9
ISSN 0351-6407
Spomladi upa še star kol, da bo ozelenel.
Murska Sobota, 22. marec 2001, leto Lili, št. 12, odgovorni urednik Janez Votek, cena 230 sit
Župnik Vinkovič pomagal družini z osmimi otroki
Pomurski poslanci o svoji (ne)moči
Ciril Pucko: Lahko pa usklajeno rečemo, da se bo gradnja odseka Vučja vas-Beltinci nadaljevala po minimalno spremenljivi dinamiki.
Geza Džuban: Prioriteta visokošolskih izobraževalnih programov je vse prej kot tekstilni, ekonomski je bil upravičen.
Marija Požonec: Moram dodati, da obstaja še ena železnica, ki je trenutno še v oblakih.
Ženin prihaja iz Francije str. 2-3
Francosko podjetje Altrad, ki ima 35-odstotni delež prodaje mešalcev na evropskem trgu, želi postati večinski lastnik Liva v Rogašovcih
Spoštovani davčni uradnik se je osem let okoriščal s prispevki kmetov str. 17
Jožef Špindler: Na neki način to zelo slabša našo pozicijo, da hoče nekdo lobirati samo zase, potreben je globalni vidik.
Feri Horvat: Množično vlaganje amandmajev je bolj »farbanje« volivcev kot resna možnost, da se v proračunu kaj spremeni.
NAROČNIK----------------
AKTUALNO OKOLI NAS 22. marec 2001 urnim
Ljutomerska gimnazija razbija meje
Ni razloga za predsodke
Program mladinske izmenjave Jota 2001
Madžari so praznovali
Slovesnosti tudi v prekmurskih krajih
tudi madžarsko folklorno skupino Csallosok iz Slovaške, prireditvi pa so organizirali še v Do-manjševcih in na Kapci.
V Lendavi je bila slovesnost kot že vsa leta po osamosvojitvi Slovenije na trgu pri katoliški cerkvi, kjer so položili vence pri spominskih znamenjih Szeche-nyju in Kossutu.
Prireditve se je udeležil tudi madžarski minister za mladino in šport Tarnaš Deutsch, ki se je
■ a ljutomerski gimnaziji so v sodelovanju z Agencijo za šport Ljutomer gostili mlade med petnajstim in osemnajstim letom, ki so prispeli iz Norveške, Danske in Poljske. Koordinatorici programa sta bili profesorici Sonja Ferčak in Martina Domajnko, ki sta pripravili pester program aktivnosti.
Ljutomerski gimnazijci so se v lanskem letu podali v sklopu mladinske izmenjave na Norveško in so jo sklenili nadaljevati, poleg Norvežanov pa so povabili še mlade iz dveh držav, tako da se jih je en teden družilo petdeset, med njimi je bilo petnajst ljutomerskih gimnazijcev. Namen mladinske izmenjave, ki jo je finančno podprla tudi evropska skupnost, je bilo spoznavanje kulturne raznolikosti, ohranjanje kulturne dediščine in premagovanje ksenofobije, saj so npr. prišli tudi temnopolti azilanti z začasnim bivališčem na Danskem. Teden so preživljali v Veržeju v salezijanskem domu, na Kozjaku v centru obšolskih dejavnosti in v Dolini v stari šoli. V tem času so si ogledovali naše krajevne lepote, pripravljali so razne delavnice, se ukvarjali s športom, odločili pa so se tudi, da ne bodo uživali alkohola. Zabava pa zaradi tega ni bila nič slabša, kvečjemu kakovostnejša, saj so bili po trditvah udeleženih mladi zelo odprti in so zato ustvarili precej pozitivno in sproščeno razpoloženje. Nekoliko manj so se ujeli s Poljaki, in to zaradi njihovega zelo slabega znanja angleščine, vendar so tudi to premagali. Občasno so mladi tudi sami kuhali in tako so imeli dneve poljske, danske, norveške in slovenske kuhinje. Slovenci so skuhali tudi joto, ki so jo pripravili že na Norveškem, vendar jim takrat ni uspela, letos pa je mladi Norvežani niso mogli prehvaliti. Od tod tudi razlaga, zakaj so program poimenovali Jota 2001.
In kako ocenjujeta celotno dogajanje dva od slovenskih udeležencev? Nataša Grof iz Martjanec, ki obiskuje prvi letnik, pra- ’ vi, da je skupaj z vrstniki iz tujine preživela nepozabne dni, saj je spoznala nove prijatelje, s katerimi bo ostala v stiku. Ugotavlja, da je znanje tujih jezikov pri tovrstnem druženju zelo dobrodošlo, saj lažje vzpostaviš stik, poudarja pa še, da ni razloga za ksenofobijo, ki jo lahko presežeš prav s spoznavanjem drugačnih od sebe. Tilnu Pokrivaču iz Gornje Radgone, dijaku četrtega letnika, je bil teden druženja z mladimi iz tujine pozitivna izkušnja, saj pravi, da se je v njihovi družbi izvrstno počutil. Meni, da je to enkratna priložnost spoznavanja druge kulture, ki se včasih precej razlikuje od naše, to pa še ni razlog za predsodke, saj si lahko včasih prijetno presenečen...
D. Tibaot I
Madžarska manjšina razdeljena, voditelji nezadovoljni
V Lendavi so pripravili prireditev na trgu pred spominskim znamenjem. Govoril je
■ a Madžarskem se ob državnem prazniku, 15. marcu spomnijo marčevskih dogodkov leta 1848 in narodnoosvobodilnega boja, ki je sledil revolucionarnim dogodkom v tem letu, potem ko se je povsod po Evropi začelo revolucionarno vrenje s pomladjo narodov. Praznik so počastili tudi v krajih, kjer prebiva madžarska manjšina v Prekmurju. Število prireditev, dober obisk in vzneseni govori slavnostnih govornikov pa so dokaz, da ta praznik tudi Madžarom v
Sloveniji veliko pomeni.
Iz zgodovinskih virov je razvidno, da se je takratnih bojev v
19- stoletju udeležilo tudi precej Madžarov iz Prekmurja.
Vendar je bilo letošnje praznovanje tudi odsev razdeljenosti madžarske manjšine ter nasprotij med goričkimi in lendavskimi Madžari, saj se praznovanja enih drugi niso udeležili, to razdeljenost pa so omenili v svojih govorih tudi nekateri sla-
madžarski minister dr. Tarnaš Deutsch.
vnostni govorniki. Najprej so pripravili prireditve na Hodošu in v Prosenjakovcih. Na Hodošu so v kulturnem programu poleg domačih nastopajočih sodelovali še recitatorji in pevski zbor gimnazije iz Kbrmenda ter amaterska gledališka skupina iz pobratenega naselja Hodoš na Slovaškem.
V Motvarjevcih in v Prosenjakovcih pa so po polaganju vencev pred spominskimi znamenji v tem kraju pripravili kulturno prireditev, na kateri je sodelovala tudi folklorna skupina iz Sarvara. V Dobrovniku so pripravili prireditev ob narodnem prazniku v petek, povabili pa so
spomnil nekaterih dejstev iz zgodovine in povedal, da je odigrala zelo pomembno vlogo pri začetku revolucije prav madžarska mladina, poudaril pa je tudi pomen dobrega čezmejnega sodelovanja Madžarov, v prihodnje pa bodo skušali še okrepiti sodelovanje med mladimi.
Predsednik sveta Pomurske madžarske samoupravne narodnostne skupnosti Gydrgy Tom-ka pa je bil kritičen do sedanjega položaja madžarske manjšine v Sloveniji. Zatrdil je, da se z zakonom sprejete pravice manjšin v praksi pogosto ne uresničujejo. Njihov položaj pa še dodatno obremenjuje težko gospodarsko stanje na območjih, kjer živijo Madžari, poudaril pa je tudi, da sedanja razdeljenost madžarske manjšine na goričke in lendavske in njihovo nesodelovanje dejansko škodi vsem in da je ta konflikt med njimi nekomu v interesu.
Na prireditvi so govorili še Predsednik madžarske samoupravne občine Lendava dr. Albert Halasz, predsednik Madžarske mladinske konference Atti-la Somogy in lendavski župan Jožef Kocon.
Sledil je spominski shod z baklami pri nagrobnem spomeniku Janosu N. Rathu na pokopališču pri Sveti trojici v Lendavskih goricah, gre za enega od višjih poveljnikov v madžarskih enotah, ki so sodelovale v bojih, in je zadnja desetletja svojega življenja preživel v Lendavi. Pripravili pa so tudi otvoritev razstave likovnih ustvarjalcev Žalske županije v lendavskem gradu.
Jože Gabor ■
Livova družba Stroji v Rogašovcih med najuspešnejšimi
Ženin prihaja iz
VESTNIK
IZHAJA OB ČETRTKIH
Izdaja: Pedjetje za informiranje d. d.
Murska Sobota
Uredništvo: Irma Benko (direktorica), Janez Votek (odgovorni urednik), Ludvik Kovač (namestnik odgovornega urednika), A. Nana Rituper Rodež, Bernarda Balažic-Peček, Jože Graj, Majda Horvat, Milan Jerše, Feri Maučec. Štefan Sobočan (novinarji), Nataša Juhnov, Jurij Zauneker (fotografa), Nevenka Emri (lektorica), Ksenija Šomen (tehnična urednica), Robert J. Kovač (računalniški prelom).
Našlo« uredništva in uprave: M. Sobota, Ulica arh. Novaka 13. tel. št.: 531 19 98 (naročniška služba), n.c. 531 19 60, 533 10 19 (novinarji Vestnika), Venera (trženje) 533 10 15, št. telefaksa 532 11 75. Nenaročenih rokopisov In totogratij ne vračamo.
Naročnina za tri mesece je 2.900,00 SIT, za naročnike v tujini 150 OEM letno, za delovne organizacije, podjetja in obrtnike 8.500,00 SIT - polletno. Izvod v kolportaži pa 230,00 SIT. Tekoči račun pri Agenciji RS za PPNI Murska Sobota: 51900-601-53227, devizni račun pri Abanki Ljubljana: 50100-620-00112-5049512.
Tisk: Podjetje za usposabljanje invalidov SET Vevče. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o davku na dodano vrednost. Uradni list 23. 12. 1998, št. 89.
Elektronska pošta: vestnik@eunet.si. WWW
»Iran- httn-//www n-inf si
Mednarodna konferenca v Lendavi
praznovanjem madžarskega narodnega praznika je sovpadala tudi mednarodna Madžarska mladinska konferenca, ki so jo prvič pripravili v Lendavi, in to v organi-
zaciji Društva mladih Life Lendava (vodi ga Ferenc Horvath).
Na konferenco so bili povabljeni predstavniki mladih iz vseh držav, kjer živijo pripadniki madžarske manjšine, da bi spregovorili o svojem položaju, prizadevanjih, načrtih in težavah. Med gosti je bil tudi madžarski minister za mladino in šport dr. Tamas Deutsch (prvi z desne), ki je med drugim ocenil, da so odnosi Madžarske in Slovenije dobri, lahko pa bi jih še izboljšali.
Med drugim je predlagal skupen projekt o madžarski narodnosti v Sloveniji in Slovencih v Porabju, ki bi ga financirala Evropska unija.
Prav tako se je zavzel za dokončanje gradnje kulturnega doma v Lendavi in soglašal, da mora za to naložbo prispevati svoj finančni delež tudi madžarska stran.
Besedilo in foto: J. G. I
Francosko podjetje Altrad, ki ima 35-odstotni delež prodaje mešalcev na evropskem trgu, želi postati večinski lastnik nove družbe v Rogašovcih
ivova družba Stroji, ki je ena od petih družb v stoodstotni lasti delniške družbe Liv iz Postojne, je uspešno končala lansko poslovno leto in je po doseženih rezultatih med najboljšimi v okviru Liva. Rogašovski kovinarji so ustvarili v letu 2000 992 milijonov tolarjev celotnega prihodka, to pa je skoraj 300 milijonov tolarjev več kot pred letom in za petino več, kot so načrtovali. Ob takšnih finančnih rezultatih so ustvarili 24 milijonov tolarjev bruto dobička, ki bo ostal po besedah direktorja Geze Kisilaka nerazporejen, saj ga bodo namenili za izboljšanje kapitalske sestave družbe, s čimer bodo zmanjšali zadolženost, seveda pa bodo del dobička namenili tudi za razvoj.
Večja realizacija je posledica konjunkture, ki je vladala na tržišču mešalcev za beton, saj se je povpraševanje po njih povečalo predvsem na trgih nekdanje Jugoslavije. Leta 1999 so v Rogašovcih izdelali 16 tisoč mešalcev, lani pa že 24 tisoč in večino izvozili. Izvoz ima v skupni realizaciji 75-odstotni delež, medtem ko zajema izdelavo mešalcev za beton 70 odstotkov celotne proizvodnje. Ob že omenjenih trgih
nekdanjih jugoslovanskih republik mešalce izvažajo še na Madžarsko in v Italijo, stroje pa v Nemčijo, Avstrijo in Italijo.
Strateška usmeritev delniške družbe Liv je, da se bo znotraj podjetja osredotočila na razvoj glavnih programov, za druge pa poiskala strateške partnerje.
Med glavne dejavnosti uvrščajo predelavo plastike in pločevine, medtem ko izdelava mešalcev ni glavna. Prav za slednjo so v Livu že našli strateškega partnerja, saj je zanimanje za tovr-
stno proizvodnjo pokazala francoska firma Altrad. To francosko podjetje se uvršča med največje izdelovalce mešalcev za beton, I saj s svojima dvema tovarnama v Franciji ter po eno v Nemčiji in na Poljskem obvladuje 35-odstotni delež na evropskem tržišču, s prevzemom podjetja v Rogašovcih pa bi se njen delež povečal na 40 odstotkov. Postojnski Liv je pismo o nameri s francoskim strateškim partnerjem že podpisal, Altrad pa bo posel, vreden šest in pol mili]0'
V Livovi družbi Stroji Rogašovcih namenjaj0 posebno skrb kakovost* poslovanja. Da jim to uS' peva, potrjujeta tudi ced*' fikata kakovosti ISO 9^ in ISO 14001, ki so ju pd dobili v lanskem letu.
----------------------
sm 22. marec 2001
AKTUALNO DOMA
3
Dobro je storiti - dobro (še posebej v postnem času)
Župnik podaril hišo
Komentar
Zgledno dejanje g. župnika Štefana Vinkoviča
akonca Jožica in Vojmir Kolarič iz Borec sta dlje časa iskala primernejše stanovanje za svojo veliko družino, saj so bile bivalne razmere v starem poslopju nekdanjih Križevskih opekarn v Borečih izredno slabe. Za njuno stisko je vedel seveda tudi domači križevski župnik g. Štefan Vinkovič, ki je sicer družini že prej pomagal.
novanjsko poslopje, na gruntu pa sta tudi dve gospodarski poslopji.
Kolikšna je vrednost, tega ni dal nihče uradno ugotavljati. Vsekakor pa več kot milijon.
kar so g. župniku seveda zelo hvaležni. Nad njegovim dobrim delom (pomoč človeku v stiski) so seveda navdušeni tudi vsi žu-pljani in od njih je tildi prišla ideja, da o tem napišemo nekaj vrstic v časopisu. Gospoda Vinkoviča sem moral kar nekaj časa prepričevati, da je pristal na tole reportažo.
Te dni je bil v Angliji objavljen podatek, da kmetje dodajo k angleškemu družbenemu bruto proizvodu le bore 1,3 odstotka, pri nas pa je nedavno tega izjavil predstavnik GZS oziroma oklicanih delodajalcev, da je ta odstotek nekajkrat višji in zato pač preveč energije in koristnega razvojnega denarja mečemo v nacionalno ekonomsko nepomemben del gospodarstva. Verjetno vidijo Angleži šele sedaj, ko plačujejo sana-
cijo škode dveh katastrof, že nekoliko drugače, čeprav pri vseh problemih in stroških za sanacijo živinoreje ne spreminjajo svojega koncepta agrarne politike. Približno tako je tudi z Evropsko zvezo. Zaenkrat so nas te nadloge obšle, če-Čakamo na kugo
Župnik Štefan Vinkovič
»Najina družina je res velika, saj imava osem otrok. Nastarejša je Katja, stara šestnajst let, ki obiskuje prvi letnik trgovske šole. Marina je stara petnajst let in končuje osmi razred osnovne šole, septembra pa gre v gostinsko šolo. Nina je učenka sedmega razreda, sicer pa stara sedem let. Jasmina je stara dvanajst let in hodi v peti razred osemletke. Sin Sandi je učenec četrtega razreda, star pa je enajst let. Patrik je prvošolec, sicer pa učenec prvega razreda. Marko je star šest let in,že hodi v prvi razrcfi de-vetletkp. /Sjijmlajša je Nataša, , .stara štiri leta, in hodi v vrtec,« je povedal Vojmir, ki pa ga žena in drugi kličejo kar Miro. Mnogi ga poznajo, saj je pismonoša. Žena Jožica pa je svojčas delala v Križevskih opekarnah, potem ko pa je prišel novi lastnik in je zaživela firma Tondach, pa je postala tehnološki presežek in je zdaj že
nekaj časa na zavodu.
Križevski župnik g. Štefan Vinkovič seveda dobro pozna ljudi svoje župnije in jim skuša biti ne le dušni pastir, ampak tudi pomočnik v raznih težavah, zato ga imajo ljudje zelo radi. Tak odnos je gojila do njega tudi starejša gospa Marija Korošak iz Borec, ki je na jesen svojega živ-
»Gospod župnik Štefan Vinkovič je 31. januarja prišel k nam in spraševal, ali bi se res hoteli izseliti iz stavbe Križevskih opekarn. Seveda sva rekla, da je to najina velika želje, ko bi le dobili kakšno boljšo hišo.,Imate jo, kar vselite se v Korošakovo hišo!’ nas je razveselil. Povedal je tudi, da je to hišo dobil z oporoko,
Zdaj pa je treba urediti le še formalnosti na sodišču. Upajmo, da bo že kmalu zapuščinska razprava, na kateri se bo gospod Vinkovič uradno odpovedal dediščini v korist Kolaričeve družine. Ta pa je lahko že zdaj »mirna«, kajti beseda velja, še posebej pa, ker prihaja iz ust domačega dušnega pastirja. Pomembno je
Nekdanja Korošakova domačija je od nedavna Kolaričeva, čeprav formalnosti glede lastništva še niso urejene, ker še vedno ni bilo zapuščinske razprave, a upajmo, da bo čimprej. - Foto: Š. S.
Ijenja živela sama. Pred smrtjo je naredila oporoko in z njo prepustila vse svoje premoženje domačemu župniku. Gre sicer za starejšo hišo, ki je tik ob glavni cesti, na dvorišču je novejše sta-
Francije
Nova firma Altrad Liv bo po mnenju Geze Kisilaka zaživela najverjetneje 1 septembra letos.
na mark, vstopil kot večinski partner, saj bo postal 75-odstot-ni lastnik novega podjetja Altrad Liv v Rogašovcih. Sedanja družba Stroji se bo namreč reorganizirala, saj se bo iz nje izločila proizvodnja mešalcev, ki se bo prenesla v novo družbo Altrad Liv, saj francoskega partnerja zanimajo le mešalci.
V postojnskem Livu pravijo, da poleg sredstev za investicije, ki so nujne za rast novega podjetja, francoski partner prinaša tudi nova znanja, predvsem na področju trženja in poslovanja. Liv bo prispeval v novo družbo
usposobljeno delovno silo, uveljavljeno blagovno znamko ter razpoložljiva sredstva in opremo. Direktor Geza Kisilak je v teh dneh že pripravil predlog nove razporeditve delavcev, od 80 zaposlenih v sedanji dfdžbi Stroji pa jih bo po novem 42 delalo v podjetju Altrad Liv, ki naj bi po eni varianti zaživelo sredi leta, po drugi pa 1. septembra. Po Kisilakovem mnenju je druga realnejša, saj se v Al-tradu poslovno leto začenja s 1. septembrom pa tudi postopki registracije novega podjetja se lahko zavlečejo.
V pismu o nameri je francoski partner nakazal tudi možnosti za preselitev proizvodnje mešalcev iz Altradove tovarne v Nemčiji v Rogašo-vce, s čimer bi se ponudile možnosti za nove zaposlitve v prekmurski tovarni. Proizvodnja mešalcev v Altadovi tovarni v Nemčiji je dvakrat večja od rogašovske, tovarna je tehnološko najsodobneje opremljena, težave pa ji povzroča draga delovna sila in prav zaradi tega razmišljajo o preselitvi v Slovenijo.
Ludvik Kovač I
vendar je on ne potrebuje in nam jo podarja.«
Potem so Jožica in Miro ter starejši otroci začeli pripravljati prostore novega doma in dvanajstega februarja so se vselili, za
tudi, da je storil dobro delo prav v postnem času, ko smo sicer poklicani, da naredimo kaj dobrega ne le zase, ampak tudi za bližnjega.
Štefan Sobočan ■
prav že plačujemo posreden davek teh katastrof. Na eni strani je kar nekaj kmetov, ki so se zadolžili in kupili kar nekaj živine, kije sedaj ne morejo uvoziti in čaka v zbirnih centrih. Po drugi strani pa je v stajah pitano govedo, ki bi ga lahko prodali v Libanon. Teh vrstic ne pišem zaradi tega, da bi poskušal rešiti angleško govedorejo, kot bi mi to morda lahko očital znani agrarni filozof, ampak na tem primeru je še kako jasno vidno, da nas bo slepo prenašanje in zagovarjanje evropskega agrarnega modela pokopalo. Posredno pa bo ogrozilo tudi potrošnika. Dejstvo je, da kmet ne dirigira več agrarne politike, ampak jo dirigirata predelovalna industrija in velikanski marketi, čeprav marsikateri prebivalec, vzemimo Ljubljane, prisega na sobotno barantanje z branjevkami na tržnici kot na del svojega obveznega tedenskega rituala. Toda če o utripu povprašate branjevko, bo ta takoj povedala, da ni več tako, kot je bilo morda še dobro leto ali dve nazaj. Rekla bo, da če sodi po svojih obiskovalcih, ni več novih obrazov, kajti te so posesali hipermarketi. In tu se lomi agrarna politika današnjega časa. Hipermarketi s pritiski na čim nižje cene na eni in predelovalna industrija s svojimi pritiski na čim intenzivnejšo pridelavo in prirejo s čim manjšimi stroški uničujeta kmeta. No, ne ravno kmeta. Ta intenzivna pridelava in prireja na eni strani zahtevata namreč koncentracijo, na drugi pa intenzivno oskrbo z raznoraznimi industrijskimi preparati, ki skrajšuje poti in čas od njive do police. Vse to pa amortizira kmet. Tako trgovec kot tudi predelovalec se namreč ne odpovedujeta svojim dobičkom. Kmetje padajo kot domine, čeprav v resnici padajo'potrošniki. Ti dobivajo namreč zaradi industrijskega in trgovskega diktata vedno manj kakovostno hrano, kmetje pa se zaradi svoje nepomembnosti dušijo v norih kravah, slinavkah in parkljevkah. Očitno pa je, da bomo morali tudi sami doživeti eno od teh kug, da bo naša urbana gospoda spoznala, koliko so bile dejansko vredne majhne panonske štalice s tremi ali štirimi kakovostnimi in kemično neobremenjenimi glavicami živali, ki so ostale ob vedno hujših pritiskih prej omenjenih dejavnikov in sodobnih potrošnikov pri življenju zaradi pretakanja ene od delavskih plačic v te štalice, in ko je ena od teh plačic v gospodinjstvu usahnila, so usahnile tudi kravice v štalicah.
Janez Votek ■
Se bosta Korošec in Slavic dogovorila?
Parkirni kaos pred bolnišnico
Bo občina pripravljena zamenjati zemljišče?
o so gradbinci ogradili gradbišče porodnišnice in omejili parkiranje zaposlenih znotraj kompleksa bolnišnice, se je problem s parkiranjem prelil čez rob. Dnevni obiskovalci bolnišnice so začeli zasedati bližnja parkirišča Doma starejših občanov in medicinske šole, zaradi česar so tu namestili rampe, ali vozila puščati na levem in desnem robu dovozne ceste k bolnišnici. Bolnišnična uprava je dala zato pred časom ob desnem robu ceste namestiti oviro, rumeni trak, to pa ni v njeni pristojnosti in so ga morali odstraniti.
Parkirana vozila z leve in desne strani ceste tako še naprej močno ovirajo dovoz k bolnišnici, še najbolj reševalnim vozilom na nujni vožnji. Kdo je torej sploh pristojen, da reši parkirni kaos pred bolnišnico, ali kako si bosta problem delili bolnišnica in
mestna občina? Veliko parkirišče, ki bi segalo do magistralne ceste, so načrtovali že ob gradnji kirurškega bloka, vendar so ureditev razdelili na dva dela. Prvega so zgradili, za preostalo zemljo, ki je sedaj v lasti Sklada kmetijskih zemljišč, upravlja pa jo Kmetijsko gospodarstvo Rakičan, pa bi bilo treba po besedah dr. Bojana Korošča za ar odšteti šest tisoč mark, še preden bi lopato sploh zasadili vanjo. Odkup
zemljišča je tako za občino predrag, zato bolnišnična uprava predlaga zamenjavo tega zemljišča za katero drugo v lasti občine. Direktor bolnišnice dr. Bojan Korošeč pričakuje, da bo njihov predlog na občini uslišan in da bo po pogovorih z županom Antonom Slavičem problem kmalu rešljiv. Hitreje tudi ob podpori medijev, ki jih vabi, da problem obelodanijo pred javnostjo.
Parkirišče pred bolnišnico pa
ni le potreba bolnikov, ampak tudi zaposlenih. Bolnišnica ima znotraj svojega kompleksa približno sto osemdeset parkirišč. Predlani so na novo uredili sto deset parkirišč, ki jih zaposlenim dajejo tudi v zakup, ob praznikih pa jih odprejo tudi za zunanje obiskovalce. To pa je veliko premalo za sedemsto petdeset zaposlenih, zato ti zasedajo tudi veliko zunanjih parkirišč.
Foto: J. Z. ■
4 LOKALNA SCENA 22. marec 2001 UMI
Novo reševalno vozilo
OŠ Beltinci pod novim vodstvom
Zaželen ustvarjalni nemir
Nov izziv za magistro Marico Horvat
ejasnosti okrog nadaljnjega vodenja Osnovne šole Beltinci od 1. marca dalje, ko se je iztekel mandat dosedanjemu v. d. ravnatelja Ivanu Hirciju, ni več. Šolska
Jafe

Ima opremo za nujno medicinsko pomoč
Država priznava, da investicije v osnovno zdravstvo niso le stvar občin
ogoji poslovanja za ljutomerski zdravstveni dom v lanskem letu niso bili nič ugodnejši kot prejšnja leta. Morda še težji, saj Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije ni dovolil več kot petodstotno prelivanje opravljenih storitev med dejavnostmi, posebej pa se je financirala preventiva v otroškem in šolskem dispanzerju.
»Kljub temu smo lansko leto sklenili z nekaj manj kot milijon tolarjev presežka, to pa je v primerjavi z letom prej, ko smo imeli nekaj milijonov izgube, že bistveno boljše,« je povedal direktor Zdravstvenega doma v Ljutomeru, dr. Jože Šumak. Ugoden poslovni uspeh so dosegli z izpolnitvijo dogovorjenega obsega storitev, ta pa se ni dala zagotoviti v ambulantah splošne medicine in pri opravljanju nege na domu, ki jo opravlja patronažna služba. Tam so obseg storitev prekoračili za skoraj petnajst milijonov tolarjev, saj bolnikom te pomoči niso mogli odreči, financer pa jim ni priznal niti materialnih stroškov. Nekaj težav so imeli zaradi bolezni še pri organiziranju otroškega zdravstvenega varstva, drugače pa je leto minilo brez večjih pretresov. V ljutomerskem zdravstvenem domu je zaposlenih triinšestdeset delavcev, to je eden manj kot leto prej, primanjkujejo pa jim predvsem medicinske sestre z višjo oziroma visoko izobrazbo.
Pred dvema letoma je sprejela vlada na predlog zdravstvenega ministrstva sklep, da bo tudi v osnovnem zdravstvu večje investicije sofinancirala država. Doslej je bilo to naloženo občinam kot ustanoviteljicam zdravstvenih domov. Na ministrstvu za zdravstvu so tako za ljutomerski zdravstveni dom za lansko in letošnje leto odobrili obnovo kotlovnice in nakup reševalnega vozila. »Najpotrebnejše je bilo reševalno vozilo, ki bo tudi opremljeno za nujno medicinsko pomoč najtežjim bolnikom in poškodovancem,« je povedal sogovornik. Odločili so se za kombinirano vozilo Volkswagen, saj ima pogon na vsa štiri kolesa, preuredili pa so ga v Medicopu. Vozilo je stalo šestnajst milijonov tolarjev, z opremo pa je vredno dvajset milijonov. Šest milijonov je zanj prispevala država, toliko so dale tudi občine ustanoviteljice, razliko pa je primaknil zdravstveni dom, ki upa še na dodatna sredstva ministrstva.
M. H., foto: N.J. ■
ministrica dr. Lucija Čok je namreč dala soglasje k sklepu sveta zavoda OŠ Beltinci, da se za ravnateljico imenuje magistra
socialne pedagogike Marica Horvat iz Babinec pri Ljutomeru.
Kot smo pisali, je prišlo med postopkom za izbiro novega vodstva do razhajanj v kolektivu in na beltinski občini, in sicer so bila močna prizadevanja, da bi ostal na vodstvenem položaju v šoli dosedanji vršilec dolžnosti ravnatelja Ivan Hirci, ki sicer ni mogel kandidirati za mesto ravnatelja zaradi formalnih razlogov (nima predpisane stopnje izobrazbe).
Horvatova, ki se je prijavila kot edina z ustrezno izobrazbo, je magistra socialne pedagogike (tudi dipl, def.-log.), delovne izkušnje na področju vzgoje in izobraževanja pa si je 18 let nabirala v Vzgojno-jzobraževalnem zavodu Veržej. Med drugim je hodila tudi na predavanja na nekatere šole v Prekmurju in zdelo se ji je, d^ je na tukajšnjih šolah precejšnja ustvarjalna zagnanost, to pa jo je na neki način spodbudilo, da se je prijavila na razpis
za ravnateljico OŠ Beltinci - predvsem zaradi strokovnega izziva. S svojimi pogledi in vizijo dela je uspela prepričati tudi večino članov sveta šole, ki so jo izbrali za ravnateljico.
»Gotovo je naša najpomembnejša naloga, da si učenec pridobi pri kakovostnem pouku tista znanja, spretnosti in navade, ki jih predpisuje predmetnik. Trudili se bomo, da bomo vsem učencem zagotovili najvišji standard naših storitev, da bodo glede na svojo starost, potrebe in možnosti pridobivali najpomembnejše izobraževalne in socialne izkušnje.
Od vsakega učenca moramo pričakovati največ, s primernimi strategijami učenja pa mu moramo pomagati, da bo to tudi dosegel. Naši vrlini morata biti poštenje in odgovornost. Vsakega moramo sprejemati takšnega, kot je. Za učenje bomo ustvarjali
Marica Horvat za delovno mizo ravnateljice OŠ Beltinci (foto: J. G.)
kar najbolj spodbudno okolje; sprejeli bomo filozofijo neprestanega razvoja in napredka vseh in vsakogar v šoli. Globoko sem prepričana, da bo le duševno miren, zadovoljen na delovnem mestu in dobro pripravljen učitelj tudi dober učitelj.«
O svojih prvih vtisih na beltinski šoli nam je Horvatovo povedala, da je zaznala ustvarjalni nemir med večino pedagoških delavcev, ki ga bo tudi kar naj-
Rogašovcih so v prostorih zdravstvenega doma odprli podružnično lekarno, s čimer se je občanom in tudi ljudem iz rše okolici uresničila dolgoletna želja. Mag. Brigita Pavlinjek, lastnica lekarne Cankova, je povedala, da se bodo dobila :a nujna zdravila, zdravila na recept pa tudi drugi pripomočki za nego. S tem pa si bo marsikdo iz teh krajev prihranil )t po zdravila na Cankovo ali v Mursko Soboto. Tukaj je zaposlena tudi farmacevta, ki bo občanom na voljo tudi s ikšnimi nasveti o jemanju in uporabi zdravil. Lekarna bo odprta usklajeno z delovnim časom zdravnika v rogašo-;kem zdravstvenem domu. Ob otvoritvi podružnične lekarne pa je župan Janko Halb predal svojim namenom tudi ivozno pot za invalide. - A. N. R. R., foto: N. J.
Regijski festival turističnih podmladkov
Turizmu pomaga lastna glava
Državnega festivala se bo udeležila OŠ Sv. Jurij ob Ščavnici
snovna šola Sv. Jurij ob Ščavnici je gostila učence in njihove mentorje iz enajstih pomurskih osnovnih šol, ki so se udeležili regijskega festivala turističnih podmladkov osnovnih šol. Tema festivala, ki je imel tekmovalni značaj, je bila Naravne vrednote in kulturna dediščina v turizmu.
Po sprejemu približno dvestotih učencev in predstavnikov šol je sledilo pripravljanje razstave vsake od osnovnih šol, nato pa se je ena skupina odpravila na poskusne vaje v tamkajšni kulturni dom, druga pa si je ogledala Staro Goro z znamenitim mlinom na veter. Po izdatnem kosilu (pripravile so ga šolske kuharice) je sledila zamenjava skupin, nekaj minut pred četrto
dinskega pevskega zbora OŠ Sv. Jurij ob Ščavnici in pozdravnimi nagovori župana Slavka Mihaliča, predsednika TD Sv. Jurij ob Ščavnici Marjana Ritonje in predsednika Pomurske turistične zveze Štefana Dravca. Sledile so desetminutne odrske predstave, ki jih je ocenjevala petčlanska komisija. Učenci so morali predstaviti vizijo, kako turistu približati neko turistično znameni-
Tako je naredila vsaka šola iz istega projekta raziskovalno nalogo, razstavo in odrsko predstavitev.	|
Medtem ko so učenci čakali na razglasitev najboljšega, jih je zabaval ansambel Veseli Prleki iz Ženika, ki so poskrbeli za odlično počutje učencev OŠ I. Murska Sobota, OŠ Miško Kranjec Velika Polana, OŠ Puconci, POŠ Dobrovnik, OŠ Sv. Jurij Rogaše-vci, OŠ Kobilje, OŠ Razkrižje, OŠ Kuzma, OŠ Fokovci, OŠ Mala Nedelja ter OŠ Sv. Jurij ob Ščavnici.
Največ točk je dobila OŠ Sv. Jurij ob Ščavnici s projektom Blaguško jezero včeraj, danes,
Milene Lapi, ki poudarja, da brez pomoči preostalih učiteljev - so-mentorjev projekt ne bi bil tako uspešen, za vsestransko pomoč pri izpeljavi festivala pa se zahvaljuje tudi domači občini, prav tako pa vsem drugim sponzorjem. Seveda gre največ uspeha pripisati učencem, ki po ocenah Lapijeve zelo radi opravljajo raziskovalno delo na terenu in tako še bolje spoznavajo svoj domači kraj. V omenjenem projektu so predstavili celotno na novo zastavljeno podobo Blaguškega jezera, ki bi z njihovimi svežimi idejami imelo priložnost, da zaživi v izjemni lepoti in zmožnostih, ki jih ponuja.
OŠ Sv. Jurij ob Ščavnici se bo s tem projektom predstavila še na državnem festivalu 19. in 20.
bolj spodbujala. Potrebna bodo tudi večja vzdrževalna dela v šolskih prostorih in marsikaj bodo po njenem mnenju lahko postorili tudi sami. Ob tem pa bo treba poskrbeti še za zamenjavo obrabljenega ali poškodovanega inventarja, ki je star že toliko kot šolska stavba.
Tudi prostor je namreč pomemben za ugodno delovno in ustvarjalno razpoloženje. In medsebojni odnosi, ki so se skrhali med postopkom za izbiro novega vodstva?
»Mislim, da skrhani odnosi niso samo rezultat te zamenjave, ampak da je to odsev razmer v celotni družbi in da se tisto, kar se dogaja na najvišji instanci, prenaša tudi v vsako celico družbe, v vsako ustanovo in tudi v družino. S stanjem na beltinski šoli nisem obremenjena. Vsakdo je imel pravico, da se je odločil tako ali drugače. Ob različnih pogledih in mnenjih pa zahtevam kulturni dialog, že zato, ker smo učitelji in ker je vzor najmočnejše vzgojno sredstvo. Učitelji pa moramo biti vzor vsem učencem. Moram reči, da sem prijetno presenečena, ker je v teh ljudeh veliko strokovnega potenciala in da so pripravljeni na ustvarjalno delo.«
Nova ravnateljica se na občini (kjer ni dobila pozitivnega mnenja, op. avt.) še ni oglasila, želi pa se med drugim čimprej srečati z županom in njegovimi sodelavci, saj bo dobro sodelovanje nujno in koristno.
Jože Graj I
Ljudska univerza Murska Sobota
Potrditi znanje
dor ima spričevalo o končani tej ali oni šoli, se mu to seveda šteje, da zna delati na določenem poklicnem področju. Doslej smo bili vajeni, da je bil to tako rekoč edini dokaz o usposobljenosti. S šolanjem pa se naše izobraževanje ne konča.
Znanje si je treba neprestano dopolnjevati - s samoizobraževa-njem doma, na strokovnih ekskurzijah, seminarjih idr. In kako potrditi (overiti) to znanje, če se to zahteva na delovnem mestu? V Evropski uniji poznajo že precej časa tako imenovani certifikatni sistem in tudi Slovenija ga je začela uvajati.
»Osnovna značilnost tega sistema je, da pot do znanja ni predpisana. Znanje se lahko dokaže na neformalen način (neverificirano) al' tako, da se dela preizkus po predpisani vsebini in nivoju zahtevnost Tako si je mogoče pridobiti določeno kvalifikacijo, ki se vpiše tudi V delavsko knjižnico,« nam je med drugim povedal strokovni delavk Ljudske univerze Murska Sobota Alojz Sraka in dodal, da imata določene izkušnje s pripravo na izpite (mojstrske in delovodske) in za potrjevanje znanja pa tudi koristne informacije območna obrt0 zbornica in Ljudska univerza M. Sobota, ki zbirata tudi prijave Z nove skupine. »Na podoben način je urejen tudi program uspos3 bljanja za računovodje in pričakujemo, da bo kmalu zaživelo še P" trjevanje poklicnega znanja na ravni kvalifikacij, prekvalifikacij i*1
■■■ 22. marec 2001
LOKALNA SCENA
Železnica ne prinaša samo koristi
Kdo bo saniral poškodbe ob Mačkovskem potoku?
Železnica bo prinesla v naše kraje marsikaj koristnega, a marsikoga tudi razočarala
Porodnišnica
Klet že stoji
T
a teden so začeli v tretjem nadstropju kirurškega bloka z obnovo in pripravo enega trakta, kamor naj bi se maja preselile bolnice z ginekološko-po-
rodnega oddelka.
den slednjih je tudi Janez Smodiš iz Mačkovec, ki ga žalostijo spre-
membe, nastale zaradi gradnje. »Sprašujem se, ali je vse to res bilo potrebno, saj npr. v Avstriji ob železniških progah nikjer niso delali takšnih jarkov, kot jih imamo pri nas.«
Pri tem je mislil predvsem na korito Mačkovskega potoka, pri katerem je bilo pri njegovi razširitvi odvzete nekaj zemlje. »To je bila dobra njiva, sedaj pa se zemlja kruši v potok.« Čeprav nam je Janez Smodiš te informacije navedel pred kratkim, je pokazal tudi dopis iz leta 1999, ki ga je podpisal v. d. direktorja Javnega vodnogospodarskega podjetja Mura iz Murske Sobote Jože Dominko, pripravil pa ga je rečni nadzornik Franci Režonja.
V njem piše, da je »rečno nadzorna služba na odseku v Mačko-vcih nasproti reducirne elektro-transformatorske postaje ugotovila, da je visoka voda Mačkovskega potoka močno poškodovala levo brežino potoka v širino cca. 3 metre na dolžini cca. 20 metrov. Po našem mnenju je poškodba nastala zaradi nevzdrže-
vanja pretočnega korita potoka na tem urejenem odseku in nedovoljenega puščanja drevesne zarasti v dnu in na spodnjih delih nabrežin.« Nato pa sledi konec z opozorilom: »Občino Puconci in krajevno skupnost Mač-
Tudi na našem posnetku je lepo vidno, kako se je del njive odkrušil v potok. Foto: T. K.
kovci opozarjamo, da kot imetnik pravice uporabe vodnega zemljišča poskrbi za vzdrževanje omenjenega vodotoka in s tem prepreči nastajanje novih poškodb. Že nastale poškodbe je treba sanirati in na ta' način zavarovati svojim občanom obdelovalne kmetijske površine pred odpla-vljanjem ob nastopu visokih voda.« Smodiš je prepričan, da se to kljub letu in pol od tega dopisa ni zgodilo, moti pa ga tudi, da
jim pred temi deli »nihče ni rekel niti besede«, in svoja razočaranja naslavlja na župana občine in krajevni urad Mačkovci oz. na svetnika občinskega sveta Štefana Zelka. Župan Ludvik Novak je že večkrat ponovil, da tudi sami niso natančno vedeli, kakšne spremembe bo železnica prinesla v prostor, saj je bilo to za vse nekaj novega, Štefan Zelko pa je že na predzadnji seji občinskega sveta (na zadnji je bil upraviče-
Do 31. marca vloge za otroški dodatek
z
akon o družinskih prejemkih določa, da center za socialno delo s 1. majem po uradni dolžnosti preverja upra-
vičenost do otroškega dodatka.
V ta namen morajo prejemniki otroškega dodatka do 31. marca poslati centrom za socialno delo vlogo za uveljavitev otroškega dodatka s prilogami. Vlogo predložijo na obrazcu št. 8,41, ki ga je založila DZS. V prodaji so stari in novi obrazci. Če prosilci vložijo vlogo na starem obrazcu iz lanskega leta, morajo priložiti še prilogo 8,41 - priloga. Te priloge so na voljo na vseh prodajnih mestih DZS. Vse druge informacije o uveljavljanju pravice do otroškega dodatka bodo dajali centri za socialno delo. Izpolnjeni vlogi je treba priložiti priloge, navedene na zadnji strani obrazca.
Okrog petdeset poslušalcev se je zbralo v jedilnici osnovne šole Štefana Kuharja na javni obravnavi o zbirno-sortirnem centru Puconci. Projekt bo »zelo velik zalogaj«, saj znaša vrednost investicij okrog 200 milijonov tolarjev. Na center bo gravitiralo 19 občin in vse nekdanje velike občine (Murska Sobota, Lendava, Ljutomer in Gornja Radgona), okrog sto tispč prebivalcev, letno pa se bo zbralo v povprečju na prebivalca 300 kilogramov odpadkov oz. skupno 30 tfcoč ton odpadkov. Gradnjo objekta bo delno financirala občina, velik del sredstev pa bo primaknilo Ministrstvo za okolje in prostor. Projekt, katerega idejno zasnovo je izdelalo podjetje za ekološki inženiring in trgovino Ingeko iz Murske Sobote, bo stal na celotni površini petnaistih hektarjev, njegova gradnja pa bo potekala v treh fazah, od katerih bo vsaka zaokrožena enota. Prva faza bo zajemala sedem objektov: objekt vhodne kontrole in prostore za pregledovanje nevarnih snovi, objekt za posebne odpadke, reciklažno zbirališče, sortirnico (to bo največji objekt), kompostarno, razširitev in sanacijo deponije ter infrastrukturo. Objekt bo obkrožen z dvometrsko ograjo, na dveh straneh pa bodo premična vrata. Vodovod bo priključen na mestno vodovodno omrežje. Kogar zanimajo še podrobnejše informacije, si lahko ogleda dokument o javnem razpisu, ki je razgrnjen v prostorih pucon-ske občine. - Besedilo in foto: Tomo Koleš
no odsoten) zaprosil občinsko upravo in župana, da izvajalcem ob železnici ne izdata soglasja, dokler iz krajevnih skupnosti ob železnici ne bo zagotovila, da so vse zadeve v zvezi z gradnjo železnice in spremljajočih objektov urejene, to pa je zapisano tudi v občinskem zapisniku. Tako je čisto mogoče, da se bodo stvari pred odhodom izvajalcev uredile in sanirale.
Tomo Koleš ■
Preselitev ginekoloških bolnic v kirurški blok je bila namreč predvidena že z gradnjo porodnišnice, saj bodo v novih prostorih le postelje za porodnice, stroški obnove pa sodijo v sklop gradnje porodnišnice. Razdelitev ginekološkega in porodnega oddelka na dve lokaciji je posledica zdravstvene politike, ki bo v prihodnje spodbujala delo v specialističnih ambulantah in zdravljenje v dnevni bolnišnici, je pred novinarji pojasnil direktor murskosoboške bolnišnice dr. Bojan Korošec.
Gradnja porodnišnice pa gre o načrtih, tako da bi v maju že lahko končali gradnjo sten v kletnih prostorih in naredili drugo ploščo. »Zaenkrat večjih težav ni,« je izjavil Štefan Vučak, finančni direktor bolnišnice. Ministrstvo je priznalo dve začasni situaciji, in sicer začetno v znesku 9,5 milijona tolarjev in drugo v februarju, vredno 37,3 milijona tolarja. Izvajalci naj bi ju dobili plačani konec marca in konec aprila.
M. H. ■
V....................................................    >
Občina Radenci
Pomembni odloki
letošnjem programu sprejemanja splošnih aktov in drugih dokumentov, ki imajo velik pomen za delo in življenje v radenski občini, so v ospredju odloki. To je razumljivo, saj želijo z njihovo pomočjo konkretno izpeljati zadeve na posameznih področjih. Tako sta najprej na vrsti odloka o občinskem proračunu za leto 2001 in zaključnem računu za leto 2000. Nato jih čakata obravnava odloka o ravnanju s plodno zemljo v občini Radenci ter pravilnik o oddajanju neprofitnih stanovanj v najem.
Nič manjšega pomena ne bodo tudi drugi splošni akti, katerih sprejemanje jih čaka do konca letošnjega leta. Najprej velja omeniti pravilnik o prodaji in oddaji za gradnjo in menjavo stavbnih zemljišč, ki so v lasti radenske občine.
Prav tako jih čaka potrditev koncesijskih aktov, ki zajemajo opravljanje zimske službe, odvajanje in čiščenje odpadnih voda ter oskrbo z vodo. Ne gre prezreti tudi odloka o komunalnem prispevku, ki bo zelo posegel v urejanje komunalne infrastrukture.
Poleg odloka o kategorizaciji občinskih cest, za katerega je že prižgana zelena luč, se bodo morali pozabavati tudi z odlokom o kontroli cen storitev javnih služb in s spremembami odlokov v zvezi z določitvijo denarnih kazni zaradi neupoštevanja splošno sprejetih obveznosti. •
Milan Jerše ■
Evangeličani na Goričkem
Domanjševska lepotica
Prihodnje leto stoletnica cerkve
V
Domanjševcih je devetdeset odstotkov evangeličanov, ki so po narodnosti Madžari in Slovenci. Tamkaj so ustanovili evangeličansko cerkveno občino 1879.
leta, vanjo pa so vključeni pripadniki evangeličanske cerkve iz Domanjševec, Lončarovec, Ivanjševec, Središča, Prosenjakovce in Čikečke vasi.
Po obnovi je domanjševska cerkev, katere gradnja in okrasi spominjajo na romanske cerkve, zablestela kot pred sto leti, ko jo je zgradil zidarski mojster Tivadar Ratkol iz Murske Sobote. - Foto: Š. S.
Do konca prve svetovne vojne, ko je nastala Jugoslavija, so v to gmajno spadale še vasi Somo-rocz (Somorovci), Goderhaza in Kercsmor (Krčica), ki so po ureditvi meje pripadle Madžarski. Tedaj je imela domanjševska evangeličanska cerkvena občina tisoč, zdaj (ko ima tri kraje manj) pa ima 411 članov. Njihov duhovnik g. Štefan Beznec nam je povedal, da imajo božje službe ob nedeljah in drugih cerkvenih praznikih ob 11. uri. Štirinajst osnovnošolcev pa prihaja k verouku ob petkih. Lani je bilo v gmajni šest konformantov, letos pa jih bo pet. V preteklem letu so imeli sedem krstov in tri cerkvene poroke. Evangeličansko cerkev v Domanjševcih so zgradili 1902. leta, torej bodo praznovali prihodnje leto 100-letnico. Nanjo se pripravljajo že nekaj časa, tudi z obnavljanjem cerkve. Z deli so pohiteli in so jih končali celo leto dni pred obletnico. Tako bodo imeli že drugega junija ob 11.30 svečano božjo službo ter blagoslovili obnovljeno notranjost in zunanjost cerkve. Ta je po obnovi prava lepotica, vidna daleč naokoli, saj je na pobočju. Pleskanje notranjosti in zunanjosti je stalo šest milijonov tolarjev. Pet milijonov so dobili od ministrstva za kulturo, preostalo pa so zbrali iz več virov: prispevki vernikov, seniorata, EHO Podpornice in od dobrodelne evangeličanske organizacije Gustav Adolf Werk iz Nemčije.
č c ■
6 GOSPODARSTVO 22. marec 2001 WmHK
Nova
železnica tudi pri Žerovincih
vodstvu Pomurskega sejma v Gornji Radgoni so zadovoljni z rezultati lanskega poslovnega leta, saj so uspešno izpeljali dve sejemski prireditvi, jeseni pa še sadjarske dneve. Na vseh je sodelovalo več kot dva tisoč razstavljal-cev, sejme pa si je ogledalo več kot 200 tisoč obiskovalcev. Za letos načrtujejo v Gornji Radgoni organizacijo treh sejmov, spremembe pa pripravljajo za sejem Sadje, ki naj bi ga v prihodnje organizirali skupaj s sejmom INPAK.
Lansko leto uspešno za Pomurski sejem
Letos gradnja gostinsko-poslovnega objekta
Iščejo partnerja, ki bi vlagal v naložbo, vredno 250 milijonov tolarjev
“"i e se boste peljali z vlakom iz Murske Sobote ali ka-I tere druge predljutomerske postaje, potem boste I morali izstopiti na ljutomerski glavni postaji in sesti v avtobus, ki vas bo odpeljal na železniško postajo v nekaj kilometrov oddaljene Žerovince, od koder boste potem lahko spet nadaljevali železniško potovanje.
Med Ljutomerom in Ormožem namreč vlak ne vozi od 14. marca. Šele po 15. maju bo vlak spet drvel nemoteno tudi na omenjenem odseku. Do takrat bodo namreč posodobili železniško progo v dolžini nekaj sto metrov. Še največja so dela na tako imenovanem Žerovinskem klancu, kjer je bila prejšnja proga nekoliko dvignjena, nova pa bo na najvišji točki nižja za pet metrov. Na tem mestu, v dolžini okrog dvesto metrov, so zabetonirali z obeh strani nepokrit predor oziroma nekakšno galerijo. Krajani so zaskrbljeni za varnost, kajti samo en semaforiziran cestni prehod bo premalo za varnost udeležencev v prometu. Strah je toliko večji, ker bo po odprtju železniške povezave z Madžarsko izredno gost železniški promet. Morda pa bi kazalo katerega od številnih in gostih cestnih prehodov čez železnico ukiniti in promet preusmeriti. Seveda tudi to ne bi bilo zastonj, zato se je treba v dilemi odločiti kar najbolj gospodarno, seveda v korist varnosti. - Foto: Š. S.
Kramljanje na delovnem mestu
Podjetnica Metka Jošar
Izredna prijaznost do strank
ekla je, naj pridem okrog petih popoldne, ko bo konec delovnega časa v trgovini v Lendavski ulici v Murski Soboti, toda jaz sem se »prikazal« najmanj pol ure prej, to pa je imelo tudi dobro stran: pogovora nisem opravil sicer nič prej, kot če bi prišel ob določeni uri, sem pa v tiste »predčasne« pol ure spoznal, da je Metka Jošar ne le odlična šivilja, ampak tudi modna svetovalka in kot taka zelo ustrežljiva do kupcev.
Vse tja do petih so prihajale ženske, si ogledovale, pomerjale ... kupovale, pa tudi ne. Metka je vsem svetovala in bila do njih zelo ustrežljiva, čeprav - kot mi je povedala pozneje - kmalu zazna, katera stranka bo dejansko kupila in katera ne. V tiste pol ure, kolikor sem bil v trgovini, je odšla, ne da bi kupila, le ena stranka.
Končno sva se lahko posvetila namenu obiska. Metka je dokaj podjetna ženska. V Gornjih Petrovcih ima šiviljstvo, kjer so za zdaj zaposlene tri šivilje; v Murski Soboti pa ima trgovino, kjer zaposluje eno prodajalko. Ker ta pričakuje ta čas naraščaj,
VESTNIK lahko kupite tudi na večini pošt v Pomurju.
Podjetje za informiranje, d. d.,
Metka Jošar v svoji trgovini v M. Soboti odlično nadomešča sodelavko, ki bo zibala.
je »vskočila« sama šefinja. V firmi je zaposlen tudi mož Drago, po poklicu rtv-mehanik, ki je pozneje končal še šolo za prodajalce, drugače pa je tudi vzdrževalec strojev in opreme. Metka Jošar je najprej končala poklicno šolo za šivilje in je potem leto dni šivala v Muri. Nato je pri-kukal na svet sinek Damir in za tri leta se je posvetila materinstvu. Izredno se je vpisala v srednjo ekonomsko šolo in jo končala.
Potem je za nekaj časa pustila šivalni stroj in se zaposlila za določen čas v Pomurskem tisku, nato pa je delala deset let v računovodstvu Mlinopeka v M. Soboti. Medtem sta z možem zgradila poslovno stavbo, čeprav takrat še nista vedela, s kakšno obrtno dejavnostjo se bosta ukvarjala. 1991. leta sta se odločila za šiviljstvo in trgovino s tekstilnimi izdelki.
Tri leta pozneje sta kupila v Murski Soboti v Lendavski ulici 53 kvadratnih metrov velik lokal in uredila trgovino, ki posluje pod imenom Metka.
Jošarjeva sta spet gradila
Zdaj, ko imajo urejeno lastništvo, je lažje načrtovati, pravi direktor Janez Erjavec. Pomurski sejem je odkupil zemljišča in prostore, ki so bili v lasti Ljubljanskega sejma in Gospodarskega razstavišča, medtem ko je z lastniki hal, ki so vlagali v te objekte, sklenil dolgoročne najemne pogodbe. Odkup nepremičnega premoženja je bil za Pomurski sejem velik finančni zalogaj, saj je bilo treba za to najeti kredit, ki ga bodo odplačevali kar nekaj let, vendar so prepričani, da je bila takšna odločitev pravilna.
Na razstaviščnem prostoru v Gornji Radgoni za letos načrtujejo dve večji naložbi. Največja bo vsekakor gradnja gostinsko-po-slovnega objekta z večnamensko halo, ki ga bodo zgradili tam, kjer
svojem domu v Gornjih Petrovcih trietažno stavbo. Objekt je za sedanji obseg izdelave »predimenzioniran«, kar ni slabo, saj, če bo biznis še bolj stekel, bo dobilo delo v šiviljstvu še nekaj' novih delavk. Občina je podelila Metki Jošar ob lanskem občinskem prazniku plaketo.
Znanje je gibalo razvoja. Podjetnica iz Gornjih Petrovec ni ostala le pri poklicni in srednji šoli, ampak se je pozneje izobraževala še na GEA collegeu - v šoli podjetništva in jo tudi končala. Sicer pa naj spomnim, da termin podjetnik ne označuje le obrtnika, ampak morda bolj tistega, ki je podjeten oziroma nagnjen, tudi usposobljen za nenehno iskanje nečesa novega, je med prvimi... Nekoč je bila Metka med prvimi, ki so prinesli v naše kraje šivanje »španaric« in naredila s tem odličen biznis. Krojev zanje ni zavrgla, ampak po njih še vedno šiva. Sicer ne več oprijetih ženskih hlač, ampak »ohlapne«, z zlikanim robom in spodnjim majhnim razporkom.
Besedilo in foto:
so zdaj gostinski prostori in sanitarije. Nadaljnji razvoj sejma namreč načrtujejo južno od Ceste na stadion, medtem ko naj bi na drugi strani omenjene ceste uredili spremljajoče objekte za potrebe sejma. Če bi našli skupni jezik z odgovornimi na občini, bi bil namesto Ceste na stadion, ki zdaj deli sejmišče na dva dela, Pomurski sejem pripravljen zgraditi novo obvozno cesto, medtem ko bi uredili za pešce in kolesarje na trasi sedanje ceste ustrezno stezo, ki bi jo lahko uporabljali, ko ni sejemskih prireditev.
Organizatorji sejmov ne želijo kovati velikih dobičkov, pač pa je njihov cilj, da čim več sredstev vložijo v nadaljnji razvoj sejma, pravi direktor Erjavec. Če bi hoteli zadovoljiti vsem željam in po
trebam razstavljalcev, bi bilo treba v sejemsko infrastrukturo vložiti od 10 do 15 milijon mark, takšne naložbe pa Pomurski sejem trenutno ne zmore, zato bodo naložbe postopne, zanje pa bodo skušali najti tudi soinvestitorje.
Za letos načrtujejo preselitev maneže, ki jo bodo uredili na prostoru, kjer so predvideni novi hlevski objekti, ta pa naj bi bila tudi pokrita in naj bi v prihodnosti rabila tudi za druge namene, predvsem v času, ko ni sejmov. Nasploh bodo namenili preureditvi hlevskih objektov posebno pozornost, saj naj ti v prihodnje ne bi bili več vzorčni hlevi,
Indip
Še vedno brez direktorja
endavski Indip še nima stalnega direktorja. Nadzorni svet odločitve o tem ni sprejel, čeprav je bila na dnevnem redu zadnje seje tudi ta točka. Martin Glavač, predsednik nadzornega sveta, je povedal, da bodo o direktorju odločali na naslednji seji, ki jo bo sklical prav kmalu, saj se pripravljajo tudi na sklic skupščine lastnikov.
Kljub pričakovanemu pozitivnemu poslovanju je končal Indip lansko poslovno leto s trinajstimi milijoni izgube, to pa je glede na obseg poslovanja in vrednost družbe dokaj veliko. Je pa bilo tekoče poslovanje prvih dveh mesecev pozitivno. Lastniki družbe naj bi torej po pregledu poslovanja povedali, kako naprej. Kot je znano, je bila prisilna poravnava s sanacijskim programom pravnomočna lanskega julija, po njej pa so postali petinštiridesetod-stotni lastniki zaposleni, Feniks nekaj manj kot trideset-, država dvajset- in Mura štiriodstotni la-
Janez Erjavec, direktor Pomurskega sejma
pač pa razstavne hale. Želijo namreč, da bi tudi na sejmu predstavili okolju čim bolj prijazne reje, v katerih se bodo živali dobro počutile.
Največji naložbeni zalogaj bo prav gotovo gradnja gostinsko-poslovnega objekta z večnamensko halo, za kar iščejo primernega soinvestitorja. Tega želijo najti predvsem za gostinski del, po
LTO Prlekija Ljutomer
Obrtniki vztrajajo pri svoji odločitvi
Upravni odbor v novi sestavi
Prve seje novega upravnega odbora LTO-ja (glede na spremembe odloka o ustanovitvi) se predstavniki Območne obrtne zbornice Ljutomer niso udeležili. Kljub temu so preostali člani kot sklepčni sejo nadaljevali in izvolili predsednika ter podpredsednico upravnega odbora, eno podpredsedniško mesto pa so pustili za obrtnike.
Člani so se strinjali, da postane predsednik UO že dosedanji predsednik Roman Caf, za podpredsednico so izvolili Leo Hofman, predstavnico gospodarske zbornice, eno podpredsedniško mesto pa so pustili za predstavnika obrtne zbornice. Odsotnost dveh članov OOZ si je vsak razlagal po svoje, tudi tajniku občine Ljutomer ni bilo jasno, zakaj ni bilo na sejo predstavnikov obrtnikov, saj jim je po njegovih besedah občina poslala pobudo za imenovanje novih dveh članov, vendar odgovora ni bilo. Glede na spremembo odloka o ustanovitvi zavoda LTO bi morala namreč obrtna zbornica na novo imenovati dva predstavnika OOZ, ki morata spadati v prvo skupino dejavnosti, kajti tem pogojem predstavnika Franc Makoter in Zvonko Mord ne ustrezata. Kljub temu so na seji skupščine obrtne zbornice potrdili že sprejeti sklep, »da se v UO LTO Prlekija ne ■ glede na določila odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o ustanovitvi javnega gospodarskega zavoda za turizem (5. člen) imenujeta oz. potrdita dosedanja člana«. Sklep so poslali tudi na občino, saj obrtniki od svoje odločitve ne odstopajo. Ni jim jasno, zakaj jim nekdo določa, koga naj postavijo za predstavnika obrtnikov, in zato so prepričani, da nekomu pač nista po volji njihova že omenjena predstavnika. Kot še dodajajo, bo glede na to, da je sklep skupščine dokončen (oz. ga lahko spremeni le isti organ), zadeva verjetno ostala na »mrtvi točki«.
Ker se v. d. direktorja Valentinu Odarju v sredini maja izteče mandat (potem koso mu ga za pol leta še podaljšali), bo treba tudi objaviti razpis za direktorja LTO, za kar bodo člani UO podali predlog pri županu, vendar pa, kot so ugotavljali, bo ob tem treba še določiti, kdo je pristojen za izbiro direktorja, saj so bili na zadnjem (neuspelem) razpisu v zvezi s tem zapleti.
Ob koncu seje so člani od Odarja izvedeli, da je v zavodu sam redno zaposlen, poleg njega pa sta še dve delavki prek javnih del, ob polnem delovanju pa nameravajo v LTO-ja zaposliti poleg direktorja še dva strokovna delavca. Člane je še seznanil, da so bili poslani vprašalniki vsem obveznim članom javnega zavoda (rok za vračilo je že potekel), kamor morajo le-ti vnesti podatke o prihodkih. Na podlagi teh podatkov se jim potem obračuna višina članarine, tistemu, ki vprašalnika ni vrnil, pa bodo določili za plačilo najvišji možni prispevek glede na dejavnost.
D. Tibaotf j
tekali so dogovori z Radensko, saj so na tem prostoru zdaj gostinski prostori Zvezde, vendar se ta za investicijo v objekt ni odločila, ni pa odklonila sodelovanja. Z iskanjem nadaljujejo, nekaj ponudb imajo in upajo, da bodo našli primernega investitorja. V etaži nad gostinskim delom naj bi zgradili prenočišča, ki bi jih bilo mogoče preurediti v poslovne prostore, medtem ko naj bi bila večnamenska hala v času, ko ni sejemskih prireditev, dvorana za tenis. Sredstva za gradnjo večnamenske hale, ki bo stala okrog 1 Q() milijonov tolarjev, bo zagotovil Pomurski sejem, medtem ko bo stala naložba v gostinski del nove zgradbe okoli 150 milijonov tolarjev. Čč interesenta za naložbo v gostinski del ne bo, bodo zgradili le večnamensko halo, direktor Janez Erjavec pa meni, da bi bilo treba z gradnjo začeti po koncu kmetijskega sejma in do jubilejnega 40. kmetij-sko-živilskega sejma prihodnje leto naj bi bila nared.
Ludvik Kovač ■
VESTMI 22. marec 2001
GOSPODARSTVO
7
Podjetnica iz Odranec izbrana za razstavo v Los Angelesu
»Edinstveno iz Slovenije
Ce bo prišlo naročilo, bo imelo delo več domačinov
Elizabeta nam je rade volje pokazala svoje okrasne izdelke. To je res prava paša za oči. (Foto: J. G.)
e dni smo zvedeli za dokaj zanimivo novico, ki je prispela v Odrance iz Slovenskih Konjic, in sicer da je izbral Dvorec Trebnik več ročnih izdelkov samostojne podjetnice Elizabete (Erszebet) Cipot za sodelovanje na prodajnem šovu (razstavi) First Uniquele Slovenija Creative Gift Show«, ki bo od 21. do 24. julija v Los Angelesu v Združenih državah Amerike.
Elizabeta, ki se je rodila v Sre- I dišču (Szerdahely), kjer je tudi I
odraščala, se je izučila za tekstilno pletiljo v Kranju. Tam je bila
nekaj časa tudi zaposlena, nato je dobila službo v nekdanji Bel-tinki v Beltincih kot kontrolor-ka. V Odrancih pa si je našla svoj drugi dom.
Pred štirimi leti, ko je šla Bel-tinka v stečaj, je ostala brez službe, zato se je odločila za samozaposlitev kot samostojna podjet-
niča. Ugotovila je namreč, da ji gre dokaj dobro od rok izdelovanje različnih izdelkov iz koruznega ličja in tudi iz platna (vezenine v tehniki rišelje in na brušeno svilo), in to na starinski način, predvsem tako, kot je bilo to razširjeno v njenem rojstnem kraju. Tudi sama je znala marsikaj postoriti že v otroštvu.
Gre predvsem za okrasne izdelke (spominke), kot so razne košarice, cekarčki, škatlice, zvončki idr. »Vaše košarice so zelo privlačne, klobučki in majhne košare so čudovite; zvonci so prav tako videti privlačni,« so ji med drugim odgovorili iz Dvorca Trebnik, ki je posrednik pri promocijski akciji v ZDA, ki so jo poimenovali Edinstveno iz Slovenije.
Kaj lahko se zgodi, da bo Ci-potova s svojimi okrasnimi izdelki navdušila tudi ameriške poslovneže, ki ji bodo posredovali naročila za prodajo na tamkajšnjem trgu. V tem primeru bi dobilo priložnostno zaposlitev tudi več domačinov v Odrancih in še kje, zato ji v pripravah na ta pomembni dogodek po svojih močeh pomaga tudi odranska občina (oblikovanje predstavitvenega biltena idr.).
Na vrsti je upanje ...
Jože Graj ■
Potrošniški krediti po novem
Bo kupec dovolj zaščiten?
Novost je efektivna obrestna mera
1. marcem 2001 je začel veljati nov zakon o potrošniških kreditih, ki ga je že julija 2000 sprejel državni zbor. Z njim naj bi predvsem zaščitili potrošnike, medtem ko bodo področje potrošniškega kreditiranja prilagodili ureditvi v Evropski uniji. S tem ta zakon v bistvu ureja kreditna razmerja med kreditodajalcem in potrošniki. Pomembna novost je, da dajalec kreditov poslej ne bodo le banke in hranilnice, ampak tudi različna trgovska podjetja, turistične organizacije, li-zinška podjetja, posojilnice in zastavljalnice itd. Gre skratka za vse tiste, ki prodajajo blago, proizvode in storitve na obroke, dajejo gotovinska posojila, prodajajo blago nalizing in drugo.
nudb. Ob efektivni obrestni meri mora ponudnik ilustrirati svojo ponudbo z razumljivim konkretnim primerom izračuna. Hkrati mora biti kreditna pogodba pisna, njena vsebina pa podrobno opredeljena. To pomeni, da morajo biti v njej zajeti višina kredita, odplačilna doba, realna obrestna mera, zamudna obrestna mera, efektivna obrestna mera, valorizacijska stopnja, stroški odobritve kredita, stroški zavarovanja in pošiljanja opominov, stroški predčasnega odplačila, namen kredi-
Strokovno srečanje Kluba Socius
Pomurci se moramo začeti sestavljati
In kaj se je v bistvu spremenilo po 1. marcu letos? Najprej so morali vsi dajalci kreditov uskladiti svoje poslovanje z določili omenjenega zakona, Do tega časa so seveda morali pridobiti dovoljenje za opravljanje tovrstnih storitev ali vsaj vložiti prošnjo zanj. Dajalci kreditov so dobili tudi nalepke, ki morajo biti nameščene na vidnem mestu v poslovalnicah. Ker gre za zahtevne spremembe, bodo inšpektorji šele čez nekaj mesecev začeli kontrolirati izvedbo zakona. Pri tem pričakujejo največ težav pri izračunu efektivne obrestne mere, oglaševanju in zavarovanju kreditov s čeki. Praksa kaže, da bodo imele z izvajanjem zakona najmanj težav banke in hranilnice, ker so v bistvu že dlje časa vpeljane v ta posel, dovoljenje za opravljanje kreditnih poslov pa so pridobile že z zakonom o bančništvu.
Sicer pa so po 1. marcu preračunane obrestne mere v efektivne, s katerimi so komitenti dobro seznanjeni. Pa ne le takrat, ko v banki zahtevajo informacijo, ampak tudi pri konkretnem kreditnem odnosu, ko se odločajo za sklepanje pogodbe. V ta namen je pripravilo Združenje bank Slovenije enotno programsko opremo za izračun efektivne obrestne mere. Prav tako so se zakonskim določilom prilagodile pogodbe
Primera najetja kredita na 1 in 5 let v Pomurski banki
Eno leto	Komitent	Nekomitent
višina kredita	300.000 SIT	300.000 SIT
doba odplačila	12 mesecev	12 mesecev
realna obrestna mera	4,5 odstotka'	4,5 odstotka
strošek odobritve	4.500 SIT	4.500 SIT
zavarovalna premija	3.779 SIT	4.670 SIT
efektivna obrestna mera	9,36 odstotka	9,90 odstotka
Pet let	Komitent	Nekomitent
višina kredita	1.000.000 SIT	1.000.000 SIT
doba odplačila	60 mesecev	60 mesecev
realna obrestna mera	7 odstotkov	7 odstotkov
strošek odobritve	15.000 SIT	15.000 SIT
zavarovalna premija	32.505 SIT .	39.124 SIT
efektivna obrestna mera	9,15 odstotka	9,46 odstotka
»zaprl« dober prodajni inštrument. Kot so nam zatrdili v Pomurski banki, se z uporabo efektivne obrestne mere krediti ne bodo podražili, saj se realne obrestne mere za kredite ne spreminjajo. Prav tako se ne spreminja višina stroškov, ki vplivajo na izračun efektivne obrestne mere. Kreditojemalci pa bodo še bolje informirani in seznanjeni z vsemi stroški oziroma obveznostmi, ki jih plačajo za kredit.
Na prvi pogled se zdi, da bodo zadeve za potrošnike poslej veliko bolj poenostavljene. V mislih imamo seveda zelo iskane potrošniške kredite, posebej zato, ker je treba dosledno spoštovati pravice potrošnikov. Ti namreč pričakujejo, da bodo po novem bolj seznanjeni s podrobnostmi najemanja bančnih kreditov. Ni vseeno, kako, nam v banki, trgovini, zastavljalnici, turistični agenciji ali kje drugje povedo, da lahko pri njih dobimo »zelo ugoden kredit« po T + toliko in toliko, na dodatne stroške kredita in zavarovanja pa nas, takole mimogrede, opozorijo šele ob podpisu pogodbe. Za vse tiste, ki svoje posojilne ponudbe ne bodo o-blikovali jasno in pregledno, bo inšpektor uporabil stroga določila zakona o potrošniških kreditih in jih kaznoval zaradi zavajanja potrošnikov.
Milan Jeršei
in oglaševanje ponudbe. Izračun si lahko stranke ogledajo v bančnem prospektu z obrestnimi merami ali jim jih ob odobritvi posojila naredi bančnik. Pri tem večjih sprememb glede stroškov posojil ni.
Dajalci kreditov morajo izkazovati obrestno mero kot enotno efektivno obrestno mero, ki zajema tudi vse stroške kredita, kot so vodenje, odobritev in zavarovanje. Na ta način skušajo omogočiti, da bodo vsi krediti istega tipa različnih ponudnikov med seboj povsem primerljivi. Poleg tega je natančno določena tudi obvezna vsebina oglasov in po-
ta, vsi pogoji glede črpanja kredita, dogovorjen način odplačila kredita in začetna mesečna obveznost.
Ker se je obseg potrošniških posojil v zadnjem času zmanjšal, skušajo v trgovinah z njimi na različne načine pritegniti kupce. Niso redki primeri, ko so se zaradi predragih bančnih posojil odločili, da zadeve vzamejo v svoje roke in svoje potrošnike kreditirajo brezobrestno. Drugje pa kupce spodbujajo k nakupom z nižjo obrestno mero. Za takšno potezo so se navsezadnje odločili tudi zato, ker usiha čekovna prodaja, s čimer se je tudi za trgovce
omurje danes prav gotovo ni zgodba o uspehu. Prav nasprotno, po vseh kazalcih razvitosti smo v Sloveniji na zadnjem mestu. Da pa nekatere zdrave iniciative vendarle obstajajo in da ne bomo vedno gledali na vse s črne in temne plati ter ugotavljali, kako je mogoče narediti korak naprej, je pripravil center za poslovno kulturo Klub Socius z gostiteljema Zavarovalnico Triglav OE Murska Sobota in tovarno Mura strokovno srečanje. Ob tej priložnosti so se predstavili v kavarni hotela Diana v Murski Soboti nekateri pomurski paradni konji, ki bi lahko z dejanji in zgledi pokrajino potegnili naprej. Zanimiva je tudi izjava, da smo se Pomurci razleteli kot granatno jabolko ter da sedaj prihaja čas, ko se moramo začeti spet sestavljati.
Pogovor za okroglo mizo je vodil Rudi Cipot, direktor OE Zavarovalnice Triglav, ki je predstavil nekatere obetavne podjetnike in župana, ki razmišlja podjetniško. Anton Kampuš, Tokam, je poudaril pomen vsakega posameznega delavca ter nagrajevanja, kjer je pogosto bolj kot denar pomembna pohvala. Poudaril je tudi, da delavcem zagotavljajo različne vrste pomoči, pri izobraževanju in podobno. Spregovoril je tudi o ob-mejnosti te regije, saj gredo mnogi dobri delavci delat čez mejo. Sami si bodo prizadevali, da bodo ob odprtju meja poskušali zadržati najboljše delavce.
O tem, kako začeti in se potem razviti veno od vodilnih podjetij, je spregovoril Andrej Frangež, Transpak, lastnik enega vodilnih podjetij na področju sistemskih rešitev s pomočjo ro-botne tehnike. Tržišče so si odprli v Nemčiji, Avstriji, in državah Beneluksa, kjer sodelujejo z mnogimi znanimi podjetji, med drugim z Heinekenom, Efesem, Guinnessom, Coca Colo. Podjetje širijo na kadrih, izobraževanju in medsebojnih odnosih in zaposlujejo pripravnike, ki jih šolajo doma in v tujini.
Podjetje Creativ, ki se ukvarja z novimi mediji, sta predstavila Marjan Kočila, direktor, in Andreja Vučak Hribar, vodja komercialistov. Med drugim je podjetje uvedlo regijski portal Pomurja, kjer si prizadevajo, da bi združili vse informacije 8000 subjektov s področja Pomurja. Razvijajo pa tudi idejo za pomursko veleblagovnico, kjer naj bi bila navzoča ponudba te pokrajine. Čeprav so postali eno vodilnih slovenskih podjetjih s tega območja, je komentiral, da se še nimajo za paradnega konja, ampak da gredo v smeri uspešnega podjetja.
Ivan Markoja, župan Odranec, na občino ne gleda samo s j perspektive komunalnih zadev, ampak tudi kot podjetje. »Ko so | začele večje tovarne propadati, se je pri vsaki osmi hiši začela razvijati neka obrt ali dejavnost. Občina se je odločila štipendirati vsakega študenta, in sicer, da dobi študent plačan vsak opravljen izpit posebej, za diplomo pa vrednost desetih izpitov.« Poudaril je, da si več ne morejo privoščiti, da ne bi izobraženi ljudje ostajali zunaj. Končal pa je tudi z mislijo, da je ljudem treba nekaj ponuditi, da ne bodo vsi »drogeraši«, pijanci in ne bodo vsi hodili po pakete na Rdeči križ.
Danilo Krapec, RRA Mura, katere osnovno poslanstvo je v prestrukturiranju pomurskega gospodarstva ter v usmerjanju, povezovanju in sodelovanju ter odpiranju Pomurja navzven. Njihov simbol je mlinsko kolo, ki simbolizira Muro kot reko, ki naj bi povezovala. Poudaril je tudi, da lahko začnemo opravičeno pričakovati, da naj se nam začne vračati v pokrajino tisto, kar po različnih kanalih izteka iz nje. Glede Izobraževalnega razvojnega centra v Rakičanu pa je pojasnil, da mu ne želijo konkurirati, ampak želijo biti center dopolnilnih izobraževanj, kot neke vrste zametek pomurske akademije.
Rudi Cipot, direktor OE Zavarovalnice Triglav, pa je spregovoril na temo Zmaguj lokalno, razmišljaj globalno. Omenil je, da si bo prizadeval, da bi ostala organiziranost Zavarovalnice Triglav pri obstoječih območnih enotah in decentralizaciji, kajti le-te so močne celice, ki zaradi bivanja v okolju najbolj poznajo zakonitosti, drugačnosti, neposnemljivosti vsake posamezne regije in lahko najbolje prevzemajo odgovornost za uspeh podjetja. Spregovoril je tudi o uspešnosti in učinkovitosti podjetja in poudaril, kako mora biti organizacija pHlagodljiva za uresničevanje svojih vizij in ciljev. Pogosto pa je pri tem treba premagati tudi odpor in strah pred spremembami. Včasih je učinkovito, če se pravila, ki so v podjetju preveč zacementirana, postavijo na glavo. Tudi sami so v obdobju po letu ’92 naredili kar nekaj bistvenih sprememb in korakov. Pri tem pa je pomembno, da so pri spremembah vključeni vsi zaposleni, ki morajo imeti svoje cilje, tudi zapisane, in si prizadevati, da jih bodo uresničevali. Ljudje morajo občutiti, da so pomembni za podjetje, le tako bodo bolj strmeli k realizaciji skupnih ciljev.
A. Nana Rituper Rodež ■
Odprli nov avtocenter Hyundai
V Murski Soboti so odprli v četrtek nov avtocenter Hyundai, ki je v sklopu Avtobusnega prometa Murska Sobota. V novem avtocentru bodo poleg celotne palete Hyundaievih avtomobilov, prodajali tudi rezervne dele zanje, dodatno opremo, rabljene avtomobile, prodaja bo tudi po načelu staro za novo in staro za staro. Ponujali pa bodo tudi kompleten avtomobilski servis, kleparsko-ličar-ske, avtoelektrikarske in druge storitve, poleg tega pa še globinsko in kemično čiščenje notranjosti avtomobila. Avtocenter je odprt od ponedeljka do petka od 7. do 16. ure, v soboto 8 do 12. ure.
ANRRI
8
(IZ)BRANO
22. marec 2001 nm
Konferenci hkrati v dveh mestih
Študentje in Evropska unija
VESTNIK NA INTERNETU:
www.p-inf.si
Podjetje 28 informiranje, tl. d„ UL b NorBka 13. Murska Sobota
Značilnosti skupne Evrope
rakičanskem gradu je bil izveden prvi izmed projektov, ki so ga skupno pripravili Študentska organizacija Univerze v Mariboru, Študentska organizacija Univerze v Ljubljani, Društvo novomeških študentov, Klub prekmurskih študentov, Klub študentov občine Koper in Klub zasavskih študentov. Študentje so si zamislili, da bi se okrogle mize s predavanji izvajale enkrat na mesec v šestih slovenskih mestih: Murski Soboti, Novem mestu, Kopru, Novi Gorici, Ljubljani In Trbovljah.
Ker je lokacij veliko, bo posamezna okrogla miza s pomočjo modernih tehnik v obliki videokonference v dveh mestih hkrati. Tako je bilo tudi prejšnji teden, ko je okrogla miza potekala še istočasno v Novem mestu. Tematika prve okrogle mize je bila Evropska unija oziroma njeno delovanje ter prednosti in slabosti vstopa. V rakičanskem gradu sta jo vodila pred kratkim izvoljeni predsednik Stranke mladih Slovenije Murska Sobota Daniel Belinger in član Rajko Rogač ob sodelovanju gostov predavateljev, kot je bil npr. magister Peter Ješovnik, višji predavatelj na Visoki šoli za menedžment v Kopru. V sosednjem prostoru pa je na ogled razstava o zgodovini in širitvi Evropske unije.
Administrativna središča EU so Bruselj, Luksemburg in Strasbourg, specializirane skupne ustanove pa so tudi v državah članicah. Zastava EU ima 12 zlato-rumenih zvezdic na modri podlagi. Dosti
ljudi ima zmotno mnenje, da je število zvezd enako številom članic, vendar ni tako, saj je dvanajst prispodoba popolnosti, krog pa simbol povezanosti in nerazdružljivosti. Članic je trenutno petnajst: Avstrija, Belgija, Danska, Finska, Francija, Grčija, Irska, Italija, Luksemburg, Nemčija, Nizozemska, Portugalska, Španija, Švedska in Velika Britanija. Kot zadnje so se leta 1995 pridružile Avstrija, Švedska in Finska, zanimivo pa je, da ostaja nekakšen otok sredi uriije tudi po zadnjem referendumu Švica. Kandidatke za članstvo pa so: Bolgarija, Ciper, Češka, Estonija, Latvija, Litva, Madžarska, Malta,' Poljska, Romunija, Slovaška, Slovenija in Turčija. Himna EU je zadnji stavek Beethovnove 9. simfonije, znan kot Oda radosti in je kot taka tudi hvalnica svobode, občutka za skupnost in miru.
EU je zasnovana na pravno obvezujočih pogodbah, ki jih države članice morajo izpolnjevati. Sloni na trdnih ekonomskih temeljih.
Deluje in se ravna na podlagi demokratičnega procesa odloča-
in Evropska unija, tretja pa bo konkretnejša in usmerjena v posamezne slo-
Druga tematika projekta bo Slovenija venske regije. Foto: T. K.
nja, za katerega sta značilna kompromis in soglasje. EU dosega svoje cilje predvsem z izvajanjem skupnih politik (kmetijstvo, ribištvo, transport, zunanja trgovina, konkurenca, razvoj, regionalna politika, energija, carinska unija) in skupnih akcij ali programov (raziskave in razvoj, izobraževanje, zdravstvo, telekomunikacije, koordinacija ekonomskih politik držav članic, so-cialna politika, ekonomska in monetarna unija). Pogodba o EU je nastala leta 1992 z Maastrichtskim sporazumom, 1. janu
arja 1993 pa je bil formalno ustanovljen enoten (notranji) evropski trg. Z njim so tudi formalno zagotovljene štiri svoboščine, na katerih je zasnovana EU: prost pretok blaga, oseb, storitev in kapitala. Bistveni del EU predstavljata tudi različnost in spoštovanje kulturne raznolikosti. Vsak uradni dokument mora biti preveden vil uradnih jezikov, z vstopom novih držav članic pa se bo število uradnih jezikov še povečalo.
Na skupnih sestankih se uporabljajo »delovni jeziki«, predv
sem angleščina in francoščina. 1. julija 2002 bo zadnja faza uvedbe evra: takrat bodo ukinjene nacionalne valute držav članic Evropske monetarne unije. Menjalna razmerja med valutami držav, ki so vstopile v EMU, in evrom so bila določena 31. decembra 1998 in so nepreklicna. Za primerjavo: en evro bo v Nemčiji znašal 1,96 marke, v Italiji 1936 lir, v Španiji 166 pe-zet, v Francij*MŽ frahl{OT v Avstriji 13,76 šilinga.
Tomo Koles I

