- s
n T:

	List za slovenski narod v Ameriki in glasilo	K. S. K. Jednote	" 		
4- številka	0 Joliet. ÍUiuois. 1. januarja	1909	Letnik XVIII
200,000 MRTVIH VSLED POTRESA.
V južni Italiji in na Siciliji napravljena velikanska škoda vsled potresa, ognja in plimotoka.
Messina in Reggio v razvalinah.
Prizori v prizadetih krajih so nepopisni. Vesoljni svet izraža sočutje.
Rim, 30. dec. —■' Stotisoč mrtvih; Messina na Siciliji in- Reggio, kakor tudi drugi kraji v južni Italiji v razvalinah in cela Kalabrija opustošena — tako se glase najnovejša poročila o grozni nesreči po potresu. In pri tem je še mogoče, da je nesreča še večja, nego je doslej znano. Ker so vse telegrafske in telefonske zveze v južni Italiji razdejane, je skrajno težavno, dobiti zanesljivih poročil.
Razburkano morje in požari, ki so nastali v podrtinah, so pomnožili število človeških žrtev po potresu, ki je v ponedeljek zavil v žalost celo Italijo.
Število usmrčencev v Messini znaša od 12,000 do 50,000. Mesto Reggio, ki je štelo z okolnimi vasmi 50,000 prebivalcev, je v razvalinah in skoro vse prebivalstvo je storilo smrt. V mestu Palmi je 1,000 ljudi mrtvih; Cassano, 1,000; Cosenza, 500; Bagnara, 2,000. Ozemlje Monteleone je opu-stošeno in ob Messinskem prelivu ležeči kraji Riposto, Seminara, San Gio-vanni, Scilla, Lazzaro, Cannitello ter vse druge vasi so v podrtinah.
Kralj in kraljica italijanska sta na potovanju v Messino; odplula sta iz Neapolja na bojni ladji “Vittorio Ema nuele”. Papež, ki ga je vest o nesreči najgloblje pretresla, je izdal oklic za pomoč na katoliško krščanstvo in je sam priskočil na pomoč potrebni-kom z enim milijonom lir ($200,000). Kralj je baje obljubil dva milijona lir.
Število pri tej nesreči usmrčenih tujcev je baje veliko, in bržkone je tudi več inozemskih diplomatov storilo smrt.
Po pravkar dospeli brzojavki je v razvalinah vojašnic v Messini 4,000 vojakov zasutih.
Catania, Sicilija, 29. dec. — Ognjenik Aetna deluje namoč in njegovo bobnenje, katero je tukaj razločno slišati, z oblaki dima vred, ki se dvigajo iz žrela, še znatno pomnožuje strah in grozo med ljudstvom. Po rjiislih ravnatelja tukajšnje zvezdarni-cč je ognjenikova delavnost v neposredni zvezi s potresom. A velicega izbruha in bljuvanja se ni bati. Taki pojavi redkokdaj spremljajo potrese.
Rim, 29. dec. — Nesreča v Kalabriji in na Siciliji se kaže v vedno večji meri. Samo iz Messine se poroča o 18,000 žrtvah, a bati se je, da je število prav znatno večje.
Reggio je še vedno brez vsake zveze z vnanjim svetom. Iz nesrečnega mesta ni mogoče dobiti, nobenega poročila, in ta molk povzroča neznanske bojazni. Iz Messine prihajajo le pičla in še nezanesljiva poročila o ■ številu usmrčencev. Nezaslišana divjaštva se dogajajo. Roparji in grabežljivci se po ukazu oblastev na mestu kaznujejo s smodnikom. Messinska kaznilnica se je zrušila. Mnogi izmed kaznjencev so storili smrt, a preživeli so utekli in se združili s sodrgo, ki pleni po mestu.
Zmešnjava je bila tako velika, da se nihče ni uprl roparjem. Načelnik ta-mošnje policije leži mrtev v svojem uradu. Vojašnice v Messini so razdejane. Poveljnik posadke je bil usmrčen v razvalinah in mnoge njegove tovariše je doletela ista usoda. Vlada je odposlala genrala Feira di Costa-to, da prevzame poveljstvo čez vojaštvo. Takoj bo proglasil vojno pravo. Roparji so plenili zrušene hiše in kradli celo obleke in vrednostne reči nesrečnih žrtev. Plameni, ki so zaplapolali v raznih predmestjih, jih niso plašili, marveč so se z ognjem še okor ščali pri svojem divjaškem delu. Ta noč v Messini je bila nepopisno grozna — ognji, plenitve, mrtvi in umi rajoči, kamorkoli si pogledal, mesto v največji zmešnjavi, ljudstvo v divjem strahu in trepetu. Čete so pričele sinoči dohajati v Messino; več britanskih in ruskih bojnih ladij je davi
izkrcalo svoje mornarje, ki sedaj neumorno pomagajo pri reševanju. Takoj so bile razposlane patrulje in vse se trudi namoč, da se vsaj nekoliko napravi spet red. Organizirana so krdela iz meščanov, ki izvršujejo poleg vojakov in mornarjev uprav junaške čine.. V mnogih slučajih so pomočniki storili smrt, ko so hiteli drugim na pomoč. Proti jutru so bili nekateri najhujši požari pogašeni in grabežljivci deloma pregnani. Vse mogoče se je storilo, da se ranjencem odpo-more, ampak razpoložna sredstva so bila skozinskozi nezadostna. Najlepše palače, cerkve in gledišča v Messini so kupi razvalin. Neštevilna trupla leže med podrtiiiami in ko začno gniti, nastanejo brez dvoma kužne bolezni, ki položaj še shujšajo. Opustošena je bolj ali manj vsa pokrajina. Nesreča je posebno hudo zadela brežini Messinskega preliva, kjer ležita mesti Messina in Reggio. V več nego enem mestu so eksplodirale plinarne in posledice so bile usodni požari. Plameni so število mrtvih prav zelo pomnožili. Messinski preliv je svojo podobo bistveno izpremenil. Plimotok, kije delo potresa dovršil, je bil 32 čevljev visok.
Brezžično brzojavstvo se je za dosego poročil iz prizadetih okrajev izkazalo zelo koristno, tako da so obla-stva dobila pojem o raztegu nesreče in vedela, kje je pomoč najnujneje potrebna. Leteče brodovje italijanske mornarice, ki je bilo sestavljeno iz treh najboljših bojnih ladij, je malo preje odplulo križarit v Atlanško morje. Z brezžično brzojavko je bilo možno doseči to brodovje in mu uka-1 zati, da se nemudoma vrne v Messino. Britansko brodovje, ki je bilo vsi-drano v Syracusu, je tja odplulo z zdravniki in vsakovrstnimi pripomočki za ranjence. Tudi več ruskih bojnih ladij je iz Syracusa odplulo v Messino.
Iz Catanije prihaja vest, da je bil messinski škof pokopan pod razvalinami svoje palače. Signor Fulci, član poslanske zbornice messinske, je baje tudi storil smrt s celo svojo rodbino, ki je pripadala najodličnejšim v Cataniji. Kupola katedrale v Cataniji se je zrušila, a druge cerkve in mestna zbornica se utegnejo podreti vsak hip.
Rim, 29. dec. — Papež je bil baje obveščen, da so vse cerkvene občine v Messini in Reggio s škofi, duhovniki, menihi in nunami izginile. Kraljica Jelena ni dovolila svojemu soprogu, da bi šel sam na kraj nesreče. Rekla je, da noče opustiti predpravice, deliti nevarnosti svojega moža in vsled tega sta se oba odpeljala na jug.
Pomorski minister je prejel ob 5. uri zvečer brezžično brzojavko, v kateri je število mrtvih v Messini cenjeno na 50,000.
Palermo, Sicilija, 29. dec. — Iz Messine semkaj dospeli begunci poročajo, da se je v zrušenem hotelu “Trinacria” nahajalo kacih 100 inozemskih turistov, ki so vsi storili smrt. Med njimi je baje bilo 70 Angležev in 30 Nem cev, • V messinskih razvalinah so se tisočerniki živi pekli, ko so izbruhnili požari.
Rim, 29. dec. — Od vseh strani, iz Rima, Milana, Florence in Neapolja drdrajo posebni vlaki z zdravniki in potrebščinami na lice mesta.
Po vsej Italiji so danes gledišča in borze zaprte in ves narod žaluje.
Najnovejše brzojavke.
Rim, 30. dec. — Drugi silen potres se je pripetil v Messini danes popolu-dne in je dovršil delo opustošenja.
Še tistih malo poslopij, ki so ostala pokoncu po potresu v ponedeljek, se je zrušilo in bati se je, da je bilo spet mnogo oseb usmrčenih.
Novica o drugi nesreči je došla sem
kaj nocoj in še ni bila objavljena v Rimu.
Mesto Messina je sedaj bržkone popolnoma razdejano. Mnogi reševalci so baje med žrtvami.
Neapolj, 30. dec. — Stotisoč je sedaj mrtvih samo v mestu Messina.
Bržkone je manj nego 10,000 človeških bitij uteklo živih iz potresa, ognja in plimotoka, ki so opustošili Sicilijo in Kalabrijo.
To poročilo so donesli begunci, ki prihajajo v stotinah na vojnih ladjah in trgovskih parnikih, kateri se hitro vračajo na lice mesta reševat.
Messina je popolnoma razdejana. Razvaline so hranivo za požare, ki so se razširili po vsem mestu.
Pomoč iz zunanjega sveta je nazadnje pričela dohajati. Britanska oklop-nica “Sutley” je doplula od Malte. Sledile so ji ruske bojne ladje “Slava” in “Carevič” in oklopnica “Admiral Makarov”. Častniki in mornarji pomagajo kolikor morejo.
Kralj in kraljica italijanska sta že pri delu med mrtvimi in ranjenci.
Rim, 30. dec.—Ves narod je omamljen po ogromni potresni katastrofi, m vendar še ni znana ve vsem svojem obsegu. Sedaj ljudje verjamejo prvim poročilom, ki so govorila o 200,000 mrtvih.
Velika krdela beguncev iz podrtih mest se vale v sosedne trge in kraje. Tisočerniki beže in potujejo čez hribe in doline, mnogi blazni, drugi popolnoma nagi, vsi pa lakote umirajoč in mnogi resno bolni.
Plameni še razdevajo zrušena mesta, in brezštevilna trupla v razvalinah že obetajo kugo.
Rim, 30. dec. — Ogromnost nesreče v južni Italiji in na Siciliji je edino mogoče premeriti po dejstvu, da je samo v dveh mestih, Messina in Reggio, storilo smrt 110,000 oseb, Kacih 20 do 40 drugih mest in krajev je potres razdejal in tamošnje tisočere žrtve treba dodati številu žrtev.
Roosevelt italijanskemu kralju.
Washington, D. C., 29. dec. — Predsednik Roosevelt je danes poslal italijanskemu kralju sledečo brzojavko povodom potresa v južni Italiji:
“Nj. veličanstvo Viktor Emanuel!
“Zajedno z vsemi svojimi rojaki sem globoko ganjen vsled strašne nesreče, ki je zadela Vašo deželo. Izražam svoje najiskrenejše sožalje. Ameriški Rdeči križ je izdal oklice za pomoč potreb nikom in me obvestil, da stopi takoj v zvezo z italijanskim Rdečim križem.”
Italijani v New Yorku.
New York, 29. dec. — Vest o potresu v Kalabriji in na Siciliji je povzročila v tukajšnji italijanski naselbini, ki šteje kacega pol milijona glav, največjo razburjenost, skoraj obup. Nič manj nego 200,000 teh ljudi je rojenih v prizadetih krajih in skoro vsak ima tam sorodnikov ali prijateljev, za katerih usodo je v največjem strahu. Uredništva italijanskih časopisov in uradi italijanskega generalnega konzula so bili ves dan obkoljeni po ti-sočernikih, ki so hoteli vsi izvedeti o strašni nesreči. V obeh glavnih italijanskih predmestjih so bile danes trgovine popolnoma ali deloma zaprte in prebivalci so stali v skupinah po cestah, razgovarjajoč se o groznem dogodku. Mnogi, posebno ženske in otroci, so jokali.
V uradnih in trgovskih krogih na- j selbine je bila prva misel po prejemu j žalostne vesti, nabirati finančno po-: moč za prizadete kraje.
ALABAMA SEDAJ BREZ
SALUNOV.
Cela država se je popolnoma “posušila” o polnoči med starim in novim letom.
MISSISSIPPI JE TUDI “SUHA/’
Mesto Roanoke, Va., se je iznebilo vseh pivnic po trdem boju.
Mobile, Ala., 30. dec. — Jutri opolnoči bodo vsi saluni v Alabami zaprti. Po tistej uri bo protipostavno, prodajati upijanljive pijače v državi.
Trgovci z “likerji” se že pripravljajo za boj proti ustavnosti nove odredbe, in salunarji iz tega in drugih mest so že jeli prispevati k skladu, da pojde tožba do naj viši --va sodišča Združenih držav, ako treba.
Vprašanje si sed«; slavijo mnogo-terniki, kakor bo Alabama .zhajala, če se dohodki iz dosedanje kupčij? z upi-janljivimi pijačami ustavijo. Državljani v mestu in okraju Mobile so posebno v skrbeh, ker so vsi šolski skladi prihajali naravnost iz davkov na prodajo upijanljivih pijač.
Preračunjeno je, da bo 500 salunov zaprtih v mestih Mobile, Montgomery, Selma in Anniston — največjih mestih v državi, ki še niso “suha” — ako za-dobi veljavo prohibicijska postava.
Jackson, Miss., 30. dec. — Nocoj o polnoči mora prodaja upijanljivih pijač v državi Mississippi prestati, po razglasu generalnega pravdnika Stirlinga. Generalni pravdnik razglaša, da se morajo po besedilu nove postave, ki ima postati veljavna “dne 31. dec. saluni zapreti nocoj opolnoči in ne šele z Novim letom.
Roanoke, Va., 30. dec. — Pri volitvi z geslom lokalne opcije so danes tukaj zmagali “suhači” z večino 86 glasov. Vsledtega bo v devetdesetih dneh zaprtih dvainštirideset salunov in šest velikih trgovin z upijanljivimi pijačami bo moralo ustaviti razpošiljanje s po.sfo. ‘	'
Na Novo leto ni post.
Na premil, nadškofa Quigley v Chicago je prišlo dovoljenje iz Rima, da smejo katoličani na praznik Novega leta, ki pada letos na petek, uživati mesne jedi.
Boj med štrajkarji in maršali.
Danville, Ky„ 26. dec. — V mestecu Stearns se je vršil boj med premogarji, ki so vzpodbujali k štrajku in peterimi zaveznimi maršali. Stearns je premo-garsko mestece šestdeset milj od tu v Whitley countyju. Dva moža sta bila usmrčena in več je bilo ranjenih. Mrtva sta: John Mullins, zavezni maršal iz Richmonda, Ky., in Richard Ross, premogar. Boj je nastal vsledtega, ker se štrajkarji niso hoteli pokoriti nekemu sodnemu zadržnemu povelju. Pet zaveznih maršalov se je podalo v Stearns, kjer so našli štraj-karske voditelje zagrajene v McFer-ran hotelu. Ko so se maršali bližali, se je streljalo nanje. Zato so tudi oni streljali. Mullins je bil koj ustreljen in več premogarjev je bilo ranjenih. Hotel je bil potem zažgan in je zgorel do tal. Več ranjenih premogarjev je baje storilo smrt v plamenih, a zagotovo to ni znano. Ko se je poslopje zrušilo, so premogarji ubežali. Maršal Ryan je bil ločen od drugih in bati se je, da je bil usmrčen. Petdeset zasledovalcev se je napotilo iz Somer-seta v Stearns. Bati se je nadaljnjih homatij, ker je razburjenje veliko.
Pittsburški škandal.
Pittsburg, Pa., 26. dec. — Po tukaj objavljenem poročilu je bilo 17 članov mestnega svetovalstva obveščenih, da so pod nadzorstvom in da ne smejo mesta zapustiti. Tem 17. možem se je baje tudi konečno sporočilo, da bodo pozvani na odgovor zaradi obtožeb, ki so v zvezi s pravdo aretiranih alder-manov in bankirjev radi podkupovanja. Drugo sporočilo trdi, da bode vseh 17 novih obtožencev kmalu v zaporu. Odvetnik A. L. Weil, predsednik zveze volivcev (Voters’ League), je rekel: “Zadostnih dokazov imamo, da pusthno zapreti še druge krivce, ki bodo . gotovo obsojeni.”
SE NI MIRU
V VENEZUELI,
Topnjača “Miranda” podpira novega predsednika Gomeza in se zanj bojuje.
CASTRO IMA ŠE PRISTAŠEV.
Sicer se pa Venezolani radovoljno zglašajo na pomoč novi vladi.
Prohibicija na jugu.
Washington, 27. dec. — Prohibicija se je zadnja leta tako razširila po jugu, da je sedaj ono ozemlje nad polovico “suho”, dočim se je začel na še “mokrem” ozemlju besen boj. V državah North Garolina, Alabama in Mississippi je sedaj zavladala popolna prohibicija, dočim poskuša Georgia s polovično .zmernostjo, ker neka državna postava prepoveduje prodajo opojnih pijač, ki vsebujejo več nego štiri odstotke alkohola. Tudi v Louisiani zadobi z začetkom novega leta veljavo prohibicijska postava, ki pa ne prepoveduje popolne prodaje pijač. Tennessee pride zdaj na vrsto, pravijo prohibicionisti. V Kentucky, kjer se izdeluje največ žganja, so izmed 119 okrajev samo še štirje “mokri”, dočim jih je v Virginiji izmed 100 še “mokrih” 20. Texas in Arkansas sta nad polovico “suhi”. Pa čudo: Kjer zavlada prohibicija, se širi pijanost, tatvina itd.
Port of Spain, Trinidad, 30. dec. —-Pri mestu Macuro, na venezolanski brežini, se je vršila-bitka med pristaši bivšega predsednika Castro in posadko topnjače, katera se je bojevala za novega predsednika Juan Vincente Go meza. Okoli 20 mož je bilo usmrčenih in kacih 50 ranjenih. Stranka Go-mezova je bila .prisiljena, začasno u-makniti se, a se povrne, da iznova pod jame boj. To vest je semkaj donesla “Miranda” sama, dotična topnjača. “Miranda” je odplula iz luke “La Guaira”, namenjena v Macuro. Imela je na krovu ljudi, ki so bili določeni, prevzeti mesta uradnikov, ki so služili pod Castrom,
Ko je “Miranda” doplula na višino luke Macuro, je imel tamkaj general Torres zbranih 500 mož, s katerimi je hotel zabraniti izkrcanje. "Miranda” je spoznala položaj in začela boj. Pod zaščito svoje baterije so se poskušali mornarji izkrcati. Boj je trajal štiri ure. Ko je kapitan “Mirande” videl, da si ne more pomagati, se je umaknil in odpeljal y Port of Spain, kamor je doplul proti večeru. Predsednik Gomez je bil koj potem obveščen o položaju. "Miranda” se je potem preskrbela s premogom. Bržko so to novico Portofspainčani doznali, se je zglasilo veliko tamošnjih Venezolan-ce v radovoljno, vladi pomagati v boju. In mnogo radovoljcev je bilo sprejetih, nakar so se vkrcati na topnjačo, ki se je takoj vrnila v Macuro, da začne spet boj.
Volk v Peoriji.
Bojkot proti Avstriji.
_	. . I
Moskva, 25. d c. — Tu so Cehi in Vseslovani organizirali bojkot proti avstrijskemu blagu kot ugovor proti ( prispojitvi Bosne in Hercegovine ter , proglasu vojnega prava v Pragi. Zve-j za ima podružnice na južnem Ruskem in Poljskem.
Turški parlment.
Carigrad, 25. dec. — Po preteku 32 let je sedaj začela Turčija z drugim poskusom ustavne vlade s tem, da se je v Carigradu zbral novi parlament ali državni zbor, ki je izvoljen po ustavi, katero je sultan proglasil letošnjega julija meseca. Sultan je osebno otvoril parlament pod sijajnimi obredi po vzgledu sličnih skupščin. Vsa ve-roizpovedanja in plemena turške države so poslala svoje postavnoizvolje-ne zstopnike in različne noše poslancev so tvorile bujnopestro sliko, v poslopju na trgu sv. Sofije, kjer je zboroval parlament tudi leta 1876. Zastopani so bili Albanci, Armenci, A-rabci, Bolgari, Grki, Kurdi, Sirci itd.
Z novim (prvim) otomanskim parlamentom se je Turčija ločila od stoletja starega samosilstva. Sultan Abdul Hamid je bil na svoji vožnji v parlament glasno pozdravljan, in bilo ni najmanjšega nereda.
— Rojaki naročajte se Amer. Slovenca. Stane le $1.00 na leto.
Peoria, 111., 27. dec. — Redko zver, velicega sivega volka, je tukaj ustrelil Frank Keiffner. Keiffnerja je sredi mesta blizu lesnega dvora nenadno napadla zver in le z največjo težavo se je mogel rešiti v svoje štiri bloke oddaljeno stanovanje, kjer je pograbil svojo puško in pognal zunaj stoječi zveri kroglo skozi glavo.
Kako je volk zablodil v Peorijo, je uganka. _________________
Kako so si v sorodstvu?
Washington, 27. dec. — Zamotano sorodstvo je nastalo danes, ko so se poročili neki oče in njegova dva sina ter neka vdova in njeni dve hčeri v Finley Townshipu.
Stari Henry Hillinger je vzel za ženo 16 let staro Lucy Richmond, dočim se je njena mati, Mrs. Mary Richmond, omožila z najstarejšim sinom Hillingerjevim, Davidom, in Charles Hillinger se je oženil z Jennie Richmond. Prebivalci . Finley Townshipa sedaj ugibajo, v kakem sorodstvu so trije pari.
Duma in balkansko vprašanje.
Petrograd, 24. dec. — Minister vnanjih zadev, A. T. Izvolskij, je pova-b;l voditelje raznih strank v dumi ali državni zbornici na splošno posvetovanje, da se pripravijo podrobnosti za ministrsko razpravo o balkanskem vprašanju dne 25. decembra. Ogorčenje ve vseslovanskih krogih, ker je Izvolskij baje izdal slovansko stvar, se je poleglo, češ, ker je minister ubral edino pot, ki je bila zanj odprta.
“Kralj sladkorja” umrl.
San Francisco, Cah, 26. dec. — Claus Spreckels, znani “kralj sladkorja”, je tukaj umrl za pljučnico. Njegovi otroci so bili zbrani ob njegovi smrtni postelji.
Spreckels je bil rojen 1. 1828. v Lam stadtu, Hannover, in se je izselil v Združene države 1. 1846. Zapustil je velikansko premoženje; samo njegovo zemljiško lastnino so cenili na $40,000, 000 do $50,000,000.
Drzni vlomilci.
New York, 28. dec. — Vlom, kot ga drznejšega ne pomni zgodovina new-yorška, je davi odkril zlatar Oscar C. Jakle, ko je vstopil v svojo proda-jalnico v poslopju št. 866 Third Avenue. Našel je veliko varnostno blagajno vlomljeno ter oropano za $5000 v zlatu in $20,000 v dragotijah.
Vlomilci so si napravili pot v pro dajalnico skozi klet. Ko so vlomili kletno okno, omreženo z 12. železnimi palicami, so vžagali luknjo v prodajal-nični pod in tako prišli v prodajalnico. Ko so brez uspeha poskušali, prevrtati železne duri, so razstrelili glavico umetne ključavnice in potem onegavili na istej, dokler niso duri odprli.
Ker jc bila prodajalnica tudi ponoči razsvetljena in je stala varnostna blagajna v polni luči, zato policija sumi, da so imeli vlomifci enega ali več pomagačev, ki so na cesti stražili in dali vsakikrat svarilo, kadarkoli se je bližal kak policaj ali zakasnel ponočnjak Vlomilci so se potem skrili za blagajno, dokler se ni zrak očistil.
Ko so lopovi pobrali iz blagajne dra gocenosti, za kar . so potrebovali več ur, so ključavnico na blagajni spet pritrdili in izginili.
Konec sveta izostal.
Nyak, N. Y., 27. dec. — Konec sveta danes še ni prišel, čeprav je Lee J. Spangler, tukajšnji prorok in glavar necega verskega razkola, prorokoval razpad sveta za danes. Zato pa je prorok izginil, ko je videl, da se njegovo prorokovanje ni uresničilo.
Spangler je pozval vse “svetnike” svojega razkola, naj se pripravijo za konec sveta, in podali so se, vsi belo-oblečeui, na tukajšnje pokopališče, kjer je pa čuvaj prepodil čudno družbo, ki je obstojala večinoma iz žensk.
Drugi so zlezli na South Mountaitt, kamor jc obljubil priti tudi Spangler. Ko so pa nekaj ur čakali, so se podali razočarani domov.
Boj z revolucionarji.
Moskva, 26. dec. — Baron Cotte, načelnik tajne politične policije, je bil usmrčen in polkovnik Muraki ranjen v srditem boju z revolucionarji, ki so se utrdili v neki predmestni vili. Med bojem je bilo več policajev usmrčenih ’ in mnogo ranjenih. Na pomoč policiji so prišle čete in sledila je pravcata | bitka. Nazadnje je prihitelo topništvo in streljalo v vilo, nakar so se revolucionarji udali. Izza upora v decembru 1905 ni bilo tako znamenitega spopada z revolucionarji, ki so se to-, pot branili dvajset ur. Njihov vodja, Cernov, se je pred udajo ustrelil.
Venezuela.
Ameriško vojno brodovje.
Aden, Arabija, 28, dec. — Ameriško atlanško vojno brodovje, ki šteje 16 bojnih ladij in potuje okoli sveta pod poveljem podadmirala Sperryja, je danes plulo tu mimo na poti v Suez.
Brodovje je zapustilo luko Colombo na otoku Ceylonu dne 20. decembra
j Caracas, Venezuela, 23. dec., via Port of Spain, Trinidad, 26. dec. —-Predsednik Juan Vincente Gomez je v deželi splošno priznan, uradno in neuradno, in Venezuela je prestala eno najpoljudnejših revolucij, ki so zaznamovane v njeni zgodovini, revolucijo, pri kateri ni bila prelita niti kapljica krvi. Predsednika Gomeza 1 oblast je vseskozi pripoznana. Celo ge-| neral Celestino Castro, brat bivšega predsednika, je izročil novemu poveljniku v svojem okraju vse orožje in vse strelivo. Predsednik Gomez se trudi, pospeševati in zboljšati vsa domača in inoz&mska razmerja.
Uboga mati.
New York, 28. dec. ■■—- Vihrajoča zaveza,, ki se je vnela na sveči, je vi gala krsto, ki je v nji ležalo truplo petletne May O’Connor. Mati, ki je ležala v sosedni sobi bolna, da se ni mogla ganiti, je od groze kričala in se nazadnje onesvestila. Njen soprog in njegov tast, ki so ju poklicali sosedje, sta pogasila plamene, predno je truplo zgorelo. Mati je pa vsled prestanega strahu toliko bolj zbolela, la se je bati za njeno življenje.
