Poštnina plačana v gotovini
Sped. in aboon. postale - 1 Gruppo
Katoliški
UREDNIŠTVO IN UPRAVA:	Polletna naročnina . .	... L 1.000
G o r i z 1 a , Riva Piazzutta, 18 - tel. 3177	Letna naročnina . . .	... L 2.000
PODUREDNIŠTVO:	Letna inozemstvo	... L 3.000
T r i e s t e , Vicolo d. Rose, 7 - tel. 37603	Poštno čekovni račun:	štev. 24/12410
	
	
Leto XVII. - Štev. 4 (829)
Gorica - četrtek 21. januarja 1965 - Trst
Posamezna številka L 50
Zakaj spremembe V liturgiji Živahna politična dejavnost
O Cerkvi smo veliko slišali pri pridigah tudi v preteklosti. Kaj smo si pod tem predstavljali? Papeža, škofa in duhovnike. Ti so nas poučevali, za nas maševali, nam delili zakramente. Vedeli smo tudi, da spadamo v Cerkev, a bolj močna je bila zavest, da so Cerkev v prvi vrsti papež, škofi in duhovniki.
Danes se pa poudarja, da verniki nič manj ne spadajo v Cerkev kot papež in škofi. Duhovniška in učeniška služba v Cerkvi je namenjena vsem. Duhovnik ne opravlja daritve sam. Daruje jo skupno z verniki, v njihovem imenu in zanje. Verniki so soudeležni pri najsvetejši daritvi. Liturgična obnova ima namen in nalogo to soudeleženje tudi na zunaj izraziti in uresničiti.
Zato nam sedaj razlagajo naši dušni Pastirji, kako bomo dejansko ali aktivno sodelovali pri daritvi svete maše. Najbolj vidno je sedaj naše sodelovanje v odgovorih na mašnikove molitve in v molitvah, ki jih opravljamo skupno z mašnikom.
POMEN LITURGIČNE OBNOVE
Kak pomen ima liturgična obnova? Odgovor je kratek: Vernike bolj tesno povezati z viri milosti. Viri milosti so zakramenti in daritev svete maše.
Ako odpremo star katekizem, lahko vidimo, da so bile najprej obdelane božje in cerkvene zapovedi; šele za njimi je sledilo poglavje o milosti in sredstvih milosti. Po starem katekizmu je bil Bog najprej prikazan kot Zakonodajec, ki dobro plačuje in hudo kaznuje. Milosti, ki jih prejemamo po zakramentih in po daritvi svete maše, so bile v prvi vrsti razložene tako, da smo dobili jasno spoznanje, kako je milost potrebna, da se varujemo greha in vršimo dobra dela.
To je seveda popolnoma pravilno, ker ima milost tudi ta namen. A tako opisana milost ne prikaže velikega dostojanstva, ki ga je deležen človek, ki je po posvečujoči milosti dvignjen v nadnaravno življenje in božji otrok v pravem pomenu besede.
Zato nam sedaj Cerkev, ko je bolj pognana odrešilna moč, ki jo nosi v sebi, Uči katekizemske resnice tako, da najprej spoznamo veliko milost odrešenja. Odrešenje se ne ustavi tam, ko je človek očiščen greha. Obstoji v tem, da se z očiščenjem greha (po krstu in spovedi) v dušo razlije nadnaravno ali božje življenje, ki ga je Jezus Kristus prinesel v človeški rod.
V	preteklosti smo o sv. krstu mislili predvsem, da nas očisti izvirnega greha. Krst nam je bil torej predvsem prikazan kot zakrament opravičenja, ne pa toliko in tako jasno kot zakrament, ki tudi posvečuje dušo. Seveda ni bila popolnoma Pozabljena resnica, da nam krst z očiščenjem izvirnega greha daje tudi nadnaravno življenje. Je pa potrebno, da smo o Vseh sadovih krsta (in drugih zakramentov) poučeni, da lahko spoznamo dostojanstvo in veliko odliko božjega otroštva. Božji otroci smo postali po Jezusu Kristusu, to je po njegovem odrešenju, ki se nadaljuje v zakramentalnem delu Cerkve; božji otroci smo v Jezusu Kristusu, ker smo z njim združeni. To združenje s Kristusom imenujemo tudi posvečujočo milost.
NAŠA VKLJUČITEV V KRISTUSA
Sedaj razumemo, zakaj pravimo, da smo bili pri krstu včlanjeni ali vključeni v Kristusa. Vsi, ki smo bili pri krstu vključeni v Kristusa in izpovedujemo pravo katoliško vero in pokorščino Kristusovemu Vidnemu namestniku na zemlji (rimskemu Papežu), sestavljamo skrivnostno telo Kristusovo; smo udje skrivnostnega Kristusa. Za nas Kristus ni samo zgodovinska oseba, Kristus je navzoč v Cerkvi, to je
V	nas.
Jezus Kristus, naš Odrešenik, je začetnik novega rodu. V njem smo pravi božji °troci In božje ljudstvo. Glavni namen Jezusovega odrešilnega življenja in trpljenja je slava nebeškega Očeta. Ker smo v£lanjeni v Kristusa, Jezus Kristus v nas
nadaljuje češčenje nebeškega Očeta. To se vrši v bogoslužju. Bogoslužje torej ni samo zadeva duhovnikov, ampak cele Cerkve ali celega skrivnostnega Kristusa.
V	luči teh naukov, ki jih Cerkev sedaj bolj jasno uči kot v preteklosti, so bolj jasno in prepričevalno prikazane naše dolžnosti. Razdeljen je takole: Bog in o-drešenje — Cerkev in zakramenti — Življenje po božji zapovedi — štiri poslednje reči.
LITURGIČNA OBNOVA BO VPLIVALA NA CELOTNO ŽIVLJENJE To nas pa tudi prepriča, zakaj je prav sedaj prišlo do liturgične obnove. Ta obnova ne bo prinesla sadov samo v duhovnem življenju, ampak v celotnem življenju.
Obnova se mora začeti v našem razmerju do virov milosti. Viri milosti se nam odpirajo v bogoslužju (daritev svete maše in zakramenti). Molili bomo in poslušali božjo besedo v razumljivem jeziku.
Božja beseda pri sveti maši v glavnem obstoji iz treh delov: berilo, evangelij in pridiga. Zbrana cerkvena občina ali občestvo vernikov posluša v duhovniku ali mašniku Kristusa, zakaj celotna sveta maša je Kristusova daritev. Med sveto mašo smo zbrani okoli Kristusa. Najprej poslušamo njegovo božjo besedo, nato združeni z njim darujemo sveto daritev.
Jezus Kristus se je za nas daroval na križu. Dal nam je daritev svete maše, da ga v njej znova in znova darujemo nebeškemu Očetu. Zato je sveta maša tudi naša daritev: ne le daritev duhovnika, ampak daritev vsega občestva vernikov. Verniki, ki bodo v pravem duhu sodelovali pri bogoslužju, bodo kmalu prepričani, da tu ne gre le za zunanje spremembe, ampak za pravo duhovno obnovo.
P.E.Z. OFM
RAZGOVORI SATO - JOHNSON
Troje diplomatskih srečanj ali konferenc je v preteklem tednu bilo v središču svetovnega zanimanja. Prvo tako srečanje je bilo v Washingtonu. Tam sta se sestala japonski ministrski predsednik Sato in pa predsednik Johnson. Srečanje je bilo važno, ker sta o-ba partnerja veliki državi in obe imata odločilno besedo v politiki na Daljnem Vzhodu. Tu je trenutno politični položaj najbolj vroč zaradi vojne v Južnem Vietnamu in pa zaradi Indonezije, ki ogroža varnost Malajske zveze. Japonska kot ZDA so čutile potrebo, da v tem važnem trenutku izmenjajo misli in poglede na položaj v tamkajšnjih deželah in tudi da si izmenjajo mnenja za naprej. Posebnih težav med obema državnikoma ni bilo glede vojne v Vietnamu in glede nastopa Indonezije, pač pa sta si bila različnega mnenja glede komunistične Kitajske. ZDA hočejo na vsak način, da bi vsi njih prijatelji bojkotirali rdečo Kitajsko, vendar vse države, prijateljice Amerike, niso tega
mnenja. Med temi je tudi Japonska. Ta sicer ne priznava komunističnega režima v Pekingu, kljub temu jo njen položaj sili, da išče stike s Kitajsko, predvsem pa da išče tržišča za svojo industrijo. Zato se Johnson in Sato nista ujemala, ko je Johnson zahteval, naj tudi Japonska sledi ameriški politiki do Kitajske. Gospodarski interesi Japonske so pač močnejši kot ameriške besede. Kdor pozna gospodarski položaj Japonske, se temu ne bo čudil. Ta država mora pač iskati dežele, katerim naj prodaja izdelke svoje industrije; to je zanjo vprašanje življenja in smrti. Rdeča Kitajska je pa za Japonsko najbližji trg in zato se mu ni mogla odreči, tudi Ameriki na ljubo ne.
RAZGOVORI ERHARD- DE GAULLE
Drugo važno srečanje je bilo v Parizu. Tu sta se v začetku tedna sestala ministrski predsednik Za-padne Nemčije Erhard in pa general De Gaulle. Za sestanek je vladalo največje zanimanje iz dveh razlogov: 1. ker sta to dve
Z N E NOVICE
Besede, ki jih že dolgo nismo slišali
Italijanski demokrščanski poslanec Bo-nomi je nedavno opozoril na porast komunističnega vpliva v italijanskem javnem življenju, zlasti pa je izrazil svojo zaskrbljenost nad dejstvom, da so mnogi začeli komunistično partijo prištevati med demokratične stranke.
»Ce si je vlada leve sredine zastavila za svoj cilj — je dejal Bonomi 12. t. m. v govoru na zborovanju mladih kmečkih neposrednih obdelovavcev zemlje v Rimu — izolirati komunizem, potem je v tem teženju doživela popoln neuspeh. Kajti priča smo izredni zmešnjavi idej, ki je dosegla tako stanje, da nekateri smatrajo protikomunizem za greh zoper demokracijo, vse antikomuniste pa za reakcionarje. Zanje nevarnost komunizma ne obstoja več; nasprotno, z vsemi silami si prizadevajo, da ne bi ostali komunisti osamljeni. V ta namen se trudijo, da bi jim omogočili sodelovanje na oblasti in vstop v demokratične vrste.«
Nato je Bonomi poudaril, da je komunizem do sedaj vsepovsod, kjer Je prišel na oblast, namesto obetanega miru, pravice ter blagostanja prinesel nasilje, pomanjkanje in strah. Komunizem je slej ko prej pravoverni dedič sistema, ki je dal Stalinu v roke neomejeno oblast, s katero je ubijal prijatelje in sovražnike ter uničeval zlasti kmečki stan. Zato je komunizem stranka zločina, stranka diktature, stranka, ki je v imenu socializma najbolj divjala proti vsem iskrenim socialistom.
