BUENOS AIRES
6.	junija 1968
DE GAULLE NAPOVEDUJE BOJ KOMUNIZMU
Conmemorando las víctimas
de la revolución comunista
Los Eslovenos radicados en la Argentina, hemos colocadlo el domingo^ 2 de junio ofrenda floral frente al monumento Del Libertador Gen. San Martín, conmemorando la independencia dé esta Nación y también en memoria del ejercito nacional esloveno, que luchaba por los mismos ideales, pero fue masacrado por los comunistas con los tiros en la nuca. Asi cayeron solamente al final de la guerra 12.000 patriptás, y casi el misario número durante la rev-o-ción comunista en Eslovenia.
Esto fue leí Katyn esloveno, mayor que el. polaco, o ucranio. .Siguen los tristes nombres: Kočevje, Teharje, Hrastnik, Škofja Loka...
El mundo occidental habla del Katyn polaco, pero no conoce el Esloveno, que fu|3 más terrible; habla del Stalin, pero se 0lvidan de otro hombre —“astilla del mismo palo”, Idiría Martín Fierro — que asesinaba decenas de miles de los Eslovenos, y no obstante lo aplauden y ¡estiman .en toldo el mundo— Josip Broz Tito.
En mes de juni0 de cada año conmemoramos a esas víctimas de la revolución. Recordamos a aquellos, que luchac»on por la libertad ¡día su pueblo según el ideal cristiano y democrático, pero fueron entregados por el Occidente —ien una incompresión fatal— a los verdugos comunistas. Recordamos: a esos héroes, que vencieron con su muerte y martirio, y los mostramos a la juventud para ! que conozca el heroismio de sus padres en su lucha contra el mal más terrible de nuestra época, que ahora amenaza también a nuestra nueva, noble patria.
Que la ofrenda al Libertador sea en testimonio de nuestro agradecimiento a la Nación Argentina, y expresión de la voluntad de servirla con el espíritu de nuestros héroes, asesinadlos en las fosas de Katyn esloveno.
V spomin žrtvam komunistične revolucije
v Sloveniji
V nedeljo, 2. junija, smo Sloveni v Argentini položili venec predi spomenik-Gralu San Martinu Osvoboditelju v počastitev argentinsike neodvisnosti, spominjajoč se slovenske narodne vojske, ki se je borila za isti ildeal svobod® naroda, pa s0 jo komunisti pomorili z bolj-ševiškimi streli v tilnik in vrgli v podzemska brezna. Dvanajst tisoč je bilo ubitih na ta način samo ob koncu vojne, dočim jie med revolucijo padlo še drugih desettisočev.
To je slovenski Katyn, večji od poljskega, pa tudi od ukrajinskega pri Vinici (ne pa oid hnvatsikega pri Pliberku, kjer je padlo na slovenskih tleh 100.000 hrvatskih vojakov). Ta slovenski Katyn pa ima ime Kočevje, Teharje, Hrastnik, Škofja Loka..
'Zahodni -svet govori o /poljskem Katynu, pa ne ve -za slovenskega, ki je gpoznejši, govore o Stalinu, pa pozabljajo na človeka, ki je “astilla del mismo palo“, kot bi rekel Martin Fierro, in ki je moril v desettisočih Slovence in v stotisočih Hrvate, pa je deležen časti inslave po vsem svetu — Tiha...
Mesec junij posvečamo vsak0 leto spominu teh žrtev komunistične revolucije v Sloveniji. Spominjamo se njih, ki srno se skupno borili za iste idjeale: svobodo naroda v -krščanskem evropskem demokratskem smislu, pa so nas zahodni ljudje po ugodnem nerazumevanju sami vrgli krvniku v retkie-, ki je vso vojsko vrgel v preipalde... Spominjamo se jih kot borce, ki ¡zmagujejo s svojo mučeniško smrtjo in postavljamo jih kot zgled mladini, da zve ¡za herojstvo svojih o-čbtov v boju proti komunizmu, temu najstrašnejšemu zlu naše dobe, ki sega tudi po Argentini, naši novi plemeniti domovini.
Venec /pred Generalom Osvoboditeljem naj priča o naši hvaležnosti do nje, ki nam je dala novo domovino, ki ji hočemo -služiti z (duhom pobitih herojev v v slovenskih íkatynskih jamah.
Kam a redo
ameriški volilci?
V Zedinjenih 'državah Amerike se je začela živahna kampanja za predl-šedniške in ¡senatorske volitve. Demokratski poslanec Kennedy doživlja uspehe, pa je ¡doživel tudi prvi poraz ob M-c -Cartbyju, ki lahko postane usoden zanj. Usoden poraz pa je 9. maja «/'¡oživel piri primarnih volitvah ¡za senatorja v demokratski stranki naiš rojak senator Franjki Lau-sche proti kandidatu, mlademu Ircu, in to v Ohio, v državi, v kateri je bil petkrat guverner z naravnost legendarnim sl-ovesom. Kako se je ¡moglo, to zgoditi?
Kakor vemo, jie ameriški politik’ slovenskega porekla Frank Lausche iz Clevelanda, ki ima sedaj 72 let, ena najbolj priljubljenih osebnosti v državi ¡Ohio, pa tudi v ¡zvezni federalni upravi, o -katerem ¡se je nekoč (1947) celo govorilo Ikiot o morebitnem kandidatu za podpredsedniško mesto. Njegova -politična kariera je ibila naravnost očarujoča. Eden najbolj -znanih in veljavnih ameriških političnih pisateljev John Gunther mu je v svojem delu Inside USA posvetil najbolj poudarjene strani. Govoril je tam -o čistosti njegovega značaja, o -poštenosti, pravičnosti in izredni osebni priljubljenosti, kar vse je povzročilo, da je od napol poklicnega sportista (baseball), preko sodnika in člana najivišjega sodišča postal trikrat clevelandski župan ter 1. 1944 prvič -guverner Ohia, s čemer je- d-osegel nekakšen reko-rd: bil je prvi ¡katoličan v U-SA, ki je prišel na »tako visok,0 mesto in prvi sin «imigranta. In še to: tedaj je v Ohio „nesel“ predsednika Roosewelta za
33.000	glasov, kar je tudi edinstven primer, da je zmagal demokratski kandidat v državi, (kjer je predsednik iz-g-ubil. Guverner svoje ¡rojstne države je ¡bil petkrat, dokler ni postal ¡demokratski senator, redoma dvakrat izvoljen. do tetos (12 let), fco je znova stopil ipire-d volilce, ki -so ga pri prvem glasovanju odklonili. Letos 17. marca ga je Federacija 9 slovenskih domov v ClevelanldU imenovala „moža leta“, (ker jie» dosegel v ZDA najvišje položaje, ki jih je ¡splrih kdaj dosegel človek -slovenskega rodu v tej državi.
Kako se je moglo zgoditi, da so politika talko čisti-h ¡rok in take upravne nepri-strano-sti in poštenosti, po -kateri je bil vsesplošno znan, odklonili glasovavcii njegove stranke, ki je bila vedno pono-sna na njegove uspehe?
Vzroki se nam -zldie tako pomembni, da moramo pokazati nanje, ker so- značilni za smer, kaftior hočeji0 naravnati državni voz sedanji ameriški volivci.
-Gotovo so Lausdhetova leta imela vpliv, toda ne -¿¡dlo-čilneiga, kajti Lau-sehetova energija je še vse dotlej ostala neizrabljena. Res-, -da' mu je' stal nasproti' mlad (kandidat, toda. -ta kandidat je osebno — kot pravijo tisti, ki so ga Videli in -slišali, — „trdi-h, nesramnih in grdih besed ter vodi propagando tafc-o, da resne ljudi naravnost odbija“. Ima torej p-rav nasprotne lastnosti od -tistih, s katerimi je Lausche pridobival zaupanje ljudstva: fefredno oselbnlo privlačnost, fin ter izredno vljuden nastop. ¡Pa so Vendarle volivci šli za njegovim nasprotnikom. Zakaj ?
O Lausehetu vemo, da je nastopal proti -strankarskemu favonitizmu v drža-vn-i -upravi kot edinem merilu za ¡prvenstvene službe in vplivna mesta. Bil je iza varčevanje pri javnih izdatkih. Nastopa-l je proti »prepotentnosti unij, ki so se posluževale neprestanih stavk, ¡potrebnih ali nepotrebnih, kar je imelo »za posledico vedno večje naraščanje -draginje. To vse ¡so nepriljubljene stvari pri ljudeh, Iki ne -gledajo vsedržavnih potreb z višjega stališča, temveč svojega osebno koristnega in demagošikega. Glavni poved pa je gotovo bilo to. Lausche je vedno odločn-o zagovarjal Johnsonovo postopanje glede vojnie proti (komunizmu v Vietnamu in drugod ¡in ga v tej točki vedno podpiral. Poznal je dobro komunizem že po tem, kar je ta storil v domovini njegovih staršev, ter sle- mu ustavljal, kjer je ¡naletel nanj.
To je bil poglavitni vzrok Lausc-he-tovega poraza, ki najbolj iizrazit0 ka-
V prvi polovici minulega tedna je bila Francija na dnu svojih sedanjih gospodarskih i-n političnih -težav. Vsa gospodarska dejavn-o-št je bila zatrta, ves promet — cestni, železniški, rečni, avtomobilski in letalski — ¡ustavlj en, ¡privatni i;n javni uradi ter vse šole zaprte, po vilicah ¡vseh mest -pa neprestani izgredi anarhističnih ter komunističnih ¡študentov, njihovih simp-a-tizerjev ter delavstva in spopadi z organi j avbe varnosti. Demonstranti so po ulicah postavili -ogromne barikade. Dovs-od so -se dvigali visoki kupi ne-pobranih ¡smeti. Na stotine in stotine razbitih, požganih in u-ničenih avtomobilov je pričalo o nasilju podivjanih mnoižic-
Dnevi nasilja in negotovosti
Ljudstvo se je loteval preplah, da bodo sile 'nasilja in anarhije zavladale n a dl Francijo ¡ten- da se bo nad njo uveljavil režim srpa in kladiva. Kajti zakonite oblasti sk-o-ro ni bilo čutiti. O njej so pričali skoro samo še varnostni organi, ki so bili v neprestanih spopadih iz jarvnimi izgredniki. Po mestih so -nastopile teižave tudi zaradi prehrane, ki je ni bilo mogoče v zadostnih količinah -dovažati; ljudem je začelo zmanjkovati tudi gmotnih sredstev, (kajti stavkaj-oče delavstvo svojim ¡družinam ni prinašalo zaslužkov, vsi denarni zavodi so pa ¡bili skoro ves- čas zaprti.
(Največji občutek; negotovosti so imeli ljudje v Franciji v sredo 28. maja. De Gaulle, »o katerem -po objavi referenduma ni ¡bilo čuti n-obene ¡besede, je trdovratno molčal. Vlada 'od sebe tudi ni dala nobenega glasu. V to negotovost je mlad1 ljudi prišla še govorica, da je De Gaulle zapustil Pariz. Ljudje so to- razumeli tako, kakor da je klonil pred pritiskom nahujskanih množic ter odstopil.