Zabsanost.
Ako vas nadleguje zabasatiost, glavobol, odurna sapa, oslabelost, utrujenost in druge bolezni, katere povzro-čujejo neredi v slabih obistih, pravo zdravilo, ker prepreči in odstrani vse take nadloge so Severove Jeterne Kro gljice. Ako se vzame ena ali dve zvečer bodo povzročile lahko delovanje prebavnih organov prihodnji dan. Cena 25 centov za škatljico. Dobo se v vseh lekarnah. W. F. Severa Co., ’ -dar Rap ds. T \v.
Joliet, 111., 30. dec. — Prelepi bo- poklonjene naši cerkvi sv. Štefana, žični prazniki so minuli. V naši našel- Srečno novo leto vsem vernim Slo-bini smo jih obhajali kar najslovesne- vencem v Ameriki! je. Javno pohvalo zaslužijo v prvi	Rev- A. Sojar.
vrsti naši cerkveni pevci in pevke, ki	—
so se letošnji Božič posebno odlikovali Chisholm, Mirin., 24. dec. Iu gre
pod vodstvom svojega mojstra, g. or
z delom še dosti dobro za tiste, ki de-
ganista Malovrha. Peli so neko težko lajo; ali delo dobiti ni lahko. Toraj
Zahvaliti seveda se imajo svojemu dobremu učitelju, ki jih uči, tudi Slovenec, to je, g. John Zorman iz St. Clair Str.; njemu gre čast, ker jih dobro poučuje. Želimo, da bi tudi po Novem letu šlo tako dalje, ker je upati, da ne bomo v temi tavali, kot s<3 nam sosedni večkrat očitali, in s,edaj, kakor je razvidno, oni sami v temo lezejo; ne rečem nič druzega, kakor: Bog jim daj pravi razum, da bi prišli iz teme in blata, v katerega so precej globoko zagazili zadnjih par let.
V sklepu pozdravljam vse rojake po širni Ameriki in želim jim srečno in veselo novo leto 1909. Tebi, Ameri-
latinsko mašo odličnega cerkvenega
s
kanski Slovt
c, pa obilo naročnikov Poročevalec.
v mrzlo Minnesoto dela hoditi iskat .
skladatelja, s slovenskimi vlogami m mkomu sedaj svetovati, kajti poleg ^	______.________
vmes, tako veličastno, da so srca po- da se delo lahko ne dobi, je se zima, j Kly_ M 28. dec. —.Dne 26. dec. slušalcev resnično povzdigovali do ne- dasi ne se sedaj, huda, da je v prego-. ^	..	. (lan je priredil naš r6-
bes. Nočemo posebej omenjati sre- voru, da cik v ustih zmrzne. (Opro-	RO;.£ilničar gtc{an Agnich v
brnočistihr, zvonkih ženskih glasov, stite sali.)_.............. j svojem stanovanju lepo zabavo s .ple-
' som. Na zabavo je bil povabljen tudi
dasi ne še sedaj, huda, da je v prego ustih zmrzne. (Oprostite šali.)
kakor tudi ne mogočnih moških teno- s Mesto Chisholm je kot znano v sep rov in basov; a toliko lahko trdimo,' tembru dočisto pogorelo m vkljub da je bii skupen vtis tako očarujoč, da j zimskemu času stavijo in delajo večinam je ponos navdajal dušo ob tako ; noma zidane hiše. Nekateri so pa lepem petju, kot si lepšega skoro mi-1 vse delo odložili do spomladi. Mnogo
šiiti ne moremo v slovenskem jeziku v naših rojakov je v tej ognjeni nesreči ^	lu
tej srcu in čutu našemu še vedno bolj j britko prizadetih, kajti razim sloven- j ^ ^	‘	praznoval svoj
ali manj tuji dežel,. Čast tacemu pev- j ske cerkve m se par druzih h,s je vsem • ^	^ Jo]m Mor;lveU
skemu zboru, ki nam ume dvigati srca j vse zgorelo.
v nebeške višine, da se nam kar milo I Tukajšnji č. g. župnik Tscholl je po stori—in želeti je le, da se vsi naši večtedenski bolezni zopet okreval; mu-pevci in pevke še bolj združijo v slogi' čila ga je vročinska bolezen, in edinosti za čast božjo in narodovo. | Naši vrli pevci pod vodstvom g. or-V tem smislu jim kličemo: Srečno ganista Grizolda kaj lepo napreduje- ^
j jo, da lepo doneče pesmi kar mičejo in j | vzdigajo srce k Bogu v cerkvi. Ko j sem čul zadnjo adventno nedeljo v do
imele izvanredno sejo v nedeljo 3. ja- mačem jeziki n. pr. “Vi oblaki ga ro .	. .
nuarja ob 3. uri popoludne. Članice; s;te>’; kot par Marijinih pesmi, nehote °PlsatI ta kraj 111 naso !lovo naselbm®-naj se udeleže te seje, ker je več važ- 1 človekll duh pohiti trenutkoma v sta-! Pred Jcdmm letom nas bdo par
novo leto!
— Katol. Borštnarice sv. Ane bodo
pevski zbor, kateri je zapel par mičnih pesmi v proslavo godovanja našega gostoljubnega rojaka. Udeležba je bila zares velika. Odličnemu rojaku kličemo: Na mnoga leta!
Večerna zabava se je vršila v stanova nju njegovega očeta. Poleg drugih rojakov se podpisani prav iskreno zahvaljujem na povabilu in kličem: Na mnoga leta!
S pozdravom	J. J. Peshel.
Franklin, Kans,, 27. dec. — Cenjeni ! urednik A. S. Želim malo- rojakom
nih reči na programu. Odbor.
— Veliki ples društva Vit. sv. Jurija št. 3. K. S. K. J. zadnjo soboto zvečer je uspel jako povoljno. Udeležba sicer ni bila ogromna, zato se je pa vse vršilo v tem lepšem redu in v splošno zadovoljnost.
! ro domovino. Da, čast pevskemu zbo ! ru v Chisholm, le tako naprej!
I Dalje, precej strogo začelo se je pa- ; žiti na pijačo, ki se ima tu navadno po
i Slovencev tukaj, in danes je že cela j naselbina nas Slovencev. Tukaj se' naši I rojaki živijo o kopanju premoga; ne-
! hišah, i mnoge
kaj jih živi tudi po farmah. Naši ro:
Hodijo vohuni okoli, k, so |aki. 50 imeli 'ftos Juk:li boii žalf1tlu' spravili ob težko zasluženi de- 1 bozlcn" prazn,k’' ' p:i j0 vzrok nc‘
; nar. Med temi Judežiskarjoti jc tudi | nekaj Slovencev. Toraj pozor, rojaki, — G. Josip Zalar ml., novoizvoljeni ne dajte nikomur pijače za denar! glavni tajnik K. S. K. Jednote, ki na-1	Opazovalec.
stopi svojo službo z dnem 1. januarja,:	-----------
je včeraj (v torek) srečno dospel v I Cleveland, O., 26. dec. —• Cenjeni naše mesto in si namah pridobil srca rojaki širom Amerike, ne morem sc vseh, s katerimi je prišel v dotiko. Pač zdržati, da bi vam ne sporočil naše je težko zapustil svoje prijatelje in sreče in časti, katefa nas je doletela znance v Forešt City, Pa., ampak uver ravno te svete božične praznike. Nam jeni smo, da se bode tudi tukaj kaj reč obiskal nas je vračajoč se iz stare kmalu popolnoma udomačil. Pozdrav- domovine prečastiti zlatomašmk Msgr. ljajoč ga ob dohodu, mu kličemo: Dobrodošel!
sreče, katere se tukaj godijo
V jednem mesecu so bile v rovu No. ! ja 15. Western Coal and Mining Co. tri eksplozije. Prvič je bil jeden ljevalec premoga mrtev, drugu la oba mrtva in.trejič sta si s
P
:a se je
mpamje ana Pirc
azstre-sta bi-težavo
odila v e. Ubi-lo-
— Krasno vreme, da tacega ljudje ne pomnijo, smo imeli čez božične praznike. Še danes, ko. to pišemo in
J. F. Buh. katerega Bog živi še mnogo vrsto let. Obiskal je svoje sorodnike in prijatelje in sedaj, ko se vrača i svojo novo domovino, dasiravno mu jc že stara, je na poti grede obiskal tudi svoje nove in do sedaj še neznane pri-
bil dveh.
Tukaj imamo štv-a in tudi sve II koncu mojog kom zdravo in sebno pa tistim, svojega roja le v edinosti in slogi se vse ri. Zdaj pa tudi tebi, list venec, želim mnogo usp<
kc
se poslavljamo od staicga leta, se j ate 1 j e, svoje rojake Slovence v New solnce drži tako ljubko na smeh, kot |JllrgU) kar sj moremo šteti v največje bi nam obetalo večno spomlad. Dan veseije> čast in srečo, kakoršne tukaj-sc daljša, in vse kaže, da letošnja zima |njj Slovenci nismo imeli in je morda tic bo prehuda vsaj tako dolga ne ne l50tlemo, vsaj kmalu ne, da bi nas bo, kakor po navadi, kar pač že lahko 0biskal naš rojak zlatomašnik v tej novem letu, da bi trdimo, ker je doslej še nismo okusili, tuji deželi. Zlatomašnik, častili go-dasi je sicer že gruden skozinskoz o- spod Msgr. J. F. Buh,' je imel v naši studen, pa nas letos le ni nič potipal. siovenski cerkvi sv. Lovrenca sv. ma-- G. John Langflos' dobroznani! še ob 8'in 10'uri' Ob lOih so se zbra- \ brivec, ki je delal v Hiblerjevi brivnici la vsa slov' kat' podp' drustva k sl°- i se je podal v ponedeljek v Pueblo,! vesni sv' maši’ katero Je daroval prf i Colo., kjer si misli urediti lastno briv- I častiti zlatomašnik m lev.ta_ sta bila
nico. Vrlemu, rojaku srečno pot m č£' M- F' L' Kerze’ domaci zupnlk 111
Polnočnica je ravno minula. Vsa družina je pod domačo, rojstno streho. Prišel je starejši*sin, trgovec, iz bližnj. mesta s svojo družino, da praznuje spomin odrešenja v hiši, kjer se je bil rodil. Pripeljal se je iz bližnjega sela njegov brat, trd gospodar, ki tudi ni pozabil pripeljati s seboj svoje žene in drobnjave. “Toliko otrok ima on kot toče”; tako navadno pravi njegova sestra “teta Ana”, ki se ponaša, da ji pri svojih šestdesetih letih še nihče do sedaj ni mogel zmešati njene osivele glave. Razume se, da pri taki priložnosti tudi ona ni hotela delati izjeme in je še celo pripeljala s seboj otroke svojega stričnika, čeprav stričnik sam tudi ni izostal. Vse to sorodstvo se jo zbralo danes pod krovom starega očeta., Otroci se pode po hiši; nek-teri izmed njih so šele prvič prestopili ta prag in prvič videli svoje sovrstne sorodnike, toda že tiče skupaj in kriče kot vrabci v prosu. Možaki so se spravili okolo okrogle peči, stoječe malone sredi hiše, in hvalijo in grajajo letino, kot je že med njimi navada. Da so ženske vse na jednem kupu, da skuša jedna prekričati drugo m da nobena ne molči, tega sploh ni potreba omenjati.
In ob takem času naj bi človek tičal v postelji in posebno še starec, katerega glavno opravilp pri hiši je že skozi vrsto let kimati in dremati noč in dan in plašiti otroke s parkeljnom, kadar mu ne puste opravljati njegovega» zaželjenega in potrebnega 'posla. Glej ga! Je že po koncu. Že je odprl vrata in stopil v'sobo. Vse utihne. Starejši sin stopi naprej in poklekne pred očeta. Starec povzdigne oči proti nebu, zariše svojemu, že precej ostarelemu sinu križ na čelo s svojo okorno desnico in ga poljubi. Starejši odstopi in drugi pristopajo pred starca, zahtevajo blagoslova, vsi jio vrsti: njegovi otroci, njegovi vnuki in pravnuki. Čeprav truden, nadležen in star, vstra-vendar krepko pri svojem pomembnem poslu, deleč blagoslov svojim po-tomcern; ustnice se mu gibljejo v molitvi, tiha hvala do Boga mu vre iz srca; in solza mu igra v očesih. Obredi je končan. Semenj po hiši se začne I zopet iznova. Nekateri prisedajo k za-jutreku, katerega je gospodinja pri-nravila med tem časom, drugi obkrožajo starca in poslušajo že tolikrat premlete in še vedno lepe zgodbe iz onih dni, ko sta še on in ranjca poklekala pred njegovega očeta v istih dneh, ko se je canadska zemlja še košatila s svojo prvotno divjo krasoto.
Noč se je spremenila v dan. Kdor ni bil pri polnočnici, odide k drugi maši. Po opravilu se začne šele pravo življenje. Tisti šepavi Škot, stanujoč s svojim sinom zunaj sela v podrti bajtici in nadleguj oč leto in dan mirne so-
sede s svojimi prekričanimi gosli, je ] Nevvburg, O., 27. dec. — Minuli so postal danes priljubljeni gost. Smeh- j veseli božični prazniki, zares smemo ljaje je zvlekel svoj stari škant izpod reči veseli, tako da morebiti ali pa go-
pazduhe in potegnil po njem z lokom. Njegtov sin je udaril vmes z basom; in tiste stare melodije, neštetokrat slišane in preslišane med letom in zaniče-vanej so postale danes lepe in yablji
tovo še nikoli tako. V prvi vrsti se imamo zahvaliti ljubemu Bogu za lepo
in prijetno vreme brez snega in ne pre mrzlo.' 7! hvaliti se moramo tudi prečastitemu g. J. F. Buh, kateri nas je
ve. Le malokateri je, da bi ga šepec tudi obiskal v božičnih praznikih na
ne zapeljal s svojo godbo1. Že se približuje par paru in se zopet oddaljuje, noga drobi poleg nožiče; tudi otroci se vrte, capljaje vmes med drugimi s svojimi drobnimi nožicami in plešejo krasno, kot je le Francozu lastno, oni
svojem povratku iz starega kraja nazaj v Minnesoto.
Kakor jc bilo že'omenjeno v zadnji številki A. S., da želi Godbeno društvo napraviti veselico na sv. Štefana dan. In zares jo je tudi napravilo.
starodavni, oživljajoči in vedno lepi j Bilo je navzočih toliko, da se je vse narodni ples. Še celo ona nepremag trlo, da jc bil prostor premajhen. Na-ljiva teta se je slednjič podala in se se-j pravili so čistega dobička 140 dolarjev, daj zaletava iz jednega kota/v druzega lepa svotica za sedanje še bolj slabe kot raztogočen puran. Vse je na no-i čase, tako da se je vršilo vse v najlep-gah, vse se veseli; le starec, onemogel šem redu. Zahvaliti se tudi moramo vsled starosti, ne more vmes. On gle- našim gostilničarjem in sploh trgov-da zadovoljno stoletje, ki se suče pred cem, kateri so tudi dosti za veselico njim, se veseli vred z drugimi in udar-! darovali. Slabi časi se. pa tudi pola-ja takt z nogo ob tla, kot bi tudi on še goma obrabijo na boljše. To se je hotel poskočiti. Eh! tudi stara kost videlo pri božični kolekti v cerkvi sv. čuti. — Pleše, se že celo ljubo dopo-1 Lovrenca, katera je znašala nekaj čez ludne neprenehoma. Malo jih je, ki so j 400 dolarjev. Poznati je tudi, da vse se že naveličali. Rajanje bi se nada- j bolj v sbgi napreduje, kakor je ke-ljevalo,.da se niso ravnokar vstavite 1 daj poprej. Slovenci v Nevvburgu, le sanjke pred vrati. Par krepkih gostov j tako naprej, in ne pozabite pregovora, vstopi skozi vrata, se približajo mizi 1 H pravi:. Sloga jači, nesloga tlači. Ta
...:	,	1... „„ K„,l..;„ ______i: .. X___I .: 1. ■
preobloženi z/ jedili, poberejo vse do zadnjega v košaro in odidejo s pozdra vom in zahvalo nadalje. Vse so pobrali ti roparji, toda nihče se jim ni u-
ko ne bodejo zamogli v časopisih pisati kakor je enkrat bilo v nekdanjem, listu, da je v Newburgu zmeraj tema. Ako je bila poprej tema; sedaj pa ven-
piral, nihče rekel žal besede. Vsakdo ^ar ni več. Če je Nevvburg poprej
je vedel že popreje, da bodo" prišli in skrbna gospodinja je še nalašč malo popreje preobložila mizo, češ: da nihče ne bo mogel reči, da pri nas nimamo ali pa da smo slabši kot kje drugje.. Ti “roparji” namreč pobirajo vsa- za ta skromni dopis; je še bolj težka ko leto na ta praznik za reveže. Na-j gi®va, ker sem-še le dobro domov pri-braria jedila se razdele med ubožne
stal narobe, sedaj stoji na lice. Saj tudi zenlljepisci pišejo, da se zemlja suče; tako.se je tudi v našem New-burgu zasukalo na boljšo točko.
Menda mi čitatclji ne bodo zamerili
šel iz.veselice. Toraj sklenem za danes. Db priliki kaj več. Voščim vsem čitateljem A. S. veselo in srečno novo leto. A. S. pa obilo uspeha.
John Lokar.
družine, z namenom, Ida se tudi oni ra-dujejo s svojimi premožnejšimi so sedi in vedo, kdaj se proslavlja praz
nik rojstva. Jzveličarjevega.
Tako obhaja božični dan Francoz, j oni stari verni Francoz po duši. in telesu, ki je že od nekdaj slovel kot prvi narod y Evropi. Dandanes so njegovi bratje v Evropi deloma zavrgli v<_-.
■o, stare šege- in navade, in na njih i vrstlc IZ nase zapadne »etropole, ker
Omaha, Nebr., 26. dec. — Slavno ‘i uredništvo: Vam moram napisati par
fnesto je stopila svetovnoznana francoska -pomehkuženost in nezadovolj--Francoz pS, canadski naseljenec
lanes ravno “fajn filam”, da ne bode mislili, da mi tukaj, samo dremljemo. O ne! Mi še vedno živimo in še -vedno jedeninisti; kljub ne-: t0 s P0,no paro ter se gibljemo kakor
mravlje na mravljišču. Zdaj se pripravljamo, da si čim preje postavimo svojo slovensko cerkev in če Bog da, nas ne bo več vzelo posebno dolgo, pa bomo imeli svoj lastni hram božji. Za sedaj pa imamo vsako nedeljo, zjutraj ob sedmih svojo sveto mašo še v češki cerkvi, h katerej smo pripadali, dokler nismo, imeli šc svojega župnika. Tukajšnje naše bratsko slovensko
godam, katere je prestal v daljni tu-ini in vkljub tujim vplivom, ki ga obtožujejo od vseh strani: ohranil je voje šege in navade, ohranil svoj ma-crni jezik, ohranil vero svojih očc-nv, ohranil čilavost svojega naroda n zadovoljnost.
A. Schiffrer.
(Nadaljevanje na 7. strani.)
umjs
!i:
uravnam v s
lavec naročil na dc kakor je Am. Slov. rojake po širni Ameriki.
John Dobravc, R. R. No. 4, Girard, Box 132, Kans.
sod
-ood
----------■	i X
La Salle, 111., 23. dec. — Včeraj po-poldne' smo imeli tukaj . pogreb od ; X Johna Špicmiler, katerega je nesreča 'J*
mnogo usneha'	i eil SosPod iz lemenata, katerega ime J	p .	*	...
mnogo uspena!	•	t»	zadela zadnjo soboto pri delu v premo- ; a
- Opozarjamo na oglas noVh knjig, I ml 1,1 znana Po sv' masl Je precastItl
ki jih je pravkar prejela iz Ljubljane knjigarna Am. Sl.
i zlatomašnik nagovoril slovenska dru
gokopu, kjer se je nanj sprožila pet
I* i k
stva m
izrekel svojo zadovoljnost nad jard°v dol«a akala ,in ^ tako hudo j %
njimi in jih pohvalil in jih spodbujal
zadela, da je bil pri priči mrtev. To
Pisma na pošti
koncem .zad- 1 k nadaljnemu napredku, in je rekel, da se J,e z8odi.10 sam,° kakih ^
njega tedna so imeli: Lopold Ivan, naj tudi zanaprej skrbijo za čast božjo
predno se je nehalo delati. Pokojnik
Puljek Dragotin in, Stafina Jožef.
I in da le v slogi m edinosti in miru je £ bd ud.dvcb kat°liških d™št«v> sv' človeku mogoče doseči cilj, do kate-Druz,ne st' S' K' S' K' J' m VItezov | rega Je vsak kristjan namenjen, nam-i reč večno zveličanje. Po sv. maši in I pogovoru ali kratki pridigi je preča
Calumet, Mich., 26. dec. — Pri nas na Calumetu smo imeli vesele božične praznike! Imeli smo prvo sveto mašo ¡tuTgospod zlatomašnik podelil' vsem o polnoči, katero je daroval naš ča- > navzDČim *sv. papežev blagoslov.. In s stiti g. Luka L. Klopčič, m druga sv. ‘ tem je bilo vse 0pravii0 končano, maša je bila ob 8. in tretja ob 10. Pri
polnočnici smo imeli zbrane pevke in ! . V, imenp vseh tukajšnph S‘ovenCe,v župnik A. Kastigar ginljiv govor
izrekam častitemu gospodu zlatomas-
niku zahvalo za obisk in obenem mu v imenu vseh želim, da bi ga Bog ohranil
lepo godbo.
Imeli smo p,a tudi žalost. Umrl je mladenič svoje najlepše dobe, 25 let stari Martin Gazvoda. Pokojnik je bil 2 leti v ti deželi in ni spadal k nobenemu društvu. Pokojnik bi bil rad pristopil, pa je bilo prepozno vsled bolezni. Zato pa rečem vsakemu, kateri ne spada k nobenemu društvu: Hodi danes, ne odlašaj za jutri, mogoče jutri je prepozno zate! Pokojnik je od Novega mesta Podgrada; zapušča očeta in mater v starem kraju.
V stari kraj so šli naš dobroznani g. Nikolaj Graberjan in Frank Vertin. Želimo jim srečno pot,	J. B,
sv. Martina, kakor tudi zveze premo-garjev. Sprevod od hiše pokojnikove do slovenske cerkve in od tam na sv. Vincencija pokopališče je bil sijajen, samo procesija društvenih sobratov in premogarjev je segla od tretje do šeste ceste. V cerkvi je imel naš č. gf
v
spomin in čast pri Bogu in ljudeh priljubljenemu -možu-poštenjaku, katere-
Chicago, 111., 29. dec. — Vrli žup-Ijani naše slovenske cerkve sv. Štefana v vsakem oziru lepo napredujejo.
O '"Slovenskem Domu”, kakor se zove naša stavbinska in posojilna družba, smo že poročali bralcem Am. Sl. Želeti je, da se te prekoristne družbe oprimejo vsi naši zavedni rojaki. Dne 5. januarja 1909 bode “Slovenski Dom“ imel svojo sejo, na kateri bodo sprejemani novi člani. Rojaki, ne zamudite prelepe prilike in pridite na to sejo, da stopite v krog zavednih mož, ki so se združili v delovanju za duševni in gmotni napredek našega naroda. Poleg slovenske cerkve postani “Slovenski Dom” središče in zbirališče katoliških Slovencev \ Chicagi. Naprej!
Božične praznike smo obhajali dostojno njihovemu pomenu."V adventnem času so se vsi župtjani primerno pripravili nanje s pristopom k mizi Gospodovi; samo v nedeljo 13. dec. je prejelo sv. obhajilo nad 100 naših poštenih mož — to je nekaj. In božična kolekta je znašala $455.00. Vsem darovalcem in darovalkam, in posebno slavnim društvom bodi tem potom iz-
in veselega, da bi še mnogo storil za-božjo čast in da bi dosegel svoj cilj, kakor si ga vsak kristjan želi, namreč plačilo v nebesih za njegov trud, to je, večno zveličanje in večno veselje.
Z vsemi tukajšnjimi Slovenci mu kličem: Živio!
Nadalje tudi ne smem zamolčati oj napredku tukajšnjih Slovencev. V zad- '
nji polovici t. 1. namreč vstanovili sta j Montreal, Canada, 27. dec. — Fran-se tukaj dve slovenski društvi, namreč, cois se je vzbudil, še predno je zapel Izobraževalno društvo in Godbeno petelin, in je hitro skočil na svoje sta-društvo.	| re noge, čeprav je bilo še vse odeto v
Izobraževalnega društva namen je, ■
...	ga Zgled naj posnemamo, da se potem
se mnogo vrsto let zdravega, čvrstega enkrat zopet z njim srečni vidimo gor
nad zvezdami. John Špicmiler je bili*** doma iz Čateža in Kranjskem, 59 let j star, njegova žena m.u je umrla pred sedmimi leti, a tukaj zapušča petero odraslih in dobro preskrbljenih otrok. Svetila mu večna luč!
Simon Jesenšek.
tukajšnje rojake povzdigniti. Zatorej obstoji to društvo tz treh delov: I. del je Slovenska čitalnica, v katerej je že čez sto slovenskih knjig vsake vrsie povestnih itd., dalje je dobiti razne slovenske časnike iz te dežele kot tudi iz stare domovine, seveda katoliške.
II.	del je Pevsko društvo, da se fantje in možje poučujejo v petju, kateri so nam na božični dan že zapeli na koru par božičnih pesmi, kar jim je prav dobro šlo in kar kaže, da napredujejo; poučuje jih sam župnik F. L. Kerže.
III.	del je, da se poučujejo tudi fantje kot tudi možje v angleščini; poučuje jih častiti gospod župnik F. L. Kerže. Toraj njemu gre vsa čast za njegov trud, ki se toliko trudi z nami, da bi prišli na višjo stopinjo, da bi ne bili tako daleč za drugimi narodi.
In kot že omenjeno, drugo društvo, Godbeno društvo tudi prav dobro napreduje. Naši rojaki, sami fantje in nekaj mož, tako da jih je po številu 12, so se v zadnjih štirih mesecih naučili toliko, da so nam na božični dan zaigrali par lepih maršev pri korakanju iz dvorane v cerkev pred društvi. Vsak
rečena najtoplejša zahvala za darove človek mora reči, da so dobro igrali.
nočno temo in mraz, da je kar škripalo.
Star je Francois — pravim. Že nešteto gub mu je začrtal čas v ’obraz, skrivil njegovo suho in dolgo telo, mu pobral na temenu malone vse lase do zadnjega in pobelil njegovo brado kot sneg. Osem križev — pravi on sam — ima že na hrbtu; kar jih je več, je menda pozabil, ker ga je začel polagoma spomin zapuščati.
Kdo bi spal ob takem času? Od polnoči naprej se že oglaša zvon od bližnje cerkve; po cesti mimo hiše drče sanjke za sanjkami, kristalno čisti glasovi zvončkov in kraguljčkov pri sanj-kah udarjajo na uho in se izgubljajo zopet v daljavi; veseli glasovi prihajajo tamkaj nekje iz daljave, hišna vrata se odpirajo in zapirajo neprenehoma, kot bi jeden prišlec podajal kljuko drugemu, in veselo čebljanje pomešano z otročjimi klici narašča v sosednji sobi minuto za minuto. In ob takem slovesnem času, ko se vse ra-duje„vse veseli in vse prepeva; ob času, ko je obdal svečani duh svetega večera 'celo stvarstvo, naj bi počival on, stari Francois, najstarejši ud cele družine!
d Drugs'' Act dne 30. junija 1906.	'i;
----------:----------I
1
I
I
t
?
$ *s* T
Hud kašelj.
Ne potrebujete trpeti na sitnem in nevarnem kašlju, nahlajenju, bolehnem grlu in navadnih zimskih boleznih, ker edino kar potrebujete je iti v lekarno in si kupite za 25 ali 50 centov, steklenico v katerej se nahaja
Severov ba’zam za pljuča.

