Prizadevanja za plodno zemljo
Konec januarja so se na prvi seji sestali novi delegati skupš-tine kmetijsko zemljiške skup-nosti naše občine (prejšnji so bili namreč te dolžnosti razrešeni že na decembrski seji). Delegati so najprej obravnavali delo te skupnosti od njene ustanovitve leta 1974 do danes, nato pa so
sprejeli nekatere dopolnitve sta-tuta in delovni naert za letošnje leto. Na tej seji so za novega predsednika skupščine izvolili Jožeta Miheliča, za njegovega namestnika Cirila Anžiča, poleg tega pa so imenovaJi še 10-član-ski izvršni odbor (predsednik odbora je Jože Korošec), komi-sijo za urejanje kmetijskih zem-ljišč, odborza samoupravni nad-zor in delavsko kontrolo, porav-nalni svet in odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozašči-to.
O delu kmetijsko zemljiške skup-nosti v minulem obdobju smo pisali že v prvi letošnji številki Naše skup-nosti, zato naj na kratko spregovo-rimo o tem, kakšne bodo njene na-loge v letošnjem letu. Skupnost bo še naprej skrbela za urejanje kmetij-skih zemljišč, za njihovo racionalno izkoriščanje, .-a povečanje kmetijske proizvodnje, kot doslej pa bo s hi-dromelioracijami in agromelioraci-jami izboljševala in pridobivala plodno zemljo. Za dela v letošnjem letu bo naša kmetijsko /emljiška skupnost imela na voljo nekaj več kot 7 milijonov dinarjev.
V razpravi so delegati obširni de-lovni načrt skupnosti za leto 1983 dopolnili še z nekaterimi tehtnimi pripombami, pod točko razno pa so se   dotaknili   nekaterih   zanimivih vpraŠanj. Tako je bilo na primer kar precej   vročih   besed  izrečenih   na račun Poti spominov in tovarištva. Omenili so primer iz Bizovika, kjer je ta pot neko kmetijsko zemljišče razdelila po diagonali na polovico, naša kmetijska zemljiška skupnosl pa to kljub prizadevanjem ni uspela preprečiti. Po eni strani trošimo torej denar za to, da bi dobili čimveč obde-lovalne zemlje, po drugi strani pa ta prizadevanja s takim ravnanjem izni-čimo. Prav je, so poudarili delegati, da se negujejo tradicije NOB, prav pa bi tudi bilo, da bi tisti, ki delajo načrte za take projekte, došli včasih tudi  na  teren  in  v  naravi  videli, kakšne bodo posledice njihove zami-sli.
V naši občini je še vedno premalo mladih Ijudi pripravljenih ostati na kmetijah. Podatek, da je povprečna starost kmetov na zaščitenih kmeti-jah lani znašala 59,6 leta, namše bolj natančno oriše stanje. Da bi se to izboljšalo, bi bilo treba že majhnim otrokom   privzgojiti   ljubezen   do zemlje. To pa bi bila poleg doma, družine tudi naloga osnovne šole, so menili delegati. Zato bi bilo prav, da bi uro ali dve pouka na teden name-nili tudi kmetijstvu.
D. J.