OB 8. MARCU Objavljamo prispevek pionirja Francija iz osnovne šole na Igu z namenom, da bo to hkrati tudi skupna ČESTITKA VSEH NAS NAŠIM ŽENAM, MATERAM, DELAVKAM, BORKAM OB MEDNARODNEM DNEVU ŽENA 8. MARCU! TITO, REVOLUCIJA, MIR Tovariš Tito je postal sekretar komunistične partije Jugoslavije že leta 1938. Tedaj se je začelo j*ot>o obdobje zgodovine naše domovine. Tovariš Tito je že takrat dejal, da bo novo vodstvo sestavin lZTnladih ljudi, iz preprostega ljudstva. Iz tega ljudstva je bila sestavljena partizanska vojska n]eni voditelji. Tito je od otroštva vedel, kaj je revščina in pomanjkanje. Zato se je boril in vodil °)o vojsko, da bi nekoč bolje živeli in uživali svobodo. Hotel je, da bi tudi delavci imeli svoje pra-^ ce- Ko so po velikem trpljenju in mnogih žrtvah zmagali s svojim voditeljem Titom, se je začela oda. Takrat so dobili vsi zatiranci svojo pravico. Posebno ženske v stari Jugoslaviji niso imele nobenih pravic, v svobodi pa so postale enako-r<™nez moškimi. Za to imajo tudi vso pravico, saj so se tudi borile. V partizanih jih jebilo 100.000, o jih je 25.000. Ob nekem govoru je Tito dejal: »Ponosen sem, da sem vrhovni komandant r^ac^e’ v kateri je tako veliko žena!« a zenska sedaj lahko študira in se uči vseh poklicev. Pred vojno ni bilo žensk na univerzi, to je 0 S(tmo za moške in še teh je bilo malo. Danes je skoraj vsaka žena in mati zaposlena, ima svoj n - ^ M svoje pravice. Včasih pa je bila podobna sužnji in tudi otroci so bili reveži, ker mama nikoli ^Malu bo 8. marec, takrat se bomo spominjali vseh mam in vseh delovnih žena. Tudi tistih, ki so Pse m umrle zato, da mi lepše živimo. FRANCI ERJAVEC Osnovna šola Ig si družbenopolitični dejavniki v Ljubljani so podprli predlog, naj se sredstva za proslav-janje Dneva žena letos namenjajo za razširitev delovnih in varstvenih prostorov Demon-acijsko eksperimentalnega centra za dnevno varstvo in delovno usposabljanje duševno Zadete mladine v Ljubljani. Poziv za to akcijo sta Svet za vprašanja družhenockonom-s cga in političnega položaja žensk pri OK SZDL in Mestni svet ZSS že poslala ’ nitn organizacijam sindikata v Ljubljani. i vsem osnov- — Desetčlanska delegacija pobratene občine Lajkovac, ki jo je vodil predsednik izvršnega sveta Mihajlo Milovanovi^se je pogovarjala med svojim trodnevnim obiskom s predstavniki naše občine in delovnih organizacij o nadaljnjem skupnem sodelovanju predvsem na področju kmetijskega razvoja. Tako naj bi Ljubljanske mlekarne, Mercator in Poljoprivredna zadruga Klas v najkrajšem času izdelale in pripravile osnutek sporazuma o združevanju sredstev in dela, h kateremu naj bi kasneje dala soglasje oba izvršna sveta. Poleg tega dogovora so se predstavniki te pobratene občine pogovarjali še o možnostih sodelovanja na ostalih področjih družbenopolitičnega življenja. Med svojim obiskom so obiskali Elektromonta-žo, kmetijsko farmo Gmajnice, osnovno šolo Horjul, Kovinsko industrijo Ig ter turistično kmetijo na Črnem vrhu. SEJA občinske skupščine STARA, A ŠE NEIZPETA PESEM sl^3 0c* poglavitnih nalog izobraževalne itir no*ti je večja kakovost osnovnega šolstva van: VlJanje vseh oblik usmerjenega izobraže-^'zki *ak0 Za rn'a^ino’ za odrasle, ob delu. neur .0Sebni dohodki, odhajanje iz prosvete, lena stanovanjska problematika, neza- ■n. koliko šol s ^ °bčini deluje II! osnovnih šol, od tega 5 ^auiostojnih s U917 učenci v 132 oddelkih in c centralnih z 18 podružničnitni šolami. Na 0(jatra*n'h šolah je 3382 učencev v 128 Ur '''k'”’v podružnicah pa pridobiva šolsko SaC«ost v 39 oddelkih 678 učencev. V podalj-rgj1” ^'vanjc je vključeno 18,1 odstotka, v cev° nevn° Pa odstotka vseh učen-57r . ''n*- Na Viču imamo glasbeno šolo s drj* Uienci 'n 31 učitelji. Na področju občine *8v a ^ srednjih šol, 4 fakultete, 2 0 a in 3 domovi za dijake in študente. dostr, družb mai;sikaj P°uka. 'eno vrednotenje poklica in še bost rwi vpli”a na kakovost in idej- refren ° 0,113 so na sejah skupnosti postali že dostfti’Za'adi Pa se ^u<^' ne morej° v za_ členek ?ri P°svei'iti vsebinskemu delu. To so samoup3. °re u8°tovitve v poročilu predsednice '?'0bra^(,UVne interesne skupnosti za vzgojo in S*tuPneiT)Van^e v viški občini Marije Stanič na Vsehii tr >Zasedanju izobraževalne skupnosti z ^e'egatT* Z^ori skopane občine. 'Jrho oc) So se na njeno uvodno izvajanje ?Svetli); v. Vf^ ’n v obširni in izčrpni razpravi Majo t azI'*--------- ' abčln[ Put, dob ibjo prj azi‘^ne strani problemov, ki se pojav-t zgojno izobraževalnem delu v naši >lo n) a aJ prosvetnih delavcev pa tre-'birtii n u, V yi^ki občini, temveč se s po-r° lemi srečujejo po vsej Sloveniji. Naj zapišemo le nekaj problemov, o katerih so delegati razpravljali. »Reševanje tovrstne problematike ni le stvar SIS,« je v svoji razpravi dejal Marjan Rogelj, delegat občinske konference ZSMS, »to je zadeva vseh delovnih ljudi in občanov. Zato bi • . DOHODEK POD POVPREČJEM Na osnovni šoli Bičevje je bil lani povprečni osebni dohodek 4.146 din, kar je 15,5 odstotka manj, kot v drugih družbenih dejavnostih v občini. Povprečni osebni dohodek, preračunan na pogojno nekvalificiranega delavca v družbenih dejavnostih je 2.738 din, po podatkih Republiškega koordinacijskega odbora za razporejanje dohodka pa je bil v prvih devetih mesecih lanskega leta že 2.801 din. Povprečni osebni dohodek v osnovnih šolah, preračunan na pogojno nekvalificiranega delavca, pa je 2.610 din. V________________________________________y se morali v krajevnih skupnostih s tovrstno problematiko mnogo bolje seznanjati.« Dotaknil se je delovanja delegatskega sistema in ugotovil, da celo na nekaterih srednjih šolah še vedno nimajo sestavljenih svetov šol po tripari-tetnem načelu. Dotaknil se je tudi neurejene prehrane ne le učencev, temveč tudi prosvetnih delavcev in dejal: »Interesne dejavnosti na šolah niso le prostočasne aktivnosti, temveč morajo postati sestavni del rednega izobraževalnega sistema. Mentorstvo ne sme biti vprašljivo in biti odvisno le od pripravljenosti posameznikov za delo, kot se to dogaja sedaj.« Z reformo šolstva naj bi ne le izvedli institucionalne spremembe, temveč moramo spremeniti tudi medsebojne odnose v učnovzgojnem 74 NEUSTREZNIH UČITELJEV V osnovnih šolah je v občini zaposlenih 474 prosvetnih delavcev. Srednjo izobrazbo ima 187, višjo 153 in visoko 60 učiteljev. Neustrezno izobrazbo ima 7 učiteljev na razredni in 45 na predmetni stopnji ter 22 učiteljev v oddelkih podaljšanega bivanja. Izobraževalna skupnost skuša pomanjkanje nekaterih profilov pedagoških delavcev reševati z izrazito usmerjeno štipendijsko politiko. Nekaj prosvetnih delavcev se izobražuje tudi ob delu in sicer 29 na višjih in 31 na visokih šolah. V______________________________________/ procesu. Kadrovsko problematiko bomo reševali lahko le s pravilnim, tako materialnim kot tudi moralnim vrednotenjem pedagoškega poklica. Številne družbene dejavnosti hočejo imeti prednost. »Finančna odeja« pa je za vse premajhna in vsakega po malem zebe,« je ugotovil delegat druge delegatske konference. Finančne programe moramo torej »stlačiti« v okvire družbenega plana, v zdravstvu, otroškem varstvu in izobraževanju pr naj uskladijo svoje želje in sestavijo minimalne programe potreb. »Kadrovskih problemov ne moremo reševati tako, da učence »silimo« v pedagoški poklic s trenutno ugodno štipendijsko politiko. Vsak se mora odločati zaradi nekega notranjega nagiba,« je ugotovila ena izmed delegatk, ki je tudi potožila, da postaja poklic prosvetnega delavca vse bolj ženski poklic. Fantje, ki že končajo ustrezno šolo, se namreč mnogo raje odločajo za zaposlitev v gospodarstvu. »Zahtevamo, da se osebni dohodki izenačijo s povprečnim dohodkom v družbenih dejavnostih v naši občini že s 1. 1. 1977 in ne šele v prihodnjem petletnem obdobju.« Taka zahteva, ki je prišla izza govorniškega odra, zveni sicer nekoliko tuje, saj ne moremo nekaj zahtevati, temveč se moramo o reševanju problemov ustrezno medsebojno dogovoriti. IVO BREČIČ OB ZAKLJUČKU TRODNEVNEGA SEMINARJA ZA SEKRETARJE 00 ZK AKCIJSKA KREPITEV Občinski komite Zveze komunistov je tako kot vsako leto tudi v teh februarskih dneh organiziral seminar za sekretarje osnovnih organizacij, člane komiteja in komisij. Namen seminarja, ki vsekakor predstavlja primemo in uspešno obliko usposabljanja je bil seznanitev in obravnava vprašanj mednarodnih odnosov (mednarodnega komunističnega in delavskega gibanja), zakona o ljudski obrambi, zakona o družbeni samozaščiti, varnosti in notranjih zadevah, nalogah, ki izvirajo iz zakona o združenem delu, aktualnih vprašanjih tekoče ekonomske politike v občini, idejnopolitični, kadrovski in organizacijski krepitvi ZK kot tudi o vlogi organizacij in članov ZK pri delovanju družbenopolitičnih organizacij. Vsekakor bo potrebno v tem letu, ki bo v celoti posvečeno predkongresnim pripravam k uresničevanju posameznih druženih akcij pristopati akcijsko in organizirano. Še bolj bo potrebno okrepiti vlogo in aktivnost članstva v Socialistični zvezi kot frontni organizaciji vseh družbenopolitičnih sil, kot tudi pri uresničevanju zakona o združenem delu. Nič manj pa seveda ne bo pomembna kadrovska usposobljenost članstva in uresničevanja kadrovske politike na vseh področjih. Prav o izvajanju le te bo na prihodnji seji spregovorila tudi občinska konferenca ZK Ljubljana — "ič-Rudnik. NAPREDOVANJA V ZRVS V prvih februarskih dneh so na slovesnosti, ki so se je udeležili predstavniki skupščine in družbenopolitičnih organizacij naše občine, podelili več kot 200 članom ZRVS napredovanja. Ob tej priložnosti je zbranim spregovoril predsednik občinskega odbora ZZB NOV Stane Vrbovec. SPREJELI SKLEP Delegati so sprejeli sklep, da poročilo o delu izobraževalne skupnosti sprejmejo skupaj s stališči izvršnega sveta. Celotno problematiko, ko so jo nakazali delegati, naj bi obdelale ustrezne službe in skupne zaključke posredovale na naslednji seji samoupravne interesne skupnosti in skupščine občine. Izvršni svet skupščine občine meni, da sc je SIS vključevala v razreševanje problematike na vzgojno izobraževalnem področju. Čimprej naj bi tudi ustrezno preoblikovali zakonske akte, ki določajo financiranje vzgojno izobraževalne dejavnosti. Takoj naj bi tudi zakonsko uredili status celodnevne šole. Življenje jo je namreč že sprejelo, zakon pa je sploh ne omenja. Mestna izobraževalna skupnost naj bi v bodoče skrbela tudi za enakomeren razvoj celodnevne šole v vseh ljubljanskih občinah. V prihodnje naj bi šole sistematičneje in dolgoročneje reševale stanovanjsko problematiko prosvetnih delavcev. Mnogo več pozornosti moramo posvečati tudi družbenopolitičnemu izobraževanju pedagoških delavcev in večjemu vključevanju šole v življenje v krajevnih skupnostih. Pri lokacijah izobraževalnih centrov naj bi sc v bodoče mnogo več1 dogovarjali z urbanističnimi službami. POSVETI MESTNEGA KOMITEJA ZK SMELEJŠI RAZVOJ Komite mestne konference ZKS Ljubljana organizira v sodelovanju s komiteji občinskih konferenc ZK, skupščino mesta, socialistično zvezo, sindikatom in medobčinskim odborom Gospodarske zbornice posvete z vodstvi organizacij združenega dela po posameznih panogah. Namen teh posvetov je prevsem zagotovitev celovitega pregleda ekonomskega položaja in razvojne usmeritve organizacij združenega dela ter njihove spodbuditve k smelejšemu in učinkovitejšemu napredku. To je tudi eden temeljnih pogojev za povečanje ekonomske učinkovitosti in krepitev samoupravnih družbenoekonomskih odnosov v posameznih organizacijah združenega dela in gospodarskih panogah. Obenem pa je od tega seveda odvisen tudi uspešen ekonomski in socialni razvoj posameznih občin in mesta. Na posvetih obravnavajo tudi vsa aktualna vprašanja samoupravne organiziranosti, dohodkovnih odnosov, integracij in kadrovske politike, kolikor so ta vprašanja neposredno vezana z obravnavo ekonomsko-ra-zvojne politike. Na vsakem posvetu obravnavajo tudi vlogo in usposobljenost družbenopolitičnih organizacij, še posebej Zveze komunistov ter njeno neposredne naloge za uresničevanje razvojnih programov v organizacijah združenega dela. Na posvete so praviloma vabljene le delovne organizacije in sestavljene organizacije združenega dela, temeljne organizacije združenega dela pa le v primerih, kadar so povezane v delovnih organizacijah s sedežem zunaj Ljubljane ali kadar gre za večje in pomembnejše delovne kolektive. Organizacije združenega dela s področja trgovine in raziskovalne dejavnosti sodelujejo na posvetih skupaj z ustreznimi panogami. Na posameznih posvetih sodelujejo tudi predstavniki interesnih skupnosti, bank in univerzitetnih organizacij. BORIS ČRNE KAKO IZVAJAMO DROŽBENI DOGOVOR 0 TEMELJIH KADROVSKE POLITIKE DIREKTOR Z OSNOVNOŠOLSKO IZOBRAZBO Analiza je pokazala, da družbenega dogovora o temeljih kadrovske politike v občini Ljubljana Vič-Rudnik, ki so ga sprejeli 1971 in ga tudi stoodstotno podpisali, ne izvajajo tako dosledno. To je ena temeljnih ugotovitev v poročilu o izvajanju kadrovske in štipendijske politike v občini, ki so ga obravnavali in sprejeli na zadnji seji vseh treh zborov občinske skupščine. Izdelani akti o sistematizaciji delovnih mest so v večini delovnih organizacij (ponekod jih sploh še niso izdelali!) le odraz dejanskega kadrovskega stanja oziroma posnetek obstoječega kadrovskega potenciala. V sistematizaciji, pa tudi iz razpisnih pogojev za delovna mesta individualnih poslovodnih organov in vodilnih