„Posodi mi ogorek, Dickl" In ko si ie nažgal tobak, je nadal.eval:
„Takole! Vtakni ga tamle v ste -no, da bomo imeli luč! In vi, prija -teli, pa sed.te! Ni treba, da bi stali pred Jimomi Ne bo vam zamerili — Vrnili ste se torej!" so je zasukal k meni in si ootlačil tobak. „Prav radostno sem iznenaden! Ugajali ste mi , ko sem vas prvikrat videl — ampak tole mi pa res no gre v glavo!"
Seveda nisem ničesar odgovoril. Postavili so me s hrbtom k steni In pogumno sem gledal Silverju v obraz,
—	srce pa mi je tolklo v divjem brez-upu.
Silver je ž velikim užitkom potegnil dva-, trikrat iz pipe in nadaljevala „Ker sto torej prišli k nam, Jim» vam bom povedal svoje mnenje. Vedno sem vas rad videl — čisto takšni ste, kakršen sem bil jaz v svoji mla*-dosti. Kaj bodete storili? Kapitan gospod Smollett je izvrsten mornar, pa preveč drži na disciplino. „Dolžnost je dolžnost!" pravi vedno. In prav govori! Ampak pojdite mu s poti, Jim!-
—	Zdravnik pa je strašno jezen na — vas. „Nehvaležen fant!" — to je bilo vse, kar je dejal. Nakratko povedano, Jim, stvar je ta, da ne morete več k njim nazaj! Nočejo vasi Ali ostanete^ sami — kar bi bilo zelo dolgočasno — ali pa se pridružite kapitanu Silver -ju!"
Vfoji pri'atelji so bili torej še vi! - Četudi sem zvedel, da so -eznl name, me je ta novica vkljub temu ze-». lo razveselila.
„i\e bom vam grozil, Jim! Tu ste-m Če se nam pridružite, dobro! Ca pa nočete, na prosto vam je dano, das rečete ne."
/ i
, L.L
(Dalje prihodnjič.) ;
IS, februarja 1922.
SLOVENSKI GOSPODAR.
3. stran.
Organizacije in je bil izvoljen, kot na-' čelnik župan Ljudevifj Flucher. St. Peter je zopet v taboru KZ.:
Pri Sv. Marjeti pri Moškanjcih pziredi Slov, ljudska stranka v nedeljo, lfe. t. m. po rani maši politično zborovanje. Shod se bo vršil v prostorih gostilne Miki. Poročal bo g. prof. Vesenjak, Somišljeniki, pridite!
Politični ogled.
Kraljevina S H S: V zadnjem času se bavijo centralisti ponovno z upravno razdelitvigo države. Iz sredine članov zakonodajnega odbora so izvolili nekak pododbor, v katerem se prerekajo radi parceliranja in me-sarienja zgodovinsko, kulturno in go -spodarsko utemeljenih enot. Govorniki protivladnih strank, izvzemši socijal -patrijotov, ki so bolj papeški nego papež sam, t. j. so večji centralisti nego Pribičevič in Pašič, so stvarno dokazovali, da je treba vedeti predvsem, kakšen delokrog bodo imele nove „samouprave." S parceliranjem samim še io vprašanje ni docela rešeno. V imenu J¡»goslovanskega kluba sta govorila in glasovala dr. Hohnjec in dr. lOUilbič proti zakonskemu predlogu o upravni razdelitvi države. Vladna večina, to so demokrati, radikali, samo-stoini in muslimani katerim so sedaj priskočili na pomoč še slovenski soci-jalm demokrati, je predlog soglasno Sprejela. — V finančnem odboru razpravljajo o dvanajstinah za marec in april, ker si vlada ne upa z rednim proračunom pred (parlament. Gospodar sivo s proračunskimi provizoriji nam silno škodu e; doma in v inozemstvu so čedaiie bolj prepričani, da gremo v neizogibni finančni in gospodarski po lom. — Belgra^ski list „Politika" je o-belodanil pred par dnevi spomenico , katero so baje naslovili poslanci Hrv. "bloka (Radičeva kmetslca republikans-' ka stranka, Hrvatska zajednica (meščani) m Stranka prava) na politično -gospodarsko konferenco v Genovi, V. lej spomenici, ki je vzbudila po. vsej. državi silno pozornost, naštevajo .za • stODiiiki'hrvatskega ljudstva vse nezakonitost!, krivice in nasilja belgraj-Etih oblastnikov. Spomenica i ovdarja, ' da Hrvati nikdar niso izgubili svoje neodvisnosti in da njih državne zavesti ni pretresel niti madžarski režim. Podpisanih ie 63 poslancev, Policajde-m.ikratsko časopisje je mnenja, da spa da'o .poslanci Hrvatskega bloka radi velen.da'e na zatožno klop. Naš vodi-leli dr Korošec je na zborovanju naše stranice v Vrhniki pripomnil v tej zadevi sledeče: „V vprašanje, ali je dopustno' ali nedopustno, pošiljati spomenice v t>vet, se ne bomo spuščali, na žaicot pa so strašne obtožbe i oslancev 'Hrvatskega bloka le preresnične." — Spomenica, ki govori o nadvlasti enega j.temena, carinski «pokvarjenosti, o davčnih bremenih, nekulturnem bati -nanju, pomanjkanju pravnega reda z ozirora na osebno in imovinsko svobodo nadalje o vohunstvu, nasilnem in nazadnjaškem načinu notranje upra -ve — je resen opomin in obupni klic Hrvatov ki se zatekajo v svoji sili v naročje kulturnega sveta.
Bolgarija: Dne 19. t. m. se vrše v Holuariji občinske volitve. Agi-taeira je v polnem teku. Vsa znamenja kažejo, da bo borba silno ljuta.
Cehoslo vaška: Rudarska stavka, katero so vprizorili komunisti, je končana. Med delodajalci in delavci se ie. dosegel sporazum. Glavno — „gnezdo" stavkujočih komunistov je bila Moravska Ostrova.
Minister Pribičevič
glavar demokratske stranke je po beograjskih listih radikalne stranke o-sumičen zveze z nekim Hercigonja, — ki je povzročil atentat na ministra Draškoviča. Kakor znano, je tega u-bil mizarski pomočnik Al ja Aljagič, ž njim v zvezi je bilo pa par dijakov, ki so na sodniji izdavili, da jih je Hercigonja spravil na misel in sklep atentata. Alijagič je U'l obsojen na smrt, par dijakov pa na mnogoletno ječo. četudi je bil ta čin popolnoma po Uličnega značaja, ker so v Draškoviču vsi videli samo stvaritelja zloglasne obznane.
Hercigonja je naenkrat izginil iz Zagreba in sedaj objavlja beograjski list „Radikal" pismo, katero piše ta
atentator — ministru Pribičeviču. Iz pisma se vidi da sta bila oba v ze lo tesnih zvezah. Govori se celo o mo riinjdi nakanah protji RadiČu, katerih pa Hercigonja ni hotel izvršiti. — To pa še ni vse, list objavlja t(ud£ to, da je imel Hercigonja od Pribičeviče-vega ministrstva potni list kot držav ni kurir, da se je lahko brezplačno vozil med Zagrebom in Sarajevom»
Po objavljenju teh stvari, kt so vzbudile pri političnih nasprotnikih veliko ogorčenje, je Prtbičevič „zbral svoje 'pajdaše ter jim v dolgem govoru zatrjeval, da so vse te stvari 'zmišl e ne proti njemu samo zato, ker je neustrašen boritelj za ureditev države po načelih policajdemokratov. Vse je kratkornaJo tajil, o državi je pa govoril, kot da je to on sam ali vsai tako, kot da je- država njegova dedšči-na !n lastnina. Povedal je, da Herci-gonjo sicer pozna, da je pa namiga-vanje na kake zarotniške zveze z njim samo udarec političnega orožja» V podrobnost" se ni spuščal, niti besedice ni črhnil glede potnega lista. — Na celi stvari je mnogo čudnega. Go-Ipvo je, da sta si zarotnik Hercigonja in minister Pribičevič bila dobro znana, gotovo je pa tudi to, da sta si DraškoviLč in Pribičevič stala kot tekmeca v sami stranki in pa na poti k oblasti nasproti. •—.
Danes dolžijo Pribičeviča, da je koval naklepe s človekom, ki je povzročil Draškovičev umor in veste, kaj bi se povsod drugod na svetu ob taki priliki zgodilo? — Minister, ki sfpj: pod takim sumom, bi sam vstal s svojega ministrskega stolčka ter stopil precf sodnijo, da se cela stvar izčist., če bi pa sam jtega ne storil, bi ga pa vlada takoj vrgla iz svoje srede ter postavila pred preiskovalno sodno oblast. Tako M se drugod zgodilo, pri nas pa minister nekaj svojih prijateljev zbere, njim reče, da vse skupaj ni res — in ko so ti s tem zadovoljni, sedi mirno naprej na svo jem stolčku. — Pozabiti ne smemo, da je ravno Pribičevič ustvaril nesrečni zakon o zaščiti države, ki je tisoče in tisoče ljudi' po najmanjšem sumu, po kaki podli ovadbi ali pa kar tako po prosti volji kakega policaja pahnil v strašne zaipore ter jih tam mesce in mesce pustil brez preiskave, brez sod lika. Po vidovdanskem atentatu v Beogradu je bilo zaprtih blizu 15.000 ljudi, večinoma delavcev in kmetov, — Obdolžili so jih prevratnega dela in zarot brez vsake podlage samo za to, ker se jim je zdelo, da so pripadniki komunistične stranke, 141 je imela pa l,udi dovoljenje, udeležiti se volitev kot vsaka druga.
To je Ulo vse, kar jih je obteže-valo i.i mnogi so trpeli strašne muke do zaporih, nekateri pa se le sedaj po sedmih mescih čakajo na izid razprave pred beograjskim sodiščem. Tako so postopa z narodom, Minister, ki je sam tako postopanje uvedel in stoji danes sam pod najtežjo obtožbo 5n sumom, — se pa razgovarja samo s svojim; strankarskimi pa daši in za vse drugo se niti ne zmeni»
Tedenske novice.
Slovesno kronanja papeža. Več kakor 00.000 ljudi se je preteklo nedeljo dne 12,. februarja t, 1. zbralo v Rimu, da prisostvujejo ozir^ da so priča redke slovesnosti kronanja papeža, kajti zadnji papež, ki je bil slovesno kronan, je bil Leon XIII., a oba njegova naslednika sta opustila kronanje. Slovesnosti šo se pričele ob 9. uri predpoldne s slovesno sv. mašo v cerkvi sv. Petra, katero je bral papež Pij XI. Gardisti so prinesli papeža v cerkev na zlatem prestolu. Množica ljudstva je novega papeža viharno in navdušeno pozdravljala. Po končani potilikalui sv. maši je papež podelil blagoslov vernikom v cerkvi, kakor tudi raz balkona na trgu sv. l^etra zbrani mnogotisočeri ljudski množici.. Kronanje papeža se ie izvršilo v največjem redu. Za red je skrbelo izbrano kraljevo, italijaflisko vojaštvo, italijanska policija t t papeževa garda. Kronanja so se udeležili sorodniki papeževi, C0 kardinalov, mnogo nadškofov), škofov, prt:la-tov in drugih cerkvenih dostojanst c-nikov, dipilomaiski zbor, razni drugi dostojanstveniki rimsko plemstvo itd. Krono ali iiaro je papežu položil na glavo prvi kardinal diakon. Pri vho-
! du v cerkev sv. Petra in pri odhodu iz cerkve Je papeža sVifeitiijaliu 60 v Rimu se nahajajočih kardinalov. — Slovesnosti kronanja so napravile na ; vsakega navzočega nepozabljiv vtis, kajti tako lepih slovesnosti Rim že več desetletij ni videl.
Orlovski tabor v Brnu. Meseca avgusta t. 1. se bo vršil v Brnu na i Moravskem velik Orlovski tabor, za katerega se vrše že sedaj živahne predpriprave. Zanimanjie za ta tabor je zelo veliko. Cehi žele vedeti, koliko udeležencev bo »priglašeno iz Jugosla-vije, vsled česar bi naj' vse orlovske organizacije do 1. marca t. 1. zanesljivo sporočile, koliko udeležencev u-pajo poslatii v Brno. Za priglašenega bo veljal samo tisti, za katerega bo J OZ sprejela ob določenem času denar. Za osebo bo treba okrog 1200 K za izlet, v tej približni svoti je všteta vožnja, hrr|na, stanovanje, potno dovoljenje. vstopnice in drugi zmerni iz datki. 'J OZ sprejme le take priglase, ki se vpošljjejo skupno z najmanj 400 kron predplačila in reverzom, da se bo priglašenec ravnaj po navodilih vodstva. Da se olajša priglaSevanje iu zbiranje denarja, je dovoljeno, da pošljejo priglašendl .do 15'. marca 400 kron, do 15. junija zopet 400 kron, do 15. julija pa tretjih 400 kron,. Lahko se pa tudi vpošlje vseh 1200 kron naenkrat, kar bi seveda delo zelo olajša lo. V prvi vrsti se naj tabora udeleži katoliška telovadna organizacija. Pokaži slovenski narod našim katoliškim severnim bratom Cehom moč in silo naših slovenskih orlovskih organizacij!