»Taka je tragična resničnost sedanjega trenutka,« je zaključil poslanec Bonomi svoja izvajanja, »še bolj kot needinost v vrstah Krščanske demokracije, ki je prišla tako 'žalostno do izraza v zadnjih tednih, nas mora zaskrbeti brezbrižnost premnogih glede komunizma in popolna brezčutnost glede nevarnosti, ki jo v sedanjem položaju predstavlja. Zato vsakdo, ki v tem času ruši ali izpodkopava Krščansko demokracijo, hote ali nehote odstranja zadnji jez pred komunizmom in pripravlja predajo temu nečloveškemu sistemu.«
Neverjetna lahkomiselnost povzročila strašno nesrečo
Na železniški postaji v Bonassoli, na progi La Spezia - Genova je prišlo v soboto 15. januarja do strahovite nesreče, ki je zahtevala smrt devetih oseb, 50 pa je ranjenih. Na postajo v Bonassolo je prispel tovorni vlak in razkladiščniki so takoj začeli iz nekega voza razkladati zaboje razstreliva, namenjenega za gradnjo ceste. Razstrelivu niso posvetili pozornosti, ki bi jo morali, saj so zaboje naložili drugega vrhu drugega kar na ozek pločnik med eno in drugo progo. V tem je privozil na postajo delavski vlak La Spezia-Genova in zadostovali so »tresljaji, ki jih je povzročil vlak, da je eden izmed 16 naloženih zabojev padel pod kolesa prihajajočega vlaka in eksplodiral. Nesreča je hotela, da je poleg zabojev streliva bil zraven še cisternski voz metana. Prišlo je do strašne eksplozije, ki je poleg smrtnih žrtev in ranjencev povzročila v Bonassolu tako razdejanje kakor ob zračnem napadu. Mnogo hiš se je zrušilo, vse šipe so popokale in železje vagonov je letelo na vse strani, tako da je res čudno, da ni bilo še več smrtnih žrtev. Med žrtvami je pet železničarjev osebnega vlaka, ostali so
potniki, med njimi 184etna dijakinja Giu-seppina Bomiatto, ki se je vračala iz šole domov. Državne železnice so pri tej nesreči utrpele eno milijardo škode.
Na kraj nesreče je prišel minister Ta-viani. Pogreb žrtev je bil na državne stroške in tudi drugače skuša država pomagati prizadetim družinam. Zvezo med La Spezia in Genovo so v ponedeljek že spet vzpostavili.
Nov napad na svobodo
Pankovvski komunisti so v zatiranju svobode zelo iznajdljivi. Postavili so berlinski zid, kateremu pa je manjkala krona. Za to so sedaj poskrbeli, ko so sklenili, da bodo preko tega zidu sramote napeljali električno mrežo z visoko napetostjo, ki bo omamila vsakogar, ki bi zid poskušal preplezati. Te vesti niso še potrjene, vendar so iz zapadnega Berlina opazili, da preko zidu napeljujejo novo električno napeljavo s porcelanastimi izolatorji, ki dajejo upanje, da ta električna napeljava ne bo imela smrtonosnih posledic, vendar bo onemogočila beg preko zidu. — Torej kakor v Dachauu. Hitler ima dobre u-čence!
iiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiimniHiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiimiiiiiimiiiiiiiiiiHniiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiimiinii
Novoletni sprejem duhovnikov v Ljubljani
Predsednik komisije SRS za verska vprašanja Boris Kocijančič je priredil 13. januarja v klubu poslancev v Ljubljani novoletni sprejem za slovenske diihovnike rimskokatoliške in evangeljske verske skupnosti. Sprejema se je udeležilo nad 80 duhovnikov, med njimi tudi ljubljanski nadškof dr. Josip Pogačnik, mariborski škof dr. Maksimilijan Držečnik, škof
-	apostolski administrator Slovenskega Primorja dr. Janez Jenko, senior Evangeljske^ ga seniorata v SRS Leopold Hari, prior kartuzije Pleterje dr. Edgar Leopold, pro-vincial slovanske frančiškanske province Marijan Valenčak, dekan teološke fakultete v Ljubljani dr. Stanko Cajnkar z več profesorji te fakultete in drugimi cerkvenimi dostojanstveniki.
Predsednik Komisije za verska vprašanja je priredil nato udeležencem sprejema kosilo. V nagovoru je pozdravil navzoče in
se jim zahvalil, ker so se odzvali vabilu tako predstavniki katoliške kot evangeljske skupnosti.
Boris Kocijančič je omenil tudi vatikanski koncil in poudaril tiste sklepe koncila, katerih vrednost presega stroge cerkvene okvire, kot so prizadevanje za ohranitev miru, mednarodno sporazumevanje, svoboda in druga vprašanja.
V	imenu rimskokatoliških duhovnikov se je zahvalil za sprejem in besede predsednika verske komisije ljubljanski nadškof dr. Josip Pogačnik, v imenu Evangeljskega seniorata pa senior Leopold Hari.
Ob koncu sprejema so duhovnikom priredili krajši kulturni program s prikazom treh krajših filmov: »Življenje in delo Maksima Gasparija«, »A propos de la guer-re« in »Prvi koraki«.
glavni državi v sklopu Evropske skupnosti; 2. ker sta bili njuni politiki zadnje čase zelo vsaksebi in bi nadaljnje slabšanje odnosov med njima postalo lahko usodno za celo Zapadno Evropo. Razgovori so se vršili v gradu Rambouil-let v precejšnji tajnosti. Večino časa sta se razgovarjala De Gaulle in Erhard sama, brez ministrov. Kaj sta sklenila ta dva državnika, bomo poročali prihodnjič, ker se razgovori v sredo niso še končali.
KONFERENCA V VARŠAVI
Tretje mesto mednarodnih srečanj v tem tednu je bila Varšava. Skoro istočasno kot Erhard in De Gaulle v Parizu so se tu sestali zastopniki držav varšavskega pakta, ki je za vzhodne države Evrope to, kar Atlantska zveza za Zapadno Evropo in Ameriko. V poljski prestolnici so se srečali najtežji kalibri socialističnih držav Vzhodne Evrope. Iz Moskve so prišli kar štirje prvaki: Brežnjev, Kosigin, Malinovski in Gromiko. Prav tako so tja poslali svoje voditelje Če-hoslovaki, Romuni, Madžari in Bolgari. Odsotni so bili le Albanci in Jugoslovani, ki ne pripadajo temu paktu. Razgovori, ki so se začeli v torek, potekajo v največji tajnosti in niso o njih še nič posebnega poročali. Videli bomo, a-li bodo ob zaključku izdali kako poročilo in kakšno bo. Vsekakor gre za važno konferenco, saj bi se drugače ne zbralo toliko vodilnih mož iz tolikih držav.
UMIRAJOČI CHURCHILL
Ves svet je tudi preti'esla vest o Churchillovi bolezni. Ta 90-letni državnik je v soboto dobil možgansko kap. Padel je v nezavest in to je vzbudilo povsod največjo zaskrbljenost. Ob njegovi postelji se je takoj zbrala vsa njegova družina in pa zdravniki. Upanje, da bi si opomogel, je kmalu splahnelo, ker so zdravniki ugotovili, da bolnik vedno bolj peša. Menili so, da ga bo bolezen kmalu strla, vendar je Churchillova žilava narava krepko kljubovala tudi tej novi bolezni. Njegovo umiranje se je zavleklo in v sredo je še vedno bil živ. Vendar nimajo zdravniki nobenega upanja, da bi še prišel k zavesti in ozdravel. Človeško povedano, zdravniki so nad Churchillom obupali.
Če so vsi prisluhnili ob vesti, da je ta veliki državnik bolan, je vest presunila posebno angleško javnost, kjer uživa Churchill nesporno spoštovanje in ljubezen vseh. Saj vidijo v njem moža, ki je rešil Anglijo v zadnji vojni in jo povedel do velike zmage. Zato je vlada odpovedala vsako zunanje slavje in tudi prvi minister Willson je odpovedal razne sestanke, ki bi jih moral imeti. Ves angleški narod stoji ob smrtni postelji VVinstona Churchilla in zanj moli, ker ne more zanj storiti več drugega.
V ITALIJI
V naši državi je teden potekel razmeroma mirno. Senat in poslanska zbornica sta znova začela z zasedanji in odobrila nekaj zakonov. Med temi je senat potrdil dekret o podaljšanju zapore nad najemninami še za eno leto. De-mokrščanska stranka se pa pripravlja na narodni kongres, ki bo prihodnji teden in ki bo moral razčistiti razkol, ki je v tej stranki nastal ob volitvah državnega predsednika.
Mesec za kaleliški lisk
Korenine katoliškega tiska
Veliki dnevniki stanejo ogromnega denarja. Prav tako tudi veliki ilustrirani tedniki. Izhajati morejo ali ker dosežejo silno veliko naklado in ta mora iti v milijone izvodov za vsako številko ali pa ker stoji za njimi kaka močna finančna organizacija, ki jih podpira. Takih časopisov, ki bi se sami vzdrževali s samo prodajo, je precej malo na svetu. Večina jih živi, ker uživajo podporo od drugod. Navadno so to kaki bogataši ali pa kake stranke. Zato tudi opažamo, da imajo taki časopisi svojega gospodarja, ki jim narekuje ton in idejo, ki naj jo zagovarjajo. Ce časopis služi kaki stranki, ga ona direktno ali indirektno podpira. Takemu časopisu pravimo, da je politično glasilo. Drugi časopisi niso tako vidno v službi strankarske politike in se zato nazivajo »neodvisni«. Toda pravih neodvisnih časopisov zlasti v Italiji ni. Kajti tudi take neodvisne ali informativne časopise nekdo podpira, samo da to ni tako vidno. Tako je n. pr. pred nekaj leti prišla v javnost vest, da je veliki milanski dnevnik »II Giorno« podpirala baje ustanova ENI, oziroma njen pokojni ustanovitelj inž. Mattei, in vendar se šteje, da je to neodvisen časopis. Mnogi so namreč na svetu, ki jim je veliko na tem, da jih časopisje vsaj indirektno podpira. Zaradi tega je znano, da večino velikih informativnih dnevnikov v Italiji podpira Confindustria, to je veliki industrijalci. Isto moremo reči o velikih ilustriranih tednikih.
Kaj pa katoliški časopis? Ce hoče ta biti »katoliški«, kot smo ga opredelili v zadnji številki, potem gotovo ne bo užival podpore nobene stranke in niti ne kake organizacije bogatinov. Stranke mislijo na svoje strankarske koristi, bogatini pa na svoj dobiček, zato ne eni ne drugi ne bodo podpirali katoliškega časnika, pa naj bo dnevnik ali tednik ali revija. Kako bo torej živel tak časopis? Lepo je izpovedal Janez XXIII.: »časnik, ki uči nauk Cerkve in ga brani, mora živeti iz gorečnosti vernikov.« (18. oktobra 1959).