Vsi lekarnarji ga prodajejo, ker je v resnic zdravilo za vsakovrsten kašelj, prehlad in za 50 centov.
4
4
in najzanesljivejše v grlu. Cena 25 in
Gosp. Pavel Novak, 16 Chap nam je pisal ondan, kot sledi: zahvalo za Vaš Balzam za. pij jetike. Imel sem hud kašelj, a tim.”
: n St, Willimantic, Conn., “Pošiljam Vam svoje srčno uča, ker me .je rešil gotove sedaj se prav dobro poču-
*
«T«
SEVEROVA ZDRAVILA SO NAPRODAJ V VSEH LEKARNAH. NASVET O RABI ZASTONJ
Vnetje.
Otekline, vnetje in bolečine živcev; hitri živčni ali od vnetja povzročeni revmatizem, nevralgija, nervoznost, trganje v gležnjih in bolečine take vrste bodejo izginile, ako boleče prostore namažete z mazilom, kot je
Severovo olje sv. Gotharda.
Namažite boleče prostore s tem mazilom. Lahko ga vribljete z rokami kakih deset ali petnajst minut. To se naj nadaljuje po dva ali trikrat na dan. Ovitke namočite v Severovo Olje sv. Gotharda. To Vam bo v gotovo pomoč. Cena 50 centov.
Tonika.
Ako je vaša kri oslabela, ako so vaši prebavni ožgani v neredu, ako trpite na navadni slabosti ali ako ste podvrženi zabasanosti, potem počnite rabiti
Severov balzam za življenski.
Oživi in okrepča kri ter deluje na prebavne organe, ker je idealna tonika. Osebe, ki so ravno ozdravele od kake bolezni bodejo našle v tem zdravilu zdatno pomoč in okrepčilo. Možje in žene ga čislajo. Cena 75 centov.
Severova zdravila so naprodaj v vseh lekarnah. Nasvet o rabi zastonj.
Vprašajte za Severov Almanah za leto 1909, dobite ga zastonj. Vprašajte pri drugistih.
V
V
*?
♦%
W, F. Severa Co.
CEDAR RAPIDS IOWA
GLAS NARODA
Se nahaja od sedaj naprej v
82 Cortland Street
To je tik Pennsylvaaije železnice, postaja Cort lani Street Station ali dober blok od Baltimore & Ohio Železnice