Delokrog mariborskega tajništva SLS obsega sledeče sodne okraje: Maribor, Sv. Lenart, Slov. Bistrica, Gor. Radgona, Ljutomer, Ormož, Ptuj Marenberg ter Prekmurje in MežILška dolina. Celjskemu taj|.ištvu sp podrejeni naslppni sodni okraji: Celje, Vransko, Gornii Grad, Šoštanj, Slo-venjgradec , Konjice, Šmarje, Rogatec, Koz e, Brežice, Sevnica in Laško, Dopise je treba pošiljati pristojnemu tajništvu.
Vse krajevne organizacije Kmets-l;e zveze (SLS), ki spadajo v področje mariborskega tajništva, naj nemudoma in v smislu zadnje okrožnice škličejo občne zbore. Vpošljite tajništvu imena in naslove odbornikov še le na to, ko se je novo izvoljeni odbor že konstituiral ali sestavil. Tajništvo mora vedeti, kdo je načelniki tajnik., ali blagajnik. Nadalje rabimo natančne naslove glavnih zaupnikov, raz-predeljenih po posameznih občinah. Ce ie mogoče, »kličite povsod občne zbore krajevnih Kmetskih zvez v nedeljo, 26. t, m. in pošl.ite tajništvu po ročila o volitvah novih odborov. Hitro na delo, da se bodo občni zborti po možnosti vršili enotno, to je 26. t. m., in da bo čimprej omogočeno delovanje novih odborov!
Zaupnike, ki so prejeli koledarčke Kmetske zveze in vzorce za pa-poved osebne dohodnine, prosimo, da nemudoma vpošl.ejo po priloženih po-ložnioab dotične zneske, Ta.ništvo bi moralo v kratkem času skleniti obračun, tfato 'prosimo, da cen j. zaupniki čtmpreje vpošljejo denar ozir, še neprodane koledarčke.
Vsem zaupnikom, ki so prejeli koledarčke Kmetske zveze! Vse zaupni-| ke, ki se spre etih koledarčkov niso ' plačali, prosimo, da nemudoma vpoš-
ijeio dotične znesice po priloženih po i iožmeah podpisanemu tajništvu. Neprodane koledarčke blagovolite vrniti, da lahko nanravimo računski zaklju -' ček. Ta ništvo Slovensko kmetske zveza v Mariboru, Cirilova tiskarna.
Poročil se je naš vrli pristaš g. Marko Hostej iz Slov. Bistrice z gospodično Julijano Fajs. Mladi -par je joročil dne 15. t. m. g. ravnatelj Ci-riiove tiskarne dr. Jerovšek. Vrlima r.ovoporočencema obilo sreče in vsestranskega blagoslova.
Umrl je v soboto dne 11 t. m. v starosti 34 let posestniški sin Simon Purgaj iz Nove cerkve, župnija Marija Snežna. Blagemu mladeniču svetila vc-čna luč!
Umrla je na Remšniku obče. priljubljena gospodinja in skrbno pobož na mori Magdalena Krceli., po domačo Prelatica. Pogreb vzgled e žene so je vi-šil minulo sredo. Svetila jej večna
I illč!
Zdravniška spričevala. Prosilo' za ipre.;em v kmeti.ske šolo morajo doka-
? - ti z zdravniškim spričevalom, da so zdravi, kar je eden glavnih pogojev za sprtem. Zdravniška spričevala se pa izdajajo v splošnem lahkomiselno, kar tjavendan vsakemu zanimancu. Po -sledica tega je, da je med sprejetimi učenci redno cela vrsta učencev z raz nimi boleznimi, ki jih ne usposablja za kmeti:sko-strokovno izobrazbo v zavodu. Zdravniki in zdravila povzročaj velike stroške; ves šolski obrat je mnogokrat oviran radi bolezni u -čencev; del zavoda je stalna bolnica , Temu se mora korenito odjpomoči — Pred vsem se pa mora priporočati nekaterim zdravnikom več vestnosti. Tako so se n. pr. na vinarski in sadjarski šoli v Mariboru letos ugotovile pri učencih naslednje bolezni, ki so jih orinesli s seboj poleg povoljnih zdrav niških spričeval: katari pljučnih vr -šičkov, srčne napake, skrivljenje hrbtenice, angleški udje (rhachitis), živčne bolezni (nevrastenija), velike golše (struma), kila itd. Naravno, da taki mladeniči tudi težje prebijejo morebitne nalezljive bolezni, kakor je bila ne davno nastopila in se po bliskavo raz širila v zavodu Španska influenca. Ta je med tem ponehala vsled vestne vztrajnosti zavodovega zdravnika in dobre oskrbe v zavodu, kakor bi jo u čenči na domu snioh ne mogli imeti.
Obvezni »poluletni tečaj na državni podkovski šoli v Ljubljani se prič' ne dno 1. aprila 1922. Za-vstop v tečaj je vložiti pri vodstvu državne pod kovske Šole v Ljubljani do dne 10* marca 1922 prošnjo ter ji priložiti: rojstni in krstni list; 2. domovinski lisi. 3. zadnjje šolsko izpričevalo; 4, učno izpričevalo; 5. ubožni list;. 6. nravstveno izpričevalo. Pouk na podkovski šoli je brezplačen. Učenci dobivajo redno državno podporo ter ima jo prosto stanovanje v zavodu. Skrbeti pa morajo sami za hrano in potjrebne učne knjige. Poleg podkovstva se poučuje ogledovanje klavne živine in ma sa.
Poziv gg. organistom dekanij Maribor levi in desni breg, Dravsko nore, Sv. Lenart v Slov. gor., Ptuj, Velika Nedela in Zavrč. Vabite se, da se udeležite polnoštevilno sestanka, ki se vrši v torek, dne 21. t. m., ob 11 < uri dopoldne v Ptuju, minoritski sa -mostan. — PeČnik.
Nepopisni bedi, pomanjkanju, gla du in mrazu so izročeni v tej zimi revnejši sloji po naših mestih, Zadnji čas se je močno podražil kruh, ki je bil pri slabih plačah skoro edCna prehrana ubogega delavstva. Delavci in nižji železničarji sedaj' ne zaslužijo na mesec toliko, da bi preskrbeli svoje družine s kruhom, kaj še le si čim cirugim. Delavstvo in revnejši sloji imajo na deželi v letošnji zimi boljše kot njihovi mestni tovariši, ker na kmetih je mnogo več usmiljenih sra kot po mestih. Proti spomladi bo beda mestnih revežev vedno opasnejša, ker draginja rasfp in n4Sl dragih živili ne bo dovolj do prihodnje žetve. Vlada so briga premalo ali skoro nič, da bi poskrbela za prehrano ntžjim slojem.
O pi^omu našega prometa se do -pt' govori in piše. Eni pravijo, da je kriva vrhovna železniška uprava, — drugi pa mečejo vso krivdo na želez« n»ško osobje, češ, da bi lahko več in boljšo delalo, če bi hotelo. Obdolžitev osoina, delavstva, je zločin, ki hoče prikrivati vse prave vzroke tega pohv ma pri upravi in še drugod. Uprava j>sOio e neusmiljeno izkorišča, ni mu pa pripravila stanovanj in ne da mu ne obleke, ne obuvala. No smemo poza -bili, da imajo železničarji še isto plačo kot ieta 1920 pri vsej tej draginji, ki raste od dheva do dneva in to ne v malem, temveč v strahovitem obsegu . Zelo/n car ima v mescu največ 27, a nMimani pa po 22 ali 23 delavnih dni in v tem času zasluži oženjen z enim oti okorn od 1740 dc 2040 K, sameo pa od ItOO do 1800 K Kako naj s tem živi in kako naj se oblači pri težki službi 7nnai na progah! Očitanja, da dela piv.raalo, so krivična, saj so že vsi izčrt.fi/u od slabe hrane in zime. — Govorili smo tudi že o tem, da unra-va nri s\ojih visokih .prihodih zane • marja tudi železniški materijal, prav ničesar ne da popraviti, vse je v neredu, vse te zanemarja. Se nekaj sa jo poKfi/ilo zadnjič v skupščini, kac nam o-ik.-va še druge, globoke vzroke Je^ti nernoa in razpada. Iz Bolgarijo jo pribpel oremog v velikih koli -
3> stran,
Sil)VENSKI GOSPODAR.
16. iebru^ja 1922*
JSubI na tisoče vagonov in vse to pri ministru prometa ni bilo nikjer zabe -ieženo Ko je namreč premog dospel ao ga beograjski bogataši pokupili takoj ood roko z namenom, da ga spet prav orago prodajo — državi nazaj, Ker se dogajajo take stvari, smo lahko prepričani, da je gotovim l.udem čisto prav, da gre promet rakovo pot. Upajo"namreč, da pride tako daleč, da ga lahko dajo tujim kapitalistom v zakup ter pri tem pobašejo — velike profite.
Poročajo, da bo kmalu koneo Anton Kristanovega ravnatel.stva na državnem posestvu v Belju. Belje je bila iasf avstrijskega nadvojvode Friderika To posest je zasegla po preobratu naša država. Po zaslugi policaj-demokratov je bil imenovan ravnateljem tega posestva vodja slovenskih so-eijaldemokrafov Tone Kristan. Sedaj pa javljajo, da je Friderik prodal posestvo Belje neki ameriški družbi za 1600 miliiard avstrijskih kron. Potemtakem bo naša država zgubila to lepo posest in socijalpatrijot Tone Kristan ne bo več mastno plačani direktor te veleposesti. No, pa Kristan kljub prodaje Belja ne bo revež, ker si je davno že priskrbel na račun drugih težke milijone.
Dvojna smrtna nesireča se je pripetila 12, l. m. pri gostilničarju Vrh njak prt Sv. Jerneju nad Muto. Pri ¡Vrtiljaku so plesali in je bilo več lju di zbranih V kuhinjo k Vrhnjaku je prišel tudi Franc Orlič od Sv. Treh Kraljev in se tamkaj igračkal s samokresom. Revolver se je sprožil in krogla je smrtnonevarno zadela Vrh njaka v trebuh. Ko je Orlič videl Vrhnjaka na tleh v smrtnih bolečinah se ga je prijel tak obup, da je šel iz kuhinje in sam sebe ustrelil pred Vrhnji.kovo hišo. Vrhnjaka so prepeljali v mariborsko bolnico, kjer je pa vsled strela v trebuh izdah .il med nepopisnimi mukami 13. t. m. Lahkomiselno igračkanje z orožjem je vtem slučaja zahtevalo kan dve človeški žrtvi, iz najlepše moške dobe..
Novice iz Zreč pri. Ko jicah. V stalni pokoj Je stopil že poldrugo leto na bolniško postelj prikovani, za narod ter cerkev velezaslužm' g. župnik od Sv. Kunigunde Selih. V larni cerkvi \ Zrečah sta obhajala zlato po' roko zakonska Ivan in Barbara Orož, ki sta dočakala to redko slavje pri trdnem zdravju.
Potegnil jih je. Prekmurec Filip-čič ie študiral lansko leto na marlb . učiteljišču, kjer „e dobil koncem šolskega leta ponavljalni izjit Fili. čič d doma na počitnicah ponaredil spriče -valo čez 4. letnik in ga je s tem spričevalom nastavil prekmurski nadzor -nik demokrat Jurko kot učitelja v — Prekmur. u. Ko je pa ljubljanski višji šolski svet premestil 20 učiteljev Prek-murcev iz Prekmurja in iih nastavil po Sloveniji, je prišel pri fei priliki i gol uf Filipčič na šolo v Jesenice na Kran sko. Kranci v Jesenicah pa so posrruntali in razkrinkali Filipčiča. — Fili; čič ie prav pošteno potegnil višje šolsi o oblast, ki obstoji iz samih demo kra.ev.
Vendar enkrat! Toliko let je že Čakal start leseni mariborski most, da bi se ga kedo usmilil in podrl, ker ]e samo kvaril l'ce Maribora. Sedaj so začeli s podiranjem mosta in je prevzel delo stavbenik iz Slov. Bistrice, k; dobi kot nagrado za orlstrai.itev mosta les in še izdatno denarno na-grario od države. Podiranje starega dravskega mosta v tej pasje ostri zimi ni nič kaj pr jetnega.
Kdor ni zadovol en, naj pa gre. Naši cestarji, ki moralo na državni cesti garati od zore dO mraka, po leti v najhujši vročini, pozimC pa v naj hujšem mrazu, so se opetovano obr-rili do merodajnih činiteiev, za zbolj Sanje njihovega bednega položaja, toda vselej so bile n ihove prošnje glas vpijočega v puščavi. Država ima pač dovolj denarja za vse drugo, za visoke uradnike in njihove avtomobile rima pa denarja za svoje najnižje u-slnžbe.ice, za nje ima k večjemu te'le tolaž i e besede: „Kdor ni zadovoljen, naj pa gre"!
