Prvi krat po dolgih letih, odkar smo zapustili rodne kra-!e ter se naselili v tujini, so se naša društva v Buenos Airesu ^menila za organiziranje prireditve,, katere čisti dobiček je namenjen slovenskim in hrvatskim žrtvam fašizma v Ju-"iski Krajini. Prvi krat po dolgih letih vabijo in pozivajo naša druš-tva vse izseljence, in v prvi vrsti one iz Julijske Krajine, da ^skočijo na pomoč preganjanim bratom, ki ječijo v itali-^nskih ječah in hirajo v konfinacijskih taboriščih, in pa Mihovim družinam — obupanim ženam, užaloščenim matean» in nedolžnim otrokom —, ki poleg duševnih muk predajo tudi bridko materialno pomanjkanje najpotrebnejše-za življenje, ker so z možmi, sinovi in očeti zgubile tudi svojo oporo. Človekoljubna in rodoljubna dolžnost nas vseh je, da 1)0 svojih najboljših močeh podpremo akcijo naših društev. VSI NA PRIREDITEV ZA PRIMORSKE BRATE! In prepričani smo, da ga ne bo našega človeka, ki bi se ne odzval vabilu in pozivu buenosaireškega meddruštvenega odbora za pomoč najbolj potrebnim in najbolj preganjanim primorskim bratom. Vsi oni naši izseljenci, ki jim v srcih še ni zamrla ljubezen do rodne grude ter ljubezen do naših ljudi, ki jih je mednarodna politika pahnila v krivično črno suženjstvo, se bodo zbrali na prireditvi 6. septembra! Posebno pa ne sme biti dezerterjev med Slovenci in Istrani! Zmerom smo zatrjevali, da primorskih bratov nikoli ne pozabimo; sedaj je prilika in dolžnost, da dokažemo, da tega nismo izjavljali samo z jezikom! Prireditev za primorske rojake mora biti manifestacija, kakršne še nismo imeli prilike videti v naši koloniji! Doprinesti mora dokaz, da s primorskimi brati prav vsi -— brez izjeme — sočuvstvujemo ter da smo voljni pomagati jim moralno in materialno kolikor je v naših močeh! Doprinesti mora tudi dokaz, da ne verjamemo v krivico ter da ne klo- nimo pred njo, marveč da smo zatrdno uverjeni, da bodo tudi Trstu, Gorici, Pulju in Reki lepši dnevi zasijali! Naš pošteni, delavni, potrpežljivi in vztrajni primorski narod ima sveto pravico do bolj človeških življenskih pogojev in boljše prilike morajo zanj prej ali slej nastopiti, kajti ni in ne sme biti mogoče, da bi krivica trajno kraljevala! Prireditev dne 6. septembra mora biti enodušen krik protesta proti krivici, preganjanju in nasilju ter skupen dokaz našega izseljeništva, da sočuvstvujemo z onimi, ki morajo krivico in nasilje prenašati. Prireditve se udeležijo tudi odlični zastopniki argentinskega naroda, med katerimi živimo; dokažimo tudi njim, s svojo udeležbo, s svojim navdušenjem in s svojo požrtvovalnostjo, kaj smo, kaj čutimo in kaj hočemo! Rojaki! Rojakinje! Vsi — brez izjeme — na prireditev za primorske brate! * * # * # * * ti * SEMANARIO YUGOESLAVO APARECE LOS SABADOS Dirección: Dr. V. EJUDER ¡•ambaré 964, D. 6. Bs. Aires \ CORREO ARGENTINO TARIFA REDUCIDA ConoMión 24M "EL NUEVO PERIODICO11 SEMANARIO YUGOESLAVO Leto III. BUENOS AIRES 29. AVGUSTA 1936 Štev. 143 NAROČNINA: Za Jui. Ameriko In *a LIST IZHAJA OB SOBOTAH POSAMEZEN IZVOD: 10 ctv». celo leto $ «ro. 5.—, za pol leta 2.50, - Za druge dežel» 2.50 USA-Dolarjev. Zakljucitev velikega procesa v Rusiji šestnajst obtožencev, med nji «ni tudi Zinovjev in Kamenev obsojenih na smrt in ustreljenih V nedeljo se je v Moskvi zaklju-•"enevu in drugim obtožencem, ki-^enevu in drugim obtožencem, ki Jlh je tajna sovjetska policija sprana pred sodišče, ker da so snova- Kamenev '' zaroto proti sedanjemu režimu ter atneravali usmrtiti Stalina in druge Njegove sodelavce. ^roces je bil v resnici senzacio ^len. Povsod v svetu je vzbudilo večje začudenje dejstvo, da so se . _ °ženci sami — in sicer vsi, brez 2ieme — naravnost samomorilko Zoževali ter priznali vse in še mno več nego je obtožnica navajala Rjavili so, da so .tvorili tajno te- ^istično trockijevsko organizacijo, ki ^ 3e> v svojem boju proti režimu, lla celo v zvezi z nemško fašistič-^ organizacijo. Stalin, Vorošilov, d Kaganovič, Ordonikidze in so imeli biti umorjeni. Glavni Ja zarote pa da je bil Trocki, ki 1 s^daj v izgnanstvu. , ržavni pravdnik Višinski je v r°jeni &Padai obtožence ter jih na vso ^. zmerjal. Dejal je, da so "stekli lj ^a je treba stekle pse postre v« v ' za^teval je smrtno kazen za obtožencev. , toženci so bili prosili za dovo Jelje H tj p ' aa se smejo sami zagovarja le v a se n'so zagovarjali, marveč so "ja*6 6n svoja prizna ej ter izjavili, da so po vsej pravi vsak dan bolj kruta". Sedaj pripravljajo sovjetske oblasti nov proces proti drugi . skupini znanih mož, ki so imeli veliko vlogo v sovjetski politiki in ki jih režim sedaj obdolžuje, da spletkarijo proti Stalinu: celo Buharin in svetov-noznani publicist Radek prideta pred sodišče kot trockijevca, obdol-žena, da sta s terorjem skušala strmoglaviti sedanji režim. Čudne stvari se kuhajo v Rusiji! so jim pošla že vsa živila in razpolagajo samo z enim samim konjem": tega konja pa toledski vstaši že tri tedne obirajo, kajti doslej se še niso predali. V petek so iz Madrida sporočili v svet, da so vladne čete zasedle Córdobo; par dni kasneje pa so iz istega vira poročali, da se iste čete šele bližajo temu mestu. Širjenje takšnih izmišljenih vesti o velikih zmagah, ki si jih pripisujejo toliko vlada kolikor vstaši, je pa sicer razumljivo, ker skušajo, eni in drugi, potom svojih radio postaj demoralizi-ruioče vplivati na nasprotnike. Po skrbnem prerešetanju vesti iz poslednjih dni, si je mogoče ustvariti približno naslednjo sliko o resničnem položaju v Španiji: Revolucionarci so sprožili veliko ofenzivo proti Trunu; pognali só proti vladnim četam, ki so se močno utaborile, svojih o-sem tisoč mož, tanke, oklopne avtomobile, letala in težko ar-tiljerijo. Pa niso mogli streti od pora posadke, ki šteje približno je postojanke v Guadalupeju. 