IZ STARE DOMOVINE.
KRANJSKO.
— Kranjsko vinarstvo. Dne 3. dec. se je vršila pri deželnem odboru enke-ta kranjskih vinogradnikov zaradi razpečavanja kranjskih vin. Došlo je dvajset ekspertov. Sklenilo se je usta-
— Zblaznel radi Zeppelina. Klein-mayerjev stavec Masbacher je bil silen občudovalec grofa Zeppelina. Toliko časa je premišljeval Zeppelinovo zrakoplovstvo, da je bil prepričan, da bo on še nekaj boljšega iznašel. Obrnil je posteljo okolu in "zrakoplov” je bil deloma že gotov. Ker se mu je pa zdelo, da je za zrakoplovstvo le'ne-
noviti deželno vinafsko zadrugo s cen-	- , , , •
,	.	,	T . , ,.’	.	koliko preveč teze, se je mOz slekel m
tralo m zalogo v'Ljubljani.	: ..<...	„	. -o r
J 1	! letel na cesto. Policaji so ga seve
prijeli, bilo je treba sedem policistov,!
-—• "Narodna zveza” (združenih jugoslovanskih državnih poslancev, 37 po številu) je v svoji seji dne 4. dec. zavzela stališče napram vseučiliškemu
da so ga ukrotili. Sedaj imajo reveža j spravljenega na Opazovalnem oddelku. !
— V Ljubljani se je ustanovilo dru-vprašanju. Drži se načela, d d se mora štvo slovenskih trgovskih sotrudmkov, kulturnim zahtevam vsakega naroda kateremu je pristopilo že lepo število ugoditi. 'Zato ni Italijanom sovražna, članov.	'
zahteva pa, da se vzporedno z laško
univerzo ugodi tudi zahtevi Jugoslo-j — Uspeh spretne živinoreje,. Kakor j vatlov in se ustanovi slovensko vseuči-j^e poroča, je prodal gospod Ivan Kon-j lišče in se prizna izpitom na zagreb- j čina, veleposestnik in veletržec v Gor- ’ škem vseučil šču veljavnost tudi v Av- nji vasi pri Zatičini, dva lepa bika pra- ]
ve simentalske pasme, stara od 20 do 22 mesecev, za 1020 K.
—	Letošnja dobra vinska letina zelo slabo vpliva na vinske cene. Tako \ morejo Vipavcrsvojo izvrstno kapljico ! prodati komaj za 20 vin. Istrijanec pa komaj po 14 vin. liter.
—	Državna subvencija. Za vaško napajališče v Belskem pri Postojni je dovoljena 800 K državne podpore.
—	Cesarska odlikovanja ob 601et-nem jubileju. Presvitli cesar je odlikoval nad 4000 oseb z raznimi redovi. Omeniti hočemo nekatere osebe na Kranjskem, ki so bile odlikovane. Plemič je postal deželni glavar Šuklje. Komturni križec Franc Jožefovega reda z zvezdo je dobil državni poslanec in deželni oklbornik dr. Ivarr Šušteršič.
striji. Odklanja pa Trst kot sedež slovenske univerze in se bo z vsemi sredstvi borila proti ustanovitvi laškega vseučilišča v Trstu. -—• ‘‘Narodna zveza” je v nadalnji seji sklenila stopiti proti vladi v strogo opozicijo.
—	Velikodušen dar. Za slovenske dijaške ustanove je podaril g. Josip Gorup vitez Slavinski 50,000 K.
—	Pollakova tovarna v Kranju pogorela. Poroča se: Dne 4. dec. zvečer ob 8. uri je začela goreti g. Karola Pollaka tovarna za usnje. Vnelo se je baje pri peči v dvorani, kjer prirejajo izdelane kože. Naenkrat je bila večina strehe v plamenu. O.genj je bil Velikanski, a hvala Bogu, brez vetra. Zgorelo je veliko skladišče suhih kož in maščobe. V stanovanje Pollakovo je le nekoliko prigorelo, tudi j Komturni križec Franc Jožefovega re-strojnica ni zgorela. Istotako so re- j da brez zvezde je dobil generalni vi-šili obširno skladišče za čreslo in iži- | kar in kanonik Janez Flis ter državni ce, ki leži ob Kokri. Ako bi se bilo to poslanec Pogačnik, red železne krone vnelo, bi bil Kranj v nevarnosti, ker' JU. razreda predsednik trgovske in ogenj bi bil neznanski. Prišle so ga- j obrtne zbormoe Lenarčič ter deželni sit požarne brambe iz Kranja, Straži- , nadsvetnik Zämida. Viteški križec šča, Cerklja in Ljubljane, in so delale; Franc Jožefovega reda: dekan Dolinar vso noč. Kranj je bil ves po koncu : v Ribnici, dekan Kumer v Škofji Loki, in je gledal čudovit, a strašen prizor, j dekan Schweiger v Leskovcu, kanonik kako se je valil plamen proti nebu. | Povše .v Novem mestu in frančiškan-Škoda je velika. Prizadet ni samo g. j ski provincijal p. Placid. Zlati križec s Pollak, ampak tudi usnjarji, ki izgube 1 krono so dobili: žup. J. Berlic v Sred-delo. G. Pollak j e bil zavarovan. j nJ"i vasi, župnik Ažman v Gorjah, žup-
| nik Šašelj v Adlešičah, župnik Tek-
—	Iz Loškega potoka. Pa ne samo ster v Višnji gori, župan Serko v Cirk-suša, povodenj in druge nesreče so' niči, postojnski župan Pikelj, deželni nas letos občutno obiskale, še en vir poslanec in župan Košak. Zlati križec: dohodkov in zaslužka naše fare je le- župan Belec v Št. Vidu nad Ljubljano, tos skoroda odpovedal, kar sosebno župan Mejač v Komendi, nadučitelji nas občutno zadene, to so hrvaške in Kovač v Zatičini, Skala v Vipavi in bosanske šume. • Delavci, ki so šli Šetina v Črnomlju, načelnik požarne pred mesecem iskat službe v daljno brambe ljubljanske Štricelj, nadučite-Ogrsko in Bosno, se že vračajo prazni lja Trošt in Valenta.
domov. Slaba plača in skalnate šume
ne obetajo vsaj v malem poplačati ve- j — Izpred porotnega sodišča. Zara-liki trud, ki ga imajo pri tem napor-, di nenravnosti obtoženi Kletni Janez nem delu naši ljudje. Zares povsem Dobelak iz Predtrga je bil oproščen, neugodno leto. Željni zaslužka, se zaradi prestopka po parag. 501. k. z. ljudje zopet v vedno večjem številu Pa obsojen v šestedenski strogi zapor, odpravljajo v Ameriko.	j V 15 mesečno težko ječo je pa bil
j obsojen zaradi posilstva 42 letni Fran-
—	Dr. Hinko Dolenc umrl. Po dol- čišek Rupar iz Žile. — Andrej Gro-gem bolehanju je v svojem rojstnem šelj, ki še ni 17 let star, je bil zaradi kraju na Notranjskem umrl vpokojeni ropa obsojen v osemletno težko ječo. sodni tajnik gospod dr. Hinko Dolenc.:
Bil je znan širom slovenske domovine |	— Res žalostno prijateljstvo. Miha
po svojih humorističnih pripovedkah Zupanc, 24 let stari hlapec, in 27 let in novelah. Pokojnik je bil velik lo-! stari Anton Sehne, bajtar, obadva iz vec in nam je tudi v svojih spisih po-! Cerkelj, sta že od nekdaj dobra pridal več v resnici lepih in duhovitih jatelja. Ljudje so opazovali, da vedno lovskih črtic. Bil je tudi nekaj časa' skupaj tičita, ter da imata skupne
Leta 1905 sta delala v Fil-berbrunu na Tirolskem. Že takrat sta kot tatinska tovariša ukradla Kristanu Schmeigerju in Jožefu Wieshoferju vsakemu po eno kolo. Letos dne 22. septembra je v Adergasu okolu dveh popolnoči neki nemir, ki ga je povzročil domači konj, prebudil posestnikovega sina Jakoba Murnika. Šel je na
TT , .	_	» . ,	,	,	,	dvorišče gledat	in v	svoje	začudenje
•— Umrl je v Senožečah dne	1. dec.	_ - , „	•___	» ,	T - r
, , _	, ,.	.	. | našel svojega očeta Jožefa mrtvega
zvečer daleč naokoli znam mesar in „„	,
..	,	v.„	i na vozu ležati. Ker je bil konj pota
gostilničar g. Anton Musič.	1	• t ■ y „ a a	■	,
6	e	i	iz Ljubljane do doma vajen, je žival
—	Umrla je dne 16. nov. v Linden- | sama našla domov. Sum je letel spo-bergu na Švabskem v starosti 24. let j četka na .čisto nedolžne osebe; natan-gospa Marica Loisel, rojena Jekovec,! čne orožniške poizvedbe so pa dogna-
deželni poslanec. Bil je tudi izvrsten ! skrivnosti, družabnik, blag značaj in dobra duša.
.— Kurat Premru umrl. Iz Tržiča z dne 5. dec. poročajo: Kurat Premru je danes umrl.
— Umrla je v Gorenji Šiški gospa Ivanka Suva.
sledila sta obdolženca; v bližini Češ-njovka sta vsak enega brata napadla in z zaprtimi noži na tla pobila ter o- ! ropala Miho Šipič. Po končanem ro-j pu sta zbežala, potem si pa plen tako razdelila, da si je Zupan obdržal 140 K, 100 K je dal pa Sehnetu. Na licu mesta se je našel tudi Zupanov nož. Dvesto kron so zaplenili orožniki pri obdolžencih. Roparja krivdo eden na drugega valita. — O tem se še poroča Dne 3. dec. sta bila obsojena na smrt Miha Zupanc in Anton Sehne. Sehne’ je prosil, predno se je podal senat v’ zbornico, da sklepa o sodbi, naj ga milostno sodijo,' če se jim že sam ne smili, naj se usmilijo njegove žene in otrok. Sodišče je obsodilo oba na smrt. Prvi naj bi bil obešen Sehne, drugi Zupan. V dvorani sta plakali Sehnetova žena in Zupanova sestra. Ko sta bila že^absojenca v zaporu po končani razpravi, so glasno jokale žena in sestre pred justično palačo. Žena se je zgrudila na tla in glasno ihtela. Ljudje so jih tolažili, da bo obsojen-1 cema najbrže pregledana smrtna ka-zen.
— Nepoboljšljiv užmovič. 47 let sta- , ri delavec Miha Hribar, rojen v Dom- : Žalah, je bil zaradi tatvine že 6krat ka- j znovan. -Zadnjo kazen je prejel zaradi enakega hudodelstva pri okrožnem sodišču v Celju in sicer 6 let težke ječe. j To kazen je prestal v samotni ječi, ta-| ko da je bil letos dne 18. julija žel prost. Obdolženec je pa iznova postal nevaren tuji lastnini, kajti še isti mesec je Ivani Cerar v Škerjančevem izmaknil 1-inpol metra blaga za hlače, zimsko srajco in suknjo. V Nemčevi gostilni v Zaborštu je Hribar videl, ko je Fr. Nemec svoj telovnik slekel in ga položil v gostilniško sobo poleg veže. To priliko je tat porabil in si telovnik, v katerem je bilo 4 K denarja, prisvojil. Te tatvine PIribar taji, priznava pa, da je Jerneju Silvestru
v	Jaršah vzel suknjo, gorenje in spodnje hlače, telovnik in jjas. To obleko je drugi dan prodal na Selu v Ložarje-
vi	gostilni. Janez Markič je kupil od njega telovnik; nato sta skupaj pila žganje. Markič se ga je pa tako nalezel, da je šel na vrt spat. Tu mu je obdolženec, kakor sam priznava, iz žepa vzel uro ter jo odnesel. Porotniki so poleg vprašanj radi izvršenih tatvin tudi temu pritrdili, da je postal Hribar tat iz navade. Sodišče ga je obsodilo na pet let težke ječe.
bombe, ki so bile namenjene cesarju Franc Jožefu.
—Požigalec pred porotnim sodiščem v Trstu. Dne 3. dec. je tržaško porot, sodišče obsodilo Petra Jakomin živega Antona iz Kubeda, občina Dekani, v tri leta težke ječe, ker je svojemu bratu Jožefu, s katerim je živel radi dedščine v prepiru, zažgal shrambo sena, kakor je bil pretil. Po izvršenem činu se je sam javil orožnikom.
—Jubilejne ustanove goriške dežele. V proslavo 601etnice cesarjevega vladanja je sklenil deželni odbor predlagati deželnemu zboru: 1. da napravi .ustanovo za pospeševanje kmetijskega napredka; 2. da ustanovi še 8 brez-zdravilišču za "otroke; 3. da se zvišajo podpore visokošolcem od 400 na 6001 K na leto in se jim zagotovijo za vso ! dobo študij. Nadalje je deželni od-1 bor tudi podelil podpore -ranjenim in ' bolnim vojakom, ki so se izplačale 1. decembra.	.
—- Razpuščeno italjansko društvo. Vlada je že tretjič razpustila irreden-tovsko društvo “Circolo di coltura po-pulare" — a se bo zopet pod drugim imenom ustanovilo. Razpuščeno društvo je bilo članica velikega italjanske-ga društva “Trento c Trieste”, ki zasleduje namen odtujiti Avstriji Tri-dent in Trst. Nekateri laški prcnape-teži mislijo kakor poroča “Edinost” še to leto kar s puško vdreti čez mejo in osvoboditi uboge tržaške Italijane. Menimo, da si bodo malb premislili.
j	HRVATSKO.
—	Žaljenje hrvatske zastave. Zagrebški listi poročajo, da je bila povodom cesarjevega jubileja razvešena na
domobranski vojašnici v Zagrebu na sredi pročelja vojašnice hrvatska zastava. Okolu 10. ure predpoldne je bila pa na intervencijo enega mestnih poveljnikov zastava s tega mesta sneta in na njeno mesto je bila razvešena madjarska zastava, dočim so hrvat-sko zastavo razvesili na strani vojašnice, kjer navadno mečejo smeti. Ta čin je povzročil v Zagrebu veliko razburjenost.
—	Ban preprečil jubilejne ovacije v Zagrebu. Za 1. dec. nameravanih ovacij o priliki vladarskega, jubileja ni bilo. Na sporedu so bili govori pred Jelačičevim spomenikom, ki jih je pa baron RaUch prepovedal, kar je naznanil z lepaki. Nato je odbor neodvisnega meščanstva odpovedal vse slavnosti, bakljado in mirozov. Banova prepoved je ljudstvo zelo razburila.
Slovensko-AmerikansM KOLEDAR
za leto 1909
je dobiti s poštnino vred za 30cts.
Koledar je zelo obsežen in primerno darilo za božič ali novo leto. Naročila naj se pošiljajo
Upravništvu “Glas Naroda”,
82 Cortlandt St., New York, N. Y.
KOROŠKO.
ŠTAJARSKO
sestra g. Jekovca. Bila je omožena dve leti. Pred je službovala kot učiteljica v Ljubljani in Domžalah.
—	Umrl je na Dunaju 381etni oženjeni tesar Jožef Kastelic, rodom iz Ljubljane, katerega je dne 4. nov. na Karlovški cesti popadel nek pes, ki je imel znake stekline. Kastelica so sicer poslali v Pasteurjev zavod, kjer ga pa tudi niso mogli rešiti nesrečne smrti.
—	Umrl je g. Karol Stupica, gostilničar v Št. Juriju pri Kranju, brat g. trgovca Stupice.
—	Na poti iz bolnišnice zmrznila. Dne 1. dec. so našli na Godešiču pri Škofji Loki zmrznjeno okoli 90 let staro Marijo Miklavčič, rojeno na Trati, a že 20 let bivajočo pri svoji stričnici pri Sv. Duhu. Stričnica jo je šla iskat v Ljubljano v bolnišnico in jo vzela seboj na kolodvor v Šiško. Ker je imela nekaj opravkov, jo je pustila v čakalnici. Ko pride nazaj, je ni bilo več tam. Naznani žandarmerijski postaji v Šiški, da je izginila ta oseba. Miklavčič se je podala kar sama proti svojemu domu. Od Št. Vida do Senice jo je nekdo pripeljal na vozičku. Od tam pa je šla zopet peš in skoro gotovo od slabosti onemogla in zmrzni-
le prave krivce v gori navedenih osebah. Kakor je iz izpovedeb obdolžencev razvidno, mudila sta se Zupanc in Sehne v Jenkotovi gostilni v Cerkljah. Tu sta popivala tudi brata Miha in Jože Šipič. Miha Šipič je imel pri sebi 240 K, ker je nameraval kupiti neko zemljišče, a ni prišlo do kupa. Dajal je fantom za pijačo in obdolženca sta opazila, da ima 'Miha večjo svoto denarja pri sebi. Sklenila sta takoj, da ga bodeta domu idočega oropala. Okolu polnoči sta pa slišala obdolženca neko vožnjo čez Cerklje. Sehrie je tovarišu zaklical: “Martinovec (to je Jože Murnik) gre domov.” Ker je bil ta trgovec, sta vedela, da ima pri sebi večjo svoto denarja ter sta takoj sklenila se ga lotiti, zlasti, ker Šipič ni hotel iti toliko časa domu. Šla sta za Murnikovim vozom in ko sta prišla do Jeričovega kozolca pri Dvorjah, je Sehne pri kozolcu odlomil ranto ter dal krajši konec Zupanu, s pripombo: “Če ga ne boš ti, ga bom pa jaz.” Zupanc je nato skočil k vozu ter spečega Murnika s tako silo udaril po glavi, da je bil takoj mrtev. Ker se je pa nato konj splašil ter urno zbežal, nista uteg mla iskati po denarju. Po storjenem zločinu sta se vrnila nazaj v Jenkoto-vo gostilno ter nekaj časa ležala na
—	Celjska nemška hranilnica ali kem poslopju pred železnično postajo, šparkasa, ki ima svoje prostore v veli-plačnih mest v gradežkem morskem vedno bolj nazaduje. Meseca novembra 1908 so padle hranilne vloge tega zavoda zopet za 68,481.14 K. Od 1. januarja do 1. novembra so padle vloge, tega zavoda za 783,299.52 K. V prvih jednajstih mesecih 1. 1908. je torej izgubila celjska nemška šparkasa vsega skupaj 806,710.60 kron ali skoraj en milijon kron, leta 1907, pa tudi skoraj en milijon kron, namreč 809,-533.22 K.
—	Slovenske trobojnice so 1. decembra 1908 prvič v lepem številu vihrale v Slov. Bistrici.
—	Otvoritev nove lokalne železnice. Iz Slovenske Bistrice poročajo: Dne 10. decembra se je izročila prometu tukajšnja novozgrajena lokalna železnica in se je te slavnosti udeležilo veliko število ljudi. Ta dan se je zopet v dejstvu pokazalo, da smo res v Slovenski Bistrici. Ko se je namreč pripeljal vlak na novo ppstajo, so se o-glasili v nekem kotu Heil-(Heic)-klici, katere pa je popolnoma udušil gromoviti “Živio!” Tako je prav! Na naši zemlji smo mi gospodarji in bo v kratkem odklenkalo vsem tem magnatom a la Wistaler, Stiger &Comp., s čemer pa se ti gospodje še nočejo sprijazniti.
—	I. Južnoštajerska vinarska zadru ga v Celju se je ustanovila, da trajno odpomore vinski krizi, ki se vedno bolj kaže in posebno letos dela preglavico vinogradnikom, ker ne morejo svojega vina prodati. Ustanovni shod je sklicala Zadružna Zveza v Celju, vabilu so se odzvali mnogi odlični možje iz celega spodnjega dela južnega Staj er j a. Shodu je predsedoval g. Ivan Malus, veleposestnik na Bizeljskem, zapisnikar je bil g. Fr. Jamšek nadučitelj v Rajhenburgu; glavno po^ ročilo pa je podal g. Miloš Stibler, potovalni učitelj Zadružne Zveze v Celju.
—- Dvorni svetnik je postal profesor na teološki fakulteti na graškem vseučilišču dr. Franc Stanonik, rodom Slovenec.
—- Umrl je Anton Kunšek, bivši odvetniški uradnik in vnet član vseh narodnih društev pri svojih stariših na Spodnjem Lanovžu pri Celju.
—■ Za spomin na 13. september v Ptuju so bili obsojeni filozof Bratanič na 40 K, jurist Kasimic 40 K, Linhartov Kori na osem dni in trgovec Sor-ko na deset dni zapora. Kje pa so drugi?
—	Vekoslav Legat umrl. V starosti 56 let je umrl v Celovcu poslovodja tiskarne družbe sv. Mohorja, gosp. Vekoslav Legat, ki si je za probujo koroških Slovencev pridobil zelo mnogo zaslug. Bil je rodom Ljubljančan. Kot strokovnjak v tiskarstvu ima zaslugo, da je tiskarna družbe sv. Mohorja pod njegovim vodstvom postala jedna največjih in najbolj vzorno urejenih daleč okrog, saj ji je pokojnik posvetil vse svoje moči več kot četrt stoletja. Skoro dvajset let je bil tudi med slovenskimi prvoboritelji na Koroškem. Nastopal je na mnogih shodih kot govornik, organiziral volitve, in pisal mnogo za “Mir”.
—	Koroško šolsko društvo. Odbor se je konstituiral; predsednik: Matej Ražun; predsednikov namestnik: Josip Apih; tajnik: dr. Janko Arnejc; blagajnik: vladni svetnik Ivan Schei-j nigg; odborniki: dr. Janko Brejc, Fr. 1 Treiber, Franc Grafenauer.
Kot nova izgleda obleka ko smo jo mi očistili in pogladili, neglede'ako je. iz debelega ali tankega blaga.
Zenske bodo jako vesele, ako se seznanijo z našim delom. Prenovimo obleke, boljše in hitreje kot se doma naredi za kar zahtevamo le malo plačilo. Poskusite naše delo!
JOLIET STEAM DYE HOUSE. James Straka & Co.
620-622 Cass St. JOLIET, ILL.
Chi. Tel. 489.	N. W. Tel. 488.
Emil BachmaD
580 South Centre Avenue.
Chicago, Tli.
Slovanski tvorničar društvenih cn> znakov (badges), regalij, kap, band? in zastav. Velika zaloga vseh p*, trebščin za društva.
Obrnite se name kadar potrenuje« kaj za društvo. Pišite slovensko K* tolog na zahtevanje zastonj.
Pozor rojaki!
-aznanjamo Slovencem, da smo otvo-rili novo lepo urejeno
GOSTILNO
<jor se toči dobro pivo, whiskey is mo ter prodajajo fine cigare. Obi-
tčite nas!
DRNULC A BUŠČAJ, Rockdale, Illinois.
Podpisani naznanjam rojakom,
1 S ’'"pil
SALOON
kjer točim dobro pivo in prodajani izvrstne smodke.
Martin Nemanič,
22nd St. & Lincoln. CHICAGO. ILL.
PRIMORSKO.
la. Kakor po vsem soditi, je ležala že dvorišču. Okolu tretje ure sta se bra-par dni mrtva na polju.	ta Šipič vrnila domu. Takoj za njima
— Oberdankova mati umrla. Dne 4. dec. je umrla v Trstu mati Oberdankova po daljši bolezni. Čitateljem je gotovo znano, da je bil Oberdank obešen, ker je hotel čez mejo utihotapiti
A-MERIKanski Slovenec
Ustanovljen 1. 1891.
Prvi, največji in najcenejši slovensko-katoliški list v Ameriki in glasilo K. S. K. Jednote.
Izdaja £a vsaki petek
SLOYENSKO-AM. TISKOVNA DRUŽBA.
Naročnina za Združene države le proti predplači $i.oo na leto; za Evropo proti predplači $2.00 na leto.
Dopisi in denarne pošiljatve naj se pošiljajo na
AMERIKANSKI SLOVENEC JOLIET, ILL.
Tiskarna telefon Chicago in N. W. 500 Uredništva telefona Chi. 1541.
Pri spremembi bivališča prosimo »»ročnike, da nam natančno naznanijo poleg novega tudi stari naslov.
Rokopisi se ne vračajo.
Dopisi brez podpisa se ne priobčim
AMERIKANSKI SLOVENEC Established 1891.
The first, largest and lowest-priced Slovenian Catholic Newspaper in America. The Official Organ of the G. C. Slovenian Catholic Union.
Published Fridays’ by the SLOVENIC-AMERICAN PTG. CO. Joliet, 111.
CERKVENI KOLEDAR.
3.	jan.	Nedelja	Genovefa, dev.
4.	“	Pondeljek	Tit, škof.
5.	ff '	Torek	Telesfor, p.
6.	ff	Sreda	Sv. 3 kr. ali r. G.
7.	ff	Četrtek	Valentin; Krišp.
S.	it	Petek .	Severin, opat.
9.	ft s'	Sobota	Julian in Bazilis.
SVETI TRIJE KRALJI.
6. januarja.
Le malo svetnikov naše svete cerkve se je ljudstvu tako vzljubilo, kakor trije Modrijani iz Jutrovega. Res imajo ti jutrovski kralji nekaj milega in prisrčnega v svojem bistvu in značaju. Bili so prvi izvoljenci Gospodovi, ki so se kot pogani poklonili božjemu Detetu v Betlehemu, ko mu je judovsko ljudstvo po pobožnih pastirjih že izkazalo svoje spoštovanje. Ti trije plemeniti možje, Gašpar, Melhijor in Baltazar, so v svoji veri in zaupanju v Boga uprav veliki. Čisto različno od pastirjev, katere so angelski glasovi vabili k jaslim in kateri so mogli bože-stvo Jezuščkovo, ožarjeno po nadzem-skem blišču, lože spoznati, so bili trije Modrijani povabljeni edinole po nemem jeziku zvezde, ki jo je oznanil Balaam. In zaupali so tej bliščeči vodnici in jej radi sledili čez mesta in dežele, čez gore in doline, dokler niso dospeli do ponižne betlehemške hišice, ki je v nji ležal na senu in slami, ubog in brez sijaja, Gospod sveta. Tu pa se je pokazala vera treh potnikov še čutoviteje; Iskali so kralja izraelskega a našli so šibko dete. Ampak to jim njihove vere ni motilo; niti jih m presenetila slabost božjega Deteta, niti revščina njegove matere ali oskrom-nost njegovega stanovanja; spoznali so Sina božjega skozi plenice, ki so ogrinjale njegove nežne ude, in takoj so umeli, da je mogel veliki Bog odrešiti grešno človeštvo samo s tem, da se je ponižal mednje na zemljo v revščini in siromaštvu. V spoštovanju in občudovanju so pokleknili pred njim in ga molili. Obenem pa so odprli svoje zaklade in poklonili Detetu troje darov velikega, skrivnostnega pomena: darovali so mu zlata, kadila in mire, zlato ljubezni in zvestobe kralju nebes in zemlje, kadilo češčenja večnemu Bogu, miro trpljenja Odrešeniku na križu. Po tej veličastni poklonitvi so se mirno in utrjeni v veri vrnili nazaj v svojo domovino.
Idi tudi Ti, dragi bralec, s svetimi Tremi Kralji k jaslim in daruj tudi Ti Zveličarju trojne darove, zlato zveste ljubezni, kadilo pobožne molitve in dobrih del ter miro potrpljenja v križih in nadlogah. Saj veš, kje lahko najdeš včlovečenega Sina božjega živega in resničnega, da ga moliš in častiš ter mu daruješ darove svojega srca. Le pojdi k tabernakeljnu katoliške cerkve, ki v nji gori večna luč, tam najdeš svojega Gospoda in Zveličarja istotako pričujočega, kakor so ga našit Modrijani v jaslih;'tam poklekni v svetem spoštovanju, tam rad bivaj v veri, ljubezni in molitvi. Rad Ti zato podeli obilne zaklade milosti svojega presvetega srca.
1 9 0 9.
(Iskrice k novemu letu.)
Tako smo torej vstopili v novo leto 1909., in zopet stojimo na pragu novega leta, ki je pred nami še temno, negotovo — neuganjena zagonetka. Kaj nam donese? Blagoslov in srečo, ali trpljenje in bridkost? Doživeli smo začetek, hvalo Bogu, ali bomo videli tudi njegov konec? Bog to ve sam; marsikdo, ki hodi sedaj pod solncem še zdrav in čvrst, bi v novem letu gledal na svoj grob, ako ne bi bil Gospod zakril bodočnosti z dobrotno tančico.
In sedaj se vprašaj, dragi bralec, ali si bil zadovoljen s preteklim .letom? Težko da, kajti človek je redkokdaj za-
dovoljen, vedno še nečesa nedostaje, kar bi bilo lahko popolno. Toda, je li popolna sreča na tej zemlji? Oziramo se nazaj na razočarane upe, uničene načrte, neizpolnjene želje. Ampak, se ne nanaša vse naše dejanje in nehanje skoro samo na zemeljske in gmotne stvari, na dobiček, denar in imovi-no? Da, to je umevno, čeprav vemo, da svoje misli preveč obračamo na te stvari; ko bi morali nekoliko misliti na svojo yečno domovino. Toda, trdi boj za obstanek nas veže na zemljo in napolnjuje naše življenje s tolikimi skrbmi in trudi, in zato se obračajo naše želje tako rade na stvari, ki so vstanu našo usodo olajšati. Da, in dostikrat dovolj so prav abotne želje in nadel
Trgovec dela ob zaključku leta bilanco ali konečni račun o dohodkih in stroških, da vidi, ali je nazadoval ali napredoval. In vsakdo bi moral narediti tupatam bilanco, da vidi, pri čem je, kaj mu kaže njegov račun, ali smo svoje premoženje, svoje darove dobro uporabili v duševnih in posvetnih stvareh? Ali smo se poboljšali? No, na nekatera vprašanja si bomo pač nepo-voljno odgovorili, če si bomo sploh mogli odgovoriti —, potrkamo se ob prša in skrbimo, da se v novem letu naša “bilanca” bolje obnese; nekoč moramo odgovor dati pred naj višjim preglednikom, svojim Sodnikom. Tedaj se pregleda bilanca celega našega življenja, — tedaj ne pomorejo nobena prikritja, nobene napačne vknjižbe —, če se ne bo ujemalo, no, potem bomo na bobnu, in gorje! za celo večnost. Pač delamo vsi dobre sklepe, kadar vzhaja novo leto na obzorju našega življenja — ampak pri kolikih ostajamo?
Ti dobri sklepi! Kakor znano, je tudi pot v pekel tlakana ž njimi. Toda svojih napak in razvad ne opuščamo, in kako se naj potem poboljšamo? Ti-sočerniki tožijo, da ne morejo priti na zeleno vejico, in krivdo zvračajo na slabe čase. Da, ti so na vsem krivi, kakor znano! Ampak prišli so tudi boljši časi, pa vendar niso tisočerni-kom ne pomagali in ne koristili. Toda, izprašajmo si sami svojo vest; preišči-mo, ali smo svojo dolžnost pošteno izpolnjevali, ali nismo ničesar zamudili, ali smo svoj položaj sami zakrivili.
Ali si bil vedno priden, oče? Ali nisi zanemarjal svojega dela? Ali si svoj denar pametno rabil, ali si ga trošil v alkoholu in razuzdanem življenju? Saj si hotel postati pametnejši in treznejši. Ali še piješ čez žejo in čez denarnico? Ali še igraš in zapravljaš čas, da se v pozno noč vračaš domov in potem doma prepiraš in ujedaš? Naslednje jutro ti brenči po glavi, in roke ti niso sposobne za delo, dan je brez koristi izgubljen.
In ti, mati, ali si bila zadnje leto tudi pridna in varčna? Ali si imela v svojem gospodinjstvu vse v redu? Ali si svojo deco nadzirala in dobro vzgajala? Ali še žlobudraš ob vsakih hišnih vratih in prerešetavaš ljudi? Pometaj pred svojimi lastnimi vratmi! Ali postajaš še po cele ure na cesti in klepečeš, medtem ko se doma juha piismoja in v nernar puščeni otroci nespodobno rogovilijo?
Ampak v novem letu —- se' ima vse predrugačiti in zboljšati. Tako smo obljubljali že pred dvanajstimi meseci. Ta ni hotel več piti, igrati, denarja zapravljati, ali se prepirati in pričkati; oni je obljubljal, da bo štedljivejši in pridnejši; sin je sklenil, da ne bo več razuzdan; hči je sklenila, opustiti vso ničemurnost in zanikarnost. Ampak ysi so se bolj ali manj spet pogreznili v svoje napake in" razvade, in v tem tiči vzrok mnogih neprilik in trpljenja. Volja je bila dobra, toda meso je bilo slabo. In danes kakor pred letom dni se bodo sklepi ponavljali; pa se li bodo ljudje ravnali po njih?
Če smo bili v starem letu zdravi, če nas ni pritiskala nobena težka, skrb, potem smo prebili dobro leto, in prositi hočemo Boga, da nam da istotako doživeti novo, v zdravju in zadovoljnosti — potem si še dolgo nismo izbrali najslabšega dela.
ZLATA AMERIKA.
Prof. Ferrero ima prav, če misli, da Krištof Kolumb ni prav nič vedel, kaj bo posledica njegove ekspedicije, ko je obrnil svoje ladje proti zapadu čez neznano vodovje. Pokrovitelji, pesniki in igropisci Elizabetine dobe so slikali “Virginia” kot deželo zlate obilnosti. Ceste so bile tlakane z iskrečim prahom. Yse kar je bilo potrebno po njihovi domišljiji, udariti po skali in zlati studenci bi privreli na dan.
Španski raziskovalci so nahajali v deželah Inkov in Aztekov gotovejše uresničenje takih vizij ali prividkov (prikazni), nego Angleži v svojih kolonijah. Ampak nobene sanje Ral-eighove, Cortezove ali Champlainove niso bile nikdar tako prekomerne v svojem bujnem izobilju kakor resničnosti, ki jih vidi današnja Evropa, kadar obrne oči proti Ameriki. Galione, ki so nekoč polnile vojne skrinje španskih vladarjev, so le nekaternikom koristile s vojim zlatim nakladom. Današnji brzoparniki raztresajo ameriško zlato čez celino, kadar se njih male poštne vreče odpirajo na vzhodni brežini Atlantika.
Newyorška pošta, skozi katero prehajajo evropske denarne nakaznice, poroča, da je bilo dec. meseca odposlanih 432,875 nakaznic, v skupnem znesku za $5,040,629.21. Velika Britanija, Italija, Švedija, Avstrija, Nemčija, Ogrsko, Rusija, Grčija in Francija
prejemajo največ tega denarja v svo-tah od približno $900,000 v prvem slučaju do $46,000 v zadnjem. To je božični pozdrav srečne Amerike na roj stne dežele onstran morja.
Takisto se odpošiljajo nakaznice vesčas, posebno pa v decembru. Več denarja gre s tisočerimi potniki, ki posečajo iste dežele vsako leto. To je hud “odtok krvi” na Stric Samu. Ampak prenaša ga. Kaj bi delala Evropa brez obilnih daril njenih otrok v Ameriki, si je težko predočiti. Ne, Krištof Kolumb ni prav nič vedel o posledicah svoje preslavne vožnje.
NOVO LETO PRI JAPONCIH.
V japonski otoški državi so dnevi pred novim, letom nekako istega pomena, kakor pri nas dnevi pred Božičem. Vendar pa nimajo tistega domačega, prijazno zaupljivega, skrivnostnega duha, ki veje pri nas o božičnih praznikih in pred njimi. Japonec ima za sveto dolžnost, da pred vstopom v novo leto vse poravna, kar mu je prineslo staro. Zato vse razmere proti bližnjemu in proti samemu sebi dobro premisli in na kak način zaključi. Jezo in prepir mora torej pokopati, pomiriti se mora sam s seboj, s svojim bližnjim in s svojimi bogovi, pred vsem mora pa — poplačati svoje dolgove!
Že tedne pred novim letom je vse ljudstvo japonskih otokov na nogah. Vse drvi po svojih opravkih, se meša in gnete. Preskrbeti denar, plačati račune, dolgove iztirjati, po denar iti — to je edino geslo! Denar je redek in drag in za posojilnice je prišla doba cvetenja. Zadnji dan to gibanje postane tako živahno, kakor ni navadno na Japonskem, in tam, kjer gospodari najboljši kuhar, glad, v ubožnej-ših stanovanjih, marsikak dolžnik zaklene hišo in jo popiha pred sitnim in trdosrčnim upnikom, da se skrije na kakem varnem kraju pred njim.
Tako seveda zgubi veliki dan in vse njegovo veselje. Pred vsem poizkuša priti od silne gonje ves upehani človek zopet do notranjega ravnotežja. Med veselim petjem tolčejo možje močije-vo testo (testo riževe potice) z velikimi lesenimi kladivi v velikih lesenih neškah, ženske pa pripravljajo zoni, posebno slastno jed. Hišna vrata so okrašena z velikanskimi slamnatimi ki tami, z malimi jelkami, cvetlicami in ličnimi bambusovimi palčicami, v veži je postavljen bogato okrašen hišni oltar, s skodelico iz laka ali iz porcelana, kamor se devajo številne posetnice in voščilni listki.
Tako je doma vse pripravljeno in sedaj gredo lahko vsi ven in se pomešajo med ljudstvo; ves svet je praznično oblečen in praznično razpoložen. Danes se hoče postaviti tudi zagrizen otočan pred svojimi sodržavljani nekoliko “po evropejski”. Čeprav sicef zaničuje površnik in cilinder, danes si ga je izposodil in ga nosi s posebnim občutkom. Kdor pa ostane rajši zvest navadi davnih dedov, ta si pa poišče doma y skrinji svoje skrbno spravljene svilene kimone, na katerih se vidi cela slikarska galerija.
Imenitno se šopiri v umetni pentlji na hrbtu glavni lišp “obi” (f>ar), in veselo mežikajo hudomušna očesca iz belo in rdeče pobarvanih obrazkov dražestnih malih dam.
__ Tedaj se prične hoja od znanca do znanca in v stanovanju prijateljev in sovrstnikov po stanu. Velikanski kupi posetnic in voščilnih slik, cesto tako velikih in tako pisanih, kakor kake bojne slike, so nagromadeni po predsobah kupčijskih lokalov; mala darila, ovita z zlato nitjo in z na poseben način zvitim častnim naslovom prihajajo in odhajajo v stotinah in povsodi se sliši le vesela in razigrana govorica. Cel teden traja to medsebojno obdarovanje.
Prvo noč novega leta zahtevajo bogovi prvi davek iti prvo čast. V svoji palači daruje, cesar pradedom svoje hiše od pamtiveka običajne daritve in vse ljudstvo sledi njegovemu vzgledu. Dolgo v jutro so dvori svetišč napolnjeni z velikanskimi množicami ljudij. S tradicijonelno svetilko iz papirja se gnetejo mase po dolgih stopniščih k hišam bogov, vsaka družina k svoji rodovinski kapeli. Luči v svetilkah številnih votivnih kamenov, ki obdajajo v dolgih vrstah svetišča, se prižgo in po daritvi izprazni lahko vsak obisko-vavec s svečenikom čašo ,tose (posebna vrsta riževega vina) na svoje zdravje in na zdravje svojih pradedov; to prinese' srečo v prihajajočem letu.
Tretji dan imajo geishe svoj praznik. Oblečene v čudovito pestre barve hodijo te trume deklic k svojemu svetniku zaščitniku, mu pišejo intimna pismeca in jih obešajo na grmovje po nasadih krog svetišča. Ljubezen in zlato sta objekta teh prošenj; mladega, bogatega, lepega, ljubeznjivega častilca prosijo tisoči od ubogega božanskega posredovavca, ki si pomaga večinoma na ta način, da pridiguje v pre-rokovalnih lističih, ki naj bodo odgovor na prošnja pisma, potrpežljivost in skromnost.
Jako mnogo opravila imajo v teh dnevih tudi na Japonskem poštni u-službenci. Blizu dva milijona voščilnih pisem morajo dostaviti na dom praznujočim Tokijcem. Znamenita je vsebina teh voščil, ki se glase na primer sledeče: “Ponižno voščim veselo novo leto in prosim oproščenja, da vse leto nisem nič pisal”, ali: “Vsled tvoje milostne dobrotljivosti smo preživeli zadnje dni leta srečno” (nami-
gavanje na težavno poplačanje računov), ali: “Moja starost se bo zvečala za še eno novo konjsko ali pasje leto” (na ta način izraža pisec najvišjo stopinjo samoponiževanja).' Navadno se končujejo pisma s pozdravi “v trepetajočem strahu”, češ, da so vse stare diference, vse stare neprijetnosti pokopane.
Le počasi in polagoma pride šele Japonec iz prazničnega novoletnega razpoloženja v navadno vsakdanje življenje.
“Morningpost” trdi kljub vsem de-mentijem, da boleha kralj Edvard na raku.
Iz Rima se poroča, da mobilizira Av strija šest armadnih zborov, ki jih pošlje k spodnji Donavi. Dunajski krogi poročilo dementirajo.
“Dresdener Nachrichten” so poročale, da je Viljem zelo pobit. Cesar leži več ur podnevi v postelji, ne da bi bil telesno bolan. Poročilo je pa že de-mentirano. Trde nasprotno, da je Viljem zelo dobre volje.
Finska je dobila akademijo znanosti. Ta mali narod si je sam ustvaril svoje šolstvo. Ima že vseučilišče in politehniko ter čudovito razvito strokovno šolstvo. Krona vsem tem kulturnim zavodom bode nova akademija znanosti in umetnosti.
Izboljšava pri smodkah. V tobačnih tovarnah uvedejo nov način zvijanja tobaka, kakor je uveden že na Nemškem. Smodke ne bodo več tako trde, kakor dosedaj, ampak rahlejše, oziroma ohlapnejše. V tobačni tovarni Ta-chau je novi način že uveden.
Prvo črnogorsko železnico so izročili prometu dne 1. dec. Ista veže Bar ob Adriji z Virom na Skaderskem jezeru. Dolga je 18 kilometrov. Zgradila jo je italijanska družba za 60 milijonov kron. Osebne vlake bodo vozili avtomotorji, tovorne pa parni stroji. Železnica je ozkotirna.
Angleški vojni svet je sklenil proglasiti v Vzhodni Indiji vojno stanje. Položaj je torej jako resen. Razmere so tako vroče, da ne sme brez spremstva nobena Evropejka na cesto, Evropejci pa tudi samo oboroženi od nog do glave. Tudi Egipčani odpošljejo prošnjo za ustavo, ki ima že 13,000 podpisov. Vidi se, da bo imela Anglija s svojimi kolonijami še mnogo posla.
Kako je postal Gambrinus patron pivovarnarjev? Ko so se Nemci v severni Nemčiji stalno naselili, so že vživali alkoholne pijače. Varili so iz ječmena, ki se je imenoval v anglosaškem narečju “bere”, poseben napoj. Ta obrt se je posebno razvila pod vlado Ivan I. gospodarja Flanderskega in Brabanta. Iz njegovega imena Jan primus je navstal Gambrinus, mitični kralj ali pokrovitelj pivovarnarjev.
Koliko stane Avstro-Ogrsko Bosna in Hercegovina? Tekom 30 let je izdala avstro-ogrska monarhija za Bosno in Hercegovino sledeče zneske: okolu 400 milijonov za mobilizacijo in oskrbo vojske, 40 milijonov za porabo bojnega materijala, 1000 milijonov za vz-državanje posadk tekom 30 let, 60 milijonov za ceste, 90..milijonov za železnice in 200 milijonov za razna vojna in civilna kulturna dela.
Madžarska dobrodušnost. Pariški list “Matin”^je poslal svojega poročevalca na Avstrijsko, ki je govoril tudi z ogrskimi državniki. Na vprašanje ali vsled aneksije Bosne in Hercegovine niso nastale morda kake notranje spletke, je odgovoril VVekerle: “Na noben način! Bosna in Hercegovina sta že nekdaj pripadali Ogrski in je torej čisto naravno, da ji pripadejo tudi v bodoče.” Pa stvar menda le ni tako priprosta, kakor si jo predstavlja Wekerle.
Kitajske žene. Izdajatelj največjega kitajskega časopisa Li-Sum-Ling je priobčil poročevalcu “Tribune” sledeče o izobrazbi kitajskega ženstva. Na Kitajskem izhaja mnogo ženskih dnevnikov, in sicer štirje v Kantonu, šest v Šangaju, in ravno toliko v ostalih velikih mest'h Kitajske.Za vse te liste pišejo samo ženske; razven dnevnikov pa izhaja še mnogo tednikov in mesečnikov, ki so v prvi vrsti namenjeni znanosti. Novi vzgojni sestav dovoljuje ženskam največjo svobodo. Dekliških šol je neštevilno, v velikih mestih pa so jim odprte visoke šole, v katerih se predava kitajska klasična književnost, tuji jeziki itd. Kitajska dekleta stanujejo večinoma v tujih dru žinah, da se priuče samostalnemu življenju. Na Kitajskem je sedaj ženska izobrazba v modi in imajo študentke ženinov na izbiro.
Bele sužnje. Angleška policija se je zadnji čas energično podala na lov na kupčevalce z belimi sužnjami, s človeškim mesom. Ta kupčija najbolj cvete na Angleškem in v Buenos Airesu. Skoro vsako leto zapusti nad 10,000 deklet, Starih 15—25 let, Evropo in se pusti tirati od agentov v Južno Ameriko, kjer jih prodajo lastnikom in lastnicam zloglasnih hiš. Dekleta so večinoma Rusinje, Poljakinje in Židinje. Angleška policija sedaj pridno" zapira v Londonu, Liverpoolu in Southhamp-tonu kupčevalce s človeškim mesom,
pri čemer pride groznim stvarem na sled. Med drugim je aretirala moža, katerega je zatožila njegova lastna žena, katero je s štirimi dekleti prodal v zloglasno hišo v Argentiniji. Dekleta je izvabil s seboj, obljubujoč jim, da jim v Argentiniji preskrbi bogate ženine. Zaprli so tudi nekega človeka, ki je ustanovil “ženitbeni urad” v Londonu in na ta način v teku treh mesecev izvabil v Buenos Aires 20 deklet. Pri tem je zaslužil 25.000 mark. Najhujše je, da spričo zelo pomanjkljive kazenske postavodaje na Angleškem, te ljudi zapro za nekaj dni ali pa jim naložijo le malo globo. V Braziliji in Argentiniji'se pa za to niti ne zmenijo.
— Rojaki naročajte in priporočajte Amer. Slovenca. Stane le $1.00 na leto za Ameriko; za Evropo $2.00.
OGLAS.
Obveznice (bonds), katere ponuja v prodaj “The Joliet Southern Traction Co.” iz Jolieta se oddajo na vplačilne obroke. Jamčimo 5 odstot. obresti na denarju.
V današnji štev. tega lista je oglas naše družbe v katerem naznajamo, da prodajamo obveznice, ki bodo prinašale 5 odstot. obresti na vsem vplačanem denarju. Vsak bo umestno ravnal, ki bo kupil eno teh obveznic, ter vplačeval mesečno po $5 ali $10 ker ta denar bo donašal obresti preč ko bo vplačan.
Ko bode vplačilo narastlo, z obresti vred, do $100 boste dobili eno obveznico vredno sto dolarjev, ki vam bode nosila 5 odstot. obresti, ki se izplačujejo vsakih šest mesecev. Ta nared-ba je umestno urejena, tako, da bode to sigurna in najboljša pot do varčevanja. Jolietski trgovci in banke so te obveznice priporočili.
Ako vplačujete denar za te obveznice boste pomagali svojemu mestu. Več ko ljudi prinesejo tej železnici v mestu, več bo. trgovine in vrednost zemljišč se bo zvišala.
Ako imate denar za posoditi ali vložiti na obresti, boljše prilike ni kot je, ako kupite obveznice (bonds) od Joliet Southern Traction Co.
Veliko ljudi že vplačuje za te obveznice, ker to je najboljša naredba za varčevanje. Tudi Slovenci imajo priliko si kupiti te obveznice.
JOLET SOUTHERN TRACTION COMPANY,
Cor. Vn Buren & Ottawa Sts., Joliet.
?4400404044040it««i4004««<
MALI OGLASI
'♦♦©♦«♦©♦O»«#«»«
NA PRODAJ HIŠA S 6 SOBAMI na Sterling Parku. Več pove: Joliet Steam Dye House, 622 Cass St., Joliet, 111.	ufn
NA PRODAJ LOTE OKOLI POLJ-ske cerkve na hribčku, v obrokih po $1.00 na teden. Vprašaj: Anton Ko-šiček. 1 ’r 1 N. Broadway, Joliet, 111.
ANGLEŠČINA V 3 DO 6 MESF-cih. Lepopisje, slovenščina in računstvo. Pouk se vrši potom dopisovanja. Pojasnila se dajejo zastonj. Slovenska korespondenčna šola, Box 181, Station B, Cleveland, Ohio.	6mo.
KJE'JE MATIJA PETEH, PRED enim letom je bil v Jolietu, 111. Njegov naslob bi rad zvedel njegov prijatelj: Matija Vranešich, Box 255, Mohawk, Mich.
Ravno izdan!
Severov Slovenski Almanah za leto 1909 je sedaj pripravljen za razpošilja-tev. Ta koledarček ima 64 strani na katerih so opisana zdravila in kako je ista rabiti v slučaju bolezni. Vsaka hiša bi morala imeti enega teh koledarjev pri roki. Vprašajte za istega pri Vaših grocerjih ali lekarnarjih. Dobite ga brezplačno, ako ga pa nimajo pa pišite naravnost na nas. W. F. Severa Co., Cedar Rapids, Iowa. Pošljemo ga zastonj.
Razprodal bom vso zalogo oblek in čevljev v mojej prodajalni, ker bom oddal prostor v najem.
Imam veliko zalogo čevljev za moške in ženske, obleke za delo, kap, klobukov, kovčekov in druzega blaga.
V najem oddam lep prostor za prodajalno dolg 65 ft. in širok 25 ft. po nizkimi pogoji. Prostor primeren za vsake vrste trgovino.
JAC. PLUTH,
cor. Hickory & Marble St., Joliet, 111.
30 funtov zmletega sladkorja za 75c
in drugo grocerijsko blago po ravno takej ceni. Blago pošljemo voznine prosto na vse kraje vzhodno od Rocky Mountains. Cenik grocery e in zlatnine pošljemo brezplačno. Pišite danes.
Deering Mercantile Co.
60 Wabash Ave., Grocery Dept. 317 Chicago, 111.

