ISSN 0351-6407 9 770351 640019 Ako na Medarda deži, se grozdje do brente kazi. Murska Sobota, 8. junij 2000, leto Lil, št. 23, /odgovorni urednik Janez Votek/ cena 210 SIT INTERVJU, str. 3 GOSPODARSTVO, str. 7 POČITNICE, str. 20-23 Nogometni vratar Dejan Nemec o svojih dveh potovanjih v Belgijo in Zlatko Krančar o vstajenju Mure Ljutomerski Murales se je podal med avstrijske kupce O pikniku, kopanju, soncu in dežju v počitniški prilogi Vestnika Jaz pa pojdem na Gorenjsko ... soboto se je več kot šeststo bralcev Vestnika popeljalo z Vestnikovim vlakom na tradicionalni (sedemindvajseti) junijski izlet. Obiskali smo slovensko narodno svetišče Brezje, sotesko Vintgar, slap Savica, Bohinjsko jezero, Prešernovo rojstno hišo v Vrbi, tiskarski muzej... Nekateri so se tudi popeljali s helikopterjem in/ali z ladjico po Bohinjskem jezeru. Kosilce in zabava pa sta bila pod velikim šotorom, kjer so igrali Kifličarji, pela pa je Natalija Verboten. - O vtisih izletnikov preberite na 9. strani, fotoreportaža pa je na straneh 18. in 19. Fotografija: Jurij Zau-neker Slovesna podelitev ekozastav v Radencih Prepogosta nasilja v naravi Štefka Kučan se je opravičila, Milena Zupančič pa je bila vsa vznemirjena kongresni dvorani hotela Radin v Radencih so se zbrali minuli petek predstavniki šol - večinoma osnovnih - iz različnih koncev Slovenije, ki so Izpolnili vse pogoje za pridobitev in razvitje ekozastave. Gre za mednarodni projekt z nazivom Ekošola, ki ga je zasnoval pred tremi leti danski minister za okolje Ole Lovig Simonsen, vanj pa je vključenih že 18 evropskih držav. Pri nas je nosilec projekta Društvo za okoljevarstveno vzgojo Slovenije, projekt pa ima nekoliko širši naziv (in pomen) - Na slovesni prireditvi v Radencih (pokrovitelji so bili Zdravilišče Radenska, župan Občine Radenci Herbert Šefer in EKO, d. o. o.) je predsednica Društva za okoljevarstveno vzgojo Slovenije Tanja Mihalič dejala, da je bila Slovenija pred nedavnim posebej pohvaljena na nevladni or- pogosta nasilja. Pri tem lahko veliko storijo tudi mladi v šolah in njihovi učitelji. Za podelitev ekozastav sta bili predvideni Štefka Kučan in Milena Zupančič, ambasadorka UNI-CEF-a in ministrica za okolje vlade v senci na sončni strani Alp. Ga. Kučanova je poslala opravičilo, ga. Zupančičeva pa je bila vidno vznemirjena v svoji drugačni vlogi, kot jo igra običajno na odrskih deskah. JOŽE G. ■ bub VESTNIK ZA ZVESTOBO Vsak teden bomo objavili ime naročnika, ki nam je zvest najmanj 10 let. Nagrada: VESTNIKOV ZLATNIK! DOBITNICA VESTNIKOVEGA ZLATNIKA ZVESTOBE JE TA TEDEN | LOKALNA SCENA Stanovalce v Lendavski ulici imajo še zmeraj v pacu str. 5 NAROČNIK OŠ Bakovci je bila prva, sledile pa so ji OŠ Križevci pri Ljutomeru, OŠ Puconci in OŠ Radenci. Podelitev ekostave je bilo za vse prijetno dejanje. (Foto: JG) JOŽEF KOVAČ Genterovci 42 9223 Dobrovnik Ekošola kot način življenja. Med pomurskimi osnovnimi šolami se je prva vključila v akcijo OŠ Bakovci, sledila ji je OŠ Križevci pri Ljutomeru, v tem šolskem letu pa sta opravili vseh sedem nujnih korakov za pridobitev ekozastave nč Dorlonci in Puconci. ganizaciji oz. fundaciji FEEE, ki deluje v okviru Evropske unije. Tanja Pavšer, nacionalna koordinatorka slovenskega projekta Ekošola kot način življenja, pa je poudarila, daje skrajni čas, da vsi skupaj spremenimo odnos do narave, saj se nad njo dogajajo pre- IZBERITE SI DARILO, DA NA KONCU DOBITE... FIAT PUNTO! ŠE 20 DNI DO ŽREBANJA. Vse o tem na strani 12. JOKER f 2 AKTUALNO OKOLI NAS s. junij 2000. VBMK Iz Evropske unije Čezmejno sodelovanje Slovenije in Madžarske Prisluhnimo signalom Letos krajinski park in Sklad za male projekte ekaj dni nazaj nam je dal visoki predstavnik Evropske komisije v svojem govoru evropskim parlamentarcem veliko snovi za razmišljanje o naši bližnji ali pa ne tako bližnji prihodnosti v okrilju Evropske zveze. Njegov govor se je dotaknil temeljnega vprašanja glede širitve, to je, kaj če se širitev ne bo zgodila v začetku leta 2003?! Posledice Torej kaj, če se bo širitev premaknila za kakšno leto, dve ali tri od datuma, predvidenega v sklepih vrha v Berlinu lansko leto? Kaj, če se bo zgodila šele v pripravah na prihodnje proračunsko obdobje Zveze, to je nekje okrog leta 2006? Kakšne posledice bi utegnil imeti odlog za finančno konstrukcijo razdelitve sredstev predpristopne pomoči državam kandidatkam? Hodnikih nacionalnih birokracij Tipično, daje to, kar se že dolgo šušlja po hodnikih nacionalnih birokracij držav kandidatk za članstvo kot tudi ustanov Evropske zveze same, sedaj prva javno razglasila kar Evropska komisija sama, pa čeprav zgolj v obliki neobvezne snovi za razmišljanje evropskim parlamentarcem in ob hkratnem priseganju na vztrajanje pri dogovorjenih rokih. Kako velik je kolač? Predstavniki Komisije razmišljajo takole: finančni kolač, ki čaka na države kandidatke ob predvidenem vstopu leta 2003, je odmerjen in se bo z vsakim letom ustrezno večal, vse do leta 2006. Kaj pa, če bo širitev zamujala za leto ah dve? Ah bodo potem nove članice enostavno preskočile na tisti - večji kos kolača, kije predviden za leto pozneje, sredstva »zamujenega« leta pa se porabijo v okviru predpristopne pomoči? V primeru Slovenije bi to pomenilo, da bi ob vstopu leta 2003 iz naslova strukturne pomoči lahko črpala recimo 200 milijonov evrov, leta 2004 300 in tako vsako leto do leta 2006 nekoliko več. V ozadju takšnega razmišljanja je logična domneva, da bo že sam preskok s sedanjih 60-80 milijonov evrov pomoči letno na 200 milijonov določen šok za absorbcijsko sposobnost javne uprave - ne glede na to, kako intenzivno se kadrovsko pripravlja na to -, vendar se bo ta sposobnost vsako leto večala. V primeru, da se kot prvo leto članstva ne bo pisalo 2003, marveč 2004, bi bila torej Slovenija takoj deležna večjega kosa kolača, ki bi ga seveda veliko težje zmogla prebaviti. Navedene številke so seveda izmišljene, vsekakor pa dosegajo spodnjo mejo možnega razpona med 1 in 4 odstotkom bruto domačega proizvoda Slovenije, kolikor naj bi Slovenija potencialno lahko črpala evropskih sredstev na leto. Možganska telovadba V skladu z možgansko telovadbo Evropske komisije bi bilo tako bolje, da bi - ne glede na leto pristopa - kandidatke takoj ob vstopu začele prejemati tisti obseg sredstev, ki je bil predviden za leto 2003, torej predvideno leto širitve, sprejeto na berlinskem vrhu. Tako bi bil nastop novih članic EU povezan z veliko manjšimi prebavnimi motnjami, saj naj bi za denar veljalo kot za otroke: malo denarja, majhni problemi; veliko denarja, veliki problemi. Težnja po uravnoteženem razvoju skupnega območja, ločenega z mejo, ki počasi izginja vropska unija bo Sloveniji za uresničevanje projektov iz programa čezmejnega sodelovanja z Madžarsko v priho- dnjih treh letih namenila šest milijonov evrov, so povedali člani skupnega slovensko-madžarskega odbora za sodelovanje v okviru programa Phare, ki je zasedal v Murski Soboti. Poleg tega so potrdili skupni programski dokument za obdobje 2000-2006 in program za leto 2000. Uravnoteženi razvoj Program čezmejnega sodelovanja Slovenije in Madžarske je že drugi te vrste. Obe državi sta namreč že sodelovali v programskem obdobju 1995-1999. Takratno sodelovanje je temeljilo predvsem na projektnem pristopu. Z letom 2000 pa prehajajo države kandidatke in države Evropske unije v novo programsko obdobje, ko je potrebno začrtati nove srednjeročne dokumente in smernice, ki temeljijo na socialni in ekonomski koheziji. Programski dokument Slovenije in Madžarske tako opredeljuje skupni okvir, skupne cilje in prednostne naloge, ki so vezane na skupni življenjski prostor. Cilj dokumenta je težnja po uravnoteženem razvoju skupnega območja, ločenega z mejo, ki počasi izginja. V program čezmejnega sodelovanja bo na slovenski strani vključena pomurska regija, na madžarski strani pa Železna in Žalska žu- panija. Aktivnosti bodo potekale tudi v povezavi z avstrijsko deželo Gradiščansko, tako Slovenija kot madžarska pa se pripravljata tudi na sodelovanje s Hrvaško, ko bo ta postala kandidatka za vstop v evropsko unijo. Tri prioritete Glavni del dokumenta temelji na treh prioritetah. Prva prioriteta je trajnostni prostorski razvoj, ki vključuje skupni krajinski park in razvoj podeželja, dolgoročno upravljanje in obnavljanje energetskih virov, naložbe v varovanje okolja ter v dolgoročni razvoj skupnega upravljanja tega prostora. Druga prioriteta je povezana z razvojem človeških virov. Zajema sodelovanje pri poklicni in drugih oblikah izobraževanja, skupnega priznavanja izobraževalnih procesov, sodelovanje v kulturi in konzervatorstvu ter razvoju lokalnih skupnosti. Tretja prioriteta temelji na regionalni ekonomski koheziji, ki zajema oblikovanje ekonomskega prostora, razvoj regionalnih komunikacijskih mrež in informacijskih sistemov ter mikrokreditne sheme za podporo lokalnemu gospodarstvu. Dva projekta Slovenija je letošnje aktivnosti razdelila na dva projekta. V okviru razvoja skupnega krajinskega parka Goričko-Orszeg-Raab bo ustanovljena informacijska pisarna, pripravili bodo področne zemljevide, izvajali izobraževanje s področja zaščite narave parka, evropske zakonodaje in skrbeli za nadzor nad parkom. Evropska unija bo za izvedbo tega projekta prispevala milijon in pol, Slovenija pa dodatnih 625.000 evrov. Drugi projekt obsegal sklad za male projekte, znotraj katerega so manjši projekti, ki so namenjeni različnim oblikam sodelovanja ljudi na obeh straneh meje. Za sklad za male projekte bo Evropska unija namenila 400.000, Slovenija pa 76.000 evrov. DEJAN FUJS FOTO: N. J. ■ Sklepi se uresničujejo prepočasi Veliko dobre Idej ne bo zmanjkalo Seveda pa se postavlja vprašanje, kaj bi počela Komisija z razliko denarja, ki bi nastala med sredstvi v dejanskem letu pristopa (recimo VESTNIK IZHAJA OB ČETRTKIH Izdaja: Podjetje za informiranje d. d. Murska Sobota Uredništvo: Irma Benko (direktorica), Janez Votek (odgovorni urednik), Ludvik Kovač (namestnik odgovornega urednika). A. Nana Rituper Rodež, Bernarda Balažic-Peček. Jože Graj, Majda Horvat, Milan Jer-še, Feri Maučec, Štefan Sobočan (novinarji). Nataša Juhnov, Jurij Zauneker (fotografa), Nevenka Emri (lektorica), Ksenija Šomen (tehnična urednica), Robert J. Kovač (računalniški prelom). Naslov uredništva in uprave: M. Sobota, Ulica arh. Novaka 13, tel. št.: 31 998 (naročniška služba), n.c. 31 960, 33 019 (novinarji Vestnika), Venera (trženje) 33 015, št telefaksa 32 175. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Naročnina za tri mesece je 2.700,00 SIT, za naročnike v tujini 150 DEM letno, za delovne organizacije, podjetja in obrtnike 8.000,00 SIT - polletno. Izvod v kolportaži pa 210,00 SIT. Tekoči račun pri Agenciji RS za PPNI Murska Sobota: 51900-601-53227, devizni račun pri Abanki Ljubljana: 50100-620-00112-5049512.. Tisk: Podjetje za usposabljanje Invalidov SET Vevče. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o davku na dodano vrednost. Uradni list 23. 12. 1998, št. 89. Elektronska pošta: vestnik@eunet.si. WWW stran: http://www.p-inf.si. 2004, torej 300 milijoni) in sredstvi, namenjenimi v predvidenem letu pristopa (torej 2003, to je 200 milijoni)? V našem namišljenem primeru bi tako »ostalo« 100 milijonov evrov. Hja, a nas mar to res mora skrbeti? Evropska zveza v svojem boju za demokratizacijo in spoštovanje človekovih pravic vsako leto odpre kakšen nov program pomoči. Tako si Italija prizadeva za čim večje vključevanje Hrvaške in na pomolu je program za dežele Jadrana. Turčija, Albanija in še katera država nemirnega Jugovzhoda bodo deležne programov za vzpostavitev transport-ne in okoljske infrastrukture. Skratka, idej za porabo evropskih sredstev nikakor ne bo zmanjkalo. Bodo pa za to razliko prikrajšane sedanje kandidatke, razen če se ne bo v tej višini povečal tudi absolutni obseg sredstev, ki so sedaj predvidena za predpristopno obdobje. Bruseljski uradniki so pred nekaj dnevi nakazali tudi to možnost. volje pa malo manj denarja Slovenski radio v Monoštru bo oddajal 23 ž e na zasedanju slovensko-madžarske komisije za spremljanje sporazuma o zagotavljanju posebnih pravic slovenski manjšini na Madžarskem in madžarski manjšini v Sloveniji, ki se je zgodilo v začetku februarja v Ljubljani, so predstavniki obeh manjšin opozorili, da se sklepi in priporočila mešane komisije prepočasi uresničujejo. Pri tem so najprej omenili odpiranje in prekategorizacijo mejnih prehodov, predsednik porabskih Slovencev Jože Hirnok pa je takrat izrazil obžalovanje, da madžarska stran noče odpreti mejnega prehoda Verica-Čepinci. Na »mrtvi točki«, ki je povezana predvsem s financami, stoji tudi projekt »Slovenski radio«, čeprav v Monoštru načrtujejo prvo oddajanje že 23. junija. Seznanjena z vsemi težavami sta se v Monoštru v začetku tedna sešla sopredsedujoča komisije, državna sekretarka slovenskega ministrstva za zunanje zadeve Mihaela Logar in predsednik urada za zamejske Madžare Tibor Szabo. Štiri mesece po zasedanju komisije sta znova ugotovila že znano dejstvo, da se sklepi in priporočila mešane komisije prepočasi uresničujejo. Potreben pritisk Državna sekretarka’ministrstva za zunanje zadeve Mihaela Logarje po srečanju za zaprtimi vrati povedala, da dogovori o odprtju mejnega prehoda med Verico in Čepinci veljajo, čeprav je pri tem ugotovila, da je »veliko dobre volje pa malo ostajajo tudi obljube, toda odprtje mejnega prehoda jim bo uspelo doseči le z vrsto pritiskov na ministrstva na slovenski in na madžarski strani. Tudi radio je medij Veliko nerešenega ostaja tudi pri vprašanju slovenskega ra- . junija stran vztraja pri tem, da bi radijska postaja pridobila finančna sredstva s pomočjo kandidiranja pri različnih projektih, medtem ko si Slovenija prizadeva, da bi se radijski program financiral iz tistega dela proračuna, ki ga naša severna soseda namenja za delovanje manjšinskih medijev. Pri tem je Mihaela Logar poudarila, da »konvencija o manjšinah govori o pravicah do manjšinskih medijev in ne samo do manjšinskega časopisa«. Vztrajanje »Za stvari, ki jih imajo urejene Madžari v Sloveniji, bomo vztrajali, da jih imajo tudi Slovenci v Porabju na Madžarskem,« je dejala Logarjeva. Dodal je še: »Pri našem vztrajanju pa velikokrat naletimo na vrsto izgovorov. izgovori, saj razumem madžarsko stran, ki pravi, da je nekatere stvari nemogoče urediti. Tisto, kar bi naši sosedje naredili za eno manjšino, bi takoj postalo obveza, da storijo tudi za druge manjšine na Madžarskem. Slovenski in madžarski muzej O lendavskem kulturnem domu na srečanju v Monoštru ni bilo govora, pač pa je predsednik urada za zamejske Madžare Tibor Szabo omenil vprašanje lendavskega muzeja. Gre za zahtevo po dveh ločenih muzejih za Slovence in Madžare, čeprav skupni muzej v Lendavi že stoji. IBTIK , 8. junij 2000 AKTUALNO DOMA Po odločitvi Višjega sodišča Maribor Odpravljena zapora za tovornjake! »Sodišče prve stopnje nepravilno uporabilo materialno pravo in prekoračilo namen začasnega sodnega varstva« Po pritožbi državnega pravobranilstva, ki v pravdni zadevi zastopa Direkcijo RS za ceste, je Višje sodišče Maribor v celoti razveljavilo začasno odredbo o začasni omejitvi nočnega prometa težkih tovornjakov po Tišinski in Cankarjevi ulici v Murski Soboti. To pomeni, da začasna odredba, ki jo je 16. februarja letos izdalo soboško okrožno sodišče, ni več veljavno. Na ta način lahko tovornjaki, katerih največja dovoljena masa presega 7,5 tone, od 22. do 6. ure vsak dan zopet nemoteno vozijo po omenjenih mestnih ulicah. K Kot je navedeno v obrazložitvi mariborskega višjega sodišča, ob tehtanju pritožbe po uradni dolžnosti očitno niso ugotovili formalnih kršitev postopka, kot jih je navajalo državno pravobranilstvo. Še več! V oči najbolj bode ugotovitev, da »je sodišče prve stopnje nepravilno uporabilo materialno pravo in prekoračilo namen začasnega sodnega varstva. Zahtevek tožnikov za denarno odškodnino za nepremoženjsko škodo se ne nanaša na odstranitev vira škodne nevarnosti ali na Župan Franc Cipot podal svoj pogled na poročilo računskega sodišča »Če ne bi kršili predpisov, ne bi dobili tega, kar imamo!« Večina svetnikov mu je izrazila podporo C e je kdo pričakoval, da bodo svetniki izrekli kritiko županu mora-vskotopliške občine Francu Cipotu zaradi kršenja predpisov, kot mu očita poročilo računskega sodišča, se je krepko uštel. Prav ^sprotno, njihove besede z izjemo malo bolj kritičnega Alojza Glavača so se slišale bolj kot pohvala. Seveda, svetniki se zavedajo, da so tudi sami kot člani občinskega sveta potrdili sklepe, pri katerih je prišlo do nepravilnosti. Vsi skupaj priznavajo, daje do kršenja predpisov res prišlo, a če ne bi bilo tega, ne bi dobili to, kar imajo. Občina Moravske Toplice je namreč v obdobju 1995-1998 za investicije namenjala skoraj polovico (48 %) vseh izdatkov proračuna, medtem ko je delež pri drugih občinah le okrog 25-odstoten. Sam župan je na zadnji seji posredoval kratke odgovore, v katerih je ovrgel nekatere očitane nepravilnosti in priznal, da so bile kršitve storjene le, če se gle- Pomurka Mesna industrija bo poravnala zapadle obveznosti do kmetov ______________ Plačilo v teh dneh V prihodnje naj ne bi prihajalo do zamud pri plačilih ed dobavitelji Pomurke Mesne industrije, zlasti med kmeti, je povzročilo v zadnjem času veliko negodovanja nepravočasno poravnavanje zapadlih obveznosti s strani Mesne industrije. Ker je prišla v tem času v javnost informacija, da odkupuje živino v Prekmurju za Mesno industrijo tudi podjetje Marka Slaviča, ki je skupaj z ABC Pomurko International od Slovenske razvojne družbe odkupilo njen delež lastništva v Mesni industriji, to pa svoje obveznosti do kmetov poravnava v tridesetih dneh, je bila nejevolja kmetov še toliko večja. Kot smo izvedeli iz zanesljivih virov, bo Pomurka Mesna industrija v teh dneh poravnala vse sprejetje ukrepov za preprečitev nastanka škode ali za njeno zmanjšanje, temveč le za izplačilo odškodnine za materialno škodo. Za zavarovanje takega zahtevka pa ni potreben ukrep omejitve prometa za čas, dokler ne bi bilo v pravdnem postopku odločeno o njihovem tožbenem zahtevku.« Kot je znano, je soboško sodišče na predlog skupine tožnikov, ki stanujejo v Cankarjevi in Tišinski ulici, izdalo začasno odredbo zaradi »kršitve osebnostne pravice do zdravega življenjskega dajo z vidika strogih zakonskih okvirjev, ne pa s stališča realnih dogodkov in argumentov: »Ni dobro, da se gledajo stvari tako daleč nazaj, ko jih ne moreš več IZJEMNA PRILOŽNOST! L KOVAČ« tako lahko zdaj pričakujejo plačilo za oddano živino in druge pridelke. V prihodnje naj bi bila plačila v skladu z dogovorom, do izboljšanja likvidnostnega pol- TRIS SNIP P1 RTEf TT71T * Lesna industrija, d.d., ŠKOFJA LOKA, Kidričeva 58 Sili J Hll A JV 1 € z A tel.:(04)511 30 00, faks: (04) 513 42 61 E-mail: info@jelovica.si, http://www.jelovica.si in bivalnega okolja«, povzročene s čezmernimi tresljaji, hrupom in količino izpušnih plinov zaradi prometa težkih tovornjakov. Prebivalci omenjenih ulic so vložili odškodninske tožbe proti (Po mojem odločba drugostopenjskega sodišča iz Mari-1 bora ni povsem »čista«, zato se ne strinjam z njegovo odločitvijo. V imenu prizadetih stanovalcev Cankarjeve in Tišinske ulice v Murski Soboti bom vložil pritožbo zoper razsodbo mariborskega sodišča na višjo instanco. Ker so na voljo izredna pravdna sredstva, pričakujem, da bodo dokončno odločili, kdo ima prav v tej zadevi, poudarja odvetnik Oskar Norčič. realno obravnavati. Ko prebereš to poročilo, ti lahko pride na misel pregovor: Volk sit, koza cela. Vem, nekateri dvigujejo prah, a tudi ta prah se bo spet polegel. S strani računskega sodišča je vse potekalo, kot je bilo predvideno. Osebno se nisem odločil, da bi oporekal temu poročilu, ker za to ni potrebe. Če hočeš ravnati gospodarno in se držati predpisov, hodiš po robu prepada.« - Omenjeno poročilo je dokončno in ne vsebuje sankcij, ampak le priporočila, ki jih je v imenu nadzornega odbora občine ožaja soboških mesarjev pa je prišlo po vsej verjetnosti potem, ko je ABC Pomurka Internacional z nakupom novih delnic s 700 milijoni tolarjev svežega kapitala dokapitalizirala Mesno industrijo. državi. Vsak posameznik zahteva po 2,5 milijona tolarjev odškodnine. Hkrati je Višje sodišče Maribor ugotovilo, da »omejitev prometa skozi Mursko Soboto nikakor ne bi zagotovila, da bo tožena stranka tožnikom izplačala denarni znesek, do katerega bodo upravičeni, če bodo v pravdi uspeli. Izpodbijana začasna odredba nima nobene zveze s tožbenim zahtevkom in z morebitno nevarnostjo, da bo uveljavitev vložene denarne terjatve onemogočena ah precej otežena, kot temeljnim pogojem za izdajo začasne odredbe za zavarovanje denarne terjatve.« Komentar Turistična zgodba Ve-stnikovega vlaka si ne bi zaslužila tega mesta, saj glede na njen razplet in tudi to, kar so udeleženci videli in kako so bili sprejeti ob ogledu posameznih znamenitosti, ne kaže izgubljati besed. Bilo je res dobro. Toda celotna zgodba ima kljub vsemu eno temno senco, to je prehrana, ki je pokazala Gorenjce, predvsem pa Bohinjce v slabi luči. Kljub obljubi in trdnemu dogovoru o postrežbi in obroku, smo bili izigrani, žal ne po svoji krivdi, zato vsem, ki ste odšli z nami na pot, iskreno opravičilo. Bohinjska zgodba se nam je tokrat odprla v nekoliko drugačni luči in le potrjuje tisto, kar se o Bohinjcih in bohinjskih turističnih delavcih piše in razpravlja že nekaj časa. Po naši izkušnji se samo potrjuje, da jim v njihovem turizmu le ni tako zelo za ohranjanje neokrnjene narave in njihovih naravnih lepot, ampak predvsem po- MILAN JERŠEi Mali človek in visoki turizem svetovala tudi predsednica Jožica Kerčmar. »Če je tako in ni nihče ,nasankal’ ter ni bila storjena gospodarska škoda, potem tole poročilo podpiram,« je menil svetnik Franc Kučan. »Če ne bi kršili zakona o investicijah, jih ne bi mogli niti končati. Počutim se moralno krivega, ampak vemo, da smo tudi vsi predsedniki krajevnih skupnosti poskušali izsiliti sredstva tam, kjer se je dalo,« je priznal Milan Varga, Jože Lan-šček, Branko Recek in Bojan Berden pa so dali priznanje županu, daje vse sprejel na svoja ramena. Še celo ponavadi ostri Tibor Vor-oš je ublažil celotno zadevo, seveda v svojem stilu: »Država naj pravočasno zagotavlja sredstva občinam in do kršitev ne bo več prihajalo. Župan, edino, kar bi ti rad rekel v zvezi z d.elom naše občine, kjer živim, je, da si nas žejne prepeljal prek Jordana, zato upam, da bo v prihodnje drugače.« Nekakšno bistvo vsega pa je strnil Vlado Vučkič: »Vsi se najdemo v tem poročilu, ampak vsak od nas je tudi nekaj dobil. Če tega kot občinski svet ne bi potrdili, ne bi niti dobili.« TOMOKOLEŠB I stavljajo v ospredje oderuštvo, ki mu ni primere. Težko bi sicer trdil, daje z vsemi gostinci tako, kot se je zgodilo nam v šotoru kampa Danica. Že nekaj let namreč obiskovalcem bohinjskega konca dvigujejo tlak nenormalne parkirnine, ki jih pridno pobirajo za vsakim vogalom in ki ne zaostajajo veliko za cestninami na slovenskih avtocestah, če seveda prevozite vse avtoceste. V naši zgodbi nas s tem sicer niso obremenili, obremenili pa so žepe naših potnikov, ki jim niso ponudili tistega, kar so jim obljubili. Četudi še nekako razumem pogoje življenja, ki po svoje niso ravno idealni, toda kje na obrobju pa sploh so, pa njihovega odnosa do turistov, ki ga kljub vsemu ni mogoče opravičiti zgolj in samo z gorenjsko »škrtostjo«, ne razumem. Tudi če so izhajali iz predpostavke, da imajo opravka z obrobno turistično populacijo, ki nikoli več ne bo zavila v njihov konec, si ta za svoj denar ni zaslužila takega odnosa, kot gaje doživela. V tej luči se mi tudi zastavlja vprašanje, na koga in na kakšne turiste mislijo slovenski turistični delavci, ko nas že nekaj časa prepričujejo z raznoraznimi slogani, naj letujemo ali potujemo v domovini oziroma po domovini. Izkušnja Ve-stnikovih popotnikov nam je pokazala, da v teh turistično »pomembnejših« delih domovine vsi turisti te države le nismo enakovredni, čeprav potujemo in plačujemo z istim denarjem. In denarje očitno tisti, ki gaje zgolj in samo videl naš gostitelj. Kajti ob mizerni hrani, predvsem značilni »gorenjski« klobasi, ki jo podobno po izredno nizki ceni naredi tudi vsak naš mesar, mi ni jasno, kje je poslovna morala gostitelja kampa Danica, ko je pri pijači na drobnoprodaj-ne cene v trgovini nabil kar 500-odstotno maržo. Koliko in kako pomemben je v turizmu odnos do ljudi, so nam res pokazali pri vodenju in ogledih posameznih znamenitosti. Še bolj pa smo to lahko videli lansko leto na Kočevskem, ki je nekako podobno bogu za hrbtom kot Pomurje, kaj pomeni odnos do popotnika in turista. Bohinjska zgodba je zgodba, iz katere se ne kaže učiti. V teh naših domačih logih že nekaj časa poslušamo, kako ob svoji gostoljubnosti še nismo izkoristili priložnosti, ki nam jo ponuja turizem. Morda je res nismo in bi bilo dobro, če bi jo začeli izkoriščati, toda ne za vsako ceno, predvsem pa ne samo za kovanje ekstrapro-fita. Namesto denarja je le potrebno imeti pred očmi človeka in A A torek, 13.6.-Ves dan I Murski val na praznovanju evrop-J Jr Jr Jr W skega nogometa. Bojan Peček Radio Murski val 94f6 »hz ' Jagode iz Veržeja na tekmi Slovenija: Jugoslavija. Javljanja pred tekmo, med tekmo, komentarji. Ekskluzivni intervjuji z obema reprezentantoma iz Pomurja, Jagodo in Dejanom Nemcem. šele takrat lahko govorimo o turizmu. J. VOTEKi Nakup notranjih VRATNIH KRIL na posojilo do sam« od 14. d02l>ia 12 mesecev T + 0 % in DODATNI AKCIJSKI POPUST predstavništva: Murska Sobota, Nemčavci 1D (BTC), tel., faks: (02) 522 19 21 Diskont univerzal, Križevci pri Ljutomeru, tel., fax:(02) 587 16 30 Ljutomer,, tel.:(02)584 11 05, tel.,fax:(02) 584 11 04 4 LOKALNA SCENA s. junij 2000. WW Ideja o komunalnem nadzorstvu I ediji večkrat poročajo o uničevanju javnih objektov, kot so: spo-I meniki, nagrobniki, prometni znaki ali reklamno-informativni I napisi ipd. V pomurski regiji je takšnih dejanj relativno malo, zato pa je toliko več drugih oblik vandalizma, in sicer vandalizma nad okoljem. Odlaganje smeti na črno, kurjenje neprimernih odpadkov, pretirano gnojenje z gnojnico, izpiranje škropilnic in cistern ter druge kmetijske mehanizacije v potokih in jezerih ipd. so dejanja, ki spadajo med podobne kršitve javnega dobrega kot zgoraj omenjena dejanja. Vse omenjene kršitve so v pristojnosti občin in lokalnih skupnosti, ki sprejemajo odloke o tem, kaj je dovoljeno in kakšne sankcije sprejeti za kršitelje. Toda zgolj sprejetje takšnih odlokov in sankcij ni dovolj. Kot se tega zavedajo v občini Cankova, na žalost šele sankcije osvestijo ljudi o neprimernosti takšnega početja. Da pa do sankcij sploh pride, menijo odgovorni v omenjeni občini, bi potrebovali nekakšne komunalne nadzornike s potrebnimi pooblastili, ki bi v prvi fazi nadzirali in opozarjali, če je potrebno pa kršitelje tudi ovadili pristojnim organom. Pri ideji o komunalnem nadzorstvu poskuša občina Cankova sodelovati tudi z občino Tišina, občino Rogašovci, občino Grad in občino Kuzma. Delo komunalnega nadzornika, ki bi pokrival vse omenjene občine, bi v začetku potekalo prek javnih del, pozneje pa bi, če se izkaže, da takšno nadzorstvo pozitivno vpliva na okolje, prešlo v redno zaposlitev. Pogovor s kandidati, za katere je pogoj V. stopnja izobrazbe, že poteka prek zavoda za zaposlovanje. O programu in pooblastilih komunalnega nadzornika želijo odgovorni v občini Cankova spregovoriti in seznaniti ljudi v regiji takrat, ko bo izbran ustrezen kandidat in se bo v sodelovanju z drugimi omenjenimi občinami program dodelal. CIRIL KOSEDNAR ■ Osnovna šola Bogojina si je zadala kot osrednji projekt v tem šolskem letu raziskovanje preteklosti oziroma dediščine v svojem okolju. Projekt, ki ga je vodila učiteljica Marjetka Erdelji, so poimenovali Iz babičine skrinje - V našem kraji je lipou. Pretekli torek so imeli še sklepno dejanje - javno prireditev za starše in druge goste, na kateri so prikazali, kaj vse so zvedeli, videli in se tudi marsikaj naučili. V več kot dveurnem programu so predstavili igre in igrače dedkov in babic, njihova nekdanja oblačila, prehrano, običaje, navade ... Foto: JG Občani sprašujemo - župani odgovarjajo eto in pol mineva, odkar smo izvolili župane 27 občin v Prlekiji in Prekmurju. Že res, da v tem obdobju v občinah ne morejo narediti čudežev, prav gotovo pa tudi drži, da je veliko odvisno od zavzetosti, inovativnosti... in ne nazadnje tudi od lobiranja županov pri izpeljavi določenih projektov. Bralci, ste z delom »svojega« župana zadovoljni? Ste seznanjeni z njegovim delom v korist občine ali se morda razdaja kje drugje, v svoji stranki na primer? Pišite nam! Predvsem pa postavljajte vprašanja za svojega župana, na primer o občinski upravi, trošenju proračunskega denarja, predvidenih naložbah, vključevanju v medobčinske, regijske ali meddržavne projekte in tako naprej. Vaša vprašanja pričakujemo na naslov: Vestnik, Ulica arh. Novaka 13, 9000 Murska Sobota. Na kuverti pripišite »župan«. Občinski svet Ljutomer Bo SDS bojkotirala naslednjo sejo? Preveč gradiva tik pred zdajci - Uporabniki občinskega proračuna dobijo sredstva prioritetno - Nova pošta v Ljutomeru - Podpis sporazuma o reševanju problematike cestno-železniškega prometa I adnjo občinsko sejo je zaradi odsotnosti župana vodila pod-I županja Marija Gjerkeš Dugonik. Zapletlo se je že pri spr-। ejemanju dnevnega reda, saj so dobili tudi tokrat svetniki kar nekaj gradiva za dodatne točke dnevnega reda tik pred sejo. Zaradi tega je odločno protestiral Maksimiljan Gošnjak, ki je v imenu SDS-a zatrdil, da tokrat zadnjič podpirajo to nedopustno ravnanje, saj nikakor ne morejo predelati gradiva med sejo, sploh če gre za pomembnejše zadeve. Dopolnjen in precej razširjen dnevni red so nato vendarle sprejeli, čeprav je zelo zanimivo, da se glede domnevno sporne zadeve ni oglasil nihče drug. Mar to pomeni, da jim je malo mar za vsebino sprejetih sklepov in da je njihovo delo le površinsko? Ker je država postavila zahtevo, da morajo občine v petih mesecih po sprejemu proračuna sprejeti sklep o uporabnikih, so to v Ljutomeru storili na tokratni seji. Neposredni uporabniki občinskega proračuna so občinski organi (občinski svet, župan, Zlata priznanja iz zgodovine a Ptuju je bilo pred kratkim državno tekmovanje iz zgodovine za osnovnošolce na predmetni stopnji. Med učenci šestih in sedmih razredov iz pomurske regije so osvojili zlata priznanja Tamara Elbi, Blaž Slana, Matjaž Jaušovec (vsi OŠ Sv. Jurij ob Ščavnici), Maja Frčko, Simona Gomboc (obe OŠ Sveti Jurij - Rogašovci), Martina Far-tek (OŠ Puconci), Jasmina Opeč (OŠ III M. Sobota), Tomo Brus - Hladen (OŠ G. Radgona), Borut Bunderl (OŠ Križevci pri Ljutomeru) in Aljoša Ficko (OŠ Radenci). Med osmošolci, ki so imeli težje naloge, pa sta osvojila zlati priznanji Marcel Režonja (OŠ Veržej) in Jan Geder (OŠ Radenci). Na podelitev oz. sprejem zlatih priznanj, ki je bilo konec maja v Ljubljani, sta bili povabljeni osnovni šoli Sveti Jurij (mentorica Emica Gaber) in Sveti Jurij ob Ščavnici (mento-. rica Milena Žitek). JG Režim ob Muri spet takšen kot pred leti? I b nedeljskem prvem I srečanju društva slovensko- I hrvaškega prijateljstva Kolpa Vinica se je župan občine Velika Polana Štefan Prša s predsednikom društva dr. Božom Dimnikom dogovoril o ustanovitvi tako imenovanega obmejnega odbora, ki bo sestavljen iz odgovornih predstavnikov z obeh strani vzdolž reke Mure. Naloga tega odbora bo po- skus uvedbe takšnega režima ob Muri, kot je bil do leta 1993. S tem naj bi se življenje prebivalcev ob reki bistveno olajšalo. Pobudo in organizacijo v celotnem procesu bo prevzela občina Velika Polana. TKI Med otroškimi vrtci v Črenšovcih, Kobilju, Odrancih, na Srednji Bistrici, v Turnišču in Veliki Polani je lani prišlo do zanimivega sodelovanja - skupnega enodnevnega srečanja otrok, vzgojiteljic in staršev, ki so ga poimenovali Vrtijada. Lani je bilo gostitelj Kobilje, letos pa je bil organizator turniški vrtec. Vr- Vrtijada za otroke, starše in vzgojiteljice nadzorni odbor in občinska uprava) in krajevne skupnosti, posredni uporabniki pa so javni zavodi s področja vzgoje in izobraževanja ter športa, zdravstva, kulture, socialnega varstva, javni zavodi in agencije s področja turizma ter javni skladi na občinski ravni, katerih (so)ustanoviteljica ali lastnica je občina. Pri vseh preostalih prejemnikih občinskih sredstev (npr. društvih) gre za financiranje, ki ni obravnavano prioritetno. Občinski svet je dal soglasje k prijavi investicij na natečaj za pridobitev državnih sredstev, in sicer za spodbujanje demografsko ogroženih območij v RS. Strinjali so se, da ima pri tem prednost modernizacija lokalne ceste Pristava-Cven, modernizacija občinske ceste Precetinci-Radoslavci in modernizacija občinske ceste Globoka-hrvaška meja. Upravljanje kulturnega doma v Ljutomeru bo prevzela občina, ki je tudi lastnik objekta. Za program investicijskega vzdrževanja in obnove objekta so imenovali petčlansko komisijo, ki bo med drugim obravnavala in razreševala tudi druga vprašanja glede upravljanja objekta, gospodarjenja in opravljanja kinoope-rativhe dejavnosti. Ena od pomembnejših točk občinske seje je bila realizacija sklepa, in sicer podpis sporazuma o reševanju cestno-železniškega prometa v mestu Ljutomer. Sporazum so sklenili ministrstvo za promet in zveze (minister), Slovenske železnice, Direkcija RS za ceste in občina Ljutomer. Svetniki so se tudi odločili, da podpišejo pismo o nameri za gradnjo nove pošte v Ljutomeru, vendar zaenkrat lokacija še ni znana. D. TIBAOTi Novica iz Stročje vasi Ustanovili TD Piitar Izdali bodo zloženko rvega junija 2000 so ustanovili Turistično društvo Piitar krajevne skupnosti Stročja vas. Na ustanovnem zboru se je sešlo 18 članov ustanoviteljev. Zbrani so sprejeli pravila o delovanju društva, program dela in izvolili vodstvo. Predsednica društva je Nada Pintarič iz Rinčetove Grabe, podpredsednik Franc Makoter iz Presike, tajnica je Stanka Rakuša iz Pod-gradja, blagajničarka pa Alenka Antolič iz Rinčetove Grabe. Zbrane je pozdravil Valentin Odar, direktor Lokalne turistične organizacije in predsednik TD Ljutomer. Ideja o ustanovitvi TD v KS Stročja vas se je pojavila že pred časom, zdaj pa so jo le uresničili. Sprejeli so tudi okvirni delovni načrt: pridobiti več članov, objavili bodo razpis za najlepše urejen kraj v KS, urejeno okolico domačije, urejeno obrtno delavnico ... Izdali bodo razglednico in zloženko, popisali in dokumentirali krajevne znamenitosti, skrbeli bodo za urejenost okolja, poskrbeli za sanacijo divjih odlagališč... Uredili bodo zbirko vaških šaljivih grbov, namestili pozdravne krajevne table, predstavili se bodo na Prleškem sejmu pa tudi sami bodo imeli več turističnih prireditev in drugih aktivnosti za predstavitev kraja, običajev in dejavnosti. Novoustanovljeno TD Piitar iz Stročje vasi se bo vključilo tudi v vseslovensko akcijo Moja dežela lepa in gostoljubna. DUŠAN KOSI ■ Jeset ljutomerskih gimnazijk in gimnazijcev se je udeležilo v spremstvu mentorice prof. Mojce Rižnar Nedeljko in ravnatelja Ozvalda Tučiča enotedenskih priprav (od 12. do 19. maja v Varšavi na Poljskem) la zasedanje Modela Evropskega parlamenta. Dopoldnevi so bili namenjeni razpravam, skupinskemu lelu in zasedanjem, popoldnevi pa ogledu mesta, kulturnozgodovinskih znamenitosti, druženiu -a.i tijada je potekala na dvorišču lovske hiše v Hraščicah, oziroma so morali udeleženci že prej kreniti na krajšo pot v gozd in poiskati skrito hrano za živali, na skupnem prizorišču pa so peli, plesali... tako otroci kot njihovi starši (lahko tudi dedki ali babice) in vzgojiteljice. Najbolj so seveda uživali otroci. Rpcpdiln in fntn" .1 H VBMK, 8-junij 2000 LOKALNA SCENA 5 Nekatere stražnice še naprej propadajo Dražbe bodo ponovili Razgreta razprava Dovozna cesta -kamen spotike Bo nova cena stražnic privlačnejša za kupce? P roblematika nepremičnim, ki jih je država Slovenija nasledila od nekdanje JLA, sodi med prednostna vprašanja, kijih rešuje Ministrstvo za obrambo R Slovenije (MORS). Program prodaje je bil pred kratkim predložen vladi RS z namenom, da ga potrdi. Gre predvsem za nekdanja vojaška stanovanja in stražnice. Prvih je v Pomurju malo, drugih pa ogromno. Na območju Upravne enote (UE) Murska Sobota so, kot so nam sporočili iz Službe za odnose z javnostmi MORS-a, naslednje nekdanje stražice oziroma karavle: Mačkovci, Berek, Petanjci, Korovci (opazovalnica), Gerlinci, Kra-marovci, Ocinje, Fikšinci, Sotina, Kuzma, Matjaševci, Trdko-va, Martinje, Stroški Vrh, Čepin-ci, Budinci, Dolenci, Dolenski prelaz, Hodoš, Šalovski prelaz, Krplivnik, Središče, Domanjše-vci, Prosenjakovci, Pordašinci, Motvarjevci... Na območju UE pa so (bile) te-le stražnice: Kobilje, Dolge njive, Žitkovci, Ke-čkeš, Dolga vas, Lendavske Gorice, Čentiba, Nafta, Pince Marof, Murska šuma in Podturen ... Na območju UE Gornja Radgona in okolici pa je MORS prevzel stražnice: Gornja Radgona, Konjišče, Sladki Vrh in Ceršak. Površina posameznih stražnic je različna. Obseg zemljišč pa se giblje v razponu od treh arov in 31 kvadratnih metrov (stražnica v Dolgi vasi) pa tja do 16 hektarjev in 54 kvadratnih metrov (Mačkovci). Večino (?) stražnic so oddali v najem (tudi fizičnim osebam) za mesečno ali letno zakupnino, nekatere pa so predali občinam Murska Sobota, Lendava in Moravske Toplice. Mnogo stražnic pa še čaka na (boljšega) gospodarja. Stražnice: Čepinci, Trdkova, Fikšinci, Sotina, Korovci, Kuzma, Gornja Radgona, Konjišče, Kobilje in Žitkovci pa so bile s sklepom Vlade RS (na predlog MORS) dodeljene vladnemu Servisu skupnih služb z namenom, da jih proda, tako pridobljen denar pa bo namenjen za usposobitev mejnih prehodov. Ne dolgo od tega so bile dražbe stražnic v Gornji Radgo ni, Kuzmi, Trdkovi in Konjišču, toda nobena ni uspela. Zainteresiranim kupcem je bila izklicna cena previsoka. V vladnem servisu skupnih služb so nam povedali, da bodo dražbe ponovili še letos. Prodajne cene bodo tedaj nižje, saj obstoji interes, da stražnice, za prodajo katerih so izpolnjeni formalni pogoji, pač čimprej prodajo. Pravna podlaga za prodajo nepremičnin je Uredba o prodaji, oddaji ali zamenjavi nepremičnin in premičnim v lasti R Slovenije, objavljena v Uradnem listu RS, številka 52/98. V uredbi je tudi določilo, daje treba prodajati na javni dražbi nepremičnine in premičnine, katerih ocenjena vrednost je višja od 500.000 tolarjev. Če je revalorizirana vrednost nižja, javna dražba ni potreba. Pri dražbah lahko sodelujejo tako pravne kot fizične osebe. Prednost nakupa imajo praviloma najemniki, ki imajo v najemni ali zakupni pogodbi dogovorjeno predkupno pravico. Nekatere stražnice že imajo nove lastnike ali vsaj upravljalce, druge jih bodo (upajmo) dobile po ponovnih dražbah ali sklenitvi pogodb o najemu ali zakupu. Nekatere stražnice pa bodo žal še naprej propadale (upajmo, da ne bodo postale razvaline), kajti nekdanja JLA je prenekatero od njih zgradila bolj po domače (brez gradbenega dovoljenja, urejenega lastništva zemljišča...). Še preden bodo dali take stražnice na dražbo, bo treba urediti »papirje«, za kar pa je potreben čas in tudi denar. Denarja, ki ga MORS namenja za vzdrževanje objektov, pa tudi ni na pretek. Vprašanje je tudi, ali se splača. Je pa tudi nekaj stražnic v poslopjih, ki so bila po vojni podržavljena, po sprejemu zakona o denacionalizaciji v devetdesetih letih pa jih lastniki seveda zahtevajo nazaj. Denacionalizacijski postopki pa tečejo počasi. Če se kdo zanima za nakup, naj pokliče na MORS (061 171 22 11, ga. Soklič) ali na servis vladnih služb (061 178 55 28, g. Kodela). Š. SOBOČAN ■ ponedeljek zvečer je bilo v precej utesnjenem prostoru za sestanke blokovskega naselja Lendavska sever v Murski Soboti zelo vroče. Pa ne le spričo sopare, ampak tudi zaradi razgretih stanovalcev blokov Lendavska 17a, b, c, 15 in 13, ki se čutijo opeharjene ob načrtovani gradnji prve faze priključne ceste, ki bi omogočala dostop do objekta zavarovalnice Triglav in Mesne industrije. Stanovalci namreč trdijo, daje enotno gradbeno dovoljenje za omenjeno cesto v nasprotju s spremembo zazidalnega načrta Lendavska sever. Po njihovem mnenju je bistvena razlika, ali poteka ves promet tik ob blokih po dosedanji zelenici, kakor naj bi se zgodilo z gradnjo omenjene ceste, ali pa je samo dovoz za stanovalce, pa še to iz druge smeri, kakor predvideva veljavna sprememba zazidalnega načrta iz leta 1997. Ravno gradnja te ceste naj bi zelo poslabšala kakovost bivanja, zato nasprotujejo predvidenemu reševanju problema dovozne poti in predlagajo, da se ponovno prouči zazidalni načrt za to območje. Ni jih moglo pomiriti niti opravičilo odsotnosti župana Antona Slavica, ki je v razmislek ponudil naslednje: »Mesto Murska Sobota se intenzivno razvija. Tp smo želeli vsi skupaj. Omenjena dovozna cesta ni potrebna le za zavarovalnico Triglav, ampak tudi za gospodarsko zbornico, regionalno razvojno agencijo Mura in PAC, kjer potekajo strokovni seminarji in kulturne prireditve. Vse navedeno vsi potrebujemo; še posebej bo razvoj mesta pomemben za naše otroke. Zato vas prosim, da k temu pristopate strpno in premišljeno.« V večurni razpravi je prihajalo do medsebojnih obtoževanj stanovalcev in občinskih predstavnikov, ki jih je zastopala Nada Cvetko Torok. Očitki so leteli predvsem na račun od vsega začetka vprašljivega gradbenega in uporabnega dovoljenja za objekt zavarovalnice Triglav. Spraševali so se, zakaj so zgradili poslovne objekte, če ni mogoč dostop do njih, predvidena cesta pa naj bi bila v nasprotju s spremembami zazidalnega načrta in bi preveč obremenjevala stanovanjsko naselje. Omenjali so tudi problem zelenice, ki so jo stanovalci vzdrževali vas leta doslej, in funkcionalnega zemljišča ob bloku, ki še ni določeno. In katere so konkretne zahteve prizadetih stanovalcev blokovskega naselja? Predlagajo, da se predvidi dostop do industrijskih in poslovnih objektov, ki ne bo obremenjeval stanovanjskega naselja in Lendavske ulice. Zelenice med industrijsko cono in stanovanjskim naseljem naj se razširijo in zasadijo z drevjem, da bo naselje bolje zaščiteno pred emisijami. Najbolj neprimerni industrijski obrati (močan -hrup iz Mesne industrije moti tudi nočno počitek) naj se preselijo v povsem industriji namenjena območja in navsezadnje občina naj ustavi vse aktivnosti v zvezi z gradnjo improviziranih dostopov skozi stanovanjska naselja. Ker niso mogli najti sprejemljive rešitve za obe strani, so se dogovorili za skorajšnji sestanek pri županu Mestne občine Murska Sobota Antonu Slaviču. MILAN JERŠE! Na Krapju je bilo slovesno Otvoritev učne poti čebelarstva V Dijaškem domu M. Sobota Od 101 leto starega čebelnjaka, edinega tovrstnega v Sloveniji, do 75-letnega zidanega čebelnjaka I ri čebelarskem muzeju Dr-| aga Šalamuna na Krapju so —se zbrali v soboto številni ljubitelji čebel in gostje. Namenu so namreč predali novo učno pot čebelarstva. Njena avtorica je Cvetka Ivančič, predmetna učiteljica kemije, biologije in gospodinjstva iz veržejske osnovne šole, vodnik pa Drago Šalamun, dolgoletni čebelar in lastnik čebelarskega muzeja, ki je nastal pred približno štirimi leti in je ves čas dobro obiskan. Okrog dva kilometra dolga učna pot se začne pri 101 leto starem čebelnjaku, kije ohranjen edini te vrste v Sloveniji. Pozornost obiskovalcev čebelarskega muzeja pritegnejo zelo staro čebelarsko orodje in zaščitna oprema pa tudi starinske knjige in revije o čebelarjenju. Pot vodi nato do starega avtobusa, kjer je urejen zanimiv čebelnjak. Ta ima veliko prednost pred drugimi čebelnjaki, saj je mogoča zelo hitra selitev na čebeljo pašo. Do tja je pot speljana ob živi meji, kjer je pestra sestava različnih dreves. Velika redkost je tudi zidani čebelnjak. Stavba je častitljive starosti, saj se njenega obstoja spomnijo že najstarejši vaščani. Sezidana je bila davnega leta 1925. Sprva so bili lastniki Lipševi, zdaj pa ohranja tradicijo čebelarstva gospodar Rudolf. Ob tej priložnosti so se obiskovalci med drugim seznanili s čebeljimi boleznimi in škodljivci, ki čebelarjem povzročajo težave. Pot se nato nadaljuje skozi sadovnjak. /m Razstava, delavnica... adnji majski teden je bil za srednješolce, ki prebivajo v Dijaškem domu M. Sobota, dokaj pester in zanimiv. Najprej so pripravili razstavo domskih glasil, ki je bila obenem tudi pregled literarnega ustvarjanja »domskih« dijakov ih dijakinj v zadnjih tridesetih letih. Obenem so razstavili tudi izdelke, ki so nastali na minulih delavnicah v slikanju in barvanju na svilo in steklo. Tokrat je bila nova priložnost za podobno umetniško ustvarjanje. Preizkusilo se je tudi nekaj zunanjih obiskovalcev. Pripravili so še športna srečanja v Murski Soboti in Sombote-lu (s šolo Hevesi Akos, s katero imajo večletne prijateljske stike) ter posebno prireditev za dijake in dijakinje maturante. Na delovno srečanje so povabili tudi ravnatelje in svetovalne delavce osnovnih in srednjih šol iz Pomurja, ki je bilo kljub skromni udeležbi koristno in prijetno. ROZIKA K. ■ Pred čebelarskim muzejem na Krapju je bilo zelo živahno. Foto: M. JERŠE Pri tem ne bi smeli prezreti podatka, ki smo ga slišali, da čebele oprašujejo okrog 85 odstotkov sadnega drevja. Sicer pa je med tako hrana kot zdravilo. Na novo odprta učna pot čebelarjenja na Krapju bo poslej odprta vsak dan od 8. ure naprej, program obiskov pa bodo sproti prilagajali potrebam. Tako načrtujejo organizacijo številnih naravoslovnih dnevov za osnovnošolce, ki naj bi na ta način spoznali pomen čebelarstva v kmetijstvu, farmaciji, prehrani in kozmetiki. Poleg tega naj bi iz medu spekli pecivo, iz voska (satnic) pa izdelali sveče. MILAN JERŠE ■ NEDELJA, 11.6. 21.05-VENTIL Branko Žunec in njegovi tvesti Radio Murski val 94,6 Mhz sodelavci bodo pripovedovali vice na temo: aktualni slovenski politiki! Telekom^) Slovenije vx Nova ISDN izbira! Preprosto več svobode! V izbiri, v odločitvi, v telefoniranju! Olajšali smo vam odločitev in poenostavili izbiro s ponudbo paketov.ki vključujejo praktično vse! Odslej lahko izberete tudi prenosni ISDN telefon Eurit 133 švicarskega proizvajalca Ascom. Prenosni telefon združuje svobodo in vse prednosti digitalne telefonije: displa/ na slušalki, obsežen spomin, kodiran signal, možnost zadržanja klicev,prevezovanja in konferenčnih klicev,zmogljive baterije. Pokličite brezplačno telefonsko številko 080 3000 ali povprašajte v najbližji Teletrgovini! SVET GOVORI HITREJE! 