6.000 mož, med katerimi je o-krog tisoč tujcev, ki so prihiteli povečini iz Franci je, da se borijo za levičarsko vlado. Margari da, poveljnik I runa, je prepričan da mu bo uspelo zadržati tudi še vse nadaljnje napade proti mestu, ki bi ga revolucionarji zato radi dobili v roke, da bi v.Vnlne čete odrezali od francoske meje. Y Gijónu so se predali posled nji vstaši, ki so se bili utaborili v tamošnji vojašnici Simancas. V naskokih je padlo več ko tisoč delavcev, a tudi posadka je bila potem skoro vsa pobita; par sto vojakov, ki so se predali, bodo sodili in najbrž tudi obsodili na smrt. Vladne čete držijo še vedno v kleščah Oviedo :ter pritiskajo na Hueseo, Zaragozo in Teruel; oblegajo toledski Alcázar, pripravljajo napad na Córdobo in prodirajo proti Guadalupeju. Revolucionarci napadajo pri Trunu in 'San Sebastianu, poslali so ojačenja proti Oviedu, o-gražajo Malago in utrjujejo svo * Boji so kruti in — če smemo vsaj deloma verjeti poročilom — je vsak dan na tisoče mrtvih; dogajajo se grozodejstva, kakor se niso zlepa v drugih vojnah. Zinovjev Boji v Siguenzi. Vladni pristaši streljajo raz prodirajoče, upornike cerkvenega Španija, klasična dežela "pro-nunciamentov", je bila v zadnjih sto letih zelo podobna ognjeniku, čigar izbruhi so s kratkimi presledki pretresali deželo. Vzrok, da je sedanji izbruh silnejši in bolj uničujoč nego katerikoli prejšnjih, je treba pač iskati v modernem moril-nem orodju in pa v veliki agitaciji, ki so jo razvile nasprotujoče si stranke v povojnih letih s takšno vnemo, da je zadela ves narod. Pa si vkljub temu marsikdo ne bo vedel razlagati, počemu takšna in podobna grozodejstva, kakor o njih poročajo listi, saj se vendar tepejo med seboj ljudje iste krvi! Pred nedavnim je Lindbergh govoril v Berlinu o razvoju letalstva, pa je dejal, da je letalstvo tudi strašna nevarnost za človeštvo, ker se lahko uporabi kot grozno uničevalno sredstvo. Te nevarnosti ni mogoče odstra niti s tem, da bi se letala uničila; omiliti pa jo je mogoče z — izobrazbo. V izobraženem človeku ni toliko divjaštva kakor v neizobraženem, v katerem se da jo z lahkoto vžgati najhujše strasti. Morda je nekaj resnice v teh besedah in morda je tudi v njih iskati razlage za brezprimerno okrutnost sedanje španske državljanske vojne; v Španiji je namreč 45 od sto analfabetov, zvo'nika na , t. j. ljudi, ki ne znajo ne pisati ne čitati--- RAZNE VESTI Bolivija in Paraguay sta spet vzpostavila medsebojne diplomatič-ne odnošaje, ki so bili prekinjeni ob izbruhu chacovske vojne. Zastopniki obeh držav so podpisali v to svrho protokol na mirovni konferen ci v Buenos Airesu, kateri se je posrečilo izvesti izmenjavo vojnih u-jetnikov. Paraguay, ki je bil zajel mnogo več mož sovražne vojske, je dobil 2,400.000 pesov odškodnine. Preko dva milijona kvadratnih kilometrov zemlje je nerodovitne v Združenih državah Sever. Amerike, kakor ugotavlja zadnje poročilo severnoameriškega poljedelskega ministrstva; pesek in suša sta uničila eno četrtino ozemlja Združenih držav, na kateri prebiva svojih 20 milijonov ljudi. £e pojde tako dalje, se bodo zares uresničile napovedi Morrisa L. Cooka, ki trdi, da se bodo Združene države spremenile v no vo Saharo. Nemška vojska bo štela odslej, v mirnem času, več ko milijon mož, ker je vlada podaljšala vojaško služ beno dobo od enega leta na dve leti. V Rusiji in Franciji obdolžujejo Hitlerja, da se s preveliko vnemo pripravlja na vojno. Letošnji pridelek jugoslovanske pšenice, bo znašal, kakor računajo, 2.877 tisoč ton, t. j. 888 tisoč ton več nego lani, ter bo večji nego povprečni pridelek zadnjih pet let. Težka letalska nesreča se je dogodila pri Krasnojarskem v Sibiriji, kjer je padlo in se razbilo sovjetsko potniško letalo. Enajst oseb je pri tem zgubilo življenje. Plače so začeli višati v Italiji, ker se je kupna moč lire hudo zmanjšala zaradi abesinske vojne ter so moč no poskočile cene vsem življenskim potrebščinam. 