De Gaulle med generali
Stari general je -pa med tem raz -miišljal o -ukrepih ¡za rešitev sedanje francoska Ikrize. -Pred-no se je odločil zarije, je imel -vrsto posvetov z generali francoske vojske. -Odletel je celo v Baden-Baden v Zahodno Nlem-čij-o, kjer ima glavni stan poveljnik francoskih -Oboroženih sil v Nemčiji general Jacques Massu. Tako poveljnik francoske vojiske v Nemčiji, kakor poveljniki ahorožleini -sil v Franciji so zagotovili -gi-alu De Gauliu vso podporo za nastop proti anarhistom in ¡komunistom' ter ostalim levičarjem.
Poslanica, narodu
Po vrnitvi V Pariz je preko radia in televizije naslovil 'na francosko ljudstvo pošlani-co; prebral jo jie z
močnim glasom, ki je razodeval njegovo odločitev, da je pripravljen na hoj ¡s komunisti in njegovimi -zavezniki tu-di -z orožjem.
V -govoru je gral. De Gaulle ria-glašal, da je nosilec republikanske državne ¡zakonitosti. Po enodnevnem razmišljanju da, je ¡sprejel naslednje odločitve: Predsednika P-ompidouja ne bo -zamenjal. Zaradi svoje -sposobnosti in -dosedanjega dela -zasluži priznanje vseh. Pompidou miu- -bo razložil potrebne spremembe v vladi. Narodno skupščino ter ¡senat raz-pušča ter razpisuje novia volitve v ¡zakonodajni -zbornici. Napovedani plebiscit ¡se odlaga na poiznejši čas, -ker ga v sedanjih razmerah ni mogoče izvesti. Volitve bodo v -zakonitem času, razen, če jih «M bi preprečile iste sile, Iki tudi ne dovoljujejo delavcem hoditi na delo, uradnikom v urade, študentom pa v učilnice. To -so ¡sredstva nasilja, ¡groženj, -tiranije, ki jo izvajajo organizirane skupine totalitaristično usmerjene -komunistične stranke. (Če bi to nasilje Iše trajalo, ibo prisiljen uporabiti vsa sredstva, Iki jih ¡za take priložnosti predvideva ustava. Za o-bram- I bo republike ise mora povsod organizirati ljudstvo. Franciji grozi diktatura komunistične stranke, kateri napoveduje ¡boj. ¡Svoj poziv Francozom je De Ganile -zaključil ¡z -zatrdilom: Republika ne bo klonila. Ljudstvo bo odgovorilo. Napredek, neodvis-nos-t in mir ¡bodo zmagali ¡skupno ¡s svobodo.
Da misli gral. De Gaulle resno, je pokazal tuldi na zunaj. Proti Parizu so se od razni-h strani začele pomikati 'kolone -težkih tankov ter so okoli Pariza najprej napravile strnjen ch-roč, riato se pa tanki postavili v ‘samem mestu na v-s-th važnejših križiščih. Prav •triko je bila pripravljena kopenska vojska. Če bi ¡zahteval položaj', je -bilo odločeno, da bodo nekaj oddelkov prepeljali v Pariz tudi k Nemčije.
Volitve v Franciji bodo pa dne 23. in 30. junija.
Presenečenje med D« Gaullovimi nasprotniki
Vtis D-e Gaul-lovlh odločitev je prinesel olajšanje in ¡povrnil ljudem vero v demokratske republikanske -aoiano-ve. Francosko ljudstvo, ki ne -odobrava anarhističnih in komunističnih prevratnih načrtov je ¡začelo nastopati javno -proti povzročileem neredov in stavkajočim množicam. V politični opoziciji so pa D< -Gaullovi -Ukrepi povzročili zmedo in ¡presenečenje. Nič ve-S ni bilo opažati tiste borbenosti kot poprej, lko so igovorli o 'barikadah, na katerih ida se -bodo borili proti njerriu v ¡državljanski vojdp, ampak zatrjevanje celo pri komunistih,"da niso z-a
oborožen nastop -za odstranitev De Gaulla. kakor so' do 31. maja še zatrjevali in tudi delali, ampak -da bodo z zakonitimi sredstvi na volitvah slkiu--šali doseči De Gaullov poraz. Komunisti ¡¡so tudi ¡zavrni-li predlog anarhističnih iš-tudentov, da ibi nadaljevali s pouličnimi izgredi in uničevanjem javnega prem-oženjp, ¡za zrušitev .De .Gaulla. Socialistične in ostale levičarske ¡skupine, ki- j ih vodita Pierre Menues France in François Mitterand -so
s -komunisti. napravile volivni dogovor, r o ¡katerem .bpdo pri volitvah >dne 23. junija vse stranke nastopile z lastnimi kandidati, toda pri nadomestnih volitvah 30. junija bodo vse levičarske stranke glasovale za ¡tistega kandidata, ki bo dne 23. junija -dobil največ' glasov. De gaullovci se na volitve tudi pripravljajo in hočejo pridobiti čim več protikomunističnih -glasov s pomočjo fakoimenovanih odborov za obrambo republike, ki jih ustanavljajo po visieh krajih.
Predsednik vlade Pompidou je medtem preosnoval ¡svojo vlado. Glavna -sprememba v njej je ta, da je dosedanji dolgoletni ¡zunanji minister Couve de 'M-urville postal minister za finance, zunanji minister je pa bivlši predsednik vlade Michel Debre.
Nova francoska vlada je imela 1. junija prvo sejo. Po njej j-e minister -za informacije Yves Guena ponavljal De -Gaul-love trditve, -¡da je bila v teku akcija komunistov, kateri e0 ¡as pozneje pridružili levičarski politiki ibiv. predsednik Pierre 'Mende-s France ter vodja levičarske federacije François Mitterand1. Oba ¡sita se ponujala komunistom, da Sta p-o ¡zrušitvi De Gaulla pripravljena prevzeti oblast.
Francija po tednih ¡nasilja in anarhije
Francoska vlada je vse dni nadaljevala razgovore s -sindikati za obnovitev dela po javnih in državnih ohra-\
tih. Z nekaterimi -sindikati je že sklenjen -sporazum ter se' je delavstvo ponekod -že začelo vračati na d-el-o. Glavni razgovori so pa te dni," kajti binkoštne ¡praznike je večina Ljudi prebila z-unaj mest na 'o-ddihu. Predsednik vlade Pompidou je na binikoštirii ■ponedeljek govoril po- radiu' in -.televiziji. Pred Francoze"'je1 razgrnil Strahotno -sliko, -ki’ jo nudi Francija po zadlnjlh tednih splošnih stavk in zastoja vse gospodarske dejavnosti. INagla-šal je, da ima - Francija 2.400 -milijonov- dolarjev izigub zaradi dosedanjih splošnih stavk. V - zadnjih treh tednih je Francija izgubila -tudi 6%- ? predvidene javne proizvodnje. „Ge bo - šlo tako naprej, potem. boste videli, kam bomo ¡prišli.“ S tem je Pomlp-ildhu hotel poudariti,- da grozi Franciji popo-len gospodarski zlom, če delavstvo ne bo talko j -začelo z. delom. ZatG je predsednik vlade nadaljeval -govor z vso odločnostjo: Ne bomo dovolili, da bi nasilje vladal0 v Franciji; ljudstvo se ¡mora pri volitvah odločiti ali za De Gaulla ali za komuniste. Govoreč politikom, delavstvu in .-štu-dientom, je zatrj-eval, da b0 vlada izpolnila svoje obveznosti. Povsod je treba . nemudoma -obnoviti vise delo, kajti, če -se bodo stavke nadaljevale, jie neizbežen gospodarski zlom. Obljubil je tudi, da vlada -ne ibo zanemarjala izvedbe potrebnih sprememb na univerzah. Za izvedbo te-h spnamemb je pa treba najprej vzpostaviti red. Končna je Pompidou pozval Francoze, naj pri volitvah izrečejo svoje zaupanje De Gauliu.
Verjetno se ho vse to tudi .zgodilo, kajti po zadnjih odločnih ukrepih je De Gaulle znova močno pridobil na priljubljenosti, ker ljudstvo odobrava njegove odločne Ukrepe za obnovo za ¡konitega reda, ¡zaščito ¡svobode in demokratskih ustanov pred navalom komunistične ter anarhistične tiranije in nasilja.
rakterizira 'tudi današnjega volivca. -Proti Lausehetu so nastopile priedvšem delavske unije, ki' tako rade podlegajo deihagošlkim ge-sl-om; vsi tisti, ki so za ,,-poglihavanje“ s komunisti na kakfšen koli način; .vsi, iki ,so proti vojni v Vietnamu; vsi „levičarji“ tudi v vodstvu -stranke ¡same, ki samostojno mislečega Lauscheta ,ni podprlo niti proti taikemu demagoškemu, vidno levičarskemu kandidatu, kakor je bil njegov nasprotnik. Kakor je videti ob tem porazu, so vsi ti krogi pripravljeni zaradi kratkoročnih koristi sklepati „spravo“ s- komunisti vseh vrst. Ameriško mlajše volivstvo je po splošni presoji jdejno zmešano. ¡So ljudje, ki( se boje rezultatov letošnjih volitev. Sodijo, Idia sta v splošnem niv0 in morala volivnega boja v tej deželi padla niže kot kdaj koli prej.
T-udi slovenski levičarski volivci ¡so ob tej priliki nastopali proti svojemu slavnemu rojaku. Slovenski obrtnik je poslušal pogovor slovenskih delavcev, ki ¡so se bahali: „Pa smo ‘nesli’ Lau-sCheta, Iker je vedno glasoval proti pomoči — Titu!,“
Tudi -talko „maščevanje“ se uvršča v tisti glavni vzrok Laus-chetovega poraza: odločnost proti komunizmu kjer koli — tako v Vietnamu kakor v Jugoslaviji. ..
-In -to jie točka, iki smo jo -hoteli ipiouldlariti ob tej volivni kampanji, ki
se je začela v-znanenj-u odpbra proti Johnsonovi udeležbi v vietnamski vojni, proti kateri romi najbolj mladi , Kennedy in za njim me "morejo zaostajati drugi...
Z Lausohetovim porazom smo doživeli Slovenci, preivsem mi, protikomunisti, nep-opravljvo škodo" Lausche -nam je s svojo lj-rbe-znijo do Sloven-1 cev, izseljencev p-ref komunizmom, bil v najvišjih vrhovih naj večja opora, že s svojim u-gledom il be-siedo. Za vse to sm-o nra neizmerno hvaležni. In, ob tej priložnosti, ko registriramo usodno razpotje ameriške politike p-rav ob njegovem primeru, izražam0 prepričanje, da bodo isti v-livei -še gotovo obžalovali svojo odložitev, ali vsaj priznali nekoč, kak0 veli-kega politika, o-diločnega in 'čistegi -so imeli v našem rojaku Lausehetu. tojimo pa tudi upanje-, -da ta poraz, tako reld'eik v Lau-tsclhetovi politični -arieri, ne pomeni konec njegovega elovanja za blagor ameriške države, naše domovine in nas, ki ne morem/ razumeti tega koraka ohijs-kih dmokratov drugače, kot nujno posledici vietnamske politike: ker je padel Jvhn-son je padel tu-di Lausche : in kot vnašanje: Ali se proti agresivnemu -svetvnemu Komunizmu ne 'kaže na obzorjurneiki usodni — apa-
nost?
