Kontrola izpolnitve sklepov delavskega sveta m upravnega odbora Ta olanek vsrbuje mnenje na gornjo tetrio, ki n; izčrpana s člain-kom, ki ga objavljamo v tej šte-rilki. Zato bomo v prihodnjih šte-vilkah objavili še nekaj člainkov v težnji, da bi snov, o kateri je go-vora, čimbolj popoLno obdelali. Spremcmbe v eikonomskih instruman-tih, ki jili določa družlbeni plan za leto 1957, naj okrepijo ekonomeke <*snove in pospešijo razvoj delavskeiga samouprav-ljanja. Gkrspitev statusa in raiširilcv pristojnosti d&lavskih organov upravlja-nja zahteva iapolnitev sistema dražbene kontrole v gos.podarstvu, posebno pa kontrole, ki jo opravljajo delavski orga-ni upravljanja. , Delaviski svet in upravni odbor ne bo-sta tako lahjko mogla kontrolirati vsega poslovanja v podjotju, če ne bosta siste-mationo sipremljala in preverjala, kako se izpolnjujejo njuni sklepi. Rcs je, po-polna in zanesljiva kontrola izpolnjeva-nja sklepov delavskega sveta m uprav-nega odbora je odvisna ne sainio od de-lovne orgaiiizacije v teh organih, temveč tudi od organizacije podjetja in splošne-ga statnja notranje kontrole. Delarski svet in upraivni odbor lahko namreč za-htevata .poročila o izpolnitvi sklopov, pa vendar ne bosta popolnoma in točno ob-veščejia, če ni v podjetju dolotenega si-stema kontrole in revizije, ki zagotavlja objektivnost in popolnost teh poročil. Se^te, ko se ustvari dolnčeni red zanes-lji've nolranje kontrole, lahko ongani de-laTOkesra sarnoupravljanja u«tvarijo hidi koiitrolo izpolnjevanjd lasttiih sklp.pov. Kajti. če želimo krepiti delavsko samo- uipravljanje, moramo predvisem zagoto-viti aTtoritelo sklepov delavskili organov. Kontrola izpolnjevanja sklcpov delav-skega sveta in upravnoga odbora ne bd uspešna, če delo v zvezi s pripravo, for-muliranjeni, objavljanjem in evidemco aktor, ki jih ti orjrani sprejemajo, ne bo smotmo urejeno. U,poštevati je treba pravilo, da je mo-goče uspešno kontrolirati saiino tiste skle-pe, ki so konkretni in poipolni, nedTo-untni in nedvonuio Tigotovljemi in kot taki pravilno sprejeti in v zapisniku za-beleženi. Pozorno formiiliranje sklepov je prri pogoj za praviLno uporabo io učinkovito kon+rolo njihovega izipolnje-vanja. ¦ FORMULIRANJE SKLEPOV Nači.n formuliranja sklapov laiko po-drobneje določiino s poslavooikain delav-skega sveta ali uipramega odibora, pri tem pa je trcba spoštovati osnovna pra-vila postapka za sprejem samoupravittiih aktov. Teh pravil pa pogosto ne sspoštu-jejo im t-n lahko pripplje do resnih na-pak v delu. Razen tega je mogoče imeti za poLnoveljavne samo tiste sklepe de-laviskih svetov, ki so bili sprejeti pravil-np, medtem ko morajo biti nepraTitoo sprejeti sklepi razveljavljeni. Formuliranja sklepov ni mogoče pre-pnstiti nHi predsedniku delavsikega sveta niti zapisni'karJTi niti drugim npravnim ali strokornim sodelavcem. Skkp je treba v njegoveni' ko-nčnem bescdilu for-mnliraiti na seji in ga v zapi«nikii zapi-sati v celoti. Sklep, ki ni v zapisnku za-pi«an, niina pravne veljaTe. Zapisnik mo-ra biti veren odraz dela kole.ktiv.nega or-gana in zato mora zapisT^iška zabeležba nstrezsiti formulaciji, ki je bila aprejeta na seji, nikakor pa ne naknadno skon-struiranema sklepu. Dopustno je. da se ob končnem formuliranju zapisnilka ali posebni'11 sklepov, fornmiacija stiino po-pravi. V formiilariji, ki je bila sprejeta na seji, mnrajo biti ngoiovl.jeiii vsi temeljni pleroenti in vse bist-ve.ne navedbp samo-iiprnvnpsra