6 GOSPODARSTVO / FINANCE 8. junij 2000, fBTMM M Prvi mož Planike v Turnišču Mizarstvo Senčar iz Križevec pri Ljutomeru Detajli določajo kakovost izdelka »Stavim na kakovost in dostopno ceno« inuli petek je obiskal Turnišče predsednik uprave Planike iz Kranja Milan Bajželj. Na obisk gaje posebej povabil turniški župan Jožef Kocet s sodelavci, in to predvsem z namenom, da bi se dogovorili o sofinanciranju Planike čistilne naprave in kanalizacijskega omrežja ter se medsebojno informirali o pogledih na turniški obrat Planike. Predsednik uprave Planike je zagotovil, da bo njihovo podjetje sofinanciralo omenjeno naložbo, kot se bodo dogovorili s posebno pogodbo. Že letos pa bodo nakazali četrtino svojega deleža, preostalo pa v štirih letih ali že prej. Planika je pripravljena zagotoviti tudi svoj delež za plinovodno omrežje, če ga bodo gradili. Neformalno je nanesla beseda tudi na Planikin obrat v Turnišču. Milan Bajželj je povedal, da ga bodo vsekakor ohranili in posodobili. JGI Mizarstvo Ljutomer mizarsko dejavnostjo je pri Senčarjevih začel oče Franc, ki je izučen mizar in je najprej delal v Nemčiji, nato je doma leta 1968 odprl obrt. Zdaj že nekaj let nadaljuje delo sin Iztok, ki pa deja- vnost širi in izpopolnjuje. Pravi, da občuduje stare mojstre, zato pozimi restavrira staro pohištvo, nekaj tega pa skuša vnesti tudi v svoje izdelke (intarzijo, rezbarijo in čiste linije). Z V prevzemanju P etnajstega junija bo zasebni podjetnik Marjan Maučec iz Gančan, ki je kupil premoženje stečajnega dolžnika Mizarstvo Ljutomer, dokončno prevzel kupljeno. Sedaj potekajo med njim in stečajnim upraviteljem posli prevzema premoženja in dokumentacije, opravljen pa je že tudi prenos zavarovanja. Milorad Vido- vič, stečajni upravitelj Mizarstva, je že tudi pripravil končni zapisnik prevzema, po prvi razdelitvi dela stečajne mase med delavce pa pripravlja še predlog dokončne razdelitve med preostale upnike. MHI KMETIJSTVO ČRCI, p. o. - v stečaju Črnci 2, grad, 9253 Apače razpisuje JAVNO DRAŽBO za prodajo nepremičnin - poslovnih objektov, stavbnih zemljišč in opreme iz sredstev stečajnega dolžnika: I. POSLOVNI OBJEKT S PRIPADAJOČIM STAVBNIM ZEMLJIŠČEM: GRAD FRIDENAU (MEINLOV GRAD) V ČRNCIH PRI APAČAH stoječ na zemljišču pare. št. 99/5 k. o. Apače, vpisani v vi. št. 391 iste k. o., z delom pripadajočega zemljišča pare. št. 99/5 in 99/6 k. o. Črnci, vpisani prav tako v vi. št. 391 iste k. o. in pripadajočimi objekti Izklicna cena............................20.337.155,00 SIT II. STAVBNA ZEMLJIŠČA 1. Stavbišče - v naravi funkcionalno zemljišče - dvorišče stanov, bloka pare. št. 60/27, k. o. Apače, vpisano v vi. št. 107 iste k. o., s površino 124 m2 Izklicna cena................................83.740,00 SIT 2. Stavbišče - v naravi dvorišče pred vaškim domom pare. št. 70/6 k. o. Lutverci, vpisano v vi. št. 426 iste k. o., s površino 1960 m2 Izklicna cena............................. 1.077.203,00 SIT 3. Stavbišče v naravi - dvorišče stanovanjskega bloka, pare. št. 663/4, k. o. Jamna, vpisano v vi. št. 341 iste k.o., s površino 921 m2 Izklicna cena...............................621.975,00 SIT III. STROJI IN OPREMA inv. št. leto izdelave izklicna cena 1. NAKLADALEC RD 130 .... 1146 .... 1988....350.000,00 SIT IV. DATUM, KRAJ IN DRAŽBENI POGOJI IV/1. Posebni pogoji za tč. I. - grad: 1. Funkcionalno zemljišče ni v celoti urejeno in ga bo moral kupec urediti s Skladom kmetijskih zemljišč in gozdov R Slovenije Ljubljana. Opis nepremičnine je razviden iz cenitvenega poročila, ki gaje dne 20. 09. 1999 izdelal Projekt - Invest iz Gornje Radgone. 2. Varstveni režim: Objekt je kulturni in zgodovinski spomenik, ki se skupaj s parkom varuje v celoti, neokrnjenosti in izvirnosti. Vsi posegi so dovoljeni v soglasju z Zavodom za spomeniško varstvo. 3. Za objekt je primerna reprezentančna namembnost. 4. V objektu je eno stanovanje s površino 95,70 m2, ki ni v lasti stečajnega dolžnika in ga bo moral kupec lastniku Tovarni močnih krmil v Črncih, d. d., izplačati. Stanovanje je vseljeno. V pomožnih objektih v okolici gradu so tri stanovanja s površino 58,10 m2, 70,70 m2 in 82,50 m2, ki so prav tako predmet prodaje. Vsa stanovanja so vseljena. 5. Cenilni zapisnik Projekt - Investa z dne 20. 09. 1999, v katerem je nepremičnina podrobno opisana in ocenjena, je na ogled na sedežu stečajnega dolžnika. IV/2. Javna dražba za vse razpisane nepremičnine in premične stvari stečajnega dolžnika bo v torek, 20. junija 2000, ob 12. uri v sobi štev. 9 Okrožnega sodišča v Murski Soboti. Premične stvari bodo prodajane po načelu videno - kupljeno. Kasnejših reklamacij glede stvarnih napak se ne bo upoštevalo. Dražitelji morajo predložiti pred javno dražbo potrdilo o vplačani 10-od-stotni varščini za vse stvari, ki so predmet tega javnega razpisa. Varščino je mogoče vplačati na žiro račun Kmetijstva Črnci, p. o. - v stečaju, štev. 51910-690-10703, do začetka javne dražbe. Pri plačilu se sklicujte na zaporedno število iz tega razpisa. Vplačilo varščine v gotovini je mogoče na blagajni podjetja najkasneje do vključno 19. 06. 2000 do 12.00. Vplačilo varščine pred dražbo ni mogoče. Vplačana varščina se poračuna pri plačilu kupnine, dražiteljem, ki na dražbi ne bodo uspeli, pa se vrne najkasneje do 23. 06. 2000. Kupci postanejo lastniki kupljenih stvari po plačilu celotne kupnine. Prometni davek, DDV in morebitne druge stroške nakupa plača kupec. S kupci nepremičnin bo sklenjena pisna pogodba v 90-tih dneh po končani javni dražbi. Kupci premičnin pa lahko prevzamejo kupljene stvari po plačilu kupnine, s tem da morajo sami poskrbeti za odvoz kupljenih stvari. Kupci nepremičnin morajo plačati kupnino v 8 dneh po podpisu pogodbe, sicer se dražba le-teh razveljavi, varščina pa pripade stečajnemu dolžniku. Ogled nepremičnega in premičnega premoženja je mogoč v času od 14. 06. do 16. 06. 2000 po poprejšnjem dogovoru s kontaktno osebo, go. Marijo KOLOVRAT, po tel. št. (069) 69 018, 69 070. Vonj po lesu V začetku je delal Franc kuhinjske elemente, okna in vrata, manjša popravila za ljudi iz okoliških krajev in celo krste. Prvi prostor za delo je imel v eni od sob v hiši, zunaj na prostem pa je imel stroj. Čez čas je začel delati pohištvo in stenske obloge, nato je od 1970. leta deset let delal za Zavod za duševno in živčno bolne v Hrastovcu. Franc se spominja, daje v začetku delal za zelo nizko ceno, zaradi finančne krize. Prvih petnajst let ni imel zaposlenega nobenega delavca, delal je sam, velikokrat pozno v noč. »To gaje stalo zdravja, saj ni imel nikoli časa, da bi se do konca pozdravil, in tako je resno zbolel na ledvicah,« se pridruži pogovoru njegova žena Cilka. Pravi, da je bila zelo ponosna na urejenost moževe delavnice. Po delovodski šoli leta 1974. je zaposlil prve delavce, vendar nikoli več kot pet. Franc je zelo rad delal fina pohištva, Cilka se ob tem spomni prijetnega občutka veselja, ko je dokončal kakšen poseben izdelek, Franc pa poudarja, da mu je žena vedno stala ob strani, pomagala mu je tudi v delavnici. Ko so Franca čebelarji navdušili za izdelovanje panjev, sta ob tem oba z ženo začela čebelariti. Franc ima veliko »hobijev«, vendar še vedno Pobuda, ki obuja stari projekt e v prvi polovici 80. let seje o Muri govorilo kot o energetsko popolnoma neizkoriščeni reki v slovenskem delu njenega toka. Takrat je tudi slovensko elektrogospodarstvo razpolagalo s precej velikimi sredstvi za investicije, med katerimi naj bi bila tudi gradnja verige osmih hidroelektrarn (HE) na reki Muri. V sodelovanju z Dravskimi elektrarnami naj bi že bile narejene strokovne študije o primernosti, tako ekonomski kot tudi ekološki, pretočnih HE na reki Muri, ki po mnenju nekaterih niso prišle v javnost ali so bile popačeno prikazane in projekt naj bi zaradi tega padel v vodo. Domneva se, da je ozadje propada tega projekta politično. Govorice o tem niso potrjene, je pa dejstvo, da so bila sredstva slovenskega elektrogospodarstva preusmerjena v SR BiH in SAP Kosovo. Pretočne hidroelektrarne na reki Muri ž Nova pobuda po več kot 15 letih Idejo o gradnji pretočnih HE na reki Muri danes spet oživljajo. Pobudnik je klub svetnikov SDS pomurske regije, predvsem Alojz Glavač, sicer inženir elektrotehnike. Kot sam pravi, ga je k tej ideji spodbudil predlog zakona o pogojih koncesije za izkoriščanje energetskega potenciala spodnje Save, ki so ga vložili'Jože Avšič, Branko Janc in Tone Anderlič. Predlog utemeljujejo, »z izrednimi potrebami države za pravočasno ureditev vodnega režima na območju, ki je v Sloveniji eno od najbolj ogroženih zaradi visokih voda, ter hkrati za gradnjo potrebnih energetskih objektov, ki bodo zagotavljali učinkovito rabo naravnih virov in oskrbo Slovenije z p n pr oiin 'u najbolj uživa pri delu z lesom. »Vonj po lesu me pomirja, vsak dan kaj malega naredim v svoji delavnici, ki jo imam v garaži,« pravi Franc z zanosom, ko govori o svojem delu. Zahtevna dela kot izziv Zaradi bolezni Franca je mizarstvo za nekaj let zamrlo, se je sin Iztok odločil, da bo odprl obrt. Iztoku je bilo pri delu v veliko pomoč znanje, ki gaje pridobil v srednji lesarski šoli in pri štiriletnem študiju oblikovanja lesa in lesnih izdelkov na Biotehniški fakulteti v Ljubljani. V začetku se je srečeval s težavami, saj so izgubili precej trga. Začeli so z izdelovanjem polizdelkov in Iztok je zaposlil osem mladih delavcev, vendar je začel čez čas prehajati iz kvantitete na kvaliteto, tako zdaj ob njem delata še dva mojstra. Najprej so delali enostavne balkone, ki so jih vsako leto razvijali in po mnenju Iztoka je bil lanski model na ravni evropskega standarda, letošnji model to že presega, saj ima vse zaščitne funkcije (npr. odkapne letve in žlebove, nove samonosne pocinkane profile, sistem bruno, pritrjevanje z iglicami). »Izpopolnjenost je odvisna od časa in seveda izkušenj,« poudarja Iztok. Pobudniki se sprašujejo, ali Pomurje ne bi potrebovalo prav takšne ureditve vodnega režima, ob tem pa dodajo argumente, kot je popolna neizkoriščenost vodnega potenciala reke Mure in predvsem projekt, ki je za Muro že bil narejen pod okriljem Dravskih elektrarn, vendar propadel zaradi, tako menijo oni, čudnih okoliščin. Kot sami pravijo, so se dokopali do nekaterih podatkov projekta, kije bil narejen za HE v 80. letih, in bi se glede načrta, razen nekaterih razvojnih sprememb, za gradnjo današnjih HE držali tega, ker menijo da je bil že takrat strokovno pripravljen in optimalno zasnovan za reko Muro. Šlo naj bi za gradnjo verige šestih do osmih pretočnih HE, kjer bi imela posamezna HE moč 20-40 MW. Torej gre predvsem za manjše pretočne UP Vi nai ki rsrs nrr/ntnam Ob balkonih so začeli razvijati stopnice, kjer je potrebna velika natančnost. »Pri izdelavi stopnic se vedno trudimo upoštevati želje naročnika in radi sprejmemo izziv za izdelavo kakšnih zahtevnih Iztok Senčar je mizarsko dejavnost zelo razširil, zdaj izdelujejo 70 različnih vzorcev balkonov, notranje stilne ograje in različne vrste stopnic (okrogle, zavite, oblačenje železnih in betonskih stopnišč). detajlov. Tako se razvijamo in mislim, da potrebujemo še kakšno leto, da bomo na tem področju prav na vrhu,« je prepričan Iztok. Postopek pri izdelavi stopnic zahteva kar nekaj časa, saj se mora les posušiti, aklimizirati, po lepljenju pa se morajo še uravnati napetosti v lesu, zato je dobav- načrtu. Gradnja takšnih elektrarn naj bi stala okrog 400-500 mil. USD in bi trajala od 15 do 20 let. ( Kaj bi ta projekt prinesel Pomurju? Potrebno se je zavedati, kot trdijo pobudniki, da gre zgolj za pobudo, ki jo hočejo predstaviti javnosti, zaradi tega pa je ravno to nujno treba seznaniti z nekaterimi pridobitvami oziroma slabostmi tega projekta. Da bi bil ta projekt za našo regijo koristen, se navajajo naslednji argumenti: Takšna investicija bi lahko pomenila v procesu gradnje in tudi pozneje velik impulz na področju gospodarstva naše regije in bi prekinila trenutno mrtvilo na področju strojegradnje, gradbene operative, malega gospodarstva pa tudi drugih strokovnih gospodarskih dejavnostih. Prišlo pa bi tudi do pridobitve novih delovnih mest. Konec koncev pa vsaka HE pomeni most z drugim bregom in s tem povezanost Prekmurja s preostalim delom Slovenije in Evrope. Seveda je potrebno omeniti tudi slabosti, ki jih takšen projekt prinaša. Največji problem predstavljajo poseg v naravo ter prostor za živali in ljudi. Že leta 1996 seje no d rat i1 za xztAlitm rvinlik UIU n n ni rok nekje do štiri mesece. »Razlika med slabim in dobrim mizarjem je zelo majhna in je vidna v končnem izdelku,« pojasnjuje Iztok. Zaenkrat delajo za individualne naročnike, predvsem na štajerskem območju, čeprav počasi vstopajo tudi v Pomurje. Iztok ugotavlja, da so njihovi naročniki zahtevni, vendar jim s tem dajo veliko idej. Pri vsem tem je zanimiva komponenta tudi cena, kjer predvsem z obiskom sejmov tako v tujini kot pri nas ugotavljajo, da imajo ugodno razmerje med kakovostjo in ceno. Delujejo v sodobno opremljeni delavnici, ob tem imajo še skladiščni del za les in polizdelke. Ker imajo svojo vakuu msko sušilnico, radi naredijo izdelek tudi iz kupčevega lesa, kar je bistveno ugodneje, saj je les precej drag. V prihodnosti želijo kupiti CNC-rezkar, ki bi zmanjšal količino ročnega dela v delavnici, to pa bi še povečalo natančnost in s tem seveda kakovost izdelkov. DARJA TIBAOTi naravo in prostor, ki je potekal v Ljubljani, najpogosteje omenjal problem spremembe vodnih tokov, ki prinašajo kisik in druge organske snovi za živali v vodi. Pobudniki so mnenja, da se ta problem pri pretočnih HE maksimalno zmanjša, saj ta tip HE omogoča regulacijo vodnega toka. Poleg tega pa tudi ne bi šlo za velik poseg okrog reke, ki bi prizadel preostalo živalstvo in ljudi. Pri pretočnih HE so jezovi manjši, to pomeni tudi manj odvzetega prostora okrog reke. Manjši jezovi sicer pomenijo manjšo energetsko moč reke, vendar po besedah pobudnikov je ta še vedno pravšnja, kar dokazujejo HE pri Gradcu, HE Spielfeld in druge, ki stojijo na reki Muri v Avstriji. Kakorkoli že, ekološki problem ni v tem, da gre za spremembe v okolju, pri kakršnikoli vrsti projekta je to neizogibno, vprašanje je, ali se zaradi teh sprememb prizadet ekosistem lahko povrne v prvotno stanje. Spremembe v okolju pa bodo vsekakor moteče za prebivalce ob reki Muri. Ravno zaradi tega je končna odločitev o tej pobudi njihova. mon imccnMAo« fBUK , 8. junij 2000 GOSPODARSTVO 7 V ljutomerskem Muralesu so sklenili lansko poslovno leto s 85 milijoni tolarjev čistega dobička Neposrednejši prodor na tuje trge V novem prodajnem salonu v Gradcu ponujajo izdelke z lastno blagovno znamko K ljub težkemu gospodarskemu položaju je bilo poslovanje v letu 1999 dokaj uspešno, je zapisal v komentarju k poslovnemu poročilu za minulo leto direktor družbe Murales Stanko Škalič. V primerjavi z letom prej je bil celotni prihodek višji za 10 odstotkov, od skoraj poldruge milijarde tolarjev prihodkov pa so dobrih 52 odstotkov ustvarili na tujih trgih. Njihovo največje tržišče je še vedno Nemčija, svoje izdelke pa prodajajo še na Hrvaško, v Avstrijo, Rusijo, Makedonijo ter Bosno in Hercegovino. 70 odstotkov izdelkov prodajo pod lastno blagovno znamko pa tudi sicer prevladuje klasični izvoz, saj dodelavnih poslov nimajo. Družba Murales je v večinski lasti zaposlenih, saj je odkupila delnice od institucionalnih lastnikov, z umikom 20 odstotkov delnic je v lanskem letu za 20 odstotkov zmanjšala vrednost osnovnega kapitala, za toliko se vrednost osnovnega kapitala znižuje tudi letos, od 7 do 8 odstotkov delnic pa še vedno ostaja v lasti tistih, ki sojih kupili v javni prodaji. Umik delnic so delno pokrili z dobičkom, delno pa s tekočimi sredstvi. Čeprav je bilo vse to za podjetje velik zalogaj, so ga zmogli, saj se Murales v preteklosti ni zadolževal in< je poslovanje v glavnem zagotavljal z lastnimi sredstvi. Tudi 84 milijonov čistega dobička, ki so ga ustvarili v letu 1999, ne bodo delili za dividende, pač pa so 50 milijonov tolarjev razporedili za dolgoročna rezervacije. Zaradi ugodnih finančnih rezultatov jim je uspelo izpeljati tudi nove naložbe, saj se zavedajo, da brez posodabljanja teh-nologije ne morejo ostati konkurenčni na tržišču. Tako so lani v glavnem dokončali skladišče lepljenih stolov, v kar so vložili 200 milijonov tolarjev, letos pa so zgradili še 500 kvadratnih metrov in v to investirali 100 milijonov tolarjev. V 2.500 kvadratnih metrov velikem skladišču bodo sedaj lahko skladiščili polizdelke, kar bo prispevalo k racionalizaciji proizvodnje, pomembneje pa je, da se bodo s tem hitreje prila- gajali naročilom in bodo skrajšali dobavne roke. Pomembna je bila tudi naložba v vgradnjo filtrov za čiščenje in vračanje zraka, s čimer so izboljšali delovne razmere zaposlenim, to pa je vplivalo tudi na večjo učinkovitost dela. Z zasedenostjo proizvodnih zmogljivosti v Muralesu nimajo težav, nemalokrat pa morajo zaradi izdelave večjih naročil podaljševati delovni čas. Delajo sicer v eni izmeni, le s stroji, kjer Gidgrad Kot hišica iz kart V tem trenutku se zdi, da se Gidgrad sesuva hitreje, strani uspevajo lastniki, z Ivanom Vizjakom vedno širše razpoke. Vse se dogaja izredno hitro, rajda prehitevajo, tako na strani dejavnikov, ki rušijo, krpajo. Finančnik Andrej Koralič je opravil naročilo Pomurske investicijske družbe, da pripravi dejanski pregled stanja v družbi z možnimi rešitvami, v nekaj dnevih, tudi na račun svetlih noči, murskosoboško sodišče se potem ni obotavljalo z objavo postopka prisilne poravnave z zadnjim dnem maja in s prisilnim upraviteljem Jožetom Flegarjem, aktivni lastniki pa so že prečesali gradbena podjetja po Sloveniji in iskali strateškega partnerja. Dejstvo je namreč, da glede na zadnje revizijsko poročilo o dejanskem stanju družbe zanjo ni druge rešitve, kot da seji najde strateški partner, ki bo vstopil s svežim kapitalom, kar pa bo potegnilo za sabo novo lastniško razmerje. kot na drugi na čelu, zazidavati dogodki se sko-kot na drugi, ki Toda na drugi strani delavci, ki imajo možnosti, odhajajo, ti, ki ostajajo, so nemotivirani za delo, saj plače za april še niso prejeli, pojavljajo se krajše prekinitve dela, pritiskajo pa tudi na upravo in lastnike, da sprožijo postopek ugotavljanja odškodninske odgovornosti za prejšnjo upravo Gido-sa. Lastniki poskušajo v dogovorih z zaposlenimi in sindikatom zajeziti ta nemir, vendar vse tako kaže, da se že preliva prek roba. Tu so še upniki in poslovni partnerji, ki zaradi negotove situacije v družbi odhajajo ali poskušajo izvleči, kar imajo v njej. K temu sklopu pa je potrebno dodati še razhajanja med lastniki, kar je v sedanjih razmerah za družbo najbolj pogubno. Ivan Starčevič dajnih in 200 kvadratnih metrih skladiščnih prostorov omenjena podjetja prodajajo avstrijskim kupcem izdelke iz svojega proizvodnega programa. V trgovini Futura Mobel izdelke v glavnem razstavljajo in jih je mogoče dobiti po naročilu, na voljo pa so pohištvo za jedilnice, kuhinje, dnevne sobe in predsobe ter sedežne garniture, tam pa je mo- goče dobiti tudi vzmetnice Mebla, ki sicer ni udeleženo v lastništvu firme Futura Mobel. Ker je prodajni salon v Gra- proizvodnega procesa ni mogoče prekinjati, delajo v treh izmenah. Sicer pa pravijo, da je naročila in proizvodnjo težko usklajevati, saj so pri tem odvisni od razmer na trgu. Ideja, da bi z lastnimi trgovinami prodrli na tuje trge, se je v Muralesu pojavljala že dalj časa, prav na pobudo direktorja Ška-liča pa so pred kratkim skupaj s podjetji Svea Zagorje, Alples Železniki in TIM Miren v Gradcu odprli skupni prodajni salon. Na 750 kvadratnih metrih pro- dcu odprt le dober teden, o rezultatih še ni mogoče govoriti, si pa želijo na ta način pridobiti del avstrijskega tržišča. Čeprav so za petino cenejši od podobnih avstrijskih proizvajalcev, v trgovini ne ponujajo cenenih izdelkov, pač pa tiste iz srednjega ali celo višjega cenovnega in kakovostnega razreda. Če bo prodaja v Gradcu uspešna, načrtujejo odprtje podobne trgovine v Budimpešti, v prihodnosti pa morda še v kakšni drugi državi. LUDVIK KOVAČ ■ Lani so v Muralesu prihodek na zaposlenega povečali za 13 odstotkov, bruto dodana vrednost na zaposlenega je v primerjavi z letom prej večja za 21 odstotkov, relativno ugodna pa je likvidnost družbe, ki 84 odstotkov potreb po sredstvih za tekoče poslovanje pokriva z lastnimi sredstvi. Z dograditvijo 2.500 kvadratnih metrov skladiščnih prostorov za polizdelke so racionalizirali proizvodni proces, hitreje pa se prilagajajo tudi naročilom tržišča in skrajšujejo dobavne roke. Foto: J.Z. iz Maribora, član nadzornega sveta, ki so ga imenovali skladi, je namreč na zadnji torkovi seji nadzornega sveta predlagal razširitev dnevnega reda, in sicer s predlogom zamenjave uprave z novimi člani. Predlagal je vrnitev Štefana Tratnjeka in Jožeta Hanca, upravo pa naj bi dopolnili še z Robertom Galom in Miroslavom Novakom. S tem ni uspel, razkorak med lastniki pa ostaja. Po vsem je sedaj le še vpra- šanje kratkega časa, ko se bo vedelo, v katero smer se bo nagnilo - bo to prisilna poravnava s strateškim partnerjem v ozadju, kjer sedanje lastništvo ne bo. povsem načeto, ali pa bo obveljala druga opcija, ki vodi v stečaj in bo razlastitev popolna, nekomu tretjemu pa dana možnost, da »pod ugodno« pride do tistega, kar je v podjetju vredno. In tega ni malo. MH Davčni urad se je preselil v Slomškovo ulico D avčni urad Murska Sobota seje po vseh zapletih petnajstega maja vendarle preselil v nezasedeni del poslovnih prostorov v Slomškovi ulici v izmeri 1325 kvadratnih metrov, saj so že pred letom dobili odpoved najemnega razmerja v občinski stavbi, pred kratkim pa še na drugi lokaciji v ulici Staneta Rozmana, kamor naj bi se selil Zavod za zaposlovanje. V nove najemne prostore se je tako odselila celotna davčna služba, razen inšpekcijskih služb, ki so ostale, v prostorih Agencije za plačilni promet. S preselitvijo so zagotovljene tudi možnosti za poenotenje dela, saj so ■centralizirali knjigovodstvo, izterjave in odmere pravnim osebam ter samostojnim podjetnikov. Po izjavi direktorice Davčnega urada Vlaste Temlin lahko samostojni podjetniki vse nujne zadeve še vedno urejajo tudi na izpostavah v Lendavi, Ljutomeru in Gornji Radgoni. Cestno podjetje Murska Sobota Lanski dobiček za posodabljanje opreme estno podjetje Murska Sobota je lani ustvarilo 58 milijonov tolarjev dobička (deset milijonov več kot leto prej), na zaposlenega 280 tisoč tolarjev. Uprava družbe bo delničarjem na skupščini, ki je sklicana za štirinajsti julij, predlagala, da lanski dobiček ostane nerazporejen in se nameni za posodobitev opreme ter ohranjanje likvidnosti. Struktura delničarjev pa je naslednja: država ima v lasti 26 odstotkov kapitala družbe, in to po tem, ko je namenila 12-odstotni delež za pokrivanje privatizacijske luknje. Slednjega je letos kupil pid Krona in tako postal 23-odstotni lastnik podjetja, pid Triglav ima 5,5, odškodninski sklad 5 in občine 8 odstotkov kapitala, preoostalo pa pripada zaposlenim in drugim zunanjim delničarjem. Prihodek višji za deset odstotkov Z rednim vzdrževanjem cest ter z deli na investicijskih projektih v razmerju trideset proti sedemdeset so lani ustvarili milijardo in šeststo milijonov tolarjev prihodka, kar je za okoli deset odstotkov več kot leto prej. »Glede na to, daje na našem severovzhodnem delu kar precej investicij, začenši z železnico, je bilo lansko leto za nas poslovno uspešno. Pri gradnji železnice smo kooperanti Primorja Ajdovščina na odseku Stanjevci-Petrovci, kjer opravljamo dela na cestah ob železnici, nekaj malega pa delamo tudi za Cestno podjetje Celje,« je povedal direktor murskosoboškega Cestnega podjetja Marijan Pucko. Opravljali so še poletno in zimsko vzdrževanje cest in dela po naročilu Direkcije za ceste, lani pa so tudi asfaltirali zadnji makadamski del regionalne ceste v Pomurju. Kljub povečanemu obsegu opravljenih del pa tudi njih bremeni finančna nedisciplina. »Likvidnost sicer uspevamo ohranjati, seveda pa bi bilo poslovanje veliko lažje, če bi pravočasno dobili denar, ki nam ga dolgujejo razni investitorji, občine, lokalne skupnosti,« je povedal sogovornik. Obetavno leto Poslovno uspešno pa seje začelo za Cestno podjetje Murska Sobota tudi to leto, saj je obseg opravljenih del v pričakovanih okvirih. Končujejo dela na železniški progi in v Peskovcih, kmalu pa bodo začeli z deli v Stanjevcih in obnavljati del ceste na Hotizi. Kandidirali bodo tudi na državnih razpisih za obnovo ceste skozi Petanjce, potem Vučja vas-Križevci in Veržej, uspešni pa so tudi na razpisih občin. Letos so se prvič pojavih tudi kot izvajalec kanalizacije, in sicer v občini Puconci. »To pa zato, ker je na cestah vedno manj dela, gradnja kanalizacije pa sodi k nizkogradnjam in je tesno povezana z našo osnovno dejavnostjo,« je izjavil Marijan Pucko. S projekti prihaja tudi konkurenca V zadnjem času so investicijski projekti s strani države na našem koncu zelo visoke vrednosti. Gre za več sto milijonov vredne projekte, zato je konkurenca zunanjih izvajalcev toliko večja, za domače gradbince manjšega formata pa je ob tem pomembno pridobivanje po-dizvajalskih del. S posodabljanjem strojne opreme bo murskosoboško podjetje lahko konkurenčno na tej drugi izvajalski ravni. Posodabljanju strojne opreme so lani namenili dvainšestdeset mi-lijonovtolarjev, saj so kupili dva kamiona, specialne stroje za vlečenje črt ter stroj za mokro soljenje cest, letošnji investicijski zamah pa jih bo stal sto deset milijonov tolarjev. Kupili so že posebni stroj za drobljenje asfalta, tri kamione, dva bagra, dva kombinirana stroja za nakladanje in kopanje ter dva traktorja za košnjo trave. Zaposleni Cestno podjetje Murska Sobota je imelo konec lanskega leta zaposlene 204 delavce, v glavnem strojnike, šoferje, zidarje, tesarje in cestarje. Njihova povprečna starost pa je štirideset let, s tem da je šestintrideset delavcev starejših od petdeset let. Zaradi narave dela pa je za podjetje neugodno tudi povečanje števila invalidnih delavcev, saj jih imajo sedaj sedemnajst. MH FOTO: NJ ■ 8 (IZ)BRANO 8. junij 2000, fBUK Novica dneva iz Rima Izrivanje nemščine iz osnovnih šol Ni zadržkov za beatifikacijo Danijela Halasa Zakaj tudi pri nas? Nemščina je jezik naših sosedov Avstrijcev ter ne tako oddaljenih Nemcev, s katerimi imamo najbolj razvito gospodarsko sodelovanje ariborski škof dr. Franc Kramberger je prejel od Kongregacije za zadeve svetnikov iz Rima dopis, s katerim mu odgovarjajo na njegovo vprašanje, »ali Sveti sedež nasprotuje postopku beatifika- o, kar se je pred leti zgodilo v večjem delu Slovenije, grozi v zadnjem času tudi v Pomurju - da bodo pod takšnimi ah drugačnimi pritiski tudi v naših osnovnih šolah nemščino izrinili s položaja prvega tujega jezika, namesto nje pa bo dobila »primat« angle- cije oziroma javne izjave mučeništva Božjega služabnika Danijela Halasa, škofijskega duhovnika, umorjenega v Gospodovem letu 1945,*in si- cer - kot se to splošno reče - iz sovraštva do vere (in odiuum Fidei).« V odgovoru (prevodu) beremo: »Potem ko je bila ta zadeva dobro preiskana, imam čast, da Tebi, prezvišeni gospod, sporočim: S strani svetega sedeža NIČ NE NASPROTUJE, da se začne postopek beatifikacije oziroma javne izjave mučeništva Božjega služabnika Danijela Halasa. Pri tem pa se seveda morajo upoštevati Določbe, ki se jih morajo držati škofe v postopkih svetniških kandidatov, izdane od pričujoče Kongregacije dne 7. februarja 1983. - Tvoji prezvišenosti v Gospodu vdani: +Josephus Saraiva Martinus, naslovni škof thuburnicenski, per-fekt; + Eduardus Nowak, naslovni škof lunenski, tajnik.« Razveseljiva novica iz Vatikana. Kdaj bo mučeniški duhovnik Danijel Halas, ki so ga ustrelili 16. marca 1945. leta pri brodu na Hotizi, razglašen za svetnika oziroma bo dana javna izjava o njegovem muče-ništvu, pa ostaja seveda vprašanje, na katerega je težko odgovoriti. Res pa je, da kobiljanski župnik Franc Halas neutrudno zbira pisne in druge informacije o življenju in delu Danijela Halasa, velikopolanskega župnika. Tudi nedavno izdani zapiski Ivana Jeriča Moji spomini so velik prispevek k orisu mučenčevega življenja, »med vrsticami« pa je mogoče' razkriti tudi Halasove morilce. Š. S. ■ ščina. Pa je to prav? V to vprašanje se je posebej poglobila vodja študijske skupine za nemški jezik za osnovne šole v Prekmurju Jolanda Lazar. »Ugotavljamo, da se tudi na ravnatelje naših osnovnih šol izvajajo veliki pritiski, naj uvedejo pouk angleščine kot prvega tujega jezika, posledica tega pa je, dajo poučujejo tudi srednješolci, pravniki, ekonomisti in drugi, ki nimajo pedagoškega znanja. Tako je bilo v Murski Soboti pred dvajsetimi leti razmerje 3 : 1 v Zaznamovani z debelostjo Najdebelejše drevo v Pomurju Zmotili so se tudi gozdarji Na Tetajnem bregu kar dva izjemna kostanja V Človek se počuti v senci sedem- stoletnega kostanja na Tetajnem bregu kot mravlja. Foto: TK Vestniku smo že večkrat poročali o izjemnem kostanju, ki stoji na posestvu Sidonije Čahuk na Tetajnem bregu v Križevcih na Goričkem. Zdaj pa se lahko celo pohvalimo, da smo to drevo odkrili prej kot gozdarji. ♦ To so mimo priznali tudi strokovnjaki iz soboške območne enote Zavoda za gozdove, ki so nas lani povabili k Niderlovemu hrastu v Spodnji Ščavnici, ker so takrat pač mislili, da je tisto najdebelejše drevo v Pomurju. Toda ne, podatki so zdaj popravljeni: domači kostanj (Castanea Sativa) na Tetajnem bregu ima prsni obseg 940 centimetrov^pr-sni premer 299 centimetrov, visok je 20 metrov, njegov ocenjeni volumen je 49,12 kubičnega me-trova, star pa naj bi bil približno 700 let. Natančnih podatkov še ni, ampak v Sloveniji po debelosti gotovo spada med prvih pet dreves, verjetno na drugo ali tretje mesto (debelejši od njega je edino Gašpeijev kostanj v Zidanem mostu z debelino 3,36 metra). Preživel je številne strele in viharje, zato si bodo gozdarji odslej še bolj prizadevali za njegovo zaščito. Pa ne samo njegovo, saj je nedaleč od njega še en takšen očak, le z nekoliko manjšim prsnim obsegom, 910 centimetrov. To je izjemen fenomen Tetajnega brega in mnogi Križevčani so priznali, da doslej niso vedeli, da imajo v svojem kraju takšno naravno in turistično znamenitost. Vendar pa bo treba storiti več kot doslej, saj kostanj v Evropi - tudi oba omenjena - precej napada bolezen kostanjev rak. Naj dodamo še, daje prvotna domovina kostanja Mala Azija in sredozemske države, odkoder pa se je že v antičnem obdobju razširil proti severu. Pri soboški enoti Zavoda za gozdove so izdali tudi brošuro Teden gozdov - Najdebelejša drevesa Pomurja 2000, kjer je navedenih okrog 200 izjemnih dreves. Gozdarji dopuščajo možnost, da še kje v pokrajini obstajajo takšna drevesa, za katera ne vedo, zato pozivajo vse, ki so s tem seznanjeni, da jim to sporočijo, tako da bo popis drugo leto še popolnejši. TOMO KOLESI Odranci: negativno mnenje ot je bilo pričakovati glede na »zaostrene razmere« med Občino Odranci in ravnateljem javnega vzgojno-izobraževalnega zavoda OŠ Odranci (osemletka in vrtec), občinski svet na torkovi seji ni sprejel pozitivnega mnenja za ponovno imenovanje Toneta Čemija na to funkcijo, ki jo opravlja že od 1. oktobra 1974. Ker pa je edini kandidat in izpolnjuje vse razpisne pogoje, negativno mnenje občine najbrž ne bo odločilno, ampak bo predvsem pomembno, kako bosta glasovala pedagoški zbor (sodelavci) in svet zavoda. Tone Čemi pa sicer želi opravljati delovno mesto ravnatelja do dneva, ko bodo izpolnjeni vsi pogoji za ripravljene še drugim razkriti življenje, zaznamovano z debelostjo, priznati lastno nemoč, da bi ukrotile željo po hrani, in razgrniti odtenke zasvojenosti - s tem smo začele ta pogovor. Spregovorile smo o večni želji, biti suh, samoobtoževanju, stiskah zaradi debelosti, razgalile del sebe, zavedajoč se, da vendar nismo samo le me štiri in da nas je veliko več s podobnimi problemi, občutji in spoznanji. Z lastnim umom ne ukrotimo šibkosti duha, smo si priznale tri, četrta pa je že dokazala, da je tudi to mogoče. Pokazale pa smo tudi na družbeno zaznamovanje debelih. Odprle smo se za javnost, ker se na ranljivosti debelih ljudi pasejo trgovci s svojo ponudbo -mnoštvom čudežnih sredstev in diet, ki naj bi nas v nekaj dneh, največ nekaj tednih odrešile odvečnih kilogramov. Njihova taktika nam je znana - najprej prek medijev malikujejo vitkost predvsem ženskega telesa, mu pripnejo sporočilo, da je le tako vredno pozornosti, naklonjenosti in ljubezni, potem pa ranjenim debeluhom ponudijo »odrešitev« v obliki preparatov in diet za hujšanje. Zlorabljajo njihovo stisko in hotenje, prestopiti v svet suhih, in jim za denar ponujajo roko v pomoč. Prepričujejo nas, da je hujšanje z njihovo pomočjo silno enostavno. Pa je vse le velika utvara, ki jo debeli ljudje, ujeti v zanko trgovcev, še kako drago plačujemo. S prikupnostjo je odvračala pozornost od svoje postave Draga.Povem ti, kako je bilo pri meni. V svetu debelih sem bila zelo zadovoljna in znala sem se zabavati. Ampak prišli so trenutki, na primer poleti, ko mi je mož rekel: pa pojdimo na kopališče. Takrat nisem rekla, da ne grem zaradi debelosti, ampak sem našla tisoč in en razlog, da nisem šla. Mogoče sem bila takrat ljudem celo bolj simpatična, ker sem se trudila s prikupnostjo, prijaznostjo, šalami njihovo pozornost odvrniti od moje postave. To mi je uspevalo tako dobro, da skorajda niso opazili, da sem debela. Sedaj pa mi ljudje govorijo, da sem se spremenila, in to korist nemščine, sedaj je razmerje obratno v korist angleščine. Poleg tega podatki kažejo, da so nemški oddelki številčno bistveno manjši od angleških, pa še do negativne selekcije prihaja po principu ,za nemščino si dovolj dober’. Naslednji primer je iz Lendave. Šoli z dolgoletno tradicijo poučevanja nemščine in doseganja zlatih priznanj učencev na državnih tekmovanjih grozi, da bodo ostali za oddelke z nemškim jezikom le manj sposobni Trgovci se pasejo na se lažje uredim in oblečem, bolj samozavestna in si mislim, pa se tudi vi malo potrudite. Saj so bile krize, vendar je šlo. Marija'. Tebe so te krize vodile k uspehu, pri meni pa še vedno niso tako pomembne, da bi me pripeljale do preobrata Draga'. Pa veš, zakaj, ker na to gledaš kot velik zalogaj. Marija: Ampak po vseh teh neuspehih... Draga: Kaj je bilo pri meni odločilnega. Bil je prvi maj in naenkrat je postalo vroče. Bili smo povabljeni na piknik. Vzamem si poletno garderobo, toda groza, nič mi ni bilo prav. Obleči sem se morala kot srednjeveška matrona. V svojem svetu sem bila zadovoljna, ko pa je bilo treba kam iti, pa ni bilo preprosto. Pozneje mi je bilo nerodno že zaradi moža, čeprav on nikoli ni kazal, da ga moj videz moti. Sama bi morda znala biti do njega bolj zbadljiva. In tisti trenutek se je pri meni obrnilo in prvič sem začela uporabljati možgane. Prvič mi je bilo vseeno, če bo to spreminjanje moje podobe trajalo tudi deset let. Zaradi moža si ne more privoščiti, da bi bila debela Majda: Debeli ljudje so zaradi svojega videza v družbi zaznamovani, zasmehovani, na njihov račun se zbijajo šale, norčije, še posebej, če je to ženska. Pa ne samo v družbi, tudi doma. Marija: Marsikatera ženska si ne more privoščiti, da bi bila debela, ker bi jo mož »požrl«. Me imamo dobre može. Moj bi bil rad, da bi mi uspelo shujšati, ampak zato me ne žre in zato tudi ne sekira. Vem, da bi me še zagovarjal. Minka: Lepa in pozornosti , vredna ženska je takšna na dolgih nogah in s šestdesetimi kilogrami. Majda: Morda pa smo zato, do svojih mož in njihovih slabosti v zahvalo za tolerantnost do nas prizanesljivejše. Minka: Zase tega ne bi rekla. oz. manj motivirani učenci.« 1 Učitelji praktiki in dobršen del strokovnjakov pa je sicer mnenja, da bi morali ohraniti nemščino kot prvi tuji jezik. Poleg strokovnega govorijo temu v prid tudi gospodarski vidiki. Nemščina je jezik naših sosedov Avstrijcev ter ne tako oddaljenih Nemcev in Švicarjev. In znano je, daje Nemčija Sloveniji gospodarski partner številka ena. V Evropski uniji bo nemščina materni jezik okrog 100 milijonom ljudi. Od nemško govorečega trga je predvsem odvisen tudi naš turizem. Mar bi bilo na primer prav, če bi z najštevilčnejšimi tujimi gosti, ki prihajajo k nam iz Avstrije v Zdravilišče Raden- zato bolj trudiš, ker se zavedaš svoje debelosti. Sama sem sedaj morda bolj nesramna. Kaže, da sem se malo prevzela, prej pa sem se trudila tudi za odnos z njim. Zanimivo. Majda: Zunanjost ima vendar velik vpliv na odnos med partnerjema. Minka: Sama imam takšno izkušnjo. Po končani srednji šoli sem shujšala za trideset kilogramov in to mi je potem dalo poleta. Med fanti sem si lahko izbirala, saj zavor ni bilo več. To svojo težo sem potem kar dolgo držala, potem pa so se kilogrami, ne da bi se tega prav zavedala, spet začeli nabirati. In sedaj že spet tri tedne hodim lačna po svetu. Spet me je stisnilo, ampak ne vem, kako dolgo bom vzdržala. Imam prijateljico, ki me pri tem podpira. Dobro je, če imaš koga ob sebi. Takšne najbrž ni, ki bi rekla: tako sem srečna, ker sem debela Vendar pa sama zaradi debelosti nimam predsodkov. Povsod se upam oglasiti in se tudi postaviti pa tudi z otroki sem šla na kopališče. Je pa res, da bi bila vsaka debela ženska rada suha. Takšne najbrž ni, ki bi rekla, tako sem srečna, ker sem debela, in če bi mi kdo vzel trideset kilogramov, bi mu jih ukradla nazaj. Majda: Nesrečne pa zato tudi nismo. Marija: Ne poznam debelih ljudi, pa jih poznam kar nekaj, ki bi okrog sebe širili zagrenjenost. Navzven zagotovo ne, morda pa je problem navznoter, v človeku samem. Sama pri sebi ugotavljam, da se tri tedne v mesecu lahko vzdržim hrane, četrtega pa ne morem. In takrat jem preveč, dosti preveč. Takrat sem depresivna in razdražljiva. Razdražljivost lahko kontroliram, potrebe po hrani pa ne. Tudi zase lahko rečem, da bi bila rada suha, vem pa tudi, daje hujšanje mogoče le s preobratom v glavi in ne le na krožniku. Afzn£a:Pomembna je moč Jolanda Lazar: »Ne morem razumeti, da se je tudi na našem koncu začelo to, kar je že uspelo v preostalem delu Slovenije, in to skoraj v celoti -izrinjanje nemščine kot prvega tujega jezika iz naših osnovnih šol.« ska. Moravske Toplice, Terme Lendava, Terme Banovci, v trgovine in drugam, komunicirali v angleščini? Prav gotovo bi se naši sosedje počutili nelagodno. Seveda bi si zelo želeli in prav bilo bi, če bi se tudi na avstrijski strani učili jezik svojih sosedov Slovencev. »To je namreč tudi ena od pobud Evropskega sveta, naj se v šolah učimo jezik svojih sosedov.« JOŽE GRAJ ■ Zasvojenost s hrano v družbi nima opravičila Marija: Pri sebi nikoli ne čutim potrebe po vinu, pitju, čutim pa potrebo po hrani. Če meni nekaj manjka, mi manjka hrana. To je zasvojenost s hrano, pa če je to samo teden dni v mesecu, je to zame preveč. Sama lahko obtožujem alkoholika, toda družba ga opravičuje in mu omogoča zdravljenje. Zasvojenemu s hrano pa tega ne nameni, morda zato, ker je to pač manjše družbeno zlo. Mi pa, prideš k zobozdravniku, da ti pogleda zob, in ti pravi: Gospa, pojdite domov in shujšajte. Še se urežeš v prst in greš na kirurgijo, ti rečejo: Gospa, pojdite domov in shujšajte ... Majda: Zdravstveno osebje ima torej po tvoje negativni odnos do debelih. Marija: Ja, predvsem zdravstveno osebje, ki tako zvišeno ponavlja, gospa shujšajte. Zelo preprosto je to reči, odpovejte se hrani, toda to sploh ni lahko storiti. Ključ je v spremembi načina življenja Draga: V tej želji shujšati, vedno napačno imenuje to svoje početje. Tudi sama sem imenovala obdobja odpovedovanja hrani dieta, nikoli pa tega nisem imenovala sprememba načina življenja. Potrebno je najti tak način, da boš potem s tem lahko živel. Saj lahko tri tedne stradaš, ničesar ne ješ in piješ samo vodo, vendar s tem ne moreš živeti deset let. Kajti v trenutku, ko si rečeš, sedaj pa več nisem na dieti, zelo hitro pridobiš vse, kar si odložil. Zato si je zjutraj potrebno narediti analizo dneva ali meseca, leta ter pogledati, kje delaš napake. Potem pa dobiš odgovore kot na primer, dvajset let že hodim brez zajtrka v službo, prvi obrok hrane zaužijem oh treh popoldne, v dobri uri pojem vse tisto, kar bi morala čez ves dan in še več. Kdaj se sploh gibljem? Zakaj i I <-> *-v-> in na VESTNIK , 8. junij 2000 (IZ)BRANO 9 Zdomci polni hvale »Radi bi se čimprej vrnili!« Anketa Besedo imajo potniki V Pomurju so preživeli štiri čudovite dni - V slovensko društvo vključeni tudi nemški prijatelji tiriinpetdeset članov slovenskega društva Planinka iz Radolfzella ob Bodenskem jezeru v Nemčiji se je mudilo na večdnevnem obisku v svoji domovini. Zanimivo je, da so v društvo vključeni tudi njihovi nemški prijatelji in nekaj Italijanov, ki so preživeli pri nas štiri čudovite dni. Program bivanja v Pommju je organizirala ob sodelovanju s hotelom Diana iz Murske Sobote turistična agencija Marika iz Radenec. š Med drugim so si ogledali vinsko cesto na Jeruzalem in turistično kmetijo, obiskali so polnilnico mineralne vode v Radencih, oljarno bučnega olja na Meleh, šampanjsko klet v Gornji Radgoni in se zadržali v prijetnem pomenku v gostilni Lovenjak - Horvat v Polani, kjer so uživali ob zvokih domače glasbe. Bili pa so tudi na domačijah zdomcev v Dolencih, Markovcih, Šalovcih in Melincih, kjer so spoznali značilne domače jedi. Vsi so na en mah zatrjevali, ranljivostjdebelih ljudi Kje in kdaj lahko brez travme odštejem hrano? Z rdečim si podčrtaj vse te napake in šele potem začne delati glava. Počasi začneš spreminjati način življenja. Postopoma se naučiš, da več ne misliš tako, joj, sedaj pa tega ne smem pojesti. Če se mi zahoče sladko, si ga bom vzela, ampak z glavo. Vzemimo mesec maj, ko se vrstijo pikniki, pro-ščenja, obhajila, ko se na praznovanjih sreča vsa rodbina. Prvi korak k spremembi naredimo že s tem, da na srečanja prihajamo, ne da bi razmišljali o tem, kaj bomo jedli, ampak, s kom se bomo spet srečali. Hrana nam ne sme biti v ospredju. Potem tudi na rodbinske, družinske odnose začnemo gledati drugače. Debelost nam je zapisana v genih Minka: Sama večkrat gledam našo rodbinsko vejo. V genih imamo zapisano, da smo debeli, delamo pa še eno napako. Naša praznovanja ne morejo miniti brez obilice hrane. Gostitelj vedno pripravi goro hrane in ta njegov vzorec potem ponavljamo vsi. Potem pa jemo in jemo do onemoglosti. Ta dedna zapisanost debelosti pa nam dostikrat rabi tudi za tolažbo in opravičilo, češ takšen sem, ker so mi to dali že v maternici. Marija: Mi smo debeli po očetovi strani. Sestrična je odšla v Ameriko kot mladostnica, pa tam gotovo ni živela v istih razmerah, ne v isti družbi in ne v istem okolju kot mi. In ko je po toliko letih prišla prvič domov, je bilo, kot da bi gledala svojo sliko, ista postava in še iste kretnje. Tako sva se spoznali, ne da bi se kje videli. Nič kolikokrat sem o tem razmišljala pri svojih otrocih. Hčerki je dobra vsa hrana, sin pa sploh nima teka in med hrano izbira le tisto, kar mu ma, Radio Murski val 94,6 Mhz gostje v živo Vesele Štajerke, z njimi se pomenkuje Benjamin Horvat daje bilo tokratno srečanje pri nas enkratno in da se bodo rade volje vrnili v te kraje. »Na ta način jim želimo prikazati našo lepo Slovenijo. Bili so zelo ugodno presenečeni nad sprejemom, zato smo prepričani, da se nam bodo čez dve leti zopet pridružili na popotovanju po Sloveniji,« je z vidnim zadovoljstvom povedal predsednik slovenskega društva Planinka Jože Miklavžin, Njegova hčerka Sonja je ravno ob obisku domovine svojih ustreza, in že zato manj je. Saj ne opravičujem svoje debelosti z dednostjo, ampak prepričana sem, daje nekaj na tem. « Hrana je znak naklonjenosti, skrbi in blaginje Draga: Prišle smo torej do skupnega spoznanja, da je nagnjenost k debelosti zapisana že v genih. V naši družini pa je šlo še za nekaj drugega. Naš oče je vedno govoril o tem, koliko so bili kot otroci lačni, da so se prehranjevali z akacijevim cvetjem, nabiranjem jagod. In njemu je zato vrhunec ugodja in varnosti, če imaš polno shrambo in polne čebre, koline. Moja mama me ni, ko sem prišla domov, spraševala po tem, kako se počutim, ampak mi je ponujala TOREK, 13. 6. 20.00 - Na narodni farmi Murskega vala Ob koncu srečanja v Sloveniji so se dobili v restavraciji Pinki soboškega hotela Diana. Foto: M. JERŠE staršev praznovala 23. rojstni dan. »Rodila sem se v Nemčiji, kjer sem obiskovala dopolnilni pouk slovenščine. V Slovenijo prihajam vsako leto. Vse je bilo odlično, saj je bil program izvrstno pripravljen, zato bom še večkrat rada prišla v domovino svojih staršev.« Po besedah Štefana Krajcarja, ki živi v Nemčiji že 31 let, je bilo to srečanje zares hrano - da ne bom lačna in da mi bo dobro. Zanjo je bilo to največ, kar mi je lahko dala. Saj so mi starši dajali, veliko več, vendar se je vse vrtelo okrog obilja hrane. Ljudje, ki so živeli v revščini, si niso želeli ne morja in ne avtomobila, ampak polno shrambo, ki so jo potem delili z otroki. Minka: In tak vzorec ravnanja mi prenašamo naprej, na svoje otroke. Več kot deset let nam pripravljam kosilo v velikih loncih, da je potem hrane vedno v izobilju in jo imamo še za večerjo. V tem odnosu do hrane pa mame počnemo še nekaj, pojemo tisto, kar pustijo otroci, samo da se ne zavrže. Draga: Tako ravnam tudi jaz. Vem, da hčerka pride domov in v loncu se že kuha hrana, ki jo ima najraje. Potem pa je tu še naše okolje, kjer praznovanja ne morejo miniti brez polnih krožnikov. Takrat, ko sem se pri sebi odločila za drugačen način-življenja, ljudje okoli mene še opazili niso, da sem začela izbirati hrano. Sploh nisem zbujala pozornosti in nikomur nisem razlagala, da sem na dieti, kajti lju nekaj posebnega. »Gostje iz Nemčije so obiskali tudi mojo domačijo v Dolencih, kjer smo jih pogostili.« Tudi Drago Štelcer iz Murščaka ni skrival zadovoljstva nad sprejemom v domovini. V spomin na prijetno druženje jim je pripravil kolektiv hotela Diana iz Murske Sobote posebno presenečenje s torto. MILAN JERŠE ■ Vestnikov vlak. dje se, če jim to pripovedujemo, nelagodno počutijo. Začno te zasmehovati, ti pa se čutiš dolžan shujšati, ker si to nekomu povedal. Same pa tudi veste, da največ grešimo prav doma in ne pred drugimi. Zato je bolje biti tiho in spreminjati svoje ravnanje. Želim si Marija: Tebi je uspelo, kar meni ne uspe. V sebi tega preskoka še vedno ne morem narediti. Majda: Zakaj bi se morale spremeniti? Marija: Preprosto zato, ker si želim shujšati. Majda: Zaradi videza, slabe vesti ob tem ali zaradi počutja in zdravstvenih razlogov? Marija: Zdravstveni težav še nimam, morda pa imam slabo vest. Včasih si želim, da bi imela zdravstvene težave, da bi se potem čutila ogroženo in bi morda spremenila svoje ravnanje. Sedaj pa te svoje odvečne teže ne občutim in še nimam nobenih težav, čeprav se bojim, kako bo, ko se bodo začele. MAJDA HORVAT FOTO: NATAŠA JUHNOVi Marica Pucko iz Dolnjega Lakoša: Z možem se že nekaj let redno udeležujeva potovanja z Ve-stnikovim vlakom. Vsak izlet je posebno doživetje. Precej je odvisno tudi od posameznega udeležeca, saj če v vlaku samo sediš in čakaš, kdaj pride na cilj (in kdaj pripelje domov), utegne biti dolgočasno. Drugače je s potniki, ki smo bolj živahni! Sama sem imela tudi srečo pri žrebanju in popeljala sem se s helikopterjem na panoramski let. Torej sem videla lepote Gorenjske (jezera, gorovje...) tudi »od zgoraj«, pa sem tudi zato zelo zado- voljna z izletom. Štefan Špilak iz Male Polane: Rad sem v veseli družbi in na Vestnikovem vlaku je vedno veselo, zato se vedno veselim prve sobote v juniju, ko se peljemo na izlet. Tokrat sem bil že osmič zapored. Z menoj so potovali tudi žena, hčerka in zet ter dva vnuka. Torej smo bili na neke vrste družinskem potovanju. Imeli smo se dobro. Zelo lepo je bilo tudi vreme, zato nas je pošteno žejalo. No, pijače je bilo dovolj, cene pa precej višje kot v domačih ošta rijah. Marija Prajner iz Dolenc: Stara sem 69 let. Hčerka, ki živi z družino v Murski Soboti, me je nagovorila, da se udeležim Vestnikovega izleta, in pristala sem, češ bom vsaj kaj lepega videla in spoznala kraje, ki jih sicer ne bi, saj sem v glavnem doma. Pridružila se mi je šestletna vnukinja Silva, ki jo imam nadvse rada pa tudi ona me ima rada. Na izletu je bila zelo mirna in ves čas je bila pri meni. Če mi bo dopuščalo zdravje, bom prihodnjič spet šla na Marjan Fekonja iz Robadja: Že nekaj let sem vdovec. Se- danja prijateljica je odpotovala na nekajdnevno romanje v Lurd, jaz pa sem se udeležil Vestnikovega izleta na Gorenjsko. Sem upokojenec soboškega Bliska. Prizadevam si biti čimbolj v formi, to pomeni, da se ne dam. Za zdravje skrbim tudi z delom v večjem vinogradu v Robadju, kjer stanujem, stanovanje pa imam tudi v Murski Soboti. Dan pred izletom sem pošprical vinograd, zdaj pa sem si privoščil enodnevni počitek - izlet z vlakom. (Gospod Fekonja, hvala za pivo. - Š. S.) Marija Lopert iz Murske Sobote: Rojena sem v Genterovcih, živim pa v Murski Soboti. Prvič sem bila na Vestnikovem vlaku pred 25 let. Tokrat sem drugič na Vestnikovem vlaku. Ker sem upokojenka, bom še kdaj šla na izlet, saj imam zdaj za to več časa. Občudovala sem slovenske naravne bisere: jezera, slap in navdušena sem tudi nad Brezjem, ki velja za osrednji slovenski romarski kraj. Tudi na vlaku je bilo dobro razpoloženje. Alojz Nemec iz Nuskove: Vse je bilo zelo dobro, le vedel bi rad, odkod kuharjem recept za zeljno solato. Kot ste sami videli in morda tudi okusili: zelje so le naribali, »pozabili« pa so na kis, sol in olje. Že res, da so Gorenjci zelo škrt, toda da so šparali prav pri teh dodatkih, ki dajo okus, mi ne gre v glavo. Na to pomanjkljivost sem opozoril kuharja, a je le skomignil z rameni. Nekateri potniki so sicer bili mnenja, da Gorenjci skrbijo za Prleke in Prekmurce, da se ne bi (še bolj) zredili. Ema Lončar iz Murske Sobote: Na Vestnikovem vlaku sem skupaj z možem Mirkom. Oba sva upokojenca, ki pa zelo skrbiva za lastno rekreacijo: hodiva v hribe pa tudi doma veliko pešačiva, na primer od Murske Sobote do Beltinec, od koder se potem včasih vrneva z vlakom. Avta nimava in ga nočeva imeti. Kraje, gorovje in jezera, ki so bili v programu Vestnikovega izleta, sva že nekajkrat obiskala, toda to so biseri, ki jih je treba večkrat videti. 