V Prekmurju že klestila toča
Slab začetek leta?

V
reme rado preseneča, vendar tega, da bi toča padala pozimi, ne pomnijo niti najstarejši Pomur-ci. Če se bo leto nadaljevalo tako, kot je bilo na letošnji zadnji zimski dan, potem se predvsem kmetijcem ne piše ravno najbolje. Bilo je na samo jožefovo, proti večeru, ko so se nad Prekmurjem začeli zbirati temni oblaki. Neurje s točo, ki je zajelo posamezne kraje v občinah Roga-šovci, Grad, Puconci in Moravske Toplice, večje gospodarske škode v kmetijstvu ni povzročilo, saj je toča, debela tudi do tri centimetre in je pokrila zemljo, poškodovala le posamezne brste na sadnem drevju, medtem ko poljščine škode niso utrpele.
Neurje z močnim vetrom je poškodovalo telefonsko omrežje v rogašovski občini, močni nalivi pa so naredili škodo na cestni infrastrukturi.
Vremenoslovci pravijo, da je toča v tem času redkost, v območni enoti Zavarovalnice Triglav v Murski Soboti pa so povedali, da so v Pomurju tudi toče pred 1. majem redkost.
L. K. ■
Gradbišče pri Hodošu odprto, stavka se nadaljuje
V Muri niso zadovoljni s poslovnimi rezultati leta 2000
So Asfalti uničevali dokumentacijo
Potrebna bo večja prilagodljivost
V ponedeljek so Slovenske železnice od zahtevanih 150 milijonov tolarjev po naročilu vlade kooperantom Asfaltov Murska Sobota izplačale 98 milijonov tolarjev za njihove terjatve
A
li so upravičeni tudi do razlike, pa bo ugotavljal pooblaščeni revizor. Predstavniki kooperantov soboških Asfaltov so zapore na železniški progi pri Hodošu od-
stranili ter dopustili delavcem in mehanizaciji, da dokončajo zemeljska dela in pripravijo progo za otvoritev. Če so oni pokazali dobro voljo, smo jo tudi mi. Sami pa nadaljujejo tiho stavko, in če jim ne bodo ponudili rešitve za izplačilo preostalega dolga, bodo progo ponovno zaprli in preprečili otvoritev. Zataknilo se je pri nepopolni dokumentaciji.
Problem je nastal pri izplačilu preostalega zneska dolga v vrednosti 52 milijonov tolarjev, ki ga je vlada zavrnila zaradi pomanjkljive dokumentacije. Potem ko so želeli dopolniti dokumentacijo, so pri usklajevanju sami ugotovili, da določeni dokumenti manjkajo ali so pomanjkljivi, nepopolne vloge pa so preprečile izplačilo upravičenega zneska.
Na podjetju Asfalti Murska Sobota naj bi jim nekdo potrgal nekatere prevoznice, obračune za nafto in druge specifikacije. Dopolnjeno dokumentacijo s kopijami iz svojih dokumentacij so v ponedeljek odnesli v Ljubljano, revizijska hiša pa bo tako ponovno preverila račune in proučila dokumentacijo ter s tem
Iz Slovenskih železnic so nam tudi sporočili, da so višino terjatev plačali po naročilu vlade, in sicer iz posojila za gradnjo železniške proge, izplačilo pa tudi
CATV Ljutomer - lažna seja?
kabelski televiziji v Ljutomeru je bilo že veliko povedanega, predvsem v smislu raznih odkrivanj nepravilnosti v delovanju (sporno naj bi bilo upravljanje krajevne skupnosti s sistemom).
Nejasnosti v delovanju burijo strasti predvsem uporabnikom - lastnikom sistema, ki naj bi jih zastopalo Društvo za CATV, vendar kakšnih konkretnih podvigov z njihove strani ni mogoče zabeležiti, še bolj konfuznemu stanju pa smo priča v odboru CATV, od koder pride še manj informacij. Očitno se je nekdo
sednika KS Ljutomer Antona Stajnka sejo odbora za CATV. Predsednik nam je zagotovil, da sam ni sklical seje, saj vabilo tudi nima ustreznega žiga in podpisa, vabljeni pa se vabilu po predhodnem pogovoru pri predsedniku niso odzvali. Prišel je le predstavnik društva za CATV, ki mu ni bilo jasno.kdo se poigrava na tak način. Vendar pa je tistega, naj bo kdor koli, ki je sklical lažno sejo, verjetno vodil motiv velike želje po razkrivanju resnice. Domnevamo lahko le, da je v sistemu CATV nekaj hudo narobe oz. se v ozadju dogajajo stvari, ki so v domeni le nekaterih izbrancev, čeprav ostajajo stvari javnosti še naprej prikrite.
O
pomeni, da bodo Slovenske železnice toliko manj plačale svojemu prvemu izvajalcu, to je SCT-ju. Boris Štiftar, Slovenske železnice, vodja projekta gradnje proge je povedal, da je železniška proga pripravljena, polagajo signalnovarnostne naprave ter odpravljajo manjše pomanjkljivosti, ki so jih odkrili pri tehničnem pregledu.
Po neuradnih podatkih naj bi bila otvoritev nekje po 15. maju.
A. Nana Rituper Rodež I
Mura je prestopila meje proizvodnega in postaja tudi trgovsko podjetje
eustrezen poslovni rezultat družbe Mura v lanskem letu je posledica različnih dejavnikov, tistih, na katere niso imeli vpliva, pa tudi tistih, na katere se niso ustrezno
pripravili. V vodstvu podjetja priznavajo, da so bili premalo pripravljeni na nekatere nove modne trende, svoje je k poslabšanju položaja prispevala še nelojalna konkurenca na trgih, kjer je Mura navzoča s svojimi izdelki, v državi pa je še vedno neustrezen odnos do izvoznega gospodarstva.
N
V prihodnje bo potrebna večja prilagodljivost, saj se modni trendi hitro spreminjajo, pravi predsednik uprave Mure Božo Kuharič. Če so včasih pripravili le dve kolekciji letno, so zdaj potrebne še vmesne kolekcije, so pa že firme, ki ponudijo tržišču vsak
mesec novo kolekcijo. Časi, ko je polovica Murinih zmogljivosti delala za jugoslovansko tržišče in je diktirala modne trende, so minili, saj Mura zdaj 90 odstotkov proizvodnje izvozi, od tega dobršen del na najzahtevnejše trge.
Povečanje prodaje tako doma kot v tujini bo tudi v prihodnje ena od prednostnih nalog. Težili bodo predvsem k povečanju prodaje lastnih blagovnih znamk. V razvojno strategijo do leta 2005 so zapisali, da bodo z lastnimi blagovnimi znamkami zapolnili petino proizvodnih zmogljivosti, odločiti pa se bo treba, ali je sedanjih deset blagovnih znamk preveč ali premalo. Pri tem bo treba pretehtati ekonomske učinke, saj je lansiranje novih blagovnih znamk predrago, na drugi strani pa zagotavlja več blagovnih znamk večje možnosti pro-
konfekcije in šivanje po meri, ki postaja v svetu hit in mimo tega i ne morejo tudi v Muri.
Z ustrezno tehnologijo in ra- j cionalizacijo stroškov želijo po- I večati konkurenčnost, z zdru- j žitvijo dveh profitnih centrov v 1 enega pa doseči tudi večjo učin- 1 kovitost. Za naložbe bodo letos ] namenili 10 milijonov mark, od ! tega polovico za tehnološko opre- | mo, drugo polovico pa za trženje. I Na področju trženja dajejo pred- | nost razvoju lastnih in franšiznih I trgovin doma in v tujini ter po- I večevanju predstavništev in skupnih firm v tujini. Ob že uvel- j javljenih Murinih firmah v Ne- j mčiji in ZDA se za 40-odstotni I odkup firme dogovarjajo s part- | nerjem v Londonu, povezujejo se I s firmo v Parizu, ustanavljajo pa : tudi skupno firmo v Beogradu.
Za prodor v svet so seveda p°" trebni ustrezni kadri, ki bodo I sposobni tržiti, in v Muri bodo I prav tem namenjali posebn0 skrb. Po Kuharičevih besedah teče v svetu že dve leti oster bol med trgovskimi in proizvodnim’ blagovnimi znamkami, Mura p® bi to morala izkoristiti. Sam® J I namreč že prestopila meje Pf0 izvodnega podjetja in postaja v dno bolj tudi trgovsko podjetij to pa potrjuje več kot štirides^ lastnih in franšiznih trgovin, spisku le-teh pa dodajajo še no^
■■ 22. marec 2001
(IZ)BRANO
9
Nova uredba o subvencioniranju študentske prehrane
Prednosti ali slabosti?
V marcu dražji boni
z
a vsak študentski žep subvencioniranje prehrane veliko pomeni.
Verjetno vsakemu študentu od 15 do 20 tisoč tolarjev mesečno, ki jih prihrani, če izkoristi vse bone, ki so na vol-
jo, še kako prav pride, saj pomeni ta vsota pri nekaterih višino štipendije. Zato ni presenečenje, da se okrog študentske prehrane toliko govori in se pripravljajo tudi shodi, kot je bil konec februarja v Mariboru.
Kot verjetno že veste, sta tam shode pripravili dve skupini študentov. Enega je pripravila Študentska organizacija Unverze v Mariboru (Šoum), drugega pa skupina študentov iz gibanja Novi val, ki je opozicija v parlamentu študentske organizacije. Prvi so protestirali proti vodstvu univerze in rektorju Ludviku Toplaku, drugi pa proti Šoumu zaradi nedemokratične in samovoljne urejenosti Šouma, pri čemer so postavljali tudi vprašanje zelo občutljive teme študentske prehrane. V sklopu argumentov proti Šoumu so tako navajali tu-
di novo uredbo o subvencioniranju študentske prehrane, ki jo je sprejela študentska organizacija, saj naj bi pomenila le-ta začetek omejevanja pravic študentov, njen rezultat pa bo ukinitev bonov. Ali je uredba za študente res prinesla toliko slabega, bodo najbolj znali preceniti študentje sami, ko bo nbva uredba postala praksa, je pa dejstvo, da je do nekaterih sprememb prišlo in da si jih nekateri študentje zaradi različnih interpretacij še vedno razlagajo narobe. Zato vam
Radgonski svetniki županu zamerijo prekinitev zadnje lanske seje
Zaradi županove samovolje ni proračuna
Soglasno potrjen načrt za sanacijo deponije v Hrastju - Moti
er gornjeradgonski svet na zadnji občinski seji lansko leto ni sprejel proračuna za letos, saj jo je župan zaradi »nediscipliniranosti« svetnika prekinil, je bila ključna točka pete izredne seje sprejemanje sklepa o podaljšanju začasnega financiranja občine.
Če proračun občine za tekoče leto ni sprejet, je treba ne glede na to po Zakonu o javnih financah zagotoviti financiranje občine. Ravno zaradi tega je sprejel župan Miha Vodenik 22. 12. 2000, torej dan po znameniti prekinjeni seji, sklep o začasnem financiranju občine v letu 2001, ker pa le-to lahko traja največ tri mesece, je za ta torek sklical izredno sejo, na kateri naj bi občinski svet podaljšal začasno financiranje občine. Sklep o podaljšanju je sicer bil sprejet, vendar so se nekateri svetniki še enkrat znesli nad samovoljno in neodgovorno prekinitvijo zadnje občinske seje, na kateri bi proračun za, letošnje leto lahko bil sprejet. Tako je svetnik Milan Nekrep obtožil župana Vodenika, da je sejo prekinil, ker ne prenese, da bi svetniki razpravljali, ker se mu to ne zdi demokratično. Dodal pa je še, da začasno financiranje županu očitno ustreza, saj le-to ne predvideva novih programov, to pa pomeni manj dela za občinsko upravo. Podobno pa je nastopil tudi svetnik Ivan Kajdič, ki je povedal, da bodo svetniki iz stranke Nova Slovenija glasovali proti podaljšanju začasnega financiranja. Svoja stališča o lanski prekinitvi
seje pa so že podali medijem, ki jih niso hoteli objaviti. Kot pa smo pozneje izvedeli, v tej izjavi za javnost med drugim piše, »da zaradi samovolje, svojeglavosti in trme enega človeka v občini izgubljamo dragocen čas ...«. Le-tega bi po njihovertt‘mnenju že zdavnaj lahko izkoristili za javne razpise in izbiro izvajalcev, tako da bi že spomladi lahko začeli z gradbenimi deli na projektih, ki so pomembni za občino.
Na seji pa so sprejeli tudi sklep o pristopu občine k sanaciji odlagališča komunalnih odpadkov v Hrastju - Moti, ki že nekaj časa bremeni tamkajšnje prebivalce. To naj bi opravili skupaj z občinama Radenci in Sveti Jurij ob Ščavnici, ki so se že ob sprejetju sporazuma (leta 1999) o delitvi premoženja nekdanje občine Gornja Radgona sporazumno dogovorile tudi o sanaciji omenjenega odlagališča.
Pri tem naj bi nosila radgonska občina večji delež stroškov sanacije (52,50 %), ki naj bi znašala po podatkih podjetja Letnik - Saubermacher, d. o. o., iz Lenarta več kot 210 mio SIT. Datum začetka sanacije še ni znan, vsi pa upajo, da se bo začela čim-prej.
C. K. ■
predstavljamo nekatere bistvene spremembe.
Sodeč po novi uredbi, ki velja že od novega leta, naj bi študent vsak mesec kupil toliko bonov, kolikor je delovnih dni v mesecu. To naj bi letos znašalo skupaj 226 bonov. Bone pa bo lahko, zagotavljajo v mariborski in ljubljanski študentski organizaciji, uporabil tudi ob koncu tedna in na dan več kot enega. Izjema je čas univerzitetnih počitnic med 15. julijem in 15. avgustom, ko naj bi bone lahko kupili in upo-
rabili samo tisti študentje, ki bodo imeli med počitnicami obveznosti in bodo na svoji fakulteti o tem dobili potrdilo. To naj bi prineslo dodatnih 22 bonov, to pa skupno znaša 248 bonov letno, medtem ko jih je stara uredba dovoljevala 240. Tudi
kar se tiče odstotka subvencioniranja, bi ostal le-ta po besedah Šouma enak kot v stari uredbi, in sicer okrog 60 odstotkov ali celo nekaj več. V marcu pa je prišlo kljub vsemu še do nekaterih sprememb. Boni so se namreč podražili za približno petdeset tolarjev, to pa naj ne bi bila posledica nove uredbe, ampak dviga cen gostincev.
Novi pa so od začetka marca tudi boni, saj imajo črtno kodo, s katero bodo zaradi zakonske zahteve ugotavljali tudi unovčene bone in ne samo prodane.
Ta sistem pa naj bi med drugim zmanjšal stroške tiskanja bonov in omogočil, ker bodo enotni za ljubljansko in mariborsko univerzo, da lahko ljubljanski študent kupi bone v Mariboru in obratno. Res pa je, da bodo po novem boni veljavni samo v tekočem mesecu, ko jih bo študent kupil, in še naslednja dva meseca. Stari boni brez črtnih kod, ki so bili kupljeni pred 1. marcem, pa bodo veljali še do 30. aprila.
Kakorkoli že, nekateri bodo nad novimi spremembami tarnali, drugi pa jih bodo mirno sprejeli, toda subvencioniranje prehrane, zagotavljajo v obeh študentskih organizacijah, kljub
vsemu ostaja, jasno pa je, da so spremembe k bolj nadzorovanemu sistemu subvencioniranja potrebne in se bodo še dogajale, če bodo ugotovljene luknje v sistemu, ki jih bodo nekateri pridno izrabljali.
Ciril Kosednar ■
Združenje materialnih oškodovancev druge svetovne vojne
Borili se bodo
za poravnavo vojne škode
Država si jo je prisvojila
as nikjer ne omenjajo. Ne moremo trpeti, da nas obravnavajo kot državljane tretje kategorije, zato bomo ukrepali,« je bilo slišati tožbe prizadetih na ustanovnem občnem zboru Združenja materialnih oškodovancev okupatorjev druge svetovne vojne v Murski Soboti. Doslej so kot posamezniki brez uspeha naslavljali pisma za popravo krivic na najvišje državne organe, zato sedaj upajo, da bodo združeni postali tudi bolj slišani in upoštevani. Združenje bo imelo svoj sedež v Murski Soboti, začasno v ulici Štefana Kuzmiča 9, predsednica združenja pa je Helena Elizabeta Peček.
In kaj je namen združenja materialnih oškodovancev druge svetovne vojne? Doseči poplačilo vojne škode, so člani združenja zapisali v statut. Ugotavljajo namreč, da je dobila nekdanja Jugoslavija na račun popisane materialne škode, ki so jo med vojno utrpeli državljani, v povojnem času poplačilo vojne škode in ugodnosti na ta račun. Prilastila si je torej vojno škodo, ki bi v resnici morala pripadati prizadetim. »Če bi bilo to še vedno kot splošno dobro, tudi mi ne bi iskali svojih pravic. Ampak sedaj je drugače,« so pojasnjevali pri-
VESTNIK
zadeti, katerim so okupatorji požgali, minirali, drugače uničili ali odtujili premoženje. Slovenska država se je odločila za popravo krivic iz druge svetovne vojne, vendar le določenim skupinam prizadetih, izpustila pa je materialne oškodovance.
Oškodovanci pravijo, da bi njihovo pravico lahko vključili v več zakonov, na primer v zakon o denacionalizaciji, o žrtvah vojnega nasilja, o popravi krivic, vendar jim doslej niso hoteli prisluhnili.
Predlog zakona o žrtvah vojnega nasilja jih je v začetku še vseboval, potem pa so jih črtali tudi iz njega, zato se bo Združenje materialnih oškodovancev okupatorjev druge svetovne vojne borilo za sprejem zakonov, ki bodo zagotavljali poravnavo materialne vojne škode.
m. h.i
Anketa
Študentski boni
I oliko je subvencioniranje prehrane pomembno za študente, predvsem za tiste, ki niso doma v obeh univerzitetnih mestih, so pokazali med drugim tudi protestni shodi v zvezi s to problematiko. Ker pa pripisujejo mnogi prepirom glede študentske prehrane in shodom tudi politično ozadje in izkoriščanje te problematike za pridobivanje pozornosti študentov, je najbolje, da povedo študentje o tem, koliko jim pomeni to, da se lahko prehranjujejo na ta način in kaj mislijo glede nove uredbe, ki določa subvencioniranje te prehrane, sami.
Marina Merklin iz Motovilec, študentka ljubljanske univerze:
»Ker živim v študentskem domu, kjer nas uporablja eno kuhinjo več kot dvajset študentov, menim, da so boni zelo pomembna rešitev. Sama sicer ne kupim vseh bonov, ki jih imamo na voljo mesečno, ker si hrano nosim tudi s seboj, poznam pa študente, ki jih uporabijo vse, to pomeni za nekatere več kot dvajset tisoč tolarjev prihranka me-tme kakovosti hrane, ki jo dobimo za edati, res pa je, da bi lahko bil odnos go-boljši. Glede podražitve, ki se je zgodila to rečem le to, da se še vedno splača hra-je jih še vedno pridno kupujejo.«
Darijan Marič iz Krašč, študent mariborske univerze:
»Čeprav si hrano nosim s seboj tudi od doma, vseeno izkoristim vse bone, ki so na voljo. Kot vem, je za nekatere -študente, predvsem vozače, še teh dvajset premalo, tako da jih odkupijo od tistih, ki so doma iz Maribora in bonov ne uporabljajo. Glede nove uredbe o študentski prehrani pa lahko rečem le to, da kakšnih večjih sprememb štu
dentje ne čutimo. Kot vem, se še vedno lahko prehranjujemo ob koncu tedna in tudi dnevno lahko uporabiš več kot en bon. Res pa je, da je nov sistem bonov s črtno kodo podaljšal čakalno vrsto pri nakupih. Višja pa je tudi cena, toda zaradi petdesetih tolarjev, za kolikor so se podražili, pri študentih ni vidnega upada nakupa bonov.«
Matej Babič z Grab, študent mariborske univerze:
»Nove odredbe o bonih ne odobravam, ker jih ne moreš koristiti med počitnicami, razen če dobiš potrdilo na fakulteti, da opravljaš v mestu prakso ali kaj podobnega. Problem pa je, da večina študentov prihaja za septembrske roke študirat že sredi avgusta. Bonov tudi ne bomo mogli koristiti ob koncu tedna, čeprav vemo, da veliko
študentov živi v študentskem domu. Mislim, da se nihče prav ne zaveda, koliko pravzaprav pomenijo za študente in koliko se podražitev zaradi uvedbe bonov s črtno kodo pozna pri študentskem žepu. Povečale so se tudi čakalne vrste ob nakupu, saj morajo zdaj vse bone sproti tiskati. Ni mi jasno, zakaj se država tako mačehovsko obnaša do prihodnjih intelektualcev.«
Katja Karba iz Ljutomera, študentka ljubljanske univerze:
»Med študenti je kar veliko negodovanja, saj se je cena občutno povišala, v povprečju za petnajst odstotkov, to pa pomeni najmanj petdeset tolarjev pri bonu in se seveda pri nakupu večjega števila bonov precej pozna. Glede tega najbolj obsojam študentsko organizacijo, ker je dovolila, da je do tega sploh prišlo. Iz tega lahko vidimo, kako slabo
ŠOU skrbi Za študente, pa čeprav je sestavljen prav iz študentov. Očitno jim jč pomembno le to, da zasedejo dobro plačano mesto, pozabijo pa, zakaj so sploh tam. Kar se tiče ukinitve bonov med počitnicami, mislim, da je to nesmisel, saj so študenti takrat tudi tam. Ali lahko zdaj še pričakujemo, da nam bodo ukinili študentske domove?«
Anja Serec iz Ljutomera, študentka ljubljanske univerze:
»Ko so se odločali za ukinitev bonov med počitnicami, verjetno niso pomislili, da se predavanja zelo različno končajo in jih ima veliko izpite še v juliju, jesenski roki pa se začnejo že avgusta. Enako velja za bone čez konec tedna, saj študenti večkrat ostanemo v Ljubljani, da se učimo. Nekateri si lahko kuhajo, vendar je to precej dražje, ve
liko pa jih te možnosti niti nima. Kar pa se tiče povišanja cen, sem bila ob zadnjem nakupu prav šokirana, saj je razlika res očitna. Ob vsem tem ni nobene logike, saj so se npr. Zoisove štipendije ob začetku leta znižale, cene bonov in študentskih domov pa se vsake toliko časa povišujejo. Moti me, da naši predstavniki na ŠOU nič ne naredijo za izboljšanje našega položaja, mislim pa tudi, da bi moralo biti glede določanja cen pri gostincih več kontrole.«
Darja Tibaot, Ciril Kosednar ■
10
OKROGLA MIZA
22. marec 2001 fBTIl
0
ot vemo, je ta teden še vedno aktualno vlaganje amandmajev poslancev in delovnih teles, ki poskušajo za svoja območja in področja v letošnjem državnem proračunu iztržiti čim več. Kako uspešni so pri tem pomurski poslanci, ki tudi vodijo nekatera delovna telesa, in kakšna je umeščenost Pomurja v letošnji proračun, smo poskušali izvedeti iz pogovora za Vestnikovo okroglo mizo. Vabilu so se odzvali Ciril Pucko, Marija Požo-nec, Jožef Špindler in Geza Džuban, medtem ko sta bila zaradi obveznosti odsotna Andrej Gerenčer in Feri Horvat, slednji nam je določene informacije o tematiki okrogle mize posredoval po telefaksu.
Kaj lahko opredelimo kot regijski interes?
Geza Džuban: »Naš regijski interes je vsekakor zgraditev avtoceste, o čemer smo govorili že pred volitvami in po njih, in v zvezi s tem teče že precej stvari. Naš regijski interes je tudi porodnišnica, ki se gradi in se bo gradila po načrtih. Regijski interes je tudi knjižni-
račun. Z letošnjim proračunom verjetno ne bo nihče zadovoljen, vendar bistveno drugače ne more biti. Na to žal veliko vpliva dogajanje v letu 2000, zlasti menjava vlad in volitve. Še poseben problem, ki prizadene prav razvojne usmeritve proračuna, tudi razvoja v Pomurju, so neizkoriščena sredstva pri po-1 sameznih resorjih, neizplačane obveznosti ipd., to pa dejansko zmanjšuje prednostne usmeritve za letošnje leto. Prav za to bo obseg sredstev za nekatere tudi za Pomurje pomembne namene realno enak ali celo manjši, kljub napovedanemu in potrebnemu povečanju. Kar se tiče amandmajev, smo na odboru za gospodarstvo opozorili na probleme v zvezi z regionalnim razvojem, razvojem turizma, podjetništva in zaposlovanja, podrobneje pa bomo o posameznih področjih govorili na prihodnjih sejah. Sam odboru konkretnih amandmajev nisem dajal, ker poslovnik zelo omejuje sprejemanje amandmajev in so tudi majhne možnosti, da bodo amandmaji, ki jih vlagajo poslanci ali delovna telesa, sprejeti. Tako je množično vlaganje amandmajev bolj »farbanje« volivcev kot resna možnost, da se v pro-
nu, ampak za druge, zaradi česar je prišlo do sklepa, da se morajo te pogodbe pregledati, ali so usklajene s tistim, kar je bilo določeno že v proračunu za dve leti nazaj, če hočemo imeti nekaj manevrskega prostora. Zdaj ima kolega Gerenčer to nalogo, da najde tisti manever okrog teh pogodb, v okviru katerega bi potem obnove in investicijska dela na posameznih odsekih lahko vključili. Če tega ne bo, preostane edino, da najde finančno ministrstvo določena sredstva, ki bi jih lahko dodatno namenili za te projekte. Ker še torej vse še usklajuje, je težko govoriti o določenih proračunskih sredstvih za določen avtocestni odsek. Lahko pa usklajeno rečemo, da se bo gradnja odseka Vučja vas-Beltinci nadaljevala po minimalno spremenljivi dinamiki.«
Geza Džuban: »Znotraj avtocestne problematike obstaja precej odsekov, ki imajo veliko finančno težo in so regijskega značaja, ter celotni infrastrukturni obroč Murska Sobota-Tišina -Raden-ci-Križevci-Veržej-Murska Sobota. Tempo gradnje tega obroča bo odvisen od odmerjenega dela za infrastrukturo, vendar se za posamezne odseke v pra
nega opravka, cenilci pač po enotni metodologiji ocenjujejo zemljišča.«
Zdravstvo
Ali lahko pride do ukinjanja oddelkov v regiji in centralizacije zdravstva? Ali je regijsko zdravstvo res samo ambulantno zdravstvo?
Marija Požonec: »Zdravstvena oskrba in pomoč sta potrebna tam, kjer živimo.«
Ciril Pucko: »Program investicij v zdravstvu se bo nadaljeval. Na ukinjanje posameznega oddelka regijske bolnišnice mi kot poslanci v operativnem delu nimamo nobenega vpliva. Pokrivanje stroškov zdravljenja pa je vprašanje odnosa do podzakonskih aktov, ki jih ima Zavod za zdravstvo zavarovanje Slovenije. Glede porodnišnice pa je pogodba sklenjena in določa tudi dinamiko gradnje.«
Gospodarstvo in kmetijstvo
So v proračunu predvidene regionalne gospodarske spodbude?
te v resnici namenjene kmetom in koliko se jih »izgubi« na poti do njih.«
Marija Požonec: »Vprašanje pa je tudi, koliko od tega pride v Prekmurje. Po mojem mnenju zelo malo in za to najbolj krivim kmetijsko zbornico, še bolj pa kmetijske svetovalce na terenu. Moti pa me tudi, da nihče ne išče nove poti za naše kmetijstvo, da bi se usmerilo npr. v bio kmetijstvo.«
Izobraževanje
Izgubili smo tekstilne oddelke srednjega izobraževanja. Ali lahko glede na to, da v tekstilni industriji povpraševanje po višje izobraženih delavcih narašča, pričakujemo pri nas tudi visokošolske izobraževalne programe?
Geza Džuban: »Prioriteta visokošolskih izobraževalnih programov so vse prej kot tekstilni, ekonomski je bil upravičen, potrebo za preostale pa bo še pokazal čas. Organizacija kmetijskega šolstva pri nas je napačna, saj imamo preveč fakultet in hiperprodukcijo kadrov, za katere ne vemo niti, kaj bodo
Regijski razvoj ali zaton?
Nedotakljiv proračun
Pomurski poslanci o svoji (ne)moči
ca v Murski Soboti, ki je finančno pokrita in se bo gradila. Tudi železnica je bila regijski interes, ki je sedaj zgrajena, vsaj upajmo, in podražitve, ki so se zgodile v zvezi z njo, so v prid zgraditvi infrastrukture na Goričkem.« t
Marija Požonec: »Dodala bi, da je regijski interes poleg potrebne avtoceste in železnice tudi podjetje Nafta. Zaradi tega se na lendavskem območju izgublja precej delovnih mest. Mislim, da je prava rešitev za Nafto v zunanjem partnerju, ki ga je treba poiskati.«
Jožef Špindler: »Regijski interes je tudi zgraditev železniške proge do Murske Sobote, sem pa spada tudi avtocesta, predvsem govorim o odseku Vučja vas-Cogetinci, ki jo bodo začeli graditi naslednje leto, ter druge obnove cest, kot je tudi ljutomerska-obvoznica, za katero so že zagotovljena sredstva za študije.«
Katere amandmaje boste pomurski poslanci vložili?
Ciril Pucko: »S spremembo poslovnika so se spremenile tudi vloge delovnih teles. Najpomembnejšo vlogo pri amandmajih je tako dobil odbor za finance in monetarno politiko kot matično delovno telo, medtem ko.so dobila vsa preostala delovna telesa vlogo zainteresiranega delovnega telesa, to pomeni, da lahko vlagajo amandmaje samo za tisti del proračuna, ki ga pokrivajo. In kolikor mi je znano drugje, razen v dveh delovnih telesih, še ni bilo sprejetih nobenih amandmajev. Tako v tem trenutku ne morem dati niti jaz niti drugi naši poslanci natančnega odgovora na vaše vprašanje, ker potekajo pogovori med poslanci s tega območja in iščejo ustrezne rešitve, ki naj bi bile potem del amandmaja, ki ga bo predlagalo matično delovno telo, katerega vodim jaz. Bistveno pa bo, kako bo vse probleme, ki smo jih omenili, vlada pripravila v dopolnjenem predlogu proračuna.«
Feri Horvat: »Najprej bi rad podal nekaj splošnih opazk o predlogu proračuna in umestitvi Pomurja v ta pro-
GLOBINSIGSESALNIKI
VORWERK
VREČKE PARNAD PRIKLJUČKI
računu kaj spremeni.«
Marija Požonec: »Nekateri moji amandmaji v zvezi z Madžarsko narodnostno skupnostjo so že bili podani in pri nekaterih ne bom niti malo odstopala. Med temi so sredstva za kulturno delovanje narodnosti in telovadnico pri srednji šoli v Lendavi.«
Jožef Špindler: »Nasploh mislim, da je bolje, če o številkah v proračunu zaenkrat še ne govorimo, prav tako ne o amandmajih, ki bodo predvsem skupni. Vsekakor pa se bomo trudili, da dobimo čim več sredstev za naše območje, saj menim, da smo zdaj vsekakor mi na vrsti.«
Kako pa vam ustreza, da hodijo posamezni župani zaradi svojih interesov vsak zase na ministrstva?
Jožef Špindler: »Na neki način to zelo slabša našo pozicijo, saj hoče nekdo lobirati samo zase, potreben je globalni vidik. Tako bodo dobivali vedno večjo veljavo skupni projekti več občin.«
Ciril Pucko: »Župani na območju volilnega okraja Lendava se srečujemo enkrat mesečno, kjer se dogovarjamo o skupnem nastopu, ki pa mora priti do izraza na področju celotne infrastrukture, šolstva in pri gradnji avtoceste. Seveda tukaj ne sme biti pomembna strankarska opredelitev.«
Infrastruktura
Kako je z gradnjo avtoceste in drugih infrastrukturnih objektov pri nas?
Ciril Pucko: »Kar se tiče infrastrukture, moram povedati, da se Andrej Gerenčer kot predsednik odbora za infrastrukturo in okolje že več kot deset dni ne ukvarja z ničemer drugim kot s temi vprašanji. Kot verjetno veste, je prišlo pri prejšnji vladi do določenih predčasnih obremenitev za leto 2001 in za leto 2002, saj se je ob koncu lanskega leta podpisalo blizu sto pogodb, in to ne za tiste odseke, ki so bili v prvotnem pla-
CVETLIČARNA
ORhfoeja Mikloša Kuzmiča 29, M. Sobota Tel.: 53 11 289, 041 773 289
računu ne bo videlo, ali so vključeni, pač pa celotna postavka, če se bo pri usklajevanjih zgodilo, da se bo proračun nekoliko povečal, potem je pričakovati, da se bo omenjeni obroč normalno nadaljeval. Kljub vsemu pa lahko rečem, da se bo sanacija ceste od Rade-nec proti Križevcem nadaljevala. Tečejo pa tudi postopki za zgraditev železniških podvozov v Murski Soboti.«
Jožef Špindler: »Trenutno pri nas poteka tudi obnova železniške proge na Žerovinskem klancu, tako da so se vlaki za dva meseca ustavili. To je velik poseg, ob katerem pa želimo dobiti nadvoz na cesti, ki pelje iz Žerovinec proti Cezanjevcem. Kar se tiče navezave Vučja vas-Cogetinci, se bodo začele letošnje prve aktivnosti glede urejanja dokumentacije naslednji mesec.«
Feri Horvat: »Dodati želim, da so v proračun vključeni tudi rekonstrukcija ceste na Apaškem polju, dokončanje del na cesti Sv. Jurij-Radenci, išče pa se tudi rešitev za problematiko ceste skozi Gornjo Radgono.«
Marija Požonec: »Tukaj moram dodati, da obstaja še ena železnica, ki je trenutno še v oblakih. Gre za železnico, ki bo povezovala Lendavo s središčem Pomurja, kajti dokler te povezave ne bo, na lendavskem območju ne bo pravega razvoja. To železnico sva s kolegom Puckom že pred leti uspela spraviti v nacionalni program, kako pa je s tem letos, še ne vem natančno povedati.«
Geza Džuban: »Tukaj bi rad dodal še to, da lahko prepiri okoli tras zadevo odložijo. Mi potrebujemo od Maribora do Lendave vse odseke, ne samo Beltin-ci-Vučja vas, zato so lahko prepiri za trase okrog Lenarta in naprej od Beltince vzrok temu, da se nacionalni program zavleče in celo doživi rebalans.«
Pri gradnji avtoceste pa ljudje niso najbolj zadovoljni z odkupom zemlje za avtocesto...
Geza Džuban: »Po zadnjih informacijah, ki sem jih dobil na Skladu za kmetijska zemljišča, naj bi bila najdražja zemljišča ravno v Prekmurju in Savinjski dolini. Res pa je, da so ponekod v okolici Ljubljane poskušali izsiliti stokratno vrednost zemljišča, toda, kot vem, tam zaradi
Feri Horvat: »Za hitrejši regionalni razvoj je predvidenih nekaj postavk. Tako predvideva predlog samo na ministrstvu za gospodarstvo skupni obseg sredstev v višini 4,5 milijarde SIT ali za dvanajst odstotkov več kot lani. Res pa to ni dovolj niti glede na zakon o skladnejšem regionalnem razvoju in glede na potrebe. Pri tem pa ne gre zanemarjati tudi sredstev za razvoj podeželja pri drugih ministrstvih. Država bo že letos namenila tudi več sredstev tehnološkemu razvoju.«
Ciril Pucko: »Bistveno je, kako smo se mi pomurski poslanci sposobni povezati, lahko pa rečem, da so v proračunu predvidena sredstva za prestrukturiranje tekstilne in usnjarske industrije v Sloveniji, v to pa bo zajeta tudi tovarna Mura.«
Geza Džuban: »Sredstva za razvoj so v proračunu predvidena, pomembno je le, da občine spremljajo razpise in se na njih prijavljajo.«
Kako država gleda na kmetijstvo glede na to, da predstavlja za nekatere gospodarstvenike kmetijstvo »le« 3,7 odstotka BDP?
Ciril Pucko: »Razmišljanje, da kmetijstvo res ni tako pomembno, ni osamljeno, o tem razmišljajo tudi v Evropi. To pripombo je navrgel tudi direktor mednarodnega denarnega sklada za jugovzhodno Evropo, ko je razlagal, kako bi najlažje sanirali javnofinančni primanjkljaj. Sredstva iz proračuna, namenjena za kmetijstvo, vsako leto rastejo, vendar pa je npr. pri sub-
delali. Torej bi morali vrhunske kadre na kakovostnih fakultetah izobraževati, za tiste, ki gredo v proizvodnjo, pa bi morali programe prilagajati.«
Je v proračunu kaj spodbude, da bi se mladi izobraženci vračali, da bi se zmanjševal beg možganov?
Ciril Pucko: »Vse je odvisno od tega, kakšne projekte bomo razvijali, pri čemer je pomembno, da se z njimi različne j institucije in občine prijavljajo na razpisih. Več projektov bomo imeli, več sredstev bomo dobili v regijo, večja bo mož- j nost zaposlitve. Vprašanje pa je, kateri so * tisti projekti, ki lahko omogočajo nove j zaposlitve, in katere so te zaposlitve? Po drogi strani pa, če se nekomu pokaže do- | bra zaposlitev kje drugje v Sloveniji, jih I ne smemo onemogočati, navsezadnje je I iz naših krajev veliko strokovnjakov, ki 1 delajo v različnih institucijah v Ljubljani | in Mariboru, nekaj pa jih je bilo imenova- j nih tudi na pomembne funkcije držav- j nih sekretarjev.«
J. Votek, j C. Kosednar, D. Tibaot ■ Foto: J. Zaunekeri
Osvetlimo trenutke.
«■1 22. marec 2001
KULTURA
11
»Matiček se ženi« -! brezplačno za bolne in onemogle
z
a koristno in vseh pohval vredno akcijo so se odločili
člani Dramske skupine kuda Sveti Jurij ob Ščavnici, ki jo uspešno vodi Jože Lančič.
K sodelovanju so namreč povabili predstavnike Krajevne organizacije RKS in župnijske Karitas iz občine Sveti Jurij in so pripravili za invalide, bolne in onemogle iz svoje občine Linhartovo komedijo v petih dejanjih Ta veseli dan ali Matiček se ženi. Na predstavi v jurjevskem Kulturnem domu, ki je navdušila vse navzoče, se je znašlo kar 130 invalidov ter bolnih in onemoglih pa tudi nekaj njihovih svojcev. Posebej pomembno je, da so gledališčniki svojim bolnim in onemoglim sokrajanom komedijo prikazali brezplačno, in slednji so jim gotovo zelo hvaležni. Pred domačo publiko so se pred tem predstavili že v Veržeju, Benediktu, Apačah, na Kapeli, Gornji Radgoni in Radencih. Zanimivo je tudi omeniti, da primer od Svetega Jurija potrjuje, kako dobro lahko v isti akciji sodelujeta tudi humanitarni organizaciji Karitas in Rde-| či križ. Poleg organizacije I prireditve sta namreč poskrbeli tudi za prevoz onemoglih občanov do središča Svetega Jurija in nazaj do doma. Ob koncu sta predstavnika Rdečega križa Cvetka Fiola in Andrej Fišinger nastopajočim v predstavi podelila skromna darila.
Oste Bakal ■
Pesmi na fantovsko in dekliško »noto« ubrane
Dvajset let MPZ Radenska
V
soboto zvečer je praznoval v kongresni dvorani hotela Radin dvajset let delovanja Mešani pevski zbor Radenska, ki je ob tej priložnosti izdal še kaseto Eno si zapoj-
mo z izborom ljudskih pesmi.
Pevski zbor je nastal v letu 1980/81 po združitvi moškega in ženskega pevskega zbora. Skupni zbor je najprej vodila Marija Du-karič, nato pa 18 let sedanji zborovodja Tomaž Kuhar. Uspešnost v preteklih dvajsetih letih lahko najbolje ponazorimo s sicer dolgočasnimi številkami: 92 koncertov za goste zdravilišč Pomurja, 96 nastopov ob različnih priredi-
Živ spomin na bistriškega sovaščana
Odprli spominsko sobo Ferda Godine
Prekmurski in prleški umetniki tokrat v Ljutomeru
opoldanska sobotna prireditev v bistriški osnovni šoli Prežihovega Voranca je bila zasnovana v treh delih: s prigodnim kulturnim programom, z odprtjem spominske sobe in s pogovorom o pisatelju - avtorju romanov, novel, povesti, knjig za otroke s prekmursko tematiko, ki ga najbolj poznamo po romanu Bele tulpike.
Organizatorji so bili Osnovna šola Črenšovci, kulturno-umet-niško društvo Ferdo Godina in Občina Črenšovci. Kulturni program je povezoval Roman Vučko in poleg množice obiskovalcev so bili navzoči tudi pisateljeva žena Zora in hči Tončka Godina ter slavnostni govornik Ciril Zlobec. Kot izvajalci so sodelovali pevski zbor osnovne šole, komorni zbor Gloria, igralec Rajko Stupar in folklorna skupina domačega kulturnega društva.
Župan Anton Tornar je v pozdravnem nagovoru omenil, da je spominska soba urejena na pobudo članov kulturnega društva, šole, občanov, ob soglasju svojcev in s pomočjo Pokrajinske in študijske knjižnice Mur
tvah, 56 koncertov po Sloveniji in v tujini, 16 udeležb na pevskem taboru v Stični, 12 na občinski reviji pevskih zborov, 7 na območnih, 9 na srečanju Štajerska poje in še kaj. Sobotni spored je bil sestavljen pretežno iz ljudskih pesmi, kot je rekel povezovalec Jože Tkalec, fantovsko in dekliško ubranih, pri katerih so prišli do izraza tudi lepi glasovi posamez
ska Sobota. Odprta bo za javnost, obenem pa bo rabila kot učni prostor za spoznavanje lastne kulturne identitete. Navzoče sta pozdravili tudi ravnateljica osnovne šole Trezika Zamuda in predsednica kuda ter pripravljalnega odbora Slavka Donko. Slavnostni govornik Ciril Zlobec pa je navedel marsikaj zanimivega iz pisateljevega življenja in poudaril pomen literarnega ustvarjanja za povezovanje rodov, ki odhajajo, s tistimi, ki prihajajo, saj je narod brez zavesti tradicije ohromljen. Orisal pa je tudi človeško pisateljevo podobo: samosvojega, iščočega in poštenega človeka, ki ga najbolj zanimajo medčloveški odnosi ter moralno etične norme.
nikov. Navzoče je pozdravila predsednica zbora Majda Fras - Roškar, ki je utemeljila dolgoletno in zavzeto delovanje z besedami, da petje osrečuje in osvoji srce. Posebni gost, znani slovenski skladatelj Jakob Jež, pa je ob pozdravu obljubil, da bo pevcem za darilo napisal pesem po prleških motivih.
Pevski zbor, ki je bil vsa ta leta pod vsestranskim pokroviteljstvom Radenske, je pozdravila tudi predstavnica upravnega odbora družbe Angelca Sabotin, ki je poudarila, da daje tako uspešen zbor
Spominsko sobo v prvem nadstropju je postavil arhitekt Anton Kolarič, v njej so razstavljene pisateljeve knjige, ponatisi, rokopisi, fotografije, v okras pa izdelki veziljskega krožka.
V pogovoru, ki ga je vodil novinar in domačin Jože Graj, so sodelovali Ciril Zlobec, Tončka Godina, Jože Vugrinec, Andrej Arko in domačini - govoreč predvsem o stvareh, povezanih s pisateljevim vsakdanjim bivanjem v domačem kraju, kamor se je pogosto vračal iz Ljubljane. Rad se je sprehajal v naravi in se pogovarjal z ljudmi - tudi na ta način so nastajale njegove zgodbe. Ciril Zlobec je govoril o njegovi potrebi, biti skladen s samim seboj, ki je za pisatelja skoraj ne-obhodna, hči Tončka je omenila posebno značajsko lastnost očeta - zunanjo navidezno trdoto in notranjo mehkobo.
Marija Zver, učiteljica na osnovni šoli v Dokležovju, je srečanja s pisateljem doživljala v okviru bralne značke, po njem so poimenovali tudi šolsko kulturno društvo in rad se je ustavljal med njimi, to pa je bilo tako zanjo kot za otroke lepo doživetje. Roman Vučko, ki je s pisateljem v daljnem sorodstvu, pa je pripovedoval o srečanjih med pisateljem in njegovim dedkom, ki je bil dober pripovedovalec in mu je tako tudi priskrbel marsikatero snov. Zelo rad je zbiral različne narečne izraze, ki jih je že malo pozabil, in si zapisoval njihov pomen.
Tako se je iz vsega videnega in slišanega razkrilo, da so krajani ponosni na svojega sovaščana, ki ga marsikateri poznavalec postavlja ob bok mnogo bolj proslavljenemu Mišku Kranjcu.
Bea Baboš Logar, foto: J. G. ■
Društvo likovnih umetnikov Prekmurja in Prlekije (DLUPP) je pripravilo v ljutomerski galeriji Anteja Trstenjaka razstavo enaindvajsetih članov društva. Med avtorji likovnih del je tako mogoče zaslediti imena Igor Banfi, Nikolaj Beer, Franc Bencak, Dare Birsa, Ivo Bošnjakovič, Robert Černelč, Marika Danč -Roth, Jože Denko, Štefan Galič, Zlatko Gnezda, Marjan Gumilar, Endre Gonter, Štefan Hauko, Zdenko Huzjan, Ferenc Kiraly, Suzanne Kiraly - Moss, Ignac Meden, Franc Mesarič, Vlado Potočnik, Ignac Premoša in Mirko Rajnar. Po besedah predsednika društva Mirka Rajnarja ima skupna razstava predvsem združevalni pomen, med drugim pa je tudi poudaril, da bi se morali bolj zavedati, da je domača likovna umetnost eden od promotorjev naše pokrajine. Razstava, s katero je ljutomerska galerija začela sezono, je bila že na ogled v Murski Soboti, v Ljutomeru bo do 16. aprila, nato pa bo predstavljena še v Lendavi in na Madžarskem. - DT
Premiera monokomedije
Kam se peljeta Vladek in Miša?
V
polni dvorani lendavskega kina so si obiskovalci v soboto ogledali premiero monokomedije z naslovom Kam se peljeta Vladek in Miša... brez bencina. Zgodbo o poto-
vanju sta napisala in režirala Miša Gerič in Boris Gvorkoš, ki sta poskrbela tudi za izbor glasbe, zaigrala pa je Miša Gerič. Za
preprosto, toda slikovito scenografijo je poskrbel Dubravko Baumgartner, konstruktorja sta bila Robi in Dezso.
uspešnemu zdravilišču še dodaten ugled. Poleg Radenske pa sta pri tem koncertu pomagala tudi Občina Radenci in Sklad za ljubiteljsko kulturo Gornja Rdagona. Njegova predstavnika Roman Sluga in Milan Nekrep sta ob tem pevcem podelila Gallusova priznanja. Bronasta so dobili: Marica Šafarič, Manja Kurbus, Jaka Kolar, Tadeja Nekrep, Štefka Vaupotič, srebrna: Gusti Šantavec, Dušan Fekonja, Milena Kovačič, Valerija Muc, zlata pa: Marija Šadl, Majda Fras, Jože Sečko, Majda Fekonja, Alenka Pahor in Irena Sedlar. Na koncu pa, kot je v navadi, so sledile zalivale. Najprej seveda Tomažu Kuharju, dolgoletnemu zborovodji, ki je v spremni besedi k predstavitveni brošurici zapisal tudi osnovno značilnost zbora: pozitivno nezadovoljstvo z doseženim, saj si nikoli niso rekli, dobro je, kaj bi se še naprezali... in to je le ena od stvari, ki jih že toliko let držijo skupaj. K uspehom so pripomogli tudi korepetitorji Helga Horvat, Betka Škrlec, Ladislav Gy6rek, Mi-leva Kralj in še mnogo drugih sponzorjev in vseh, ki so s svojim delom in naklonjenostjo pripomogli k prijetnemu koncertnemu večeru pred polno dvorano poslušalcev.
Predstava se začne precej mračno, z obupujočo kletvico žalostnega dekleta, ki posluša radio in ima dovolj »Milana Janše« in drugih politikov, ki nam krojijo usodo, ob spremljajoči pesmi Zakaj je deklica žalostna skupine Avtomobili pa izvemo za kopico vsakdanjih težav, razlogov njene žalosti. Izhod iz morečega vsakdana tako najde v potovanju, najprej do Portoroža, potem pa dalje in dalje db Amerike. Čeprav je gledališka predstava monodrama, je v ospredju odnos med dekletom Mišo in njenim prevoznim sredstvom na poti, Vla-dekom, ki je v konkretenem primeru prirejeno kolo z motorjem, s katerim se med potjo pogovarja.
V predstavi gre nedvomno za zelo zahtevno vlogo z veliko gibanja in igranjem različnih likov, saj se Miša večino časa pogovarja s svojim prijateljem na poti, torej Vladekom, ki na koncu tudi spregovori z glasom Vlada Kreslina (seveda v »offu«), srečuje pa tudi druge osebe, od policista do Indijanca. Sicer pa je glasba, ki sta jo avtorja tudi sama izbrala, zelo pomemben del predstave, lahko bi rekli, da gre za potovanje skozi glasbo, od domačih pesmi, Dragojevičevega Galeba, pa ritmov iz Amerike, Jamajke in od drugje. Okolje, v katerem se znajde, ponazarja pravljična scenografija z risbami, kot simbol izumetničene otroške domišljije pa se pojavi tudi narisana vijoličasta krava v naravi velikosti, povzeta s priljubljene čokolade.
Miša ob prijetnem potovanju proti koncu zgodbe vseeno spozna, da gre le za domišljijo, da sanja, vendar se ne želi zbuditi in sanja dalje. Skratka, gre za zgodba o potovanju in iskanju sreče ob načelu, da je sreča vedno nekje drugje in pravi prijatelj tisti, ki ti to potovanje omogoča in s tabo potuje.
Predstava zahteva od igralke veliko energije, sprememb v karakterju, avtorja pa sta vključila tudi precej pantomime in obrazne mimike, to pa v amaterskih predstavah običajno povzroča pretiravanje, tokrat pa je igralka zmogla pravo mero gledališkega pretiravanja, ki jo je mogoče doseči le z izkušnjami in vajami. Zgodba uspešno krmari med otroškim domišljijskim svetom in vsakdanom sodobnega dekleta in tudi dobro komunicira v dvorani s tisto publiko, ki ima dovolj domišljije. In take je bilo v Lendavi ob premieri kar precej.
12
AKCIJE
22. marec 2001 VESIMK
Rejnice in rejniki - rejenke in rejenci (5)
Dva rejnika -dva ministranta
Kdo je (pri)ljubljeni župan gornjeradgonske občine:
a) Mihel Vodopivec b) Miha Vodenik
c) Mihec Vodnik
Reševalec:iz
ulica oz. hišna številka_________________