Zagreb se najbolj postavlja. Od preobrata pa do danes ?e je največ novih hiš pozidalo v Zagrebu, Sedaj je zopet dovolil mesti svet 30 miti o-dov za popravo n olepšavo zagrebških mestnih ulia
Preprečena že'eznivka nesreča. — .Minuli pondeljek bi se bila pripetila
na zagrebškem kolodvoru skoro velika železniška nesreča Osebni vlak iz Va raždina je po nepazljivosti prožnih u-službencei» zavozil na napačni tir, na katei em je stala že garnituna za Ba-kar. K sreči je še pravočasno zapazil pretečo nesrečo strojevodja, ki je koma« :n koma' ustavil osebni vlak, predno se je ta zaletel v sto;ečo garnituro» Potniki so prestali veliko mučnega strahu.
Policaji po Zagrebu spreminjajo čest* svo„o barvo. Najprej so bili črni in sivi, kakor tu po mariborskih u-licah, potem rumeno-zelenkasti, kot so vojaške uniiorme z angleškimi čeladami, ki izgleda,o kot ogromni lonci, na glavi in sedaj so se pojavili te dni v dolgih zelenih kožuhih. Drugi državni uslužbenci, zlasti železničarji, prezebajo v tej hudi zimi, od uprave ne dobe nobene obleke, lasfna je pa raztrgana, ker pri sramotno nizkih plačah ni denarja za novo, niti za popra-v .o — policajem so pa iz Beograda o slali težke ovčje kožuhe, da lahko mirno .etajo po ulicah in da jih 13 stop. pod ničlo prav nič ne trese. Zagreb -čani oapirajo oči in usta pred zelenimi policaji, barva namreč ni navad -na, temveč zelo kričeča, da vidiš po -lieaia že na kilometer. Eni pravijo, da je dobro za tiste, ki ga išče.o, drugi pa, da je še bol e za tiste, ki se pred njim skrivajo. — Torej državna skrb za polici o v Zagrebu je res ganljiva, men an e barv bo pa menda v zvezi z vrhovnim gos, odom vseh policajev. — Pod enim so črni, pod drugim zeleni, in tako vsak že-na zunaj pokaže svojo debo.
V samem Beogradu javna varnost ni na višku. Baš pretečeni mesec so bili dnzni vlomi na dnevnem redu, — VsaK dan, komaj se je zmračilo, često tudi sredi dneva, se je prijavila kaka tatvina večinoma po zasebnih h šah , in to tudi po najobljudenejših ulicah. Poii, ja je spoznala, da mora biti tu cela, dobro izvežbana tatinska banda na delu. Ker je bilo ukradenih dosti dragocenosti, je začela policija posvečati večjo pozornost juvelir,em, meneč, da bo tat ali n egov pomagač prej ali slej prinesel ukradeno blago na proda ali pa v popravilo. Tako se e fu-di zgodilo. Prvi ptiček, ki so ga do -bili, je povedal, da je pomočnik glavnega. ki prihaja vsak drugi večer k njemu na dom Detektivi gredo z možakarjem na njegov dom in tu primejo še isto noč glavarja cele bande — Dušana Petkaniča — ki je prišel, kakor po navadi, nič hudega sluteč. Ta Dušan je zelo nevaren zločinec. Začetkom decembra lanskega leta je bil obsojen na šest let, čez tri tedne je pa že utekel na način, ki je menda iudi s i no doli na jugu mogoč. Ker je mehanik, so ga poslali, da popravi električno razsvetl avo po beograjskem — sodniškem poslopju. Nekaj časa je popravljal, potem pa poslal žandarja, ki ga >e stražil, po neko orodje in — u-t^kel Ko so vlovili glavnega, so imeli kma.u tudi druge. Zanimivo pa je, da so nekateri imeli izkaznice kot uradniki sodišča, izkaznice so bile sicer ponarejene, štambilje pa prave, ker so iih j,okradli na sodniji.
Mraz pri naš in po drugod. Do -čim smo imeli pri nas do 18 in še več ' sto .mj mrazu, so imeli po drugod še hu ši mraz Tako n. pr. so imeli dne 14. t. m. v Beogradu 20, v Somboru 23, v Debrečinu 20 in v Zagrebu 18 stopini Celzi a mrazu. V celi Evropi ni to. le;šega kraja, nego je otok Mal-, ta, ker imajo najmanj 13 stopinj top-! Jote. V Franciji, Belgiji in v Vzhodni i Nemčiji dežne zelo obilno in imajo ju-! ¿no vreme
Veliko Škode je napravil letošnji i previsoki sneg po južnih delih naše države. V Srbiji počiva radi previsokega s^ega pioinet. Nobenih poročil ni iz notranjosti Srbijte, ker je sneg potrgal telefonske in brzojavne žice. Na Krasu je tako velik sneg in tako ostra zima, kakršne ne pomnijo najstarejši ljudje. Nikdo ne more iz hiše. ne v oerkev in otroci ne v šoio. Niti mrl čev ne morejo pokopavati na pokopališču. Ubogo ljudstvo na Krasu ni preskrbljeno z drvami in zmrzuje v sneženih zametih.
Po Slavoniji brije ledeno mrzla burja. T°. lomer kaže po slavonskih ravninah 20 stop. C pod ničlo. Bog-zna keflaj ni bilo tako pasje ostre zime v Slavonije kot letos.
Poštno poslopje v Kragujevcu v Srbiji. Ministrstvo za pošto in brzo -
jav je potrebovalo novo in prikladno poslopje, da spravi kragujevško pošto pod streha. To so zvedeli prebrisani beograjski advokati, ki imajo po vseh ministrstvih svoje zveze, da pridejo do mastnega zaslužka. Par se jih je takoj podalo v Kragujevac in tukaj so kupili ipcvo hišo, ki je bila na prodaj, za 140.000 dinarjev, drugI so šli nad ministra ter mu takoj obesili to hišo za 600,000 dinarjev. Ko so začeli urejevati pošto, so pa videli, da je ta hiša, ki je bila poprej hotel, za poštno-uradne svrhe popolnoma neporabna . Najbrž bodo kupili drugo, advokati pa le imajo masten dobiček
Zopet volkovi. Letošnja huda zima ni privabila volkov samo v Srbijo, Bosno in Liko, kakor smo že poročar li, ampak celo v bližino mesta Djako-vo, kjer je postala ta zverjad resna nevarnost za vse, ki se upale iz mesta v okolico.
Nesložna brata. Hrvajtskja kmle^a Josip tn Ivan Markoci iz Mača v bližini Zlatarja sta se med seboj sprla. Iz jeze je zapregel Josip Ivanove kon jo in hajdi proti Zagrebu. Ivan se je na to hitro obrnil do žandarjev lin ti do zagrebške policije, da naj ta na vsak način prepreči prodajo konj. — Zagrebški policaji so res iztaknili I-vanove konje Še zaprte v hlevu, ker se Josip ni mogel tako hitro 'pogoditi z italijanskimi kupci,' ki so mešetari-li za z njim za bratovi konje in voz. Ivan je dobil nazaj konje z vozom, a Josipa st je pa pridržala zagrebška policija.
Nabiralnik Za sklad Kmetske zveze so nabrali naši vrli somišljeniki na gosiiji Potnik—Kovše pri Sv„ Kuni-gundi na Pohorju 19 dinarjev, — Naši somišljeniki iz Smolnika in Ruš so poleg udnme darovali za KZ 63 dinarjev 60 para. — Na svatbi Za-košek—Paulič so gostje zložili 156 dinarjev za sklad Kmetske zveze. Prisrčna hvala, živeli posnemovalci! — Na Vurbergu so svatje zložili 500 K za nove zvonove na Vurbergu. f Na sedmini Terezije Sagadin se je nabralo 267 K za podružnico Sv. Kunigunde. — Za tiskovni sklad je daro-1 val g. Vogrin iz St. Rupertia v Slov. goricah 20 K. Iskrena n vala I — Za sklad Slov, ljudske stranke je daroval neimenovan somišiljenik; 500 K, Hvala iskrena!
Na gostiji Semelbauer—Goričnik so gostje nabral 102 K za Orloj/ski dom v Hočah. Bog povrni! Živeli posnemovalci !
Gospodarstvo»
Pazimo na orodje.
Žalostno je gledati, kako jemlje pri marsikaterih posestnikih orod.e konec. Naiveč železnega orod.a se j okvari s tem, da rjavi. Rja je železo, to je že znano vsakemu, zoper n.,0 se pa štiri malo, dasi imamo čisto enostavno pripomočke. Kai je železna rja? Ona je r,rodukt iz železa in značnega kisika. Zračni kisik vpliva posebno na moklo železo, se zveže z železom v železni okis. ta obstoj torej iz železa in ..isika. Vsako rjavenje preprečimo tako, da dotično površino namažemo s kako mast o. Mast napravi med železom in zrakom tanko plast in dostop zračnega kisika ie oviran. Pri več.em pobedelskem orodju bi nam prišla pa mast predraga. Tu vzamemo gosti ap-i nem belež in ga s pomočjo čopiča ali ' kake cun^e namažemo na orod.e. Tu -i di ta belež nam varu.e železo pred ' vpbvom zračnega kisika. Marsikate -remu | lugu, brani, fcnati itd. bomo s tem podal šali življenje za nekaj let * De to pomeni precejšen prihranek, ie menda umi no. Vsak posestnik pa tudi ve, kako težavno je spomladi delo z zar avelim orodjem, kako se pri em-lje zemlja na to Apneni be'ež prepreči to, sam se pa dosti prej obriblje. — Zato prevlečimo v „eseni vse orod e . kar ie železnih delov, z apnen;m beJe-žem'
Žigosanje sodov.
Zgodil se je sledeči slučaj: Nek posesti.Ik je dal lansko leto pred brat vo ž.gosati (cementiirniti) svojih deset polovnjakov. Po novem letu pa je zvedel, da so t', čeravno še niti tri mesece stjari žigi neveljavni, ker se mora odšle! vsa posoda vsled neke vladne odredbe žigosati z nekim no-
vim pečatom. Poklical je spdarja, ki mu je z obličem zbrisai stari iig, m hajdi zopet na dve uri oddaljeni m©-roizkusni urad s prošnjo za novt žig po novi odredbi.
Tam so mu rekli: „OekaJ bra$e0 žigov še ni iz Beograda; a starimi p» je prepovedano žigosatL" Posestnik ifc pustil sode in čakal — čakaL Crez tri tedne gre zopet vprašat. Uradnik mu reče: „Novih žigov še vedno ni, in se tudi ne ve, kedaj bodo prišlil j Dobii pa sem obvestiilo iz Ljubljane» j da smem na( izrecno zahtevo stranke ! zopet žigosati s starimi žig£„ ki pa per i stanojo nievelfavni v hipu, ko dospejo novi". Ker je 'posestnik sode nujno ra, bil za odpošlljatev vina, je moral dati sode zopet žigosati s starimi žigi i» ko dospe novi žig, jih bo moraJ dati zopet prežigosati.
Ali je to 'pametno gospodarstvo ii Ali ni to brezglavo početje izzivanje miroljubnih državljanov. Ali ni to a», tenlat na žepe davkoplačevalcev, ako pomislimo, da je morali ta posestnik že dvakrat peljati svoje sode v dv« ur: oddaljeni urad in bo isto pot še moral narediti v tretjič, ako bo hoteli imeti pravilno žigosane sode» Trikratni stroški, trikratno plačilo.
Slišali smo ljudi, da je izšel odlok, po katerem se mora vsa, iz inozemstva prihajajoča posoda na nove žigosati z jugoslovanskim žigom, ak® h oče nazaj črez mejo. Kaj tacega S© dosodaj ni odredite, nobena država! Recimo n. pr., da nam bo vsled u« godnega stanja Češke valute omogc* čen izvoz naših vin na Cehoslovaško. S 'pravilnim in novim žigom čehoslo-vaške države zaznamovani sodi bt, m toraj morali po izdani naredbi pri; nas še enkrat žigosati, sicer bi bil izvoz vina nemogoč. Kdo naj plača te stroške? Kupec ali prodajalec?
Oba se bosta lepo zahvalila .m te nepotrebne izdatke, ker verujeta q-ba -v pravičnost uradnega žiga, najsi» bo te ali one države. Ako pa Jugosla. vija ne veruje čehoslovaškemu žigu«, kako naj potem Oehoslovaška veruje našemu žigu. Z isto pravico bi tudi? Cehoslovaška lahko zabran.la uvoz vina / jugoslovanskim pečatom, kako» zabranjuje naš odlok izvoz sodov u čehoslovaškim žigom. To so neverjetne razmere. Namesto, da bi naša cb> žava z vsemi močmi podpirala in pospeševala izvoz naših vin, ter. s te;» ludi vplivala na povzdigo naše pada» joče valite, ovira s takimi brezumnimi odredbami vsak razmah naše vinske trgovine z inozemstvom..
Ljutomerske gorice. Pretočena v$ na so se očistila in kažejo 12—14'^: alkohola. Kupčija je postala zopet) živali na in cene se gibljejo med 30 im 35 K. Za sortirana vina, posebno rizr» Bog, ponujajo kupci 36—40 K. Pok>» vica vinskega pridelka e v ljutomerskih goricah že razprodana»
Eno najlepSih vinogradnih posestev v mariborski okolici je na pro« daj. Brezplačna pojasnila glede prodaje daje vinarska in sadjarska špla v Mariboru do 25. t. m. vsaki, dam med 12, in 13. uro.
Sadjarstvo.