1O INTERVJU 8. junij 2000, VESTNIK Dejan Nemec, reprezentančni vratar in novi član ekipe FC Briigge Celotni transfer je stal več kot milijon mark! Zanj sta se zanimala tudi Anderlecht in Lens vro 2000 je končno pred vrati. V soboto, 10. junija, se bo začelo največje nogometno tekmovanje stare celine, prvič v zgodovini pa bo tam tudi slovenska reprezentanca. Med našimi reprezentanti na Nizozemskem in v Belgiji bo tudi 234etni vratar iz Dokležovja Dejan Nemec, ki je s svojim prestopom iz Mure k Briiggeju poskrbel za vroče debate. Končno se začenja Evro 2000, vaše najpomembnejše tekmovanje doslej. Je kaj treme? »Gotovo je trema, tu nimaš kaj. Ampak starejši igralci so že navajeni na težke tekme. Nekaj nas je mladih, ki teh izkušenj še nimamo, ampak sam vem, da bom le stežka dobil priložnost, zato se s tem niti ne obremenjujem preveč. Če pa bi morebiti prišlo do mojega nastopa, bom imel prav gotovo tremo, vendar upam, da bo to pozitivna trema.« Bojim se namreč psihološkega pritiska v stilu »zdaj smo pa tu, na največjem tekmovanju«, in potem se noge zaši-bijo. »Saj je res, da smo na največjem tekmovanju, ampak sam pri sebi veš, da če se preveč bojiš, tekme ne moreš igrati. Na tekmo moraš iti kot na vsako drugo in vidiš, kaj bo. Gotovo je na začetku malo treme, ampak po prvih desetih minutah vse to mine.« Pred žrebanjem si nam že za Vestnik izjavil, da si ne želiš Norveške, ampak bolj takšno ekipo, kot je Španija. No, želja se ti je na pol izpolnila. Kakšne so naše možnosti? »Res je, da si Norveške nisem želel, ker smo z njo v kvalifikacijah že grdo izgubili, lahko bi bilo še več kot 4 : 0. Ampak zdaj že vemo, kje so njihove prednosti, in mislim, da bo Katanec pravilno začrtal igro proti njim. Glede Jugoslavije vemo, da igra tehnični nogomet, ne preveč borben in discipliniran, ampak nogomet znajo igrati. To je njihova prednost. Naša prednost pa je, da smo večji kolektiv, in bomo videli, katera od teh dveh stvari bo odločilna. Za Špance pa vemo, da igrajo nogomet. kot se igra povsod na svetu, in mislim, da bomo proti njim težko kaj napravili. Čeprav nikoli ne veš. Lahko se nam posreči kaj podobnega kot proti Francozom, in če bomo proti Špancem vodili z 2 :0, ne bomo izgubili tekme. Ker iz tiste tekme s Francijo so se dobile določene izkušnje. Realno gledano, mislim, da imamo 20-od-stotne možnosti, da bomo šli v drugi krog, ampak jaz sem vedno optimist in napovedujem celo 50-odstotne možnosti, da bomo šli naprej.« Dosti naših navijačev napoveduje prihod na EP. Koliko vam bo pomenila ta pomoč s tribun, največja na vašem gostovanju doslej? »Doslej še nismo niti bili na pomembnem tekmovanju. Npr. v teh kvalifikacijah smo imeli na gostovanju sto, dvesto naših navijačev, zdaj jih bo pa gotovo več. Upam pa, da bomo imeli poleg teh naših, ki pridejo, še kakšne, ker so to malo večji stadioni in se v množici 30 do 40 tisoč ljudi naših 4 ali 5 tisoč ne bo niti tako opazilo. Zato računam tudi na podporo naših Iju- bodo prišli na naše tekme. Sem pa vesel, da bo prišlo npr. 5 tisoč ljudi iz Slovenije navijat za nas. Upam, da jih ne bomo razočarali, vsaj z igro ne.« Sedaj pa bi se osredotočila na tvoj prestop k Briiggeju, niti sam ne vem natančno, kako se pravilno izgovarja. »Izgovarja se »Briiž«, to je mesto v flamskem delu Belgije, že bolj proti morju in letovišču Oo-stende. Dva dni sem bil že gor in sem si ogledal mesto in stadion. Na slednjega nimam pripomb. Ima 25 tisoč sedežev in je za evropske razmere precej dobro opremljen. V slačilnicah ima savno, bazen, masažo, vse kar hočeš. To je popolnoma profesionalni klub. Samo v njihovih pisarnah dela dvajset ljudi, ki urejajo papirje. Ko sem prišel tja, sem opravil test pripravljenosti, s katerim so bili zelo zadovoljni. Pregledali so me tudi od pet do glave, vse mišice, kolena, gležnje, dal sem tudi kri, in ker je bilo vse v redu, smo takoj podpisali pogodbo. Takoj so me tudi vprašali, ali želim imeti stanovanje ali hišo. Zaradi otroka in vrta sem se raje odločil za hišo, si jo ogledal in izbral, tako da ko pridemo tja, dobim takoj ključe in še avto. Sploh ni nobenega problema. Hiša je malce iz centra, v mirnem predelu, sedem minut vožnje od stadiona. Za samo mesto pa se mi zdi, da se bom z lahkoto vključil vanj. Ni strašne gneče, saj ima okoli 150 tisoč prebivalcev, ampak je precej lepo. Hrana je tudi v redu, podnebje pa bolj belgijsko. Dostikrat dežuje in piha veter, sonca je bolj malo, ampak meni takšno podnebje ustreza. Ko je vroče, se težko koncentriram na tekmo ali trening, ker sem bolj zamorjen. Bolj mi ustreza dež.« Kakšna bo tvoja nova ekipa v naslednji sezoni? »Pravijo, da bomo imeli dobrega novega trenerja. Je Norvežan, kije doslej bil v Gentu, kjer je treniral tudi Saša Gajserja. Z njim ne bi smel imeti nobenih problemov. Moral se bom naučiti tudi jezika, zato bom imel svojega učitelja. Hamščina je mešanica nemškega in angleškega jezika. Je precej težka, ampak dosti se sporazumevajo tudi v angleščini, ki jo zna moja žena, jaz pa bolj obvladam nemščino, ki sem jo imel v šoli, angleščine pa sem se nekaj naučil iz filmov. Nogometni klub Briigge je v zadnjih letih vedno med tistimi tremi ekipami, ki daleč odstopajo od drugih. Poleg njega sta to še Anderlecht in Standard Liege. V zadnjih desetih letih je bil Briigge petkrat državni prvak, petkrat drugi, štirikrat pa so osvojili pokal. V zadnjem prvenstvu je bil prvak Anderlecht, Briigge drugi in Gent tretji. Gajser, Rudonja, Volk, Dabanovič ... sedaj še ti. Ali je to postala obljubljena dežela? »Zdi se mi, da je bolj slučaj. V pogodbi sem imel zapisano, da če mi Mura najde kakšen klub v tujini, dobi k odškodnini še 30 odstotkov od transferja. Tako so se pač oni potrudili in na internetu in od neke nemške agencije za prestope izvedeli, da štirje klubi iščejo vratarje: dva iz Belgije in dva iz Francije, in sicer vem za Anderlecht, ki je potreboval le . tretjega vratarja, in Lens. Naši so poslali ponudbo, in ko so pri Briiggeju videli, da sem reprezentant, so se najavili na obisk. Prišli so me gledat na tekmo proti Gorici in v ponedeljek zjutraj so že klicali, da naj pridem gor.« Slišal sem celo govorice, da se je belgijski menedžer na podlagi ene same tvoje dobre akcije odločil, da te vzame v klub. (Smeh): »Ne vem, ali je to ravno resnica, ker na podlagi ene akcije te še nihče ne vzame. Sicer nisem branil ne vem kako dobro, ampak zdi se mi, da je bil ta menedžer nekoč tudi vratar, tako da je že vedel, kakšne sposobnosti moram imeti. Ne pravim, da imam samo vse dobre. Vsak vratar ima svoje prednosti in slabosti. Svoje slabe strani bom še gotovo popravil. S trenerjem vratarjev pri Briiggeju sem že govoril. On je šest let branil v Ajaxu, Zlatko Cico Kranjčar - novi trener Mure Mura sodi v vrh slovenskega nogometa ponedeljek je podpisal v prostorih NK Mura v Murski Soboti v navzočnosti predsednika in direktorja kluba Milana Moreča in Ervina Kerčmarja ter številnih novinarjev trenersko pogodbo s soboškim prvoligašem znani nekdanji državni reprezentant in trener Zla- tko Cico Kranjčar iz Zagreba. Ob tej priložnosti je novinarjerm tudi razkril svoje poglede, načrte in pričakovanja Mure v novi tekmovalni sezoni. - Kako ocenjujete deseto mesto Mure v minuli tekmovalni sezoni, s katerim niso zadovoljni niti v vodstvu kluba niti gledalci, in kakšni so cilji? »Zavedam se, da prihajam v dobro organiziran klub z velikimi ambicijami, ki je bil pred štirimi leti pokalni zmagovalec, ter da se od nas pričakuje kakovosten premik. Z zadovoljstvom sem sprejel ponudbo vodstva kluba, saj vem, da prihajam v regijo, kjer je nogomet zelo popularen, in da je Mura moštvo, ki je bilo pred nekaj leti v nekdanji Jugoslaviji stabilen drugoligaš. Mislim, da bomo s skupnim programom lahko dosegli to, kar se od nas pričakuje, in da lahko dosežemo boljše rezultate, kot jih je dosegla Mura v zadnjem prvenstvu. To je športni izziv za mene in hkrati velika odgovornost, ki jo rad sprejemam. Prepričan sem, da bom lahko s svojimi izkušnjami, trenerskim stažem in nogometnim znanjem objektivno ocenil moštvo in mlade igralce, tako kot sem to delal pri Croatiji. Mlade igralce moramo oblikovati, da pridobijo s kontinuiranim delom stabilnost tako da,ima izkušnje. Tudi dosedanji vratarje v Briiggeju branil 13 let. Star je že 37 let. Še eno leto bi rad ostal, potem pa končal kariero in drugače pomagal klubu. Od njega se tudi da kaj naučiti. Moja prednost je v tem, da sem star le 23 let. Ko tam odbranim pet let, bom star 28 let, ko se komaj začnejo prava vratarska leta.« Računaš, da boš že jeseni branil na kakšni tekmi prve lige? »Kolikor so mi povedali, bi me radi takoj vključili že v prvo moštvo. Dalje pa je odvisno od mene. Bomo videli, kako bo vse skupaj delovalo. Verjetno bo na začetku problem jezik, ko se bom moral sporazumevati s svojo obrambo. Potrudil se bom, da se bom čimprej naučil flamščine in se čimprej vključil v novo društvo. Upam, da bom branil že čisto od začetka.« Poznaš že nove soigralce? »Zdi se mi, da so najboljšega napadalca v klubu DeFlandresa prodali v Lyon za okrog 20 milijonov mark. Kolikor sem videl po slikah, so imeli dva Jugoslovana: Aniča, ki bo še ostal, in Aleksandra Iliča, ki so ga prodali. Drugih pa ne poznam. Nekaj dni pred mano je prišel mladi 20-let-ni Brazilec, za katerega pravijo, mom igrajo dober nogomet, iz katerega normalno pridejo tudi boljši rezultati. Cilje, ki so postavljeni in morajo biti postavljeni, sprejemam in tudi sam si želim, da se Mura vključi v gornji del lestvice. Gornji del je za mene od šestega mesta naprej, in če bomo moštvo dobro sestavili, zakaj ne bi razmišljali tudi o višji uvrstitvi. Obljubim lahko, da bom delal predano, saj sem tudi po značaju delaven, in igralcem želim dati čimveč znanja, hkrati spoštujem red in disciplino ter zahtevam od igralcev, da korektno opravljajo naloge, ki jih od njih pričakujem. Takšen sem bil pri Croatiji, Sege-sti, Celovcu, Linzu in nazadnje tudi v Egiptu.« - Ali veste, s kakšnim igralskim kadrom razpolaga Mura in kakšne okrepitve pričakujete pri ustvarjanju načrtovanih ciljev? »Gledal sem polfinalno tekmo za slovenski mladinski pokal in lahko povem, da Muri ne manjka dobrih mladih igralcev, ki bodo lahko že v novi sezoni s kakovostnim delom nosilci igre. Do 15. junija, ko bomo začeli s pripravami, bomo imeli tudi možnost za I 1 . ... _ »X 1_! «!1. .. - Dejanova vratarska vzornika sta Danec Schmeichel in Nemec Kahn, od evropskih napadalcev pa najbolj ceni Španca Raula in Francoza Trezegueta. »Najbolj neugodni napadalec slovenske lige zame pa je Marko Kmetec, ki si je na meni že zgradil kariero.« Foto: JURE ZAUNEKER da je zelo dober.« Cena prestopa je verjetno skrivnost, zadovoljstva pa vseeno ne skrivaš. »Tako je, jaz sem zadovoljen in tudi klub je zadovoljen s to odškodnino, ki jo je dobil. Direktor je že tako za neki časopis povedal, daje znašal transfer - se pravi odškodnina plus toliko, kot naj bi jaz zaslužil v petih letih -več kot milijon mark. To je res, vendar pa ne bom izdal, koliko čez milijon je bilo (smeh).« Misliš, da boš pri Briiggeju »oddelal« vseh pet let? »Oni ne delajo problemov, če je npr. kakšen boljši klub od njihovega zainteresiran za nakup igralcev. Njim je v interesu, da zaslužijo, tako oni kot igralec, in so mi rekli, da če se najde kakšen boljši klub, lahko oddidem že pred iztekom pogodbe. Sam bi se Zlatko Kranjčar podpisuje pogodbo z NK Mura. Fotografija: Nataša Juhnov bujemo. Mura potrebuje okrepitve in ne konkurentov, zato morajo biti okrepitve 30 do 40 odstotkov boljše od sedanjega igralskega kadra. Če tega ne bo, potem je boljše, da damo priložnost domačim obetavnim igralcem. Mladinsko moštvo Mure je državni prvak in polfinalist slovenskega pokala, to pomeni, da imamo kakovostne mlade igralce.« - Kateri igralci pa so Muri trenutno najbolj potrebni? »Kolikor sem bil seznanjem, bi Mura najbolj potrebovala graditelja igre in vodjo ekipe, potrebovali pa bi tudi dobrega strelca. Mogoče bomo takega igralca lahko našli tudi med mladimi igralci Mure, ki pa jih moramo rad le čimprej vključil in čimveč brapil. Ne bi rad sedel na rezervni klopi. Potem pa bo že še čas za druge klube.« Se pravi, da te bomo jeseni že lahko videli na evropskih pokalnih tekmovanjih? »Ja, Briigge bo tekmoval v pokalu Uefa in mislim, daje celo neposredno uvrščen v prvi krog.« Bivanje v Belgiji ti bodo verjetno olajšali naši igralci, ki so že tam? »Gotovo se bomo kaj srečevali. Gajserje npr. od mene oddaljen le 20 minut vožnje, Dabanovič in Nikčevič pa sta v Loke-renu, to pa je 45 minut vožnje. Ne bo problema, ker ni velikih razdalj. Saj smo si že izmenjali telefonske številke, ker bom na začetku potreboval njihovo pomoč.« TOMO KOLESI dati priložnost. Naloga ni enostavna. Dejstvo pa je, da igralcev ne bomo samo kupovali, temveč bomo izkoristili tudi domači potencial.« - Poznamo vas kot dobrega napadalca. Ali bo vaša taktika napadalna tudi z moštvom Mure? »Kot igralec sem bil izrazit napadalec in tudi igra, ki jo zagovarjam, je napadalna. Naš cilj mora vselej biti, da doseženo gol več od nasprotnika. Zato pa se je potrebno vsestransko dobro pripraviti. S svojim delom in treningom moramo ustvariti takšno moštvo, ki bo sposobno te naše ambicije in cilje uresničiti ter zadovoljiti naše gledalce.« ( VESTNIK , 8. junij 2000 KULTURA Razstavlja Mitja Stanek Objekti in odtisi V ljutomerski galeriji Anteja Trstenjaka razstavlja Mitja Stanek, kipar in grafik, ki se je rodil leta 1964 v Mariboru. Po Pedagoški akademiji se je vpisal na Akademijo za likovno umetnost v Ljubljani, kjer je študiral kiparstvo in grafiko. Ravno zaradi narave dela, zato, ker je kipar, ki se ukvarja tudi s skulpturami, se ne pojavlja toliko v javnosti kot kakšen slikar. Stanek ima že dve nagradi z Ex tempora, skupinsko in samostojno pa je razstavljal že v Mla-denovcu, Avstriji, Ljubljani, Mokricah, Skopju, Sarajevu, Mariboru, Pragi, Radencih, na Otočcu ter v parlamentu Republike Slovenije. Bil je tudi že v Ljutomeru, njegova sedanja razstava Objekti Lepe pesmi glas seže v deveto vas Pevski zbori Pomurja nastopali v Murski Soboti onci tednov v drugi polovici maja so bili v Murski Soboti v znamenju takšnega in drugačnega petja: samostojnih koncertov in zborovskih srečanj. K Ob svoji peti obletnici se je v soboški galeriji predstavil Moški pevski zbor društva vinogradnikov Goričko, ki ga vodi Jože Slaviček. Zbor je bil ustanovljen na pobudo vinogradnikov pevcev, prvi dirigent je bil Ladislav Gyorek. Ob vodstvu obeh zborovodij, prejšnjega in sedanjega, so pevci kmalu presegli lokalne okvire ter začeli nastopati doma in v tujini. Zbor sestavlja 15 pevcev, ob koncu nastopa so se jim pridružili še nekdanji pevci s skupno pesmijo. Jubilej je bil priložnost za podelitev Gallusovih značk za delo na glasbenem področju. Te jim je podelil predstavnik Sklada za ljubiteljsko kulturo Republike Slovenije Geza Kišfalvi. Večina je bila bronastih, nekaj srebrnih pa tudi zlatih, ki sojih dobili Franc Ferenčak, Marjan Suhodolnik, Ivan Lunežnik in Franc Šebjanič. Gostje na koncertu pa so bili MPZ Svoboda iz Trbovelj z dirigentko Barbaro Bola. Znani, doma in v tujini uveljavljeni pevski zbor deluje že oseminštirideseto leto - v teh letih se je v njegovih vrstah izmenjalo petsto pevcev in več zborovodij. V dolgoletni karieri je dobil veliko priznanj in odlikovanj, je pa tudi soustanovitelj revije Pesem ne pozna meja. Oba zbora, katerih nastope je povezovala Anita Vuica, sta številnim ljubiteljem tovrstnega petja pripravila zares lep večer. Pevskih užitkov pa s tem še ni bilo konec. Že naslednji dan je v galeriji potekalo območno srečanje odraslih pevskih zborov, na katerem so sodelovali: Moški oktet A. M. Slomšek Martjanci, Mešani pevski zbor KPD Rogašo-vci, Ženski pevski zbor Društva medicinskih sester in tehnikov Pomurja, Moški pevski zbor Vinogradniškega društva Goričko, Komorni ženski pevski zbor Osnovne šole III, ki se je pred tem predstavil tudi na samostojnem koncertu, in vokalna skupina Bel Can-to iz Murske Sobote. Vsi ti in še novi so se predstavili naslednji konec tedna občinstvu na medobmočnem srečanju na dvorišču soboškega gradu. Po- Kipar in grafik Mitja Stanek (na desni) pred dvema svojima deloma objektne umetnosti. Foto: TK leg že omenjenih so sodelovali še: Mešani pevski zbor Sveti Jurij ob Ščavnici, Mešani pevski zbor Slikarja Izidorja Horvata - Izaka ljubiteljem umetnosti verjetno ni treba posebej predstavljati, saj je med drugim tudi vedno aktivno prisoten pri mednarodnih likovnih kolonijah v Lipovcih, zato samo na kratko zapišimo, da so pred kratkim odprli razstavo njegovih likovnih del v prostorih zdravstvenega doma v Beltincih, svojo motiviko pa je tudi tokrat črpal v glavnem iz Vučje jame v Lipovcih. Otvoritev je s prekmurskimi zvoki in melodijami popestrila tamburaška skupina iz Beltinec.' foto: TK Sedeminpetdesetletni Anton Černi - Tonček, ravnatelj OŠ Odranci, je še vedno v zanosu likovnega ustvarjanja, o katerem pravi, da vlaga vanj vsa svoja čustva, ljubezen, misli, razpoloženja in predstave. In še vedno piše tudi pesmi, pesmi njegove duše za jutri, za vse prihodnje dni ... Oboje je prepleteno, zato se ga vse bolj oprijemlje naziv likovni poet. Minuli petek je spet presenetil s svojo slikarsko razstavo in nastopom v prostorih gostišča Zvezda v Beltincih, kamor je povabil na srečanje svoje znance, prijatelje in druge goste. Na ogled je postavil tudi svoj avtoportret. Foto: JG monikarskih orkestrov glasbenih šol Ljutomer, Ormož in Gornja Radgona. Tradicionalno zanimivo srečanje v avli radgonske osemletke je navdušilo, a žal maloštevilno publiko, in prav škoda je, da so bili med gledalci le redki Radgončani, ki tudi nasploh spremljajo vse kulturne prireditve v mestu in okolici, ter nekaj staršev in sorodnikov nastopajočih harmonikarjev. Prav zanimivo je bilo prisluhniti najprej Kvartetu diatoničnih harmonik GŠ Ormož z Lorbekovo »Koračnico« ter Avsenikovimi polkami: »Na avtocesti« in »Na Golici« ali pa Zilcherjevi »Koračnici«, ki jo je zaigral Aleš Lubi, učenec 5. razreda ljutomerske glasbene šole, ali pa »Poslovilnemu bluesu« v izvedbi orkestra GŠ Gornja Radgona. Vse to pa je bil samo uvod v pisani spored skupaj vsaj dvajsetih pesmic v različnih izvedbah vseh treh harmonikarskih orkestrov, na koncu pa so zaigrali združeni harmonikarski orkestri še pesmico »My way« (moja pot). Ob koncu je ravnatelj radgonske Glasbene šole Marjan Žula obdaril mentorje iz vseh treh nastopajočih glasbenih šol: Franca Štuheca, Draga Zupančiča, Olgo Radolič, Jožeta Barina - Turico in Danijela Saba. in odtisi pa je sestavljena iz dveh delov: grafičnega in objektne umetnosti, s tem daje otvoritveni govor ob odprtju razstave ves čas spremljalo šumenje morja iz zvočnikov. TOMOKOLEŠi Obetaven začetek Predstavitveni koncert komornega zbora AKORD V zadnjem majskem petku so izzveneli v kongresni dvorani hotela Radin v Radencih lepi glasovi novega komornega pevskega zbora, ki deluje v okviru kuda BUBLA iz Radencev. Cven, Komorni zbor Gloria Velika Polana, MPS Marije pod Logom Turnišče. Srečanj se je udeležil tudi strokovni ocenjevalec mag. Ivo Vrbančič, kije vsem zborom podelil priznanja, nastope pa je napovedoval Bojan Gorčan. B. B. L. I Mladi pevci, ki jih razen ljubezni do glasbe družijo tudi prijateljske vezi, prihajajo z radenskega in kapelskega območja, vodi pa jih Felicita Heric, diplomantka akademije za glasbo v Ljubljani. Na njihovem prvem predstavitvenem koncertu, ki ga je sprejel aplavz navdušenja, smo poslušali predvsem priredbe znanih slovenskih ljudskih pesmi pa tudi nekaj tujih zborovskih stolnic. Nastop so dopolnile mlade flavtistke soboške glasbene šole Tjaša Zorko, Marinka Horvat, Tamara Škobič in Mateja Škalič - učenke v razredu Felicite Heric. Navdušenje občinstva, ki je napolnilo dvorano, pa že lahko razumemo kot obet uspešnega nadaljevanja poti mladih pevcev. MIRJANA LJUBOJE FOTO: DANIMAUKO« Škoda, da ni bilo več poslušalcev Prleški harmonikarji navdušili v G. Radgoni V okviru praznovanja visokega jubileja, 50. obletnice obstoja in uspešnega delovanja, je organizirala radgonska glasbena šola v nizu številnih koncertov in drugih prireditev tudi 8. tradicionalni koncert har- O. BAKA' AKCIJE 8. junij 2000, wmi Zlatnik zvestobe Etelki Černel iz Murske Sobote Naročnica in Vestnikova izletnica Tudi tokrat se je popeljala udi Etelka Černel iz Razlagove ulice v M. Soboti je bila vesela Vestnikovega zlatnika za zvestobo domačemu tedniku. »Vestnik prihaja k naši hiši že več kot 20 let. Dokler je živel mož Ivan, sva ga oba rada prebirala. Ker pa sem že 16 let vdova in živim že nekaj let sama, mi je naš tednik še posebej ljub - je prijatelj, ki me obišče vsak četrtek in nagovori.« Etelka, ki se je narodila 1925. leta v Sebebor-cih, je že 20 let upokojenka. Ona in kot pokojni mož, rojen v Gornjih Moravcih, sta bila delavca v nekdanji Tovarni mesnih izdelkov v Murski Soboti. V zakonu se jima je rodila hčerka Elica, ki si je ustvarila družino v Murski Soboti. Etelka, ki živi v enosobnem lastninskem stanovanju v bloku na Razlagovi ulici, je vesela obiskov, še zlasti pa, ko pozvonita vnuk in/ali vnukinja. Sicer pa se 75-letnica odlično drži. Torej ji ni težko iti večkrat dnevno po stopnicah dol in gor, ker mora po opravkih, v trgovino, na obisk, pa v Sebeborce na domačijo, kjer ima vrt in sadovnjak. Skrbi pa tudi za svoje lončnice in rože, ki so pred blokom. Tudi se večkrat pridruži prijateljicam, ko gredo na sprehod v bližnjo Fazanerijo in okolico. »Rada se udeležujem Vestnikovih popotovanj z vlakom. Zdi se mi, da sem bila tokrat že dvanajstič na takem izletu,« je povedala izžrebana dobitnica Etelka Černel skrbi za zdravje z zdravo prehrano in telesno rekreacijo, zato bo še dolgoooo Vestnikova naročnica. - Foto: Š. S. zlatnika za zvestobo. Za priznanje se je seveda zahvalila in dodala, da v življenju nikoli ni dobila ničesar zastoj, razen tega zlatnika. To pomeni, dajo je Vestnik, ki ga rada prebira, prijetno presenetil. Š. S.« MALE OGLASE ZA VESTNIK IN MURSKI VAL LAHKO NAROČITE PO TELEFONU št. 531 19 98 VSAK DELAVNIK OD 8. , DO 14. URE. Vse občanke in občane občine Lendava obveščam, da bodo od 8. junija 2000 veljale nove uradne ure za stranke občinske uprave Občine Lendava, in sicer: - ponedeljek, sreda in petek od 7. do 12. ure - torek od 14. do 16. ure - ob četrtkih uradnih ur za stranke ne bo. ŽUPAN Občine Lendava Jožef Kocon »RtZKAŽtH KlIC - VSAK DAN OO 12’ OO 20" NAROČNIKI VESTNIKA lahko svoje obveznosti poravnavate tudi mesečno. Obiščite vašo Pomursko banko, d. d., in skrb za plačevanje ‘ bodo prevzeli oni. ITHUDITI? CT nADTTh DA NA KONCU DOBITE AVTO FIAT PUNTO!!! Prejšnji teden smo objavili kupon za finalno žrebanje avtomobila FIAT PUNTO. NOVOST TEGA TEDNA Poleg kupona vam ponujamo na naslovnici VESTNIKA tudi nadomestno sličico (jo- ker), ki jo lahko nalepite na kupon in bo enakovredna kateri koli manjkajoči sličici. Dobrovnik 6/c 9223 Dobrovnik Tel.: (069) 799 030 Faks: (069) 799 032 . 6.2000 Ko boste izpolnili cel kupon (dovoljeno je nalepiti tudi 3 jokerje in 1 sličico), ga najpozneje do 27. junija pošljite na naslov Podjetje za informiranje, p. p. 107, 9000 Murska Sobota. V sredo, 28. junija, pa bomo v neposrednem prenosu na Murskem valu ob 11. uri izžrebali avtomobil FIAT PUNTO in... imena nagrajencev objavili že naslednji Prodaja in servis Fiat, Lancia, Alfa Romeo VESTNIK , 8. junij 2000 KMETIJSTVO 13 Za vinogradnike Eclair -novost pri zaščiti vinogradov V letošnjem letu je prišel na naše tržišče nov pripravek Eclair 49 WG, ki ima povsem nov način delovanja. Deluje navidezno sistemično ali mezosistemič- no in ima številne prednosti v primerjavi z drugimi fungicidi. Eclair je kombinirani pripravek, ki zelo dobro deluje na obe glavni bolezni vinske trte, perono-sporo in oidij. Vsebuje dve aktivni snovi, že znani ci-moksanil in novo snov trifloksistrobin. Trifloksistrobin deluje mezosistemično in spada v novo kemično skupino strobilurinov, v katero sodijo tudi že znani pripravki Ouadris, Stroby in Zato. Pripravki iz te skupine imajo podobno delovanje, kot ga ima v naravi goba borova storževka (Strobilurus tenacellus), ki raste na odpadlem borovem lubju in storžih. Ta goba si zavaruje svoj življenjski prostor in se bori proti drugim glivam tako, da izloča posebno snov strobilorin A, ki preprečuje naseljevanje in rast drugih gliv v njeni bližini. Pripravki iz te skupine se odlikujejo po svoji nestrupenosti za koristne žuželke, čebele, živali, deževnike in ljudi, zato so primerni za integrirano varstvo sadovnjakov in vinogradov. Eclair vsebuje poleg trifloksistrobina (250 g/kg) še dobro znani cimoksanil (240 g/kg), ki je v pripravkih Antracol combi, Curzate, Equation pro in Aviso. Cimoksanil deluje polsistemično in kurativno ter ustavi okužbe s peronosporo, ki so se začele 2 dni in pol pred škropljenjem. Eclair odlično zatira peronosporo in oidij, za zatiranje peronospore se priporoča uporaba v odmerku 0,5 kg/ha, proti oidiju pa dobro deluje že v odmerku 0,25 kg/ha. Zaradi me-zosistemičnega delovanja ga priporočajo uporabiti takoj za sistemiki, ko se grozdne jagode razvijejo do velikosti graha, v razmaku 8 do 12 dni po sistemiku, kasnejši presledki med škropljenji z eclairom pa so 10 do 14 dni, odvisno od vremena, prirastka, sorte in potenciala glive. Po sistemiku se priporočajo še dva do tri škropljenja z eclairom. Mezosistemičen način delovanja zagotavlja odlično zaščito v kasnejših razvojnih fazah, v času, ko se tvori kožica grozdnih jagod, ko sistemiki ne delujejo več ustrezno. Trifloksistrobin ima trojno mezosistemično ali navidezno sistemično delovanje, to pomeni: - da se zelo veže na listno površino in se absorbira v voščene sloje listov in grozdnih jagod, - da se s površinskim izparevanjem premešča na bližnje rastlinske dele, ki niso bili poškropljeni, - da prodira z ene na drugo stran lista (translaminar-no delovanje), ne premešča pa se prek prevodnih cevi kot npr. sitemiki. Ena od izjemnih lastnosti trifloksistrobina je, da na površini listov in grozdov oblikuje čvrsto oblogo, ki je v neugodnih vremenskih razmerah zelo obstojna. Po nekaterih podatkih že dve uri po škropljenju, ko se škropilna obloga posuši, padavine od 50 do 60 mm ne zmanjšajo delovanja in ponovno škropljenje ni potrebno. Nekaj aktivne snovi prodre v voščene sloje rastlinskega tkiva že takoj po škropljenju, določena količina aktivne snovi pa začne prodirati s površine lista in voščenih slojev v rastlinsko tkivo in prehaja skozi list vse do druge strani lista. To omogoča varstvo pred boleznimi tudi na ne-škropljenih ali slabše škropljenih delih trte. Poleg tega začne aktivna snov še izparevati ter se tako premešča na bližnje rastlinske dele, tudi tiste, ki so za napad bolezni v tem času še posebno dovzetni (notranjost trsa, zasenčeni deli, grozdni peclji, povešene mladike nad zadnjim parom žic, mladi fotosin-tetsko aktivni zalistniki itd.). V zadnjih letih opažamo posebno močne pojave pozne peronospore na grozdju, saj peronospora lahko okuži grozdne jagode, vse dokler ne dosežejo velikosti grahovega zrna in se na njih zaprejo listne reže (5 do 7 mm) ter se obdajo z voščenim poprhom. Vendar so tudi kasneje mogoče okužbe prek grozdnih pecljev, kjer so listne reže še odprte, kar mnogi spregledajo. Prednosti trifloksistrobina (strobilurinov) pred drugimi skupinami fungicidov . Delovanje mezosistemik _ sistemik. polsislemik. koniakln! , - + površinsko + prodiranje v voščene sloje________ž_______-— --------------------— premeščanje z izparevanjem t—-——----------------------—------------ prodiranje v notranjost rastline_______t---------—i---------------------------“ Iranslaminarno delovanje . —------------------------------------------- premeščanje prek prevodnih cevi ____________-------------— ------------------; Vir: Novartis Agro ANDREJ KARBA, UNIVj Pomen veterinarsko higienske službe v Pomurju Kam s kadavri? eta 1980 je bila v Pomurju ustanovljena veterinarsko higienska služba. Sedaj deluje znotraj Veterinarskega zavoda Slovenije, območne enota M. Sobota in pokriva področje upravnih enot Lenda- va, Ljutomer, G. Radgona in M. Sobota. Veterinarsko higienska služba je neposredno povezana s patomorfološko službo. Z živinorejo so povezane tudi mrtve živali (kadavri) pa tudi klavnični odpadki. Za neškodljivo odstranjevanje mrtvih živali skrbi veterinarsko higienska služba (VHS). Podatki pri nas in po svetu kažejo, da se je zmanjšalo število nalezljivih bolezni ljudi in živali tam, kjer je VHS urejena. Prav tako ne nastajajo drugi nezaželeni pojavi, ki niso dopustni iz estetskih razlogov (npr.: smrad, muhe,...). Ugotavljamo, da gre pri neškodljivem odstranjevanju živalskih odpadkov zlasti za: 1. zaščito zdravja ljudi in živali zaradi nevarnosti širjenja kužnih in parazitarnih bolezni; 2. za varstvo okolja v zvezi nevarnostjo onesnaževanja vode, tal in krme s povzročitelji kužnih in parazitarnih bolezni ali s toksičnimi snovmi. Organizacija dela službe Delavci veterinarsko higienske službe sprejemajo prijave pogina živali, opravijo prevoz živalskih trupel s kraja pogina dp objekta za obdukcijo (ki je hkrati zbiralnica) in odvoz drugih odpadkov, pomagajo pri obdukcijah, higiensko vzdržujejo in opravijo dezinfekcijo kraja pogina pri sumu kužne bolezni, objektov za obdukcijo, vozil in opreme ter opravljajo dela v postopku z neregistriranimi psi. V območni enoti M. Sobota VZS so v VHS zaposleni štirje veterinarski higieniki. Vodenje VHS opravlja specialist za patomorfološko diagnostiko (patolog). V Pomurju se opravljata od leta 1992 le zbiranje kadavrov in patomorfološka diagnostika (obdukcije). Zbrane kadavre vsak dan odpeljejo v Ljubljano, kjer jih predelajo. VHS je povezana s patomorfološko službo, kjer je zaposlen le eden , veterinar, patolog. Odgovoren je za diagnostiko pogina živali. Sekcije se opravljajo pri živalih, kjer obstaja sum pogina zaradi kužne bolezni, na željo terenskega veterinarja, del sekcij pa je sistematskih. Veterinarska služba namreč mora imeti čim boljši pregled nad epizootiolo-ško situacijo. Obseg dela veterinarsko higienske službe Pomurje je živinorejska regija. Število goveda in tudi delež na vso Slovenijo sicer pada iz leta v leto (v Pomurju je približno 10 odstotkov slovenske goveje populacije), to pa je za VHS manj pomembno. Govedo namreč v reji redkeje pogine, saj se bolne živali skuša pozdraviti, v primeru težjih bolezni pa živali odpeljejo v klavnice (zakol bolnih živali). Poginule živali so tam, kjer je velika pra-šičerejska (v Pomurju je približno 40 odstotkov slovenskih prašičev) in perutninska proizvodnja (zato je veliko kadavrov tudi na ptujskem območju - pogini piščancev). Leta 1999 je zbrala VHS v Pomurju 1.667,3 tone kadavrov, to je za približno 30 ton več kot leta 1998. Tako se dnevno zbere 6-7 ton kadavrov, ki jih že istega dne odpeljejo proti Ljubljani. V Pomurju se je zbralo leta 1999 23 odstotkov vseh slovenskih kadavrov. Graf 1: Delež Pomurja (kadavri v kg) glede na Slovenijo - leto 1999 / /^~^\23 \ / / \_____A □ Pomurje I ( I I □ Ostalo \ 77 ' / Največ, 1.108 ton, je poginjenih prašičev (66 odstotkov vseh kadavrov). Poginjenega goveda je 278 ton, to znaša 16,6-odstotka. Veliko, 144 ton, pa je zbranih odpadkov, ki nastanejo pri zakolu živali. Tabela 1: Kadavri po vrsti - leto 1999 kg delež v % Konji 6.040 0,4 Govedo 277.840 16,6 Prašiči 1.107.720 66,0 Drobnica 6.925 0,4 Perutnina 80.360 4,8 Kunci 1.370 0,1 Divjad 11.675 0,7 Psi, mačke 41.845 2,5 Konfiskat 143.535 8,6 SKUPNO 1.677.310 100,0 Opomba: v letu 1999 so prašičji kadavri narasli za 2,8 odstotka glede na leto 1998 Največ kadavrov nastane v občini Beltinci (328 ton -19,6%), Ljutomer (282 ton -16,8%), M. Sobota (243 ton -14,5%) in G. Radgona (209 ton -12,5%). Najmanj zbranih kadavrov je v občinah Razkrižje (1,9 ton - 0,1%), Dobrovnik (2,6 ton - 0,2%) in Kobilje (2,6 ton - 0,2%). Slovarček manj znanih pojmov i infekcija - okužba - vdor povzročitelja bolezni v rastlino in vzpostavitev tesnega biotičnega kontakta ali parazitskega razmerja. Povzročitelji bolezni (paraziti) lahko vdirajo v rastlino skozi naravne odprtine, skozi rane ali skozi nepoškodovano kotikulo ali povrhnjico. Primarna infekcija je okužba, ko parazit prvič okuži neko rastlino, ki jo povzročajo trajne oblike, ki prezimijo. Sekundarno okužbo pa povzročijo paraziti naslednjih generacij. inkompatibilnost - neskladnost, to je nesposobnost ustvariti uspešno ce-pilno zvezo med podlago in cepičem, kar velja tudi za nekatere genetsko sorodne rastline. Poznamo premostitveno inkompatibilnost, ki se nanaša na primere, kjer se inkompatibilnost ne pokaže na običajen način (da se rastlina ne zraste). Določene substance se lahko premikajo skozi cepilno zvezo, vendar pa nastane določena sprememba floema (prevodno celičje po katerem potujejo asimilati). To se kaže kot poškodovana črta - nekrotična linija v skorji, ki jo včasih opazimo šele po nekajletni rasti. V taki zvezi je otežen premik ogljikovih hidratov, ki se akumulirajo nad cepljenim mestom in jih je le malo pod njim. V premostitveno inkompatibilnost spada tudi inkompatibilnost zaradi okužb z virusi. Lokalizirana inkompatibilnost vključuje kombinacije pri katerih je inkompatibilnostna reakcija odvisna od stika med podlago in cepičem. Če ta direktni kontakt premostimo z neko drugo, med njiju vstavljeno sorto (drugo rastlino), inkompatibilnost ne pride več do izraza. Tabela 2; Kadavri po občinah - leto 1999 Občina kg delež v odst. BELTINCI 328.415 19,6 LJUTOMER 282.064 16,8 M.SOBOTA 243.221 14,5 G.RADGONA 209.281 12,5 PUCONCI 79.038 4,7 KRIŽEVCI 71.600 4,3 M.TOPLICE 65.700 3,9 SV.JURIJ 63.876 3,8 TIŠINA 58.800 3,5 G. PETROVCI 46.825 ■ 2,8 RADENCI 46.340 2,8 LENDAVA 27.780 1,7 ČRENŠOVCI 26.520 1,6 CANKOVA 26.415 1,6 ROGAŠOVCI 25.090 1,5 Občine, ki imajo manj kot 1 -odstotni delež, niso navedene. SKUPNO 1.677.310 100,0 Veterinarsko higienska služba je nujna za življenje in delo občanov, na voljo pa mora biti vsem imetnikom živali, ne glede na njihov materialni in socialni položaj. Zaradi širšega interesa je dejavnost obvezna in mora delovati nepretrgoma. MAG. DEJAN ŽIDAN, DR. VET. MED. IN MAG. SMILJKA BARLOVIČ, DR. VET. MED. VETERINARSKI ZAVOD SLOVENIJE OBMOČNA ENOTA M. SOBOTA ■ VESTNI INTERN WWW w W # Razpis ribniškega sklada in kmetijskega ministrstva Letos dobri dve milijardi tolarjev Do konca meseca je rok za oddajo vlog za namen A V Uradnem listu št. 36-37, ki je izšel 5. maja 2000, je bil objavljen javni razpis za dodeljevanje sredstev, namenjenih financiranju razvojnih programov na kmetijah in prestrukturiranju kmetijstva v letu 2000. Skupaj sta ga objavila Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano -Agencija za kmetijske trge in razvoj podeželja ter Sklad za regionalni razvoj in ohranjanje poseljenosti slovenskega podeželja (ta je bolj znan pod imenom ribniški sklad)'. Po tem razpisu bo na voljo 950 milijonov tolarjev nepovratnih sredstev, ki jih zagotavlja ministrstvo za kmetijstvo ter 1.110 milijonov tolarjev nneniil ki iih 7annta\/lia cklaH I nrnnn od tega razpisa bosta sklad in ministrstvo namenila še sredstva za financiranje projekta “Mladi gospodar na kmetijah”. Ker se roki za oddajo vlog za namen A: Financiranje projektov kmetijstva in dopolnilnih dejavnosti na kmetijah iztečejo konec junija, je prav, da se interesenti s pogoji pravočasno seznanijo in vloge za sredstva tudi pravočasno od-rlain 79 vlnnn dnhiin nri l/rn jevni enoti Hranilno-kreditne službe. Rok za oddajo vlog za namen E2: Financiranje programa sanacije kmetij se izteče 15. septembra, medtem ko je rok za oddajo vlog za namen E3: Enkratna sanacijska pomoč v primeru družinske ali naravne nesreče do zadnjega delovnega dne tekočega meseca do konca leta, podobno tudi za namen F: Financiranje razvojnega prestrukturiranja zadrug s projekti regionalnega pomena. Informacije o tem razpisu so kmetom na voljo tudi pri kmetijski svetovalni službi. Cene sredstev za varstvo rastlin AGROMA, Ljutomer AGROTEHNIKA M. Sobota izdelek pakiranje mpc v sit mpc v sit reldan 40 1/1 4.650,00 4.876,00 reldan 40 0,2 1,333,00 zelene lignide 1/1 2.690,00 2.895,00 zelene liquide 0,1 799,30 basudin 40 wp 1/1 2.513,70 basudin 40 wp 0,1 532,00 pirimor 5g 429,00 pirimor 0,1 1.930.00 sonet 100 ec 0,1 1.995,00 mimic 0,2 1.990,00 chorus 15 g 915,00 923,40 stroby wg 20 g 946,00 995,00 bayleton sp. 1/1 2.190,00 bayleton sp. 100 g 435,70 cosan 1/1 395,00 480,00 močljivo žveplo 1/1 395,00 430,10 pepelin 1/1 395,00 548,00 mithos 1/1 7.790,00 7.988,50 mithos 0,2 1.669,20 tolpe! 1/1 1.350,00 1.357,50 caplan 50 1/1 1.350,00 1.389,00 caplan 50 100 g 288,70 delan sc-750 0,1 1.490,00 1.555,00 lili cb 1/1 3.291,00 topas 100 ec 0,1 880,00 997,00 dilhane m 45 1/1 1.240,00 1.254,80 euparen 1/1 3.590,00 3.408,40 antracol combi 1/1 3.290,00 3.236,20 antracol combi 0,1 655,00 ridomil gold 1/1 3.300,00 3.256,20 ridomil gold 250 g 1.039,30 ronilan 100 g 1.071,00 1.056,20 mikal 1/1 3.390,00 3.140,00 acrobat mz 1/1 3.650,00 3.642,50 acrobat mz 0,25 1.206,00 quadris 1/1 15.932,00 15.095,80 guadris 0,1 2.039,30 altan 1/1 3.300,00 lolicur ew 250 0,1 1.573,00 1.624,10 systae 12 e 0,1 950,00 871,00 anvil 0,2 1.326,00 tilt 250 ec 0,5 4.450,00 4.379,60 lili 250 ec 0,1 1.177,00 ring ■* exlravon 25 g 3.178,00 basagran 600 1/1 4.560,00 tarot 25 5 x 10 g 10.800,00 10.366,60 i olive! 1/1 10.188,70 motive! 0,5 5.480,00 4.990,00 dual gold 1/1 4.100,00 3.895,80 berbocid 1/1 920,00 995,00 banvel 480 0.2 1.660,00 2.084,20 banvel 480 1/1 8.938,00 starane 250 1/1 8.019,60 starane 250 0,2 2.606,40 bancol wp 90 1/1 4.750,00 4.210,20 bancol wp 90 0,1 785,40 mospilan 0,1 2.455,20 dursban 0,05 892,50 volaton ec 1/1 3.450,00 3.326,60 contidor sl 200 0,1 3.351,20 confidor sl 200 0,05 1.865,10 fastac ec 0,1 1.190,00 lastac ec 0,25 2.000,00 decis 2,5 ec 1/1 6.490,00 decis 2,5 ec 0,1 1.181,00 decis 2,5 ec 0,05 788,40 karate 1/1 6.590,00 6.134,80 karate 0,2 1.923,10 antracol 1/1 1.388,60 1.490,00 archer 1/1 7.260,00 6,500,00 bavistin 1/1 4.850.00 hostaguick 0,1 1.490,00 1.512.00 boom efekt 1/1 2.100,00 2.223,20 cidokor 1/1 2.060,00 orthus 0,1 1.054,20 demilan 1/1 14.200,00 demilan 0,2 4.316,50 motivel 1/1 10.400,00 bancol 0.1 780,00 confidor 0,1 3.450,00 diplerex sl 80 diplerex sl 80 topas c 50 wp 1/1 0,2 1/1 2.726,00 983,80 3.216,20 topas c 50 wp 0,25 1.401,00 rnbigan ec 1/1 9.999,00 rubigan ec 0.1 1.071,60 eclair 49 wg 1/1 18.990.00 clarinet 0,05 896,40 flvisn ril 1/1 s no? m ŠPORT 8. junij 2000, VESMK Razmišljanje Apače in Bistrica tretjeligaša S prekmurskim derbijem med. Črenšovci in Nafto iz Lendave je bilo končano prvenstvo v drugi državni nogometni ligi. Na srečanju so zasluženo zmagali Lendavčani, čeprav so imeli večji del tekme igralca manj. Po začetni pobudi je prišla Nafta v vodstvo v sredini prvega polčasa, ko je Varga žogo z glavo prisebno poslal v mrežo. Črenšovča-ni so imeli idealno priložnost, da rezultat izenačijo v 31. minuti, ko je vratar gostov Magdič v kazenskem prostoru zrušil Dejana Horvata, sodnik je dosodil enajstmetrovko in ga izključil, vendar je Starovasnik ubranil strel Gomboca. V drugem polčasu je bilo pričakovati, da bodo Čren-šovčani znali izkoristiti številčno premoč na igrišču, zlasti ko je na začetku Pintarič rezultat izenačil. Toda zgodilo se je obratno. Lendavčani so z lahkoto prihajali pred kazenski prostor domačinov, v petnajstih minutah igre dosegli tri gole in prepričljivo vodstvo, s čimer je bila tekma končana, saj je domačinom v končnici poraz le uspelo ublažiti. Sicer pa tekma ni odločala o ničemer, saj so si Lendavčani že kolo prej zagotovili obstanek v drugoligaški konkurenci, domačini pa so to priložnost že zapravili. Zadnje kolo je bilo odigrano tudi v tretji državni nogometni ligi vzhod, ki pa ni odločalo o ničemer več, saj so si Renkovci že nekaj kol pred koncem zagotovili naslov prvaka in postali novi član druge državne lige, ekipi Polane in Bratonec pa tudi že nekaj zadnjih kol nista našli več rešitve, da bi se izognili izpadu iz lige. Nogometaši Renkovec so igrali v zadnjem kolu v Polani le neodločeno, čeprav so po dvanajstih minutah že vodili s tremi goli. Vseeno pa so prvenstvo končali brez poraza, kar je redek primer. Derbi kola je bil v Rogaševcih med domačo Goričanko Big Fun in Odranci. Zmagali so Rogašovčani in tako.prepričljivo zasedli tretje mesto. Zanimivo je, da Goričanka ni izgubila tekme zadnjih enajst kol in se je s šestega mesta prebila na tretje. Presenečata zmagi nogometašev Hotize v Turnišču in Kerne v igri s Čardo. Bakovci so prepričljivo premagali Tro-mejnik Slovenico, Lesoplast iz Križevec Veržej, Kobilje pa Bratonce. Tekmovanje v tretji državni ligi vzhod je dve leti uspešno vodila Medobčinska nogometna zveza Lendava, novo tekmovanje pa bo v organizaciji Medobčinske nogometne zveze Murska Sobota. V negotovosti je bilo odigrano zadnje kolo v prvi soboški medobčinski nogometni ligi, ki je odločalo o naslovu prvaka med tremi kandidati Apačami, Rakičanom in Tišino. Vsi trije so zmagali na gostovanjih - Apače pri Gradu, Rakičan v Ižakovcih in Tišina v Serdici. Naslov prvaka so tako zasluženo osvojili nogometaši Apač pod strokovnim vodstvom trenerja Janka Irgoliča in postali novi član tretje državne lige vzhod. Rakičan in Tišina, slednja je tekmovanje končala brez poraza, pa bosta morala iskati novo priložnost v prihodnji tekmovalni sezoni. V končnici prvenstva v lendavski prvi medobčinski ligi Triglav je bil v zadnjem kolu na sporedu derbi med Bistrico in Nedelico, ki se je končal brez zmagovalca. Sicer pa tekma tudi ni odločala o ničemer, saj si je Bistrica, ki jo trenira Darko Vučko, že pred zadnjim kolom zagotovila prvo mesto. Bistrica je tako postala novi član tretje državne lige vzhod. V drugi lendavski medobčinski nogometni ligi je naslov prvaka prepričljivo osvojilo veteransko moštvo Nafte, ki pa v prihodnje ne namerava tekmovati v prvi medobčinski nogometni ligi. Tako bo v nedeljo v Lako-šu kvalifikacijska tekma za vstop v prvo lendavsko medobčinsko ligo med zadnjeuvrščenimi Petišovci v prvi ligi in drugouvrščeno Kapco v drugi medobčinski ligi. Akrobatsko letenje Velik uspeh soboških pilotov na Češkem V Karlovih Varih na Češkem je bilo mednarodno tekmovanje v akrobatskem letenju za »karlovar-sky pohar«. Gre za močno mednarodno tekmovanje, na katerem je sodelovalo 25 pilotov iz več držav, med njimi je bil tudi lanski svetovni prvak v advanced Petr Biskup. Sicer pa sodijo češki tekmovalci prav v svetovni vrh akrobatskega letenja. Tekmovanje je potekalo v treh kategorijah: sportsman, inter-mediate in advanced. V tako močni Piloti soboškega aerokluba, ki so dosegli velik uspeh v akrobatskem letenju na Češkem. Stojijo od leve proti desni: Emil Šeruga, Igor Zrinski, Marjan Gujt in Peter Podlunšek. Rokomet Pomurka Krog Bakovci boljša jeseni Prvo leto tekmovanja v državni 1. B-ligi so rokometaši Pomurke Krog Bakovci s 15 točkami zasedli deseto mesto in s tem dosegli osnovni cilj, ki so si ga zadali. To je obstanek v ligi. Dosegli so 6 zmag, 3 neodločene rezultate in 13-krat izgubili. Boljše so igrali v jesenskem delu prvenstva, saj so osv- Rokometaši Pomurke Krog Bakovci. Stojijo od leve: Janez Kolmanko (teh. vodja), Darko Buzeti, Simon Buzeti, Leon Sapač, Damjan Horvat, Boštjan Ritonja, Tomaž Sečko, Denis Roškar, Anton Buzeti (trener), Janko Rožman (predsednik); čepijo: Štefan Buzeti, Aleš Kolmanko, Simon Husar, Aleš Vereš, Borut Vereš, Leon Hegeduš, Štefan Lovenjak, Dušan Kolmanko; manjkata Boštjan Hanc in Matjaž Zajnkovič. (Fotografija: Nataša Juhnov) 2.SNL Rezultati - 29. krog Drava : Črenšovci 3 : 4 Nafta : Aluminij 2 :,3 Rogoza : Avtoplus 1 : 5 Iv. Gorica : Jadran O : 4 Zagorje : Šentjur 1 : O Šmartno : Triglav 1 : O Tabor: Elan 1 : O Koper: Železničar 3 : 1 Rezultati - 30. krog Črenšovci : Nafta 2 : 4 Aluminij: Koper 1:1 Železničar: Tabor 0 : O Elan : Šmartno 0 : 2 Triglav : Zagorje 2 : 1 Šentjur: Iv. Gorica 1 : 3 Jadran : Rogoza 2 : 0 Avtoplus : Drava 1 : 4 Koper 30 22 6 2 76:21 72 Tabor 30 21 6 3 64:13 69 Šmartno 30 18 5 7 57:39 59 Aluminij 30 16 7 7 62:32 55 Železničar 30 16 5 9 47:32 53 Zagorje 30 14 6 10 53:35 48 Elan 30 14 5 11 43:35 47 Iv. Gorica 30 14 3 13 52:45 45 Triglav 30 11 5 14 37:42 38 Jadran 30 9 1011 34:37 37 Nafta 30 9 7 14 34:49 34 Šentjur 30 7 9 14 29:52 30 Drava 30 7 8 15 34:47 29 Črenšovci 30 6 5 19 31:82 23 Rogoza 30 5 5 20 25:68 20 konkurenci so sodelovali tudi štirje piloti soboškega aerokluba Peter Podlunšek, IgorZrinski, Marjan Gujt in Emil Šeruga ter dosegli izjemen uspeh, saj so bili vsi na zmagovalnih stopničkah. V kategoriji advanced je zmagal Peter Podlunšek, IgorZrinski, ki je bil v vodstvu, pa je po manjši napaki zasedel tretje mesto. V razredu sportsman je prvo mesto zasedel Marjan Gujt, Emil Šeruga pa je bil tretji. Sobočani so presenetili Češke in dru- ojili 11 točk, spomladi pa le 4. Vseh šest zmag so dosegli doma in premagali Ormož, Predvor, Sevnico, Novo Gorico, Krim in Krško. Neodločeno pa so igrali s Hrastnikom in Šmartnim doma ter s Krškim v gosteh. Pomurka je v spomladanskem delu prvenstva zelo popustila, in sicer zato, ker so ne 3. SNL vzhod Rezultati - 26. krog Kerna : Čarda 3 : 0 Bakovci: Tromejnik 5 : 1 Polana : Renkovci 3 : 3 Kobilje : Bratonci 8 : 4 Lesoplast: Veržej 4 : 1 Turnišče : Hotiza 2 : 4 Goričanka : Odranci 6 : 4 Renkovci 26 19 7 0 53:19 Odranci 2617 2 7 64:28 Goričanka 26 14. 7 5 53:27 Bakovci 26 11 6 9 48:33 Hotiza 26 11 3 12 56:49 Čarda 26 11 3 12 43:37 Lesoplast 26 10 6 10 48:48 Kobilje 26 10 6 10 50:57 Kerna 26 9 8 9 43:48 Veržej 26 9 5 12 41:52 Turnišče 26 9 4 13 47:52 Tromejnik 26 7 7 12 47:56 Polana 26 5 5 16 29:66 Bratonci . 