pošta _______________________________
Zaokrožite črko pred ustreznim odgovorom, izrežite kupon in ga prilepite na dopisnico ter čimprej pošljite na naslov: Vestnik, 9000 Murska Sobota, Ul. arh. Novaka 13. Žrebanje bo v torek, imena nagrajencev pa bomo objavili že v naslednji številki. Kupone, ki niso izžrebani ne v tedenskem ne v mesečnem žrebanju, dajemo v boben za sklepno super žrebanje
in super nagradao Fiatov avto seicento!
Rejnica prišparala rejniku za avto
z
akoncema Julijani in Antonu Fišerju z Ivanjševskega Vrha so se rodili štirje otroci: Jožica, Gelica, Marija in Anton. Medtem so si hčerke že ustvarile družine v dru-
gih krajih, tako da je ostal doma sin Anton, ki je končal kmetijsko šolo, zato bo naslednik na kmetiji.
Že tedaj, ko so bile hčerke še doma, vendar že polnoletne, je Julijana pazila čez dan sosedova otroka Uroša in Igorja. Ko pa sta že nekoliko zrasla in so ju starši lahko dali v vrtec, je nastala pri Fišerjevih neke vrste praznina: vsi so pogrešali majhne otroke. Domača hčerka .Marija je šla celo vprašat na Center za socialno de-
co. Včasih gre tudi kaj delat k nekemu obrtniku, da si prisluži kak tolar.
Tako kot vsi uradni rejniki oziroma rejnice dobiva rejnino za svoja rejenca tudi Julijana Fišer, ki pa je že nekaj časa dajala nekaj denarja na stran in rejencu Deanu so kupili rabljen Zasta-vin avto. Fant je zdaj tudi po tej
plati enak vrstnikom. Tudi na zabavo se včasih zapelje v disko na ljutomerskem območju.
Poleg že omenjenih (domači sin Anton, rejenca, zakonca Fišer) živi na domačiji tudi Julija-nina sestra Angela. Tudi ona ima rada oba rejenca, ko pa ji rada pomagati v hlevu, ki v okviru družinske delitve dela nekako pripada njej. Fišerjevi sicer obdelujejo deset hektarjev svojih in pet hektarjev najetih površin. Poleg tega imajo na pobočju pri hiši vinograd s 5.200 trsi. V hlevu imajo sedemnajst glav goveda (pitanci in molznice), redijo pa tudi trideset bekonov.
Š. S. I
Fišerjeva družina: gospodar Anton, sin Anton, rejenec Tadej, rejnica Julijana, rejenec Dean in Alojzija. Skupaj pri mizi, skupaj pri delu, seveda ko rejenca nista v šoli oziroma pri učenju. - Foto: Š. S.
BERITE IN ODGOVORITE, DA DOBITE
Pravilen odgovor prejšnjega vprašanje je bil za črko b (Jože Plečnik). Nagrajenci pa so:
1.	Lizika Koudila, Hotiza 46, 9220 Lendava: kuharska knjiga Boug žegnjaj
2.	Sandi Krajnc, Drakovci, 9243 Mala Nedelja: Veštnikova majica
3.	Marta Janko, Lončarovci 27, 9206 Križevci: Veštnikova majica
(Darila prejmete po pošti)
NAGRADNI K VIZ VESTNIK A
Po vašem odzivu sodimo, da vam je naš kviz všeč, saj iz tedna v teden dobivamo več dopisnic z zaokroženim odgovorom na vprašanje.
Vestnikov nagradni kviz bo trajal tja do maja. Morda pa se bo ravno tebi, dragi bralec, ki imaš zdaj pred seboj Ve-
stnik, končno nasmehnila sreča, saj bomo v maju izžrebali avto, 27. marca in 24. aprila pa bomo izžrebali (in objavili v naslednjih številkah) dobitnike mesečnih nagrad, ki so: računalniki in vrednostni boni za 20.000 in 40.000 tolarjev. Imamo pa tudi tedenske nagrade: kuharske knjige Boug žegnjaj in Vestnikove majice.
lo v Gornjo Radgono, ali imajo morda podatke o kakem otroku, ki mu je potrebna pomoč. Zvedela je za brata Deana in Tadeja. Fišerjevi so vzeli v rejništvo oba.
»To je bilo - natančno se spominjam datuma - 27. januarja 1986. leta. Dean je bil tedaj star štiri leta, Tadej pa leto in pol. Hitro smo vsi oba vzljubili in postala sta naša družinska člana. Skrbela sem zanju in ju vzgajala kot lastne otroke. Mislim, da mi je to uspelo, saj sta končala osnovno šolo, zdaj pa sta na poti do pridobitve poklica,« je povedala rejnica Julijana.
Ni pa pozabila dodati, da sta bila oba rejenca ves čas osnovne šole tudi ministranta v župnijski cerkvi. Bila sta seveda tudi pri birmi. Deanu je bil boter Mirko Fašalek, Tadeju pa Barbara Faša-lek, oba iz Šratovec.
V pogovor pa sta se vključevala tudi rejenca. Najbolj zgovoren je bil Tadej, ki obiskuje gostinsko šolo v Radencih. Lani je bil zadosten, letos pa je dober. »Drugo leto moram biti odličen,« je zagotavljal. Teorijo za to šolsko leto je že končal, zdaj pa je na praktičnem usposabljanju v Radinu (po tri mesece strežbe in kuharstva). Vprašal sem ga tudi, ali kaj pomaga doma.
»O, da, rad je pri štedilniku,« ga je pohvalila rejnica Julijana in še dodala, da rad pride pomagat tudi v vinograd.
Dean pa je najprej končal triletno poklicno kovinarsko šolo, nato pa se je odločil nadaljevati šolanje (tako imenovani tri plus dva) in bo postal v tem šolskem letu strojni tehnik. Rad je na traktorju, pomaga pa tudi pri delu v
Lepe želje, čestitke in pozdravi
Ob srečanju z Abrahamom želimo dragi Olgi Varga iz Murske Sobote vse najboljše, mnogo sreče in zdravja ter izpolnitev vseh želja - Jože z družino iz Turnišča.
Gabrieli Kuzmič, moji predragi sestrici, želim ob rojstnem dnevu veliko lepih trenutkov in sreče na poti življenja, ki jo z rožicami krasita sinek Filip in mož Oto - sestra Katarina.
Dragi Lauri Kozic iz Stanjevec iskrene čestitke za sedmi rojstni dan, veliko brezskrbnih in srečnih dni, predvsem pa dosti uspeha v šoli, iz vsega srca - mamica, ati, sestrica Maja, babica in dedek.
Kristanu Krauthakerju vse najboljše za osmi rojstni dan, predvsem pa, da bi bil zdrav, vesel in uspešen v šoli - mama, ata in sestra.
Petindvajseti rojstni dan in god je praznoval Jožef Žokš iz Vi-donec. Bodi zdrav, srečen, nasmejan in še naprej vedno dobre volje. - To ti želimo vsi, ki te imamo radi, posebej pa žena Milica, sin Aleks in hčerka Suzana z Marjanom.
Amadeju iz Čemelavec želimo za prvi rojstni dan veliko sreče in zdravja ter lepo otroštvo - dedek Štefan z ženo Tončko ter drugi domači, posebej Anastazija.
V lepi vasi Rogašovci bosta praznovala rojstna dneva Miki in Katarina Forjan. Vse lepo, dober uspeh v šoli in veliko sreče v ljubezni ter da bi ostala še naprej tako pridna, želijo - botra
Tale čestitka pa je namenjena Simoni Sukič iz Lemerja. Ob praznovanju petindvajsetega rojstnega dneva prisrčne čestitke, obilo zdravja in da bi se ti čimprej izpolnile vse skrite želje ti želi - stara mama iz Bodonec.
Dragi mami in babici Mariji Lopert in Barbari Plej čestitamo za njuna rojstna dneva in želimo vse naj... - vnuk Samo, hčerka Suzana in zet Branko.
Stanislav Jakoša iz Doline! Vse najboljše za tvoj rojstni dan in izpolnitev vseh želja - žena Cvetka ter sinova Miha in Mitja z Mirjano.
Dragi Mimiki Varga iz Strehovec ob srečanju z Abrahamom iskrene čestitke z željo, da preživi še mnogo zdravih in srečnih let ter se ji izpolnijo vse želje -družina Valterja Berdena iz Dobrovnika.
Draga mama in babica Jožefa Divjak z Rožičkega Vrha je praznovala god in petinsedemdeseti rojstni dan. Želimo ji mnogo sreče in zdravja ter da bi se še naprej dobro počutila med nami - hčerke, sinovi, vnuki in vnukinje.
Dvajseti rojstni dan praznuje draga prijateljica Anita Pap iz Središča. Ob tvojem prazniku ti čestitamo in želimo dosti sreče in ljubezni ter izpolnitev vseh skritih želja - prijateljice Marjana, Anamarija in Erika.
Branku Barberu iz Murske Sobote vse najboljše in najlepše za rojstni. To so srčne želje - žene Suzane, sina Sama, tašče Marije |
Tale čestitka pa je namenjena naši dragi Štefaniji Durič iz Gerlinec, ki praznuje sedemdeseti rojstni dan. Iskreno ji čestitamo, želimo vse lepo, predvsem pa, da bi bolj pazila na svoje zdravje - vsi njeni, ki jo imajo radi.
Janku Ostercu ob srečanju z Abrahamom iskreno čestitamo, želimo prijetno praznovanje, veliko sreče v nadaljnjem življenju, predvsem pa trdno zdravje - mati, Zdravko, teta in Mirko.
Jožetu Lackoviču in njegovemu sinu Jožetu čestitamo za minuli osebni praznik oziroma god in želimo veliko zdravih let - sestra Lizika ž družino s Hotize.
Abrahama je prazno vala draga sestra in hčerka Jožica Vrbančič iz Dragotinec. Želimo ji mnogo sreče in zdravja ter da bi se učakala veliko let - mama, sestre in bratje z družinami.
Rojstna dneva praznujeta dragi hčerki, sestri in vnukinji Anja in Klara Jablanovec iz Ranko-
KUPON za brezplačno čestitko v Vestniku
Besedilo: ______________________________________________;__________________
Naslov pošiljatelja:___________________________________________________________________
vec. Prisrčne čestitke in želja, da bi bili zdravi, veseli in da bi se jima izpolnile vse mladostne želje - vsi, ki ju imamo radi.
Dragemu bratrancu Jožetu Lackoviču za minulo praznovanje goda čestitajo in kličejo še na mnoga zdrava in srečna leta -Stanko, Sašo, Mihaelka in Matjaž. Čestitke tudi stricu Jožku.
Boris, vse najboljše za tvoj šestindvajseti rojstni dan, veliko ljubezni, zdravja in sreče - Urška iz Murske Sobote.
Draga Jožica in Jožef! Ob vajinem godu, ki sta ga praznovala v ponedeljek, iskrene čestitke, v prihodnosti pa vse lepo in dobro - Marija, Urška in Marija.
V tem tednu se nam je spet pridružilo veliko novih naročnikov in bralcev. Vse lepo pozdravljamo v veliki Vestnikovi družini in upamo, da bomo z vsebino domačega tednika upravičili njihova bralska pričakovanja - pomurski Vestnik.
Na kratko
Beltinci
Osnovno šolo v Beltincih so obiskali planinec Davo Krničar in štirje člani odprave Ski Eve-rest 2000: Franc Oderlap, Jurij Gorjanc, Grega Lačen in matej Flis. Udeležili so se dobrodelne prireditve, na kateri so s filmom in diapozitivi predstavili svoj vzpon. Prireditve se je udeležilo 150 ljudi in na njej so zbrali 60.000 tolarjev za nakup invalidskega vozička. (S. E.)
Zbigovci
PGD Zbigovci bo praznovalo 17. junija 50-letnico. Tedaj bo seveda velika gasilska slovesnost, pred katero bodo izdali tiskano kroniko društva.
Gasilci pa niso aktivni le v ga-silstvu, ampak deluje v njihovem društvu tudi ekipa malega nogo-meta, ki tekmuje v radgonski občinski ligi. Ker je domače (zbig0" vsko) igrišče na močvirnatem območju, ga želijo urediti, in to toliko bolj, ker na njem tudi vadijo gasilske veščine. Radgoni1 župan jim je obljubil 150.000 tolarjev občinske pomoči. (F.
Mačkovci
V letošnji pomladi bodo na menili več pozornosti urejanj11 okolice podružnične osnoVb šole Mačkovci. Igrišče za ko^ ko in rokomet sicer že imajo,p pa treba okoli njega še mars’jL postoriti. Ker si okolico šole ’ lijo« učenci in varovanci ot škega vrtca, bo treba poskfP . za najmlajše in namestiti n°
VSIIK 22. marec 2001
KMETIJSTVO
13
Kdo oblikuje slovensko kmetijsko politiko?
Prave ljudi na prava mesta
Peto leto dela Veterinarskega inženiringa Nabergoj Moravske Toplice Nenehno prilagajanje zahtevam tržišča
Med 15 zaposlenimi je šest doktorjev veterinarske medicine
Ljubezen dobivali je Marka Nabergoja in Smiljano, ki je pozneje postala njegova življenjska sopotnica, pripeljala na veterinarsko fakulteto. Po končanem študiju sta dobila zaposlitev na veterinarski postaji v Murski Soboti, in ko se je leta 1988 začelo razmišljati o lastninjenju in privatizaciji veterinarske dejavnosti, se je pri njiju porodila ideja, da bi tudi sama zastavila delo v tej smeri in že naslednje leto sta začela pripravljati ustrezne prostore.
se kaže, da pravega odgovora na vprašanje, kaj se je dogajalo in kaj se še dogaja s subvencijami za kmetijstvo v letu 2000, nikoli ne bomo dobili. Izjave o tem so bile v preteklosti tako različne, da ne moremo več verjeti niti najodgovornejšim predstavnikom kmetijskega ministrstva in agencije za kmetijske trge. Ti so namreč že pred meseci izjavljali, da so subvencije izplačane, vendar se je to potrdilo v praksi kot velika laž, saj naj bi na subvencije še vedno čakalo nekaj sto kmetov.
Dobršen del subvencij za leto 2000 se tako izplačuje v breme proračuna za letošnje leto, zato se mnogim upravičeno postavlja vprašanje, kakšna bo usoda subvencij v letu 2001. Sam kmetijski minister je napovedal povečanje subvencij za nekatere rtamene, vendar če vemo, da ob delitvi letošnje proračunske pogače zahtevam kmetijcev ni bilo v celoti ugodeno, potem se že zdaj zastavlja vprašanje, ali so takšne obljube sploh uresničljive.
Kmetijcev, ki imajo velike likvidnostne probleme in jih skrbi, kako bodo izvedli spomladanska kmetijska opravila, pa ne muči le zamujanje pri izplačilu subvencij, pač pa še številni drugi problemi. Skorajda jih ne kaže ponavljati, saj o njih čivkajo že vrabci na strehi, odgovorni pa zanje ostajajo gluhi. Država ne izvaja lastnih zakonov, saj zamuja z izplačevanjem sredstev za sanacijo lanskoletne suše, tržni red za mleko je sicer sprejet, vendar se mlekarji in rejci še vedno niso dogovorili za odkupne cene, posredovanje ministra pa ni najprimernejše.
Potem so tu še problemi, ki pestijo živinorejce, saj sta se bolezni BSE pridružili še slinavka in parkljevka. Teh bolezni v slovenski živinoreji sicer ni, vendar so posledice kljub temu iz dneva v dan težje.
Kmetje na probleme opozarjajo že lep čas, v zadnjem času je vodil precej aktivnosti na tem področju slovenski kmečki sindikat, vendar kaže, da prekmurski in štajerski kmetje tudi od te svoje organizacije ne bodo imeli nobene koristi. Prav tako tudi ne od kmetijsko-gozdarske zbornice, saj so na čelu obeh organizacij kmetov ljudje z drugih območij, kjer problemi niso tako hudi. Zato tudi stavke, ki jo je napovedoval slovenski kmečki sindikat, najverjetneje ne bo, saj je predsednik sindikata Marjan g Gorenc tudi predsednik stavkovnega odbora, Dolenjci in Gorenjci pa problemov ne občutijo toliko kot Pomurci.
Slednji Zato razmišljajo o tem, da se bodo sami organizirali in svoje zahteve naslovili na državo. Pri tem bi se kazalo povezati še s kmeti iz Podravja, kjer so problemi prav tako dovolj izraziti. Navsezadnje bi zdaj že bil čas, da bi slovensko kmetijsko politiko kreirala območja, ki so resnično kmetijska, in ne tista, ki poznajo le kmečki turizem in jim je kmetijstvo dopolnilna dejavnost. Zdaj je pač tako, da so na odgovorna mesta v ministrstva prišli ljudje po politični liniji, ne glede na poznavanje in obvladovanje določene problematike. Pomurci svojih ljudi tam nimamo in tudi zato se nam ne piše najbolje.
Ludvik Kovač ■
Beltinska občina
Dvajset milijonov za regresiranje
beltinski občini so sprejeli sklep o razporeditvi sredstev za subvencioniranje kmetijske pridelave iz občinske blagajne. Za subvencije v kmetijstvu je namenjenih 20 milijonov tolarjev, ki jih skušajo čimbolj racionalno razdeliti. Čeprav
nekateri menijo, da bi morali za potrebe kmetijstva zagotoviti še več denarja, hkrati pa bolj sofinancirati večje projekte, kot so
tehtnice, sušilnice in hladilnice, so z omenjenim zneskom vendarle zadovoljni. Od prvotnih 6 milijonov tolarjev pre4 leti so se namreč sredstva za te namene povečala na omenjenih 20 milijo-
nov tolarjev.
V sklepu o razporeditvi sredstev za subvencioniranje kmetijske pridelave hrane iz proračunskih sredstev za leto 2001 so pri nakupu plemenskih telic (40.000 SIT za kos) opredelili subvencioniranje za nakup treh plemenskih telic in petih domačih privezov (vsak po 35.000 SIT). Za nakup hladilnih naprav za mleko pa so zapisali znesek 80.000 tolarjev za vsako od njih. Pri prašičereji so še odločili za po 15.000 tolarjev za nakup plemenskih svinj in merjascev.
Precej denarja so namenili tudi za subvencioniranje rastlinske pridelave, zlasti za nakup semenske pšenice, rži, ječmena in ovsa, semenskega krompirja in semena oljne repice. Podobno velja za področje vinogradništva (65 tolarjev za nakup trsne cepljenke) ter ohranjanje in izboljšanje rodovitnosti tal. Posebno pozornost namenjajo tudi analizi tal in krme ter zavarovanju posevkov, čebe-
Bila sta veliko na terenu, srečevala sta se z različnimi ljudmi in tako spoznala tudi želje in potrebe teh ljudi. Predvsem živinorejci so povpraševali po nekaterih izdelkih, ki jih v trgovinah takrat ni bilo mogoče dobiti, zato se je porodila ideja od odprtju tovrstnih trgovin. Leta 1993 sta odprla prvo takšno trgovino v Beltincih, naslednje leto pa še v Nuskovi.
Želja po odprtju zasebne veterinarske ambulante je bila vedno bolj živa in leta 1994 sta zaprosila
larstvu in zdravljenju viroz. Glede testiranja škropilnic pa člani kme-
Z novimi poslovnimi prostori, ki so jih pred dnevi tudi uradno predali namenu, se je povečala kakovost storitev, ki jih ponuja Veterinarski inženiring Nabergoj iz Moravskih Toplic. Foto: Nataša Juhnov
tijskega odbora menijo, da je treba biti pozoren pri testiranju, ki ga je treba izvajati korektno in natančno. V zvezi s tem so občinski upravi naložili, da naj takrat, ko bo pošiljala ponudbo za testiranje škropilnic pooblaščenim izvajalcem, v dopisu poudari 'pomembnost korektnega in natančnega izvajanja testiranja, ker v nasprotnem primeru občina ne bo poravnala stroškov testiranja.
Milan Jeršei
Mednarodno ocenjevanje v Splitu
Odlična vina iz pomurskih kleti
a mednarodnem ocenjevanju vin in alkoholnih pijač v Splitu so se slovenski vinarji odlično odrezali, saj so prejeli 50 medalj in priznanj. Posebna mednarodna komisija je ocenila 217 vin in žganih pijač, 19 slovenskih razstavljal-cev pa se je predstavilo s 65 vzorci.
Tudi pomurske kleti niso, ostale brez odličij, saj so prejeli vinarji Radgonskih goric šampionski naslov za zlato radgonsko penino letnik 1997, zlato diplomo za srebrno radgonsko penino letnik 1999 ter srebrne diplome za zlato radgonsko penino 1999, zlato radgonsko penino 1998 in za zlato radgonsko penino 1997. Ljutomerčanova klet j^prejela veliko zlato medaljo za ledeno vino laškega rizlinga 1999 ter zlati diplomi za laški rizling 1999 in chardonnay 1999- Dobro se je odrezala tudi družba Kapela Vinogradništvo in vinarstvo, ki je prejela veliko zlato medaljo za ledeno vino laškega rizlinga 1999 in srebrno diplomo za sau-vignon 1999.
Na sejmu so podelili tudi nagrade za skupen videz steklenice, etikete in embalaže. Med pomurskimi kletarji je velika zlata medalja za to pripadla Ljutomerčanovemu laškemu rizlingu 1999.	L. K. ■
na republiški veterinarski upravi za registracijo. O tem, koliko naporov je bilo potrebnih, preden se jima je 3. junija 1996 želja uresničila, zdaj nerada govorita, se pa rada spominjata prvih začetkov. Začela sta sama, pomagal jima je veterinarski tehnik, prvo leto pa so vsa dela opravljali brez koncesij. Zanje je Marko zaprosil naslednje leto, Veterinarski inženiring Nabergoj pa opravlja zdaj v občini Moravske Toplice vse dejavnosti, za katere je potrebna koncesija.
Seveda pri svojem delu niso omejeni le na območje morav-skotopliške občine, saj so s storitvami navzoči na območju soboške upravne enote, posegajo pa tudi v preostale tri pomurske upravne enote.
Kakovost storitev in zadovoljstvo strank sta'osnovna pogoja za konkurenčen nastop na tržišču, kjer v zadnjem času vedno bolj prihaja do izraza kriza v kmetijstvu in živinoreji. Marko ugotavlja, da se je stalež krav na tem območju v zadnjem času zelo zmanjšal, saj je samo v občini Moravske Toplice v enem letu padel za tretjino, zaradi zaostrenih vete-rinarsko-higienskih razmer pa se takšne težnje nadaljujejo.
Boj za preživetje bo vedno hujši, pravi Smilja, vendar dodaja, da se sedanja utečena ekipa uspešno prilagaja novim razmeram. Veterinarski inženiring Nabergoj zdaj že zaposluje 15 delavcev, ob
Izobraževanje kmetovalcev
V gostilni Zorko v Borečih bo 23- marca 2001 predavanje na temo: Rejski program in stanje konjev v Sloveniji.
V Ljutomeru v sejni sobi zadruge Kmetovalec bo 26. marca ob 9 00 uri: Dekoriranje jajčk ob prazniku velike noči.
29. marca bo regijski kviz »MLADI IN KMETIJSTVO »v Puconcih v Osnovni šoli ob 19.00 uri.
šestih doktorjih veterinarske medicine sta tu še dva ekonomista informatika, inženirka agronomije, profesorica biologije, po en veterinarski in kmetijski tehnik, dva trgovca in en pripravnik. Zagotoviti delo vsem, ni enostavno, zato nenehno iščejo nove ideje in uporabnikom skušajo ponuditi kar največ.
Tudi uvajanje prodaje ne terenu je ena od oblik prilagajanja tržišču, saj želijo biti z izdelki, ki jih ponujajo v trgovini, čim bliže porabniku. S tako imenovano potujočo trgovino so začeli 1. marca in na določen dan je prodajalec v posameznem kraju, izdelke je mogoče kupiti ali naročiti in jih dostavijo na dom.
Čeprav prevladujejo storitve za potrebe živinoreje, je Veterinarski inženiring Nabergoj znan
tudi po ambulanti za male živali, kjer ponujajo preventivo in kura-tivo za najrazličnejše hišne ljubljenčke in druge male živali. Pri njih se ne oglašajo le lastniki psov ali mačk, pač pa prinašajo v ambulanto tudi ptiče, plazilce ... Celo kraljevega pitona so imeli na pregledu, da raznih legvanov niti ne omenjamo.
Veterinarski inženiring Nabergoj je že nekaj časa bogatejši za nove poslovne prostore, ki so jih pred dnevi tudi uradno predali namenu. Z njimi so ob prostorih za skupne službe pridobili še prostor za laboratorij ter čakalnico in dva prostora za delo z malimi živalmi. S tem so zelo povečali kakovost ponudbe in storitev, pridobitev pa je tudi nova trgovina, ki so jo uredili v teh prostorih.
Ludvik Kovač ■
Protest
metje z Goričkega, iz občine Šalovci, želimo, da gospod Geza Bačič iz Gojitvenega lovišča Kompas Gornji Petrovci javno prekliče izjavo, ki jo je daj v kmetijski oddaji Ljudje in zemlja.
Izjavil je, da so vse škode, ki jih je povzročila divjad, za leto 2000 izplačane. To ni res, saj je še veliko kmetov, ki tega denarja niso dobili.
Za iniciativni odbor
Zorica Rengeo ■
Cene v kmetijskih trgovinah
Cene v kmetijskih trgovinah
SKZ Črenšovci, prodajalna Črenšovci
Semenska koruza
Pioneer pakiranje MFC n sit Elita hibridi 25	MK	6.450,00
Super elita 25	MK	6.990,00
Super elita 2001	25	MK	7.990,00
Mineralna gnojila pakiranje MPC za vreče NPK 6:12:24 50/1	2.580,08
NPK 7:20:30 50/1	3.299,67
NPK 15:15:15	50/1	2.711,61
KAN 27% N 50/1	2.505,44
UREA 50/1	2.548,26
APNENČEVA MOKA 50/1	561,10
Sredstva za varstvo rastlinpakiranje
MPC v sit	artikel
Dicuran torte 1/1	6.265,30
Pimextra gold 1/1	2.825,00
Dual gold 1/1	4.609,00
Pyramin turbo 1/1	3.884,50
KZ Radgona, prodajalna Radenci 21.03.2001 Semenska koruza
Pioneer pakiranje MPC v sit
Elita hibridi	25 MK	7.068,80
Super elita 25 MK	7.688,20
Super elita 2001	25 MK	8.610,40
Agrosat__________________________________
DK-306 25 MK	6.863,61
KWS______________________________________
Gregor 25 MK	7.264,50
Moissal 25 MK	7.264,50
Galice 25 MK	6.610,60
Fanion 25 MK	6.610,60
Imact 25 MK	6.187,70
Semenski krompir pakiranje_______________ sorta MPC v sit/kg
Primura 25/1	3.240,00
Primura 10/1	1,477,00
Desiree 25/1	2.608,20
Bright 25/1	3.888,00
Carlingford 25/1	2.430,00
Kenebeck 25/1	3.726,00
Felsina 10/1	1.814,00
Adora 10/1	2.138,00
Romano 25/1	125,00 za kg
Concord 25/1	125,00 za kg
Mineralna gnojila pakiranje MPC za vrečo NPK 6:12:24 50/1	2.580,08
NPK 7:20:30 50/1	3.299,67
NPK 15:15:15	50/1	2.711,61
UREA 50/1	2.548,26
KAN 27 % N 50/1	2.505,44
APNENČEVA MOKA	50/1	561,10
Sredstva za varstvo rastlin
artikel pakiranje MPC v sit
Folidol olje 0,2	456,20
Folidol olje 1/1	1.405,00
Oleo-ultracid 0,2	839,00
Belo olje 0,5	505,00
Opus team 1/1	6.673,60
Folicur BT 1/1	5.197,00
Roundap 1/1	1,889,00
Volaton-G 1/1	649,00
Volaton EC-500	1/1	3.405,00
Starane 1/1	8.471,60
Starane 0,2	2.665,00
Mospilan 0,1	2.596,90
Prestige 0,1	1.566,70
Confidor 0,1	3.382,00
Frutapon 1/1	608,10
Thiodan 1/1	2.200,00
Ring 25 g 3.420,00
Harmony 15g	2.938,00
Ziram 0,25 520,00
Dual gold 1/1	4,698,00
Stomp 1/1	1.599,00
Sekator 0.3 kg 3.188,20
Basagran DP-P 1/1	2.631,00
Hussar 0,3 kg 1,3899,00
Primextra gold__________1/1	2.794,90
Merlin pak za 1 ha______________10,610,00
Piramin turbo___________1/1	3.942,30
Goltix_______________ 1/1	5.320,70
Frontier________________1/1	4,439,00
Simapin T-50____________1/1	1.212,00
Herbocid ____________1/1	899,00
Basagran 600____________1/1	4.799,00
Sencor__________________1/1	1,1062,80
Sencor._________________0,2	1,980,00
Prohelan.T 1/1	1.462,00
Mesurol FS-500	1/1	9.899,00
Mesurol FS-500	0,2	2.950,00
Basamid-G_______________1/1	2.020,00
Boom efekt 1/1	. 1.999,00
Boom etekt 0,2	715,00
Cene veljajo de 31. 03. 2001
14
IZ NAŠIH KRAJEV
22. marec 2001 SS
Na kratko
Franc Dani se bliža osemdesetim
Dobrovnik
V počastitev 8. marca, dneva žena je pripravil KUD Petofi Sandor bogat kulturni program, v katerem so nastopili učenci DOS Dobrovnik, recitatorji, mladi glasbeniki, folklorna skupina in že uveljavljeni dubrovniški citrarji. Žene, matere, dekleta... sta nagovorila župan Marjan Kardinar in v madžarskem jeziku podžupan Janos Hack. (F. Bo.)
Gornja Radgona
Objestnost očitno nima meja in o tem smo se prepričali v Gornji Radgoni. Nepridipravi so namreč izpustili zrak iz štirih pnevmatik štirih vozil z oznako Rdečega križa. Nekaterim pač nič ni sveto in se lotijo celo humanitarne ustanove, ki skrbi za zdravje ljudi. Kaj pa če bi bilo treba prav takrat na nujno vožnjo? (J. Ko.)
Stanjevci
Kot v marsikaterem drugem goričkem kraju, se tudi v Stanjevcih ubadajo s problemom oskrbe s pitno vodo. Pred leti so sicer imeli obetavne načrte za vaški vodovod, toda gradnja železnice je naselje razdelila na dva dela, povrh pa so se preusmerili tudi nekateri vodni viri. Zaradi vsega tega so zastala tudi prizadevanja za končno rešitev oskrbe z vodo. Železnica je, poleg obljub, prinesla tudi skrbi in nove probleme. (J. Ko.)
Cerkvenjak
Mešani pevski zbor Radenske, ki ga vodi Tomaž Kuhar, praznuje letos dvajsetletnico in v jubilejnem letu pripravlja več koncertov. V nedeljo so se predstavili (žal maloštevilnim) ljubiteljem zborovskega petja v Cerkvenjaku. (F. Br.)
Kmečka korenina iz Veščice
Kar trikrat se je ženil
ončno vreme je zvabilo na dvorišče Franca Danija in ženo Regino in lotila sta se sekanja vej. Ob obisku sta za nekaj Časa prekinila delo in potem smo se v kuhinji malo pomenkovali. Govorili smo predvsem o njegovem življenju.
»Rodil sem se 1922. leta na 8,6-hek-tarski kmetiji in po osnovni šoli sem delal na domačem gruntu. Že zgodaj sem se vključil v napredno Društvo kmečkih fantov in deklet, pa je najbrž to tudi razlog, da so me madžarske okupacijske oblasti vsaj na začetku pustile pri miru: niso me vpoklicale, ker sem bil sumljiv. V prvem letu vojnega obdobja sem bil tudi na delu v Nemčiji. Po vrnitvi, ko je postajalo vedno bolj,vroče’, ker bi končno tudi sam moral v madžarsko vojsko, pa sem se umaknil v ilegalo oziroma sem kraj bivanja pogosto spreminjal, saj sem se nekaj časa skrival v Lucovi, potem v Hrastju - Moti itd. Ko so se našim krajem vedno bolj bližali Rusi in je madžarski pritisk popustil, sem se vključil v vaško stražo. Takoj po vojni pa sem odšel na dveletno služenje vojaškega roka v JLA.«
Franc Dani se je poročil 1952. leta, ko je bil star že trideset let.
»Za ženo sem vzel Jolanko iz gostil-
Franc Dani se bliža osemdesetemu letu, toda ni se mu težko pripogniti in svoji tretji ženi, ki je precej mlajša, rad pomaga tudi pri sekanju vej. - Foto: Š. S.
niške družine na Veščici. Poslušal sem očeta, ki me je nagovarjal:,Poroči se z njo in boš gospod, saj ti ne bo treba delati na zemlji!’ Za doto sem prignal kobilo z domačega grunta in nekaj časa sem z njo vozil v gostilno vino in slatino. A kaj, ko zakon ni uspel, zato sem po šestih mesecih odšel nazaj domov, pozneje pa sem se še formalno ločil. Iz tega kratkega zakona imam sipa.«
V drugo se je poročil dve leti pozneje. Tokrat ni več šel za zeta, saj je na
lastni koži občutil rek Sneha - mekla, zet - pes, ampak je iz Skakovec pripeljal domov Heleno - svojo drugo ženo. Dobro sta se razumela in rodila sta se jima diklina in pojeb (hčerka in sin). Drugi zakon je trajal osemnajst let, potem pa mu je dobra žena umrla. Ker pa človeku ni dobro biti sam, je našel po desetletnem vdovstvu (in pri starosti šestdeset let) pri Gradu vdovo Regino in se z njo poročil 1981. leta. V zakon je vstopil v tretje. Iz te zveze ni otrok.
Franc Dani je bil v Veščici, kot san pravi, pionir kooperacije. Prvi se je od ločil za sodelovanje z zadrugo in nekoč je imel v pitanju več kot sto bekonov Pozneje je redil plemenske telice in pital bike. Z leti, ko so mu moči malo pošle (tudi zaradi treh ženitev, ločitve in smrti druge žene), pa je nekaj zemlje dal bratu in obseg prireje oziroma pridelave na poljih zmanjšal. Navsezadnje tudi zato ker nobeden od otrok ni ostal na do mačem gruntu in sta že lep časa sama s tretjo ženo. Precej pa so ga zaposlovale tudi funkcije: nekoč je bil predsednik mladine, predsednik OF, predsednik vaškega odbora, član okrajnega odbora, občinski odbornik, delegat..., kar dvajset let pa sodnik porotnik in kot tak je sodeloval tudi v porotah, ki so odločale o ugotavljanju očetovstva, ločitvah... To pa je sicer področje; ki je tudi njemu blizu, saj je to osebno prestal. Potem so prišli mlajši ambiciozni ljudje in Franc Dani se je počasi znebil vseh teh funkcij.
Zdaj živi s svojo tretjo ženo umirjeno življenje. Imata dve kravi, on pa trideset tisočpenzije. Nekako se prebijata iz meseca v mesec. Franc pa se tu in tam obleče v svetešnji gvant in se s kolesom zapelje v Mursko Soboto, kjer obišče stare pajdaše. Tedaj zavije tudi v katero od starejših gostišč in s prijatelji obuja spomine, kako je bilo nekoč, ko so bili še v polni formi. No da, za svoja leta je Franc tudi še zdaj prava korenina.
Štefan Sobočan I
Jagnedi lepšajo pokrajino in obrobljajo posest
Boromeus varoval Negovo pred kugo
Ponekod v Prlekiji pravijo jagnedom palme, drugod jih zamenjujejo s topoli
lovenske gorice lepšajo tu in tam vitki jagnedi. Visoko se vzpenjajo v nebo in so za mnoge pomembne razpoznavne točke. Včasih so jih sadili tudi na koncu posesti. To je veljalo predvsem za velika fevdalna posestva. Ponekod v Prlekiji pravijo tem drevesom tudi palme ali jih zamenjujejo s topoli. Značilnost jagneda je, da so njegove veje obrnjene tesno ob deblu navzgor.
Jagnedi lepšajo tudi prostor pred negovskim gradom in cerkvijo ter dajejo zavetje staremu kamnitemu znamenju. Gre za manjši pomnik, ki je v naših krajih posebnost. Predstavlja Karla Boromejskega, ki je bil tudi zavetnik proti kugi. In prav zaradi slednjega je dobil ta pomemben italijanski sveti mož prostor v kraju, ki so ga nekoč pogosto nadlegovale kužne bolezni.
Karel Boromejski je bil izjemno pameten. Star komaj enaindvajset let je naredil doktorski izpit z najvišjo oceno. Postal je ena največjih osebnosti v cerkveni zgodovini. Bil je nadškof in kardinal. Pridobil si je srca preprostega prebivalstva. Med strašno epidemijo kuge leta 1576 je cele mesece osebno skrbel za
Na kratko
Lenart
Po petindvajsetih letih dela so v Lenartu zaprli tovarno izolacijskega stekla Kristal in preselili izdelavo v Selnico ob Dravi. K sreči pa delavci niso ostali brez zaposlitve, ampak so jih »prerazporedili« v Selnico, do koder imajo sicer organiziran prevoz. Malo tarnajo, ker je novo delovno me-
bolne in umirajoče ter jih na vse mogoče načine oskrboval z obleko, hrano in zdravili. V tistem času je živel skoraj samo ob vodi in kruhu. Vsi so se spraševali, od kod jemlje že tako šibki mož moč za svoje neutrudno delo? To lahko med drugim preberemo v knjigi Svetniki in godovni zavetniki. Bilo mu je komaj 46 let, ko je popolnoma izčrpan od bolezni podlegel hudemu napadu vročice.
F. Š. ■
V Zavetiu iaanedov stoti ori Neoovi kamnit nomnik s Karlom Rnmmpiskim
Dva od štirih 4.300-litrskih sodov, ki so jih izdelali v sodarstvu Antona Kuzme za hrvaškega kupca z otoka Hvara.
Prekmurski sodi za dalmatinsko vino
Tretji rod nadaljuje tradicijo
eta 1921 je začel izdelovati Ivan Kuzma v Gančanih sode s preprostim orodjem. Očitno je, da so bili izdelki kakovostni, zato temu ustrezno povpraševanje in obseg dela se je hitro širil. V trideset kvadratnih metrov veliki delavnici so izdelovali poleg vinskih sodov tudi kadi za kvašenje zelja in repe, posode za kis, čebre za hranjenje zaseke in pečenega mesa, lakovnice (neke vrste lijak za sod), škafe za napajanje živine ter škafke za nošenje hrane svinjam in tako naprej. Tedaj pač ni bilo plastičnih posod.
Po očetovih stopinjah je šel sin Anton, ki pa se je poklica učil pri znanem mojstru Pavlu Ledinku v Mariboru. Potem je bil nekaj let pomočnik, malo pred drugo svetovno vojno pa je prevzel očetovo so-darstvo, s katerim se je potem ukvarjal dobrih štirideset let. Zdaj je oseminsedemdesetletnik, a je še korenina, ki se ne da, iri bil je moj prijetni sogovornik.
»V začetku smo izdelovali v moji delavnici manjše sode, pozneje pa vedno večje; tudi osemtisočli-trske!« ie oonosno novedal nato na nanizal imena
obričnjak, utornik:.. Sčasoma je kupil sodobneje sodarske pripomočke in orodja, s čimer je dd0 precej olajšano, nikakor pa ni mogoča avtomatih cija, kajti še kako pomemben je občutek rok. “ les? Najboljši so hrast, akacija in murva, ki dajer
vinu pravi okus in aromo.
Pred petindvajsetimi leti je prevzel sodarst*^ sin Anton, ki je končal poklicno lesarsko šolo v riboru, prakso pa si je seveda nabiral kar v mačem sodarstvu. Zdaj izdelujejo sode predvse^ za znanega kupca, v modi pa so ovalni, tako ime*1 vani barik sodi, ki jih izdelujejo predvsem za k" ce na Primorskem, Hrvaškem, v Italiji, Nemčij* '' Ne manjka pa tudi naročil za klasične sode. A so pred kratkim izdelali štiri hrastove sode, stornine po 4.300 litrov, kupec pa je vinograd |
in vinar Zlatan Plenkovič z otoka Hvara. .
Zdajšnji lastnik sodarske obratovalnice An , Kuzma bo v spomin na sodarske začetke svoPL dedka Ivana in očeta Antona, ki je uvedelv . J novosti in posodobitev, uredil v svoji delavni^1 ‘ darski muzej. Eksponati bodo seveda nekdanja . pogrešljiva sodarska orodja in nekdanjis0 , izdelki. Sicer pa se udeležujejo Kuzmovi tradicionalnih sodarskih dnevov, ki jih pripraV| vGanranih	4J
VESMK 22. marec 2001
IZ NAŠIH KRAJEV
15
Ne le v Radencih, tudi v Radvencih imajo slatino
Osrednji del Radvenec bo dobil asfalt verjetno letos
Večina živi od kmetovanja
advenci so naselje na desni strani reke Ščavnice. Vas se vzpenja v Radvenskih vrh in tam doseže 260 metrov nadmorske višine. V 41 gospodinjstvih živi 145 prebivalcev oziroma 60 manj kot pred drugo svetovno vojno. Z regulacijo Ščavniške doline so tukajšnji kmetje precej pridobili. Ni več poplav in nekdanja zamočvirjena zemlja je spremenjena v obdelovalno. Večina prebivalcev se preživlja s kmetovanjem. Živinoreja jim daje poglavitni del dohodka.
Radvenci so del krajevne skupnosti Negova, katere predsednik je Štefan Pucko. Branko Šeruga v svetu zastopa Radvence in je tudi predsednik pripravljalnega odbora za asfaltiranje ceste, ki povezuje osrednji, ravnin-
dinjstva dala za cesto povprečno še okoli 170 tisoč tolarjev oziroma skupno okoli dva milijona in pol. Ker tako dobljen denar še ne bo zadoščal, bo morala krajevna skupnost najeti posojilo. Predvidoma bo cesta asfaltirana
V Radvence se pripeljete z ihovske strani po lepi cesti in pozdravi vas Ratniko-va kapela. Levo teče reka Ščavnica in ob njej so obsežna polja. Foto: F. Š.
Predsednik Krajevne skupnosti Negova Štefan Pucko. V ozadju je Radvenski vrh. Foto: F. Š.
ski del vasi. Tu stoji kakih 12 domačij in mimo njih vodi slaba makadamska cesta. Predvidoma bo asfaltirana v dolžini 1200 metrov še letos. Denar bo zagotovljen iz krajevnega samoprispevka. Posodobitev ceste bo stala več kot 14 milijonov tolarjev. Poleg samoprispevka bodo gospo-
do Kavčičeve domačije. Naprej se makadamska pot povezuje s cesto Negova-Ivanjševci oziroma s Trstenjakovo potjo, ki vodi iz Ivanjševec v breg proti Rod-mošcem.
Največji posestnik je Matija Karlo. Ukvarja se z živinorejo in poljedelstvom. V vasi ni podjet-
nikov. Enajst krajanov je starejših nad 75 let in jih je krajevna skupnost ob minulem božiču in novem letu obdarila. Najstarejša vaščanka je 83-letna Jožefa Kozar. Vaške hiše in gospodarska poslopja so prostorna. Na bregu je tudi nekaj zidanic z goricami in sadovnjaki.
Predsednik krajevne skupnosti Štefan Pucko mi je povedal, da je stal v 13. stoletju na Radvenskem vrhu strelski dvorec. Šlo je za leseno, z ilovico ometano poslopje, ki je omenjeno še leta 1616. Na travniku blizu Ščavnice je radvenski slatinski vrelec. Naselje se ponaša z lepo obnovljeno Rajšpovo kapelo in baročnim znamenjem. Z ihovske strani pa obiskovalca pozdravi Ratnikova kapela.
Zadnjih šest let dobivajo Radvenci pitno vodo iz mariborskega vodovoda. Sicer pa imajo tudi lastne vodnjake in uporabo vode po potrebi kombinirajo.
V vasi živi magister Janez Kramberger, ki je profesor na mariborski strojni fakulteti, kot član soboškega aerokluba pa rad leta po nebu.
Med mojim obiskom na sedežu negovske krajevne skupnosti se je tam znašla neka krajanka. Prišla je zaradi vzdrževanja mostu. Pred odhodom je bila vztrajna, da je treba zadevo hitro urediti in poltiho je dejala: »Vačik de oljovo!« Slednje ne pomeni nič dobrega. Ni lahko biti predsednik, mi je rojilo po glavi, ko sem zapuščal ta lepi kraj.
Franček Štefanec ■
Poudarek komunalni infrastrukturi
V občini Velika Polana bodo dali v tem letu poudarek komunalni infrastrukturi, kot so kanalizacija in odvajanje vode. Letošnji občinski proračun bo za deset odstotkov višji od lanskega in znaša 250.000.000 tolarjev. Letos bodo nekaj denarja vložili v obnovo otroškega vrtca in obnovo vaških domov v Veliki in Mali Polani ter Brezovici. Občina skuša pridobiti še dodatnih dvajset milijonov, in sicer od denarja za državne projekte za ureditev naselij, zlasti Male Polane in Brezovice. (J. Ž.)
Iz življenja naših upokojencev
Kaj je naredila s tridesetimi gobelini?
Med podobami tudi ženski akt
T
erezija Čizmazija iz Ulice Štefana Kovača v Turnišču je kar trideset let delala v šivalnici zgornjih delov obutve v turniški Planiki in sedaj skoraj ne more verjeti, da je
že dvanajst let upokojenka.
Tako kot mnogi drugi upokojenci, si je tudi ona našla prijetno zaposlitev: že nekaj let šiva gobeline. Doslej jih je našila trideset, motivi pa so različni: narava, blejski otoček, poljsko cvetje, razne rože, labodi, ciganka,'ženska z violino, Mona Lisa, poštna kočija in tudi ženski akt, ki ga seveda še posebno radi pogledajo moški. Šivanje gobelinov je zamudno delo in imeti moraš dobre živce, da vztrajaš pri delu, dokler ne dokončaš slike. Povedala je, da je kar nekaj gobelinov delala po tri mesece. Srečna je, ko je gobelin gotov, da ga potem komu podari ali ga komu proda. Je pa tudi res, da se težko loči od svojih mojstrovin. Dokaz za to trditev je v njenem stanovanju, saj ga krasi petnajst gobelinov, to pa pomeni, da jih je ostala polovica doma. Želela bi jih kje razstaviti, da bi tako še drugi videli, s čim se ukvarja v prostem času.
Terezija Čizmazija s tremi svbjimi gobelini. - Foto: J. Ž.
Terezija je tudi velika ljubiteljica branja. Že leta in leta prebira knjižne zbirke Prešernove in Mohorjeve založbe. Bere tudi druge knjige. Še posebno se ji je vtisnil v spomin Finžgarjev roman Pod svobodnim soncem. Mohorjevke so pri Čizmazijevih že od 1963. leta. Zanimivo: tudi Titov življenjepis in marsikatero njegovo knjižno delo je prebrala.
J. Ž.i
Apače - zakaj naštevanje?
Vestniku je bila 1. marca objavljena vestička F. KI., ki opisuje za Apače zgodovinske dogodke izpred petdesetih let.
Bili so res povojni časi, ko se narodi marsikje niso sprijaznil s tistimi, ki so tako ali drugače pripomogli, da je bilo nad človeštvom Evrope storjenega toliko gorja. Gre za izselitev nemških družin, ki so poseljevale Apaško polje. Redki so bili posamezniki, ki so ostali. Te smo lahko dobro ločili po za njih značilni govorici.
V vesti se številčno omenja, koliko stanovanjskih hiš in gospodarskih poslopij je bilo (po naselitvi kolonistov, pretežno borcev) porušenih. Ta omemba je za današnji čas preveč tendenciozna in postavlja niz vprašanj, zakaj to naštevanje. Kakšni in čigavi so cilji?
Nesporno je v tem nekaj resnice. Pisec bo vendarle moral pravičneje, bolj pošteno opisati, ali ima uradne podatke, koliko je bilo v tistem obdobju nadomestnih in novogradenj. Ko se zapeljemo tudi po delu slabe asfaltirane ceste po tej dolini, vidimo, da so veliko zgradili. Skratka: urejenost krajev na tem polju nič ne zaostaja za drugimi območji.
Tako pisanje, kot je bilo 1. marca v Vestniku, žali vse krajane, potomce ali še živeče priletne borce. V imenu teh sem se tudi odločil za polemiko.
Jože Kosi
Ob Pristavi je nekoč tekla reka Mura
Lotili so se asfaltiranja cest
l	. ‘	1 ' . .	• ■	1, . ... . ,
Razvejena društvena dejavnost
V
Pristavi prebivalci ob zadnjem glasovanju niso bili za uvedbo kra-
Lepa gesta pri Sv. Juriju
Blani dramske skupine kuda Sveti Jurij ob Ščavnici, ki jo vodi Jože Lančič, so uprizorili v domačem kulturnem domu Linhartovo delo Ta veseli dan ali Matiček se ženi.
Režiral je Boris Kovačič. Tokrat je bila brezplačna uprizoritev za invalide, bolne in onemogle občane svetojurijske občine. Prišlo jih je 130, povrh pa še nekaj njihovih svojcev, in vsi so bili navdušeni. Pri tem dobrem delu sta sodelovala tudi humanitarni organizaciji župnijska Karitas in organizacija RK, ki sta poskrbeli za prevoz gledalcev.
O. B. ■
jevnega samoprispevka. A bi lahko rekli, da zgledi vlečejo. So sestavni del krajevne skupnosti Stročja vas, kjer je bil samoprispevek povsod sprejet in v sosednjih vaseh so kmalu začeli obnavljati ceste in še kaj. Vaščani Pristave so potem sedli skupaj, sprejeli načrt in se sami lotili dela.
V vasi so zbrali denar in kmalu obnovili pet vaških cest. Za štiri ceste so uporabili lasten denar in delno jim je pomagala krajevna skupnost. Denar za cesto Pristava-Cven je zagotovila Občina Ljutomer iz proračuna in sklada za demografsko ogrpžena območja. Proti Cvenu je bilo asfaltiranih 800 metrov ceste in
porabljenih 10 milijonov tolarjev. V Pristavi je razvejena društvena dejavnost. Imajo gasilsko društvo, turj^tično društvo Mak, organizacijo Rdečega križa, športno društvo in še kaj. Vaško kapelo so lepo obnovili in tam prirejajo letna »žegnanja«.
Pristava leži v ravnini nad Mu-rico, 4 kilometre od Ljutomera
na komaj 174 metrih nadmorske višine. Pred drugo svetovno vojno je tu živelo 210 prebivalcev. Imeli so 92 hiš in toliko posestnikov. Tu je ugodna lega za poljedelstvo in živinorejo. Z gradnjo novih domov se naselje lepša in prebivalstvo spet narašča.
Vas se prvič omenja 1445. leta, ko je štela 11 hiš. Leta 1704 so
jo izropali in požgali kruci. V preteklosti je Pristava veliko trpela zaradi poplav. Ko so Madžari v 16. stoletju »potisnili« reko Muro na štajersko stran, je tekla tik ob vasi. To dejstvo je ohranjeno v ljudskem izročilu in na nekaterih zemljiščih je opaziti še danes, kje je takrat tekla reka.
F. Š. ■
16
REPORTAŽA
22. marec 2001 KM!
Ne samo salame, ampak tudi dobrote kmečkih žena in deklet s Kapele so pritegnile številne kupce in sladokusce. Škoda, da niso spekle več.
Peta salamiada v Radencih
Osem prvih in
Strokovna komisija je najprej ocenila videz in vonj salam. Bile so debele, drobne, dolge, krajše, v umetnih in naravnih črevih, bolj ali začinjene, bolj ali manj okajene ...
devetih mest
Zdraviliško-turistični kraj v znamenju salam
a pobudo mesarije Gomboc so organizirali pred petimi leti prvo sa-lamiado v Pomurju, s čimer so zaorali ledino na novem ljubiteljskem področju. Takrat je prineslo salame nekaj več kot dvajset domačih izdelovalcev; na letošnji salamiadi, peti po vrsti, pa je sodelovalo že triinosemdeset vzorcev. Potekala je pod pokroviteljstvom Droge Portorož, Mesarije Gomboc iz Šratovec in Turističnega društva Radenci.
V petek zvečer, ko so v radenski okrepčevalnici Zetor sprejemali salame, je bila tam kar velika gneča, saj so prihajali ljudje s slastnimi salami z vseh koncev Pomurja in Štajerskega. Potem ko so plačali tisočaka, so dobili potrdilo s šte-
Da pa v dvorani ne bi le dišalo po salamah, ki so visele na podstavku na odru, so poskrbele članice aktiva žena in deklet s Kapele, ki so prodajale kvasenice in druge dobrote (in vse prodale). Z razglasitvijo rezultatov so malo »zavlačeva-
To pa je drugi del ocenjevanja: pokušnja. Da bi pokuševalci »nevtralizirali« okus po prej oku-šani salami, so imeli na mizah koščke kruha, sira in - jabolk.