delavcev lahko ugotavljamo nedoslednost pri določanju stopnje izobrazbe. Sicer pa skoraj nikjer niso izvedli sistematizacije delovnih mest zato, da bi ugotovili, kateri kadri so za določena delovna mesta potrebni in bi zato v zvezi s tem načrtovali kadrovske potrebe, temveč so jo izdelali zaradi izplačevanja osebnih dohodkov. V anketi med podpisnicami so ugotovili.da od 50 organizacij, kolikor jih je bilo zajetih z vprašalnikom, dolgoročnega razvojnega načrta kadrov nima nobena, srednjeročnega ima 11 delovnih organizacij, kratkoročnega imajo v 19, nobenega načrta pa nimajo kar v 5 OZD. Podatek, da kar vil organizacijah nimajo načrta izobraževanja, postane nekoliko razumljivejši, če vemo, da se kar v 38 odstotkih delovnih organizacij sploh nihče posebej ne ukvarja s kadrovsko problematiko. V dveh letih in pol po sprejetju družbenega dogovora o oblikovanju in izvajanju štipendijske politike ga nekatere delovne organizacije še vedno niso podpisale. To so v viški občini: Fakulteta za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo, Fakulteta za elektrotehniko, Fakulteta za naravoslovje in tehnologijo ter Vodogradbeni laboratorij. Njihovi razlogi in utemeljitve, zakaj še vedno stoje ob strani, pa imajo dokaj majave noge. Po stopnji 0,5 odstotka od osebnega dohodka, ki je namenjen štipendiranju iz združenih sredstev, so v viški občini lani zbrali 6.560.000 din. Štipendisti iz naše občine so dobili 2.860.000 dinarjev, to je 44 odstotkov celotne vsote, preostali del pa se je solidarnostno prelil v tiste občine, kjer nimajo dovolj sredstev za svoje štipendiste. Trenutno je še nekaj štipendistov, ki niso pravočasno prejeli štipendij. V zaostanku z izplačilom so za mesec dni, vendar bodo že prihodnji mesec zaostale štipendije izplačali. IVO BREČIČ SEMINAR ZA PREDSEDNIKE IN SEKRETARJE KRAJEVNIH KONFERENC SZDL Občinska konferenca SZDL Ljubljana Vič—Rudnik je 10. februarja organizirala enodnevni seminar v Polhovem Gradcu za predsednike in sekretarje KK SZDL. Osrednji temi sta bili organiziranost KO SZDL in KS ter priprave na volitve 1978.0 vsem tem je spregovorila Silva Jereb, članica izvršnega odbora predsedstva RK SZDL Slovenije. Pri organiziranosti KO SZDL in KS je bila, tako v njenem izvajanju kot tudi v razpravi poudarjena množičnost in frontna organiziranost Socialistične zveze ter v zvezi s tem širjenje odnosno pridobivanje novih kadrov. Pri tem je potrebno najprej ugotoviti potrebe, nato kadrovske možnosti, temu pa sledi prava porazdelitev dela. Motiviranost za politično delo je povezana s konkretnimi akcijami, zato mora aktivnost SZDL prodreti na vsa področja družbenopolitičnih in družbenih dejavnosti, ker bomo le-tako pridobivali ljudi za konkretno delo, nikakor pa ne smemo pri tem zanemariti priznanj za požrtvovalno aktivistično delo. S tem se tesno navezuje tudi akcijsko usposabljanje kadrov. Med drugim je bila poudarjena tudi odgovornost vodstvenih organov in nujna povezanost ter sodelovanje organizacije SZDL in samoupravnih organov KS in občine. V ospredje pa med drugimi ugotovitvami iz Glasilo občinske konference SZDL Ljubljana Vič-Rudnik. Urejata izdajateljski svet—častni predsednik dr. Josip Vidnur — in uredniški odbor: inž. Janez Cemažar, Milovan Diraitrič, Janja Domitrovič (odgovorna urednica), inž. Alojz Habjan, Janez Jagodic, Stane Florjančič, Ivo Zalar. Tehnični urednik France Anžel. Uredništvo in uprava Ljubljana, Trg MDB 7-1, tel. 23-381, int. 26, tekoči račun SDK 50103-678-51173. Rokopisov ne vračamo. Tisk tiskarna Ljudske pravice v Ljubljani. Glasilo dobijo vsa gospodinjstva v občini brezplačno. prakse prihaja vse bolj potreba po nastavitvi administrativnih delavcev v teh organizacijah, t.i. organizatorjev političnega dela na terenu. V pripravah na volitve 1978 pa nas čakajo zahtevne in obširne naloge, kot so ugotovili vsi prisotni. Tako bo potrebno takoj pristopiti k oceni dosedanjega delovanja delegatskega sistema, pokazati na vse njegove prednosti in slabosti. Ta ocena naj bi vključila vse prizadete dejavnike (družbenopolitične in družbene organizacije, SIS, skupščino občine itd.) in vsebovala tri dele in sicer: — vsebinsko oceno, kjer je potrebno ugotoviti, kako delati naprej! — kadrovsko-organizacijsko oceno, ki naj zajame vprašanje, kakšno strukturo delegacij potrebujemo, vprašanje številčnosti delegacij, ali posebne ali splošne delegacije ipd.? — analiza človeka kot posameznika pri katerem bo potrebno ugotoviti njegove možnosti in sposobnosti pa tudi pomanjkljivosti. Pri tem bomo morali imeti pred očmi predvsem potrebe po določenih kadrih ter upoštevati rotacijo in reelekcijo. Za vse to pa bo potrebno zlasti utrditi kadrovske in volilne komisije v KS in OZD in narediti bilanco doslej evidentiranih možnih kandidatov. Občinska in krajevne konference SZDL pa naj bi do meseca aprila, maja sprejele te ocene in izdelale politična izhodišča in kriterije za to predvolilno akcijo, temu pa bo sledilo samo evidentiranje in izvedba volitev. Ob zaključku seminarja so prisotni sprejeli tudi delovni načrt krajevne konference SZDL za leto 1977, kjer poleg javne razprave o kmetijski in gozdarski problematiki in preobrazbi na vasi, ki se pravkar iztekajo, organiziranosti KO SZDL in KS ter priprav na volitve izstopa utrditev delovanja kadrovsko-volilne komisije in koordinacijskega odbora za celodnevno osnovno šolo ter ustanovitev koordinacijskega odbora za razvijanje tradicij NOB in proslave. ANDREJA BERLAN ŽIVAHNO DELO KK SZDL POLHOV GRADEC IN ČRNI VRH NALOGE, KI OBVEZUJEJO Krajevna konferenca, usklajevalec družbenopolitičnih aktivnosti delovnih ljudi in vseh organiziranih socialističnih sil postaja v kraju činitelj.brez katerega si kratkomalo ni več mogoče zamišljati urejenega življenja in dela. Posebno zdaj, ko so z novimi določili zakona o združenem delu in samoupravnega sporazumevanja ter dogovarjanja dani boljši pogoji za nadaljnjo, še učinkovitejšo krepitev naših samoupravnih socialističnih odnosov, dobiva delo KK SZDL pomen, kakršnega bržčas ni imelo še nikoli poprej. Tega se — tako kot v vseh naših krajih — prav gotovo zavedajo tudi v KS Polhov Gradec in Črni vrh. Da bi se nekoliko bolj seznanili z delom KK SZDL v teh dveh krajih naše občine, pa tudi z nalogami in problemi, ki ju spremljajo, smo naprosili predsednika KK SZDL Polhov Gradec Vlada Sotlerja in predsednika KK SZDL Črni vrh Jožeta Setnikarja za nekaj besed. VLADO SOTLER: »Naša organizacija deluje na vseh ravneh družbenega udejstvovanja. Tako smo ravnokar končali z javno razpravo o problematiki kmetijstva in prostorskem planu, na kateri smo obravnavali zlasti vprašanja kmetijske dejavnosti v našem kraju in vprašanje zazidljivih površin. Pri slednjem smo dali poudarek predvsem zaščiti obdelovalnih površin. Zdaj, ko je ta razprava za nami, pa sodelujemo že v pripravah na proslave ob pomembnih letošnjih jubilejih. Tako za 40-letnico prihoda tovariša Tita na čelo partije, 1. maj, dan mladosti in 85-letnico predsednika Tita itd. Koordinator teh priprav bo naš izvršni odbor. Prav tako pa je Vlado Sotler Jože Setnikar pred nami tudi pomembna akcija v zvezi s pripravami na volitve, na kateri bo poudarek na oceni delegatskega sistema v našem kraju in na evidentiranju priprav. Delo bi radi razširili na čim širši sloj prebivalstva. Do zdaj določene naloge vedno opravljajo eni in isti ljudje. Vse delo usklaja in vodi devetčlanski izvršni odbor, ki je sestavljen na principu delegatskega sistema in vključuje predstavnike vseh družbenopolitičnih organizacij našega kraja. Žal pa ugotavljamo, da do zdaj nismo ravno najbolje sodelovali z mladinsko organizacijo in KUD Polhov Gradec. Vsekakor moramo tudi s temi vzpostaviti plodnejše odnose, saj bo le tako naše delo dobilo pomen, ki mu gre.« JOŽE SETNIKAR; »Pri nas vse naloge in težave rešujemo skupaj s svetom KS. To zlasti zategadelj, ker je naša krajevna skupnost sila raztresena in ima sorazmerno majhno število občanov (skupaj vsega 547). Vendar pa s tem nočem reči, da občani ne bi bili delavni. Nasprotno. Naj smo imeli še tako kočljive probleme, smo vendarle do zdaj še vse rešili. Tako smo s prostovoljnim delom skoraj v celoti zgradili 46 km cest, kolikor jih imamo zdaj, uredili prenekateri objekt, izkazali pa smo se tudi pri nedavnem samoprispevku. Lahko bi rekel, da smo bili celo za zgled. Prva je prišla namreč volit 83-letna občanka, svoj glas pa je prinesel tudi občan, ki je napolnil že 92 let. Tudi pri solidarnostnem prispevku za prizadeto Posočje prav gotovo nismo bili med zadnjimi. Skupno smo zbrali 10.000,00 dinarjev. Prav tako pa so se naši občani v velikem številu odzvali tudi razpravi o zakonu o združenem delu, ki smo jo imeli pred časom. Na tej smo med drugim predlagali še nadaljna tri predavanja o kmetijstvu in gospodinjstvu. Razpravljamo pa tudi že o tem, da bi aprila pričeli z izboljšavami naše štiriletne šole, septembra pa morda z uvedbo celodnevnega pouka. To bo naša poglavitna naloga za letošnje leto — mimo priprav na razne proslave in daril ostarelim občankam ob 8. marcu. V prostorih štiriletne osnovne šole se v glavnem odvija tudi naše kulturno življenje. Resda v bolj skromnem obsegu, vendar s precejšnjo zavzetostjo. Naj k temu dodam, da je tudi sicer nekaj članov aktivno vključenih v prosvetno in kulturno delo. Drugače pa je naš poglavitni problem odseljevanje občanov. Boljši zaslužek in ugodnejši življenjski pogoji jih vabita v dolino — bojimo se, da bo naš kraj nekoč ostal prazen. Radi bi obdržali vsaj mlajše občane, kajti, če se ti odselijo, bodo v kraju ostali le stari — za delo manj zmožni občani. S tem bi bil kraj neizogibno obsojen na propad. Z njim pa seveda tudi vse naše delo in trud, ki smoga in ga še vlagamo v razvoj in izgradnjo kraja. Da bi vsaj nekoliko ublažili ta problem, smo pred časom razširili cesto s Črnega vrha proti Zalogu. Sicer pa našo KK SZDL, ki šteje vsega 13 članovtako ali tako sestavljajo pretežno mlajši občani. Za zdaj kažejo še veliko volje do dela, kar je za razmere, v katerih se nahajamo, vsekakor zelo spodbudno, toda vprašanje je,kako bo v prihodnje. To bo pokazal čas.« BRANKO VRHOVEC POSVET S PREDSTAVNIKI DRUŽBENOPOLITIČNIH ORGANIZACIJ IN DRUŠTEV V KRAJEVNI SKUPNOSTI TRNOVO Po seminarju za predsednike in sekretarje KK SZDL je pričela ska konferenca SZDL Ljubljana Vič-Rudnik z organiziranimi posveti P1 krajevnih skupnostih naše občine z namenom, da se seznani z delova njem krajevnih organizacij SZDL in ostalih družbenopolitičnih org®1 J zacij in društev v KS, nadalje s kadrovsko problematiko ipd. ter predstavniki družbenopolitičnega in družbenega življenja v KS vori o izdelavi ocene delovanja delegatskega sistema in o evidentira11]' delegatov v samem predkandidacijskem postopku. , j Kot prva je bila na vrsti KS Trnovo. Izredno številčna udeležba Pre“ stavnikov prav vseh družbenopolitičnih in družbenih organizacij ra26*' mladinske organizacije, ki tu še ni zaživela v pravem pomenu besede1 njihovo dobro poznavanje situacije ter plodno razmišljanje je imelo posledico zelo konstruktivno razpravo. V krajevni konferenci, ki šteje 41 delegatov, so zastopane prav p družbenopolitične organizacije in društva, slabo pa so zastopane df. lovne organizacije s tega področja. Konferenca ima 13-članski izvp odbor. Spričo precejšnje obsežnosti in zahtevnosti nalog ter bdlj^j delovanja konference naj bi se v bližnji prihodnosti ustanovilo tudi p1*0 sedstvo.v katerem naj bi bili predsedniki vseh družbenopolitičnih ort nizacij in društev. Dokaj kritično so v razgovoru pristopili do kadrovskih vprašanji rim se posveča še vse premalo pozornosti. Zaenkrat deluje tu sku^. kadrovska komisija v KS, vendar pa bo potrebno ustanoviti koordin® ^ ski odbor za kadrovska vprašanja še posebej pri KK SZDL, ki n®) izacii : društvi bil sestavljen iz predstavnikov vseh družbenopolitičnih organi® Le-ta naj bi spremljal tudi štipendijsko politiko. Poudarjena je bila tudi potreba po tesnejšem sodelovanju z <— ( pa svetom KS in seveda delegacijami. Več pozornosti bodo v KS Trno bodoče posvetili tudi delovanju hišnih in uličnih svetov. Še posebej pa se bodo zavzeli za oživitev mladinske organi®®*'11] predvsem s tem, da jim bodo skušali nuditi ustrezne delovne pog°l j pomagati pri pridobivanju mentorjev. ANDREJA BER^’ PREDSEDNIK OBČINSKEGA SINDIKALNEGA SVETA JANEZ ČEBULJ 0 DELU OBČINSKE ORGANIZACIJE ZVEZE SINDIKATOV V LETU 1976 IN NALOGAH V LETU 1977 10.. februarja letos je občinski svet Zveze sindikatov Slovenije na ^ seji sprejel poročilo o svojem delu v letu 1976 in delovni načrt z®^ 1977. To pa je priložnost, da širši občinski javnosti občasno pred®1® > občinsko organizacijo Zveze sindikatov, ki ima preko 18 tisoč f^, organiziranih v 190 osnovnih organizacijah sindikata, ki so vkljuC, m 17 občinskih odborov oziroma organizacij sindikatov posamezn1^ javnosti, katere povezuje občinski svet kot najvišji organ Zvezesin tov v občini. Leto 1976 — drugo leto prve štiriletne mandatne dobe sin*®1*^ njegovi novi ustavni vlogi — je bilo izpolnjeno z bogato vsebino nih aktivnosti in nalog, ki so nadalje razvile in okrepile organlt sindikata kot pomembnega družbenopolitičnega dejavnika in širšo politično organizacijo delavskega razreda. Če je leto 1975 Ijalo za sindikat čas njegovega novega organizacijskega konstih21 j;: in uvajanja v njegovo novo vlogo opredeljeno z ustavo, potem je *e ^ že predstavljalo uspešen začetek razvijanja vrste njegovih pr°#r® t/ '7° tov aktivnosti, ki izhajajo iz sklepov 8. kongresa slovenskih sindiK*...