SLOVENSKI NARODNI VERNIH DEŠ DAN
Letos je padel na samo Binkoštno nedeljo dne 2. junija. Tega dne je bila v Buenos Airesu, spominska prlraditev za vise slovenske žrtve druge svetovne vojne in komunistične revolucije. Naj lepši uvod vanjo j e« hila .uprizoritev Sofoklejeve tragedije Antigone v Slovenski hiši v režiji Nikolaja Jeločnika v soboto, 1. junija. ,'Na binkoštno nedeljo je bila dopoldne najprej položi-kv venca na spomenik Osvoboditelju Argentine, popoldne pa v Slovenski hiši najprej spominska proslava pred spomenikom slovenskim žrtvam, nato pa sv. maša 'zanje v dvorani Slovenske hiše.
Pred spomenikom Osvoboditelja Argentine
Na trgu San Martin so se zbrali predstavniki društev in ustanov slovenskih demokratskih izseljencev v Argentini. Ob enajsti uri so v sprevodu v spremstvu deklet in fantov v slovenskih narodnih nošah skupno odšli pred spomenik 'Osvoboditelja Argentine in njenih sosednjih držav generala San Martina. Zastopstvo Zedinjene Slovenije — predsednik Božo Fink, podpredsednik 'Robert Pe:tri|ček ter član odbora Rudolf Smersu — je položilo predenj venec z napisom “Al Libertador de América los Eslovenos' libres” (Osvoboditelju Amerike svobodni Slovenci).
¡Sporni,^ Osvoboditelja grata San Martina so vsi počastili z večminutnim molkom.
Pred spomenikom slovenskih žrtev v Slovenski hiši
Tu je 'bila slavnost Ob štirih popoldne. Ob spomeniku .sta vihrali argentinska ' in slovenska zastava, na obeh Straneh pa je bila prižgana sveča. Slovenski rojaki so napolnili vse (dvorišče ter vežo Slovenske hiše. Med njimi so bili vsi stoji. Vsa slovenska srenja s'področja Vel. Buenos, Airesa je prišla, da «se pokloni spominu žrtev, slovenskih junakov.
dolžnosti in stopili pogumno v boj za obrambo slovenstva in krščanstva. Vse vojaške formacije, od prvih vaških straž do slovenske narodne« vojske — domobrancev, iso jasno dokazale, da slovenski človek še ¡resnično ‘svojo zemljo ljubi’ :in hoče na nj'ej živeti v svobodi.“
V	nadaljevanju govora je omenjal smisel vsakoletnih ¡spominskih prireditev, da se „obnovi vera v naše delo ob misli na vse, «ki ¡so darovali svoja življenja za najvišje ideale slovenskega človeka, za ¡svobodo in krščansko omiko“ ¡ter poudaril, „da ibi vse naše delo moralo nositi pečat nadaljevanja njihovega boja. In naša 'odločitev imeti iste temelje, na (katerih so svoje prepričanje gradili oni. Demokratični odpor ni nastal le izaradi pokoljev in požigov“, (ker j(e rajni škof dr. Rožman že takrat „označil komunizem za največ j e zlo 20. stoletja in smrt za slovenski narod.“
«Govoreč o ¡sedanjem položaju slovenskega naroda govornik navaja moralno razdejanje, ki ga ¡povroča komu-n izjem ¡s svojim dialektičnim materializmom v sodobni ¡slovenski družbi, kar najbolj potrjuje strahotno širjene ¡bele kuge po slovenskih domovih in družinah, ko .uradni podatki navajajo, da je v J.ugoslviji letno odi 900.000 spočetij le 400.000 rojistev.
Pri tem si postavlja vprašanje „«kako je m«e!d nami'“ in naglasa: „Najhuj-ša leta emigracije «so ¡za nami. Sedaj, ko stoji večina na ekonomsko trdnih cleih, je že čas, da bolj poudarimo prednost duhovnih dobrin nad tvarnimi.
V	'končnih izvajanjih je poudarjal potrebo po pravi krščanski ideološki vzgoji in zasidranosti ¡svobodnih slovenskih ljudi ter nasproti ¡zmotni komunistični (ideji nasilja in sovraštva postavlja idejo krščanske lj«ubezni in pravice, na 'katerih je edino mogoče zgraditi lepši in pravi|čnej«ši svet.
Po Mizeritovtem «g'o«yoru ¡so svobodni Slovenci v Bs. Airesu z mogočno pesmijo Oče, mati, bratje in sestre, zaključili spominsko proslavo v čast slovenskim žrtvom.
//
Sv. maša za slovenske žrtve
„Živ član «naše narodne skupnosti mond jpstati le tisti, ki stalno sodeluje s slovenskim tiskom. Sodelovati s tiskom pa se pravi: pisati vanj, citati ga, pomagati mu, podpirati ga. Naj podčrtam tp zlasti za nove naseljence v tej deželi in povsod: Slovenci smo v svobodnem svetu tako majhna skupina, da bodo ostali zvesti in zavedni v smislu slovenskih izročil samo tisti, ki stalno bero slovenski časopis in po svojih najboljših močeh sodelujejo s slovenskim tiskom.“ Jaka Debevec, pokojni lastnik in «urednik Ameriško domovine
Veliki študentovski nemiri v Beogradu
'■ V veliki «dvorani Slovenske «hiše jo ja imel zanje direktor msgr. Anton O-rehar. Po evangeliju je cerkveni govor navezal na ¡sovpadanje «spominske pri-'editve z 'binkošitnim praznikom. Med drugim je razvijal tele misli:
„Ko je napolnil apostole sv. Duh “so 'začeli govoriti v različnih jezikih, da so jih vsi razumeli”. Prej niso razumeli Jezusovega poučevanja skozi tri leta, sedaj so ga razumeli sami in razložili drugim, ter nazadnje potrdili s smrtjo. Izpolnili e0 Jezusovo napoved: “Priče mi boste kraja zemlje.” Po učenju rajnega škofa Gregorija so naši junaki razumeli vs0 pogubo brezho-i žnega komunizma in to prepričanje svetu naznanjali z duhovnim in, fizičnim odporom ter so mnogi od njih žrtvovali za to svoje življenje.
Dolžnost «govorjenja je ostala nam, ki smo tudi po njihovi žrtvi rešeni v svobodo. Govoriti moramo sebi, da je komunizem tudi danes tak® poguben za življenje slovanskega naroda v domovini in nam v izseljenstvu. 'Ohraniti moramo vero v vreclhost duhovnega v človeku, kar je temelj ¡svobode in pogoj sreče «tier zadnji razlog našega odpora. proti «komunizmu, Iki nam to o-«groža, nekaterim pa je to «že vzel. Zamotiti nas ne ¡sme snovno blagostanje, ki smo ga v svobodi ustvdrili, da ibi se S tem «zadovoljili in pozabili «na «svojo duhovno vrednost. Govoriti moramo mladim, katerim še «tožimo 0, izgubi domovine, da mo to storili zaraidli ¡oldpo-ira proti fauminizmu, ki gnozi tudi njim v izseljenstvu ,s. svojo« materialistično miselnostjo, sicer upravičen,0, oni našle-, ¡ga ¡koraka «ne razumejo. Govoriti moramo svoji okolici, ki se nahaja v isti nevarnosti, kot srno se mi pred 24 leti in «s tem izpolnimo .svojo nalogo pričevanja v «svetu, (katerega smo nastopili s svojim «begunstvom.
V «sv. «malši se združimo v molitvah za rajne, če p«o«t,reibujejo pomoči za od-pušičanje ter ,za stanovitnost v odporu proti breaboštvu «komunizma v tujini
Val študentovske „kulturne revolucije“ je pljusknil tudi v Beograd. O tem poroča časnikarska agencija United Press takole: Jugoslovanski študenti so v ogorčenju, ker niso dobili vstopnic za 'koncert „ibsatovske“ glasbe napadli gledališče, ki je bilo polno delavske in kmečke mladine ter so se nato spopadli in «pretepali s policijo do zgodnjih današnjih ur (Ker je bilo ¡poročilo objavljeno v «ponedeljek, sklepamo, «da so bili ti izgredi v Beogradu v nedeljo, 2. junija, zvečer. Op ur.)«V spop(adih je «bilo ranjenih okoli 60 ljudi. «Med njimi so tudi nekateri stražniki. Tako poročajo današnji «beograjski listi. To je po več letih prvi spopad' med študenti in policijo v Beogradu.
Incident se je 'začel, ko je več sto študentov beograjske univerze napadlo poslopja vzgojnega centra za ljudske univerze. V «gledališki «dvorani te «ustanove je občinstvo delavske in kmečke mladine «poslušalo interprtacije raznih skupin «glasbe ,,«beat“. «študentje, ogorčeni nad prednostjo, «ki jo imajo po takih ustanovah pri raznih prireditvah delavci in kmetje, so poslopje napadli s kamenjem ter «so ina njem razibili več šip. Na «stotine stražnikov je takoj pridrvelo na mesto incidentov, ter so napadli študente z vodnimi curki. Spopadi so «se nato razširili na sosednje ulice. Študentom se je posrečilo priti do gasilskega avta, ,s katerim so se nato napotili v sprevodu proti sredini mesta. Pojačani «policijski oddelki sp proti njim nastopili «z bombami «solzivca ter se jim
boči od nedelje na ponedeljek ter ves ta «dan «še «pozno v noč. Dijaštvo je zasedlo vseučiliška poslopja ter na zidovih univerze prilepilo velike napise, s katerimi je zahtevalo „socialno enakost ter liberalizacijo, ki naj zajame vse u-ustanove sedanje komunistične uprave odi «same partije navzdol.“ Te zahiteve je objavil poseben „akcijski odbor” študentov, «ki je «pozval še ostalo dijaštvo, naj se mu pridruži, da. ibodo dosegli zahtevane spremembe. Nastopili so seveda «tudi z «zahtevami po spremembah na sami univerzi.
'Dijaštv0 se s svojimi demonstracijami ni omejilo samo na vseučiliške prostore, ampak «z njimi šlo tudi na ulice, kjer se je s«popdalo v hudih bojih s policijo. V spopadih je bilo več ranjencev na obeh straneh.
«Študentovski izgredi, ki so presegali vse dosedanje, kar jih je «bilo na «beograjski univerzi doslej — še tiste, ki so bili pod Živkovi,čev0 vlado v kraljevem išestojanuarskem režimu, —• so «presenetili «komunistično vodstvo ter «ga Opozorili na nevarnoist, na katero niti mislili niso in na dejstvo, da njihov položaj tudi v totalitarističnem sistemu ni trdno zavarovan. Nemudoma so poslali med študente take svoje prvake, ki .so lah«k0 govorili med njimi. Tako npr. Veljko Vlahovič, član CK ZKJ. Obljubljal je, >d!a «bo vlada resno vzela v pretres, študentovske «za«hteve. V torek, 4. jun. se je sestala na uradno sejo tudi vlada ¡SE «Srbije ter je njen notranji minister za «ohranitev „varnosti, reda in miru“ prepovedal do nadaljnjega vsa javna zborovanja in «sestanke.
Položaj ostaja še nadalje napet ter se nemiri lahlkio vsak trenutek obnove.
ter v «domovini in «za «s«poznanje tistim ki resnice še niso uvideli.
M«ed sv. malšo je pel «Slovenski pevski zibor Gallus.
je nato posrečilo zadržati jih.
__ Nemiri «pa s tem niso «bili «zaklj-u-riieni. To je bil pravzaprav samo njihbv za,čete«k, ker so se potem nadaljevali v
«Ob napovedani uri je stopil ipr.ed spomenik ¡predsednik Zedinjene Slovenije Božo Fink s podpredsednikom. Aefesandrom Majhnom 3n Robertom Patrickom ter je predi spomenik položil velik ¡šopek rdečih nageljnov s slovenskim trakom.