26 3 5 18 34:84 64 53 49 39 36 36 36 36 35 32 31 28 20 14 l.MNLMS Rezultati - 22. krog Serdica : Tišina 0 : 3 Grad : Apače 0 : 1 Lipa : Prosenjakovci 5 : 6 Cankova : Pušča 2 : 1 Ižakovci: Rakičan 0 : 3 Hodoš : Ljutomer 7 : 1 Apače 22 17 3 2 66:17 Rakičan 22 16 5 1 79:18 Tišina 22 15 7 0 70:28 .54 53 52 Ižakovci 22 8 9 5 47:34 33 Cankova 22 10 3 9 47:39 33 Serdica 22 9 2 11 46:44 29 Grad 22 6 4 12 32:37 22 Ljutomer 22 6 4 12 32:64 22 Prosenjakovci 22 4 0 18 29:85 12 Hodoš 22 3 2 17 29:78 10 Pušča 22 2 3 17 29:76 Liga Triglav Lendava Rezultati - 20. krog (od 1. do 4. mesta) Nedelica : Bistrica 2 : 2 Čentiba : Panonija 4 : 3 9 Bitrica 2013 4 3 58:23 43 Nedelica 20 12 4 4 58:32 40 Panonija 20 7 7 6 38:36 28 Čentiba 20 9 1 10 47:50 (od 5. do 8. mesta) Dobrovnik: Lakoš 3: 2 Olimpija: Petišovci 6:0 28 Lakoš 20 8 4 8 40:36 28 Dobrovnik 20 7 5 8 39:39 26 Olimpija 20 5 4 11 35:42 19 Petišovci 20 4 1 15 24:81 2. MNL Lendava Rezultati - 20. krog Graničar: Žitkovci 5 : 1 Nafta vet. : Mostje 3 : 4 Kapca : Dolina 1 : 5 13 Nafta vet. 20 15 0 5 45:28 45 Kapca 20 11 4 5 58:35 37 Žitkovci 20 9 1 10 48:44 28 Graničar 20 7 2 11 47:43 23 Mostje '20 7 2 11 40:68 12 ge tekmovalce, saj je Podlunšek zmagal pred svetovnim prvakom Biskupom, Zrinski pa je le za las zaostal za njim. Prijetno sta presenetila tudi Gujt in Šeruga, ki sta se z akrobatskim letenjem začela ukvarjati šele lani in tako dokazala, da vidno napredujeta. Sicer pa bodo lahko Sobočani že čez mesec dni zopet dokazali svojo vrednost na mednarodnem tekmovanju »Akro 2000«, ki bo kombinirano z državnim prvenstvom. Z doseženimi rezultati so člani soboškega aerokluba samo potrdili, da so nosilci akrobatskega letenja v državi. (FM) kateri igralci zaradi šolanja v Mariboru in Ljubljani premalo trenirali. Srečevali pa so se tudi s finančnimi težavami, tako da so si morali igralci sami plačevati prevozne stroške na treninge in tekme ter celo del opreme. V novi tekmovalni sezoni pri Pomurki ne previdevajo bistvenih sprememb. Do zamenjave bo prišlo le pri trenerju, saj Anton Buzeti ne namerava več trenirati. Moštvo pa bi želeli okrepiti z enim strelcem. (FM) Druga državna nogometna liga Drava: Črenšovci 3 :4 Ptuj - Igrišče Drave, gledalcev 200. Sodnik: Mijatovič (Ljubljana). Strelci: 0 : 1 Krapec (21), 0 : 2 Krapec (27), 1 : 2 Krajnc (58), 2 : 2 Krajnc (80), 3 : 2 Krajnc (86), 3 : 3 Gomboc (88), 3 : 4 Krapec (90). Črenešovci: Karoli, Da. Horvat, Pintarič, Kustec, Plej, Kreslin, Gomboc, Kustec, Godina (Tratnjek), De. Horvat, Krapec. Nafta: Aluminij 2 : 3 Gaberje - Igrišče Panonije, gledalcev 440. Sodnik: Bohinc (Škofja Loka). Strelci: 1 : 0 Drvarič (26), 2 : 0 Zver (52), 2 : 1 Kancler /73), 2 : 2 Hojnik (78), 2 : 3 Kancler (85). Nafta: Starovasnik, Hozjan, Varga, D. Novak, Tompa (Horvat), Drvarič, Gerenčer, Zver (Balantič), Utroša, Šabjan (T. Novak), Baša. Črenšovci: Nafta 2 :4 Črenšovci - Igrišče Črenšovec, gledalcev 350. Sodnik: Mihalič (Lo-per). Strelci: 0 : 1 Varga (26), 1 : 1 Pintarič (48), 1 : 2 Utroša (57), 1 : 3 Tompa (61), 1 : 4 Varga (71), 2 : 2 Krapec (88). Črenšovci: Karoli, Da. Horvat, Tratnjek, Kreslin, Plej, Pintarič, Kustec (Kohek), Gomboc, De. Horvat, Godina, Krapec. Nafta: Magdič, Hozjan, Varga (Balantič), D. Novak, Tompa, Drvarič, Gerenčer, T. Novak (Starovasnik), Utroša, Šabjan (Tratnjek), Baša. Tretja državna nogometna Tiga Goričanka Big Fun : Odranci 6 :4 Rogašovci - Igrišče Goričanke Big Fun, gledalcev 250. Sodnik: Partlič (Pekre). Strelci: 1 : 0 Frčkom (12), 2 : 0 Kosednar (34), 2 : 1 Virag (38), 2 : 2 Kavaš (44), 3 : 2 Frčko (48), 4 : 2 Kosednar (70), 4 : 3 Mertik (78), 5 : 3 Kosednar (79), 6 : 3 Lapoša (89), 6 : 4 Kavaš (90). Goričanka Big Fun: Nemec, Gider, Kolar, F. Vogrinčič, Ficko, Poredoš, S. Vogrinčič, Kosednar (Huber), Šuša (Kolar), Lapoša, Frčko (Turza). Odranci: Marič, Kreslin, S. Virag, R. Berendijaš, Hozjan, Mertik, D. Virag, B. Berendijaš, Gostan, Zakojč (Golob), Kavaš. Kobilje : Bratonci 8 :4 Kobilje - Igrišče Kobilja, gledalcev 50. Sodnik: Kerčmar (Hodoš). Strelci: 0 : 1 Forjan (8), 0 : 2 Forjan (18), 1 : 2 Trajber(33), 2 : 2 Laci (39), 3 : 2 Kutoš (62), 4 : 2 Šijanec (66), 5 : 2 D. Bukovec (67), 6 : 2 Nemet (70), 7 : 2 Nemet (73), 8 : 2 Zver (77), 8 : 3 Panker (86), 8 : 4 Horvat (87). Kobilje: B. Horvat (Zver), D. Bukovec, Gregorec (Penhofer), M. Horvat, J. Bukovec, Nemet, Laci, Ferencek(S. Bukovec), Šijanec, Trajber, Kutoš. Bratonci: Kuzma, Gy6rek, Forjan, Panker, Lopert, Mlinarič, Horvat, Tkalec, Koren, Voroš, Miholič. Polana: Renkovci 3 : 3 Velika Polana - Igrišče Polane, gledalcev 150. Sodnik: Mihelič (Maribor). Strelci: 0 : 1 D. Ritlop (3), 0 : 2 D. Ritlop (7), 0 : 3 Faršang (12), 1 : 3 Hozjan (62), 2 : 3 Biro (66), 3 : 3 Biro (82). Polana: R. Žižek (J. Hozjan), Z. Hozjan (Prša), Laki, K. Hozjan (B. Žižek), Biro, Gabor, D. Žižek, D. Horvat, Kranjec, A. Horvat, Imre. Renkovci: A. Lebar, Gaber, Kerman (Horvat), Faršang (Balažič), S. Bojnec, Litrop, R. Bojnec, A. Ritlop, Kocet, S. Lebar, D. Ritlop. Bakovci: Tromejnik Slovenica 5 : 1 Bakovci - Igrišeč Bakovec, gledalcev 150. Sodnik: Rajh (Lovrenc). Strelci: 1 : 0 Fajdiga (3), 1 : 1 Fajdiga - avtogol (6), 2 : 1 Holcman (8), 3 : 1 Verban (64), 4 : 1 Krančič (67), 5 : 1 Verban (82). Bakovci: Vereš, Holcman, Horvat, Donša (Grantaša), Buzeti, Fajdiga, Verban, J. Hari (Š. Hari), Recek, Krančič, Živič (Slana). Tromejnik Slovenica: Husar (Car), D. Horvat, Pelcar, S. Hajdinjak, Šinko, Kulcsar(R. Hajdinjak), Dobrina, Kovač, B. Horvat, Šalamon, Cener (Turza). Turnišče: Hotiza 2:4 Turnišče - Igrišče Turnišča, gledalcev 150. Sodnik: Vesenjak (Ptuj). Strelci: 0 : 1 R. Lackovič (24), 0 : 2 Alb. Lackovič (68), 0 : 3 Farkaš (70), 1 : 3 Lacko (80), 2 : 3 Vegič (87), 2 : 4 Alb. Lackovič (89). Turnišče: Dominko, Žižek, Lacko, Starčevič, Pucko, Prša, Lebar, Vegič, Škafar, Kamnik, Mujdrica. Hotiza: Plej, Petrovič, Farkaš, Horvat, Kolar, Jakšič, Alberet Lackovič, Koudila, Robert Lackovič (Meričnjak), Ritlop, Albin Lackovič. Lesoplast: Veržej 4 : 1 Križevci - Igrišče Lesoplasta, gledalcev 250. Sodnik: Šegula (Ptuj). Strelci: 1 : 0 Kutoš (51), 2 : 0 Oršoš (58), 2 : 1 Cmrečnjak (70), 3 : 1 Oršoš (83), 4 : 1 Oršoš (90). Lesoplast: Holcman (Kerčmar), Cor, Malačič (Veleberi), Škerlak, Kardoš, Čerpnjak, Kerčmar, Gjergjek (Vavroš), Oršoš, Kutoš, Čahuk. Veržej: Dervarič, Hanžekovič, Kolb, Fras, A. Osterc (Kavaš), Pučko, Sunčič, Cvetko, Panič (Prašnički), Balažič, Cmrečnjak. Kerna: Čarda 3:0 Puconci - Igrišče Kerne, gledalcev 250. Sodnik: Rdenko (Orehova vas). Strelci: 1 : 0 Gergorec (24), 2 : 0 Gergorec (46), 3 : 0 Kutoš (56), Kerna: Maučec, D. Banfi (Gomboši), Vinčec, Sočič (Rakar), Maček, Uršič, Škedelj, Kuhar, Bočkorec (Kuplen), Kutoš, Gergorec. Čarda: Lepoša, Lipič, Čarni (Matuš), Jaklin, Antolin, Kreft, Titan, Me-ničanin (Belinger), Lang (Kerec), Cmor, Časar. Hokej na travi Triglav premagal M. V desetem krogu prvenstva v prvi državni članski ligi v hokeju na travi je Triglav iz Predanovec premagal Moravske Toplice s 3 : 0 (Kuzma, Fujs, Puhan). Tekma Murska Sobota : Svoboda 3 : 0 brez igre. Lek 13 10 0 3 50:14 30 Svoboda 15 9 0 6 27:21 27 Triglav 14 6 1 7 31:27 19 M. Toplice 14 5 1 8 15:32 16 Toplice V mladinski ligi hokeja na travi pa so igrali: Svoboda: Murska Sobota 7 : 0, M. Topliče : Triglav (d.) 5 : 1 in Triglav: M. Toplice (d.) 7 : 0. Triglav 11 7 1 3 23:10 22 M. Toplice 11 7 0 4 27:13 21 Lek 9 6 1 2 24:13 19 Svoboda 9 5 1 3 29:10 16 M. Sobota 10 4 1 5 21:23 13 Triglav (d.) 10 4 0 6 10:14 12 , 8. junij 2000 ŠPORT Šport od tod in tam Nogomet - Mladinci Mure, ki so že osvojili naslov državnega nogometnega prvaka, so zelo blizu tudi naslovu pokalnega prvaka. V polfinalni pokalni tekmi so v Murski Soboti premagali Maribor Branik z 2 : 1 in se bodo v finalu srečali z Izolo. Pred tekmo je predstavnik NZS Leopold Polegek podelil mladincem Mure pokal za osvojitev naslova državnega prvaka. (FM) Nogomet - V Kormendu na Madžarskem je bil mednarodni nogometni turnir za dečke (do 10 let). Med šestimi ekipami je zmagal Gnas iz Avstrije pred Kormendom iz Madžarske in Nafto iz Lendave. Za najboljšega igralca so razglasili Lendavčana Arpada Vaša. (FB) Nogomet - NK Odranci je bil organizator mednarodnega nogometnega turnirja za dekleta do 14 let. Med štirimi ekipami je zmagala Viktoria iz Madžarske pred Oazo Mladostjo iz Hrvaške, Slovenijo in Odranci. (FH) Rokomet - Na prvi rokometni tekmi v spomin na Ljubomira Deško-viča - Ljubčija sta se veteranski ekipi Poleta iz Murske Sobote in Celja razšli z neodločenim izidom 14:14. Strelci za Polet so bili: Benko, 8, Bransberger, 2, Katona, Glažar, Horvat in Zrim, po enega. (FM) Tenis - V organizaciji teniške šole Radenska - Triglav je bil v Radencih in Murski Soboti ter pod pokroviteljstvom Vigrosa iz Murske Sobote tradicionalni teniški turnir za dečke in deklice do 12 let. Sodelovalo je okrog 100 otrok iz vse Slovenije. Od pomurskih tekmovalcev se je uvrstilo na finalni A-turnir kar lepo število otrok. Vidnejše rezultate pa so dosegli: Beno Šiftar in Živa Frangež z uvrstitvijo v drugo kolo, Aljaž Puklavec v četrtfinale, najodmevnejši rezultat pa je dosegla Nastja Starčič, ki je na A-turnirju zasedla tretje mesto. Tomislava Ternar pa je prepričljivo zmagala na B-turnirju med dečki. (FM) Tenis - Na teniškem tekmovanju za Bergantov memorial v Mariboru je sodelovala med deklicami do 14 let tudi Štefanija Davidovski iz Moravskih Toplic. V prvem krogu je premagala Portugalko De Latre s 6 : 3 in 6 : 4, v drugem pa Izraelko Baarovo s 7 : 5, 5 : 7 in 7 : 5, nato pa izgubila z Madžarko Zubokovo s 4 : 6 in 2 : 6. (FM) Košarka - V Kranju je bilo neuradno državno prvenstvo v košarki za ml. dečke. Sodelovala je tudi ekipa Radenske Creativa iz Murske Sobote in dosegla lep uspeh, saj je zasedla tretje mesto med 8 ekipami. Sobočani so v skupini premagali Krko z 29 : 27 in izgubili z Unionom Olimpijo z 12 : 35. Za tretje mesto so premagali Portorož s 56 : 37. Najboljši strelci: Kuhar, 30, Juteršnik,20, Kerec ,18. Vrstni red: 1. Olimpija, 2. Triglav, 3. Radenska Creativ (FM) Košarka - Društvo gluhih in naglušnih Pomurja iz Murske Sobote je bilo organizator državnega prvenstva gluhih in naglušnih v košarki. Zmagala je ekipa Ljubljane pred Posavjem in Mursko Soboto. (FM) Rokoborba - V Bistri pri Zagrebu je bil mednarodni rokoborski turnir za dečke in deklice. Med 7 klubi iz treh držav so sodelovali tudi člani Mlekoprometa iz Ljutomera. Najboljša sta bila Mihael Čirič in Niko Horvat, ki sta v svojih kategorijah zmagala. Drugi so bili Sašo Mlinarič, Sašo Hladen, Simon Novak in Rok Hazl, tretji pa Andrej Slavič. Ekipno je Mlekoro-met zasedel drugo mesto. (NŠ) Invalidski šport - V Sombotelu na Madžarskem je bilo tekmovanje invalidov v atletiki. Sodelovali so tudi člani DRŠI iz Murske Sobote in se lepo odrezali, saj so v skupni uvrstitvi zasedli prvo mesto med petimi ekipami. V metu krogle je pri moških zmagal Veindorfer, drugi je bil Horvat. Pri ženskah je bila Gutmanova druga, Mahničeva pa četrta. V metu kopja je pri moških zmagal Horvat pred Slugo in Kocmutom. Pri ženskah je zmagala Gutmanova. V disku je bil najboljši Horvat, Veindorfer je bil tretji. V pikadu je pri moških zmagala ekipa DRŠI, ženska ekipa pa je bila druga. (TK) Šah - Na majskem hitropoteznem turnirju ŠD Radenska Pomgrad iz Murske Sobote je sodelovalo 12 igralcev. Zmagal je Boris Kovač z 10,5 točke pred Danilom Harijem, 8,5, Jožetom Gruškovnjakom, 7, Igorjem in Alojzom Kosom, po 6,5, Štefanom Režonjo in Antonom Maričem, po 5,5, in Alenom Kelemenom, 5 točk. (FM) Šah - V Malečniku je bilo tradicionalno tekmovanje šahistov treh dežel (do 20 let). Med 6 ekipami je zmagala ekipa Strahonimec iz Hrvaške s 17 točkami pred Sombotelom iz Madžarske, 14, in Radensko Pomgrad iz Murske Sobote, 11 točk. (FM) Šah - ŠD Branik iz Maribora je pripravilo mednarodni šahovski turnir. Med 62 šahisti je zasedel Boris Kovač z 8,5 točke osmo mesto. Denis Gjuran je s 7 točkami zasedel 7. mesto. [_ Kolesarski maraton ___ Na maratonu 98 kolesarjev ŠD Do konca Lendava je organiziralo 3. mednarodni kolesarski maraton za rekreativce. Sodelovalo je 98 kolesarjev iz Madžarske in Slovenije, ki so kolesariji na 20, 45 in 88 km. Najstarejši udeleženec je bil 64-letni Evgen Šparaš, najmlajša pa desetletna Mišel Črnčec in Nejc Fišer. Najhitrejši kolesarji so bili - 20 km: Tomi Rožman, 45 km: Maks Mulec, 88 km: Drago Forjanič. (FH) . Kolesarstvo Špilak drugi v Krškem V Krškem je bila kolesarska dirka za pokal Slovenije in kriterij slovenskih mest. Sodelovali so tudi tekmovalci KK Tropovci. Med dečki je bil Simon Špilak drugi, pri ml. mladincih Tilen Červek peti in pri st. mladincih Zlatko Mesarič deveti. Na mednarodni kolesarski dirki v Zagrebu je med dečki dvakrat zmagal Simon Špilak in postal skupni zmagovalec, med ml. mladinci pa je bil Blaž Gjoha tretji in osmi ter skupno zasedel tretje mesto. (FM) Tenis_________ । Nov uspeh Klepačeve Na mednarodnem teniškem turnirju II. kategorije ETA za dekleta do 14 let na Poljskem se je zopet izkazala četrta nosilka Andreja Klepač (TK Radenci). V osmini finala je premagala Irino Kuzmino iz Latvije s 6 : 1 in 6 : 2, v četrtfinalu je odpravila Viktorijo Kutočovo iz Ukrajine s 6 : 2 in 6 : O, v polfinalu prvo nosilko Anastazijo Jakinovom iz Belorusije s 7 : 6 in 6 : 2 ter se v finalu srečala z drugo nosilko Marto Domachovvsko iz Poljske. Zmagala je Poljakinja s 6 : 2 in 7 : 5. Klepačeva je tako zasedla drugo • । -- !«« urnah /FM) Namizni tenis Na petem mestu MT Sobota V končnici državnega članskega prvenstva v namiznem tenisu za uvrstitev na peto mesto med pomurskima ligašema Moravskimi Toplicami Soboto in Radgono so bili uspešnejši Sobočani, ki so zmagali na obeh tekmah in tako ponovili lansko uvrstitev. V prvem srečanju, ki je bilo zelo izenačeno in razburljivo, saj se je kar šest partij končalo v treh nizih, sta odlično zaigrala Unger pri domačinih in Kitajec Xu Jia pri gostih. Njuno medsebojno srečanje pa je bilo tudi najlepše. V drugem srečanju so bili Sobočani boljši in brez težav zmagali. Škoda, da ni prišlo do srečanja med Ungerjem in Xi Jiojem in morda do ponovne poslastice, saj je Kitajca zamenjal Benkovič. Z uvrstitvijo Sobočanov na peto in Radgončanov na šesto mesto so oboji izpolnili pričakovanja, ki so jih napovedovali pred začetkom prvenstva. Moravske Toplice Sobote: Radgona 6 : 4 (Kocuvan : Xu Jia 1 : 2, Horvat: Solar 2:1, Unger: Rihtarič 2 : O, Horvat: Xu Jia O : 2, Kocuvan : Rihtarič 2:1, Unger. Solar 2 : O, Unger - Horvat: Xu Jia - Rihtarič 1 : 2, Horvat: Rihtarič 2:0, Unger: Xu Jia 1:2, Kocuvan : Solar 2 : 1; Radgona : Moravske Toplice Sobote 3 : 6 (Solar: Horvat 0 : 2, Xu Jia : Kocuvan 2 : 0, Rihtarič : Unger 0: 2, Xu Jia : Horvat 2:1, Solar: Unger 0 : 2, Rihtarič : Kocuvan 2 : 0, Xu Jia - Rihtarič : Unger - Horvat 0 : 2, Benkovič : Unger 0 : 2, Rihtarič : Horvat 0 : 2). M. U. Atletika________________________________ Pomursko srednješolsko prvenstvo V Murski Soboti je bilo pomursko srednješolsko prvenstvo v atletiki, ki ga je organizirala Ekonomska šola Murska Sobota. Sodelovalo je okrog 120 tekmovalcev in tekmovalk. Rezultati - mladinci - 100 m: 1. Mesarič (EŠ) 11,17, 2. Kociper 11,38, 3. Vrečič (oba SŠGT)11,42; 400 m: 1. Pelci (SŠGT) 50.69, 2. Ferenčak (SPTŠ) 55,53, 3. Šiftar (EŠ) 55,60; 1.000 m: 1. Kranjc (G. MS) 2.49.87, 2. Banfi (SPTŠ) 2.50.00, 3. Horvat (EŠ) 2.53.04; 2.000 m: 1. Špilak (EŠ) 7.13.70, 2. Navotnik (G. MS) 7.30.80, 3. Lihtenvalenr(G. Lj.) 7.37.50; daljina: 1. Gjerkiš (G. Lj.) 5.86, 2. Matjašec (SPTŠ) 5.80, 3. Lehar (G. MS) 5.80; višina: 1. Žalig (G. MS) 1.91,2. Hull (SŠGT) 1.75, 2. Novak (G. Lj.) 1.70; krogla: 1. Lenarčič (G. MS) 14.03, 2. Lipovec (G. Lj.) 11.98, 3. Topolovec (ZŠ) 11.86; 4 x100 m: 1. Ekonomska šola Murska Sobota 46.65, 2. SPTŠ 47,08, 3. Gimnazija Ljutomer 47.40. Mladinke - 100 m: Ružič (G. Lj.) 12.59, 2. Maček SŠGT) 13.29, 3. Kokol (G. MS) 13.46; 400 m: 1. Perša (G. MS) 1.04.48, 2. Dajč (EŠ) 1.06.80, 3. Hojs (G. Lj.) 1.06.94; 1.000 m: 1. Horvat (G. MS) 3.02.26, 2. Hujs 3.19.75, 3. Škraban (obe EŠ) 3.25.81; daljina: s1. Horn (G. Lj.) 5.02, 2. Žižek (EŠ) 4.61,3. Martinec (G. MS) 4.54; višina: 1. Vamber-ger (G. Lj.) 1.35, 2. Vesel (SŠGT) 1.35, 3. Horvat (ZŠ) 1.35; krogla: Neubauer(G. Lj.) 10.50, 2. Horvat 10.30, 3. Meolic (obe G. MS) 10.19; 4 x 100 m: 1. Gimnazija Ljutomer 54.52, 2. SŠGT Radenci 55.66, 3. Ekonomska šola Murska Sobota 55.70. (FM) j Košarka Radenska - Creativ začela s pripravami Košarkarji Radenske Creativa iz Murske Sobote so začeli 5. maja s pripravami za novo tekmovalno sezono v državni košarkarski 1. B-ligi po vodstvom trenerja Petra Juteršnika in pomočnika Zlatka Tibauta. Trenirajo petkrat tedensko v Murski Soboti, vsak teden pa bodo odigrali po eno prijateljsko tekmo. V začetku avgusta bodo imeli skupne priprave na Pohorju ki v Kraščih. Klub je doslej zapustil le Karko, medtem ko si Oček še išče nov klub. Iz Olimpije se je vrnil Simon Moravec iz Moravskih Toplic. Radenska Creativ je že odigrala prvo prijateljsko tekmo v Zagrebu s tamkajšnjim članom 2. A-lige Hirom Botincem in zmagala s 87 : 80. Strelci za Radensko Creativ: Besedič 26, Meško 20, Niderl 12,'Žakula 7, Želj 7, Bratkovič 4, A. Novak 4, Pok 2, Maje 2, Ulaga 2 in Hozjan 1. (FM) Tenis Vodi Čerpnjak V pomurski poletni teniški ligi so v Teniškem centru v Radencih odigrali drugo kolo. V absolutni kategoriji vodi Aleš Čerpnjak s 63 točkami pred Primožem Starčičem, 43, in Petrom Polaničem, 33 točk. V kategoriji B je na prvem mestu Beno Žnuderl s 27 točkami pred Matejem Starčičem, 24, in Ivanom Šebjaničem, 20 točk. V kategoriji C vodi Miha Potočnik z 52 točkami pred Milanom Žnuderlom, 34, in Dejanom Kolaričem, 32 točk. V kategoriji D pa je na prvem mestu Franc Maučec s 46 točkami pred Lojzetom Filipičem, 45, in Jankom Nahbergerjem, 35 točk. (FM) Rally starodobnih vozil Uspela mednarodna prireditev Motoklub Veterani Murska Sobota je bil organizator 9. mednarodnega rallyja starodobnih vozil »Prekmurje 2000«. Na dvorišču BTC-ja se je zbralo blizu 130*vozil, ki so po spretnostni vožnji tekmovali na 81 km dolgi progi, razdeljeni na pet etap. To je bilo prvo od devetih tekmovanj za državno prvenstvo. Prireditev je na novi lokaciji in ob lepem vremenu lepo uspela. Rezultati - kategorija A - solo motorji (1946 - 60): 1. Aleksander Car (MS) 472, 2. Valentin Novak (Avstrija) 461,3. Vlado Slodnjak' (Juršinci) 458; (1961 - 75): 1. Ivan Hirci 446, 2. Štefan Jančarič 445, 3. Jože Bobovec 440; prikoličarji: 1. Milan Horvat 447, 2. Avgust Gom-boc 446, 3. Andrej Barber (vsi MS) 439 točk; kategorija B - avtomobili (1945): 1. Mitja Kerčmar (MS) 377 točk; (1946 - 60): 1. Štefan Ružič (MS) 430, 2. Avguštin Zver (Koper) 411,3. Vladimir Perkič (Ljutomer) 402 točke; (1961 - 75): 1. Jožef Furlan (Koper) 450, 2. Franc Podgoršek (Maribor) 450, 3. Branko Žigo (MS) 424 točk. (FM) K^jak-kanu Bron Borutu Horvatu na SP Na reki Vezere v Franciji je bilo 22. svetovno prvenstvo v spustu na divjih vodah. V slovenski reprezentanci sta nastopila tudi kanuist Borut Horvat iz Kroga in kajakaš Miran Vereš iz Bakovec, na prvenstvu pa je bil tudi trener kroških kajakašev in kanuistov Štefan Varga v vlogi pomočnika trenerja. Najboljši v slovenski reprezentanci je bil Borut Horvat, saj je med posamezniki zasedel 6. mesto, kar je njegova doslej najboljša uvrstitev na svetovnem članskem prvenstvu. Kljub velikemu uspehu pa ni bil povsem zadovoljen, saj je bil le za dve sekundi počasnejši kot dobitnik medalje. Kancler je bil šestnajsti, S. Hočevar pa osemnajsti. Med kajakaši je Miran Vereš kot drugi v naši reprezentanci zasedel 21. mesto. Izkazali pa so se kanuisti (Borut Horvat, Simon Hočevar, Joško Kancler) v moštveni vožnji 3 x C-1, saj so zasedli tretje mesto in dobili bronasto medaljo. Naši bi lahko dobili tudi žlahtnejše odličje, saj je Borut Horvat, kot je sam povedal na koncu tekme, veslal le z 90 odstotki moči, vendar je moral počakati na sotekmovalca. Kljub vsemu je bil Borut Horvat vesel medalje. Čestitamo! (FM) Strelstvo - trap Boštjan Maček dvojni rekorder V avstrijskem Hilterbergu je bilo mednarodno tekmovanje v streljanju na glinaste golobe za donavski pokal. Med 45 tekmovalci iz petih držav je sodeloval tudi Boštjan Maček (SD Štefan Kovač MS) in zasedel prvo mesto ter postavil dva nova državna rekorda. Brez finala je zadel 122, s finalom pa 146 golobov. V Rakičanu je bil četrti krog prve strelske trap lige. Od pomurskih tekmovalcev je prišel v finale le Dani Šmid (Radgona) in z 79 golobi zasedel četrto mesto. Med mladinci je bil Miha Šafarič z 52 golobi drugi. Ekipno je zasedla SD Štefana Kovača MS s 173 golobi drugo, Radgona pa s 172 tretje mesto. (FM) Hitrostno rolanje Sobočani peti, Lendavčani šesti V italijanskem Tržiču je bilo mednarodno tekmovanje v hitrostnem ro-lanju. Med 103 tekmovalci iz treh držav so sodelovali tudi člani Roller kluba Murska Sobota in ŠD Do konca iz Lendave. V skupni uvrstitvi so bili Sobočani peti, Lendavčani pa šesti. Najuspešnejša tekmovalka je bila Jasna Šantavec (MS), ki je dvakrat zmagala. Drugi Sobočani pa so dosegli naslednje uvrstitve: prva in druga sta bila Davor Šijanec in Tinka Kuplen, tretja in četrta pa Jernej Škrilec in Nina Olas, Blaž Nemec je bil dvakrat šesti. Od Lendavčanov je bila Manuela Bogdan prva in druga, Doris Solarič prva in peta, David Solarič dvakrat tretji, Tanja Koren druga in tretja, Miran Rožman peti in sedmi, Marko Krapec pa dvakrat sedmi. (FB) Karate ____________ Tromejnik Kuzma drugi Ob praznovanju 25-letnice Shotokan kluba Tabor je bilo v Mariboru tekmovanje v karateju. Med 179 tekmovalci so sodelovali tudi karateisti Tromejnika iz Kuzme in Radgone ter dosegli lep uspeh. To še posebej velja za tekmovalce iz Kuzme, saj so v skupni uvrstitvi zasedli drugo mesto. V katah sta v svojih kategorijah zmagala Polonca Hull dvakrat in Janez Rajbar (oba Kuzma). Druga mesta so zasedli Evgen Bunderla, Denis Kristl, Mateja Recek (vsi Kuzma), Matej Maruško, Domen Hodnik (oba Radgona). Tretji so bili Simona Gomboc, Valentina Trajbar, Marko Bunderla (vsi Kuzma), Sanja Valner in Petra Kovač (obe Radgona). Četrta mesta so zasedli Denis Madjar, Doris Kristl, David Halb (vsi Kuzma) in Aleš Mauko (Radgona). V borbah je enkrat zmagala, enkrat pa je bila druga Polonca Hull, Janez Rajbar je bil drugi, Mateja Recek in Denis Kristl (vsi Kuzma) pa četrta. (FM) Strelstvo Kocbek peti, Markoja zgrešil finale V Milanu je bilo tekmovanje za svetovni pokal v streljanju z malokalibrsko puško 3 x 40 strelov. Slovenijo sta na tekmovanju zastopala Rajmond Debevc (Olimpija, Ljubljana) in Robi Markoja (Štefan Kovač Turnišče). V kvalifikacijah je Debevc zadel 1161 krogov, Markoja pa 1131 in za dva kroga zgrešil prvo petdeseterico. Na mednarodnem tekmovanju v streljanju s samostrelom v avstrijskem Perku,ki je štel za evropski pokal, sodelovali pa so tekmovalci iz 6 držav, sta sodelovala Gorazd Kocbek (Janko Jurkovič) in Valter Pajič (Koloman Flisar Tišina). Med člani je zasedel Kocbek na 30 m v kombinaciji peto mesto, na 10 m pa je bil sedmi. Pajič pa je med mladinci zasedel deveto mesto. Gorazd Kocbek in Valter Pajič sta sodelovala tudi na strelskem tekmovanju z zračno puško v Leskovcu za pokal Leskovca! V članski konkurenci je Kocbek zasedel četrto (584). Paiič oa (568) trinaisto mesto. (FM) IZ NAŠIH KRAJEV 8. junij 2000, IBTI1 Gradbeno podjetje Pomgrad iz Murske Sobote gradi kanalizacijsko omrežje tudi na Petanjcih. Cevi so doslej položili od hišne številke 1 do glavne ceste I. reda. Na določenih odsekih morajo kopati zelo globoko, tam pa jim ponavadi ponagaja podtalnica, ki jo morajo sproti črpavati iz jarkov. - Foto: F. Kuhar Dnevno oddajo prek tisoč litrov mleka Ratkovska zvonova mirujeta, ker v vasi ni zvonaijev Osemsto gostov SUN iz Gornje Radgone, podjetje za intelektualne storitve in svetovanje za javno podjetništvo, je v tem šolskem letu izvajalo podjetniške krožke na 48 osnovnih šolah širom po Sloveniji. Povsod so izdelali tudi mini poslovne načrte. JG ■ Po dolgih desetletjih ostali brez vaške trgovine, ki jo najbolj pogrešajo starejši ani je podelila Občina Moravske Toplice priznanje prebivalcem Ra-tkovec na Goričkem za ohranitev in razvoj podeželja. In prav je tako. Zemlja v vasi je vzorno obdelana, čeprav živi v njej le 61 prebivalcev in imajo 9 kmetij. Svoje in najete zemlje imajo od 5 do 20 hek- tarjev. Največ se ukvarjajo z živinorejo in na dan namolzejo prek tisoč litrov mleka, ki je zelo kakovostno, saj je veliko krav v pašni sezoni na prostem. V vasi imajo tudi farmo, ki se ukvarja s prašičerejo. Predsednik vaškega odbora Ratkovci na Goričkem Geza Hujs je zaskrbljen, ker prebivalstvo v vasi upada. Imajo 39 hišnih številk, a polovica domov je praznih. Nekaj imajo sicer tudi »viken-dašev«. Precej prebivalcev je starejših in prav ti so zadnje dni nejevoljni, ker so pred nedavnim zgubili, po mnogih desetletjih, vaško trgovino. Do Prosenjako-vec ali Križevec, kjer so trgovine, so samo štirje kilometri, a kaj, ko starejši ne vozijo osebnih avtomobilov. Mladi so večinoma zaposleni v tekstilni tovarni v Prosenjakovcih. Nekaj let imajo v naselju Medičarstvo Jožice Celec. Gasilsko društvo ima 18 članov, »operativcev« pa je 9. Večinoma lepo urejeni domovi stojijo posamično sredi zelenja in so precej oddaljeni od glavne ceste, ki vodi po dolini Ratkovskega potoka. Polovica cestnih odsekov, ki so speljani do domov, je asfaltira- za vsakogar! Geza Hujs, predsednik vaškega odbora Ratkovci, pred lesenim vaškim zvonikom. Iz njega se zvonova oglašata le, ko imajo v vasi pokojnika in na dan mrtvih. Foto: F. Š. 19.900 SIT la.oaa sit . A A Ponuicfosi valja ejcl lO-O. olo 30,9,3000 (ccircrrna do rszprocteijo zalogi • POKLIČITE MAS: 080OO « • OBIŠČITE: NAS: lh^to,slm0it»1llnSji Poletna romanca Letos nekoliko prej, predvsem pa drugače. Vroče cene telefonov Halo za dolge poletne pogovore. S telefonom Alcatel kar za 10.000 tolarjev brezplačnih pogovorov. brezplačni pogovori Kolesarjenje za rekreacijo in spoznavanje Ček Halo za 1 .OOO tolarjev prejmete že v paketu Halo, 9.000 tolarjev pa vam bomo podarili, ko nam boste poleg pristopne izjave za klub Halo poslali še obe izrezani rumeni nalepki, ki ju najdete na spodnjem in zgornjem delu paketa Halo,. nih. Preostale poti nameravajo asfaltirati letos. Vzdrževati pa morajo tudi makadamske poljske poti. V ta namen zbirajo denar krajani. Plačujejo pa tudi redni krajevni samoprispevek. Toda vse to ne pomaga veliko, ker je prebivalcev malo, vaških potreb pa precej. Za reševanje njihovih problemov ima razumevanje mo-ravskotopliška občina in primakne denar iz svoje blagajne. Leta 1963 so zgradili vaško mrliško vežo. Nadeli soji fasado, a je znotraj »v surovem stanju«. Pokojnike imajo pred slovesom še vedno doma. Po bregovih so sadovnjaki, ki jih v sušnem obdobju žeja po vodi. Tudi trava v pašnikih bi bolje rasla, če bi bilo več moče. Predvidevajo, da bodo uredili namakalni sistem. Ponekod je zemlja povsem peščena, drugod prevladuje težka ilovica. Vaščani so Slovenci. Večinama so evangeličani. Imajo značilen lesen panonski zvonik. Leta 1987 ga je obnovil tesarski mojster Mertuk iz Bratonec. Domneva se, da je tak zvonik stal tukaj vsaj pred 113. leti. V njem sta zvonova, ki že 20 let v glavnem mirujeta. Včasih so vaščani menjaje zvonili trikrat dnevno. Z zmanjšanjem števila prebivalcev in zaradi starosti mnogih so z zvonjenjem prenehali. Zvonijo le, ko imajo v vasi mrliča. Ohranili pa so nenavaden običaj. Otroci oziroma mladina, ki se še doslej ni preizkusila v veščini zvonjenja, lahko to počne 1. novembra, torej na dan mrtvih. Takrat zvonijo tudi starejši in se ob tem spominjajo svojih rajnih. Najvišja točka Ratkovec je Ratkovski vrej ali Pušča. Blizu je Kaštel. Tu včasih izorjejo »škrila-vke«. Ustno izročilo o tem območju je nekoliko drugačno od lončarovskega. Tu naj bi imeli Turki grad. Ko so jih domačini pregnali, so Turki pred begom zakopali na območju Kaštela zlato zibelko. V gozdu med Ratkovci in Be-rkovci je »bregec«, ki ima v sredini jamo. Verjetno gre za izropano starožitno gomilo. Zanimiva so tukajšnja ledinska imena. Imajo Vancarov breg (tu naj bi bili nekoč vinogradi), Kermedin (v tem zaselku so hiše lepo razvrščene ob cesti), Grabe, Katarambe (tam so nekoč živeli sami Kol-taji). Tu so še Miščini in na desnem bregu Ratkovskega potoka je Štajer... FRANČEK ŠTEFANECi B' ’ _______ Brodarsko društvo Bistrica si je v letošnjem programu dela zadalo tudi organiziranje kolesarskega izleta za mlade in stare - da bi se razgibali in bolje spoznali. Pred kratkim so to nalogo uresničili. Udeležba za začetek sicer ni bila množična, kolesarji, ki so se podali na pot izpred Kantine pri Muri, so se peljali do Veržeja ter po desnem bregu skozi Krapje, Cven in Razkrižje nazaj na prekmur- VESTNIK , 8. junij 2000 IZ NAŠIH KRAJEV Logarovci so na koncu Ščavniške doline in na začetku Murskega polja Vas, v kateri kruli množica prašičev Začeli z vaškim turizmom pa je Kolatjeva kapela, ki jo je postavil prednik v spomin na srečno vrnitev iz prve svetovne morije. Gasilski dom rabi za vse potrebe vasi in je dobro vzdrževan ter opremljen. Sploh pa so v Lo-garovcih najbolj dejavni gasilci, ki imajo 140 članov. Ponosni so na Športno društvo Loka, ki dosega lepe uspehe v malem nogometu. Združuje mlade Logarovec in sosednje Koko-ričane. Zgleden je Rdeči križ, posebej krvodajalska sekcija. Bogarovci so razložno naselje ob potoku Globetka. Severno teče Ščavnica in ob robu ravninskega gozda se Ščavniška dolina prelije v Mursko polje. V 90 hišah živi 293 prebivalcev oziroma 87 manj kot pred šestimi desetletji. V vasi je najbolj donosna svinjereja. Predsednik vaškega odbora Logarovci Jože Babič nam je povedal, da se je zadnje čase začelo v vasi število prebivalcev spet nekoliko povečevati. K temu je pripomoglo tudi nekdanje šolsko poslopje. Spremenili so ga v stanovanjski blok z devetimi stanovanji in tu živi precej otrok. Lo-garovski otroci obiskujejo osnovno šolo v Križevcih, kamor se vozijo z avtobusom. Prevladuje svinjereja. Izstopa vzrejni center Marjana Kolarja, ki vzreja pasemske svinje za razplod. Jožef Marinič redi bekone. Slavko Mavrič redi pujske in bekone. Z bekoni se ubadata še kmetiji Štefke Kosi in Franca Žnidariča. Vsi redijo po nekaj sto teh živali. Branko Štuhec se ukvarja predvsem z govedorejo. Ima 60 živali, od tega 30 mlekaric, 15 plemenskih telic in nekaj vzrejnih telet. Precej je razdrobljenih kme tij s po 4 hektarji ali manj zemlje. Običajno je vsaj po en član teh družin zaposlen. Za Logarovce so že od nekdaj pomembne obrtne dejavnosti. Imajo Zidarstvo in cementninar-stvo Jože Vrbnjak, Strugarstvo in obdelava kovin Robi Jurak. Prevozništvo opravljajo Milan in Simon Kosi ter Boris Filipič. Vaško trgovino ima Zdenka Luknjat in bo kmalu odprla še okrepčevalnico. Dragica Marinič pa vodi okrepčevalnico Med hrasti. Z žagarstvom se ukvarja družina Franca Vidnarja. Jože Štumpf se ukvarja z veleprodajo živil. Imajo pa tudi Vrtnarstvo Belec. Te dni so odprli tudi prvo turistično kmetijo, ki jo vodi Darinka Kolar. Skrbijo tudi za kulturno dediščino. Imajo tri značilne »štajerske« križe in dve kapeli. V novi je zvon, ki pozvanja trikrat dnevno s pomočjo elektrike. Starejša Vse vaške ceste imajo asfaltirane. Dva kilometra pa bodo letos na novo prevlekli. Ob štirih vhodih v naselje bodo postavili pozdravne table. Vaški odbor želi polepšati okolje dveh vaških lip s cvetličnima gredicama in ju obdati z zaščitno ograjo. Na Žilikovi domačiji je spominska plošča, ki opozarja na boje med partizani in kozaki. Požgana je bila hiša ter ubita gospodar in gospodinja. Obrobje Logarovec meji na Gajševsko jezero. Vaščani so zadovoljni z njegovim obstojem, saj je bila tako po stoletjih ukročena reka Ščavnica. Zaradi poplav je povzročala kmetom neprecenljivo škodo. Logarovci so sestavni del Občine Križevci pri Ljutomeru, kot so bili že nekoč. Naselje seje razvilo šele po letu 1445. Odtod je bil doma Franc Magdič (1830-1914), ustanovitelj hrvaške stenografije. FRANČEK ŠTAFANEC ■ Za to, da imajo v PGD Negova tudi veliko mladih, ima nemalo zaslug učitelj, sicer pa tudi gasilec Harold Starovasnik, ki že 30 let dela z mladimi gasilskimi desetinami. Mnogi mladi so postali aktivni člani negovskega in drugih gasilskih društev. Gasilci seveda pridno vadijo. Vaje so ob sobotah. Na posnetku so: Gregor, Klemen, Kristjan, Bojan, Matej, Boštjan in Dejan ter seveda voditelj Harold. - Foto: L. Kr. Predsednik vaškega odbora Logarovci Jože Babič želi, da bi bil njegov kraj čim lepši. Foto: F. Š. Z obeh strani občinske ceste med Veliko Polano in Brezovico so kakovostne njivske površine, imenovane Dolge njive. Na eni izmed teh parcel pa so se kot strela z jasnega pojavili gradbeni odpadki: opeka, beton, malta... Že res, da tam, kjer jih je nekdo odložil, nista rasli ne pšenica ne koruza, ampak je bila travnata površina nekdanjega izkopa zemlje, toda kljub temu se človek ob pogledu na tako oskrunitev narave zgrozi. Mar res ni kje drugod kake vaške jame, kamor bi bil odložil odpadke? Tu, kjer so zdaj, jih resda vse bolj prerašča trava, toda Dolge njive ne bi smele biti divje odlagališče. Morda bi se po vrnitvi iz Pariza vključil v sanacijo sam župan Prša? Foto: N. N. Na kratko Gornja Radgona v Župnijski cerkvi sv. Petra v Gornji Radgoni bo na binkoštno nedeljo, 11. junija, ob 15. uri srečanje vernikov, starih 65 in vee let. Po bogoslužju bodo po-nudili udeležencem prigrizek in naPitke. Komisija za priznanja, pohvale in nagrade Občine Gornja Radgona bo sprejemala do 30. junija predloge za dodelitev letošnjih priznanj. Podelili jih bodo ob občinskem prazniku 1. oktobra. Na mednarodnem mejnem prehodu v Gornji Radgoni (ob vstopu v Slovenijo) je zanimiva razstava o mlinih na območju DE Gornja Radgona. V polpre-:eklem času je bil na tem ob-nočju kar 101, od tega sedem na veter. Pripravilo jo je Zgodovinsko društvo Gornja Radgona. :f. ki.) Rogašovci V turističnem prospektu, ki predstavlja zanimivosti rogašo-vske občine, so med drugim pri-cazani: 300 let star lesen zvonik v Ocinju, vinogradi in kleti ob vinski cesti, Sotinski breg oziro-na Kugla, razgledni stolp, neka-ere gostilne, gasilski dom pri Svetem Juriju in seveda jurijska :erkev, zgrajena v gotskem stilu. Dokaz, da štorklje ne gnezdijo ;amo na Ravenskem in Dolin-;kem, ampak tudi na Goričkem, >ta gnezdi pri Kuzmičevem go-itišču pri Juriju in pri Mekišu v Muskovi. (J. Ž.) Podgorje Gasilci tega kraja na Apaškem >olju so gostili tekmovalce dva-lajstih tekmovalnih ekip oziroma ;asilski desetin. Uvrstitve - elani kupine A: Lešane, Črešnjevci, Jodgorje; člani skupine B: Apače PGD Podgorje; mladinci: Lešane, Podgorje, Lutverci; pionirji: Podgorje, Lutverci. (B. Ma.) Kapela, Žepovci PGD Kapela pripravlja za soboto, 17. junija, tradiconalno -že deveto - nočno pokalno gasilsko tekmovanje za člane in članice. Prijave sprejemajo do 12. junija. Tekmovalo bo največ 50 desetin. Pomerili se bodo v vaji z motorno brizgalno suhe izvedbe in v metanju torbice v začrtani krog. Gasilci v Žepovcih bodo prevzeli v nedeljo, 11. junija, ob 14. uri nov gasilski avto. Že dopoldne - od 9. ure dalje - pa bo tam občinsko gasilsko tekmovanje. (F. KI.) Spodnja Ščavnica Delavci 50-članskega kolektiva Tokama iz Spodnje Ščavnice so bili na ekskurziji. Ogledali so si jedrsko elektrarno v Krškem in tovarno avtomobilov Renault v Novem mestu. Tam imajo tudi tekoči trak, katerega del so izdelali v Tokamu, že vrsto let pa opravljajo remont v tej novomeški tovarni prav Tokamovi delavci. Kot je povedal direktor in lastnik firme Tokam Anton Kampuš, je bil namen izleta oziroma ekskurzije seznanitev delavcev s podjetjem, za katerega opravljajo določena dela, pomembno pa je bilo tudi druženje in spoznavanje sodelavcev zunaj lastnega podjetja. (L. Kr.) Lendava Na DOŠ s prilagojenim programom so imeli dan odprtih vrat. Srečanja z otroki, ki so duševno prizadeti, so se udeležili poleg staršev še prosvetni in pedagoški delavci iz pomurske regije. Učenci so pripravili učne delavnice, v katerih so skupaj s straši ustvarjali različne izdelke in spoznavali poklice, ki so primerni za njihovo zdravje in sposobnost, na primer frizerstvo, kuharstvo in šiviljstvo. Lepo so sprejeli tudi modelarsko delavnico in pohvalili mlade izdelovalce iz gline. Upravni odbor štipendijske fundacije Štefana Galiča bo pripravil v tem letu prvo dražbo Galičevih grafik. K sodelovanju bodo pivabili druge pomurske likovnike. (J. Ž.) Janžev Vrh Na rednem letnem zboru so se sešli člani DU Gornja Radgona, pododbora Janžev Vrh, ki šteje 160 članov, vodi pa ga Milica Pelci. Z obiskom jih je počastil tudi radgonski župan Miha Vodenik, radenskega župana pa je zastopal svetnik Miha Petek. Na zboru je bil kulturni program, nato pa so spregovorili o lanskih aktivnostih in letošnjih načrtih. Šli bodo na izlete v Velenje, Sežano in Kobjeglavo na Primorskem in poromali v Maria Zeli v Avstrijo. Izneverili se tudi ne bodo tradicionalnemu pikniku na Janževem Vrhu in silvestrovanju v gostišču Šenekar v Spodnjih Ivanjcih. Tokratni najlepši del zbora pa sta bila kosilo in sproščen klepet. (L. Kr.) Tišina Tišinski krvodajalci so imeli pri ribiškem domu v Gradišču tradicionalni piknik. Tam pa niso le jedli in pili, ampak je bil tudi krajši kulturni program: recitacije, nastop folklorne skupine, skeč - in v srce segajoče melodije harmonikarjev Leopolda Zorjana in Alojza Avguština. Večkratnim krvodajalcem so podeli odličja. Spodbudno: organizacijo druženja sta podprla občina in območni odbor RK pa tudi za sebni pokrovitelj seje izkazal. (F. Ku.) Gaberje, Hotiza Podobno kot v več drugih krajih, so se tudi v Gaberju odločili za sistem ulic. Te se bodo imenovale: Glavna ulica, Kolonija, Marof, Ozka ulica, Kratka ulica, Pokopališka ulica, Gornja ulica in Spodnja ulica. Napisi bodo v slovenskem in madžarskem jeziku. Predstavnik Zavoda za zdravstveno varstvo Murska Sobota je vzel iz hotiškega vaškega vodovoda dvajset vzorcev vode zaradi biološke in kemične analize. Oporečna sta bila le dva vzorca, torej je voda še kar ustrezna oziroma pogojno varna. (J. Ž.) Rakičan Na SKŠ so imeli tridnevni kmetijsko-podjetniški praktikum, namenjen učencem sedmih razredov OŠ. Udeleženci so spoznavali strukturo in sestavo tal ter pripravljali zeliščne napitke in jedi na osnovi zelišč. Poskrbeli so tudi za sprostitev: pohod po spro-stitveno-poučni poti ob šoli in v okolici. V treh dneh se je prepletalo koristno s prijetnim, ob koncu pa so izdali bilten. Vodja projekta je bil mag. Andrej Korošak, praktikum pa je vodila prof. Vanda Sobočan. Nazadnje so imeli še piknik. Prav gotovo se je kateri od obiskovalcev navdušil za vpis na rakičansko kmetijsko šolo. (J. Ko.) Velika Polana Pred 75 leti ustanovljena Marijina družba v Veliki Polana se je ohranila do današnjih dni. Vanjo vstopajo mladi verniki. Pred kratkim se je vključilo 18 deklet in 10 fantov, predvsem srednješolcev. Na dogodek so se pripravljali tudi na duhovnih vajah v domu duhov nosti v Kančevcih. Na sprejemu jim je dekan g. Franc Kodila izročil svetinjico, ki naj jih spominja na dano zaobljubo. (J. Ž.) Gornji Pterovci Ob nastanku je imela občina Gornji Petrovci 2.529 prebivalcev; danes - nekaj let pozneje -pa jih ima 2.411, to pa je 118 manj. Sedanje število prebivalcev v posameznih krajih: Adrijanci -191, Boreča - 111, Gornji Petrovci - 375, Košarovci - 70, Križevci - 456, Kukeč - 75, Lu-cova - 155, Martinje - 121, Ne-radnovci - 154, Panovci - 37, Peskovci - 103, Stanjevci - 214, Šulinci - 226 in Ženavlje - 123. Na upad ni toliko vplivalo odseljevanje, ampak druga kruta resničnost: več umrlih, kot je novorojenčkov. Najstarejša občanka je 96-letna Kristina Zrim iz Gornjih Petrovec. (J. Ž.) Lomanoše V Lomanošah so športniki in mladina uredili pravcati športni center, na katerem so igrišča za nogomet, odbojko in košarko. Vse to je v veliko veselje in korist domačim in okoliškim tekmovalcem. V nogometu sicer tekmujejo tudi starejši mladinci. Predstavnik NK Lomanoše Bojan Zorman je razkril, da se vrstijo med nogometnimi moštvi redna tekmovanja, enkrat poleti pa bo celo nočni turnir, kar utegne biti prava atrakcija. (J. Ko.) Gornji Lakoš, Čentiba Gasilstvo v tem kraju ima 75-letno tradicijo, žal pa je društvo eno redkih v okolici, ki še nima lastnega orodnega vozila. Zdaj pa je stekla akcija zbiranja denarja za njegov nakup. Gasilci so se obrnili na občane, gasilsko zvezo, podjetja in tudi na občino, seveda v upanju, da jim bodo pomagali pri nakupu zelo potrebnega vozila. V Centibi pa je bilo pregledno gasilsko ocenjevanje vaj z motorno brizgalno in štafetnega teka. Pomerile so se desetine z območja gasilske zveze Lendava. Pri * članih so zmagali gasilci Čentibe, pri članicah ekipa PGD Lendava, med pionirji pa se je najbolje odrezal podmladek iz PGD Lendava. (J. Ž.) Apače V Apačah, kraju, ki ima 600 prebivalcev, ima glasbena dejavnost dolgo tradicijo. Zdaj deluje v kraju kar šest pevskih zborov. Na OŠ imajo otroški in mladinski zbor, drugi (odrasli) zbori pa so: mešani pevski zbor, cerkveni mešani pevski zbor, mešani pevski zbor Gregor Zafošnik in mešani pevski zbor Pomladna pesem. V Apačah imajo tudi godbo na pihala. Tako pevci kot godbeniki nastopajo na različnih prireditvah in poslušalci jih vsakokrat nagradijo z dolgotrajnim aplavzom, kar je vsekakor velika moralna spodbuda. (F. KI.) Ljutomer Na volitvah v koordinacijski odbor pomurskih upokojencev so izvoli za regijskega predsednika Mirka Lebariča, ki je sicer predsednik DU Ljutomer. Povedal je, daje v Pomurju 27 upokojenskih društev, ki imajo kar 12.000 članov. Delujejo v različnih sekcijah. Za jesen pripravlja zveza pomurskih upokojenskih društev srečanje pevskih zborov severovzhodne Slovenije. Sicer pa se bo zveza »borila« za ohranitev tega, kar so si upokojenci zaslužili s svojim aktivnim delom: ustrezne pokojnine in dodatke. Predsedstvo koordinacijskega odbora sestavljajo predsedniki DU Murska Sobota, Gornja Radgona, T .endava in I intnmp.r. LL 7.} 18 VESTNIKOV VLAK 2000 8. junij 2000, »HI Letos na Vestnikovem vlaku nismo delili spominskih majic, ampak pasove s torbico. Izkazali pa so se tudi pri Gorenjskem glasu, saj so dali vsakemu izletniku svoj almanah za leto 2000. Vestnikov vlak s kompozicijo 12 vagonov je pripeljal po petih urah vožnje na železniško postajo Lesce 600 vestnikovcev, od tam pa so nas avtobusi »razvozili« na ogled naravnih in drugih znamenitosti Gorenjske. To pa sta stara znanca z Vestn-ikovih vlakov: neutrudna godca, ki sta marsikomu popestrila urice na vlaku pa tudi brž po kosilcu sta vzela v roke harmoniko in brenkalo ter igrala. Jaz pa pojdem Ustanovitelj Vestnikovega vlaka je bil (pred več kot 25 leti) Drago Beloglavec (prvi z leve strani posnetka), po njegovi upokojitvi pa je skrbel za organizacijo Franček Štefanec. Tudi ta je že (mlad) upokojenec. Zdaj pa nadaljuje njuno delo Renata Ficko. okaz, da je Vestnikov vlak še vedno aktualen (morda celo iz leta v leto bolj), je tudi sobotno potovanje na Gorenjsko: spet je bil polno zaseden, saj se je z njim podalo na enodnevni izlet več kot 600 vestnikovcev. Potniki s(m)o bili iz različnih krajev Slovenskih goric, Apaškega polja, Prlekije, Prekmurja. Tudi tokrat je krenil na dolgo pot zgodaj zjutraj z železniške postaje v Murski Soboti (kjer je vstopila večina izletnikov), nato pa se je ustavljal še v Beltincih, Grlavi, Ljutomeru, Ormožu in na Ptuju,.kjer so se pridruževali še preostali potniki 27. Vestnikovega vlaka. Cilj potovanja: Gorenjska. Vestnikov vlak je tradicija, ki se ji ni mogoče izneveriti. Dokaz: mnogi so že bili v krajih, ki smo jih tokrat obiskali, toda kljub temu so prisedli na vlak. Da, vlak, saj marsikdo na njem doživi toliko prijetnega: spozna nove prijatelje, oglasita se pesem in glasba, tam je neutrudni Geza (ki se rad zeza in deli nagrade), vlakovne kelnarice so nenehno na nogah in nosijo jedačo in pijačo, zato ne gre zameriti tistim, ki srknejo kozarček »preveč«. Tokrat se je vlak, sestavljen iz 11 potniških vagonov in vagona z okrepčevalnico, ustavil na železniški postaji v Lescah, od koder so avtobusi »razvo- Fotoqrafiia za spomin, četudi so v ospredju liter vina in slatina ter pivo? Zakaj pa ne? Bila je peklen- V dvorani pod šotorom je igral trio Kifličarji, pela pa je Natalija Verboten. Moški so komentirali, da je v redu mačka (deklina). Toda kaj, ko pa je najbrž »zavzeta« (odpeljala se je s postavnim mladeničem). Naša dežela ima toliko naravnih lepot kot le malokatera. Na posnetku je skupina izletnikov, ki si je »IH , 8. junij 2000 VESTNIKOV VLAK 2000 19 j*. V •Adi/ A '*' , Organizator izleta je »naročil« sončen dan, zato je dobro del ogled slapa Savice, koder so vodne kapljice (in ne samo pivo) ohladile marsikaterega izletnika. na Gorenjsko žili« izletnike v romarsko Brezje, nato pa na ogled Bohinjskega jezera, slapa Savice, soteske Vintgar, Prešernove Vrbe, manufakture Janeza Rozmana v Smokuču, ki je rekonstruiral Gutembergovo tiskarsko napravo, na kateri so si izletniki sami lahko naredili odtis. Kosilce z zabavo je bilo v bohinjskem kampu Danica. Igral je trio Kifličarji. Njihovi pevki se je pozneje pridružila Natalija Verboten, ki jo mnogi poznajo iz nedeljske tv-oddaje o narodni glasbi. »V redu mačka,« so komentirali v moški družbi. Ples sta odprla direktorica PIMS (Podjetje za informiranje Murska Sobota) Irma Benko in direktor Gorenjskega glasa Marko Valjevec, ki se je sicer s svojimi sodelavci izkazal kot zelo gostoljuben Gorenjec. Med drugim kot vodnik skupine izletnikov. Tudi na račun škrtih Gorenjcev je povedal nekaj zgodbic. Vestnikov vlak se je vrnil v Mursko Soboto okrog polnoči. S(m)o bili zadovoljni z izletom? Prav gotovo! Vsekakor pa tisti, ki so si potovanje še sami (po svoje) obogatili. Na svidenje prihodnje leto (če bomo živi in zdravi!) na 28. Vestnikovem vlaku! FOTOGRAFIJE: NATAŠA & JURE BESEDILO: ŠTEFAN ■ Na Brezjah je Vestnikove izletnike sprejel in nagovoril pater magister Ciril Božič, nato pa smo si ogledali katedralo in znamenito Marijino sliko z Detetom. Mnogi so kupili tudi nabožne podobe in lučke. Oh, Vrba, srečna vas domača... je pel Prešeren, rojen 1800. leta, torej pred 200 leti. Vestnikovci smo si ogledali njegovo rojstno hišo. Tam pa seje narodil (1900. leta) tudi ljubljanski nadškod Anton Vovk, novi slovenski svetniški kandidat. V Bohinju so kupili pred kratkim ladjico na električni pogon za vožnjo potnikov po Bohinjskem jezeru. Vestnikovci, ki so plačali tisočaka za vožnjo, so bili tako med prvimi, ki so uživali v vožnji po kristalno čistem jezeru. Nekateri Vestnikovi srečneži, ki so bili izžrebani, so se popeljali s helikopterjem na panoramsko vožnjo. Tako (iz ptičje perspektive) so videli veliko več kot drugi, ki s(m)o občudovali Gorenjsko iz žabje perspektive. POKROVITELJ VESTNIKOVEGA VLAKA MERKUR Ples pod velikim Šotorom sta odprla direktorica Irma Benko In direktor Gorenjskega glasa Marko Valjevec. Potem so se brz pnd-. —t i.t t:k _ vret nravimo - srbijo pete. Tiskarski mojster Janez Rozman je uredil v vasi Smokuč pri Žirovnici tiskarski muzej. V njem je tudi rekonstruiran Gutembergov tiskarski »stroj«. Tatjana Košir, vdova humorista in glasbenika Franca Koširja, pa je predstavila nošo iz 15. stoletja. Že nekaj let skrbi za dobro voljo na vlaku Geza Farkaš. Tako je bilo tudi v soboto. Na vlaku je podelil tudi več nagrad. Kuharsko knjigo Boug žegnjaf je dobila potnica iz Gradišča, ki je imela na vlaku več številk Vestnikov. Ta dva sta si v vročem izletniškem dnevu privoščila pivce za živce. Pa ne samo ona, ampak veliko drugih, na primer mlajše dekline (tudi iz naše hiše) so srknile kozarček »preveč«. 