60 glavarjev iz zapadne Abesinije je ponudilo Angliji protektorat nad krajino Gajla, kjer živi okrog 2 milijona prebivalcev. Pravijo, da se raje prostovoljno uklonijo Angležem, nego da bi prišli v roke italijanskim civilizatorjem. Na Koreji so imeli silne viharje in poplave, radi katerih je zgubilo življenje 570 oseb; mnogo pa jih je bilo tudi ranjenih in zrušilo se je več ko 12.000 hiš. Eksplozija je nastala na italijanski križarki "Gorizia",, ko se je nahajala blizu Tangerja. Razletel se je petrolejski tank. Križarko so zavlekli v Gibraltar, kjer jo bodo v treh tednih popravili. Človeških žrtev baje ni bilo. Svet Zveze narodov je bil sklican na sejo, ki se bo vršila 18. septembra. Razpravljal bo o predlogih za spremembo ženevskega pakta. Stran t NOVI LIST c< ARGENTINSKE VESTI Dva naša književnika v Buenos Airesu Z večjo skupino drugih evropskih književnikov sta se pripeljala v sre-80, na francoskem parniku "Alsina" tudi dva naša književnika, ki se bosta udeležila mednarodnega kongresa PEN-kilubov, kateri bo zasedal v prvi polovici prih. meseca v glavnem mestu Argentinije. Slovenske penklubovce je prišel zastopat pesnik in pisatelj ter ravnatelj ljubljanske drame g. Pavel Golja in z njim se je pripeljal tudi ravnatelj zagrebškega Narodnega gledališča g. Branimir Livadič. Cenjena gosta in pred vsem zastopnika naših slovenskih pesnikov in pisateljev prav iskreno pozdravljamo ter jima želimo srečno bivanje med nami. Zunanji minister potuje v Evropo Argentinski zunanji minister dr. Saavedra Lamas je odpotoval včeraj proti Evropi, kjer se bo menda mudil delj časa. Tekom njegove odsotnosti bo vodil zunanje posle notranji minister dr. Castillo. Krojaški mojster Dipl. v Buenos Airesu Izdeluje obteke po najnovejšem kroju, iz naj« boljšega blaga ter pí nizki ceni JOSIP FAGANEL SOLIS 1235 (blizu Constituciona, U. T. 23—1696 POZOR! POZOR! NOVA SLOVENSKA GOSTILNA "Venezia Giulia" Lepi in zračni prostori, pripravni tudi za svatbe. Poseben prostor za družine. Vedno »veža domača hrana — Cene nizke — Rojakom se priporoča lastnik JOSIP LAH FRAGA 1001 - Vogal Céspedes Velika manifestacija Ljudske fronte Preteklo soboto se je izvršila v Bs. Airesu velika manifestacija pristašev Ljudske fronte, ki so jo organizirale radikalska, socialistična in pa demokratsko~napredn,a stiianka. Ogromne množice ljudstva, prihajajoče iz raznih mestnih okrajev, so se zbrale v prvih popoldanskih u-rah na trgu Once, krenile nato na Kongresni trg, kjer so se jim pridružile druge močne skupine s trga Constitución, ter odkorakale v dolgi in široki povorki črez Trg Republike na Severno diagonalo. Ljudstva je bilo toliko, da je docela napolnilo prostrano avenido od Floride do obeliska. Manifestacija je imela namen pro slaviti spomin predsednika L. Saen-za Pene, ki je v Argentiniji uvedel moderni in na demokratičnih načelih zgrajeni volilni zakon, obenem pa je Ljudska fronta hotela pokazati tudi svojo moč in svojo voljo, da prepreči poskuse, kateri stremijo za tem, da bi se okrnila politična svoboda državljanov. Na govorniškem odru so nastopili voditelji (zgoraj imenovanih strank. Daljši govor je imel dr. M. T. de Alvear, bivši predsednik republike in sedanji načelnik radikal-ske stranke, ki je dejal, med drugim: Z izmišljenim in neutemeljenim zatrjevanjem, da preti državi komunistična nevarnost, se je začel v Ar gentiniji na umeten način buditi pretiran nacionalizem, ki naj bi pre bivaüstvu vsilil fašistični način vladanja. Razni hujskači pridigajo, da se mora narod odločiti za komunizem ali pa za fašizem ter da srednje poti ni. To pa ni res. Ne komunizem in ne fašizem ne predstavljata nikake nevarnosti za državo, dokler ljudstvo lahko na svoboden način izraža svojo voljo potom svobodnih in poštenih volitev. Ogromna večina prebivalstva je namreč proti slehernemu ekstremizmu — to liko levemu, kolikor desnemu — in fašizem ter komunizem štejeta v Argentiniji le malenkostno število pristašev. Nevarnost za državo bi mogla nastati le, če se ljudstvu ne dovoli, da neovirano odloča v svobodnih volitvah ker se z zatiranjem Banco Germánico DE LA AMERICA DEL SUD Av. L. N. Alem 150 — Bs. Aires — 25 de Mayo 149-59 Predstavnik za celo Južno Ameriko PRVE HRVATSKE ŠTEDIONICE - ZAGREB POŠTANSKE ŠTEDIONICE - BEOGRAD ZADRUŽNE GOSPODAR. BANKE - LJUBLJANA BANCO DI ROMA - GENOVA Pošljite Vaša denarna nakazila v stari kraj, samo tem sigurnim potom BRZOJAVNO! Z AVI JONOM! Z POŠTO! NAŠ ODDELEK PAROPLOVN1H POTNIH KART, JE NAJHITREJŠI IN NAJCENEJŠI VRELEC za nabavo pozivnih ali pa povratnih paroplovnih potnih kart, za kakoršnnokoli linijo. NE NASEDAJTE NIZKIM PONUDBAM Ker bi bilo potovanje še dražje NIKAKIH POTEŽKOČ Naše uradne ure: od 8 1|2 do 7 zvečer; ob sobotah do 12 1|2 Sigurnost! Brzina! Uslužnost! Poverjen je! svobode ustvarja ozračje nasilja, ki tudi ekstremističnim manjšinam 0-mogoča ribarjenje v kalnem. Zato mora biti skrb vseh resničnih Argentincev, da se volilni zakon Saenz Pene neokrnjen ohrani v veljavi. Govorili so še Repeto, sen. de la Torre, sen. Palacios in dr. Pueyrre-dón. Manifestacija je potekla v ozračju velikega navdušenja in v popolnem redu. Omembe vredno je tudi, da je ogromna množica, zbrana na Sev. diagonali, s petjem državne himne in z neštetimi belo-mod-rimi zastavami izpričala svojo vdanost napram državi in ustavi. Zborovanje Nacionalne fronte Prejšnji petek so se zbrali v gledališču 'fCoVseo" pristaši takozva-ne Nacionalne fronte, da čujejo prve javne izjave iz ust voditeljev te nove politične organizacije, katere namen je "zajeziti širjenje levičarsko usmerjene Ljudske fronte". Ta glavni in menda edini namen so vsi govorniki izrecno podčrtavali v svojih izvajanjih, naglašujoč, da skušajo levičarji zvodili državo v revolucijo in anarhijo. — Zatrjevali so, da je dolžnost vseh argentinskih rodoljubov, da se priključijo Nacionalni fronti, ki hoče "deželo rešiti