Direktor msgr. Anton Orehar je izmolil molitve« Reši mi, Gospod, večna smrti, «pevski zbor Gallus je pa pod vodstvom dr. Julija Savellija z občutjem zapel v počastitev slovenskih žrtev Tomčevo Jaz sem vstajenje in življenje.
Pnsdisednik Zedinene -Slovenije B«Ožo Fink se je pred spomenikom «spominjal dogodkov «predi 23 leti in «žrtev, ki so jo doprinesli možje in fantje. «Poudarjal je, „da «seme, ki je umrlo, poganja v novo rast, v novo življenje. Lulč, ki nam sij«e iz- kratkih jam in kočev-s«ki gozdov, preganja iz nas mlrak in hlad. Tej luči, temu ognju se odpiramo, s to močjo se «ustavljamo zmoti in malosrčnosti. «Bogastvo je v teh naših spodrinili, sijajne «zdkla^e črpamo iz teh ubogih neznanih «grobov in jiih presajamo v «naše življenje“.
'Svoj govor je zaključil z ¡besedami: „Občudujemo njihovo požrtvovalnos«t v boju in njihovo veličino v mučeništvu. Hvala jim za to. A ker smisle! njihove žrtve «š« ni minil, ker se zločinski naklep, ki jih je oropal življenja in časti, še vedno uveljavlja nad njimi in domovino, zato «teh naših junakovne •prepuščamo zgodovini, marmorju in bronu, ampak jih nosimo s seboj, da ne omahnemo. “
Na oder so stopili trij«e fantje-di-jaki iz Adirogueja: «Polde Malalan, Gregor Batagelj in Miha Stariha ter iso a globoko psalmistov,} ¡besedo (počastili slovenske žrtve.
Iz «ozadja dvorišča ¡Slovenske hiše so zadonele melodije «slovenske žalo-stinke Gozdič je že zelen. Gallusovi so zapeli 'in «z «njio, poveličali slovenske žrtve.
Tone «Mizerit je «stopil na oder kot predstavnik «slovenske «svobodne izse-ljenstkis! mladine. Navajal je, da so v zgodovini vsakega naroda dogodki, ki „v perspektivi zgodovinske razdalje postanej«0 «pravi mejniki delovanja in presojanja.“ Zatem je orisal položaj med okupacijo in «komunistično revo km cijo v «domovini, ko s«o „tujci izpeljevali in požigali', p>od «bratomornimi streli rdečih krvnikov pa padali «narodni voditelji «z vseh področij javnega življenja. V tistih težkih trenutkih so se slovenski može in fantje zavedli svoje
Dr. Drago Štoka - deželni poslanec tržaških in noriških Slovencev
V «Svobodni Sloveniji «smo poročali o pripravah Slovencev na Tržaškem in in Goriškem za parlamentarne volitve dne 16. in deželne volitve dne 23. maja. Kot znano je 'za parlamentarne volitve na Tržaškem Slovenska skupnost skupno s Slovensko levico postavila samostojno listo. 6e«prav ni imela nobenih izgledov na uspeh, je hotela Slovenska skupnost, «kakor je to objavila v javnem «proglasu, p«red svetovno javnoist opiozo-riti, da slovenska manjšina tudi v demokratski italijanski republiki še ne uživa vseh pravic, ker ji med drugim ni po ustavi zagotovljeno tudi lastno predstavništvo v ¡parlamentu, «kakor je to primer «s francosko narodn0 manjšino v dolini Aosta.
Slovenska demokratska zveza na Goriškem je za državnozborske volitve tudi letos napravila volilni dogovor z italijansko krščansko demokracijo. Ta se je obvezala, da bo podprla rešitev vrste slovenskih vprašanj.
Za Idleželne volitve sta pa šli «Slovenska skupnost v Trstu ter Slovenska demokratska zveza v Gorici skupno na volitve. Postavili sta sicer lastni listi, toda nosilca obeh list dr. Štoka pri Silovienski skupnosti in d«r. Sfiligoj pri Slovenski demokratski zvezi sta bila ¡postavljena na obe listi, (ki sta tako za Molitve napravili «koalicijo, da na ta način zagotovita izvolitev slovenskega poslanca za deželni svet.
Volitve dne 23. maja so pokazale, da je slovenska «zavest med ¡Slovenci na Tržaškem in Goriškem še vedino živa. Potrdila je tudi staro resnico, da bo mogel slovenske koristi prav zastopati samo predstavnik slovenskih političnih strarik, ne pa tisti Slovenci, ki jih italijanske stranke postavljajo na svoje liste samo kot vabe za slovenske volilce.
Slovenska «skupnost je «na Tržaškem ne samo obdržala svoje dosedanje položaje, ampak je celo napredovala taiko v občini Trst, kakor v vseh štirih poide-«ženskih občinah, ki jih vodijo «slovenski župani. V Tržaški pokrajini je lista idiolbila 7.816 «glasov, t. j. 858 več kot leta 1964. V vsej deželi pa 10.845 «glasov, t. j, 836 več «bot «leta 1964, ter je bil za deželnega svetovalca izvoljen «no.silec lista« dr. Drago Štoka, pravnik iz Trsta.
Na Goriškem je lista Slovenske demokratske« zveze, ki je pri volitvah nastopila v povezavi z listo «Slovenske skupnosti nazadovala za 22 «glasov. Letos je «dobila 3 039 «glasov, leta 1961 pa
3051. To nazadovanje so povzročili vo-iilci treh «slovenskih podeželskih Občin Števerjanu, SovOdinjah in Doberdobu. V «sami goriški občini so pa Slovenci napredovali od 1897 v letu 1964 na 1992 glasov «pri letošnjih volitvah.
V Sovodnjh «so se «uve«ljavili .združeni socialisti, «kjer je dobil Marko Wal-tritsch 305 prednostnih glasov, v Doberdobu pa komunisti (Jože Jarc). Toda oba sta dobila premalo glasov, da bi mogla biti izvoljena.
Deželni svet Dežele Benečija-Julij-ska Krajina bo imel 61 poslancev. Zastopnik Slovenske «skupnosti v njem bo ¡dr. Andrej štola. Poleg njega «bo v deželnem svetu «še «komunist Dušan Lov-riha, dosedanji župan v Dolini.
Da imajo italijanske politične stranke «slovenske kapdidate samo za vabo in da jim do «sbvienskih koristi sploh nič ni, se je .pokazalo tudi ob vplivnih govorih na televiziji, Ob oddajah ni predstavnik nobene italijanske politične stranke, razen komunistov iz čisto propagandističnih. razlogov, omenjal Slovencev, pa so se «za slovenske «glasove potegovale prav vse stranke. Dr. Stoka tudi pri oddaji ni. smel «govoriti in ne pozdraviti v slovenščini, še manj grajati te prepovedi. Za to je odgovorna parlamentarna «komisija ,za nadzorstvo nad oddajami, v kateri imajo svoje predstavnike vse politične «stranke. •
Slika slovenskih glasov za Sloven-
I Z
TEDNA
Oib zaključku lista radijske «postaje poročajo, id!a ji ¡bil na predsedniškega kandidata Roberta «Kennedyja izvršen atentat. Njegovo zdravstveno stanje je zel0 težko in nevarno.
Papež je pozval katoliški svet naj še ve«e prispeva za misijonske akcije kat. Cerkve «po raznih «delih «delih sveta.
V	Panamski republiki je« bil pri volitvah izvoljen optozicionalec dr. Ar-nulfo Airias, Iki je bil že dvakrat predsednik, toda obakrat tudi odstavljen.
V	Ekvatorski republiki s«o «bile v nedeljo volitve. Poleg predsednika republike so volili še 54 «senatorjev in 80 «poslancev. Za predsednika je «bil izvoljen Jose Mariia Velasco Ibarra.
Italija je pred novimi težavami. Zaradi hudih porazov (pri volitvah so se «socialisti odločili, da ne «bodo več sodelovali v koaliciji s krščanskimi demokrati. Ti sedaj samo «z republikanci nimajo v parlamentu in senatu večine. Socialisti sicer izjavljajo, da bi dopuščali tudi manjšinsko «krščansko-demo-kratsko vlado, če bi izvajala program, na katerega bi mogli socialisti pristati Taka vlada pa nikdar ne more ostati dalj časa na oblasti in j.© zato v «ved-ni nevarnosti. «Zato se «že «pojavljajo glasovi, da (ho treba razpisati nove volitve, če po 5. juniju ne bo mogoče sestaviti' «dela zmožne vladte. Političnim težavam se pridružujejo «sedaj tudi š* «ponavljajoči se študentovski izgredi. Za njimi stoje seveda komunisti, ki huj-
V TEDEN
skaj o mladino proti «De Gaullu ter italijanskim demokratskim oblastem. Doslej so «bili veliki študentovski izigredi
ae.	v Rimu. INleap«lj«u, Florenci in Turinu.
M:ed Sovjetsko zvezo in kom. Kitajsko je prišlo do nove napetosti. Povzročili so jo kitaj,siki komunisti vzdolž 8000 km ¡dolge «sovjetsko-kitajsiko meje. Obmej«ne spopade «med kitajskimi komunisti in «sovjetskimi mejnimi stražarji je potrdil sam, poveljnik mejnih straž igral. «Zirijanov. O poslabšanju zvez. med «Miosfcvo 'i«n Pekingom govori tuldi zadnja številka Komunista v Moskvi, ki «silovito napada «Mao Če Tunga. Očita mu, idla «bi rad dosegel, da bi prišlo med Sovjetsko zvezo in ZDA do atomske vojne, da podaljšuje vojno v Vietnamu, «da se hoče s silo polastiti sovjetske mongolske republike, da je pripravljen žrtvovati na stotine milijonov ljudi in cele narode zato, da bi ustvaril bodočo «družbo z (bataljoni «de-lavaev-suižnjev pod vodstvom svoje «-setoe diktature.
O ameriški ¡atomski podmornici Scorpion z 99 možmi posadke že «od 28. maja, iko bi «se bila morala vrniti V svojo bazo Norfolk, ni nobenega sledu. Po Atlantskem oceanu jo ae vedno Išče veliko ladij ter letal.
Iz življenja in dogajanja v Argentini
Proslava Dneva vojske
Bila je ¡dne 29. maja kot «spomin na 158-letnico «ustanovitve argent. vojske.
sko skupnost «po posameznih občinah je		Glavna slavnost je bila letos v «Como-
pa naslednja:		do«ra «Rivadaviji na jugu republike', s
Tržaška p okrajna 7,816 (+ 836)		čemer je «hotela «vlada ¡tudi na ta na-
Goriška pokrajin	i 3.029 (— 22)	čin poudariti kalko veliko 'pozornost
Občina Trst	5.768 (+ 788)	posveča temu delu republike. «Pri slav-
Devin -N abrežina	841 (+ 22)	no«sti je ¡bil navzoč tudi predsednik re-
Zigonik	232 (+ 8)	ipubiilD iz« gjlavnimli poveljniki vojske,
Riepentabor	144 ( —)	mornarice in letalstva. Govornik na
'Dolina	746 (+ 36)	slavnosti je bil glavni «poveljnik voj-
Občina «Gorica	1.992 (+ 95)	ske «gral. Julio Alsotgaray. Prikaizal je
Števerjan	238 (— 20)	delo. ki «ga je opravila vojska v gra-
Fiovodnje	315 (— 89)	ditvi domovine«, njenem» «gospodarskem
Doberdob	217 (— 29)	in kulturnem dviganju. Navajal je šte-
Krmin	72	vilna imena vojaških poveljnikov, ki
Ronfce	50	jih, argentinska zgodovina ne bo nikdar
Tržič	77	pozabila zaradi «njihovih velikih del. s
Skupno	10.845	katerimi «so postavljali temtelje «damo-
		vini v vseh njenih južnih področjih.