* liti?! programskih dokumentov organov ZKS in SZDL ter družbenop01^' skupnosti. Za potrditev omenjenega položaja in aktivnost celotne ^ ske organizacije Zveze sindikatov je potrebno prikazati Pre{*v|S nsKer slednja najpomembnejša področja sindikalnih dejavnosti v 1 letu. Pristopili smo k nadaljnjemu razvijanju in uresničevanju vsebine samoupravljanja v združenem delu, kar se je odrazilo v družbeni akciji za sprejem zakona o združenem delu. ^ Uveljavljali smo sistem samoupravnega družbenega P*30^)^ tako smo sprejeli samoupravne sporazume o temeljih planov sre? jjB 1 nega razvoja ter družbenih planov za srednjeročno obdobje 19' 1 Uresničevali smo delavsko in družbeno solidarnost, ki se je uv i v uspešno opravljenih akcijah za zbiranje sredstev za odprlo? elementarnih nesreč v Posočju in na Kozjanskem, za sprejem 10 ;jl® * programa izgradnje cest v Ljubljani, za vpis republiškega PoS°Li?: * ceste ter za izvedbo referenduma o drugem samoprispevku zalZ^ družbenih objektov v Ljubljani. »ufl1 • Sprejemali smo družbene dogovore in samoupravne spl)ra e jK*1' | samoupravno urejanje pomembnih družbenih zadev ter izvajam ! nosti za izpolnjevanje teh dogovorov in sporazumov. 0 # Ustanovili smo klub samoupravljalcev v občini ter usp*9 bujali njegovo delo. y Organizacijsko in kadrovsko smo krepili vlogo sindikata fronti vseh družbenopolitičnih dejavnikov združenih v SZDL- > Ob tem je občinski sindikalni svet ugotovil, da je bila Prl 1 sindikalnih aktivnosti in nalog dosežena visoka stopnja notra.(,v le nosti in da je bila celotna občinska organizacija Zveze sinc*'7jrliiK! letu 1976 s svojo aktivnostjo v središču vseh pomembnejših ‘ veiiF dogajanj in je s tem uspešno uresničevala kongresno geslo sindikatov: »Nič,kar je pomembnega za delavce in združeno { sindikata!« , Delovna usmeritev občinske organizacije Zveze sindikn10^^**' 1977 je sprejeta na istih osnovah kot v preteklem letu saj l«,n* IVIHREU IDI / oinam o sklepi predstavljajo štiriletno srednjeročno programsko orientacijo in naloge sindikatov in Zveze sindikatov. Iz obsežnega delovnega načrta občinskega sindikalnega sveta za leto 1977 pa je potrebno izpostaviti zlasti naslednje najpomembnejše družbene naloge: uresničevanje zakona o združenem delu, kar se naj bi v letošnjem letu izrazilo predvsem v nadaljnjem razvijanju in izpopolnjevanju samoupravne organiziranosti in še doslednejšem izvajanju samoupravljanja ter v sodelovanju pri oblikovanju in sprejemanju novih samoupravnih aktov organizacij združenega dela: izvajanje aktivnosti za večjo delovno produktivnost, kar se bo .odrazilo v sodelovanju pri oblikovanju in sprejemanju osnov in meril za delitev čistega dohodka na osebne dohodke po rezultatih dela in poslovanja ter za delitev dohodka v in med organizacijami združenega dela na osnovi vloženega dela in sredstev ter končno za stimuliranje izumiteljske in novotarske dejavnosti: izvajanje aktivnosti za ohranitev ter dvig življenjske ravni na osnovi boljših delovnih in poslovnih rezultatov in sicer predvsem z vključevanjem v oblikovanje, sprejemanje in izvajanje stabilizacijskih, varčevalnih in drugih ukrepov ter s pospeševanjem organiziranja in delovanja svetov potrošnikov: nadaljnje razvijanje in krepitev sistema samoupravnega družbe-dega planiranja v tem, da se bodo družbeni plani sproti izpopolnjevali in opolnjevali na osnovi analiz njihovega izvajanja v določenih krajših operativnih razdobjih ter da se bo še popolneje uveljavljalo ustavno na-6 o svobodne menjave dela na področjih družbenih dejavnosti ter tistih gospodarskih dejavnosti, ki so posebnega družbenega pomena, pri čemer diorajo priti v dvodomnih skupščinah samoupravnih interesnih skupno-s i do večje veljave zbori porabnikov: in končno analiziranje stanja in delovanja delegatskega sistema v združenem , ,U’. ‘ i- v organih samoupravljanja, v delegacijah zbora združenega m skupščin samoupravnih interesnih skupnosti. Na tej osnovi in na osnovi ocene dela delegatov v tekočem mandatnem obdobju bo v tem i K Sln^'^a^ tudi nosilec obsežne in zahtevne kadrovske naloge v zvezi z z orom možnih kandidatov za delegate v skupščine za naslednje štiri-e no mandatno obdobje, v obdobju pred volitvami v začetku leta 1978. oble**6 ^C'a usmeria v letošnjem letu občinski svet Zveze sindikatov v nske odbore oziroma organizacije sindikatov, zlasti pa v osnovne ?|.nizacije sindikata. Zato je sprejel tudi ustrezne programe za uspo-Janje sindikalnih poverjenikov, delegatov in funkcionarjev za nji-jem° Clrnt>olj uspešno delovanje v osnovnih organizacijah sindikata in s v tauieljnih in drugih organizacijah združenega dela ter v drugih moupravnih organizacijah in skupnostih. delegatsko življenje T tne d nami i 4 BESEDO imata pRedsednika zborov Sednik Sm° za rubriko »delegatsko življenje med nami« izbrali pred-zb0ra 3 2*3ora krajevnih skupnosti NIKA VALJAVCA in predsednika DESAMdrUŽenega ^e*a skupščine občine Ljubljana Vič-Hudnik dr. ^sani AUSTINA. Postavili smo jima vprašanja o strukturi in delu del0v ezneSa zbora, udeležbi delegatov in njihovi aktivnosti na sejah, o btožn " ■ c*e*e8atov v delegacijah in njihovem povezovanju z bazo ter o dolnA°iStil1 večie demokratizacije samoupravnega odločanja, v skladu z prime°.r ^ajevnih skupnosti sestavljajo delegati delegacij iz mestnih, nih in podeželskih krajevnih skupnosti. Ne glede na lokacijo aljavec Dr. Desan Justin T*mu vpr.C, laievne skupnosti so komunalni problemi na prvem mestu. obč an^U ^osve^a zbor krajevnih skupnosti največjo pozornost. v°stmi, Venina Se ne roure pohvaliti z velikimi gospodarskimi zmoglji-S^Upnosti k 3' ^osP°darska nerazvitost pesti zlasti podeželske krajevne ^Urejen’ ^ zaPuščajo kmetije in iščejo delo v industriji. Zaradi Jeio pritj,^ r. anist'čne politike se nekateri izseljujejo in tako še poveču-zk°r srečuj stanovanjske sklade v mestu. Ta problematika kaže, da sc tr'0ra reševa.Z obsežnimi nalogami, ki so med seboj prepletene, zato jih skun«A ' omP*eksno,« je dejal predsednik zbora krajevnih skup-•Zbor K® NIKO VAUAVEC. ,1 ba, Saj ' uelegatskih mest, udeležba na sejah zbora je polnošte-eKhe. DeleBjf.^16 Pr°blematika, ki je na dnevnem redu sej, vedno pri-,u<^ Pripravj ■ *St> ve^*notna aktivno udeležujejo razprav, kar kaže, da se epegati.« ° nar>je. Sej zbora se običajno ne udeležujejo vedno isti ^Uike Lašče Jl»^avec bkrati delegat delegacije krajevne skupnosti °bro seznanjen ' J*' ° de*U ^e^e8acij krajevnih skupnosti Rob in Turjak l’* katerima vc '7 Sta to ^e'egaciji dveh sosednjih krajevnih skupno-pr oklieno deio f fke LaSte dobro sodeluje. Sie^Sednika zbni- U,? i Predse<;ln'ka zbora KS občinske skupščine, slu 'n družbeno U.< C e^atov KS Velike Lašče, predsednika odbora za skr Pn°st>. vzameiSam0*Za^ito 'n ^unkcija sekretarja ZK treh krajevnih °Xatl delegacii naScmu sobesedniku toliko časa, da ne utegne obi-del bstaiata dva 1118 krajevnih skupnost«. graX8atskega sistem^T11^"8 Prob*ema, ki zavirata uspešno delovanje bi -vo. Upoštevati * ° Pre°bsežno in preveč strokovno napisano Prob)9 ^bdrorjja zat mprarno’ da delegati niso strokovnjaki za posa-na s ''b1 Poudarjen T , ' moral° biti gradivo preprosteje napisano in vz"11 'b Preprost,, J* n° *rad’vo ie P°gosto vzrok za pičlo razpravo 8tvojPmb08očasad‘,:i8,'nje r°k g*asovanju. Preobsežno gradivo cijaj.P'da so delegati j 'n delegatom pri pripravah za seje. Dej-tudj 'd® 'majo tudi dn**' *, *ovn' *iudje, zaposleni v delovnih organiza-t Po*vetiti del svoje^ f“nkc'^e in kontno tudi družine, ki jim morajo Informacije med občani in delegacijami še ne potekajo tako kot bi morale, še vse premalo pobud prihaja iz njihovih vrst.« Predsednik zbora združenega dela skupščine Ljubljana Vič-Rudnik dr. DESAN JUSTIN pa je dejal: »Ob tem ko se mandat prve delegatske skupščine počasi izteka, lahko ugotovimo, da predstavlja njeno uspešno delovanje kontinuirano uveljavljanje samoupravljanja v naši samoupravni socialistični družbi. Potrebno bi bilo analizirati dosedanje izkušnje o delovanju delegatskega sistema in ukrepati, da bi se še izboljšalo. S tem bo delavcem v OZD in občanom zagotovljeno sodelovanje pri odločanju.« > Zbor združenega dela skupščine naše občine, v katerem je 45 delegatskih mest, je imel do sedaj 30 sej. Udeležba je bila polnoštevilna, delo v delegacijah pa še ni zaživelo v polni meri. Na seje prihajajo večinoma isti delegati, ali pa se menjajo, vendar pa se delegacije pred sejo zbora po navadi ne sestanejo. Delegacije se nezadostno povezujejo s samoupravnimi organi znotraj delovnih organizacij, kar je bilo videti pri obravnavanju gospodarskih gibanj v preteklem letu. Razprave v OZD o tem vprašanju bi hitreje pripeljale do željene rešitve. Za izboljšanje delovanja delegacij in njihovega povezovanja s samoupravnimi organi v samih delovnih organizacijah bi bila potrebna organizirana akcija družbenopolitičnih organizacij v organizacijah združenega dela. Dnevni red je po navadi preobsežen, tako da posamezna seja traja več kot tri ure. Po mnenju predsednika Justina bi lahko posamezne točke, ki so na dnevnem redu zbora, reševal Izvršni svet, zbor pa naj bi se bolj posvetil točkam dnevnega reda, ki so pomembnejše za dolgoročno politiko. Predsednik Justin od nastavitve profesionalnega tajnika zbora združenega dela pričakuje boljše sodelovanje zbora in delegacij ter konferenc delegacij. Problem, ki je do sedaj, navzlic prizadevanju delegatov ostal nerešen, je sodelovanje zbora združenega dela z zborom združenega dela republiške skupščine. p. PREŠEREN DRUŽBENA SAMOZAŠČTTA PODRUŽBLJANJE OBRAMBNE IN VARNOSTNE VLOGE Sprejete naloge KK SZDL pri uveljavljanju zakona o ljudski obrambi in zakona o družbeni samozaščiti, varnosti in notranjih zadevah. V začetku februarja je OK SZDL organizirala enodnevni seminar za predsednike in sekretarje KK SZDL v Polhovem Gradcu. Program seminarja je vseboval: organiziranost krajevnih organizacij SZDL in krajevnih skupnosti, priprave na volitve 1978, okvirni delovni načrt za 1977 leto in naloge KK SZDL pri uveljavljanju zakona o ljudski obrambi in družbeni samozaščiti, varnosti in notranjih zadevah. Poiskali smo Janeza Ranta, člana koordinacijskega odbora za LO in DS pri OK SZDL, ki nam je o obeh zakonih in samemu seminarju v Polhovem Gradcu dejal: »Na seminarju sem v kratkem razložil nekatere osnovne stvari glede uveljavljanja zakona o LO in DS, varnosti in notranjih zadevah. Uvodoma sem poudaril, da je dejavnost in izhodišče družbenopolitičnih in drugih organizacij (delovnih organizacij, KS, TOZD, SIS in ostalih) predvsem v sprejetih dokumentih, ki že opredeljujejo nekatere naloge s področja obrambnih priprav. Naj jih omenim le nekaj: ustavna načela, stališča kongresa ZKJ in kongresa ZKS, SKLEPI PREDSEDSTVA SFRJ o obrambi, resolucija zvezne konference SZDL o vlogi in nalogah socialistične zveze in drugih DPO pri krepitvi obrambnih priprav ipd. Uresničevanje teh dokumentov in izvajanje nalog pa pride do izraza pri dejavnosti družbenopolitičnih in samoupravnih organizacij in seveda s krepitvijo obrambnih priprav in ob stopnjevanju te dejavnosti. Proces podruž bljanja obrambe kot tudi varnostne funkcije se odraža v uresničevanju in uveljavljanju organiziranja družbene samozaščite, ki je v ospredju politične aktivnosti DPO in ostalih družbenih dejavnikov. Obrambna funkcija in družbena samozaščita sta vedno samoupravni funkciji vseh družbeno političnih in ostalih organizacij ter pravica in dolžnost delovnega človeka in občana. Proces podružbljanja obrambne in varnostne funkcije predstavlja prenos teh dveh funkcij s pooblaščenih državnih organov na delovnega človeka in občana in preko njega in njegovih delegatov na vse družbene institucije in organizacije. S tem pa bomo dosegli tudi krepitev LO in DS v bazi v KS in TOZD. Sočasno s krepitvijo in razvojem samoupravnega sistema in samoupravnih družbenih odnosov se ti razvijajo tudi na področju ljudske obrambe in družbene samozaščite ter tudi tu zagotavljamo pogoje, da bo delovni človek in občan prevzel svojo ustavno vlogo. Krajevna konferenca SZDL mora postati najširši temelj družbenopolitične aktivnosti in usklajevanja akcij pri uresničevanju določil obeh zakonov. SZDL na vseh ravneh združuje in povezuje delovne ljudi in je pobudnica vseh razprav o varnostnih razmerah v sleherni okolici, hkrati pa razvija in krepi raven varnostne kulture. Družbene samozaščite, varnosti in notranjih zadev ne moremo obravnavati ločeno od obrambnih priprav. Vse skupaj se uresničuje skozi enotni odbor za LO in DS, ki ga moramo ustanoviti v vsaki krajevni skupnosti in TOZD. Potrebno je omeniti, da bi bilo nesprejemljivo, če bi ta odbor imenoval pododbor in s tem prenesel svoje pristojnosti na poseben organ. Naloga in obveza odborov je, da skušajo doseči, da pridejo vsebina in določila zakona o LO in DS čimpi-ej do izraza tudi v praksi. Zakon obvezuje organizacije v KS in drugod, da svoje samoupravne akte uskladijo z zakonom in s predpisi v njem in to najkasneje do 31. decembra letos. V statutu KS je potrebno opredeliti namen uresničevanja družbene samozaščite (kako bodo krajani oblikovali sistem, izhajajoč iz možnih oblik morebitne ogroženosti), pristojnosti in naloge sveta KS do uresničevanja družbene samozaščite (sprejema ukrepe za njeno učinkovitost, smernice in stališča za delo odbora za LO in DS, analizira in sprejema oceno varnostnih razmer v KS, imenuje člane odbora in načelnike narodne zaščite na predlog odbora in v soglasju s svetom za LO in DS, opravlja pa tudi druge naloge, ki so določene v statutu in v samoupravnih dogovorih). Na seminarju se je pokazala potreba, da bi bilo treba tudi v krajevnih konferencah formirati koordinacijske odbore za LO in DS, kot je to pri občinski konferenci SZDL. Poleg tega so udeležencem pojasnili tudi bistvene sestavine, ki naj jih vsebuje varnostna ocena v KS. Vanjo je Hil! treba vnesti tudi politično varnostno oceno, ki so jo sprejele DPO v KS. Ocena se sprejema pred sestavo načrta, ki predstavlja celoto vseh ukrepov in aktivnosti v krajevni skupnosti. Od sestavi načrta je treba poudariti, da njegova vsebina ne sme biti abstraktna in pomanjkljiva, temveč da mora temeljiti na varnostnem stanju in potrebah KS. Na koncu bi opredelili še aktualne naloge pri uresničevanju in organi-, ziranju DS. Temeljna naloga je prenos aktivnosti v krajevno skupnost, vgrajevanje pravic in dolžnosti s področja DS in varnosti v statute in druge samoupravne akte. Odbori v KS in sveti v občini se morajo zavzemati za ustrezen kadrovski sestav odborov, če hočemo uspešno uresničiti naloge na področju LO in DS. Organizacija SZDL v KS in tudi navzgor se mora zavzemati, da bo celotna družbenopolitična dejavnost usklajena in da bodo vsi dejavniki družbene samozaščite delovali v smeri preprečevanja družbeno škodljivih pojavov — preprečevanje in opozarjanje na možnost razraščanja teh pojavov. In morda še to: udeleženci seminarja se bodo lahko podrobneje seznanili z zakonom o LO in zakonom o DS, varnosti in notranjih zadevah, uveljavljanju njunih določil na terenu in njihovem vnašanju v statute, na širšem seminarju, ki ga pripravljamo.