iz ustvane, politične in socialne krize, v kateri se nahaja". Niso pa podrobneje obrazložili, kako nameravajo to storiti. Med govorniki je nastopil tudi bivši minister dr. Pinedo, ki je s svojo (sedaj že močno okrnjeno) stranko levičarskih neodvisnih socialistov polagoma pri jadral tekom zadnjih ^et na skrajno desnico v argentinskem političnem moi-ju. Živinorejska razstava v Pa-lermu Ob navzočnosti državnega predsednika gen. Justa ter drugih članov vlade, se je v soboto na običajen slovesen način otvorila letošnja mednarodna živinska razstava v pro štorih družbe La Rural, v Palermu. Poljedelski minister dr. Carcano je v daljšem govoru obrazložil vladne težnje in načrte, v kolikor se ti-čej o poljedelstva in živinoreje. Dotaknil se je vseh važnejših vprašanj, ki so s tem v zvezi, in je dejal tudi sledeče: "Z odločnostjo se moramo lotiti starega vprašanja razdelitve in kolonizacije zemlje. Dežela, ki nima malih posestnikov, ne more biti v pravem pomenu besede agrarna de žela. Predpogoja za poljedelstvo sta trajna naselitev in pa ljubezen do grude. Ta dva predpogoja je mogoče ustvariti le, če se poljedelcem o-mogoči, da postanejo gospodarji grunta, ki ga obdelujejo. Najti je treba način, da bo vsakemu kmetovalcu mogoče postati, s prihranki lastnega dela, lastnik malega posestva, ki bo v stanu zagotoviti bodočnost njegovi družini. Baš mali posestniki so oni element, ki ustvarja zdravo demokracijo in ki jači pleme nito rodoljubnost. Vlada je pripravila skrbno izdelan načrt v tem smislu, pa pričakuje, da bo tudi kongres njena prizadevanja podprl" Minister je torej potrdil našim čitateljem že znane napovedi, da Pripravlja vlada SÜrokopotezn¡ načrte za smotreno kolonizacijo, načrte, ki bodo prav gotovo zanimali tudi mnoge naše izseljence. Naj še omenim, da je plemenski bik shorthornske pasme, ki je dobil na razstavi prvo nagrado, bil prodan na javni dražbi, v torek, za 0-kroglo vsotico 30.000 pesov. Revolucionarni poveljniki |v Burgo sredi) s svojim su. Polkovnik Moreno Calderón (v štabom S ^Taborove** prireditve Minulo nedeljo smo se spet zbrali v dvorani ul. Alsina, kjer je imel Tabor" svojo prireditev. UdeMba je bila primerna in prav gotovo bi bila dvorana prenatrpana, ko bi naši rojaki poznali igro, ki je šla na oder. "Tabor" je sicer povedal v vabilih, da je "Scampolo" zelo privlačna snov in da je bila že obdelana v romanu, glediški igri, opereti in filmu, vendar, pa so naši rojaki postali menda že" tako nezaupni napram "amerikanski propagandi", da ji tudi tedaj ne verjamejo, ko prav nič ne pretirava. "Scampolo" je tako lepo delo in se radi tega toliko igra, da so jo razne dramske skupine uprizorile na odru v Alsini že v treh jezikih, in sicer v- španskem, italijanskem in, v nedeljo, v slovenskem jeziku. Spored je otvorila godba m moški zbor je potem zapel Hajdrihovo "Pod oknom" in venček narodnih. Pesmice so bile prav dobro naštudi-rane in izvajane in zagotovo bi bile dosegle popoln uspeh, ko bi tudi tenorji tako dovršeno izvršili svojo KROJAČ Izvršujem vsa v to stroko spadajoča dela, Obleke od $ 55 do 120. Hlače fantazija od $ 10—28. Delo prvovrstno. Blago Iz najboljših tovarn. Olajšave za plačevanje MAKSIMILIJAN SAURIN VARNES 2191 Buenos Aires (nasproti postaje La Paternal) — U. T. 59—4ZH Parnik se je potopil V soboto ponoči se je potopil pri otoku Cerrito Paraguayo parnik "I-bera Correntino" z vsem tovorom. Mornarji so se vsi rešili, od potnikov, ki jih je ladja vozila vsega 41, pa je utonilo pet oseb, in sicer: trije ciganski otroci, neki mož .iz Chaca, ki se je bil napil ter je v kabini trdno zaspal, pa'še neki drug moški, ki je skočil v vodo, da bi se bolj sigurno rešil. Nesreča se je dogodila, ker so vsi potniki hkratku tekli na eno stran ladje, ker jih je strašno zanimala rdeča svetiljka, ki se je bila iznenada pokazala na obrežju. Ladja je zgubila ravnovesje ter se je prekucnila. V ječo je hotel Uruguayski priseljeni vdovec José García, star 59 ¡let, je bil že dve leti brez dela. Še za mladega člove-veka je danes težka, starega in obne moglega pa nikjer ne marajo. Tekom brezposelnosti se je mož preživ i jal z beračenjem), pred nedavnim pa ga je smola tako preganjala, da več dni ni mogel dobiti ničesar za pod zob. Poleg tega pa tudi strehe ni imel in kotička, da bi se vanj stisnil v mrzlih zimskih dneh. In tako se je zgodilo, da se je ojunačil; z vso silo, kolikor je je šel imel, je zalučal debel kamen v veliko izložbeno okno neke loterijske agencije na L. N. Além. Prihitel je policaj in ga odvedel na komisarijo, te dni pa je García prišel pred strog sodnikov obraz. Po pravici je povedal, da je steklo razbil z namenom, da bi si prislužil toplo hrano in prenočišče v — jetnišnici. V Uruguayu ima sina, h kateremu se pa ne more zateči, ker nima sredstev, da bi si kupil vozni listek. No, pa mu ga je z lastnim denarjem kupil sodnik, ki že ni več tako strogo gledal, ko je slišal to obupno zgodbo izseljenca, kateri je 40 let delali Argentiniji in tu obnemogel; pa se je še sodnijskemu osobju zasmilil tako, da so zbrali dvajset pesov in mu jih izročili za na pot. nalogo, kakor so jo ostali glasovi. Ugajale so tudi deklamacije, s katerimi so se mali deklamatorji