Atentat	na Kennedy j a	Po slavnosti je bil predsednik drža-
ve tudi na sestanku z navzočimi vojaškimi osebnostmi: generali, admirali in letalskimi brigadirji ter jih seznanjal iz raznimi problemi. Pred njimi je naglašal za vlado argentinske revolu-
cije«: , „Nismo 'ne konporativisti, niti ne totalitarni. Vse vladno delo je usmerjeno v prizadevanja, «da pridemo ¡do reprezentativne demokracije.“
V nekaj vrsticah
Argentinsko vojaško odposlanstvo,
ki ga je vodil brigadni general 'Ma-riano Jaime de (Nevares se je te dni vrnilo iz južnega Vietnama.. V tej' državi so argentinski vojaški, mornariški ter letalski «častniki na samem ‘bojišču, oiplazovali uporabo najmodernejšega ameriškega orožja proti komunističnim napadalcem.
V	Argentini je zdravnik dr. Mlguel Bellizzi v mestu Lanus izvršil dne 31. maja presaditev srca. To je bila prva tovrstna operacija v Argentini, v svetu pa 19. (Bolnik Anton Serrano je «o-operacijo samo prestal, a je 4. j.unija zaradi komplikacij umrl.
V	argentinski vladi «sta bila imenovana «dva nova državna tajnika. Drž. tajnik «za industrijo in notranjo trgovino« je «postal idr. Jotge E. P!eycere. dr. tajnik za «zunanj«o trgovino pa El-bio Baldinelli.
/■WMIowicc lag 3EBow«Byižj€
Izvoz mesa iz Slovenije in ostalih republik v Italijo se je v ¡zadnjih mesecih o-boutno zmanjšal. Zato so cene na domačem trgu precej padle, toda cene mesnim izdelkom ter mesu po gostinskih obratih se niso prav nič znižale, kar povzroča nezadovoljstvo tako pri živinorejcih, kakor pri potrošnikih. Živi-norejfei so npr. v letošnjih prvih štirih mesecih 'dobili za govejo živino 15%, rja. prašiče pa 13% manj, kalkor v istem razdobju lani. Pri tem je pa doma prehrana ljudi z mesom še vedno nizka.
. Mnogo nižja, kakor po svetu. 'Če bi se potrošnja mesa zvišla samo za 3 kig na osebo na leto, ¡bi domači trg prevzel z lahkoto vso proizvodnjo mesa. Na ceno živini močno vpliva tudi huda suiša. Živina nima zadostne palše 'in pridelek krme ibo zelo upadel. Zato živinorejci Skušajo že s«daj prodati čim več živine.
V	Ljubljani so v Narodni galeriji dne 15. maja odprli spominske razstavo Josipa Plečnika. Pripravila sta jo Zveza arhitektov Slovenije in Narodna galerija. Ob tej priložnosti sta govorila o umetniškem ustvarjalnem delu velikega arhitekta-umetnika direktor arhiva praškega gradu J. Perkan ter član Slov. akademije znanosti in umetnosti dr. France Stele.
V	Mariboru je v dvorani tamOšnje-ga gradu 14. maja 'gostoval tenorist Anton 'Dermota. Na sporedu je imel slovenske pesmi. Na klavirju ga je spremljala njegova žena ga. Hilda Dermota.
Na Trati pri Št. Vidu je dne 11. maja strmoglavilo letalo „libis 180“..
Razbitine letala in goreč bencin so povzročile hude rane in opekline 5-letnemu otroku Dulšanu Kravanju, ki se je ob nesreči igral ab progi. Pri nesreči sta izgubila življenje pilot Mile Tovornik in mehanik aerokluba Ljubljana Jože Metlika.
Umrli so. V Ljubljani: Marija Wo-hinz roj. Ilijaš, Aleksander Masz, profesor, Ferdinand Tomašič, Ana Novak roj. šulšteiišič, Mercedes Vrišer, Marija Berlan, Cecilija štrukelj roj. Smole, Ruža Svetlič, Leon Perhavc, jlavni tožilec, Baltazar Farrai, član .Slov. filharmonije', Mile Tovornik, pilot, Jožko Metlika, avtomehanik, Ivan Velkavrh, mizar v p., Jože 'Zalar, Angelca Bačar roj. Černilogar, Edmond Horvat, Jožica Flis roj. Štrukelj, Oskar Felicijan, upok., Ivanka Lunar roj. Šuibic, Frančiška Velkavrh roj. Volčič, Ivan Kobal, upok., Jože Dejak, upok., Matija 'Osterman, Ana Blaj roj. Ciber in Franja Novak, upoik. v Litiji, Kristina Laznik v Slov. Konjiah, Jože Lampret na Fužinah, Lado Brenčič, mizar na Vrhniki, Ana Bizjak na Brezovici, Aloj Zupančič v Čatežu pri Vel. Loki, Marija Zdešar roj. Prosen ma Vrhovcih, Viktor Bavčar, lesni tehnik v Pivki, Ludviic Kamlbič v Metliki, Štefan Skvarča v Slavini, Albin Jurca, 'biv. gost. v Postojni, Alojz Rupnik, sodni uradnik v p. v Trbovljah, Amalija Reiniger v Kočevju, Andrej Povh v Stični, Frančiška Berlot roj. Tekavec v Litiji, Ivan Zevnik v Skopicah, Ivan Bohinc v Preski pri Medvodah, Terezija Mrak v Podlipi in Franc Nemec na Rečici pri Laškem.
8 L O V B M C I V
BUENOS AIRES
Odhod msgra. Ignacija Kunstlja
V	soboto, dne 1. junija dopoldne je glavni 'direktor slovenskih dušnih pastirjev v svetu msgr. Ignacij Kunstelj zaključil svoj takratni obisk Slovencem v Argentini ter je iz Buenos Airesa odpotoval na obisk k Slovencem v Sao Paulo v Brazilu.
Na letaliče na Ezeizi ga je spremil ter se tam od njega poslovil ■'direktor msgr. Anton Orehar.
Msgr. Kunstelj je prišel na obisik k Slovencem v Argentino na povabilo msgra Oreharja v petek, 19. aprila t. 1. V Argentini je prebil pet tednov. S Slovenske hiše, kjer je 'Stanoval, je obiskoval razna naselja in njihove domove na področju Vel. Buenos Airesa, pohitel pa tudi med Slovence v Mar del Plato, Miramar, San Luis, Mendozo, Cordobo in Rosario.
Osebne novice
Družinska srec^. V družini Pavla Fajdige in njegove 'življenjske družice ge. Irene roj. Zajc ise je rodila hčerka. Srečni družini naše iskrene čestitke!
t JANEZ KAČAR
V	petek, 31. maja t. 1. se je v večernih urah po vseh slovenskih naseljih na področju Vel. Buenos Airesa razširila z vso naglico novica o nenadni smrti 35-letnega Janeza Kačarja, sina zdravnikov dr. Ivana Kačarja in njegove žene dr. 'Marije Kačar. Na vse je napravila silen vtis. Vse je pre-
A ft O I N T I N !
tresla. Vsi so Janeza Kačarja dobro poznali s slovenslkih prireditev, zlasti pa po delu v Slovenski 'hiši, kjer je vedn0 rad pomagal, kjer koli je bilo treba prijeti za delo za slovensko stvar. Zlasti mu je bila močno pri srcu ureditev odra v veliki dvorani Slovenske hiše. Vse slovenske ljudi je zadela, ker je novica o njegovi prezgodnji smrti prišla tako nepričakovano. Saj skoro nihče ni vedel, da (bi bil 'kaj 'bolehal. Vsi so mladega Janeza samo poznali kot postavnega in zdravega fanta. Pa bila je le kruta resnica.
Rajni Janez Kačar se je v sredo prejšnji teden podvrgel operaciji krčnih žil. Na posledicah te operacije so se mu nato v petek 'zvečer iztekli dnevi mladega življenja.
Na mrtvaškem odru je ležal v Slovenski hiši, kamor .so ga v soboto do pogreba neprestano prihajali 'kropit slovenski rojaki, med njimi zlasti slovenska mladina. Visi so molili za pokoj Janezove duše, ki jo je za srečanje z Bogom pripravil msgr. A. Orehar ter izrekali iskren0 sožalje tako hudo prizadetemu očetu dr. Ivanu Kačarju, njegovi ženi ge. dr. Mariji Kačar, ter pokojnikovi sestri Mariji in njenemu možu Nacetu Finku.
Pogreto rajnega Janeza Kačarja je bil v soboto 1. junija ob treh popoldne. Pogrebno sv. maš0 za pokoj njegove duše je imel direktor msgr. A. Orehar. V lepem govoru se je rajnemu Janezu zahvalil za vse delo, ki ga je, opravil medi Slovenci, prikazal njegovo smrt z vidika kat. Cerkve ter njegovim staršem, sestri in ostalim sorodnikom izrekel globoko sožalje.
Iz Slovenske hiše je nato rajni Janez Kačar nastopil svojo zadnjo zemeljsko pot na pokopališče Flores, kjer 'bo njegovo truplo čakalo vstajenja.
Smrt Janeza Kačarja nam je odkrila, da je toil 'tudi mehko čuteč pe-
Zbornih Svobodne Slovenije za leto 1968
s0 po vseh kontinentih težko pričakovali. Imamo potrdila iz večine držav, da ao ga prejeli, številna so priznanja in čestitke, ki jih dobivamo.
Navedemo n. pr. akad. kiparja Franceta Goršeta, ki piše iz New Yorka:
,JPo dolgem čakanju smo le dočakali letošnjega Zbornika. Moram reči, d)a je odličen Ste lahko ponosni nanj, ker je htijs lepa knjiga; lep Zbornik. Yam in sourednikom čestitam.'1
Ker je Zbornik edinstvena knjiga v svetu, v kateri sodelujejo demokratični izseljenci vseh svetovnih nazorov, in ker je to knjiga, pri kateri sodeluje največje števil0 slovenskih znanstvenikov, umetnikov, književnikov, publicistov itd. (samo v letošnjem jih je nad 50) je mojster Gorše prišel na originalno ujejo. Takole zaključuje svoje pismo:
„Zanimivo pa tudi ]mi'kavno bi bilo, če bi se nekega; dud, n. pr. ne ne vem kje, dobili vsi sodelavci pri Zborniku in si tako nekako v Doke segli. Ali ne bi bil to zares zgodovinski dogodek posmbne sorte?“
Lepa ideja. Sestani ek bi bil nad vse zanimiv, toda...
snik, o čemer priča njegova pesem, ki so jo našli med njegovimi stvarmi ter jo objavljamo na 3. strani podi zaglav-jem Vsak teden ena.