Tukaj je jasno povedano, kje so viri, iz katerih se materialno hrani katoliški tisk. Papež je sicer govoril urednikom dnevnika »L’Avvenire dTtalia«, velja pa za vse te vrste tiska, tudi za naš tednik, živi iz gorečnosti slovenskih vernih ljudi. Predvsem iz gorečnosti tistih duhovnikov in laikov, ki pri njem sodelujejo in ga urejujejo, včasih za majhno odškodnino, največkrat pa za božji Ion. Med temi naj jih omenim nekaj, ki so sedaj že pokojni, da se ne pozabi njihov spomin: Leopold Kemperle, ki je urejeval »Slovenskega Primorca« in pisal vanj do smrti (1950); msgr. Mirko Brumat, odgovorni urednik »Slovenskega Primorca« od 1947 do 1949 ter prvi urednik »Katoliškega glasa«; g. Stanko Stanič, odgovorni urednik KG po smrti msgr. Brumata od 1950 do 1955, ko je tudi on umrl; dr. Josip Bitežnik, ki je več let pisal politični pregled za KG in prenehal s sodelovanjem sredi leta 1953; g. Andrej Gabrovšek, župnik v Borštu pri Trstu, ki je ustanovil in urejeval tržaški list Teden, dokler ni ta prenehal leta 1948. To je nekaj imen laikov in duhovnikov, ki so pri našem katoliškem časopisju sodelovali in s tem vršili veliko pomožno delo katoliškega apostolata, kot uči Janez XXIII. Brez kadra takih duhovnikov in laikov bi Slovenci v Italiji nikoli ne imeli svojega katoliškega tiska.
Ko je papež govoril o gorečnosti vernikov, je mislil pa še na vrsto drugih nič manj važnih ljudi. To so vsi poverjeniki, dopisniki, širitelji, bravci in podporniki katoliškega tiska. Kajti tudi od gorečnosti vseh teh živijo naši tedniki, revije, naša Mohorjeva družba, če uplahne njih gorečnost, bo usahnil tudi naš katoliški tisk. Zato v tem mesecu katoliškega tiska, poživimo vsi svojo gorečnost, da se bo naš tisk vedno bolj širil in da bo vedno boljši.
(r + r)
Leto 1964 v življenju Cerkve
Iz življenja Grlcvcj
Zlata roža za Fatimo
Pomen podaritve zlate rože s strani papeža Pavla VI. fatimskemu svetišču je podčrtal portugalski zunanji minister Franko Nogueira. Minister je dejal, da gre za čast, ki jo samo tu in tam ob redkih priložnostih Sveta Stolica nudi nekaterim narodom, svetiščem ali cerkvam. Objava, ki jo je dal papež ob zaključku tretjega obdobja koncila, je bila spremljana s tako vzvišenimi papeževimi besedami za portugalski narod, da so vzbudile v nas največje upoštevanje in najgloblje priznanje.
Romarji v Compostello
Nad en milijon in pol romarjev pričakujejo to leto v slovitem svetišču v sevemo-zapadni Španiji Santiago di Compostello, kjer je po izročilu pokopan apostol sv. Jakob starejši. Nadškof tega mesta, kardinal Ouiroga Palacios, je pojasnil, da bo letošnje jubilejno sveto leto na čast sv. Jakobu, ki je to leto, 1965, predvsem sveto leto edinstva v harmoniji z ekumenskim duhom II. vatikanskega koncila.
Bivši poslanik postal duhovnik
Andrew Sedler, .poslanik ameriških Združenih držav, je pri šestdesetih letih postal duhovnik. Na vprašanje, zakaj je pustil lepo državno službo in postal duhovnik, je odgovoril, da je to vprašanje preveč osebno, da bi nanj odgovoril. Lahko pa pove, da bi rad drugim posredoval tiste duhovne dobrine, ki jih je sam užival toliko let.
Prvič po letu 1952
V	Vatikanu se je vršil v četrtek 14. januarja izreden obisk, ki je prvi po 13 letih. Sv. oče Pavel VI. je sprejel jugoslovanskega poslanika pri italijanski vladi Iva Vejvodo. Poslanik je izrazil željo, da bi se rad osebno zahvalil v imenu jugoslovanske vlade za pomoč, ki jo je Sveta Stolioa nudila jugoslovanskemu ljudstvu ob težkih nesrečah skopljanskega potresa in ob zadnji povodnji, ki je prizadela Zagreb.
Obisk jugoslovanskega poslanika pri Sveti Stolici je naletel na ugoden odmev med katoličani v svetu, saj se je to zgodilo prvič od leta 1952 sem, ko je maršal Tito pretrgal vse odnose s Sveto Stolico.
Cerkev v Jugoslaviji ni tako hudo pre-
ganjana kot po drugih državah za železno zaveso.
Ni še znano, o čem je šel pogovor med sv. očetom in poslanikom Vejvodom, vendar je gotovo, da se ni omejil le na zahvalo za pomoč sv. očeta prizadetemu jugoslovanskemu ljudstvu.
Priprava na zakon
Nadškof v Cordobi v Argentini je odločil, da je treba poskrbeti za boljšo pripravo zaročencev na zakon, če je za vsako poklicno delo potrebna priprava, je tem bolj potrebna za družinsko in zakonsko življenje. Po vsej škofiji je organiziral tečaje, ki jih morajo obiskovati vsi, ki se hočejo poročiti. Na teh tečajih bodo temeljito obdelali in predebatirali zakonsko življenje s čustvenega, verskega, moralnega, psihološkega, vzgojnega, gospodarskega in socialnega vidika.
Najmodernejša tiskarna v Italiji
Italijanska zelo priljubljena revija »Fa-miglia Cristiana« gradi v Albi v Piemontu eno najmodernejših in naj večjih zgradb za svoj sedež. Imela bo tri nadstropja, od teh eno pod zemljo za stroje. Strojna dvorana bo dolga 90 m, široka pa 56. Založništvo »Famiglia Cristiana« je sklenilo pogodbo z italijansko železniško u-pravo, ki bo dnevno pošiljala tri železniške vozove prav v tiskamo za takojšnjo od-pošiljatev tiskovin. Železniške tračnice bodo napeljali v tiskarske spodnje prostore. Revija bo iz nove tiskarne izšla v povečani obliki in nakladi z barvnimi slikami.
Diakoni na župnijah
Škof francoske škofije Arras je določil, da morajo dijakom eno leto preživeti v dušnem pastirstvu na župniji in naj šele potem prejmejo mašniško posvečenje.
Atomski znanstveniki o veri
Na kongresu mladih znanstvenikov o atomski sili v Chicagu je bilo na vrsti tudi vprašanje o veri. 80 odstotkov prisotnih je reklo, da so aktivni člani kakšne verske skupnosti. 169 izmed njih se bavi z verskim apostolatom. 110 jih je reklo, da jim je vera v veliko oporo pri reševanju znanstvenih problemov. 40 znanstvenikov' pravi, da more edino vera pojasnili ono, česar znanost ne more.
Kardinal Tisserant je dejal, ko je izrekel papežu Pavlu VI. voščila za božič in novo leto, da bo šlo leto 1964 v zgodovino kot leto romanj svetega očeta: Obiskal je Sveto deželo, Orieto, Montecassino in Bombay. Šlo je za potovanja na velike razdalje z najmodernejšimi letali in za krajši polet iz Rima v Orieto s helikopterjem. Obe romanji v Italiji sta imeli manj zunanjega odmeva, a sta bili kljub temu pomembni.
Namen prvega, dne 13. avgusta je bil priporočiti češčenje presvete Evharistije, ob sedmi stoletnici praznika sv. Rešnjega Telesa, ki ga je ustanovil papež Gregorij VI. za ves svet 12. avgusta leta 1264.
Drugo papeževo romanje v Italiji, k zibelki benediktinskega reda na Montecassino dne 24. oktobra pa je hotelo poudariti, kako ima lahko ustanova, v kateri so se člani posvetili predvsem molitvi, odločilen vpliv na razvoj omike in na njeno širjenje. V nanovozgrajeni benediktinski opatiji na Montecassinu je papež Pavel VI. proglasil sv. Benedikta za nebeškega zaščitnika Evrope, kajti današnjim ljudem, tistim, ki lahko svobodno delujejo in tistim, ki si to lahko samo žele, naj bi bil nedotakljiv in svetel ideal duhovne edinosti in zedinjenja Evrope.
DVAKRAT IZVEN EVROPE
V	Sveti deželi je papež molil na krajih, kjer se je rodil, trpel in umrl naš Odrešenik. V Jeruzalemu se je pričel razgovor s tistimi, ki so se oddaljili od prvotne skupnosti zaradi dogodkov preteklih stoletij. Kdo bi mogel pred nekaj leti misliti na možnost sestanka rimskega škofa s carigrajskima in jeruzalemskima patriarhoma, katerima so prvi koncili dali posebno oblast? To pa je šele prvo dejanje. Vsaka akcija zahteva začetek. Dobri odnošaji in izmenjave idej se bodo nadaljevali.
Potovanje v Bombay od 2. do 5. decembra 1964 pomeni brez dvoma začetek nove dobe v odnošajih svete Stolice z nekrščan-skimi narodi. Papež Pavel VI. je želel, da bi bil njegov obisk v Indiji za vse jasno pričevanje vesoljnega značaja katoliške vere in to dejstvo so mnogi razumeli. V razgovorih, ki so si kasneje sledili v Bom-bayiL in ki se bodo nadaljevali, bo bivanje papeža v Indiji ostalo kot odkritje vezi, ki bi morale družiti vse ljudi na zemlji in ki bi jih doslej nismo dovolj poznali.
Potovanje v Bombay je papežu Pavlu VI. omogočilo, da se je v Beirutu kratko sestal z libanonskim ljudstvom in z libanonskim pravoslavnim škofom Elijem Kara-mom, ki je imel stike s sveto Stolico še pred zadnjo svetovno vojno — in z armenskim patriarhom iz Cilicije.
SADOVI KONCILA
Leto 1964 je prineslo tudi nove sadove v zvezi z drugim vatikanskim vesoljnim cerkvenim zborom: po proglasitvi konstitucije o liturgiji in odloku o sredstvih družbenega obveščanja, dne 4. decembra 1963, je papež objavil Motu Proprio Sa-cram Liturgiam, dne 29. januarja 1964, ki vsebuje predpise za postopno izvajanje liturgične reforme, kot je predvidena v konstituciji. 26. septembra 1964 je bila objavljena tudi instrukcija za točno izvajanje konstitucije o liturgiji, ki jo morajo vsi, ki se jih tiče, upoštevati od prve postne nedelje, to je od 7. marca 1965 dalje.
21. novembra, ob zaključku tretjega koncilskega zasedanja, je papež Pavel VI. proglasil konstitucijo o Cerkvi in odloke o ekumenizmu in o katoliških vzhodnih cerkvah. Ob isti priložnosti je papež proglasit Najsvetejšo Devico za Mater Cerkve, to je za Mater vsega božjega ljudstva, tako vernikov kot pastirjev, in odlikoval Fatimsko Marijino svetišče z zlato rožo.
Tudi je papež Pavel VI. v želji, da bi bil pristop k obhajilni mizi še lažji, zmanjšal tudi za trdo hrano in alkoholne pijače evharistični post samo na eno uro pred sv. obhajilom.