prav mojstrsko odrezali, šolarček kralj je moral svojo deklamacijo na splošno zahtevo celo ponoviti. Sledila je glavna točka sporeda: Darija Niccodemija ^'Scampolo"'. Takoj lahko rečem in potrdim, da je bila igra prav d^bro igrana in da je tudi dosegla popoln uspeh. Režija je dobra, vloge tipično vse zadete in prav pazljivo naštudirane. Tudi maske dobre. Ne bom v podrobnostih opisoval delo posameznih igralcev, marveč samo rečem, da so na splošno vsi zaslužili pohvalo. Posebej pa naj ome nim, da je Scampolo, ki ga je ustvarila gospa štrukljeva, vreden vsega priznanja. Od preproste diletantke res nismo toliko pričakovali. Po končani igri je neka deklica prinesla igralki na oder krasen šopek; po vsej pravici si ga je prislužila s svojo ustvaritvijo. Tudi režiser, ki je igral vlogo Tita, se je dobro pokazal, le v tretjem dejanju je bilo na njem opaziti včasih nekako negotovost. Tipično prav posebno zadet je bil Giulio Bernini; v kretnjah precej dober, le zelo tih (dvorana ni akustična!) in včasih nekoliko prepočasen. Njegova žena Emilia tudi dobra v igranju, priporočati pa bi ji bilo nekoliko več resnosti v smešnih prizorih. Ni se pa, kakor vsi igralci, izkazala Franca, in posebno ne v tretjem dejanju. Prepočasna in premalo energična je bila v prizorih s Scampolom. Ostale manjše vloge — Neznanec, učitelj Giglioli in Natakar — so bile prav dobro podane. Občinstvu je igra zelo ugajala, sle dilo ji je z zanimanjem od prvega do zadnjega prizora in ni štedilo z odobravanjem. Ker je igra dolga, je spored končal nekoliko pozno in je ostalo le malo časa za one, ki jim poskočni valček ugaja. Na svidenje na skupni prireditvi dne 6. septembra v ul. Acevedo! S. Savo. Predavanja V Taboru Jutri, v nedeljo, bo v Taboru predaval dr. V. Kjuder o zakonskih predpisih glede zaposlovanja žensk in otrok. Predavanje začne ob 5. popoldne, potem pa je v društvu običajna družabna zabava. Prostori Tabora so v ul. Paz Soldán 4924. Sokolsko društvo Buenos Aires I. Odbor Sokolskega društva Buenos Aires I. sporoča, da bo društvo letos proslavilo rojstni dan Nj. V. kralja Petra II. s posebnim banketom, ki se bo vršil v restavraciji •'Conté", ul. Victoria 420, in sicer v soboto 5. septembra ob 9. zvečer. Cena $ 5.— za osebo. Pristop je prost vsem rojakom, ki se hočejo pridružiti tej proslavi. — Prijave sprejema Sokolsko društvo Buenos Aires I., katerega naslov je: Calle San Juan 782, Buenos Aires. Odbor. Nova Slovenska Gostilna "Gruta de Postumia" Dobra postrežba, čisti in zračni prostori, zmerne cene. — Rojakom se toplo priporočata za obisk lastnika Ivan Gašperšič in Ludvik Dekleva AV. F O R E S T 621 CHACARITA. CERKVENI VESTNIK Služba božja to nedeljo (30. avg-bo obakrat na Paternalu. V stolu"1 je to nedeljo posvetitev pomožni škofa Antona Rocca. Vrši se ta " nimiva in redka slovesnost ob 9 u" s sveto mašo. Ta dan je spomin poznane južn> ameriške svetnice sv. Roze iz k'"16 ki je dala prelep zgled ponižnost'1 čistosti in ljubezni do Boga. je zele prikupne zunanjosti, Pa ^ razumela, da ji je zato le še bolj,e lika dolžnost, da nosi tudi lep» šo, in ji tako telesna lepota P°S tala v pogubo, kakor se zelo ^ zgodi marsikateri Evini hčeri. Nedelja 6. sept. je angelska ne" delja. Ker je prva v mesecu, zato b0 sveta maša v Saavedri. In sicer °b pol 11. uri. Sveta maša bo za dušni mil" tlS" tih, ki so trpeli preganjanje in s""1 radi slovenskega imena. Ta dan Je namreč tudi obletnica bazoY^" žrtev. Gotovo boste prišli vsi verni Sioj venci, da prosimo z molitvijo naj preloži te teške čase trde Pr' izkušnje, ki nas je zadela. V domovini so ta mesec slavil' velikimi svečanostmi 800 letnih stiškega samostana in sicer l5' 16. avg. Na Avellanedi smo napravili ko za nabavo harmonija cerkv. PeV skemu zboru. Nabralo se je že pesov. Treba jih bi bilo 250. bi mogel v ta namen kaj žrtvov»' naj izroči ali pošlje meni ali P°ot laščenim nabiralcem iz Avellané aH g. Laknerju v Banco German^ Ta teden izide septemberska *tf vilka "Duh. Življenja!" Hladnik Ja«eZ Mala Sv. maša zadušnica za pok. rika Kravanjo, se bo brala z°Pet nedeljo, 30. avg. ob 10 uri dopoi' do 20. — Vprašajte za infor""" preden greste drugam Lečenje brez bolesti-^ LIMA 1217 U. T- J Z mirnim srcem se lahko zateč«te Moderno zdravilišč® Talcahuano 1060 Buenos A'r red* V VSAKEM SLUČAJU Ko čutite, da Vam zdravje nI v Našli boste v tem zdravilišč" spec' v„¡| ne zdravnike in najmodernejše * ^ ^ ke naprave. Upravitelj naš rojak VELJANOVIC osKrf" Sprejemamo bolnike v P°Pol"°nah. in sicer po jako zmernih ce" Izvršujemo tudi operacije . „ske bol«* Poseben oddelek za vse žensKe In kozmetiko. NOVI L IST Stran 3 i * SLOVENCI DOMA IN DRUGOD VESTI IZ DOMOVINE razsodba v procesu proti skupini poslancev Proces proti bivšemu poslancu Damijanu Arnautoviču, ki je v narodni skupščini streljal proti ministrskemu predsedniku dr. Stojadino-viču, se je zaključil 24. julija. Ar-nautovič je bil obsojen, kakor smo na kratko že javili po brzojavnih vesteh, na 15 let robije in trajno izgubo častnih pravic. Ostali obtožen ci pa so dobili naslednje kazni: Dragiša Stojadinovič 5 let robije •n izgubo častnih pravic za 5 let; Vasilije Trbič 4 leta robije in izgubo častnih pravic