man iz Lešan, katerega vzorec salame je dobil 11,750 točke. Isto število točk, vendar šesto mesto, je dobila salama Mij roslava Peklarja z Orehovskega Vrha. Na sedmem mesttf se je spet znašel Jože; Hamler, tokrat z drugo salami, ki ji je komisija prisodila 11,500 točke Osmi pa je bil Jože Teraž iz Sevnice, ki je do-j bil za vzorec salame 11,375 točke! Vsi drugi (in teh je bilo petinsedemdeset) so, kot so povedali na razglasitvi, pristat li na devetem mestu. Najnižje število točk je bilo 3,500.
Predstavnica ocenjevalne komisije Vladka Hradil Barbarič je povedala, da je kakovost salam iz leta v leto boljša, to pa je znamenje, da ljubiteljski izdelovalci vedno bolj osvajajo tehnologijo. »Treba bo le postaviti še piko na i,« je dejala v prispodobi.
Osem salam pomurske salamiade bo sodelovalo na republiški salamiadi v Se-1 vnici. Glede na to, da je bila letošnja salamiada v Radencih kakovostna, bo v prihodnje v tem kraju ne le področna, ampak tudi vseslovenska salamiada. ;
Salamiada gre po poti, kot je šlo ocenjevanje vzorcev vin: skromni (zane-
Del zmagovalcev na pomurski salamiadi v Radencih. Tretji v vrsti je policist Sandi Jerenec, ki pa očitno zna s pomočjo pajdašev narediti tudi naj... salamo.
Po razglasitvi rezultatov so vse salame (razen zmagovalnih) razrezali na koleščke in jih dali na mize v športni dvor« ki je bila nabito polna. Krožniki so se hitro (s)praznili.
*W«hsishi

vilko salame, Ocenjevalna komisija je bila šestčlanska in v tejle sestavi: Boris Starina, Franci Sotošek, Štefan Balažič, Vladka Hradil Barbarič, Ljubo Fekonja in Jože Kovač. Z delom je začela v soboto ob štirih popoldne. Ocenjevala je zunanji videz salam, za kar je bilo mogoče dobiti maksimalno tri točke; teksturo, kjer je bilo maksimalno število toč pet; vonj in okus, za katera je bilo mogoče »iztržiti« največ šest točk. Maksimalno skupno število točk je torej štirinajst, vendar, kot so pozneje pokazali rezultati ocenjevanja, tolikšnega števila točk ni dobil noben vzorec salam.
Razglasitev rezultatov je bila v soboto v športni dvorani v Radencih. Tam je bila prava fešta, saj je igral ansambel Show Band Klobuk, nastopili so radenski tamburaši, ljudski pesnik Marko,
Posnetek osmih salam, ki so na neti salamiadi v Radpnrrh ncvniiio	— >—>-
li«, končno pa so jih objavili. Največ točk (13,125) je komisija prisodila salami, ki jo je naredil Sandi Jerenec iz Bo-račeve. Pozneje je povedal, da so mu pomagali pajdaši. Drugo mesto (12,250 točke) je osvojila salama Jožeta Hamle-rja z Zgornjih Ivanjec.
Tretje in četrto mesto so prisodili vzorcema (dveh) salam, ki ju je dal v oceno Matija Kosec z Radomerščaka (prva je dobila 12,250 točke, druga 11,875). Peti po vrsti je bil Anton Frajh-
sen jaški) začetki, potem pa vedno* ljubiteljskih kletarjev, tako da zdaj še skoraj v vsaki drugi vasi vib’ I ocenjevanja. Bodi tako tudi s salam1-1 In to bo dobro, saj če imaš dovl »podlago« (in domača salama si kakor zasluži tako čast!), potem se ne moreš upreti kakovostni kaplji1-1 naših vinorodnih okolišev. Dober te na zdravje!
Besedilo in1 i Štefan Sobo^
Male oglase za Vestnik in Murski val
lahko naročite po telefonu št. 531 19 98 vsak delavnik od 8. do 14. ure.
VKDK 22. marec 2001
KRONIKA
17
Tožilstvu ovadili dva uslužbenca ljutomerske izpostave Davčnega urada
Spoštovani davčni uradnik se je osem let okoriščal s prispevki kmetov
Plaz obtožb in žalitev se je usul tudi na druge zaposlene
Davčni urad in prizadeti uslužbenci bodo ovadili žalivce in obrekljivce
»Očitki, da prikrivamo sum kaznivega dejanja, so neutemeljeni. Mi jih razkrivamo,« je na tiskovni konferenci po razkritju suma goljufije uslužbenca ljutomerske izpostave davčnega urada v Murski Soboti izjavil direktor Davčne uprave RepubMke Slovenije Stojan Grilj. Po njegovem je služba za notranji nadzor aktivna, temeljita in učinkovita in tudi odkritje v Ljutomeru je posledica njenega dela in ne prijave oškodovancev.
Zaradi tega odkritja se je s strani davčnih zavezancev, ki so izključno davčni dolžniki, na Davčni urad usul plaz obtožb,
Ropar v Domajincih
Izdajal se je za policista
Napadeni in oropani ob sedem tisoč šilingov
vgust Gomboc, star 37 let, iz Fikšinec je zaposlen kot zidar v Avstriji. Trdo dela, zato je temu primeren (dober) tudi zaslužek. Zdaj bo moral delati »uber-štunde«, če bo hotel nadomestiti denar, ki mu ga je vzel ropar.
»Predzadnji torek okrog 21.50 sem se ustavil z avtom na nerazsvetljenem prostoru v bližini bara Tea v Domajincih, da bi obiskal prijatelja Robija. Brž ko sem ugasnil motor in luči ter dal levo nogo iz avta, se je iz teme prikazal pred menoj neznanec z modrim klobučkom in zagrozil: Jaz sem policaj!’ ter me,počil’ za ušesa. Nato me je na sedežu zasukal, da je lahko prišel do denarnice, ki sem jo imel v žepu v desnem zadnjem delu hlač. Vzel mi je usnjen ,tošlin’ in vse, kar je bilo v njem: osebno izkaznico, vozniško dovoljenje in sedem tisoč avstrijskih šilingov (več kot 100.000 tolarjev). Potem me je sunil v avto, treščil z vrati in zbežal v gozd. Dobil sem poškodbo po glavi (iz
Akcija Morska deklica
oran Kosi, predstavnik za odnose z javnostmi na Policijski upravi Murska Sobota, nam je sporočil rezultate mednarodne akcije Morska deklica, ki je potekala 15. marca.
Namen policijske akcije je bil, da bi prispevali k izboljšanju prometno-varnostnih razmer ter k preprečevanju in odkrivanju kaznivih dejanj in prekrškov, ki se pojavljajo pri opravljanju prevozniške dejavnosti. Poleg policistov so sodelovali še kriminalisti, cariniki, tržni inšpektor, delovni inšpektor, prometni inšpektor ter delavci podjetja Cestel, ki so tehtali vozila.
Kontrolo so opravljali ob glavni cesti L reda št. 3 v Gornji Radgoni na parkirnem prostoru pri bencinski črpalki. Ustavili so trideset vozil, pri čemer so policisti ugotovili štirinajst prekrškov. Enajstim voznikom so izrekli denarne kazni, zoper tri pa so napisali predloge za kaznovanje pri sodniku za prekrške.
Najpogostejši prekrški: prekoračen čas vožnje, preobremenitve vozil, tehnična oporečnost vozil in opreme. Carinska služba pa je dodatno ugotovila petnajst različnih prekrškov. Našli so tudi voznika, ki je uporabljal za pogonsko gorivo kar kurilno olje.	Š. S. I
groženj, obrekovanj in žaljivih obdolžitev, zato so postale po navedbah sklicatelja konference razmere za delo Davčnega urada zelo težke in nevzdržne.
»Prisiljeni smo ukrepati in bomo prek Davčnega urada podali ovadbe zoper kazniva dejanja sramotitve Republike Slovenije, prizadeti uslužbenci pa bodo podali ovadbe žaljive ob-dolžitve in obrekovanja,« je najavil Stojan Grilj, ki je novinarjem postregel tudi z nekaterimi podrobnostmi iz pisnih in telefonskih groženj občanov, samostojnih podjetnikov in njihovih odvetnikov.
Tožilstvu ovadili še drugega uslužbenca
O samem ljutomerskem primeru pa je Grilj povedal, da je
Avgust Gomboc, posnet z zadnje strani (s sprednje se iz previdnosti ni dovolil fotografirati), je nazorno pokazal, kako je bilo predzadnji torek v bližini bara Tea. - Foto: Š. S.
za ušes) in na palcu roke, saj mi ga je zaprl v vrata.«
Ropar je Avgusta resnično presenetil, ne pa tudi povsem prestrašil, kajti napadeni je takoj spet vžgal avto, da bi roparja morda ujel, toda ni ga več bilo. Vprašanje je, ali ga bodo policisti in kriminalisti sploh kdaj odkrili, čeprav so kmalu prišli na kraj do
bil na podlagi ugotovitev za uslužbenca dan zahtevek za uvedbo disciplinske postopka, podana pa tudi kazenska ovadba na Okrožno državno tožilstvo v Murski Soboti, ki so jo pozneje dopolnili. Komisija za notranji nadzor nadaljuje delo in preverja pravilnosti poslovanja ljutomerske izpostave v celoti. »Aktivnosti v tej zadevi niso še v celoti končane, zato v tem trenutku še vedno težko ocenjujemo skupni znesek oškodovanja,« je še povedal Grilj. Po neuradnih informacijah naj bi znašal znesek oškodovanja okoli petnajst milijonov tolarjev. Zaradi suma kaznivega dejanja in nevestnega dela v službi pa so podali na pristojno tožilstvo še ovadbo za drugega uslužbenca, prav tako z ljutomerske davčne izpostave. »In če bo potreba, bomo podali
godka, saj jih je napadeni takoj obvestil. Ker je bila tema, si je zapomnil le, kakšno je bilo roparjevo »pokrivalo«. Zdaj, nekaj dni po neljubem dogodku, si je Avgust Gomboc nekoliko psihično in fizično opomogel in se spet odpravlja na delo v Avstrijo. Delati bo moral še več nadur, ker hoče finančno izgubo nadomestiti,
še tretjo,« je še povedal sogovornik.
Svojo nedolžnost bodo morali dokazovati tudi oškodovanci
Postopek notranjega nadzora je bil končan za triindvajset primerov, zapisniki pa so bili predani po navedbah Grilja pristojnemu državnemu tožilstvu.
»Za obravnavane zavezance bo treba v kazenskem postopku ugotoviti, ali so bili prispevki dejansko plačani. Treba bo ugotoviti tudi morebitno vpletenost posameznega zavezanca v zadevo,« je izjavil Stojan Grilj. Del odgovornosti ali celo morebitno sokrivdo naj bi torej po njegovem nosili tudi oškodovanci, saj so svoj denar naivno zaupali osebi, ki je za njih opravila »storitev« plačila prispevkov za pokojninsko in zdravstveno zavarovanje. Davčna služba namreč denarja ne pobira neposredno, ra-
saj namerava v krajšem času urediti fasado domače hiše, ki jo je sicer dal zgraditi oče, po poklicu mizar. Razmišlja pa tudi, kako je mogoče, da je ravno on, torej Avgust, naletel na roparja oziroma ropar nanj? Je bilo to naključje ali pa je ropar kje zvedel, da se bo pripeljal človek z debelim tošli-nom (denarnico).
Š. S.l
Mercator
Plese 1, Murska sobota
| PRIREDITVE V MARCU 2001
s- v petek, 23.3. ob 17. uri
*	- MATERINSKI DAN
.vi	Otroci bodo lahko v likovni
delavnici naredili darila za
;£ . svoje mame.
S
N Mercatorvz^^ž^z/
zen izjemoma v postopku izterjave ali rubeža.
Vpletenih najmanj šestinsedemdeset zavezancev?
Po nepotrjenih informacijah naj bi bilo v primer vpletenih vsaj šestinsedemdeset zavezancev, davčni urad pa neplačanih prispevkov prej ni odkril in jih tudi ni terjal, ker osumljenec denarja ni le pospravljal v lastni žep, ampak je obveznosti prikrival na način, da jih je vnaprej ali pozneje izbrisal, zavezancem pa je celo izdajal potrdila, da so obveznosti plačane. S takim početjem je začel že leta dvaindevetdeset, po številu odkritih primerov pa se je to stopnjevalo in doseglo vrh v letu šestindevetdeset in sedemindevetdeset. Na novinarsko vprašanje, kako bodo oškodovani zavezanci, ki jih bo davčna uprava najverjetneje terjala plačilo za nazaj, dokazovali, da so denar dali uslužbencu, pa je Stojan Grilj dejal: »To ni moja stvar, saj nisem ne preiskovalni sodnik niti policist. Tisti, ki bo-
Zgodilo se je...
Murska Sobota: Delovna nesreča
V petek, 16. marca, ob 10.30 sta delavca zasebnega steklarskega podjetja iz Beltinec opravljala steklarska dela v prizidku proizvodne hale TKO v Tišinski ulici v M. Soboti. Stala sta na dveh fo-slinih, debelih pet centimetrov in širokih enaintrideset oziroma enainštirideset centimetrov, ki sta bila položena na 410 centimetrov visokem delovnem odru. Ne da bi slutila kaj hudega, se je zgodila nesreča. Delavec podjetja TKO je pripeljal z viličarjem kovinske izdelke, jih odložil in nato zapeljal vzvratno ter zaradi nepazljivosti trčil v gradbeni oder. Posledica: 54-let-ni Venčeslav O., iz Odranec, je omahnil in padel na tla ter se hudo poškodoval. Najprej so ga odpeljali v soboško, nato pa v mariborsko bolnišnico.
Adrijanci:
Odšla in se vrnila
Zaradi spora z materjo je odšla v petek ob 17.55 neznano kam 13-letna Patricija B. iz Adri-janec. Organizirali so akcijo iskanja, vendar tja do 23. ure deklice, sicer učenke sedmega' razreda, niso našli. Z iskanjem so nameravali nadaljevati v soboto zjutraj, a k sreči ni bilo treba: deklica, ki pa je že pravo dekle (visoka 170 cm, močnejše postave, izrazito dolgih črnih las, oblečena v oprijete kavbojke), se je na veliko srečo vseh sama vrnila domov, nato pa sta z materjo spor zgladili.
Murska Sobota: Topovska granata
Na travniku v bližini Pomu-rkine Mesne industrije v M. Soboti je delavec našel tempirano topovsko granato, kalibra 80 milimetrov, ki izvira iz druge svetovne vojne. Za nevarno reč je poskrbel regijski pirotehnik. Zanimivo je, da se letos kar vrstijo najdbe ubojnih sredstev.
Občanu J. H. so policisti odv
do v postopku dokazali, da so denar dali, tistih ne bomo terjali«	M. H. ■
Pojasnilo

lanek »Varnostnik prevažal begunce«, objavljen v prejšnji številki Vest-
nika, je upravičeno povzročil določeno stopnjo nezaupanja med uporabniki storitev varovanja.
Prav zato podjetji Varnost Maribor in Vabaco Murska Sobota zagotavljata, da »uniformiran varnostnik«, ki je prevažal begunce, ni bil član zgoraj omenjenih varnostnih podjetij. Takšno ravnanje v obeh podjetjih ostro obsojamo in potrudili se bomo, da bo to dejanje obravnavano tudi na ravni Zbornice za zasebno varovanje Republike Slove-'
nije.
zeli pištolo in petinštirideset nabojev, saj ne za prvo ne za drugo ni imel dovoljenja. Moral bo k sodniku za prekrške.
Slovenija:
Nesreči s traktorjema
S pomladjo bodo spet polno zapreženi traktorji in zato bo zato žal več možnosti za prometne in delovne nesreče. V preteklem tednu sta se zgodili v Sloveniji dve resnično hudi nesreči.
J17. marca se je 45-letni A. D. iz okolice Žetal vozil po travniku s starejšim kmetijskim traktorjem, na katerem je bila starejša odprta kabina. Med trošenjem hlevskega gnoja po pobočju vzpetine se je traktor pogreznil oziroma se je začel vkopavati, priklopnik z gnojem pa se je nato začel prevračati in za seboj potegnil tudi traktor. A. B. je padel iz kabine, traktor pa se je prevrnil nanj in je na kraju nesreče umrl.
Prav tako v soboto se je zgodila huda nesreča v Miklavžu blizu Žalca. Tam je A. S. cepil debla, razrezana na dolžino enega metra. Cepilnik je poganjal traktor prek nezaščitene kardanske gredi. Med delom se je približal domači sedemletni sinek M. S., kateremu je nezaščiteni kardan zagrabil obleko, ga potegnil ter začel ovijati na os kardana. Otrok je dobil tako hude poškodbe, da je zaradi njih na kraju nesreče umrl.
Pretresljivo! Lastniki traktorjev, ali boste kaj storili za svojo in tujo varnost?
Š. S. ■
Popravek
začetku marca smo objavili fotozapis Viktorja Navotnika o gradnji žagarskega obrata v Tr-dkovi. Zidarskih del ne opravlja Karel Bedek, kot je bilo zapisano, ampak Karel Ba-lek. Investitoju Dragu Drvariču in soprogi želimo veliko poslovneea usneha! (šs)
18
ŠPORT
22. marec 2001 VESmi
Nogomet
Tretji remi Mure
V tretjem spomladanskem kolu prvenstva v nogometni ligi Si. mobil so nogometaši Mure v Celju igrali s Publikumom neodločeno (1 : 1), to pa je njihov tretji zaporedni remi. Osvojena točka na Skalni kleti je za Muro uspeh, saj so po dveh zmagah ustavili odličen start Celjanov. To tembolj, ker Sobočani tokrat niso ponovili igre iz prvih dveh kol s Koprom in Mariborom. Gostitelji so bili v prvem polčasu boljši tekmec in z golom najboljšega strelca Pekiča, ki je izkoristil lep predložek Lunga, prišli v vodstvo. Sobočani so v drugem polčasu z nekoliko spremenjeno postavo, prvič sta dobila priložnost Bukovec in mladi Ivanič, zaigrali bolje, to pa jim je prineslo izenačenje. Tiganj je dobil žogo na robu kazenskega prostora, preigral obrambo domačinov in premagal vratarja Mujčinoviča. Oba trenerja sta bila na koncu tekme zadovoljna s točko. Trener Mure Luka Bonačič je menil, da je neodločen rezultat realen, saj je bil Publikum boljši v prvem, Mura pa v drugem polčasu. Posebej je bil zadovoljen z igro mladega Ivaniča. Zaradi kvalifikacij reprezentance Slovenije z Rusijo in Jugoslavijo se bo prvenstvo v prvi ligi nadaljevalo šele čez štirinajst dni.
V drugem spomladanskem kolu prvenstva v drugi državni nogometni ligi so bili od prekmurskih ligašev uspešni le Beltinci, ki so igrali v Ivančni Gorici neodločeno (2 : 2). Po vodstvu domačinov so Beltinci z goloma Mašiča in Puharja v prvem polčasu povedli z 2 : 1 in bili zelo blizu zmagi, saj so domačini rezultat izenačili šele pet minut pred koncem tekme. Tako so Beltinci dobro štar-tali v drugi del tekmovanja. Žal so ostali brez kapetana "Novaka, ki je bil na začetku tekme huje poškodovan in bo dalj časa odsoten z igrišča. Polfinalist slovenskega pokala Elan iz Novega mesta je po pričakovanju premagal Renkovce, ki tokrat niso ponovili igre kot prejšnjo nedeljo v Kranju proti vodečemu Triglavu, ko so dobili tri minute pred koncem tekme edinr gol. Tekma je bila odločena že na začetku, saj so Novomeščani Izkoristili neodločeno igro domačinov in dosegli dva lepa gola. V nadaljevanju so Renkovčani zaigrali boljše, vendar pa v svojih vrstah niso imeli strelca. Nogometaše Renkovec je tokrat vodil pomočnik trenerja Štefan Markoja, saj je trener Štefan Ivanič odstopil. Lendavska Nafta je nepričakovano drugič zaporedoma izgubila. Tokrat jev Lendavi zmagal vodeči Triglav iz Kranja (0:3). Kot kaže, so se Len-davčani kar naenkrat znašli v težavah. Vodstvo kluba je po porazu v Beltincih kaznovalo igralce in stroko, to pa naj bi vplivalo na razpoloženje pred tekmo s Triglavom, ki je bilo klavrno. To je pokazala tudi tekma. Poleg poraza je ostala Nafta brez dveh igralcev, saj sta bila izključena Starovasnik in Godina. Dodatne težave pa imajo Lendavčani tudi za- . radi odsotnosti trenerja Janka Irgoliča, ki je trener reprezentančnih vratarjev in bo odsoten od 19. do 30. marca. Tako bo vodil v tem času moštvo Nafte pomočnik trenerja Tomislav Tot.
Spomladanski del tekmovanja se je začel tudi v tretji državni nogometni ligi vzhod. Za največje presenečenje je poskrbela Bistrica, ki je kot zadnjeuvrščeno moštvo v Puconcih premagala drugouvrščeno Kemo. Preseneča tudi zmaga Veržeja v igri z jesenskim prvakom Bakovci. Poleg Bistrice so v gosteh zmagale še Apače, ki so v Kuzmi premagale Tromejnik Slovenico. Zanimivo je bilo v Črenšovcih, kjer so gostitelji premagali Turnišče. Hotiza je premagala Goričanko, srečanji med Kobiljem in Odranci ter Lesopla-stom in Čardo pa sta se končali brez zmagovalca.
Strelstvo_____________
Valteru Pajiču bron na EP
Nogomet
V španskem mestu Ponteve-dri je bilo evropsko prvenstvo v streljanju z zračnim orožjem. V slovenski reprezentanci mladincev je sodeloval član SD Kolo-mana Flisarja Tišina Valter Pajič, v slovenski reprezentanci mladink Maja Dular, članica SD Pomurka Mi iz Murske Sobote, v slovenski članski reprezentanci
ZOK Ljutomer ZM
Znova dobri rezultati Ljutomerčank
Odbojkarice Ljutomera Zavarovalnice Maribor, ki so zasedle v prvi državni ligi peto mesto. Stojijo od leve: Vrbančič, Kodila, Moreč, Tretinjak, Oletič, Jureš, Drevenšek, Šoštarič, Vrbnjak, Pirher, Hochstatter (trener). Fotografija: M. Tivadar
V prvi državni ženski odbojkarski ligi so končali z rednim delom prvenstva, v končni del pa so se uvrstile le prve štiri ekipe. Ljutomerska vrsta Zavarovalnice Maribor je naredila izjemno dober vtis in domala ponovila lanskoletne dosežke, ko je zasedla odlično četrto mesto. Tokrat je uvrstitev za mesto nižje, toda objektivno se kaj več ni dalo doseči, čeprav trener Ljutomerčank prof. Janko Hochstatter zatrjuje, da bi se njegova ekipa lahko povzpela višje: »Osebno sem pričakoval več, pred startom v novo sezono sem sam sebi dopovedoval,
Odbojka
Pomurje v polfinalu
V drugi tekmi četrtfinala državnega odbojkarskega prvenstva je Maribor Stavbar IGM v Mariboru premagal Pomurje iz Murske Sobote z rezultatom 3 : 1 (17 : 25, 31 : 29, 25 : 22, 25:19) in tako izenačil na 1 :1. Sobočani so gladko dobili prvi niz in vse je kazalo, da bodo zmagali brez težav, tako kot na prvi tekmi v Murski Soboti, ko so zmagali s 3 : 0. Ustavilo pa se je v drugem nizu, ko Pomurje ni izkoristilo treh zaključnih žog. V tretji tekmi, ki je bila v Murski Soboti, je zmagalo Pomurje s 3 : 1 (25 : 22, 16 : 25, 25 : 21, 25 : 14).
Najboljšo igro so pokazali Sobočani v četrtem nizu, ko so povsem nadigrali goste izpod Pohorja. Pomurje se je tako uvrstilo v polfinale, kjer bo igralo z Bledom.
Pomurje: Horvat, Prša, Tinev, Tot, Ke-rec, Čeh, Najdič, Marič, Topovšek, Ko-vačec, Veren, Fujs. (F. M.)
Zmaga Ljutomera in poraz Beltinec
V dvajsetem kolu prvenstva v drugi državni moški odbojkarski ligi je Ljutomer v razburljivi tekmi premagal Hoče s 3 : 1 (27 : 25, 25 : 27, 37 : 35, 25 : 17).
Ljutomer: Onišak, A. in B. Grut, Pirher, Primec, Horvat, Kodila, Špi-lak, Mulec. Salonit II pa je v Beltincih premagal domačo ekipo s 3 : 2 (17:25,25:22, 20:25,25:23,
pa Izidor Hreščak, član SD Janka Jurkoviča Videm ob Ščavnici. Reprezentanca mladincev (Valter Pajič, Patrik Fajdiga, Želko Mo-ičevič) je zasedla s 1750 krogi tretje mesto in le za dva kroga zaostala za srebrno medaljo. Sicer pa je tudi bronasta medalja lep uspeh. Med posamezniki je zasedel Valter Pajič 583 krogi
da smo se sposobni uvrstiti med štiri najboljše ekipe, takoj za Mariborčankami, Koperčankami in Novogoričankami. Ljubljanska vrsta, ki je bila pred nami, me ni presenetila, peto mesto gre pripisati izključno nam, saj smo odlično iztočnico za nadaljevanje zapravili v prvem delu prvenstva, z izgubljenimi tekmami doma z Novim mestom ter v gosteh proti Ljubljani, Šempetru in Miklavžu, v drugem delu pa še v gosteh z Novo Gorico.«
Z odhodom Lee Kolar in poškodbo Mateje Kosi v klubu niso pričakovali vidnejšega nastopa, to pa
Beltinci: Horvat, Marko in Mitja Janža, Časar, Lukač, Gumilar, Gi-der, Mesarič, Sobočan. (NŠ, FM)
Pričakovana zmaga
Sonimexa
V dvajsetem kolu prvenstva v tretji državni ženski odbojkarski ligi vzhod je ekipa Sonimexa v Radencih po pričakovanju premagala Braslovče z rezultatom 3 : 0 (25 : 14, 25 : 22, 26 : 24).
Sonimex Radenci: Hojnik, Zver, Vrbančič, Strmšek, Čuš, Šavel, Kološa, Klemenčič. (F. M.)
Nogometna liga Si. mobil
Rezultati - 21. koto
Publikum	: Mura 1	:1
Koper: Olimpija 1		.0
Maribor:	Rudar 1 :	0
Korotan:	Gorica 2	: 1
Primorje:	Dravograd 1 : 0	
Domžale	: Tabor 1	:0
Olimpija	21 13 3 5 54:34 42	
Maribor	21 12 5 4 42:24 41	
Gorica	21 10 4 7 36:28 34	
Publikum	21	9 5 7 35:32 32
Rudar	21	7 7 7 29:24 28
Dravograd 21		8 4 9 35:33 28
Primorje	21	7 6 8 27:29 27
Korotan	21	8 3 10 31:38 27
Koper	21	6 7 8 20:27 25
Mura	21	5 8 8 20:27 23
Domžale	21	6 3 12 27:44 21
Tabor	21	5 5 11 25:41 20
2. SNL		
Rezultati -	17. kolo	
Ivančna Gorica: Beltinci 2:2		
dvanajsto mesto, ki je doslej njegov največji uspeh. V konkurenci mladink je zasedla Maja Dular s 388 krogi enaindvajseto mesto. V članski konkurenci je zasedla ekipa Slovenije (Debevc, Kandare, Hreščak) deveto mesto s 764 krogi. Iztok Hreščak je zadel 585 krogov in zasedel šestinštirideseto mesto. (F. M.)
Nogometna liga Si. mobil
Publikum : Mura 1 : 1
Celje - Štadion na Skalni kleti, gledalcev 1200. Sodnik: Čeferin (Kranj).
Strelca: 1 : 0 Pekič (37), 1 : 1 Tiganj (73).
Mura: Botonjič, Cifer, Jozinovič (Ivanič), Dominko, Gabor, Bakula, Ristič, Žeželj (Bukovec), Vogrinčič, Tiganj, Kopunovič (Grizold).
2. SNL
Ivančna Gorica : Beltinci 2 : 2
Ivančna Gorica - Štadion Ivančna Gorica, gledalcev 500. Sodnik: Brence (Maribor). Strelci: 1 : 0 Valentinčič (17), 1 : 1 Mašič (22), 1 : 2 Puhar (36), 2 : 2 Valentinčič (85).
Beltinci: Talaber, Kološa, Fajdiga, Novak (Puhar), Erjavec, Matej Fras (Matevž Fras), Benko, Gostan, Cener, Kokaš, Mašič 7.
Renkovci: Elan O : 2
Renkovci - Štadion Renkovec, gledalcev 150. Sodnik: Toševski (Domžale). Strelca: 0 : 1 Kovačevič (9), 0 : 2 Žagar (12).
Renkovci: A. Lebar, Felbar, Kerman (Graber), Nežič, S. Bojnec, M. Horvat, R. Bojnec, A. Ritlop, Kocet, S. Lebar, D. Ritlop.
Nafta : Triglav O : 3
Lendava - Štadion Nafte, gledalcev 350. Sodnik: Skomina (Koper). Strelci: 0 : 1 Zalatel (12), 0 : 2 Feigel (60 - 11 m), 0 : 3 Štromajer (79). Nalta: Starovasnik, Hozjan (Preininger), Ulen, Šabjan (Magdič), Tratnjek, Drvarič, Gerenčer, Godina, Zver, Utroša, Baša (Šooš).
zato, ker so se igralke v celotni sestavi na treningu dobivale le ob petkih (študijske obveznosti Saše Pirher, Petre Moreč in Miše Šišta-rič, obetavna Zverova je prenehala igrati po prvem delu prvenstva, Gombočeva je iz študijskih razlogov odbojko pustila, novinka Sonja Vrbančič pa se je »ujela« šele v nadaljevanju tekmovanja). Velja poudariti, da Ljutomerčankam sreča ni bila naklonjena, saj so kar v petih tekmah izgubile po podaljšani igri z 2 : 3. Zanimivo je tudi, da so prikazale veliko boljše predstave na gostovanjih. »Da nismo uvr: ščeni med prve štiri ekipe, je škoda zlasti zato, ker bi v končnici odigrali vsaj še šest močnih tekem. V takšnih srečanjih pa se nabirajo izkušnje in ekipa dobiva samozavest. Sezona je bistveno prekratka za ekipe, ki se niso uvrstile v sklepni del. S tem pa izgublja na vrednosti odbojka v celoti,« meni trener Hochstatter.
Za uspeh ljutomerske vrste je ob deseterici igralk in prvemu trenerju zaslužen tudi Dani Smodiš, ki je v odsotnosti Hochstatterja dvakrat tedensko vodil treninge. In kako naprej? Splošno mnenje je, da sedanja ekipa lahko tudi v prihodnje dosega odlične rezultate, vsekakor pa bi bilo dobro pridobiti kakšno okrepitev in v novi sezoni znova napovedati kandidaturo za visoko uvrstitev.
Niko Šoštarič
3. SNL vzhod
Tromejnik Slovenica : Apače O : 1
Kuzma - Štadion Tromejnika Slovenice, gledalcev 200. Sodnik: Koren (Renkovci). Strelec: 0 : 1 Šemrl (76).
Tromjenik Slovenica: Husar, Pelcar (Bence), Šinko, B. Horvat, Škodnik, Šalamon, Hajdinjak (J. Horvat), Kranjec, Cener, Kovač, Smodiš (Zrim).
Apače: Kozar, Fifild, Štrakl, Rakovec, Kurbus, Cipot (Hozjan), Topolinjak, Šemrl, Šunko (M.Vajngerl), Vukan, A. Vajngerl.
Črenšovci: Turnišče 3 : 2
Črenšovci - Štadion Črenšdvec, gledalcev 300. Sodnik: Kmetec (Orehova vas). Strelci: 1 : 0 Krapec (7), 2 : 0 De. Horvat (41), 2 : 1 Mertik (42), 3 : 1 Vori (44), 3 : 2 Vegič (90).
Črenšovci: A. Plej, Matjašec, Hartman, E. Plej, Pucko, Šobak (Kreslin), Krapec (Da. Horvat), Gomboc, Kustec (Tkalec), Vori, De. Horvat.
Turnišče: Dominko, Mertuk (Mertik), Hozjan (Lacko), D. Pucko, Starčevič, J. Pucko, Horvath, Ternar, Vegič, Tompa, Zver (Škafar).
Kerna : Bistrica 1 : 2
Puconci - Štadion Kerne, gledalcev 100. Sodnik: Šinkovec (Maribor). Strelci: 0 : 1 Kuzma (36), 1 : 1 Rakar (81), 1 : 2 Kuzma (90).
Kerna: Maučec, D. Banfi, B. Banfi, Ivančič, Gregorec, Maček (Gomboši), Škedelj (Vinčec), Kuhar, Rakar, Kutoš, Bočkorec (Vučak).
Bistrica: Kusek, Žižek, Lebar (Horvat), Biro (Maučec), R. Kolenko, Gruško-vnjak (Cigan), A. Kolenko, Ozbetič, Kustec, Vickovič, Kuzma.
Veržej: Bakovci 2 : 1
Veržej - Štadion Veržeja, gledalcev 100. Sodnik: Vesenjak (Ptuj). Strelci: 0 : 1 Ivanič (10), 1 : 1 Cmrečnjak (55), 2 : 1 Kosi 75).
Veržej: Dervarič, Panič, Pučko, Hanžekovič, A. Osterc, Vidmar, A. Rajh (D.
Kosi, Špilak), Kolbl, B. Osterc, Cmrečnjak, D. Kosi (R. Rajh).
Bakovci: Luk, Bači, Šnurer, Cor, Sabotin, Celcar, Recek (Viher), Ivanič, Donša, Faržang, Verban.
Lesoplast: Čarda 1 : 1
Križevci - Štadion Lesoplasta, gledalcev 350. Sodnik: Jeneš (Lendava), Strelca: 1 : 0 T. Kerčmar (57), 1 : 1 Vogrinčič (88).
Lesoplast: Zver, Šebok, T. Kerčmar, Živič (Sukič), Car, Ulen, R. Kerčmar, Krančič, Časar, Toth (Malačič), Škerlak (Gjergjek).
Čarda: Špilak, Matuš (Jančarič), M. Kerčmar, Jaklin, Antolin, I. Kerčmar, Vogrinčič, Cmor, Kerec, Črnko, Čarni (Kranjec).
Kobilje : Odranci 1 :1
Kobilje - Štadion Kobilja, gledalcev 200. Sodnik: Tratnjek (Murska Sobota). Strelca: 1 : 0 Lebar (3), 1 : 1 D. Virag (44-11 m).
Kobilje: Cener, Turner, Resnik, Horvat, Muller, Gregorec, Nemet, Zorica, I Lebar, Pal, Kocet (Sajko, Trajber).
Odranci: Marič, Kreslin (Borovič), S. Virag, R. Berendijaš, Hozjan, Pozde-rec, B. Berendijaš (Golob), D. Virag, Mertik (Ščančar), Zadravec, Koša.
Nograd Hotiza : Goričanka Big Fun 2 : O
Hotiza - Štadion Hotize, gledalcev 300. Sodnik: Jovanovič (Celje). Strel-: ca: 1 : 0 Tratnjek (13), 2 : 0 Gjerekeš (24).
Nograd Hotiza: Žižek, Koudila, Farkaš, Oletič, Albin Lackovič, Jakšič, Albert Lackovič, Tratnjek, Robert Lackovič, Ritlop, Gyerkeš (Prendl).
Goričanka Big Fun: Nemec, Gider, Buček (Gumilar), F. Vogrinčič, Ficko, Kren.
V. Kolar, J. Kolar (Frčko), S. Vogrinčič (Poredoš), Kosednar, Šuša.
Nafta: Triglav 0:3					
Železničar:	Šmartno 1:		1		
Dravinja: Aluminij 0 :		:1			
Viator: Zagorje 0:0					
Jadran: Pohorje 2 : C		I			
Brda prosta					
Triglav	1712 2		3	41:12	38
Jadran	1710 3		4	31:16	33
Šmartno	17 9	5	3	34:18	32
Elan	1610	2	4	31:19	32
Aluminij	17 8	6	3	32:20	30
Zagorje	17 8	5	4	26:15	29
Iv. Gorica	17 8	3	6	29:23	27
Nalta	17 7	5	5	21:18	26
Dravinja	17 7	2	8	17:23	23
Šentjur	15 6	3	6	23:27	21
Železničar	17 5	5	7	22:30	20
Viator	17 4	5	8	25:28	17
Beltinci	17 4	5	8	17:29	17
Pohorje	17 4	4	9	17:36	16
Brda	16 2	1	13	18:46	7
Renkovci	17 1	2	14	16:40	5
3. SNL vzhod
Hotiza: Goričanka		2:0				Lesna Litija	1611	4 1	69:35	37
Kobilje: Odranci 1		:1				GIP Beton	1610	2 4	67:40	32
Lesoplast:	Čarda 1 : 1					Sevnica	1610	1 5	49:35	3l 20
Veržej: Bakovci 2		:1				Naja	16 8	2 6	73:64	
Kerna: Bistrica 1:		2				Meleorplasl	16 8	2 6	68:67	v
Črenšovci:	Turnišče 3:		2			Puntar	16 7	4 5	52:42	2’
Tromejnik: Apače		0:1				TF Beton	16 6	1 9	47:59	1’ Ul
Bakovci	14	8 1	5	32:18	25	M. Širovnik	16 2	4 10	46:73	K
Hotiza	14	7 3	4	33:20	24	Makxi club (-6)16 4		2 10	43:66	0 B
Odranci	14	6 6	2	33:20	24	Petovia	16 2	2 12	42:76	v
Kerna	14	7 3	4	28:17	24					
Črenšovci	14	7 2	5	31:25	23	2. slovenska liga			164:70	62
Lesoplast	14	6 3	5	31:25	21	Napoli	1917	1 1		42
Apače	14	6 3	5	27:23	21	Dobovec	1913	3 3	150:9'	34
Turnišče	14	6 2	6	25:27	20	Leskovec	1911	1 7	99:79	3*
Čarda	14	4 7	3	23:21	19	Mak Cola	1910	1 8 142:11»		Ji
Veržej	14	4 4	6	20.20	16	Murska Sobota	19 10	1 8	101:11)' 97:92	JO
Goričanka	14	3 6	5	20:19	15	Draža vas	19 9	3 7		2^
Kobilje	14	4 3	7	13:31	15	Oplotnica	19 8	4 7 121:H’ 3 10 101:130		2<
Tromejnik	14	3 4	7	21:31	13	Vitomarci	19 6			1«
Bistrica	14	3 1	10	19:59	10	Sl. gorice	19 6	1 12	113:i*, 80:l<” 90:12^ 91:166	1$
						Križevci	19 4	3 12		l5
Mali nogomet						Pušenci Dolane	19 5 19 3	0 14 3 13		12
VESTNIK 22. marec 2001
ŠPORT
19
Sah
KK Radenska Creativ
Zmagal Pačenko, Kovač tretji
Pod pričakovanji, uveljavitev mladih
Šport od tod in tam
V Teniškem centru Mešič v Murski Soboti je bil peti mednarodni ko-neetedenski šahovski turnir, ki ga prireja ŠD Radenska Pomgrad iz Murske Sobote. Med 68 šahisti je zmagal Aleksander Pečenko iz Maribora z 8 točkami. Boris Kovač je bil s 7 točkami tretji, Aleš Lazar mlajši s 6,5 šesti, Miha Gomboc sedmi, Danilo Hari deseti in Jože Vučko, vsi so zbrali po 6 točk, dvanajsti, Štefan Režonja s 5,5 točke osemnajsti in Lea Števanec s 5 točkami enaindvajseta. Šesti turnir bo 29. aprila v Ormožu. (F. M.)
Judo
Mlinarič in Prinčič zmagovalca
Judo klub Murska Sobota je bil organizator 10. tradicionalnega mednarodnega tekmovanja v judu za pokal Murske Sobote. Sodelovalo je 241 tekmovalcev in tekmovalk iz Hrvaške in Slovenije.
Od pomurskih judoistov so se najbolje odrezali Blaž Mlinarič (46 kg), član JK Lendava, in Andrej Brda (50 kg), član KBV Lendava, ki sta zmagala pri starejših dečkih, ter Iztok Rtihčič (46 kg), član JK Ljutomer, ki je bil prvi pri dečkih. Druga mesta so v svojih kategorijah zasedli: Tadej Časar (46 kg), član JK Lendava, Žiga Kotnjek (22 kg), Sebastjan Čirič (46 kg), Denis
Kocuvan (nad 66 kg) in Doris Žu-nič (52 kg), vsi čldni KBV Lendava.
Tretji v svojih kategorijah so bili: Dominik Dominko (38 kg), Rok Dominko (42 kg), Andrej Po-hajda (25 kg), Matej Časar (66, kg), vsi člani JK Lendava, Ana Stanjko (40 kg), David Medvar (40 kg), oba JK Ljutomer, ter Luka Kotnjek (36 kg), član KBV Lendava. V ekipni konkurenci je zmagal Maksimir iz Zagreba s 24 točkami. JK Lendava je bila s 15 točkami peta, Murska Sobota in KBV Lendava pa sta s po 12 točkami na 6. do 8. mestu. (F. M.)
Po uspešni lanski tekmovalni sezoni, ko so Sobočani prvič tekmovali v državni moški košarkarski 1. B-ligi in se uvrstili v sklepni del tekmovanja, in uspešnem tekmovanju za slovenski pokal (Radenska Creativ je izpadla v osmini finala z ekipo Triglava iz Kranja za 4 točke) ter po odhodu Očka in Karla so načrtovali uvrstitev v sredino lestvice, z malo športne sreče pa tudi v končnico prvenstva. Radenska Creativ pa je z 10 zmagami in 12 porazi zasedla sedmo mesto. Z dvema zmagama več bi igrali kvalifikacije za prvo državno ligo, z enim porazom več pa kvalifikacije za obstanek v ligi. To pomeni, da je bila liga izenačena kot še nikoli doslej. Sobočani pa so odigrali daleč pod svojimi zmožnostmi jesenski del prvenstva, ko so dosegli le tri zmage in osemkrat izgubili. Če bi zmagali na tekmah z Bežigradom in Radovljico v Murski Soboti in Yurijem Piavo laguno v Ljubljani, ki so jih imeli že dobljene, bi zasedli drugo mesto na lestvici. Veliko bolje so igrali v spomladanskem delu prvenstva, saj so dosegli sedem zmag in le štirikrat izgubili. Kljub temu so se morali reševati na zadnji tekmi doma z Novo Gorico, saj bi v primeru poraza morali igrati kvalifika-
Košarkarji Radenske Creativa iz Murske Sobote, člani 1. B-lige. Stojijo od leve: Peter Juteršnik (trener), Tadej Bratkovič, Žarko Žakula, Aleš Novak, Roman Dominko, Borut Besedič, Matjaž Želj, Zlatko Tibaut (pom. trenerja); čepijo: Marko Meško, Konrad Niderl, Tomas Hozjan, Davorin Pok, Dušan Ulaga.
Fotografija: Jure Zauneker
cije za obstanek v ligi z drugouvrščenim moštvom iz druge državne lige. Trener Radenske Creativa Peter Juteršnik takole komentira minulo tekmovalno sezono: »Pričakovanja so temeljila predvsem na tem, da bodo igralci, ki v lanski sezoni niso dobili dovolj priložnosti za igro, to znali maksimalno izkoristiti. Toda naša pričakovanja se glede teh igralcev (Želj, Niderl, Bratkovič, Žakula) niso v celoti uresničila. Minula tekmovalna se-
Maraton treh src
Rokoborba
Prijave do 17. maja
Letošnji 21. mednarodni maraton treh src, ki bo v j soboto, 19, maja, v Radencih, bo pritegnil tudi tokrat kot največja tekaška prireditev pri nas več tisoč tekačev, aktivnih atletov in ljubiteljev rekreacije.
Organizatorji, ki pričakujejo najboljše slovenske tekače in tudi nekaj vrhunskih atletov iz tujine, že sedaj opozarjajo na pravočasne prijave, saj je Startnina za maraton in mali maraton 3000 SIT, če se udeleženci prijavijo do 11. maja. Od 12. do 16. maja je 3.500, 17. maja pa 4.000 SIT.
Startnina za krajši tek na 8 km je 1.000, za veveričke in srčke pa 200 SIT. Mali maraton (21 km) in tek paraplegikov s posebej prirejenimi vozički bosta štela za državno prvenstvo. Startnina planicev je 300 SIT. Letošnji mednarodni maraton treh src bo potekal po novi krožni progi po občinah Radenci in Tišina. (F. M.)