« IGOR KREVL RAZMIŠLJANJA PRED GAUDEAMUS IGITUR... Kadar pripeljemo neko svoje delo h koncu, se ponavadi ozremo nazaj, kako je bilo opravljeno, kakšen je bil namen in kako bomo najbolje uporabili dobljene rezultate? Pri slednjih nas zanima njihova realna slika, ne ocene v obliki številk. S te plati se zna seveda najbolje ovrednotiti vsak sam. Po štirih letih šolanja na gimnaziji se zdaj vprašamo, v čem se pravzaprav razlikujemo od mlajših kolegov, ki bodo jeseni napolnili (številčno) praznino za nami. Nam je ustanova, kjer so nas pitali z znanjem in učenostjo cela štiri leta omogočila kakršenkoli razvoj? So se skozi ta leta v posamezniku izoblikovale sposobnosti, ki naj bi ga usposobile za prihodnje, zahtevnejše delo — študij? In ne nazadnje, kolik je njegov del pri vsem tem?! V odgovor bi dobili različna mnenja, v katerih bi verjetno prevladovala skepsa pred optimizmom. Odločitev, ki jo je letošnja (tudi prejšnje) generacija maturantov bolj ali manj uspešno obšla že ob koncu osemletke z vpisom na gimnazijo, je zdaj zopet tu. Tokrat sorazmerno letom, težja, bolj pomembna po svoji opredelitvi. Vendar sta v predmaturitetni mrzlici vpis in nadaljnja usmeritev le dva izmed problemov, s katerimi mora opraviti bodoči bruc. Med mlajšimi kolegi ponavadi prevladuje mnenje, da je v zadnjem letniku in sploh maturantom najbolj »luštno«. V glavnem je res. Toda šalo dostikrat kaj kmalu vzame vrag, ki pride na dan že ob listanju »Izbire visokošolskega študija«, se nadaljuje pri opravljanju zaključnega izpita in če je vse po sreči, konča tam nekje z nadvse prijetnimi administrativnimi postopki ob vpisu na »faks«. V pomoč pri izbiranju imajo maturantje letošnji priročnik in informatorje z učnimi načrti, ki jih izdajajo univerze. Če je odločitev težka, se lahko obrnejo na strokovno službo poklicnega usmerjanja v skupnostih za zaposlovanje. Tam potem fkušajo najti skupaj s psihologi najboljšo rešitev. Enkrat ali dvakrat opravljajo teste tudi na šoli. Tudi letos so univerze v Ljubljani za en dan odprle vrata vsem, ki končujejo šolanje na srednjih šolah. Bistveno novih stvari, za katere ne bi vedel že prej iz priročnika za izbiro študija, na informativnem dnevu na zveš veliko. Odnos in besede tovarišev, ki so predstavljali različne fakultete, pa so bili dokaj zgovoren barometer trenutnega stanja kadrov na posameznih strokovnih področjih pri nas. Kjer so z mlajšimi kadri bolj na tesnem, so se na vse načine trudili pridobiti jih čim več. Tam, kjer je situacija obratna, jim je s hladnim nastopom verjetno uspelo odbiti določeno število interesentov. Izredno dobro pa so se morali počutiti nekateri dijaki, ki so se že odločili za določen študij, a so jim potem na kraju samem lepo povedali, da ne bo nič, ker da za to študijsko smer letos ni bil sprejet finančni načrt in podobno. Morda drugo leto. Glede financiranja iz združenih sredstev med šolanjem je že zdaj znano, da bosta v naši republiki prišli na svoj račun le dve tretjini do zdaj prijavljenih štipendistov. V naši občini bo uslišanih približno 60 odstotkov prosilcev. Vsi ostali, ki se do zdaj še niso uspeli eksistenčno zavarovati s te plati, bodo pač morali potrpeti in počakati, da bodo ugotovljene družbene potrebe po kadrih. Le-te bodo znane, ko bo večina organizacij združenega dela naredila programe potreb po kadrih, ki jih potrebujejo. Upajmo, da kmalu. In tako bo šel avgusta ali septembra — univerze si še niso edine ali bodo začele vse hkrati in kdaj—še en rod s precejšnjo mero korajže, malo manjšo samozavestjo, novi obliki dela naproti, s kakršno je imel doslej opravka le enkrat v življenju — pri maturi. Pa veliko sreče! ' ROBI DOLNIČAR s sej izvršnega sveta k 0 odstranjevanju barakarskih naselij Člani izvršnega sveta so razpravljali o družbenem dogovoru o postopnem odstranjevanju barakarskih naselij ter stanovanj VI. in VII. kategorije v Ljubljani. S pomočjo tega dogovora bi v Ljubljani tako omogočili postopno preselitev stanovalcev v primernejša stanovanja. Prav tako pa bi prav s tem dogovorom vplivali tudi na organizacije združenega dela, kjer so zaposleni stanovalci barakarskih naselij ter na krajevne skupnosti, na katerih območju so barakarska naselja ter stanovanja VI. in VII. kategorije za zagotovitev materialne in moralne podpore pri dokončnem reševanju oziroma odpravljanju barak in teh stanovanj. 0 odkupu stavbnih zemljišč Izvršni svet je sklenil, da se odkupijo vsa ponujena stavbna zemljišča v Pevčevi dolini in z odločbo prenesejo na krajevno skupnost Škofljica, ki je zadolžena za ureditev tega območja. 0 ustanovitvi SIS za varstvo pred požarom Člani so obravnavali osnutek samoupravnega sporazuma o ustanovitvi SIS za varstvo pred požarom, ki bo posredovan v obravnavo vsem TOZD in KS. 0 razširitvi zaščitnih območij vodovodni! črpališč V januarju in februarju je bila v Ljubljani v razpravi razširitev zaščitnih območij vodovodnih črpališč. Eno izmed teh — Iški vršaj je tudi v naši občini. Svoje pripombe in mnenja je prispeval tudi izvršni svet na svoji zadnji seji. OBISKALI SMO KRAJEVNO SKUPNOST MILAN ČESNIK GOSPODARSKO RAZVITA KS Sodelovali so: (od leve): Anka Gaberc, Anton Košir, Enil Močilnik, Gregor ing. Kersnik in Branko Lampret KS Milan Cesnik je izrazito mestna krajevna skupnost, kjer pa je najslabše poskrbljeno za najmlajše občane. Otroški vrtec gostuje v baraki, del pa v hiši, ki je predvidena za rušenje. Oba oddelka sprejmeta skupaj okrog 120 otrok. Tudi ko otroci toliko zrastejo, da si oprtajo šolsko torbo, morajo po učenost v druge krajevne skupnosti, ali celo v občino Center. V prihodnjih letih bodo delno rešili ta problem, ko bodo dobili nov otroški vrtec iz samoprispevka II. Predsednik sveta krajevne skupnosti ing. Gregor Kersnik je takole predstavil krajevno skupnost Milan Česnik. »Po popisu iz leta 1971 prebiva v tej krajevni skupnosti 5038 ljudi, po površini pa zavzema 75 ha. Prevladujejo individualne hiše, blokov je le malo. Posebnost krajevne skupnosti je velika koncentracija srednjih šol, fakultet in inštitutov. Klub mestnemu značaju, gosti naseljenosti in velikemu številu poslovnih zgradb je še 30 odstotkov nezazidanega zemljišča, vendar ta zemljišča predstavljajo rezervati za bodoče gradnje institutov. Zaposlenih je skupaj okrog 2500 prebivalcev, od tega v svoji krajevni skupnosti le 394, v svoji občini pa 614. Največ občanov je zaposlenih v občini Ljubljana-Center. 76 delovnih organizacij na teritoriju krajevne skupnosti ima 5816 delovnih mest, iz česar je razvidno, da večina delavcev prihaja iz drugih KS in občin. Delovnih organizacij je le malo proizvodnih, večinoma so šole različnih stopenj in znanstveni instituti. V srednjeročnem programu skupaj z delovnimi organizacijami načrtujejo povečanje delovnih mest za 900 enot. Financiranje KS ne poteka kot so načrtovali zavoljo tega, ker delovne organizacije ne nakazujejo na zbirni račun dogovorjene vsote 300,00 din na zaposlenega. Tudi če bi ta sredstva redno pritekala, ne bi zadostovala za financiranje vseh potreb krajevne skupnosti, zato razmišljajo kako pridobiti dodatna sredstva. Mnogo nalog je z novo ustavo prešlo na krajevne skupnosti, niso pa se vzporedno reševali problemi financiranja teh dejavnosti. Urejenih zelenih površin razen Toscanimjevega parka ni, nekaj je drevoredov ob ulicah in cestah. Najobsežnejše zelene površine so zasebni vrtovi. V zadnjem letu je bilo v ospredju reševanje stanovanjskega problema petinštiridesetih občanov, katerih stanovanja je ogrožala talna voda. V sodelovanju s samoupravno stanovanjsko skupnostjo so 38 kandidatov za nova stanovanja uvrstili na prioritetno listo, polovico od teh se je že preselilo v nova stanovanja.« »Financiranje krajevnih skupnosti ni urejeno, se je strinjal s predsednikom Kersnikom podpredsednik sveta krajevne skupnosti in predsednik odbora za splošni ljudski odpor Anton Košir. Del prispevkov, ki jih delovne organizacije in občani plačujejo v proračun občine, naj bi izločili za financiranje komunalne dejavnosti in urejanje okolja.« V srednjeročnem programu imajo izgradnjo otroškega vrtca. V programu samoprispevka II so udeležen i z vrtcem za 80 otrok, vendar se v krajevni skupnosti zavedajo, da bodo potrebe ob zgraditvi znatno presegale njegove zmogljivosti, zato bodo v izgradnji vrtca sodelovali s svojimi sredstvi tako da bo vrtec lahko sprejel 180 do 200 otrok. Poleg tega imajo v načrtu komunalno ureditev, zlasti asfaltiranje ulic in pločnikov. Predvidena investicijska vrednost načrtovanih del je 5 milijonov dinarjev. Priprave na SLO v skladu z zakonom Novi zakon o združbeni samozaščiti je prenesel mnogo obrambnih nalog na krajevno skupnost. V skladu z zakonom so po hišah že organizirali hišno zaščito. V okviru samozaščite so sprejeli obrambni Sodelovali so: (od leve): Marta Vujec, Anton Dolničar, Jože Žumer, Angel Venturini, Olga Krajgher in Romana Trebežnik načrt in načrt nabave opreme. V letu 1975 so organizirali predavanja na katera je bilo vabljeno 2000 ljudi, odziv občanov je bil dober, kar 95-odstotna udeležba, v letu 1976 pa je bila na predavanjih 90-od-stotna udeležba, je povedal predsednik odbora za SLO Anton Košir. Družbenopolitične organizacije so premalo aktivne Vsega sto komunistov je organiziranih v treh osnovnih organizacijah 7,K. Po socialnem poreklu so to upokojenci in gospodinje. Vseh komunistov, ki prebivajo v krajevni skupnosti je okrog 580. Preprost izračun pokaže, da jih večina ni aktivnih v krajevni skupnosti. Kadrovanje novih komunistov je oteženo, mladi se ne vključujejo v delo, ker svojo aktivnost realizirajo v delovnih organizacijah, je ugotovila sekretarka sveta ZK Anka Gaberc. Svet ZK, ki ima 37 članovje sedaj v pripravah za nov delovni program, katerega težišče bo večje sodelovanje s svetom KS in drugimi družbenopolitičnimi organizacijami- Organizacija ZZB šteje 350 članov, njihova poprečna starost je 67 let. Njihova aktivnost se omejuje na vzajemno pomoč sotovarišem v primeru bolezni ali težkega socialnega položaja. Ob pomembnih obletnicah naše polpretekle dobe se udeležujejo proslav in prenašajo tradicije slavnega in zmagovitega narodnoosvobodilnega boja na mlade, je dejal predsednik ZZB Angel Venturini. Krajevna konferenca SZDL uspešno dela, ko gre za akcije republiškega ali mestnega merila, tako je uspešno izpeljala akcijo obveščanja občanov in izvedbe glasovanja za samoprispevek II. Prav tako je uspešno izpeljala akcijo za pomoč Posočju kjer so zbrali skupaj 80.000 dinarjev. V akciji posojila za ceste so zbrali 320 tisoč dinarjev. Pri obeh zadnjih akcijah je aktivno sodeloval tudi Rdeči križ. Do tu je vse v najlepšem redu, je razmišljal podpredsednik KK SZDL Jože Žumer, problemi se pričnejo, ko želi krajevna konferenca izpeljati kakšno akcijo v krajevni skupnosti, tu ni pravega odziva občanov, zato bo potrebno najti zdravilo, a sedaj še ne vedo,kakšno naj bi bilo, da bo najbolj učinkovito. Krajevna konferenca sestoji iz 60 članov, ima svoj izvršni odbor s trinajstimi člani, vseh članov SZDL pa je 1750 ali 80 odstotkov vseh volilnih upravičencev. Vse premalo mladih je vključenih v mladinsko organizacijo na področju krajevne skupnosti, je bila kritična predsednica OO ZSMS Romana Trebežnik. V svojih vrstah nimajo niti enega študenta. Tistih trideset mladih, ki so aktivni si zelo prizadevajo vključiti čimveč mladih v mladinsko organizacijo, vendar vse prizadevanje ni rodilo željenih sadov. Organizirajo in pripravljajo proslave, športne dneve in plese, vendar pride tudi na zabavne prireditve zelo malo mladih. Kolikor jim čas dopuščq se aktivni mladinci udejstvujejo v komisijah za kulturo, SLO in šport. Občinski organi