za enako dobo; Dragomir Milovanovič na poldrugo leto robije in izgubo častnih pravic za 2 leti. V kazen robije se vračuna preiskovalni zapor od 6. marca dalje. Ostali obtoženci so bili oproščeni. grda afera v beogradu V Beogradu je zopet prišla na dan velika moralna afera. Policija je iz sledila zdravnika, ki je bil ženske niu delu človeštva na razpoiago, da •lih je reševal neprijetnih posledic grehov. Stvar je prišla na dan šele Potem, ko sta se zdravnik in njegov tovariš, ki je prej prisostvoval mar sikateri nečloveški in nevarni opera ciji, sprla in je šel na policijo, kjer je odkril gnusno obrt in obrtnika Služkinja je pri zasliševanju pove dala, da je doktor otroke, ki so že "vi, čeprav nasilno, prišli na svet, dav'l in jih potem sežigal v nekakem krematoriju, ki si ga je za silo Priredil v štedilniku. Sesedje in So-erJi, ki imajo pod stanovanjem, Jer se je vse dogajalo, svojo posta j0. so večkrat začutili zopern vonj ožganem mesu, pa so mislili, da pr»haja od bližnje restavracije. Ta ko se je vrstil zločin za zločinom, sredi Beograda, in doktor, ki sicer ni bil član zdravniške zbornice, je imel dostop v "solidno" družbo. To pa še ni najhuje. Mnogo huje je to, da se sedaj o vsem tem piše na dolgo in široko, da se priobčujejo slike posameznih udeležencev in sodelavcev, da množica vse to požira kot dobrodošlo hrano, ki jim jo dnevniki z največjim veseljem ponujajo. »» Expreso „G0RIZIA Najstarejše prevozno podjetje za mesto in na vse strani dežele. Zmerne cene in solidna postrežba FRANC LOJK Calle VIU.AROEL 1476 Višina Dorrego 900 U. T. 54 Darwin 5172 in 2094 zagrebški nadškof in dr. maček God hrvatskega voditelja dr. Vladimira Mačka so proslavljali v nedeljo 19. jul. po vsem Hrvatskem na zelo svečan način. Slavnostim in čestitkam se je pridružil tudi hrvat ski metropolit in zagrebški nadškof dr. Bauer, ki je slavljencu poslal sledečo čestitko: "Gospod predsednik! Ob priliki proslave cenjenega godu in rojstnega dne izvolite sprejeti moje prisrč ne čestitke! Oči vsega hrvatskega naroda so uprte v Vas. Naj Vam Gospod Bog da svojo milost, da bi vsikdar spoznali pravo pot, ki vodi k sreči hrvatskega naroda, in da bi po tej poti hodili. Bog Vas živi! Z izrazi odličnega spoštovanja — dr. Ante Bauer, nadškof. prenatancni filmski statisti V Split je pred nekaj dnevi prispela neka nemška filmska skupina, ki sestavlja film iz borb Vranglovih gardistov z rdečimi četami na Krimu, imenovan "Beli sužnji." Filmski podjetniki so najeli 24 domačinov za statiste, da bi igrali rdeče in bele gardiste. Najeli so znane tipe splitskega pristanišča, ki so se takoj znašli v svojih novih vlogah. Ob lečeni in oboroženi kot beli in rdeči gardisti, so še prenatančno izpolnili režiserjevo naročilo, naj igrajo kolikor mogoče naravno. Ko je nemški režiser napovedal: Naprej! so se prav zares spopadli. Nastala je prava bitka med divjim kričanjem, da je režiser ves navdušen vpil: Sehr gut! Bojevniki so bili krvavi po rokah in glavah in mojstru scene pozneje ni bilo treba uporabljati rdečega barvila. Igra pa je bila tako naravna, da borbe ni bilo mogoče ustaviti. Z bojišč so morali odnesti v bolnišnico pet ranjencev in bo mogoče to tvorilo posebno, nepri čakovano poglavje stičnega igranega filma. Režiser pa je le uvidel, da njegovi statisti igrajo preveč zares in za prihodnje scene je najel tudi dva stražnika. PRIPOROČAJTE NOVI LIST cenjene rojakinje in rojake opozarjamo na Prvo slovensko prireditev za slov. in hrv. žrtve fašizma v Julijski Krajini ki se bo vršila v veliki dvorani "Centro Armenio", uL Acevedo štev. 1353, v Buenos Airesu , V NEDELJO, 6. SEPTEMBRA 1936 i sodelovanjem društev: "g. p. d. Slovencev «,< ville devoto", d. k. d. "ljudski oder" in i. d. 'abor" ter na pobudo "jugosl. patronata v pomoč žrtvam evropskega fašizma" Začetek ob 4. uri popoldne. SPORED: 1 Otvoritev — Orkester 2. J Krebelj: Proletarski materi, zbor 3. I. Zaje: Zrinsko Frankopanka 4. Venček narodnih 5. A. Hajdrlh: Jadransko morje" — izvajajo združeni moški zbori druStev G. P. D. S.,, "ljudskega odra" in "Tabora". 6. Julijska Krajina s statistiko žrtev fašizma (Diapozitiv) 7. Pesem primorskih emigrantov 8. Kakor da je mrlič v hiši... 9. Štefan Golja svojemu očetu 10. Kovaška 11. Govor zastopnika vseh društev 12. Govora dveh odličnih argentinskih intelektualcev 13. FRANCE BEVK: "K A J N" Drama. — Dvoje dejanj (OPnMHi U;^vala zastopnika "Patronata" tóan 0(1 7 do 10 so deklamucije, i ilustrirane z diapozitivi in "flnaAa- dvorskem zl.ru.)' VsTOPNINA: Moški $ 1.50; ženske $ 1.