AH je. dobro s^iti novo drevo n® prostor, Kjer je stalo poprei staro? — Glede tega vprašanja najdemo skoraj v vsaki sad arski knjigi drug« nasvete ali pa sploh nobenih. Jaz ravnam navadno tako, da posTdim na prostor, kjer je stala poprej jab ana, hruško i© narobe Imel sem vsikdar le e vs;>e * he. Se boljše pa je, če posadimo tam češ. 1 e ali slive, in tam, kser so bila po rej češpl„eva drevesa, pa jablane ali hruške. Ker se tukaj menja tudi pleino (pečkasto in košč často), >e <pa$ us. eh tem bolj gotov. Dobro pa le, se drevo ne vsadi ravno na tisto me * sto, k er je stalo poprei staro, temveči med dvema starima. Jaz sem [ oskušaB prvo kot drugo in reči moram, da.n9 bistvene razlike, tudi če se drevo po* sadi ravno na tisfi prostor, k er je stalo staro. Nikdar pa ni dobro, med velika stnra drevesa posaiati mlada ira povrhu še slabotna drevesca. Takšna slaba drevesca so navadno izročen« poginu. Ako že moramo iz olniti tak-šno praznoto, vzamimo prav močno in ; čvrsto drevo od vrste, ki delajo viso* i ka krone in mu izredno dobro nagmv I jimo, da ga tako kolikor mogoče utr« dimo in mu pospešimo rast. Pravi, sar I djercjec, kateri ne uporablja =iadovnift
16. îebroarja 1922.
SLOVENSKI GOSPODAR.
5. SiTADb
ica kot pašnik, pa posadi take prostore s pritličnim, t. j. na pritlične podlage oepljenim drev]em. Takšno drevo začne kmalu roditi, rodi redno in bogato in se kmalu izrodi, V tem času odpove pa navadno tudi. cel sadonos-nik in lahko naenkrat obnovimo cel na sad. V novem nasadu imajo vsa drevesca enako svetlobe in ne ovirajo e-den drugega v rasti Tako dobimo e-nakomeren sadonosnik.
Obrezovanje mladih dreves. Mla -da drevesa moramo prvih 4—6 let po saditvi na vsak način obrezovati. Če iih ne obrezujemo, dobijo dolge, tanke veje, ki niso zmožne nositi teže sadu ali snega in so navadno lomijo. Prikrajšamo torej vsaj prva leta glavne pogajnke za eno tretjino dolgosti, in dobili bomo iz njih koničaste, močne veje, ki bodo zmožne nositi pezo sadu. Mnoge vrste: Kanadka, Mašancelj, Landsberška, C'harIamovsky, Pisani Kardinal in drugi pa kljub vsem obrezovanju ne napravilo močnih vejic. Take vrste moramo izključiti iz njiv -gkih travniških in obcestnih nasadov, ker bi nam vsied peze sadu upognjene veje tam delale neprilike. Zato: o-pazovati drevje in njega lastnosti in ga po tem uporabljati! Pred vsem pa drevo prva leta obrezovati!
Glede pristojbine! na vozove „sa fedrima" (na vzmeteh) vlada med ljud stvom še precejšnja nejasnost. Pristojbina ali taksa se plačuje samo od onh voz, ki se uporabljajo izključno za osebo ali rodbino lastnika. Ako pa uporablja lastnik svoj „koleseij" poLeg tega tudt za prevažanje svo.ih potrebščin, pridelkov ali blaga, n, pr. mleka, manuiakturnega blaga, mu ni treba plačevati nikake takse. Delegacija ministrstva za finance je po nov)'h predpisih in navodilih izposlovala sle dečo olajšavo: Kdor je takso za vozove že plačal, čeprav bi mu tja na gornji razlagi ne bilo treba* lahko prosi tekom 90 dni po vplačilu za povračilo takse. Prošnjo je treba vložiti pri onem oblastvu, kjer je bila taksa vplačana. Pripominjamo še,, da je .Tajništvo Kmetske zveze v Mariboru brzojavno zaprosilo poslance Jugoslovanskega kluba, da posredujejo za podaljšanje roka, ki je predviden za prijavo vozil. Odgovor kluba bodemo pravočasno objavili.
1* —i —
Ohranjenje mesa. Belgijski posestniki ohranijo že prekajena meso na oiodeči način: Prekajeio meso vlo žijo v zdrobljeno živo apno. Na dno zaboja ali kake druge posode se da ena lega apnenega prahu, nato ena lega mesa, vmes zopet apneni prah in tako da^e; na vrhu pa pride kakih 10 cm visoka lega apne.iega prahu. Okus mesa se tukaj na nobeden način ne pokvari, ima pa to prednost, da se zamore t»aka posoda shraniti kjerkoli.
Uši pri goveji ži vini in svinjah. Živalske uši odstranimo najbolje z 2% fpbačnim izvlečkom, to je približno dve žlici izvlečka na 1 k-ter vode. Tobačni ekstrakt ali izvleček razsto-pimo v bolj topli ali mlačni vodi in namažemo pošteno vse napadene dele. Ako je tobačni izvleček redek, Kar je sedaj mnogokrat slučaj, ga moramo Vzet! S—4 žl.oe na 1 L Po preteku 3 dn: se mora to ponoviti, da se uniči tudi še iz gnid lzvaljei.e uši. Gnidam to je fajčecam namreč izvleček ne škoduje.
Izvoz konj. Izvoz težkih konj, starih nad tri leta, Je dovol.en brez vsake ome it ve. Izvozna carina za kon,o do treh let znaša 200 dinarjev, in za konje čez fri leta pa 400 dinarjev za 1 komad. Belgi.ska in nor ška pasma ter >Tudi raed.imurska se prištevajo — med težke postne. Carina za izvoz iah kih kenj znaša 250 dinarjev, toda izvažati se sme samo tisti množina konj, ki ¡e že vnaprej do očena in znaša ser daf 3000 komadov. Od tega števila pri pade «a mariborsko carinarno 331 ko-madev.
Cene poljskim pridelkom. Vsled snežnih metežev so so v preteklem tednu prometne razmere zelo poslabšale hi fe ponekod promet celo popolnoma zastal, kar le imelo za posledice, da cene ne bodo poprej popustile, dokler bo traiala zima in bo padala vrednost našega denarja. Vsled zastoja prometa je pomanjkanje moke zlasti v ti ;tl'h krajih, kjer že 'tak ni živil, postalo telo občutno. Pšenice se ie le malo poiiujalo na prodaj, Sremsko pšenico
to prodajali po 1600—1650 K» srbijan-sko po 1540—1600 K. Cena »pšenici v Zagrebu znaša 1700—1750 K. Rž se je prodajala samo ona iz Srbije. Zahtevali so po 1200 K. Za jari ječmen so ponujali 1200—1350 K, za ječmen za krmo srbski tpo 1250 K, za jari Seč men v Zagrebu 1400—1450 K. Popra-ševanje po ovsu je bilo kolikor tpliko živahno. Ponujali so za oves v Sisku do 1200 K. Blago je bilo slabejše kakovosti. Zelo živahno je pa bilo povpraševanje po koruzi. V Zagrebu so plačevali za koruzo do 1350 K. V Ba-natu so zahtevali za koruzo 1250 do 1260 K. Cene za moko so istotako ze-i lo poskočile. Moka nulerica iz Bačve stane po 23 K kg, moka nularica z znamko „Kula" pa 23.75 K, Cena za moko štev. 2 je znašala 22&—23 K, štev. 6 pa 2014-21 K. Za otrobe, so ponujali po 850 K in sioer v Zagrebu, Za iižol pisani po 1150 K, za beli pa 1260 K.
Hmelj. V pretekli dobi je bilio po-praševanje po hmelju precej živahno, toda biaga ni bilo mnogo. Pokupilo se je okrog 60 centov hmelia srednje kakovosti za ceno po 3000-3500 K za 50 kg. TudC na deželi se je pokupilo kakih 200 centov hmelja srednje kakovosti za ceno po 3000 čehoslov. K za 50 kg. Ker se v preteklem letu ni pridelajo to« ko hmelja, da bi bila potreba krita, čeprav je bil hmelj v občo dobre kakovosti, j*e pričakovat^, da bodo hmeijske cene v doglednem času zelo poskočile.
Vrednost denarja. Ameriški dolar stane 302 do 304, francoski frank stane 26.55 naših kron. Za 100 nemško -avstrijskih kron je plačati 5 do 5.50 , za 100 čehoslovaških kron je plačati 584 do 58/, za 100 nemških mark 150 in za 100 laških lir 1465 do 1480 jugo slovanskih kron. V Curihu znaša sedaj vrednost naše krone 1.60 centima (1 centim = 1 vinar} Od zadnjega poročila je vrednost naše krone padla za pet točlč.
Lesni trg.
Vsled dolgotrajne in nepričakovano ostie zime se je osredotočilo vse mišljenje na trgovino z drvami. Pomanjkanje premoga pri naa in tudi drugod, huda zima po vsej Evropi in celo v Italiji in na Grškem, kjer v normalnih časrh niti ne poznajo zime, kjer je letos pokril sneg zemljo z debe plastjo, sta prisilila ljudi, da osredo točijo, vse svoje mišljenje na kurivo, na drva, to pa vsled tega, kjer pri-man.kuje pri nas ravno tako, kakor, na Italijanskem in Grškem premoga. Seveda imamo pri nas prernogokope, stare in nove, ki bi nas lahko zalagali s povoljjio množino premoga, pa žaiibog je dejstvo, da premoga ni niti za železnice dovolj, ker si iste niso preskrbele p,o lett' večjih zalog, kakor bi morale, če bi gospodje okoli ministrstva saobračaja pomislili, da je pri vatni konzum premoga po zimi večji ko po leti. Pa ti gospodje, ki pri nas uganjajo „gospodarsko po.itiko", oči-vidno ne dobivajo plač za to, da bi mislili ali pa, da bi se v 4 letih nekaj naučili, temveč za to, da pij»ejo v svo-jin uradih „črno kaiu".
Da se povrnemo na lesni trg, o-pustimo nadaljno kritiko ljudi, ki mi s-'ijo, da je narod radi njih na svetu. Dejstvo je, da je sedaj na trgu manj drv, kakor bi se jih rabilo, dejstvo je da je poskočila cena drvam vsled velikega povpraševanja in deloma tudi vsled padca naše valute tekom par mesecev za najmanje 80% in dejstvo, da si revnejši sloji ne morejo nabaviti potrebnega kuriva. Drugo dejstvo pa je, da vsled visoke ciene drv narašča dragi ija tudi drugim življens-fc:m potrebščinam in da se bližamo z naglimi koraki v Avstriji običajnim cenam.
1 udi ostali lesni proizvodi so dosegli pravljično visoke cene. za nar vadne konične deske zahtevajo posestniki žag, ki so v srečnem položaju, da lahko žagajo, 1700 K za kub. meter in najdejo se ljuje, ki take oene plačujejo.
Za tesan leg boljše kakovosti se plačuje po 800—850 K za kub. mefpr naložen na vagon in za okrogel les malo debelejše vrste se plačuje po '500 K. Naravnost bajno ceno pa so dosegli hr.astovi izdelki, za koje se plačuje do 6000 K.
Prireditve.
Hoče. Gas|lno društvo priredi v nedeljo, dne 26. t. m, ob 6.~uii zvečer plesni venček z običajnim sporedom, Veselica se vrši v prostorih gostilne Santl, Vstopnina VA dinarja, — Za številen obisk prost odbor.
Sv. R u p e r t v Slov. gor. Tukajšnje bralno" društvo priredi v ne -delo, dne 19. t. m, v stari šoli dve gledališki predstavi „Begunka" in pa „Bratranec," Začefek ob pol treh popoldne.
Središče. Naš Orel priredi v nedeljo, dne 19. t. m., ob 7, uri zvečer, v gostilni g. Jožefa Zidaričored-pustni gledališki večer s petjem, de -klamacijami, kupleti in igrami šaljive vsebine: „Iz devete dežele", „Protimo-ško društvo Bela vrfnica" in „Zdravnikov strežnik." Po predstavi je prosta zabava s srečolovom, šaljivo pošr to i'd Cisti dobiček tega večera je namenjen za telovadni drog. Vstopnina: sedeži po 3 dinarje, stojišča po 2 di -nar a. Prijatelji orlovstva, pridite pol-noštovilno!
Polzela. Dramatično društvo v Polzeli priredi na pusfno nedeljo, dne 26. t. m. v prostorih g. Cimpermana na Polzeli ob treh popoldne gledališko predstavo „Rodoljub iz Amerike", med odmorom predstave in proste zabave svira godba na lok. K obilni u-deležbi vabi odbor.
Sv. Jurij ob južni železnici. Zveza služkinj pri Sv. Juriju ob južni železnici priredi v nedeljo, dne 19. t. m., ob treh popoldne, v Katoliškem domu igro „Davek na samce," Vabite se k obilni udeležbi!
posebnega davka po celi Rusiji, za leto 1922, Davek bodo plačevali vsi v starosti od 17, do 55. leta* Te davčno svote se bodo uporabljale za ublažitev lakote. Tega davka so oproščene izstradane pokrajine in pripadniki bolj-ševiške armade,
Dopisi.
Razne novice.