Namizni tenis
V petek velik turnir v Soboti
V Murski Soboti bo od petka, 23., do nedelje, 25. marca, velik mednarodni rokoborski GP-turnir za kadete v grško-rimskem slogu. Sodelovalo bo 12 reprezentanc z več kot sto rokoborci. Med njimi bodo tudi domači tekmovalci Aleš Krojs, Jure Kuhar, Roman Miholič, vsi iz Murske Sobote, ter Mitja Sedmak iz Ljutomera, ki se bodo potegovali za visoke uvrstitve.
V Beogradu je bil mednarodni članski turnir v rokoborbi v grško-rimskem slogu za memorial Ljubo-
mira Gedža. Med 53 tekmovalci iz devetih držav so bili tudi trije Sobočani in se lepo odrezali. Slavko Miholič (58 kg) je bil četrti, Slavko Zec (76 kg) peti in Rade Bačič (69 kg) šesti. Na turnirju je sodeloval tudi mednarodni sodnik E-kate-gorije Stanko Šernek iz Murske Sobote.
V Brezovici pri Zagrebu je bilo drugo kolo slovensko-hrvaške kadetske lige v rokoborbi. Slovenska reprezentanca je zasedla drugo mesto za Zagrebom. Med posa-
mezniki so zmagali: Aleš Krojs (58 kg), Jure Kuhar (76 kg) in Mitja Sedmak (85 kg). Drugi je bil Roman Miholič (63 kg), četrti pa Sašo Hladen (50 kg). (F. M.)
Rokomet
Kegljanje
Novo mesto premagalo Arcont
zona je pokazala, da določeni igralci ne prenesejo popolne odgovornosti v igri in da bi bili še nosilci igre, ko je to potrebno. So se pa v tej sezoni uveljavili nekateri mladi igralci, denimo Novak, ki postaja eden glavnih igralcev v klubu. Poleg njega je igral v prvem delu do poškodbe dobro Maje, v drugem pa Pok. Nekaj tekem je dobro odigral tudi Dominko, ki pa še preveč niha tako v igri kot odnosu do treningov. Tako sta morala prevzemati preveč odgovornosti najstarejši Besedič in odličen Meško, ki pa zaradi preobremenitve nista vzdržala celo sezono,« je povedal trener Peter Juteršnik.
V naslednji tekmovalni sezoni imajo v klubu nekoliko večje ambicije. Za cilj so si zadali uvrstitev v končnico prvenstva, in če bo le mogoče tudi uvrstitev v prvo državno ligo. ,
Za uresničitev teh ciljev pa bi potrebovali okrepitve. Poleg Meška bi potrebovali še enega »play-makerja«, visokega branilca in visokega centra (vrnitev Moravca ...). Vsi dosedanji igralci imajo s klubom sklenjene še eno- ali večletne pogodbe. Ni pa nujno, da vsi tudi ostanejo v klubu.
Feri Maučec
Nafta ali Radenska?
V predzadnjem kolu prvenstva v drugi državni moški kegljaški ligi vzhod sta oba pomurska ligaša zmagala. Nafta je premagala Žalec Rogaško s 6 : 2 (5157 : 5006). Za Nafto so zmagali: Peric, 883, Horvat, 877, Žalik, 873, in Kuzma, 867, tekmovali so še: Matjašič, 845, Matko -Horvat, 812 podrtih kegljev. Radenska pa je premagala Miklavž s 6 : 2 (5186 : 5090). Za Radensko so zmagali: Šebjanič, 851, Kovačič, 925, Šalamon, 835, in Kučan, 877, tekmovala sta še Borovič, 861 in Drvarič, 837 podr-
tih kegljev. V vodstvu sta Radenska in Nafta in zadnje kolo bo odločilo, kdo od njiju bo postal prvak in se uvrstil v 1. B-ligo. Radenska igra v Celju z Žalcem Rogaško, Nafta pa v Hrastniku z Rudarjem. (MŽ, FM)
V zadnjem kolu prvega dela prvenstva v drugi državni moški rokometni ligi je vodeče Novo mesto po pričakovanju premagalo Arcont iz Radgone z rezultatom 35 : 24 (17:12).
Radenska Natla
Sl. Gradec Konstruktor Rolo Sternad Rudnik Litija Miklavž Žalec - Rog. Fužinar
Sobočani gostujejo v Nemčiji
V osmini finala Interpokala bodo igralci Moravskih Toplic Sobote gostovali pri nemškem tretjeligašu CVJM Altenbogge v mestecu B6-nen blizu Dortmunda. To je odlična ekipa, ki ima v svojih vrstah mladinskega podprvaka Evrope z lanskega prvenstva Adama Robertsona iz Walesa, devetindvajsetega na nemški jakostni lestvici Joche-na Langa, njegovega brata Udo Langa, Andreasa Rosenhbvela in druge. Sobočani obljubljajo, da se bodo potrudili in se prebili med osem najboljših ekip, kjer so bili že dvakrat. Tekma bo v soboto, 24. marca, in upajmo, da nas bodo Karkovič, Koščak, Kocuvan in Solar prijetno presenetili.
Lahka zmaga Kerne iz Puconec
V petnajstem kolu tekmovanja v prvi državni moški namiznoteniški ligi je bila odigrana le tekma med Kemo iz Puconec in novomeško Krko. Pucončani so prepričljivo zmagali in imajo še nekaj upanja, da se uvrstijo v končnico tekmovanja med štiri najboljše ekipe. Ko je Unger premagal najboljšega gosta, nekdanjega igralca Sobočana Horvata, je bila tekma odločena. Kerna Puconci : Krka 6 : 1 (Unger: Kralj 2:0, Pavič : Retelj 2:0, Benko : Horvat 0:2, Pavič : Kralj 2:1, Unger : Horvat 2:0, Benko : Ratelj 2:0, Unger - Pavič : Horvat - Kralj 2:0).
Nogomet - V poklani tekmi na I območju MNZ Murska Sobota so I Beltinci v Rakičanu premagali do- | mače moštvo z 1 : O. Strelec je bil Benko. (F. M.)
Mali nogomet - V šestnajstem kolu prvenstva v prvi slovenski ligi malega nogometa je Beton v Kopru premagal Makoter Metgorplast iz Ljutomera s 6 : 4 (Novak, 2, Ka-menšek, Kralj). V devetnajstem kolu prvenstva v drugi slovenski ligi malega nogometa se je končala tekma med Križevci in Oplotnico neodločeno 6 : 6 (Puklavec, 2, Žnidaršič, 2, Sreš, 2). Murska Sobota pa je v gosteh premagala Vi-tomarce z 2 : 1. (N. Š.)
Badminton - V Lendavi je bil tretji pozivni turnir v badmintonu skupine B. Sodelovalo je 28 igralcev in igralk. Lep uspeh so dosegli gostitelji, člani Mladosti, ki so zmagali v obeh konkurencah. Pri moških je zmagal Danijel Novak. Milko Pečenko je bil četrti, Sandi Torok pa osmi. Pri ženskah je zmagala domačinka Sanja Nadž. (F. B.)
Strelstvo - Na regijskem članskem tekmovanju s standardno zračno puško je ekipno zmagala SD Kolomana Flisarja s Tišine s 1748 krogi pred SD Štefana Kovača Turnišče, 1733, in SD Radgona, 1716 krogov. Med posamezniki je bil najboljši Rajko Robnik (Ljutomer) s 587 krogi pred Dušanom Ziškom, 586, in Dragom Pertocijem (oba Tišina), 584 krogov. Na regijskem članskem prvenstvu s serijsko zračno puško je , ekipno zmagala SD Ormož s 1093 krogi pred SD Sebeborci, 1083, in SD Gančani, 1077 krogov. Med posamezniki je bil najboljši Andrej Stanič (Ormož) s 367 krogi pred Francem Čarom (Dobrovnik), 366. Branko Balažič (Sebeborci) je bil četrti, Goran Maučec (Bakovci) peti in Milan Hari (Gančani), vsi po 365 krogov, šesti. (F. B.)
Namizni tenis - V Križah je bil tretji odprti turnir mladincev. Med 66 igralci so sodelovali tudi pomurski igralci, ki pa niso dosegli boljših rezultatov. Najuspešnejši je bil Bojan Ropoša, ki se je uvrstil med osmerico. (M. U.)
Namizni tenis - Končano je bilo tekmovanje v ljutomerski veteranski ligi. Zmagal je Kamenščak s 14 točkami pred Ljutomerom in Branoslavci, po 10, Strelcem, 6, in Šalinci -Krištanci - Grlavo, brez točke. (N. Š.)
Šah - ŠD Radenska Pomgrad iz Murske Sobote je pripravilo hitropotezni turnir za mesec marec. Med 15 šahisti je zmagal Boris Kovač z 12,5 točke pred Jožetom Gaberjem in Jožetom Gruškov-njakom, po 10,5, Jožetom Vučkom, 9, ter Robijem Radosavljevičem in Danilom Harijem, po 8,5 točke. (F. M.)
Salovci pomurski prvak
V Šalovcih je bil tretji turnir za prvenstvo v košarki. Rezultati: lsyp Šalovci : Plastron Radgona 77 : 66, Plastron : Claudia shop Beltinci 36 : 92, Šalovci : Clauida shop 55 : 54. Naslov prvaka je prvič osvojila ekipa lsyp iz Šalovec. Najboljši strelci: Robert Mikič (Claudia shop) 98, Igor Pivec (Plastron) 94 in Tomas Tratnjek (Claudia shop) 80. (K. Glažar)
9
9
9
9
9
• 9
9
9
9
9
0
0
0
0
Novo mesto Mokerc Grosuplje Švic Ajdovščina Krim Sava Arcont Rad. Fužinar Kamnik
7
7
6
6
2 259:233
2 233:218
3 232:212
3 235:215
3 266:217
4 247:234
4 221:228
6 237:264
6 212:260
9 234:284
14
14
12
12
11
8
8
6
5 0
Isyp Salovci
6 4 2 338:351 10
0
0 0
2 0
17
17
17
17
17
17
8
7
6
6
6
1
4 4
5 5
9
91:45
89:47
87:49
81:55
65:71
66:70
55:81
60:76
55:81
31:195
17 13
17 13
1712
1710
0 10
2 9
1 10
0 11
1 15
Claudia shop Bel. 6 4 2 382:292 10
Plastron Radgona 6 1 5 314:391
Hokejisti Triglava iz Predanovec, ki so na evropskem prvenstvu državnih prvakov v dvoranskem hokeju skupine C zasedli četrto mesto, ki je njihov največji uspeh. Stojijo od leve: Zrim, Balažič, Poredoš, S. Škrilec, Grah, Kuhar, Berglez, Hodošček, Srečko, Novak, Bertalanič; čepijo: Kuzma, Fujs, T. Škrilec, Obal, M. Kulič, Černel, Horvat, Žnidarič, Puhan; sedita: J. Kulič, Domjan.
26
26
24
22
16
14
14
13
12
V drugi ligi so z desetim kolom tekmovanje končali in mladi igralci Moravskih Toplic Sobote so dosegli na prvem srečanju v Mengšu neodločen rezultat. Izkazal se je B. Ropoša, ki je dobil tri srečanja posamezno in eno v dvojicah. V drugem srečanju so prepričljivo premagali Branik in na koncu zasedli četrto mesto. EDIGS : MTS II 5 : 5 (Ropoša 3, Ocepek, Ropoša - Ocepek). Končano je bilo tudi tekmovanje v tretji ligi in pomurski ekipi sta igrali v zadnjem kolu s Krškim. Kerna Puconci II : Krško 5 : 5 (Gorčan 3, Gider, Za-vec); Ljutomer: Krško 2 : 6 (Tratnjek, Tkalec). Druga ekipa Kerne iz Puconec je zasedla četrto, Ljutomer pa
deveto mesto
M. U.
20	MULARIJA
15. marec 2001 f BTill
čnt^o zacU
V okviru praznovanja dneva žena so otrpcu starejše skupine VVE Rogašovci in njihovi vzgojiteljici povabili v vrtec mamice, babice, prababice, očete, dedke, bratce, sestre, skratka vse, ki nas imajo radi. V dvorani pri OŠ Sv. Jurij se je zbralo okrog osemdeset obiskovalcev. Predstavili smo se z dvema dramatizacijama, pesmicami, plesi... Nastopile so tudi mamice in harmonikar Štefari Šbull. Ob kavi, soku in pecivu smo se dogovorili za končni izlet, kr ga bomo izvedli v junija. Obiskali bomo živalski vrt in zabaviščni park Herbertstein v Avstriji.
‘DdbtaSeža
I/ Seči bilo je lepo, a zdaj se, žal, poslavljamo. Je prvi dan ponedeljek bil, ko vsak od nas se je potil. Prispeli že opoldne smo, tedaj še nič lepo ni bilo. Potem v jedilnico smo šli in Igorja spoznali vsi.
Ko sobe smo pospravili, nič hrane več ostalo ni. Potem je Lili k nam prišla in nas za pohod prijavila. Leon pa je v ozadju stal in nam veliko svetoval. Čez Sočo nas je pot vodila in se do morja dol spustila. I/ Lucijo smo hodili, namesto da bi se vozili. Še večerja, prosti čas in že spanec je napadel nas. Ha, ha, kakšno spanje, le dolgonočno kramljanje! Bilo je super, čaga prava, res super, cool zabava.
Uroš Prah, 7. raz. OŠ Stogovci
ne (U ičlc (vode
Nekoč, v davnih časih, je živel kralj, ki je imel dve hčeri. Bili sta zelo prevzetni. Hoteli sta biti najlepši in vsak dan sta želeli imeti novo obleko. Če je nista dobili, sta cepetali in se jezili. To se je dogajalo vsak dan. Nekega dne pa se je zgodilo, da ni pritekla voda iz pipe. Deklici sta morali zvečer umazani spat. Bili sta zelo žalostni in jezni. Ugotovili sta. da je voda najpomembnejša. Nikoli več se nista jezili zaradi oblek.
Taia Žitni, 9 h nč Darlnnni
P tč fdznartč^a
V Rogašovcih je nov zdravstveni dom. V njem delajo dr. Nerat in medicinske sestre. Dobil sem gripo in moral sem k zdravniku. Rekel mi je, da če bom shujšal tri kilograme, bom moral v bolnico. In res sem shujšal. Bolel me je tudi trebuh. V bolnici sem imel strogo dieto. Bil mi je dolg čas. Dosti sem spal, da je vse skupaj hitreje minilo. Ko je bil sejem, sem zapustil bolnico. Nikoli več ne bi rad zbolel, zato bom pazil na svoje zdravje.	Dario Horvat, 2. raz., OŠ Sv. Jurij
Lani, ko je imela mama rojstni dan, sem ji kupila darilo. Bila ga je zelo vesela. Darilo je položila na nočno omarico in ga vsako noč poljubila.
Vedno, ko je kakšen praznik za mamice, ji kupim darilo, ki se ga razveseli. Ko pa je bolna ali utrujena, ji skuham čaj ali kavo.
Sabina Barbarič, 3. d OŠ III M. Sobota
Črt
(Ptic«,
V vrtcu v Puconcih letos izvajajo nov program. Tako so otroci dobili možnost, da se igrajo s peskom in vodo v sami zgradbi. Vzgojiteljici Agata Zorkovič in pomočnica vzgojiteljice Renata Časar ugotavljata, da malčki ob igri resnično uživajo. Pri tem so ustvarjalni in polni raznih domislic.
atavaa
Moji mami je ime Cvetka, piše pa se Horvat. Ima kodraste rjave lase, rjave oči in je zelo visoke postave. Rada nosi hlače iz džin-sa. Ko se smeje na vsa usta, se ji lesketajo snežno beli zobje. Je zelo ljubka oseba. Rada je v družbi, kjer so veseli ljudje, saj je tudi sama hudomušna in vesela. Ko pa jo s sestro Mojco razjeziva, tako vpije, da vsi vrabci odletijo s strehe. Ko me potrebuje, me venomer pokliče: »Ana, pridi sem!« Mene to zelo jezi, saj nisem Ana, ampak Anja. Velikokrat si rečem: »Moja mama je kot angel varuh. Ena sama je, nikoli je ne dam in nikoli je ne bom pozabila.« Skrbi pa me, kaj bo potem, ko mame' ne bo več.
Anja Horvat, 7. raz.
Moji mami je ime Slavica in je stara štirideset let. Je majhne in
okrogle postave, po značaju pa najboljša mama, kakršno si lahko človek želi. Je zelo zabavna in prijetna oseba. Rada se šali z mano, bratom in sestro; tudi pogovarja se dosti z nami. Vsak dan, ko pridem iz šole, me vpraša, kaj smo počeli, in če sem dobila kakšno oceno.
Dostikrat mi pripoveduje o tem, kako je bilo, ko sem bila še dojenček. Po njenih besedah sem bila zelo razposajena in sem dosti noči prebedela. Jokala sem in vreščala, ona pa je požrtvovalno sedela ob meni in me je tolažila.
Barbara Bence, 7. raz.
Moja mama je ena sama. Ime ji je Darinka. Je velika, na glavi pa ji valovijo rjavi kodri. Stara je sedemintrideset let in dela v svoji trgovini. Rada ima, da je v hiši red in čistoča. Skrbi jo tudi zu-
frni čct>towtčci
Nekega sončnega dne, med počitnicami, sem šla na sprehod.
Naenkrat je začel pihati močan veter in nebo se je stemnilo. Mislila sem, da se pripravlja nevihta. Začela sem teči, da bi prišla čimprej domov. Na poti sem srečala staro gospo z metlo, ki me je vprašala, kam bežim. Ustrašila sem se in jo začela opazovati. Imela je velik ukrivljen nos, dolge nohte in velik klobuk. Sredi nosu je imela črno bradavico. Neznanka je bila prijazna in me povabila na hladen sok v svojo hišico. Rekla mi je, naj sedem na ročaj metle za njo. Zdelo se mi je zelo zabavno, ko sva se dvignili s tal, tako da sem lahko opazovala iz zraka tudi svojo hišo. Ko sva nekaj časa leteli, se mi je komaj posvetilo, da je ob meni čarovnica.
Čez čas sva pristali pred njeno hišico, v katero ni mogla normal
nanja okolica hiše, zato jo vsako soboto ^isti. Zelo dobro kuha, kot da bi bila prava kuharska mojstrica. Je tudi dobrosrčna. Vedno nam pomaga, ko potrebujemo pomoč, zato se lahko nanjo res zanesemo. Pomaga tudi pri dobrodelnih akcijah. Ko pospravlja omare, vedno najde kakšne od-večne stvari, ki jih ne^potrebu-jemo. Zloži jih v škatle in jih odpelje na Rdeči križ. Meni pomaga pri učenju in je zelo vesela, ko prinesem iz šole lepe ocene. Kadar ima rojstni dan, je najbolj vesela darila, ki ga izdelam sama doma. Takrat se nasmehne in oči se ji zasvetijo kot biseri. Objame me in reče: »Miša, najlepša hvala za darilo. Veliko mi pomeni, še posebej zato, ker si mi ga poklonila iz srca.«
Maja mama je res zlata vred-na	Miša Cipot, 7. raz.
OŠ Bogojina
no vstopiti. Vprašala sem jo, zakaj nima večje hiše. Rekla mi je, da bo to moja naloga. Ko ji naredim večjo hišo, bom lahko šla domov. Do takrat pa bom morala ostati pri njej na počitnicah. Dan za dnem mi je s posebno palico kazala čarovnije, jaz pa sem morala ponavljati za njo. Nekega dne pa mi je uspelo, še danes ne vem kako, postaviti pravo veliko hišo. Tedaj pa je ženica izgubila vso čarobno moč in postala je samo stara gospa. Za spomin mi je poklonila svojo čarobno palico.
Domov sem se vrnila nekaj dni pred začetkom novega šolskega leta. Domači so bili zelo v skrbeh, kje sem bila. Nihče mi ni verjel, da sem bila na počitnicah pri čarovnici.
Barbara Petovar, 3. b OŠ Gornja Radgona
immmi
Mama! Bila si tako dobra, da si me spravila na svet in prenašala muke, ki sem ti jih nehote povzročila. Mame, mame, mamice, hvala vam za vse, kar ste storile!
Če ne bi bilo vas, tudi mi ne bi mogli uživati vseh dobrot tega sveta.
Večno vam bomo hvaležni, ker ste prebedele tiste dolge noči ob majhni štručki...
Sedaj rastemo in se sčasoma zavedamo, da ni lepšega, kot to, da lahko zaživimo.
Hvala vam, da ste podarile življenje!
Tadeja Puhar, 7. a, OŠ Veržej (Iz glasila Moje pesmi)
V mestu je eno manjše mesto, v manjšem mestu je še eno najmanjše mesto, v najmanjšem mestu je mestece. V mestecu je hiša, v hiši je manjša hiša, v manjši hiši je še najmanjša hiša, v najmanjši hiši je hiška.
V hiški je škatla, v škatli je manjša škatla, v manjši škatli je škatlica, v škatlici je pismo.
V pismu je listek, na listku je besedilo, v besediluje velika misel: »Mama, rad te imam!«
Matevž Zih, 4. raz. OŠ Gornja Radgona
Klobuček sem kupila, da bi štorklji gnezdo naredila. Le kam naj jo postavim, da štorkljo vanj privabim? Pa ga dam kar na trato, nedaleč za garažo v blato. Štorklji kmalu priletita, a kar mimo odhitita.
Meni pa bilo je žal, saj klobuček mi je prav.
Saša Žnidarič, 2. a OŠ Križevci pri Ljutomeru
Uto-fa
Moja mama je res zala; vse, kar je imela, mi je dala.
Njen nasmeh se lesketa v podobi otroškega sveta.
Dala mi je ljubezen, svojo toploto in vso dobroto.
Večkrat mi govori, da le zame živi.
Tamara Hajdinjak, 7-3 OŠ Bakovc1
PtMtČM o. fzaJta Danes je veseli pust, vsi smo mastni okoli ust, saj povsod že krofi dišijo in pisane maske se veselijo. Tudi pozvačin je k nam pri^ in nas z ježevko ogrel.
S pustom radi zimo bi preg^3 , da lahko bi se na soncu igr3"'
Učenci 3.
«s 15. marec 2001
NA SCENI
21
Napovednik koncertov
lil
Murska Sobota
Podelitev bumerangov
27.	marca: Zoran Predin, Kino
Ljubljana
16. maja: Dead Moon, Orto
19. maja: Hazeldine, (?)
26.	maja: Djordje Balaševič, Križanke
2.	junija: Nick Cave & The Bad Seeds, Tivoli i
17. junija: Eros Ramazzotti, Tivoli
poleti: Gilberto Gil + Milton Nascimento, Križanke
Pulj
21.	junija: Djordje Balaševič, Arena
Zagreb
4.	aprila: Placebo, Dom športov
Dunaj
26.	marca: Transglobal Underground, Flex
27.	marca: Everlast, Libro Musič Hall
27.	marca: James Taylor Quartet, Szene
16.	in 17. aprila: Buena Vista Social Club, Szene
23.	aprila: Saga, Planet Musič
14.	maja: Yngwie Malmsteen, Libro Musič Hall
19.	Staja: Lionel Richie, Stadthalle
20.	in 21. maja: Candy Dulfer, Metropol
22. maja: Rammstein, Stadthalle
31. maja: Limp Bizkit, Stadthalle
9. junija: Mark Knopfler, Stadthalle
29. junija: Bon Jovi, Ernst Happel Stadion junija: Paul Simon, (?)
2. julija: Jethro Tuli, Kurhale Oberlaa
26. julija: U2, Wiener Stadthalle poleti: Madonna, (?)
11. septembra: Depeche Mode, Stadthalle
Palmanova
5.	julija: Sting, Piazza Grande
Mlad nemirni duh
Nikoli ni dovolj izzivov
Matej Vučko iz Gaberja preživi prosti čas ob številnih aktivnostih
estnajstletni Matej Vučko iz Gaberja obiskuje drugi letnik gimnazije v Lendavi, spoznavanje novih stvari pa ga tako zelo privlači, da ima čas, ko ni v šoli, zapolnjen z raznimi aktivnostmi, tako da se nemalokrat zgodi, da kakšen dan prav hiti od ene do druge interesne dejavnosti. Pravi, da skuša vse to dovolj pozitivno prenesti na svoje življenje, pri čemer mu pomagata predvsem njegova odprtost in komunikativnost.
Matej se kar ne more odločiti, kaj mu v tem trenutku največ pomeni. Ukvarja se s toliko stvarmi, da niti ne ve, kje naj začne naštevati. Ena od prvih strasti je atletika in že v osnovni šoli je sodeloval v štafetnem teku, kjer so na državnem prvenstvu dosegli tretje mesto. Pred kratkim se je udeležil regijskega tekmovanja v teku na sto metrov, kjer je dosegel šesto mesto, in to v konkurenci vseh letnikov srednjih šol, tako da lahko od Mateja v prihodnje pričakujemo še boljše rezultate. Pravi, da mu bolj ustrezajo kratke proge, je namreč do-
Načrtovanje kariere
V učilnici Ljudske univerze v Ljutomeru je potekala prejšnji teden mala šola zaposlovanja, namenjena predvsem študentom, ki končujejo študij, organizirala pa sta jo Zavod RS za zaposlovanje in Prleški študentski klub. Udeleženci predavanja so se seznanili z načrtovanjem kariere in veščinami iskanja zaposlitve. Mladi študenti so tako izvedeli nekaj več statističnih podatkov o brezposelnosti, o tendenci zaposlitve po posameznem področju in o pasteh, ki jih čakajo pri iskanju zaposlitve, predvsem pa so skušali še bolje spoznati svojo osebnost in priložnosti, ki jih ponuja njihov poklic.	D. T. I
■
laiHB«

Matej večkrat popazi tudi na petletno sestrico Tjašo, ki po živahnosti že precej spominja na starejšega brata.
ber »šprinter«, zato ima tudi pri nogometu vlogo napadalca. Nogomet igra že od desetega leta v Panoniji Gaberje, ki‘tekmuje v prvi občinski ligi velikega nogometa. Treninge imajo trikrat na teden in enkrat na teden dodatno še tekmo. V prostem času, kolikor mu ga še ostane, igra tudi košarko in odbojko.
»Sem tak človek, da ne morem biti dolgo na enem mestu, rad
2001 v K4
Marčevski četrtek je postregel s sedaj že tradicionalno prireditvijo podelitve glasbenih nagrad Studia City BUMERANG v ljubljanskem K4. Kategorije in nagrajenci so bili:
- nagrado za UP 2001 je prejela skupina Brocken Lock
- nagrado za PRODOR 2001 je prejel slo-raper Klemen Klemen
- nagrado za FUZIJO 2001 je prejela skupina Elvis Jackson
- nagrado za BAND 2001 je prejela skupina Psycho-Path
- nagrado za OPUS 2001 (nagrada za življenjsko delo) je dobil Aldo Ivančič, glasbenik skupin
sem v gibanju, všeč mi je, če se okrog mene vedno kaj dogaja. Tako se sproščam in napolnim z energijo, ki jo potrebujem v šoli,« pravi Matej, ki s svojim življenjskim elanom dokazuje, da ni nujno, da se športni in šolski uspehi izključujejo. Tudi učenje mu ne dela preglavic, tako se je prejšnji teden kot najboljši na šoli udeležil državnega prvenstva iz slovenščine (Cankarjevo tekmova-
Bast in Borghesia, producent in skladatelj.
- nagrado za VIZUALIZACIJO 2001 je prejel hrvaški režiser Gonzo za videospot Guilty Ali Over skupine Ego Malfunction
V živo so nastopile skupine Trije puhalci, Niowt in Dicky B. Hardy. In kaj reči o sami prireditvi? Prvič to, da je dobro, da obstaja nagrada za t. i. alternativne skupine in glasbenike, čeprav bi lahko trdil, da je to najbolj svetovljanska novokomponirana slovenska glasba in postaja vedno večji posel, tako doma kot v tujini. Drugič, da organizatorji ne premorejo toliko miselnega pre
nje), ki je bilo na njihovi šoli.
Matej enkrat tedensko obiskuje tudi mladinski verouk, kjer mu je najbolj všeč, da razpravljajo o različnih področjih življenja, precej pa se tudi družijo in se enkrat na leto odpravijo skupaj na počitnice. Poje tudi pri dveh cerkvenih pevskih zborih, glasbeno pa se je izobraževal že v osnovni šoli, kjer je z učenjem harmonike dokončal nižjo glasbeno šolo, zdaj pa se sam uči še igranja kitare. Mateju pa vse to ni dovolj, saj se je pred enim mesecem pridružil še Impro ligi v Lendavi (improvizacijska liga), kjer želi spoznati in razviti svoje igralske sposobnosti.
Čeprav je res veliko stvari, s katerimi si Matej zapolni čas, pa pravi, da se zaenkrat ne more ničemur odpovedati, in ker ga zanima toliko področij, se zdaj še ne more odločiti, kaj bo študiral. Do kakšnega spoznanja ga bo vodil njegov nemirni duh, ki hrepeni po novih in novih izzivih, tudi Mateju ni znano, vsekakor pa se bo v tem času razvil še v celovitejšo osebnost.
D. Tibaot I
Dean Korpič ■
I unajski koncert j Robbieja William-I sa je bil popolno presenečenje, saj je karizmatični britanski zvezdnik pokazal vse, kar se od vrhunskega shovvmana pričakuje - in še več. Mesec dni vnaprej razprodano dvorano Stadthalle je spravil v hipnotično norenje, evforija pa se je skozi koncert samo še stopnjevala. Wil-liams se je izkazal kot fantastičen frontman, ki nenehno nori po odru, zbija šale in ima navdušeno publiko na dlani. Trinajsttisočglava množica ga na koncu ni hotela spustiti z odra in obljubil je, da se bo kmalu vrnil. Priporočeno!
Besedilo in foto: M. & D.
Skupina Psycho-Path je že drugič zapored razglašena za bend leta, to pa se doslej v Sloveniji še ni zgodilo.
klopa, da bi doumeli, da je podeljevanje nagrad, bodisi alternativnih kot »mainstreamovskih«, enkraten dogodek, ki vidi sam po sebi svojo dodano vrednost v boljši promociji, večjem prostoru, petičnih gostih, v glamurju in navsezadnje tudi v prestižu (kot kaže, bodo bumerangi edine letošnje glasbene nagrade v Sloveniji - napovedi Mateja Šavla, člana nagrajene skupine Psycho-Path na lanskoletni podelitvi nagrad Zlati petelin, da bo Bumerang »odrezal glavo« Zlatemu petelinu, so se uresničile). In tretjič, da sta v »Full monty« kuharskih predpasnikih voditelja letošnje podeli
tve, znana kuharja na slovenski nacionalni TV Bojan Emeršič in Gregor Bakovič, »padla« na Bumerangih (kot sta to po koncu prireditve tudi sama izjavila). Njun uvodni govor je bil približno takšen:«... za dan žena čestitava vsem transvestitom, asimetričnim in asocialnim biseksualcem, vsem drugim tetam in ne nazadnje čao pi..e... Alternativci so samonikla, neuničljiva trava, zlita kompaktna trava, nekakšen šit torej, flora slovenske glasbe v nasprotju s favno slovenske glasbe, ki se pase na tej alternativni flori ... favno predstavljajo pošasti, kot so Jani Paličnjaki, Helene Bruhne, Simone Bajs in lepljivci kot Vili Peresnik ...«. Katastrofa. Upam, da se podobnega eksperimenta v alternativnem okolju ne bosta več lotila. Za »šparatom« in pred kamerami slovenskih televizij ter v državnih gledališčih se mnogo bolje znajdeta.
Še ta podrobnost. Soorganizator podelitve bumerangov Škuc Ropot (alias Igor Vidmar) je organiziral istočasno v Orto clubu koncert legendarnega švicarskega technotria The Young Gods, ki smo ga na prireditvi v K4 navzoči »alternativci« pač morali zamuditi. Ni kaj, odlično izpeljano!
Vaša pisma
Globoko v sebi
Če načrtuješ za eno leto, sadi riž.
Če načrtuješ za deset let, sadi drevesa.
Če načrtuješ za vse življenje, bodi človek
in vzgajaj človeka.
(Po kitajskem pregovoru)
To, da jemo, pijemo, dihamo, je dokaz, da je živo naše fizično telo ... To, da vsak dan sedimo pred televizijskim sprejemnikom in ga nekritično izključimo šele takrat, ko so se zvrstile vse osladne nadaljevanke, ali da kritiziramo vse povprek in vsakogar, ki se giblje zunaj naših nepremičnih okvirjev, pa vpije po tem, da smo izropali svojo dušo in da globoko v sebi nismo zadovoljni s seboj in svojim življenjem.
Vzemimo si čas zase ... brez hrupnih mnenj in okolice.
Če radi hodimo v naravo, to počimo še naprej. A ko smo tam, se vprašajmo, ali smo tam res zato, da jo opazimo in se nauži-jemo njenih lepot in miru, ali pa smo tja oddrveli zgolj zato, ker imamo uro ali dve časa, ki ga ne želimo preživeti doma... Če radi beremo knjige, pustimo, da nas te prevzamejo. A ko jih odložimo in njihovo vsebino še nekaj časa premlevamo v sebi, le zastavimo vprašanje samemu sebi o tem, zakaj so se nam določene besede ali dogodki iz njih še posebno vtisnili v spomin? Kaj nam želi povedati naša podzavest z njimi? Poglejmo oddaje, ki se nam zdijo vredne ogleda, in preberimo novince, ki nas pritegnejo. A bodimo kritični do teh informacij, ko ugasnemo televizor in zapremo časopis.
Samemu sebi smo lahko blizu pri slehernem delu ali nedelu, ki ga počnemo. In če v sebi ne najdemo prostora za lepoto, dobroto, smeh in veselje ... za vse tisto, kar je plemenito, to zaman iščemo v svetu, ki nas obdaja.
Zato vzgojimo najprej sebe, da bomo lahko vzgajali druge ..., da bomo res vredni stoletja in tisočletja, v katerega smo vstopili ..., da bo svet res tak, kot bi ga želeli videti... Če ga bomo začeli ustvarjati že danes, ne da bi čakali na druge, ga bodo lažje gradili naši otroci in vnuki. Bodimo dobri, pa ne zato, da bodo o nas dobro mislili drugi, ali zato, da bomo prejeli Nobelovo nagrado za mir. Bodimo dobri zato, ker smo taki v svoji duši.
Martina Makovec Žagar ■
22 DOBRO JE VEDETI ...	22. marec 2001 HM
RIBI
OVEN
BIK
DVOJČKA
RAK
LEV
DEVICA
TEHTNICA

ŠKORPIJON
STRELEC
KOZOROG
VODNAR
Pomurske lekarne razkrivajo
Ona: Dosegla boš skoraj vse, kar si boš želela, vprašanje pa je, ali boš nato sploh zadovoljna. V neki stvari se boš morala odločiti precej hitro, četudi si boš želela kar se da omahovati.
On: Zagrizeno se boš lotil nekega dela, s katerim si nekoč že dosegel zavidljive rezultate. Vprašanje pa je, ali je sedaj tudi pravi trenutek. V primeru napačne odločitve se ti bo vse skupaj še kako maščevalo.
Ona: Prisrčno se boš nasmejala nekemu spodrsljaju, ki pa ne bo usoden ne zate in ne za tvojo ljubezen. Priložnost, ki se ti bo s tem ponudila, pa le izkoristi, saj se ti zlepa ne bo več ponovila.
On: Skrajni čas je že, da se tudi tebi posreči doseči vsaj majhen uspeh. Nikar se ne prepusti malodušju, temveč glej stvari s pozitivne strani. Poslovni partner te bo rešil iz zadrege, s kom in kako preživeti konec tedna.
Ona: Napravi že enkrat tisto, kar te mika, sicer se boš požrla zaradi nestrpnosti in radovednosti. 0 svojih namenih ne govori naokrog, saj ti lahko prijateljice tvoje načrte kaj hitro spremenijo v polomijo.
On: Moral se boš pošteno potruditi, da boš dosegel tisto, kar bi tako rad imel. Upaš sicer lahko, vendar pa vedi, da se bodo tvoji upi uresničili dokaj počasi. Poskusi izkoristiti svoje skrite adute, dokler so sploh še aduti.
Ona: Prišel je pravi trenutek za poravnavo spora, saj boš lahko le na ta način začela uresničevati načrt, ki ti ne da spati.Tako si boš lahko tudi ti privoščila nekaj več počitka, ki ti je zelo potreben.
On: Vse preveč si se navadil na svobodno življenje, da bi se sedaj pustil podjarmiti, čeprav se ti zdi, da je ta jarem prav prijeten. Ali ne bi še malo počakal, da se ti poleže trenutno preveliko navdušenje.
Ona: Ne razmišljaj toliko o globini in pomenu nekega prijateljstva, ampak živi raje tako, kot ti narekuje tvoje srce. Nasprotnik, ki ti greni življenje, te samo podžiga v prizadevanjih, da bi čimprej dosegla svoj cilj.
On: Vsi okoli tebe se bodo čudili tvoji zagnanosti in delavnosti, ki nista ravno tvoji prirojeni navadi. Pazi, da se s takim ravnanjem ne boš preveč oddaljil od svoje stare družbe, ki te že rahlo pogreša.
Ona: Jezik te bo tokrat pustil na cedilu in noben izgovor ti ne bo kaj prida pomagal. To, kar si si skuhala, boš morala tudi pojesti, pa naj bo še tako vroče. Prijetno presenečenje te čaka prav tam, kjer ga najmanj pričakuješ. On: Proti koncu tedna se ti obeta prijetno presenečenje, ki se bo dokaj manifestiralo na tvojem finančnem področju. Za partnerja naj te nikar ne skrbi preveč, saj je njegovo trenutno nezadovoljstvo le pretkana igra.
Ona: Bodi iskrena in si ne zidaj gradov v oblakih, saj se le ti lahko hitro podrejo. In nikar ne zvračaj vse krivde na svojega partnerja, saj se mu lahko dodobra zameriš. Poskrbi raje za svoje zdravje.
On: Ko boš opazil prijateljičino naklonjenost, bo že prepozno. Morda pa tudi ne, vendar se boš moral takrat potruditi predvsem ti sam. Najbolje bo, da se prenehaš slepiti in končno pogledaš resnici v oči.
Ona: Čeprav boš v začetku nasprotovala partnerjevi ideji, se boš na koncu vendarle sprijaznila z usodo. Ta pa niti ni tako mračna in iz vsega skupaj boš izvlekla veliko več, kot si pričakovala.
On: Nenadna novica ti bo dodobra spremenila ustaljen potek življenja, poleg tega pa ti bo nakopala še cel kup težav. Treba se bo obrniti na koga pametnejšega in bolj iznajdljivega, drugače ti bo še trda predla.
Ona: .Včasih se obnašaš tako, kot da te ni življenje še ničesar naučilo. Nad neko zadevo ne bodi preveč razočarana, afnpak poskusi živeti tako, kot si si že pred časom začrtala. Ponujeno ponudbo pa kar sprejmi.
On: Čeprav si mislil, da je vseh težav končno konec, se ti obeta dokajšnje presenečenje. In nikar ne misli, da se boš iz vsega skupaj izvlekel povsem brez posledic, ampak se raje pripravi na izdatke.
Ona: Nepričakovana ponudba ti bo prinesla želeno samozavest, še vedno pa bo ostalo odprto vprašanje, ali se vse skupaj sploh splača. Glede obveznosti ti ne bi škodilo malo. več resnega pristopa pri reševanju le-teh.
On: Nastopil boš s povsem novimi argumenti, to pa bo dvignilo tvoj poslovni ugled. Z novo prijateljico pa nikar ne delaj preveč dolgoročnih načrtov, saj jo za kaj takega še premalo poznaš.
Ona: Čeprav bo vse skupaj kazalo na popolno polomijo, boš iz celotne ljubezenske avanture potegnila kar največ, predvsem pa kopico izkušenj za prihodnost. Nikar ne izpusti ugodne priložnosti za lahek zaslužek.
On: Prihaja ugodno obdobje, da se poskusiš na področju, ki te že dolgo mika. Zajela te bo prava delovna mrzlica. Toda nikar ne pozabi prijateljev, saj ti lahko dober nasvet, še bolj pa pomoč zelo pomagata pri uresničevanju načrtov.
Ona: Dobra novica te bo povsem pomirila, nekdo pa bo to prav lepo izkoristil. Obeta se ti prijeten in romantičen konec tedna, iz katerega lahko nastane celo trajnejša zveza, zato nikar preveč ne omahuj, ampak ...
On: Pogled v prihodnost sicer ni ravno razveseljiv, lahko pa ga v marsičem polepšaš, če boš znal v pravem trenutku pokazati dovolj odločnosti. Glede partnerja si nikar ne delaj nepotrebnih skrbi, saj je vse v najlepšem redu.
zdravilne skrivnosti
MED - hrana in zdravilo
e od nekdaj je človek cenil med kot hrano in zdravilo. Imel ga je za božji dar in skozi stoletja je predstavljal edino sladko hrano, vse do odkritja sladkorja.
Lastnosti medu
le (železo, kalcij, fosfor, magnezij, silicij, natrij, kalij). Med vsebuje tudi vitamine (C, B„ B6, niacin pa tudi vitamina A in K), organske kisline, eterična olja ter druge snovi, ki so prepoznavne po značilnem okusu, barvi in vonju. Vse te sestavine potrebuje človeški organizem za svoj obstoj, zato je med tako pomembno hranilo in pogosto zdfavilo.
d.d. MURSKA SOBOTA
Združenje potrošnikov Pomurja svetuje
ŽAJBLJEVE TABLETE
Med je aromatičen, gost in lepljiv čebelji proizvod, ki ga čebele izdelujejo iz cvetličnega nektarja ali iz rastlinske mane, ki jo nabirajo na iglavcih ali listavcih. Svež med je tekoč, če pa stoji, kristalizira, vendar se sestava in vrednost ne spreminjata. Če med počasi segrevamo v vodni kopeli do 40 oz. 45 °C, spet postane tekoč. Hraniti ga je treba v temnih in hladnih prostorih ali pri sobni temperaturi ter v zaprtih posodah, ki dobro tesnijo.
Sestava medu
Med je naravna mešanica več vrst sladkorjev, zlasti glukoze in fruktoze ter v manjših količinah saharoze, dekstrina in drugih, vsebuje pa tudi še beljakovine, ki jih je zelo malo (0,4 g/ 100 g medu), aminokisline, aromatične snovi ter minera-
Med - hrana ali tudi zdravilo?
Zdravilne lastnosti medu so se izkazale za močnejše od kritik, da je to samo še ena oblika sladkorja. Že od nekdaj se je v ljudskem zdravilstvu uporabljal za zdravljenje različnih bolezni, za krepitev organizma in kot eliksir za dolgo življenje. Med je veliko boljše dietno živilo kot kuhinjski sladkor, zaradi visoke hranilne vrednosti in krepilnega učinka pa ga imamo lahko za osnovno varovalno živilo, saj izboljšuje zdravje in počutje tako bolnega kot zdravega človeka.
Zdravilni učinki medu
Med uničuje bakterije in preprečuje njihovo razmnoževanje, zato je delna obramba pred okužbami. Uporablja se kot zdravilo pri pljučnih, želodčnih, črevesnih boleznih, pr-i boleznih
mehurja in ledvic, zaprtju, oslovskem kašlju, senenem nahodu in z njim povezani astmi, pri srbečici in opeklinah, deluje proti vnetju sluznice v ustni in nosni votlini ter proti kašlju. Umirja in je najboljše naravno uspavalo, priporoča se srčnim bolnikom, ki prebolevajo infarkt, za krepitev po boleznih in kot idealno poživilo za športnike. Že nekoč pa so med uporabljali kot mazilo za rane, zlasti ženske, in kot sredstvo za prožnejšo in voljnejšo kožo (v obliki vodnih kopeli in obraznih mask).
Priporočilo: Da boste dosegli želene zdravilne učinke medu, uživajte, če se le da, hladno stiskan med in satovje, zadostujejo pa že od 1 do 3 žličke medu dnevno. Velja pa opozorilo, da se otrokom pod enim letom starosti med ne priporoča, ker so lahko nanj alergični (to je mogoče tudi pri odraslih)! Če pa med uporabljate pri kuhi in peki, ga izpostavljajte čim nižjim temperaturam.
Anita Ritonja, mag. farm. ■
DRUŠTVO ZA BOJ PROTI RAKU POMURJA, M. Sobota, Ulica arh. Novaka 2b zbira prostovoljne prispevke občanov in organizacij na ŽIRORAČUNU: 51900-678-48545 ZA DAROVANA SREDSTVA SE ZAHVALJUJEMO!
S toksini nad znojenje
iperhidroza oziroma čezmerno znojenje je zelo neprijetno in nerodno stanje, čeprav ni resna
organska bolezen.
Običajno se znoj v prevelikih količinah izloča pod pazduho, na dlaneh ali stopalih. Zdravniki ga blažijo z aluminijevim kloridom, ki pa lahko draži kožo. Poleg zdravil, ki niso najbolj učinkovita, ga lahko zdravijo tudi z ionoforezo. Pod obe pazduhi namestijo mokri gobici, ki sta povezani z elektrodami. V dvajsetih minutah se sproščajo električni tokovi nižje, nenevarne električne napetosti. Takšno zdravljenje traja več tednov. Lahko pa žleze znojnice tudi operativno odstranijo. Nemški strokovnjaki so odkrili še eno obliko zdravljenja, res nekoliko nenavadno. Ljudem, ki so se pretirano znojili, so vbrizgali strup bakterije bo-tulinus. Zastrupitve s toksinom te bakterije uvrščamo med zastrupitve s hrano. Najdemo jo v neustrezno konzervirani ali shranjeni hrani. Zanjo so značilne mišične paralize, motnje dihanja in vida. Zastrupitev je lahko tudi smrtno nevarna. 145 prostovoljcem s čezmernim znojenjem so vbrizgali botulinus toksin A. Po enkratni terapiji se je znojenje zmanjšalo za 86 odstotkov in bilo po pol leta še vedno za tretjino manjše od prvotnega. Zato svetujejo, da se injici-ranje botulinusa sčasoma ponovi. Tovrstnemu zdravljenju so nekateri strokovnjaki nasprotovali, drugi pa so se zaradi njegove učinkovitosti navduševali. Zanj se je doslej odločilo že veliko ljudi, izvajajo pa ga v 24 nemških medicinskih središčih.
(Reuters) ■
Z našega štedilnika
*
Črno-beli šarkelj
Lisičkova juha z žličniki
Piščančja jetra v testu
Dušena zelenjava
*
Branko ČASAR, kuharski mojster v hotplu Diana
Lisičkova juha z žličniki
Sestavine: 150 g lisičk (zamrznjenih ali vloženih), 120 g šalotke, 5 cl olja, sol, poper, 10 cl belega vina, 20 g škrobne moke, 120 cl perutninske osnove
Sestavine za žličnike: 15 g masla, 1 jajce, 50 g moke, 20 g koprivovih listov, sol, poper Priprava: Lisičke in šalotko drobno sesekljamo. Olje v kozici segrejemo, na njem prepražimo lisičke in šalotko, nato potrosimo s škrobno moko, premešamo ter zalijemo z vinom in perutninsko osnovo. Vse skupaj na majhnem ognju prevremo. V prevreto juho zakuhamo žličnike, in sicer: maslo in jajce penasto umešamo, začinimo, dodamo moko in sesekljane koprive. Dobro premešamo, pustimo stati pet minut, nato z žličko vkuhavamo žličnike. Kuhamo 10 minut, nato postrežemo.
Piščančja jetra v testu
Sestavine za testo: 300 g pšenične moke, 20 g kvasa, 1 jajce, 50 g masla, 12,5 cl mleka, sol, jajce za premaz
Sestavine za nadev: 400 g piščančjih jeter, 250 g piščančjega fileja, 50 g mesnate slanine, 50 g čebule, 10 g česna, 1 jajce, 5 cl olja, 50 g krušnih drobtin, sol, poper, muškatni oreh
Priprava: Kvas v mleku vzhajamo. Jajce in maslo penasto umešamo. Moko presejemo in dodamo sol. Vse sestavine damo v skledo in zamesimo testo. Pustimo počivati 20 minut. Nato testo na deski razvaljamo približno na pol cen-
Nakup knjig pri akviziterju
oklicala nas je gospa, ki je na domu z akviziterjem sklenila pogo-
dbo o nakupu knjig.
Že naslednji dan je ugotovila, da bo ta znesek kar precej oklestil njen družinski proračun, zato se je odločila, da pogodbo razdre oz. da od pogodbe odstopi. Po telefonu je to sporočila akviziterju, s katerim je sklenila pogodbo. Ta jo je opozoril, da bo morala kljub pravočasni odpovedi plačati 15 % celotnega zneska kot odstopnino.
Potrošnico zanima, ali je res dolžna plačati teh 15 % in kako ravnati, da bo vse tako, kot predpisuje zakon. 9
Svetujemo ji, da pismeno (s povratnico) obvesti prodajalca, da na podlagi 46. člena Zakona o varstvu potrošnikov od pogodbe odstopa.
Odstopnine ji ni treba plačati, saj je zakon močnejši od pogodbenih določil, ki v tem primeru niso v skladu z zakonom.
Uradne ure za stranke so v ponedeljek in sredo od 9. do 12. in 15. do 17. ure, v petek od 9. do 12. ure. V torek in četrtek pa za naročene stranke od 9. do 14. ure. Tel.: (02) 5349 390, faks : (02) 5349 391, Trg zmage 4, p. p. 207, 9101 Murska Sobota.
Vodja pisarne Andrej Čimer ■
timetra debelo. Izrežemo pravokotnik in nanj položimo nadev v obliki hlebčka in pokrijemo z drugim testenim pravokotnikom; robove z vilicami stisnemo, testo premažemo z razžvrkljanim jajcem in prebodemo z zobotrebcem. Položimo na pomaščen pekač in pečemo v pečici 25 minut pri 170 °C. Pečeno narežemo in s prilogo ponudimo.
Priprava nadeva: Piščančja jetra narežemo na lističe. Piščančji file drobno zmeljemo. Mesnato slanino narežemo na kocke. Sesekljano čebulo in česen na olju prepražimo. Vse pripravljene sestavine damo v skledo, začinimo, dodamo jajce, drobtine in dobro pregnetemo.
Dušena zelenjava
Sestavine: 200 g zelene paprike, 100 g čebule, 150 g bučk, 300 g Janeža, 150 g paradižnika, 10 g česna, 10 cl sladke smetane, sol, poper, peteršilj, 10 cl olja
Priprava: Olje v kozici segrejemo, na njem do polovice prepražimo na kocke narezano papriko, čebulo in janež. Dodamo na kocke narezane bučke, paradižnik in sesekljan česen. Začinimo, pokrijemo in dušimo pet minut. Zalijemo s sladko smetano in prevremo. Potrosimo s sesekljanim peteršiljem in postrežemo.
Črno-beli šarkelj
Sestavine: 5 jajc, 180 g margarine, 250 g sladkorja, 10 cl mleka, 1 vanilin sladkor, 2 cl ruma, 300 g ostre moke, 1 pecilni prašek, limonina lupina, 100 g smokev, 40 g čokolade v prahu
Priprava: Margarino penasto umešamo, dodamo sladkor, vanilin sladkor in rumenjake ter še mešamo toliko časa, da naraste in se sladkor popolnoma razmeša. Nato postopoma dodajamo mleko in rum ter še malo premešamo. Dodamo trd sneg beljakov, moko s pecilnim praškom in naribano limonino lupino. Vse skupaj narahlo premešamo. Model za šarkelj dobro namažemo z maščobo in potresemo z moko. Vanj damo polovico mase in potresemo z narezanimi smokvami. Po sredini prekrijemo s preostalo maso,v katero smo vmešali čokolado v prahu. Pečem0 50 minut pri 170 °C. Pečen in ohlajen šarkelj potresemo s sladkorjem v prahu. .