-. Znak obvezen. PO SPOREDU: PROSTA ZABAVA Meddruštveni odbor. Tržaški prefekt premeščen Dosedanji prefekjt tržaške province Cario Tiengo je bil v enakem činu premeščen v Bolonjo. Tiengo je bil tri leta na čelu tržaške pokrajine. Njegovo prefektovanje je bilo združeno z najhujšim preganjanjem Slovencev v Julijski Krajini. Saj je on predvsem deloval na to, da so Slovenci izgubili svojega zadnjega cerkvenega vladiko, knezoškofa Se-deja. Pod njegovim predsedstvom je goriška pokrajinska komisija obsodila celo vrsto duhovnikov, med nje mi celo stare ugledne profesorje goriškega semenišča na večletno kon-finacijo. Po njegovem ukazu je moralo veliko drugih Slovencev na o-toke Ponza in Ventotene, še veliko več pa v zapor in pred posebni tr^ bunal. V Trstu je svoje delo le nadaljeval. Spravil se je predvsem na tržaškega škofa, Italijana Fogarja, ki mu ni bil zadosti voljno orodje pri asimilaciji slovenskega prebivalstva. Dejstvo je, da oblasti tržaškega škofa skoro dobesedno bojkotirajo. — Prav v zadnjem času je prefekt Tien go brez vednosti in brez sporazuma s cerkveno oblastjo prepovedal rabo slovenskega jezika v Trstu in v tržaških predmestjih. Prefekt Tiengo je spravil tudi 18 slovenskih mía deničev za preko 70 let v konfina-cijo samo radi tega, ker so jih oblasti osumile, da so za Božič 1935 obdarovali uboge slovenske otroke v tržaške okolici z obleko, sladščica-mi in knjigami. Aretacija dveh bratov V idrijske zapore so pripeljali dva brata, 35 let starega Vončino Franca, lovskega čuvaja in njegovega 31 let starega brata Petra, doma iz Krnic nad Sp. Idrijo. Navedena sta bila aretirana na domu ob priliki hišne preiskave, ki so jo izvršili ka-rabinjerji dne 5 p. m. Osumljena sta bila, da sta skrivala doma orožje in na podlagi tega je bila izvršena preiskava, pri kateri so kara-binjerji zaplenili 4 lovske puške. — Dve sta bili last Vončine Franca, katere je rabil kot lovski čuvaj, dve je imel pri sebi v popravilu, ker se je kot star lovec večkrat ukvarjal tudi s čiščenjem in popravljenjem strelnega orožja. Toda vsa njegova dokazivanja niso pri karabinjerjih nič zalegla in moral jim je z bratom slediti v zapor. V okolici Idrije, vse do meje, so obširni privatni in državni gozdovi, v njih pa obsežna lovišča, za katere posamezne občine Poleg" privatnikov, tudi sedaj vzdržujejo Čuvaje. Razumljivo je, da bo imel vsak čuvaj lovsko puško in da brata Vortfina nista mogla biti aretirana zaradi lovskega orožja, ampak je to služilo samo za pretvezo, da se tako fašistične oblasti lahko znesejo nad našim človekom. I pri kmetiji vse polno dela hudo prizadeta z gospodarske strani, pa tudi drugače bo utrpela veliko škodo. — Mikuževi so znani kot dobri, mirni in skrbni ljudje ter je aretacija vzbudila splošno sočustvovanje s prizadeto družino obenem pa obsojanje za tako brezobzirno postopanje oblasti. Z Bovškega V f.ezsoči je že pred leti neurje odneslo most čez potok Slatenik. Po večkratnih prošnjah domačinov se je končno letos občinska uprava odločila in je odredila popravo oziroma novogradnjo mostu. V ta namen pa' je dala občanom na razpolago le potreben material, medtem ko morajo delo oskrbeti sami vaščani. Občinska uprava nima na razpolago denarnih sredstev, za popravo in zboljšanja, ki so prepotrebna in obče koristna, pač pa ima sredstva za vzdrževanje treh na novo priselje-tnih italijanskih družin, katere podpira z živežem. Štiri aretacije v eni družini V prvi polovici meseca julija so v tričetrt ure oddaljeni vasici Zadlog, črnovrški karabinjerji izvršili štiri aretacije v družini Mikuž. Aretirali so 58 let starega očeta Jožefa, 27 letnega sina Jakoba, 22 letnega sina Jožefa in 20 letno hčerko Ivanko Vzrok aretacije ni znan in tudi o nadaljni usodi aretirancev nismo ni česar doznali. S to aretacijo je dru žina v tem času, ko je na polju in Vojne priprave v bližini meje Zadnje dni junija sta prispela v Idrijo dva polka vojakov, in sicer iz Gorice in Verone. Do 10. junija je to vojaštvo imelo vaje v okolici Idri je, nakar je odšlo. Istočasno je v Ledinah — obmejna vas nad Idrijo — kampiralo okoli 5.000 vojakov, ki so tudi izvajali manevre, pri katerih je sodelovalo iletalstvo. Letala so vršila izvidniš-ke polete nad obmejnim pasom. Ravno tako poročajo iz Godoviča, da je tjakaj prispel 24. junija bataljon pešadije, pod poveljstvom ma jorja. Vojaki tabore na pašniku, blizu naselja Log 1 km za Godovičem. * V Cerkno in okoliške vasi, kot Za-križ, Kanomlja itd., je pa tudi prišlo koncem junija in v začetku julija veliko število vojaštva, ki vrši manevre v obmejnem pasu. V Cerkno samo sta prišla 2 bataljona pešadije iz Vidma, po ostalih vaseh pa je nastanjenih po 500 do 1000 mož. * Idrijo samo in neposredno okolico utrjujejo že dobra tri leta in so še vso letošnjo zimo hiteli z raznimi, morda tudi končnimi deli. Pred dobrim mesecem pa so začeli dova-žati v pogrnjenih tovornih avtomobilih in ponoči najrazličnejši vojaški material v številne utrdbe, ki so v hribu pri Divjem jezeru, v Podra-teji, v Jeličnem vrhu in Lešniku. Kot je znano, so utrdili tudi Nanos z okolico. In tudi v te utrdbe so z nastopom letošnjega poletja pričeli dovažati vojni material. Ogromno letališče grade v Gorici Že večkrat smo kaj malega pisali o velikem letališču v Gorici, ki se razteza na Rojcah. Kljub temu, da je že sedaj zelo veliko, ga mislijo še znatno razširiti. Pravijo, da imajo sedaj prostora za 200 aeroplanov. Ta kader vedno izpolnjujejo z raznovrstnimi novimi tipi. Stare aero-plane pa peljejo na "pokopališče", kot pravijo, v Ferraro. Potniku, ki se pelje iz Gorice v Miren, ni dovoljeno, da bi se ustavil in gledal aeroplane in hangarje. Strogo je seveda tudi prepovedano vsako fotografiranje. Za tako veliko število aeroplanov so zgradili tudi primeren rezervar bencina, ki zmore nič manj kakor 200.000 hI. Sezidan je ves pod