Fašlstovska divjaštva. Fašisti hočejo za vsako ceno ostati gospodarji v Reki in nočejo, da bi zavladala v mestu mir in red. Ker je nova reška vla da določila za vzdrževanje miru in re da na Reki posebno policijo in |e v ta namen že naročila uniforme iz Dunaja, je ta energičen korak italijanske Ja&iste tako razvnel, da že od pre,š -nje sobote neprestano divjajo na Re -ki. Napadli so z bombami reško vladno poslome, pri čemer je bilo ranje -nih in ubitih več oseb. Vlak. ki je pri peral iz Dunaja uniforme za reško policijo, so fašisti polili s petrolejem in ga zažgali Kakor se javlja, nameravajo fašisti z bombami napasti vladno palačo in ubiti predsednika reške republike Ker je položaj na Reki zlasti za Jugoslovane skrajno opasen, so se ti brzo"avno obrnili za pomoč na našega zunanjega ministra.
25 veselih svatov utonilo. V bližini Segedina na Madžarskem se je zgodila velika nesreča. Reka Tisa je vsled mraza tako zelo zamrznjena, da se ljudje na saneh vozijo preko reke. Minuli pondel£ek se je hotela prepeljat» preko reke 25 oseb broječa svatovska družba. Nesreča je hotela da se je lled udri, ko je bila družba ravno na sredini reke. Mrzli valovi reke Tise so pogoltnili 25 oseb z no-voporočencema vred.
V rakvl zmrznil. Iz bližine Kra-kova na Poljskem se je odpeljal neki kmet v mesto, da kupi rakev za svojo umrlo ženo. Ko se je po noči vozil s sanmi domov, so ga prestregli ro -parji. Oropali so ga m položili v rakev. ki je b'la na saneh, da jih ne bi mogel izdati. Rakev z nesrečnim kmetom so povezali še z močnimi vrmi, vsedli so se na sani ter se odpel ali. Kmet v rakvi sredi snežene samoie se je dolgo tnud 1, da so osvobodi, nazadnje so mu moči opešale in tako je — zmrznil. Z'ufra!, ko so začeli ljudje hoditi v mesto, so ga našli.
Smrt radi novega papteža. V mestu Prayolsu na Franonskem je šel ta mošnji cerkovnik Bernard Ertebe v zvenik, da bi zvonil na čast» izvolitvi novega papeža. Mežnar je pa tako ne rodno potegnil za zvon, da ga je ta pognal ob zid tako nesrečno, da jo ob ležal oerkovnfk pri priči mrtev.
l»ržava avtomobilov. Združene države Severne Amerike se smejo po vsej pravici imenovat» država avtomo bilov, kajti y tej držav se nahaja 9% mili onov avtomobilov, torej nekoliko manj, kakor se jih nahaja v vseh o-&tulili kulturnih državah celega sveto.
(Slad je prisilil sovjetsko vlado na Ruskem, da je odredila pobiranje
Hoče. Nenadoma je kruta smrt iz trgala iz naše sredine 13, iebruarja moža globokega verskega prepričanja Franca Hergouth, posestnika in ko-larja v Sp. Hočah. Pokojni je bil skrben in dober oče svoji družini ter priljubljen delavec daleč na okoli. — Bil je soustanovitelj Kmečke hranilni cie lin posojilnice, čije zvest odbornik in svetovalec je ostal do -konca. Ko$ dolgoletni odbornik KaL bralnega društva in odločeni pristaši Kmečke zveze se je vedno in povsod z vsemi močmn potegoval v občini za pravic® našega naroda. Bil je mirnega in pri kupljivega značaja, vsak, kdor ga je poznal, ga je vzljubil. Z njm izgubi občina enega najbol^ih mož. Bodi mu Bog bogat plačuik za vsa njegova dobra dela, ki ¿"'Ji je storil v prid' domači občini, posojilnici, bralnemu društvu in slovenskemu ljudstvu!
Selnica ob Dravi. Na na§ dopis o seiniškem kraj nem šolskem svetu „Kmetijski list" na dolgo in široko odgovarja. Dopisnik piše o vsem mogočem o prižnici in protestantih, o narodnih učiteljih in malenkostnem poštarju, o volitvah in strankah, samo tega ne omeni, kar bi rad utajil; in kar smo mi trdili, da sede v kraj-nem folskem svetu samo gospodje ra-zun d^eh zastopnikov občine Slemen. Nas pa ta dopis samo za to zanima, ker jo hofiel z njim dopisnik menda pokazati, pismeni vzgled samostojne vzgo.e v Šoli; začenja se namreč * prav samostojnimi izrazi laž in podlosti in v tem vzgojnem nape vu m nadaljuje do konca» Da, da, igra in ples, laž in podlost, to je napev samostojnih *
Kemânlk. Dne 9. t. m. smo spremili k večnemu počitku našega obče priljubljenega posestnika Jurja Vo-glar iz Kož.ega vrha. Rajni je bil vzoren gospodar in je dolgo vrsto leî županova! na občno zadovoljjnost občanov remšniške obsežne občane. Bil je napram vsaoemu postrežljiv, ljubez niv in dičila ter odlikovala ga je globoka pobožnost in vdanosti do cerkve. Rajni Jurij jie bil tudi iskren prija» telj duhovščine katero je rad povpraša val za nasvete v težki dobt župano-vanja. Remšničanom bo ostal rajni oče Voglar v najboljšem in trajno do brem spominu. Naj v miru počiva In bodi mu lahka domača zeroljoa obmejna!
Ribnica- na Pohorju. Poročila se :e dne 8. t. m. predsednica Orlovskega krožka, odbornica Izobraževalne * ga društva, gdč. Micka Ričnik iz u-gledne Miklaučeve hiše v Orlici, z g. Jožefom Verčko, veleposestnikom na Lehnu. Bilo srečno! •
Sv. Barbara niže Maribora. Pri nas smo pridno zbirali in si naročili dva nova bronasta zvona, ki bosta o-znanjala čast božjo in vnetost slovenskega kmeta za hišo božjo daleč na o-krog. Barbarčani se močuo veselijo in težko pričakujejo prihoda novih zvonov. Cela fara želi, da se naj izvrši blagoslovitev novih zvonov doma pri Sv. Barbari. Ako so larani rade volje darovali za nabavo novih zvonov, še bodo prenesli stroške za izdatke redke a pomenljive slovesnosti blagoslovitve novih povojnih zvonov. *
VItan pri Središču. Naš atek To-mažič so strašno hudi, ker smo pisali resnico glede lova. Zdaj se delajo nedolžnega, kakor ciganska torba. Na občinski seji so sami sebi predlagali zaupnico. Allan je vePk! Kakor smo slišali , pa so padli ie iz treh sliolcev. Požarna bramba si je iz vol la drugega „hauptmana" in iz cerkveno konkurenčnega odbora in krajnega šolskega sveta so velemožni g. TomažflS tudi zleteli. Kakor se vidi, se 1 udem že odpirajo oču Ošabnost nikjer n» koristi.
Sv. Lovrenc na Dravskem polju. Nedelja, 5. februarja je bila za St. Lovrenc dan, kakršnega še ni videl in ga tud najbrž ne bo. Zlatnporoften ca Matevž in Terezija Planinšek sta
|>; stran.
SLOVENSKI BOSPODAR.
16. februarja 1922,
pokleknila pred alJtar, pred katerim sta na ravno isti dan »pred 50 leti klečala, proseč si blagoslova na zakonski poti. Spremljali so ju poleg sorodnikov in sosedov vsi njuni otroci: prišla sta tudi oba sinova, čč. gg. O. Stanislavi in o. Tomaž iz trapi-stovskega samostana v Rajlienburgu. Celia slovesnost je bila združena z nedeljsko službo božjo, kar ji je bilo v večji sijaj in katere se je udeležilo več ljudi tudi iz sosednih župnij. Pri-dlgoval je nečak zlatoporočencev o. .Gabrijel iz Maribora; mil. g. opat iz Rajhenburga pa je izvršil' zlataporoč-ni obred in daroval pontilikalno sv. mašo zahvalnico. Bog mu bodt plačnik, da je skazal toiliko naklonjenost la čast zlajtoporočencema. Gostjo so (darovali na gostiji potom licitacije 252 kron za katoliški dom v Mariboru, 220 K za sklad Kmečke zveze v spomin na pokojnega poslanca Pišeka in 200 K za zvonove v mariborski ba ziliki Matere Milosti. Posnemajte vrle darovalce! Zlatoporočencema, ki sta oba šle čvrsta in čila, daj Bog dočakati vsaj še biserno poroko.
Sv. Trojica v Halozah. Preselila se je dne 4. februaria 1922 iz te sok zne doline v večnost pridna, krščansT ka vdova, mati, pobožna žena, 75 letj stara Neža Zirovnik v Kozmicah, mati veleč, gospoda župnika o. Petra Zirovnika pri Sv. Trojici v Halozah. Rajna je bila na daleč okrog znana Kot blaga, darežljiva in usmiljena gospodinja. Zato so jo pa tudi hvaležna srca spremila v tako obilnem števiitu na zadnji po i k večnemu počitku, da 1 siravno je bil pogrebnt dan silno ve- i iroven, snežen in mrzel. Na zadnji poti jo je tudi spremilo šest, čč. du- j duhovnikov — in ob odprti gomili jej je govoril v slovo tolažbe polne bese- i de veleč. g. Ivani Mlakar, kr. vojni ! kurat iz Ptuja. Blaga duša pp&vaj v j miru!
Zavrče. Pri nas županuje mož, ki s?liši na ime Trolia. Po poklicu je učitelj, toda iz razlogov, ki jih. zaenkrat zamolčimo, so ga spodili iz učiteljska službe; mislili so si pač, če že- ni za učitelja, naj bo pa za župana. Ta mo- i žakar je tudi vinski trgovec, čeprav j nima nobenega obrtnega lista, lansko leto je bil tudi lesni trgovec, seveda tudi brez obrtnega dovoljenja, proda- ; Tal je tudi smodnik za kamnolom, tudi 1 "brez obrtnega dovoljenja. Toda naj bi j še bilo, ko bi le bil nekoliko bolj mi -rol0uben. V Ljubljani si je brusil pe -. te, da bi spravil ob službo tukajšnjega pismonošo, toda pri tem je dobil — naš dični gospod župan tako dolg nos, da je segal iz Ljubljane do Zavrča Njegova bojevita žilica mu ne da mirovati. Sedaj se je lotil tukajšnje poš-fe in poštarice, spravil bi ju namreč rad v neko skladišče. Tudi naš nad -učitel mu je trn v peti, spravil bi ga rad iz Zavrča, mislimo pa, da ne bo šlo. Tukajšn.e orožništvo pa že toža-ri celi dve leti, toda tudi brezuspeš -no Za župana so ga izvolili povečini možie, ki so bil: sami predkaznovaiii, in z obl;ubami za podelitev ženile od agrarne reiorme, pri kateri ima T roba. veliko besedo kot načelnik krajevnega odbora, omamljeni in preslepi.e-ni. Pozivljemo politično oblast, da pc-"šl'e tega župana v zasluženi pokoj in -bi mu iz sroa privoščili dvojno pokojnino in sicer koi učitelj in kot župan.
Vel. Pirešica pri Celju. Gostje na gostiji Martina Cokan in Neže Gro-belnik so nabral)', za volilni sklad KZ znesek 133 K. Darovalcem iskrena za hvala!
Dobrna. Ustolpičenje dveh novih zvonov iz ljubljanske livarne se je 12. t. m. v najlepšem redu brez vsakega inci enta izvršilo. G. kanonik A. Arzenšek jih je blagoslovil 9in v cerkvenem govoru lepo razlagal njih "pomeu. ZvOna krasno pojeta. — Cela slavnost je pokazala pravo slovensko versko veselje in navdušenost za vse dobro in blago. Bog živi! Bog pa naj povrne vsem, ki so pomagali!