VESTNIK 22. marec 2001 DOBRO JE VEDETI ...23
Zdravljenje z masažo, refleksoterapijo, reikijem in na daljavo
Pomagamo tudi takim, ki izgubijo upanje
e od malih nog sem čutil, da sem drugačen, da stvari ne zaznavam tako kot moji vrstniki,« razlaga zdravilec Andrej Šiftar. »Kot otrok sem kdaj napovedal, kaj se bo zgodilo, kdo bo prišel ...«Zaznaval je stvari, ki si jih ni znal pojasniti, zato je začel brati in se poglabljati v različna področja in tabu teme.
Pravi, da se mu je resnica na široko razkrila najprej v hinduistični literaturi, potem pa je kar požiral literaturo duhovnih učiteljev in mojstrov vzhoda. Spoznanje o tem, kaj človek potrebuje za ozdravljenje in kako zdravje ohraniti, je prihajalo sproti. Najprej je končal zdravstveno smer srednje in višje šolske izobrazbe, izšolal se je za maserja in svoje znanje izpopolnjeval na različnih seminarjih. Z vsem svojim znanjem in spretnostmi pa pomaga v ambulanti za naravno zdravljenje Zdravilni dotik.
Njihova dejavnost obsega ročno masažo, najstarejšo zdravilno metodo človeštva, pozabljeno in na novo odkrito refleksoterapijo na stopalih, univerzalno energijo reiki, bioenergijo in radiestezijo
Andrej Šiftar svetuje, če vas boli grlo, si masirajte točko med palcem in kazalcem na nogi, in sicer tako, da bolj pritiskate na palec, za boleče menstruacije pa pomaga, da si masirate stopalo prst in pol pod gležnjem na notranji strani. Foto: ANRR
kot metodo ugotavljanja možnega vzroka bolezni, od sposobnosti pa jasnovidnost, videnje in očesno diagnostiko za potrditev. Pri njih občasno dela znani bioenergetik Franc Mihelač. Žena Majda pa poskrbi za individualna učenja spreminjanja, odpuščanja, učenje z naslovom S kakšno pravico, uče
nja zakona vzroka in posledic, predvsem pa, kako naj ljudje poskrbijo sami zase, ne pa da se ukvarjajo z drugimi in s tem po nepotrebnem izgubljajo energijo.
Najbolj znana je refleksotera-pija in zanjo se ljudje najpogosteje odločajo. Bistvo je masaža energijskih kanalov na stopalih. Masaža in pritisk na določeno točko, ki so začetek energijskih kanalov, delujejo na točno določen organ v telesu. S to metodo čistimo in odpiramo energijske kanale, po katerih dobivajo organi in sistemi telesa življenjsko silo, ki začne izpodrivati vse škodljivo in vnašati v organe prave frekvence. Težave in bolečine pa začnejo kmalu izginjati.
Pri katerih težavah je ta metoda najbolj uspešna? »Pomaga pri širokem spektru težav, pri odpravi stresa, bolečinah v grlu, vnetju
□
srednjega ušesa, pri vseh težavah od požiralnika naprej, pri sladkorni bolezni, težavah s prostato, mehurjem, pri težkih vnetjih sluznice, nervoznem želodcu, čiru, kislini, zaprtju, slabosti, bolečinah v nogah, zelo hitro je okrevanje po možganski kapi. Včasih refleksoterapijo kombiniramo z energijsko terapijo in učenjem spoznanj o zdravem načinu življenja ter kako ravnati, da se bolezen in težave ne bi ponavljale.«
Ukvarjajo se tudi z metodo rei-ki. »To je pozitivna, univerzalna življenjska energija, za katero zdravilec zaprosi iz duhovnih območij stvarstva. Ta energija se pretaka skozi mene v telo stranke. Energija ima svojo inteligenco, v času delovanja napolni vsak kotiček človeškega telesa, deluje pa tam, kjer je ravnovesje energij porušeno ali ni pretoka. Reiki
lahko ljudem pošiljamo tudi na daljavo. Vse te metode pa se lahko izvajajo samo s privoljenjem, v nasprotnem primeru lahko negativno delujejo na mojo usodo.«
Ali je treba verjeti v te metode, da delujejo, in od česa je najbolj odvisen uspeh zdravljenja? »Metoda vedno deluje, razen pri ljudeh, ki ne želijo in odklanjajo ta način zdravljenja, tisti pa tako ali tako ne pridejo k nam. Po eni strani je uspeh odvisen od terapevta samega, saj mora dober terapevt imeti srce, da lahko deli voljo, ljubezen, odpuščanje, prijaznost in upanje. Po drugi strani pa stranka s svojo voljo sama odloča o uspehu zdravljenja. Žal hudo bolni prehitro obupajo in se prepustijo usodi, na tak način pa delajo počasen samomor. Mi pomagamo tudi takim, ki izgubijo upanje.«
A. Nana Rituper Rodež ■
Cene (SIT) na tržnicah				
Sadje in zelenjava	Murska Sobota	Gornja Radgona	Ljutomer	Maribor
Jabolka		100-150 		.....150		.:	90		150
		 200 			250		.... 400		300
		160			200 .	.. 199	300
Limone			250 			250	. 290	300
Banane 		100-200 		... 220	220	250
Kivi			 350 			300			350		300
Solata kristalka ....		450.			400			450		600
Solata endivija			 300 			280	299	350
Mladi krompir			 300 			200			 275		400
Česen			400 			400			 400		500
Rdeče zelje				 100 				110		.... 120		.150
Zeleno zelje			50			 70			60		100
Orehi, jedrca			1 000	990	
Kumare			 400 			400		.... 450		400
Korenček			 250 			250		.... 200		250
Paradižnik			 500 			480		445	500
Paprika			 750 			700		.... 650		 600-800
čebula		90-120 			100.....		.... 100			150
Brstični ohrovt			-		. 1.000		.... 600		1.200
Krompir			50			45			50		.	80
Fižol, zrnje		-		450		.... 400		600
šampinjoni					-			550		.... 700		700
Peteršilj			 500 			500		.... 400		600
Cvetača			300-350 		..... 400		.... 450		500
Rdeči radič			400 			400		.... 400		400
Mandarine			 300 			450	300-380			 350-400
Ananas 		. . ...		500		.... 400			600
Por			 400 			400		.... 400		500
Suhe fige	:...		-		..... 800			.... 800		800
Hren			 600 	„		700		.... 500		;	 1.000
Zelena			300 			350		.... 400		400
Bučke 						600				.... 500		500
Ohrovt		.....250		.... 200		300
Suhe slive		- .	.„..800		.... 750		800
Belo grozdje			 600 			900			.... 800		 1.200
Lubenice				350		.... 400				450
	400 			300		.... 300		300
	250 			200		.... 200	
Sveže slive				500	.......	.... 400				550
Kislo zelje			200 			200		.... 200	
črna redkev			150			250		.... 200	................ 250
Solata, puterica			 400 			300		.... 400		500
Melancane			 400 		....600		.... 500		700
Z/	/f				
		3. Na sejmišču pri soboškem		
L—		r Agroservisu so		v nedeljo po-
		O^-fujijaii 27 rabljenih avlomobi-		
		lov. Od teh so bili prodani VW		
Passat 1,8, letnik 1988, prevoženih 161.000 kilometrov, za 500.000				
tolarjev, Jugo Koral 55, letnik 1990, prevoženih 82.000				kilometrov, za
100.000 SIT, in BMW 318 i, letnik 1985, prevoženih 181.000 kilome-				
trov, za 150.000 SIT.				
Znamka	Letnik	Kilometri		Cena
Peugeot 405 GRI	1991	160.000		500.000 SIT
Jugo Koral 55	1991	122.000		180.000 SIT
Peugeot 405 GL	1989	170.000		290.000 SIT
■Hyundai Poni 1,3	1991	108.000		260.000 SIT
Renault 4 GTL	1991	155.000		150.000 SIT
Kia Clarus 1,8	1998	48.000	1.390.000 SIT	
Audi 80	1988	245.000		650.000 SIT
Škoda Favorit Lx	1993	122.000		250.000 SIT
Fiat Tipo 1,6	1994	127.000		530.000 SIT
Ford Orion 1,6 CLX 1991		200.000		420.000 SIT

1OO
200
ISO 9001
Sistem ISO 9000 je serija mednarodno primerljivih standardov kakovosti poslovnih procesov. Njegov namen je vzpostaviti proces stalnih izboljšav vseh delovnih postopkov.
Podelitev certifikata ISO 9001 je potrditev, daje zunanja presoja sistema kakovosti uspešno zaključena. Proces stalnega razvoja kakovosti po mednarodnih standardih seje zdaj pričel.
ISO 9001 Q-316
ISO 9001

UKAS
ZAVAROVALNICA TRIGLAV, d.D.
24
O TEM IN ONEM	22. marec 2001
Prejeli smo...
Beltinci
S svojimi oziroma o svojih občanih nimam navade polemizirati prek sredstev javnega obveščanja, vendar čutim, da moram glede na izjave g. Lapija v Vestniku nekaj zapisati. Glede imena OŠ 12 talcev sem bil vedno mnenja, da ni bilo modro, da se je ime odvzelo in sem in poudarjam svoje stališče.
Kar se tiče legitimne pravice odločanja občinskih svetnikov, pa je druga plat. Vsak je bil (tudi g. Lapi) legitimno izvoljen in se ima pravico v skladu s tem in glede na mnenja občanov tudi odločati o posameznih predlogih in zahtevah. Nesprejetje imena 12 talcev je g. Lapi izrabil za svoj odstop in to mu je samo prineslo pravo priložnost za umik, saj sem sam osebno že meseca novembra vedel, da bo odstopil zaradi obremenjenosti v družinskem podjetju in zaradi osebnih razlogov...
Glede na Lapijevo izjavo - citiram: »Že dalj časa namreč opažam, da se občinski svetniki premalo posvečajo svojemu delu, da premalo poznajo želje občanov in da občina dela po trenutnih zahtevah posameznikov (ki so v pravi stranki), predvsem župana,« - pa moram reči naslednje:
Kaj pomeni odstop občinskega svetnika
g. Mirana Lapija?
1.	G. Miran kotprejšnji svetnik bi moral najprejpomesti pred lastnim pragom in se vprašati: Koliko pa sem se jaz posvečal svojim občanom - volivcem? V dveh letih, kar si bil svetnik, si nisi uspel postaviti v svojem volilnem okolju niti dveh odbornikov za pomoč. Sestanek, ki si ga hotel imeti s svojimi občani, si sklical za 1. april, ko te občani niso jemali resno in se ti je zaradi premajhne udeležbe izjalovil, drugih stikov z občani nisi imel, razen v gostilni ob točilni mizi, ko si vedno znova mlel Sv. Jurij in Videm ob Ščavnici.
Moram ti pa povedati, da je praksa skoraj vseh drugih svetnikov, da imajo stike z občani posebno ob gradnjah cest, vodovoda...
2.	Ob gradnji lekarne so vsi svetniki v svojih volilnih enotah pobirali prostovoljne prispevke občanov za gradnjo, le ti tega nisi storil, ker se ti je zdelo to delo zamalo, sam pa dobro veš, kakšno je bilo takrat financiranje občin in da v naši občini ni uvedenega nobenega samoprispevka.
3.	Tvoje posvečanje svetniškemu delu je bilo tudi tako, da si v času branja in potrjevanja zapisnika prejšnje seje in med razpravami drugih svetnikov komaj začel brskati po gradivu za tekočo sejo.
4.	Moram ti povedati, da občina ne dela po strankarskih zahtevah svetnikov, ampak po planih in načrtih, ki so najbolj pereči: gradnja lekarne, kanalizacijskega sistema, dozidava in adaptacija vrtca, priprava prostorov na OŠ za 9-letno izobraževanje, kulturni dom... Vse to je v tvojem volilnem okraju in ali si tudi ti, g. Lapi, v moji stranki?
Drugi svetniki so zadovoljni s finančno dosti manjšimi investicijami (asfaltiranje ingramozenje cest, vodovodi, mostovi...) v primerjavi z investicijami v tvoji volilni enoti.
5.	Glede na enega od razlogov za odstop zaradi predolgega čakanja na prometni znak bi morali odstopiti vsi svetniki, saj v vseh volilnih enotah manjka še kar nekaj znakov, ker so bili eni namerno uničeni in premazani, to pa je povezano tudi s finančnimi sredstvi. Tudi če je bil njegov znak vreden samo 30.000 SIT, se naj g. Miran zamisli, koliko so pa stale premazane table in koliko škode seje naredilo in še užival je ob tem.
Lahko pa s ponosom povem, da toliko oznak za naše kraje ni bilo postavljenih v zadnjih 50 letih, kot smo jih dali postaviti v času mojega županovanja.
6.	Za g. Lapija jespomo tudi neracionalno odločanje o financah. Ali se zavedaš, da sploh nisi bil na nobeni seji, ko seje obravnaval proračun 'za leto 2001. Škoda, da te ni bilo, mogoče pa bi bila kakšna stvar racionalnejša.
Glede na majhen proračun, ki ga imamo, je v njem vsako leto malo manj kot polovica sredstev namenjenih investicijskim naložbam (v drugih občinah namenjajo le tretjino proračuna), zato mislim, da delamo po dolgoročnih investicijskih planih in ne po trenutnih muhah svetnikov. Tako naredimo oziroma asfaltiramo kar nekaj kilometrov cest in ne le občasno kakšne ceste, kot izjavlja g. Lapi. Občasno seje naredila kakšna cesta takrat, ko smo imeli še KS.
Prizadevamo si, da bi izkoristili vse potenciale za razvoj občine, vendar zaradi državnega aparata določenih stvari ni mogoče narediti prej. Glede na to, kar smo postorili v času svoje občine, smo lahko ponosni na to, saj če bi bili še pod Radgono, tega v tem obdobju ne bi dobili niti za tretjino.
7.	Za g. Lapija smo vedno premalo namenjali za šport, obrtništvo ... Za obrtništvo je bil tudi predsednik komisije (za dodelitev kreditov oziroma financiranje obrestne mere). Potrkati bo treba po svoji vesti in se vprašati, kako je ta komisija delovala, vsako leto pa so bila v proračunu namenjena sredstva za razvoj obrtništva.
8.	Pa še nekaj o računskem sodišču in o luknji, ki mi je ni bilo treba pokriti. Tistih 100.000 SIT dodatne nagrade, ki sem jo prejel po sklepu občinskega sveta, sem vrnil v zakonitem roku, in to v višini 129.000 SIT z vsemi dajatvami do države. 870,000 > SIT, spornih za g. Lapija, pa ni bilo izplačanih po malomarnosti občinske uprave, temveč Statističnega urada RS, zato imam glede tega denarja čisto vest in tudi računsko sodišče ni terjalo vrnitve tega denarja. Tako se moja nagrada in osebni prejemki drugih občinskih delavcev izplačujejo zakonito.
Za g. Lapija in nekatere njegove somišljenike se pač vsi obnašamo neodgovorno in neracionalno. Kako racionalno pa se | je do davkoplačevalcev s svojim početjem oziroma odstopom obnašal on in kako bomo zakrpali luknjo v znesku pribl.
1	.000.000 SIT, ki bo nastala ob nadomestnih volitvah, pa bi se I tudi morali malo zamisliti.
Denar bo treba nekje in nekomu vzeti: športnikom, vrtcu, šoli, obrtnikom, za znake... pač tam, kjer bo racionalno.
Župan Občine Sv. Jurij ob Ščavnici
Slavko Mihalič ■
Ekonomska šola Murska Sobota
Prostovoljno socialno delo v vrtcih
V otroški igri je cesto globok smisel. (Schiller)
£ j
elja je hotenje vsakega posameznika. Nekaterim se zdi vsaka dosegljiva, drugim pa je kot oddaljena pravljica, v katere smo verjeli še kot otroci. Otroku se zdi želja
dosegljiva, nič mu ni nemogoče. Vsako stvar, ki si jo zamisli, hoče izpeljati do konca. Pri tem nam je lahko zgled njihova
vztrajnost.
To vztrajnost, razigranost, otroški smeh ter poučnost lahko dijaki Ekonomske šole Murska Sobota preizkušamo v okviru prostovoljnega socialnega dela.
Prijavili smo se vsi, ki nas to delo zanima. Vrtce obiskujemo po končanem pouku in v počitnicah, in sicer vrtec v Murski Soboti, Veržeju in nekaterih drugih krajih. Pomagamo pri različnih opravilih, kot so: igra z otroki, pisanje, risanje, barvanje, pospravljanje, sodelovanje pri obisku dedka Mraza ... Seveda je za to, kot tudi za vsako drugo delo, potrebna volja, predvsem pa dobri
»živčki« in ljubezen do otrok. Čeprav se zdi delo lahko, je vse prej kot to, saj je za delo z otroki potrebna velika odgovornost. Vsako delo z otroki pa je pestro in zanimivo. Spoznali smo, da se lahko od otrok marsičesa naučimo. Prav vsako novo spoznanje pa je vodnik za našo nadaljnjo življenjsko pot. Otrok je lahko naš učitelj, tako kot smo to mi njemu.
Klavdija o prostovoljnem delu v vrtcu razmišlja: »Sem v vrtcu Gozdiček v Ulici Štefana Kovača v skupini otrok, starih od tri do štiri leta. Kar hitro smo navezali stike. Ko sem se poslavljala, so mi
Kaj si v občini Beltinci obetajo od prostorskih rešitev?
Od industrijske cone do varovalnih pasov
Osnutek odloka o prostorsko-ureditvenih pogojih prinaša vrsto novosti -------------------------------------------------------------------
O
menjeni odlok bo v končni fazi (po-sprejemu) nadomestil odlok o prostorsko-ureditvenih pogojih za ravninski del soboške občine iz leta 1991 v tistem delu, ki se nanaša na območje beltinske občine, ki so ga doslej že večkrat spreminjali in dopolnjevali. Ker je vsebina tega odloka zelo pomembna za konkretne posege v prostor, je razumljivo zanimanje širše javnosti. Dopolnjeni osnutek odloka bodo obravnavali v vseh krajevnih skupnostih beltinske občine ter na odboru za urbanizem, urejanje prostora, gospodarsko infrastrukturo, komunalo in varstvo okolja.
Meja ureditvenega območja poteka po meji občine Beltinci, ki zavzema naslednje katastrske občine: Beltinci, Bratonci, Dok-ležovje, Gančani, Lipa, Lipovci, Ižakovci in Melinci. Prostorsko-ureditveni pogoji veljajo za vsa naselja, zaselke in posamične gradnje, ki so v prostorskih sestavinah opredeljeni kot zazidana in nezazidana stavbna zemljišča, ter za ves odprti prostor (kmetijska, gozdna in druga zemljišča). Niso pa zajeta območja, ki se že urejajo s prostorskimi izvedbenimi načrti, kot so čistilna naprava Nemščak v katastrski občini Ižakovci, del naselja Lipovci, območje ob Kmečki ulici v Beltincih in območje prihodnje avtoceste.
Zanimivo je, da veljajo pro-storsko-ureditveni pogoji začasno do izdelave izvedbenih aktov za območja ureditvenih načrtov zdravilišča Beltinci, cen-
reacijske cone v Beltincih, namakanja v Lipi ter gramoznic v Lipovcih in Dokležovju. V območje zazidalnih načrtov pa so zajeta naslednja območja: industrijska cona Beltinci, obrtno-servisna cona za Kmečko ulico v Beltincih, deli naselij Beltinec (Granar in severni del ob šoli), Gančan (za Briščem in Gruškovi-ca), Ižakovec (Trnje, osrednji severni del, Dolnja M^ka in rekreacijsko območje Otok ljubezni), Lipovec (Ogradi in Gmajna), Me-linec (severni del), Lipa (osrednje območje) in Za ogradi v Dokležovju.
Poleg tega gre za tako imenovani odprti prostor, kamor uvrščajo obsežna kmetijska območja, vodne površine, površine infrastrukturnih objektov, predvsem ceste in železniško progo Ormož-Hodoš-državna meja. V planskih dokumentih so posebej opredeljena tudi zemljišča onu-
Nova organizacija občinske uprave
mahali v slovo in tako sem komaj čakala, da grem spet v vrtec. Z vsakim naslednjim obiskom postajamo vse boljši prijatelji. Izvedela sem, da otroci nestrpno pričakujejo dan, ko bom spet prišla. Prijeten je občutek, ko izveš, da te imajo otroci radi. Zaradi tega pozabimo na ves trud, ki je potreben pri delu z njimi.«
Marjetka Sukič je o svojem delu povedala: »Delo v vrtcu me zelo zanima. Lepo se je ukvarjati z otroki in z njimi deliti njihovo otroško radost. Zanimivo se mi zdi, ko opazujem, kako se med njimi pletejo prve ljubezni.« Podobno bi najbrž povedale tudi druge prostovoljke, ki obiskujejo vrtec.
Mirjana Šonaja in Klavdija Dervarič Ekonomska šola M. Sobota ■
Seveda ne gre prezreti varstvenih pasov zajetij pitne vode v gozdu Hraščica, zavarovanih območij naravne in kulturne dediščine ter infrastrukturnih koridorjev in varovalnih pasov pa tudi to, da je celotno območje beltinske občine opredeljeno kot raziskovalni prostor za nafto in plin ter geotermalno vodo.
Milan Jerše I
a podlagi določil novega statuta Občine Beltinci je opredeljen odlok o novi organizaciji in delovnem področju občinske uprave. S predlaganim odlokom je organizacija občinske uprave oblikovana kot organ, v okviru katerega je predvidenih več organizacijskih enot.
Te so: referati za splošne zadeve in kmetijstvo, za družbene dejavnosti in turizem, za okolje, prostor, komunalo in gospodarstvo ter za proračun in finance, v ta okvir pa spada tudi režijski obrat. V okviru slednje naj bi se organizirali za potrebe komunale in družbenih dejavnosti (socialno pomoč na domu) ter turizma.
Sicer pa omenjeni odlok dopušča, da se v občinski upravi ustanovijo tudi druge notranje organizacijske enote in inšpektorat kot posebna notranja organizacijska enota. V tej zvezi bodo opravljali nadzorstvo nad izvajanjem občinskih predpisov in drugih aktov, s katerimi občina ureja zadeve iz svoje pristojnosti. Odlok prav tako določa, da je župan predstojnik Občine Beltinci, ki predstavlja in zastopa občino ter nadzoruje, usmerja in daje navodila za vodenje občinske uprave. Za neposredno vodenje občine je po odloku določen tajnik občine ali pooblaščena oseba, ki jo v skladu z določili Zakona o lokalni samoupravi imenuje župan.
Za vodenje notranjih organizacijskih enot referatov so predvideni vodje referatov, ki jih tudi
imenuje župan, kateremu so odgovorni za svoje delo.
Hkrati je v odloku predvideno, da se kot posvetovalno telo župana lahko oblikuje kolegij, ki obravnava pomembnejša vprašanja s področja občinske uprave. Za naloge, ki zahtevajo sodelovanje več delavcev različnih strok in stopenj znanja, pa naj bi ustanovili delovne ali projektne skupine.	Milan Jerše ■
Računalniški inženiring
Mlinska ulica 5, 9220 Lendava, tel.: (02) 5776 720, faks: 5776 721 I
VABI K SODELOVANJU
Strokovnega sodelavca za
tehnično podporo in svetovanje na področju računalniških in telekomunikacijskih omrežij - sistemskega inženirja.
OD KANDIDATA PRIČAKUJEMO:
VIL (visoko) ali VI. (višjo) stopnjo šolske izobrazbe računalniške, naravoslovne ali druge ustrezne smeri,
2	leti delovnih izkušenj na področju informacijskih tehnologij, poznavanje računalniških omrežij Novell, NT Windows, poznavanje internetnih tehnologij, *
solidno znanje angleškega jezika, ustvarjalno in samostojno delo ter pripravljenost za timsko delo. j
PONUJAMO VAM:
možnost zaposlitve za nedoločen čas (s 6-mesečnim poskusnim delom),
možnost strokovnega izobraževanja, stimulativen osebni dohodek.
Vabimo vas, da vaše ponudbe s kratkim življenjepisom ter dokazil1 ■ o izpolnjevanju pogojev pošljete v 8 dneh po objavi na naslov:
CADIS, d. o. o.
Mlinska ul. 5 9220 LENDAVA s pripisom »prijava na razpis«.
Televizijski s
29.marca 2
[iji|
23. m a r c
TV SLOVENIJA 1
7.55 Kultura
8	.00 Odmevi
8	.30 Pod Pekrsko gorco
9.00 Zverinice iz Rezije
9.15 Volkovi, čarovnice in velikani
9.25 Enajsta šola, oddaja za radovedneže
9.55 Oddaja za otroke
10.35 Raziskovalci, ameriška serija
11.30 Podobe iz srednje Evrope
12	.00 Hiša duhov, hrvaška drama
13.00 Poročila
13	.40 Prvi in drugi
14.00 Bolezni našega časa: Rentgenologija
14.30 Osmi dan
15.00 Vsakdanjik in praznik
16.00 Mostovi
16.30 Poročila, šport, vreme
16.45 Zares divje živali, ameriška serija
17.10 Pravljičar, ameriška nanizanka
17,45 Zenit
18.20 Dosežki
18.45 Risanka
19.00 Kronika
19.30 Dnevnik, šport, vreme
20.05 Garači, angleška nadaljevanka
21.00 Deteljica
21.10 TV Poper
22.00 Odmevi, šport, vreme
22.55 Polnočni klub-
0.05 Zoofobije: Strah pred mačkami
0.10 Igralec, ameriški film
TV SLOVENIJA 2
9.25 Videospotnice
10.00 Costanza, italijanska nadaljevanka
10.50 Razvedrilna oddaja
13.45 Cas za življenje, angleški film
15.15 Fantomska svetloba, angleški film
16.30 Raymonda imajo vsi radi, nanizanka
17.00 Costanza, italijanska nadaljevanka
18.00 Sestrica, ameriški film
19.40 Videospotnice
20.05 Podelitev turističnih nageljnov in než
21.40 Grof Monte Cristo, francoska nad.
22.25 Roswell, ameriški film
23.50 Neprimerno delo za žensko, nad.
0.40 Big Band RTV Slovenija
1.35 South Park, risana nanizanka
1.55 Simpsonovi, risana nanizanka
1.50 Videospotnice
POP TV
7.00 Dobro jutro, Slovenija - 10.00 Večna ljubezen, nad. - 11.00 Moja usoda si ti, nad. - 11.50 Milady, nad. - 13.10 Lepo je biti milijonar - 14.05 Otroški zdravnik, nan. - 15.30 Oprah Show: Stilski izziv s Tyro Banks - 16.25 Milady, nad. -17.20 Moja usoda si ti, nad. - 18.15 Večna ljubezen, nad. - 19.15 24 ur - 20.00 Špiclji, nan. -21.00 Poletje v divjini, ameriški film - 23.00 Zlata krila, nan. - 23.50 Milenium, nan. - 0.50 24 ur
KANAL A
9.00 Kalifornijske sanje, nan. - 9.30 Mladenič v modrem, nan. - 10.25 Beverly Hills, nan. - 11.50 Ricki Lake, ponovitev - 12.45 Pop'n'roll - 13.45 'Bravo, maestro - 14.45 Ricki Lake, pogovorna oddaja - 15.40 Xena, nan. - 16.35 Mož pravice, nan. - 17.30 Fant zre v svet, nan. - 18.00 Will in Grace, nan. - 18.30 Pa me ustrelil, nan. - 19.00 Simpatije, nan. - 20.00 Moja punca 2, ameriški film - 21.40 Felicity, nan. - 22.30 Trije, nan. -23.30 Policisti, nan.
IDEA TV - KANAL A
8.00 Dobro jutro, Pomurje - 9.00 Vremenska panorama v živo - 10.00 Avtomobilsko zrcalo, oddaja o avtomobilizmu - 15.00 ŽIVA-IDEA TV, I
ponovitev regionalnega programa - Aktualno -15.20 Kulturno-razvedrilno: Navigator (film, kultura, prosti čas) - 15.25 Portret: Franc Glažar -15.40 Anketa - 15.45 Vinske pesmi Manka Golarja -16.00 Dobro jutro, Pomurje, ponovitev -18.00 ŽIVA-IDEA TV, regionalni program - Aktualno - Tedenski komentar - 18.25 Naj... spot, oddaja v živo - 18.35 Trgovina Kegl nagrajuje, v živo - 18.50 Napoved športnih dogodkov -18.55 Iz soboške tržnice - 19.00 Aktualno, informativna oddaja - 19.15 Kanal A
TV AS - kanal 54
09.30 Gnes, informativna oddaja. 09.45 Četrtkov klepet, ponovitev. 10.25 Naj... viža, ponovitev. 11.40 Videostrani. 16.05 Naj... viža, ponovitev. 17.20 Četrtkov klepet, ponovitev. 18.00 Gnes, informativna oddaja. 18.15 Glasbeni spoti. 18.30 Miš maš, otroška oddaja, iz produkcije ZLTV. 19.30 Zakoj pa nej, mladinska oddaja, ponovitev. 20.05 Gnes, informativna oddaja. 20.20 Moto šport, športna oddaja. 21.00 I feel good, zabavna oddaja v živo s Činčem. 22.00 ATV predstavlja, oddaja o slovenskih motoriziranih športih. 22.30 Gnes, informativna oddaja. 22.50 SQ JAM, glasbena oddaja. 23.50 Glasbeni spoti. 00.00 Erotika. 01.20 Videostrani.
TV HRVAŠKA 1
7.00 Dobro jutro - 9.30 Poročila - 9.40 Izobraževalni program - 11.05 Otroški program - 12.00 Poročila - 12.30 Terra nostra, nad. -13.15 Zadnja karavana, dok. film - 14.10 Poročila - 14.15 Izobraževalni program - 15.00 Otroški program - 16.00 Svet podjetništva - 16.30 Hrvaška danes - 17.00 Televizija o televiziji -17.25 Hugo - 17.50 Alpe - Donava - Jadran -18.25 Kolo sreče - 19.30 Dnevnik - 20.15 Klub seniorjev - 21.10 Vlak smrti, britanski film -22.50 Odmevi dneva - 23.10 Škoda, britanski film - 1.00 Nočni program
TV HRVAŠKA 2
9.40 Poročila - 9.45 Hit depo -11.45 Otroška serija -12.10 Narava politike - 12.50 Pol ure kulture -13.20 Bolnišnica upanja, nan. -14.05 Željka Ogre-sta in gosti - 15,05 Nevidni mož, nad. - 16.00 Poročila - 16.10 Terra nostra, nad. - 17.00 Vsakdanjik - 18.25 Panorama - 19.00 Zakonske vode, nan. - 19.30 Policija, nan. - 20.05 Kviz -20.25 Zakon in red, serija - 21.10 Polni krog -21.30 Latinica: Izginuli v vojni - 23.10 Pravi čas -0.40 Umetnine svetovnih muzejev .
TV Hrvaška 3
15.20 Nogomet (mladi): Hrvaška - Latvija, prenos - 17.20 Dilinger, ameriški film - 18.30 Drsanje, posnetek SP iz Vancouvra - 19.30 Glasbeni program - 20.10 Prikrivanje v Roswellu, dok. serija (1/2) - 24.10 Planet Glasba - 21.40 Hrvaški filmski portreti: Semka Sokolovič Bertok - 22,25 Šport danes - 22.35 Na robu mogočega (19/44) - 23.20 Čas je za jazz - 0.30 Košarka: NBA pregled - 1.00 Košarka NBA: Toronto - Atlanta, prenos (do 3.30)
TV MADŽARSKA 1
5.45 Agrar - 6.00 Danes zjutraj - 8.30 Tisočletje -8.35 SP v umetnostnem drsanju - 9.35 Za vsak dan nekaj -12.00 Poročila opoldne - 13.00 Regionalni magazini - 13.58 Poročila - 14.00 Naša družinica, nan. - 14.55 Po velikih železnicah sveta - 15.58 Poročila - 16.00 Tisočletje - 16.05 Gaia, ekološki magazin - 16.30 Madžarska ob koncu tisočletja - 17.25 Za upokojence - 17.50 Naše mesto v Evropi - 18.00 Poročila - 18.20 Okno - 19.15 Svet, šport, vreme - 20.05 Zlati moji, resnične pravljice - 21.20 Korenine - 22.25 Poročila, aktualno, tema - 23.05 Oboževalci -23.35 Sto let Nouvelle Eve - 0.35 Pomladni festival - 1.00 Na prehodu tisočletja
tv2
5.50 Dobro jutro - 9.00 Stefanie - 9.55 Slika -10.40 Neposredna ponudba - 11,40 Jutranje misli - 11.45 Madžarska galerija - 11.50 Skrivnostna
narava - 12.25 Polni življenja - 12.55 Avantura v Acapulcu, film - 14.45 Ksena - 15.30 Milady -16.00 Ramona - 16.45 Lepotica Acapulca -17.10 Fiorella - 18.00 Ranjena srca - 18.30 Dejstva -19.00 Filmske zvezde s Friderikuszom: Celine Dion - 20.00 Divji angel - 20.30 Darido-show z Lajcsijem - 22.55 Dober večer - 23.30 Csiszar.hu - 0.35 Mussolini in jaz, film
Avstrija 1
7.15 Otroški program - 11.00 Sinan Toprakje nepodkupljiv - 11.45 Konfeti - 12.10 Risanke -14.55 Nebeška družina - 15.40 Gospod Napačni, filmska komedija -17.10 Princ iz Bel Aira - 17.35 Močna družina - 18.05 Glej, kdo tam razbija -18.30 Mesto kaosa - 19.00 Prijatelji - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Milijonski šov - 21.10 Francoski poljub, filmska komedija - 22.55 Roka, ki ziblje zibko, srhljivka - 0.40 Impulz, kriminalka
Avstrija 2
9.30 Bogati in lepi - 9.50 Zlata dekleta - 10.15 Skrivnostni dr. Lao, film - 12.00 Poročila - 12.05 Žarišče: Roland Freisler - 13.00 Čas v sliki -13.15 Sveže kuhano je napol pridobljeno - 13.40 Tri dame z žara - 14.05 Dr. Stefan Frank -14.50 Falcon Crest - 15.35 Bogati in lepi - 16.00 Šov Barbare Karlich - 17.05 Dobrodošli v Avstriji -19.00 Dežela danes - 19.30 Čas v sliki - 20.00 Pogledi s strani - 20.15 Nerešeni akti XY - 21.20 Žarišče: Hitler in ženske - 22.10 Čas v sliki -22.35 Moderni časi - 23.10 Komisarka - 0.00 Čas v sliki - 0.30 Nerešeni akti XY, odzivi gledalcev
Sobota, 24. 3.
TV SLOVENIJA 1
7.55 Kultura
8	.00 Odmevi
8.30 Zgodbe iz školjke
9	.00 Male sive celice, kviz
9.55 Kino Kekec: Mali čarovnik, kan. film
11.30 Lingo, tv-igrica
12.00 Tednik
13.00 Poročila, šport, vreme
13.15 Mostovi
14.15	4x4, oddaja o ljudeh in živalih
14.45	Za gozdno zaveso, ameriški film
16.30 Poročila, šport, vreme
16.45 Franček, risana nanizanka
17.05 Leteče dvigalo, nizozemska nad.
17.50 Navrta
18.20 Svet čudes, serija
18.50 Risanka
19.05 Utrip
19.30 Dnevnik, šport, vreme
20.05 Res je!
21.35 Za dev. gorami: Zgodbe iz Mongolije
22.35 Frasier, ameriška nanizanka
22.50 Poročila, šport, vreme
23.10 Sopranovi, ameriška nadaljevanka
23.55 Poljub smrti, ameriški film
TV SLOVENIJA 2
9.25 Videospotnice
10.00 Štafeta mladosti
10.55 Slovenska polka in valček
13.00 Šport
15.25 SP v umetnostnem drsanju, pari
16.55 Nogomet, Rusija: Slovenija
19.30 Videospotnice
20.05 Zadnji koncert, italijanski film
21.30 Praksa, ameriška nanizanka
22.15 Sobotna noč
0.15 Videospotnice
POP TV
8.30 Zajček Dolgouhec in prijatelji - 10.00 Družina Zakaj - 10.30 Navihanka, nan. - 11.00 Šolski hodniki, nan. - 11.30 Šolska košarkarska liga -12.20 To je moje življenje, ameriški film - 14.00
TV Dober dan - 14.50 Bes angelov 2, ameriška nadaljevanka, 1. in 2. del - 16.40 Močno zdravilo, nan. - 17.30 Družinska skrivnost, ameriški film -19.15 24 ur - 20.00 Lepo je biti milijonar, kviz -21.10 Resnične laži, ameriški film - 23.40 Morilski mesec, ameriški film - 1.20 24 ur
KANAL A
8.50 Vrtoglavica, ameriški film - 11.00 Kung Fu, nan. - 12.00 Highlander: Nesmrtna, nan. - 13.00 Mladoporočenci - 13.30 Stilski izziv - 14.00 Boj za zlato, ameriški film - 15.30 Skrita kamera - 16.00 Rajski svet: Kakadu - 17.00 Pop’n'roll - 18.00 Be-verly Hills, nad. - 19.00 Prijatelji, nan. - 19.30 Dvakrat v življenju, nan. - 20.30 Prijatelji, nan. -21.00 Vprašanje krivde, ameriški film - 22.40 Preden se zbudi, ameriški film - 0.20 Policisti, nan.
IDEA TV - KANAL A
10.00 ŽIVA-IDEA TV, regionalni program - Aktualno - Tedenski komentar - 10.25 Naj... spot - 10.35 Trgovina Kegl nagrajuje, ponovitev -10.50 Napoved športnih dogodkov - 10.55 S soboške tržnice - 11.00 Zmaguj lokalno, razmišljaj globalno, Rudi Cipot, direktor OE Zavarovalnice Triglav - 11.15 Pregled dogodkov tedna -12,30 TV Pika: Vida Petrovčič
TV AS - kanal 54
09.30 Gnes, informativna oddaja. 09.45 I feel good, zabavna oddaja s Činčem, ponovitev. 10.45 Miš maš, otroška oddaja, iz produkcije ZLTV. 11.45 Videostrani. 16.30 Moto šport, športna oddaja. 17.00 SQ JAM, glasbena oddaja. 18.00 Gnes, informativna oddaja. 18.15 I feel good, zabavna oddaja s Činčem, ponovitev. 19.15 Kako biti zdrav in zmagovati?, oddaja Rudija Klariča. 19.45 Glasbeni spoti. 20.05 Gnes, informativna oddaja. 20.20 Pristani, film. 21.40 Moto šport, športna oddaja. 22.15 Obrazi, dokumentarna oddaja. 22.30 Gnes, informativna oddaja. 22.45 Videostrani.
TV HRVAŠKA 1
8.10 Poročila - 8.15 V imenu časti, ameriški film - 10.05 Otroški program - 12.00 Poročila - 12.30 Dok. oddaja - 13.00 Prizma - 13.55 Poročila -14.05 Oprah Show - 14.55 Kuharski dvoboj -15.30 Divja obzorja, serija - 16.05 Zlata dekleta, nan. - 16.30 Risanka - 17.00 Turbo Limach Show -18.40 Oddaja o kulturi - 19.30 Dnevnik -20.10 007, tedenski politični magazin - 21.05 Stoj, sicer moja mama strelja, ameriški film - 22.35 Poročila - 22.45 Frostov pristop, nad. - 0.25 Donator, ameriški film - 2.00 Nočni program
TV HRVAŠKA 2
9.35 Poročila - 9.40 Potovanja: Peru - 10.35 Vrnitev v Lonesome Dove, serija -11.20 Operna matineja - 13.45 Hišni ljubljenčki - 14.30 Dokumentarna serija - 15.15 Briljantina - 16.05 Xena, nan. - 16.50 Črno-belo v barvah - 17.40 Bil sem vojna nevesta, ameriški film - 19.30 Policija, nan. - 20.10 Družina Soprano, nad. -21.00 Poročila - 21.05 Triler - 22.05 Glamour Cafe - 23.00 Seks in mesto, nan. - 23.25 Svet zabave - 23.55 Umetnine svetovnih muzejev
TV Hrvaška 3
8.10 Policija - 10.40 Top DJ Mag - 11.40 Prikrivanje iz Roswella - 12.40 Košarka NBA, posnetek - 14.25 Drsanje, posnetek SP - 15.30 Nogomet: Škotska - Belgija, prenos - 17.50 Nogomet: Hrvaška - Latvija, prenos - 19.50 Analiza tekme - 20.10 Proti Porinu (2/3) - 21.00 Rock klub: Rock in Rio (1/7) - 22.00 Šport danes -22.15 Mati in sin (24/42) - 22.45 Cosbyjev šov (25/26) - 23.10 Rdeči škrat 8. (6/8) - 23.40 Na zdravje (23/53) - 9.05 Even Cowgirls Get The Blues, ameriški film
TV MADŽARSKA 1
6.30 Agrar - 6.45 Danes zjutraj - 7.40 Feodor -
7.45 Risanke - 7.50 Madžarske ljudske pravljice -
8.00 Lutkovna igrica - 8.10 Feodor - 8.20 Prihod -
r e I e v i z i j s k I spored od 23.marca do 29.marca 2001
POP TV
7.00 Dobro jutro, Slovenija - 10.00 Večna ljubezen, nad. - 11.00 Moja usoda si ti, nad. - 11.50 Obala ljubezni, nad. - 13.10 Naša sodnica, nan. - 14.05 Zakon v Los Angelesu, nan. - 15.30 Oprah Show: Skriti zakladi - 16.25 Obala ljubezni, nad. - 17.20 Moja usoda si ti, nad. - 18.15 Večna ljubezen, nad. - 19.15 24 ur - 20.00 Resnični razlogi, ameriški film - 21.45 Newyorška policija, nan. - 22.40 JAG, nan. - 23.30 M.A.S.H., nan. - 0.00 24 ur
KANALA
9.00 Kalifornijske sanje, nan. - 9.30 Mladenič v modrem, nan. - 10.25 Beverly Hills, nan. - 11.50 Ricki Lake, ponovitev - 12.45 Dannyjeve zvezde, vedeževanje v živo - 13.45 Komedija zmešnjav - 14.45 Ricki Lake, pogovorna oddaja - 15.40 Xena, nan. - 16.35 Mož pravice, nan. -17.30 Fant zre v svet, nan. - 18.00 Will in Grace, nan. - 18.30 Pa me ustrelil, nan. - 19.00_Čarov-nice, nan. - 20.00 Komedija zmešnjav - 20.30 Mladoporočenci - 21.00 Spet zaljubljena, nan. -22.00 Tretji kamen od sonca, nan. - 22.30 Seinfeld, nan. - 23.00 Mesto greha, nan. - 0.00 Dan-nyjeve zvezde, ponovitev
IDEA TV - KANAL A
8.00 Dobro jutro, Pomurje - 9.00 Vremenska panorama v živo - 10.00 Ezermešter, humoristična oddaja - 15.00 ŽIVA-IDEA TV, ponovitev regionalnega program - Aktualno -15.20 Iz našega studia: Predstavitev turistične agencije Relax - 15.45 Salamiada 2001, reportaža - 16.00 Kanal A -20.00 ŽIVA-IDEA TV, regionalni program - Aktualno - Dogodek dneva - 20.20 Svetujemo vam in vas nagrajujemo, oddaja v živo - 20.45 Mura danes in jutri, posnetek predavanja Boža Kuhariča, generalnega direktorja in predsednika uprave -21.00 Aktualno, informativna oddaja - Dogodek dneva-21.15 Kanal A
TV AS - kanal 54
09.30 Gnes, informativna oddaja. 09.45 Otvoritev hotela za starejše Vivat v Moravskih Toplicah, ponovitev. 10.15 Vitalis, zdravstvena oddaja, ponovitev. 10.45 Glasbena skrinja, glasbena oddaja, ponovitev. 11.25 Videostrani. 16.50 Glasbena skrinja, glasbena oddaja, ponovitev. 17.30 Vitalis, zdravstvena oddaja, ponovitev. 18.00 Gnes, informativna oddaja. 18.15 Moji mali prijatelji, oddaja o živalih, ponovitev. 19.00 Otvoritev hotela za starejše Vivat v Moravskih Toplicah, ponovitev. 19.30 Kako biti zdrav in zmagovati?, oddaja Rudija Klariča. 20.00 Gnes, informativna oddaja. 20.15 AS intervju, informativno-predstavitvena oddaja. 20.45 Turistični utrip Pomurja, turistična oddaja. 21.00 Viva turistica, turistična oddaja. 21.30 ATV-predstavlja, oddaja o slovenskih in svetovnih motoriziranih športih. 22.00 Kako biti zdrav in zmagovati?, oddaja Rudija Klariča. 22.30 Gnes, informativna oddaja. 22.45 Videostrani.
TV HRVAŠKA 1
7.00 Dobro jutro - 9.30 Poročila - 9.35 Izobraževalni program - 11.05 Otroški program - 12.00 Poročila - 12.30 Terra nostra, nad. -13.25 Stoletje žensk, serija - 14.15 Poročila -14.20 Izobraževalni program -15.00 Za otroke -16.00 Dokumentarna oddaja - 16.30 Hrvaška danes - 17.05 Otroška serija - 17.30 Hugo -17.55 Iz jezikovne zakladnice - 18.25 Kolo sreče - 19.30 Dnevnik - 20.15 Velika pričakovanja, nad. - 21.05 Velikani duha - 22.00 Poslovni klub - 22.35 Odmevi dneva - 22.55 Ekumena - 23.55 Nočni program
TV HRVAŠKA 2
10.30 Poročila - 10.35 Govorimo o zdravju - 11.05 Ivan Padovec, kitarist - 12.05 Newyorška policija, nan. -12.50 Otroška serija - 13.15 Forum - 14.55 Dok. oddaja - 15,25 Trenutek spoznanja - 16.00 Poročila - 16.05 Terra nostra, nad. - 17.00 Vsakdanjik -18.25 Panorama - 19.00 Poročila -19.00 Rdeči palček, nan. - 19.30 Policija, nan. -20.05 Kviz - 20.25 Globalna vas - 21.15 Polni krog
- 21.30 Divja Amerika, serija - 22.30 Vrnitev v Lo-nesome Dove, serija - 23.10 Shane, ameriški film -1.10 Umetnine svetovnih muzejev
TV Hrvaška 3
17.35 Osedlaj veter, ameriški film - 19.00 Start - 19.30 Glasbeni program - 20.10 Amerika -življenje narave - 20,40 Podelitev 73. nagrade Oscar, posnetek - 22.10 Šport danes - 22.20 Glasbeni program
TV MADŽARSKA 1
5.45 Agrar - 6.00 Danes zjutraj - 8.30 Vse za ljubezen, nad. - 9.30 Za vsak dan nekaj - 12.00 Poročila opoldne - 13.00 Hrvaška kronika - 13.25 Romunska kronika - 14.00 Kinoteka, 1941 -14.15 Ljudje na vršacih, madžarski kultni film -15.50 Tisočletje - 16.00 Vinske pesmi - 16.30 Religije na ruševinah antike - 16.55 Popotovanje po Transilvaniji - 17.25 Mišolovka - 17.50 Naše mesto v Evropi - 18.00 Poročila - 18.20 Ljubezni v Saint Tropezu - 19.15 Svet - 19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.05 Ni pravnomočno - 20.35 Vzorni policisti - 22.05 Poročila, aktualno, tema -22.50 Panorama - 23.20 Afriški Scipio, film - 1.05 Pomladni festival - 1.30 Tisočletje
tv2
11.25 Madžarska galerija - 11.30 Madžarska jutri - 12.00 Polni življenja - 12.25 Vse ostane v družini - 12.50 Vojaški blues, film - 14.45 Ksena - 15.30 Milady - 16.00 Ramona - 16.45 Lepotica Acapulca - 17.10 Fiorella - 18.00 Ranjena srca - 18.30 Dejstva - 19.00 Otroška usta -19.20 Kolo sreče, kviz - 20.00 Divji angel -20.30 Gesztimeter, show - 21.30 Tisoč klofut za darilo, film - 23.10 Dober večer - 0.00 Leto družbenih sprememb - 0.55 Zakleti sovražniki
Avstrija 1
6.05 Otroški program - 10.30 Kolumbo - 11.45 Konfeti -14.55 Nebeška družina - 15.40 Obalna straža - 16.25 Urgenca - 17.10 Princ iz Bel Aira - 17.35 Močna družina - 18.05 Glej, kdo tam razbija - 18.30 Mesto kaosa - 19.00 Cybill -20.15 Nogomet: Avstrija - Izrael, prenos z Dunaja - 22.50 Sedem veličastnih, vestern - 0.55 Vrnitev sedmerice veličastnih, vestern
Avstrija 2
12.00 Poročila - 12.05 Reportaža - 13.00 Čas v sliki - 13.15 Sveže kuhano je napol pridobljeno - 13.40 Tri dame z žara - 14.05 Dr. Stefan Frank - 14.50 Falcon Crest - 15.35 Bogati in lepi - 16.00 Šov Barbare Karlich - 17.00 Čas v sliki - 17.05 Dobrodošli v Avstriji - 18.45 Loto -19.00 Dežela danes - 19.30 Čas v sliki - 20,00 Pogledi s strani - 20.15 Help TV - 22.00 Čas v sliki - 22.30 Žarišče - 0.00 Čas v sliki
TV SLOVENIJA 1
7.55 Kultura
8.00 Odmevi
8.30 Mostovi
9	.00 Risanka
9.10 Pod klobukom
10	.00 Zgodbe iz školjke
10.30 Nosorog in prijatelji, nemška serija
11.30 Razgledi slovenskih vrhov
11.50 Čari začimb: Vegetarijanski zavitek
12.30 Gospodarski izzivi
13.00 Poročila, šport, vreme
13.40 Portret Gustava Januša
14.30 Zoom
16.00 Slovenci po svetu
16.30 Poročila, šport, vreme
16.45 Volkovi, čarovnice in velikani
17.00 Na liniji, oddaja za mlade
17.45 Raziskovalci, ameriška serija
18.45 Risanka
19.00 Kronika
19.30 Dnevnik, šport, vreme
20.00 Tednik
21.00 Prvi in drugi
21.20 Osmi dan
22.00 Odmevi, šport, vreme
22.50 Opus
23.20 Bolezni našega časa: Sanatorij
23.50 Raziskovalci, ameriška serija
TV SLOVENIJA 2
9	.00 Videospotnice
9.35 Rad imam Lucy, ameriška nanizanka
10	.00 Costanza, italijanska nadaljevanka
10.50 Caroline v velemestu, nanizanka
11.10 Frasier, ameriška nanizanka
12.25 Šport
14.25 Svet poroča
14.55 Zadnji koncert, italijanski film
16.30 _Rad imam Lucy, ameriška nanizanka
17.00 Ljubica, nemška nanizanka
18.00 Eden, ameriški film
19.40 Videospotnice
20.05 Razvedrilna oddaja
21.00 Emily z Mesečeve domačije, nad.
21.50 Socializacija bika, slovenski film
23.05 Francoska svila, ameriški film
0.35 Videospotnice
POP TV
7.00 Dobro jutro, Slovenija - 10.00 Večna ljubezen, nad. - 11.00 Moja usoda si ti, nad. - 11.50 Obala ljubezni, nad.- 13.10 Lepoje biti milijonar - 14.05 Zakon v Los Angelesu, nan. - 15.30 Oprah Show: Ali sem debela? - 16.25 Obala ljubezni, nad. -17.20 Moja usoda si ti, nad. - 18.15 Večna ljubezen, nad. - 19.15 24 ur - 20.00 Ženina smrt, ameriški film - 22.30 Urgenca, nan. - 23.20 JAG, nan. - 0.10 M.A.S.H., nan. - 0.40 24 ur
KANAL A
9.00 Kalifornijske sanje, nan. - 9.30 Mladenič v modrem, nan. - 10.25 Beverly Hills, nan. - 11.50 Ricki Lake, ponovitev - 12.45 Adrenalina - 13.45 Mladoporočenci - 14.45 Ricki Lake, pogovorna oddaja - 15.40 Xena, nan. -16.35 Herkul, nan. -17.30 Fant zre v svet, nan. - 18.00 Will in Grace, nan,-18.30 Pa me ustrelil, nan. - 19.00 Čarovnice, nan. - 20.00 Vprašajte Harriet, nan. - 20.25 EvrolF ga v košarki - 22.15 Tretji kamen od sonca, nan. -22.45 Seinfeld, nan. - 23.15 Evroliga v košarki
IDEA TV - KANAL A
8.00 Dobro jutro, Pomurje - 9.00 Vremenska panorama v živo - 10.00 Naš kraj - 15.00 ŽIVA-IDEA TV, ponovitev regionalnega programa -Aktualno - 15.20 Svetujemo vam in vas nagrajujemo - 15.45 Mura danes in jutri - 16.00 Kanal A - 20.00 ŽIVA-IDEA TV, regionalni program - Aktualno - 20.20 Kulturno-razvedrilno: Navigator (film, kultura, prosti čas) - 20.25 Intervju: Ernest E6ry - 20.40 Anketa - 20.45 Turistični nagelj Zdravilišču Moravske Toplice - 21.00 Aktualno, informativna oddaja - 21.15 Kanal A
TV AS - kanal 54
09.30 Gnes, informativna oddaja. 09.45 Moji mali prijatelji, oddaja o živalih, ponovitev. 10.30 Turistični utrip Pomurja, tur. od., pon. 10.45 Viva turistica, turistična oddaja, ponovitev. 11.15 AS intervju, informativno-predstavitvena oddaja, ponovitev. 11.45 Videostrani. 16.00 ATV-predstavlja, oddaja o slovenskih in svetovnih motoriziranih športih. 16.30 Moji mali prijatelji, oddaja o živalih, ponovitev. 17.15 Turistični utrip Pomurja, turistična oddaja, ponovitev. 17.30 Viva turistica, turistična odd., pon. 18.00 Gnes, infor. oddaja. 18.15 Zakoj pa nej, mladinska oddaja, ponovitev. 18.45 AS-intervju, informativno-predstavitvena oddaja. 19.10 Iz produkcije ZLTV, TV Ptuj. 19.40 Glasbeni spoti. 20.00 Gnes, informativna oddaja. 20.15 Četrtkov klepet, zaposlitveni inkubator - informativna oddaja v živo. 21.00 Iz produkcije ZLTV, oddaja v živo iz ZLTV. 22.15 Glasbeni spoti. 22.30 Gnes, informativna oddaja. 22.45 Videostrani
TV HRVAŠKA 1
11.05 Otroški program - 12.00 Poročila - 12.35 Terra nostra, nad. - 13.25 Stoletje žensk, serija - 14.10 Poročila - 14.15 Izobraževalni program - 15.05 Otroški program - 16.00 Informativno politični program - 16.30 Hrvaška danes -17.05 Otroška serija - 17.30 Hugo - 17.55 Izobraževalna oddaja - 18.25 Kolo sreče - 19.30 Dnevnik - 20.15 Modrina, britanski film - 22.05 Pol ure kulture - 22.35 Narava politike - 23.20 Odmevi dneva - 23.40 Dok. oddaja
TV HRVAŠKA 2
12.45 Poslovni klub - 13.20 Montrealska policija, nan. - 14.00 Velikani duha - 14.55 Ekumena -16.00 Poročila - 16.05 Terra nostra, nad. - 17.00 Vsakdanjik - 18.30 Panorama - 19.00 Poročila -19.05 Na zdravje!, nan. - 19.30 Policija, nan. -20.25 Bolnišnica upanja, nan. - 21.10 Polni krog -21.30 Željka Ogresta in gosti - 22.30 Nevidni mož, nadaljevanka - 23.25 Sedem veličastnih, ameriški film - 1.35 Umetnine svetovnih muzejev
TV Hrvaška 3
17.30 Shane, ameriški film - 19.30 Glasbeni program - 20.10 Športni ali zabavni program - 22.00 Šport danes - 22.10 Hit depo - 0.10 Glasbeni program
TV MADŽARSKA 1
14.00 Show v puščavi - 15.35 Šport za otroke -15.50 Tisočletje -16.00 Za otroke - 16.30 Katoliška skupnost - 16.55 Dotik - 17.25 Še vnuki bodo videli - 17.50 Naše mesto v Evropi -18.00 Poročila - 18.20 Ljubezni v Saint Tropezu - 19.15 Svet - 19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.05 Aze-rac, nad. - 21.00 Šola za humor - 21.30 V zagonu - 22.00 Poročila, aktualno, tema - 22.45 Kulturni kažipot - 23.15 Glasbeni večer Gergelyja Bo-ganyija - 0.15 Na prehodu tisočletja
tv2
12.30 Vse ostane v družini - 12.55 Vsako dekle je angel, film - 14.45 Ksena - 15.30 Milady -16.00 Ramona - 16.45 Lepotica Acapulca -17.10 Fiorella - 18.00 Ranjena srca - 18.30 Dejstva - 19.00 Otroška usta - 19.20 Multimilijonar, kviz - 20.00 Divji angel - 20.30 Najlepši glas -21.30 Letalo 2, film - 23.00 Dober večer - 23.45 Koridor Love - 0.30 Nazaj pod žaromete, film
Avstrija 1
14.55 Nebeška družina - 15.40 Obalna straža -16.25 Urgenca - 17.10 Princ iz Bel Aira - 17.35 Serija - 18.05 Glej, kdo tam razbija - 18.30 Mesto kaosa - 19.00 Cybill - 19.30 Čas v sliki -20.00 'Šport - 20.15 Komisar Rex - 21.05 Sinan Toprak je nepodkupljiv - 22.00 Nova - 22.50 De Luca - 23.20 Oddaja o kulturi
Avstrija 2
12.05 Milijonsko kolo - 12.30 Alpe 7 Donava -Jadran - 13.00 čas v sliki - 13.15 Sveže kuhano je napol pridobljeno - 13.40 Tri dame z žara - 14.05 Dr. Stefan Frank -14.50 Falcon Crest -15.35 Bogati in lepi - 16.00 Šov Barbare Karlich - 17.00 Čas v sliki - 17.05 Dobrodošli v Avstriji - 19.00 Dežela danes - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Univerzum - 21.05 Vera - 22.00 Čas v sliki -22.30 Evro Avstrija
O NAS ZA NAS
Vsak dan ob 183Oin 2000:
GNES - inform. oddaja
Televizijski spored od 23,marca do 29.marca 2001
odhod - 8.45 Verska oddaja - 9.00 SP v umetno-, stnem drsanju - 10.30 Zlati dim, sporočila preteklosti - 11.00 Po karpatski dolini - 12.00 Poročila opoldne - 12.05 Bravo tv - 13.00 Skrajnosti -13.15 Delta -13.45 Vaterpolo - 15.25 Naše stoletje - 15.55 1100 let sredi Evrope - 16.20 Mreža -16.55 Madžarska: Litva, prenos tekme - 19.00 Lottoshow - 19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.05 Bruhaha, kabaret - 21.05 Čudežni svet - 22.00 Korenine - 23.05 Smrtna zabava, film
tv2
6.00 Korenine - 6.30 Leteča hiša - 7.00 Matineja - 9.00 Cartoon Network - 11.00 Sabrina, mlada čarovnica - 11.25 Superstar - 12.20 Divji svet - 13,15 Obalna straža - 14.00 Charli, družinska opica, film - 15.45 Z ena na dva -15.25 Prijatelji - 15.55 Conan - 16.45 Sinbadove pustolovščine - 17.40 Herkul - 18.30 Dejstva -19.00 Lov na talente - 20.00 Tempirana smrt, film - 21.45 Tekmeci 2, film - 23.45 Neskončne meje, serija - 0.25 Vendetta, film
Avstrija 1
6.20 Otroški program - 12.10 Šaljivec Carey-12.35 Življenje in jaz - 12.55 Divji bratje s šarmom - 13.20 Princ iz Bel Aira - 13.45 Brez idej -14.05 Jesse - 14.30 03 AustriaTop 40 - 15.15 .Sabrina - 15.40 Dawsonov potok - 16.25 Beverly Hills - 17.05 Srček - 17.55 12:01, znanstvenofantastični film - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Nogomet: Bosna - Avstrija, prenos iz Sarajeva - 22.50 Striptiz, film - 0.40 Mrtvi predsedniki, kriminalka
Avstrija 2
12.40 Gernstl na poti - 13.00 Čas v sliki - 13.10 Gospod pisarniški svetnik, film - 14.45 Ni vsak dan nedelja, film - 16.25 Dežela in ljudje -16.55 Religije sveta - 17.05 Pogled v deželo - 17.35 Živalski magazin - 17.55 Konflikti - 18.25 Bingo - 19.00 Dežela danes - 19.30 Čas v sliki - 20.00 Pogledi s strani - 20.15 Skedenj muzikantov, prenos z Dunaja - 22.20 Vse je komedija - 0.00 Prosim, ne motite, filmska komedija
/ V Nedelja, 25. 3.
TV SLOVENIJA 1
8.00 Telebajski, otroška oddaja
8.25 Tabaluga, otroška nanizanka
8.50 Pika Nogavička, nanizanka
9.20 Mikin Makin črkopis
9.55 Tekmovanje pihalnih orkestrov
10.25 Pomagajmo si
10.55 Hutan, avstralska serija
11.25 Ozare
11.30 Obzorja duha
12.00 Ljudje in zemlja
13.00 Poročila, šport, vreme
13.20 Resje!
14.45 Garači, angleška nadaljevanka
15.30 Parada plesa
16.00 Čari začimb: Vegetarijanski zavitek
16.30	Poročila, šport, vreme
16.50	Vsakdanjik in praznik
17.45 Slovenski magazin
18.15 Razgledi slovenskih vrhov
18.45 Risanka
18.50 Žrebanje lota
19.05 Zrcalo tedna
19.30 Dnevnik, šport, vreme
20.05 Zoom
21.40 Portret Gustava Januša
22.40 Poročila, šport, vreme
23.00 Brez reza
0.05 Italijanka v Alžiru, opera iz Pariza
TV SLOVENIJA 2
9.10	Videospotnice
9.45	Noro zaljubljena, ameriška nanizanka
10	.05 Emily z Mesečeve domačije, nad.
11	.00 Policija na naši strani
11.30 Euromusica Opatija 2000
13.00 Šport
15.55 Podelitev turističnih nageljnov in než
17.25 Šport
19.30 Videospotnice
20.05 Pustolovščine N. Hulota, fran. serija
20.50 Trend, oddaja o modi
21.25 Turistična oddaja
21.55 Končnica
22.55 Značaj, nizozemski film
0.50 Videospotnice
POP TV
8.30 Zajček Dolgouhec in prijatelji -10.00 Družina Zakaj - 10.30 Navihanka, nan. - 11.00 Šolski hodniki, nan. - 11.30 Šolska košarkarska liga - 12.30 Ameriška gimnazija, nan. - 13.00 FHpper, ameriški film - 14.35 Aljaska, ameriški film - 16.30 Prva izdaja, nan. - 17.30 Življenje Karen Carpenter, ameriški film - 19.15 24 ur - 20.00 Viktorji 2000, prenos - 22.00 Športna scena - 22.45 Joe proti vulkanu, ameriški film - 0.35 24 ur
KANALA
8.40 Vsi predsednikovi možje, ameriški film -11.00 Kung Fu, nan. - 12.00 Highlander: Nesmrtna, nan. - 13.00 Komedija zmešnjav - 13.30 Pop'n'roll - 14.45 Vse za ljubezen, ameriški film - 16.30 Divja Amerika, serija - 17.25 Zamenjava ob rojstvu, nadaljevanka, 2/4 - 18.15 Melrose Plače, nad. - 19.10 Prijatelji, nan. - 19.30 Ro-swell, nan. - 20.30 Prijatelji, nan. - 21.00 Devet mesecev, ameriški film - 22.45 Zasvojene z ljubeznijo, ameriški film - 0.30 Videostrani - 3.00 Oskarji 2001, prenos
IDEA TV - KANAL A
10.00 ŽIVA-IDEA TV, regionalni program - Atletski klub Pomurje - 10.15 Jožefovi dnevi 2001, reportaža - 10.30 Iz našega studia: Očiščevalne akcije v Mestni občini Murska Sobota - 10.55 Reja, razmnoževanje in zdravje prašičev, reportaža - 11.10 Svetujemo vam in vas nagrajujemo - 11.35 Otvoritev avtocentra Hyundai - 11.45 Turistična agencija Klas, predstavitev kataloga 2001 - 11.50 Portret: Franc Glažar - 12.05 Anketa - 12.10 Vinske pesmi Manka Golarja - 12.25 Tedenski komentar -12.30 Pregled dogodkov tedna
TV AS - kanal 54
09.30 Teden ob Muri, informativna oddaja. 10.30 Na domači grudi, kmetijska oddaja. 11.30 Aktualno v občini Moravske Toplice, občinska oddaja. 12,00 Vitalis, zdravstvena oddaja, ponovitev. 12.30 Glasbena skrinja, glasbena oddaja. 13.15 Moji mali prijatelji, oddaja o živalih, ponovitev. 13.45 Zakoj pa nej, mladinska oddaja, ponovitev. 14.15 As intervju, informativno-predstavitvena oddaja, ponovitev. 14.45 Turistični utrip Pomurja, turistična oddaja, ponovitev. 15.00 Viva turistica, turistična oddaja, ponovitev. 15.40 Četrtkov klepet, ponovitev. 16.401 feel good, zabavna oddaja s Činčem, ponovitev, 17.40 Videostrani.
TV HRVAŠKA 1
7.55 Poročila - 8.00 Film za otroke - 9.30 Otroški program - 12.00 Poročila - 12.30 Kmetijska oddaja - 13.20 Mir in dobrota - 14.00 V nedeljo ob dveh - 15.00 Poročila - 15.10 Kuharski dvoboj - 15.45 Raziskovalec, serija - 16.45 Inšpektor Rex, nan. - 17.35 Mrtva pisarna, avstralski film - 19.30 Dnevnik - 20.15 Naši in vaši, dramska serija - 21.55 Skupaj do zvezd: Doris Dragovič - 21.50 Poročila - 22.05 Fantastična zgodba, dok. film - 23.00 V nedeljo ob dveh
TV HRVAŠKA 2
12.05 Otroška serija - 12.55 Oddaja o kulturi -13.25 Glamour Cafe - 14.25 Cornered, ameriški film -16.10 Risanka - 16.35 Etno -17.10 Opera Box - 17.40 Za srce in dušo, glasbena oddaja -18.30 Hit HTV - 19.15 Hrvaška fotografija -19.30 Policija, nan. - 20.10 Potovanja: Karibi - 21.05 Poročila - 21.15 Kasač, avstralski film - 23.05
Oddaja o filmu - 23.45 Plačani morilec, venezuelski film - 1.30 Mojstrovine svetovnih muzejev
TV Hrvaška 3
12.30 Naša zemlja, serija - 16.40 Drsanje, posnetek - 17.30 Šport v nedeljo - 17.55 Vaterpolo: Mladost - Brescek, prenos tekme Evrolige -19.30 Košarka: NBA pregled - 20.00 TV-izložba - 20.10 Nogomet: Hrvaška - Latvija, posnetek -22.00 Šport danes - 22.20 Glasbeni program
TV MADŽARSKA 1
11.00 Kanon - 12.00 Poročila opoldne - 12.10 Minute sreče - 12.35 Tv-klinika - 13.05 Ulica Box - 13.35 Angel je priletel v Babilon, film -15.30 Vesela novica, verska oddaja - 16.00 Ars Hungarica - 16.25 Moj grad - 16.55 Puder -17.25 Kovček - 17.55 »Paplaci« - 19.00 Tednik - 19.45 Dnevnik, vreme - 20.05 In kako dalje? -21.05 Korenine - 22.05 Ples v operi - 22.35 Mediamik - 23.05 SP v umetnostnem drsanju
tv2
10.50 Sabrina, mlada čarovnica - 11.25 Čveka-fon - 11.45 Šport - 12.15 Sever in jug - 13.10 Obračun v Glory Holeju, vestern - 15.00 MacGyver - 15.55 Ksena - 16.45 Sentinel -17.40 Leteča Vipera - 18.30 Dnevnik - 20.00 Junior, film - 22.05 Columbo - 23.45 Svet zaporov, serija - 0.15 Madžarska jutri - 0.45 Morilsko slo po oblasti, film
Avstrija 1
6.00 Otroški program - 9.05 Kralj grizlijev, pustolovski film - 10.35 Disneyev festival - 11.30 Šport - 11.55 Nori petek, filmska komedija -13.35 Vagoni na vzhod, filmska komedija -15.15 Potisnjen v globino, akcijski film - 16.40 James Bond - Goldfinger, akcijski film - 18.30 Šport v nedeljo - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Popolna oblast, kriminalka - 22.15 Kolumbo
Avstrija 2
11.00 Poročila - 11.05 Evropski studio - 12.00 Visoka hiša - 12.30 Orientacija - 13.00 Poročila - 13.05 Tednik - 13.30 Domovina, tuja domovina - 14.00 Pogledi s strani -14.15 Univerzum -15.00 Heidi in Erni - 15.25 Brez domovine, film - 17.05 Policijska inšpekcija 1 - 17.30 Milijonsko kolo - 17.55 Kristus v času - 18.00 Čas v sliki - 18.30 Podobe Avstrije - 19.00 Volitve -19.30 Čas v sliki - 19.54 Pogledi s strani - 20.15 Enkrat do nebes in nazaj, TV-film - 21.50 Volitve - 22.20 Prizadet - 23.35 Enostavno klasično
onedeljek, 26. 3.
TV SLOVENIJA 1
8.00 Utrip
8.20 Zrcalo tedna
8.40 4 x 4, oddaja o ljudeh in živalih
9.10 Zares divje živali, ameriška serija
9.30 Pravljičar, ameriška nanizanka
9.55 Oddaja za otroke
10.30 Zenit
11.05 Dosežki
11.25 Na vrtu
11.50 Svet čudes, avstralska serija
12.20 Parada plesa
13.00 Poročila, šport, vreme
13.30 Ljudje in zemlja
14.20 Polnočni klub
15.30 Pisave
16.00 Dober dan, Koroška
16.30 Poročila, šport, vreme
16.45 Mikin Makin črkopis
16.50 Telebajski
17.20 Radovedni Taček: Pogum
17.45 Dober večer
18.35 Žrebanje 3 x 3 plus 6
18.45 Risanka
19.00 Kronika
19.30 Dnevnik, šport, vreme
20.05 Gozdarska hiša, nemška nanizanka
21.00 Dokumentarna oddaja
22.00 Odmevi, šport, vreme
22.50 Veliki briljantni valček, gledališka pr.
0.00 Dober večer
TV SLOVENIJA 2
9.20 Videospotnice
9.55 Costanza, italijanska nadaljevanka
10.45 Grof Monte Cristo, francoska nad.
12.00 Podelitev turističnih nageljnov in než
13.30 Trend, oddaja o modi
14	.00 Sobotna noč
16.00 Policija na naši strani
16	.30 Raymonda imajo vsi radi, nanizanka
17	.00 Costanza, italijanska nadaljevanka
18	.00 Tele M, oddaja TV Maritfbr
18.30 Jasno in glasno, kontaktna oddaja
19.30 Videospotnice
20.05 Skrivnosti vojne, ameriška serija
21.00 Studio City
22.00 South Park, risana nanizanka
22.30 Metropolis
23.00 Brane Rončel izza odra
0.30 Rdeči čeveljčki, angleški film
2.20 Videospotnice
POP TV
7.00 Dobro jutro, Slovenija - 10.00 Večna ljubezen, nad. - 11.00 Moja usoda si ti, nad. - 11.50 Milady, nad. - 13.10 Športna scena - 14.05 Zakon v Los Angelesu, nan. - 15.30 Oprah Show: Spremenite svoj življenjski slog - 16.25 Milady, nad., zadnji del - 17.20 Moja usoda si ti, nad. - 18.15 Večna ljubezen, nad. - 19.15 24 ur - 20.00 TV Dober dan - 20.55 Sedma nebesa, nan. - 21.50 Možje v belem, nan. - 22.40 JAG, nan. - 23.30 M.A.S.H., nan. - 0.00 24 ur
KANAL A
9.00 Kalifornijske sanje, nan. - 9.30 Mladenič v modrem, nan. - 10.25 Beverly Hills, nan. - 11.50 Ricki Lake, ponovitev - 12.45 Dannyjeve zvezde, vedeževanje - 13,45 Zmenkarije -14.45 Ricki Lake, pogovorna oddaja - 15.40 Xena, nan. - 16.35 Mož pravice, nan. - 17.30 Fant zre v svet, nan. - 18.00 Will in Grace, nan. - 18.30 Pa me ustrelil, nan. - 19.00 Simpatije, nan. - 20.00 Helikopterska enota, nan. - 20.55 Priden sinko, ameriški film - 22.40 Dosjeji X, nan. - 23.30 Dannyjeve zvezde, ponovitev
IDEA TV - KANAL A
8.00 Dobro jutro, Pomurje - 9.00 Vremenska panorama v živo - 10.00 Vrtec 1,2, 3, otroška oddaja - 15.00 ŽIVA-IDEA TV, regionalni program - TV Pika - 16.00 Kanal A - 20.00 ŽIVA-IDEA TV, regionalni program - Aktualno - Dogodek dneva - 20.20 Kronika - 20.25 Športni ponedeljek - Pregled športnih dogodkov - 20.30 Otvoritev prodajnega centra Avtocit Murska Sobota - 20.45 Avtomobili Audi, predstavitev -21.00 Aktualno, informativna oddaja - Dogodek dneva - 21.15 Kanal A
TV AS - kanal 54
09.30 Teden ob Muri, informativna oddaja, ponovitev. 10.30 Na domači grudi, kmetijska oddaja, ponovitev. 11.30 Videostrani. 17.00 Na domači grudi, kmetijska oddaja, ponovitev. 18.00 Gnes, informativna oddaja. 18.15 Teden ob Muri, informativna oddaja, ponovitev. 19.15 Glasbeni spoti. 20.00 Gnes, informativna oddaja. 20.15 Šport plus, športna oddaja v živo. 20.50 Napačna ženska, film. 22.20 Glasbeni spoti. 22.30 Gnes, informativna oddaja. 22.45 Videostrani.
TV HRVAŠKA 1
7.00 Dobro jutro - 9.30 Poročila - 9.35 Izobraževalni program - 11.05 Otroški program -12.00 Poročila - 12.30 Terra nostra, nad. - 13.25 Svet mamil, serija - 14.15 Poročila - 14.20 Izobraževalni program - 15.05 Otroški program -16.00 Glas domovine - 16.30 Hrvaška danes -
Televizijski spored od 23.mavta
17.05 Otroška serija - 17.30 Hugo - 17.55 Dokumentarna oddaja - 18.25 Kolo sreče - 19.30 Dne-.vnik - 20.15 Svetovne religije: Islam, serija -21.10 Objem, dramska serija - 22.20 Misli 21. stoletja - 23.20 Odmevi dneva - 23.40 Evromaga-zin - 0.15 Nočni program
TV HRVAŠKA 2
11.35 Latinica - 13.15 Otroška serija - 13.45 Kuharski dvoboj - 14.25 Družina Soprane, nad. - 15.15 Oddaja o filmu - 16.00 Poročila - 16.05 Terra nostra, nad. - 17.00 Vsakdanjik - 18.30 Panorama - 19.00 Poročila - 19.00 Mati in sin, nan. - 19.30 Policija, nan. - 20.05 Kviz - 20.25 Zahodno krilo, serija - 21.10 Polni krog - 21.30 Pravo in pravda - 22.30 Črna žetev, danski film
TV Hrvaška 3
15.40 Vojak na dežju, ameriški film - 17.10 Sadovi zemlje - 18.00 Hrvaška nogometna liga -18.50 Avtomagazin - 19.30 Glasbeni program -20.10 Ouartet La Baronne, glasbena oddaja -21.10 Montrealska policija, serija (4/8) - 21.55 Šport danes - 22.05 Transfer - 22.50 Mesečina - 23.35 Glasbeni program
TV MADŽARSKA 1
13.00 Romski magazin - 13.25 Domovina -14.00 Naša družinica, nan. - 14.55 Madžari, ki so zaznamovali stoletje - 15.50 Na prehodu tisočletja - 15.58 Poročila - 16.00 Madžarska hiša - 16.25 Religije na ruševinah antike - 16.45 Srečanje z Jezusom - 16.55 Spoznavajmo Evropo - 17.20 Kvartet - 17.50 Naše mesto v Evropi - 18.00 Poročila - 18.20 Ljubezni v Saint Tro-pezu - 19.15 Svet - 19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.00 Milenijske pravljice - 20.30 1 12, kriminalistični magazin - 21.10 Kje in koliko? -21.40 112 ekstra - 22.00 Poročila, aktualno, tema - 22.45 Govorilna ura - 23.15 Liga prvakov - 0.06 Pomladni festival
tv2
12.05 Madžarska galerija - 12.10 Polni življenja - 12.35 Vse ostane v družini - 13.05 Črno na belem, film - 14.45 Ksena - 15.30 Milady -16.00 Ramona - 16.45 Lepotica Acapulca -17.10 Fiorella - 18.00 Ranjena srca -18.30 Dejstva - 19.00 Otroška usta - 19.20 Multimilijonar, kviz - 20.00 Divji angel - 20.30 JAG - častne zadeve - 21.30 Po vroči sledi - 22.25 Frideriku-sz: Moj film se nadaljuje - 23.15 Dober večer -0.00 Nevarno poslanstvo - 0.50 Slika
Avstrija 1
11.45 Konfeti - 12.10 Risanke - 14.55 Nebeška družina - 15.40 Obalna straža - 16.25 Urgenca - 17.10 Princ iz Bel Aira - 17.35 Močna družina - 18.05 Glej, kdo tam razbija - 18.30 Mesto kaosa - 19.00 Cybill - 19.30 Čas v sliki - 20.00 Šport - 20.15 Vedno težave z narednikom Bi-Ikom, filmska komedija - 21.45 Oscar 2001, posnetek - 23.20 Angleški pacient, film
Avstrija 2
9.50 Zlata dekleta - 10.15 Ni vsak dan nedelja, film - 12.00 Čas v sliki - 12.05 Orientacija -12.35 Podobe Avstrije - 13.00 Čas v sliki -13.15 Sveže kuhano je napol pridobljeno - 13.40
V* \f
POMURSKA REGIONALNA televizij a
Raftal 10
IT O TTTTTT* oo v. jni
Tri dame z žara - 14.05 Dr. Stefan Frank -14.50 Falcon Crest - 15.35 Bogati in lepi - 16.00 Šov Barbare Karlich - 17.00 Poročila - 17.05 Dobrodošli v Avstriji - 19.00 Dežela danes -19.30 Čas v sliki - 20.00 Pogledi s strani - 20.15 Julija - nenavadna ženska - 21.05 Reportaža -22.00 Čas v sliki - 22.30 Oddaja o kulturi - 0.00 Čas v sliki - 0.30 Nema priča, srhljivka
/ V Torek, 27. 3.
TV SLOVENIJA 1
7.55 Kultura
8.00 Odmevi
8.30 Mostovi
9	.00 Risanke
9.	30 Radovedni Taček: Pogum
9.45 Oddaja za otroke
10.30 Dober večer
11.30 Pomagajmo si
12.05 Gozdarska hiša, nemška nanizanka
13.00 Poročila, šport, vreme
13.55 Dokumentarna oddaja
14:45 Veliki briljantni valček, gledališka pr.
16.00 Prisluhnimo tišini
16.30 Poročila, šport, vreme
16.45 Sprehodi v naravo
17.00 Ranč pri kraguljčkovi sedmici, nad.
17.45 Gorska plemena na Filipinih, nem. od.
18.45 Risanka
19.00 Kronika
19.30 Dnevnik, šport, vreme
20.05 Vrtičkarji, humoristična nanizanka
20.35 Nadnaravno, angleška serija
21.10 Aktualno
22.00 Odmevi, šport, vreme
22.50 Krila angelov, angleška drama
23.56 Gorska plemena na Filipinih, nem. od.
TV SLOVENIJA 2
9.25 Videospotnice
10.00 Costanza, italijanska nadaljevanka
10.50 Skrivnosti vojne, ameriška serija
11.40 Pustolovščine N. Hulota, serija
13.25 Za gozdno zaveso, ameriški film
15.00 Studio City
16.00 Metropolis
16.30 Rad te imam, ameriška nanizanka
17.00 Costanza, italijanska nadaljevanka
18.00 Pozabiti, ameriški film
19.30 Videospotnice
20.05 Glasbeni festivali
21.00 Šolski učitelj, francoski film
22.30 Na univerzi
23.00 Svet poroča
13.30 Hotel Strah, italijanski film
1.05 Videospotnice
POP TV
7.00 Dobro jutro, Slovenija - 10.00 Večna ljubezen, nad. - 11.00 Moja usoda si ti, nad. - 11.50 Milady, nad., zadnji del - 13.10 TV Dober dan -14.05 Zakon v Los Angelesu, nan. - 15.30 Oprah Show: Dr. Phil - 16.25 Obala ljubezni, ameriška nadaljevanka, 1. del -17.20 Moja usoda si ti, nad. - 18.15 Večna ljubezen, nad. -19.15 24 ur - 20.00 Najina sinova, ameriški film - 21.45 Naša sodnica, nan. - 22.40 JAG, nan. -23.30 M.A.S.H., nan. - 0.00 24 ur
KANAL A
9.0P Kalifornijske sanje, nan. - 9.30 Mladenič v modrem, nan. - 10.25 Beverly Hilis, nan. - 11.50 Ricki Lake, ponovitev - 12.45 Pop'n'roll - 13.45 Stilski izziv - 14.45 Ricki Lake, pogovorna oddaja - 15.40 Xena, nan. - 16.35 Mož pravice, nan. - 17.30 Fant zre v svet, nan. - 18.00 Will in Grace, nan. - 18.30 Oskarji 2001, ponovitev -20.25 Evroliga v košarki, Kinder Bologna : PAF Bologna, prenos - 22.15 Tretji kamen od sonca, nan. - 22.45 Seinfeld, nan. - 23.15 Ženska moč, ameriški film
IDEA TV - KANAL A
8.00 Dobro jutro, Pomurje - 9.00 Vremenska panorama v živo - 10.00 V znamenju športa -15.00 ŽIVA-IDEA TV, ponovitev regionalnega programa - Aktualno - Dogodek dneva - 15.20 Kronika - 15.25 Športni ponedeljek - 15.30 Otvoritev prodajnega centra Avtocit Murska Sobota - 15.45 Avtomobili Audi, predstavitev -16.00 Kanal A - 20.00 ŽIVA-IDEA TV, regionalni program - Aktualno - Dogodek dneva - 20.20 Iz našega studia: Predstavitev turistične agencije Reto - 20.45 Salamiada 2001, reportaža -21.00 Aktualno, informativna oddaja - Dogodek dneva - 21.15 Kanal A
TV AS - kanal 54
09.30 Gnes, informativna oddaja. 09.45 Šport plus, športna oddaja. 10.15 Nukie, ameriški mladinski film. 12.00 Videostrani. 16.20 Nukie, ameriški mladinski film. 18.00 Gnes, informativna oddaja. 18.15 Šport plus, športna oddaja, ponovitev. 18.50 lzzy v Caffe Artu Murska Sobota, posnetek. 19.40 Glasbeni spoti. 20.00 Gnes, informativna oddaja. 20.20 Otvoritev hotela za starejše Vivat v Moravskih Toplicah. 20.45 Vita-lis, zdravstvena oddaja. 21.15 Glasbena skrinja, glasbena oddaja v živo. 21.55 Šport plus, športna oddaja, ponovitev. 22.30 Gnes, informativna oddaja. 22.45 Videostrani.
TV HRVAŠKA 1
7.00 Dobro jutro - 9.30 Poročila - 9.35 Izobraževalni program - 11.05 Otroški program - 12.00 Poročila - 12.30 Terra nostra, nad. -13.25 Svet mamil, serija - 14.20 Poročila -14.25 Izobraževalna oddaja - 15.00 Otroški program - 16.00 Dok. oddaja - 16.30 Hrvaška danes - 17.05 Otroška serija - 17.30 Hugo - 17.55 Govorimo o zdravju - 18.25 Kolo sreče - 19.30 Dnevnik - 20.15 Dokumentarna oddaja - 21.05 Forum - 22.40 V iskanju minulega časa, dok. oddaja - 23.15 Odmevi dneva - 23.35 Ivan Pa-dovec, kitarist - 0.35 Nočni program
TV HRVAŠKA 2
9.45 Poročila - 9.50 Prizma - 10.45 Misli 21. stoletja - 11.40 Svetovne religije, serija - 12.35 Otroška serija - 13.00 Kuharski dvoboj - 13.36 Zahodno krilo, serija - 14.20 Pravo in pravda -15.20 Evromagazin - 16.00 Poročila -16.05 Terra nostra, nad. - 17.00 Vsakdanjik -18.30 Panorama - 19.00 Poročila - 19.00 Cosby Show -19.30 Policija, nan. - 20.05 Kviz - 20.25 Prijatelji, nan. - 20.50 Polni krog - 21.10 Newyorška policija, nan. - 22.00 Jezdi z vetrom, ameriški film - 23.25 Umetnine svetovnih muzejev
TV Hrvaška 3
16.25 Avtomagazin - 17.05 Nepomirljivi, ameriški film - 19.00 Animavizija - 19.30 Glasbeni program - 20.10 Start, športni program - 20.40 TV-izložba - 20.50 Košarka FIBA: Split - ?, prenos - 22.40 Šport danes - 22.50 Podobe realnosti: Potres, dok. serija (4/12) - 23.35 Monoplus - 0.15 Glasbeni program
TV MADŽARSKA 1
5.45 Agrar - 6.00 Danes zjutraj - 8.30 Vse za ljubezen, nad. - 9.30 Za vsak dan nekaj - 12.00 Poročila opoldne - 13.00 Srbski ekran - 13.25 Unser Bildschirm - 14.00 Portret Janosa Tauba -14.50 Agiševa tragedija, film - 15.50 Na prehodu tisočletja - 16.00 Fantje, za mano! - 16.30 Zelena pika - 17,00 Internet - 17.26 Katoliška kronika -17.50 Naše mesto v Evropi - 18.00 Poročila -18.20 Ljubezni v Saint Tropezu - 19.15 Svet -19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.05 Po vašem izboru - 21.05 Letni časi, show - 22.00 Poročila, aktualno, tema - 22.45 Kulturni magazin - 23.15 Filmi Gaborja Bodyja - 1.00 Tisočletje
tv2
5.50 Dobro jutro - 9.00 Stefanie - 10.00 Hura, gremo ha pot! - 10.25 Neposredna ponudba -11.25 Jutranje misli - 11.30 Madžarska galerija
- 11.35 Okno v Evropo - 12.00 Polni življen 12.20 Vse ostane v družini - 12.45 Sme obraz, film - 14.45 Ksena - 15.30 Milady - 1 Ramona - 16.45 Lepotica Acapulca - 17.10 rella - 18.00 Ranjena srca - 18.30 Dejsti 19.00 Otroška usta - 19.20 Multimilijonar, kt 20.00 Divji angel - 20.30 WSIker, teksaški ger - 21.30 Mala spogledljivka, film - 23.05 ber večer - 23.50 Vesele vdove, film
Avstrija 1
6.40 Otroški program - 10.05 Vagoni na vzl filmska komedija - 11.45 Konfeti - 12.1 C sanke - 14.55 Nebeška družina - 15.40 Ob: straža - 16.25 Urgenca - 17.10 Princ iz Bel - 17.35 Močna družina - 18.05 Glej, kdo razbija - 18.30 Mesto kaosa - 19.00 Cyb 19.30 Čas v sliki ■- 20.15 Dolce Vita & C 21.05 Ali obstaja resnična ljubezen?, film komedija - 22.40 Beneška kurtizana, film
Avstrija 2
10.15 Enkrat do nebes in nazaj, TV-fil 12.00 Poročila - 12.05 Evro Avstrija - 12 Tednik - 13.00 Čas v sliki - 13.15 Sveže k: no je napol pridobljeno - 13.40 Tri dame z: - 14.05 Dr. Stefan Frank - 14.50 Falcon C - 15.35 Bogati in lepi - 16.00 Šov Bart Karlich - 17.05 Dobrodošli v Avstriji - 19 Dežela danes - 19.30 čas v sliki - 20.15 verzum: Kongo - Temno srce Afrike, 1. d 21.05 Tema - 22.00 Čas v sliki - 22.30 Or
Sreda, 28. 3
TV SLOVENIJA 1
7.55 Kultura
8	.00 Odmevi
8.30 Dober dan, Koroška
9	.00 Risanka
9.20	Leteče dvigalo, nadaljevanka
9.45	Sprehodi v naravo
10.00 Ranč pri kraguljčkovi sedmici, nad.
10.30 Lingo, tv-igrica
10.25 Lingo
10.55 Gorska plemena na Filipinih
11.40 Vrtičkarji, humoristična nanizanka
12.10 Nadnaravno, angleška serija
13.00 Poročila, šport, vreme
13.10 Obzorja duha
13.40 Mali čarovnik, kanadski film
15.20 Aktualno
16.00 Mostovi
16.30 Poročila, šport, vreme
16.45 Pod klobukom
17.45 Nosorog in druščina, nemška serija
18.45 Risanka
19.00 Kronika
19.30 Dnevnik, šport, vreme
20.05 Zadnji sprehod, ameriški film
21.26 Dokumentarni feljton
22.10 Odmevi, šport, vreme
23.10 Gospodarski izzivi
23.40 Simfoniki RTV predstavljajo
TV SLOVENIJA 2
9	.00 Videospotnice
9.35 Rad imam Lucy, ameriška nanizanka
10	.00 Costanza, italijanska nadaljevanka
10.50 Petnajstletnica, francoski film
14.10 Turistična oddaja
14.40 Na univerzi
15.10 Jasno in glasno
16.05 Euromusica Opatija 2000
16.30 Rad imam Lucy, ameriška nanizanke
17.00 Costanza, italijanska nadaljevanka
18.00 Davitelj z ulice Carter, angleški film
19.40 Videospotnice
20.05 Nogomet Slovenija : Jugoslavija, pr.
22.00 V Frostovem slogu, angleška nan.
23.30 Osamljena srca, ameriški film
1.30 Videospotnice
»Bill 22. marec 2001
27
■ Ti							AVTOR: ŠTEFAN HAJDINJAK	NEBESNA KROGLA, NEBO	KRATKO IZRAŽENA REKLAMNA MISEL	PESNIŠKA FIGURA	MONGOLSKI VLADAR	NRAVO-SLOVEC	IME ZA KASTORJA IN POLUKSA V GR.MIT.	RADO ČASL	DALMATINSKO ŽENSKO IME	POZUJOČI PASTIR	LESNI PREMOG	ŠPORTNICA, KI TEČE			mi •«1		
MHEk	<«.	t 4?	• ■ .	M							PREVZETA, NEUSKLAJENA BESEDA												1 ■	g 'J	’ ' £.* gfi! ,**... 1				
							ZAGRIZE- NOST																
							ITALIJANSKI NOGOMETAŠ (STEFANO)							ATLET ZATOPEK									
																							