20 POČITNICE 8. junij 2000, f I Dopust za vse okuse te se odločili, da boste sredi poletne vročine in napetosti kak dan preživeli v naravi s svojimi najdražjimi in se ob napadu lakote in žeje ne boste vračali domov ali začeli iskati primerne gostilne, marveč si boste za spremembo omislili osvežitev in okrepčilo v naravi? Piknik, kakor imenujemo tako preživljanje prostega časa z družbo v naravi, ki pomeni izlet s skupnim kosilom na prostem, je v času lepega in toplega vremena zelo priljubljen. Če le malce pobrskamo po možnostih, ki nam jih ponuja piknik, lahko mimogrede najdemo celo vrsto prednosti in ugodnosti, ki jih tovrstna oblika aktivnosti v naravi ponuja posamezniku. Izbira kraja piknika je odvisna od možnosti in časa pa tudi od zdravstvenega stanja in počutja posameznika. Tako se odpravimo na morje po »vdihavanje svežega in slanega zraka«. Zrak ob morju je bogat z jodom in kisikom, zato na človeka deluje krepčilno in spodbujevalno. Počitnice ob morju lahko koristijo asteničnim in anemičnim posameznikom, preobremenjenim ljudem in rekonvalescentom po poškodbah. Koristi tudi živčnim in napetim posameznikom, ženskam v meni in bolnikom z nevralgijami. V planinah je zrak bolj čist in vse buje manj kisika, hkrati pa na organizem dobro vplivajo tudi temperaturne razlike med dnevom in nočjo. Gorska klima prija tudi vsem tistim, ki jih muči nespečnost, si želijo miru in sprostitve, a jim je ob morju prevroče. Imeniten je izlet tudi k bregovom rek in potokov, ki s svojim enakomernim žuborenjem sproščajo in pomirjajo. Zrak je tam razmeroma čist in suh, brez neprijetnega vetra, poln kisika in blagodejnih esenc iz bližnjega zelenja. Primeren je za vse, ki se želijo sprostiti in si odpočiti. Dobro vpliva tudi na starejše ljudi in kronične bolnike, zlasti na tiste z bronhitisom'in podobnimi težavami z dihali. Obvodna klima namreč spodbuja delovanje dihal in obtočil, pospešuje presnovo in krepi imunski sistem. Tudi piknik na deželi koristi organizmu, saj pospešuje sproščanje in razbremenjevanje posameznika, spodbuja presnovo, lajša spanec in ponuja idealno priložnost za gibanje v miru in na svežem zraku. Med aktivnostmi so najboljši dolgi sprehodi in kolesarjenje. Vse to so ideje za koristno preživljanje dopusta, da ne bo v kovčku preveč prtljage. Od vašega razpoloženja in iznajdljivosti pa bo odvisno, kako boste preživeli v naravi vsaj nekaj brezskrbnih dni. MILAN JERŠEB Pomirjujoče okolje v gozdičku in ob vodi (na sliki je Bukovniško jezero) je kot nalašč za koristno preživljanje dopustniških dni. Počitnice pod šotori Kampi so izhodišče izletov oletje je tako rekoč pred vrati. Koledarsko sicer manjkata približno še dva tedna, toda čedalje višje temperature nas vedno bolj opozarjajo, da je treba razmišljati, kako bomo preživljali letošnji dopust. Tistim, ki ne boste odpotovali na morje ali v gore, se ponuja obilo možnosti tudi v domačem kraju. V Pomurju je namreč precej zanimivih izletniških točk, predvsem kopališč in jezer, kjer se da koristno preživeti dopustniški čas. Med dopustniškimi bivalnimi možnostmi dopušča šotorjenje gotovo največjo gibljivost. Šotor je edina zlahka prenosna počitniška hiška. Večina šotorov je trisezon-skih, se pravi, da so primerni za večji del leta, razen za zimo. Šotore za dve do tri osebe je mogoče kupiti že od 25.000 tolarjev naprej, kar je seveda odvisno od njihove kakovosti in velikosti. Za večje, družinske šotore, ki so običajno pregrajeni, pa boste odšteli od 50.000 tolarjev naprej. V Pomurju je več kampov, ki so ponekod odprti vse leto. To velja zlasti za kamp v Moravskih Toplicah, ki je star približno petnajst let in ima na voljo kar 400 parcel, kjer se lahko utabori okrog 800 oseb. Zanimivo je, da 60 odstotkov parcel stalno zasedajo prikolice, dovolj prostora pa je tudi za druge počitniške prikolice in avtodome. Letno imajo okrog 80 tisoč prenočitev, letos pa naj bi zabeležil kamp v Moravskih Toplicah, ki slovi po urejenosti, še višji obisk gostov iz tujine. V njem je namreč v povprečju okrog 40 odstotkov gostov iz drugih držav, predvsem Avstrijcev in Nemcev, ki se navdušujejo nad mirom v prelepi naravi, po potrebi pa se lahko vključijo tudi v zdraviliški program Moravskih Toplic. V neposredni bližini kampa je igrišče za golf. Za rekreacijo in šport ima zdravilišče teniška igrišča, trimsko stezo, izposojo koles, organizirajo pa tudi lov in ribolov. Za svoje goste prirejajo izlete, Kopanje v zunanjih bazenih (posnetek je iz Radenec) se tudi prileže. piknike v naravi, kulturne in zabavne prireditve. Poskrbeli so tudi za druge programe za sprostitev in zabavo, v ceno taborjenja pa je všteto neomejeno kopanje v vseh zunanjih bazenih. Sicer pa bodo konec tega meseca odprli novo kopališče z 11 rekreacijskimi in termalnimi bazeni, bazeni z geotermalno vodo, s 15 metrov visokim skakalnim stolpom in tobogani. S tem bodo podvojili število bazenov. V glavni turistični sezoni bodo povečali turistično in gostinsko ponudbo za kar 5.000 kvadratnih metrov vodnih površin. V kampu so urejene tudi sanitarije po veljavnih evropskih standardih. Termalno kopališče Banovci, ki je odprto vse leto, ima na voljo tri bazene s termalno vodo na prostem in pokriti bazen s solarijem in savno. Avtokamp obsega štiri hektarje, pri čemer je del namenjen naturistom. Naturistični kamp, ki deluje v okviru termalnega kopališča Radenske, je nastal pred 18 leti. Kot posebnost v tem delu Evrope je zlasti privlačen za tujce, ki ga iz leta v leto dobesedno oblegajo. Od aprila do oktobra, ko je odprt, je povprečno zaseden okrog 90-odstotno. Na razmeroma majhnem prostoru je na voljo 60 mest za postavitev šotorov, prikolic ali avtodomov. Naturisti, med katerimi prevladujejo Avstrijci in Nemci, se lahko kopajo le v enem bazenu s termalno vodo, ki ima 36 stopinj Celzija. Več denarja vlagajo v preostali »oblečeni« del banovskih term, v gradnjo apartmajskega naselja in urejanje kampa, kjer je 140 mest za kampiranje. Ker je ob koncu tedna precejšnja gneča kopalcev, si obiskovalci želijo še en bazen, v katerem bi bila voda normalne temperature. Verjetno pa svetovno znanih Radenec ni treba posebej predstavljati. Prijetno počutje ustvarjajo parki, cvetlični nasadi, logi ob Muri, gozdički in vinorodne gorice v okolici. V poletnem času lahko gostje uporabljajo poletno kopališče, teniška in druga igrišča za igre z žogo, trimsko stezo, vožnje s kočijo, jahanje, lov, ribolov, deskanje, rafting in veslanje. Tudi v Zdravilišču Terme Lendava s hotelom Lipa, ob,katerem išči, bodo našli ljubitelji kampiranja svoj prostor pod soncem. Od maja do septembra je v bližnjih Petišo-vcih odprto termalno kopališče z avtokampom, kjer je mogoče postaviti 120 šotorov. Travnat teren in senčna lega ter kopanje in druge storitve v okviru Term so naravnost idealni za kampiranje. V glavni turistični sezoni je kampiranje mogoče tudi v termalnem Ribolov ob Ledavskem jezeru kopališču Moravci v Slovenskih goricah, kjer sta dva bazena s termalno vodo, urejen avtokamp in gostišče. Zaradi mirnega gričevnatega okolja je kopališče privlačno za izletnike in rekreativce, deluje pa v poletni sezoni. Dokaj privlačna točka za Sobočane in okoličane pa tudi za turiste od drugod je zagotovo olimpijski bazen v Murski Soboti, ki so ga nedavno obnovili. Okrog olimpijskega bazena so namreč položili nove dvobarvne tlakovce. Kot je znano, premore mnetnn knnnlišrp Štiri hp7PDP ki željni osvežitve in sprostitve. Podjetje Komunala, ki upravlja mestno kopališče v Fazaneriji, se je odločilo, da letos ne bo podražilo vstopnic. Tako bo stala dnevna vstopnica za odrasle še naprej 500 tolarjev, mesečna pet tisočakov, sezonska vstopnica pa 10.000 tolarjev. Otroci bodo morali dnevno plačati 300 tolarjev, mesečno 3.000, za vso sezono pa sedem ti sočakov. Ta cena pa ne velja za otroke, mlajše od treh let, ki se bodo v spremstvu staršev lahko tudi tokrat kopali zastonj. Seveda pa je mogoče dopustovati tudi na bregovih jezer. Leda-vsko jezero v bližini Krašč je primerno za oddih in ribolov. Slednje je zelo priljubljeno tudi ob jezeru v Zgornjih Konjiščih na Apaškem polju, kjer se lahko sprostite v naravnem okolju, okrepčate pa se lahko v tamkajšnjem gostišču. Približno 1,5 kilometra od Dobrovnika je izhodišče za Bukovniško jezero, katerega prijetna okolica omogoča taborjenje in ribolov, najbolj pogumni pa se odločajo za čolnarjenje in celo kopanje. Le 4 kilometre južno od Križe vec pri Ljutomeru je Gajševsko jezero na površini 60 hektarjev. Umetno jezero je poleti privlačno za čolnarjenje in zaradi odprtosti za deskanje. Umetno Blaguško jezero na površini 7 hektarjev je gojišče krapov, poleti pa je primerno za kopanje, čolnarjenje in taborjenje v mirnem okolju. Negovsko jezero na površini 172 hektarjev je od teta 1967 zavarovan krajinski park. Jezero je poleti prijetno za kopanje, ribolov in čolnarjenje, obrežne jase pa omogočajo taborjenje v mirnem okoliu. VESTNIK , 8. junij 2000 POČITNICE SPOŠTOVANI KUPCI! Prispevke Zapeljite se v poletje 2000 z novo XSARO ali BERLINGOM FRESH. Prihranek do 369.170,00 SIT. Avtocit, d. o. o., Kroška ul. 58, 9000 Murska Sobota, citroen tel.: (02) 534 90 00 CITROEN - avto, ki vam zleze pod kožo ZA NAKUP OPREME ZA GINEKOLOŠKO-PORODNI ODDELEK SO DO 25. 4. 2000 NAKAZALI: Družina Rajnar, Trstenjakova 6, M. Sobota, ob smrti Marije Zrim, Talanjeva 1, M. Sobota - 5.000,00; Družina Merklin, Lemerje 42a, namesto venca na grob Helene Kološa iz An-drejec - 3.000,00; Majda Jovan Toplak, Puhova 13, Ljubljana, namesto cvetja za pokojno Elizabeto Žižek -10.000,00; Ginekološko-porodni oddelek iz Murske Sobote namesto cvetja za pokojnega Viljema Kocana iz Mot-varjevec - 5.000,00; Arpad Nemet z družino iz Sela namesto cvetja za pokojnega Viljema Kocana iz Motvarjevec -10.000,00; Stanko Mencigar, Večeslavci 4, prostovoljni prispevek za porodni oddelek - 15.000,00; Družina Škra-ban namesto cvetja za pokojno Marijo Zrim iz Murske Sobote - 15.000,00; Vlado Pok, Št. Kovača 21, M. Sobota, namesto cvetja za pokojno Marijo Zrim iz Murske Sobote -5.000,00; Interevropa Koper, poslovna enota M. Sobota, namesto cvetja za pokojno Marijo Tratnjek, mamo sodelavke Elizabete Kavčič - 10.500,00; Koloman Gomboc, Polana 13, namesto cvetja za pokojno Emilijo Obal iz Ranko-vec - 2.000,00; Štefan Kumin namesto cvetja za pokojno Emilijo Obal iz Rankdvec - 10.000,00; Sindikat Potrošnika iz Murske Sobote namesto cvetja za pok. Elemerja Benka, očeta Bojana Benka iz Mačkovec - 8.000,00; Sindikat Carinarnice M. Sobota namesto cvetja za pokojno mamo Franca Lutarja - 15.000,00. < Vsem darovalcem se za prispevke najiepše zahvaljujemo. Prispevke zbiramo še naprej na žiro račun: Splošna bolnišnica Murska Sobota, štev.: 51900-603-32361 s pripisom: ZA NAKUP OPREME GINEKOLOŠKO-POROD-NEGA ODDELKA RENAULT io.oet) sii Regres za letni dopust je predpisan denarni znesek, .ki ' .pripadal in ., ■ upokojencem. Omogočil naj /saj minimalno osnovo uveljavljanje temeljne človekove pravice - pravice do oddiha, dopusta. Letos imate možnost, da poleg zakonsko določenega regresa dobite še 'izredni regres v višini do 150.000 SIT. Ce v mesecu juniju na kredit, kupite katerikoli osebni avto Renault, vam prve tri mesečne obveznosti plača Renault’ Avto boste začeli odplačevati šele v oktobru, s podarjenim zneskom pa si lahko privoščite še ene počitnice! e*# Letos dobim dva regresa! www.renault.si mesarija ih - h a n že kovic Frana Kovačiča 8, VERŽEJ, tel.: 888 270, 888 290 Čas piknikov- le v naše mesnice in delikatese je treba! ČEVAPČIČI, RAŽNJIČI PLESKAVICE, KOTLETI GRŠKA SPECIALITETA - GYROS BELE PEČENICE PIŠČANČJE MESO PPRIPRAVIMO VAM NAREZKE ZA VSE PRILOŽNOSTI... Meso po želji tudi začinimo. Pri nas dobite tudi krožnike, pribor, oglje, papirnate brisače ter vse drugo kar potrebujete za vaš piknik! 22 POČITNICE s. junij 2000, Wm Piknik Romantično okolje reke Mure in neokrnjena narava ponujata obis- Piknik na obrežju Mure je mogoče popestriti tudi z vožnjo z bro-kovalcem obilo užitkov. dom. Foto: M. JERŠE Za druženje in sprostitev azgibani poletni trenutki v naravi z osvežilno pijačo in dobrim prigrizkom, ki ne obremenjuje želodca, postave in denarnice, so dobrodošli bolj kot kdaj prej. Piknik je namreč predvsem priložnost za druženje, sprostitev, užitek ob dobri hrani in pijači, hkrati pa ponuja možnosti za gibanje, odkrivanje narave pa tudi izziv za ustvarjalno preživljanje prostega časa. ' Piknik je lahko formalen, torej popolnoma načrtovan in skrbno organiziran, lahko pa tudi povsem sproščen (srečanje v prijetni senci). Najbolj priljubljena in pogosta je vmesna oblika. Pred odhodom na piknik se moramo z udeleženci najprej sporazumeti o obliki piknika, koga bomo V naravi pripravljena hrana še bolj tekne. povabili, kdaj, kam, kako in zakaj. Nato pa sledijo konkretne priprave. Vsaj nekaj organiziranosti zahteva sleherna priložnost, sicer se zadeva lahko nehote sprevrže v neuspelo popoldne. Poskrbeti je treba predvsem za hrano in pijačo, ustrezno opremo in kopico idej za zabavo. Večina se želi na pikniku zlasti sprostiti in zabavati, organizacijo in domiselnost pa pričakujejo od gostitelja. Priprava na piknik praviloma vsebuje štiri pomembne elemente: 1. Izbira in načrtovanje jedilnika, pri čemer upoštevamo okus in želje vseh udeležencev. Najbolje je, da pri tem vsak po svojih močeh in možnostih tudi sodeluje. 2. Priprava in pakiranje hrane in pijače (hladilnik, škatle, vrečke, alu folija, posode, steklenice, pločevinke itd. 3. Izbira in priprava preostale opreme (posoda, pribor, stoli, miza, ležalniki, senčniki, oprema za šport in hobi). 4. Ogled kraja piknika (morebitna priprava in prilagoditev, saj neustrezen kraj lahko povsem pokvari še tako skrbno načrtovan dogodek). Najbolje je izbrati prostor na ravnem, ki je lahko dostopen tudi z vozilom in ne predstavlja posebnih ovir ali nevarnosti za udeležence piknika. Pri tem pomislimo na otroke in starejše. Pomembno je, da si na pikniku lahko privoščimo senco in sonce, prijetno pa je tudi, če je v bližini voda. Poletni piknik je najbolj priljubljen ob morju (lahko kar na plaži), jezeru (jasa blizu gozda) ali ob reki (na dovolj položnem in urejenem bregu ali na travniku blizu njega). Najbilj zaželeni so travnati tereni, sledijo jim peščeni in prodnati, manj primerna sta neporasla zemlja in ostro kamenje. Seveda je piknik lahko tudi na vodi, recimo v čolnu, na splavu, jahti ali ladji. Če imate radi samoto, si lahko omislite manj obljuden kraj, kjer boste lahko razvijali svoj raziskovalni duh in uživali v pikniški avanturi. Če vse kaže, da bo na dan piknika slabo vreme, ga raje prestavite. Pripravil: MILAN JERŠE ■ reden se lotimo pakiranja opreme, je najbolje, da si pripravimo seznam najnujnejših potrebščin in opreme (vključno s hrano in pijačo). Piknik, na katerega se odpravimo peš ali s kolesom,^zahteva minimalno, zato pa toliko bolj praktično (zložljivo) opremo. Namesto stolov, ležalnikov, blazin in miz lahko s pridom uporabimo odejo ali ponjavo, na katero pred obrokom pogrnemo prt ali večjo kuhinjsko krpo. Organizirano na piknik Oprema za piknik Hrano zložimo v koš, košaro ali nahrbtnik, ki so vsaj malo izolirani, da se hrana in pijača v njih ne pretlači. Jedi zaščitimo z alu ali plastično folijo, zavijemo v papir, ki ne prepušča maščobe, spravimo jih v pokrite posode, v katerih jih pozneje tudi postrežemo. Na ta način tudi preprečimo prehitro izsušitev kruha, peciva in sendvičev. Primerne so hladilne torbe ali pa damo v prenosne torbe vsaj vrečke z ledom. Kavo in čaj lahko skuhamo do- roma druge pijače lahko pripravimo kar na pikniku z vročo vodo. Mleko hranimo na hladnem; najbolje, da ga pred odhodom prevremo in ohladimo ali shranimo v termovki. Osvežilne pijače hranimo na hladnem in pazimo, da se steklena embalaža ne razbije (najboljša je plastična ali kartonska). Če se na piknik odpravimo z avtom, si lahko privoščimo razkošje opreme, od prostorne hladilne torbe ali hladilnega boksa, velikih cekarjev, košar, košev, posode, n>4n nrHAlzr^/ Hn etnlnv mi7O la- anes postajajo pikniki, ki so posrečena oblika družabnosti ljudi, zopet privlačni. Vedno več je tudi prostorov za piknike, tudi urejenih, kjer organizatorji pripravijo vse potrebne rekvizite in pospravijo za »piknikarji«, veliko pa je tudi povsem »divjih« piknikov. Tudi v Pomurju je več organiziranih mest za piknike, ki postajajo mnogim izletnikom priljubljena točka. Kam torej na piknik? Otok ljubezni na reki Muri pri Ižakovcih je gotovo ena dokaj obleganih točk. Najem prostora je mogoč po dogovoru, pokličete pa lahko po telefonu številka (069) 421 227. Vračunani sta hrana in pijača, s čimer se lahko oskrbite tudi v bližnjem gostišču s prenočišči Prekmurska iža v Ižakovcih. Za ljubitelje piknika imajo na voljo kovinski raženj ali alfa kotel. Ob slabem vremenu se lahko zadržujete v Prekmurski iži. V bližini otoka je otroško igrišče, mogoč pa fe tudi ribolov v reki Muri. Lahko pa se odločite za drugo vrsto piknika, ki vam ga ponuja Kajak kanu klub Most Petanjci. Njihova telefonska številka je (069) 46 661. Obrežje reke Mure ponuja vrsto možnosti za organiziranje piknika na prostem. Ker za kuho ni posebej poskrbljeno, boste morali s seboj pripeljati vse potrebno. Seveda pa se lahko vozite s kajaki in kanuji, ki si jih je mogoče sposoditi, po reki Muri. Če vas to ne mika, je v bližini na voljo igrišče za odbojko na pesku. Le streljaj iz Murske Sobote proti Bakovcem pa ima svojo izletniško točko Ribič soboško ribiško društvo. Pokličete jih lahko po telefonu na številko (069) 31 533. Omogočeno je organiziranje piknikov vse leto. Imajo velik prostor za piknik, kjer se lahko zbere od 300 do 1.000 oseb. Po dogovoru manj nepogrešljivih predmetov. Ker je prtljažnik praviloma najbolj hladen del avtomobila, hrano pred vožnjo shranimo vanj. Med vročino parkiramo avto v senco, rahlo pri-premo okna, hrano v kabini pa pokrijemo s svetlo zračno tkanino. Če le mogoče, na vrh postavimo hrano in pijačo, ki jo bomo najprej ponudili. Spakirano hrano in pijačo pokrijemo s tkanino, okrog pa naložimo posodo, pribor, krpe, prtičke, prt in drugo opremo (stole, mizo in odejo). S seboj vzamemo dovolj papirnatih brisač in prtičkov, kuhinjsko krpo, mokro gobico za pomivanje in krpo za brisanje, veliko vrečo za smeti, v katero bomo pred odhodom spravili odpadke in jih odpeljali domov. Ne pozabimo tudi na navadno pitno vodo (v plastični steklenici). * Čolnarjenje postaja vedno bolj priljubljena oblika dopustovanja. je mogoče najeti ta prostor. Kuhati je mogoče zunaj ali po dogovoru v gostilni Som. Če je vreme slabo, je piknik lahko v šotoru. Ob bakovski gramoznici so tudi sprehajalne poti, kjer lahko lovite ribe. Tudi pri kroškem brodu so dokaj pogosti pikniki, ki jih je mogoče popestriti z raznimi zabavnimi igrami, vožnjo z brodom, s kajaki in kanuji. Zaradi ohranjenega naravnega okolja in lepe okolice ob reki Muri rine Reševalci na kopališčih »Deklica za vse« Čistilec in psiholog v eni osebi - Nujna je visoka stopnja telesne pripravljenosti - Opozorila neobzirnim plavalcem Reševalca na soboškem mestnem kopališču sta Zoran Žekš (levo), že tretjo sezono, in letos prvič Blaž Čolig. e statistika je dovolj zgovorna, saj navaja, da je največ kopalcev v termalnih kopališčih, nato pa sledijo druga kopališča, kjer je precej dnevnih obiskovalcev. Ko so usta- novili sredi devetdesetih let pri gospodarski zbornici sekcijo kopališč, ki ima danes naziv odbor za kopališča, so od nje veliko pričakovali. Osnovni namen tega odbora je, .da zastopa interese kopališč, njihova ponudba pa ni v njegovi domeni. Še pred tremi leti je omenjeni odbor vsako leto ocenjeval kopališča, ki so jih razvrstili po (ne)čistoči bazenskih voda, kasneje pa so to opustili. Zdaj čakajo na neoporečnost kopalnih voda, varnost v urejenih kopališčih in o kopališkem redu. Dotlej pa bodo reševalci v kopališčih opravljali svoje vsakodnevno delo, ki se v primerjavi s prejšnjimi časi vendarle razlikuje. Od njih se zahteva visoka stopnja telesne pripravljenosti, opraviti pa morajo tudi tečaje prve pomoči, ki so postali zelo obširni in natančni. Medtem ko so bili nekoč deklice za vse, imajo sedaj posebne naloge. Zjutraj morajo najprej pregledati vsak kotiček kopališča, poskrbeti za čistočo in pripravo bazenov, saj lahko ponoči v bazene in njihovo okolico zaide kaka razbita steklenica. Temeljito pa morajo pregledati tudi vse tobogane, nato sledi pregled obvezne opreme in prve pomoči. Ko pridejo gostje, se začnejo obhodi in opazovanje. V kopališču namreč veljajo varnostne zahteve, zato mora reševalec nenehno bedeti nad dogajanjem ob bazenih in opozarjati neobzirne kopalce. Ko so bazeni polni, je treba omejiti skoke v vodo in igre z mehko žogo. Po potrebi ponudi pomoč otrokom, za kar gre pogosto kriviti nepozorne starše. Akcija reševalcev mora potekati usklajeno in hitro, zlasti v poletni sezoni, ko je kopalcev največ. Njihovo delo je potrebno predvsem zato, ker ljudje marsikdaj ne upoštevajo pravil ali so neprevidni, zato mora biti reševalec vedno pripravljen, da bo v trenutku reagiral, ko ljudje potrebujejo njegovo pomoč. In prav to je najtežji del reševalskega poklica. In kako je šele ob bregovih rek in jezer, kjer ni poklicnih reševalcev? Tudi to terja, da čimprej sprejmemo ustrezen pravilnik, ki bo natančno opredelil varnost na naših kopališčih. ž tja vedno več sprostitve željnih obiskovalcev. Sicer pa je uredilo brodarsko društvo Kajak-kanu iz Kroga na obrežju reke večji prostor za različne prireditve. Postavljene so številne lesene mize in hiške za pripravo hrane na prostem in točenje pijač. Za plačilo 200 tolarjev na osebo vam bodo člani kroškega brodarskega društva omogočili organizacijo piknika. Tako je mogoče speči ribe na žaru, skuhati bograč ali kako drugo dobroto. Poskrbljeno pa je tudi za glasbo. Sposoditi pa si je mogoče tudi žar, kotliče za kuhanje bograča in celo hladilnik za hrambo jedi in hlajenje napitkov. V bližnjem lokalu pa je mogoče kupiti pijačo. Organizirane skupine se lahko prijavijo po telefonu na številko (069) 37 960 (Športna zveza Murska Sobota) ali (069) 261 40 (Koloman Horvat). MILAN JERŠE! VESTNIK , 8. junij 2000 POČITNICE 23 EUROCARD F 1 MasterCard k J TRATNJEK TV - VIDEO - Hi-Fi - KLIMA i SERVIS - TRGOVINA I MURSKA SOBOTA ~ TURNIŠČE TEL: (02)5300 610 PO UGODNIH CENAH VAM PONUJAMO KLIMATSKE NAPRAVE RAZNIH IZDELOVALCEV ZA: STANOVANJA, POSLOVNE PROSTORE, GOSTINSKE LOKALE, KLETNE PROSTORE, HLADILNICE ... MOŽNOST PLAČILA DO 12 OBROKOVI Sistem Activa podarja dobitnikom nagradne akcije, imetnikom kartice Activa-Eurocard/MasterCard, enotedenska potovanja v evropske prestolnice Rim, Pariz, London in številne praktične nagrade. Več o nagradnem žrebanju na www.activa-card.com. NAROČNIKI VESTNIKA lahko svoje obveznosti poravnavate tudi mesečno. Obiščite vašo Pomursko t NA POT V TUJINO S PRAVIM ZAVAROVANJEM Bliža se čas dopustov in kot vsako leto se bo tudi letos precej ljudi odločilo za počitnice na Hrvaškem ali drugod v tujini. Preden odidemo na takšno pot, je pametno pomisliti tudi na pravo zavarovanje. Lahko se nam namreč zgodi, da nas na poti ujame nesrečno naključje in nas za nekaj dni priklene na bolniško posteljo. Zdravstvene storitve v tujini so večinoma precej dražje kot pri nas, zato je strošek, ki ga namenimo za tovrstno zavarovanje, pravzaprav zelo majhen. Ko odhajamo na pot v tujino, smo običajno polni pričakovanj. Spoznali bomo nove kraje, nove ljudi, nove običaje in res ni razloga, da ne bi pozabili na vsakodnevne skrbi. Vedeti pa moramo, da nas tudi na tujem lahko preseneti nezgoda ali nenadna bolezen, zato je pomembno, da se že pred odhodom v tujino na to pripravimo in sklenemo ustrezno zdravstveno zavarovanje. ZDRA VSTVENO ZA VAROVANJE VZAJEMNE ZDRA VSTVENE ZAVAROVALNICE Pri Vzajemni zdravstveni zavarovalnici, ki sodeluje s švicarsko zavarovalnico Elvia, lahko sklenete zdravstveno zavarovanje z asistenco, ki vam zagotavlja popolno zdravstveno zavarovanje po vsem svetu. S sklenitvijo takšnega zavarovanja si zagotovite plačilo ali povračilo vseh stroškov, ki bi nastali kot posledica bolezni ali nezgode v tujini. Mednje sodijo nujne zdravstvene in zobozdravstvene storitve, prevozi, zdravljenje v bolnišnici, nakup zdravil itd. Pri vsem tem pa ne gre le za zavarovanje stro- škov, ki bi nastali zaradi nenadne bolezni ali nezgode, temveč je pomembna tudi asi-stenčna pomoč zavarovalnice, ki vam je na voljo ves čas potovanja. Če se boste znašli v kakem posebej odročnem kraju, kjer bo težko priti do potrebnih zdravstvenih storitev, bo vsaka pomoč ali napotek zavarovalnice dobrodošel. S sklenitvijo zavarovanja z asistenco Vzajemne pridobite nepogrešljivega sopotnika, ki vam je na voljo 24 ur na dan. V primeru, da zbolite ali se poškodujete, pokličite dežurno službo Vzajemne zdravstvene zavarovalnice in povejte, kaj se vam je zgodilo in kakšno pomoč potrebujete. •* UGODNE CENE ZAVAROVANJA Posameznik bo na primer za 15-dnevno potovanje po Španiji za zavarovanje odštel 2.250 SIT. Zelo priljubljeno je tudi družinsko zavarovanje, s katerim se zavarujejo starši in otroci do 21. leta, ki potujejo skupaj. Cena takšnega zavarovanja za 8 dni znaša 3.402 SIT za vso družino, ki potuje po Evropi. Za tiste, ki se odpravljate na skupinska potovanja ali romanja v tujino, je cena tega zavarovanja še posebno ugodna. Če vas bo sklenilo zavarovanje v skupini več kot 30, bd za pot po Evropi cena za posameznika znašala le 1.174 SIT. Za vse tiste, ki veliko potujete, je privlačen tudi posebni program, ki omogoča cenovno zelo ugodno celoletno zavarovanje. Preden odidete na pot v tujino, zavarujte sebe in svojo družino, kajti previdnost ni nikoli odveč. VZAJEMNA Zdravstvena zavarovalnica, d. v. z. Poslovna enota MURSKA SOBOTA Slovenska ulica 48 tel.: 02 536 15 50 Zastopstva Vzajemne (na izpostavah ZZZS): GORNJA RADGONA, Partizanska c. 20 tel.: 02 561 11 33 LENDAVA, Kranjčeva ul. 4 tel.: 02 575 11 40 LJUTOMER, Slavka Osterca 14 tel.: 02 581 12 02 24 DOBRO JE VEDETI s. junij 2000, »BIMIK OVEN DVOJČKA RAK TEHTNICA ŠKORPIJON STRELEC KOZOROG VODNAR RIBI Ona: Stvari se bodo nepričakovano zapletle in kar naenkrat se boš znašla sredi kopice težav. Uspelo ti bo razočarati nekoga, ki ti želi samo dobro. Raje se za nekaj časa potuhni in čakaj na ugodnejši trenutek. On: Obeta se ti vznemirljivo srečanje, večere pa boš preživljal tako, kot si si že dolgo želel. Zavisten prijatelj ti bo poskušal škodovati, a bo na koncu potegnil kratko prav on. Zanemaril boš poslovno plat življenja. Ona: S teboj je pogosto ta^o, da te šele neprijetno razočaranje uspe privesti na pot do uspeha. Razmisli raje in se naslednjič poskusi učiti predvsem na tujih in ne na svojih napakah. Poskrbi za svoje obveznosti. On: Dobil boš predlog, ki te bo v prvem trenutku sicer navdušil, vendar boš po temeljitem premisleku ugotovil, da ni vse tako lepo, kot je videti na prvi pogled. A vseeno te bo premamilo ... Ona: Kje so že tisti časi, ko si zaradi ljubezni nisi delala nikakršnih težav? Vendar bo dosežen cilj toliko slajši, kolikor težja bo pot do njega. Tudi na zdravje bi lahko malo bolj popazila. On: Predolgo si se zanašal na svojo srečo, sedaj pa boš okusil tudi malo grenkejšo stran življenja. Nekdo se ti bo prav prizanesljivo smejal, a ti bo na koncu vendarle pomagal. Pazi na neprijetna presenečenja. Ona: Še vedno boš čakala na ugodno priložnost, vendar je vse to le pretveza za tvoj strah in neodločnost. Prijatelji te bodo povabili na noro zabavo, kjer bo tudi on. Prepusti se občutku in prav lahko ti uspe ... On: Naredil boš sicer ogromno načrtov, njihova uresničitev pa bo precej medla. Spusti se raje v kombinacijo s prijateljem, saj lahko s skupnimi močmi naredita neprimerno več in predvsem veliko bolje. Ona: Odpovedati se boš morala določeni razvadi, a drugače pač ne bo šlo več naprej. Partner bo tega zelo vesel in ti bo to tudi pokazal. Poslovne načrte pa rajši pusti še nekaj časa na miru, da dokončno dozorijo. On: Nikar ne razlagaj problemov tistim, ki mislijo, da jih nimaš. Pomoč boš našel na povsem naključen način, a ne bo zato prav nič manj dobrodošla. Konec tedna se ti obeta prijeten dogodek, ki ti bo ostal v spominu. Ona: Prišel bo nekdo, ki ti jš.nekoč veliko pomenil, a te je na koncu pustil na cedilu. Morala se boš odločiti, ali mu boš kljub tveganju ponovno verjela. V službi te čaka prijetno presenečenje. On: Zgladil boš večino nesporazumov, ki so posledica tvojih nepremišljenih dejanj v bližnji preteklosti. Krizi se sicer ne boš mogel izogniti, lahko pa jo omiliš in narediš sprejemljivo. Ona: Le kako si zamišljaš partnerjevo zvestobo, ko pa dobro veš, da mu svoje ne moreš zagotoviti. Prijeten znanec ti bo všeč že na prvi pogled, kasneje pa bo sledilo še vse kaj drugega ... On: Še vedno si nisi na jasnem, kaj si v resnici želiš, ali staro ustaljeno ljubezensko zgodbo ali vročo avanturo. Jasno ti je le eno: na dveh stolih se ne da sedeti. Pohiti, saj bo kmalu prepozno! Ona: Nekaj dni te bo spremljala smola, nato se ti obetajo bolj veseli trenutki. Pusti, da se zadeva vsaj malo poleže, nato pa poskusi izvleči kar največ. Partner ti je kljub čudnemu vedenju še vedno zvest. On: Na noben način ne boš privolil v kompromis, saj si prepričan, da je tvoja pot edina pravilna. Finančni učinki tvoje ideje bodo to tudi obilno dokazali, zato nikar ne popuščaj, ampak vztrajaj. Ona: Ob ostrih besedah se boš končno streznila in doumela, kako je v resnici. Je že tako, da ideali niso ravno takšni, kot si jih predstavljamo. V začetku tedna se ti bo vendarle uspelo ponovno ujeti v ustaljene tokove. On: Sodelavec ti bo predlagal zanimivo preusmeritev, ki ti lahko zagotovi varnejšo finančno prihodnost. Seveda pa bodo za to potrebna določena odrekanja, ki bodo posegla tudi na tvoje intimno področje. Ona: Zaman boš čakala svojega princa iz sanj, saj takšni princi obstajajo samo v pravljicah. Še vedno pa ti bo ostal nekdo, ki sicer ni princ, je pa zato njegova ljubezen toliko iskrenejša in resnična. On: Brezglavo se boš odločil za nekaj, kar presega tvoje zmožnosti. Toda ko boš enkrat začel, bi bilo povsem nesmiselno ustaviti se na pol poti. Mogoče ti bo vseeno uspelo. Ona: Izlet v neznano ti bo odprl neslutene možnosti v ljubezenskem življenju. Obeta se ti teden, poln neobičajnih, toda prijetnih presenečenj. Nasploh bo vse skupaj na prvi pogled povsem nora zadeva, toda pomembno je uživati. On: Sedaj vidiš, kam te je pripeljalo tvoje neodgovorno ravnanje. Nekdo, ki si ga pustil na cedilu, samo čaka na ugoden trenutek. Raje stori prvi korak in se mu vsaj pošteno opraviči. Ona: Le tako naprej in uspelo ti bo! Sedaj si v zelo ugodnem obdobju za sklepanje novih prijateljstev, kar ti bo zelo povečalo krog prijateljev. In kdo ve, mogoče bo iz vsega tega nastalo tudi kaj več. On: Sicer se boš poskusil umiriti, a ti to ne bo ravno najbolje uspelo. Novo prijateljstvo ti bo prineslo prijetno presenečenje, povezano s poslovnim življenjem. Presenečen pa ne boš samo ti, ampak tudi ona ... BIK LEV DEVICA Pomurske lekarne razkrivajo zdravilne skrivnosti Zdravilni dotik je zazibati otroka v sladek sen asijonka (Passiflora in-carnata L.). Doma je iz Severne, Srednje in Južne Amerike, deloma jo gojijo v tropskih in subtropskih predelih, uvažajo pa jo iz ZDA, Indije in Zahodne Indije. Uporabni del: Zel, vsebuje fla-vonoide, odvisno od stopnje rastlinske dozorelosti različni delež barmanovih alkaloidov, malo malto-la in še kemično neznane farmakološko učinkovite spojine. Raba v prehrani in pravni položaj: Svet Evrope jo razvršča v skupino naravnih začimb N3, ki se smejo dodati živilom na tradicionalen način, čeprav ni na voljo dovolj podatkov za oceno strupenosti. Slovenska zdravilska zakonodaja, ki po zdravilski zahtevnosti loči tri skupine zdravilnih rastlin, jo razvršča v srednjo skupino Z, ki ima enak pravni položaj kot registrirana zdravila, ki se ne predpi- sujejo na recept. Plodovi se uporabljajo za živilo. Zeliščna raba: Pripisujejo ji pomirjevalne, uspavalne, protikrč-ne in blažilne lastnosti. Poparek in drugi farmacevtski pripravki se po tradiciji uporabljajo za uravnavo srčnega utripa sicer zdravega srca pri odraslih in za zdravljenje živčnosti pri odraslih in otrocih, še posebno blažje nespečnosti. Po zdravilski rabi je enaka glogu, s katerim pogosto sestavlja zdravilske zmesi, tudi skupaj z drugimi pomirjevalni- mi drogami, denimo baldrijanom. Zdravi tudi prebavne motnje živčnega izvora. Je pogosto zdravilo v homeopatiji. Odmerek za odrasle: Krop se prelije čez 2 žlički (2g) droge in po 5 do 10 minutah precedi. Čez dan se popije dve ali tri skodelice in še ena ali dve pred spanjem. Novejša dognanja: Še zmerom niso ugotovili, katere sestavine dajo drogi zdravilski značaj. Maltol pomirja, a ga je v njej premalo, da bi mu lahko pripisali ves učinek. Harmanovi alkaloidi zvečine delujejo nasprotno, ker spodbudijo osrednji živčni sestav. Nekateri fla-vonoidi pomirjajo, a le po injiciranju v možgansko votlino. Nekateri avtorji predpostavljajo družno delovanje več spojin, ki same zase nimajo pomembnega učinka. Najnovejše raziskave potrjujejo pomirjevalno delovanje, učinkoviti naj bi bili dve doslej še neznani spojini s povsem različnimi fizikalnimi lastnostmi, prva se topi predvsem v maščobah, druga pa v vodi. Stranski učinki in strupenost: Lahko poleni prebavo. Sorodne vrste vsebujejo strupene cianogene glikozide. Prepovedi in opozorila: Čezmerni odmerki lahko-zvečajo učinek antidepresivov, ki spadajo v skupino zaviralcev monoaminook-sidaze. Harmanovi alkaloidi spodbudijo maternično dejavnost na poskusnih živalih, zato je med nosečnostjo in dojenjem tvegana čezmerna raba, običajna pa ni smiselna. Lekarniško mnenje: V svoji ameriški domovini se pasijonka rabi kot pomirjevalo in protikrčno sredstvo, kliničnih izsledkov pri ljudeh ni na voljo, nekaj farmakoloških raziskav na živalih pa potrjuje pomirjevalni učinek za osrednji živčni sestav, kar upraviči tradicionalno rabo, čeprav ni točno ugotovljeno, zaradi katerih spojin. Zaradi premalo podatkov o strupenosti se je treba izogniti rabi pri otrocih in opustiti čezmerno rabo pri odraslih. JANEZ ŠPRINGER, mag. farm. ■ Združenje potrošnikov Pomurja svetuje ospod se je odločil za nakup novega sušilnega stroja, za katerega je ponujala trgovina pri takoj- šnjem plačilu 10-odstotkov popusta. Napisal je čeke in želel plačati. Ko mu je trgovec povedal izračunani znesek, je ugotovil, da popusta ni dobil. Trgovec mu je pojasnil, da do popusta ni upravičen, ker želi plačati s čeki. Kljub vsemu je stroj kupil in plačal polno ceno. Ker ni vedel, ali je imel prav ali ne, nas je poklical in prosil za nasvet. Svetovali smo mu, da se obrne na poslovodjo in zahteva popust, kot ga ponuja trgovina. Nikjer ni namreč izrecno pisalo, da popust dobijo samo tisti, ki plačajo z gotovino. V njegovem primeru ni šlo za plačilo na obroke, ampak za takojšnje plačilo s čeki. Takoj naslednji dan nas je obvestil, da so njegovi zahtevi ugodili ter mu vrnili del kupnine (pripadajoči popust). Uradne ure za stranke so v ponedeljek in sredo od 9. do 12. in 15. do 17. ure, v petek od 9. do 12. ure, v torek in četrtek pa za naročene stranke od 9. do 14. ure. Tel.: (02) 5349 390, faks: (02) 5349 391, Trg zmage 4, p. p. 207, 9101 Murska Sobota. Vodja pisarne ANDREJ ČIMER ■ SKUPAJ PROTI | KRI | Ml (NALUf ©080-1200 POKLIČITE ! OSTALI BOSTE ANONIMNI »Spet ta vražji ponedeljek!« M arsikdaj slišimo ljudi, ki zavzdihnejo: »Spet ta vražji ponedeljek!« Statistika kaže, da se največ delavcev poškoduje prav na ta dah, zato ne pravimo zaman, da je ponedeljek nevaren »najdaljši« dan v tednu. S tem problemom se je ukvarjala tudi skupina ameriških zdravnikov in vedenjskih psihologov. Ti so po večletnih poglobljenih študijah na prostovoljcih ugotovili, da ljudje ob koncu tedna občutijo svojevrsten šok, nekakšno neugodno spremembo bioritma, ker se je telo v prostih dneh sprostilo in prilagodilo drugačnemu načinu življenja, mišljenja in bivanja. Zato se človek v ponedeljek ob osmih zjutraj počuti tako, kot sicer ob petih ali šestih zjutraj - je utrujen in zaspan, ne glede na to, kako zgodaj je v nedeljo zvečer legel k počitku. Zanimivo pa je, da ljudje, ki v prostih dneh trdo delajo in intenzivno razmišljajo, redkeje opažajo podobne občutke in običajno tudi nimajo nič proti ponedeljku. Taje veliko bolj naporen za njihove he- donistične kolege, ki se ob prostih dneh najraje predajajo lenobnemu razkošju brezdelja. Skrb zbujajoče pa je tudi dejstvo, da je število srčnih napadov, poškodb gibalnega aparata, glavobolov, infekcij in prehladnih obolenj prav tako večje ob ponedeljkih. Za piko na i pa prvi delovni dan v tednu slovi tudi po prepirih, nesporazumih in sporih, ki so ta dan pogostejši (lahko tudi nevarnejši in dolgotrajnejši) kot druge dni v tednu. M. J. ■ Z našega štedilnika Rakovi repki v solati Sesekljan telečji zrezek s kumarično omako Koruzna rulada Belo rebro s češnjami Rakovi repki v solati Branko ČASAR, kuharski mojster v hotelu Diana 150 g gomolja zelene, 150 g melone, 200 g rakovih repkov, 100 g kikirikija Preliv: 20 cl kisle smetane, 5 cl limoninega soka, sol, poper, tabasko, 150 g solatnih listov Zeleno olupimo, operemo in narežemo na tanke rezance. Kuhamo jo v slani vodi 15 minut. Nato odcedimo in ohladimo. Melono olupimo, odstranimo seme in narežemo na rezance. Rakove repke damo v skledo, dodamo kikiriki, kuhano zeleno, narezano melono in rahlo premešamo. Solatne liste operemo in s krpo osušimo. Položimo na krožnik, na list damo pripravljeno solato in prelijemo s prelivom iz kisle smetane, limoninega soka, soli, popra in nekaj kapljic tabaska. Sesekljan telečji zrezek s kumarično omako 600 g mlete teletine, 80 g belega kruha, 10 cl mleka, 30 g drobtin, 2 jajci, 15 g česna, sol, poper, šopek peteršiljevih vejic Omaka: 60 g masla, 150 g čebule, 15 cl belega vina, 300 g kumaric, 8 cl kisle smetane, sol, mleta kumina Bel kruh narežemo na kocke in namočimo v mleku. Meso damo v skledo, mu dodamo jajca, sesekljan česen, sesekljan peteršilj, solimo in popramo. Dodamo namočen bel kruh in tri četrtine drobtin. Vse sku- paj dobro premešamo, da dobimo gladko maso. Pustimo počivati 15 minut. Potem na deski s pomočjo preostanka drobtin oblikujemo zrezke. Maslo v ponvi razpustimo in na njem zlato rumeno spečemo zrezke. Preložimo jih v drugo posodo in postavimo na toplo. Na preostanku maščobe prepražimo sesekljano čebulo, dodamo na kocke narezane kumarice, premešamo in zalijemo z vinom. Začinimo in pokrito dušimo 15 minut. Nato vse skupaj pretlačimo. Ponovno pristavimo, dodamo kislo smetano in ponudimo k mesu. Koruzna rulada 150 g koruzne moke, 150 g pšenične moke, 20 g kvasa, 20 cl mleka, 2 jajci, sol, 40 g masla, 150 g pora, 80 g mesnate slanine, 100 g paradižnika, sol, poper Koruzno in pšenično moko presejemo v posodo. Dodamo v mlačnem mleku razmešan kvas, jajce in sol. Vse skupaj dobro zgnetemo v testo. Pustimo vzhajati 20 minut, potem testo na deski razvaljamo na 5 milimetrov debelo, premažemo z nadevom in zvijemo v rulado. Rulado položimo v pomaščen pekač, premažemo s kislo smetano in pečemo v pečici 20 minut pri 165 °C. Pečeno počez narežemo in ponudimo kot prilogo k mesu z omako. Nadev: Na maslu posteklenimo na drobne kocke narezan por in slanino. Dodamo na kocke narezan paradižnik, solimo in popramo. Na majhnem ognju prevremo, da se paradižnik razpusti. Belo rebro s češnjami 9 beljakov, 300 g sladkorja, 1/2 zavitka limoninega sladkorja, 120 g margarine, 180 g moke, 700 g izkoščičenih češenj Iz beljakov stepemo trd sneg, vanj počasi dodajamo sladkor in limonin sladkor. Dobro premešamo. Dodamo raztopljeno margarino, presejano moko in češnje. Vse skupaj rahlo premešamo in preložimo v z maslom namaščen in moko potresen rebrast model. Pečemo 40 minut pri 175 °C. Ohlajeno potresemo s sladkorjem v prahu. za zdravje in dobro počutje «$!■ , 8. junij 2000 KRONIKA Velika pridobitev za cezanjevske gasilce Zgodilo seje... Bogatejši za cisterno č lanom PGD Cezanjevci in drugim krajanom se bo nedeljska slovesnost prav go- tovo živo vtisnila v spomin, saj so prevzeli kombinirano gasilsko vozilo avtocisterno. Na slovesnosti se je zbralo veliko ljudi, med njimi več kot sto uniformiranih gasilcev, ki so prišli z 19 prapori. Slavnostni govornik je bil ljutomerski župan Jože Špindler. V imenu Gasilske zveze Ljutomer je predal cezanjevskim gasilcem priznanje predsednik Drago Colnarič. Vozilo je blagoslovi domač župnik Alojz Karbun. Boter je bil Franc Novak, ki je nato predal ključe vozila poveljniku društva Marjanu Novaku, potem pa so avtocisterno uradno »krstili«. Za kulturni program so poskrbeli: godba na pihala Štefanec iz Ljutomera, folklorna skupina, recitatorji in humorist Roman Marič. Predsednik PGD Cezanjevci Marjan Rudolf je povedal, da so se na nakup avtocisterne pripravljali kar nekaj let. Pri nakupu so pomagali občani, gasilska zveza Ljuto- mer ter Uprava za zaščito in reševanje. Organizirali so tudi nabiralne akcije. Vozilo so sicer kupili že pred štirimi.leti in ga dali postopo- ma urediti, tako da je danes kos vsakemu požaru. Doslej so z njim učinkovito posredovali že trikrat. V vozilu je rezervoar, ki sprejme Na podlagi 93. člena Stanovanjskega zakona (Ur. list RS, št. 18/91) in določil Pravilnika o oddajanju neprofitnih stanovanj v najem Stanovanjski sklad Mestne občine Murska Sobota objavlja RAZPIS za oddajo neprofitnih stanovanj v najem I. Stanovanjski sklad Mestne občine Murska Sobota razpisuje pogoje in merila za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem. Stanovanja v večstanovanjskem objektu v Stari ulici v Murski Soboti bodo vseljiva predvidoma septembra 2000, v večstanovanjskem objektu Razlagova ulica 20, 22, 24 in 24a v Murski Soboti pa bodo vseljiva takoj po določitvi prednostnega vrstnega reda za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem, nekatera pa predvidoma septembra 2000. II. Razpisuje se 43 prostih stanovanj: - 9 enosobnih stanovanj........od 40,17 do 46,45 m2 - 19 dvosobnih stanovanj.......od 54,49 do 67,02 m2 - 1 dvoinpolsobno stanovanje...61,79 m2 - 14 trisobnih stanovanj ......od 87,22 do 87,72 m2 III. UPRAVIČENCI DO PRIDOBITVE STANOVANJA Do dodelitve neprofitnega stanovanja so upravičeni državljani Republike Slovenije, ki izpolnjujejo naslednje pogoje: 1. da ima prosilec stalno bivališče-v Mestni občini Murska Sobota najmanj tri leta; 2. da se mesečni dohodki na družinskega člana v letu dni pred razpisom za doddeljevanje neprofitnih stanovanj gibljejo nad mejo, ki jih izloča iz kroga upravičencev do dodelitve socialnega stanovanja v najem; 3. da skupni dohodek družine, preračunan na družinskega člana, ni presegal naslednjih odstotkov nad povprečno plačo v državi v letu dni pred razpisom: - za enega člana gospodinjstva ... 80% - za dva člana gospodinjstva...50% - za tri člane gospodinjstva...20% - za štiri člane gospodinjstva.5% - za pet in več članov.........največ do povprečne plače v državi M 4. da prosilec in ožji družinski člani niso lastniki stanovanj, ki so stanovanje odkupili po določilih stanovanjskega zakona; 5. da prosilec in ožji družinski člani niso lastniki stanovanja, stanovanjske hiše ali počitniške hiše oziroma stanovanja; 6. da doslej še niso imeli ustrezno rešenega stanovanjskega vprašanja (razen tistih najemnikov socialnih stanovanj za katere je bilo ugotovljeno, da niso več upravičenci do socialnega stanovanja). IV. VLOŽITEV ZAHTEVKA IN DOKAZILA Vlogo za pridobitev stanovanja dobijo prosilci v pisarni Stanovanjskega sklada Mestne občine Murska Sobota, Kardoševa 2, II. nadstropje, soba št. 19, ob uradnih urah (ponedeljek od 7.30 do 14.30, sreda od 7.30 do 15.30 in petek 7.30 do 13.30). Vlogi je potrebno priložiti še naslednje listine: - kratek življenjepis, - potrdilo o državljanstvu, - potrdilo oz. izvid ustrezne zdravniške komisije o morebitni invalidnosti, - najemno oz. podnajemno pogodbo, potrdilo o lastništvu ali drugo dokazilo o stanovanju, v katerem stanuje - potrdilo o strokovni izobrazbi (maturitetno spričevalo, diploma itd.). Podatke o denarnih prejemkih in delovni dobi potrdi izplačevalec prejemkov na vlogi. Podatke o stalnem bivališču, številu družinskih članov ter dobi stalnega bivanja v Mestni občini Murska Sobota potrdi pristojna upravna enota. Popolno vlogo z vsemi prilogami je treba vložiti najkasneje do vključno 10. junija 2000 v vložišču Mestne občine Murska Sobota. Številka: 36004-75/2000 Murska Sobota, dne 01.06.2000 Stanovanjski sklad Mestne občine Murska Sobota Nova pridobitev cezanjevskih gasilcev - avtocisterna. - Foto: J. Z. 5.500 litrov vode. Za predelavo in posodobitev so odšteli šest milijonov tolarjev. J. Ž. ■ 80-letnica Zveze društev slepih in slabovidnih Slovenije Priznanje Antonu Tončku Kosu 0 b osemdesetletnici delovanja Zveze društev slepih in slabovidnih Slovenije so podelili plakete, priznanja in zahvale aktivistom ter drugim pravnim in fizičnim osebam, zaslužnim za reševanje pro- blematike slepih in slabovidnih. Med aktivisti ZDSSS, prejemniki plakete je bil tudi Anton Tonček Kos, predsednik Medobčinskega društva slepih in slabovidnih za Pomurje. Komisija za podelitev priznanj je o njem zapisala, da je diplomirani trener juda, mojster juda šesti dan in dolgoletni član različnih organov upravljanja Zveže. S svojo osebno zavzetostjo se je kot športnik enakovredno uveljavil med polnočutnimi športniki ter tako prispeval k ugledu organizacije in afirmaciji športa med slepimi in slabovidnimi osebami. Od članov pomurskega društva slepih in slabovidnih sta priznanje prejela še Vojko Prosen za delo v organih Zveze in za zasluge pri uveljavljanju slepih in slabovidnih fizioterapevtov ter zunanji sodelavec Zveze Tibor Kuronja za nesebično pomoč pri računalniškem opismenjevanju začetnikov. Bil je prvi slepi programer avtomatske obdelave podatkov. Prvi, drugi, tretji Znani so tudi rezultati državnega tekmovanja v okviru vsakoletnih Srečanj mladih tehnikov Slovenije. Kot je napovedoval strokovni vodja RC ZOTKS M. Sobota dr. Mitja Slavinec, so se mladi tehniki z osnovnih šol pomurske regije zelo dobro odrezali. Prva mesta so zasedli Matjaž Behek (OŠ I M. Sobota), Anja Uzelac, Bojana Kozar, Uroš Gostonj, Erik Ferenčak (vsi OŠ III M. Sobota) in Jernej Šeruga (OŠ Bakovci). Na 2. mesto so se uvrstili Jernej Rumež in Matej Mihalič (OŠ I MS), Jernej Žilavec, Petra Brunec in Sandra Korošec (OŠ III MS), Miha Tibaut (OŠ Črenšovci), Mitja Kurbos (OŠ Sv. Jurij ob Ščavnici) in Mirko Mencigar (OŠ III MS). Tretja mesta pa so zasedli: Sašo Karakatič, Maja Uršič, Denis Žido in Maja Uršič, Denis Ščančar (vsi OŠ III MS) in Marko Kerec (OŠ II M. Sobota). JG ■ Prehodni pokal gasilcem Male Polane asilsko poveljstvo Občine Velika Polana, PGD Velika Polana in Gasilska zveza Lendava so organizirali na nogometnem igrišču OŠ Velika Polana občinsko gasilsko tekmovanje. Na začetku tekmovanja je pozdravil vse gasilske ekipe poveljnik GZ Lendava Matija Majcen. Med člani so se pomerile štiri ekipe, med pionirji pa tri. Prehodnih pokal so pri članih osvojili gasilci Male Polane (zaselek Mačkovci), drugi so bili gasilci Brezovice, tretji pa gasilci Male Polane (zaselek Bukovje). Pri pionirjih pa so zmagali mladi gasilci Male Polane (zaselek Bukovje), na drugem mestu so pristali gasilci Velike Polane, tretji pa so bili mladi Brezovičani. Vsem ekipam je čestital v imenu gasilskega poveljstva Občine Velika Polana in izročil pokale občinski gasilski poveljnik Milan Prša. J. Ž. ■ Gornji Petrovci 1. junija ob 14. uri je A. Ž. kuril na njivi suho travo. Ogen se je razširil na bližnjo njivo, posejano s pšenico. Posredovali so petrovski gasilci. Beltinci Neznanec je 2. junija ukradel iz stanovanjske hiše 80.000 tolarjev in pet zlatnikov, tako da je vse škode za 200.000 tolarjev. Na območju Kroga pa je 5. junija nekdo vlomil v počitniško hišico. Tega, kaj je ukradel, nam policija ni sporočila. Moravske Toplice Iz garderobne omarice v hotelu Termal si je nekdo protipravno prisvojil 15.000 tolarjev in 5.000 šilingov. Iz nezaklenjene pisarne v Murski Soboti pa je nekdo ukradel denarnico z manjšo vsoto denarja. Spodnji Ivanjci Kmetijska zadruga Gornja Radgona je oškodovana za 80.000 tolarjev. Toliko sta vredna cepilec drv in trosilnik umetnega gnojila, ki ju je 2. junija nekdo ukradel iz prodajalne v Spodnjih Ivanjcih. Turnišče 3. junija je v Turnišču nekdo vlomil v osebni avto. Tega dne pa je nekdo tudi poškodoval več prometnih znakov na cesti med Martjanci in Mursko Soboto. V Radencih pa je neznanec (divji lovec?) zažgal lovsko prežo. Pertoča Prav tako v soboto, 3. junija, je gorelo na Pertoči, in sicer v gozdu na divjem odlagališču odpadkov. Od tam se je ogenj razširil v okolico na površini 100 kvadratnih metrov. Pogasili so ga vaški gasilci. Dolga vas Na mejnem prehodu so zadržali dva Madžara, ki sta se vračala iz Slovenije, s seboj pa sta imela več avtoradoev, fotoaparat in razno orodje. Ker za blago nista imela dokumenatcije (računov), sumijo, da sta ga kje sunila. Predali so ju v nadaljnji postopek delavcem Urada kriminalistične policije. Murska Sobota V noči s 3. na 4. junij je nekdo vzel na piko tri avte, parkirane v Kocljevi ulic. S trdim predmetom jih je popraskal in povzročil za najmanj 140.000 tolarjev škode. Objestnež, ki bi ga bilo treba po prstih. Puconci 5. junija ob 7.15 sta v križišču cest Murska Sobota-Hodoš in Pucon-ci-Sebeborci trčila traktor in tovorno vozilo. Iz avta je začelo iztekati gorivo in motorno olje. Posredovali so soboški gasilci, ki so preostanek nafte prečrpali v varno posodo. Že onesnaženo zemljo pa so izkopali in odpeljali na deponijo v Puconce delavci Cestnega podjetja Murska Sobota. a š. s.