Mozirje. V nedeljo, dne 5. t. m.„ je poslanec Samostojne g. -Dro!enik v gostilni Strmšek sklical shod, ki je ira,al tri ure. Shodu je predsedoval g M. Goričar, ki si ga Je g. i oslanec — sam izbral. Od blizu in daleč so prihiteli n egovi volilci, da slišijo iz nosovih ust, kedaj se začnejo deliti med uje z.ati gradovi in pečeni piščanci, ki jim jih „e obetal na svojem volilnem shodu leta 1920, Žagar dr, Goričarja Andrej Usnr je prišel na shod celo z
dolgim kuhinjskim nožem, da bi si lahko kar odrezal pečenke, trdno uver-jen, da jo bo g. poslanec na shodu delil. Toda kako razočaranje, ko jim je mesto tega začel na dolgo in široko razKiadati, da zaželjenih dobrin še ne bodo tako kmalu deležni. Treba pač I otrpeti. J oš ima vremena! Nadalje ve razložil, ka! vse je že storil za naše kmetsko ljudstvo. Kmeta in malega o-brtnika je rešil prometnega davka, on edini poslanec je obiskoval naše slo -venske vojake doli po Srbiji, slovenskega živinorejca so rešili ravno samostojni poslanci pred slinovko s pravočasno proda>a Pucljevih volov. Kratko povedano, delil je slovenskemu kmetu šest telesnih del usmiljenja, sedmega pa, mrliče ookopavati, neposredno na shoau, ko je spravljal k večnemu počitku zadnje ostanke mozirske Samo -stojiie stranke. Ljudstvo je dalo duš -ka svojemu ogorčen,,u in nezadovolj -nosti s samosto„nimi zastopniki z neprestanimi umestnimi medklici, da še niti enega stavka ni mogel nemoteno končati, tako da so morali pristaši S-LS zborovalce miriti, da je sploh mogel govoriti. Zaman so bili obupni klici g. Mildavca: „Savinjčani, pokažita svOjO maniro»" Vrli Savinjčani so po -kazali svojo zavednost, pokazali, da so -za vedno minili časi., ko jih je g. Drofenik s svojimi agitatorji vlekel za nos. Navdušeno pozdravljen je nato nasiopil svetpik trgovske in obrtne zbornice g. Močnik, ki je govoril z gospodarskega stališča. Pojasnjeval je , da so sedajna vlada in vladne stranke škodluve jugoslovanskemu narodu,, Posebno je povdarjal kompliciranost po biranja raznih davkov, ki ima za posledico več državnih in zasebnih u -radnikov, kar vse povišuje dragin'o Glede draginje je omenjal, da je vladno gospodarstvo tako slabo, da pride celo žito iz Amerike k nam ceneje, — kot se "rodaja naše žito. Omenil je še nadalje, da preobrata v lesni trgovini ni dosegla vlada in sa.mostojneži ampak zvišana vrednost čehoslovaške krone. Nadalje je ugotovil, da 99 odstotkov slovenskega ljudstva zahteva nedeljeno samoupravo Sloveni;e in da bi se torej samostojni poslanci morali pridružiti Jugoslovanskemu klubu, ki to najodločneje zahteva. Radi tega je predlagal, da se izreče samosto.nim poslancem, pred vsem pa g. DnoienP ku nezaupnica, kar se je sprejelo z navdušenimi, gromovitimi „živijo"-kli-ci, Nato se je oglasil k besedi gospod Turnšek iz Nazarij, ki je vprašal g. poslanca, ali so res bili samostojni poslanci od vlade podkupljeni. G. Drofenik je začel loviti za besede in zavijati, da bi dobil podlago za sodnhski nastop proti niemu, pa so navzoči hitro razkrinkali n.egovo zlobno namero ter vztrajali za odgovor na vprašanje, ki ga je stavil g. Turnšek. Tako se je vršil poslednji shod samostojnega poslanca v Mozir u, saj je bilo splošno mnenje navzočih, da g. Drofenik ne bo več iskal Mozir,a. Gospod poslanec, le pripravite se, da ko pridete v Belisrad," vas prime za ušesa g. minister Pucelj, rekoč: „Dro enik, Drofenik, kam si dal naših 111 mozir-skih volilcev?!"
Šoštanj. Govori se, da bo država začela šteditf. in namerava v to svrho nepotrebno uradništvo odpustiti. Tako znižanje uradništva je pa ravno pri nas zeJo potrebno. Imamo namreč 5 razredno meščansko šolo, na kateri jo zaposleno 18 učiteljskih moči in sicer samo dopoldan, popoldan pa je u-čiteijstvo brez vsacega posla. Ker morajo šolski otrooi vsi dopoldan v šolo, popoldan so pa zope(( vsi doma, je splošna želja ljudstva, da se šolski pouk preustroji tako, da bi se prvi oddelek poučeval popoldne, drugi pa dopoldne ■In bi se na ta način lahko odtegnilo 'polovico učiteljskih moči, o-staii bi pa lahko svo o požrtvovalnost do države pokazal' s (jem, da bi ne samo dopoldne par ur, ampak tudi popoldne podučevafi. Upali je da tudi kraj ni šolski svet takoj začne misliti na Steaenje in šolski pouk v gornjem smislu čimpreje preustroji, ker 1/ sicer bilo občinstvo primorano ta pre-ustroj šole od višje oblasti zahlpvati. Toliko za enkrat!
Šmartno ob Dreti, Tukajšnja požarna bramba spi že «par let in bo zaspala večno spanje. Ce\1' so raz-počene, brizgalna zanemarjena, da bi bilo treba kontrole od višje oblasti, Članarina se že ni pobirala več l|0t.
• Gospod načelnik: Kaj pa z letošnjim občnimi zborom? G. blagajnik se je go tovo zmotil in misl; če je njegova bla gajna polna, ni treba skrbeti, da bi j se tudi v blagajno požarne brambe smela vložiti kaka kronca. Liberalno vodstvo ima predvsem skrb za politiko, kakor pa za požarno brambo, ki bo s časom pod takim gospodarstvom popolnoma zaspala. Gospodje na vodilnih mestih, zganite, se iz zimskega spanca ali pa prepustite svoja Častna mesta tovarišem, ki so zmožni in imajo i \ oljo delati v prid gasilnega društva.
Sv. Ema pri Pristavi. Vsled zadnjega shoda pri Sv. Emi, ki ga je vodil tajnik KZ M. Krajnc, je ljudstvo daleč na okoli bolj živahno za Kmetsko zvezo in že spoznava svoje grobokope ■iz nasprotnih strank, samostojneže in liberalce. Pristopilo je nenavadno veliko članov k Kmetski zvezi. Vsled tega oživljenja se je na gostiji Antona in Franeike Vahen, rojeno Gobec v njeni rojstni hiši nabralo po starešini za volilni sklad KZ 61 K. Hvala zavednim in vrlim svatom. Posnemajte!
Podvincl pri Ptuju. Dne 4. t. m. se je pri belem dnevu sredi vasi Pod-
vinci zgodil strašen roparski umor. katerega žrtev je postal ptujski židj trgovec Rosenleld. Prišel je v svoje skladišče, ko prideta k njemu 2 moška, ki se delata, kakor bi hotela ka| prodati, V trenutku mu vrže eden izmed njiju vrečo čez glavo ter ga s pomočjo svoj/ega tovariša zadavi. —, Smrfpi boj je moral kiti hud, ker je ležalo v skladišču vse križem. U.-, morjencu sta vzela denar, zlato uro.j celo prstan in druge dragocenosti, potem pa sta ga zaklenila v skladišče in odhitela v bližnji gozd, Ko je prišla kmalu na to komisija, je našla na srečneža že vsega črnega. Roparja zasledujejo.
Sv. Peter pri Mariboru. „Kmetij« ski list" z dne 26. januarja 1922., str^ 4, se je zopet obregnil ob našesa župana g. Flucherja in sedaj radi pre» da,e občinskega lova, Znano nam da uoanu ni na tem ležeče, da bi se ga zagovarjalo pred napadi, ki priha» jajo iz takih listov kakor je „Kmetih ski list." Da se pa vidi, kje so laž-njivci itd., evo vam pojasnila: Obda« ski lov je imel bivši župan, blagopoK* Franc VraČko, celih 11 let v zakupa^ in to v splošno zadovoljnost vseh ob«-
Trapistovski SIR
prvovrsten pri
MATIJA LAH U
Glavni trg 4, Maribor.
P A R O
Sladno kal
ne še in ¿-sjboljle Kjoceo krmilo «a d j ne kr*ve, ii*;no, pimuje svinj, ieh rn» konjsko krasila, ie dco 85. i» .iroda a pi»orarn» T
G8-«,	1 —R 8
Dva otroka !SL\
o n 10 let «tars te da*<a s» «rojema Naslor v
uifKvn'it'i.	P4
UGODNO KUPITE:
1 žičnata žimnica (Drahteinsatz) K 132"—, 1 tridel la žimnica z afrik K lioo- , vrvi za perilo 15, 2o, 25, 30, 40 in 50 m dolge plahte imprečni orne za vozove 2—4 m Široke in 3—6 m dolge I kvadratni meter K 2oo-— Spodnje hlače cajg hlače, srajce vseb vrst, modro platno, plavotisk tkanina 'n manein za postelje, namizne prte hlačevino i. t. d p-> tovarniških cenah v trgovini
ALOJZIJ GNIUŠEK, Maribor, Glavni trg štev. 6
w Kaniž« pri Fasvilcl
prevzame na mletje in izmenjavo /sakovrstnega zrnja,
25 Kupi se zrnje po dnevni ceni. 8-3
emajlirane, porcelanasta, stek ene ia kuhinjske posode iz vlitega železa se priporoča cenjenemu občinstvu
ALBERT VICEL, Manbo*, Giavni trg štev. 5.
Na daba o!
Ni drobna!
A 29/22 9
Prostovoljna prodala premičnin.
V zapuščinski zadevi Antona Sijanec,. župnika pri Sv. Juriju v Slov. gor. se vrši na predlog glavnega dediča, dne 13. sušca 1922 in naslednje dni ob 9. uri z začetkom v župnišču v St.Jurju v Slov. gor. prostovoljna prodaja premičnin, osobito večjd množine vina največ letnikov 1917, 1920 in 1921.
Izklicna cena je cenilna vrednost, kupnino je plačati vakoj v gotoviai.
Cen lni z ipisnik se lahko vpogleda pri podpisani sodniji ob uradnih urah.
Kralj. okr. sodnija pri S Lenartu, dne 8. febr. 1922.
mxxzxtzs ssg ^mx^^m sžs; %% M
X4 Pozor! Nova slovenska trgovina Pozor!
K
XA n ti H *t H ti N N u
Vljudno naznanjava cenj. občinstvu, da sva 15. februarjem 11. otvorila novo trgovino:
, NilSici Seniar & drug
trgovina z mešanim blagom in delikatesami v Ptuju. Krempijeva ulica _	štev. 2 (prei Leposcha ozlr. Kons. drušfifo».
kupujeva jajca, maslo i. t. d. ter vse vrste deželnih pridelkov po naj\ušjih dnevnih cenah.	Cene solidne — postrežba točna.
Za obilen obisk se priporočava
s»	M U@ Sa$išar & drui
¡►t n
Mr H ►t ►I >t ►I ►I
1
A-i-
Zelo važno!	Zalo"važno!
ŽENINI in NEVESTE
predno kupite obleko, si ne pozabite ogledati najbogatejšo zalogo vsakovrstnega sukna in volne ter se prepričajte, da se dobro blago kupi najcineja samo pri števdki
„16"
Maribor, Glavni trg ~ FRANC MflSTEK
Zelo važno!
Zelo važno!
16 februarja 1922.
7. atraau
^aoov, Ni nam znano, da bi se bil kdo v te! dobi pritožil, niti glede divjači -ae, niti glede,lovcev. Ker so zdaj navalili na naš lov razni kapitalisti-tuj-
ki bi iim bil lov le v zabavo in bi se na žel>e in potrebe občanov ne oziralo se je sklenilo, da obdrži lov do-se&ajni naiemnik za času primerno svoto, ki se še pa ni določila, V. tej zadevi je bila nameravana razprava v občinskem svetu, Na podlagi te raz prave bi se potem določila svota za -¿upnine in se delovalo v smislu lovskega zakona S tem bi bili dosegli tukaj dvo^e: občina bi prišla do precejšnje svote in liudstvo bi bilo obvaro -yano morebitne škode. Dogodilo se je namreč pred leti, takrat še ni bil g. Vračko zakupnik lova, da so namesto zajcev romala v nahrbtnikih razna živila v Maribor in to seveda brez volje ia vednosti dotičnega posestnika. .Temu načrtu oa so se z vso silo uprli naši dični slabostojni odborniki. Ta-, ko- smo vedeli, kam pes faco moli. Se veda, kot zastopniki kapitalistom prijazne stranice morajo gledati na svo -jega ljubljenca-bogataša, ki mu naše razmere še niti znane niso. Med temi pogajanji, ki so se že skoraj zakliu-4ila, pa nam .e neusmiljena smrt u -grabila spoštovanega g. Vračka, in vsa zadeva radi zakupnine je s tem :>sasnala. Se en vzgied slabostojne zna-čaunosti: Pri se.i občinskega odbora, Se se ne motimo dne 8, januarja t, 1., se te sklenilo za zbol,šan,,e cest navo-«iti prodeca (gramoza j iz Drave. G. župan je iziavil, da bo osebno posredoval pri dotičnem posestniku, tovar -oarju v Mariboru, da dovoli občini izražanje prodeoa na njegovo posest. — Eden odbornik, seveda slabostojnež , kakor se govori sam predsednik krajevne organizacije, je ponovno izjavil, ia ie škoda vsake stopinje in da je po njegovi zaslugi občini dovoljeno izvajanje, ne pa posestnikom za njih lastne potrebe On je namreč nekak oskrb nik na posestvu dotičnega bogataša. Most za izvažanje gramoza so napravili' toda kmalu nato je dobil župan od posestnika obvestilo, da mora ob -Gina v 48 urah most odstraniti, če ne, se bo sodni¡sko proti njej nastopilo . In kaj je bilo ? Kakor smo pozneje izvedeli ni vedel posestnik o kakem posredovanju „resnicoljubnega" odbornika prav ničesar. Poglejte jih, kmefs -fee pryatelie, ustanavljali so oestne od bore, v treh mescih so hoteli veliko Cesto pod cerkvijo Sv. Petra izgotovi-U, sedaj pa niti ne dopuste, da bi si občina izvozila prodec za zboljšanje slabih oest!