Ob prezgodnji smrti Janeza^ Kačarja izrekamo najiskrenejše sožalje in globoko sočutje njegovim tako zelo prizadetim staršem očetu idr. Ivanu Kačarju, njegovi materi ge. dr. Mariji Kačar, rajnikovi sestri Mariji, njenim otrokom ter njenemu možu Nacetu Finku. Vse naj tolaži Bog, rajni Janez pa naj mirno počiva v argentinski zemlji, njegova duša pa uživa vso polnost sreče pri Bogu, 'kateremu je vse življenje zvesto služil.
MIRAMAR
Na občnem zboru Slovenskega doma dn® 28. aprila t. 1. je bil izvoljen naslednji odibor: predsednik Anton Japelj, podpredsednik in knjižničar Lojze Trpin, tajnica Marija Marolt, blagajnik Janko Gornik, goapoliar Franc Gornik st., nadzornik Anton Prbšiček, mladinski referent Janez Marolt, gospodinja Marija Japelj in referent za kegljišče. Franc Gornik ml.
V šolskem tečaju Janeza Trdine se je začel reden pouk dne 13. aprila. Vodstvo šole je 'prevzela ga. Anica Gornik, ki poučuje tudi vse predmete. Verouk poučuje g. Boris Koman iz Mar del Plate
Pesem mladine na Koroškem
Zveza pevskih društev v Celovcu je priredila pevski koncert, na katerem 12. maja t.l. v celovškem Domu glasbe. Nastopili so trije zbori, dva koroška — mešani Zbor Koroške dijaške zveza in Gallus ter mladinski obor osnovne š'o-le iz Slovenj gradca iz Slovenije. Občinstvo je zanimanje za koncert potrdilo z veliko udeležbo.
Pred začetkom koncerta je na vse naslovil topel pbzdrav 'tajnik Zveze pevskih društev Tomaž Holmar.
Prvi je nastopil mešani zbor Koroške dijaške zveze pod vodstvom dr. Franca Cigana. Nad 70 pevcev in pevk je izvajalo obširen spored umetnih in narodnih pesmi. Za uvod' ¿o udarno zapeli Slovenska smo mladina. Veliko odobravanje so pevci želi zlasti z Joto-stovo pesmijo Sem pevec ter z ljudsko Jes mam pa konča bieleha v prireditvi dr. Cigana.
Gallusovci so nastopili z ¡okoli 40 pevci in pevkami. Tudi te je občinstvo nagradilo za lepo'podane pesmi z navdušenim ploskanjem. Zlasti so ugajale
Slvetelova Tičice lepo pojo, Kimovčeva Tiho sonce plava ter narodne Kdor hoče furman biti in Eno si zapojmo v priredbi Jos. Pavčiča.
Slovenjgrajški mladinski pevski ztoor je nastopil pod vodstvom pevovodje prof. Jožeta Leskovarja. Je močan zbor ter je v njem nad 100 pevcev in pevk. Zapeli so najprej tri umetne: Ciril Pregelj: Domovina, Davorin Jenko: Lipa in Dinko Fio:! U našeg Mlarina, nato pa tri narodne: Roža na vrtu, Mi ptičica zapoje in N’mav čriez jizaro. Dodali so še pesem na čast materam. V drugem delu svojega sporeda so podali pesmi SchUbert-Lindenba/um, Simon „Stratija jsem fcajdu“, Vodopivec Žabe, Gossetto Moja diridika in Fabiani Mi smo pomlad.
Celovška pevska zbora sta gostujočemu mladinskemu zboru iz Slovenj gradca izročila lelpa spominska darila, nato so pa vsi pevci skupaj zapeli dve kitici Prešernove Zdravice v ' Bremrlovi uglasbitvi. Zapeli 'so jih tako navdušeno, Ida je po dvorani mogočno odmevalo ter je med občinstvom povzročilo navdušenje, ki se dolgo ni poleglo.
Zveza pevskih društev je nato vse pevce povabila na pogostitev, na „navž-jio“, kakor pravijo Slovenci na Koroškem, ki so jo pripravile sestre v Mohorjevem domu.
S10VCNCI PO SVIT«
ECUADOR Priznanje 'Slovencu
V srednjeameriški Ekvatorski republiki deluje že več let slovenski duhovnik Venceslav Rijavec. 'Njegovo delovno področje je v škofiji 'San Antonio-Manajbi. Krajevni ordinarij zelo ceni njegovo delo ker ima vanj velilko zaupanje. Zato ga je imenoval za generalnega vikarja svoje škofije. Temu so sicer ugovarjali 'duhovniki-domačini, pa je škof vztrajal pri svoji^ odločitvi ter si ja 'za svojega sodelavca pri vodstvu škofije iizibral prav slovenskega rojaka.
Msgr. Venceslav Rijavec je gorišfci rojak. 'Njegova družina je živela v Trnovem pri Gorici, odkoder se je pa vsled fašističnega preganjanja umaknila v Jugoslavijo. Tu so ji oblasti dodelile zemljo v Makedoniji, 'kjer so mladega Venceslava med vojno mobilizirali partizani. Venceslav Rijavec jim je pa ušel v Grčijo, prišel nat0 v Ita -lijo, kjer je leta 1945 vstopil v slovensko semenišče v Pragli. Leta 1948 je
Vsak teden ena
NE ČAKAJ POMLADI Janez Kačar
Tcurri daleč, Icmj morja, slovenski je
raj!
V tujini, mi vsak dan je težje in huje. Priklenjen za vednoi vstal bom na tuje ? Še videl;Ljubljano bom, mjstrni mk)j
kraj?
Ne čaka)j\ pprrdadii, ne čakaj na maj. Usoda življenja talko ukazuje, kto v ognijiu trpljenja na tujem me
kuje.
A moje srjce si želji le nazaj!
Če božja je volja tako odločila, dd\ zadnja mi um\ na tujem bo bila, uklanjam ponižna se ji že sedaj.
Ob smrti pa želja mi bo še prav mila, naj duša H moja to milost dobila, dd videla dom bi, rm poti v raj!
s tem semeniščem prišel v Argentino, kjer ga je tri leta pozneje posvetil v duhovnika rajni škof dr. Rožman. Na povabilo msgra. Andrej Križmana je leta 1952 odšel v duišnopastirstvo v Ekvatorsko republiko, kjer je komaj 40 let star postal generalni vikar škofije San Antonio v Manabi.
Msgru. Rijavcu, ki je vsa leta zvest naročnik 'Svobodne Slovenije, k visokemu 'odlikovanju iskreno čestitamo ter mu želimo obilo uspehov in 'božjega blagoslova na njegovem odgovornem položaju.
PO ŠPORTNEM SVETU
Sovjetska zveza je premagala Jugoslavijo v tenisu s 5:0 in jo izločila iz tekmovanja za Davisov pokal. Italija je premagala Monaco s 5:0, Anglija Finsko 5:0, ČSSR pa Belgijo s 3:2.
Nov svetovni rekord v metu Ikopja je postavila Cristina Speillberg (Vz. Nemčija) z 61,64 m. Prejšnji ženski rekord! je postavila njena rojakinja Liesl Weaterman|n s ]64,26.
Prve dni junija bodo v Italiji zaključne tekme za evropsko nogometno prvenstvo držjavnih reprezentanc. 5. junija se bodo pomerile Anglija in Jugoslavija ter Italija in Sovjetska zveza, 8. junija pa ibo finalna tekma med premagancema za tretje in četrto mesto.
Manchester United je premagal Benfico iz Lizbone s 4:1 in osvojil naslov evropskega nogometnega prvaka. Tekma se je končala sicer 1:1, toda v podaljšku je Manchester zabil še tri gole. V septembru se bosta pomerila južnoameriški prvak Estudiantes in evropski prvak Manchester za svetovni naslov.
Na troboju strelskih elkip Poljske, Jugoslavije in Bolgarije je jugoslovanski reprezentant Epifanič Zadel z ma-lokalibersk0 puško v ležečem položaju vseh 600 možnih krogov. Rezultat pa ne bo priznan kot svetovni rekord, ker strelci lahko dosežejo svetovne rekorde samo na evropskih, svetovnih ali olimpijskih tekmah.
V prijateljski nogometni tekmi je Nemčija prvič premagala Anglijo. Tekma je toila v Hanovru, zmagovalni gol je zabil Beckennbauer.
Oliver Ford je kot šesti atlet izenačil svetovni rekord v teku na 100 m v času 10 s. Ford je šele pred dvema mesecema začel tekmovati na progi 100 m, pač pa je tekmoval v tokih na 220 in 440 jardov.
Sofoklej: Antigona
Premiera te tragedija, ki jo je nekdo nazval višek svetovne dramatike, je ibila v sobot», 1. junija t. 1., oto 9 Zunanji povod za Antigono sta 'bila slovensko jubilejno gledališkjo lelt>o: stoletnica Dramatičnega društva v Ljubljani lin ob začetku junija obletnica vetrinjske tragedije. V zadnjem času ae je mogel GedaliSki odsek Slovenske 'kulturne akcije še spomniti pravkar umrlega
Janeza Kačarja
soustvarjalca odra pa dvorane v Slovenski hiši.
Pred pričetkom predstave je stopil pred oder načelnik gledališkega od-ska SKA, Antigonin režiser in igralec Sela Nikolaj Jeločnik in spregovoril pred občinstvom, ki je dvorano napolnilo, tihemu in vestnlemu teatrskemu delavcu tople in iskrene besede v slovo, s poudarkom, da bretz Janeza Kačarja ne ibi imeli odra s tako popolno sMetlobno razkošnostjo. Občinstvu se je stoje s tiho molitvijo spomnilo skromnega in vztrajnega odrskega garača, brez katerega 'bi našega odra ne 'bilo v tej popolnosti.
Po tej izaslužiemi in žalostmi komemoraciji se je takoj' pričela Sofoklje-
va Antigona, ia 'biser realističnega teatra v poslovenitvi Franca Albrechta. Da takoj omenimo način, kako s0 bile vloge porazdeljene in kostumirane. Grškega izigleda so bile — seveda stilizirane samo ipieglavitnle ženske vloge, Vsi drugi igralci so bili v modernejših kostumih: Kreon in njegov sin, stražnik im sel v skoraj todobnih vojaških uniformah, ostali vojaki tudi v nekoliko srednjeveških lasuljah; ženski z/bor v nekakšnih „ljudlskih nošah“. zborovodja in vedtež Teinezias v todofonih civilnih oblekah. To kostumsko pestrost je po mnenju mojega slučajnega soseda terjal županji potiod obletnice vetrinjske tragedije. Ali pa je Antigona po poltretjem tisočletju obstoja takšne kostumske zmešnjave pozitivno prenesla, je težko neči. Podobne režiserske mahinacije so pri stalno igranih komadih pogoste. Spominjam le na primer, kako so gospodo za Verdijevo Traviato pred nekaterimi desetletji oblekli v nove frake; ta režijski 'domislek so mnogi drugi prevzeli, če se prav spominjam, celo ljubljansko opera, a stalno 'niso mogli Tra-viate modernizirati. Podoben primer je bil s Hamletom v frakih itd. Mi moramo samo ugotoviti, da kostumska raz-
novrstnost stilne doslednosti ni prav nič motila, dasi Ibi antična kostumska e motnost vsaj za neklasično šolano mladin0 bila priporočljiva. Režiserjev ukrep je bil vsekakor uspeišletn, če ne vedno veljaven in . neobičajen poskus.