I
I
1
Y
?
?
!
i
Hranite denar.
5 odsto. na prihrankih
dobite ako kupite
f
!
I
ï
I
I
I
1
Y
o
Y
❖
Y
Y
?
Y
Y
Y
i
I
Y
Y
I
I
?
Y
Y
Y
Y
Y
Y
Y
“5 per cent First Mortgage Gold Bond”
od
Joliet & Southern Traction Co.
Te obveznice so priporočene od vseh bank in trgovcev v Jolietu kot sigurna vrednost za denar.
Te obveznice se lahko kupijo po $100, $500 in $1000 ter nosijo 5 odstotkov obresti, katere se izplačujejo vsacega pol leta.
Prodajo se na mesečna vplačila po $5 in $10.
Vplačani denar začne donašati obresti po 5 odstot. preč po vpla-Čanju. Vplačila sprejema g. Henry Weber, kasir Will County Na- ,) tional Banke v Jolietu. Ko bodo .vplačila in nevzdignene obresti tako ] I visoko, da bo vsota zadosti visoka za obveznico, bode g. Weber isto I sam poslal kupcu.
Electrične železnice pomagajo k napredku mesta, ker isto bolj j | raste, in koristijo vsakemu posamezniku, ker se množi delo ter prinesejo trgovino trgovcem.
Prihranek je popolnoma varen in med tem donaša še 5 odstot, obresti.
X
Ako kupite eno teh obveznic pomagate celi okolici k napredku.
Kdor bi rad kupil eno ali več teh obveznic naj vpraša za svet svoje .<•
Y
rojake.	v
X *
-------- Y
Y J
Y
Y
Y
X
Y
Y
Y
Y
T
Y
..... _ .... ❖ XK,X**X"X~X~X~X~X“X"X~X*Y'X“X* •X*Y*:-X»<~X“X~X**X*<>*X"X~!-*>Y*>
T
t
Z
I
Y
I
I
I
Y
I
Y
JOLIET & SOUTHERN TRACTION CO.
Cor. Ottawa and Van Buren Sts.	Joliet, 111
K. S. K.
JEDNOTA
Organizovana v Joliet-u, 111. dne j. aprila 1694. Inkorporovana v državi Illinois 12. januarja 1808.
Predsednik:...........John R. Sterbenc, 2008 Calumet ave., Calumet, Mich.
Prvi podpredsednik.......Anton Nemanich, 1000 N. Chicago St.. Joliet, 111.
II. podpredsednik:........Frank Bojc, R. R. No. 1, Box 148, Pueblo, Colo.
Glavni tajnik:................Josip Dunda, 1002 N. Chicago St., Joliet, 111.
II. tajnik ..............JoG- Jarc,1221 E. 60th St., N. E., Cleveland, O.
Blagajnik:................John Grahek, 1012 North Broadway, Joliet,’ 111.
Duhovni vodja:......Rev. John Kranjec, 9536 Ew;ng ave., So. Chicago, 111.
Pooblaščenec: ...........Frank Medosh, 9478 Ewing ave., So. Chicago, 111.
Vrhovni zdravnik:...........Dr. Martin Ivec. 711 N. Chicago St., Joliet, 111.
NADZORNIKI:
Paul Schneller, 509 Pine St., Calumet, Mich.-
Anton Golobitsh, 807 N. Chicago st., Joliet, 111.
George Stonich, 813 N. Chicago St., Joliet, 111 PRAVNI IN PRIZIVNI ODBOR:
Josip Sitar, 805 N. Chicago St, Joliet, 111.
Marko Ostronič, 92 Villa St., Allegheny, Pa Josip Zalar, mL, Box S47, Forest City, Pa
URADNO GLASILO JE AMERIKANSKI SLOVENEC.
in voščim zdravo in srečno novo leto. Tebi, A. S., pa obilno več naročnikov.
John Wukshinich, tajnik, 1317 So. Trumbull Ave.
Ely, Minn., 19. dec. — Društvo sv. Antona Pad. št. 72. K. S. K. J. si je izvolilo za leto 1909. sledeči odbor: John Zupančič, predsednik,
Josip Kostela, podpredsednik,
Jak. Muhvič, I. tajnik,
Jožef Palčar, podtajnik,
Frank Veranth, blagajnik,
Geo. L. Brožič, zastopnik,
Stanko Vesel, Peter Jerich, gospodarski odbor,
Frank Klanchar, Frank Debelak, bolniška načelnika,
John Kardel, Frank Piškur, redar, Jernej Janezich, zastavonoša.
Jakob Muhvich, fin. tajnik.
J4040040404040tv
Društvene vesti.
♦OhOČ
Rockdale, P. O. Joliet, UL, 29. dec.— Društvo sv. Treh Kraljev št. 98. K. S. K. J. je imelo veselico na Štefanov večer 26. dec., ki se je prav dobro obnesla. Muzika je svirala celo noč do 6. zjutraj, in so prav pohvaljeni muzikanti, so dobro špilali. In kontest je dobil Valentin Pirc, je nabral $64.90, in Jos. Kuhar pa $55.75; prvi bo dobil za petindvajset dolarjev uro, in še od-pred ima en prezent notri za $10.00, zlat križec. To se mu izplača v nedeljo na seji.
Naznanjam tudi, da bo seja po navadi 1. nedeljo v meseci. Vsi društve-niki so vabljeni na sejo, ker je več važnega na programu. H koncu vse člane in članice pozdravljam, in vse čitalce A. S.
Valentin Pirc, I. tajnik.
Allegheny, Pa., 26. dec: — Društvo sv. Roka št. 15. K. S. K Jednote je imelo letno glavno zborovanje in obenem volitev društvenega odbora za leto 1909. dne 20. dec. 1908. V odbor so bili izvoljeni sledeči člani:
George Flajnik-Kral, predsednik, Jurij Fortun, podpredsednik, Nikolaj Klepec, I. tajnik,
Matija Cvetic, II. tajnik,
Andrej Hodnik, blagajnik,
John Arh, dr. zastopnik-delegat; Franc Šimčič, Jurij Švelc in Anton Curl, nadzorniki;
Mihael Jugovič in Jurij Vouk, dr. reditelja;
Matija Šutej, poslanec in vratar, Jožef Vlahovič, zastavonosec.
Vsi dopisi n»j se pošiljajo na I. tajnika: Nick Klepec, 836 Liberty St., Allegheny, Pa. Vsi bolni člani naj se oglasijo pri II. tajniku: Matija Cvetic, 4126 Willow St., Pittsburg, Pa.
Pozdravljam vse člane in članice K. S. K. Jednote in jim želim srečno novo leto 1909. Am. Sl. želim obilo uspeha v letu 1909.
Nikolaj Klepec, I. tajnik.
Joliet, P. O., Rockdale, UL, 28. dec. —Društvo Marije Pomagaj štev. 119 K. S. K. Jednote je imelo 28. dec. letno zborovanje in volitev uradnic za leto 1909., ter so bile izvoljene: Predsednica Marija Kastelc, podpredsednica Frančiška Shetina,
I.	tajnica Marija Zalar,
II.	tajnica Marija Zalar, blagajnica Helena Pekolj, zastopnica Ana Marentič, nadzornice Ana Marentič, Kata Faj-
nik, Frančiška Pirc;
bolniški odbor Uršula Drnulc, Marija Škrabec, Rozalija Levstek; vratarica Kata Fajnik.
Nadalje naznanjam, da se naše mlado društvo prav lepo razcvita. Društvo je eno leto staro in ima vendar že lepo število denarja v blagajni, toraj je želeti da bi tudi še ostale žene in dekleta, katere niso še pri nobenem društvu, pristopile k nam.
Pozdrav vsem članom in članicam K. S. K. Jednote in želim vsem skupaj obilo napredka v prihodnjem letu 1909. A. S. pa mnogo novih naročnikov.	Marija Zalar, tajnica.
Bridgeport, O., 28. dec. — Društvo sv. Barbre št. 23. K. S. K. Jednote je imelo letno sejo dne 13. dec. in obenem volitev uradnikov za leto 1909. Izvoljeni so bili sledeči:
Frank Spendal, predsednik,
Anton Perko, podpredsednik,
Mihael Hočevar, I. tajnik,
Mihael Gregorčič, II. tajnik,
Andrej Hočevar, zastopnik,
John Kovačič, blagajnik;
Jožef Hočevar, John Rutar, Frank Simončič, nadzorniki;
Frank Gregorčič, predsednik boln. odbora,
Martin Legan, Frank Juna, Jan. Klep, bolniški obiskovalci, zastavonoša za ameriško zastavo Frank Simončič,
za društveno zastavo Jožef Simončič,
Jan. Gričar in Alojz Androina, spremljevalci,
Jožef Rutar, maršal,
John Koren, vratar.
Vsem novim odbornikom želim lepo zadovoljnost in slogo in dosti novih članov za prihodnje leto.
Obenem naznanjam vsem oddaljenim članom, da naj vse stvari tajniške pošiljajo na novega tajnika Mihaela Hočevar, R. F. D. 2, Box llyi, Bridgeport, O. od zdaj naprej za leto 1909.
In prosim vse člane, da ako ni bilo kaj prav v teku 2 let, kar sem bil v odboru za tajnika, ako je bila kdaj kaka pomota ali pa ako je še sedaj kaj, sem pripravljen vso stvar v red spraviti.
Dragi rojaki, kateri niste še pri društvu nobenem, pristopajte k društvom, ne bodite tako trdosrčni, kakor da ste z Bogom zlihal, da vas nesreča ne doleti ali pa gotova smrt.
Pozdravljam vse oddaljene člane in celo društvo sv. Barbare št. 23. K. S. K. Jednote.
Jožef Hočevar, bivši tajnik.
Allegheny, Pa., 22. dec. — Naznanjam, da je naše društvo sv. Marije Sedem Žalosti št. 50. K. S. K. J. imelo glavno sejo 13. decembra t. L in obenem tudi volitev novih uradnikov za leto 1909., kateri so sledeči: Predsednik Mihael Hušič, podpredsednik John Mravintz,
I.	tajnik Frank Mravintz,
II.	tajnik John Malešič, blagajnik Anton Kambič, zastopnik Marko Ostronich, zapisnikar Josip Matešič,
I.	nadzornik Josip Dolmovič,
II.	nadzornik George Greguraš,
III.	nadzornik Matija Pavlešič, maršala Matija Perušič in Nikolaj
Žepuhar,
zastavonosca Martin Pezdirc in Peter Mihelič,
pregledovalca knjig John Štajdohar in George Flajnik.
Sobratski pozdrav vsem članom in članicam K. S. K. J. A. S. pa želim obilo naročnikov in predplačnikov.
Frank Mravintz, tajnik.
Chicago, UL, 29. dec. — Naznanjam,
da je naše društvo sv. Alojzija št. 47 K. S. K. Jednote imelo glavno sejo 27. dec in si je izvolilo nove uradnike za leto 1909., kateri so sledeči: Predsednik Frank Kozjek, podpredsednik Ignac Kozjek,
I.	tajnik John Wukshinich,
II.	tajnik John Starc, blagajnik Anton Stalzar, zastopnik Martin Nemanich, nadzorniki Martin Barnik, Anton
Starc in Marko Starc;
zastavonoši Štefan Oslakovič in John Kupreš; maršal Ivan Klešič, ravnatelj Vincenc Jambrij. Opominjam člane zgoraj imenovanega društva tiste, kateri ste bili pri tej seji, pa še posebno tiste, kateri niste bili, da prihodnja seja bode na soboto večer dne 23. januarja ob pol 8. uri. In ta sprememba je zaradi dru štvene veselice ali bala, kateri se bode odbival 24. januarja 1909na 18. ulici v Češki Americki Sini v dolejšim hali. Torej da si bodete vsi dobro zapomnili, da se udeležite veselice. Začetek bode ob 2. uri popoldne. In tudi v imenu društva so vsi Slovenci in Hrvati in vse gospodične vljudno vabljene na veselico, ker bode dobra postrežba in točili bodemo doma delano vino, katerega je prešal g. M. Nemanich in slovenske smodke kadili in hrvatska banda bode igrala. Kateri nas želi obiskati, so listki prosti za naš narod.
Nadalje me tudi dolžnost veže, da moram opomniti, da 'se je seja prav v lepem miru obravnavala. In društvo si je zopet naredilo, da plača svojim bolnim udom po 6. dolarjev podpore na teden za 6 mesecev in potem kakor si udje zopet naredijo. Torej, kateri rojaki niste še pri' nobenem društvu ali kateri tudi ste, morete prav poceni pristopiti, ker je pristop prav po ceni $3.50; pa iz tega še društvo plača za novo sprejetega uda $1.00 v rezervni sklad in 50c pristop k Jed-noti in glavnega doktora 25c. Toraj bolj poceni ne more nikjer biti. Torej še enkrat opominjam, da pridite vsi udje na sejo 23. januarja 1909 ob pol 8. uri zvečer, ker se bode tudi naznanilo kako je društvena blagajna napredovala v tem letu.
Sklepom dopisa pa iz srca pozdravljam vse člane in članice K. S. K. J.
Forest City, Pa., 22. dec. — Tukajšnje društvo sv. Jožefa štev. 12 K. S. K. Jednote imelo je svojo letno sejo dne 13. dec. 1908. Pri tej seji vršila se je tudi volitev novega odbora za leto 1909. V novi odbor so bili izvoljeni sledeči gg. uradniki:
Predsednik Andrej Oražem, Podpredsednik Vincenc Šume,
I.	tajnik Karol Zalar,
II.	tajnik Franc Telban, blagajnik Franc Pancar,
blag. pomočnik Gregor Planinšek, zastopnik, Rev. Jos. Tomšič, pregledovalci knjig John Opeka, Anton Podboj, Martin Muhič, John Telban,
pobiralca denarja za ženske člane Alojzij Miklavčič, Franc Zupančič, redarja Anton Prudič, Gašper Kovačič,
maršala Alojzij Omahen, Franc Pirnat,
banderonosec Ignac Paucar, zastavonoša Fr. Omahen; sprejemni odbor John Dečman, A-lojzij Zaverl, Josip Kmet, Anton Zalar,
poslanci Jno Capuder, Anton Zupančič, Jernej Intihar, Ignac Blatnik, društvena zdravnika: vrhovni društveni zdravnik je Dr. C. R. Knapp, drugi Dr. T. G. McGuire.
Društvo zboruje vsako drugo nedeljo v mesecu v dvorani g. M. Muhiča. Radi tega opozarjam vse člane stanujoča izven Forest City, da ja ne pozabijo vposlati denar za mesečne prispevke do druge nedelje v mesecu.
Dalje naznanjam tudi vsem članom in članicam, posebno onim, ki niso bili navzoči pri zadnjem zborovanju in da jim še ni znano, da po novem letu pride v veljavo nova plačilna lestvica za vplačevanje mesečnine za K. S. K. J., in sicer: Vsi člani in članice zavarovani za $1000.00 morajo plačati po 10c več vsaki razred. Vsi oni, ki so zavarovani za $500.00 pa 5c več na vsaki razred. Naj si toraj vsaki član in članica dobro zapomni, da po Novem letu bode mesečni redni ases-ment povišan kakor preje povedano. To se tiče posebno onih članov, ki so oddaljeni in ne prihajajo k sejam, da bi se jim ustmeno naznanilo.
Poleg tega opozarjam vse zunanje člane, kateri imajo potne liste, da ne pazijo kedaj kateri poteče, da ga ob pravem času ponovi, ker drugače se mu lahko pripeti kaj zelo neljubega in to je suspendacija ali še kaj hujšega.
• Ravno tako tudi opozarjam vse izven Forest City stanujoče člane, da pošljejo od sedaj naprej vsa pisma denar in druge društva se tičoče stvari na novoizvoljenega tajnika g. Karol Zalar, Box 547.
K sklepu želim, da bi vsi člani in članice K. S. K. Jednote obhajali vesele praznike ter da bi jim bilo bodoče leto srečno in veselo! Ostajam s pozdravom udani sobrat
Zalar Josip ml., bivši tajnik.
si je izvolilo nove odbornike za leto 1909. Izvoljeni so bili sledeči: Predsednik Peter Mukavetz, podpredsednik Josip Ulašich,
I.	tajnik Josip Maurin,
II.	tajnik Mike J. Maurin, blagajnik John Ramuta, zastopnik Pavel Mukavetz, bolniška odbornika Geo. Krizmo-
nich in Imbro Baksich, nadzornika John Jurajevčič in Frank Šmalz.
Obenem tudi naznanjam, da tukaj nimamo nič novega. Vreme imamo lepo in z delom gre pri nas dobro, plača še precej, tako da vsak, kdor če delati, dobi delo.
R sklepu tega dopisa pozdravljam vse člane in članice K. S. K. Jednote. Tebi pa, vrli nam list, veliko novih naročnikov.	M. J. M.
Joliet, UL, 26. -dec. —■ Društvo sv. Alojzija je imelo svoje letno zborovanje in volitev odbora za prihodnje leto, ki je izpadla kot sledi:
John Mušič, predsednik,
John Rožič, podpredsednik,
John Lekan, tajnik,
Fr. Konda, zapisnikar,
George Rogina, blagajnik,
Fr. Lavrič in Ant. Planinc, nadzornika,
Mih. Rožič, ravnatelj.
Seja se je vršila v najlepšem redu. Kar se tiče pristopa v Jednoto se bo govorilo več na prihodnji seji. Vsi oni, ki želijo pristopiti v Jednoto naj pridejo na prihodnjo sejo, da se domenimo. Bratski pozdrav!
John Lekan, tajnik.
La Salle, UL, 29. dec. — Društvo Vit. sv. Martina št. 75. 'K. S. K. J. je imelo svojo redno sejo dne 20. dec. in volitev novega društvenega odbora za leto 1909. Izvoljeni so sledeči:
Frank Mally, predsednik,
Vinko Klanšek, podpredsednik, Jožef Barborich, I. tajnik,
John Pražen, II. tajnik,
Anton Mežnarič, zastopnik,
Jožef Mesojedec, blagajnik,
John Novak, Jožef Berglez, Anton Zupančič, nadzorniki.
Bratski pozdrav vsem članom in članicam K. S. K. J.
J.	Barborich, tajnik.
Pittsburg, Pa., 29. dec. — Naše društvo Marije Sedem Žalosti št. 81. K. S. K. J. je imelo letno zborovanje in obenem volitev novega odbora za leto 1909 in so izvoljene sledeče: Predsednica Agneza Gorišek, podpredsednica Ana Jugovich,
I.	tajnica Josefina Fortun,
II.	tajnica Barbara Simčich, blagajnica Marija Lokar, odbornice Frančiška Vouk, Marija
Flajnik, Ana Adlešič, Marija Rojc.
Pozdrav vsem članom in članicam in srečno novo leto 1909. Tebi pa, Amer. Slovenec, veliko naročnikov in predplatnikov.
Josefina Fortun, tajnica.
podpredsednik Frank Schvajger,
I.	tajnik John Loushin,
II.	tajnik Matija Vesel, blagajnik John Zobec, zastopnik John Tekavc, nadzorniki John Vajda I., Tone Zobec II., Mihael Muhiž III.,
bolniški odbor Anton Eržul, John Brula, Jožef Brula;
John Jamnik, Jožef Zalar, redarja; Jožef Stepan, John Malenšek, Stefan Brula, zastavonosci.
Tem potom opominjam vse člane tega društva, da spolnujejo svoje dolžnosti napram društvu in redno plačujejo svoje mesečne doneske. Ako je pa pri društvu red in da vsak stori svoje, ima tudi odbor lahko delo. Dru-gači so pa sitnosti, katerim sledi prepir in razpor in društvo, namesto da bi napredovalo, nazaduje. Tako še enkrat: kdor ne bpde redno plačeval kot to pravila in predpisi društva zahtevajo, bode za posledice tega sam odgovoren in naj to sam sebi pripiše, ne pa tajniku, kot se to večkrat dogaja in sliši. Biti hočem v vseh slučajih in ozirih reden. Vsa pisma, tičoča se društvenih zadev, naj se naslovljajo na I. tajnika spodaj podpisanega.Vsem članom in članicam K. S. K. Jednote želim srečno novo leto. Tebi, A. S., pa obilo naročnikov v prih. letu in predplačnikov.
John Loushin, I. tajnik.
St. Louis, Mo., 21. dec. -— Dam na-
znanje, da je imelo društvo sv. Srca Jezus. št. 70. K. S. K. J. volitev uradnikov za leto 1909. Izvoljeni so bili sledeči:
Predsednik John Lukezich, podpredsednik Josip Pluth,
I.	tajnik Robert Kunstel,
II.	tajnik Ignac Trost, blagajnik in zastopnik Anton Bu-
kovic,
nadzorniki Louis Lukezich, Matija Petrič, John Zgur, bolniški nadzornik Filip Trost, redar John Desina.
Robert Kunstel, tajnik.
Waukegan, UL, 29. dec. — Naznanjam, da je društvo sv. Jožefa št. 53
K.	S. K. Jednote na svoji glavni seji 20. dec. izvolilo sledeči odbor za leto 1909:
Franc Barle, predsednik,
Franc Šibenik, podpredsednik,
Peter Srnovršnik, I. tajnik,
Anton Martinjak, II. tajnik,
Franc Opeka, zastopnik,
Franc Jereb, blagajnik,
Karol Herauer, Janez Petkovšek, Ja kob Kovač, nadzorniki;
Janez Jerina, Anton Šuštaršič, Jakob Grimšič, porotni odbor;
Janez Bartelj, maršal,
Josip Brence, reditelj,
Franc Jerina, Pavelj Bartelj, zastavonoši;
Franc Remžgar, vratar.
Novemu odboru želim veliko vspeha v prihodnjem letu. Vsem članom in članicam K. S. K. J. pa veselo srečno in dobro novo leto 1909. Tebi, Amer. Slovenec, pa en goldinar, da me bodeš še drugo leto kratkočasil.
Janez Dobrovolc, tajnik.
Ely, Minn., 20. dec. — Društvo sv. Cirila in Metoda št. 1 spadajoče v Jugo-slovansko K. Jednote je imelo imenovanega dne volitev odbora za leto 1909. Izvoljeni so sledeči: Predsednik Matija Agnich; podpredsednik Ivan Govže; I. tajnik John Habjan; II. tajnik G. L. Brozich; blagajnik Frank Lesar; zastopnik društva Frank Verant; gosp. nadzornik Josip Spreit-zer; bol. načelnik Stefan Banovetz; bolniška pomočnika sta Jos. J. Peshel in Maks Levstik; gospodarska pom. Josip Skala in John Matkovich; redarja Stanislav Vesel in Anton Vidmar.
Razne vrste glavobol.
Več vrst glavobola pojavlja se iz raznih vzrokov. Neglede kaj je vzrok vašega glavobola, isti vseedno ne more premagati moči everovovih Praškov zoper glavobol m nevralgijo. Vzemite teh praškov med vodo in bolečina bode pojenjala kar naenkrat. Cena: 25 centov za 12 praškov, to je v lekarnah. W. F. Severa Co., Cedar Ra-pids, Iowa.
Troje stvri.
Prosluli propovednik Beecher je rekel, da človek potrebuje trojih reči v občuvanje polnega zdravja — hrane, spanja in dela. Če preudarimo te tri reči, uvidimo, da je najbistvenejša izmed njih hrana, kajti brez nje nismo vstanu niti delati, niti spati. Ohraniti slast do jedi in popolno prebavnost, bodi naš smoter. Bržko nam slast opeša ali prebavnost oslabi, potrebujemo Trinerjevega zdravilnega grenkega vina. To vzpodbudi organe k delu in jih dovolj okrepi za nadaljevanje dela. Iz prebavljene hrane naprav lja kri in krepča živce. Sploh pomaga pri vseh neredih želodca in črev. V Ashland Ave., Chicago, 111. Pošljite lOc za krasen koledar.
Great Falls, Mont., 21. dec. — Naznanjam, da je naše društvo sv. Jožefa št. 69 K. S. K. J. imelo glavno zborovanje 13. decembra in so bili izvoljeni ravno tisti uradniki, kakor dozdaj in
sicer:	__________
Matija Urih, predsednik,
John Ramuta, tajnik,
Jakob Stariha, delegat in blagajnik, Želim srečno novo leto vsem sobratom naše slavne K. S. K. J., kakor tudi vsem rojakom po širni Ameriki in onim v stari domovini. Tebi, Am. Slovenec, pa želim veliko novih naročnikov in dobrih plačnikov.
John Ramuta, tajnik, Box 605.
Haser, Pa., 21. dec. — Naznanjam, da je naše društvo sv. Jožefa št. 58 K. S. K. Jednote knelo glavno sejo 13. t. m. in si je izvolilo uradnike za leto 1909, kateri so sledeči:
Predsednik John Tušar, podpredsednik John Bohinc,
I.	tajnik Frank Demšar,
II.	tajnik John Prostor, zastopnik Anton Rozina, blagajnik Anton Osredkar, nadzorniki George _ Bohinc, Frank
Perko in Matevž Kos.
Vsa poročila in pošiljatve naj se pošiljajo na I. tajnika Frank Demšar,
R.	F. D. No. 2, Box 66, Irwin, Pa. Pozdravljam vse člane in članice K,
S.	K. J. Tebi, Am. Slovenec, pa obilo uspeha.
Frank Demšar, I. tajnik.
Ironwood, Mich., 21. dec. — Društvo sv. Janeza Krst. št. 20 K. S. K. J. je imelo svojo letno sejo, pri kateri
Rock Springs, Wyo., 27. dec. —■ Naznanjam, da je naše društvo sv. Srca Marije št. 86 K. S. K. J. imelo dne 27. dec. volitev novega odbora za leto 1909. in so bile izvoljene sledeče članice:
Predsednica Johana Subic, podpredsednica Frančiška Mrak,
I.	tajnica Johana Putc,
II.	tajnica Apolonija Mrak, blagajnica Marija Kershisnik, zastopnica Jennie Ferlič, zapisnica Terezija Demshar, boln. obiskovalka Apolonija Mrak, poslanka Mary Kershisnik, računski pregledovalki Jojiana Subic in Johana Ramouš.
Naše društvo se je v tekočem letu pomnožilo za 9 članic in blagajna je narastla od $50.40, ki smo imele dne 1. januarja na $309.05. Res smo lahko ponosne na našo blagajno, kakor je nas malo pri društvu. Žal, da se naše ženstvo bolj ne zanima v društvenem oziru. Naše društvo bi lahko štelo do 100 članic ali še višje, ali šteje pa samo 19 članic. Pa je upati, da v prihodnjem letu se naše društvo še pomnoži, saj naše Slovenke vidijo, kako so potrebna društva in Jednota. Saj smo imeli ravno zadnji teden dokaz ko se je ena naših rojakinj ponesrečila v Diamondville, Wyo. in so jo pripeljali v tukajšno bolnišnico in si je še tisti večer utrgala nit življenja po straš nih mukah in bolečinah, ker se je bila ponesrečila pri ognju, ko je rabila ga-solin. Seveda je to samo neprevidnost, ampak je že nesreča tako hotela. In ko se je zvedelo, da je umrla, so rojaki pripomogli s kolekto, da so jo pokopali, da se ni bilo treba obračati na county. Zato naj se vsak preskrbi, dokler je še čas, ker smrt ne izbira, ampak pobira.
Zdaj pa vam članom in članicam naše slavne K. S. K. J. vošči naše društvo srečno novo leto, da bi naša slavna Jednota kakor tudi vsako po-samno društvo cvetelo in se razvijalo v prihodnjem letu lepši in boljši še kot kedaj poprej. S pozdravom na vse rojake in rojakinje križem Zjedinjenih držav ameriških vam kličemo: Z Bogom!	Jennie Ferlič, zastop.,
211 S. Sherman St.
JOHN N. GOSAR CO.
5312 Butler St. Bell Phone, Fisk 1090 J. Pittsburg, Pa.
Se priporočam sl. društvom za naročila
ZASTAT. Znakov (Regalij), Gumbov, šarp slik,
okvirov, knjig, kap, klobukov, itd.
Pacati vsakovrstni, itd.
Prva in edina slovenska tirdka v Ameriki.
st» t’ul'|Säfrv"s'
oa,
o
2 SS
se
KRASNI MOLITVENIKI PO ZELO NIZKI CENI.
WM^V/WA,AV.V.V.,A\WMW^AViVVVAii,.,A%W ;
Kje je najbolj varno naložen denar. \
Hranilnih ulog je: 32 milijonov kron
k
$
/fifk h. v A
Rezervne^” •’akGda je: 860,000 kron.
m:
Pp+Vi-'
Jh
: f T‘
. v-..'-'