« Pretresljivo V ponedeljek, 5. junija, je vzela M. S. iz vrtca svojo sedemletno hčerkico in se z njo odpeljala v gozd zunaj Gornje Bistrice. Tam je dala deklici dve uspavalni tableti, nato pa jih je veliko več zaužila še sama. Domnevajo, da je hotela narediti samomor. Po naključju pa so ju odkrili tuji otroci, ki so se igrali v bližnjem gozdu. O tem so obvestili odrasle, ti pa policijo. Potem so mater, ki je zašla v globoko psihično stisko, in nedolžno deklico prepeljali z reševalnim vozilom v bolnišnico v Mursko Soboto, kjer sta ostali na zdravljenju. Skrivališče ilegalcev na Spodnjem Kamenščaku Predzadnjo sredo ob 13.15 so ljutomerski policististi obravnavali prometno nesrečo na Spodnjem Kamenščaku. Toda, glej ga zlomka: iz prtljažnika osebnega avta, ki ga je vozil povzročitelj nezgode S. P., doma v okolici Ptuja, so se splazili in pobegnili trije ilegalci, ki so se skrili v bližnjem gozdu. Policisti so jih prijeli in ugotovili, da so iz daljnega Bangladeša. V postopku razkrivanja ozadja, v katerem so pozneje sodelovali kriminalisti, so ugotovili, daje S. P. pripeljal tujce iz stanovanjske hiše na Spodnjem Kamenščaku, last bratov M. S. in B. S. Preiskovalci so šli tja in v hlevu našli še šest drugih Bagladešanov, dva Turka in enega Pakistanca. Brata naj bi jih skrila v hlevu, za kar sta dobila plačilo neznanca, ki je organiziral tihotapljenje. Eden od bratov je policistom izročil potne liste vseh ilegalcev, ki so prišli v Slovenijo s Hrvaškega, seveda zunaj mejnih prehodov, dan prej nekje na območju Šprinca. Ko bi šlo vse po načrtu, bi S. P. prve tri ilegalce odpeljal v Ljubljano, pozneje pa najbrž še preostale, a je imel, ko že zapisano, smolo (prometno nesrečo); potem pa so prišli policisti in kriminalisti, pa je vse šlo po vodi. Vodnike bodo ovadili državnemu tožilstvu, tujce pa so do odstranitve iz Slovenije (nazaj na Hrvaško) namestili v izpostavi COT-a v Prosenjakovcih. Š. S.l Lendava Regijsko preverjanje ekip prve pomoči 0 bmočno združenje Rdečega križa Lendava ter Uprava RS za zaščito in reševanje - enota za Pomurje Murska Sobota organizirata četrto regijsko preverjanje usposobljenosti ekip Civilne zaščite in Rdečega križa za prvo pomoč. Preverjanje bo v soboto, 17. junija, na Športnorekreacijskem centru ob hotelu Lipa, nanj pa se je prijavilo 28 ekip prve pomoči iz občin, podjetij in zavodov iz Pomurja z okoli tristo sodelujočimi. Število prijavljenih ekip je v primerjavi s preostalimi regijami Slovenije največje in po trjuje pripravljenost ljudi za sodelovanje pri reševanju poškodovancev v različnih situacijah. Preverjanja se bodo udeležili poleg domačih gostov tudi tuji opazovalci, strokovnjaki iz Nemčije, Avstrije, Madžarske in Hrvaške, s katerimi Pomurje tudi sodeluje. Preverjanje se bo začelo ob osmi uri, razglasitev rezultatov pa bo med trinajsto in štirinajsto uro popoldne. MH ■ 26 MULARIJA 8. junij 2000, fBTII Varna povezava Dva dela Microsofta Potem ko je zvezni sodnik Thomas Penfield Jackson aprila ugotovil, da je Microsoft kršil protimonopolne zakone z izsiljevalskimi poslovnimi potezami, je pravosodnemu ministrstvu in 19 zveznim državam naročil, da predlagajo najprimernejšo kazen. Tožniki so predlog podali, Microsoft pa je nanj odgovoril z zahtevami po manj drastičnih ukrepih, kot je razbitje na podjetje za izdelavo operacijskih sistemov in podjetje za druge aplikacije. Po Microsoftovem odgovoru je sodnik Jackson naročil tožnikom, da podajo nov predlog, kar so storili. Microsoft je imel do včeraj čas, da je pripravil nov odgovor. Jackson se mora zdaj odločiti o kazni, ki jo bo izrekel. Kazen seveda ne bo dokončna, saj se bo Microsoft pritožil na vrhovno sodišče, zadeva pa se bo vlekla verjetno še najmanj leto ali dve. Med spremembami, v katere je tožeča stran privolila v zadnjem predlogu za kaznovanje Microsofta, je objavljanje cen proizvodov. Vlada je privolila v Microsoftov predlog, da da cene svojih izdelkov na voljo le vladi in 20 največjim proizvajalcem računalnikov, katerim te cene zaračunava, ne pa splošni javnosti. Bistvena kazen, razbitje Microsofta na dva dela ali več, odvisno od Jacksona, ostaja, enako tudi niz poslovnih pravil, ki bi jih moral Microsoft upoštevati do razbitja ali najmanj deset let. http://siosmscentral.cjb.net/ Zbirka sporočil SMS v Sloveniji. Imamo smešna sporočila, resna, zabavna, kruta. Stran vsebuje tudi primerjavo aparatov GSM, obrazec za pošiljanje sporočil SMS, lasten forum, kjer lahko pu- stite svoja sporočila SMS, ki bodo nato objavljena na strani, tudi vpi- šete se lahko v knjigo gostov in še in še. http://www.Iendava.com/ Spletna predstavitev mesta Lendava. Območje, kjer je danes Lendava, je bilo obljudeno že v prazgodovinski dobi. Ob rimski cesti Poetovia-Savaria je bila severno od današnjega naselja postojanka Halicanum. Našli boste tudi povezave na druge spletne strani v občini. http://www.dobrodosli-doma.net/ rozca/ Zbirka počitniških idej za šolarje. Nagradni kviz: Potovanje po Sloveniji z zabavnim Filipom, klepetal-nica, počitniška galerija in velika izbira počitnic za šolarje v Sloveniji. http://members.xoom.com/sublimals/ Sublimacija, subliminacija, avdio, zvočna, optična, vizualna, su-blimirana sporočila. Naslov in oceno vaše najljubše strani svetovnega spleta, tudi če ste jo izdelali sami, lahko predlagate tudi vi. Naslov naše elektronske pošte je: vestnik@eunet.si. Zadeva: Varna povezava. Pred kratkim nas je obiskal mladinski pisatelj Bogdan Novak in nas nasmejal s svojimi zgodbicami iz otroštva, ki so bile nadvse igrive. 177 prijateljem knjige na naši šoli je podelil bralne značke. Srečanje z njim je bilo prijetno in gospod Novak se je izkazal tudi kot zanimiv sogovornik. Ob pogovoru z njim je nastal intervju, ki bo najbrž zanimiv tudi za vas. - Kako ste se odločili za poklic pisatelja? Pisal sem seveda že ves čas, od mladih nog, in si želel postati pisatelj. Šele potem ko sem izgubil službo, bil sem namreč urednik Pavlihe, ki so ga ukinili, sem postal samo pisatelj. - Kaj mislite, kako človek ve, da je pisatelj? To veš od majhnega, najbrž, eni pa šele kasneje odkrijejo. Jaz ne vem! Ne veš, kaj boš, ampak enkrat boš našel to. Eni zelo zelo zgodaj odkrijejo to - svoj poklic, drugi pa zelo pozno. Nekateri gredo celo študirat popolnoma druge stvari in se usmerijo potem v neki tretji poklic. - Zakaj v vaših zgodbah tako pogosto nastopa pes? Zaradi tega, ker smo imeli doma vedno psa. Najprej smo imeli Hanija, potem Lema, zlatega prinašalca, na koncu pa Tačko. - Ali so vaše knjige komu posvečene? Ne, nobena moja knjiga ni komu posebej posvečena. Tistih petindvajset knjig, ki sem jih napisal za otroke, pa je seveda posvečenih vsem otrokom. - Kateri pisatelj ali pisateljica vam je najbolj pri srcu? Od naših Finžgar, Jalen pa Vo-ranc, od tujih pa Romain Roland. - Katera knjiga vam je najljubša izmed vaših del in katera od drugih pisateljev? Moja najljubša knjiga za mlade je Bela past, ker je bila prva. Za odrasle pa Lipa zelenela je, ker se mi zdi moje najbolj tehtno in obširno delo, vanjo sem vložil največ truda. Od tujih mi je všeč ogromno knjig, vsaka »luštna« knjiga. - Kateri pisatelj ali pisateljica vam je bil najbolj všeč v mladih letih? Seveda sem tako kot vsi fantje začel s pustolovskimi knjigami in so mi bili zelo všeč Karl May, Žane Gray, to so takšne pustolovske knjige, pa Gilles Verne, pozneje Edgar Wallace, kriminalke, dokler nisem začel brati resnejših knjig. - Kateri sedanji slovenski mladinski pisatelj se vam zdi najboljši? Najboljši je težko reči, kajti to je tako, da imajo otroci nekaj let raje enega, potem v prihodnjih letih drugega ... Kakor pridejo nove knjige, jih te navdušujejo. Jaz sem posebno vesel, ker imamo Slovenci sedaj ogromno mladih avtorjev, ki pišejo za vas - Desa Muck, Dim Zupan, Primož Suhodolčan. Sedaj piše že šestnajstletna deklica Nejka Omahen. Tako da mi je všeč, da imate ogromno avtorjev, med katerimi lahko izbirate. Vsak si pa seveda izbere svojega najljubšega pisatelja. - Kaj najraje počnete v prostem času? Lenarim. Moja himna je tista: lenoba, lenoba, zvest ti bom do groba. Seveda pa, ko lenarim na kavču ali drugače, vedno premišljujem o nekih zgodbah. - V kateri slovenski pokrajini se najboljše počutite? Marsikje. Ogromno sem hodil po šolah in Slovenija je cela zelo zelo lepa. Nimam preveč rad visokih hribov, ker imam astmo in ne smem hoditi nanje. Všeč mi je reci- d faUatdj-Mi dMd ze in Slovenske gorice so tudi gričevnate, zelene. Še danes, ko sem se peljal, sem občudoval te mlade bukve, ki imajo tako lepe zelene liste, prekrasno. Seveda, najbolj odlično pa se počutim v rodnem Prekmurju, kamor sem hodil vsako leto k stari mami in me nanj veže cela vrsta spominov. - Ali imate kakšen najljubši kotiček, kamor se zatečete, kadar vam gre vse narobe? Jaz imam kar celo hišo, v kateri živim sam, ker moji živijo v Ljubljani, jaz pa na Brezju blizu Kamnika. Tam imam hiško in mir; spodaj so travniki, gozd, srne se sprehajajo, zajci, ponoči priletijo sove ..., tam se imam krasno. V lepih in slabih trenutkih. - Kaj bi bili, če poklic pisatelja ne bi obstajal? Potem bi bil pa pripovedovalec* zgodb. Ker pisatelji so v bistvu nastali iz pripovedovalcev zgodb. Ti so sedeli ob ognju sredi plemena in so pripovedovali zgodbe. Ker jih še niso znali zapisovati, so jih morali znati na pamet in so jih pripovedovali, kot sem jih jaz danes. Če pa ne bi bile zanimive, bi poslušalci vzeli »krepela« in bi me nagnali... ŠPELA N. V. LEVOVNIK OŠ SV. JURIJ OB ŠČAVNI- CI Ko smo prispeli v živalski vrat v Ljubljani, nam je voditeljica dala pobožati neko žival, ki je bila v vrečki. Nato jo je vzela ven in ... ugotovili smo, da smo božali kačo. Seveda ni bila strupena. Nekateri smo celo pustili, da nam jo je gospa dala okrog vratu. MATEJA PUČKO, 7. B OŠ STROČJA VAS ul fantaziji Prestopila sem prag hiše in si jo začela ogledovati. V njej je bilo vse pospravljeno kot v škatli. Šla sem naprej in zagledala zelo lepe rože. Naenkrat sem prišla do zida. Nisem vedela, kako naj splezam čez. Našla sem dolgo vrvico. Zagledala sem tudi veverico. Vprašala sem jo, ali mi pomaga čez zid. Podala sem ji vrvico. Naenkrat sem prišla skozi zid, veverice pa ni bilo nikjer več. Šla sem naprej in se spet znašla v šoli. To potovanje je bilo res čudno. TAJČELINA KOREN, 3. D OŠ III M. SOBOTA v dd& dd /mldtč tccdč dtcttdč Na dan odprtih vrat šole sem povabila očka. Barvali smo vazice in risali na prtičke. Potem smo jih nesli na igrišče. Marinka in jaz sva jih prodajali. Poslušali smo tudi skupino Foxi Teens in občudovali čarodeja. Gasilci so nam prikazali, kako znajo gasiti, policisti pa so imeli vajo s psi. MONIKA FORJAN, 2. RAZ. OŠ SV. JURIJ pij-te, j-čj-tc, taclt de čmejtel OŠ Puconci je pred nedavnim obiskal priljubljeni pisec za najstnike Primož Suhodolčan. Presenetil in navdušil nas je s svojo neposrednostjo in šaljivim pristopom. Na vprašanje, kaj je njegov življenjski moto, je odgovoril: »Berite, berite še enkrat, berite! V knjigah vse piše. Tako so me učile v mladosti učiteljice. Jaz pa še dodajam: Pijte, jejte, radi se imejte! V tem je vsa filozofija življenja.« IANF7 KONKni ir fiSTMI , 8. junij 2000 NA SCENI Vaša pisma, vaša čustva, vaša mnenja! Let bele golobice Visoko na nebu letaš, sive modrine se dotikaš. S perutmi skozi zrak letiš tiho, prav počasi. Mirno tam živiš, za svet hudoben Se ne zmeniš. Tukaj spodaj res je hudo, saj ljudje sovražniki so si. Le kje sedaj so tisti časi, ko sosed soseda je poznal? Le kje sedaj so tisti časi, ko drug drugemu pomagali so si? Odšli so tisti dobri časi, časi, ko vsi srečni so bili. Ostali so le spomini, ki se jih le malokdo spominja. In ti se jih spominjaš, saj mirno letaš tam na nebu. Gledaš dol na zemljo, ki počasi spreminja se v pekel. Nekoč, ko se nekdo bo ozrl nazaj, nazaj v preteklost, se bo spomnil tistih časov. A prepozno takrat bo za vse, saj človek človeka uničil bo. Takrat jokali bodo vsi, a ti boš mirno letala na nebu. Vsi umrli bodo, saj roboti prevzeli bodo Zemljo. Kar Bog ustvaril je, to človek uničil bo. Kesali se bodo vsi, a vrnitve nazaj ne bo. Roboti pametnejši bodo in uničili vse ljudi. Le ti še naprej živela boš. Pozabila ne boš na ljudi, ki uničili sami sebe so. »Ghost« Tebi Kako naj ti priznam, da rada te imam, ko pa se bojim, kaj boš rekel ti. Bojim se tvojega pogleda, bojim se tvojih oči, če bi mi rekel, da jaz ti ne pomenim nič. Toda če tega storila ne bom, nikoli vedela ne bom. Kaj bi storil, dragi ti, ko rekla bi ti, da všeč si mi. Bojim se pogleda, bojim se laži, na katerih danes cel svet stoji. Raje bom-molčala, tiho v sobi jokala, čakala, če mi boš rekel ti, da všeč sem ti. Buffy Pozabljena Ti pozabil že si me, a jaz ljubim te še. Ko gledam tvojo sliko, vedno pozabim narediti piko. Ko jaz pozabljena bom, vem, da še vedno nate mislila bom. Takrat me poljubi v slovo, da izjoče se nebo, da videi boš, kako mi je hudo! Sandra Kadar... Kadar sem sama, se počutim, kot da me ni. Kadar sem s prijatelji, življenje je lažje. Kadar pa sem ob tebi, ne manjka mi nič, kajti kadar imam ob sebi tebe, imam vse! Mateja H. Usojena Šla sem na konec sveta, da bi te našla, iskala sem te v vesolju, na širnem nebesnem polju. Hodila sem po rimski cesti, -ko zvezda repatica prileti, pojdi na zemljo, mi veli, tam našla odgovor boš ti. Res prišel je trenutek, a bila je cela večnost, ko človek najde, kar si želi, se mu življenje na lepše spremeni. Ko zagledala sva se, sva nemo zrla se v oči, ki bile so polne ljubezni, ostala skupaj sva do konca dni. Sonja »Dekle Mavrice« Tvoj nasmeh je kriv za vse, tvoj pogled se v moje srce zapičil je. Kako boli, a ne čutim bolečine, samo ljubezen do tebe. Našel sem luč v temi, prišel na obzorje, zaspal, se zbudil ob tebi. Kaj vse nam prinese ta pomlad, bolj nevidno kot en majhen škrat, zdaj res lahko bi poletel, te našel in te s sabo vzel, onkraj morja, onkraj sveta. Podreva lahko vse meje, tako visoko, a vidiš, kako se nam sonce smeje? Prosta pot v neskončnost - samo ti in jaz, samo midva lebdiva skupaj, zaprem oči, se preselim v onkraj, te ponesem v prelep svet sanj, samo ti me lahko ustaviš, samo ti zbudiš, Vse in še več, vse to si ti, s tabo moje srce bije hitreje, tako močno, glasno, še glasneje. Primi me za roko, poglej v oči, vodi me v neznano, skozi temo noči. Sašo (YesterdaY) Odlični Demolition Group Napovednik koncertov Še ena vest, ki bi sicer morala priti že prej na vrsto, a bolje pozno kot nikoli. Na 4. tradicionalnem Rock Festu v Sv. Juriju ob Ščavnici so se zbrali prekmurski Neuvrščeni, Bleed On iz Radencev, domači Dežurni krivci, Zmajev rep iz Bistrice ter legende Demolition Group iz Cerkelj. Kakšnih 300 obiskovalcev je moralo kar dolgo čakati na nastop slednjih, obenem pa si še zatiskati ušesa predvsem pri skupini Zmajev rep, ki je igrala tako glasno (ne slabo, da ne bo pomote), da se nihče ni mogel pogovarjati med seboj na hodniku, kaj šele v stari kinodvorani. Demolition Group so prišli na vrsto nekje po polnoči in odigrali enega najboljših koncertov, kar smo jih v zadnjih mesecih videli v Pomurju. Vsak komad je bil izvrstno odigran in izpet s primerno dozo energije, v katero se fantastično vklaplja saksofon. Koncert v Vidmu bo eden tistih, ki bo dobil status kultnega: če niste bili tam, ste marsikaj zamudili. Pri tem pa Demolition Group ostajajo realni in nepretenciozni in se med nastopi drugih najraje kar pomešajo med publiko. Na tem koncertu se je od igranja v skupini poslovil bobnar Uroš Srpčič - Srp, takp da so na nastopu v Velenju, kjer so Demolition Group bili predvozači slavnim New Model Army, že nastopili z novim,-a tudi starim bob- narjem, saj se je po koncertu poslovil tudi on. Nastop v Velenju so spet izpeljali zelo dobro, a bolj rutinirano, publiki podarili stari hit skupine Gastr’bajtr’s Japanci rade za nas, najbolj pa je impresioniralo do potankosti popolno ujemanje med obema kitaristoma. Res fantje, ki obvladajo svoj posel. TOMO KOLES ■ Murska Sobota 20. junija: Tercet Katrinas, Zvezda 29. junija: Nude, grajsko dvorišče 30. junija: Los Caballeros + Magnifico, grajsko dvorišče Beltinci 21. junija: Shirlie Roden + Alenka Zupan, cerkev Radenci 23. junija: Shirlie Roden + Alenka Zupan, cerkev sv. Cirila in Metoda Maribor 26. junija: Siddharta + Zoran Predin + Magnifico snežni stadion pod Pohorjem Ljubljana 15. junija: Benjamin Zephaniah, Cankarjev dom 19. junija: Pearl Jam, hala Tivoli 23. junija: KingsX, Orto Zagreb 25. junija: Afrika Bambaata, Festival 1. julija: ZZ Top, dom športov Budimpešta 12. junija: Sting, Kissstadion 16. junija: Pearl Jam, Petofi Csarnok Gradec 10. junija: Suicidal Tendencies, Orpheum 25. junija: Zawinul Syndicate, Orpheum 3. julija: Suzanne Vega, Orpheum 6. julija: Aliče Cooper, Orpheum 16. julija: Bryan Adams, Schwartziteich 20.-22. julija: Al Dl Meola, Summer Musič Festival Predavanje in nastop o Madagaskarju Ljutomeru in Murski Soboti se je pred kratkim mudil samostojni kulturni delavec - arhitekt in glasbenik Joseph Rakotorahalahy z Madagaskarja, ki pa že dvajset let živi v Sloveniji. V Ljutomeru je obiskal tudi župana Jožefa Špindlerja, v obeh krajih pa je imel predavanje Madagaskar v besedi, sliki in pesmi, ki ga je popestril na koncu tudi z glasbenim nastopom v živo, kjer je predstavil veliko neevropskih instrumentov. Ob tem Jospeh izvaja tudi dobrodelno akcijo za žrtve nedavnega ciklona in poplav na tem največjem afriškem otoku s 14-imi milijoni prebivalcev. Zanimiveje, daje do leta 1972 Madagaskar bil najbolj razvita afriška dežela, potem pa je zaradi nenehnega izkoriščanja, predvsem Francije, povsem stagniral in je sedaj četrta najrevnejša afriška država. Joseph se bo z družino za tri mesece vrnil v svoj rojstni kraj in tam predstavljal Slovenijo, tako kot tu Madagaskar. Tako naj bi poskrbel za večje turistično, gospodarsko in kulturno sodelovanje med državama, zato gaje minister Jožef Školč že oskrbel z veliko količino promocijskega materiala. TK,RS ■ mm# Zaklonišče v Čardi Pred tedni je v klubu Čarda nastopila skupina Zaklonišče prepeva iz Nove Gorice, ki je promovirala svoj CD Glasajte za nas, na katerem je tudi hit Žitije Miče Muriquija, ki jih je izstrelil v orbito slovenske (in še katere druge) popularnosti. Pred tem je skupina izdala kaseto Nešto kao Džimi Hendriks in CD-ploščo Novo vreme - stare dileme. Fantje se ponašajo tudi s predelavami nekaterih starih hitov iz jugozgodovine, tako so v komad Hej, vojnici vazduhoplovci pomešali tudi reggae ritme. Če ste fan skupine Zaklonišče prepeva, lahko dobite več informacij na naslovu: Rock Vibe Musič Promotion, P. P. 3, 5000 Nova Gorica, ali po telefonu: 065 21 592 ali na elektronski naslov www.arctur.si/rockvibe. Njihov napovedani koncert julija na soboškem grajskem dvorišču bo žal odpadel, se pa organizatorji - MIKK - dogovarjajo, da bi Zaklonišče v Murski Soboti nastopilo 8. septembra. Takrat naj bi imeli podporo še dveh skupin, in sicer bendov Rodoljubac in Zmelkoow. Upajmo! TOMO KOLEŠ ■ Besede srca Led Vidim te, vidim in te gledam. Brez besed, le tvoj nasmeh, ukraden pogled, pove mi vse. Tiho sva ... tiho, le najini roki se iščeta. Bežen dotik, ko se najdeta. In tvoje oči, moj ljubi, ista lepota rjava se zlije vanje, ko me gledaš. Čutim ... čutim drget ljubezni, bitje srca. A usta? Kot da bi onemela. Kot bi se bala izreči nekaj, kar srce čuti že celo večnost. Tiho sva. Tako blizu drug drugemu, pa vendar tako zelo daleč. Srečava se, izmenjava kup nepomembnih besed in greva dalje, obdana z goro svojega ponosa in z goro ljubezni obenem. Ljubiš me in jaz ljubim tebe, toda neskončne ledene planjave naju ločujejo, kot bila bi ujeta v ta oklep. Pa vendar vem, moj ljubi... nekoč ... stopila bova led! N.T. ■ Namesto Balaševiča Gibonni rjetno na žalost nekaterih se organizatorji Soških dnevov niso uspeli dogovoriti z Dordem ilaševičem za koncertni nastop 2. julija na rrinem štadionu, bo pa zato na veselje drugih šel hrvaški izvajalec Gibonni. Le-ta sicer ne bo stopil na štadionu, ampak v soboškem parku. Še dve spremembi prihajata za konec Soboških evov, in sicer bodo namesto skupine Zaklonišče ipeva koncertirali'Gustafi iz Pulja, svoj prihod pa je povedala tudi dunajska skupina Supernova. TOMO KOLEŠ ■ 28 O TEM IN ONEM 8. junij 2000, IBM R azstavišče Pomurskega sejma v Gornji Radgoni je v teh dneh zbirališče vseh tistih, ki jim embalaža ponuja vsakdanji kruh, strokovno ali umetniško ustvarjanje in poslovno priložnost. V torek so namreč tu odprli 12. mednarodni sejem INPAK, specializirani sejem embalaže, tehnike pakiranja, grafike, skladiščenja in transporta. Kot je dejal na otvoritveni slovesnosti direktor Pomurskega sejma Janez Erjavec, je INPAK edina tovrstna sejemska prireditev v Sloveniji, ki daje vsako drugo leto priložnost vsem gospodarskim subjektom, ki se ukvarjajo s temi dejavnostmi. Sejem je priložnost za stroko, da se predstavi, hkrati pa tudi priložnost za obiskovalce, da se seznanijo z vsemi novostmi na tem področju. 150 razstavljalcev iz 15 držav je predstavilo na 4.500 kvadratnih metrih najnovejše dosežke na tem področju, v času sejma, ki ga bodo zaprli jutri, se bo zvrstilo tudi več strokovnih posvetov, največ s področja zakonodaje. Sejem gosti tudi prireditev, ki je namenjena nagrajevanju dosežkov pri embalaži. Za letošnji natečaj za slovenskega V G. Radgoni odprli 12. mednarodni sejem INPAK Priložnost za vse Letos podelili štiri slovenske oskarje in deset priznanj za embalažo Sestali so se svetniki Občine Kobilje Kako po neuspelem referendumu? O srednja pozornost na zadnji seji občinskega sveta v Kobilju je veljala gradnji čistilne naprave in razmeram, ki so nastale po neuspelem referendumu za krajevni samoprispevek. V vasi je že zgrajeno kanalizacijsko omrežje, kmalu pa naj bi začeli z gradnjo čistilne naprave. Zaradi zapletov pri izbiri ustrezne opreme se bo gradnja neko- liko zavlekla, po uvedbi DDV-a pa se je investicija tudi podražila. Napovedujejo, da bo čistilna naprava dograjena v avgustu. Oprema in gradbena dela pri čistilni napravi bodo stala okoli 20 mio SIT, vrednost celotne naložbe, kanalizacije in čistilne naprave pa so ocenili na dobrih 85 mio SIT. Zatika se pri zagotovitvi sred- štev za to naložbo, saj naj bi del sredstev zanjo zbrali tudi s krajevnim samoprispevkom. Ker se dosedanji izteče, so se odločili za nov krajevni samoprispevek, vendar je bila odločitev o njem na minulem referendumu negativna in v občinskem proračunu bo tako zmanjkalo denarja za vse načrtovano v letošnjem letu. Na račun neuspelega referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka bo občinska blagajna v letošnjem drugem polletju prikrajšana za okoli 5 milijonov tolarjev prihodkov, ki jih bo potrebno nadomestiti z drugimi viri ali se odpovedati nekaterim načrtovanim naložbam. Župan Pavel Nemet zatrjuje, da imajo odgovorni v občini do minulega dela čisto vest, saj občanov v preteklosti niso pretirano obremenjevali. Občani Kobilja bodo med tistimi, ki bodo z gradnjo kanalizacije in čistilne naprave najmanj obremenjeni, vendar kljub temu svetniki niso sprejeli predloga, da bi vsako gospodinjstvo zaradi neuspelega referenduma ob priključitvi na kanalizacijsko omrežje prispevalo dodatnih 500 DEM v tolarski vrednosti. Bodo pa od občanov izterjali vse zapadle obveznosti, saj je med njimi kar precej gospodinjstev, ki ne poravnavajo sproti svojih obveznosti do gradnje kanalizacije, vodarine in podobno. Ker še obstaja zakonska možnosti za ponovitev referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka, vidijo tudi v tem eno od možnosti za dodatno polnjenje občinskega proračuna v prihodnjih letih. O tem naj bi se dokončno odločili na zboru občanov. LUDVIK KOVAČ Novo vodstvo Pomurske banke Odslej dvočlanska uprava Jeseni naj bi se Pomurska banka združila z Novo Ljubljansko banko a zadnjem zboru Pomurske banke so delničarji banke sprejeli tudi nov statut, ki je usklajen z novim zakonom o bankah. Novost je, da bo dosedanji upravni odbor banke zamenjal nadzorni svet, uprava banke pa bo po novem dvočlanska. Novi nadzorni svet so delničarji na zadnjem zboru že izvolili, ta je petčlanski in v začetku tega tedna se je že sestal. Predsednik nadzornega sveta Pomurke banke je Marko Voljč iz Nove Ljubljanske banke, ki je večinska lastnica Pomurke banke, nadzorni svet pa je na svoji prvi seji imenoval dvočlansko upravo. Predsednik uprave je dosedanji direktor Viktor Šbul, članica uprave pa Zorica Kerec, ki je bila do zdaj namestnica direktorja. Sedanja uprava bo to funkcijo opravljala do združitve Pomurske banke z Novo Ljubljansko banko. Predlog za združitev nekaterih hčerinskih firm z Novo Ljubljansko banko je dal večinski lastnik, Pomurska banka oskarja za embalažo in priznanje za embalažo, ki so ga tokrat izpeljali že 28., se je prijavilo 11 podjetij z 39 izdelki, strokovna komisija pa je najboljšim podelila 4 oskarje in 10 priznanj za embalažo. Dobitnikom jih je izročil mag. Jožko Čuk, predsednik Gospodarske zbornice Slovenije, ki je bil na otvoritvi letošnjega sejma tudi slavnostni govornik. LUDVIK KOVAČ FOTOGRAFIJA: N. JUHNOVi pa naj bi se z Novo Ljubljansko banko skupaj z velenjsko in dolenjsko banko združila jeseni. O tem se morajo seveda izreči tudi manjšinski lastniki, vendar vse kaže, dati združitev podpirajo. Kakšne bodo posledice združitve, bo pokazal čas, žal pa Pomurje s tem izgublja samostojnost še na enem zelo pomembnem področju. Poznavalci pravijo, da v času vedno večje globalizacije takšnih procesov ni mogoče obiti, seveda pa bo vse odvisno od tega, kakšne pristojnosti bo na svojem domicilnem območju ohranila Pomurska banka. Obljube Nove Ljubljanske banke so zaenkrat ugodne in upamo lahko, da bo zaživele tudi v praksi. L. KOVAČ ■ Neizkoriščene možnosti sodelovanja med Slovenijo in Madžarsko Slovenski izvoz v deficitu Z ustanovitvijo slovensko-madžarske sekcije in pozneje še mešane slovensko- madžarske zbornice naj bi se sodelovanje okrepilo ospodarsko sodelovanje med Slovenijo in Madžarsko še ni na zadovoljivi ravni, ugotavljajo na obeh straneh. Slovenija je lani izvozila na Madžarsko blago v vrednosti 144,5 milijona dolarjev, kar predstavlja le 1,7 odstotka vsega slovenskega izvoza, med državami, kamor izvažamo, pa je Madžarska na 12. mestu. V istem času smo iz Madžarske uvozili blago v vrednosti več kot 266 milijonov dolarjev in je na 9. mestu v slo- venskem uvozu, saj smo od tam uvozili 2,7 odstotka vsega blaga. Po osamosvojitvi Slovenije se blagovna menjava s to državo nenehno povečuje, hkrati pa se povečuje tudi negativna razlika v pokritosti uvoza z izvozom.Če je bila ta v letu 1991 skoraj 68-odstotna, je lani dosegla le 54-odstotno pokritost, največji razkorak pa smo zabeležili v letu 1997, ko smo zabeležili le 41- odstotno pokritost uvoza z izvozom. Razkorak med izvozom in uvozom velja tudi za pomursko menjavo z Madžarsko,, podatki zadnjih let pa kažejo, da se blagovna menjava pomurskega gospodarstva z madžarskim zmanjšuje. Če je Pomurje Obnova cestišča prestavljena za en mesec včasih dosegalo kar 12 odstotkov vse slovenske blagovne menjave s to sosednjo državo, se je ta delež Strpnost Petanjčanov spet na preizkušnji Kdo bo koga? aščani Petanjec so že grozili z zaporo ceste, ki naj bi bila sredi aprila, vendar so se na sestanku vaške skupnosti odločili, da počakajo do julija, ko naj bi se obnova zloglasnega cestišča vendarle začela. Takrat so bili vaščani odločni, da zapora julija bo, če se obnova kljub zagotovilu ne bo začela. Takrat... Vaščani so zaporo ceste odložili, ker jim je Direkcija RS za ceste zagotovila, da se bo obnova navedenega odseka ceste v juliju začela, vendar le, če ne bo prišlo do večjih zapletov pri odkupih zemljišč in pridobitvi dovoljenja za vljen razpis za oddajo del, to pomeni, da bi pogodba z izbranim izvajalcem morala biti podpisana v juniju. Obnova ceste G1-3 Raden-ci-Petanjci v dolžini 750 metrov (od mostu čez Muro na Petanjcih do križišča za Gederovce) naj bi vključevala tudi gradnjo pločnikov in kolesarske steze. ... in potem Cenitve zemljišč je ptujsko podjetje Cestera pred časom že opravilo, zdaj je potrebna le revalorizacija vrednosti. Za zunanjega izvajalca so na direkciji izbrali podjetje GRAD inženiring iz Ljubljane, ki pripravlja pogodbe z lastniki zemljišč, vendar zaenkrat še ni bila sklenjena nobena pogodba za odkup. V podjetju Grad so nam zagotovili, da bodo z delom začeli prihodnji teden, in če ne bodo naleteli na kakšne težave z lastniki, naj bi zelo hitro urejena (vendar v omenjenem podjetju sploh še ne vedo, za koliko lastnikov gre, od česar je tudi odvisno trajanje podpisovanja pogodb). Ocenjena vrednost vseh del je 112,000.000 SIT, kar delno financira direkcija (kot naročnik) iz proračunskih sredstev RS, del plačila pa odpade tudi na občino Tišino. Istočasno naj bi se na omenjenem odseku gradila tudi nova kanalizacija in vodovod. Razpis za oddajo del je bil namesto v aprilu objavljen v začetku maja in iz direkcije smo dobili infor-. macijo, da naj bi se rekonstrukcija petanjske ceste začela avgusta, kar je mesec dni pozneje, kot je bilo dogovorjeno. Ali bo Petanjča-nom tokrat vendarle prekipelo in bodo organizirali zaporo v juliju, kot so se dogovorili, ali pa bo njihova strpnost spet (kot že tolikokrat doslej) na enomesečni preizkušnji? več kot prepolovil. Vzroke za to je iskati predvsem v težavnem položaju nekaterih pomurskih podjetij, pa tudi sicer med pomurskim gospodarstvom ni pretiranega zanimanja za sodelovanje z Madžarsko. Zlasti ne za obmejno sodelovanje, kjer je še največ neizkoriščenih možnosti, saj podjetniki zatrjujejo, da so postopki na meji zapleteni, čakalna doba je predolga in kljub bližini vse to podražuje sodelovanje. Čeprav je bilo obljubljeno, da bo z marcem letos na mejnem prehodu na Hodošu dovoljen meddržavni tovorni promet za tovornjake do 3,5 tone za tehnično blago, kar bi premostilo nekatere težave, do tega ni prišlo Da bi spodbudili gospodarsko sodelovanje med državama, je bila že pred časom dana pobuda za ustanovitev slovensko-madžarske sekcije, v drugi polovici maja pa je bila tudi ustanovljena in konstituirana. Ustanovitev te sekcije je prva faza organiziranosti, pravi Franc Pucko, direktor območne gospo-daske zbornice za Pomurje, ki je nosilec gospodarskega sodelovanja Slovenije z Madžarsko, saj naj bi tej sledila ustanovitev slovensko-madžarske zbornice. Po zbranih podatkih sodeluje z Madžarsko okoli 120 slovenskih podjetij, v sekcijo pa se jih je vključilo kakšnih 30, vendar prijave zanjo še vedno dobivajo. Že konec tega meseca naj bi se v okviru sejma v Monoštru sestala izvršilni odbor sekcije in predsedstvo slovenskega oddelka pri madžarski zbornici, kjer bodo uskladili cilje in opredelili aktivnosti, ocenili možnosti ustanovitve meša- Območna gospodarska zbornica za Pomurje, ki je nosilec slovenskega gospodarskega sodelovanja z Madžarsko, ima tesne stike s tovrstnimi madžarskimi zbornicami. Podpisali so sporazume z obmejnimi zbornicami v Szombathelyu in Zalaeger-szegu, z zbornicami v Gybru, Pecsu in Kapo-svaru ter z budimpeštan-sko zbornico, dobro pa sodelujejo tudi z zbornico v Szegedu. ne zbornice ter spregovorili a aktualnih problemih pri dvostranskem gospodarskem sodelovanju. LUDVIK KOVAČI SKUPAJ PROTI Ikri fmi(nalu| (?) 080-1200 SVET ZAVODA MLADINSKEGA INFORMATIVNEGA IN KULTURNEGA KLUBA MURSKA SOBOTA razpisuje na podlagi 24. in 25. člena statuta delovno mesto UPRAVNIKA MLADINSKEGA INFORMATIVNEGA IN KULTURNEGA KLUBA MURSKA SOBOTA Kandidati morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje: - visoka ali višja izobrazba, - dosežki pri delu z mladimi, - organizacijske in vodstvene sposobnosti, - program dela in vizija organiziranja in razvoja Mladinskega informativnega in kulturnega kluba Murska Sobota. Upravnik bo imenovan za dobo 4 let s 6-mesečno poskusno dobo. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev, kratkim življenjepisom, programom dela in vizijo pošljite v 8 dneh po objavi na naslov: Mladinski informativni in kulturni klub Murska Sobota, p. p. 196, 9000 Murska Sobota. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 15 dneh po izbiri. / !/ Petek, Ir 9. 6. 2000 TV SLOVENIJA! 8.50 Udarna brigada, lutkovna nanizanka 9.05 Trojčice, risana nanizanka 9.30 Lažnivi Kljukec, gledališka predstava 9.40 Na liniji, oddaja za mlade 10.15 Svet čudes, avstralska serija 10.30 Zvok, glasbena serija 11.00 Slovenski magazin 11.30 Nevillov otok, angleška drama 13.00 Poročila, šport, vreme 13.30 Osmi dan 14 .00 Vietnamska vojna, francoska serija 15 .00 Alpski večer 16 .00 Mostovi 16.30 Poročila, šport, vreme 16,45 Lahkih nog naokrog 17.45 Humanistika 18.20 Dosežki 19.00 Kronika 19.30 Dnevnik, šport, vreme 20.05 Petka 21,15 Deteljica 21.25 TV Poper 22.05 Odmevi, kultura, šport, vreme 23.00 Polnočni klub TV SLOVENIJA 2 10.35 Na robu, kanadska športna serija 11.00 Paul Merton pred.: Po krivem obtoženi 11.20 Strogo nadzorovani vlaki, češ. film (čb) 12.55 Tenis Grand Siam, polfinale, prenos 16.45 Metropolis, oddaja o filmu 17.30 Po Sloveniji 18 .05 Spoznavajmo, ameriška serija 19 .00 Med valovi, oddaja TV Koper 19.30 Videospotnice 20 .05 Wi!l Shakespeare, angleška nad. 21 .00 Grace na udaru, ameriška nanizanka 21.20 Bajo Bandera, argentinski film 23.05 Ulica upanja 413, ameriška nanizanka 23.50 Oz, ameriška nadaljevanka 0.40 Noč z Dickom, ameriška nanizanka Televizijski spored od 9. 6. do 15. 6. 2000 POP TV 9.30 Tri ženske, nad. - 10.30 Divji angel, nad. - 11.25 Labirint strasti, nad. - 12.20 TV Dober dan -13.50 Damon, nan. - 14.20 Diagnoza: Umor, nan. -15.15 Zakon v Los Angelesu, nan. - 16.15 Tri ženske, nad. - 17.15 Divji angel, nad. -18.15 Labirint strasti, nad. - 19.15 24 ur - 20.00 V navzkrižnem ognju, ameriški film - 21.45 Ko-mandosi, nan. - 22.45 Milenium, nan. - 23.45 Sinovi groma, nan. - 0.30 24 ur KANALA 8.20 Dogodivščine Rokca in Binča, risanka - 9.20 Rosalinda, nad., zadnji del - 10,10 Luz Maria, nad. - 11.00 Oprah Show, ponovitev -12.00 Atlantis - 13.30 Princ z Bel Aira, nan. - 14.00 Jake in debeluh, nan. - 15.00 Oprah Show: dr. Andrew Weil -15.55 Ricki Lake, pogovorna oddaja -16.50 Angela mehiška nadaljevanka, 1. del -17.40 Luz Maria, nad. - 18.30 Fant zre v svet, nan. - 19.00 Seinfeld, nan. -19.30 Malcolm in Eddie, nan. - 20.00 Mladoporočenci - 20.30 Zmenkarije - 21.00 Simpatije, nan. - 22.00 Nabriti kanoni, ameriški film - 23.40 Svilene sence, nan. - 0.40 Dannyjeve zvezde, ponovitev IDEA TV - TV GAJBA 15.00 Živa, ponovitev regionalnega programa - Kulturno-razvedrilno - Intervju: Anton Torner - Navigator - Anketa - Etno večer z Vladom Kreslinom - Aktualno -16.00 Skoraj popolni par, nan. - 16.30 Služba in družba nan. - 17.00 Odpadnik, nan. - 18.00 Zvezdne steze, nan. - 19.00 Aktualno, informativna oddaja -19.15 Zgodbe južnih morij, nan. - 20.10 Meirose Plače, nad. - 21.00 Melrose Plače, nad. - 22.00 Živa, regionalni program - Tedenski komentar - Napoved športnih dogodkov - Iz soboške tržnice - 22.20 Največji slovenski trgovski center Leclerc - Aktualno -23.00 Fitz, nan. - 0.00 Glavni na vasi, risana nan. - 0.30 Dragi John, nan. TV AS - KANAL 54 09.30 - Gnes, informativna oddaja. 10.00 - Foto Šimonka nagrajuje. 10.05 - Viva turi-stica, turistična oddaja. 11.00 - Risanke. 12.00 - Videostrani. 15.30 ■ Gnes, informativna oddaja. 16.00 - Foto Šimonka nagrajuje. 16.05 - Viva turistica, turistična oddaja. 17.00 - Glasbeni spoti. 18.00 - Iz produkcije ZLTV, TVM K12 Mežica. 18.30 - Gnes, informativna oddaja. 19.00 - Iz našega arhiva. 20.00 - Glasbeni spot. 20.05 - Gnes, informativna oddaja." 20.30 - Olimpijske igre radioamaterjev. 21.00 - Na domači grudi, kmetijska oddaja. 22.15 - Moto šport, športna oddaja. 22.40 ■ Gnes, informativna oddaja. 23.10 - SQ JAM, glasbena oddaja. 00.00 - Erotika. 01,10 - Videostrani. TV HRVAŠKA 1 13.25 Potovanja po izbiri - 14.00 Poročila - 14.10 Maščevanje, amer, film - 15.40 Risanka - 16.00 Televizija o televiziji - 16.30 Dokumentarna oddaja - 17.00 Hrvaška danes - 17.30 Kmetijski svetovalec - 18.00 5000 kilometrov po Mehiki - 18.30 Kolo sreče - 19.30 Dnevnik - 20.10 007 - tedenski pregled - 21.00 Boter 2, amer, film -0.20 Dnevnik - 0.40 Nočni filmski maraton TV HRVAŠKA 2 9.05 Labirint strasti, nad. - 9.50 Zaliv grmenja, amer, film - 11.36 Carstvo divjine - 12.00 Pol ure kulture -12.30 Nismo sami - 13.35 Plen, nad. - 14.20 Urgenca, nan. - 15.05 Hišice v cvetju, nan. - 16.00 Portret - 17.00 Otroška serija - 17.30 Hugo -18,00 Briljantina -19.05 Županijska panorama - 19.30 Dnevnik - 20.10 Kviz - 20.30 Leta groze, na-daljevanka - 21.20 Latinica - 23.20 Čas je za jazz - 0.20 Umetnine svetovnih muzejev TV HRVAŠKA 3 12.35 Parni cepelin profesorja Poopsnaglea -13.25 Gogo loves English - 13.45 Mojster Fantaz - 14.20 Turbo Limach Show - 15.50 Reka: Morje - 16.20 Ukradeno otroštvo -16.50 Flamenco puro - 17.30 Medicinski detektivi - 17.55 Rokomet (ž.): Kaltenberg -Podravka, prenos polfinala pokalnega tekmovanja iz Splita - 19.30 Glasbeni program -20.10 Seinfeld - 20.35 Veronikine skrivnosti - 21.00 Frasier - 21.25 Bis! Bis! - 21.45 Nad obročem - 22.15 Šport danes - 22.25 Antologija hrvaškega kratkega filma - 23.10 Pre-gled programa za soboto ' TV MADŽARSKA 1 5.45 Vaška TV - 6.00 Ažurno - 8;30 Ničvrednež, nan. - 9.00 Zabavno dopoldne - 12.00 Zvon, dnevnik -13.00 Regionalni magazini -13.58 Poročila - 14.05 Guldenburgovi, nad. - 14.50 Bojna polja: Berlin - 15.55 0 konjih za vsakogar - 16.25 Ulica Box- 16.55 Regionalni dnevniki - 17.05 Moja olimpiada, Seul 1988 - 18.00 Telešport, vaterpolo - 19.30 Dnevnik, šport - 20.00 Šlagerteve - 21.00 Prej ali slej, šov - 22.00 Dnevnik, aktualno -22.30 Dame izbirajo, ženski magazin - 23.00 Varljivo, koprodukcijski film TV MADŽARSKA 2 12.00 Zvon - Kalifornijske sanje, nan. - 12.45 Narodopisje - 13.00 Dnevnik - 14.00 Najlepše poletje naše najstniške dobe - 14.30 Puder - 15.00 Ni pravnomočno, šov - 15.30 Madžarska hiša -16.00 Šolska ulica - 17.35 72 ur, kulturna ponudba ob koncu tedna -18.05 Koncert ansambla Apostol -19.40 Pravljica - 20.00 Dnevnik, šport - 20.30 Naše stoletje - 21.00 Madžarska leta 2000 - 21.30 Klip plus - 21.40 Film - 0.10 Nočni program TV AVSTRIJA 1 6.10 Otroški program -10.15 Policist izTolza -11.45 Konfeti - 12.10 Risanke - 14.55 Moštvo Knight Rider - 15.40 Zvezdne steze - 16.25 Herkul - 17.10 Princ iz Bel Aira -17.35 Vsi pod eno streho - 18.05 Glej, kdo tam razbija -18.30 Varuška -19.00 Kolesarstvo: dirka po Avstriji - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Nespodobno povabilo, film - 22.10 Smrtonosni prevzem, akcijski film - 23.40 Cracker Jack, akcijski film TV AVSTRIJA 2 13.40 Oče proti volji - 14.25 Gozdarska hiša Faikenau - 15.15 Bogati in lepi - 16.00 Šov Barbare Karlich - 17.05 Dobrodošli v Avstriji - 19.00 Dežela danes - 19.30 Čas v sliki -20.00 Pogledi s strani - 20.15 Primer za dva - 21.20 Domovina - 22.10 Poročila - 22.35 Moderni časi - 23.10 Komisarka - 0.00 Čas v sliki - 0.30 Biser Sobota, 10. 6. 2000 TV SLOVENIJA 1 8.00 Odmevi 8.30 Radovedni Taček: Tekač 9.15 Pod klobukom 10.00 Nepozabno poletje, ameriški film 11.30 Klapa zahodnega dela, nadaljevanka 12.00 'Tednik 13.00 Poročila, šport, vreme 13.50 Petka 15.00 Mamica, francoski film 16.30 Poročila, šport, vreme 16.45 Fračji dol, lutkovna nanizanka 17.10 Mozartova druščina 17.50 Na vrtu 18.20 Novi raziskovalec, ameriška serija 18.50 Risanka 19.05 Utrip 19.30 Dnevnik, šport, vreme 20.05 Ta grad ljubljanski 20.45 Festival Slovenska popevka 2000 22.45 Poročila, šport, vreme 23.15 Vrtiljak, danska nanizanka 23.45 Hrošči, angleška nanizanka 0.35 Umori na Rainbow Drivu, ameriški film TV SLOVENIJA 2 9.25' V telovadnici, nadaljevanka 9.50 Nevarni zaliv, kanadska nanizanka 10.40 Svetnik, angleška nanizanka 11.30 Štafeta mladosti 13.00 Šport 13.55 Košarka NBA Action 14.25 Tenis Grand Siam, finale (ž), prenos 16.30 EL v odbojki, Slovenija. Portugalska 17.55 Svetovni pokal v gimnastiki 19.30 Videospotnice 20.00 EP v nogometu, začetek 23.00 Svetnik, angleška nanizanka 23.45 Sobotna noč 1.45 Šok, švedska nanizanka POP TV 8.00 Srečna Ness, risanka - 8.30 X-Men - 9.00 Hroščeborgi, nan. - 9.30 Prt Addam-sovih, nan. - 10.00 Knjižni molj VVishbone, nan. -10.30 Šolski hodniki, nan. - 11.00 Navihanka, nan. - 11.30 Sabrina, mlada čarovnica, nan. - 12.00 Modna popotovanja - 12.30 Gospod Roberts, ameriški film - 14.30 Mistralova hči, nad. - 15.30 Mala Daniela, nad. - 16.30 Pop'n'roll, glasbena oddaja -17.30 Vozniško dovoljenje, ameriški film - 19.15 24 ur - 20.00 Večno mlad, ameriški film - 21.55 Urgenca, nan. -22.55 Udarci pravice, nan. - 23.55 Mala prodajalna groze, ameriški film - 1.30 24 ur KANALA 8.00 Zajček Dolgouhec in prijatelji, risanke - 9.30 Možje v črnem, risanka - 10.00 Družinske zadeve, nan. - 10.30 Nora hiša, nan. - 11.00 Brooklynski most, nan. -11.30 Mladoporočenci - 12.00 Nova misija Nemogoče, nan. - 13.00 Kung Fu, nan. -14.00 Utišane govorice, ameriški film - 15.40 Ned in Stacey, nan. - 16.10 Divja Amerika, serija - 17.15 Divji svet, serija - 18.10 Življenjska priložnost za 10 milijonov tolarjev, ponovitev -19.00 Dellaventura, nan. - 20.00 Mogočni racmani, ameriški film - 22.00 Čez rob, ameriški film - 23.45 Morilci in priče, ameriški film - 1.15 Atlantis IDEA TV - TV GAJBA 10.00 Živa, ponovitev regionalnega programa - Tedenski komentar - Napoved športnih dogodkov - Iz soboške tržnice - 10,20 Največji slovenski trgovski center Leclerc, reportaža - 11.00 Spidi in Gogi, zabavno-glasbena oddaja, ponovitev -12.00 Pregled dogodkov tedna - 16.00 Mati Tereza, angleški film - 18.00 Beverly Hills, nad. - 19.00 Maggie, nan. - 19.30 Veronikine skušnjave, nan. - 20.00 Stražar, nan. - 21.00 Dosjeji X, nan. - 22.00 Leni psi, ameriški film TV AS - KANAL 54 09.30 - Gnes, informativna oddaja. 10.00 - Olimpijske igre radioamaterjev. 10.30 -Moto šport, športna oddaja. 11.00 - SQ JAM. glasbena oddaja. 11.55 - Glasbeni spot. 12.00 - Videostrani. 15.30 - Gnes, informativna oddaja. 16.00 - Olimpijske igre radioamaterjev. 16.30 - Moto šport, športna oddaja. 17.00 - SQ JAM, glasbena oddaja. 17.50 - Glasbena skrinja, glasbena oddaja. 18.30 - Gnes, informativna oddaja. 19.00 - Iz našega arhiva. 20,00 - Glasbeni spot. 20.05 - Gnes, informativna oddaja. 20.30 - Policijska zgodba, film. 21.55 - Glasbeni spoti. 22.30 - Gnes, informativna oddaja. 23.00 - Videostrani. TV HRVAŠKA 1 8.00 Poročila - 8.05 Napoleon, avstralski film - 9.35 Program za otroke in mlade -12.00 Dnevnik - 12.35 Policijska zgodba III, hongkonški film -14.15 Kuharski dvoboj - 14.55 Poročila -15.10 Beverly Hills - 15.55 Risanka - 16.10 Melrose Plače -17.00 Turbo Limach Show - 18.30 Opera Box -19.30 Dnevnik - 20.10 Tamburice za orgle - 21.05 Boter 3, amer, film - 23.55 Dnevnik 0.15 Nočni Ulmski maraton TV HRVAŠKA 2 9.35 Koledar - 9.45 Ugani, kdo pride na večerjo, amer, film -11.30 Dokumentarni film -12.10 Vpisi na fakultete - 13.10 Briljantina -14.00 M.A.S.H., amer, film - 15.55 Črno belo v barvah -19.30 Dnevnik - 20.10 Ljubezen s plesalcem, nad. - 21.00 Frasier, nan. - 21.25 Svet zabave - 21.55 Pravi čas - 23.25 Umetnine svetovnih muzejev TV HRVAŠKA 3 12.55 Hišni ljubljenčki - 13.45 Oprah šov - 14.30 Tenis (ž,), prenos finala z Roland Garro-sa - 17.25 Rokomet (ž.), prenos pokalnega finala iz Splita -18.50 Glasbeni program -19.30 Pred Evrom 2000 - 20.40 EP v nogometu: Belgija ■ Švedska, prenos iz Bruslja -22.45 Šport danes - 23.00 Športni program - 0.45 Pregled programa za nedeljo TV MADZARSKA1 * 5.45 Vaška TV - 6.00 Zlati dim - 8.00 Za reformatorje - 8.10 Zanzibar, mladinski program - 9.30 Otroški šport - 10.00 Sobotni mozaik - 12.00 Zvon, poročila -12.05 Bravo TV -13.00 Dolarpapa, madž. film (čb) - 14.40 Delta - 15.10 Naše stoletje -15.40 Pogovarjajmo se o naši prihodnosti -16.00 Rokomet, Norveška: Madžarska - 17.35 Praznični teden knjige -18.00 Koncert Donne Summer -19.00 Lotoshow -19.30 Dnevnik, šport - 20.00 EP v nogometu, slovesna otvoritev, tekma Belgija: Švedska - 23.00 Mrtvo mesto Tomb-stone, amer, film TV MADŽARSKA 2 7.25 Vaška TV - 7.40 Družina »jasnega - 8,30 Za manjšine, vmes Slovenski utrinki -12.00 Zvon - Cirkus Humberto, nan. - 13.00 Komedijanti -14.00 Odbojka, Madžarska: Finska -15.45 Letalska družba Modra nebo -16.30 Tri želje - 17.00 Ekstremni koktajl -17.10 Mlin na veter, Ivan Bradšnyi - 17.40 Takoj!, M. Vamos - 18.35 Showprogram -19.30 Glasbena veriga -19.40 Pravljica - 20.00 Dnevnik, šport - 20.30 Najstniška zabava - 21.00 Vrnitev k reki Kwai, amer, film - 22.40 Madžari ob prelomu stoletja - 23.35 Dosjeji X, nan. - 0.20 Nočni program. TV AVSTRIJA! 