Druga izrazita režiserjeva domislica je Ibila podaljšava odra globoko v dvorano. 'Oder v 'Slovenski hiši ni majhen. V grških teatrih točne meje med odri 'in avditoriji ini bilo. Nastopajočih je bilo pri Antigoni dosti in so skoraj res terjali povečan oder. A irazen stopničastega dlohoda na oder, ob katerem je Ml razvrščen zibor, so 'bili igralski dogodki v dvorani samo do — lin Odhodi postopajočih. Le redki so bili prizori, da se je igralec obrnil na gledalce 'kot na Tebancle. Pri tem je bil0 razširjenj® prizorišča med' avditorij uspešno, čeprav ne nujno in ibi stalna podobna praksa bila režiserjem ovira piri delu.
Poleg teh sobotnih specialitet pa bi moral zlasti pri režiserju poudariti še vse ostalo ds.lo, ki ga ni bilo malo. če bi hotel le najti kakšno hibo, bi povedal, da je marsikateri igralec imej 'primeren glas na odru, dočim na prehodu ali celo v dvorani ni 'bil enako razumljiv. A moram šteti režiserju v posebno zaslugo, da je izvežbal ženski zbor in, skupimo vojakov, posebej skoraj stalno se pod odrom nahajajočo
gdč. Marjeto Rožanec, dočim. so ostali igralci že pilecej vigrani in jih morama» zato le ibežn» navajati. Isto veljn za režiserja.
Antigona ge. Nataše Smersujeve je
gotovo stvaritev en|& naših najodličnejših igralk, za kaftero mialrsikdo vprašuje, zakaj' ne nastopa večkrat. Ugotavljam,» da je materinski in gospodinjski posli v njeni teatenski 'zmogljivosti prav nič ne ovirajo. V nekaterih prizorih je gledališče izzvala k tresljajem iza njeno usodo. Njena sestra Izmena, gdč. Marjeta SmersujeVa je bila prav tako na mestu, le da Je njen delež na tragediji manjši in pa-sivnejiši. če »menjamo še tretjo žensko, 'zborovodkinj» gdč. Marjeto Rožanec, ji prav tako ne moremo odreči popolnosti v igoivoru; bila je kot že stara igralka. — Med moškimi nosi poglavitno breme tebanski kralj Kreon g. Maksa Borštnika. V posameznih scenah je bil satansko hudoben, dasi je svojim izbruhom dajal videzi pravičnosti, dokler ga razvoj' dogodkov ni privedel do kesanja, ki ga j» pa vendar pred Tebanci —poslušalci zatajeval. Vseskozi na mestu je bil stražnik g. Cirila Jana. Kreonov sin Haj-mon, ki ga je gluimil )g. Maks Nose, je res do fermenta izdelal svojo vlogo in se je slednjič sam izločil iz sveta, ki mu vlada njegov oče. Njegova maska je
bila izdelana, a ne v smislu skromnih ostalih mask. Vedeš Teirezias v igri g. MarijanaAVillenparta je toil glasnik žalostnega konca tik pred završkom in je svoj» vlog» prepričljivo odigral. G. Nikolaj Jeločnik, ki je poleg režijskega 'bremena igral še vlaga Sla, je prav tako prepričal Kot zlborov»dja je za par gdč. Marjeti iRožanee nastopil g, Frido Breznik. Bil» bi potrebno poleg zibora posebej razložiti vlogi zborovodij, da toi mogli dosežke tega odličnega igralca pravično, oceniti. Sploh je kritiku odmerjen prostor vse preskopo odmerjen, da toi v 'kritiki bilo moč napore režiserja in igralcev količkaj pravično oceniti.
Ztoor, tokrat deklet, ima posebno vlogo v grški dramatiki; gotova moderna stremljenja se niso uveljavila; vlogo vsakega klasičnega zibora bi 'bilo treba posebej obrazložiti. Gotovo je 'hvalevredno, da so bile v zbor poklicane članice iz IMorona. Med zborom in statisti so bili takrat vojaki. Tako ženski zbor kot vojaki, čeprav eni kot drugi teatensfcega 'življenja še ne vajeni, ,so ¡bistven» pripomogli poleg izkušenih igralcev k uspehu Antigone. A da je glavna zasluga za uspeh bila na ramah režiserja, je kljub kostumski nestalnosti in odensko-aUditorijska uporabe prostora, jasno.
Marijan Marolt
SPOROČILO STARŠEM DIJAKOV SLOV. SREDNJEŠOLSKEGA TEČAJA RA V. MARKA BAJUKA
V .soiboto, dne 8. junija ofo 17.30 uri bo na odru Slovenske hiše ¡dijaška, predstava Sofokljeve tragedije „Antigona.“ Vstopnina je 100 pesov. Dijaki lepo vabljeni.
Sobota, dne 29. junija ofo 19.30 uri v Slovenski hiši: Desetletnica slovenskega srednješolskega tečaja ravn. M. Bajuka: Sv. maša — direktor msgr. A. Oreihar. ■—• Misli ob obletnici: ga. Anica Kraljeva, g. prof. Geržinič, gdč. Te-rezilka Marn, g. Jože Dobovšek. Lepo vabimo dijake, bivše dijake, starše, znance in prijatelje.
Šolski svet “Slov’ srednješolskega tečaja ravn. Marka Bajuka
Ponovitve Sofokljeve tragedije ANTIGONA, ki je bila tako uspešn0 uprizorjena 1. junija, bodo v petek 7. in soboto 8. junija ob devetih zvečer; v
nedeljo 9. junija pa ob šestih popoldne na odru Slovenske hiše. Posebna^ dijaška predstava je v soiboto ob šestih. Vabimo vse, da si vstopnice oskrbe v predprodaji v Duišnopastirski pisarni (tel. 6‘9-9503). Predstave se bodo začele točno ob uri. Občinstvu je namenjen samo parter.
Tečaj za vaditelje(ice) telesne vzgoje se bo začel pod, vodstvom g. ¡prof. Tineta Vivoda v nedeljo, 9. junija, po
sv. maši v Slovenski ihiši. Vabimo vsa dekleta in vse fante, ki imajo veselje do ¡športa in ljubezen do otrok, da pridejo na tečaj. Tečaj ima namen praktično in teoretično usposobiti vaditelje (ice) 'za ta predmet, ki se bo uvedel na vseh slovenskih osnovnih ’šolah. Predmet pa ima nalogo, vzbuditi v o-trocih zanimanje ¡za telesno kulturo, da bodo pozneje radi , sodelovali pri mladinskih organizacijah po domovih. Zato prosijo vodstva šol in šolski referent ZS vse domove in obe mladinski organizaciji (SDO in SFZ) za sodelovanje.
GLEDALIŠKI ODSEK SLOMŠKOVEGA DOMA
JAKOB ŠTOKA
MOČ UNIFORME
Gledališka predstava v treh dejanjih
V SOBOTO, 15., ob 20	• V NEDELJO, 16., ob 13
CD H C=> S CD B C2 ■ CD ■ C=> ■ <=) 1 C=> ■ CD H CD ■ CD ■ CD ■ (=> ■ (=> ■ C3 ■ CZ> ■ <=> ■ C3
U
G
El
0
va
0
ü
Nedelja, 30. Junija	Začetek ob 17
KOLINE
igra „Planika44 orkester
DRUŠTVO SLOVENSKA VAS — LANUS
OBVESTILA
Petek, 7. junija 1968:
Antigona ob 21 v Slovenski hiši.
Sobota, 8. junija 1968:
V	Slovenskem domu v San Martina ob 20 predstava Slehernika v počastitev A slovenske žrtve ,
Antigona ob 18 i^ 21 v Slov. hiši. Na pristavi ob 15 uri sestanek deklet.
Nedelja, 9. junija 1968:
V	Slomškovem domu spominska proslava za slovenske žrtve ob 18.
V	Slovenski hiši po sv. maši zvezni sestanek SIDO in • SFZ. Tema: Potovanje po Evropi s pomočjo skioptičnih slik.
V	Slov. domu v San Martinu po
maši sestanek članic SDO.
Antigona >ob 18 v Slovenski hiši.
Četrtek, 13. junija 1968:
V	Slomškovem ¡domu po večerni maši ob 18 uri očetovski dan.
Na Pristavi v Castelarju boidio pristne
DOMAČE KOLINE
9. JUNIJA T. L.
Prijave za na dom na T. E. 629-4077
Spominska
proslava
našim padlim junakom nedelja, 9. junija, ob 18 v Slomškovem domu
Sobota, 15. junija 1968:
V	Slomškovem domu gledališka ¡predstav^ MoČ uniformo ob 20.
Nedelja, 16: junija 1968:
Procesija sv. Rešnjega Telesa ob 10
v Do« B os c o.
V	Slomškovem domu ob 18 predstava Moč uniforme.
V	nedeljo 16. junija opoldne (po
procesiji) bodo- v Slomškovem -domu na razpolago domače KOLINE.
Četrtek, 20. junija 1968:
V	Slomškovem domu predvajanje celovečernega filma.
Nedelja, 23. junija 1968:
V	Slovenskem domu v San Martinu ob 16 koline. Igra Planika.
V	Slomškovem domu družinska nedelja. Predaval bo p. dr. Alojzij Kuko vica S. J. io temi: Film in krščanska morala.
Proslava šolskih otrok ob 16 v
venski hiši.
V	Slovenski hiši Baragova proslava ctroik slovenskih šol. Oh 16. skupna sv. maša, nato proslava.
>■»■■■■■■>■—»»MtMllHf«	»»»■■■■■■■■ ■■■!'
Arh. Jure ¥«inberg'ar
Director de obra y constructor I" cat.
Načrti za gradnje vseh vrst, notranjo opremo, ¡pohištvo. Ureditve gradbenih dovoljenj v Capiltalu in provinci- Buenos -Aires
Independencia 321 - 12", d. 48 Capital	T.E. 30-6489
ES10HNIA UBRE
Editor responsable: Miloa Star»
Redactor: José Kroselj Redacción y Administración: Ramón Falcón 4158, Buenos Air«
	T. E. 69.9503 Argentina
I o ! O Ztt 1 M H-S fc £ «	l FRANQUEO PAGADO Concesión N* 5775
8 ££ Ž - g“' s ° 2o 1 • <	j TARIFA REDUCIDA Concesión N* 3824
I Registra Nacional de la Propiedad Intelectual No. 955.451	
Naročnina Svobodne Slovenije let«	
bíOEOIIOIOIOIOIOIOIOtólÜIOlOIÚiOIOlO
1968: za Argentino $ 2.500 — Pri pošiljanju po pošti doplačilo 100 pesov. Za ZDA in Kanado: 13 USA dolarjev za pošiljanje z letalsko pošto, in 9 U_SA dolarjev za pošiljanje z navadno pošto.
Tallerea Gráfico» Vilko S-R-L., Estado« Unidos 425, Bs. Airea- T-E. 33-7214
Slovenski dom v San Martinu
V nedeljo, 23. junija
DOMAČE KOLINE Igra: Planika
PO TO ¥ A N JA
EIIROTUR
Av. CORDOBA 351 T. E 32 6077 - Bs As ^
TE
BI
ZEM
je vaša potovalna agencija.
Oddelek za Slovence vodi Armando Blažim a
OBIŠČITE EVROPO — poslovna ali kot turisti. SREČAJTE se s svojimi sorodniki in prijatelji. ČAS NI OMEJEN.
V tem letu BREZ vizumov.