Na praznik Gospodovega Spremenjetija dne 6. avgusta 1964 je papež Pavel VI. objavil svojo prvo okrožnico Ecclesiam suam, ki je imela velik odmev po vsem svetu. Študij te okrožnice se nadaljuje po vseh škofijah in župnijah katoliškega sveta.
DUH KRŠČANSKE LJUBEZNI
Papeževa dobrodelnost, ki je vedno dejavna, je dosegla, da se tako izrazimo svoj višek s tem, da je daroval revnim svojo tiaro, ki so jo poklonili Milančani svojemu nadškofu, ko je bil izvoljen za papeža. Tiaro je podaril revežem dne 13. novembra 1964 v baziliki sv. Petra ob koncu slovesne liturgije sv. Janeza Zlatousta v vzhodnem obredu.
Romanje v Indijo so spremljale številne druge dobrodelne pobude: od pošiljke dveh ladij, ki sta bili polni žita, do poklonitve izdatne vsote za najpotrebnejše, in podaritve avtomobila, s katerim se je sveti oče Pavel VI. vozil po Bombayu. V tem mestu je papež izdal tudi poziv na svet, naj bi ogromne vsote, ki so bile doslej določene za razvoj in povečanje oboroževanja, poslej določili vsaj deloma za zboljšanje ravni revežev, ki v toliko deželah trpe lakoto ali pa žive v sramotnih razmerah obupne zanemarjenosti in silne podhranjenosti.
POMOČ PREGANJANI CERKVI
Na področju odnosov svete Stolice z raznimi deželami na svetu moramo omeniti številne sestanke svetega očeta z državnimi poglavarji in predsedniki vlad vseh celin. Naštevanje nas bi pripeljalo predaleč.
V teku leta 1964 sta dve nadaljnji deželi, obe afriški, vzpostavili diplomatske odnose Z apostolskim Sedežem: Burundi in Ruanda.
Razen tega je bil dne 15. septembra 1964 objavljen podpis listine, ki izraža sporazum v odnosih Cerkve do madžarskih oblasti, zlasti kar se tiče imenovanja novih škofov. Zagotovila, ki jih je sv. Stolica prejela od oblasti v Budimpešti, so gotovo še zelo daleč od tega, da bi odgovarjale zahtevam sv. Stolice in potrebam katoliškega življenja. Vendar pa kljub temu predstavljajo začetek, ki ni brez vrednosti.
Istočasno z objavo tega sporazuma je papež imenoval pet madžarskih škofov in potrdil imenovanja, ki jih je izrekel pokojni papež Janez XXIII., pa jih takrat budimpeštanska vlada ni priznala.
Nadaljnji dokaz novega ozračja, ki je značilno za odnošaje med katoliško Cerkvijo in ločenimi krščanskimi cerkvami, je predstavljal sklep sv. očeta, da vrne relikvijo — glavo sv. apostola Andreja —, ki so jo od leta 1462 hranili v baziliki sv.
Petra, pravoslavni katedrali v Patrasu na Grškem. Znamenito relikvijo je neslo tja posebno papeško odposlanstvo, ki ga je vodil kardinal Bea skupno s posebno me-llllllllllllllllllllllllIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIItllllllllllllllllllllllllllilllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllltlllllllllllllllMIIIIIIllllllllllllllllllllllllllllillllllll
Koliko bomo peli pri maši
tropolitsko delegacijo iz Patrasa, ki je za to priložnost prispela v Rim.
Med različnimi ukrepi, ki jih je izdal sveti oče Pavel VI. v letu, ki je šlo v zaton, moramo omeniti ublažitev kanonskih kazni, ki so predvidene za sežiganje mrličev, ki je dovoljeno, kjer to zahtevajo posebne higienske in krajeme okoliščine; dalje pravica, ki je bila podeljena škofom, da dovolijo vernikom, da so pri sv. maši v soboto zvečer in ne v nedeljo in s tem izpolnijo cerkveno zapoved; ter začetek študija za reformo rimske kurije.
NEUTRUDNA DELAVNOST PAVLA VI.
Posebna delavnost papeža Pavla VI. ni poznala v letu 1964 nobenega odmora ali prekinitve. Na stotine tisočev je katoličanov in nekatoličanen’ iz vseh dežel, ki neprestano prihajajo h Kristusovemu namestniku, da jim naslavlja besedo vzpodbude, pozdrava in pouka.
V stalnih splošnih avdiencah je papež Pavel VI. v petih evropskih jezikih obravnaval vprašanja, ki se tičejo osebe in poslanstva papeža ter bistva Cerkve, da bi verniki z večjo odgovornostjo in vnemo izpolnjevali dolžnosti, ki zanje izhajajo iz članstva Cerkve.
Papež je vse leto obiskoval župnišča, semenišča, zavode, bolnice in pokopališča svoje škofije. Udeležil se je tudi kanonizacije ugandskih mučencev in beatifikacije duhovnika Alojzija Guanella.
V teku leta 1964 je imel papež tudi številne sestanke s predstavniki znanstvenega in delavskega sveta, z udeleženci kongresov, z umetniki in drugimi. Poslal je številnim narodom ob raznih verskih slovesnostih svoje poslanice.
V vseh teh izrazih njegovega dela pa je viden glavni poudarek: stalen poziv k bratskemu sodelovanju in k miru ter želja nuditi svetu bogastvo evangelija, ki je edini odpomoček zoper vse zlo, ki muči človeštvo. »Cerkev,<( tako je dejal papež diplomatskemu zboru pri zadnji polnočni sveti maši v Sikstinski kapeli, »želi eno samo stvar: širiti v svetu v njegovo največje dobro — ljubezen in mir.«
R.R.
Razveseljivo in veliko obetajoče zanimanje kažejo cerkveni pevci posebno organisti za spremembe, na katere se v teh tednih pripravljamo glede sodelovanja vernikov pri maši. Zanima jih posebno to, koliko bo zborovskega in ljudskega petja odslej pri maši.
Naj podam na podlagi v Trstu izmenjanih misli, ki so bile o tam vprašanju izrečene v nekaterih razgovorih, kratko oznako pesmi, ki bodo lahko prišle v poštev, in na katerem rruestu v mašnem obredu bo možno vključiti odslej petje.
1. Takoj ob izstopu duhovnika iz zakristije (brez preludiranja) se bo oglasila cerkvenemu času primerna pesem, n. pr. adventna, velikonočna, na čast svetniku, katerega praznik se obhaja itd. Če ni razloga za kakšno cerkveno obdobno pesem, bo prišla v poštev primerna kitica kakšne »mašne pesmi«, ki bo izrazila veselje farne družine, ki se je zbrala v hiši božji. Če gre za znano pesem, naj bi jo zapeli vsi navzoči verniki! — Takoj po odpeti kitici bodo orgle utihnile in vsa množica s pevci vred bo začela duhovniku odgovarjati — od pristopnih molitev tja do trenutka, ko bo mašmik, obrnjen k ljudstvu, prebral mašno berilo.
2. Sedaj pride primerna kitica (radost in hvaležnost ob prebrani božji besedi)
| ..Katoliški glas" v vsako :	slovensko družino!
praznične ali kitica mašne pesmi, ki se je doslej oglašala navadno za evangelij. Med petjem te kitice gre duhovnik na določeno mesto, odkoder bo bral evangelij in pridigal.
3. Po končani pridigi se spet lahko, vsaj včasih, oglasi primerna kitica cerkverio obdobne ali mašne pesmi, ki naj izpove dušno razpoloženje vernikov po sprejeti božji bi a go vesti.
4. Ko se začne pri oltarju priprava darov (kruh in vino), to je po končanih »prošnjah«, se bo oglasila ena (ali dve)kitica darovanjske pesmi. Za (»orate, fratres«) in naprej do končanega («sanctusa«) zopet vsa »svet, svet« »molite, bratje« zbrana cerkvena občina nadaljuje dvogovor z mašni kom.
5. Po »svet« (»sanctus«) bo prišla na vr-
sto primerna evharistično-daritvena kitica, ki naj nas pripravi, da bomo z živo vero počastili skrivnostno obnovitev kalvarij ske daritve in s Kristusom tudi sebe znova poklonili Bogu v dar.
6. Po povzdigovanju se priporoča tihota: vsak naj bi ob Kristusu sredniku izpovedal otroško ljubezen do nebeškega Očeta in poživil bratsko povezanost z bližnjimi. Lahko se pa zapoje primerna, po vsebini adoracijsko-daritvena kitica kake mašne ali evharistične pesmi.
7. Po skupni molitvi Očenaša in Jagnje božje molli duhovnik na tiho 3 (ali pri črni maši le 2) predobhajilne molitve. Medtem zbor ali vsa cerkev zapoje kitico pesmi, ki izraža hrepenenje, vero in kesanje ob pripravi na sveto obhajilo. — Strežnik pozvoni za obhajilo vernikov (odslej bo dovolj, če bo strežnik dajal znamenje z zvočnikom pri maši le za povzdigovanje in obhajilo vernikov!), vsa množica skup no z duhovnikom mola »Gospod, nisem vreden« in za tem, to je med obhajanjem ena (ali dve, tri kitice, če je veliko ob-hajancev) kitica obhajilne, oziroma poob-hajilne pesmi v zahvalo in počeščenje svete večerje.
8. Ko mašni k zaključi mašne molitve, vernike blagoslovi. Sedaj je primerno, da vsi zapojo pesem iz katere naj izveni hvaležnost in navdušenje vernikov za sveto poslanstvo, ki ga bodo kol Kristusovi pričevavci 'morali opraviti med tednom. Razhajati nej se začno šele po končani pesmi 1
Gornjemu naj bo dodano še tole:
Odslej bo maša potekala tako, da bo duhovnik počakal, da verniki svoje odgovore oziroma pesem dokončajo. Zato pa bo moral pevovodja ob pomoči duhovnika program pesmi skrbno pripraviti in izvesti ob določenem času, da ne bo nepotrebnega zavlačevanja.
Nam Slovencem je posebno pri srcu Marijina pesem. Ta ho 'lahko prišla tudi v bodoče mnogokrat na vrsto, na pr. za Marijine praznike, v maju in oktobru, ob romanju itd.: Ob vstopu, po berilu, zlasti pa ob zaključku maši.
Na razpolago imamo mnogo nabožnih pesmi, toda koristno bo, če ob lem prehodu začnemo izbirati to, kar je vsebinsko in glasbeno bolj vredno in bogato.
Jože Jamnik
SE ZA NABREŽINO
j V člankih in polemikah, ki jih je te dni polno dnevno in tedensko časopisje, je postavljena v ospredje Nabrežina, ker je postala simbol naše borbe. Dejansko pa v ten zgodovinsko važnem trenutku ne gre jamo za devinisko-nabrežinski ali pokrajinski odbor, ampak za veliko več. Sloven-pka manjšina se iz najrazličnejših razilo-pv počasi krči. Treba je narediti nekaj, p se omogoči njen miren in naravni razsoj. Preprečiti je treba, da ne izhira.
KJE JE REŠITEV?