ne kažejo pripravljenosti za sodelovanje Takoj po volitvah je zbor delegatov zaživel s polno močjo, s časom pa je njegova aktivnost pričela upadati, delegati se niso več in se tudi sedaj vse manj udeležujejo sej. Bržkone je za takšno stanje vzrok občutek nemoči delegatov pri vplivu na posamezne odločitve. Občinski organi, od predstavniških do upravnih ne upoštevajo, oziroma sploh ne vprašajo predstavnikov in delegatov krajevne skupnosti za mnenje pri gradnji objektov. Po drugi strani pobude, ki prihajajo i* baze pri občinskih organih ne padejo na plodna tla, kot primer je navedel predsednik zbora delegatov Emil Močilnik desetletno neuspešno prizadevanje krajevne skupnosti pri občinskih organih za asfaltiranje cest. V novi ustavi in zakonu o združenem delu je izrecno opredeljena oblast delovnih ljudi in občanov, le-to naj se realizira v praksi. Ni izdelanih kriterijev po katerih naj bi se financirale krajevne skupnosti, zaradi tega nastaja stihija pri delitvi sredstev med KS- Teoretično je delegatski sistem v novi ustavi dobro zamišljen, v praksi pa se le počasi približuje idealu iz ustave, je v procesu razvoja, je dejala predsednica delegacije za zbor krajevnih skupnosti Olg8 Krajger. Na volitvah je bilo izvoljenih 11 delegatov v to delegacijo, vendar je po treh letih aktivnih samo še polovica. Nekaj se jih je odselilo, drugi so poklicno preveč zavzeti. Zakon določa za vsakega »izgubljenega* delegata nadomestne volitve, kar je v krajevnih skupnostih zelo težko izvesti, zato predsednica Krajgerjeva predlaga enostavnejšo rešitev, namreč to, da se za vsakega »izgubljenega« delegata pritegne v delegacijo naslednjega kandidata s kandidatne liste, ki je na voli' tvah dobil največ glasov, kar bo treba upoštevati pri spremembah volilnega zakona. Povezave delegacije z bazo praktično ni, poslužujemo se komisij sveta KS, od katerih jih precej deluje tvorno. Občani so redno obveščeni o problematiki in dnevnih redih sej posameznih občinskih org8' nov v glasilu »Naša komuna«, vendar ne vemo, koliko občanov le-*0 prebere. Povezava delegacij z bazo naj bi potekala preko hišnih svetov in KK SZDL. Gradivo za seje ni prirejeno problemsko, zato delegati ne znajo iz gradiva izluščiti problema, mnogokrat je gradivo tudi preveč strokovno. Organiziranje družinskega varstva Društvo prijateljev mladine, ki ga vodi Marta Vujec. bo podprl0 akcijo KS zatzgradnjo večjega vrtca,kot je načrtovan s samoprispevkom II. Trenutno mamice z otroki od nekaj mesecev do treh let nimaj0 kje pustiti svoje malčke, če nimajo doma urejenega »babica servisa« Društvo si že sedaj, a z bolj malo uspeha, v prihodnje si bo še bolj prizadevalo pridobiti in strokovno usposobiti varuške za te otroke-Otroci na teritoriju KS nimajo urejenega igrišča, zato društvo predvideva ureditev parku z igriščem na križišču Jamove in Jadranske ulice. Premalo delegatov v splošni delegaciji Splošna delegacija nuj bi imela več delegatov, le-ti pa naj bi se grupirali za posamezna področja, kolikor je pač SIS. Tako ne bi Prl' bajalo do problema, kateri delegat naj se udeleži seje. Vodja sploš|U delegacije Anton Dolničarje poudaril, da na sejah skupščin SIS vS premalo upoštevajo predloge in stališča delegatov Vse prenud” obvestil pride do občanov o delu SIS. Pogovor je vodil; MILOVAN DIMITRIJ ZAPISAL: FRANCE PREŠER1‘-n Y POGOVARJALI SMO SE S PREDSTAVNIKI IZ TOZD KOOPERACIJA LJUBLJANSKE MLEKARNE S KMETOM Z ROKO V ROKI Ljubljanske mlekarne TOZD Kooperacija so v okviru delovne organizacije Ljubljanskih mlekarn nekaj posebnega. Ta TOZD je namreč tisti, ki neposredno sodeluje s pet tisoč kooperanti sodelavci te velike delovne organizacije. Po številu zaposlenih pa tudi po bruto produktu TOZD Kooperacija ne predstavlja velikana v celotni organizaciji, vendar je izredno pomembna. Njene naloge niso le gospodarskega značaja, temveč segajo mnogo širše, saj ima tudi povsem družben in politični pomen. Skozi odnos, ki ga imajo v TOZD do kooperantov se namreč oblikuje pri kmetovalcih — kooperantih odnos do Ljubljanskih mlekarn in do našega gospodarstva pa tudi družbe v c eloti. Zato je treba funkcijo te TOZD gledati ne le z gospodarskega stališča, temveč tudi z družbenopolitičnega vidika. Če kmetje pri TOZD Kooperacija vidijo interes za njihove probleme, interes za njihov razvoj in za izboljšanje njihovih razmer, potem vidijo v tem odnos družbe do dolgo zapostavljenega kmetijstva. V neposrednih stikih in v povsem konkretnem življenju kmetovalci skozi Prakso preverjajo ali se uresničujejo zapisana stališča o podpori hitrejšemu razvoju kmetijstva. Dejanski odnos družbe do kmetijstva se namreč zrcali v konkretnih odnosih med kooperanti in TOZD Kooperacijo. Ker pa TOZD Kooperacija v primerjavi s podobnimi TOZD drugih delovnih organizacij, ki sodelujejo s kmeti, ni nekaj posebnega, je značilnost odnosov v naši občini tudi bolj ali manj odraz položaja kmetijstva v celotni republiki. Sodelovanje Kje vse sodelujejo kmetje z Ljubljanskimi mlekarnami? Kooperacija je razvejana, saj Ljubljanske mlekarne odkupujejo od svojih kooperantov vse, od borovnic do zobotrebcev. Iz tega odkupa je v Praksi izključen le les, saj so, kar zadeva gozdove, kmetovalci vezani na ustrezno Gozdno gospodarstvo. Ta TOZD zagotavlja tem kmetovalcem prodajo njihovih pridelkov, svoji delovni organizaciji surovino za izdelke, sočasno pa predstavlja tudi vez med proizvodnjo in Predelavo ter prodajo. S tem je v Ljubljanskih mlekarnah uresničeno načelo povezave od neposrednega pridelovalca do trgovine. Kmetje prodajajo največ mleka in pitancev. Prodajo pa tudi povrtnine, zelje, jagode, viške sena (predvsem kislega) prodajajo pa ahko tudi vst gozdne sadeže, od borovnic do gob. Tudi zobotrebce odkupijo Ljubljanske mlekarne, saj so to tradicijo prevzeli od nek-danjega Agrokombinata Barje in želijo tako še naprej ustreči svojim kooperantom. Seveda vse to, kar odkupijo v Mlekarnah, ne prodajo sami, temveč Marsikaj prodajo ali pa posredujejo v nadaljnjo predelavo. Tak pri-tTler je jagodičevje, ki ga posredujejo največ tovarni »Presad«. Pri Prodaji mleka in govejih pitancev kmetovalci praktično nimajo težav, čeprav prodaja na tržišču obeh proizvodov občasno niha. ezave so včasih le pri odkupu kislega sena in krompirja. Povrtnine Pa kmetje, v kolikor so težave z odkupom, ponudijo sami na trgu. rtmetovalci, ki so mnogi polproletarci (torej delajo še v tovarni) se ^ogibajo prodaje tistih proizvodov, za katerih pridelovanje ali nabi-je treba vložiti veliko ročnega dela. Ponuditi skušajo predvsem pridelke, ki jih je možno pridobiti s strojno obdelavo. Tako so iz n>mana odkupa praktično izpadle gobe, preslice in zelišča. Zato ^kup.j0 v TOZD Kooperacija šest in pol milijona litrov mleka O ° svojim odkupom lahko zadostijo potrebam tržišča in ponudbi *"*etov — pridelovalcev. Mlekarnam prodajo letno tudi sto ton če- nJ- deset ton borovnic in pet ton ribeza. Bodočnost jubljanske mlekarne TOZD Kooperacija skušajo svojim koope-zm °m ZaS°toviti lepšo bodočnost tudi z uvajanjem kmečkega turi-se i ^Ve kmetiji kmetov kooperantov (v Šentjoštu in na Črnem vrhu) lii ° U'Vne usPe^e žanjejo naši kooperanti in ne le delovna organizaci-_ aša TOZD je bila več let na meji rentabilnega poslovanja, sedaj 0(i tllamo dobiček. Pri desetih milijardah bruto produkta imamo iz Buh k dabička’ Marsikje bi bili veseli, če bi imeli le minimalno i'stih p’t0 n'mamo izgubg Pa je sploh uspeh. Nismo namreč ena n maloprodajna mreža ter se bodo izravnala tveganja v proizvodnji in di" i stribuciji. To pa bo omogočilo stabilnejšo ponudbo in cene ter urejenej^0 preskrbo Ljubljane. Tudi sami potrošniki se bomo prek svetov potrošnikov vključevaliv interesno skupnost za preskrbo mesta in tudi tako vplivali na razvoj preskrbe in uresničevanje naših interesov na tem področju. BORIS ČRNE t GASILSKO DRUŠTVO V SKRL0VICI O vasi Škrlovica pri Velikih Laščah je bilo do danes bolj molu slišati. Leži na skrajnem jugu naše občine ob meji z ribniško občino. Pa vendar v tej vasi že pet let uspešno deluje samostojno gasilsko društvo. Ob izredni zavzetosti vaščanov omenjene vasi in zaselkov Podpoljane in Zlati rep so s prostovoljnim delom m sredstvi zgradili gasilski dom, nabavili dve brizgalni in tako ustanovili gasilsko društvo Škrlovica. Kljub majhnemu članstvu je društvo v petih letih dosegi0 pomembne uspehe. S svojo desetino so sodelovali na vseh tekmovanjih sektorskega in občinskega značaja. Krona vsega pa je bH nakup novega avtomobila in lani avgusta uspešno izvedena vese-lica. Dejavnost društva ni usmerjena le v akcije ob požarih in drug,n nesrečah, pač pa tudi v urjenje mladih strojnikov, sodelovanje na tečajih prve pomoči in izvajanje dejavnosti civilne zaščite- Sami vaščani pravijo, da so ti uspehi plod velike zavzetosti ‘n delavnosti njih samih. Pred petimi leti so bili namreč vključeni v gasilsko društvo Dvorska vas, vendar so bili tu zapostavljeni. To je bil tudi poglavitni razlog, da so se osamosvojili in kljub veliki0' finančnim in materialnim težavam postali zgled vsem okoliški0' društvom. Na zadnji seji občnega zbora so si zadali nove cilje: vključiti 0 društvo čim več mladih in jih usposobiti za dejavnosti, ki nebi bi gasilskega, temveč tudi širšega družbenega pomena, uskladite0 medsebojnih odnosov tako v zasebnem, kot v društvenem smis' in širiti dejavnost civilne zaščite. METOD PRISPEVEK NAŠEGA OBČANA CIRILA STANIČA ZELENI PLAN OBČINE LJUBLJANA VIČ-RUDNIK IN LJUBLJANSKO BARJE Skupščina občine Vič-Rudnik je dala v javno razpravo zeleni plan Skupščina občine Vič-Rudnik je dala v javno razpravo zeleni plan naše občine. Iz objavljenega gradiva je bilo razvidno, da območje Ljubljanskega barja ni podrobneje zajeto in obdelano v gradivu. To je povsem razumljivo — saj leži Ljubljansko barje neposredno ob samem mestu in vedno več je interesentov, ki se v eni ali drugi obliki zanimajo za možnost koriščenja sedaj še zelo slabo izrabljenih površin Barja. Iz prikazanega načrta celotnega območja Barja, ki meri ca. 160 kvad. km, je trenutno najbolj važna ugotovitev, da je z nekajletnimi poplavami ogroženo do 80 kvad. km in vsakoletnimi ca. 10 kvad. km barjanske površine. Pri tej ugotovitvi je zelo važno tudi to, da sega poplavno območje vse do strnjenega obrobja južnega dela mesta, tja do Jurčkove poti in Rakove jelše. Nesporno je, da smo že zgradili ob južnem delu mesta nekaj 100 črnih gradenj na poplavnih površinah in da se ta pritisk na Barje ne manjša, ampak veča. Nova avtocesta Ljubljana—Vrhnika, ki je stvarno industrija za promet, bo v svojem poteku ob sedanji Tržaški cesti vplivala na obrobno naselitveno območje. Zato bi bilo treba že sedaj izvršiti na avtocesto reden priključek tudi na Logu, za pokrajinske prometne potrebe proti Podpeči in Škofljici ter Rakitni in Horjulu ter za povečanje izrazito spalnih površin vseh barjanskih vršacev in hribskega obrobja Krima ter Horjulskega gričevja. Žal smo šele sedaj ugotovili, da se da Barje gospodarsko bolje izkoristiti, če ga smotrno nasipavamo. Tako že rešujemo Murgle in bodoče zelene površine podjetja Emona južno ob Čumovcu. Že sedaj lahko vsaj pogozdimo deponije smeti pod Plutalom, ki vsebuje prek 1.000.000 kub. m mase visoke do 10 m. Na splošno pa moramo vsi priznati, da smo rešili na Barju pred poplavami samo one površine, ki smo jih po potrebi samih kmetovalcev ali družbe smotrno zasipavali. Velike površine Barja smo pa zaradi nerednega privatnega in družbenega vzdrževanja zanemarili in stanje celo poslabšali. Pojavljajo se povsem nove zelo zamočvirjene površine z vedno slabšo kulturo. Po novem sicer sadimo topole na opuščenih travnikih, ne vemo pa, če je to le izhod v sili. Drevesnica gozdnih barjanskih dreves med Škofljico in Pijavo gorico je porasla že v nizek gozd, pa še vedno ne zve javnost prav nič, kaj je in bo s to poskusno drevesnico. Občina, mesto in območna vodna skupnost Ljubljanica-Sava naj povabijo k sodelovanju vse interesente, ki so v eni ali drugi obliki zainteresirani ali celo zadolženi za soreševanje vseh problemov Ljubljanskega barja. Predolgo smo s tem posvetom odlašali, zato pa sedaj pohitimo. ZELEN! PLAN LJUBLJANE!N LJUBLJANSKO POPLAVNA OBMOČJA BARJP LJUBLJANSKEGA BARJA V - zgaaoeha A/TOCBSTA c AV7Z>CJ?&7X V Sistemska vprašanja, srednjeročni razvoj mesta, interesna področja stanovanjskega gospodarstva, tako gradnja, vzdrževanje sklada stanovanjskih hiš v družbeni lasti in prenova ter družbena pomoč — to so osnovna vprašanja, ki jih bo obravnavala koordinacijska komisija za stanovanjsko problematiko pri mestnem svetu Zveze sindikatov Ljubljana v tem letu. V skladu z Zakonom o združenem delu je treba dopolniti zakon o stanovanjski skupnosti, zakon o financiranju in programiranju družbeno usmerjene stanovanjske graditve (predvsem glede določitve in natančnejše opredelitve namembnosti trošenja sredstev, zbranih iz prispevka od oseb- nega dohodka in amortizacijskega sklada hiš, vprašanje porabe sredstev skladov skupne porabe organizacij združenega dela ter vprašanja kriterijev pri dodeljevanju posojil organizacij združenega dela in bančnih kreditov za reševanje stanovanjskih vprašanj). Tudi zakon o stanovanjskih razmerjih in zakon o gospodarjenju s stanovanjskimi hišami v družbeni lasti bosta deležna sprememb. Vsekakor je potrebna uvedba normativa stanovanjske površine na enega občana, ureditev vprašanja oddajanja stanovanj v podnajemniško razmerje, vprašanje statusa stanovanj upokojenih občanov, ko so le-ti v domovih za starejše občane ipd. Komisija bo v letošnjem letu obravnavala tudi analizo izvajanja srednjeročnega programa stanovanjskega gospodarstva v Ljubljani v letu 1976 in programe stanovanjskih skupnosti ljubljanskih občin za letošnje leto. Posebej pa se bodo v komisiji dogovarjali o graditvi družbenih stanovanj, ceni stanovanjske graditve, vprašanjih vzdrževanja stanovanjskih hiš, o stanarinah, o družbeni pomoči v stanovanjskem gospodarstvu in vseh tekočih vprašanjih. Opisani program je obširen, poleg tega pa se vsiljuje vprašanje,ali koordinacija s takim programom ne sodi bolj v področje Socialistične zveze? BORIS ČRNE 10 SAMOUPRAVNE STANOVANJSKE SKUPNOSTI 0 POVIŠANIH STANARINAH Za odpravo zaostalega vzdrževanja stanovanjskih hiš v druž-; ,en* tasti bi po letnih planih potrebovali okrog 150 milijonov aarjev. Pri tem pa niso všteta redna popravila kotlovnic, dvi-ln drugih skupnih delov in naprav stanovanjskih hiš. , * 30-odstotnim povišanjem stanarin, ki bo predvidoma pri-0 veljati 1. 