VOŽNJA Z LADJO tja in nazaj'
VOŽNJA Z LETALOM tja in nazaj
427.50 USA dolarjev
CELOVEC 940.50 USA dolarjev TRST 904.10 USA dolarjev
H
Vse na odplačevanje
25% na raičun in 12 ali 24 obrokov z 12% obrestmi
LADJE: G. Cesare — Augustus — Anna C — Eugenio C — EHrico C
Dr. Tone žužek
ADVOKAT
Lavalle 2327/33, p. 5o. Of. 10
Ena kvadra od podzemske postajg Pasteur
Uraduje ob torkih in četrtkih od 18. do 20. ure
Avenida Córdoba 351 Bueno« Airea
Tel.: 32-6070/6077/6078/6079
JAVNI NOTAR
Francisco Raúl Cascante
Escribano Público Pta- baja, ofic- 2	!
Cangallo 1642	Buenos Aire» ’
T- E. 35-8827	!
Dr. FRANC KNA¥S :
ODVETNIK
■
Lavalle 1290, p. 12, of. 2, Capital
T.E. 35-2271
Uradne ure od 17—20 Na telefonu tudi dopoldne (10—12) ;
n
■
Lujan, Francia 952 T.E. 735 ali 516
*
V petek in soiboto od 9.—13. ure. :
Zahvala
Vsem rojakom v tujini, ki so našemu ljubemu bratu
dr. Celestinu Jelencu in njegovi ženi Juliji roj. Zurc
v življenju izkazovali prijateljstvo in spoštovanje,' ki so jima pomagali v bolezni in jima stali ofo strani v poslednji uri, ki so ju spremljali na njunih zadnjih poteh, jima darovali cvetje in molili iza poikoj njunih dulš, se ¡najiskreneje zahvaljujemo. Posebej se še zahvaljujemo družini Brinškovi, ki je našega osamelega brata sprejela k sebi, nadalje glovomiikom poslovilnih ibesed ob grobu, kakor tudi za toplo priznanje in pohvalo, izraženo v osmrtnicah in nekrologu v Svobodni Sloveniji. Vsem, vsem najleiplša hvala! Naj njegov dbh živi v vseh prizadevanjih za boljšo (bodočnost naše domovine.
Sestra: Bo si srna Zupan v imenu vsega sorodstva Bled-Ljubljana, v maju 1968.

Zahvala
Ofo prabridki izgubi naišega dobrega sina, brata, strica in svaka, gospoda
Janeza Kačarja
ki ga je Vsemogočni p0 kratki mučni bolezni dne 31. maja 1968 v 35. letu starosti poklical k sebi, da prejme večno plačiijo. od; Njega, ki mu je vse svoje življenje zvesto služil in Vanj zaupal, smo prejeli toliko izrazov globokega in isikrenega sožalja, da čutim0 dolžnost, da se tem potom vsem in vsakemu, ki ste nam ob tej težki uri kakor koli stali ob strani, najgloblje in rjajiskreneje- zahvalimo.
Ti pa, naš predragi Janez, uživaj pri Bogu tisto blaženost, ki jo je On pripravil tistim, ¡ki ga ljubijo in ¡ptrosi tza • nas, da se nekoč ■združimo s Teboj pri ¡Njem, Od j-e veična. Resnica, Lepota in Doforpta.
Dr. Ivan in dr. Marija, oče in mati; Marija por. Fink, sestra; Roke c in Monika, nečaka; Ignacij Fink, svak.
Buenos Aires, 3. junija 1968.
»gif. msssssssss: ... -v----	-
Pred petdesetimi leti.-	9
POT DO PR¥E SLO¥EN£KE ¥LADE
Dr. Tine Debeljak
16.	maja 1917 je prišel Masaryk v .Petersburg, da organizira prevoz čeških prostovoljcev na francosko fronto. Dobil je dovoljenje vlade Ker-enskega. Vse stvari je ¡uredil šele 9.. oktobra, ko je bil podpisan protokol za prevoz 30.000 prostovoljcev, ki so se prijavili vsi v zadnjem času. V tem je nastala .novembrska boljševiška revolucija. Tudi od teh oblasti je dobil M.asaryk dovoljenje za prevoz pod pogojem nevtralnosti. Legije so bile na ukrajinskem terenu. Masaryk je tudi z Ukrajinci sklenil pogodbo, pa 'jo tudi razdrl, ko so 25. jan. 1918 oklicali samostojno ukrajinsko vlado (Rado), ki je sklenila paktirati z Nemci za mir. Ko so to voljo pokazali tudi boljše-viki, je Ma-saryk sklenil oditi takoj v Francijo. Boljševiki so dovolili odhod pod nevtralnostjo. Tako s,e je začela prepeljava čeških legij čez Sibirijo v Vladivostok za prihod — v Francijo...
Istočasno je Štefanih nabiral vojake po USA med izseljenci (2.500 prostovoljcev); pa tudi v Italijo so z avstrijskih front vedno bolj uhajali Čehi, tako da jih je bilo aprila 1918 že tam 14.000. Italijani so jim dovolili ustanoviti poseben Korpus ped njihovo kontrolo, ki pa s-e je pozneje razvil v posebno divizijo 21. 4. 1918, ki je nastopila samostojno v boju skupno z italijanskimi četami pri Piavi. Tako so češkoslovaške legije priznali v Italiji aprila 1918, v Franciji pa so češki vojski priznali posebni statut že od 16. dec. 1917. To vojaško sodelovanje je imelo za posledico, da so zavezniki priznali Češkoslovaško vojsko kot vojskujočo se stranko na zavezniški strani. Vključili so se v — Antanto.
Jugoslovanski odbor v Londonu pa ni imel v ustvarjanju vojaških edinic take sreče kakor Čehi. Imel je tež,av.e na (Me strani: na eni strani s srbskimi kraljevimi ministri, na drugi z Italiiani zaradi Londonskega pakta. Srbi kakor Italijani so bili proti ustvarjanju jugoslovanskih legij: prvi, ker so si prisvajali politično in vojaško delovanje zase kot že priznana zavezniška sila, ter so zato ustanavljali Srbske korpuse dobro-
voljcev, kot. smo videli v Rusiji, drugi ^pa niso hoteli dati dovoljenja za jugoslovanske legije v Italiji, ker bi to dajalo dokaz, da so se tudi Jugoslovani borili z orožjem v roki proti Avstriji ter bi si tako lahko lastili kakšno ugodnost pri sklepanju miru. Vedno in. vedno je Jugoslovanski odbor naletel na neiskrenosti na srbski,strani. Med J. O. in Italijani pa so bile neprestane tožbe zaradi Londonskega pakta od strani J. O.; od strani Italije pa. očitek, da se hrvatski jugoslovanski vojaki .najbolj strastno bore na italijanski fronti proti Italiji ter so vsi za Avstrijo.. Neprestano so silili J. O., naj vpliva na generala Borojeviča, da.se s svojimi ljudmi postavi na stran Antante. Zvezo z njim so dobili v prof. Barcu, ki je bil rektor univerze v Zagrebu tedaj, ko. so generala Borojeviča imenovali za častnega doktorja. Barac je prišel z njim v stik in mu rekel, da nima smisla, da Hrvati rešujejo državo, kot svoj čas Jelačič, da postane potem vse pri starem. Kot poroča Meštrovič (98), je Borcjevič odgovoril, da ne veruje, da bi Osrednje sile izgubile vojno, še manj pa, da bi Antanta pustila propasti Avstrijo. Sicer pa: „Branimo svojo zemlj-o, ker ?— kaj bi bilo, da nam Lahi vzamejo najlepšo zemljo Gorico, Istro, Dalmacijo?“
Da bi prešel na antantino stran, zahteva izpolnitev dveh pogojev: Srbska vlada naj doseže uničenje Londonskega pakta, 'in zagotovi etnografske meje, in 2), to gre za prehod- stoti-sočev vojakov, da jih Italija ne bo smatrala'za vojne ujetnike, ampak za vojskujočo se stranko. Ko bi Italijani ustregli tema zahtevama generala Borojeviča, bi naenkrat imeli Jugoslovani v Italiji večjo armado kot Čehi ter bi z njo lahko nastopali vojaško za svojo svobodo. Da bi razmajali disciplino med jugoslovanskimi borci na laški fronti, so trosili italijanski avioni v Sloveniji in drugod letake s Trumbjčevim podpisom, naj se predajajo italijanskim vojakom in naj se ne bore za Avstrijo, kar škoduje Jugoslovanskemu odboru pri njegovem delu. .
Meštrovič je protestiral proti tem letakom, ker sugerirajo v domovini, da je med Italijo in J. O. „vse y\y\čjevio, kam ni res“. Izkazalo s-e je, da letak ni Tnumbič ne sestavil ne bral, dal pa je dovoljenje, da uporabljajo njegov podpis. Pozneje so Italijani sami sestavljali take letake. Vprašanje prostovoljcev se ni v Italiji nikdar rešilo; kdor je hotel na solunsko
fronto, je lahko šel v sklopu Srbskih dobrovoljskih čet... Šele na solunski fronti so. se ustanovili Jugoslovanski, dobrovoljci,
V času, ko so bili Italijani v največji' stiski zaradi poraza v Kobaridu, so začeli iskati poti, kako bi se postavili n,a čelo „podjarmljenih narodov v Avstro-Ogrski“ in z njihovo pomočjo slabili avstrijsko -fronto. Čehe šo lahko pridobili, posebno še, ko so jih dovolili malo prej — 21. 4. 1918 — ustanoviti češke legije v Italiji. Težje je ¡bilo z Jugoslovani, ki. so imeli spor zaradi .Londonskega pakta. Tedaj bi se hoteli Italijani približati Jugoslovanom, zlasti še, ker Trumbič ni imel namena, poslat1) koga od J. O. na „Kongres podjarmljenih avstroogrskjh narodov“, ki naj bi se vršil v Rimu aprila 1918. Da bi ga-pregovorila, sta prišla v London De Torre in general Borgese. Po daljših pregovorih, kjer sta obljubljala delno olajšavo Londonskega pakta, j,e bilo določeno, da J. O. pošlje zastopnike na ta kongres, in se je sklenil neki predhodni sporazum De Torre-Trumbic (7. 3. 1918).
Tako je bil sedaj kongres mogoč. Udeležili so s-e ga Čehi, Slovaki, Poljaki, Rumuni, Jugoslovani. .... vsi narodi AO razen ■Nemcev in Madžarov. Češki legionarji so paradirali pred spomenikom Emanuela. Prisotni so bili predstavniki zavezniških poslanstev.
Sklep tega kongresa je bil: 1) vsaka teh narodnosti, ima pravico- doseči svojo polno samostojnost. 2) vse narodnosti gledajo v Avstro-Ogrski inštrument nemške nadvlade in glavno oviro za realizacijo svojih želja in pravic, in 3) kongres smatra skupno borbo vseh teh narodov kot potrebno- za popolno osamosvojitev in vsaka narodna enota ima pravico do svobodne države. Posebno izjavo pa so dali Italijani in Jugoslovani v tem smislu, da j,e svoboda enega naroda :— v tem primeru Srbov, Hrvatov in Slovencev — v interesu drugega, italijanskega; 2) da je obramba svobode Jadrana proti sovražnikom v njihovem skupnem interesu in 3) da se bodo teritorialne spremembe reševale v medsebojnem prijateljskem dogovoru tako, da pri sklepanju miru ne bodo prizadeti življenjski interesi nobenega od obeh. Majhen del enega naroda, ki bi ostal v mejah drugega, bo imel v jezikovnem in kulturnem oziru vse pravice in zaščito.