To dejstvo bolj ali manj vsi priznavamo, ismo -pa enotni, ko je treba poiskati pravilo, rešitev. Marksistični krogi (to 3e Italijanska komunistična partija in vod-'o Slovenske kulturno-gospodarske zve-) pravijo tole: sedaj ne moremo nare-■iti nič. Toda ves razvoj gre na levo. In :o bo levica zmagala, bo tudi položaj slo-'®nske manjšine čez noč urejen. Čakajo torej na zmago komunizma. Hvala lepa Za takšno rešitev. Slovenci kot demokrati katoličani prvič načelno odklanjamo totalitarni komunizem, ki je že s strogo otoškega stališča nekaj nazadnjaškega, saj "ničuje svobodo in demokracijo. Drugi raz-N? pa je praktičen. Komunisti nam doslej teo dali ničesar tudi takrat, ko bi lahko 1,1 tam, kjer bi lahko. Položaj naše manjka je najbolj žalosten v Miljah, kjer so komunisti že dolgo popolno gospodarji, kli naj bi bilo po njihovi morebitni zmagi tovsod tako?
Potrebna je torej neka druga rešitev. a Tržaškem se je prvič po 40 letih zgo-da so vladne stranke povabile Slovence na razgovor. Povabile so Slovensko skupnost, ker priznavajo, da danes ona Predstavlja slovensko manjšino. Mar 111 vodstvo Stoveske skupnosti naravnost jtolžno, da že spričo naših krvavih potreb bkoristi to priložnost, da jasno postavi šaše zahteve in ugotovi, ali se da za našo Manjšino in njen obstoj kaj narediti in pogoji? To in samo to je
tov, >a jih je preprečila Slovenska demokratska zveza. Leta 1955 je posebni komisar podpisal dovoljenje za gradnjo 300 stanovanj v Sesljanju. Leta 1958 je komunistični župan Furlan dovolil gradnjo 102 stanovanj v Štivaou. L. 1962 je posebni komisar podpisal dovoljenje za 268 stanovanj v Sesljanu. Na izrecno zahtevo vodilnih članov današnje Slovenske skupnosti je takrat občinska uprava vložila tožbo na državni svet in dne 7. maja 1962 tudi poslala posebno vlogo na mešano komisijo. Vse je bilo brezuspešno, toda vsi morajo priznati, da so bili prav člani današnje Slovenske skupnosti vedno v prvi vrsti pri upiranju zoper umetno raznarodovanje derinsko-nabrežinske občine.
ODGOVORNOST
Gotovo je, da nosijo glavno krivdo italijanski nacionalisti, zlasti oni iz Krščanske demokracije, ki je bila ves čas vladna stranka. Težko breme krivde pa nosita tudi Italijanska komunistična partija ter Italijanska socialistična stranka. Ti stranki nista zahtevali posebnega zakona za izvajanje čl. 6 ustave, ki govori o narodnih manjšinah. Ti stranki nista postavili uradne zahteve po uzakonitvi londonskega sporazuma. Ti stranki sta glasovali
N;
'tod kakšnimi Uredila Slovenska skupnost, pa naj go-torijo komunisti iz nevoščljivosti kar ho-N’o. čas je, da začnejo vsi naši ljudje TOaliti z lastno glavo, kajti sioer lahko rad« v vodo vse, za kar se že štirideset tet borimo in za kar so padli naši sinovi teed partizansko borbo.
ZGOVOREN PRIMER
T>a komunisti res niso n-ič naredili, naj Uvedemo zgovoren primer, ki danes vse Rebolj zanima, to je devinsko-nabrežin-te občino.
te podatkih ljubljanskega inštituta za tenjšinska vprašanja je bilo 1. 1945 v na-inski občini 4975 prebivavcev, od teh 'o Slovencev in 10% Italijanov. Leta 1953 j °dstotek Italijanov narastel na 24,4 in '"60 na 34,7. Po podatkih zadnjega ljud-'tega štetja, ki pa so zelo sporni, ker ne J^ažajo resničnega stanja, se je okrog /n ljudi izreklo za Slovence in okrog za Italijane. Zelo zaskrbljiv je poto ! I ha šolskem področju, saj v tej občini l^iskuje le 37% otrok slovenske šole, 63% j italijanske.
tedanje števila slovenskega prebivavstva naraščanje italijanskega je v glavnem ^'edica umetnega naseljevanja. Leta 1950 dal prefekt Palutan dovoljenje za 40 >anj v Štivamu. Bilo je še več načr-
Vži
50%
V	nedeljo 17. januarja 1965 je bila v Trstu na zborovanju Slovenske skupnosti izglasovana sledeča resolucija:
1. Udeleženci zborovanja odobravajo dosedanje delo Sveta Slovenske skupnosti na razgovorih z vladnimi strankami in jemljejo na znanje sklepe nabrežinskega odseka glede sestave občinskega odbora v devinsko-nahrežinski občini.
2. Ugotavljajo, da izjavi vladnih strank pomenita napredek v primeri s preteklostjo, vendar pa sta pomanjkljivi in premalo stvarni.
3. Pooblaščajo Svet Slovenske skupnosti, da vztraja pri našem volilnem programu in nadaljuje pogajanja za dosego najustreznejše rešitve.
4. Pooblaščajo Svet Slovenske skupnosti, da poišče drugo rešitev, če bi ne bil možen sporazum z vladnimi strankami.
To resolucijo so izglasovali na dolgem in živahnem zborovanju, na katerem so delegati iz Trsta in okoliških krajev odkrito in temeljito povedali svoje mnenje, ko je Svet podal obširno poročilo o nastalem položaju, o pogajanjih z vladnimi strankami, o sestankih in sklepih nabrežinskega odseka Slovenske skupnosti in ko so bili prebrani dokumenti, ki jih je Slovenska skupnost dobila, kakor tudi tisti, ki jih je poslala vladnim strankam leve sredine in še dokumenti, ki naj bi služili kot osnova za morebitni sporazum
o	sestavi občinskih ter pokrajinskega odbora. Do izraza je prišlo zlasti mnenje, da mora Slovenska skupnost delati za zaščito slovenskih koristi, označenih v programu, s katerim je šla na volitve. Njeno vodstvo se ne sme ozirati na propagandno gonjo Italijanske komunistične partije in ne na zavistno pisanje »Primorskega dnevnika«, ampak se mora tru-
Javna zahvala
Vsak dan se obračam v molitvi k presv. Trojici s prošnjo, da bi bili pater Leopold, škof Slomšek ter papež Janez XXIII. proglašeni za svetnike, istočasno pa se priporočam vsem trem omenjenim božjim služabnikom za osebno varstvo, kakor tudi B. P.
V	zadnjem času sva prejela tele izredne milosti: 1. v noči pred strašnim potresom je neka notranja sila gnala B. P., da se je umaknil iz mesta; 2. 1. 1963 se je znašel s svojim vozilom v vodi, ki je nenadoma narastla zaradi strašne povodnji, pa so ga po treh urah čudežno rešili; 3. v sveti noči istega leta je zaradi poledice vrnilo zašlo s ceste in trčilo v zid, ne da bi vozač dozi vel kake telesne poškodbe.
Naročnica KG iz Doline
F I L M
za zakon z dne 14. 10. 1960, št. 1219, ki določa 5 milijard lir za gradnjo ezulskih naselij z zahtevo, da mora iti tri četrtine za Tržaško pokrajino. Parlamentarci KPI in PSI so vedeli, da bo to nujno dovedlo do raznarodovanja, a so vendar glasovali za zakon. Večkrat smo že povedali in ponovno poudarjamo, da so se slovenski zastopniki Italijanske komunistične partije ter Italijanske socialistične stranke junija 1962 nia posebnem sestanku v Trstu slovesno obvezali, da bosta, obe stranki v parlamentu podprli skupne zahteve Slovencev za vzključitev določil o zaščiti slovenske narodne skupnosti v bodoči posebni statut dežele Purlanija-Julijska krajina. To se na žalost ni zgodilo, ostali smo na suhem.
AH ni torej krvavo potrebno, da obstoja Slovenska skupnost, ki nam vsem obuja vest, da išče nova pota, in da sprejme tudi razgovore z vladnimi strankami ter ugotovi, ali bi se na podlagi točnih jamstev dalo doseči kaj tistega, česar drugi, ki danes najbolj vpijejo, niso naredili? Sicer pa: ko bi tisti, ki se te dni tako razburjajo, volili Slovensko skupnost, ne pa italijanske stranke, bi danes Slovenci z lahkoto dobili župana v Nabrežini in še marsikaj drugega!	O.	A.
diti, da v čim večji meri pridobi našemu prebivalstvu tisto, kar mu je v volilnem programu obljubilo. S komunisti imamo izkušnje že petnajst let. Omejevali so se na proteste, delali so samo za svojo partijo, slovenski manjšini pa niso priborili niti ene drobtinice. Niti tistih sredstev1 se niso poslužili, ki jih imajo kot opozicija na razpolago. Zato naj vodstvo Slovenske skupnosti poskusi pri tistih, ki i-majo škarje in platno v rokah, to je pri vladnih strankah, ko so pokazale pripravljenost, da nas poslušajo. Ako bo njihov odgovor zadovoljiv in če bodo dale vladne stranke primerna jamstva za znane točke, ki jih je Slovenska skupnost postavila, so odločili zborovalci je novi poskus vreden tveganja. Če to ne bo možno, bo treba poiskati 'drugo rešitev, toda tudi tam ne bo šlo brez obveznosti in jamstev.
Kriza italijanskega filma
Italijanski filmski proizvajalci so začeli resno razmišljati, kaj storiti zoper vedno bolj naraščajočo krizo v filmski industriji. Italijanski kjno se nahaja namreč na razpotju in ne ve še, katero pot naj bi ubral.
Ustvarjavci se dobro zavedajo, da mora kino — v svojem tekmovanju s televizijo — najti novih poti, ki naj spet pritegnejo občinstvo v kinodvorane. Toda ne gre samo za to, da se reši kmopredstave za eno sezono, temveč da se misli tudi na bodočnost: ameriška kinematografija je namreč premagala svojo krizo in je spet postala nevaren tekmec italijanski.
Za razmišljanje imajo producenti na razpolago razne statistike, predvsem tiste, ki se nanašajo na dohodke od filmov. In te statistike kažejo, da je minila doba za filme »sexy«. Zadnji tovrstni filmi niso mogli kriti niti stroškov. Zato bi bilo nespametno še nadalje vztrajati pri njih.
Niti komični filmi ne obetajo boljše u-sode. Repertoar nezvestih žena, ljubimcev in raznih smešnih položajev se je izčrpal. Občinstvo se ne smeje več tem vulgarnim zgodbam. Ne zabava se več niti nad komikom Albertom Sordijem. On se tega dobro zaveda in je izjavil pri nekem intervjuju, da se začenja bati za svojo popularnost. In verjetno mislijo isto tudi razni drugi komični igravci. Italijanska komičnost, ki se norčuje tudi tam, kjer je položaj vse kaj drugega kot smešen, ugaja vedno manj. Občinstvo se hoče še vedno zabavati, vendar na inteligenten način. Toda italijanski kino še ni pripravljen zadostiti tem zahtevam. Cela kopica scenaristov ni zmožna ustvariti filma, ki bi bil duhovito humorističen.