mt v liMiiii
Soudan, Minn., 28. dec. — Društvo sv. Cirila in Metoda št. 4 K. S. K. Jednote je pri svoji letni seji dne 27. dec. 1908. izvolilo za leto 1909. sledeči odbor:
Predsednik George Nemanich,
lifctEiialiili
Mestna hranilnica ljubljanska;
je največji in najmočnejši denarni zavod te vrste po vsem Slovenskem.
Sprejema uloge in jih obrestuje po 4 odstotke. Rentni davek plačuje hranilnica sama
V mestni hranilnici je najvarneje naložen denar. Za varnost vseh ulog jamči njen bogati zaklad, a poleg tega še mesto Ljubljana z vsem svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo, Varnost je torej tolika, da ulagatelji ne morejo nikdar imeti nobene izgube. To pripoznav* država 1 posebnim zakonom in zato c. kr. sodišča nalagajo denar malo-tetnih otrok in varovancev le v hranilnici, ker je le hranilnica, a ne pos jilnica, pupilamo varen denarni zavod.
Rojaki v Ameriki! MesttTa hranilnica ljubljanska vam daje trd’» varnost za vaš denar.
Mestna hranilnica ljubljanska posluje v svoji palači v Prešernovih ulicah
Naš zaupnik v Združenih državah	ETE} A ¡Ul/ C A kCCD
je že več let naš rojak '	rnAHllV jARpCK
rog GREENWICH STREET, NEW YORK, IN NJEGOVA BANČNA PODRUŽNICA 6104 ST. CLAIR AVE.. N. E. CLEVELAND. O
■C
‘t
VAV.W.V.V.VW.VV.VWAWV.WWVWAV.V.WAV.m

Povest iz zunanjega ministrstva.
Angleški spisal C. Doyle.


Mnogo je še ljudi, kj,so poznali Al- tansko cesarstvo, fonza Lacoura v njegovi starosti. Približno izza. časa revolucije v letu 1848 do drugega leta krimske vojske si ga vedno lahko našel v istem kotu kavarne Cafe de Provence, na oglu Rde St.
'Honore, kamor je prihajal okoli devete ure zvečer in odhajal, ko ni ni kogar več najti mogel, s komur bi govoril. Treba je bilo precej samozata-jevanjit, da je človek poslušal starega diplomata! kajti njegove povesti so bile več kot neverjetne, in vendar je hitro opazil, ako so se vam ustnice samo zaokrožile v sejn.lv in ako...-te le malo zganili z obrvmi. Potem se je njegov velikanski zaoki oženi hrbet vzravnal, njegova butdoška brada se je napela in njegovi ‘V so grmeli kakor pavka. Kadar je prišel do “Ah, monsieur r-r-r-rit!” (“Ah, gospod se r-r-r-rezi ! , cilii "Vous nc nic ci-i-i-io-vez pas done!” (“Torej mi ne ver-r-r-rj'amete?”), j 6 bilo ravno čas, cla ste se spomnili, da imate vstopnice za opero.
Pripovedoval je povest o rallcyran-du in o ostrižjih lupinah, potem svojo skrajno absurdno povest o Napoleonovem drugem obisku v Ajacciu. Na-
se hitro približujeta dve lučici v kočiji v smeri od Oxford Street. Ah, ako bi to bil sel! Kaj bi pač mogel storiti? Pripravljen,sem bil, da ga ubijem —j da, celo ubijem, raje nego bi pustil, da nama pokvari v zadnjem trenutku celo delo. Na tisoče jih je umrlo, da so dosegli slavno vojsko. Zakaj bi naj'ne umrl eden, da se doseže slaven mir. In ako bi me pognali na mori- j sče? Žrtvoval bi se bil za svojo domo- . vino. Okolu pasu sem imel pripet j majhen turški nož. IJoko sem imel na njegovem držaju, ko je pridrdrala kočija, ki me je tako prestrašila, sreč-J
— Kadar potrebujete zdravnik» oglasite se pri možu, ki ž njim k Dkt govorite v slovenskem jeziku. In te je? Dr Stmzinstcy. N. Chicago St
Varovati se nam ni treba vaše vojske ali brodovja, ampak vašega mlajšega sina in vašega moža, ki išče tu kariero. ’Ako imamo mi Francozi kake posesti onkraj morja, radi sedimo v Parizu in si sami časti-tamo k temu. Pri vas je. to drugače/
Vi vzamete; svoje žene in otroke in hitite gledat, kakšni kraji so to, a potem je ravno tako, kakor bi vam poskušali odvzeti pni stari Square of Bloomsburg.
Prvega oktobra se je imela torej kon- j čno podpisati pogodba. Zjutraj sem čestital gospodu Ottonu, da je srečno končal svoje delo. To je bil maj--t hen, bled pritlikavec, jako uren in ner- i vozen; a bil je zdaj tako Vese! svojega uspeha, da ni mogel sedeti mirno, am- j pak je letal,po sobi, klepetal in se sme-: jal, a jaz sem sedel v kotu na blazini, kakor sem se bil naučil v J ul rovih de-: želah. Nenadoma je prišel sel s pismom,j ki so ga poslali iz Pariza. Gospod Otto ga je pregledal in, n c da bi rekel kako, besedo, so se mu začela kolena šibiti in pa^lel je nezavesten na tla. Stekel izstopim, zapeljite mojega gospoda to-'sem k njemu ih ravno tako sel m sva ‘ varila v \V aiders Club v Bruton
: no do nične:
Toda zgodilo se je nekaj drugega.
! Moral sem biti pripravljen. Pred vsem ne smem kompromitirati poslaništva, i j Zapovedal sem najinemu- kočijažu, naj j ! se odpelje in sem najel izvoščeka. Po- I 1 tem sem se .domenil z izvoščekom in ■ mu dal cekin. Razumel je, da ima va-žen opravek.
“Ako storite, kar vam porečem, do-' bite še en cekin,” sem rekel.
:	“Žfe velja, gospod,” je rekel in obr-
■ nil svoje počasne oči name brez vša-kega sledu razburjenosti ali radoved-j i nosti.
“Ko Vstopim še z nekim gospodom J
Pozor!
Slovenci, zdaj je čas, da si kupite zimske spodne in vrline obleke, kakor tudi tople moške in ženske čevlje. Cena je seveda najnižja.
Kdor pri meni kupuje mu dam knjižico v katero se mu vpiše cena kupljenega blaga. Ko se do $25.00 dobi isti nagrede $1.25, a ko se nabere do ■ $50.00 dobi $2.50 in za $100.00 dobi $5.00, to je vrednost v blagu. Pridite in prepričajte se!
FR. JURIČIC,	t3
1001 N. Chicago St. Joliet, Illinois.
JOLIET CITIZENS BREWING CO.
ColHtis Street, Joliet, 111.
IPiite “Eli
Izdelovalci najboljše
v vašo kočijo, boste naju vozili sem-tertja-po Harley. Street; toda pokorni morate biti le mojim poveljem. Ko
njemu m
ga. nesla na zofo. Videti je bil,.kakor dal'jc ono"obširno povest — katere si mrlič, toda še sem lahko čutif pod svo-
ni nikdar upal pripovedovati, predno ni odmašil druge steklenice —- o cesarjevem begu s Sv. Helene, kako je živel celo leto v Filadelfiji med tem, ko je grof Herbert de Bertrand, ki mu je bil grozno 'podoben, živel kot Napoleon v Longwoodu. Toda nobena izmed njegovih povesti ni bila bolj znana, kakor ona o koranu in slu iz zunanjega ministrstva. In ko so izšli spomini gospoda Ottona, so našli, da je bilo vendar res nekoliko resnice v neverjetnem poročilu starega Lacoura.
"Vedite, gospod,” jc imel navado pripovedovati, “da sem zapustil Egipt, ko so umorili Kleberja. Rad bi bil še ostal tam, kajti obljubil sem, da prevedem koran in v onem času sem sam mislil na to, da bi prestopil k moha-medanizmu, kajti njegova modrost v nazorih o zakonu me j c globoko lzne-nadila. Toda storili so neverjetno napako glede vina in mufti, ki me je skušal izpreobrniti, ni mogel nikoli odstraniti tega zadržka. Ko je umrl stari Kleber in prišel na krmilo Menou, sem čutil, da je prišel zame čas, da odidem. Ne maram govoriti o svojih zmožnostih, gospod, toda razumete pač lahko, da človek ne sme skrbeti, da bi mule jezdile človeka. Svoj koran in svoje spise sem nesel s seboj v London, kamor je prvi konzul poslal Ottona, da sklene mirovno pogodbo; oba naroda sta bila namreč sita vojske, ki je trajala že deset let. Tam sem jaz mnogo koristil gospodu Ottonu, prvič s svojo angleščino, in drugič, ako se smem tako izraziti, s svojimi naravnimi zmožnostimi. Bili so srečni dnevi, ko sem živel v Square of Bloomsburg. Podnebje, to moram pripoznati, je grozno v tej deželi. Toda kaj se da pomagati? Cvetlice najbolje rastejo v dežju. Treba je samo pokazati na gospodove rojakinje, da se dokaže to.
Gospod Otto, naš poslanik, je imel torej opravka s to pogodbo in vse njegovo osobje se je mučilo do smrti. Pitta nismo imeli, da bi se borili ž njim, kar je pa bilo mogoče ravno tako dobro za nas. Ta Pitt je bil grozovit človek in kjerkoli se je zarotilo pol ducata francoskih sovražnikov, je že imel svoj špicasti nos vmes. Toda narod je bil dovolj bistroumen, da ga je odstavil in mi smo imeli opraviti Z gospodom Addingtonom. Toda minister zunanjih zadev je bil Hawkes-burg in z njim smo se morali pogajati.
Lahko razumete, da to ni bila otročja stvar. V desetih letih je vsak narod zasedel mnogo, kar je bilo v last drugega naroda ali pa njegovih zaveznikov. Kaj naj se Vrne? In kaj naj se obdrži? Ali je ta otok’vreden onega polutoka? Ako mi storimo to na Beneškem ali storite vi ono v Sierra Leone? Ako mi prepustimo Egipt sultanu ali povrnete vi ga vzeli našim
jo roko utripanje srca
"Kaj pa je to?” sem vprašal.
“Ne vem,” je odgovoril sel. “Gospod Talleyrand mi je rekel, naj hitim
Street.”
"Dobro, gospod,” je rekel zopet.
Tako sem stal zunaj Milord Hawke-sburyjeve hiše in lahko si mislite, kolikokrat so se ozrle moje oči na okno v nadeji, da zagledam bleščečo se sve-
Pozor, Rojaki!
Novoiznajdeno garantirano mazilo za plešaste in golobradce, od katerega v 6 tednih lepi lasje, brki in brada popolnoma zrastejo, cena $2.50! Potne noge, kurje očesa, bradovice in ozeblino Vam v 3 dneh popolnoma ozdravim za 75c., da je to resnica se jamči $500. Pri naročbi blagovolite denarje po Post Money Order'pošiljati.
Jakob VVahčič,
P. O. Box 69
Cleveland, Ohio.
kakor ni še nikdo hitel, in naj izročim čo na njem. Pet minut je minulo in še to pismo v roke gospoda Ottona. V Pet- Oh, kako počasi so potekale! Parizu sem bil včeraj opoludne.” | Bila je prva oktobrska noč, neprijaz-“Vem, da zaslužim za to grajo, toda na in mrzla; bela, vlažna megla se je
plazila po svetlih kremenih in zavijala v temo motne oljnate svetiljke. Niti petdeset korakoy nisem mogel videti na' nobeno stran, toda ušesa sem napenjal in rfapenjal, da bi vjel udarce kopit ^li ropotanje koles. Prijazen kraj ni ta Street of Harley, gospoda, celo ob solnčnih dnevih ne. Hiše so masivne in zelo častitljive, toda nežnega ni nič na njih. To je mesto, ki bi bilo za moška stanovanja. Toda v oni neprijazni noči, sredi vlažne megle, ko mi je skrb razjedala srce, se mi je zdel bilo vse eno. Toda zdaj pogodba t° najžalostnejši in najpustejši kraj na ni bila podpisana. Odpovedati
nisem se mogel premagati, da ne bi pogledal v pismo, ki sem ga potegnil iz brezčutne rake gospoda Ottona. Moj Bog! Kakor bi me bila strela zadela! Omedlel nisem, toda sesedel sem se poleg svojega šefa in zajokal. Bilo je samo malo besed, tdda povedale so nama, da je Egipt izpraznila naša vojska že pred enim mesecem. Cela naša pogodba je bila torej zastonj m premislek, ki je dovedel naše sovražnike do tega, da so nam. dovolili ugodne pogoje, je izginil. Dvanajst ur pozneje bi še
POZOR, ROJAKII
urejeno
>lo<ler*no gostilno
National Buffet
katerej bodem točil najboljše por terjevo pivo, izvrstno žganje, domače /mo in prodajal dišeče senodke. Prodajam premog.
ANTON T. TERDICH,
203 Ruby St.
V. W. Phone 825.	Joliet, 111
’ginci” pivo
iva sodčkih in steklenicah

BmmæoMMrw-rawirTiw
FRANK MEDOSH
9478 Ewing Ave., vogal 95tli ulice, en BloK od slovenske cerkve sv. Jyrija So. Chicago, lil.
Gostilničar.'
Izdeluje vsa v notar ska dela, prodaja šif-karte ter pošilja denar v staro domovino vest no in zanesljivega.
Poštena Postrežba vsakem«.	Telephone 123; South Chicago
ÆA ! j
7
3. «■;
Rojaki! Pijte
bi
se morali Rtu dobre nade. Zdaj, ko smo izgubili Egipt, nismo imeli ničesar, kar bi jim dali v zameno.
Toda mi Francozi se ne damo lahko pobiti. Vi Angleži napačno sodite o nas, ako mislite, da smo slabotne in babje narave zato, ker kažemo svojo razburjenost, katero vi prikrivate. Ne morete citati, svoje zgodovine in bitij teh misli. Gospod Otto se je kmalu j zavedel in posvetovala sva se, kaj nama je storiti.	;
"Zastonj nadaljujemo, Alfonz,” je rekel. “Anglež se bo smejal, ako ga! poprosim, da naj podpiše!”
“Pogum!” sem zaupil in nenadoma mi je šinila neka misel v glavo. —
sirnem svetu. Korakal sem semtertja, mel si roke, da mi ostanejo tople in napenjal ušesa. Naenkrat sem razločil med nejasnim šumenjem in vrvenjem iz trgovin v Oxford Street ropot, ki je postajal vedno glasnejši in jasnejši in nazadnje sta se zasvetili skozi meglo dve rumeni luči in lahka kočija je pridrdrala pred vrata zunanjega ministrstva. Ustavila se je šele, ko je skočil mlad človek iz nje in hitel proti stopnjicam, a kočijaž je obrnil svojega konja in zopet oddrdral v meglo.
Ah, ravno v trenotkih, ko je treba delati, sem najboljši, gospod. Vi, ki me samo vidite kadar pijem vino v Cafe de Provence, ne morete razumeti, kako visoko se povzpnem. V
“Elk Brand” pivo
dobite je pri
Mike Hočevar,
cor. Ohio & State Sts.
N. W. Phone 809. Joliet, Illinois
Največji slovenski cenik
NA SVETU.
V istem so označene, cene električnih žarkov in drugega električnega blaga; harmonik, gosli, klarinetov, piščal, zabojev za godbene inštrumente; potrebščin za fotografe; daljnogledov, svetih podob, foun-tain peres, slikanega papirja za pisanje, ur, verižic, stranskih ur in druge zlatnine; britev za britje; gumastih črk za tisk, pisalnih strojev in mnogo drugih stvari importiraiiih iz starega kraja. Cenik pošljemo vsakomur brezplačno. Pišite ponj nemudoma, ker v njem najdete mnogo dobrih in koristnih reči po jako nizko ceni. Naslov:
C. F. ZARUBA & C0.
320 W. Pike St., (Dept. A. S.)
8	Clarksburg, W. Va.
Tie Joliet National Bani
RAZPOŠILJA DENAR NA VSE KRAJE SVETA.
KAPITAL $100, 000. od
I. A- MASON, predsednik.
G. M. CAMPBELL, podpredsednik ROBT. T. KELLY, blagajnik.
Na voglu Chicago in Clinton ulic.
ROJAKOM
priporočam svojo
Gostilno,
*jer se toči vedno sveže pivo, žganje ter najboljša vina. Tržim tudi domače smodke.
Ant. Slsioff,
N. W. Phone 6og.
n?'» N. Hickory St..	Toliet