6.20 Otroški program - 12.10 Šaljivec Carey -12.35 Življenje in jaz - 13.00 Nick Freno -13.20 Princ iz Bel Aira - 13.45 Dvojček redko pride sam - 14.05 Sabrina - 14.30 O 3 Austria Top 40 -15.15 Beverly Hills 90210 - 16.00 Melrose Plače -16.45 Jesse - 17.10 Srček - 17.55 _Cosby in otroci - 18.20 Kolesarstvo: dirka po Avstriji - 18.35 Pred Evrom 2000 - 19.30 Čas v sliki - 20.15 EP 2000 v nogometu: Belgija - Švedska, prenos iz Bru-slja - 22.50 Nenadna smrt, akcijski film - 0.30 Šampion se vrača, akcijski film TV AVSTRIJA 2 9.00 Poročila - 9.05 Sveže kuhano je napol pridobljeno - 9.30 Ena, dve, tri, filmska komedija - 11.15 Ljubi Giorgio, film - 13.00 Čas v sliki -13.10 Eva je podedovala paradiž, film -14.50 Robinson ne sme umreti, film - 16.25 Dežela in ljudje - 16.55 Religije sveta -17.05 Pogled v deželo -17.35 Živalski magazin - 17.55 Bingo -18.25 Konflikti -19.00 Dežela danes - 19.30 Čas v sliki - 20.00 Pogledi s strani - 20.15 Milijonski šov - 21.50 Vse je komedija - 0.00 Duet, TV-kriminalka zt^ored / Četrtek, I r 15.6.2000 TV SLOVENIJA 1 8 .00 Odmevi 8.30 Mostovi 9 .00 Mate sive celice, kviz 9.50 Zgodbe iz školjke 10.20 Otroška oddaja 10.30 Raziskovalec, ameriška serija 11.30 Čebelarska zgodba 12.00 Naokoli po Nemčiji 13.00 Poročila, šport, vreme 13.40 Intervju 14.30 Zoom 16.00 Slovenski utrinki 16.30 Poročila, šport, vreme 16.45 Enajsta šola, oddaja za radovedneže 17.20 Iz življenja Hrastkovih: Prvi dan 17.45 Cigare, nova strast Amerike 18.15 Zvok, glasbena serija 19.00 Kronika 19.30 Dnevnik, šport, vreme 20.05 Tednik 21.05 Turistična oddaja 21.25 Osmi dan 22.00 Odmevi, kultura, šport, vreme 23.00 Pisave 23.30 Slovenci v Avstraliji 0.20 Cigare, nova strast Amerike 0.50 Zvok, glasbena serija TV SLOVENIJA 2 8.25 Dr. Sommerteld, nemška nanizanka 9.15 Grace na udaru, ameriška nanizanka 9.35 Murphy Brown, ameriška nanizanka 10 .00 EP v nogometu 14 .00 Svet poroča 14.30 Sophie in sanjač, ameriški film 16.00 Košarka NBA 17 30 Po Sloveniji 5 Družinski zdravnik, španska nadaljevanka ' 00 Nenadoma Sušan, ameriška nanizanka 9.30 Videospotnice '0.00 EP v nogometu 23.00 Košarka v duši, ameriški film POP TV 9.30 Tri ženske, nad. - 10.30 Divji angel, nad. - 11.25 Labirint strasti, nad. - 12.20 Raztresena Ally, nan. - 13.50 Damon, nan. - 14.20 Diagnoza: Umor, nan. -15.15 Zakon v Los Angelesu, nan. - 16.15 Tri ženske, nad. - 17.15 Divji angel, nad. - 18.15 Labirint strasti, nad. - 19.15 24 ur - 20.00 Denis pokora, ameriški film - 21.45 Raztresena Ally, nan. - 22.35 Prijatelji, nan. - 23.10 Nikita, nan. - 0.00 M.A.S.H., nan. - 0.30 24 ur KANALA 8.20 Dogodivščine Rokcain Binča- 9.15 Angela, nad. - 10.10 Luz Maria,nad. -11.00 Oprah Show, ponovitev -12.00 Adrenalina, ponovitev - 13.30 Princ z Bel Aira - 14.00 Jake in debeluh, nan. - 15.00 Ricki Lake, pogovorna oddaja - 15.55 Oprah Show: Ashley Judd v knjižnem klubu - 16.50 Angela, nad. - 17.40 Luz Maria, nad. - 18.30 Fant zre v svet, nan,- 19.00 Seinfeld, nan. - 19.30 Malcolm in Eddie, nan. - 20.00 Vrnitev v Hyperion, nan. - 20.50 Kje je Vonnie, ameriški film - 22.40 Bob, nan. - 23.15 Miami Vice, nan. - 0.15 Dannyjeve zvezde, ponovitev - 1.15 Odklop, ponovitev IDEA TV - TV GAJBA 15.00 Živa, ponovitev regionalnega programa - Iz naših krajev - Teniški turnir Triglav - Aktualno -16.00 Na zdravje!, nan. - 16.30 Služba in družba, nan. - 17.00 Odpadnik, nan. - 18.00 Zvezdne steze, nan. - 19.00 Aktualno, informativna oddaja - 19.15 Zgodbe južnih morij, nan. - 20.10 Smrt v sencah, ameriški film - 22.00 Živa, regionalni program - Navigator (film, kultura, prosti čas) - Portret: Anton Čemi - 22.20 Anketa -22.25 Etno večer z Vladom Kreslinom in pomurskimi ansambli - 22.45 Aktualno -23.00 Fitz, nan. - 0.00 Glavni na vasi, risana nan. - 0,30 Dragi John, nan. TV AS - KANAL 54 09.30 - Gnes, informativna oddaja. 10.00 - Zakoj pa nej, mladinska oddaja.il 0.50 -Glasbena skrinja, glasbena oddaja. 11.30 - Iz produkcije ZLTV, TV Primorka. 12.00 -Videostrani. 15.30 - Gnes, informativna oddaja. 16.00 - Zakoj pa nej, mladinska oddaja. 16.50 - Glasbena skrinja, glasbena oddaja. 17.40 - Iz produkcije ZLTV, TV Primorka. 18.10 ■ Risanke. 18.30 - Gnes. informativna oddaja. 19.00 - Iz našega arhiva. 20.00 - Glasbeni spot. 20.05 - Gnes, informativna oddaja. 20.30 - Foto Šimonka nagrajuje. 20.35 - Viva turistica, turistična oddaja v živo. 21.30 - Iz produkcije ZLTV, TV Primorka. 22.00 - Kako biti zdrav in zmagovati, oddaja Rudija Klariča. 22.30 - Gnes -informativna oddaja. 23.00 - Videostrani. TV HRVAŠKA 1 6.00 Risanke - 7.00 Dobro jutro -10.00 Poročila- 10.05 Izobraževalni program - 12.00 Dnevnik - 12.35 Labirint strasti, nad. - 13.20 Risanka - 13.30 Kviz - 13.40 Poročila -13.50 Utrip srca, amer, film - 16.00 Izobraževalna oddaja - 16.30 Trenutek spoznanja -17.00 Hrvaška danes - 17.30 Morje: Split -18,00 Kulturna dediščina - 18.30 Kolo sreče - 19.30 Dnevnik - 20.10 Varaždinski Stradivari, dokom. oddaja - 20.45 Ko mineva čas - 21.35 Pol ure kulture - 22.05 Odkrito - 22.55 Dnevnik - 23.15 Fantastična simfonija - 0.15 Nočni program . TV HRVAŠKA 2 15.00 Leta groze, nadaljevanka - 16.05 Carstvo divjine - 16.30 Filmska glasba -17.00 Otroška serija - 17.30 Hugo - 18.00 Nismo sami - 19.05 Županijska panorama - 19.30 Dnevnik - 20.10 Kviz - 20.30 Seinfeld, nan. - 21.00 Urgenca, nan. - 21.50 Kviz - 22.20 Hrvaški radijski festival Vodice 2000 - 0.20 Umetnine svetovnih muzejev TV HRVAŠKA 3 12.50 Mojster Fantaz - 13.15 Monoplus - 14.00 Poslovni klub -14.30 Poziv v gledališče- 15.40 Top DJ Mag - 16.40 Ekran brez okvirja - 17.55 Košarkarska tekma v spomin na Dražena Petroviča, prenos - 19.30 Glasbeni program - 20.05 Nogomet: Švedska -Turčija, prenos - 23.00 Šport danes - 23.10 Pregled programa za petek TVMADŽARSKA 1 15.58 Poročila - 16.00 Prelomnica tisočletja - 16.05 Za otroke - 16.30 Misli o siromaštvu - 16.40 Mnenja o veri - 17.00 Nepremagljivo - 17.30 Poje Marta Zaray - 18.00 Dnevnik -19.00 Mreža -19.30 Dnevnik, šport - 20.00 Telešport, vmes nogomet Švedska : Turčija - 22.35 Dnevnik, aktualno - 23.15 Kino Dore Prokopp - 23.40 72 ur, kulturna ponudba ob koncu tedna TV MADŽARSKA 2 1.30 Kaj je v zraku? - 11.50 Mamut - 12.00 Zvon - Kalifornijske sanje, nan. -12.50 Narodopisje - 13.00 Dnevnik - 14.00 Glavni trg - 15.35 Glasbeni butik - 16.00 Šolska ulica - 17.30 Dame izbirajo, ženski magazin - 18.00 EP v nogometu, pregled - 19,40 Pravljica - 20.00 Dnevnik, šport - 20.30 Naše stoletje - 21.00 Madžarska leta 2000 -21.35 Tri noči neke ljubezni, madž. film - 0.20 Nočni program TV AVSTRIJA 1 11.45 Risanke - 14.55 Pacific Blue - 15.40 Zvezdne steze - 16.25 Herkul -17.10 Princ iz Bel Aira - 17.35 Vsi pod eno streho - 18.05 Glej, kdo tam razbija -18.30 Varuška -19.00 Karolina v velemestu - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Nogomet: Švedska - Turčija, prenos iz Eindhovna - 22.50 Absolutno življenje - 23.25 Oddaja o kulturi TV AVSTRIJA 2 13.15 Sveže kuhano je napol pridobljeno - 13.40 Oče proti volji -14.25 Gozdarska hiša Falkenau- 15.15 Bogati in lepi - 16.00 Šov Barbare Karlich -17.00 Čas v sliki -17.05 Dobrodošli v Avstriji - 19.00 Dežela danes - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Komisar Rex - 21.05 Vera - 22.00 Čas v sliki - 22.30 Euro Austria - 23.00 Primer za dva - 0.00 Čas v sliki Vsak dan ob 1830in 2000: GNES - inform. oddaja RADIO MURSKI VAL UKV 94,6 MHZ (DOPOLDAN TUDI SV 648 KHZ) PETEK: 05.45 - Jutro na Murskem valu: Prebujajte se z nami -10.00 Poročila -10.05 Obvestila - 1O.1O Menjalniški tečaji agencij -10.30 Mali oglasi -11 .OO Zamurjenci -12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila -12.30 Od petka do petka -13.00 1. oseba ednine 13.15 Predstavljamo vam - 14.00 Popoldne na Murskem valu -14.00 Poročila -14.05 Obvestila -14.30 Romskih 60 -15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.20 Obvestila -17.30 Kultura in šport ob koncu tedna -18.00 MV-dur-19.00 Dnevnik RaSlo -19.35 Dober večer, pravljica! - 20.00- Mladi val-21.00 Poročila - 21.10 Sipli mi-24.00 Želimo vam lahko noč SOBOTA: 06.00 - Jutro na Murskem valu: Prebujajte se z nami -10.00 Poročila -10.05 Obvestila -1O.1O Menjalniški tečaji agencij -12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila -13.00 1. oseba ednine -14.00 Popold-— ne na Murskem valu -14.00 Poročila -14.05 Obvestila -14.45 Evropa v enem tednu -15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na -Murskem valu -17.20 Obvestila-17.30 Kulturni koledar -17.35 Radijski knjižni sejem -18.15 Mali oglasi -19.00 Dnevnik RaSlo -19.35 Dober večer, pravljica! -19.45 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi -21.00 Poročila -21.10 Ugasni TV! - 24.00 Želimo vam lahko noč I NEDELJA: 06.00 Začenjamo nov dan - 07.30 Zamurjenci - 08.05 Horoskop - 08.15 Panonski odmevi - 08.45 Misel in čas - 09.30 Srečanje na Murskem valu -10.25 Obvestila -10.30 Nedeljska kuhinja -12.30 Poročila -12.35 Obvestila -13.00 Minute za kmetovalce -13.30 Najlepše , želje s čestitkami in pozdravi (vmes javljanja s športnih igrišč) -19.00 r Dnevnik RaSlo -19.35 Pravljica - 20.00 Oddaja tedna -21.00 Poročila - 21.10 Gnezdo Murskega vala - 24.00 Želimo vam lahko noč PONEDELJEK: 05.45 Jutro na Murskem valu: Prebujajte se z nami -j 10.00 Poročila -10.05 Obvestila -10.10 Menjalniški tečaji agencij - 10.30 Mali oglasi -12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila -13.00 1. oseba ednine -14.00 Poročila -14.10 Za zdravje -15.30 Dogodki in odmevi; 17.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.20 - Obvestila -18.00 Šport -19.00 Dnevnik RaSlo -19.35 Dober večer, pravljica! -20.00 Krpanke- 21.00 Poročila - 21.10 Kak je indafajn bilou- 24.00 Želimo vam lahko noč TOREK: 05.45 Jutro na Murskem valu: Prebujajte se z nami -10.00 Poročila -10.05 Obvestila -1O.1O Menjalniški tečaji agencij -10.30 Kratki stik-11.15 Mali oglasi -12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila -13.00 1. oseba ednine - 14,00 Popoldne na Murskem valu -14.00 Poročila -15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.20 Obvestila-18.00 Srebrne niti -19.00 Dnevnik RaSlo-19.35 Dober večer, pravljica! - 20.00 Na narodni farmi - 21.00 Poročila - 21.10 Med Muro, Rabo in Dravo - 24.00 Želimo vam lahko noč SREDA: 05.45 Jutro na Murskem valu: Prebujajte se z nami -10.00 Poročila- 10.05 Obvestila -10.10 Menjalniški tečaji agencij -10.15 Trn v peti -12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila -12.30 Anketa -13.00 1. oseba ednine -13.15 NSTSNMV -14.00 Popoldne na Murskem valu -14.00 Poročila -15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Mprskem valu -17.20 Obvestila -18.00 Glasba našega srca -19,00 Dnevnik RaSlo -19.35 Dober večer, pravljica! - 20.00 Intervju - 21.00 Poročila -21.10 Mursko-morski val - 24.00 Želimo vam lahko noč ČETRTEK: 5.45 Jutro na Murskem valu. Prebujajte se z nami -10.00 Poročila -10.05 Obvestila -10.10 Menjalniški tečaji agencij -10.30 Reportaža- 11.15 Mali oglasi -12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila -13.00 1. oseba ednine -13.15 Sedem veličastnih-14.00 Popoldne na Murskem valu -14.00 Poročila - -15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.20 Obvestila-18.00 Mali radio -19.00 Dnevnik RaSlo -19.35 Dober večer, pravljica! - 20.00 Bilo je nekoč -21.00 Poročila -21.10 Geza se zeza - 24.00 Želimo vam lahko noč TV SLOVENIJA 1 8.00 Otroška nadaljevanka 8.25 Mumini, risana nanizanka 8.50 Franček, risana nanizanka 9.15 Babar. risana nanizanka 9.35 Pleme, nanizanka 10.10 Dlan v dlani 11 .00 Svet morij, angleška serija 11 .30 Obzorja duha 12 .00 Ljudje in zemlja 13 .00 Poročila, šport, vreme 13.25 Pomagajmo si 13.55 Turistična oddaja 14.15 Slovenska popevka 2000 16.05 Prvi in drugi 16.30 Poročila, šport, vreme 16.50 Vsakdanjik in praznik 17.45 Čebelarska zgodba 18.50 Žrebanje lota 19.05 Zrcalo tedna 19.30 Dnevnik, šport, vreme 20.05 Zoom 21.40 Intervju 22.35 Poročila, šport, vreme 23.00 Plesni teater Ljubljana TV SLOVENIJA 2 8.40 Metropolis, oddaja o filmu 9.25 Noro zaljubljena, ameriška nanizanka 9.45 Nevarni zaliv, kanadska nanizanka 10.35 Popolna tujca, ameriška nanizanka 11 .00 Zvezde Hoflywooda: Gregory Pečk 11.25 Med valovi 12 .00 Policija na naši strani 12.30 Mednarodno tekmovanje pevskih zborov 13.45 Mednarodni atletski miting 14.15 EP v nogometu 16.30 Svetovni pokal v gimnastiki 17.45 EP v nogometu 23.00 Šport v nedeljo 23.30 Tenis Grand Siam, posnetek POP TV 8.00 Srečna Ness, risanka - 8.30 X-Men - 9.00 Hroščeborgi, nan. - 9.30 Pri Addamso-vih, nan. - 10.00 Knjižni molj Wishbone, nan. - 10.30 Košarkarji, nan. - 11.00 Navihanka, nan. - 11.30 Pop’n'roll -12.30 Manhattan bo moj, nad. - 13.30 Zimski gost, angleški film - 15.30 Mala Daniela, nad. -16.30 Dvojčici, nan. -17.00 Modna popotovanja - 17.30 Poredna dvojčka, ameriški film - 19.15 24 ur - 20.00 Maverick, ameriški film - 22.15 Športna scena - 23.00 Fun Bali - 23.30 Šola golfa - 0.00 Nova reši-tev, ameriški film - 2.00 24 ur KANALA 8.00 Zajček Dolgouhec in prijatelji, risanke - 9.30 Možje v črnem, risanka - 10.00 Družinske zadeve, nan. - 10.30 Nora hiša, nan. - 11.00 Brooklynski most, nan. - 11.30 Zmenkarije - 12.00 Nova misija Nemogoče, nan. -13.00 Kung Fu, nan. - 14.00 Nori konj, ameriški film - 15.50 Klik! - Vitezi za volanom - Miza za pet - Do ušes zaljubljena - 19.00 Duh bojevnika, nan. - 20.00 Mogočni racmani 2, ameriški film - 22.00 Stilski izziv: Poletno potovanje - 22.40 Nevesta, ameriški film IDEA TV - TV GAJBA 10.00 Živa, regionalni program - 1z našega studia: Terme 3000 - 10.30 Predstavitev kolektivne blagovne znamke Prekmurja za prehrano - 10.45 Servisiranje opreme za golf - 11.00 Spidi in Gogi, zabavnoglasbena oddaja v živo - 12.00 Na obisku pri naših rojakih v Avstraliji - 12.25 Intervju: Anton Tornar -12.40 Anketa - 12.45 Etno večer z Vladom Kreslinom - 13.05 Komentar tedna - Pregled dogodkov tedna - 16.00 Pot v Avstralijo, ameriški film - 18.00 Beverly Hills, nad. - 19.00 Maggie, nan. - 19.30 Veronikine skušnjave, nan. - 20.00 Stražar, nan. - 21.00 Dosjeji X, nan. - 22.00 Bratov poljub, ameriški film TV AS "KANAL 54 09.30 - Teden ob Muri, informativna oddaja. 11.00 - Na domači grudi, kmetijska oddaja, ponovitev. 12.15 - Kako biti zdrav in zmagovati, oddaja Rudija Klariča. 12.45 -Videostrani. 17.30 - Zakoj pa nej, mladinska oddaja. 18.30 - Gnes, informativna oddaja. 19.00 - Iz našega arhiva. 19.55 - Foto Šimonka nagrajuje. 20.00 - Viva turistica, turistična oddaje. 21.00 - Videostrani. TV HRVAŠKA 1 8.00 Poročila - 8.05 Nedeljsko dopoldne za otroke - 11.25 Pustolovščine po Hrvaški -12.00 Dnevnik - 12.40 Kmetijska oddaja - 13.35 Zabavni program -14.55 Kuharski dvoboj - 15.35 Poročila - 15.45 Amerika: Življenje narave - 16.10 Inšpektor Rex, nan. - 16.55 Risanka - 17.25 Pogovorna oddaja - 18.30 Felicity, nan. - 19.30 Dnevnik -20.10 Vsakokrat, ko se ločujeva, tv-film - 21.25 Tretja sreča - 23.00 Dnevnik - 23.25 Humoristična serija - 23.55 Nočni program______________ TV HRVAŠKA 2 9.00 Praznično jutro - 10.45 Portret cerkve in mesta - 11.00 Nedeljska maša -12.30 Izpovedujem se, amer, film - 14.00 Mir in dobrota - 14.35 Film - 17.00 Popolna resnica, amer, film -18.30 Okrutna divjina, serija - 19.30 Dnevnik - 20.10 Triler -21.10 Za dlako, nad. - 22.50 Dosti hrupa za nič, britanski film - 0.35 Umetnine svetovnih muzejev TV HRVAŠKA 3 11.00 Beverly Hills - 11.45 Melrose Plače - 12.30 Športni program - 13.30 Miss športa, reportaža iz Rogoznice -14.00 Nogomet: Turčija-Italija, prenos - 16.30 Vaterpolo: Jug • Mladost, prenos iz Dubrovnika -17.55 Nogomet: Francija - Danska, prenos - 20.05 Glasbeni program - 20.20 Nogomet: Nizozemska - Češka, prenos - 23.00 Šport danes - 23.15 Motociklizem, posnetek dirke EP z Grobnika - 0.55 Pregled programa za ponedeljek TV MADŽARSKA 1 6.00 Vaška TV - 6.30 Ažurno - 7.20 Biblija - 7.30 Glavni trg - 9.00 Nedeljski otok -10.00 Binkoštno reformatorsko bogoslužje -11.00 Praznični teden knjige -11.30 Tri želje - 12.00 Zvon, poročila - 12.05 Madžarska prihodnosti -12.35 Minute za srečo -13.10 Tv-klinika - 13.40 Slikar Aladar Fay - 14.25 EP rvnogometu, Turčija: Italija -16.30 Za reformatorje - 16.55 Italijani v Deželi škornja - 17.25 Čarobna šestica -17.55 EP v nogometu, Francija: Danska - 20.00 Teden, vmes Dnevnik - 20.40 EP v nogometu, Nizozemska: Češka - 22.45 Ulica upanja, nan. - 23.30 Max Roach and The Brass Ouintet TV MADŽARSKA 2 7.25 Vaška TV - 7.50 Program za vernike - 10.00 Madžarska hiša - 10.30 Glasbeni butik - 11.25 Otroški šport - 12.00 Zvon - Stik človeka z živalmi - 12.30 Na zdravje!, čistoča - 13.00 Narodna glasba - 13.30 O konjih za vsakogar - 14.00 Jezikoslovni program - 14.30 Napisne table pripovedujejo -15.00 Sporočilo svetih krajev - 15.25 Jani gre na dom - 15.55 Sonce ima novo svetlobo - 16.30 Moja olimpiada, Seul 1988 - 17.25 Festival knjige - 18.00 Gledališče v puščavi, gala koncert v Omanu - 18.30 Čarobna šestica - 19.00 Ti, ki tu plezaš, amer, film - 20.45 Klip plus - 21.00 Teden, vmes Dnevnik - 21.40 Ognjeni krst, nemški film - 23.10 Pariški Lido - 0.10 Nočni program TV AVSTRIJA 1 6.00 Otroški program - 9.30 Maciste premaga podzemlje, film - 11.05 Žuti, pustolovski film - 12.55 Tequila in Bonetti - 13.40 Šport - 14.15 Nogomet: Turčija - Italija, prenos iz Arnhema -16.15 V. I. P. - 17.30 Nogomet: Francija - Danska, prenos iz Briiggeja -... Kolesarstvo: dirka po Avstriji - 20.15 Nogomet: Nizozemska - Češka, prenos iz Amsterdama - 22.50 Označen za smrt, akcijski film - 0.15 Eksperiment Philadelphia, znanstvenofantastični film IV AVSTRIJA 2 9.00 Poročila - 9.05 Križem kražem - 9.30 Katoliška maša, prenos iz Jeruzalema -10.30 Teden kulture - 11.00 Novinarska ura -12.00 Visoka hiša -12.30 Orientacija -13.05 Tednik - 13.30 Domovina, moja domovina - 14.00 Lumpi iz prve klopi III, filmska komedija - 15.30 Princesa iz St. Wolfganga -17.05 Klub seniorjev - 18.00 Milijonsko kolo -18.25 Kristus v času - 18.30 Podobe Avstrije -19.00 Dežela danes - 19.17 Loto - 19.30 Čas v sliki - 19.54 Praznični večer - 20.15 Trnje v dolini rož, romanca - 21.55 Več se ne izplača... - 23.10 Hochwiirdenove težave s paradižem, filmska komedija Ponedeljek, 12.6. 2000 TV SLOVENIJA] 8.00 Utrip 8.20 Zrcalo tedna 8.40 Pomagajmo si 9.10 Lahkih nog naokrog 10.00 Dogodivščine iz živalskega vrta 10.40 Humanistika 11.15 Dosežki 11.36 Na vrtu 12 .00 Novi raziskovalec, ameriška serija 12.30 Prvi in drugi 13 .00 Poročila, šport, vreme 13.30 Ljudje in zemlja 14.20 Polnočni klub 15.30 Gibljive slike 16.00 Dober dan, Koroška 16.30 Poročila, šport, vreme 16.45 Nace Simončič, portret 17.45 Volja najde pot 18.35 Žrebanje 3x3 plus 6 19 .00 Kronika 19.30 Dnevnik, šport, vreme 20 .05 Hotel ob Vrbskem jezeru, nanizanka 21 .00 Dokumentarec meseca 22 .00 Odmevi, kultura, šport, vreme 23 .00 Gospodarska panorama 0.00 Volja najde pot TV SLOVENIJA 2 8.20 Will Shakespeare, angleška nadaljevanka 9.10 Spoznavajmo, ameriška serija 10.00 EP v nogometu 12.45 Sobotna noč 14.45 Policija na naši strani 15.15 Košarka NBA 16.45 Motociklizem za VN Catalunya 17.45 EP v nogometu 23.00 Brane Rončel izza odra 0.25 Krhkost, nizozemski film POP TV 9.30 Tri ženske, nad. - 10.30 Divji angel, nad. - 11.25 Labirint strasti, nad. - 12.20 Športna scena -13.50 Damon, nan. - 14.20 Diagnoza: Umor, nan. - 15.15 Zakon v Los Angelesu, nan. - 16.15 Tri ženske, nad. - 17.15 Divji angel, nad. - 18.15 Labirint strasti, nad. - 19.15 24 ur - 20.00 Columbo: Sivi metulj, ameriški film - 21.45 Raztresena Ally, nan. - 22.40 Prijatelji, nan. - 23.10 Nikita, nan. - 0.00 M.A.S.H., nan. - 0,30 24 ur KANALA 8.20 Dogodivščine Rokca in Binča - 9.15 Angela, nad. -10.10 Luz Maria, nad. - 11.00 Oprah Show, ponovitev - 12.00 Dannyjeve zvezde, vedeževanje - 13.30 Princ z Bel Aira -14.00 Jake in debeluh, nan. -15.00 Ricki Lake, pogovorna oddaja -15.55 Oprah Show: Velike odločitve - 16.50 Angela, nad. - 17.40 Luz Maria, nad. - 18.30 Stilski izziv - 19.00 Seinfeld, nan. - 19.30 Malcolm in Eddie, nan. - 20.00 Po krivem obsojen, ameriški film - 22.00 Zvezdna vrata SG1, nad. - 23.00 Bob, nan. - 23.40 Svilene sence, nan. - 0.40 Dannyjeve zvezde, ponovitev IDEA TV - TV GAJBA 15.00 Živa, ponovitev regionalnega programa - Spidi in Gogi, zabavnoglasbena oddaja - 16.00 Skoraj popolni par, nan. - 16.30 Služba in družba, nan. - 17.00 Odpadnik, nan. - 18.00 Zvezdne steze, nan. - 19.00 Aktualno, informativna oddaja -19.15 Zgodbe južnih morij, nan. - 20.10 Vidiva se zjutraj, ameriški film - 22.00 Živa, regionalni program - Kronika - Pregled športnih dogodkov - 22.15 Kasaške dirke v Ljutomeru -22.45 Aktualno - 23.00 Fitz, nan. - 0.00 Glavni na vasi, risana nan. - 0.30 Dragi John, nan. TV AS - KANAL 54 09.30 - Policijska zgodba, film. 10.55 - Risanke. 12.00 - Videostrani. 16.00 - Policijska zgodba, filmi 17.25 - Glasbeni spoti. 18.30 - Gnes, informativna oddaja. 19.00 - Iz našega arhiva. 20.00 - Glasbeni spot. 20.05 ■ Gnes, informativna oddaja. 20.30 - Poklic od A do Ž, fizerstvo in kozmetika. 21.30 - Skrbimo za zdravje, alergije. 22.30 - Gnes, informativna oddaja. 23.00 - Videostrani. TV HRVAŠKA 1 6.00 Risanke - 7.00 Dobro jutro - 10.00 Poročila - 10.05 Izobraževalni program -12.00 Dnevnik - 12.35 Labirint strasti, nad. - 13.26 Dokumentarna serija - 14.00 Poročila - 14.10 Obljuba, amer, film - 15.45 Risanka - 16.00 Izobraževalna oddaja -17.00 Hrvaška danes -17.30 Svet podjetništva - 18.00 Dokumentarna oddaja -18.30 Kolo sreče - 19.30 Dnevnik - 20.10 Kapelski kresovi, dramska serija - 21.25 Viza -21.55 Misli 21. stoletja - 23.00 Dnevnik - 23.25 Kanadska kraljevska farsa, nan. -23.55 Poročila - 0.05 Nočni program TV HRVAŠKA 2 9.05 Labirint strasti, nad. - 9.50 Gangsterski odvetnik, amer, film -11.20 Dokumentarni film - 12.00 Kuharski dvoboj - 12.40 Okrutna divjina, serija - 13.30 Film -15.00 Svet zabave -15.40 Carstvo divjine -16.05 Otroški program - 17.00 Prijatelji, nan. - 17.30 Hugo - 18.00 Gozdarska hiša, nan. - 19.05 Županijska panorama - 19.30 Dnevnik -20.10 Kviz - 20.25 Poln krog, serija - 21.15 Prijatelji, nan. - 21.50 Pacifiške palisade, nan. - 22.35 Film - 0.20 Umetnine svetovnih muzejev TV HRVAŠKA 3 12.35 Parni cepelin profesorja Popsnaglea - 13.35 Mojster Fantaz -14.00 Če bi imel pet minut, talk-show -15.00 Tretja sreča - 16.30 Animavizija - 17.00 Odločilna orožja, dok. serija -17.30 Nogomet: Nemčija ■ Romunija, prenos - 20.15 Nogomet: Portugalska - Anglija, prenos - 23.00 Šport danes - 23.10 Transfer - 23.55 Zakladnica TV MADŽARSKA! 8.05 Otroški program -10.30 Othello v Gyulahdzi, tv-film - 12.00 Zvon, poročila -12.05 Kaj je v zraku? - 12.25 Mamut -12.30 Madžarska hiša -13.00 Zoranov koncert -14.30 Na poti, evropski magazin -14.55 Millenijske priprave - 15.15 Srečanje z Jezusom - 15.20 Sporočilo svetih krajev - 15.45 Telesreča -16.15 Gerlsteinska pustolovščina, madž. film -17.55 EP v nogometu, Nemčija: Romunija, v odmoru Dnevnik -19.50 Osnovni ton - 20.00 Dnevnik, šport - 20.30 EP v nogometu, Portugalska: Anglija - 22.45 Dnevnik - 23.00 Morelov fant, kratki film TV MADŽARSKA 2 6.00 Življenje z očetom, amer, film - 8.05 Lov - 9.00 Tv-klinika - 9.30 Madžarska prihodnosti -10.00 Tečaj angleščine -10.30 Šolska ulica -12.00 Zvon - Trije moški in jer-bas, francoska komedija - 13.45 Gančsa, mladinski film - 15.20 EP v nogometu -17.30 Pepelka, angl, film - 19.40 Pravljica - 20.00 Dnevnik, šport - 20.30 Na vrtu, slo-vaški film - 22.10 Počitnice, dokumentarni film - 0.25 Nočni program TV AVSTRIJA! 6.45 Otroški program -11.30 Orky - skrivnostni prijatelj, pustolovski film -13.00 Vitez na rolkah, pustolovski film -14.25 Zajtrk z Einsteinom, filmska komedija -16.00 Pest gre na zahod, filmska komedija -17.30 Nogomet: Nemčija - Romunija, prenos iz Liega - 20.15 Nogomet: Portugalska Anglija, prenos iz Elndhovna - 22.50 Finale, srhljivka TV AVSTRIJA 2 9.00 Poročila - 9.05 Klasična zavrnitev, filmska komedija -10.30 Kapitan, film - 12.00 Budnica - 13.00 Čas v sliki - 13.10 Schlemmerjevo potovanje po Italiji -13.40 Lumpi iz prve klopi IV, filmska komedija - 15.15 Sezona v Salzburgu, film -17.05 Dobrodošli v Avstriji - 19.00 Dežela danes - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Poletna nevihta, TV-film -21.45 Poklican za vladanje - cesar Karel V. - 22.40 Življenjski umetnik - 23.50 Yentl, film ORED Torek, 13.6. 2000 TV SLOVENIJA 1 8 .00 Odmevi 8 .30 Mostovi 9 .00 Japonske pravljice 9.15 Denver, poslednji dinozaver 9.35 Otroška oddaja 10 .00 Najlepše počitnice, nadaljevanka 10.25 Nace Simončič, portret 11.15 Volja najde pot 12.05 Hotel ob Vrbskem jezeru, nanizanka 13.00 Poročila, šport, vreme 13.40 Aliča, evropski kulturni magazin 14.10 Dokumentarec meseca 15.00 Gospodarska panorama 16.00 Prisluhnimo tišini 16.30 Poročila, Šport, vreme 16.45 Zlatko Zakladko 17.00 Kako rada imam šolo, nanizanka 17.15 Moja žival in jaz, nanizanka 17.45 Besede 18.45 Risanka 19.00 Kronika 19.30 Dnevnik, šport, vreme 20 .05 Razkošje, francoska nadaljevanka 21 .00 Aktualne teme 22 .00 Odmevi, kultura, šport, vreme 23 .00 Brez Zelde, nizozemska drama 0.05 Besede POP TV 9.30 Tri ženske, nad. - 10.30 Divji angel, nad. - 11.25 Labirint strasti, nad. - 12.20 Raztresena Ally, nan. - 13.50 Damon, nan. - 14.20 Diagnoza: Umor, nan. - 15.15 Zakon v Los Angelesu, nan. - 16.15 Tri ženske, nad. - 17.15 Divji angel; nad. - 18.15 Labirint strasti, nad. - 19.15 24 ur - 20.00 Oprana čast, ameriški film - 21.45 Raztresena Ally, nan. - 22.35 Prijatelji, nan. - 23.10 Nikita, nan. - 0.00 MAS.H, nan. - 0.30 24 ur KANALA 8.20 Dogodivščine Rokca in Binča - 9.15 Angela nad. - 10.10 Luz Maria, nad. - 11.00 Oprah Show, ponovitev - 12.00 Atlantis - 13.30 Princ z Bel Aira - 14.00 Jake in debeluh, nan. - 15.00 Ricki Lake, pogovorna oddaja - 15.55 Oprah Show: Pogumne ženske - 16.50 Angela nad. - 17.40 Luz Maria, nad. - 18.30 Fant zre v svet, nan. - 19.00 Seinfeld, nan. - 19.30 Malcolm in Eddie, nan. - 20.00 Otok dr. Moreauja, ameriški film -21.45 Nizki udarci, nad. - 22.40 Bob, nan. - 23.15 Svilene sence, nan. - 0.15 Dannyjeve zvezde, ponovitev -1.15 Odklop, ponovitev IDEA TV - TV GAJBA 15.00 Živa, ponovitev regionalnega programa - Pregled športnih dogodkov - Aktualno - 16.00 Skoraj popolni par, nan. - 16.30 Služba in družba, nan. - 17.00 Odpadnik, nan. — 18.00 Zvezdne steze, nan. - 19.00 Aktualno, informativna oddaja -19.15 Zgodbe južnih morij, nan. - 20.10 Zapornika na begu, ameriški film - 22.00 Živa, regionalni program - Iz našega studia - 22.30 Soboško kopališče, reportaža - 22.45 Aktualno -23.00 Fitz, nan. - 0.00 Glavni na vasi, risana nan. - 0.30 Dragi John, nan. TV SLOVENIJA 2 9.25 Videospotnice 10.00 EP v nogometu 16.15 Mamica, francoski film 17.45 EP v nogometu, Slovenija: Jugoslavija 23.00 Svet poroča 23.30 Angeli po tuji volji - svet kastratov 0.25 Videospotnice TV AS - KANAL 54 09.30 - Gnes, informativna oddaja. 10.00 - Poklic od A do Ž, frizerstvo in kozmetika. 11.00 - Skrbimo za zdravje, alergije. 12.00 - Videostrani. 15.30 - Gnes, informativna oddaja. 16.00 - Poklic od A do Ž, frizerstvo in kozmetika. 17.00 - Skrbimo za zdravje, alergije. 17.55 - Glasbeni spoti. 18.30 - Gnes, informativna oddaja. 19.00 - Iz našega arhiva. 20.00 - Glasbeni spot. 20.05 - Gnes, informativna oddaja. 20.30 - Teden ob Muri, informativna oddaja. 22.00 - Moderna tehnologija in silicij, dokumentarna oddaja 22.15 - Glasbeni spoti. 22.30 - Gnes, informativna oddaja 23.00 - Videostrani. TV HRVAŠKA 1 6.00 Risanke - 7.00 Dobro jutro - 10.00 Poročila -10.05 Izobraževalni program - 12.00 Dnevnik - 12.35 Labirint strasti, nad. - 13.20 Risanka - 13.40 Poročila - 13.50 Osebni rekord, amer, film - 16.00 Prizma - 17.00 Hrvaška danes - 17.30 Hrvaški jezik v zrcalu - 18.00 Oddaja o šolstvu - 18.30 Kolo sreče - 19.30 Dnevnik - 20.15 Zlata ribica -21.20 V ospredju - 22.05 Slačilnica - 22.55 Dnevnik - 23.15 Evromagazin - 0.00 Po-ročila - 0.10 Nočni program TV HRVAŠKA 2 9.05 Labirint strasti, nad. - 9.50 Johnny Angel, ameriški film - 11.10 Risanka - 11 Odločilno orožje, serija - 11.50 Kuharski dvoboj - 12.30 Carstvo živali - 13.20 Fili 14.40 Za dlako, nad. - 16.30 Otroški program -17.30 Hugo - 18.00 Gozdarska h nan. -19.05 Županijska panorama -19.30 Dnevnik - 20.10 Kviz - 20.30 Velika vo serija - 21.25 Newyorška policija, nan. - 22.15 Plavolaska, amer, film - 0.00 Umetr svetovnih muzejev* TV HRVAŠKA 3 13.20 Mojster Fantaz - 13.45 Kaj se mi to dogaja? - 14.45 Zakladnica - 15.30 Tran - 16.15 Športni program - 17.30 Nogomet: Španija - Norveška, prenos - 20.15 N< met: Jugoslavija - Slovenija, prenos iz Charleroija - 23.00 Šport danes - 23.10 Rite 0.05 Pregled programa za sredo TV MADŽARSKA 1 5.45 Vaška TV - 6.00 Ažurno - 8.30 Ničvrednež, nan. - 9.00 Zabavno dopoldne - 1 Zvon, dnevnik - 13.00 Za manjšine - 13.58 Poročila - 14.00 Romski magazin - 1 Pesmi Gy. Beharja - 14.45 Oni vedo, kaj je ljubezen, tv-igra - 15.45 Energetska at da - 15.50 Prelomnica tisočletja - 15.58 Poročila - 16.00 Ekovizija - 16.30 Zelena | šport v prostem času - 16.55 Kronika 2000 - 17.25 Katoliška kronika - 17.55 nogometu, Španija: Norveška - 20.00 Dnevnik, šport - 20.30 EP v nogometu, Jug vija: Slovenija - 22.45 Dnevnik, aktualno - 23.25 Dnevnik nekega blazneža, mom ma - 1.30 Prelomnica tisočletja TV MADŽARSKA 2 . 5.45 Vaška TV - 6.00 Ažurno - 8.30 Iz tv-arhiva - 10.00 Prenos zasedanja padam - 16.35 EP v nogometu - 18.05 Šolska ulica -19.40 Pravljica - 20.00 Dnevnik, šp 20.30 Plesna hiša - 21.25 Pogovarjajmo se o naši prihodnosti - 21.45 Srečna zvi španski film - 0.30 Nočni program TV AVSTRIJA 1 6.15 Otroški program - 10.15 Pest gre na zahod, filmska komedija - 11.45 Risa: 14.55 Pacific Blue - 15.40 Zvezdne steze - 16.25 Herkul - 17.10 Princ iz Bel I 17.35 Nogomet: Španija - Norveška, prenos iz Rotterdama - 20.15 Nogomet: Jur vija - Slovenija, prenos iz Charleroija - 22.50 Uboj, kriminalka TV AVSTRIJA 2 9.00 Poročila - 9.35 Bogati in lepi -10.15 Hochwilrdenove težave s paradižem, fi' komedija - 12.05 Euro Austria - 12.35 Tednik - 13.00 Čas v sliki - 13.15 Sveže no je napol pridobljeno - 13.40 Oče proti volji - 14.25 Gozdarska hiša Falkenau -Bogati in lepi - 16.00 Šov Barbare Karlich - 17.05 Dobrodošli v Avstriji - 19.001 danes - 19.30 Čas v sliki - 20.00 Pogledi s strani - 20.15 Skoraj gentleman, fi komedija - 21.10 Reportaža - 22.00 Čas v sliki - 22.30 Ogled - 23.05 Križem k - 0.00 Čas v sliki PORED Sreda, 14.6. 2000 TV SLOVENIJA 1 8 .00 Odmevi 8.30 Dober dan. Koroška 9 .00 Babar, risana nanizanka 9.20 Mozartova druščina 9.50 Zlatko Zakladko 10 .05 Kako rada imam šolo, nanizanka 10.20 Moja žival in jaz, nanizanka 10.30 Besede 11.30 Obzorja duha 12 .05 Razkošje, francoska nadaljevanka 13 .00 Poročila, šport, vreme 13.40 Nepozabno poletje, ameriški film 15.10 Aktualne teme 16.00 Mostovi 16.30 Poročila, šport, vreme 16.45 Male sive celice, kviz 17.45 Raziskovalec, ameriška serija 18.45 Risanka 19.00 Kronika 19.30 Dnevnik, šport, vreme 20 .05 Razgreti navijači, italijanski film 22 .00 Odmevi, kultura, šport, vreme 23 .00 Komorni ansambel Slovenicum 0.30 Raziskovalec, ameriška serija POP TV 9.30 Tri ženske, nad. - 10.30 Divji angel, nad. -11.25 Labirint strasti, nad. - 12.20 Raztresena Ally, nan. -13.50 Damon, nan. - 14.20 Diagnoza: Umor, nan. - 15.16 Zakon v Los Angelesu, nan. -16.15 Tri ženske, nad. - 17.15 Divji angel, nad. - 18.15 Labirint strasti, nad. - 19.15 24 ur - 20.00 Policijska družina, ameriški film - 21.45 Raztresena Ally, nan. - 22,35 Prijatelji, nan. - 23.10 Nikita, nan. - 0.00 M.A.S.H., nan. - 0.30 24 ur KANALA 8.20 Dogodivščine Rokca in Binča - 9.15 Angela, nad. - 10.10 Luz Maria, nad. - 11.00 Oprah Show, ponovitev - 12.00 Dannyjeve zvezde, vedeževanje v živo -13.30 Princ z Bel Aira - 14.00 Jake in debeluh, nan. - 15.00 Ricki Lake, pogovorna oddaja - 15.55 Oprah Show: Gary Zukav o svoji novi knjigi - 16.50 Angela, nad. - 17.40 Luz Maria, nad. -18.30 Fant zre v svet, nan. -19.00 Seinfeld, nan. -19.30 Malcolm in Eddie, nan. - 20.00 Moj film, film po izboru gledalcev - 22.30 Vsi županovi možje, nan. - 23.00 VVill in Grace, nan. - 23.40 Bob, nan. - 0.15 Miami Vice, nan. - 1.15 Dannyjeve zvezde, ponovitev- IDEA TV - TV GAJBA 15.00 Živa, ponovitev regionalnega programa - Iz našega studia - Soboško kopališče, reportaža - Aktualno - 16.00 Na zdravje!, nan. - 16.30 Služba in družba, nan. - 17.00 Odpadnik, nan. - 18.00 Zvezdne steze, nan. - 19.00 Aktualno, informativna oddaja -19.15 Zgodbe južnih morij, nan. - 20.10 Vse, kar si želiš, ameriški film - 22.00 Živa, regionalni program - Iz naših krajev: Gančani - 22.30 Teniški turnir Triglav, reportaža - 22.46 Aktualno - 23.00 Fitz, nan. - 0.00 Glavni na vasi, risana nan. - 0.30 Dragi John, nan. TV SLOVENIJA 2 9.25 Videospotnice 10.00 EP v nogometu 14.05 Folkart ‘99 16.05 Dimni signali, ameriški film 17.30 Po Sloveniji 18,05 Dr. Sommerfeld, nemška nanizanka 19.00 Šef, angleška nanizanka 19.30 Videospotnice 20.00 EP v nogometu 23.00 Sophie In sanjač, ameriški film 0.30 Videospotnice TV AS - KANAL 54 09.30 - Gnes, informativna oddaja. 10.00 - Teden ob Muri, informativna oddaja. 11.30 - Kako biti zdrav in zmagovati, oddaja Rudija Klariča. 12.00 - Videostrani. 16.30 - Gnes, informativna oddaja. 16.00 - Teden ob Muri, informativna oddaja. 17.30 - Kako biti zdrav in zmagovati, oddaja Rudija Klariča. 18.00 - Modema tehnologija in silicij, dokumentarna oddaja. 18.15 - Risanke. 18.30 ■ Gnes, informativna oddaja. 19.00 - Iz našega arhiva. 20.00 - Glasbeni spot. 20.05 - Gnes, informativna oddaja. 20.30 - Zakoj pa nej, mladinska oddaja v živo. 21.20 - Glasbena skrinja, glasbena oddaja v živo. 22.00 - Iz produkcije ZLTV, TV Primorka. 22.30 - Gnes, informativna oddaja. 23.00 ■ Video-, strani. TV HRVAŠKA 1 6.00 Risanke - 7.00 Dobro jutro -10.00 Poročila - 10.05 Izobraževalni program - 12.00 Dnevnik -12.35 Labirint strasti, nad. -13.25 Dokumentarna serija - 14.00 Poročila -14.10 Ugrabitev na poletu 285, amer, film - 15.4fl.Risanka -15.50 Etno - 16.20 Dokumentarna oddaja -17.00 Hrvaška danes -17.30 Zdravnik v hiši -18.30 Kolo sreče -19.30 Dnevnik - 20.10 Poslovni klub - 20.45 Ekran brez okvira - 22.00 Zvezdni prah -22.35 Dnevnik - 22.55 Kronika Dnevov satire - 23.25 Vabilo v gledališče -1.25 Nočni program TV HRVAŠKA 2 9.05 Labirint strasti, nad. - 9.50 Juriš lahke konjenice, amer, film -11.45 Carstv ne - 12.10 Kviz - 12.40 Velika vojna, serija - 13.30 Gozdarska hiša, nan. - 15 špektor Rex, nan. - 16.05 Carstvo 'divjine - 16.30 Otroški program - 17.30 1 18.00 Slike iz Sečuana - 18.30 Risani film - 19.05 Županijska panorama - 19.3 vnik - 20.10 Kviz - 20.30 Veronikine skrivnosti, nan. - 20.55 Plen, nad. - 21.401 nasilja, amer, film - 23.20 Umetnine svetovnih muzejev TV HRVAŠKA 3 13.30 Ritem - 14.30 Evromagazin - 15.15 Dok. oddaja - 15.55 Zlata ribica -Športni program - 18.10 Vaterpolo, prenos finala -19.25 Glasbeni program Nogomet: Italija ■ Belgija, prenos - 23.00 Šport danes - 23.10 Monoplus - 23. gled programa za četrtek TV MADŽARSKA 1 5.45 Vaška TV - 6.00 Ažurno - 8.30 Ničvrednež, nan. - 9.00 Zabavno dopoldne Zvon, dnevnik - 13.00 Za manjšine - 13.58 Poročila -14.00 Vlak strahov, m< (čb) - 15.25 Alpe - Donava - Jadran - 15.50 Prelomnica tisočletja - 15.58 Po 16.00 Tečaj angleščine -16.30 Verski patolog dr. F. Sule -17.00 Moja olimpia celona 1992 - 18.00 Dnevnik - 19.00 Ni pravnomočno, show - 19.30 Dnevnik, 20.00 Telešport, vmes nogomet Italija: Belgija - 22.35 Dnevnik, aktualno Madžarski salon, kultura - 23.40 Prelomnica tisočletja TV MADŽARSKA 2 5.45 Vaška TV - 6.00 Ažurno - 8.30 Delta - 9.00 Prenos zasedanja parlamenta Zvon - Kalifornijske sanje, nan. -12.50 Narodopisje -13.00 Dnevnik -14.00 1 magazin - 15.45 Pop glasba -16.00 Šolska ulica -17.30 Sotrpini -18.00 EF metu, pregled -19.40 Pravljica - 20.00 Dnevnik, šport - 20.30 Sosedje ali so izraelski dokumentarni film - 21.25 Obalna straža, nan. - 22.10 Osupljivo c nan. - 0.00 Nočni program TV AVSTRIJA 1 6.10 Otroški program - 9.50 Žuti, pustolovski film - 11.45 Risanke -14.55 Pačil 15.40 Zvezdne steze -16.25 Herkul - 17.10 Princ iz Bel Aira -17.35 Vsi pod er -18.05 Glej, kdo tam razbija -18.30 Varuška -19.00 Karolina v velemestu -1 v sliki - 20.15 Nogomet: Italija - Belgija, prenos iz Bruslja - 22,50 Rio Bravo, vr TV AVSTRIJA 2 9.00 Poročila - 9.05 Sveže kuhano je napol pridobljeno - 9.30 Bogati in lepi -10 iz prve klopi III, filmska komedija - 12.05 Reportaža -13.00 Čas v sliki -13, kuhano je napol pridobljeno -13.40 Oče proti svoji volji -14.25 Gozdarska hiša -15.15 Bogati in lepi -16.00 Šov Barbare Karlich -17.05 Dobrodošli v Avstr Loto -19.00 Dežela danes - 19.30 Čas v sliki - 20.00 Pogledi s strani - 20.15 22.00 Čas v sliki - 22.30 Mednarodna reportaža - 23.15 Žarišče - 0.00 Čas v WSWI , 8. junij 2000 OGLASI 31 Šopek za tretje življenjsko obdobje mesecu maju, mesecu mladosti, ljubezni, ko je cvetja povsod že veliko, ko so dnevi toplejši in daljši, smo mi na povabilo gospe Majde izročili šopek za tretje življenjsko obdobje gospodu Alojzu Erjavcu iz M. Sobote. Kdo pravi, da moški nimajo radi cvetja? Gospod Alojz je bil presrečen ob podarjenem šopku. Kot nam je pisala gospa Majda (hčerka), mu radi namenijo pozornost, veselje, ker ga spoštujejo, »ga imamo radi«. Ob presenečenju vsaj za hipec pozabi na svojo spremljajočo bolezen. Živi tudi od lepih spominov na štiridesetletno delo v Potrošniku v M. Soboti. Rad ima zemljo, vrt, kjer z ženo z veseljem pridelujeta zelenjavo in cvetje. Šopek je povezala floristka Marica Kampi iz cvetličarne Park. Na rumeni podlagi okrogle oblike je Šopek, ki ga je povezala ga. Marica Kampi iz cvetličarne Park. Gospod Alojz Erjavec s šopkom bilo zelenje v sivi barvi Hosta Sieboldii - hosta. V sredini šopka so bile rumene vrtnice, nato roza, okrog pa lila in španski bezeg. Na vrhu je bil šopek prepleten z rumenim naravnim vezivom. Ni praznika brez cvetja, še posebno doživetje pa smo pripravili gospodu Alojzu za njegov 70. rojstni dan s šopkom rož. Iskrene čestitke v imenu cvetličarne. Park in Vestnika! OLGA VARGA! Jerovšek Computers uspešno na novi poti Nedavna reorganizacija podjetja omogoča podjetju Jerovšek Computers hitro in dinamično prilagajanje oddelkov in pretok zaposlenih že kaže pozitivne učinke. Vpeljava novih prodajnih programov in nove storitvene dejavnosti z večjo dodano vrednostjo in opuščanje manj donosnih omogočajo podjetju aktivno prilagajanje hitro spreminjajočemu se informacijskemu trgu. Pozitivni učinki reorganizacije se kažejo se v zelo uspešni vpeljavi prodajnega programa in rešitev IBM ter popolnem zagonu servisa za opremo Hewlett Packard, z največjim naborom zbirnih centov v Sloveniji. Jerovšek Computers iz pretežno prodajne uspešno prehaja tudi v sistemsko hišo, ki ponuja strojne in programske (Navi-sion Solution Center) rešitve za mala in srednje velika podjetja. Jerovšek Computers je edino slovensko podjetje, ki je pridobilo status Intel Premier Provider, ki pomeni še tesnejše sodelovanje z največjim svetovnim proizvajalcem procesorjev in aktivne mrežne opreme. Zaradi povečanja aktivnosti na novih programih podjetje izvaja prestrukturiranje oddelkov in prekadro-vanje zaposlenih. Prestrukturiranje prodajnih kanalov predvideva opustitev in spremembo nekaterih tradicionalnih oblik poslovanja z uvajanjem franšizne oblike poslovanja v nekatere sedanje ter v bodoče poslovne enote. Sodelovanje pa Jerovšek Computers krepi tudi z BTC v okviru svoje internetne trgovine v internetnem nakupovalnem središču TM City. Direktor: Dušan Sitar Domžale, 01.06.2000 Stanovanjska komisija Sindikata delavcev, zaposlenih pri obrtnikih - samostojnih podjetnikih Uprave enote Murska Sobota, objavlja RAZPIS ZA DODELITEV KREDITOV delavcem, zaposlenim pri obrtnikih - samostojnih podjetnikih v Upravni enoti Murska Sobota (prejšnja občina Murska Sobota) Nameni kreditiranja so: - novogradnje stanovanjskih hiš, - adaptacije in revitalizacije. Za novogradnjo lahko dobijo kredit delavci, ki imajo hišo zgrajeno najmanj do III. gradbene faze. Upravičenci do kredita morajo svoje stanovanjsko vprašanje reševati na območju Republike Slovenije. Krediti po tem razpisu so namenjeni samo zaposlenim pri obrtnikih oziroma samostojnih podjetnikih (na razpisu ne morejo sodelovati zaposleni v d. o. o.). Do prejema kredita so upravičeni delavci, ki so zaposleni pri obrtniku najmanj 2 leti. Prednost pri pridobitvi kredita imajo delavci, ki prvič zaprosijo za kredit, in delavci, ki imajo pri obrtniku daljšo delovno dobo. Višina dobljenega kredita je odvisna od višine razpoložljivih sredstev in števila upravičencev do kredita ter kreditne sposobnosti kreditojemalca. Ob odobritvi se pregleda tudi odplačevanje že odobrenih kreditov in poslovanje po tekočem računu ter potrdilo delodajalca, iz katerega je razvidno, kje je prosilec zaposlen in koliko časa je zaposlen. . V primeru, da kreditojemalec prejema plačo v gotovini, zahtevamo izpis odločbe o dohodnini Ministrstva za finance DURS M. Sobota za leto 1999. Najdaljša doba odplačila je 10 let. Obrestna mera je do 10 odstotkov. Vsa dokumentacija se pridobi in ureja pri Območni organizaciji Zveze svobodnih sindikatov Pomurja Murska Sobota, Kardoševa ul. 2/I, kjer dobite tudi vse potrebne informacije vsak dan od 8. do 15. ure ali po telefonu št. 21 454 in 22 906 (razen prej navedenega potrdila od delodajalca). Razpisni rok traja do vključno 17. junija 2000. Ministrstvo za okolje in prostor Dunajska 48, Ljubljana, na podlagi 4. odstavka 60. člena Zakona o varstvu okolja (Ur. list RS, št. 32/93 in 1/96) v postopku izdaje lokacijskega dovoljenja za gradnjo naprav za ureditev muljev na industrijski čistilni napravi v kompleksu Nafta Lendava, investitorja Nafta Lendava, d. o. o., Rudarska cesta 1, Lendava, OBJAVLJA 1. daje dne 2'1.04.2000 z odločbo št. 350-03-61/99 SR/HČ izdalo lokacijsko dovoljenje za gradnjo naprav za ureditev muljev v industrijski čistilni napravi v kompleksu Nafta Lendava, na zemljiščih pare. št. 6/1, 17, 20,23, 26 in 29, vse k. o. Petišo-vci, 2. da je bilo v postopku izdaje enotnega dovoljenja dne 20. 04. 2000 izdano okoljevarstveno soglasje št. 35405-19/00, 3. da med javno predstavitvijo, javno obravnavo in zaslišanjem investitorja ni bilo pripomb, ki bi se nanašale na vpliv obravnavane gradnje na okolje. Sanja TRAUNŠEK, univ. dipl. inž. arh. SVETOVALKA VLADE OBČINA LENDAVA objavlja prosto delovno mesto FINANČNI REFERENT Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje: - višja izobrazba ekonomske smeri, - 5 let delovnih izkušenj pri podobnih delih, - usposobljenost za delo z osnovami računalništva (programsko orodje Word in Excel), - znanje slovenskega in madžarskega jezika. Delovno razmerje se sklepa za nedoločen čas s 3-mesečnim poskusnim delom. Kandidati naj pošljejo pisne prijave z dokazili v 8 dneh od dneva razpisa na naslov. Občina Lendava, Trg Ljudske pravice 5, 9220 Lendava.________________________________ SKUPAJ PROTI f KRI f Ml fNALUl (g) 080-1200 POKLIČITE I OSTALI BOSTE ANONIMNI POČITEK - UŽITEK, d. o. o. Institucionalno varstvo starejših Moravske Toplice, Kranjčeva 3 POČITEK - UŽITEK, družba z omejeno odgovornostjo, institucionalno varstvo starejših, Moravske Toplice, Kranjčeva 3, objavlja RAZPIS za zbiranje ponudb za najem naslednjih storitvenih prostorov v novozgrajenem kompleksu VIVAT, hotelu za starejše v Moravskih Toplicah: Na podlagi 25. člena Statuta Občine Ljutomer (Ur. I. RS, št. 62/99) in druge alinee prvega odstavka 10. člena Odloka o priznanjih občine Ljutomer (Ur. I. RS, št. 30/96) ter sklepa komisije z dne 05. 06. 2000 komisija za priznanja in odlikovanja Občine Ljutomer objavlja RAZPIS ZA PODELITEV PRIZNANJ OBČINE LJUTOMER ZA LETO 2000 I. Občina Ljutomer podeljuje priznanja zaslužnim občanom, podjetjem in drugim organizacijam ter skupnostim, zavodom, krajevnim skupnostim in društvom za njihove dosežke v gospodarstvu, kulturi, znanosti, ekologiji, športu, vzgoji in izobraževanju, na humanitarnem področju ter drugih družbeno pomembnih področjih. II. Priznanja Občine Ljutomer, ki se v letu 2000 lahko podelijo, so: - priznanje Občine Ljutomer s plaketo, listino in denarno nagrado, - pisna priznanja občinskega sveta. III. Pobudo in predloge za podelitev priznanja Občine Ljutomer lahko podajo fizične osebe, podjetja, zavo- di, krajevne skupnosti, društva, delovna telesa občinskega sveta, komisija za priznanja in odlikovanja ter politične stranke. Predlog za podelitev priznanja mora vsebovati podatke o kandidatu za priznanje in podatke o predlagatelju pobude. Predlog mora biti utemeljen z razpravo iz okolja, iz katerega izhaja. IV. Pisni predlogi se posredujejo v zaprti kuverti na naslov: Občina Ljutomer, Komisija za priznanja in odlikovanja, Vrazova 1, Ljutomer, z oznako »Ne odpiraj: Razpis - občinska priznanja«, in sicer do 30. junija 2000. Nepopolnih in prepozno vloženih predlogov komisija ne bo upoštevala. Predsednik komisije Jožef Špindler, ing. agr., 1,r. - zdravstvena ambulanta z mini laboratorijem...77 m2 - zobozdravstvena ambulanta.....................38 m2 ♦ - skupni ali ločeni prostori za frizersko-brivski, pedikerski in kozmetični salon.........,........73 m2 Pisne vloge sprejemamo 14 dni po objavi na naslov POČITEK - UŽITEK, d. o. o., Moravske Toplice, Kranjčeva 3. 