Pridemo tako do biblijskih, zgodovinskih in mitoloških filmov. Kako je s temi? Zgleda, da nič boljše kot s prej omenjenimi. Proizvajalni stroški za te filme so tako narasli, da se proizvajavci bojijo tvegati kapitale za taka dela, ki večkrat ne krijejo niti stroškov. Italijanska kinematografija je namreč ustvarila preveliko število teh filmov, zato je čas, da se prekine izdelava za krajšo ali daljšo dobo. Za fantastične in policijske filme se občinstvo niti ne zmeni, če niso ti ameriške, francoske ali vsaj angleške produkcije.
Ostanejo nazadnje resni filmi, ki obravnavajo socialne probleme. Vendar je tudi tu tveganje zelo veliko. Lahko doživijo uspeh ali popoln polom. Poleg tega pa se razmere tako hitro spreminjajo, da je to, kar je bilo še včeraj aktualno in zanimivo, danes že zastarelo. Zato se filmski ustvarjavci raje odločajo za individualne probleme.
Producente predvsem skrbi dejstvo, da žanjejo italijanski filmi po svetu vedno manj priznanja in sprašujejo se, kje je vzrok. Italijanska kinematografija ne more namreč živeti samo z domačim tržiščem, temveč ji je potrebno, da prodaja svoje filme tudi v tujino. Zato so začeli producenti resno misliti, kako bi tej kinematografiji vrnili sijaj, ki ga je imela pred dvema, tremi leti. Kajti jasno je, da je od tedaj napravila precejšen korak nazaj. Upamo, da bodo pozitivno rešili ta problem, to se pravi, da bodo znali nuditi občinstvu globlje filme kot so jih nudili v pretekli sezoni.
Mira
Radio Trst A
Spored od 24. do 30. januarja
Nedelja: 9.30 Slovenski narodni motivi.
— 10.00 Prenos sv. maše iz stolnice sv. Justa. — 11.15 Oddaja za najmlajše: »Win-netou«. Tretji del: »Obsojen na smrt«. —
12.00	Nabožne pesmi. — 12.15 Vera in naš čas. — 13.00 Kdo', kdaj, zakaj.... Odmevi ledna v naši deželi. Urednika: Mitja Volčič in Dušan Černe. — 15.00 Znani pevci: Renato Rascel. — 15.30 »Delirij«, radijska drama. — 18.30 Glasba s filmskih trakov.
— 20.30 Iz slovenske folklore - Lelja Rehar: »Tebe ljubim samega, z muojga srca pravega«. — 22.10 Klasična simfonija. -Wolfganig Amadeus Mozart:	Simfonija št. 38 v D-duru K. 504 imenovana »Praga«.
Ponedeljek: 11.45 Glasbeno potovanje po Evropi. — 12.15 Iz slovenske folklore. — 17.25 Širimo obzorja: »Zvonovi v življenju in pasmi« - napisal Alojz Rebula. — 18.30 Koncertisti naše dežele. — 20.35 Richard Strauss: »Intermezzo«, opera v dveh dejanjih.
Torek: 11.45 Italijanski orkestri in pevci;
— 12.15 Pomenek s poslušavkami. — 17.25 Italijanščina po radiu - 20. lekcija. — 18.30 Sodobna simfonična glasba. — 19,15 Radijska univerza - Tone Penko: Kraška flora: »Gorska logarica«. — 20.35 Kulturni odmeri: Dejstva in ljudje v deželi. — 22.00 Slovenske novele 19. stoletja - Igo Kaš: »Ljubil in izgubil«. — 22.20 Solistični inštrumenti v času od 17. do 19. stoletja.
Sreda: 12.15 Brali smo za vas. — 13.30 Prijetna srečanja, izbor motivov in. izva-javcev. — 17.25 Radio za šole (za I. tečaj ljudskih šol). — 18.30 Slovenski skladatelji 20, stoletja - pripravil Dragotin Cvetko.
— 19.15 Higiena m zdravje - pripravil dr. Rafko Dolhar. — 20.35 Simfonični koncert orkestra gledališča Verdi. V odmoru (približno ob 21. uri) Nov pesniški rod: »Bruna Pertot« - pripravil Jože Peterlin.
četrtek: 11.45 Florentinski motivi. — 12.15 Za smeh in dobro voljo. Besedilo: Danilo Lovrečič. — 17.25 Italijanščina po radiu - 21. lekcija. — 18.30 Glasbena oddaja za mladino - pripravil Dušan Jakomin.
— 19.15 Poglavja iz zgodovine slovenske književnosti - Vinko Beličič: »Prešernov sonetni venec«. — 20.35 »Nepomembna ženska«, igra v treh dejanjih.
Petek: 12.15 Pomenek s poslušavkami.
— 17.25 Radio za šole (za II. 'tečaj ljudskih šol). — 18.30 Jugoslovanski solisti.
— 19.15 Odporniško gibanje v italijanskem pripovedništvu - Giorgio Puffini: »Rezistenca kot kronika«. — 20.35 Gospodarstvo in delo - urednik Egidij Vršaj. — 21.00 Koncert operne glasbe.
Sobota: 11.45 Italijanski akvarel. — 12.15 Kulturni odmevi: Dejstva in ljudje v deželi. — 15.00 »Volan«, oddaja za avtomobiliste. — 17.00 Pevski zbori Furlanije-Julijske krajine: Zbor »Giuseppe Schiff«. — 17.20 II. vatikanski koncil. Poročila in komentarji o vesoljnem cerkvenem zboru. — 17.30 Pisani balončki, radijski tednik za najmlajše. — 19.00 Slovenski modemi samospeva. — 19.15 Družinski obzornik - u-rednik Ivan Theuerschuh. — 20.35 Teden v Italiji. — 20.45 Zbor »Prosek-Kontovel«, ki ga vodi Ignacij Ota. — 21.00 Za smeh in dobro voljo. Besedilo: Danilo Lovrečič.
Verouk za srednješolce
Vsako sredo od 13. do 14. ure je v frančiškanski cerkvi v Ljubljani verouk za srednješolce ter dijake različnih strokovnih šol. Namenjen je zlasti tistim, ki čakajo na vlak ali avtobus.
^ Nedelja 31. januarja je nedelja za katoliški tisk
  ....    ""..........    1.1111111111111.""""""""""1"»  .............................................        mn....
MEJA
ti4Zcla' pa res ne morem več dvomili, da bj bilo res, kar mi je sinoči Hubert Jtogo zaupno povedal!« sc je mežnarica Na v jok.
‘Kaj vant je povedal La človek? Bi res N vedel!«
‘D;
a ste vi okrog govorili, da me boste
111 vas vsi ljudje zadovoljni z mojim de-in me bodo branili. Vso noč nisem lsniia oči...« ženska ni mogla več zadr-
k bted pomladjo vrgli na cesto! Rekel mi L Cla mi hoče dobro. Zato mi je to pove-čeprav ni katoliški. Pravi, da so ra-
i	- va:
S in
N
■ati solz.
se jezili name, kajne? Pa pravite, Piste nič čuli, ker ste vso noč spali?!« j,4'az nisem nič slišala, gospod župnik, če . tej slišala, bi vam povedala. Čemu bi ' lagala?«
Jtešebrižnik je bil še bolj potrjen v ^tonevi, da je pri postavitvi napisa imel besedo Hubert. Da bi dobil na svo-
jo stran meznarico, se je poslužil grde laži. Zato se je gospod Simon moral najprej zbogati z meznarico, da si zavaruje hrbet, kajti v prihodnjih dneh jo utegne zelo potrebovati.
»Gospa mežnarica,« je njegov glas hipoma dobil toplino, »ali mislite, da meni ni hudo pri srcu zaradi toga, kar so mi storili? Resnica je, da bi oni .radi mene spravili iz fare, ne pa jaz vas iz mežnarije. Če bi ne bil to, kar sem, bi šel Huberta tožit. Tako pa vas pooblaščam), da pred sodiščem zahtevate, da pove, pred kom in kdaj sem to govoril. Takim ljudem kot je Hubert, je mogoče le na ta način zavezati jezik. Da pa boste docela mirni, vam tu vpričo vaših otrok izjavim: Dokler bom jaz na SJemenika, vas ne bo nihče metal iz mežnarije. Jaz vem, kaj se pravi biti na cesti brez strehe in kruha, zato ne bom vam nikdar prizadel tega gorja. Dali pa ste Hubertu povod za laži nekoliko vi sami, ker ste resno vzeli tiste besede o pobiranju ofra. Jaz že sinoči nisem, mogel razumeti, kako da tudi vi niste vzeli vsega za šalo. S tem upam, da je zadeva po-
jasnjena.«
»Kadar se človek čuti prizadetega, tudi v navidezni šali najde zrno resnice,« si je mežnarica s predpasnikom obrisala že dokaj razjasnjen obraz.
»Je res prav, da se je zadeva tako brž pojasnila. Tako vam ne bo treba brez potrebe kuhati jeze name. Imate še kako težavo?«
»če ni nevarnosti, da bi namesto mene prišla v mežnarijo druga družina, kakor je vedel 'povedati Hubert, potem je vse v redu. Le to si želim, da bi tako kot jaz vam verjamem, tudi vi meni verjeli, da jaz nimam pojma, kdo je kol postavil in obkorej so ga postavili. Gotovo so kol postavili moški, ženske takega dela ne zmoremo. Moški pa vedo, da ženske ne znamo molčati. Zato mi že morete verjeti, da so ga postavili brez mene in skrivaj !« je mežnarica celo za ceno ženske časti hotela dokazati svojo nedolžnost.
»Nimam razloga, da ne bi verjel tako trdnim dokazom,« je župnik rad ali nerad moral dati sosedi vse prav, samo da bi jo dobil na svojo stran.
Dobra beseda dobro mesto najde. Tudi mežnarica je spoznala, da je bila do župnika po krivici osorna. Ponižala se je in ga prosila odpuščenja:
»Pa še to prosim, da ne zamerite, če sem bila v začetku nekoliko predrzna. Saj veste! Zaradi otrok!«
»Nič se ne bojte! Nič nisem hud na vas! Je že vse pozabljeno. Vaš nastop je bil v danih okoliščinah itak čislo na mestu. Kadar človek vso noč ne spi, drugi dan ni odgovoren za vsako besedo. Zato vam nimam kaj odpuščati. Vi ste bili sploh vedno dobri za mene in opravljate svojo službo v splošno zadovoljnost,« je župnik z neobičajno prijaznostjo hvalil sosedo.
Ko sta se župnik in mežnarica tako lepo pobotala, je dušebrižn.ik še naprosil sosedo, da bi mu pomagala izslediti krivce. V ta namen naj bi mu vse, kar bi zvedela glede postavitve kola, prišla brž povedat.