“Kako pa veva, da Angleži že vedo o tem? Mogoče podpišejo pogodbo, pre-! onem trenutku, ko sem vedel, da se dno izvedo o tem.”	J Sre za pridobitve desetletne vojske,
“Gospod Otto je poskočil z zofe in senl Gil diven. To je bila zadnja fran-gg vrgel v naročje'	j coska vojska in jaz sem bil general m
“Alfonz!” je zavpil, “vi ste me reši-; armada ob enem. li! Zakaj bi pač vedeli o tem? Naše’ “Gospod,” sem rekel in ga prijel za poročilo je dospelo iz Toulona v Pa- ; ro^°; ad ste vi sel za lorda Hawkes-riz in od tam naravnost v London. buryja?
Njihova pridejo po morju skozi gi- \	Je rekel.
braltarsko ožino. V tem trenutku je ! Čakal sem vas pol ure,” sem rekel, neverjetno, da bi v Parizu vedel kdo ! Pojdite takoj z menoj, on je pri fran-o tem razun Talleyranda in prvega
coskem poslaniku.”
Govoril sem tak prepričevalno, da se ni obotavljal niti za trenutek. Ko je vstopil v najeto kočijo in sem vstopil za njim, mi je srce tako poskočilo veselja, da sem se komaj premagal, da nisem“ zavriskal na glas. Bil je neznatne, majhne postave, ta sel iz zunanjega ministrstva,’ ne mnogo večji kakor gospod Otto, in jaz — poglejte moje roke zdaj in p.otem si lahko mislite, kakšne so bile, ko sem bil star sedemindvajset let.
Dobro, zdaj ko sem ga imel v kočiji, je nastalo vprašanje, kaj naj storim njim. Uničiti ga nisem hotel, ako ni treba.
“To je nujno opravilo,” je rekel. “Imam depešo, ki jo moram takoj oddati.”
Najina kočija je drdrala po Harley
in videl sem se vrniti gospoda Ottona I Milord Hawkesbury ravno tako dobil Street in se zdaj, kakor sem poučil komi poslaništvo tako izmučenega, da 1 kakor midva. Stanoval je v Harley čijaža, obrnila in sva začela peljati zo-sva 'mu morala s tajnikom pomagati1 Street in tam se je imela končno pod-j pet v nasprotni smeri.
“Oho?” je zakričal. “Kaj je to?”
konzula. Ako ohraniva svojo tajnost, mogoče še doseževa, da podpišejo pogodbo."
“Ah, gospod, ne morete si predstavljati grozne, negotovosti, v kakršni sva preživela dan. Nikdar, nikdar ne pozabim onih počasnih ur, ki sva jih presedela skupaj, ko sva skočila po koncu pri vsakem najmanjšem kriku, boječ se, da ni to prvi znak radosti, ki bi jo to poročilo povzročilo v Londonu. Kar se tiče mene, sem raje šel ven, da srečam nevarnost, kakor bi jo pričakoval doma. Odšel sem torej proti večeru in hodil semtertja. Bil sem v boril-nici gospoda Angela, v boksarskem salonu gospoda Jacksona,'v klubu of Rt dobre nade, ki ste! Brooks in v predsobi poslanske zbor-
..	____ zaveznikom Nizozem- j n‘ce, toda nikjer nisem slišal nikakih
cpm? Tako smo se prepirali in borili; j novic. Še to je bilo mogoče, da jih je
ZNAK NEVARNOSTI.
Malo ljudi postanejo žrtev bolezni kar naenkrat, ampak človek se slabo počuti predno ga bolezen bolj napade, za to se taki znaki nevarnosti kaj radi prezro. Taki slučaji so
naravni znaki nevarnosti
Ti so: bolečine, želodčni neredi, žaba sanost, slabost, a navadno tudi izguba okusa. Ti neredi nas opozarjajo, da nekaj ni prav. Pametni ljudje ne zanemarijo teh opominov, ker vedo, da se lahko pripeti kaj bolj nevarnega; vendar se pa nevarnost lahko prepreči brez posebne sitnosti, ako se posluša dober svet in se začne rabiti /
Trinerjevo zdravilno grenko vino
To zdravilo hitro deluje. Okrepča želodčne stene in živce, da delujejo redno; ako je pa kaka bolezen v želodcu je hitro ozdravi. Stori vam kar drugo nobeno zdravilo na svetu ne naredi.

tornera n.
iz kočije na zofo. 'Toda slednjič so se P-isat> pogodba tisti večer ob osmi uri. stvari poravnale same in približal se je Prosil sem gospoda Ottona, ljaj izpije večer, ko sc jc imela pogodba končno dva kozarca burgundca, predno je šel,
| bal sem se namreč, da bi njegov pre-
podpisati
Vedeti pa morate, da je bila ona' važna karta, ki sriiojo imeli in izigra-! vali, izigravali, izigravali pri vsaki toč-j ki svoje igre, Egipt, ki smo ga imeli. Angleži so bili jako nervozni, da smo bili tam. Vidite, to nam je dajalo trdno podlago na obeh koncih Sredozemskega morja. Varni niso bili hiti v sem, da ga ne porabi oni naš mali, čudoviti Napoleon za podlago svojegš. prodiranja proti Indiji. Kadarkoli je torej Havvkesburg zahteval tako stvar zase, nam je bilo treba le odgovoriti: “V tem slučaju seveda ne moremo privoliti v to, da bi umaknili svojo vojsko iz Egipta”, in tako smo ga hitro izpa-metovali. S pomočjo Egipta smo dosegli pogoje, ki so bili izdatno ugodni za nas, in zlasti to, da smo prisilili Angleže k temu, da so se udall in se odpovedali Rtu dobre nade. Niti pedi zemlje nismo privoščili vašemu narodu v južni Afriki, gospod, kajti zgodovina nas jc naučda, da nastane iz britanske pedi zemlje v pol stoletju bri-
“Kaj pa je?” sem vprašal. “Peljeva se na kesburv?”
Kje je lord Iiavv-
hv ^ Cf3,	At
Daie zdrav okus, strnu prebavnost, pospeši sladko spaiije krepča živce ia mišice, oisti kri,
daje zdravo barvo obraza, krepča energijo, okra ni zdravje.
padli obraz in njegove tresoče roke ne vzbudile suma v angleškem ministrstvu.
“Peljala sva se torej skupno v posla niški kočiji okolu osme ure. Gospod Otto se jc podal sam k ministru, toda kmalu je prišel zopet ven pod pretvezo, da gre po svoj portfelj, in lica so mu kar žarela, ko mi je pravil, da je vse dobro.
“Ničesar ne ve,” je šepetal. “Ah, da
KOJ
•1 •
pri
bi le
pol ure!
“Dajte mi znamenje, kadar bo končano,” sem rekel.
“Zakaj ?”
“Ker vaju dotlej ne bo motil nobdn sel. Jaz vam obljubljam — jaz, Alfonz Lacour.”
Stisnil mi je roko z obema svojima. “Opravičil se bom in prestavil eno sve čo z mize na okno,” je rekel in odhitel v hišo, a jaz sem čakal poleg kočije.
Da, ako bi si mogla le to zagotoviti, da naju ne bo nikdo motil pol ure, pa je vse dobljeno. Komaj sem začel sestavljati svoj načrt, sem zagledal, da
tiči neka kočijo! 1 Potisni je poslati je na poi: svojo rol Zgrabil
»J n
njem.
je kričal. “V tem :a. Kočijaž. ustavite ¿pustite me, pravim!”
I sem ga nazaj na sedež, ko il pritisniti na kljuko. Kričal toč. Zamašil sem mu usta s o, toda ugriznil me je v njo. sem njegovo lastno kravato in mu jo zavezal preko ustr-^Šč vedno j.Cv mrmral ih. rohnel. toda ropotanje koles je zadušilo ujegov.o vpitje. Peljala sva že mimo ministrove hiše, toda na okiuv še ni bilo sveče.
Malo časa j c sedel sel mirno in videl sem lahko pogled njegovih oči, ki jih je' upiral name skozi temo. Deloma je bil omamljen, mislim, od sile, s katero sem ga potisnil na sedež. A pre mišljeval je tudi mogoče, kaj naj stori najpreje. Kmalu si je deloma oprostil usta kravate.
“Dam vam uro in svojo denarnico, ako me izpustite,” je rekel.
(Nadaljevanje na 7. strani.)
Ohranilo bode vso družino v dobrem zdravju, ker se sme dajati otrokom kakop tudi starejšim. Koristi vsakemu želodcu naj bo bolan ali zdrav, ker urejuje delovanje. To je edino pravo zdravilo za želodec.
VPRAŠANJE—Ali ste že kedaj' izprevideli, da vas trgovci goljufajo, ker vam dajo ponarejeno grenko vino mesto Trinerjevega; ki jeedino praJ vo grenko vino. Bodite pozorni in odklonite ponaredke. Ako rabite zdrav niških nasvetov, pišite nam in naš zdravnik vam ga pošlje brezplačno.
Llibite Trinerjevo zdravilno grenko vino v vsakem slučaju želodčnih nadlog in neredov prebavnih organov. Dobite ga v lekarnah in dobrih gostilnah.
620-622 S. Ashland Ave.
CHICAGO, ILL.
(Nadaljevanje s 6. strani.)
(Nadaljevanje z 2. strani.)
“Gospod,” sem rekel, “jaz sem ravno tako pošten človek, kakor ste vi.” ! “Kdo ste pa torej?”
“Moje ime ni prav nič važno za vas.’ “Kaj hočete od mene?”
“Kaj hočete od mene?”
“Gre se za stavo.”
“Za stavo? Kaj nameravate? Ali razumete, da sem v vladni službi in da boste za to gledali notranjost ječe?” | “To je stava. To je šala,” sem rekel.
“To bo še slaba stava za vas, predno končate,” je vpil. “Kakšna je torej ta vaša blazna stava?”
“Stavil sem,” sem odgovoril, “da bom recitiral eno poglavje korana prvemu gospodu, ki ga srečam na cesti.” | Ne vem, kaj me je dovedlo na to misel; mogoče to, da mi je koranov prevod vedno blodil po glavi. Zgrabil je za kljuko in zopet sem ga potisnil nazaj na sedež.
“Kako dolgo bo to trajalo?” je sopihal.
“To je odvisno od poglavja”, sem odgovoril.
“Torej kako kratko 'in potem me iz- ' pustite!”
“Toda ali je lepo?” sem mu ugovar-jal. “Ako pravim poglavje, ne mislim s tem najkrajše poglavje ampak raje1 kako srednjedolgo poglavje.”
“Na pomoč! Na pomoč! Na po-j moč!” je cvilil in prisiljen sem mu bil | zopet popraviti kravato.
“Malo potrpljenja,” sem rekel, “kma- j lu bo končano. Rad bi vam recitiral poglavje, ki bi bilo najbolj zanimivo za j vas. Priznali boste, da se trudim narediti vam stvar prijetno, kolikor mi je mogoče?”
Zopet si je oprostil usta.
“Hitro torej, hitro!” je javkal. “Poglavje o velblodu?”
“Da, da!”
“Ali ono o brzonogem žrebcu?”
“Da, da, samo nadaljujte!”
Peljala sva se mimo okna, toda sveče ni bilo. Prenehal sem mu reciti- ! rati poglavje o žrebcu.
Mogoče ne znate dobro svojega korana, gospod? O pač, znal sem ga na j pamet takrat kakor ga znam zdaj na pamet. Slog spravi lahko človeka, ki se mu mudi, v obup. Toda kaj ste hoteli? Narodom v Jutrovih deželah se ne mudi nikoli in koran je bil pisan za nje. EJonavljal sem ga z vso spoštljivostjo in svečanostjo,, ki jo zahteva sveta knjiga, toda mladi Anglež se je ■ zvijal in jokal.
“Ko so bili konji, ki so stali na treh nogah in kopitali s četrto po tleh, zbra ni zvečer pred njim, je rekel: "Ljubezen do zemeljskega premoženja sem ljubil bolj kakor spomin na stvari v višavah in čas sem preživel s tem, da sem opazoval konje. Privedite mi konje nazaj.” In .ko so mu jih privedli, jim je začel izrezavati z nog in” —	;
V tem trenotku se je vrgel mladi Anglež name. Moj Bog! kako malo se spominjam prihodnjih trenotkov! Bil je boksar ta moška pokveka. Bil je izborno izvežban v tepežu. Skušal sem ga vjeti za roke. Čof, čof, me'je kle-; stil po nosu in očeh. Sklonil sem glavo in ga tiščal z njo. Čof, mahal me je od zdolaj. Toda ah! Bil sem mu vendar preveč! Vrgel sem se nanj in nikjer ni imel prostora, kamor bi se ! umaknil pred mojo težo. Padel je vznak na blazine in jaz sem sedel nanj, da mu je kar sape zmanjkalo.
Potem sem iskal, s čimer bi ga zvezal. Potegnil sem volavki iz svojih črevljev in sem mu zvezal z eno pesti, z drugo pa gležnje. Potem sem mu zopet privezal kravato preko ust, tako da je mogel samo ležati in zijati vame. Ko sem končal vse to m si ustavil kri, ki mi je tekla iz nosa, sem pogledal iz kočije in ah, gospod, prvo, kar sem zagledal, je bila sveča, ona draga svečica, ki je svetila na ministrovem oknu. Sam, s tema-le rokama sem popravil kapitulacijo armade in izgubo province. Da, gospod, kar so storili Abercrombie in pet tisoč mož na obrežju pri Aboukiru, sem sam uničil, z eno roko v najeti kočiji v Harley Street.
Toda časa nisem smel izgubljati, kaj ti vsak hip je lahko prišel gospod Otto. Zavpil sem svojemu kočijažu, mu dal še en cekin in mu dovolil, da se pelje proti Watieru. Jaz pa sem hitro skočil v poslaniško kočijo in tre-notek pozneje so se odprla vrata pri ministrstvu. Sam je spremljal gospoda Ottona po stopnjicah in se je tako zamišljeno pogovarjal ž njim, da je šel gologlav do kočije. Ko je stal tu pri odprtih vratih, je pridrdral voz in neki človek je skočil iz njega na tlak.
“Važno depešo za milorda Hawkes-bury-ja!” je zavpil.
Videl sem lahko, da ni bil moj sel ampak drugi. Milord Hawkesbury mu je vzel papir iz rok in ga čital pri svetlobi vozne svetilke. Njegov obraz, gospod, je bil tako bled, predno je končal, kakor ta-le plošča.
“Gospod Otto,” je zavpil, “to pogodbo sva podpisala na podlagi napačnega sporazumljenja. Egipt je v naših rokah.”
“Kaj!” je zavpil gospod Otto. “Nemogoče.”
“Gotovo je. Abercrombie si ga je priboril poslednji mesec.”
“V tem slučaju,” je rekel gospod Otto, “je velika sreča, da je pogodba podpisana.”
"Velika sreča za vas, sir,” je zavpil milord Hawkesbury in se obrnil proti hiši.
Drugi dan, gospod, me je iskala policija, toda črez morje ni mogla; a Alfonzu Lacouru sta častitala gospod Talleyrand in prvi konzul, predno so prišli njegovi zasledovalci do Dovera.
društvo sv. Štefana je imelo danes vkljub temu, da je delavnik, skupno sv. spoved in sv. obhajilo, in člani so se polnoštevilno udeležili sv. zakramentov. Bil je v resnici krasen pogled, ko je društvo prikorakalo s svojimi društvenimi znaki na prsih v cerkev ter z vzgledno pobožnostjo pristopilo k mizi Gospodovi. To je jasen dokaz, da naši rojaki tudi v daljni tujini še vedno cenijo ono sv. vero, za katercp so nekdaj naši pradedje točili svojo srčno kri v boju zoper Turke. Sploh društvo sv. Štefana prav lepo napreduje, čemur priča vsaka njegova seja; na njih vlada vzoren red in živahno zanimanje za stvar.
Žalibog vam moram poročatrpa tudi žalostno novico, da je namreč pred dobrim tednom umrl tukaj naš rojak Ivan Zdenčaj, doma od Metlike. V torek ga je pokopal naš župnik, č. g. Ivan Zaplotnik. Pokojnik ni bil v nobenem društvu, v starem kraju pa zapušča vdovo in dva otročiča. Zapustil ni niti toliko, da bi bilo za poravnavo pogrebnih stroškov. Usmiljeni rojaki so iz lastnih žepov zložili skupaj, da je bil dostojno in po krščansko pokopan. To pa samo zato, ker mož ni bil pri nobenem podpornem društvu. Pokojniku bila lahka zemljica!
Naši rojaki pa naj bi si ta slučaj vzeli za vzgled ter pristopili h katoliškim podpornim društvom, dokler je še čas. Teh imamo dovelj in dobrih, ki so neprecenljive vrednosti v slučaju bolezni ali smrti. Toliko za danes.
Voščim vsem c. rojakom po Ameriki srečno novo leto; tebi pa, cenjeni list, obilo naročnikov tudi tu v Omahi.
Janez Repenchich.
DENARJE V STARO DOMOVINO
pošiljamo:
za	$	10.35 ............ 50	kron,
za	20.50 ..............  100	kron,
za	41.00 ........... 200	kron,
za	102.50 ........... 500	kron,
za	204.50 .........  1000	kron,
za	1018.50 .............. 5000	kron.
Poštarina je všteta pri teh svotah. Doma se nakazane vsote popolnoma izplačajo brez vinarja odbitka.
Naše denarne pošiljatve izplačuje c. kr. poštni hranilni urad v 11. do 12. dneh.
Denarje nam poslati je najprilič-neje do $25.00 v gotovini v priporočenem ali registrovanem pismu, večje zneske po Domestic Postal Money Oder ali pa New York Lank Draft.
FRANK SAKSER CO.,
82 Cortland Street, New York.
6104 St. Clair Ave., N. E.
Cleveland, Ohio.
Agnic Bratje
Slovenski
gostilničarji
—V-
Ely, Minnesota.
Poplar Bluff, Mo., 27. dec. — Slavno uredništvo A. S. Ker sem že več let naročnik na Vaš cenjeni list in vam obenem pošiljam naročnino za prihodnje leto, toraj Vas vljudno prosim, priobčite nekoliko vrstic, da bodo vedeli moji znanci ozir. prijatelji, katerim nisem že eno leto nič pisal, da Ivan Turk še živi in sicer tukaj v Poplar Bluff, Mo., na farmi, kakor je že znano mnogim rojakom, da sem se podal že začetkom marca t. 1. na farmo' v, Missouri svojo srečo puskušat.
Pri odhodu iz Milwaukee me je več mojih prijateljev naprosilo, da bi jim javil glede farm v Missouri. Žalibog, da se ne morem nič preveč pohvaliti v našem napredovanju kmetijstva, ker je bila grozno velika suša celo leto, tako j da še eni nismo za življenje pridelali, i No, pa se tolažimo z upanjem, da bode drugo leto boljši, ker pravijo stari far- \ mani, datake suše še ne pomnijo, kot je bila letos. Kar se tiče zdravega; kraja, se jaz ne morem nič pritožiti, i kakor tudi moji sosedje ne. Akorav- i no je bila letos tukaj tako huda vroči- , na, da smo bili vsi mozolčasti po živo- ' tu, da se je mogel človek vedno pra-; skati, kakor da bi bil poln lazic, ali vkljub temu smo bili vedno vsi zdravi, kakor smo še sedaj, hvala Bogu!
Tukaj nas je precejšno število Slo-! vencev, enih enajst familij jaz poznam. Žal da smo predaleč oddaljeni eden ; od druzega. Tukaj, kjer sem jaz, jel nas 3 familije, da smo sosedje: Antoni Ule in Jakob Kocin, kateri si je že zgradil lepo prijazno hišo ter se je že novembra m. t. 1. noter mufal; mu želimo veliko sreče v novi hiši.
Nadalje sporočam, da je pretečeno jesen nas silno strašil velik požar po gozdu, kajti nas je obdajal okrogin-krog, ali vendar je Bog dal rahel dež, kanje pa bil že skrajni čas, ker požar je bil že blizo nas; ako ne bi bili pravočasno ogenj ubranili, gotovo bi bil nam vničil vse, poslopje in ograjo, katero imamo vse leseno. Največje žrtve od požrešnega ognja je občutil naš rojak Franc Božič, kateremu je zgorela hiša in vsa hišna oprava in denar, žalibog da tudi en fantek, od 6—7 let star, je končal svoje mlado življenje v groznem plamenu, kateri ga je zalopil v postelji spečega; ogenj je izbruhnil tako hitro, da Božiču ni bilo mogoče rešiti svojega lastnega sinčka grozne smrti, katerega bode pogrešal vse svoje- žive dni. Toraj dragi mi' Franc, ob Tvoji preveliki žalostni zgubi Tvojega ljubega sinčka sprejmi najglobo-kejše sožalje!
Naj omenim, da so tukajšni farmani različnega naroda pokazali svoja usmiljena srca, ker so prihteli na pomoč, da so Božiču v 1 tednu novo hišo naredili in veliko darovali živeža, denarja in obleke.
Konečno omenim, da imamo lepo gorko zimo; tako lepo solnce sije, kakor spomladi. Ako bi katerega rojaka zanimalo bolj natančno pozvedeti od tega kraja, naj mi piše, jaz mu bodem vse po pravici pisal.
Pozdravljam vse rojake v Ameriki in v stari domovini ter voščim srečno in veselo novo leto. Tebi pa, nam priljubljeni list, kateri si nam vsem rojakom v korist, želim obilno vspeha.
Frank Turk, R. R. 1—21.
Priporočamo se rojakom v okolici v obilen obisk naše gostilne v katere) točimo vedno sveže
pivo,
vsakovrstnega žganje
IN FINIH SM0DK.
Prodajemo pivo na debelo od Iron Range pivovarne.
C. W. BROWN, R. PILCHER,
predsednik.	podpreds.
W. G. WILCOX, kasir.
iona!
Kapital $100,000.00, BARBES OtCiOtfJa. OL.IET, [LL
Obresti se plačujejo od vlog po 3 ODSTOT. NA LETO
ter se obrestna svota. če ne dvignjen» pripiše glavnici na prvi dan mesec» januarja in julija. Za vsako vsoto, k je hranjena en mesec plačamo obrest In tudi na prvi poslovni dan vsaceg» meseca pripišemo obresti k svotarn ki so bile vložene pred petim dnetr vsakega meseca. Certifikati kažejo pt 3 odst. obresti od vsake vsote, ki j. bila uložena šest mesecev.
Pa banka je odprta od g. ure zju
r pa do a. ure pop
Ustanovljena 1871
riiiftr
Of Joliet. Illinoi*.
Kapital in preostanek $300,000.00
-’rejema raznovrstne denarne ulog» ter pošilja denar na vse dele sveta
J. A. HENRY, predsednik
C.	H. TALCOTT, podpredsednik. HENRY WEBER, blagajnik.
POZOR, ROJAKII Kako pride vaš denar najvarneje v stari kraj?
Pošljite ga po Mohor Mladiču, 583
So.	Center Ave., Chicago, 111. On je v zvezi z g. Sakserjem v New Yorku Nadalje ko želite potovati v stare domovino ali nameravate vzeti kogs svojih sorodnikov ali prijateljev v Ameriko, obrnite se takisto na Mohoi Mladiča. On vam lahko preskrbi do bro in hitro vožnjo po najnižjih cenah MQHOR MLADIČ,
583 S. Center Ave. Chicago, I1L
STENSKI PAPIR
za prihodnjih 10 Unij po ze!o znižani ceni.
/slika zaloga vsakovrstni barv, olje • n Arnežev. Izvršujejo se vsa barvar ska dela ter . obešanje stenskega pa pir ja po nizkih cenah
Alexander Harass?
Chicago tel ei. 2794 JL^teJef-N q27.
Mi hočemo tvoj denar ti hočeš naš les.
Če boi kupoval od nas, ti bomo vi» e j postregli z najnižjimi tržnuni ... nami.. .Mi imamo v zalogi vaakovrt-nega lesa-
¿a stavoo hiš in poslopij mehki i> m trdi les, late, cederne stebre, desk in šinglne vsake vrste
Nas prostor je na Desplaine* ulit blizu novega kanala.
Predno kupiš LUMBER, ogk.si s pri nas in oglej si našo zaiogol Mi r bomo zadovoljili in ti pnhnnih dri».
W. J. LYONS,
Naš Office in Lumber Yard na vog) DES PLAINES IN CLINTON STi
Fr. Bambich
Cor. Chicago & Ohio Sts., Joliet.
slovenska gostilničar
priporoča rojakom fino “Elk Brand-pivo, dobro lmportiisano žganje in ka; lifornijsko vino ter dišeče siriodke Rojakom se priporočava v poset N. W. Phone 406.
NASLOVNIK
t.govcev, obrtnikov, gostilničarjev in
odvetnikov, ki se priporočajo rojakom.
JOLIET, ILLINOIS.
ADLER J. C. & CO., 112 Exchange St., priporoča rojakom svojo mesnico.
B AMBICH FR., 920 N. Chicago St. Gostilničar.
BRAY-EVA LEKARNA SE PK1-poroča slovenskemu občinstvi. k Jolietu. Velika zaloga. Nizke cene. 104 Jefferson St., biizu mosta.
CHUL1K BLAŽ J., 711 N. Chicago
st., blizo slov. cerkve. Prodajalna moških in ženskih oblek.
DENAR NA POSOJILO. POSO-jujemo denar na zemljišča pod u godnimi pogoji, ¿\lunroe Bros.
EAGLE THE, 406-410 N. Chicago St. Prodajalna pohištva in moških oblek.
FINK MATH, 500 Francis St. Stav benik (contractor).
GOLOBITSH ANTON, 805 N. Chi cago St. Gostilna in dvorana
GOLOB JOHN, 608 N. Broadway Izdelovalec kranjskih harmonik.
GRAHEK IN FERKO, 207 Indiana St. Mesnica.
S.	HONET, KROJAČ, 918 NORTH Chicago St., Joliet, Ih. Šivam, popravljam in čistim obleke. Po naj nižji ceni.
HORWAT ANTON, 600 N. Chicago St. Izdelovalec cigar in trgovec z likerji na debelu.
JURIČIČ FRANK. 1001 N. Chicago St. Prodajalec moških oblek in obu j val. Agent v=eh prekomorskih črt 1
J. P. KING, LESNI TRGOVEC Des Plaines in Clinton Sts. Ob* telefona 8. Joliet, 111.
KONESTABLO ANTON, 201 Jack son St. Krojač. Izdeluje, popravlja in gladi moške oble.
LOPARTZ GEORGE, 402 Ohio Si Grocerijska prodajalna.
PETRIČ IN LEGAN, 209 Indiana St. Gostilna.
SIMONIČU IN STRUTZEL, 920 N Chicago St. Trgovca z moškimi oblekami (up-to-date clothing).
STONTCH GEORGE, 813 N. Chica go St. Trgovca z grocerijo, pre mogom in pošiljanje denarja.
TORKAR LOUIS, 30 Fairview Ave Prodajalec zemljišč, lot, peska 1« kamenja.
VOGRIN ANTON, 205 Ruby St. Iz- ; delovalec ¡n popravdjalec čevljev
WOLK VICTOR, 200'/4 Ruby Str. J Krojač moških in ženskih oblek. Popravljam, likam in čistim obleke po najnižji ceni.
ROCKDALE, ILLINOIS.
MARENTIČU ANA. 109 M..en Av» Prva slovenska gostilna
DERNULC & BUŠČAJ, 50C M oen Ave., slovenska gostilna.
SOUTH CHICAGO. ILL.
KOMPARE JOS., 8908 Greenba. Ave. Salun in prodaja šifkart PITTSBURG, PA.
NOLLE C., 5170 Butler St., amerišk hotel.
Dl N AN C. M., 5151 Butler St. Pr., daja vina in likerjev na debelo.
MOTEL REINHOLD, 5400 Butlr St., R. Matuszewski, lastnik
HOTEL, DUBLIN. H. A. Dublin last.. 5438 Butler St.
isr^znsr .A.isr j\a.:m:o \
OA MI PRODAJAMO BLAGO ZA MENJ KOT POLOVIČNO CENO NAJLEPŠA PRILIKA DOBITI ZLATNINO POCENI JE SEL CJ PR:
B. BERKOWITZ "'fd.SffL'r
POPRAVLJAMO ure, stenske in žepne tel izdelujemo vsa » t stro-padajoča dela po najnižjih cenah, naše delo vam jamčimo Popravnica. Govorimo tudi raz tiovrstne jezike.
Ako kupujete pri nas si prihranite denar	.
Anton Nemanich & Son
1002 N. Chicago Street. 205-207 Ohio Street. JOLIET, ILL
Prvi slovenski pogrelmiški
ZAVOD IN KONJUŠNICA.
Chicago Phone 2273.	Northwestern Phone 416.
Priporoča se Slovencem in Hrvatom ob vseh svečanostih kot krstih, porokah, pogrebih i. dr., ter imam na razpolago dobie konje in kočije po zmernih cenah Na vse pozive bodisi po dnevu aii do noči se točno ustreza
PRIVATNA AMBULANCA.
Stanovanje 1000 N. Chicago St	N W Phone 344
JOHN GRAHEK
GOSTILNIČAR
¡(.čin. vedno sveže pivo, fin. vi» ■rmjsko vino, dobro žganje .n tri ijbolisf -1 ne» d k e
rodujart uidi trdi in mehki premo TELEFON 7612.
ni N Broadway. JOLIET, ÍL:
Ocisiite jetra ■l^Texer’i-i I *• n 1* lAvei- Fills
čistijo jeira zdravijo nered in zS:-* basanost Urejujejo prebavne organe Cena po pošti ali v naši lekarni 25c škatljica.
FLKXEli A KEICIU1ANN
LEKARNARJA.
Cor Bluff and Exchange Street*. JOLIET. ILL.
Amerikanski Slovenec ssmo S!
NA LETO.