Sv. Jakob v Slov. gor, Na gostiji ©parl-Lorber se je nabralo za nove Šentjakobske zvonove 1020 K. Prisrč-15a hvala vsem dobrotnikom! Bog daj .veliko posnemovalcev!
Poleniak. Umrl je dne 20. januarja po kratki in mučni bolezni Anton JanžPkovič, posestnik v Prirodu. Bil vzoren čitatelj „Slovenskega Gospodarja" in katoliških časnikov ter zvest pristaš naše krščanske stranke. Svetila mu večna luč! — Na sedmini se je nabralo za afrikanske mišične 120 K« Lepa hvala nabiralkama in daro -valcem!
Mala Nedelja. Tnkaj sla se poro«
£ilp di»3 30. januarja t. 1. g. Spindler Franc iz Godemarc in Marija Rudolf iz Radoslavc. Na njuni gostiji se je na bralo za revno malonedel.ske šolar e 400 K. Vsem darova tel jem najlepša za fivala, mladima zakonskima pa veliko areče v novem stanu!
Sv. Jernej pri LoČah. Na gostiji Bezget-Goričan se je za uboge šolar e nabrala svota 120 kron. Bog povrni darovalcem! *
Paineče. Na gostiji Alojzij Vrečko —Pavla Vrhnjak v Pamečah se je nabralo za mariborsko bogoslovje 1000 K. Bog povrni!
St. Ilj pod Turjakom — Mislinje. Zalivala. Na Svečnfco so je priredil v gostilni g. Smidhoferja p. d. Kešpret v Mislinju lovski venček, kojega či-«ti dohodek v znesku 344 K jo gosp. £inidi<orer podaril tukajšnji šoU v prid revnim šolarjem. Dne 5. februar ja 1922 se je vršila v gostilni g. Roz-ni;i!, \ St llju tombola v prid revnim šolarjem. Udeležba je bila obflna uspeli dn'ier. Vsem, kateri so pripomogli ubogi deci do teh izdatnih pod por, izreka tem potom najprisrčnejšo «ahvalo šolsko vodstvo in kraj. šol. «vet St. Ilj pod T.
Iz laškega okraja. Višek hinavščli ae je dosegel .Kmetijski list" šBov, 5
v članku — Memento klerikalnim po-liijikom — Iger se na ovaduški način napada našo stranko. Tjoraj vi gospodje okoli „Kmetijskega fista", ali vam je znano, na kak način je vaša stranka pri voli tvah v skupščino pridobila še toliko glasov. Ali bi radi izvedeli za imena tistih svoflili priganja-čev, ki so pred dvema letoma natpad-li naše somi&lijienike, češ: Zakaj se vendar „Slov. Gospodar" poteguje za uijedinjenje. V. katerih vrstah pa so taki, ki so pred volitvami agitirali pri politično nezavednih ljudeh. Korošec in pa duhovniki so nas prodali Srbom Ah se ni to govorico raznašalo od samostojnežev in pripomoglo, da je v nekaterih občinah laškega okraja dobila večino Samostana. Seveda pred dvema letoma naša država ni bila v nobeni nevarnosti in se je smelo napadati naše najboljše može. Ni mogoče hujskač doma, v Beogradu pa se priiizsvati, doba slepomišenja je mi nula. Te besede, katere sg> zapisali»!/' „Kmetijskem l.stu", veija.jo pač vam. V, najtežavnejših časih,, ko se je gradila naša država, ste hujskali doma ljudstvo proti'. tf'.stim„ ki so to državo gradili, ¡sedaj pa, ko ste s pomočjo laži sami prišli do vladnih jasi'., pa ste pozabili na ljudstvo.
Podčetrtek. Za Kmetsko zvezo so darovali gostje na gostiji Tajkove Cilke v Imenski gorci z Antonom Pavlicem iz Buč, katerima želimo prav obilo blagoslova, 490 K. Hvala iskrena!
Pišece. Preko mej Posavja je zna no, kako pridno se zbira pišečka mla dina v krščanskih organizacijah. Ze večkrat smo imeli priliko, se prepričati, da one ure niso izgubljene, ki jih žrtvuj^ naša mladež krščanskim društvom. Ze večkrat nam je pokazala naša mladina, kako si v krščanskih društvih bistri um, izobrazu je voljo, navdušuje za vse dobro in plemenito. Posebno smo se pa o tem overili 21. januarja t. 1. Naše izobra^ ževalno društvo nas je prijetno presenetilo, s presrčno prireditvijo, ki je imela bogat spored. Na sporedu so bile deklamacije, petje in otroško ljub kan igrokaz. Cela prired-tev je bdla zlasti še zaradi tega tako presrčna, ker je bila posvečena našemu priljubljenemu g. župniku Antonu, Srar bočanu, k£ nas misli v doglednem č£u-su kot dušni pastir zapustiti, stopiti v pokoj in se preseliti v svojo hišo. — Imajo pa naša društva tudi dolžnost, da gojijo otroško hvaležnost do veleč, gospoda župnika. Vsem dobromisle-čim Pišečanom je Še vi svežem spominu, kako tesno nam je bilo pri srcu ono leio, ko sta se v naši župniji porodili dve novi stranki SKS in KDZ .in sta grozili vse naše ljudstvo zvabiti z mametlvni vabami pod svoje strankarsko okrilje. Z žalostnim o-česom smo giedali v prihodnjost, a upali nismo. Začeli smo zbirati vse dobro misleče župljane, jih poučevati in orgaiilzihatj. Poživili smo Dekliško Marijino družbo, ustanovili izobraževalno društvo, Dekliško zvezo, pevsko društvo, Kmetsko zvezo. Pa vse naše prizadevanje bt'. bilo brezuspešno, ako bi nam ne dal naš g. župnik na razpolago svoje hiše. V hiši našega g. župnika, kjer ima tudi naša po sojilnica dolgo let svoje prostore, so našla naša društva svoje prostore. V hiši našega gospoda župnika smo se navdušili za naše vzore, vzgajali za kršcansko-narodna načela. Zato nam veleva naša hvaležnost, da izrazimo sedaj, ko so naša krščanska društva v tako lepem razmahu, našemu gospodu župniku najtoplejšo zahvalo za njegovo plemenito velikodušnost napram našim društvom in objednem mu tudi želimo iz dna srca, da bi jesen svojega življenja mirno in zadovoljno užival v svoji idilični hišici.
Razgled po svetu.
Bahavest, ki ni na mestu. Kljub izkustvom svetovne vojske je Anglija še \ >dno tista država, ki hoče celemu svetit 'pokazati, da je prva velesila na morju. Ta bahavost je angleške državnike dovedla do tega, da je angleški lord-admiral zbral 'pred trdnja vo Gibraltiar nič manj kakor 50 vojnih ladij, med temi 27 največjih. Do dge o. februarja t. 1. pa je prišla jired Gibraltar še ena divia ja vojnih lad i, potemtakem je imela AngLija pred Gibraltarjem zbranih 80 vojnih ladij, število, kakor jih ima Italija, j Francija in Japonska skupaj.
Venec na grob rajnemu papežu.
Kakor znano, je rajnemu papežu Benediktu XV. postavilo nekajtoliško prebivalstvo Carigrada spomenik v j znak hvaležnosti za vse dobrote, ki ie | jih med vojno izkazal vsem narodom sveta, torej tudi nekatoUčanom in ne -' kristjanom. Ko se je v Carigradu iz-j vedelo, da je umrl veliki papež Bene-I dikt so ob navzočnosti mnogotisočere ljudske množice, odličnih državnikov in dostojanstvenikov položili na spo -. menik celo vr.sto krasnih vencev. Tako celo nekristjani slavijo papeža Benedikta XV. kot velikega dobrotnika | vsega človeštva, našel se je pa slo -j venski liberalni list, ki o pokojnem I papežu ni pisal posebno laskavo, češ, da 'e bil v prvi vrsti Italijan, zatem še le papež.
Zopet tatvine na pošti. Dragutin liadosavljevič, brivec v Nišu, je poslal poštni sluga na progi Njiš—Cari brod, V prav kratkem času je začelo rasu njegovo bogastvo in ko je bilo že dovolj nakupičeno, je šele postalo — sumljivo drugjim lljudem in nazadnje tudi oblasti. Kupil si je voz in konje, | njegova žena, je kupovala dragoceno obleko, za same dragocenosti je izdala naenkkrat 40.000 dinarjev, in prav ! nazadnje si je Radoslavljenič vzel še I neko gostilno vnajem in za samo opre : mo je plačal 23.000 dinarjev. V tej gostilni je bilo vsega v izobilju, bile so 1 polne kleti in shrambe, lepa živina je ! stala v hlevu in vse je kar žarelo od I blagostanja. Sele zavist je vzdramila i oblasti, policija je nekega dne začela preiskovati to naglo vzraslo bogastvo in v hiši je našla stvari, ki so Rado. savljeviča razkrinkale kot poštnega ta | iu. Z nekim tovarišem je ves Čas svo-j >"e shižbe pri pošti kradel denarna pis i ma, najraiši ona z angleško in ameri-i kansko valuto. Tatinski posel sta vr-; šila zelo drzno, pred kakim nadzorst -vom v naših upravnih poslih se res ni treba bati. Tatovi, ki so na tak in na podoben način pokradli milijone , so se večinoma sami izdali, predstoi -niki v službi so še redko kedaj prišli komu na sled
Strašna tramvajska nesreča se jfl zgodila dne 8. t. m. zjutraj v Dubrovniku v Dalmaciji- Tramvaj, ki je vozil iz Gruža, je skočil s tira ter se pre-vrgel. Vzrok — led na progi. S tem tramvajem se vozijo večinoma dijaki iz okolice v šolo in tudi tokrat se je ponesrečilo več nadebudnih bfltij, Trije dijaki so bili na mestu mrtvi, šestnajst jih pa leži v bolnišnici. Ubit ie tudi eden od kondukterjev in enemu o-rožniku so morali v bolnišnici odrezati poškodovano nogo.
Cndna kovčega. Pri pregledovanju dunajskega D-vlaka so našli dva kov-čega, ki sta bila izvanredno težka. — No, ker sta bila čisto postavno o-premljena s tovornimi listi revizijskega uradnika, so ju pustil» naprej 'proti Budimpešti. Budimpeštanska policija je dobila ovadbo, naj zadrži, kovčega, ker je v njih zlato. Lastnik kovčegov je hotel podkupiti carinika s ponudbo poldrugega milijona kron. Carinfk pa ni bil podkupljiv in je javil celo zadevo policCji. Ko je pa hotelo redarstvo kovčega zaplenite, sta že bila odprav ljeua naprej. Po Budimpešti govorijo, da je bilo v zabojih preko 100 kilogramov zlata.
Za enega psa 100.000 kron nagra de. Dunajski listi so prinesli inserat sledeče vsebine: WV pondeljek se je izgubil v Alserstrasse lovski pes, ki ima ovratnik z vrezanim imenom last nika Ernest Stomge, Hansdorf. Kdo vrne psa, dobi 100.000 K nagrade". — Nekaj čudnega je na Dunaju, kjer vlada tako neznosna draginja in pomanjkanje, da se ponuja za eno zgubljeno ščene 100.000 kronska nagrada. Na Dunaju se bodo kmalu organizira li ljudje, ki se bodo ukvarjali s pogonom za izgubljenimi kužki in vlekli pri neznatnem trudu več tisoč broječe nagrade.
Cikago — največja klavnica. Nt mesta na svetu, ki bi imelo večje klavnice kakor ameriško mesto Ci-kago. Tudi ni mesta, v katerem bi se •poklalo več živine, zlasti svinj, kakor ravno v tem mestu, kajti v ta^ mošniih klavnicah se zakrije vsako u-' ro po £00 goved ter 800 svinj, vsled i česar ¡e dobdo O kago «priimek „Por-copolis" to je mesto svinj. Meso za~ i klane živine in svinj se spra\Ta v velikanske hladilnice in se v zmrznje i nem stanu naklada na ladje, na kar I terili se izvaža v vse dele sveta*
Pastor postal — rabelj. v pokrajini Des Moines v Ameriki je bila rac-pesana služba sodnijskega rablja za obešanje na smrt obsojenih zločincev. Za to služao se je med drugimi tudi potegoval M. E. Robb, pastor nekela-mošnje cerkve. Služba rablja mu je bila podeljena in Robb je vložil prošnjo na cerkveno oblast, da odstopi kot pastor. Vj anglikanski cerkvji vladajo Čudne razmere.
Slap reke. Nlagare preplaval. — Ameriški listi poročajo o sledečem slu-čaju, ki nima primere v zgodovini: M Združenih državah Severne Amerike so se uprli črnci proti belokožcem in pri tem uporu so bili ubiti trije belo -kožci, kar je imelo za posledico, da so med drugimi črnca zaprli tudi oba bra ta Bulok. Liudstvo je bilo tako raz -jarjeno, da si je izbralo 30 belokožcev, ki bi naj naskočili jetnišnico in iz nje izvlekli oba zaprta črnca. Naskok se je posrečil in oba brata Bulok sta se nahaiala v rokah razjarjene ljudske množice belokožcev. Enega zamorca je ljudstvo tako dolgo pretepalo, da je ¿bi ležal mrtev. Sedaj bi naj prišel na vrsto njegov brat Toda ta je izrabil u-godno priliko; sunil je ob stran oba njegeva stražnika in zbežal. Beg je pa seveda množica ljudstva kmalu zapa-zda in več kakor 1000 oseb je drvelo za pobeglim zamorcem. Ko je prišel ta od liudstva na smrt obsojeni zamorec do slapov reke Niagare, se je še enkrat ozrl na množioo ljudstva, ki ga je zasledovala, a v fem hyu je skočil v valove reke ter v začudenje vsega o« supnjenega prebivalstva Amerike — srečno (preplaval slap reke Niagare Je to edini slučaj v zgodovini, kajti vsak, kdor je iskal zanesljivo smrt, se je vrgel v valove reke Niagare, kjer je vsak utonil. Dosedaj ni znan niti. eden slučaj, da bi bil kak še tako iz-boren plavač preplaval slapove reke Niagare.