5, 1977, se bodo sredstva po večala za 22,4 milijo-v dinarjev. Dodatna sredstva se bodo delila takole: 20 odstot- 2a amortizacijo, 20 odstotkov za tekoče vzdrževanje in 40 st S/,0*;^ov za investicijsko vzdrževanje. Ostanek dvajsetih od-kov bodo predvidoma uporabili za revitalizacijo, stroške avljanja ter zakonske in pogodbene obveznosti, edvideno zvišanje stanarin napoveduje, da bodo morali vsi °Vatai v družbenih stanovanjih globlje seči v žep. Vendar ne Plač*13^0 k*0 vsak nosilec pravice do stanovanja moral j , ati stanarine, bo, kot je bilo tudi doslej, odvisno od višine 0dk°v na čigna gospodinjstva. Subvencioniranje stanarin dn ohraniti določeno raven standarda uporabnikov čut t>en^ stanovanj v primeru, če bo povišana stanarina ob-n° posegla v družinski proračun, višanje stanarin ima svoje utemeljene vzroke. Doslej so anarine krepko zaostajale za stroški, ki so bili potrebni ^mreč st, obrt nein n°V0 stanovan3s^^ objektov. Zavoljo potreb po poveča-van' °^Se8u vzdrževanja obstoječega sklada družbenih stanovati ^ P°trebno preiti na postopno uveljavljanje stroškovnih -)S 3rta’ to pa lahko izpeljemo le s povišanjem. Zato bo na ^ } resnlucije o politiki izvajanja družbenega plana Slovenije , ski^ 'tabje 1976—1980 v letu 1977 in predloga Zveze stanovanj-Ljubj. Pnosti Slovenije in slovenskih občin skupščina mesta stanap8116 predvidoma konec marca prejela odlok o povišanju v letu 1977. F. PREŠEREN S^2A DRUŽRENOEKONOM^1 položaj žensk nove naloge kratkim, točneje 23. februarja 1977, se je prvič v novem Ta. tud* svet za družbenoekonomski položaj žensk pri OK lansko ^ukl}ana Vič-Rudnik. Če se še spominjate, je ta svet *el° eto roed drugim sprožil tudi zelo obširno in družbeno drn£i ^*erribno akcijo organiziranja varstva otrok v drugih Pa je t ' skupno z VVZ in SIS za otroško varstvo naše občine, ki kot prvo C^° sPe^ata naprej. Tako je bilo na dnevnem redu seje Poročilo o dosedanjem delu komisije za razvoj varstva v varstvenih družinah v naši občini, ki deluje pri SIS za otroško varstvo. Ob tem lahko povemo, da imamo sedaj v naši občini skupaj 25 otrok v tovrstnem varstvu, s čimer nadomestimo že dva oddelka v VVZ. Ob tem si je svet zadal nalogo, da prek KK SZDL apelira na krajevne skupnosti z namenom, da le-te vplivajo na vrtce, da bodo bolj zainteresirani za tovrstno dejavnost, ker bo le tako temu namenjen denar tudi dejansko izkoriščen. Svetu za družbenoekonomski položaj žensk pri MK SZDL Ljubljana pa bo dal pobudo, da le-ta apelira na ustrezne organe, ki bi lahko vplivali na to, da s to dejavnostjo prodremo tudi v delovne organizacije. Sledila je obravnava srednjeročnega programa dela sveta in izdelava programa dela za leto 1977. Tako je na prvem mestu nadaljnje spremljanje varstva v varstvenih družinah in pomoč tovrstni komisiji pri SIS za otroško varstvo. Prav tako bo potrebno izdelati poseben vprašalnik, namenjen vsem VVZ o pro-•blemih varstva otrok s poudarkom na organiziranem družbenem varstvu v družinah. S tem je povezano tudi izobraževanje varuhinj v vrtcih in varstvenih družinah — tudi za to bo pripravljen poseben vprašalnik za VVZ. Svet bo še naprej sodeloval pri organizaciji celodnevne šole. Prisotna bo tudi pomoč pri organizaciji izobraževanja mladih zakoncev in sodelovanje s socialnim centrom v naši občini pri preoblikovanju Zakona o družini. Še poseben poudarek bo letos na obravnavanju položaja kmečke žene-proizvajalke v naši samoupravni družbi in njen odnos do samoupravljanja. Veliko skrb pa bo svet posvetil evidentiranju kandidatov ob novih volitvah, ki so pred nami. V vsaki KS v okviru KK SZDL naj bi ob tej priložnosti zagotovili tudi delegata, ki bo zadolžen za sodelovanje s tem svetom. Naj ob koncu povemo še to, da bodo članice sveta za družbenoekonomski položaj žensk ob 8. marcu, dnevu žena, obiskale vse žene v naši občini, ki sedaj varujejo na domu. ANDREJA BERLAN IZ ljubljanshih občinshih glasil i i Plemenitost je obrodila sadove Stopnja kulture v neki družbi morda nikjer ni tako očitna, kot v odnosu do tako ali drugače prizadetih ljudi. V Šiški je bil ustanovljen »Demonstracijsko eksperimentalni center« za duševno,^ srednje in težje manj razvite občane v Ljubljani, v katerem bo našlo prostor za delo okoli 40 ljudi. To so nove delavnice, ki delajo pod posebnimi pogoji in tako so zapolnile tovrstno vrzel v Ljubljani. Načrtov je še mnogo, kajti nove konkretne družbene razmere postavljajo pred to ustanovo nove in vse bolj zahtevne naloge. »Javna tribuna« Ljubljana Šiška Sprejemanje novii članov v ZK Treba bo zagotoviti, da se bo v zvezi komunistov povečal delež delavcev iz neposredne proizvodnje — ugotavljajo v občinski konferenci ZK Ljubljana Bežigrad. — »Vsaka osnovna organizacija mora vsaj dvakrat na leto razpravljati o uresničevanju politike sprejemanja v ZK na svojem območju. S svojo idejnopolitično dejavnostjo morajo organizacije zagotavljati pogoje za redni dotok novih članov. Osnovne organizacije so dolžne zagotoviti, da se bodo v vrste članstva ZK vključevali tudi delavci v združenem delu, ki uspešno in ustvarjalno delajo na svojem delovnem mestu in ki so se uveljavili s konkretnim političnim delom. »ZBOR OBČANOV« Ljubljana Bežigrad Tekmovanje krajevnih skupnosti Predsedstvo občinske konference SZDL Ljubljana-Center je v okviru vsesplošne akcije o tekmovanju krajevnih skupnosti pozvalo, da skupaj s samoupravnimi organi KS sprejmejo dogovor za pospešeno uresničevanje srednjeročnih programov KS v naslednjem petletnem obdobju kot svojo poglavitno in stalno nalogo... Sleherna KS naj bi v tekmovalni del programa vključila le tiste naloge, ki so jih kot posebno aktualne sprejeli delovni ljudje ter občani. Razgovori v KS so pokazali, da je bilo pri dosedanjem delu v občini nepogrešljivo sodelovanje društev in organizacij pri razreševanju številnih vprašanj. »DOGOVORI« — Ljubljana-Center 0 delovanju hišnih svetov V občini Center smo se odločili, da le v nekaterih primerih, ko ni bilo mogoče v stanovanjski hiši zaradi objektivnih ali subjektivnih razlogov izvoliti hišnega sveta, s pomočjo krajevne skupnosti ter na predlog stanovalcev hiše postavimo začasnega upravitelja, ki bo opravljal nujne zadeve s področja pristojnosti hišnega sveta... Pričakujemo, da se bodo v naši občini v vseh hišah v družbenem upravljanju stanovalci samoupravno organizirali in tako sami odločali o gospodarjenju hiše, v kateri živijo... »DOGOVORI« — Ljubljana Center Že zamuda Javna razprava o osnutku samoupravnega sporazuma o ustanovitvi samoupravnih komunalnih skupnosti v Ljubljani je mimo, in tudi rok, ko naj bi komunalne interesne skupnosti oziroma samoupravne sporazume o ustanovitvi podpisali. ... Največ pripomb je prišL iz Bežigrada in to pretežno iz delovnih organizacij... Na seji političnega aktiva so sklenili, da bodo nove predloge verificirale še družbenopolitične organizacije, nato pa bodo samoupravni sporazum o ustanovitvi komunalne skupnosti začeli podpisovati.« »ZBOR OBČANOV« Ljubljana Bežigrad ----------------------------------------------------"N USTANOVLJENE OBČINSKE KONFERENCE DELEGATOV TEMEUNIH RIZIČNIH SKUPNOSTI ZAVAROVALNE SKUPNOSTI »TRIGLAV« TC i ' Zava °r znano> s*;a sa s 1- januarjem 1977 združ glav p Va^ntaa Sava in Maribor v Zavarovalno skupnost Ti kovan ° samouPravnem sporazumu o konstituiranju in ob £avar^U me^se^0in'h razmerij zavarovancev združenih skupn°Va*n' skuPnosti Triglav, upravljajo le-ti Zavaroval nih sk°St nePosrec*no P° delegatih v organih temeljnih rizi ^niočrhh0^’ skupnosti, zavarovalne skupnosti ineljnih0V* or8antairanosti zavarovalstva poznamo pet 1 Proipetn^uskuPn°sti, in sicer: industrijsko, kmetijsl Zavarova) ■C°mUna^n'^ in družbenih dejavnosti ter osebr h°sti ki t rese P°tem združujejo v ustrezne rizične sku skopnost *e U^° na območju SR Slovenije. Območno rizič 119 PodročVOr^° ^etagati iz vseh temeljnih rizičnih skupno Samostoin JU. ^0^ene re8'ie- Zavarovalna skupnost pa združuje: U sarnouPravna skupnost zavarovancev, v kat skupnostih iaVar°Vanc* svoia sredstva v temeljnih rizičr in oseb, zav*0 riztanih skupnosti za zavarovanje premožer nostih pa s aiovatai delavci organiziranih v delovnih sku Področ^6)^0 Za tavrševanje zavarovalnih opravil. r|zičnih skunU ^ul3^auske regije ustanavljamo 21 temelji ftaično skunn108** občina tvori industrijsko temelj kmetijska temr Z občinami Logatec, Vrhnika in Ribni regijo, razen ? Ina rizi^na skupnost pa je enotna za celot '— ° lne Kočevje, ki se združuje v dolenjski c močni skupnosti. Prometno temeljno rizično skupnost ustanavljamo skupaj z delegati iz občin Grosuplje, Logatec, Ribnica in Vrhnika, temeljno rizično skupnost komunalnih in družbenih dejavnosti z delegati občin Logatec, Ribnica in Vrhnika, to isto velja pa tudi za temeljno rizično skupnost osebnih zavarovanj. Ustanovne občinske konference delegatov navedenih rizičnih skupnosti so bile 25. februarja 1977. Delegati združenega dela ter krajevnih skupnosti so obravnavali Samoupravni sporazum o konstituiranju in oblikovanju medsebojnih razmerij zavarovancev združenih v zavarovalni skupnosti »Triglav«, Poročilo o delu Zavarovalnice Sava PE Ljubljana, Osnutek statuta Zavarovalne skupnosti »Triglav« ter izvolili delegate v temeljne rizične skupnosti in člane odbora za samoupravni nadzor v območni skupnosti. Občinskim konferencam delegatov predsedujejo KREK Alojz, GERK-ŠIČ Jože, PRETNAR Jurij, ŠTREKELJ Vlado ter LINDIČ Marta. Glede na aktualnost je primerno, da ponovimo, kdo tvori posamezne rizične skupnosti. V industrijski rizični skupnosti se združujejo zavarovanci naslednjih področij dejavnosti: industrija in rudarstvo, razen živilske industrije, proizvodnje pijač, proizvodnje krmil, proizvodnje in predelave tobaka, gozdarstvo, gradbeništvo, trgovina, razen trgovine z živilskimi proizvodi, obrt in osebne storitve, razen izdelave živilskih proizvodov. V kmetijski rizični skupnosti se združujejo zavarovanci naslednjih področij dejavnosti: kmetijstvo in ribištvo, živilska industrija, proizvodnja pijač, proizvodnja krmil, proizvodnja in predelava tobaka, trgovina z živilskimi proizvodi, vodno gospodarstvo in obrtna izdelava živilskih proizvodov. V prometni rizični skupnosti se združujejo zavarovanci s področja prometa in zvez, gostinstva, turizma in motornih vozil občanov. Rizično skupnost komunalnih in družbenih dejavnosti tvorijo zavarovanci s področij: stanovanjsko komunalne dejavnosti, finančnih, tehničnih in poslovnih storitev, izobraževanja, znanosti, kulture in informacij, zdravstvenega in socialnega varstva, družbenopolitične skupnosti, samoupravne interesne skupnosti in družbenopolitične organizacije ter s področja premoženja občanov, razen v kmetijstvu in motornih vozil. V rizični skupnosti osebnih zavarovanj pa se združujejo vsa življenjska zavarovanja in nezgodna zavarovanja. Navedene rešitve zagotavljajo jasno usmeritev nadaljnjega preobrazbenega procesa na področju zavarovalstva. Te pa še ne pomenijo zadnjega koraka, ki ga moramo v nadaljnjem razvoju opraviti zavarovanci — upravljalci, da bi zavarovalstvo v celoti zaživelo kot neločljivi del sistema samoupravnega združenega dela. —ZI— J 7. MAREC IM V KRAJEVNI SKUPNOSTI TURJAK ČRNE BARAKE KOT GRAŠČINE O tem perečem problemu smo se pogovarjali s predstavniki krajevne skupnosti in občinskega izvršnega sveta V starih, davnih časih srednjega veka so si graščaki postavljali gradove na vrhovih hribov, na nedostopnih mestih, ki so obvladovala celotno pokrajino, na takšnih mestih, ki so bila vidna od daleč in s katerih se je videlo daleč. Tako mesto pa ni bilo le zaradi razgleda, temveč tudi zato, da se je že od daleč videla imenitnost grajskega gospoda, lastnika trdnjave. Nekaj takšnih idej sta imela očitno lastnika dveh vikendov, ki sta jih postavila na vrhu lepega hriba, planjave pri vasi Mali Ločnik pri Turjaku. Razlika je le v tem, da danes ni več srednji vek, da to niso graščaki in da vikend hišici kazita okolico. Ena od njih je verjetno zaradi skladanja z okoljem pobarvana zeleno, vendar je še najbolj podobna lopi za shranjevanje orodja, ki si jo je postavil siromašen kmetič iz starih desk. Druga vikend hišica je lepša, vendar enako kot prva ne sodi na vrh pobočja, na sredo planjave, v sredino najboljše zemlje in njiv. Če smo iskreni, je treba priznati, da sta obe hišici popolnoma pokvarili videz pokrajine. Zato nikakor ne sodita tja! Ta