■'* " j. !-'ij
E. PORTER
i Brewing Co-
.-SfflSS WUUt BKKWt*
tzdeiovAtet
PITS
j i j
PALE ALE IN LONDON PORTER POSEBNOST JE PALE WIENER
BEEIL
«Im Stefanie
I na voglu Scott in Ohio cest. Joliet. I!.
Slovenska gostilna
Kjer se toči vedno sveže pivu. u vrstna vina in žganja ter prodajo ;>r, jetno dišeče smodke.
Northwestern Phone 348 (OLI KT
Rojaki, o prilik! »i-.v u
Slovenski dom
kjer se toči vedno sveže in isjboljše pivo, žganje, vi, iri druge pijače ter pro iajajo najboljše smodke V obilen poset se vam pri , ».oroea
i z 3 Pine Street,
Prodaj'un tud: parobronne listke tet pošiljam or nar v staro domovino
J chn Po v sli u. lastni k ,
H [ BBÍNG. M 1 *
I——HW——P«.
WAVW/WAW.VW.
3 'ti * £
Naj večja in najstarejša hraniimca na Krc.r>I:er .
Kranjska hranilnica v Ljubljani.
KNAFLOVE ULICE ŠT 9.
USTANOV! JENA 1E!A 1820.
sprejema vloge i u jih ohrestu,e p<- t ..iNi.tic ler plačuje rentni davek sama.
Hranilnih vlog je bilo koncem Utn t^'( 7, nad 6S milijonom krm.
Rezervni skladi znašajo 9.337,077 kron.
Vsega upravnega premoženja je bilo gl -som računskega sklepa
82,000.000 kron, in sicer znašajo med drugimi zakladi:
Zemljeknjižno zavarovane
terjatve .....37,814,374	K
Posojila občinam in korporacijam ..... 2,048,214	K
Menice .......... 676,000	K
Vrednostni papirji.30,028,626	K
Vrednost hiš v Ljubljani,
Trstu in na Dunaju ter
graščin ..... 2,925,746	K
Čisti upravni dobiček—razen vsot, ki se pridenejo rezervnirrf zakladom — je omenjen dobrodelnim in občekorist-nim zavodom, društvom in podjetjem na Kranjskem. Kranjska hranilnica darovala je z? take namene do sedaj blizo sedem milijonov kron.

VWAAVmV.VAV,,V.V.W.V,V.V.VW.V

KNJIGE KATERE JE DOBITI V KNJIGARNI AMER. SLOV.
Angleščina brez učitelja, SOc.
Ali Boga Stvarnika res ni treba, 20c. Andrej Hoffer, junaški vodja Tirolcev, 20c.
Arumagutn, sin indijskega kneza, lSc. Avstrijski junaki, berilo in podobe, 75c Bojtek, lOc.
Bitka pri Visu, 30c.
Belgijski biser, povest, lSc.
Beneška vedežcvalka, lSc.
Bisernice iz belokranjskega narodnega zaklada, SOc.
Babica, prev. Fr. Cegnar, 50c.
Beatin dnevnik, 25c.
Boj s prirodo, 15c.
Bojtek, v drevo vpreženi vitez, prav ljica, lOc.
Božični darovi, Rud. Urabl, 15c. Burska vojska, 30c.
Cerkvica na skali, 15c.
Ciganova osveta, 20c.
Darovana, lOc.
Domači zdravnik Kneippov, 50c. Darinka, mala Črnogorka, 20c.
Domača čitalnica, Ribičev sin, pravljica, lOc.
Doma in na tujem, 20c.
Dve povesti iz spisov Krištofa Šmida, 15c.
Dve čudodelni pravljici, 15c.
Ciganova osveta, 20c. čas je zlato, 35c.
Črni bratje, 20c.
Elizabeta, 20c.
Erazem Predjamski, 15c.
Evstahij, povest iz pisem Krištofa Šmida. 20c.
Frank baron Trenk, povest, 20c. Godčevski katekizem, 20c.
General Lavdon, 30c.
Grizelda, lOc.
Gozdarjev sin, lOc.
Grof Radccki, 20c.
Gozdovnik, povest iz ameriškega življenja, 50c.
Gospodarski nauki, prva knjiga Wm.
Rohrman, 60c.
Hildegarda, povest, 20c.
Hubad pripovedke, prvi in drugi zvezek, 20c.
Ivan Resnicoljub, 15c.
Izgubljena sreča, Rud. Vrabl, 20c.
Izidor pobožni kmet, povest, 25c.
Izza mladih let, pesmi Fr. Gestrina SOc.
Izdajalec domovine, 20c.
Juričičevi zbrani spisi, po 60c.
Jernač Zmagovač, 30c.
Jaromil, povest, I5c.
Kuhmovci v Bosni, 25c.
Kranjska v slikah, 75c.
Kronika Črnomlja, 75c.
Knez Črni Jurij, 20c.
Krvna osveta, 15c.
Koliščina in stepe, 15c.
Krištof Kolumb, 25c.
Koder, Marjetica, 50c.
Kneipp, dom..či zdravnik, 60c.
Krvna osveta, lSc.
Krištofa Šmida 100 pripovedk za mladino, 40c.
Krištofa Šmida spisi, po 25c.
Kraljica Draga, 2Cc.
Krištof Kolumb, 25c.
Kako je izginil gozd? 20c.
Kako postanemo stari? Navodilo kako doseči starost, 20c.
Kratek poduk o sv. zakonu, poduk za zaročence, 50c.
Ljubite svoje sovražnike, povest iz maorske vojske, 20c.
Leban 100 beril za mladino, 20c. Lažnjivi kljukec, povest, 20c.
Maron, krščanski deček z Libanona, 15c.
Moje ječe, izvrstna povest, 30c.
Mati božja na blejskem jezeru, lOc. 60 malih povesti za mladino, 15c. Marjetica, 50c.
Marica, 40c.
Mlinarjev Janez, 40c.
Medvedji lov, 40c.
Marija hči polkova, lOc.
Mrtvi gostač, 20r.
Mlinarjev Janez, 40c.
Mali vseznalec, 30c.
Marija hči polkova, 15c.
Mirko poštenjak, 20c.
Miklova Zala, 40c.
May-Eri, 20c.
Maksimilijan, I. cesar mehikanski, 20c Mladi samotar, povest, lSc.
Mali vseznalec, 35c.
Mirko poštenjakovič, 20c.
Marjetica, teharski plemenitaši, 50c. Marijina otroka, 15c.
Naši liberalci, 20c.
Nedolžnost preganjana in poveličana, 20c.
Nikolaj Zrinski, 20c.
Narodne pesmi, Janko Žirovnik, 40c. Naseljenci, pripovedka, 2Sc. Naselnikova hči, 20c.
Navod za spisovanje raznih pisem in uradnih listov, 80c.
Nesrečnica, 15c.
Naš Dom, 5 zvez., 25c.
Na preriji, 25c.
Narodne pripovedke za mladino, 20c Nezgoda na Palavanu, 20c.
Od Leona do Pija, dogodki v zadnjih dneh Pija X., 20c.
Odkritje Amerike, poduk in zabava
$1.00.
Odgovori na ugovore proti sv. ven. 7 Sc.
Praški judek, 15c.
Pri Vrbčevem Grogi, 25c.
Podadmiral Viljem baron Tegethoff 20c.
Princ Evgen Savojski, naskok na Bel grad, 25c.
Potovanje v Liliput, 20c.
Prešeren in slovanstvo, 35c. Postojnska Jama, 40c.
Pod turškim jarmom, 20c.
Pri našem cesarju, lSc.
Pregovori, prilike in reki, 25c. Posljedni Mehikanec, 25c.
Prst božji, 20c.
Povesti slovenskemu ljudstvu v pod
uk in zabavo, 25c.
Pred nevihto. Ivan Turgenjev, 30c.
Ribičev sin, 10c.
Ročni slov.-angleški slovar, 60c. Roparsko življenje, 20c.
Robinzon, štariši, njegove vožnje in čudovite dogodbe, 60c.
Rodbinska sreča, roman. 40c.
Repoštev, 20c.
Slov. Fantje v Bosni, 70c.
Slovenski šaljivec, 25c.
Sv. Genovefa, 20c.
Šaljivi Jaka, 25c.
Skozi širno Indijo, 30c.
Sanje v podobah, lSc.
Sita, mala Hindostanka. 25c.
Strelec, 25c.
Sv. Germana, 10c.
Stezosledec, 25c.
Sveta noč, 20c.
Sultanovi sužnji, 25c.
Stanley v Afriki, 20c.
Spretna kuharica, navod o kuhanju, SOc.
Srečolovec, povest onim, ki si na tujem iščejo doma, zlasti Ameriškim naseljencem, 25c.
Spominski listi iz avstrijske zgodovine, 25c.
S prestola na morišče, 20c.
Senilia, 15c.
Solnce in senca, lSc.
Svitoslav, 15c.
Tisoč in ena noč, zvezek po 20c. Tiun-Ling, kitajski razbojnik, 20c. Timotej in Filemon, povest krščanskih dvojčkov, 20c.
Uietnik pomorskega roparja, 20c. Veliki trgovec, 60c.
Vohun, 80c.
V	delu je rešitev, 30c.
Venček pravljic in pripovedk, 20c. Vstajenje, Rud. Vrabl, 20c.
V	gorskem zakotju, lSc.
Vrtomirov prstan, 20c.
V	gorskem zaleotju, 20c.
V	zarji mladosti, zbirka povesti in pesmi za šolsko mladino, 20c.
Voščilna knjižnica za vse prilike slovenski mladini v porabo, 25c. Vojska na Turškem, 25c.
Zlati orehi, 30c.
Zlata Vas, 20c.
Zlata vas, podučna in kratkočasna povest, 25c.
Za kruhom, I5c.
Zmaj z Bosne, povest iz bosanske zgo dovine, 50c.
Zlatarjevo zlato, historična povest iz XVI. stoletja, 90c.
Vrhovec, Zgodovina Novega mesta, 80c.
Kdor želi ob večerih imeti dosti poštenega berila naj si naroči Juriči-č%ve spise, spise Krištofa Šmida in druge knjige, ki mu bodo krajšale dolg čas. Vse poštene knjige niso le v zabavo, pač pa so tudi v poduk naroda Knjige se pošljejo poštnine proste Naročilu je pridejati denar. Za večje svote se naj pošlje money order, a za manjše znamke po lc ali 2c.
Pesem elyskih rudarjev.*) ,
Rudar sem ponižen in voljno trpim, prav tiho brez hrupa pod zemljo živim. Globoko pod prstjo odkrivam zaklad, ne spomnim se dosti na žejo ne glad. In vedno se k nebu oziram rudar, in rudnik pozdravljam veselo: Na zdar!
Ziata nagrebe veseli rudar, iz zLta pa skuje venec zlatar.
Pa venec na glavo si kralj položi, rudarja uboz’ga pa v nemar pusti; brez venca na glavi ne b’ vladal vladar, če rude ne b’ kopal zlate rudar.
Prstan na roki ljudem je kaj všeč, kako to pristoja rubinček rdeč; pa prstanček zlati, rdeči rubin, koplje rudar iz temnih globin.
Ljudje se smejijo, ko gledajo žar, vse to je izkopal marljivi rudar.
Lokomotiva po svetu drdra, s premogom se hrani, ki nekaj velja. Sirove rude in črni premog, oboje koplje rudar na okrog.
Da hitro se vozimo, kakor vihar, vse to je storil nevtrudni rudar.
Hvalijo vsi me dobri ljudje, rudarsko ohranim si častno ime.
Ko slednjič pretruden k po'citku zaspim,
pa jamo rudarsko bolj mirno pustim. In enkrat me vzdrami nebeški vladar, iz groba se vzdignem pošteni rudar.
*) To pesem nam je poslal rojak John Težak iz Ely, Minn., dne 7. dec. s pripomnjo: “Črna noč se daljša in svi-tli dan se krajša, pa mrzli mraz gospodari po naravi. Zavedni rojaki či-tajo dobre časnike in pišejo raznovrstne dopise. Po storjenem delu pri gorki peči v ustih s pipo ali fajfo se precej govori in misli. Takisto sem tudi jaz mislil, da počnem zlagati novo rudarsko pesem, in res se mi je posrečilo, da sem jo v svojem prostem času spisal; zatorej prosim, g. urednik, da jo priobčite, ker upam, da bode rudarskim delavcem všeč.”
Listnica poduredništva.
V g. I. Z. iz New Yorka zadnji dopis o izvolitvi novega odbora dr. sv. Jožefa št. 57 se je vrinila malenkostna pomota, da je bil stavljen na prvo mesto podpredsednik namesto predsednika, ampak ne po krivdi dopisnika, nego stavca.
Gg. J. N. in J. B. v La Salle, 111. — Hvalo za dopisa, a priobčujemo ju ne,
ker imata isto vsebino, kakor dopis g. Š. J., ki smo ga preje prejeli in zato natisnili.
Za pogorelce.
Chisholm, Minn., 28. dec.->— Za slovenske pogorelce je darovalo društvo Marije Pomagaj iz VVaukegana, 111., $5.00. Ves denar je zdaj raždeljen, in nesrečni rojaki se prisrčno zahvaljujejo vsem dobrotnikom. Rev. J. Tscholl.
Četveren umor.
Moguncija (Mainz), Nemčija, 26. dec. — Ker ni bilo zadoščeno njegovim denarnim zahtevam, je mlad zvez-doslovec izvršil četveren umor. Usmrtil je namreč svojega očeta, bivšega državnega poslanca dr. Backerja, in svoje tri sestre, od katerih se je ena na sv. večer zaročila.
Hotentoti proti Nemcem.
Cape Town, Južna Afrika, 28. dec.— Hotentoti v nemški jugozapadni Afriki so zopet uporni. Predkratkim so napadli dve farmi ob meji pokrajine Bečuana in usmrtili dva Evropca. Sedem nemških vojakov, ki so šli zasledovat sovražnika, so Hotentoti ustrelili. Naseljenci one pokrajine so skrajno razburjeni.
Priseljevanje narašča.
Bremen, Nemčija, 26. dec. — Izseljevanje čez Bremen narašča od dne do dne bolj. Parnik “Rhein”, ki pripada Severnonemškemu Lloydu in je namenjen v New York, popelje čez morje nič manj nego 2440 medkrovnih potnikov.
Avstro-ogrska armada.
Dunaj, 22. dec. — Dolgotrajna pogajanja glede vojaške poravnave med Avstrijo in Ogrskem se konečno bližajo zadovoljivemu zaključku.
Kakor se danes uradno razglaša, se dajo ogrske želje izpolniti. Niti jednote niti skupnosti armade se ne tičejo. Merodajni činitelji skupne armade so se popolnoma sporazumeli o vseh glavnih poroštvih za nadaljevanje skupnosti in jednote armadne.
Neumorno se nadaljujejo pogajanja, da bi se po sedanjem ministrskem predsedniku baronu Bienerthu sestav-leno uradniško ministrstvo nadomestilo s parlamentarično koalicijsko vlado. Kakor se čuje, ima sedanji guverner avstro-ogrske banke, cesarski tajni svetnik in bivši finančni minister Leon vitez dr. Bilinski prevzeti predsedstvo novega ministrstva. Dr. Bilinski je Poljak in je v Badenijevem ministrstvu opravljal službo finančnega ministra.
Veleum svoje vrste.
Springfield, Mo., 18. dec. — Sodne obravnave v slučaju trgovca z muzi-kalijami J. L. Flaney, ki je imel pro-dajalnice v Dantonu, Columbusu, Toledu in drugih mestih in se je predkratkim proglasil bankrotnim, so dognale na dan, da je Flanery razumel, dobiti na up blaga za $200,000, dočim je znašala njegova glavnica samo $200. Upniki ne dobe niti centa svojih terjatev. ____________________
Kvarantena.
Washington, 20. nov. — Poljedelski tajnik Wilson je včeraj izrekel kva-ranteno čez državo New York in Pennsylvanio zaradi tam razsajajoče živinske kuge, ki se je pojavila kot sajevec ali volčič v gobcu in parkljih. Vsledtcga se ne smejo iz omenjenih držav izvažati nobena goveda, nobene ovce, prešiči ali koze. Zavezna vlada jo poslala 75 najbolj izkušenih živino-zdravnikov v ti državi, da pomagajo državnim oblastvom pri zavračanju kuge. Posebno v Pennsylvaniji je položaj resen.
Pametno vprašanje.
Nekdo je pripovedoval, da je treba človeka, ki je zmrznil, drgniti s snegom. Nato vpraša nekdo: “Kaj pa bi bilo, ko bi se kaj takega zgodilo poleti?”
HIŠA NAPRODAJ. ZARADI OD-hoda na farmo prodam hišo in loto. Hiša ima 3 čedne sobe. Prodam tudi vse pohištvo. Pohištvo je novo kakor tudi hiša. Lota je 50x126^4; na loti je tud’ velik hlev. Lota je jako lepa. Naslov lastnika: George Bbich, 207 Moran St., Joliet, 111.
TROST &KRETZ
,	— izdelovalci —
HAVANA IN DOMAČIH SM0DK
Posebnost so nase
■'Tnti U. S ” lPc. in 'Meersciiaiini” 5c,
Na d. mo se prodajajo povsod, na debelo pa na
108	Jefferson Stree»	Joliet, 111
MATH. H. NEMANICH,
1005 N. Chicago Street, Joliet, 111.
dobroznan
SLOVENSKI POGREBNIK
V slučaju ženskega spola oskrbuje tudi moja žena v pomoč»
Chic. Telefon št. 741. N. W. Tel. 263
Vina na prodaj
YWWVWW.VA’A'.V.VAV.A
Naznanjam rojakom, da prodajam naravna vina, pridelek vinograda
i «
Hill Girt Vineyard”
ff*	lJrbro vino od
í'VW/ ; /J "	:;.v do 45c cal .
.*> • staro vino po
■- 50c galon, ries-
ling vino po 55c

galon. Tudi raz pošiljam pristen drožnik in fino slivovko. Pino mu škatel vino po 50o galcn. Na zahtevanje pošjem uzoroe. Vsa naročila pošljite na
Stassen & Stepta
Sob« 201 i d 202 Barber bldg.
JOLIET, ILLINOIS
JAVIM
I^OTAB
S*
Kupuje in prodaja zemljišča
v mestu in na deželi.
Zavaruje hiše in pohištva proti ognju, nevihti ali drug, poškodbi.
Zavaruje tud. življenje proti nezgodam in boleznim.
Izdeluje vsakovrstna v notarsko suoko spadajoča pisanja
Stephen Jakše,
— Box 77—
Crockett, Contra Costa Co.,Ca)
Ana Vogrin
Izkušena babica
Midwife
205 Ruby St., N. W. 1727, Joliet, 111.
Ant. Kirinčič
Oor. Columbia in Chioago Sts.
Točim izvrstno pivo, katero tzdt
luje slavnoznana Joliet Citizens Bre
----- Rojakom se toplo priporočan
wery.
POZOR, ROJAKINJE!
Ali veste kje je dobiti najboljše me so po naj nižji ceni? Gotovo! V mesnic:
J. & L Pasdertz
se dobijo najboljše sveže in preka jene klobase in najokusnejše meso Vse po najnižji ceni. Pridite toraj ia poskusite naše meso.
Nizke cene in dobra postrežba j* naše geslo.
Ne pozabite toraj obiskati nas v našej novi mesnici na vogalu Braodway in Granite ceste.
Chic. Phone 4531- N. W. Phone IItj
Govori nemško in angleško. WWVUWVWVWYWWWVSW,
PROTI IZPADANJU LAS.
Priznano najbolje in edino po zdravnikih preizkušeno sredstvo proti izpadanju las, perhaju in luskinam je CRESCENT
Pospešuje rast las, brk in brade :a daje ženskim lasem lep blesek in prijeten duh.
Škatlja $2.00, tri škatlje $5.00. Zahvalno pismo:
Dragi mi Frank:
Jest Vaš prijatelj Jak. Sukl, Vam dam znati, da sem prejel vaša zdravila za lase in so mi nucale. Ne bom vas jest nikdar pozabil. Presrčni pozdrav.
Jak. Sukl, Box 568,
Canon City, Colo. Naročila sprejema:
P. FRANK
221 E. 22 St., New York, N. Y.
Compagnije ^ G-enera.le ^ Transalantique
Kupite si farme v North Dakoti in Montani potem bodete neodvisni v par letih.
Pridite k nam, da se pomenimo
VI. B
«
ï<3
H
s
o
Ph
,QC
S3
SP
o
pp
<
S3
S3
oc
<
PP
«
S3
FRANCOSKA PROGA.
Kratka zveza z Avstrijo, Ogrsko in Hrvatsko.
LA PROVENCE 30,000 H. P.
LA SAVOIE 22,000 H. P.
LA LORRAINE 22,000 H. P.
LA TOURAINE 15,000 H. P. CHICAGO (New) 9500 H. P. Potniki tretjega razreda dobivajo brezplačno hrano na parnikih družbe. Snažne postelje, vino, dobro hrano in razna mesna jedila.
Parniki odplujejo vsak četrtek. Glavni zastop na 19 State St., N. Y.
Maurice Kczminski, glavni zastop nik za zapad, 71 Dearborn St., Chicago
Frank Medosh, agent; 9478 Ewing Ave., So. Chicago, 111. A. C. Jankovich, agent; 2127 Archer Ave., Chicago, Ill.Paul Staric, agent, 110 South 17th St., St. Louis, Mo., L. Stern & Son, agents, Joliet, Illinois.

J. J. KUKAR,
> Cor. Lake & Utica Sts. Phone 182.
WAUKEGAN, ILL.
ZASTOPNIK
|vseh parobrodnih družb.
PozorRojaki!
Pošiljam denar v staro domovino po najnlžjem dnevnem kurzu. Priporočam se rojakom.
Zastopnik za Besley Brig. Co. Razva žam pivo na dom. Postrežba točna.
^	^	^	•- -»■ a. a	♦. a	a •
** ■' ^ * VV ▼ .*VV WvVv V *

Schuster
Young Building
E.WiinderlichGranite Go.
804-806-808 N. Hickory St Joliet, II.
Velika zaloga spominkov
Nase prodruznice so: v Chicag* Bethania and Resurrection Cemetary blizu Summit, Cook Co., in Naperville
111.	Chi. tel. 1872 N. W Phone 49f
Fili-p KCiblor
Northwestern Phone 1422.
priporoča rojakon svojo
BRIVNICA
JOUET. (U.
FINO PIVO V STEKLENICAH.
BOTTLING DEPT. SCOTT and CLAY STS.
OBA TEL. a*
VW/AWAV.V.VAWJV.'.V. WAWAW.Y.VW^WM
POZOR POZOR!
Bliža se sezona balov in domačih veselic. ■; Skrbeti je treba, da bo zdrava pijača £ v dno pri roki. In to je gotovo
Dobro delo se jamči. Delo je urno, ber sta dva brivca vedno pri roki.
slovenski pop
ki ga izdeluje znana slovenska tvrdka
Joliet Slovénie Bottling Co.
913 N. Scott Street, Joliet, 111.
Chicago tel. 2272, N.W.480. Obntdeljtb N. W.344.
Kranjski pop je najizvrstn ejša pijača proti žeji, bolj okusna in hladilna nego katerakoli druga. Tokusite ga rojaki in rojakinje in prepričani boste, da trdimo zgolj lasnico. Nadalje izdeluje ista družba raznovrstne sladke pijače v steklenicah, ki so vredne vsega priporoči x. Rojaki podpirajte domače podjetje in držite se gesla'
SVOJI K SVOJIM!
WYWAVYVWAV.VWANWA SW.VV'AmvV.VVWWiYJYl
v Amerikanskem Slovencu donašajo najboljše uspehe, ker je list najbolj razširjen. Trgovcem, ki žele priobčevati oglase • v našem listu, pokažemo na željo imenik naročnikov, da se prepričajo. Pišite za cene oglasov. Amer. Slovenec, Joliet.