32 OGLASI 8. junij 2000, VESTNIK Lepe želje, čestitke in pozdravi Dragi vnukinji Lorini želimo za njen prvi rojstni dan srečo in zdravja ter veliko lepih otroških let - babica z dedkom ter Suzana in Gregor, ki ji pošiljata koš poljubčkov. V maju praznuje 60. rojstni dan Štefan Ostrič iz Čepinec. Vse najboljše v domačem kraju in še na mnoga srečna leta mu kličejo -žena Ana ter Toni in Hermiona iz Švice. Vse najboljše Milanu Omahnu za 55. rojstni dan in veliko zdravja ter sreče - Rudi in Julka iz Murske Sobote. Dragi Nadji Hass iz Lendave, ki je 2. junija praznovala drugi rojstni dan, želijo veliko sreče, zdravja in otroškega smeha - mama, ati, Alenka in stari mami. Ljubi mami, babici in prababici Anici Fridau z Janževega Vrha se najboljše za 70. rojstni dan, posebno pa veliko zdravja - hčerki Zdenka in Silva z družinama ter vnukinja Valerija z družino. Dragemu bratu in botru Lojzeku Rantaši iz Hollywooda v Ameriki prisrčno čestitamo za njegov visoki jubilej in mu želimo, da bi ga praznoval zdrav in vesel - sestra z družino iz Bučkovec. Lojzka Pavčič iz Goriške 4 v Mariboru praznuje svoj 61. rojstni dan. Iskrene čestitke in vse naj..., posebno pa veliko zdravja in sreče ter da mi me pogosteje obiskovala želi - Albina s Turjanskega Vrha. Te dni praznuje 85. rojstni dan dragi oče, dedek in pradedek Anton Horvat iz Otroške ulice v Črenšo-vcih. Vse najboljše in še na mnoga leta mu kličejo: hčerki Agneza in Marjeta ter sinovi Darko, Marjan, Alfonz, Maksimilijan in Albin z družinami. Čestitki se pridružuje tudi osemnajst vnukov in deset pravnukov. Ljubi hčerki in vnukinji Petri Divjak z Janževega Vrha vse najboljše za 17. rojstni dan in veliko uspeha v šoli - ata, mama, sestra Aleksandra in babica Anica. KUPON za brezplačno čestitko v Vestniku Besedilo: MALE OGLASE ZA VESTNIK IN MURSKI VAL LAHKO NAROČITE PO TELEFONU št. 531 19 98 VSAK DELAVNIK OD 8. DO 14. URE. motorna vozila DEIW00 LANOS S, letnik 1999, 5 vrat, karamboliran, prevoženih 5486 km, prodajo za 469.372,00 SIT. Ogled Flamin MS - Daiwoo servis M. Sobota ali tel.: 62 567. m3954 CREYSLER 2,0, bel, lepo ohranjen, letnik 1997, ugodno prodam. Vrtnarska 1. Tel.: 28 682. m3973 SUZUKI VITARO, 1,6 LX Cabrio, staro 2 leti, prevoženih 25.000 km, z vlečno kljuko in CD-radiom, odlično ohranjeno, s servisno knjižico, prodam. Tel.: 069 35 670. m3988 ZASTAVO 850, letnik 1984, prevoženih 54.000 km, registrirano, prodam. Gorica 65, Puconci. m4000 OSEBNI AVTO GOLF II DIZEL, registriran do decembra, prodam. Tel.: 44 409. m4015 PEUGEOT 205 1.4, letnik 1990, v dobrem stanju, prodam. Tel.. 22 006. m4020 FORD SIERRA, 2,0 I GHIA, letnik 1991, kovinsko sive barve, prodam. Tel.: 77 346. m4026 živali 4 KOZE z mladiči za zakol ali nadaljnjo rejo prodamo. TeL: 79 303.m3963-1 NESNICE, mlade jarčice, hisex, rjave in grahaste, pred nesnostjo, opravljena vsa cepljenja, prodaja Farma pri Mostu, d. o. o. Naročila sprejemajo: gostilna Tibija Horvata, Nemčavci, tel.: 069 28 190, gostilna Benčec, Bakovci, tel.: 069 439 1 70, Franc Movrin, Petanjcj 98c, tel: 069 46 505, gostilna Šarike Železen, Beznovci, tel.: 069 49 025, gostilna Čeh, Nedelica, tel.: 069 72 146, gostilna Rajser, Grad, tel.: 069 55 31 148. m3963 BREJO KRAVO IN TELICO, kontrola A, prodam. Tel.: 557 11 54. m3985 30 AŽ PANJEV, 20 petsatarjev in drugo čebelarsko opremo prodam. Tel.: 31 736, zvečer. m3999 KRAVO, staro štiri leta, v 9. mesecu brejosti in telico, v 8. mesecu brejosti, kontrola A, prodam. Križevci 197, tel.: 554 10 23. m4012 PSA, dobermana, starega eno leto, prodam. Tel.: 80 013. m4023 MLADIČE ROTTWEILERJE, čistokrvne, brez rodovnika, prodam. GSM? 041 346 612. m4038 NESNItJE pred nesnostjo prodajamo. Babinci 49, Ljutomer, Telefon 582 14 01. Možnost dostave. m4039 KRAVO prodam. Informacije po tel.: 557 10 18, v večernih urah. m4045 posesti ODKUP IN PRODAJA DELNIC UGODNA PROVIZIJA? Razlagova 24, Mb r\ DECIMA M. SOBOTA, Slovenska 41,02/530 40 46 NA OTOKU PAŠMANU oddajamo garsonjere. Tel.: 031 688 265 ali 062 25 00 323. m3997 ENOSOBNO STANOVANJE V M. Soboti, neopremljeno, oddam. Tel.: 48 379, po 20. uri. m4007 DVOJE DVOSOBNIH STANOVANJ v centru M. Sobote prodam. GSM: 041 206 014. m4009 GOSTILNO, kompletno opremljeno, prodamo. Tel.: 040 26 44 14, po 16. uri. m4010 HIŠO s pripadajočimi parcelami -zemljo v Nunski Grabi pri Ljutomeru zelo ugodno prodam. Tel.: 583 10 85. m4022 DVOINPOLSOBNO STANOVANJE v Razlagovi ulici, v pritličju, prodam. Tel.: 31 193. m4030 DNEVNI BAR, dobro vpeljan, v obratovanju, dam v najem. Pogoj: odkup inventarja. Tel.: 21 107. m4034 NA GORIČKEM kupim starejšo hišo, z razgledom in gospodarskim poslopjem na 1 ha parceli. Tel.: 28 520. m4021 GARAŽO v središču Murske Sobote vzamem v najem. Tel.: 041 673 597. m4041 DVOINPOLSOBNO STANOVANJE v Murski Soboti prodam. Tel.: 031 502 242. m4042 OTOK LOPUD pri Dubrovniku - hiša ob morju, plaža peščena in čista -kuhinji, dnevna soba, štiri sobe, terasa - 20 DEM po postelji, pomožna postelja 10 DEM/_dan. Tel.: 062 219 028 - Danica Šala. m4027 OTOK VIR - hišo tik ob morju dajo v najem za počitnikovanje. Ugodno! Tel.: 00385 23 362 432. m4043 ‘Nepremičnine ‘Nikolaj ‘Kuhar, s. p. nakup, prodaja, najem, oddaj* stanovanj, hiš in drugih nepremičnin. Trg zmage 8,9000 £M. Sobota (hotel ^vezda), tel.: 141255 gSM: 04177 32 90,041773 290 POSREDUJEMO POD NAJUGODNEJŠIMI POGOJI. Stranke obiščemo na domu po celotnem Pomurlu v najkrajšem možnem času. m4036 Že dve leti v grobu spiš, a v naših srcih še živiš. \ SPOMIN 10. junija bosta minili dve leti od takrat, ko nas je zapustila naša draga Angela Čarman iz Matjaševec Hvala vsem, ki se je spominjate in obiskujete njen grob. Vsi njeni HIŠO v Murski Soboti prodam. Tel.: 31 627, po 20. uri. m4043 kmetijska mehanizacija OKOPALNIK ZA SLADKORNO PESO, 6-vrstni, malo rabljen, ugodno prodam. Tel.: 76 212. m3928 - DVOVRSTNI SAMOHODNI KOM-BANJ ZA SLADKORNO PESO znamke Barigelli B 2-4x4 prodam. Tel.: 39 600. m3981 KOMBAJN ZMAJ 133, letnik 1986, prodam. GSM: 041 592 069. m3987 VISOKOTLAČNO PREŠO ZA BALI-RANJE SLAME IN SENA in dve traktroski gumi 14 9 28 ugodno prodam. Tel.: 45 264. m3990 TRAKTORJE STEYR 15, 18, 28, 55 KS ter 8100 a (85 KS), traktor Zetor, 60 45 (62 KS), 16 45 (160 KS). Zelo ugodne cene za nove traktorje Steyr M 975 a (75 KS) in M 9094 a (94 KS). Zastopstvo Steyr servis, s. p., Stanko Lenarčič, Ro-poča 51, tel.: 069 557 1 1 62. m3994 KOMBANJ ZMAJ 780 prodam. Tel.: 421 437 ali Matko, Gančani 209. m4001 TRAKTOR STEYR 81-40, 140 KS, prodajo za 3.000.000 SIT. Tel.: 062 728 689. m4003 TRAKTOR TOMO VINKOVIČ in črno belo teličko kupimo. Tel.: 86 161. m4005 TRAKTOR TOMO VINKOVIČ 7 35, 100 delovnih ur, s priključki, in 60 konjskih podkev, popolnoma novih, prodajo. Tel.: 555 11 13. m4008 JOHN DEERE 88 KM, 4x4, s tri-brazdnimi obračalnimi plugi Krone prodam. Tei.. 40 248. m4014 PAJEK SIP 230, rotacijsko koso SIP 165 in trosilnik umetnega gnojila Vikon 350 prodam. Tel.: 041 904 767. m4017 SAMONAKLADALNO PRIKOLICO SIP od 1 6 do 1 9 m3 in puhalnik Tajfun kupim. GSM: 041 261 676. m4024 KOSILNICI S SEDEŽI, generalno obnovljeni, in Steyr 18 s koso in plugi ugodno prodam. Tel.: 44 011, GSM: 031 548 925. m4032 MALI PUHALNIK in slamoreznico na kardan, vodno pumpo, ugodna cena, in dvobrazdni plug prodam. Tel.: 67 759. m4037 PRIKOLICO, 12 ton, s cerado, primerno za prevoz raznih kmetijskih pridelkov, prodam. Strukovci 26. m4044 KOMBAJN EPPLE MOBIL 940 z dvojnim čiščenjem in kombajn Class Dominator 85 z obema adapte-rjema, pripravljena za žetev, prodam. Tel.: 48 054, 041 551 273. m3975 kmetijski pridelki VINO šmarnico, po 80 SIT/I, prodam. Tel.: 48 882. m3969 BUČNO SEME kupimo. Kličite zvečer po tel.: 069 43 135. m3991 razno PRODAJAMO ŽIČNE KLETKE za nesnice in domače zajce ter plastične rešetke za svinjske bokse. Anton Rajgelj, s. p., Kropa 2a. Informacije tudi v Braton-cih 10, tel.: 421 096. m3880 NOVE LETNE GUME ZA AVTO, Firestone, 15-colne, 185/65, ugodno prodam. Tel.: 041 797 108. m3932 Preklicujem veljavnost spričevala 3. letnika Srednje zdravstvene šole, izdanega v šol. I. 1998/99 na ime Sonja Raščan, Brezovica 24a. m3966 Preklicujem veljavnost letnega spričevala, 1. letnik Srednje Tekstilne šole Maribor, 1992/93, na ime Danica Sovec, Stanetinci 34. m3978 PRODAJO SUH ŽAGAN HRASTOV LES, žagan pred 4 leti, 8,6 in 3 cm, in nekaj jesena. TeL: 70 163. m3980 KOMBINIRAN OTROŠKI VOZIČEK, modro-rdeče barve, rabljen 6 mesecev, po ugodni ceni prodam. Tel.: 041 945 039. m3993 600-LITRSK0 CISTERNO CREINA in plemenskega merjasca, pasme veliki jorkšir od uvoženih staršev, prodam. Tel.: 543 90 90. . m4004 ODKUPUJEMO DELNICE NA DOMU. Tel.: 02 527 13 21,031 548 848. m4018 KUHINJSKI DELOVNI PULT (Marles aralija) in dva visoka stola prodam. Tel.: 46 512. m4019 ZAHVALA V 40. letu nas je mnogo prezgodaj zapustil Leon Jošar - Baja iz Murske Sobote Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in vsem drugim, ki so ga pospremili na zadnji poti, nam v najtežjih trenutkih stali ob strani ter izrekli sožalje. Njegovi najdražji srečanja 36-LETNA PREKMURKA, zaposlena, dobrega videza, želi spoznati prijatelja. Mogoča resna zveza. Tel.: 090 40 81. 156 SIT/min. m4028 delo REDNO ZAPOSLITEV dobi dekle, ki jo veseli delo v bistroju. Za hrano in stanovanje je poskrbljeno. Informacije 063 897 18 50. m3945 Trgovskega potnika in prodajalca - šoferja z lastnim vozilom za prodajo sanitarno-higienske opreme in tehničnega blaga zaposlimo na območju Prekmurja. Prijave pošljite na naslov VAFRA COMMERCE, d. o. o., 3302 Griže, tel.: 063 715 735. m3965 KERAMIČARJA, vajenega samostojnega dela, zaposlim za določen čas. Kamnoseštvo Bunderla, Grad 64, tel.: 550 90 00. . m3967 IŠČEM ŽENSKO ZA POMOČ V GOSPODINJSTVU. Tel.: 069 251 041. m4040 storitve IŠČEM POSOJILO V VIŠINI 5.000.000 SIT ali partnerja za sofinanciranje. Garancija. Drugo po dogovoru. Tel.: 031 821 186. m4016 NEMŠČINO USPEŠNO INŠTRUIRAM ZA SREDNJE IN OSNOVNE ŠOLE, pripravljam na popravni izpit, maturo in zaključni izpit ter prevajam. Tel.: 27 183, 28 577 ali 411 456, Tanja Huber, s. p., Kardoševa 4, 9000 M. Sobota. m4029 KRITINA V KRITINI UGODNO! Zaščita starih salonitnih streh s premazom akrilne smole, da azbestna vlakna zakrknejo in dajo trdoto salonitni plošči. Barvanje v sivem ali opečnato rdečem odtenku. Čiščenje in pritrditev vijakov. Garancija 10 let za material in delo. Enostavno in hitro opravljena dela. Trajnost, nizka cena PILKO Edvard, s. p., Pohorska 2, Celje, Tel.: 041 727 243. m395O Naslov pošiljatelja: STANOVANJSKO HIŠO na lepi mirni lokaciji v Beltincih ugodno prodamo. SPIN Nepremičnine, Tišinska 19, M. Sobota, tel.': 31 542, GSM: 041 728 093. m3922 V CENTRU PIRANA prodamo stanovanje velikosti 35 m2, delno opremljeno, s klimo, za 8 mio SIT. GSM: 041 670 238. m3955 GOSTINSKI LOKAL in stanovanjsko hišo v Turnišču prodam. Tel.: 069 72 090. m3958 STANOVANJE - eno- do enoinpolsobno kupim. Tel.: 23 520. m3964 1 HA NJIVE na Bolehnečiskem polju, ugodno prodam. Te*.: 062 624 0336, zvečer. m3968 NADSTROPNO STANOVANJSKO HIŠO, dokončano do začete 5. gradbene faze, na 11-arski parceli v Brezovici 55 prodam. Tel.: 72 559 ali 72 363. m3974 22-ARSKO ZAZIDLJIVO PARCELO s starejšo hišo v bližini Murske Sobote prodam. Tel.: 041 821 125. m3982 STAREJŠO STANOVANJSKO HIŠO v Kruplivniku, oddaljeno od glavne ceste, prodam ali dam v najem. Tel.. 40 468. m3986 HIŠO IN GOSPODARSKO POSLOPJE v Gornjih Črncih 16 prodam. Cankova 53. tel.: 40 277. ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage ZAHVALA V 86. letu nas je zapustila naša draga mama, stara mama, tašča in prababica Marije Zrim roj. Šliski iz Murske Sobote se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem za izraze sožalja, darovane vence in sveče. Posebej hvala za ganljivo odpete žalostinke, pogrebni obred in poslednje slovo s Tišino. Žalujoči vsi njeni DAMIR BANFI veščica KOMPLETNE POGREBNE STORITVE, VZDRŽEVANJE IN ZELENIC, BREZPLAČNI PREVOZI KRST NA BREZPLAČNI PREVOZI DO 25 KM. PLAČILO TUDI NA VEČ OBROKOV BREZ OBRESTI. Aranka Kučan iz Križevec v Prekmurju 109 Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, nam izrekli sožalje, darovali vence, sveče in za mrliško vežico. Posebna hvala tudi sinovim sodelavcem iz AP Murska Sobota. Hvala dr. Kiršnerju in patronažni sestri Eriki za lajšanje bolečin med njeno boleznijo. Hvala g. duhovniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in pogrebništvu Banfi. Žalujoči vsi njeni, posebej pravnuk Kristjan in pravnukinja Kristina, ki jo zelo pogrešata VESTNIK , 8. junij 2000 33 ZAHVALA 29. maja nas je zapustila draga žena, mama, babica in teta S tvojim pridnim delom vsakega osrečiti si znal, pred usodo kruto nemočen si ostal. ZAHVALA V 64. letu seje po hudi in težki bolezni od nas poslovil naš dragi mož, oče, dedek in brat Prazen dom je in dvorišče, naše oko zaman te išče, ni več tvojega smehljaja, le trud in delo tvojih pridnih rok ostaja. ZAHVALA V 87. letu nas je za vedno zapustil dragi oče, tast, dedek pradedek in brat Anica Cimerman iz Murske Sobote, Staneta Rozmana 8 Hvala vsem, ki ste nam izrazili sožalje in jo pospremili na njeni zadnji poti. Vsi njeni Vse odhaja in mine kakor tiha reka, le spomin ostane sopotnik naših dni. V SPOMIN 9. junija minevajo 3 leta od takrat, ko je za vedno zatisnil svoje trudne oči dragi mož, oče, stari oče in brat Štefan Lang iz Skakovec Pot nas vodi tja, kjer tvoj dom le rože zdaj krasijo in svečke gorijo. Iskrena hvala vsem za vsako lepo misel nanj, za vsak podarjen cvet in prižgano svečo. Vsi njegovi Od doma si odhajal močan, poln energije, imel si voljo do dela in življenja. V upanju, da ti bodo pomagali, si se odločil.... žal, usoda je hotela drugače. Nikoli več se nisi vrnil v najin skupni dom. ZAHVALA V 60. letu nas je tiho in mirno zapustil naš Gusti, mož, brat, ujec in stric Avgust Markoja - Gusti Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, botrini, prijateljem in znancem, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, darovali vence, cvetje, sveče in za svete maše ter nam .izrekli sožalje. Posebna hvala g. župniku Tomislavu Šantaku in g. kaplanu Matiji Tratnjeku za tako sočustvujoč in ganljiv pogrebni obred, pevkam iz Mostja za odpete žalostinke, govorniku g. Štefanu Sobočanu za ganljive besede slovesa ob odprtem grobu. Hvala cvetličarstvu in pogrebništvu Ferenčak iz Trnja. Hvala njegovim sošolkam in sošolcem nekdanje nižje gimnazije v Črenšovcih, njegovim nekdanjim sodelavcem podjetja Variš Lendava, sodelavcem Varstroja Lendava in vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: žena Marjeta, brat Alojz z družino, brat Ivan z ženo, sestra Marija z družino, brat Štefan z Ženo in drugo sorodstvo Le kdo pozabil bi gomilo, v kateri daleč vstran od doma naš ljubi Janko spi, srce, ki/ieskončno nas je ljubilo do poslednjega dne. ZAHVALA V neizmerni žalosti sporočamo, da nas je v 22. letu zapustil ljubi sin, brat in vnuk Janko Ratnik *iz Gederovec 6 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste mu izkazali spoštovanje in ga pospremili na njegovi zadnji poti, nam pa v najtežjih trenutkih stali ob strani. Hvala za darovane vence, cvetje, sveče, za svete maše in dobrodelne namene ter ustno in pisno izražena sožalja. Iskrena hvala g. kaplanu za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, govornikoma za besede slovesa, sošolcem, sodelavkam podjetja CSM, Janjinim sošolkam in sošolcem ter kolektivu OŠ Gederovci, g. Smiljanu Klemenčiču, PGD Gederovci in preostalim gasilskim društvom. Hvala tudi pogrebništvu Banfi. Vsem še enkrat - iskrena hvala! Žalujoči: mama, ata, sestri Simona in Janja, babici in drugi sorodniki Alojz Žižek upokojeni zidarski mojster iz Rožnega naselje 10 v Murski Soboti Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem dobrim sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam izrekli pisna in ustna sožalja, darovali vence, cvetje, sveče in za svete maše. Hvala gospodu župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, govornici gospe Eriki in vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči tvoji najdražji Ostal boš vedno v naših srcih DRAGI DEDI! Pogrešali te bova tvoji vnukinji Nicole in Nadine Je čas, ki da, ' je čas, ki vse ti vzame. Zaman je bil tvoj boj, ki si ga bil, zaman vsi dnevi tvojega trpljenja, bolezen je bila močnejša od življenja! ZAHVALA V 60. letu nas je mnogo prezgodaj zapustil naš ljubljeni mož, oče, tast, dedi, brat, stric, boter, sosed in prijatelj Anton Šinko iz Beznovec 47 15. 4. 1941-26. 5. 2000 Iskreno se Zahvaljujemo vsem, ki ste nam v bolečih trenutkih stali ob strani, nam pomagali in izrekli sožalje. Hvala vsem, ki ste darovali vence, sveče, za svete maše, za mrliško vežico in ga spremljali na zadnji poti. Hvala osebju internega oddelka bolnišnice v Rakičanu, dr. Peričevi, župniku, pevcem, godbeniku za odigrano Tišino, govorniku in gasilcem. Žalujoči vsi, ki smo te imeli radi Dragi dedi TONČI, zelo te bom pogrešala! Tvoja vnukinja SARA Ljubi mož, dragi oče! V hladni zemlji mirno spiš, bolezni hude ne trpiš. Za tabo ostaja velika praznina, v naših srcih grenka bolečina. Hvala ti, da z nami življenje si delil -v mislih naših večno boš živel. ZAHVALA 2. junija se je v 70. letu ustavilo plemenito srce našega ljubega moža, očeta, dedka, brata, svaka, soseda in prijatelja'. Antona Martona s Srednje Bistrice 81 Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali za sv. maše, župnijski dom, za cerkev na Gornji Bistrici in druge dobre namene, prinesli vence, cvetje in sveče ter nam izrekli ustno in pisno sožalje. Najlepše se zahvaljujemo gospodu kaplanu Ivanu Krajncu za sočutne besede spoštovanja, mešanemu pevskemu zboru za ubrane pesmi, ki so nas v grenki žalosti pomirjale, govorniku Jožetu Duhu, ministrantom, pogrebništvu Ferenčak, godbeniku in vsem, ki ste v težkih trenutkih sočustvovali z nami. Hvala tudi kolektivu OŠ Črenšovci in Bistrica, TKO in VDC Murska Sobota in kolektivom Radenske - Naravno zdravilišče, hotela Jeruzalem in Term Banovci. Iskrena hvala tudi zdravstvenemu osebju internega oddelka bolnišnice v Rakičanu, še posebej dr. Štefanu Horvatu in dr. Alojzu Horvatu. Vsem dobrim sosedom, botrini, sorodnikom in znancem, ki ste ga spoštovali in imeli radi, nam pa v težkih trenutkih stali ob strani in nam pomagali, se še enkrat iz srca zahvaljujemo. Vsi njegovi najdražji - Žena Matilda in otroci: Dragica, Marija, Ivan in Silvija z družinami Alojz Gomboc iz Zenkovec 4 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, dobrim sosedom, znancem in prijateljem, ki so ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, nam izrekli sožalje, darovali cvetje, sveče, za svete maše in mrliško vežico. Vsem še enkrat - iskrena hvala! Vsi tvoji najdražji, ki smo te imeli neizmerno radi V SPOMIN Mineva pet let, odkar sta nas zapustila Jožef Horvat in ljubljena mama Marija Horvat s Hotize 203 dragi oče Zahvaljujemo se vsem, ki se ju spominjate, se ustavite ob njunem grobu, prinašate cvetje ali sveče. Sin Jože z družino ZAHVALA Nepričakovano nas je v 39. letu zapustil dragi mož, oče, sin, brat, zet, svak, stric in boter Martin Majcen iz Ižakovec 106 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, znancem in prijateljem, ki so nam izrekli sožalje, darovali cvetje, vence, sveče in za svete maše. Posebej hvala sosedovim Horvatovim in botrini Srša za pomoč, g. kaplanu za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, pogrebništvu Balažič in domačemu PGD Ižakovci za nesebično pomoč. Hvala govornikoma kolektiva Pomurka in KS Ižakovci ob odprtem grobu. Iskrena hvala! Žalujoči vsi tvoji, ki smo te imeli radi S tvojim pridnim delom vsakega osrečiti si znal, pred usodo neizprosno sam, nemočen si ostal. ZAHVALA Po hudi bolezni nas je v 57. letu mnogo prezgodaj zapustil dragi mož, oče, dedek, sin in brat FrancBodanec z Radenskega Vrha 22a Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani. Hvala za izraze sožalja, darovano cvetje in sveče ter za svete maše, g. župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in odigrano Tišino ter govorniku za poslovilne besede. Prav tako se zahvaljujemo zdravnikom in osebju pljučnega oddelka bolnišnice Murska Sobota. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči vsi domači 34 OGLASI 8. junij 2000, IBTIK ekološko kurilno olje premog Horizont vedno dovolj toplo www.horizontsl TUROPOLJE d.o.o. CTIUI ul. Zorana Velnarja 13, 9000 M, Sobota, tel.: 36 580 * H H lit TJC. Solata, VSI DODATNI ELEMENTI ZA STREHE TRGOVINA 15!» DOM-OBRT OPREMA ZA STROJNE OMETE 9000 M. Sobota, Gregorčičeva 9 . Tel.: (069) 30 40 44 GSM: 041 504 999 E-mail: rhdoo@siol.net IN GRADBENIKE OPEKA POROTHERM VSE ZA STREHO Gradbene izolacije HACK Dobrovnik 244, tel.: 57 99 166, GSM: 041 636 489 HITRO IN KAKOVOSTNO NAREDIMO HIDROIZOLACIJE OPEČNIH, KAMNITIH IN ZIDOV, RAVNIH STREH, TERAS, KLETI, KI JIH ZALIVA VODA REZANJE IN VRTANJE BETONA! Če delaš, kolikor hočeš, in dobiš, kolikor narediš, to pomeni, POHIŠTVO ZA VAS 84 98 9°' —_ __ _ _ _ _ _ od 8.00 do 18.00 211 I R/l Krog, lel.: 1069) 35 460, ki O! M IVI od9-OOdo17.OO___________________ ZA VSA DELA DAJEMO 1O-LETNO GARANCIJO! vse za konjerejo, ovčerejo, prašičerejo, govedorejo... Pokličite nas vsak dan razen nedelje od 6.30 do 14.30, tel.: (061) 152 38 00, ali se oglasite v Tacenski 90 v Ljubljani Šentvid. ALUEOtLSVG PROIZVODNJA ALUMINIJASTIH ROLET ‘ IZOLACIJA • PROTIHRUPNOST" VARNOST Benediki, Ul.: (062) 703 60 43, liks.:l062) 703 60 44 HOVI d.o.o. ŽAGANJE, REZANJE IN VRTANJE RETONA TER HIDROIZOLACIJA ZIDOV. Franc Horvat 9226 Moravske Toplice, Brezje 6, tel. & laks: (069) 48 426, GSM: 041 772 426,041 733 948 Ul. Mikloša Kuzmiča 13 9000 M. Sobota • garažna vrata dvoriščna vrata daljinski pogoni • ograje . • kovane ograje > • zapornice • PVC okna • PVC vrata • zimski vrtovi • police • žaluzije tel.: 069 35 130 gsm: 041 699 499 www.vratko.com Zidarstvo-Fasaderstvo in izolacije zidov Strojni ometi JOŽE HORVAT s. p. Filovci 110, 9222 Bogojina, tel. & faks: (069) 47 014 GSM: 041 631 193, stanovanje: (069) 47 300 MARIO sistem . Marjan Trstenjak s.p. Grabonoš 31/a 9244 Sv. Jurij ob Ščavnici tel.: (069) 60 183 GSM: 041 903 360 MONTAŽA GRADBENIH ELEMENTOV GRADNJA VSEH VRST SILOSOV (zrnje, žagovina) REZERVOARJEV, BETONSKIH ZGRADB ipd. ZAUPNO VAM SVETUJE IN POMAGA VEDEŽEVALKA META 090 40 49 Raval s.p., cena: 156 SIT/niin. NAJCENEJE TA HIP !! DO RAZPRODAJE ZALOG I KLIMA NAPRAVE Lq HLAJENJE KLETI IN VINA . Baukarta 16,9240 Ljutomer o o :02/584 80 50,GSM:041/623-728 www.pegas.si, e-mail: pegas.ljutomer@siol.net da zaslužiš, kolikor hočeš. In prav tako je pri nas. Kaj vam ponujamo ? • zanimivo delo - svetovanje in trženje osebnih in premoženjskih zavarovanj; • redno zaposlitev; • strokovno usposabljanje; • možnost dobrega zaslužka; • ustvarjalno in prijazno delovno okolje. In kaj od vas pričakujemo ? • vsaj 5. stopnjo strokovne izobrazbe; • delovne izkušnje v prodaji; • vozniški izpit B-kategorije; • sposobnost dobrega komuniciranja. Zavarovalne zastopnike iščemo na območjih: Prekmurja in Prlekije za tiženje osebnih zavarovanj, ter na območju občine Murska Sobota za trženje premoženjskih zavarovanj. NEPREMIČNINSKA Slovenska 43, Murska Sobota ________069/304-123________ -Prodaja, nakup, oddaja, najem -NAJŠIRŠI IZBOR NEPREMIČNIN V POMURJU -Urejamo vso dokumentacijo ob najnižjih stroških I B3/V ALI ŽELITE ■v ■ PRODATI - KUPITI ■[■Ul DELNICE? MURSKA SOBOTA, Slovenska 42 069/32-945 NAJNIŽJA PROVIZIJA V SLOVENIJI 0,7% ? /čceiMo nov doiMf Pisne prijave s kratkim življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju pogojev ter potrdilo o nekaznovanju pošljite v 8 dneh od objave no naslov: Adriatic zavarovalna družba d.d. PE Murska Soboto Ulica arhitekta Novaka 13 9000 Murska Sobota Delovno razmerje bomo sklenili za dolete h čas 1 leta s 3-mesečnim poskusnim delom in možnostjo zaposlitve za nedoločen čas. Kandidati boste o odločitvi obveščeni v 15 dneh po izbiri. ULKANIZERSTVO* Marjan Martinec, s. p. Rakičan, Zvezna ul. 23 SKUPAJ PROTI f KRI f Ml f NALU1 ©080-1200 POKLIČITE ! OSTALI BOSTE ANONIMNI neznorno, za+o se za vselej poslavljajo od vas. Lepa hvala za tako prijaznost! tAr^olazen biM umcHEm Okolju prijazna sredstva za zaščito pred nadležnim mrčesom v naravi in v bivalnih prostorih. VESTNIK , 8. junij 2000 NAPOVEDNIK 35 kulturni koledar OTVORITEV - V petek, 9. junija, ob 19. uri bo v galeriji otvoritev razstave Objekti iz žice slovaškega umetnika Pavola Binderja iz Bratislave. Razstavo posreduje Galeria Jana Koniarka iz Trnave! GLEDALIŠČE - V soboto, 10. junija, ob 19. uri bo v MIKK-u monodrama Tretji plan avtorja Mikija Roša ob izidu njegovega novega romana. KONCERT MURSKA SOBOTA - V četrtek, 8. junija, ob 20. uri bo v Novi galeriji Zavarovalnice Triglav koncert APZ Vugaš in MPZ Osnovne šole Beltinci. Prireja klub PAC! GORNJA RADGONA - V četrtek, 8. junija, ob 18. uri bo v dvorani Glasbene šole javni zaključni koncertni nastop učencev. DOGODEK LJUTOMER - V soboto, 10. junija, ob 10. uri bo v športni dvorani OŠ Ivana Cankarja drugo srečanje upokojencev občin Ljutomer, Križevci, Veržej in Razkrižje ter XII. dan upokojencev občine Ljutomer. V kulturnem programu sodelujejo sekcije Društva upokojencev Ljutomer. PREDAVANJE MURSKA SOBOTA - V četrtek, 8. junija, ob 19. uri bo v MIKK-u predavanje Avstrijske impresije dunajskih aktivistov Thomasa Schmidingerja in Mary Kreutzer (Okoli, ekološka levica). Govorila bosta o kontinuiteti nacionalsocializma v Avstriji, o zgodovini in ideologiji FPO ter njihovih stikih z drugimi desničarskimi ekstremisti. Prikazani bodo tudi posnetki raznih protestov in policijskega izgredhištva. - V petek, 9. junija, ob 19.30 bosta v MIKK-u predavanje in videoprojekcija dokumentarnega filma »Emperor Of The Hemp: The Story of Jack Herer, author of The Emperor Wears No Clo-thes«. To je oseba, ki je za legalizacijo konoplje storila več kot kdorkoli drug. Predaval bo Tom d’Elf. RAZSTAVE MURSKA SOBOTA - V soboškem gradu si lahko ogledate Stalno razstavo Pokrajinskega muzeja. Poleg stalne postavitve je na ogled tudi stalna likovna razstava Od poznega srednjega veka do modernizma. - V kavarni Jelša je na ogled razstava fotografij Jožeta Denka. - V MIKK-u je na ogled razstava Plastika - Pop -Art študenta Matjaža Pavlinjeka iz Murske Sobote. - V preddverju grajske dvorane je na ogled razstava del študentk 3. letnika Oblikovanje tekstilij in oblačil Manice Stvarnik in Sonje Toplak. - V prostorih stanovanjske hiše avtorja Ernesta Bransbergerja je na ogled likovna zbirka Lepote stare Sobote. Za obisk se najavite po tel.: 21 433. LJUTOMER - V prostorih Mestne hiše si lahko ogledate muzejsko zbirko Taborsko gibanje na Slovenskem in splošno muzejsko zbirko. V malem razstavišč-nem prostoru knjižnice je na ogled razstava likovnih del otrok iz vrtca Stročja vas. - V galeriji Anteja Trstenjaka je na ogled razstava Objekti in odtisi akademskega kiparja Mitje Staneka. MORAVSKE TOPLICE - V zdravilišču do 23. junija razstavlja slikarka Ida Šprah. BELTINCI - V prostorih zdravstvenega doma so razstavljena dela Izidorja Horvata - Izaka. PUCONCI - V prostorih občine je razstava osnovnošolskih učencev z naslovom Cvetje, simbol miru in sožitja med mladimi v združeni Evropi. Republiški zavod za zaposlovanje, Območna enota Murska Sobota PROSTA DELOVNA MESTA s pogoji za zasedbo GRADBENI DELAVEC DELO V GRADBENIŠTVU; določen čas 12 mes.; do 09. 06. 00; KOHEK GRADBENIŠTVO D. O. O. , BAKOVCI, PARTIZANSKA 31, MURSKA SOBOTA; št. del. mest: 2 NATAKARSKI POMOČNIK PEKLE ZA STREŽBO (NATAKARICA-ZENSKI SPOL); nedoločen čas; Samsko stanovanje; ostali pogoji: poskusno delo 2 meseca; do 21. 06. 00; MACUN SLAVKO, S. P. Bar MACUN, STROČJA VAS 20, Ljutomer KLJUČAVNIČAR Ključavničarska dela; določen čas 3 mes.; ostali pogoji: ZAPOSLI SE LAHKO TUDI POMOŽNI DELAVEC S KLJUČAVNIČARSKIMI IZKUŠNJAMI' do 09. 06. 00; KALJEVIČ STEVO S. P. STEKLES, OBRTNA ULICA, MURSKA SOBOTA MONTER OGREVALNIH NAPRAV MONTER VODOVODNIH IN OGREVALNIH NAPRAV; nedoločen čas; 3 I. delovnih izkušenj; Družinsko stanovanje; jeziki: slovenski jezik - pisno; vozniški izpit kategorije: B; do 13. 06. 00; HORVAT STANISLAV S. P. INSTALACIJE VODOVODA IN CEN-TR. KURJAVE, ULICA PREKMURSKE ČETE 94, ČRENŠOVCI AVTOMEHANIK ČIŠČENJE VOZIL (MOŠKI SPOL); določen čas 24 mes.; 1 mes. delovnih izkušenj; vozniški izpit kategorije: B; do 10. 06. 00; ŠMID RIKI, S. P. RIKI, VRATJA VAS 7/A, APAČE ŠIVILJA ŠIVANJE AVTOPREVLEK; določen čas 6 mes.; ostali pogoji: POSKUSNO DELO 1 MESEC; do 15. 06. 00; KONSI, PROIZVODNJA IN TRGOVINA D. O. O. , KOBILJE 36, DOBROVNIK - DOBRONAK; št. del. mest: 10 STROJNIK GRADBENE MEHANIZACIJE ZA ZEMEL STROJNIK TEŽKE GRADBENE MEHANIZACIJE (DELO Z GRADBENIMI STROJI); določen čas 6 mes.; 2 I. delovnih izkušenj; vozniški izpit kategorije: C; do 12. 06. 00; MEŠIČ KAREL S. P. TEŽKA GRADBENA MEHANIZACIJA, PARTIZANSKA ULICA 42, MURSKA SOBOTA VOZNIK AVTOMEHANIK VOZNIK TOVORNJAKA V MEDNARODNEM CESTNEM PROMETU; nedoločen čas; jeziki: nemški jezik - govorno; vozniški izpit kategorije: C,E; ostali pogoji: VOZNIŠKI IZPIT KATEGORIJE C IN E. VESELJ E DO VOŽNJE; do 21. PROSTA DELOVNA MESTA NA OBMOČJU Območje Izobrazba l-ll lll-IV V VI VH-VIII SKUPAJ Murska Sobota 3 20 7 1 0 31 VOZNIK TOVORNEGA AVTOMOBILA (C,D KATEGORIJA); nedoločen čas; jeziki: nemški jezik - govorno; vozniški izpit kategorije: C,D; do 16. 06. 00; TRSTENJAK FRANC-AVTOPREVOZ-NIK, JAMNA 11A, VIDEM OB ŠČAVNICI KUHAR KUHARICA; nedoločen čas; do 09. 06. 00; ŠKERLAK GABRIELA S. P. OKREPČEVALNICA DOM, SEBE-BORCI 45, MARTJANCI NATAKAR NATAKAR-KUHAR (KANDIDATI SE NAJ OGLASIJO NA NASLOVU OKREPČEVALNICA”JURČEK",UL. H. MOHORJA 3,LENDAVA); nedoločen čas; do 10. 06. 00; ŠLEBIČ JURIJ S. P. GOSTILNA, GORNJI LAKOS 116, LENDAVA-LENDVA NATAKARICA; določen čas 24 mes.; 6 mes. delovnih izkušenj; vozniški izpit kategorije: B; ostali pogoji: POSKUSNO DELO 2 MESECA; do 24. 06. 00; BRUNEC HELENA S. P. , OKREPČEVALNICA BREZA, BREZOVICA 43, VELIKA POLANA NATAKARICA; nedoločen čas; do 09. 06. 00; ŠKERLAK GABRIELA S. P. OKREPČEVALNICA DOM, SEBE-BORCI 45, MARTJANCI STROJNI TEHNIK STROJNI TEHNIK-PRIPRAVNIK; določen čas 6 mes.; do 14. 06. 00; KUTSENITS INTERNATIONAL D. O. O. MURSKA SOBOTA, LENDAVSKA 29, MURSKA SOBOTA TRGOVINSKI POSLOVODJA TRGOVSKI POSLOVODJA; določen čas 3 mes.; 1 L delovnih izkušenj; jeziki: slovenski jezik - govorno in pisno; vozniški izpit kategorije: B; ostali pogoji: BIVALIŠČE KUZMA Z OKOLICO; do 08. 06. 00; FLAMINGO D. O O. TRGOVSKO IN STORITVENO PODJETJE, ČREŠNJEVCI 158, GORNJA RADGONA EKONOMSKI TEHNIK ZAVAROVALNIŠKI ZASTOPNIK; določen čas 12 mes.; 2 I. delovnih izkušenj; vozniški izpit kategorije: B; ostali pogoji: ZAPOSLIJO SE LAHKO TUDI KANDIDATI S VI. IN VIL STOPNJO KATEREKOLI IZOBRAZBE,LASTEN PREVOZ,3 MESECE POSKUSNO DELO; do 14. 06. 00; ADRIATIC ZAVAROVALNA DRUŽBA D. D. KOPER PE MURSKA SOBOTA, ARHITEKTA Ml idciza CDRDTA- št PRODAJA POSLOVNIH DARIL - PRIPRAVNIK Z MOŽNOSTJO NADALJNJE ZAPOSLITVE (ŽENSKI SPOL); določen čas 6 mes.; jeziki: nemški jezik - govorno; znanje programskih orodij: ; vozniški izpit kategorije: B;do 10. 06. 00; ŠMID RIKI, S. P. RIKI, VRATJA VAS 7/A, APAČE TAJNIŠKA OPRAVILA; določen čas 3 mes.; 1 L delovnih izkušenj; jeziki: madžarski jezik - govorno in pisno, angleški jezik - govorno; znanje programskih orodij: ; vozniški izpit kategorije: B; do 09. 06. 00; HORO-SZCOOP D. O. O. , PARTIZANSKA CESTA 114, LENDAVA - LENDVA POSLOVNI SEKRETAR POSLOVNI-A SEKRETAR-KA ZA PISARNIŠKA DELA; določen čas 3 mes.; 1 I. delovnih izkušenj; jeziki: nemški jezik - govorno in pisno; znanje programskih orodij: ; vozniški izpit kategorije: B; ostali pogoji: UREJENOST,POSLATI PROŠNJE; do 11.06. 00; KOMTEH D. O. O. CANKARJEVA 7, RADENCI INŽENIR GRADBENIŠTVA STROKOVNI SODELAVEC ZA OKOLJE IN PROSTOR; čas zaposlitve : ni podatka; znanje programskih orodij: ; ostali pogoji: INŽENIR GRADBENIŠTVA MORA IMETI 1 LETO IZKU- . ŠENJ,GRADBENI TEHNIK PA 10 LET DELOVNIH IZKUŠENJ; do 13. 06. 00; OBČINA KRIŽEVCI, KRIŽEVCI 11, KRIŽEVCI PRI LJUTOMERU EKONOMIST ORGANIZIRANJE,VODENJE DELA V RAČUNOVODSTVU V SKLADU Z VSEMI ZAKONI IN PREDPISI S PODROČJA RAČUNOVODSTVA; določen čas 12 mes.; jeziki: slovenski jezik - govorno in pisno; znanje programskih orodij: ; ostali pogoji: ZA-ZELJENE IZKUŠNJE NA PODROČJU RAČUN. DEL A ZA NEGOSPODARSTVO,POSKUSNA DOBA ŠTIRI MESECE; do 09. 06. 00; DOM LUKAVCI P. O. , LUKAVCI 9, KRIŽEVCI PRI LJUTOMERU EKONOMIST REFERENT PRODAJE IN IZVOZA; določen čas 12 mes.; 4 I. delovnih izkušenj; jeziki: angleški jezik - govorno in pisno, nemški jezik - govorno in pisno; znanje programskih orodij: ; vozniški izpit kategorije: B; do 13. 06. 00; IMGRAD, INDUSTRIJA MONTAŽNIH RRAHRPNIH MATFRIAI OV Murska Sobota Četrtek, 8. junija: ob 20.00 ameriška biografska drama Hurikan Petek, 9. junija: ob 18.00 ameriška komedija Mišek Stuart Little, ob 20.00 Hurikan Sobota, 10. junija: ob 18.00 Mišek Stuart Little, ob 20.00 Hurikan Nedelja, 11. junija: ob 18.00 Mišek Stuart Little, ob 20.00 Hurikan Sreda, 14. junija: ob 20.00 ameriška vojna komedija Trije kralji Ljutomer Sobota, 10. junija: ob 20.00 slovenska komedija Jebiga Nedelja, 11. junija: ob 18.00 in 20.00 Jebiga B O R Z ZNANI je informa- cijsko središče, v katerem brez- plačno zbiramo in posredujemo podatke med ljudmi, ki znanje iščejo, in tistimi, ki znanje ponujajo. Kdaj in na kakšen način boste znanja izmenjali, je prepuščeno vam samim! In katera znanja se trenutno iščejo in ponujajo? • Iščejo se recepti za pripravo sira iz kozjega mleka in • informacije o poletnih napitkih. • Iščejo se inštrukcije iz angleškega jezika. Informacije: BORZA ZNANJA M. SOBOTA, pri Ljudski univerzi Murska Sobota, Slomškova 33, telefon 36 566, vsak delavnik od 10.00 do 18.00. Poroke NA OBMOČJU UE MURSKA SOBOTA SO SE POROČILI: Roland Kovač, strojni tehnik, iz Domanj-ševeo in Regina Škodnik, šivilja, iz Vučje Gomile; Karel Donša, oblikovalec kovin, od Svetega Jurija v Prekmurju in Stanka Lang, ekonomska tehnica, iz Motovilec; Robert Štefan Smodiš, absolvent arhitekture, iz Šalamenec in Simona Rituper, ekonomistka, iz Andrejec; Miran Gjer-gjek, zidar, iz Kovačevec in Brigita Horvat, šivilja, iz Pečarovec; Petar Vračar,' univ. dipl. inž. računalništva in informatike, iz Sombora in Ljubica Domjan, študentka, iz Vanče vasi; Igor Jerebic, mesar, iz Odranec in Bojana Ozvatič, višja medicinska sestra, iz Beltinec; Roman Domjanič, pek, iz Beltinec in Mojca Mlinarič, pomožna kuharica, iz Ižakovec; Jožef Ficko, šofer, iz Vidonec in Lidija Domiter, natakarica, od Svetega Jurija; Zoran Kos, oblikovalec kovin, iz Murske Sobote in Gabrijela Mekiš, upravna tehnica, iz Rogašovec; Branimir Šijanec, policist, iz Sovjaka in Valerija Janežič, ekonomska tehnica, iz Rakičana; Andrej Kuhar, naravoslovno-matematični tehnik, iz Puconec in Nataša Marušič, univ. dipl, pravnica, iz Opatjega Sela; Jože Voroš, kmetijski traktorist, iz Mlajtinec in Brigita Bertalanič, kuharica, iz Lemerja. NA MATIČNEM URADU V G. RADGONI SO SKLENILI ZAKONSKE ZVEZE: Andrej Zorjan, ključavničar, in Erika Klemenčič, prodajalka, oba iz Lutverec; Marjan Sladič, traktorist, in Sabina Borko, gospodinja, oba iz Zbigovec; Štefan Hozjan, upokojenec, in Marija Fajfar, medicinska sestra, oba z Ženika; Marko Slemenšek, avtoličar, in Selma Zamuda, gospodinja, oba iz Radenec; Kurt Pich-ler, delavec, iz Murecka (Avstrija) in Marija Lesecky, kuharica, iz Gornje Radgone; Boris Časar, policist, iz Boračeve in Simona Petrovčič, frizerka, izžiberec; Marjan Slavič, delavec, in Anica Fekonja, gospodinja, oba z Orehovskega Vrha; Aleš Cotič, policist, in Blanka Škrobar, oba iz Gornje Radgone. NA MATIČNEM URADU PRI SV. JURIJU OB ŠČAVNICI SO SE POROČILI: Iztok Kozar, mehanik, z Rožičkega Vrha in Martina Brumen, ekonomska tehnica, iz Biserjan; Tomislav Ferš, avtoprevoznik, in Aleksandra Habjanič, frizerka, oba iz Gornje Radgone. Vestnik vam čestita! (7a hrpznlannn nhiavn v ri ihriki I/ Hvnla Delimo vstopnice za kino Osmi potnik, Dvobojevalca, Podli fantje, Legenda, Iztrebljevalec, Thelma in Louise itn. so filmi režiserja Ridleya Scotta, kar je med številnimi pravilnimi odgovori^edel tudi naš nagrajenec Sandi Zadravec, Sevranska 12, 92'33 Odranci. Čestitamo! Naše naslednje vprašanje pa se glasi: Alije režiser Tony Scott brat Ridleya Scotta ali si sploh nista v sorodu? Odgovor:____________________________________________ Kupon Št. 23 Odgovore pošljite do 13. jinija na naš naslov: Vestnik, Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 Murska Sobota. NAJBOLJŠIH SEDEM TUJIH SKLADB NA MURSKEM VALU: N S T S N M V 1. CORAZON ESPINADO - Bantana & Mana 2. DA ŽIVOTA IMAM DVA - Davor Radolfi 3. GLORIOUS - Andreas Johnson 4. OOPS! I DID IT AGAIN - Britney Spears 5. FLY ON THE WINGS OF LOVE - Olsen Brothers 6. MY STAR - Brainstorm 7. SHE'S GOT ALLTHE FRIENDS - Chumbawamba PREDLOGI: WADDE HADDE DUDDE DA - Stefan Raab THE TIME IS NOW-Moloko AFTER THE RAIN HAS FALLEN - Sting LESTVICA SLOVENSKE ZABAVNE GLASBE: 7 VELIČASTNIH 1. NEKOGA MORAŠ IMETI RAD - Babilon 2. KDO LAHKO TE LJUBI KAKOR JAZ - Vili Resnik 3. NOCOJ JOČE NEKO SRCE - Tulio Furianič 4. MOJE SRCE - Natalija Verboten 5. LUNANANI - Siddharta in Vlado Kreslin 6. POŠLJI MU VETER POZDRAV - Majda Arh 7. MINI BIKINI - Kingston PREDLOGI: MALI SVET - Kondors Band MOJA SIMPATIJA - Foxy Teens NE USTAVI ME NIHČE - Anja Rupel LESTVICA NARODNOZABAVNE GLASBE: GLASBA NAŠEGA SRCA 1. KRALJESTVO NAŠE SREČE - Čuki 2. KOVAŠKI ŠPRICER - Štirje kovači 3. POLJUB ŽIVLJENJA - Viharnik 4. AVTO MOJ NE VE - Kvintet Dori 5. IZPIJ DO DNA - Štrk 6. CVIČEK NI NAVADEN STRIČEK - Vrisk 7. ZALJUBLJENO DEKLE - Jože Bohorč s prijatelji PREDLOGI: ŠUMIJO GOZDOVI DOMAČI - Vesele Štajerke VINSKI KORENJAK - Franci Rajgl TISTI CVET - Fantje izpod Rogle Izpolnjene kupone pošljite do četrtka, 15. junija 2000, na naslov: Murski val, Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 Murska Sobota, za glasbene lestvice. Kupon st. 23 ■ glasujem za skladbo I NSTSNMV: ________________________________________________ J 7 VELIČASTNIH:___________________________________________ | GLASBA । NAŠEGA SRCA: ____________________________________________ ■ Ime in priimek ter naslov:_____________________________ Cene (SIT) na tržnicah Sadje in Murska Gornja zelenjava Sobota Radgona Ljutomer Maribor Jabolka................ 200...........200.......170-200...........250 Hruške................ 450............380.......... 400..........500 Pomaranče............. 250............230...........200..........250 Limone................ 280............250...........290..........250 Banane........... 120-200.............230.......... 200.....150-200 Kivi.................. 300............250...........300..........400 Suhe slive.............. -.......... 800...........700...........800 Orehi, jedrca.............-.......... 980......... 890........1.000 Solata................. 300.......... 150...........200..........200 Belo grozdje ......... 750........... 850..............-....... 1.000 Rdeče grozdje........ 790'........... 850...........800........1.000 Zeleno zelje........... 150........... 120..........100...........200 Rdeče zelje...............j.............-..............-.........200 Kumare ............... 250............240.......... 250...........250 Korenček............... 250........... 200..........250...........250 Paradižnik............. 260............270......290-350...........220 Paprika................ 500............460..........420...........500 Stara čebula........... 100........... 100......... 100...........120 Mlada čebula.......... 280.............200..........250 200 Mladi krompir.......... 150...........200.......100-130.......... 100 Stari krompir.......... 100.......... 100.......... 100.............- Stročji fižol.......... 650..............-.............-......... 600 Peteršilj.............. 600...........400...........450...........600 Cvetača................ 350..... 150-300............350...........400 Breskve................ 600.......500-600...........400...........600 češnje................. 500...........600.......400-600.......... 500 Ananas................. 300...........500............450 600 Por.................... 280............250..........350.......... 400 Klementine ........... 250.............230... 280 300 Sveže slive..............-.............550... 300 Zelena....................-........... 200...........400..........400 Marelice ............. 400.............550...........400 ..... 600 .........................-...............-.......... 300..........250 Lubenice.............. 200.............220...........200 200 Mandarine...........250..................-.......... 250 300 Bučke................ 400.............300............300.........400 Grenivke.............. 280.............250............300.........300 Suhe f ge........................... 700............800 800 Nektarine............. 400.............650...........550..........700 Suhe marelice.............-........1 .000........1.200..........1.200 Mini paradižnik...........-........... 690...........650........ 1.000 Česen................. 400.............400...........400..........400 Jagode................. 600............600............600.........500 VESTNIK NA I lAOArtAr n iku ZADNJA STRAN Menjalniški teča Pomurske banke 6. 6. 2000 Srednji tečaj Banke Slovenije velja od 6. 6. 2000 od 00. ure dalje. Država Enota Banka Slovenije Nakup Prodaja Avstrija 1 14,8495 14,8248 14,9669 Francija 1 31,1504 31,0985 31,3967 Nemčija 1 104,4740 104,3000 105,3000 Italija 100 10,5529 10,5353 10,6363 Švica 1 129,8592 128,3465 130,8859 ZDA 1 216,7304 216,3694 218,4439 OBRESTNE MERE OD 1. JUNIJA 2000 DALJE Temeljna obrestna mera - TOM - za junij znaša 0,7 % mesečno oz. 8,88 % letno. V juniju vam med drugimi ponujamo tudi naslednje možnosti varčevanja: Kratkoročna vezava tolarskih sredstev Rok vezave Od'31 do 90 dni Od 91 do 180 dni Od 181 do 365 dni Obrestna mera Od Tom + 0,8 % do Tom +1 % Od Tom + 1,6 %do Tom + 2 % Od Tom+ 2,4% do Tom+ 2,75% Skupna letna obr. mera 9,75 % do 9,97 % 10,62 % do 11,06 % 11,50.% do 11,88% V dvoje je lepše Dolgoročni depozit z valutno klavzulo (Va = DEM, EUR) Rok vezave Znesek Nad 12 mesecev Od 500 DEM, od 250 Eur Nad 24 do nad 60 mes. od 500 DEM, od 250 EUR Depozit z rokom vezave Skupna letna obrestna mera Val. ki.+3,33% Val. ki.+ 4,33 do Val.kl.+5,55 % Rok vezave Nad 24 mesecev Nad 36 mesecev Nad 60 mesecev Obrestna mera TOM +4,33% do TOM+ 4,50% TOM+ 4,85 do TOM+ 5% TOM 5,55% do TOM 5,70% Skupna letna obrestna mera , 13,60% do 13,78% 14,16 % do 14,33 % 14,93 % do 15,09 % Ponujamo vam tudi standardni izbor možnosti kratkoročne vezave tolarskih sredstev. Za podrobnejše informacije nas obiščite v najbližji enoti. Z veseljem vam bomo svetovali, lep pozdrav in z bogom! Se spominjate, dragi bralci, filma Sedem nevest za sedem bratov? Prav gotovo! Nekaj podobnega, a ne tako številno, se je zgodilo tudi v Lukavcih, od koder so današnji mladoporočenci: dve sestri sta se poročili z dvema bratoma ali narobe: dva brata z dvema sestrama. V ospredju na fotografiji sta mladoporočenca Boris Tivadar in Renata, med njima pa je dve leti in pol stara hčerkica Evelin. V drugi vrsti pa sta mladoporočenca Robert Tivadar in Bojana. On drži v roki 20-mesečnega Emanuela, ona pa ujčka petmesečnega Marcela, ki se je rodil v rakičanski porodnišnici prvi prvega januarja leta 2000. V neki diskoteki v Medžimurju sta se najprej spoznala Boris Tivadar, inštalater plinovoda, vodovoda in centralnega ogrevanja, doma s Kapelščaka, in Renata Filipič, študentka Pedagoške fakultete Maribor, doma iz Lukavec. Nekaj časa potem pa sta se v istem zabavišču srečala še Robert, ki je po poklicu zidar, in Bojana, ki je šivilja. Tudi njiju je združila velika ljubezen. Boris in Renata ter njuna hčerkica živijo v Lukavcih, kjer so si uredili gnezdece v pritličju Filipčičeve domačije. Renata pridno študira, Boris pa je presedlal iz inštalaterstva na glasbo, saj je član uspešnega benda BIS. Gre za kratice članov: Boris (klaviature), Ivo (bas) in Slavko (bobni). Igrajo zlasti na veselicah in gostijah. - Robert in Bojana pa sta s svojima otrokoma čez teden v Lipnici v Avstriji, kajti Robert je tam zaposlen, ob koncu tedna pa pridejo domov v Lukavce ali na Kapelščak. Sedem let je minilo, odkar so se srečali: dva brata in dve sestri. Od takrat so se pari dobro spoznali .in tudi poskrbeli za naraščaj, zato je tudi padla odločitev za formalno sklenitev zakonskih zvez. Za zdaj so se poročili le civilno na matičnem uradu v Ljutomeru, enkrat pozneje pa bodo stopili še pred oltar in sklenili zakonsko zvezo še po cerkvenem obredu. - Š. S. Tradicionalne igre vaščanov Črnec in Mahovec ZO ) pomurska banka ---Pomurska banka d. d., Murska Sobota, bančna skupina Nove Ljubljanske banke VESTNIKOV KOLEDAR 9. junij, petek, PRIMOŽ 10. junij, sobota, BOGO 11. junij, nedelja, binkošti 12. junij, ponedeljek, AJDA 13. junij, torek, TONE 14. junij, sreda, VASJA Lunine mene: 11. junija bo sonce vzšlo ob 5. uri in 11 minut, zašlo pa ob 20. uri in 53 minut. Dan bo tako dolg 15 ur in 42 minut, kar je za deset minut dlje kot pred desetimi dnevi. 9. junija ob 5. uri in 31 minut bo na nebu nastopil prvi krajec. senci kostanjev na vaški gmajni sredi Črnec v Apaški dolini se je zbralo minulo soboto na tretjih vaš- kih igrah mlado in staro iz vasi Črnci in Mahovci. Mladi spretneži so se pomerili v igrah, ki so jih obnavljali domačini iz roda v rod. Za nje so obdržali stara imena. Tako so »pančrl trajbali«, streljali s fračo, skakali »grum tau-mrl«, »čvenkali«, vozili »potač«. In popoldan je bil namenjen pogovorom med sosedi, prijatelji in tistimi, ki so nekoč tukaj živeli in so se zdaj pripeljali na obisk. Ni bilo hreščeče glasbe, ki bi ljudem parala ušesa, Veliko vaščanov Črnec in Mahovec se je pomerilo v streljanju s fračo. ■■ Opravičilo potnikom! orenjska se je udeležencem Vestnikovega vlaka predstavila v najlepši podobi, le v penzionu oziroma restavraciji TRIPIČ v Bohinjski Bistrici so razočarali s kosilom in gostinsko ponudbo. Namesto njih se potnikom opravičujemo in prosimo, da spravijo račune oziroma vozne karte z letošnjega potovanja, ker bodo z njimi za Vestnikov vlak 2001 lahko uveljavljali 10-odstotni popust na ceno izleta. plesa in vpitja. Poskrbljeno pa je bilo za srečelov. In potem se je po Črncih pripeljal sladoledar s staromodnim trikolesom. Otročad je tekala za njim in se končno zastonj ohladila s slastnim sladoledom. Nekoč so tukajšnji otroci doma kradli jajca in si z njimi plačevali sladko osvežitev. Prireditev je organiziral desetčlanski odbor, • izmislil pa si jo je Rudi Zemljič. In veliko besede so imeli tokrat še Albina Horvat, Tatjana Kočar in drugi. NAPISAL IN FOTOGRAFIRAL: F. ŠTEFANEC ■ Potujočega sladoledarja se je tokrat šel veterinarski tehnik Oto Vogrinčič. Za otroke je bilo sladko poživilo zastonj. TNIK znova preseneča in nagrajuje NAROČAM VESTNIK (najmanj za eno leto) Ime in priimek: Ulica: Kraj: Pošta: Podpis: Datum naročila: 3 CS v a I OJ CO V V O S a >u CS a Športna napoved Na evropskem nogometnem prvenstvu v skupini C bo Slovenija igrala z Jugoslavijo v Charleroi (13. 6.), s Španijo v Amsterdamu (18. 6.) in z Norveško v Arnhemu (21. 6.). V športni napovedi vas sprašujemo za tip posameznih tekem. Izpolnjeno glasovnico nam pošljite na uredništvo Vestnika, Murska Sobota, Ulica arh. Novaka 13, najpozneje do ponedeljka, 12. junija 2000. Pravilne napovedi bomo izžrebali in nagradili. Športna napoved EURO št. 1 1. Slovenija: Jugoslavija 2. Slovenija: Španija 3. Slovenija: Norveška Ime in priimek: Naslov: Tip 1 0 2 1 0 2 1 0 2 1. NAGRADA BARVNI TELEVIZOR V VREDNOSTI 50.000,00 SIT NAGRADO PODARJA PRODAJNI CENTER KEGL Gorička 8, Černelavci tal ■ 917 959 910 Društvo mrtvih menedžerjev Pec & Co. razpisuje mesto sodelavke za peko tort. To je zadnja priložnost, ki jo še imajo, da bodo imeli vsaj minimalne možnosti, da na občinskem razpisu uspejo s katerim od projektov. ***** Elitna damska četrt, ki je razpravljala o izsiljevanju z novo cesto mimo blokov v Lendavski ulici, kljub nekajčasnemu pacanju ni dočakala obiska najbolj odgovornega - gospoda župana. Ta je bil zadržan z reševanjem nekega hujšega problema na nekem platoju, zato jim je poslal biblijsko navdahnjeno opravičilo, naj le mislijo malo na svoje otroke. ***** Gospod Ebenšpanger je zahteval odgovornost za Vestni-kovo novinarko, ki se je lotila pozidave Murske Sobote. Kot smo uspeli izvedeti, je bil za klasičen partijski ukrep pranja glave nekdanjega visokega funkcionarja partije povod ta, da naj bi zaradi njenega pisanja padla v vodo sprememba zazidalnega načrta, po katerem bi si elitna četrt Zelene ulice za Zavodom za ekonomiko in urbanizem rada postavila na izhod iz svoje četrti tekoče stopnice. Sedaj namreč morajo prestopiti dve stopnici, da pridejo na Ulico Staneta Rozmana. ***** Po sporazumnem prevzemu Ptuja se pripravlja ptujsko-so-boška mlekarska naveza na sovražni prevzem Mlekopro-meta. Sedaj so že v fazi ponovnega kisanja ljutomerskega mleka. ***** Naslednji teden bo radgonski župan Vodenik razdelil nekaj embalaže na Apaškem polju. Embalaža bo namenjena za nošenje pitne vode iz občinske vodovodne pipe. ***** Polančani zahtevajo od lokalnega ministra »pod marelo«, sicer župana Štefana Prše -Pršeka, da jim izroči zaključni račun o porabljenih sredstvih samoprispevka za kanalizacijo. ***** Da se je začela balonarska sezona, se vidi tudi na zvoniku katoliške cerkve v Murski Soboti. Zaradi bojazni, da kak eminentni meščan ponovno ne pristane na zvoniku, se je Martin Horvat odločil, da bo zvonik obdal z odrom, ki bo pristalim balonarjem omogočal eleganten sestop z zvonika. ***** Ex direktor Potrošnika in sekretar trgovskega združenja Jože Kovač naj bi se osebno povezoval s francoskim E. Le-clerkom. Pričakuje namreč, da mu bo uspelo blagovno znamko Živila zamenjati z E. Leclerkom. ***** Tibor Čarni se pripravlja s polno lendavsko malho na vrnitev v Pomgrad. Kako bo na to reagiral veliki združitelj Gidosa in Gradbenika Štefan Tratnjek -Dvojna svetovalna faktura, se še ugotavlja. Sicer pa je Gid-grad skoraj na bobnu zaradi tega, ker se je iz njega umaknil svetovalni Sakač inženiring. Očitno v Gidgradu brez Saka-čev ne vedo niti tega, kako premakniti gradbeno ograjo. KESHMl KONJ