dva primera sta najbolj kričeča v krajevni skupnosti Turjak, kjer imajo veliko črnih gradenj. S prizanesljivostjo gledajo prebivalci tiste črne gradnje, ki so umaknjene na robove, v odročne predele, v vasi ali pa so stanovanjske hiše, torej stavbe, ki resnično nudijo nekomu streho nad glavo in so torej nuja, ne pa luksuz. »Če bi šlo za stanovanjsko hišo, bi verjetno tudi tu zamižali in se ne bi pritoževali na vse konce in kraje, »Črna vikenda« je treba podreti, pravijo na Turjaku vendar gre tu za ne nujno reč. Zato bomo do zadnjega vztrajali pri rušenju teh nakaz in se bomo pritoževali na vse organe do Beograda, če občina ne bo rušila teh dveh vikendov,« nam je povedal ANTON PETRIČ, ki je pooblaščen od KS Turjak, da to reč z vikendi pripelje na čisto. »Naša nesreča se je začela s tem, da sta se v naši vasi Mali Ločnik odločili dve gospodarstvi, da ne bosta več obdelovali zemlje v nekdanjem obsegu in jo bodo zato nekaj prodali. In so res začeli. Prodajati so začeli svoje parcele na pobočju nad cesto, prodajajo zemljo, ki je najboljša v tem okolišu in to dajejo za zidavo. Parcele so na sončni strani in so za kmeta prava poslastica. Zato smo ponujali lastnikom drugo zemljo, ki ni bila tako rodovitna, naj jo prodajo za vikende, pa še okolice ne bi kazili tam, pa niso hoteli zamenjati. Ta dva kmeta sta se odločila spremeniti tudi namembnost zemljišča kar je po zakonu prepovedano, saj je to kmetijsko področje in ni namenjeno zazidavi. Vse naše opozarjanje in protesti vseh občanov (izjemi sta le dve gospodarstvi) so naleteli na gluha ušesa. Naša dobra rodovitna zemlja izginja pod težo vikendov na drugih njivah, kjer bi bilo bolje za vikende, pa se pase na naših skromnih posevkih divjad. Vidite v kakšnem položaju smo! Če bi na tem področju gradili javni objekt, tudi ne bi nihče nič rekel, vendar tako in to na črno, to pa ne gre! Zaradi obeh vikendov trpijo tudi naše parcele v soseščini. Vikendaša sta že začela zasajati smrečice in bo torej imel vsak svoj gozdiček, ki bo metal senco na naše parcele. Svojo parcelo bodo ogradili in že sedaj pošiljajo otroke igrat nogomet na naše parcele in na naše posevke. Vse nam bodo uničili! Proti takšnemu ravnanju je protestirala že občinska zemljiška skupnost, vse naše družbenopolitične organizacije, vsi vaščani, pa nič ne pomaga. Čakamo na ukrepe oddelka za komunalne in gradbene zadeve občine Vič-Rudnik, pa ukrepov doslej še ni bilo. Hodili smo se pritoževal že nič kolikokrat, vikendi pa še niso porušeni. Opozarjali smo tudi že inšpekcijo, pa so povsod gluha ušesa. Vikenda stojita, vendar se ne bomo sprijaznili s tem,« pravi Anton Petrič. Predsednik krajevne konference SZDL Turjak VOJKO CENTA: »Dva iz vasi prodajata in vikendaši postavljajo svoje barake brez kakršnihkoli dovoljenj. To ne gre! Tema dvema vaščanoma ne uspemo dopovedati škodljivosti njunega početja, zato bi morala občina zadevo urediti po zakonski plati. S temi gradnjami uničujejo rodno zemljo. Vce družbenopolitične organizacije so protestirale in nekateri so tako razburjeni, da grozijo, da bodo te črne vikende sami podrli. Naše mišljenje, saj smo tisto osnovno, baza, od koder naj izhaja vse, bi morali upoštevati. Ta dva vikenda, ki kazita okolico, je treba podreti! Je še nekaj črnih vikendov, vendar so umaknjeni in skriti. Te bi bilo mogoče legalizirati. Prav tako bi bilo možno legalizirati okoli 30 na črno zgrajenih hiš, saj so to stanovanjski objekti in so res nuja. To bi bilo mogoče vključiti v obstoječo arhitekturo, ta dva vikenda pa nikakor ne, saj kvarita celo pokrajino.« Vodja oddelka za urbanizem pri sktipščini občine Vič-Rudnik dipl. arh. ALENKA JERŠEK: »Problem črno zgrajenih vikendov je pereč ne le na Turjaku, tudi v Polhovem gradcu in še marsikod. Nekaj bo treba ukreniti, je pa vprašanje, kako zadevo speljati. S sprejetjem urbanističnega programa za območje Ljubljane je bila določena namembnost površin, med katerimi so bile določene površine za stanovanjsko pa tudi za vikend gradnjo. Izvajanje tega v praksi je bilo prepuščeno krajevnim skupnostim. Tedaj bi morala leta 1972 krajevna skupnost Turjak pripraviti plan namembnosti površin in določiti področja za stanovanjsko gradnjo, za vikende in za kmetijstvo. Tega plana pa niso naredili in ena posledic so tudi črne gradnje. To izvajanje pa sedaj po novem odloku ni več v pristojnosti krajevnih skupnosti, temveč Zavoda za urejanje stavbnih zemljišč. To da v KSmiso naredili programa, je eden vzrokov črnih gradenj. Drugi vzrok črnih gradenj je sproščena prodaja kmetijskih zemljišč. Tako se sedaj lahko vsakdo spomni in prodaja zemljo, ki je rodovitna in dobra, pa mu nihče ne more nič. Samo gradnjo na taki zemlji pa je potem težko preprečiti, ker se črnograditelji usta-vitvenih določb sploh ne ustrašijo, ampak tvegajo kazen (celo zaporno) in gradijo do konca. Potem pri- dejo k nam in pravijo: »Zdaj sem odsedel in plačal, je sedaj v redu?« Predsednik izvršnega sveta občinske skupščine Vič-Rudnik FRANCE MARTINEC: »Krajevna skupnost nam je primere prijavila. Mislim, da bi morala svoj delež bremena boja proti črnim gradnjam nosit tudi krajevna skupnost. V KS bi se morali dogovoriti s sovaščani, da naj ne prodajajo zemljo. KS bi morala prodajo usmerjati, tega pa ne dela oziroma ne uspeva. Mi prodaje ne moremo prepovedati, ker nimamo za to nikakršne pravice. Čim je zemlja prodana, se gradnja začne. Črnograditelji se požvižgajo na vse naše odločbe in gradijo. Edino učinkovito je to, da kmetj« zemlje ne prodajajo. Marsikaterega kmeta je premamil denar, ki ga dobi za parcelo. Urediti pa bi bik treba cone, v katerih bi bilo moč graditi vikende, tak° da‘lahko interesentu takoj ponudiš parcelo in vsa dovoljenja, ne pa da ga pošiljaš od kmeta do kmeta Potem pa pride do takšnih pojavov. Vikend področja je tudi naša občina večkrat odpirala preveč neorganizirano, saj imamo organizirano vikend gradnjo lena Rakitni.« V krajevni skupnosti bi se morali vaščani nedvomno med seboj pogovoriti in doseči sporazum, dav bodoče nihče več ne bo prodajal takšnih parcel. Zato kar pa je, je le en izhod: vikendi morajo s področja, saj kazijo celotno pokrajino. i MILOVAN DIMITRIJ NOVI KOMANDIR POSTAJE MILICE NA RUDNIKU 0 PROMETNIH VOZLIH d Novi komandir oddelka postaje*milice na Rudniku je FRANCI PETRIČ. Potem ko je končal višjo šolo, je prišel iz Grosupljega na postajo milice Vič-Rudnik, kjer je prevzel mesto komandirja oddelka. Oddelek Rudnik ima svoje značilnosti. Večkrat se precej razlikujejo od matične postaje na Viču. Novi komandir oddelka se je hitro privadil okolju in v kratkem času njegovega službovanja na Rudniku so zabeležili miličniki že nekatere lepe uspehe. Nov človek opazi vrsto posebnosti, ki marsikomu uidejo, ker se mu zdijo vsakdanjost, povsem normalna stvar. Kaj je značilno za delo na oddelku Rudnik? »Kar zadeva javni red in mir nimamo dosti težav, saj je bila edina resna in večja zadeva nasilniško vedenje zlikovcev na Kureščku. Večkrat pa moramo posredovati v družinskih zadevah. Tega je veliko. Prijavi eden ali drugi zakonec, ali pa sosedje, ki ne morejo več poslušati prepirov in pretepov,« nam je povedal Franci Petrič. »Najhuje tare naš oddelek promet. Kočevska cesta je problematična. Bile so že smrtne nesreče, treba jo bo modernizirati in prilagoditi gostemu prometu. Tudi most na Ižanski cesti je kritičen in kliče po popravilu. Pri nas imamo dosti lažjih prometnih nesreč, kjer pride le do materialne škode. Do tega prihaja zaradi naletov in prehitevanja. Marsičesa pa so krive tudi slabe označbe na vozišču. Prehodov za pešce skorajda ni videti v najlepšem soncu, saj so črte zbrisane, da o vidnosti ponoči ne govorim. Ob prehodih bi bilo nujno postaviti za varnost pešcev in tudi voznikov opozorilne utripajoče prometne znake in tudi prehode za pešce osvetliti. To bi precej pomagalo k večji prometni varnosti. Precej pred Karlovškim mostom bi morali zarisati ustrezne označbe na cestišče, tako da bi tisti, ki vozijo po notranjem pasu,vedeli, da je namenjen le vozilom, ki zavijajo v Moste, ne pa da sedaj nastaja gneča pred mostom;kjer silijo z obeh pasov na most. Avtobus naj še naprej vozi po notranjem pasu in se pred mostom vključuje na zunanji pas in torej vozi v središče, medtem ko naj osebna vozila s tega pasu zavijajo le — —------------------- desno. Tako bi se promet odvijal hitreje. Seveda pa^ zaradi razporeditve treba postaviti ustrezne tabl® , zarisati označbe že daleč pred Karlovškim mosta111, že pri križišču. Letos bo hudo v turistični sezoni. Na to se žesea®| pripravljamo in upam, da bomo uspeli zagato kolikor toliko normalen in hiter promet,« nam Je povedal Franci Petrič. immmmmrnu Franci Petrič NEKATERIM DOGODKOM OB ROB KUREŠČEK NE RABI NASILNEŽEV! » Ubili te bomo! Auuuiiuu!«, potem pa lom, resk, ropot, tekanje in spet zverinski kriki. Gostom je ledenela kri v žilah, pa osebju tudi. Vsi skupaj so čakali najhujšega. Ga bodo ubili? Zaklali? Koga se bodo potem lotili? Vse je preveval občutek strahu, tistega hudega strahu, tudi strahu pred smrtjo. Gostje in osebje seje zateklo povsem na vrh, tam na konec hodnika so se stisnili v sobico in družno čakali. Nekako so upali, da se bodo. če bo treba, lažje vsi skupaj uprli, zaklenjena vrata tako ali drugače ne bi dolgo zdržala. Bo natakar sam sebe obranil in s tem tudi ostale? To je bilo vprašanje, ki so si ga postavljali tako gostje kot osebje. Bo šef pravočasno prišel v osem kilometrov oddaljeno dolino do telefona, da bo poklical miličnike? Bo pravočasno pripeljal pomoč, dokler ne bo najhujšega? Vsi so se bali in trepetali, pa ne le zase, temveč tudi za osamljenega natakarja, ki se je upiral in se branil pred nasilneži. Pomagati si ni upal iti nihče. Kdo bo le tvegal in stopil na pot znanim nasilnežem. Vsi so šteli sekunde in upali, da bo šef pripeljal po zasneženi poti čimprej v dolino in da bodo prišli miličniki čim hitreje. Miličniki so bile tiste odrešilne osebe, ki so jih vsi pričakovali. In kje je bilo to? Chicago? Ne! Turčija? Ne! Prejšnje stoletje? Ne! To vse seje dogajalo 1. januarja letos, leta 1977, pozno popoldne, ko je bil že mrak, na Kureščku v planinskem domu gostinskega podjetja Vič. Take groze marsikdo še ni doživel. Ta slučaj pa tli bil prvi. Že kmalu po otvoritvi, za 29. novembra lani so bile resne težave, razgrajanje in pretepanje ter nasilniško veaenje. Ta slučaj tudi ni bil zadnji. Še 21. januarja so ogrožali goste in delali škodo nasilneži in tudi 29. januarja. »Junakom« so tedaj presekali pot, v dobro pripravljeni akciji, miličniki postaje milice Vič-Rudnik. Pretepači in nasilneži so se znašli za zapahi. Pa si poglejmo, kdo so ti nasilneži in uničevalci družbenega premoženja? Postaja milice je podala kazensko ovadbo tožilstvu zaradi nasilniškega vedenja in poškodovanja tuje stvari za nasilneže: ANTONA JAMNIKA z Iga (je star znanec miličnikov, saj je bil že večkrat kaznovan), ANTONA KRIŽMANA iz Ljubljane (tudi star znanec miličnikov, saj je bil že trikrat kaznovan), FRANCA ŽELEZNIKA z Iga, ANDREJA PAHERJA z Bresta in ANTONA CIMPERMANA iz Iške vasi. tako da lahko pošteni državljani spet v miru pridejo na zabovv Ic A A Te »junake« so prijeli miličniki pri njihovem doslej zadnjem razbijanju in nasilniškem vedenju in pretepanju. Prvi trije navedeni so nekakšni vodje, ki uvajajo mlajše, kijih vodijo s schoj v »skrivnosti« svojega kvazi junaštva, ki se odraža v tem, da jih pet napade enega malega, ki se odraža v tem, da štirje pristopijo k mizi nekega gosta, po možnosti še ženske in ji vzamejo pijačo in jo spijejo, v tem, da razbijajo inventar in so sploh »frajerji«. »Junaki« so po prihodu miličnikov, ki so čakali na »junaštva« v zasedi, postali krotki kot ovčke, saj so se vedno lotevali le šibkih ali pa cela skupina enega samega. V zapor, kamor so jih miličniki odpeljali do iztreznitve, so odšli pohlevno kot politi kužki. Miličniki postaje milice Vič-Rudnik so bili tudi tokrat uspešni in so rešili goste, dom in vse mirne državljane nadlege, ki seje na Kureščku pojavljala največkrat za praznike ali konec tedna. . uresceK.« Httt: Ti izgredi pa niso ostali brez posledic. Pa tudi ne mislimo na ste’’ razbiti inventar, temveč na odmev tega pri gostih, ki so jih naiI pregnali. Pa niso pregnali le gostov. Celotno osebje doma tta ^ reščku je zaradi izgredov teh nasilnežev dalo odpoved in <>d ^ vsem tem je nastala tudi večja družbena škoda,za katero bi nasilneži tudi odgovarjati. Tu gre tudi za dobro ime doma na ^ ku, saj kdo razen miličnikov si bo še upal iti tja, če bo vedel, da razbijajo in se pretepajo takšni kot sta Jamnik in Križman? O spregovorili tudi v krajevni skupnosti Golo-Škrilje-Zapotok, ^ z() zadevo obravnavali in zahtevali ureditev razmer in ostre kat nasilneže. cded Na Kureščku imajo s temi zlikovci že od prej slabe izkušnje- ‘^-e od momentov, ki so pred leti botrovali odločitvi, da se dom z0p.je __.i .v.. . . , . uu murueriLuu, ki su prea LCll OOlTOVCUl OCUOCltVl, aa St uu"* - • ^ bilo tudi nasilniško obnašanje in nenehni pretepi, v katerih pa .