»To pa, to! Ste lahko brez skrbi! Ene stvari ne bom zase obdržala!« se je mež-narica čutila počaščeno, da jo župnik nenadoma tako upošteva, ko pa je bilo do-
slej že to veliko, če jo je sploh maral do kraja poslušati, kadar mu je pričela pripovedovati, kaj se dogaja po fari.
Mežnarica je po načelu: Boljše drži ga, nego lovi ga! čisto pravilno sklepala, da je zanjo boljše, ako ostane na Slemenici gospod Simon. Dokler bo on tu, so ji na razpolago mežnarija in cerkvene njive. Če odide ali ga odpeljejo, utegne njegov naslednik v resnici iskati novega cerkovnika. Zato se je ženska trdno zavzela, da bo njen obveščevalni center v prihodnjih odločilnih dneh brezhibno delovni in bo tako župnik stalno na tekočem. Ker se dušebrižnik še ni postoril, je takoj izrabila priložnost, da miu pokaže svojo dobro voljo in znanje:
»Morda bo prav, če vam povem, da je bil za božič pri Bogataju prejšnji učitelj,« je na licu mesta hotela preizkusiti, kake vrste novice župnika zanimajo.
»Bi bilo dobro brati kako mašo, da ne bo hodil več nazaj,« gospodu Simonu ni bito prijetno pri srcu, ko je soseda omenila bivšega učitelja.
(Se nadaljujeJ
□ RIŠKE
IMOVICE
Seja pokrajinskega odbora
Na zadnji seji pokrajinskega odbora, ki je bila pretekli torek, so končno uredili zadevo priključka avtoceste Gorica -Villesse z dokončno progo Trst-Benetke. Na sestanku je bil tudi glavni inšpektor ANAS -inž. Bi Donato. Sporazumeli so se, da bo peljal odcep avtoceste Gorioa-Vil-lesse mimo Romansa, Gradiške in Fare preko Soče, kjer bodo zgradili nov most pri Sovodnjah in nato do državne ceste Gorica-Trst.
Načrt bo izdelaj urad profesorja Mater-ninija, priključek pri Villesisu pa bo na svoje stroške izdelala družba Avtovie Venete.
vici februarja. Državna knjižnica v Gotici, ki je natečaj razpisala skupno z ustanovo ljudskih in šolskih knjižnic, bo po določilih natečaja podelila zmagovavcu pol milijona Ilir nagrade. Učitelju Miru Lojku iskreno čestitamo!
Nadaljujejo se odpusti delavcev v Podgori
Dijaške smučarske tekme
Dijaki in dijakinje iz goriške province so se podali preteklo nedeljo na sneg v Ravaseletto, kjer so se vršile razne tekme, številna udeležba priča, kako se je smučanje razširilo med mladino in da vedno več ljudi spoznava koristnost tega športa. Izleta in tekem se je udeležila tudi skupina dijakov slovenskih šol pod vodstvom prof. Krannerja in je dosegla zelo dobre uspehe.
B) Veleslalom . ženske (ca 1900 m, 25 vrat)
Kategorija Juniores
1) Cotti Vera, Trg. šola »Fermi«, 2T0"7
2) Leban Maja, Slov. šola, 2’31'T
3) Cubei G., Trg. šola Tržič, 3’42”6 itd.
Kategorija Mladinke
1) Fomasir B., Srednja š. »Aseoli«, 2'23”8
2) Krainer L., Trg. šola Go, 3’14”4
3) Zanei M., Klasična g. Go, 4’03”4 itd.
C) Smučarski tek (ca 4500 m)
1) Alesani F., Klas. g. Go, 18’43”6 (1947)
2) Kranner Marijan, Slov. šola, 19’53”8
(1950)
3) Nardini D., Realna gimn, Go, 21 ’43”6
(1948)
Č) Smuk za začetnike (ca 300 m)
Fantje
1) Nardini D„ 22”9
2) Komauli P., 23”
3) Feffis G., 23”5
7) Kranner Marko, Slov. š., 25”3 itd.
Prejšnji teden je ravnateljstvo podgorske predilnice odpustilo nadaljnjih 65 delavk. To je vzbudilo med delavstvom veliko zaskrbljenost še posebno, ko grozi odpust še 40 delavkam. Delavci so mnenja, da bi morali tovarno reorganizirati, da bi njena proizvodnja bila kos konkurenčni zmoglji-
REZULTATI TEKEM
A)	Veleslalom - moški (proga dolga o-krog 2000 m, 28 vrat)
V	nedeljo 24. t. m. bo ob 16. uri v KD
KULTURNI VEČER
posvečen ločenim kristjanom;. Govoril bo msgr. dr. Rudi Klinec. Po predavanju sledijo skioptične slike. Vstop prost. Vabljeni vsi, ki so jim pri srcu ločeni
kristjani.
Kategorija Juniorji (letniki 1946-1948)
1) Ristits G., Realna gknn., 2’11”4
2) Di Blas M., Klasična gimn., 2’21”8
3) Danelon P., Trgovska »Fermi«, 2'42'T
Kategorija Mladinci (letniiki 1949- 1951)
1) Tagliaferri G., Ind. šola Go, 2'15”5
2) Kranner Marjan, Slov. šola, 2’41”4
3) Rocco M., Klasična gimn. Go, 2’48”—
vosti drugih tovarn. Druge tovarne, kakor na primer Torviscosa, so razumele potrebe današnjega časa in so se modernizirale, kar se je izkazalo kot edina rešitev v tej težki konkurenčni dobi.
RZASKE
NOVICE
Po seji mešane komisije
Učitelj Miro Loj k zmagal natečaj za slovensko berilo
Pri natečaju za izdajo slovenskega berila za peti razred osnovnih šol je zmagal učitelj Miro Loj k. Berilo je že v tisku in bo zelo lepo opremljeno. Učenci ga bodo z veseljem vzeli v roke, saj so ga bili res potrebni. Berilo bo imelo naslov »Pisana greda«. Verjetno bo izšlo že v drugi polo-
Po zadnji seji italdjansko-jugoslovanske mešane komisije se je izvedelo, da bodo prepustnice veljale kar tri. leta. Na obmejnem področju bo pa koristnik pro-pustnice lahko prebil 72 ur (to je tri dni kot do sedaj), ki mu bodo pa seveda šteti od polnoči dneva, ko bo zapustil svoje ozemlje; izkoristil bo tako vsakdo lahko tudi del dneva, ko je prekoračil mejo in ki mu bo tako navržen.
Razširili bodo tudi nekoliko obmejni pas, tako v videmskem, kot v koprskem, novogoriškem in puljskem okraju. Vsakdo bo lahko nosil s seboj do pet tisoč din oz. 7.000 lir. Važna je tudi poleg drugih nova avtobusna zveza Trst-Komen-Nova Gorica.
Gospodarska konferenca za Trst
Gospodarska konferenca za Trst se bo vršila v dneh 30. im 31. t. m. Sklicatelji so tržaški župan, predsednik pokrajinskega sveta, predsednik tržaške trgovinske
Nastop pevmske mladine
V	nedeljo 17. t. m. smo v KD v Gorici prisostvovali koncertu, kot ga v tej dvorani nismo še imeli. Koncert je pripravilo SKPD Jože Abram iz Pevme. To društvo je zadnje čase le malo nastopalo, tako da se je zdelo, da že umira. Toda nedeljski večer nas je prepričal, da je v njem veliko zdravih in mladih sil, ki nam u-tegnejo še dosti lepega nuditi, če bodo le imeli potrebno vztrajnost.
Na koncertu je nastopil oktet Planika, ki ga vodi Fr. Valentinčič ml., in pa mladi glasbeni ansambel, ki se je v nedeljo prvič pokazal v javnosti. Program je bil razporejen tako, da so se vrstile pevske in glasbene točke, vmes pa je nastopil še Darko Klanjšček s harmoniko. Razporedba je bila posrečena, zato so se vse točke hitro odvijale in niso bile ndč utrudljive. Krona vsega večera je pa bila zadnja točka: Kraguljčki. k posameznim točkam.
Večer je odprla odbornica društva Marija Skok, ki je v imenu odbora pozdravila navzoče, Nato je nastopil prof. Ivo Bolčina, ki je napovedal prvo točko, troje pesmi okteta: Tam, kjer pisana so polja (Bučar), Ti si urce zamudila (Komel), Eto pletem mrižu svoju (Vrabec). Bolčina je nato povezoval vse ostale točke in je lo opravil zolo pohvalno. Oktet je na tem koncertu zapel dokaj dovršeno, ubrano, bolj kot pri raznih nastopih zadnje čase. Videlo se je, da je bil dobro pripravljen in tudi da so se njegovi glasovi ubrusili.
Za oktetom je glasbeni ansambel zaigral tri kose moderne glasbe. Ansambel tvorijo štirje fantje, vsi štirje mladi, saj je najstarejši drugolicejec E. Valentinčič, ostali pa so: J. Uršič, J. Leban in M. Uršič. Občinstvo jih je z veseljem pozdravilo, ker jih je bilo res lepo videti na odru z njih instrumenti. Igrali so pogumno, brez treme, čeprav je bil to prvi njih nastop pred širšim občinstvom. Tudi ostale točke v nadaljnjem programu so izvajali z enako sigurnostjo in sproščenostjo. Moramo jim iz srca čestitati, da so ob moderni muziki
dobili tudi sami veselje do lastnega ustvarjanja in da se ne zadovoljujejo kot večina njih sovrstnikov, da to glasbo samo uživajo na radiu in na televiziji pa še na gramofonskih ploščah drugega pa ne znajo nič.
Za oktetom in ansamblom je Darko Klanjšček zaigral na harmoniko dva daljša in zahtevna kosa prav tako iz sodobnega repertoarja. Igral je dovršneo, da ga je občinstvo nagradilo z močnim ploskanjem. V prvem delu je nato nastopil še orkester z oktetom in pa oktet sam s tremi narodnimi Furmansko, Zar je morala doč in pa Kaj bi jaz tebi dal.
Po kratkem odmoru se je koncert nadaljeval z istim uspehom. Oktet je v tem delu zapel tudi Gallusovo Vae nobis, potem Ukmarjevo Pesem, Adamičevo Kregata se baba in devojka, pa Juvančev Šopek in Andelovo O jesenske duge noči. Orkester je pa zaigral šest modemih kosov, med njimi dva Avsenekova. Krona vsega je pa bila ruska narodna Kraguljčki. To pesem smo slišali v raznih priredbah za zbor, toda v nedeljo prvi v priredbi za kitare, klavir, harmoniko in zbor. U-činkovala je res zelo močno in so jo morali ponoviti.
K uspehu je pomagala tudi scenerija, ki jo je zamisli Andrej Kosič. Scenerija je prišla do izraza tudi pri drugih momentih med koncertom.
Ob zaključku moremo pevmiski mladini in društvu Jože Abram samo čestitati, kajti nedeljski koncert je bil do sedaj res najboljše, kar je do sedaj to društvo ustvarilo in bi bilo škoda, ko bi s koncertom ne šli gostovat tudi drugam.