akta. Sprpincmbe ali dopolni-tve, ki bi jih napravili zapisnikar, pred-^pdnik svcta ali druge nepnoblaščenp ose-be in organi, ni&o polno veljavne. Cf so napravljene z doiočeno namero. so lahko (Nadailjevanje na 12. sirani) KONTROLA IZPOLNITVE SKLEPOV (Nadaljevanje z 11. strani) dorabe in potvorbe, za kar os&bc, ki vna-šajo taJce popravke, odgovarjajo. Ker pomeni vsaka nova stilizacijn do ločeno nevarnost, da bo skleip namemo ali nemamewio spreinenjen, si je treba priza-devati, da bodo sklapi sprejeti na sejah v fcončni obliki. Da bi -to dosegli, je treba pred sejo pripraviti besedila vseJi skleipov, ki bodo predloženi. Ko upravni odbor pripravlja važnejše pred-\oge za delavski svet, je dolžan, da poda tudi besedila predlaganih sklepov. Ker je direkrtor podjetja skoraj redno refe-renit im poročevalnc na sejah upravnega odibora,. mora poskrbeti, da bodo za vse važnejše predloge pripravljeni načrti sklepov. Če tnaterial za delo kolektivnih OEganov pri.pravljajo staifrie im občasne komisijc, morajo biti njihovi predlogi predloženi v o:i>li'ki formuliranuh. in ob-raizlaženih načrtov isklepov. Predised/nik upravnega od.bora ali iprpdsediiiik delav-skega sveia morata med pripravami za sejo~ sknbeti, da bodo o vsoh "viprašanjiii podana nujna poročila, plafoorati. doku-mentacija in obrazložeTii načrti sklepov. Praviloma se člami kolektiv-nih organov pcšljejo važnejši matcriali prej in tako je treba postopati tudi z načrti najva/-nejšili skip.pov. To bo po*'Pešik> razprav-ljanje, usmerilo tok diskuisijo na kon-kretno materijo, omogočilo otanom orga-nov, da se srznanijo z matcrialom, in zu-gotovMo, da bodo sprcjeti sklepi popolni in nedvomno ugotovljcmi. Pri prfcpravi važncjših sklep-ov kolek-tiTnii orjjanov sodelujcjo ekonomski. teli-nični in pravni strokovnjaki v podjetju. Obdelava važnojšiU skleipov se. poveri pravnemu svetovalcu podjetja. da bi bil talko po vsebini kakor po obliki tklep v soglasju z zakonskimi nkti in pravili pofl-jetja. Pogosto povorjajo strokovinm so-delavcem, p-osebno pa pravnemu sveto-valcu, obdelaFo sklopov, ki so že bili na seji sprejeti. V tem primcrii ju naloga pravnika, da »ipravilno oblikujo« skiept'. Bilo bi pa mnogo bolj važn-o, da se po-svetujemo s strokovnimi sorlelavci pred-hodno vn da praTtii. svctovalpc sodeluje pri pripravi načrta in da sodeluje pri de-lu k-olektivnih organov, da bi inogel pra-vbčasn-o povedati svoje priponibe. Ce bi brl sklep sprejet na nepredpisan način, ali pa je v nasprotju z zakonitimi obvez-nostmi, pravni svetovalec ne irtore teh pomanjkljivosti odpraTiti, temveč lahko saroo opozori na to organ, ki je sklep sprejel. V vsakern primeru ni mogoče vnaprej pripraviti besedila sklepov. Številni skle-pi izhajajo v coloti iz razprarljanja na seji. To se posebno nanaša na sklope, s katerimi delavski svet in upravni odbor dajeta smernice za dek> drugim organom, ali kadar se ocenjnjejo podana poročila in prcdlogi. Za pophlno in pravilno for-mulacijo takih ^klepov skrbi prodsednik. Če gre za pomembnefše sklepe, ki se na-naŠajo na bolj zapletena vprašanja, pa je priporočljivo, da imenuje kolektivni or-gan p-o knnčancm-razpravljanju komisijo za fonnnliranje isklepov. Taka komisija laltko dela v času scje ali med dvema se-iatna, y veakem priTncru pa se njene for-mulacije predložijo kolekii-Fnem« organu v končno odobritcv. Komisija se lahko posluži pomoČi pravnega svotovalca in rlrusih strokovnih sod«]avcev.