														IZOTOP TORIJA (lo)									
							CASANOVA																
							►				GRŠKA ČRKA				ANGLEŠKO SVETLO PIVO								
											VEČEROV NOVINAR (ZMAGO)												
9		. .													BIKOV GLAS								
VESTNIK	MOŠKO IME, ALOJZ	SLOVENSKI SLIKAR (RUDOLF)	BAJKA	DVOGOVOR								BREZDIMEN SMODNIK											
				ANTIČNO RAČUNALO								SPOMIN (ZAST.)									o		
GLAVNO MESTO ERITREJE								ROMUNSKI STAROSELCI								ŽELEZNIŠKA PROGA, TIRNICA			t	MESTO NA JUGU VIETNAMA, HOŠIMINH	PRIPOMOČEK PRI IGRANJU NA KITARO	JAPONASKI NAČIN ARAN-ŽIRANJA CVETJA	MENIH V TIBETU
								AV.OZNAKA HRVAŠKE															
																NADUHA							
SLOVENSKA glasbena SKUPINA									NOVI SVET								STELJA						
									RADIJSKI UREDNIK (MARJAN)								HRVAŠKA IGRALKA (NINA)						
GLASBILO NA OSEM STRUN										PRAVLJIČNO BITJE					PRODAJALKA NA SEJMU								
										JUŽNO-AM ERIČ AN					STANE DOLANC								
JOŽE SNOJ			VRH V POSAVJU					KOMiK OLIVER HARDY					GRŠKI LIRIK IZ 6.STOLETJA PR.N.Š.	ŠKILAVOST					«				
														MITOLOŠKO BIVALIŠČE UMRLIH									
			POJAV PRI OGNJU																				
								KOVINA (Al)															
STENA				NAJDALJŠA FRANC.REKA							PRINOS, UČINEK							GNUS (KNJIŽ.)					
				ŽELODČNI ENCIM							RUDI ZAVRL							RASTLINSKA BODICA					
PREPROSTO ŽIVLJENJE							PREPROSTO STRANIŠČE								URADNI SPIS				KNJIŽEVNIK HANSSON				STOTINA HEKTARJA
							POJAV OB NEVIHTI								AVSTRIJSKI ŠILING				DOVRŠNI PRETEKLIK				
VDOLBINA V ZEMLJI						STANE UREK			JAVNO IZRAŽENO MNENJE							NEKDANJI NEMŠKI POLITIK (FRIEDRICH)	ZGODNJE VINO						
						ČISTA DUŠA V BRAHMA-NIZMU																	
																	RT V VZH. ŠPANIJI						
									ŽENSKO IME														
j' ’ w H ■	K*	» k; S Ir	'T*'											ANTON KOS			NASLOV JAPONSKIH CESARJEV						RUSKI VLADAR			
											PESNICA IN SOCIOLOGINJA JOGAN												
																				HLAPLJIVA TEKOČINA			
														PODSTREŠJE (ZAST.)									
				MATEMATIČNI IZRAZ STREMI ČLENI								UPODOBITEV S ČRTAMI						MATI GRŠKIH BOGOV				BOŽANSKO BITJE	RIMSKA BOGINJA JEZE
																							
												ROBERT OWEN						IZRASTEK NA GLAVI					
				SEZNAM JEDI, MENU						GRŠKI BOG VOJNE					KAMNITO ORODJE IZ TERCIARJA						BIZMUT		
										ELDA VILER											SILICIJ		
															ERBIJ								
				AMERIŠKI ROCK GLASBENIK													PRISEDNIK NA SODIŠČU						
				NAPOVED								DEL NOGE POD GLEŽNJEM					STONOGA						
REŠITEV NAGRADNE KRIŽANKE 1. 3. 2001:
PREDNAROČILO, LADKO KOROŠEC, EDI, JAMA, IR, TORA, DANAKIL, JENNIFER, RADE, LAN, EDAM, LIVADA, AKRONIM, ASIRIJA, VNUČEK, KRAPINEC, EKIPA, PIJAVKA, BABE, AREST, NA, ROGA, EST, AVIZO, ITAKA, BAGER, KIR, RAN, HVALA, OTROBI, UVALA, MADONNA, OT, NIPIČ, CAM, OLIVAR, LET, Tl, UMEK, ARENA, ILORIN, LATAS, IRIDIJ, MORA, IVERICA, KARABINAR, KAROTIN, ARH, ALANI
Izžrebanci Vestnikove nagradne križanke:
Med reševalce bomo razdelili:
CM
1. NAGRADA V VREDNOSTI 20.000 SIT:
ra
Marija Bogdan, Krog, Murska ul. 115, 9000 M. Sobota g
2	. NAGRADA KNJIGA BOUG ŽEGNJAJ:
Janez Drvarič, Gregorčičeva 43, 9000 M. Sobota
3	.-7. PRAKTIČNE NAGRADE:
Aleksander Bočkorec, Adrijanci 50, 9203 Petrovci
Albina Barber, Krapje 24, 9241 Veržej
Tomaž Štruc, Celjska 40 a, 2380 Slovenj Gradec Ida Fras, Lomanoše 22, 9250 Gornja Radgona Dragica Šandor, Dolnja Bistrica 15 a, 9232 Črenšovci
E
S e to “ >“ x>
E ■=
03
E ra ra
ra N
1. nagrado v vrednosti 10.000 SIT, 2. nagrado knjigo Boug žegnjaj in 3. - 7. nagrado praktična nagrada.
Pravilne rešitve pošljite na uredništvo Vestnika, Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 M. Sobota, s pripisom »nagradna križanka« do petka 30. marca 2001.
Ime in priimek:____________________________________________________________
Naslov: ___________________________________________________________________
RADIO MURSKI VAL
UKV 94,6 MHZ (DOPOLDAN TUDI SV 648 KHZ)
PETEK: 05.00 Vedro v dobro jutro -10.00 Poročila -10.05 Obvestila -10.10 Menjalniški tečaji agencij -10.30 Mali oglasi -11.00 Poročila - 11 .20 Zamurjenci - 12.00 Poročila BBC - 12.05 Obvestila -12.30 Od petka do petka -13.00 Poročila -13.15 1. oseba ednine -13.20 Predstavljamo vam -14.00 Poročila -14.05 Obvestila -14.30 Romskih 60 - 15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.20 Obvestila -17.30 MV nagrajuje -18.00 MV-dur-19.00 Poročila-19.15 Mladi val-21.00 Poročila-21.10 Ugasni televizor I - 24.00 -SNOP
SOBOTA: 05.00 Vedro v dobro jutro -10.00 Poročila -10.05 Obvestila -10.10 Menjalniški tečaji agencij -10.30 Potepajte se z nami -11.00 Poročila -12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila -13.00 Poročila- 13.15 1. oseba ednine-14.00 Poročila-14.05 Obvestila-14.15 Evropa v enem tednu -14.45 Šperplošča -15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.20 Obvestila -17.30 MV nagrajuje -18.00 Sobotni popoldan z glasbo -19.00 Poročila - 19.10 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi - 20.00 Sračje gnezdo -21.00 Poročila - 24.00 - SNOP
NEDELJA: 05.00 Vedro v dobro jutro - 07.30 Panonski odmevi -08.00 Misel in čas - 8.30 Zamurjenci - 09.00 Izbor pesmi tedna -09.30 Srečanje na Murskem valy - 10.25 Obvestila -10.30 Nedeljska kuhinja -12.30 Poročila -12.35 Obvestila -13.00 Minute za kmetovalce -13.30 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi (vmes javljanja s športnih igrišč) -19.00 Poročila -19.15 Oddaja tedna -20.00 Fordjanek - 21.00 Poročila - 24.00 - SNOP
PONEDELJEK: 05.00 Vedro v dobro jutro - 10.00 Poročila - 10.05 Obvestila -10 10 Menjalniški tečaji agencij -10.30 Mali oglasi -
11.00 Poročila -12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila -13.00 Poročila -13.15 1. oseba ednine -14.00 Poročila -14.15 Za zdravje -15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu - 17.20 Obvestila -17.30 MV nagrajuje - 18.00 Ali boom -19.00 Poročila -19.15 Krpanke - 20.00 Kak je inda fajn bilou -21.00 Poročila- 24.00 SNOP
TOREK: 05.00 Vedro v dobro jutro -10.00 Poročila -10.05 Obvestila -10.10 Menjalniški tečaji agencij -10.30 Kratki stik -11.00 Poročila -11.15 Mali oglasi -12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila -13.00 Poročila -13.151. oseba ednine - 13.30 3xCountry -14.00 Poročila -14.15 Vaš sosed znanstvenik ali veterinar svetuje -15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.20 Obvestila -17.30 M V nagrajuje -18.00 Srebrne niti -19.00 Poročila -19.15 Na narodni farmi - 20.00 Jukebox - 21.00 Poročila - 24.00 SNOP
SREDA: 05.00 Vedro v dobro jutro -10.00 Poročila -10.05 Obvestila -10.10 Menjalniški tečaji agencij -10.30 Mali oglasi -11.00 Poročila -11.05 Trn v peti -12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila -12.30 Anketa -13.00 Poročila -13.15 1. oseba ednine -14.00 Poročila -14.'15 NSTSNMV-15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.20 Obvestila -17.30 MV nagrajuje -18.00 Biba buba baja -19.00 Poročila -19.15 Intervju - 20.00 Mur-sko-morski val - 21.00 Poročila - 24.00 SNOP
ČETRTEK: 05.00 Vedro v dobro jutro -10.00 Poročila -10.05 Obvestila -10.10 Menjalniški tečaji agencij -10.30 Reportaža -11.00 poročila -11.15 Mali oglasi -11.45 Šport za vse -12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila -13.00 Poročila -13.15 1. oseba ednine -14.00 Poročila -14.15 Sedem veličastnih - 15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.20 Obvestila -17.30 Murski val nagrajuje -18.00 Mali radio -19.00 Poročila -19.15 Glasba našega srca - 20.00 Geza se zeza- 21.00 Poročila - 24.00 SNOP
Brat Džouži
Tou, kaje Mura v fuzbali narejzala Maribor pa CMC Publikum z 1:1, je Beleki dalo misliti, Te je pa li na ton nekaj, ka trbej lidij miniti, nej labdo. Te navuk z glasbene umetnosti, ka instrumenti so dobri, liki bando trbej miniti, vala tudi za takse športe. Od kec lidij zeti, je pa po Belekovon že drujga zgodba. Dobro, pri fuzbali de lakar šlo, pravi Bela, liki zdaj ga pa mantra ta svinjarija, ka so telefon podrakšali. Tou je ešče ujše kak parklevka pa slinavka, šteri se z Evrope k nan trucata. Un te kaštige bože povezavle tak, kak si tou popejvle v tojpesmi:
Parkljevka pa slinavka betega tou sta dva, poulegplesa nouri krav nan straj zdigavleta.
Slinafcofpa parklafcbfže dostaje pri nas, samo nej smo toga še povedali na glas.
Parkle majo mnougi til, trbej njin še rogle, pa do pouleg vsej božnij peklenščki pravi že.
Gostje, šteri prijdo k nan, zdaj stoplejo v lavor, gda noge do prali si, do črevle meli gor.
Tou je kak či lejpi cvejt bi vohal što lipou, pa pred ten si masko djal na svojo bi glavou.
28
VESTI/OGLASI
22. marec 2001 HH
Na kratko
Dobrovnik
V okviru programa naložbenega vzdrževanje vodovodnega omrežja v KS Dobrovnik so začeli postavljati nove ventile in hidrante, ki bodo velik prispevek k večji požarni varnosti. Hkrati pa montirajo v vseh gospodinjstvih in pri drugih odjemalcih dobrovniške občine vodne števce.
Dobrovniški strelci so bili v preteklem letu najuspešnejši športni kolektiv v občini. Pred kratkim so priredili regijsko prvenstvo osnovnih in srednjih šol, to pa je bila tudi neke vrste generalka za državno prvenstvo mlajših starostnih kategorij strelcev, ki bo od 31- marca do 1. aprila v Dobrovniku. (F. Bo.)
V okviru razvojnega programa CRPOV sta izvedla dobrovniška občina in Razvojni center Lendava delavnico z naslovom Vloga mladih pri oblikovanju razvojne vizije Občine Dobrovnik. Že-lijo, da se mladi čim aktivneje vključijo v delo in razvoj občine
Za Ginekološko-porodni oddelek so prispevali
Za nakup opreme za ginekološko-porodni oddelek soboške bolnišnice so sredstva nakazali darovalci: OŠ Kapela namesto cvetja za pok. Marijo Hojs - 12.500 SIT; Europašped Gornja Radgona prispevek - 80.000 SIT; Maja Flegar, Prvomajska 8, M. Sobota, namesto cvetja za pok. Marijo Baligač iz Lipovec -3.000 SIT; A 3 Černelavci, prispevek - 30.000 SIT; Mateja in Barbara Kolenc, Dobrovnik 116, namesto venca za pok. Ivana Kolenca - 10.000 SIT; družina Milinkovič, Dobrovnik 111, namesto venca za pok. Ivana Kolenca - 5.000 SIT; sosedje iz Mladinske ulice v Veržeju namesto venca za pok. Ivana Kolenca - 6.000 SIT; družina Pretnar, Kamovci 35, namesto venca za pok. Ivana Kolenca - 5.000 SIT; mag. Silva Norčič, zasebna zobna ambulanta, Martjanci 35, namesto novoletnih voščilnic prispevek - 15.000 SIT; Demokratska stranka upokojencev M. Sobota namesto novoletnih in božičnih čestitk prispevek - 10.000 SIT; sodelavci Muralista M. Sobota namesto venca za pok. Boška Dragojloviča - 7.500 SIT; družina Hari, Križevci 24, namesto venca za pok. Štefana Jambora - 10.000 SIT; Darinka Roth, Lešče 6, Moravske Toplice, namesto cvetja za pok. Natašo Vogrinec iz M. Sobote - 4.000 SIT; MTC-SL, d. o. o., Murska Sobota, Slovenska 25, donacija - 500.000 SIT; Karel Smodiš; G. Petrovci, namesto cvetja za pok. Štefana Jambora - 5.000 SIT; Borut Ošlaj, Lendava, namesto cvetja za pok. Alojza Bojneca -3.000 SIT; namesto cvetja za pok. Marijo Baligač iz Lipovec so darovali: mož Franc s hčerkama Tanjo in Sonjo - 5.000 SIT, Silva Zadravec z družino iz Lipovec - 5.000 SIT, Jože Zadravec z družino iz Lipovec - 3.000 SIT, sosed Jože Lebar iz Lipovec - 3.000 SIT, družina Kurbus iz Šratovec - 3.000 SIT, družina Cirila Rengea iz Beltinec - 3.000 SIT, družina Milana Špilaka iz Bratonec - 3.000 SIT, družina Cokan iz Krapja - 3.000 SIT, sosed Mirjan Sraka z družino - 3.000 SIT, sosed Stanko Škerget z družino - 3.000 SIT, Sonjini sošolci letnika 1983 - 10.000 SIT, družina Franca Antolina iz Gaberja - 3.000 SIT, Andrej Žalig z družino iz Lipovec -5.000 SIT, Alojzija Luk z družino iz Lipovec - 3.000 SIT, družina Marjana Forjana iz Lipovec - 3.000 SIT, družina Stanka Srše iz Beltinec - 5.000 SIT, Jožko Dona iz Nemčije - 5.000 SIT, botrina Janeza Ulena iz Slov. Bistrice - 3.000 SIT, botrina Ide Ozvatič z družino iz Vanče vasi - 3.000 SIT,
Mestna občina Murska Sobota, Kardoševa 2, Murska Sobota, objavlja na podlagi 96. člena Statuta Mestne Opčine Murska Sobota (Uradni list RS, št. 23/99) in sklepa mestnega sveta Mestne občine Murska Sobota z dne 5.12. 2000
JAVNI RAZPIS
z zbiranjem ponudb za prodajo nepremičnine v k. o. Murska Sobota,
in sicer:
I. proizvodnih prostorov površine 643,99 m2 in poslovnih prostorov površine 86,95 m2 v objektu na naslovu Plese 9, Murska Sobota, s pripadajočim zemljiščem - dvoriščem, pare.št. 3939/15 k. o. Murska Sobota, okvirne površine 418,02 m2, z obstoječo infrastrukturo, za izhodiščno ceno 18.000.000,00 SIT.
II.	Pogoji razpisa:
1	. Na javnem razpisu lahko sodelujejo fizične/ pravne osebe pod naslednjimi pogoji:
-	da v ponudbi navedejo nepremičnino in ceno nad izhodiščno,
-	da vplačajo varščino v višini 10 % od izhodiščne cene,
-	izbrani ponudnik mora v 15 dneh od izbire skleniti pogodbo.
2.	Davek na promet nepremičnin, stroške sestave in overitve pogodbe ter zemljiškoknjižnega urejanja nosi kupec.
3.	Ponudniki morajo poslati ali oddati pisne ponudbe v zaprti ovojnici v 8 dneh po objavi tega razpisa na naslov: Mestna občina Murska Sobota, Kardoševa 2, Murska Sobota, z oz-
nako: »Javni razpis - prodaja nepremičnine v k. o. Murska Sobota - NE ODPIRAJ!«
4.	Ponudbi je treba priložiti:
- potrdilo o državljanstvu za fizične osebe oziroma izpisek iz sodnega registra za pravne osebe, - potrdilo o vplačilu varščine,
- plačilne pogoje, način zavarovanja plačil ter druge ugodnosti.
Varščino bomo uspelemu ponudniku vračunali v ceno nepremičnine, neuspelemu pa vrnili v 8 dneh po končanem postopku razpisa. Če uspeli ponudnik odstopi od pridobitve nepremičnine in ne sklene pogodbe, zapade varščina v korist Mestne občine Murska Sobota.
5.	Če bo več ponudnikov izpolnjevalo razpisne pogoje, ima prednost tisti, ki za nepremičnino ponudi višjo ceno in boljše plačilne pogoje. Pravočasno prispele in popolne ponudbe bo obravnavala Komisija za gospodarjenje s stavbnimi zemljišči v Mestni občini Murska Sobota ter o izbiri vse ponudnike pisno obvestila.
Podrobnejše informacije glede razpisa lahko dobijo interesenti na Mestni občini Murska Sobota, Kardoševa 2, Murska Sobota, soba št. 23, tel.: (02)531 10 00 (int.442).
VESTNIK lahko kupite tudi na večini pošt v Pomurju.
in da skupno oblikujejo razvojno vizijo občine. S tem se bodo ponudile možnosti za boljše življenje, mladi pa ne bodo izgubili stika š svojim krajem oziroma bodo v njem ostali. Odziv je bil dober, to pa kaže, da so mladi zainteresirani za sodelovanje in potrebujejo tovrstne usmeritve ter informacije. (F. Bo.)
Črešnjevci
V KS Črešnjevci - Zbigovci imajo 25 kilometrov cest, od katerih jih je enajst kilometrov in pol še vedno makadamskih. Letos bodo imeli na voljo 65 milijonov proračunskega denarja in asfaltirali bodo odsek ceste od Orehovec do Zbigovec ter cesto od igrišča malega nogometa mimo gasilskega doma. (F. KI.)
Lenart
Društvo upokojencev Lenart, ki ga vodi Pavle Lešnik, je proslavilo petdesetletnico. Slovesnosti se je udeležil tudi predsednik slovenskih upokojencev Vinko
družina Marton iz Lendave - 5.000 SIT; Tovarna oblačil Mura, Ženska oblačila - matična enota, namesto cvetja za pok. Marijo Baligač - 48.830 SIT; družina Lipič - Passero, Te-šanovci, namesto cvetja za pok. Irmo Šavel iz Bogojine -10.000 SIT; Jože Henzl, Lipovci, namesto cvetja za pok. Alojza Horvata - 3.000 SIT; Alojz Sraka, M. Sobota, namesto cvetja za pok. Alojza Horvata - 4.000 SIT; družina Miholič, Večeslavci, namesto cvetja za pok. Viktorja Gabra - 5.000 SIT; družina Šalamon, Rogašovci, namesto cvetja za pok. Viktorja Gabra - 5.000 SIT; družina Bagola, Bodonci, namesto cvetja za pok. Bertija Hegedica iz G. Radgone - 5.000 SIT; Milan Petauer, M. Sobota, namesto cvetja za pok. Viktorja Gabra - 10.000 SIT; Izdelovanje lesnih izdelkov, prispevek - 30.000 SIT; družina Kisilak, Liškova 55, Černelavci, namesto cvetja za pok. Milenka Roša iz M. Sobote - 7.000 SIT; Agencija za plačilni promet M. Sobota namesto cvetja za pok. mamo sodelavke Ivane Grašanovič, Žižki 2 - 10.000 SIT; Geatim, d. o. o., namesto cvetja za pok. Terezijo Kranjec - 15.000 SIT; Jože Kolar, M. Kuzmiča 13a, M. Sobota, prispevek - 5.000 SIT; družina Alojza Kranjca, Bakovci, namesto cvetja za pok. Kolomana Serca iz Kroga - 10.000 SIT; Aničini sodelavci iz centralnoinštrumentalne službe namesto cvetja za pok. Kolomana Sereca - 9.150 SIT; namesto cvetja za pok. Ano Škafar iz Lipovec so darovali: vnuk Darko z družino iz Lipovec - 3.000 SIT, družina Štefana Tratnjeka iz Lipovec - 3.000 SIT, družina Alojza Tratnjeka iz Lipovec -5.000 SIT. družina Antona Tratnjeka iz Lipovec - 4.000 SIT, družina Štefana Jerebica iz Bratonec - 3.000 SIT, Moški pevski zbor Lipovci - 3.000 SIT, družina Slaveka Forjana iz Me-linec - 3.000 SIT, Alojz Ulen iz Lipovec - 3.000 SIT; Helena Cipot, Vrbišče 2, M. Sobota, namesto cvetja za pok. Gezo .Števančeca - 4.000 SIT; Monika Kolar, Andrejci 50, namesto cvetja za pok. Elizabeto Antonič - 5.000 SIT; Ema Mikola, namesto cvetja za pok. Terezijo Kranjec - 15.000 SIT; Marta Kerec, namesto cvetja za pok. Viktorja Gabra - 5.000 SIT.
Vsem darovalcem se za prispevke najlepše zahvaljujemo. Prispevke zbiramo še naprej na žiroračun: Splošna bolnišnica Murska Sobota, štev.: 51900-603-32361, s pripisom: ZA NAKUP OPREME GINEKO-LOŠKO-PORODNEGA ODDELKA.
KOMPLETNE POGREBNE STORITVE, VZDRŽEVANJE POKOPALIŠČ IN ZELENIC, BREZPLAČNI PREVOZI KRST NA DOM, J
BREZPLAČNI PREVOZI DO 25 KM. Z ■
PLAČILO TUDI NA VEČ
OBROKOV BREZ OBRESTI.
Godec, ki je v nagovoru dejal, da se morajo upokojenci nenehno boriti za svoje zaslužene pravice in da se morajo tudi zdaj čutiti odgovorne za razvoj družbe. Na slovesnosti so podelili številna priznanja, pripravili pa so tudi bogat kulturni program. (F. Br.)
Odranci
Župan odranske občine Ivan Markoja in predsednik uprave Petrola Janez Lotrič sta podpisala koncesijsko pogodbo o gradnji plinskega omrežja v odranski občini.
Zgradili bodo dvanajst kilometrov plinskega omrežja v Odrancih in trikilometrski vod od Beltinec do Odranec. Vrednost naložbe je 161.000.000 tolarjev. Anketa v Odrancih je pokazala, da se namerava priključiti na plin kar 380 od 440 gospodinjstev, kolikor jih je v kraju. Od-rančani se bodo ogrevali s plinom še letos. Posamezna gospodinjstva bodo morala plačati 500 mark v tolarjih. (J. Ž.)
motorna vozila
OPEL KADETI 1.3 S, letnik 1989, prevoženih 145.000 km, registriran do oktobra, s štirimi letnimi gumami, prtljažnikom, prodam. Jakobovo naselje 27, Murska Sobota, po 16. uri. m6999
JUGO 55 KORAL, 1. 1988, 1. lastnik, zimske in letne pnevmatike, radio, vlečna kljuka, cena 120.000 SIT, prodam. Tel.: 571 12 19. m7130
ODKUPUJEMO OSEBNA VOZILA, STARA DO 7 LET. Tel.: 041 758 700 ali 564 95 86, ZEC COMMERCE, Apaška c. 2, G. Radgona. m6592
FIAT TIPO 1.6 S, letnik 1994, prodam; Tel::527 1288. m7O55
MERCEDES 230 E, letnik 1988, prodam. Tel.: 031 569 333. m7073
CITROEN AX, letnik 1990, rdeč, registriran do novembra, prodam. Tel.: 546 20 13, GSM: 031 867 427. m7077
GOLF IIICLD, letnik 1995, z opremo, prodajo. Bakovci, Partizanska 30. m7110
FIAT PUNTO S 55, letnik 1995, modre barve, 1. lastnica, ugodno prodam. Tel.: 031 781 558. m7121
MOPED, oltteimer, z dvema prestavama, in kompleten motor z menjalnikom za Mercedes 190 diesel, prodam. Tel.: 041 916911m7128
SEAT TOLEDO 1.8 GL, prevoženih 60.000 km, prodajo. Tel.: 587 12 28. m7146
OPEL KADETT GSI, 2,0 16 V, bel, prodam. Tel: 041 551 935. m71O5
živali
NESNICE, mlade hisex, rjave ih gra-haste pred nesnostjo, opravljena vsa cepljenja, prodaja Farma pri mostu. Akcijska prodaja po zelo ugodni ceni. Na vsakih 10 še ena zastonj. Naročite jih: gostilna Horvat, Nemčavci, tel.: 528 11 90, gostilna Benčec, Bakovci, tel.: 543 91 70, Franc Movrin, Petanjci, tel.: 546 15 05, gostilna Železen, Beznovci, tel.: 549 10 25, gostilna Raj-ser, Grad, tel.: 553 11 48 in gostilna Čeh, Ncdelica, tel.: 573 51 53. m6799 NESNICE, črne, rjave in grahaste, v začetku nesnosti, cepljene, vsak dan v Babtncih 49. Dostava tudi na dom. VZREJA NESNIC TIBAOT, tel.: 582 14 Ol.m6938
PURE IN PURANE LAHKO NAROČITE PO TELEFONU: 02 584 80 73. m7125
TELETA in BIKCE za nadaljnjo rejo kupim. Tel.: 543 12 49. m7100
ŠKOTSKE OVČARJE, lesije, mladiče, prodam. Tel:. 02 542 14 89. m7108
TELICO, brejo 7 mesecev, ali kravo, brejo 8 mesecev, ali kravo s teletom, vse kontrola A, prodam. Tel.: 544 10 96. m7135
posesti
GRADBENO PARCELO V BELTINCIH -Jugovo, v izmeri 13,38 ara, prodam. Tel.: 530 43 60, zvečer. m6814
V NAJEM DAMO OPREMLJENO DVOINPOLSOBNO STANOVANJE v Murski Soboti. Telefon popoldan 523 11 68. m7074
V NAJEM VZAMEMO VEČJO STA-NOVANSJKO HIŠO v Murski Soboti ali bližnji okolici. Tel.: 535 12 13. m7082
ENOSOBNO STANOVANJE v M. Soboti prodam. Tei: 041 760 252. m7084
V KOTU PRODAMO NJIVE, TRAVNIKE IN GOZD. Tel.: 575 17 85, po možnosti zvečer. m7093
ENOSOBNO STANOVANJE, delno opremljeno, v središču M. Sobote, dam v najem. Tel.: 031 657 739. m7102
GARSONJERO, 16 m2, v središču M. Sobote prodam. Tel.: 553 13 92. m7113
GOZD, v izmeri 1,25 ha, ob asfaltni cesti Puconci-Sebeborci, prodam. Tel.: 522 14 85.m7116
GORNJA RADGONA - HIŠO, 125 m2, in prizidek v podaljšani III. fazi, velikosti 96 m2, na 1 l-arski parceli, prodam. Tel.: 041 770 667. m7119
NJIVE, TRAVNIKE in druge obdelovalne površine v k. o. Beltinci, 2,40 ha, prodam. Tel: 534 93 49 ali 041 79.7 688, do 16.00. m7122
hišico, klet... do 1.100.000,00 tolarjev. Tel:. 040 379-825. m7148
GOSTILNO V MORAVSKIH TOPLICAH PRODAMO. Tel.: 02 538 14 83. m7129
DVOSOBNO STANOVANJE dam v najem. Možna pomoč v gospodinjstvu. Tel.: 525 10 41. m7142
DVOSOBNO STANOVANJE v središču Lendave, prodam. GSM: 040 397 743. m7144
kmetijska mehanizacija
OKOPALNIK, 6-vrstni, za sladkorno peso, prodam. Tel.: 578 87 84. m7068
TRAKTOR IMT 539, letnik 1981, 1200 delovnih ur, prodam. Tel.: 041 551 042. m7075
SEJALNICO ZA SLADKORNO PESO in kombajn Neptun, samohodni, ugodno prodam. Tel.: 570 14 83. m7080
TRAKTOR URSUS, NOV TIP 35-12, in traktor ZETOR 25-11 s priključki prodam. Tel.: 02 580 11 14. m7097
KUPIM TRAKTOR IMT 539 Tel.: 031 363 986. m7099
ŠKROPILNICO AGROMEHANI-KA, 350-litrsko, skoraj novo, prodam. Tel.: 031 363 986. m7101
KROŽNE IN KLINASTE BRANE TER SLAMO V BALAH prodam. Tel.: 568 41 70. m7106
PRIKOLICO, preklicno, samonakla-dalno prikolico, rotacijsko koso, pajek, jedilni krompir prodam. 031 297 311. m7133
kmetijski pridelki
SEMENSKI KROMPIR prodajo Tel.: 527 11 65. m7071
SEMENSKI IN JEDILNI KROMPIR ugodno prodam. Tel.: 542 14 82. m7092
KROMPIR ZA SAJENJE prodam. AGRIA, lani elita, 041^17 817, 542 W96, Bratonci lO. m711i
KROMPIR ZA SAJENJE, beli in rdeči, prodam. Tel.: 541 12 24. m7132
KROMPIR ZA SAJENJE, beli in rdeči ter jedilni, pakiran v vrečah, prodam ali zamenjam za pujske. Lipa 44, tel.: 542 11 71.m7143
KROMPIR ZA SAJENJE IN JEDILNI ugodno prodam. Marta Zver, Lipa 42. m7145
SEMENSKI IN JEDILNI KROMPIR prodam. Gančani 7, tel.: 541 16 27 ali GSM 031 770 372. m7151
razno
OPAŽ IN LADIJSKI POD, smrekov, I. ali II. kak. razred, z dostavo, prodam. Tel.: 03 545 10 82. m6923
VINOGRADNIŠKE KOLE IN DRVA ZA KURJAVO prodam. Tel.: 02 548 12 05. m7069
HRASTOVE DESKE, suhe, debeline 5 in 3 cm, in traktorsko bočno koso za traktor .Deutz 45 prodam. Tel.: 566 18 24. m7079
DROBILNIK kladivar z električnim motorjem 4 KW, vrtno kosilnico, železno mizo (»cirkulo«) brez motorja, pocinkani sod, 2001, hladilnik, jesenove plohe (»fosline«), 8 cm, vodovodno črpalko, 3-fazno, prodam. Tel.: 523 11 51 m7081
Oh kako čas beži, že trinajsto leto te med nami ni, nam ostala je skrita bolečina in solza večnega spomina.
N SPOMIN
21. marca mineva trinajst žalostnih let od takrat, ko nas je zapustil dragi mož, oče in stari oče
Karel Maje
iz Doliča 60
Hvala vsem, ki postojite ob njegovem gwbu, podarite cve^ in prižgete svečko spomina
VEČJO KOLIČINO DRV prodam.
Tel.: 568 11 86. m7085
SLAMO V BALAH prodam. Tel.: 041 221 725. m7131
LOVSKO OBLEKO ŠTEVILKA 54 prodajo. Tel.: 031 569 333. m7137
KLETKE ZA NESNICE IN KUNCE, rešetke za svinjske bokse prodamo. Galvanska oprema, Anton Rajgelj, s. p., Kropa 2a, tel.: 02 542 10 96 ali 041 917 817. m7138
POHIŠTVO ZA KUHINJO in štedilnik ugodno prodam. Tel.: 523 18 82. m7I52
delo
NATAKARICO ALI DEKLE Z VESELJEM DO DELA V STREŽBI IŠČEJO. Možnost hrane in stanovanja. Tel.: 041 748 905, Gostilna Jana Za-leznik, s. p., Križevec 1, 3206 Stranice. m7126
ČE STE RESEN IN IZKUŠEN KOMERCIALIST, POKLIČITE, POTREBUJEMO ZASTOPNIKE ZA OBMOČJE celotne Slovenije. Tel.: 01 500 41 62, Bio Nova SKK, Trgovsko podjetje, d. o. o., Stegne 25, 1000 Ljubljana. m7112
FANTA z 20- do 30-letnimi izkušnjami pri vožnji kombija zaposlimo. PACTUM, d. o. o., Prušnikova 46, Maribor, tel.: 041 624 241. m7070
ZAPOSLIMO KUHARJA ALI KUHARICO. Gostišče Kuzmič, Slavko Kuzmič, s. p., Diskoteka Galaxy Club, Sv. Jurij 10, p. Rogašovci, tel.: 557 10 87, GSM 041 669 473. m7094
ZAPOSLIMO MESARJA - POSLOVODJO. Pisne prijave pošljite na naslov: Mesarstvo Kodila, d. o. o., Marki-šavci 44,9000 M. Sobota. m7104
NATAKARICO zaposlimo. KAVA BAR LAUŠ, Lauš Ivan, s. p., Ižakovci 58, tel.. 542 1680. m7109
IŠČEMO KUHARJA ALI KUHARICO. Drugo po dogovoru. Tanja Pintarič, s. p., Cvetkova 21, M. Sobota, tel.: 523 12 38. m7115
DOBRO PLAČANO DELO zastopnika na terenu ponujamo petim kan- I didatom iz Prekmurja. Če imate dovolj časa in lastno vozilo, nas pokliči-, te. Vaš klic pričakujemo vsak delav! nik med 8. in 16. uro po telefonu 01' 519 90 03, po 18. uri, ter ob koncu tedna po tel.: 041 212 955. C & A, d. ' o. o., Jožeta Jame 16,1210 Ljubljana. m7136
storitve
LES ZA OSTREŠJE, DESKE, OPAŽ, BRUNO prodamo in dostavimo. Tel.:; 02 829 01 70,041 459 090, Trgovinske storitve Marko Pahernik, s. p., Dravinjska cesta 62, 2319 Poljčane. | m6972
KAKOVOSTNO IZDELUJEMO IN POPRAVLJAMO ROLETE IN ŽA-I LUZIJE. Tel. 041 384 841, Andrej Topolovec, Zabretova 9a, 1000 LJUBLJANA. m7057
VEDEŽEVALKA ZORA - USPEŠNA IN ZNANA PO SVOJIH POSEBNI« SPOSOBNOSTIH VAM BO POMAGALA RAZREŠITI VAŠE TEŽAVE. Odstranjujem vpliv črne magije h1 prekletstva. Naročila in rezervacija po telefonu: 02 528 14 43 ali 031 828 675. (Zorica Horvat, s. p., Pušča 9^ Černelavci, M. Sobota). m7088
NEVEZANE ŽENSKE IN NEVEZA' NI MOŠKI, stari od 22 do 51 let, A čejo primerne partnerje. Članstvo 'd ženske brezplačno. Ženitna posredi valnica v »ZDRAVILNEM DOTIK«'' Majda Šiftar, s. p., Gederovska V’ Černelavci, tel.: 02 521 18 28. m/H'
VESTNIK 22. marec 2001	29
Prazen dom je in dvorišče, naše oko zaman te išče, ker ljubezen in trpljenje tvoje je bilo življenje.
ŽARAMA
Po hudi bolezni nas je v 84. letu zapustil dragi oče, tast, stari oče, brat, svak in boter
V SPOMIN
Te dni minevajo štiri leta od takrat, ko si odšla od nas
Ni več trpljenja ne bolečine, življenje je trudno končalo svoj boj.
ŽARNALA
V 67. letu nas je zapustil naš dragi mož, oče, tast in dedek
Janez Bohar
iz Stanjevec
z bolečino v srcih se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki so nam v teh težkih trenutkih stali ob strani, z besedami tolažbe darovali vence in sveče ter izrekli ustna in pisna sožalja. Posebna hvala g. duhovniku Viliju Kerčmarju za pogrebni obred, pevcem za odpete pesmi, zdravnici g. Zlati Bojnec za lajšanje bolečin in pogrebništvu Banfi.
Marta Rajh
iz Bakovec
Vsem, ki se ustavite ob njenem poslednjem domu, lepa hvala!
Vsi njeni
*
Štefan Škraban
iz Strukovec
Žalujoči vsi tvoji najdražji
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem 219. brigade Mure, sodelavcem trgovine Mobix Črenšovci in vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče in ' denar za ureditev mrliške vežice, nam pa izrekli sožalje. Hvala g. duhovniku, pevcem, govorniku gasilcev, gospodu za odigrano Tišino in pogrebništvu Banfi.
Žalujoči vsi njegovi
V hiši, v kateri domuje ljubezen, so vse stvari lepe.
ZAHVALA
V 90. letu starosti je za vedno prenehalo biti zlato in plemenito srce naše drage mame, mamce, pramamce, prapramamce, sestre, tete in tašče
Helene Kuzma
roj. Balažič iz Ižakovec
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in sovaščanom, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Hvala za darovano cvetje, sveče, za darovane sv. maše in dobrodelne namene. Srčna hvala g. dr. Kovešu in patronažni službi za prijazne obiske na domu. Hvala g. župniku Hozjanu za lepo opravljeno sveto mašo in pogreb. Zahvaljujemo se še pevskemu zboru za odpete žalostinke, predstavniku KS Mirku Poredošu in vnuku Branku za ganljive poslovilne besede. Vsem skupaj še enkrat - iskrena hvala!
Vsi, ki smo jo imeli radi
Ižakovci, Ankaran, Ljubljana, Vojnik, Zaplana, Melinci, Dolsko, Senožeti, Apače, Mahovci, Beltinci
Rad si pomagal vsakomur - sebi nisi mogel... Težko je pozabiti človeka, ki ti je bil drag; še težje je izgubiti ga za vedno.
*
V SPOMIN
Tiha bolečina spremlja spomin na 27. marec, ko se je pred tremi leti za vedno ustavilo srce našega najdražjega
Zoltana Banfija
iz Veščice 17
Hvala vsem za lepo misel, podarjen cvet in prižgano svečo.
Vsi, ki smo te imeli radi
V SPOMIN
Boleč in žalosten je spomin na 27. marec, ko minevata dve leti žalosti od takrat, ko naš je za vedno zapustil naš dragi mož, oče, tast, dedi, brat in stric
Jožef Bokan
iz Skakovec 23
Žalostni in potrti obiskujemo tvoje počivališče - dom miru. Hvaležni smo ti za vse, kar je dalo tvoje dobro srce.
Prisrčna hvala vsem, ki obiskujete njegov prerani grob, mu prinašate cvetje in prižigate sveče.
Z bolečino se spominjamo našega dragega očeta
Alojza Kuzme ki nas je zapustil pred desetimi leti. Kdor ni pozabljen, nikoli ne umre.
Skrb, delo in trpljenje tvoje je bilo življenje.
Odšel si tja, kjer ni bolečin, a nate večno bo ostal spomin.
ŽARAMA
V 75. letu nas je po težki bolezni zapustil naš dragi mož, oče, stari oče, tast, brat in stric
Žalujoči: žena Marjana in sin Boris z družino
Dedi, pogreša te tvoja
vnukinja Kaja
Solza, žalost, bolečina je zbudila ni.
Ostala je praznina, ki hudo boli!
ZAHVALA
V 68. letu nas je zapustila draga mama, stara mama, tašča, sestra, teta, prababica in botra
Elizabeta Kežman
iz Hercegovščaka
Ob nenadomestljivi izgubi drage mame se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani in nam kakorkoli pomagali ter nam izrekli sožalje, darovali Včnce, cvetje in sveče, za sv. maše in v dobrodelne namene.
Posebna hvala g. monsinjorju Puncerju za pogrebni obred in za sv. mašo, pevcem za odpete žalostinke, govorniku, trobentarju za odigrano melodijo ter pogrebništvu Vrbnjak.
Hvala tudi vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti.
Žalujoči vsi njeni najdražji
Vinko Horvat
iz Markišavec 17a
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani, nam izrekli sožalje, darovali vence, sveče in prispevke za mrliško vežico ter dragega pokojnika pospremili na njegovi zadnji poti.
Lepa hvala dr. Alojzu Horvatu in osebju internega oddelka bolnišnice v Rakičanu.
Iskrena hvala gasilcem PGD Markišavci za spremstvo in besede slovesa ob odprtem grobu.
Hvala g. župniku za pogrebni obred, pevcem za odprte žalostinke in pogrebništvu Banfi.
Vsem še enkrat - iskrena hvala!
Žalujoči vsi tvoji najdražji, posebno pravnuk Aleš
Kako boli in duša trpi, ko od bolezni usihajo življenjske moči. Veš ti in vemo mi, draga mama, ki smo bili ob tebi zadnje trpeče dni.
ZAHVALA
V 56. letu je po dolgi in hudi bolezni za vedno odšla od nas naša draga žena, mama in babica
Ni te na pragu več, ni te v hiši, nihče več tvojega glasu ne sliši. Zato pot nas vodi tja, kjer rože cvetijo in sveče ti v spomin gorijo. Dobrota tvojega srca nikdar ne bo pozabljena.
ZAHVALA
15. marca nas je v 76. letu starosti zapustil naš dragi oče, brat, dedek, tast in sorodnik
Jožef Tkalec
iz Trnja 139
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, botrini, sosedom in znancem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani, nam pisno in ustno izrekli besede sožalja, darovali vence, cvetje, sveče, za sv. maše in ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Zahvala velja sodelavcem iz Komunale M. Sobota, Nafte Lendava in Konsija iz Kobilja.
Hvala g. kaplanu za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, godbeniku Za odigrano Tišino, PGD Trnje in govornici za besede slovesa. Hvala tudi osebju ZD Črenšovci in pogrebništvu Ferenčak.
Vsem še enkrat - iskrena hvala!
Žalujoči vsi, ki te imamo radi
V SPOMIN
18. marca bodo minila tri leta, odkar ni več med nami dragega brata, strica in botra
Milana Kežmana
iz Hercegovščaka
Hvala vsem, ki se ga še spominjate in postojite ob njegovem grobu.
Angela Bakan
iz Gančan 7
POGREBNE POTREBŠČINE - PREVOZI POKOJNIKOV IN UREJEVANJE ZELENIC MILORAD JURIČ
9231 BELTINCI, Ravenska c., MRLIŠKA VEŽA Tel.: 02/542 22 40, fax: 02/542 22 41, GSM: 041/641 148 NUJNI PRIMERI OB VSAKEM ČASU NA TEL.: 02/523 17 01
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani, izrekli besede sožalja, darovali vence, sveče, za svete maše in druge dobre namene.
Hvala g. župniku za pogrebni obred, govorniku Tončku za besede slovesa, pevcem za odpete žalostinke in vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti.
Žalujoči: mož Jože, sin Stanko z družino, hčerka Metka z družino in sin Jožek z ženo Metko
Babica - pogrešali te bomo!
Vnuki Saša, Grega in Kaja
Zaman te srce želi, saj tebe že dve leti ni.
V hladnem grobu mirno spiš, a v našem srcu še živiš.
V SPOMIN
Žalosten je spomin na 13. marec, ko nas je pred dvema letoma zapustila naša draga mama, babica, sestra in tašča
Marija Tkalec
iz Trnja 139
Hvala vsem za prižgano svečo, podarjen cvet in trenutek, ko postojite ob njenem grobu.
Žalujoči vsi, ki te imamo radi
30
OGLASI 22. marec 2001 WBM
kupe mi