Ne moremo pa kaj, da bi ob pohvali prizadevne mladine iz Pevme ne pograjali ostale iz naših vasi in mesta, ki je bila v nedeljo v dvorani odločno premalo zastopana. Ves koncert je bil predvsem za mlade, ki norijo za moderno glasbo. Zakaj je niso prišli poslušat v nedeljo v Katoliški dom?
(r + r)
zbornice in rektor tržaške univerze.
Posamezniki in društva, ki jih omenjena konferenca zanima, so pred dnevi prejeli obširno poročilo univerzitetnega profesorja F. Forte-ja o predmetu. Profesorjev tekst, kakor tudi zapisnik intervencij bodo potem izročili, ob zaključku konference ministrstvu za bilanco in deželnemu odborniku za gospodarsko načrtovanje.
Zanimivo je prebirati poročilo prof. Forte-ja. Ta pravi med drugim, da se Trst, nekoč zelo napreden in dinamičen, nahaja sedaj v postopnem nazadovanju napraim državni, evropski in svetovni ekonomiji. Trst, oadaljueje sloviti gospodarstvenik, ima ekonomske temelje sicer globoke, ali ti so v nevarnosti, da podrejo celo stavbo, ako ;se ne bo storilo nekaj za izhod iz te stabilnosti ali sterilnosti! Stagnacija je tudi pri prebivalstvu. In je res tako. Danes je pri nas skoro 50% prebivalstva, ki ima nad 45 let.
Res edini resnični in mastni prirastek so bili begunci, ki so se naselili tudi po našem Krasu. (Op. ur.)
Odbojkarji 01ympije
Pred kratkim se je začelo tekmovanje Juniorjev v odbojki. Udeležuje se ga tudi goriška 01ympija, ki je odigrala že več tekem. Do sedaj so njeni uspehi in neuspehi tile: izgubila je proti Bc-r-u z 0:2, dobila proti Dom-u z 2:0 (15:10, 15:8). Te dni bo igrala proti Val-u in Dom-u, v 'nedeljo pa proti CRDA v Trstu.
Prosek
Dekleta
1) Koren Silvana, Trg. šola Go, 24”5
2) Leban Mirjam, Slov. šola, 25”1
3) Koren Mirjam, Slov. šola, 25”2
4) Leban Ada, 28”1 itd.
Organizacija tekem je bila v rokah društva CAI iiz Gorice in pa ustanove Azienda di Soggiomo iz Ravaseletto. Vodja vseh tekem je bil profesor telovadbe na Slov. šolah Martin Kranner. Ta bo tudi spremljal dijaško smučarsko reprezentanco, ki bo dne 30. in 31. januarja sodelovala na dijaških tekmah v Corfini. — V njej so: dijaki Ristits, Di Blas, Tagliaferri, Kranner Marjan, Rocco in Alesani ter dijakinje Cotti, Fomasir, Leban; Maja in Krainer.
Zadnji sklep stare uprave v Dolini
Še o cesti Trst - Benetke
KG je že večkrat in tudi obširno pisal o gradnji nove avtoceste Trst-Benetke. Družba »Avtovie Venete«, ki jo gradi, je prejela od združenja hranilnic, ki jih predstavlja ing. Smeraldi, predujem v višini
2	milijard lir in to na račun posojila, ki ga je pred kratkim priznal Istituto di Credito Fomdiario di Verona. Poroštveni listini sta podpisali še tržaška in videmska hranilnica. S to finančno podporo bodo nadaljevali z deli na odsekih Trst-Videm in Palmanova - Tilmeot.
ŠOLSKE ODDAJE NA RADIU TRST »A«
Pred dnevi je bil v naši vasi pogreb naše najstarejše vaščanke, Felicite Gerljanc por. Gorjup. Imela je 95 let. Predrago in vsenaokoli priljubljeno gospo Felicito so spremili na zadnji poti številni vaščani in meščani, saj so Gorjupovo nono vsi imeli v velikih časteh.
Ze več let je bolehala, ali vedno je ohranila svežost spomina in prisotnost duha. Kaj vsega lepega je znala pripovedovati o vzponu in napredku slovenstva in Slovencev na Tržaškem!
Preostalim svojcem in predvsem sinu gospodu Alojziju naše globoko sožalje:
Stari občinski odbor, ki ga sestavljajo izključno komunisti, je na svoji zadnji seji dne 18. januarja odobril načrte in s tem dal gradbeno dovoljenje družbi, ki ima namen graditi naftovod Trst-Bavarska z izhodiščem na ozemlju dolinske občine. Ta sklep je prišel popolnoma nepričakovano in je v popolnem; nasprotju z izjavami, ki jih je pred nedavnim dal časopisom župan Dušan Lavriha, ko je dejal, da bo o vprašanju naftovoda odločal novi občinski odbor. Prav zaradi tega je ponedeljkova odločitev ožjega odbora presenetila vse svetovavske skupine in domačo javnost sploh. Svetovavci »Slovenske skupnosti« so bili o sklepu obveščeni reci in piši eno uro pred sejo odbora.
Postavljeni pred izvršeno dejstvo, so županu Lovrihi poudarili, da je zadeva z naftovodom tako važna, da bi moral o njej predhodno razpravljati novi občinski svet. V tem smislu so že 24. 12. 1965 zahtevali njegovo sklicanje. Zaradi tega so ponovno izrazili svoje nasprotovanje tako naglemu in nedemokratičnemu postopanju občinskega odbora napram občinskemu svetu kot suverenemu in demokratično izvoljenemu predstavniškemu organu občanov, kateri ima pravico in dolžnost razpravljati o vseh važnejših vprašanjih.
Novi občinski odbor, ki bo izšel na podlagi novemberskih volitev, bo moral pričeti z bolj demokratično prakso upravljanja. Naloga novega občinskega sveta bo, prispevati po svojih močeh k delovanju v tej smeri. Dejstvo, da je komunistična partija na zadnjih volitvah izgubila absolutno večino v občini, je ohrabrujoče znamenje in obenem dokaz, da volivci dolinske občine niso več zadovoljni z dosedanjim načinom vladanja ene same politične skupine.
S sredo, 20. t. m. so tudi slovenske šol v Italiji dobile svoje radijske oddaje. Z) nje skrbi, ob sodelovanju odbora, ki st ga imenovala tržaško in goriško šolsk skrbništvo, naša tržaška radijska postaji katera je s tem občutno obogatila in pf pestrila svoj program.
Oddaja »RADIO ZA ŠOLE« je na spori du dvakrat tedensko: ob sredah ob 11.3 (s ponovitvijo ob 17.25) za učence prvij dveh razredov osnovnih šol, ob petkilj tudi ob 11.35 in s ponovitvijo ob 17.1 pa za učence zadnjih treh razredov osno' nih šol. Vsaka oddaja ima načelno d' dela: daljšo vzorno lekcijo, s katero boi šolniki s sodelovanjem učencev dopolnji vali in bogatili podajanje šolske sno' in krajše zaključne rubrike, v kateri bi učenci prvih dveh razredov slišali ra: šolske zbore, medtem ko bodo učeni zadnjih treh razredov imeli v njej svoji »Šolsko pošto«, ki naj z izmenjavo d* pisov in manjšimi živimi nastopi prisp* vali k boljšemu spoznavanju in tesnel ši povezavi učencev naših osnovnih šo
V prvi šolski oddaji Radia Trst A, smo jo slišali včeraj, je učiteljica gosf Švab Nerina s svojimi učenci pripravi! uvodno oddajo o domačih živalih. Odda je zaključil šolski zborček iz Rupe po vodstvom učitelja gospoda Emila Lasič
V podobnem sodelovanju tržaških in S riških šolnikov ter mladine, bodo poteka tudi naslednje oddaje, v katerih bol izmenoma nastopili eni in drugi.
Koristne so popoldanske ponovitve, omogočajo, da spremljajo radijske šolsl oddaje tudi učenci, ki imajo popoldans pouk, tistim, ki so oddajo morda že šali dopoldne v šoli, pa da še enkrat d novijo podano snov.
ZA DOBRO VOLJO
Zjutraj se zbudi žena čila in zadovoljit »Moži, veš kaj sem sanjala? Sanjala sed da si mi kupil prelep krzen plašč.«
»Lepo,« je odgovoril mož, »kaj, če bi si1 šala še malo zaspati, morebiti bi se ti s njalo, kje sem dobil denar.«
OBVESTIL/
V	NEDELJO 31. JANUARJA bo ob
uri kulturni večer, posvečen katoliškeitj tisku. Kratko uvodno misel bo imel Jože Prešeren iz Trsta, nato bodo ska'* in skavtinje iz Trsta pokazali, kaj zna! Pri kulturnem večeru bo tudi srečold Vabljeni vsi!'
DAROVI
Za Alojzijevišče: N. Kamenšček 5.$ Slavica Logar 4.000; Antonija Lukež 3.000; v počastitev spomina pok. Mah Kebe vd. Ferjančič sorodniki iz Bene
5.000	lir.
Vse dobrotnike prisrčno zahvaljuj eri pokojni gospe pa želimo večni mir v $ spodil.
Za misijonarja Pavlina - Hong-Kofl!
Martelanc Alojzija, Barkovlje 5.000 lir.
OGLASI
Za vsak mm višine v širini enega stolp^ trgovski L 30, osmrtnice L 50, več davek na registrskem uradu.
Bilten tržaške občine
Pred dnevi je izšla prva številka informativnega biltena tržaške občine pod naslovom »Notiziario diel Comune di Trieste«. Izdaja naj bi imela namen, vsaj po besedah odbornika prof. Romana, držati živo vezo med upravo in občani.
Pri tem se pa Slovenci vprašujemo, kako naj se ohrani živa vez, ako ne bo biltena tudi v slovenščini, tako da ga lahko vsak občan slovenske narodnosti do podrobnosti razume?
Slovenci, ki pravično plačujemo davke, imamo vendar pravico zvedeti v materinem jeziku, kako se upravlja naš denar. To je, po naše, prava in resnična demokracija, sloneča na krščanskih in svobodoljubnih načelih.
4336 jam in brezen na Krasu
Vestnik »Societh Alpine delle Giulie« je pred dnevi prinesel vest, da je na k raškem področju kar 4336 podzemskih jam in brezen. Mod drugim vestnik navaja tudi vsa dola, ki so jih objavili člani jamarske komisije od 1. 1883 do 1963, kakor tudi vest o najdbi človeških okostij v jami pri Briščikih na tržaškem Krasu.
Odgovorni urednik: msgr. dr. Fr. MoUn Tiska tiskarna Budin v Gorici  - >
A. PERTOT
TRST ul. Ginnastica št. 22 - tel. 95998 30 LET OBSTOJA TVRDKE
Ob tej priliki vam nudimo blago po izredno nizkih cenah: Podloge - Žensko in moško blago - Odeje - Zenski in moški dežni plašči - Osebno in hišno perilo - Srajce - Nogavice -
Galanterije
NUDI OB KONCU SEZONE
OD 20 - 40% POPUSTA
NA VSO ZIMSKO BLAGO
VSAK NAKUP V NASI TRGOVINI POMENI
PRIHRANEK IN DOBRA KVALITETA