^j. tedaj sodelovali nekateri, ki so bili tudi sedaj v nasilniški s',‘. Komandir postaje milice Vič-Rudnik ANTON SOVDAT: »Storilci so vedno prihajali na Kurešček že pod vplivom alkohola. Zato jim tam seveda niso hoteli niti smeli dati pijače. Nato so začeli izzivati in razbijati. Izzivali so osebje, ga napadali, izzivali so goste in jih napadali, obnašali so se kot da bi bili gospodarji na svoji lastni zemlji. Da živijo v urejeni skupnosti kjer mora biti prostora za vse ljudi, so kar pozabljali. Nekateri tega ne bi smeli, saj se imajo celo za družbeno aktivne. Zato smo tudi predlagali občinskim političnim organizacijam naj razpravljajo o liku teh ljudi, ki jim nikakor ni prostora v nobeni od organizacij. Vsi pričakujemo ostre ukrepe. Naštete smo predali javnemu tožilcu, nekaj drugih ■ kompanjonov« pa smo odstopili v obravnavo sodniku za prekrške. Za sedaj smo zadeve uredili, tedaj sodelovali nekateri, ki so bili tudi sedaj v nasilniški O dogodkih na Kureščku je spregovoril tudi že izvršni sveto ’ ^ skupščine in zahteval ostre kazni in ostro posredovanje mil^n‘c j ,fi vsakem nasilniškem vedenju. Miličniki so uspešno vzpostavi i to je nujno potrebno tudi ohraniti, če naj Kurešček normalno P in da si bodo tja upali tudi pošteni ljudje. ' ,.^e i*1 O »junaštvih« navedenih razgrajačev bo razpravljalo s0‘ uvedr prav bi bilo, dd bi jih kazen s svojo višino prepričala, da njih1’1 °gp0li' nje ni pravilno. O Jamniku pa bodo spregovorile še druzbcn tičnc organizacije, saj je član ZK in je opomin, ki gaje dobdo^^ nizacije)le premila kazen za tako vedenje. Takšnih v naši Z trebujemo in jih je treba izključiti. Obstoj in delovanje doma na Kureščku, v katerega so bi 1 natni družbeni denarci, ne sme biti ogrožen zaradi takšnih a * b] K že Js e« Vq znatni družbeni denarci, ne sme biti ogrožen zuruut -- -- žev, temveč naj bo res prijetna izletniška točka. ,rellT^^ MILOVAN D1M‘ hs ve da IZLET ČLANOV 00 ZSMS TOMIŠELJ V KRANJSKO GORO »Izlet je enkratno doživetje, sprostitev, trajen spomin in še bi lahko našteval, vendar naj ostanem s romen, kajti vsak izlet se konča in ob zaključku se Pokaže pomen. Prav zaradi pomena smo se odločili in organizirali dvodnevni izlet v Kranjsko goro.« To so 1 e besede predsednika in hkrati povabilo vsem c anom osnovne organizacije. dhod iz Ljubljane je bil v popoldanskih petkovih rah. Odpeljali smo se z rednim avtobusom. Še istega ne smo imeli predavanje v hotelu Garni, kjer smo se rudi namestili. : ^lanica KMKS pri OK VIČ RUDNIK Olga Kosmač P° ala nekaj praktičnih napotkov pri nadaljnjem u na področju KS in uresničevanju nalog, ki jih ntnmo iz OK ZSMS VIČ-RUDNIK. Sledila je de-j.].na razprava,v katero se je vključil vsak mladinec, j ?U »mu da to ni bil seminar, temveč izlet, se je ata razvila v prijetno vzdušje. Opozorili smo P{'lmer »sektaštva« in ugotovili, da se v naših n ? Pnjavlja tudi ta problem, kljub pozornem delu •I ko SeC^tva' Prišli smo tudi do konkretnih zaključ-načim U®°*:oviii’ da bomo morali delno spremeniti 2v n. ^ ie Čas večerje in počitka. Kranjskogorski kait ° sedem. Pogled skozi okno je bil otožen, ni z *Sne® PadaI v kosmih. Vendar smeh na ustnicah ni za 6^e pa<*a*v kosmih. Vendar smeh na ustnicah je: vsenvtu Sneg dajal vtis prave zime. Zajtrk, ki je Dri„ , *ni\je bil obdarjen z burno debato, ki je bila eusotna za vcoU« ____ivt___j..x_:____x__u___ in prjSot..^JC U11 ooaarjen z Dumo aeoato, Ki je Dl n, zane]11? 23 vsak° mizo. Navdušeni smučarji so se mojnoa 1 po. zasueženih poljanah, kljub temu da je jj skem z; SneZ^°' ®ne^en3e ie prenehalo v popoldan-iti! je]j asu> tako da so tudi smučarji začetniki popri-ši stjj- muci. Vsi nismo smučali, zato smo čas izkori-kroeu narnene prav tako prijetno, saj smo bili v j vreme ™at^' ki si najdejo zabavo tudi v slabem nedeli u ^0d°tm dan smo podaljšali v začetne ure nedeli i, ’ uolm na n smo podaljšali v začetne ure zabaVQ e^a. ^neva- Veliko mladincev si je poiskalo jutro i° Vh disku *n drugih restavracijah. Nedeljski legli J hb, • sončno, zato kljub temu, da smo pozne j kj^ j 0 težav2 vstajanjem. Zajtrk je hitro minil, kaj km 1 “ ,otaJa“Jc,u- Ostali c3 U Smo se razkropili po snežnih poljanah. W n ° Son^no nedeljo izkoristili za prijeten spre- PB SO RA mio /■»/■ilrtAili Tar Prvenst^1 Pa 80 se raie odločili za ogled evropskeg dati n Va V klOT-DOGU. Res je bilo enkratno gle čali srnučarje, ki so izvajali salte in se spuš hitro sk 'tkalnice. Tako je tudi zadnji dan mini 'zlet v tr ■ 8 neoPazno' vendar bo vsem nam osta letnih tren'ouk baleta, smo se pogovorili z manegerjem, kot ama pravi, baletne skupine, Majdo Vrečko, ki nam je lovedala: pred devetimi leti je naša šola sodelovala v lionirskih igrah, ko smo organizirali srečanje starih ičencev naše šole s takratnimi. Povabili smo priz-lane umetnike, ki so na Prešernovi proslavi sodelovali s »programom učencev učencem«. Po njem smo imeli razgovor s temi umetniki, med taterimi so bili Kreft, Sever, Škof, Franci, Mejač in seveda tudi naša Tatjana Remškar. No, in takrat nam ie tudi obljubila, da nam bo prišla kdaj pomagat. Danes je tu 75 mladih baletnikov. Starejši, ki so sode-ovali skozi teh devet let, še vedno želijo sodelovati. Seveda jim radi ustrežemo, vendar je težko uskladiti iniik vaj z njihovim prostim časom. Naj povem, kaj mladi plešejo: Ero z onega sveta, Ilovo goro, Čajkovskega, Mozarta, Straussa, kalinko, lardaš, kazačok in druge plese. Pri poučevanju in ičenju baleta gre tudi za estetsko vzgojo mladega Iloveka. Otrok mora biti pri baletu lepo urejen, uči se skladnih in lepih gibov, hkrati pa se privaja tudi dis-hpline. Balet pomeni prvi korak h kulturi. Svoj zadnji nastop v operi je imela Tatjana Remšl® prav za našo šolo. Mladim je pred baletom razložil* celoten potek baleta in kaj vsak ples hoče povedati-izraziti. Tako so učenci z zanimanjem in navdušenjem spremljali Bahčisarajsko fontano. Če bi sev naših priznanih umetnikov obrnilo k mladini, taW kot se je Rpmškarjeva, bi imeli več mladine v gledališčih in tudi kulturna raven človeka bi bila višja ko je danes,« je zaključila Majda Vrečkova. Povejmo da so učenci tega baletnega krožka, čega lahko tako imenujemo, nastopali že v mnogih gleda' liščih in prireditvah, v Operi, gostovali so v TrstUi Celovcu in drugod, žal pa niso uspeli priti na odet Mladinskega gledališča. Med najinim pogovorom je tudi baletna skupinaze zaključila svojo vajo in otroci so, čeprav malo utrujeni, zadovoljno odhajali domov. Tatjani Remškar srno kar takoj zastavili vorašanje, zakaj se je odločila, d* postane baletka? »Že mama je bila solistka baleta tako sem že v rani mladosti imela svoj vzor. Svoj ph' nastop sem imela prav v tej šoli in takrat sem tudi vzdevek »frtavka«. Moja mladostna da postanem balerina, je ostala trdna. Takrat ni “d posebnih baletnih šol. Obiskovala sem operno Df letno šolo, ki jo je vodil mojster Golovin in privatn Mejnik mojega vzpona so bili Mlakarjevi. P'esa'a sem vse od najmanjših vlog pa do najzahtevnejsu1 Delo je bilo trdo, z mnogimi odrekanji kar lepo-* — Dobili ste že mnogo priznanj, odlikovanj ^ | nagrad. Kaj vam pomeni Prešernova nagrada? Ote®’ j da bom dobila Prešernovo nagradqme je prvi obvesu j karikaturist Pečar, ki me je prišel narisat. Škof 1 nisem mogla verjeti, da so me predlagali za to velik priznanje. Nato pa je prišlo tudi uradno pismo moram povedati, da sem bila srečna in da me je 8an)jj do solz. Za kulturnika je to res veliko priznanje, v' se, da je res nekaj naredil in da je njegovo delo cen) no. Vesela sem tudi zato, ker je bilo s tem nagraje® tudi naše baletno delo in takšno nagrado zasluži marsikdo izmed mojih kolegic in kolegov.« Zaključim naš zapis z anekdoto, ki nam jo je p°v dala po razgovoru Tatjana Remškarjeva. Pred leti so gostovali v Nemčiji. Na programu imeli tudi pet plesov. Za kostume in osebno oble je bil velik kovček komaj dovolj. Svojo osebno pn. Ijago je seveda vsak nosil sam. Tako je svoj kovček, ^ je bil velik skoraj kot manjša omara, nosila daleč* ostalimi člani ansambla. No, in ko so opazili, da z3*! staja, so jo za hip počakali, nato pa v smehu zakliči' »No, kufer, kam pa greš s Tatjano?« ; IGRO KREVW Zveza kulfurno prosvetnih organlzaril obtlne l.|ubl|ana Vlč-Rinlitlh Tito - Revolucija - Partija >s (abo v bo| pojoč gremo naprej' VII. REVIJA pevskih zborov občine I. juhi kina Vič-Hudnik Kulturni dom Podpeč sobota, 26. februarja 1677 ob 1Q.30 uri Zadružni dom na Barju petek, 4. marca 1611 ob 16.30 url Pod tem geslom so izzvenele pesmi naših zborov na VII. reviji pevskih zborov občin* Ljubljana Vič-Hudnik. Sodelovali so: mešana pevska zbora — KUD Polhov Gradec in Preserje, ženski zbori iz KUD Iška vas >n Preserje, moški zbori — KPD slepih »Kare* Jeraj«, KUD Iška vas, Preserje, KPD Barje-Svoboda Škofljica, Ig, Brezovica ter Podpeški oktet. OB SLOVENSKEM KULTURNEM PRAZNIKU ( KULTURNO DOŽIVETJ* Ob 8. februarju je tako kot že lani občinska 2 sodelovanju z osnovnima organizacijama občinske uprave in družbenopolitičnih orfja j jr*1' organizirala uspešno kulturno prireditev. M* sji gimi gosti so se je udeležili tudi številni knjižme^je' naše občine, saj je ta dan tudi Dan knjižn* občine. Hst3vil:; V skrbno izbranem programu so se nam vidni slovenski kulturni umetniki: pesnik ^ JrCii* Kovič, pianist Andrej Jarc, čelist Matija mezzosopranistka Alenka Dernač, pisateljic*1 ‘^i> Krvina ter člani šolskega kulturnega društva * Kovačič«. Vabilu se je odzvala tudi pianistka ^ustopč5 Tomšič-Srebotnjakova, ki je s svojim na ; navdušila vse zbrane in tako izkazala p° »nekoncertnemu« poslušalstvu. Dubravka Tomšič-Srebotnjakova USTANOVNA SEJA ZTKO V VIŠKI OBČINI NA NOVI POTI S podpisi samoupravnega sporazuma 41 predstavnikov ZTKO in ŠŠD naše občine je bila omogočena ustanovitev skupščine Zveze telesnokultumih organizacij občine Ljubljana Vič-Rudnik. Podpisom (27. 2. 1977) je v sejni dvorani občinske zgradbe sledila ustanovna skupščina ZTKO, na kateri so sprejeli osnovna pravila, poslovnik o delu skupščine in poslovnik samoupravne kontrole. Izvolili so tudi organe ZTKO Ljubljana Vič-Rudnik. Predsednik skupščine je postal ing. Janez Žvokelj, podpredsednik Ivan Zalar in sekretar Polde Kovač. V predsedstvo pa so bili izvoljeni naslednji člani: Mavrin (ŠŠD Brezovica), Nedeljkovič (NK Mercator), Virant (ŠŠD Trnovo), Zupanc (ZSS OS Lj. Vič Rudnik), Pintar (TVD Partizan Vič), Ribičič (ŠŠD Bičevje), Cimperman (KP Ljubljana) in Plevčak (TVD Partizan Trnovo). Zveza telesnokultumih organizacij bo s svojimi vajami (tekmovalni šport, SSD in rekreacija) predvsem vztrajala in usklajevala Programe telesnokultume dejavnosti, delegati ZTKO Pa bodo v skupščini TKS predstavljali zbor izvajalcev in tam zagovarjal svoj program in zahteve po sredstvih. S tem bo tudi dvodomnost skupščine TKS Prišla do pravega izraza: na eni strani bo zbor izvajalcev, ki predlaga program in razdeli zahteve po sredstvih za njegovo izpolnitev, na drugi strani pa soor uporabnikov, ki ta program potrjuje in odo-rava v skladu s sprejetimi načeli. Poleg neposred-ocga usklajevanja programov bo imela ZTKO tudi “Tuge naloge, ki so jih doslej izvajale IO TKS preko fvojih komisij za tekmovalni in šolski šport ter re-eacijo. Ker so v ZTKO zastopane vse veje telesno-K*dturne dejavnosti bo v bodoče v večji meri potrebno \ iučiti tudi delegate tistih telesnokultumih celic, vodijo rekreativni program. To so predvsem kra-tva*16 S*cuPnosti’ taborniki in razna rekreativna druš- Kot na vsakem začetku, je tudi tu prisotnih dosti Problemov, ki pa se jih da z delom in dobro voljo reši-■ Tako se v prihodnje lahko nadejamo še večjega aanaha telesnokultume aktivnosti med občani. ^Nl OBČNI ZBOR TVD PWT1ZAN-TRN0V0 p0GLED v PRIHODNOST TitJ3 'etnern občnem zboru so člani TVD Partizan ' ‘-ačr-T? Ogledali in ocenili dosedanje rezultate in *bo 1 Smernice razvoja in dela za naprej. Občnega Hrt'3 S° 86 Uc*e'e^'li tudi predstavniki drugih društev X*zan v Ljubljani in predsednik izvršnega odbora j-j °bčine Ljubljana Vič-Rudnik. svn- tVo’ k* bo kmalu praznovalo osemdesetletnico PodJ £?■ obst°ia' se lahko pohvali z lepimi uspehi na doj v U rekreacije, kot tudi z rezultati, ki so jih zv njegovi mladinci in člani na republiških, šenis " *n mednarodnih tekmovanjih. Z doseženim v 0 2adovoljni, saj je vse premalo otrok vključenih Da iv0 Vzgoi°- z odraslimi pa ni nič bolje, napor ' SC stanie spremenilo, so že vložili precejšnje šip^ . Za ureditev in obnovitev rekreacijskih povr-irnajo oh* Zunani*b kot notranjih. Do leta 1980 pa bovih • sežneiše načrte, med drugim zgraditev nekaj Pck,, na zemljišču, ki ga bodo odkupili od °bsežn *n zgraditev atletske steze. Načrti so Zatrdiii’ Venc^ar ni bojazni, da jih ne bi uresničili, so 4p°rtn* Prizadevni amaterski delavci, ki vodijo to trebujejo strokovno dobro usposob-kovn0 i2 re’ zato bodo vaditeljem omogočili stro-^'pen(JirP?.Po'nievanje na tečajih in seminarjih, ter tp. a 1 Študente na Visoki šoli za telesno kultu- UP0rablja te^0Vac*n*c’sta optimalno zasedeni, ker jih ba>uiznotp0 osnovne šole za telesno vzgojo in bosti v obTSk‘ klub Olimpija. Zato za sedaj dejav-V Trnov °^e^'b Prostorih ne bo mogoče razširiti. Stahovani na^rtujejo izgradnjo večjega števila jboč sprJ’Zato Pri teh zmogljivostih društva ne bo bo Potrebn* ^ obtanov v organizirano vadbo. Zato Qbjektov kot raZ*.iriti ’n povečati število vadbenih hip, ’ 0 so si zastavili v srednjeročnem progra- h ^b koncu oKa |.bb> društva za "pf3 zbora so najzaslužnejšim čla- b* društva _____I________ 1 'krila nJ'3 nilbovo prizadevanje in uspehe pode-> Poznanja in pokale. F. PREŠEREN POGOJIH MERA V°LJE IN elana cj Ko^ec TVDpL8,! leU ie bil° ustanovljeno športno *tor^ank So se n.,lf3n, Veb'ce Lašče. Že na začetku tutu za 3drninistm^odŽrVe DruStvo nima pro' ,be«ndruStva navt.H n° del°vanje, čeprav je v sta- ^ lbkmC0)' Ta Proltnr^" SedeŽ Velike LaSte 49