Novi zakladi zlata. Ozemlje, na katerem je zgrajeno ameriško mesta Buftalo, je j ako bogato na zlati rudi»
Kakor se poroča, se nahaja v vsaki toni pocestnega ali pouličnega praha zlatega prahu v vrednosti do 50 dol * V tem prahu je tudi oblo srebra. A« meriški Fsfi v Novem Jorku javljajo a da je Buffalo pravcato mesto zlata.
Velikost pradavnih živali. V prastarih časih so žtvele tudi na suhem velikanske živali, ki so pa že vse ia-umrle. V Ameriki so nedavno našli okostje neke take okamenele prastare velikanske živali. V muzeju v Novem Jorku so sestavili okostje tega velikana. Izračunali so, da Je bila ta žival 22 m polga in m visoka. — Teža tega orjaka je znašalia kakih 500-600 centov. _
Koliko hrane uporabi človek? — Človek, ki je dosegel 50. leto svoje starosti, je uporabil v svojem življenju kot prehrano 8500 kg kruha, 6000 kg mesa, 1600 kg sočivja in zelenjave sptl je zraven 3500 hI tekočine, bodisi vode, vina, piva itd. prespal je pa v 50 letih 6212 dni ali 17 let.
Skozi kol ko strojev? Skozf koliko strojev morajo nekateri industrijski ¡izdelki, predno so izgotovljenr., bodi navedeno sledeče: šivanka gre skozi 82 stroiev, predno je gotova, citre skozi 53 strojev, škatljica za vžigalice skozi 16, navadnt papir 14, peresa 22, svinčniki 9 in žepni nož skozi 8 strojev.
iviiko postaneš slovit mož? Ce ukradeš 1000 K, je to nečuvena tat v:na, če ukradeš 50.000 K je to vele-lat\ina, če ukradeš 100.000 K je to tatvina. Če ukradeš 1 m lijon kron je to gol ufja, če ukradeš 5 milijo ¡ov K ie to korupcija, če ukradeš 10 mlijo-lov kron je to nerednost, če ukradeš 25 ui'1'jonov kron je to senz cijonelni pravni spor, če ukradeš 50 m ijonov kron je to insolventnost če pa UiOMdeš 1 milijardo je to žeinjaluost in postal si slaven mož!
---------------------------------... HIH..M>'|I——I
Dobra žena in mati ima vedno nekoliko steklenic lekarnarja Feiltera prijetno diščečega „EjBalhida" pri hiši. Dobro služi za drgnenje hrbtia, rok, nog in celega telesa, kot kosme« t;kum za usta, kožo In glavo. Mnogo močnejši izdatnejši in delujoči kakor francosko žganje. Tri dvojnate steh-kienico aC 1 specijaino steklenica skup z omoliom in pošt.iino za 48 K pošilja Eugen V. Feller, Stubica don-ja, Eisatrg št. 341. Hrvaško* i»
ö. stran.

1(3. februarja 1622,
Tisoče ljudi v vseh deželah uporabljajo že 35 let prijetnojdišeč
feller-jev „Elsafluid" kot kosrhetikum
za nego zob, zobnega mesa, glave, kot dodatek k vodi za umivanje, ker je radi svojega antiseptičnega in čistečega osvežujočega delovanja najboljšega učinka. Ravno tako je priljubljen kod krepko blago delujoče in	_ .
vrlo prijetne sredstvi za drgnenjc
hrbta, rok, nog in celega telesa. Je mnogo močnejši in delujoči nego Francosko žganje in najbolje sredstvo te vrste. Tisoče priznanja! Ž zamotom in poštnino za vsakogar: 3 dvojnate ali 1 špeci-jalna steklenica 48 K. ZA PRODAJALCE: 12 dvojn. ali 4 špec. steklenice 168 K, 24 dvoin. ali 8 spec, steklenice 280 K, 36 dvojn. ali 12 spec, steklenice 394 K. POŠTNINE PROSTO na Vašo pošto. Kdor denar naprej, pošlje dobi še popust
v naravi.
PRIMOT: Elsa obliž za kurja očesa 5 K in 7'5o K; Eisa men-toini kfcnčič 12 K; Elsa posipalni prašek 11 K; Pravo Elsa noj o ofie 85 X; Elsa voda za usta 36 K; Elsa kolonska voda 4I K; ffisa Sumskimiris 41 K; Glycerin 6 in 30 K; Lysol, Lpofonn jo K; Kineski čaj 3 K; Elsa mrčest.i prašek 15 K; Strup za podgane in miši po 8 in 12 K.
1U6EN V. FELLER, lekarnar, Stubica donja. Elsa trg 34!
Hrovaško.	741 »

--v.
; jr
74"
emefe res dobro in zanesljivo uro, je izpolnjena, ako
si preskrbite cro iz znane urarske tvrdkej
SUTTNER.
r--s—
Prihranite si po» pravljanja in jezo
NAJFINEJŠE URE
iz nikla, srebra, tula in zlata i. t. d SfAROCNE DRE. Bogata izbira verižic, prstanov, ohanov, naročnic predmetov iz zlata in srebra vsake 3—20 vrste. — Zahtevajte cenik s slikami od:
Tverničke tvrflke H, SUTTNER. Ljubljana št. 992
, .:■■	v» J. s
f€$l:JL.Ll** "flP
DOBRO IN POCENI S ~
kupite edino pri tvrdkij
Jakob Lah, Maribor,Glavni trgi
Zimsko perilo, obleke, klobuke, črevlje, dežnike, copate, nogavice ter razno galanterijsko blago.
Najceneje!	Solidno!
L
stoječi in ležeči kakor tudi
gozdove s-s
kupuje po najvišjih cenah
MATIJA OBRAN
električna žaga
Maribor, Loška ulica 15.--Skladišče
5—20 * TattenbscM ulici-	i
Kristal
tovarna brušenega stekla in ogledal.
MARIBOR, Urbanova ulica št. 1.
Brzojavi: Kristal Maribor.
Telefon §t. 123.

Nova moderno urejena tvornica izdeluje zrcala raznih Oblik in velikosti od najpriprostejših do najfinejših, ima na izbero kristalno steklo (brušeno) v poljubnih vzorcih sa o>remo pohištva, za nap>se tvrdk in varnostno steklo za vrata; prevzema izdelavo vlaganja brušen ga stekla po različnih vzorcih v medenino (mes ng) za vrata i.td
Poškodovana zrcala «e prevzamejo v popravo. Točna postrežba!	Zmerne cene I
MALI OGLASI:
R1 'liti»a Pridnega, polteaega
niiiptii „ TSa kiinft !jei»j
proti dobri plači la it, staiao delo se spfajffie takoj. Alojzij iirbeiter t Mtriboru, Dravska ulica 16. 88
PvAila^fl dva stfainioi (ho-irUUiiiUli beibsak) Sesawn
Valentin,Zam&rkoia 4, St. Lee»-t r Slov, gor.	83
cem oče,
Žalostnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znan-3 pretresujočo vest, da je naš hkreno ljubljeni, nepozabni soprog, ozir. , brat, stric, ta
tast in dedek, gospod
ir.rwU.di »O 20 minut o l jo-stsj« Štore, obitoji is 4 gjspndar-skili poslopij, lep saSonosn k, vse tkapaj meri 16 oralor zemlja. Več «« izve pri laitaikn, 8r. Lovrenc 82, p. Štore.	89
Kot kslarski mojster
bi se rad nase.il v vsak kolarskih j poslih dobro iiteibaa kolsr Prer zame tadt ie obstoje?,o stol«ito ob;t. Vstopi tadi t vaije podj?ije kot delavec. Občiaikl uradi in aa-lebniki, ki vedo za primeren kraj iu prostor, blagovolijo naj to spo-roSiti na naslov: 3ristj*n Hriosr nik, kolar r Msranbirgu. 1—8 86
3/ »v, malo posestro z go-sllipilll »pedankim posiop-jem, tadi kupim gostilno ali jo vzamem v uajam sa rež let. Naslov v upravi lista. 2—B 77
Pohištvo ZS&T*
proda. Vpraša »s: V. Fiohm, Maribor, Slomškov trg 11, II. ndstr.j 2—2 81;
TTXp,MQ« s« sprejme pri g. D CtJlitJO Al tona tfarčtt usnjar. Slor. Bistrica. Osna doba 8 leta, ca hrano in cbieko 53 sk.bi. 2—3	80
fmm HE^gouth
kolar in posestnik v H.tčah
pondeljek, 13. februarja I922, po kratki in mučni bolezni, previden s sveto-iajstvi za umirajoče mi1 no v Gospodu zaspal.
Zemeljski ostanki predragega ranjkega so se v sredo, dne 15. februarja 1922,t)b 1o. uri dopoldne v hiši žalosti Hoče št. 7I blagoslovili ter položili na domačem pokopališču k zadnjemu počitku Maša zadušnica se je brali msd pogreb m.
HOČE, dae 13 februarja 1922.
Ob enem se zahvaliujemo vsem, ki so se udeležili y tako mnago-brojnem številu pogreba ter vsem onim, ki so nam na en ali drug način tešili našo neizmerno bol.
Žalujoči ostali
Ljudska posojilnica v Celju
ppi „Belem volu".
Sprejema hranilne vloge in jih obrestuje po
oziroma 5%
44
od dneva vlogs do dneva dviga Posojila daje na vknjižbo, poroštvo in zastavo. — Otvarja trgovske kredite pod zelo ugodnimi pogoji.

trn
Proda se nriia
preselitve prijamo kmečko poseitro ob okrajni eejti Celje— »tedlsg, tričitrt are ol mesta. I ^ošabno tadi ¡¡a vsa tega obrtnika. Meri 8 orale, gozd posebej 10 oralov. Andrej Pero, Meliog št IS pri Celja.	2 -2 81
POZOR! Gotove obleke, površnike, zimsko perilo, posteljne perje, dežnike itd. se dobi
2i najceneje pri 6—26
I. TRPIN
Maribor, Glavni trg 97

;;	......i iii11■!i ■ mM
Ceptien« trte
vseh boljših vrst in tudi necepljeno šmarnico, se dobi zopet ri Antonu Slodnjak, trtnar, p. uršinci pri Ptuju. 8—! O 80o
SpodnjeStajerska ljudska posojilnica
v Mariboru, Stolna ulica štev. 6, r. z. z n. z.

obrestuje od Novega leta naprej navadne
vloge po
Trajne in večje vloge pa po dogovoru.
0
o
r.
Travnik .TJ.
v najem, ali kopi Matija Obran Maribor Lo&a ulica 1$.
5-tO 3
T&Pa HA 11 Te,ik0	*
XÖL-Ü BO Bosni: 6 satnost»!
aih zmoinlk is<aijev (Gatter*ei-
(ter), Z possbco zmožna Žagarja,
katera bi pozneje bila tuli kot
itg&rska mojstra i« 8 brasatt
Bckloifer). Toioeje se pot zre pri
trrdki D. Bakaseh, veletrgovina a
žele* a) no, Celje,	4—4 86
Mlin na Loki poprej Rengo pri Ptuju
melje in izmenjava vse vrste žita. Mlin je na 1 novo 2	popravljen, ter izdeluje tudi zdrob, - u
KupIIie vse vrste zrnja po najvišji dnevni^ceni
RIH A R O ORjSSICH, PTUJ.
..... .....— ^
lodpužna nosnadapstia banlia d.d.
Podružnica v Mariboru.
Začasno: Koroška cesta 1 A —Telefon 311. — B zcjavi: 6ospobanki.
Centrala: Ljubljana. Podruinice: Jakovo, Sarajevo, Sombor, Split, Sibenlk. Ekspozitura; Bled.
Interesna skapnoat i Svnopco Zanatlijako kank* 4. 4. v Zagreb« Cm njeno podružnice V Karlovo« ia Goapodarako Uank* 4. 4. v Novem Sadu.
Kapital In rezerve skupno z afiiiibciiami tzz K 50,000.000'—,
Daje «r^vvake Uredite, eskumptira menice, loinbardirh vrednostne papirje, kupuje ta prodaj« tuje valule in devize, sprejema vloge v tekočem računa hi «a vloine knjižice ter preskrbu)« vae bančne ia borzne transakcij* pod najugodnejšimi pogoji.
Pooblaščeni prodajalec srečk državne razredne loterije^ *

'¡»flalatüii iff	K.at tisk. društvu
OftWbi üi » rtv' 1111»
»»sir ihniOV» tiakarue K MitriviUKS,