ASTRA VIVA - KLJUČ V ROKO!
Podrobnejše informacije pri pooblaščenih trgovci z vozli Opel.
■J"X	1 "j | Vabimo vas na predstavitev športnega kupeja mercedes-benz razreda C.
| J	I	/1 I Predstavitev s testnimi vožnjami in pestrim pomladanskim programom bo
I	1 I I I I I / ■ II’ v Prometno varnostnem centra, na Noršinski 8 v Murski Soboti, v petek,
-A	W A A A A VA. VA • 23. in soboto, 24. marca med 8. in 18. uro. Pridite po svoj cvet! Mercedes-Benz
Prihodnost aMMmObila
<1
- varčna okna in vrata -garažna vrata Normstahl - rolete, žaluzije, komamiki - vitraži
OKNA IN VRATA
Trimlini 64/1 Lendava
tel./faks: (02) 574 19 53, GSM: 041 405 003
PVC OKNA IN VRATA
Gradbene izolacije HACK
Hack Janos, s. p.
HITRO IN KAKOVOSTNO NAREDIMO HIDROIZOLACIJE
OPEČNIH KAMNITIH IN BETONSKI ZIDOV. RAVNIH STREH, TERAS, KLETI. KI JIH ZALIVA VODA
REZANJE IN VRTANJE BETON
Dobrovnik 244, tel.: 57 99 166, GSM:041 636
ZA VSA DELA DAJEMO 10-LETNO GARANCIJO!
STAVBNO KLEPARSTVO, KLJUČAVNIČARSTVO - STRELOVODI
Jože Mont s. p., Lendavska 29.9008 Morska Sobota
tA/fakt 02 527 10 61. BSM: 041 673 551
Strokovno prekrivamo stanovanjske hiše in poslovne objekte s ' KOVINSKO KRITINO TRIMO, S-METAL.
VSI DODATNI ELEMENTI ZA STREHE
TRGOVINA DOM-OBRT OPREMA ZA STROJNE OMETE
IN GRADBENIKE OPEKA POROTHERM VSE ZA STREHO
9000 M. Sobota, Gregorčičeva 9
Tel: (02) 530 40 44
GSM. 041 504 999
E-mail: rhdoo@siol.net
KURILNO OLJE, PREMOG
Ugodne cene in možnosti plačila!
KURIVO -PKHZ Biju Jakšič. s. IL Suraja Bistrica 51, telz 57 M 200

NOVO V MURSKI SOBOTI
m
GEODETSKE STORITVE
ureditve mej zakoličbe
parcelacije razni posnetki
Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 Murska Sobota, tel.: 536 10 03, faks: 536 10 04 e-mail: geoin-ms@geoin.si
na voljo smo vam od ponedeljka do petka od 8.00 do 15.00
od 19. do 31. marca
do 14%
CENEJŠA
OKNA TERMOTON

JELOVICA
MURSKA SOBOTA, (02) 522 19 21
-Križevci pri Ljutomeru, (02) 58716 30
-Ljutomer, (02) 58411 05

OPEL. CREDIT
Skoraj tako preprosto lahko odslej sedete v svojo novo Astro!
Prispela je namreč Astra Viva, poseben model, z močnejšim motorjem 1.2L (75 KM) in ugodno ceno: 2.177.000 SIT
OPELS
AVTOTEHNA VIS, Ljubljana, tel 01 581 85 31 do 34 • AVTOTEHNA VIS podružnica Jesenice. tel, 04 588 12 40 • AVTOTEHNA VIS IN KOSEC Domžale, tei. 01 721 «0 92 • AVTOTEHNA VIS IN MAHK0WC Sava pri L^i. tel. 01 897 z« 88 • AVTOTEHNA VIS IN OMAHEN, Grosuplje, tel. 01 786 09 14 • AVTOTEHNA VIS IN PINTAR. Kranj, tei 04 202 46 21 ■ AVTOTEHNA VIS IN PJŠEK Škofja loka, tel. 04 502 4011 • AVTOTEHNA VIS IN SEVER Vrhnika, tel. 01 750 63 -30 • AVTOTEHNA VIS IN URBAS Rakek, W 01 705 17 25 • Opel servis A. TROBEC. Ljubljana, tel. 01 423 25 35 ♦ AVTOHIŠA ZALAR.
Lašče. M 01 7» 19 99« AVTOHIŠA KOLMANIČ & Co. Maribor, tel 02 450 23 SO • Avtohiša KOLMANIČ & Ca., podružnica KRAUTBERGER, Radlje ob Dravi, tei. 02 888 04 40 • Avtohiša KOLMANIČ A Co., podružnica AVTO MAROVT. Poljčane tel. 02 802 50 78 • Avtohiša HVALEC. Kidričevo, tei. 02 796 33 41 • Avtohiša HVALEC Ptuj, tel 02 778 34 51 • Avtohiša KOLMANIČ & DOKL Murska Sobota, tei. 02 530 46 50 • Avtohiša HORSER Lendava, tet 02 577 63 52 • AVTOCENTER CELEIA. Cehe tei. 03 425 46 00 • AVTOHIŠA JAKOPEC Velenje, tel. 03 586 43 80 • AVTOHIŠA JAKOPEC & PANDEL Sloveni Gradac. tel. 02 883 81 00 • AVTOCENTER CELEIA, podružnica Rogatec Rogatec, tei. 03 810 71 00 • ISTRA AVTO Koper, tel. 05 668 23 00 • ISTRA AVTO IN ARTUS TPC Lucija. tel 05 677 1$ 83 • AVTOCENTER TAVČAR, Sežana. tei 05 734 16 20 • KRUNO Brežice tel. 07 499 23 00 - KRVNO bostovaMca Novo Mesto, tel 07 393 03 62 • SAWAL. Nova Gorica, tel. 05 330 63 33
---,---;   ;  -----------------------------—. , ---------------i I—- ■   — ---
%	/ u&l AMMNMb Ih Ih	»mn&sirdji^
'^11111^0*30^	2231 ta tal 6i
Irt^t^t-II9|.M.:«6485491

' ftovi d.o.o. II
ŽAGANJE, REZANJE IN VRTANJE RETONA TER HIDROIZOLACIJE ZIDOV.
Franc Horvat 9226 Maranke Topilca. Brezje 6, tel. & faks: 102) 548 14 26.
GSM: 041 772 426,041 733 948 J
ur r
TUDI ZA ZAPOSLENE V TUJINI, NEZAPOSLENE, KMETOVALCE, UPOKOJENCE
WAG0N že od 1.398.250 SIT - NAKUP MOGOČ NA POLOŽNICE S POLOGOM ALI BREZ
NiVAzeod 1.641.010 SIT NJEGA
COLLEGUM
Dušan hip, s. p., trgovina in proizvodnje, CveAovo 2, M. Sobota, tel & faks 02 531 10 31
Zrlo velike izf»ro Izdelkov zo šivanje: zadrge, gomio. sotcnci, rame in strojne igle, Aorje, prejice
File, d. d., Mengeš, Slovenska 40
V našem obratu proizvodnje netkanega tekstila v Lendavi, Kolodvorska 43,
BETONARNA PETELIN, Trate 23, Gornja Radgona
Tel.: 0 2 / 2 2 9 6 5 7 0, 0 4 1 / 6 4 6 5 7 0
Slovenska 43, M. Sobota
vaša ženitna posredovalnica in nepremičnine
GSM: 031 825 292
VESTNIK NA NETU:

Omar, Rankovci 37
www.p-inf.si
Marič, Vadarci 90
Mikala, Brezovci 57
Horvat, Bogojina 56 KO VEŠ KAJ JEŠ
Dobavitelji svinjskega, junčjega, telečjega mesa za ta teden:
ZAPOSLIMO 2 DELAVCA
Od kandidatov pričakujemo:
-	V. ali IV. stopnjo izobrazbe elektro smeri
-	delovne izkušnje
-	zaželen je izpit za voznika viličarja
-	odslužen vojaški rok
Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev, življenjepisom in opisom dosedanjega dela naj pošljejo kandidati v 7 dneh po objavi v kadrovsko službo na naslov: File, d. d., Mengeš, PODRUŽNICA LENDAVA, Kolodvorska 43, 9220 Lendava.
Najprimernejše kandidate bomo povabili na pogovor. Prosimo, da v prošnji navedete tudi telefonsko številko. O izidu razpisa bodo kandidati obveščeni v 14 dneh po izbiri.
Prodajamo stanovanja v vrstnih hišah
v Razlagovi ulici v Ljutomeru. Na voljo so:
Enosobna stanovanja v pritličju, 43 m2,1350 DEM /m2
Garsonjera v pritličju, 30 m2,1400 DEM/m2 - ATRIJ
Trisobna stanovanja v pritličju, 73 m2,1300 DEM/m2 - ATRIJ
Enoinpolsobna stanovanja v mansardi, 51 m2,1350 DEM/m2
Enosobna stanovanja v mansardi, 38 m2,1350 DEM/m2
Štirisobno stanovanje v mansardi, 91 m2,1250 DEM/m2
Prodajamo vrstne hiše v Razlagovi ulici v Ljutomeru.
Izvajamo dela v visokogradnjah, nizkogradnjah in urejamo okolija.
Za morebitna pojasnila smo dosegljivi na tel.:
02 229 65 70 ali 041 646 570, zvečer 02 420 61 45.
Id 52 11 604
Ffc Delikatesa lana Kovača € tel 53 21 790
SIEMENS S35i wap
20.000 SIT
ponudba ne vefp za sveženj SENIOR
NOKIA 33*10
15
SIT
NOKIA 5*1*10
1.000 SIT
Sl.MOBIL d.d., Smartinska 134b, 1000 IjubljJ^
►
IMAMO JIH 0! OBROKOV NAMREČ
Informacije o nakupu in dostavi kurilega olja dobite na telefonski številki: 02/537 15 60 ter na vseh
prodajnih mestih kurilnega olja. Naročite ga lahko tudi po internetu:
www.petrol.si
PETROh
VSNII 22. marec 2001
NAPOVEDNIK
31
Napoved kulturnih prireditev
*
OTVORITEV
LAAFELD/POTRNA
V petek, 23. marca, ob 18.30, bo v Pavlovi hiši otvoritev razstave del Bernda Holzbauerja iz Bad Radkersburga in Igorja Banfija iz Murske Sobote.
KONCERT
RADOVCI
V nedeljo, 25. marca, ob 13- uri bo v gasilskem domu 13- srečanje harmonikarjev Vaški godec. Prireja Športno društvo Radovci!
MURSKA SOBOTA
- V torek, 27. marca, ob 20. uri bo v kino dvorani koncert glasbenika Zorana Predina in Orkestra Adijo pamet.
- V sredo, 28. marca, ob 19- uri bo v evangeličanski cerkvi koncert godalnega orkestra iz Beograda St. Georgs Strings. Prireja klub PAC! ČRENŠOVCI
V sredo, 27. marca, bo območno srečanje otroških in mladinskih pevskih zborov.
GLEDALIŠČE
MURSKA SOBOTA
V petek, 23. marca, ob 8.15 bo v grajski dvorani območno srečanje otroških gledaliških skupin. CVEN, LJUTOMER
V torek, 27. marca,ob 9.30 in 10. uri bo v OŠ (Cven) in domu kulture (Ljutomer) območno srečanje otroških lutkovnih in gledaliških skupin.
RAZSTAVE
MURSKA SOBOTA
- V Galeriji je na ogled razstava Raznovrstnost in enost, kjer se predstavlja štirinajst mladih slikarjev in slikark.
- V gradu si lahko ogledate stalno razstavo Pokrajinskega muzeja. Muzej je odprt tudi v nedeljo!
- V kavarni Jelša je na ogled razstava fotokluba Murska Sobota na temo Zima.
- V Art Caffeju so na ogled dela Oskarja Rotovnika - Okija iz Slovenj Gradca.
- V prostorih stanovanjske hiše avtorja Ernesta Bransbergerja je na ogled likovna zbirka Lepote stare Sobote. Za obisk se najavite po telefonu na številko 521 1433.
LJUTOMER
V prostorih Mestne hiše sta na ogled stalni zbirki Taborsko gibanje na Slovenskem in Splošna muzejska zbirka Ljutomer. V prodajni galeriji je prodajna razstava slik, grafik in skulptur mnogih slovenskih umetnikov. V malem prostoru knjižnice je na ogled razstava karikatur Antona Buzetija z naslovom Dogodki skozi ključavnico. - V galeriji Anteja Trstenjaka so na ogled dela članov Društva likovnih umetnikov Prekmurja in Prlekije.
BELTINCI
V prostorih zdravstvenega doma so razstavljena dela Elizabete Cipot.
KOROVCI
V galeriji Ernesta Bransbergerja so na ogled dela s IV. slikarske kolonije Fuks graba.
LENDAVA
V Galeriji - Muzeju si lahko ogledate razstavo akademskega slikarja Zlatka Gnezde. Poleg tega so tu še stalne razstave Oloris - prazgodovinske naselbine iz srednje bronaste dobe, Srednjeveško orožje in etnološke zbirke, na ogled pa je tudi spominska soba kiparja Zala Gydrgya. - V Hramu Tulpika so na ogled slike Sabine Šinko.
MORAVSKE TOPLICE
Do 10. aprila v zdravilišču razstavljajo člani likovne sekcije Likos.
PUCONCI
V prostorih občine je na ogled razstava del Lojzeta Veberiča.
VANEČA
V gostilni Erika je na ogled razstava del slikarja Milana Balažiča.
LJUBLJANA
V KUD-u France Prešeren bo do 10. aprila na ogled razstava krpank Cvetke Hojnik Dorojevič Rahločutnost površine.
R E M
Murska Sobota
Četrtek, 22. marca: ob 18.00 ameriška znanstvenofantastična srliljivka Prava frekvenca, ob 20.00 ameriška srhljivka Deveta vrata Petek, 23. marca: ob 18.00 in 20.00 Prava frekvenca
Sobota, 24. marca: ob 18.00 in 20.00 Prava frekvenca
Nedelja, 25. marca: ob 18.00 in 20.00 Prava frekvenca
Sreda, 28. marca: ob 18.00 ameriška komedija Začaran, ob 20.00 britanska drama Gospodična Julija
Kino Ljutomer
Sobota, 24. marca: ob 19-30 ameriška srhljivka Deveta vrata
Nedelja, 25. marca: ob 19.30 Deveta vrata
■ E M
k i n
k i n
• k i n
B O R Z
ZNANJ)
je informa-
oljsko središče, v katerem brezplačno zbiramo in posredujemo podatke med ljudmi, ki znanje iščejo, in tistimi, ki znanje ponujajo. Kdaj in na kakšen način boste
znanja izmenjali, je prepuščeno vam samim!
Delimo vstopnice za kino
Johnny Depp mora iti skozi Deveta vrata, to pa je med številnimi, ki so odgovorili pravilno, vedela tudi naša nagrajenka Mojca Horvat, Sončna ulica 8, Dokležovje, 9231 Beltinci. Čestitamo! Naše naslednje vprašanje pa se glasi:
Ali deveta vrata simbolizirajo pekel ali nebesa?
Odgovor:
Odgovore pošljite do 27. marca na naš naslov: Ve-Kupon št. 12 stnik, Ulica arh. Novaka 13,9000 Murska Sobota ali po elektronski pošti: delimo.vstopnice@email.si.
DRUŠTVO ZA BOJ PROTI RAKU POMURJA MURSKA SOBOTA, ARH. NOVAKA 2B zbira prostovoljne prispevke občanov in organizacij na ŽIRO RAČUN: 51900-678-48545
ZBRANA SREDSTVA SE BODO UPORABILA V POMURJU PO PROGRAMU DRUŠTVA ZA BOJ PROTI RAKU ZA LETO 1998 - ZA NABAVO OPREME AMBULANTE ZA TERAPIJO BOLEČINE IN PATRONAŽNO SLUŽBO NA OBMOČJU POMURJA IN ZA IZOBRAŽEVANJE PO PROGRAMU SLOVENIJA 2000 IN RAK.
In katera znanja se trenutno iščejo in ponujajo?
-	Išče se znanje AUT0CADA.
-	Ponuja se znanje igranja na kitaro.
- Išče se znanje CNC-ja (računalniško krmiljenje stružnice).
Informacije:
BORZA ZNANJA M. SOBOTA, pri Ljudski univerzi Murska Sobota, Slomškova 33, telefon 536 15 66, vsak delavnik od 10.00 do 18.00.
TESAR OPAŽEV
TESAR; določen čas 24 mes.; 3 I. delovnih izkušenj; drugi pogoji: OBVEZNE DEL. IZKUŠNJE, MOŽNOST PODALJŠ. ZAPOSLITVE, PISNE VLOGE POSLATI NA NASLOV: BETONARNA PETELIN, TRATE 23, 9250 G. RADGONA; do 24. 03. 01; IGOR PETELIN, S. P., BETONARNA PETELIN, TRATE 23, G. RADGONA
LESAR
DELAVEC NA ŽAGI, DELO S TRANSPORTNIMI NAPRAVAMI (transport rezanega lesa, robljenje desk, paketiranje lesa ...); določen čas 3 mes.; drugi pogoji: ZAPOSLI SE LAHKO DELAVEC S KONČANO OSNOV NOŠOLO; do 14. 04. 01; DRAGO TOTH, S. P., ŽAGARSTVO, OČESLAVCI 22, SP. IVANJCI
KLJUČAVNIČAR
MONTAŽA ALU- IN PVC-OKEN TER GARAŽNIH VRAT; določen čas 3 mes.; jeziki: nemški jezik - govorno, slovenski jezik - govorno in pisno; vozniški izpit kategorije B; drugi pogoji: druga strokov. izobrazba kovinarske smeri; do 27.03.01; ANDREJ SLANA, S. P, STARA - NOVA VAS 25B, KRIŽEVCI PRI LJUTOMERU; št. del. mest: 3
ŠIVILJA
ŠIVANJE NA ŠIVALNEM STROJU; določen čas 3 mes.; 2 I. delovnih izkušenj; drugi pogoji: ZAPOSLI SE LAHKO KROJAČ, KONFEKCIONAR TEKSTILIJ; do 27.03.01; PAPISS, D. 0. 0., VUČJA VAS 38, KRIŽEVCI PRI LJUTOMERU
ŽELEZOKRIVEC
ŽELEZOKRIVEC; določen čas 24 mes.; 3 I. delovnih izkušenj; drugi pogoji: obvezne del. izkušnje, možnost podaljš. zaposlitve, pisne vloge poslati na naslov: BETONARNA PETELIN, TRATE 23, 9250 G. RADGONA; do 24.03.01; IGOR PETELIN, S. P., BETONARNA PETELIN, TRATE 23, G. RADGONA
ZIDAR
ZIDAR; določen čas 24 mes.; 3 I. delovnih izkušenj; drugi pogoji: OBVEZNE DEL. IZKUŠNJE, MOŽNOST PODALJŠ.
ZAPOSLITVE, PISNE VLOGE POSLATI NA NASLOV: BETONARNA PETELIN, TRATE 23, 9250 G. RADGONA; do 24. 03. 01; IGOR PETELIN, S. P., BETONARNA PETELIN, TRATE 23, G. RADGONA
VOZNIK AVTOMEHANIK
VOZNIK KATEGORIJ C IN EV MEDNARODNEM PROMETU; nedoločen čas; 2 I. delovnih izkušenj; vozniški izpit kategorij C in E; do 24.03.01; ANTON MARTINEC, S. P., TONATRANSPORT - ORGANIZACIJA PREVOZOV, MARKIŠA-VSKA 3, MURSKA SOBOTA
VOZNIK TOVORNEGA VOZILA NAD 13 TON; določen čas 6 mes.; 5 I. delovnih
23.03.01; FANTAL, D. 0. 0., TRGOVINA, GOSTINSTVO IN STORITVE, LEŠA-NE 31, APAČE
NATAKAR
NATAKARICA; določen čas 6 mes.; vozniški izpit kategorije B; do 29. 03. 01; SLAVKO KREFT, S. P., OKREPČEVALNICA OB BRAJDI, STROČJA VAS 42, LJUTOMER
NATAKARICA; določen'čas 6 mes.; do 23.03.01; SILVESTER G0MB0C, S. P., OKREPČEVALNICA, KRIŽEVCI 137, KRIŽEVCI
DEKLE ZA STREŽBO ZA GOSTILNO »PRI JANEŽI«,TRNOVSKA VAS 43C;
DNJI IVANJCI
TEKSTILNOKONFEKCIJSKI TEHNIK
ŠIVANJE ZA ŠIVALNIM STROJEM -PRIPRAVNIK; določen čas 6 mes.; drugi pogoji: ZAPOSLI SE LAHKO KONFEKCIONAR TEKSTILIJ, KROJAČ; do 27.03.01; PAPISS, D. 0. 0., VUČJA VAS 38, KRIŽEVCI PRI LJUTOMERU
EKONOMSKI TEHNIK
ZASTOPNIK ZA OMBOČJE ZASTOPA LENDAVA (SVETOVANJE, SKLEPANJE ZAVAROVALNIH POGODB); nedoločen
čas; 6 mes. delovnih izkušenj; jeziki: slovenski jezik - govorno in pisno; znanje programskih orodij: urejevalnik
Republiški zavod za zaposlovanje, Območna enota Murska Sobota
PROSTA DELOVNA MESTA
s pogoji za zasedbo
izkušenj; jeziki: nemški jezik - govorno; vozniški izpit kategorij B, C, E; drugi pogoji: 3-LENA POKLICNA ŠOLA KATEREKOLI SMERI; do 30.03.01' AR AVTO, D. D., GORNJA RADGONA, LJUTOMERSKA CESTA 29, G. RADGONA
PRODAJALEC
PRODAJALKA V TRGOVINI NA MELEH PRI GORNJI RADGONI; nedoločen čas;
3 I. delovnih izkušenj; družinsko stanovanje; jeziki: nemški jezik - govorno; znanje programskih orodij: urejevalnik besedil - osnovno; vozniški izpit kategorije B; drugi pogoji: OBVEZNO PREBIVATI Z DRUŽINO V STANOVANJU NAD TRGOVINO, SMISEL ZA ESTETIKO, ZAPOSLI SE LAHKO TUDI GIMNAZIJSKI MATURANT; do 27.03.01; ŠTEFAN PAVLINJEK, S. P„ KOVINOPLASTIKA, TEMLIN0VA 4, M. SOBOTA
KUHAR
KUHAR ZA GOSTILNO »PRI JANEŽI«, TRNOVSKA VAS 43C; določen čas 12 mes.; jeziki: nemški jezik - govorno; do
PROSTA DELOVNA MESTA NA OBMOČJU
Območje	Izobrazba
l-ll lll-IV V VI VII-VIII SKUPAJ
Murska Sobota 1	15	5	2	2	25
nedoločen čas; jeziki: nemški jezik -govorno; do 23.03.01; FANTAL, D. 0.
0„ TRGOVINA, GOSTINSTVO IN STORITVE, LEŠANE 31, APAČE
NATAKARICA (točenje pijač in priprava toplih napitkov in upravljanje z igr. aparati); določen čas 6 mes.; drugi pogoji: končana katerakoli poklicna ali vsaj osnovna šola; do 25.03.01; IRENA , ROŽMAN, S. P., BAR PARADIŽ LJUTO-
MER, RAJH NADE 15, LJUTOMER
LESARSKI TEHNIK
RAZREZOVALEC HLODOVINE - ŽAGAR (ZAPOSLI SE LAHKO MIZAR, STROJNI TEHNIK, STROJNI KLJUČAVNIČAR); določen čas 3 mes.; 2 I. delovnih izkušenj; drugi pogoji: DOBER MATEMATIK, DOBRA PROSTORKA PREDSTAVA, SMISEL ZA VARNOST, HITROST PRI DELU; do 14.04.01; DRAGO TOTH, S. P., ŽAGARSTVO, OČESLAVCI 22, SPO-
besedil - osnovno; vozniški izpit kategorije B; drugi pogoji: katerakoli druga izobrazba - smer tehnik, poskusno delo 3 mesece, starost do 35 let; do 23. 03.
01; ZAVAROVALNICA MARIBOR, D. D., PREDSTAVNIŠTVO LJUTOMER, PREŠERNOVA ULICA 7, LJUTOMER
BLAGAJNIK (oprav, zaht. blagajniških del, sprej. gotov, in negotovinskih vplačil ...); določen čas 6 mes.; 6 mes. delovnih izkušenj; jeziki: nemški jezik - govorno; znanje programskih orodij: urejevalnik besedil - osnovno, delo s preglednicami -osnovno; vozniški izpit kategorije B; drugi pogoji: 2-mes. posk. delo, vloge poslati: MP SLOVENIJALES, D. D„ SEKTOR ZA KADR. ORG. IN SPL. ZADEVE, DUNAJSKA C. 22, 1511 LJUBLJANA; do 23.03.01; SLOVENIJALES, GRADBENI MATERIAL IN STAVBNO POHIŠTVO, D. 0. 0., Prodajno mesto M. Sobota, Marki-šavska 9, M. Sobota
NAJBOLJŠIH SEDEM TUJIH SKLADB NA MURSKEM VALU: NSTSNMV
1.	SAN - Emir & Frozen Camels
2.	LUNA BRAVA - Natalia Oreiro
3.	LOVE DON’T COST A TH1NG - Jennifer Lopez
4.	SUPREME - Robbie WiUiams
5.	OVERLOAD - Sugababes
6	.1LAY MY LOVE ON YOU - Westlife
7	. DANCING IN THE MOONLIGHT - Toploader
PREDLOGI:
LET IT BE - Jamaica Soundsystem
THIS IS WHEREI CAME IN - Bee Gees
TELL ME WHY - Špice Girls
LESTVICA SLOVENSKE ZADAVNE GLASDE: 7 VELIČASTNIH
1.	DOBRA VILA - Tabu
2.	LAHKO BI ZLETELA - Vlado Kreslin
3.	SONCE - Planet Grove
4.	PRIDI K MENI - Zoran Predin
5.	VSAJ EN LETNI ČAS - Maja Waiss
6.	KURJA LOJTRA - Leteči potepuhi
7.	NE NI RES - Nuša Derenda
PREDLOGI:
POLJUBILA BOM NOV DAN - Darja Švajger
OSTANI TU - Karmen Stavec
SONCE V OČEH - Tinkara Kovač
LESTVICA NARODNOZABAVNE GLASBE: GLASBA NAŠEGA SRCA
1.	BODI Z NAMI-Zasavci
2.	SREČA - Vita
3.	LEPO ŽENKO IMAM - Slovenski muzikantje
4.	OB POTOKU - Litijski odmev
5.	TI SI MOJ PLAMEN - Slapovi
6.	MAMA NAJDRAŽJA - Igor in Zlati zvoki
7.	PRIMOŽ PRVAK - Kvintet Dori	*
PREDLOGI:
MOJCA - Ans. Toneta Rusa
POMLAD PRIHAJA - Pomlad
ŽIVLJENJE JE ČUDEŽ - Štrk
LESTVICA ODMURSKE ZADAVNE GLASBE: »DOMAČA PLOŠČA«
1.	VSI ME POZNAJO - Nova Legija
2.	RANJENA DUŠA - Drago Jošar
3.	NE JOČI LJUBEZEN - Jože Kontrec
4.	LJUBEZEN VEČNO NAJ ŽIVI - Mari & Robi
5.	VEDI DA NATE MISLIM ŠE - Metulj
6.	NOČ POLNA AVANTUR - Marina Huber
7.	MILA VAS DOMAČA - Dva zeta
PREDLOGI:
CIGARETA - Nikola .
LEP JE SVET - Pajdaša
NE RECI ZBOGOM - Tadej Šalamun in Marina Huber
Izpolnjene kupone pošljite do četrtka, 29. marca 2001, na naslov: Murski val, Ulica arhitekta Novaka 13,9000 Murska Sobota, za glasbene lestvice.
Kupon št 12 - glasujem za skladbo
NSTSNMV:
7 VELIČASTNIH:
GLASBA
NAŠEGA SRCA:
LESTVICA OBMURSKE ZABAVNE
GLASBE »ŠPERPLOŠČA«.......
Ime in priimek ter naslov:
VESTNIK lahko kupite tudi na večini pošt v Pomurju.
Podjetje informiranje, d. d., Ulica arhitekta Novaka 13, M, Sobota
EKONOMSKI TEHNIK ZA RAČUNOVODSTVO
RAČUNOVODJA; določen čas 12 mes.; 3 mes. delovnih izkušenj; znanje programskih orodij: delo z bazami podatkov - zahtevno; drugi pogoji: delo z računalnikom in obvladovanje računalniških programov za računovodstvo; do 27. 03. 01; SREDNJA ZDRAVSTVENA ŠOLA RAKIČAN, UL. DR. VRBNJAKA 2, MURSKA SOBOTA
INŽENIR STROJNIŠTVA
OBRATNI TEHNOLOG III.; določen čas 6 mes.; drugi pogoji: zaželeno znanje Avtocada in nemškega je zika, lahko se zaposli pripravnik, možnost zaposlitve za nedoločen čas; do 31.03.01; AR CONT, PROIZVODNJA BIVALNIH ENOT, D. D., G. RADGONA, G. RADGONA
PROJEKTANT III.; določen čas 6 mes.; drugi pogoji: zaželeno znanje Avtocada
in nemškega jezika, lahko se zaposli pripravnik, možnost zaposlitve za nedoločen čas; do 31.03.01; AR-C0NT, PROIZVODNJA BIVALNIH ENOT, D. D., GORNJA RADGONA, G. RADGONA
UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI INŽENIR STROJNIŠTVA
OBRATNI TEHNOLOG I; določen čas 6 mes.; drugi pogoji: zaželeno znanje Avtocada in nemškega jezika, lahko se zaposli pripravnik, možnost zaposlitve za nedoločen čas; do 31.03.01; AR CONT, PROIZVODNJA BIVALNIH ENOT, D. D., G. RADGONA, G. RADGONA
PROJEKTANT I; določen čas 6 mes.; drugi pogoji: zaželeno znanje Avtocada in nemškega jezika, lahko se zaposli pripravnik, možnost zaposlitve za nedoločen čas; do 31.03.01; AR CONT, PROIZVODNJA BIVALNIH ENOT, D. D., GORNJA RADGONA, G. RADGONA
32
marec žpn-i
ibiib
Enota
banke
Priimek:
Ulica.
Pošta:
Podpis.
Stanko Ivanušič - Razkolnikov intenzivno proučuje damski razkol znotraj lendavskega LTO-ja in Razvojne agencije. Razkol je odplaknil Sonjo Kre-
Janko Halb bo neuspeli samoprispevek v rojstni Pertoči kompenziral z vrnjenimi lastniškimi vložki Telekoma.
Fran Šlihthuber ■ Škaliskij je te dni na službeni poti v Moskvi. Izkoristil bo namreč reprezentančno nogometno tekmo slovenske reprezentance in poskušal najti okrepitev za svoj Manchester United.
Slavko Mihalič je zaželel vej liko sreče na novi politični po11 zdaj že ex svetniku Lapiju.
Zaradi naglih sprememb in negotovosti v Radenski že žalujejo, da kristalnega globusa niso postavili na radgonskem sejmišču.
/ Za pomurske zadružne trgo-I vce ne bi bilo slabo, če bi šli / do Lipovec in si ogledali trgovi-/ no KG Rakičan. Morda bi konč-/ no le doumeli, da se s konku-' renčnimi in nizkimi cenami re- i produkcijskih materialov da / tudi veliko zaslužiti. No, to I zahteva nekaj več fizičnih ob- I ratov, ki pa jih niso več vajeni, p saj je pisanje vlog za sanacijo l< zadrug na ministrstvo enostavnejše in manj rizično. |
l V Ljutomeru je toliko mladinskih centrov, da mladi ne vedo več, kateremu naj verjamejo. Zato so tisti neopredeljeni mladi, ki si želijo normalnega delovanja, naslovili na društvo upokojencev prošnjo, da ustanovi sekcijo za mlade.
Radgončani te dni opažajo i večane sejemske aktivnosti, so potegnile na piano tudi i kreativne tekače, med ni^ tudi župana. Ta bo imel o^0' tveni tok po radgonskih uHca v torek, 10. aprila, ob 12- url'
Igor Zajc je že poslal vabila za prvo potovanje s potniškim vlakom proti Hodošu. Čast prvega, ki bo stopil na ta vlak na murskosoboški postaji, naj bi doletela Pišto Tota.
Jožetu Jagodniku je poslal čestitko za ohranjanje tradicije v soboški Fazaneriji eden od že pozabljenih nogometnih funkcionarjev.
Datum naročila.
I
I Tibi Vbroš je te dni v Franciji. I Potem ko sta ponudbo zavrni-i la Interspar in Mercator, sedaj j pregovarja Leclerca za gradnjo hipermarketa v Prosenjakovcih. Če mu ta projekt spodleti, si že išče delodajalca, ki bi ga bil pripravljen poslati za predstavnika na Ma- , džarsko. Preseneča le to, da j se za vlaganje ne dogovarja s l Tržnico - Ponte roso Lenti. U
V Gradišču so vaščani poie0 pridobitve nove kanalizacije & najbolj zadovoljni z opravljeni^ nadzorom, ki jih je stal nek® I več kot sedem milijonov. /
rn urejanju komunalne in frastrukture je izostala na območju parcel Jugovo 2 ureditev križišč Gregorčičeve, Travniške,
Rožne in Jugove ulice. Ob zamenjavi prometnih znakov bo prišlo do spremembe horizontalne prometne signalizacije in poteka prednostne ceste od Gregorčičeve ulice do naselja Jugo- । vo. M. J.
__la
Cenjene varčevalce, komitente in vse občane obveščamo, da bo celotno poslovanje Poslovne enote Lendava zaradi prenove od ponedeljka, 26. marca, dalje začasno preseljeno v hotel Elizabeta, v Mlinski ulici 5 v Lendavi (tja bo preseljen tudi bančni avtomat iz Mlinske ul.). Delovni čas enote ne bo spremenjen.
Opozorilo!
V soboto, 24. marca, bo zaradi selitve Poslovna enota Lendava zaprta. Ravno tako ta dan ne bodo poslovali bankomati v Lendavi (v Mlinski in Kranjčevi ulici), v Dobrovniku in Turnišču. Namesto Poslovne enote Lendava bo poslovala v soboto, 24. marca, od 8. do 12. ure ekspozitura Črenšovci.
Prosimo za razumevanje!
zb. marca bo sonce vzšlo ob 5. uri in 53 minut, zašlo pa ob 18. uri in 23 minut. Dan bo tako dolg že skoraj 12 ur in pol. 25. marca ob 3. uri in 21 minut bo na nebu nastopil ščip. Pozor: v nedeljo ob 2. uri zjutraj bomo prešli na poletni čas in premaknili kazalce za eno uro naprej.
Ižakovci
V Krajevni skupnosti Ižakovci se zavzemajo, da se traktorska taksa pobira tudi za vse druge samohodne kmetijske stroje, to je kombajne. S tem so v bistvu za dopolnilo občinskega sklepa o pobiranju traktorskih taks v beltinski občini. M. J.
Beltinci
Javno so razgrnili osnutek sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana občine Murska Sobota, ki se nanaša na območje beltinske občine. Razgrnjen bo mesec dni na sedežu občinske uprave v Beltincih in v vsaki krajevni skupnosti. V tem času bodo sprejemali pisne pripombe občanov, organov, orga- i nizacij in skupnosti.
j Nakup Lj^599g J09753^ _JZ7247^ 23^9536^ ^9-5360
11-0863 ,
Po zlatoporočni slovesnosti feS' se je kar petinsedemdeset go-stov udeležilo pogostitve, ki je K ' , ' ’ J bila v Janževem hramu. Tam so K. ' jubilantoma igrali Črešnjevski tamburaši. Seveda sta zlatoporočenca tudi zaplesala. Povabljence sta pozvala, naj namesto morebit-'	nih daril rajši prispevajo denar za gradnjo porodni-
šnice v Rakičanu, in ti so to upoštevali, tako da so v ta namen nakazali 162.000 tolarjev.
Slavica seje rodila 1932. leta pri Vidmu ob Ščavnici. Leta 1951 je začela delati kot mlada medicinska sestra v tedanjem Tuberkuloznem dispanzerju ZD v Gornji Radgoni in pomagala obolelim na terenu. Pozneje se je zaposlila v Zdravilišču Radenci, kjer je bila do upokojitve glavna medicinska sestra. V tistem času je tudi diplomirala na Višji šoli za medicinske sestre v Ljubljani. Alojz se je rodil 1926. leta v Mariboru, otroštvo in mladost pa je preživljal
I Prodaja lZUzBl 110.6343
2408240^ WL21921 ^1J752/
_______________________________________________| februarsko glavno nagrado: kakovosten pravičen, saj je nagrada prišla v prave roke: na njem ne le igra razne igrice, ampak tudi piše, iz Zbigovec.
računalnik, me je na ekranu pozdravila zahvala: si dobila računalnik. Zdaj je pred nami novo, marče- I
s starši v Podgradu. Leta 1944 so ga mobilizirali v nemško vojsko, od koder se je kot vojni ujetnik vrnil v domovino 1946. leta. Potem se je zaposlil kot knjigovodja v KZ Apače, nato v KK Gornja Radgo-’ na, od tam pa je odšel v Radensko, kjer je opravljal delo vodje interne kontrole. Med delom je diplomiral na Višji šoli za organizacijo dela v Kranju.
Fekonjev^ sta bila ves čas društveno aktivna in taka sta tudi zdaj. Njuno veliko veselje so srečanja s hčerkama Andrejo in Jelko in njunima družinama. Nadvse rada imata dva vnuka in vnukinjo. Prosti čas prebijeta v svojem vinogradu v Sovjaku. Sta zelo gostoljubna in družabna. - Tekst in foto: Lu- I dvik Kramberger
Banka Slovenije
15.6093
109.8197
32.7443
238.5745
139.9001
11.0929
^atJa je hčerka Branka in Marije Slana iz Negove, ki ji je Vestnikov žreb dodelil računalnik s tipkovnico, le ekran so si morali sami dokupiti. Žreb je bil Slanovi namreč računalnika še niso imeli. Zdaj ga je dobila Katja, ki V novo prijetno in koristno zaposlitev jo je uvedla študentka Nataša Katja me je prijetno presenetila, kajti ko sem vstopil v sobo, kjer ima Hvala, Vestnik! Hvala tudi tebi, Katja. V veliko veselje nam je, ker vsko žrebanje in zelo si želimo, da __________________________ bo žreb tudi tokrat pravičen in bo do- I
delil računalnik spet komu, ki ga še | F4h« 11 nima. - Foto: Š. S.
—v • • I
Pomurske banke, d. d., Menjalniški tečaj Pomurske banke, d. d., Murska Sobota, z dne 20. 3 2001, srednji tečaj Banke Slovenije velja od 20. 3. 2001 od 0.00 ure dalje.
—JASlUj —JOŽE -^Moijel
MAKSIMA
.Jupert
— JANEZ
Tudi letos, tokrat že četrtič, so pripravili na Cankovi ob praznovanju goda sv. Jožefa prireditev, ki jo že tradicionalno imenujejo Jožefovi dnevi. Tokrat je Turistično društvo Cankova že v nedeljo organiziralo razstavo ročnih del in domače obrti. Poleg tega da so obiskovalci lahko videli izdelke domače obrti, so lahko opazovali tudi cankovske osnovnošolce, ki so se ob pomoči mentorjev poskusili v izdelovanju rož iz papirja, pletenju košar in drugih likovnih spretnostih z namenom, ohraniti tovrstne obrti. Na ogled pa je bila tudi kulinarična razstava prekmurskih jedi in predstavitev turistične dejavnosti v občini I Cankova. Kot skoraj vsako prireditev na Cankovi, so tudi to popestrili člani tamhi iračLo cizi mino Odnieani \/ ciz In n nrimrli+m/ m in cnndoln tudi v.	I
iz. marec, četrtek, 3. marec, petek, I. marec, sobota, , marec, nedelja, . marec, ponedeljek, marec, torek, marec, sreda,
V dvoje je lepše
Natanko petdeset let potem, ko sta se poročila, sta Slavica in Alojz Fekonja iz Radenec praznovala j zlato poroko. Zlatoporočni 1 obred je opravil v imeu UE I Gornja Radgona Dušan Za- 1 gore, nagovoril pa ju je tudi ■ radenski župan Herbert Še- ■ fer in jima podaril umetniš- I ko sliko slikarja Jakija. Tako H kot pred petdesetimi leti, ji- M ma je bil tudi tokrat priča Av-gust Šajnovič, star že dvain- |H devetdeset let.
Ma kratko
nagrajuje
VESTNIK znova
Jožefovi dnevi na Cankovi
I Država L^strija^ J^nčija^ Francija ZDA~
	
[jtallja