zemljo pod hangarji. Po novih načrtih se bo letališče razširilo proti Vrtojbi, tako da bo letališče raztezalo po najrodovitnejših goriških poljih. Segalo bo nekako do spodnje vrtojbske postaje. Drobne vesti V Vzhodni Afriki sta koncem preteklega meseca umrla spet dva slovenska vojaka. Podlegla sta neznani bolezni, zaradi katere sta že več mesecev ležala v poljski bolnici v Endi Jezusu v severni Abesiniji. Ne srečna vojaka sta Josip Tončar iz Tržiča, ki je moral v Vzhodno Afriko že pred 8 meseci, in topničar Gabrijel ("'.ufar z Jesenice pri Cerknem. Abesinskega krokodila je dobil trž. zoološki vrt. Daroval ga je federalni tajnik dr. Perusino. Krokodila je tudi sam ujel. Pri Bovcu na prelazu Vrat se je smrtno ponesrečil vojak Benjamin Coscia. Babico so konfinirali. V Trstu so konfinirali babico Sbraizero Ade-lajdo, .stanujočo v ulici Farneto 10. Dobila je 5 let konfinacije. Listi ne navajajo vzroka. Mussolini je že drugič daroval 70.000 lir za novo cerkev Srca Jezusovega v Gorici. Cerkev so gradili tik pred vojno, ki je gradnjo prekinila. Sedaj so jo dokončno dogradili. Fašistične počitniške kolonije na Tržaškem in Goriškem. Letos sta tržaška in goriška fašistična zveza or ganizirali dečje počitniške kolonije v 39 krajih, večinoma po šolah, kakor v Bovcu ("Italia Redenta") in drugod, deloma pa tudi v posebej za to zgrajenih poslopjih, kakor v Gradišču in Mirnu. V juliju in avgusta bo letovalo v teh kolonijah okrog 10,000 otrok iz obeh pokrajin. V Ajdovščini so dobili novega fa-šistovskega komisarja. Dosedanji vodja krajevne organizacije Caste-llani je bil premeščen v neki drugi kraj. Za komisarja organizacije je bil imenovan Josip Franco. V Adis Abebi je umrl za ranami Josip Smilovič, prostovolec mornar. Doma je iz Reke. "Ker niso vršili fašističnih dolžnosti" so izključili iz stranke v Trstu 8 oseb, enega so izključili "ker se ni držal dane prisege", eno žensko pa "ker ni poznala svojih fašističnih dolžnosti", nekega Gomizi-ja Radivoja pa zaradi "popolnega pomanjkanja fašističnega duha in fašistične discipline". 14-letni pastir Ivan Vodopivec se je močno ranil pri Tržiču s patrono in so ga morali prepeljati v bolnišnico. Tržaški grad so temeljito popravili in mu dali zopet staro obliko. Pri odkopavanju in drugih delih so naleteli na stare zidove iz 12. stol., slike, vrata itd. Grad je sedaj očiščen vsega, kar je biilo v teku časa pri-zidano ali predelano. To delo je bilo izvršeno zelo hitro v 78 dneh, medtem, ko je bi}o po načrtu predvideno 3 leta. Nenadoma je padel na Miklošičevi cesti v Ljubljani zadet od kapi 19. julija duhovni svetnik Andrej Až-man. Omenjeni je mnogo let pasti-roval v Postojni odkoder so ga fašisti izgnali. Mnogi naši rojaki se še vedno spomipjajo blagega moža in njegovih dobrih del ter ga bodo tudi ohranili v trajnem spominu. ^IIIIUNIIIIIHIIIIIIIIlllllllllllllll!!!!:!(i¡!|||||||||||||||||;j||¡| KROJAČNICA Leopold Ušaj Sedaj v novih prostorih, zraven prejšnje krojačnice, kjer boste zmerom in v vsakem oziru najbolje postreženi. garmendia 4947 Bs. Aires - Paternal. ........................................................... Žalostno birmanje v Št. Vidu pri Vipavi V torek, 21. julija je bilo v Št. Vidu pri Vipavi birmanje; včasih je bil tak dan pravi praznik za vso župnijo in mladina se je nanj pripravljala že cele mesece prej. Leto» pa med ljudstvom ni bilo pravega veselja, ker ljudje vedo, da sedanji goriški nadškof Margotti ni prijatelj Slovencev, da slovenskega jezika ne mara poslušati in seveda še manj govoriti, dasi pravijo, da ga dobro obvlada. Tako je tudi v Št. Vidu začel pridigati v italijanskem jeziku, čeprav so bili v cerkvi sami slovenski verniki. Ko je izgovoril šele par besed, se je iznenada začul s kora močan ženski glas: "Mi smo Slovenci in Slovenci ostanemo, ker nas je rodila slovenska mati!" Ljudje so se prestrašili, škof pa razsrdil. Dekle, ki je tako prekinilo škofovo italijansko pridigo, je hčerka cerkovnika Petra Vitežnika; re-vica že več let ni prav pri čisti pameti. Po tem incidentu so karabinerji odpeljali vso družino Vitežnikovih. Tako se je zgodilo, da je birmanje letos prineslo v vas veliko žalost na mesto veselja, ki je vladalo prejšnja leta ob takšnih prilikah po vsej žup niji. nenavadna ločitev Pred beograjskim sreskim sodiščem sta se izrekla za ločitev 90-let-ni Nikola Maslarevič in njegova žena 100-letna Slavka. Nič manj kot 60 let sta bila poročena. Kupila sta si celo hišo v Beogradu in sta živela lepo mirno in složno. Prišli pa so njuni sorodniki, ki pač upajo, da starca ne bosta več dolgo, pa so ju pripravili tako daleč, da sta se naposled odločila, da gresta narazen, vsak k svojim. Na sodišču je Nikola izplačal ženi 25,000 dinarjev kot polovico vrednosti hiše. Tako sta si razdelila imetje. Napravil se je zapisnik in starca sta se ločila. Sorodnikom se ne bo treba tožariti za dedščino. Umetniška kovačnica mehanična delavnica Specializirana v oknioah, meta. ličnih pročeljih, železnih vratih, vestibulih, ograjah itd. itd. Se priporoča si» venskim izseljen c« m za vsa v stroko spadajoča naročila. y»,-,..---------------....... CUCIT & HUMAR BOU L.EVAKD BALLESTER 425 Villa Ballester Ana Chrpova Slov. babica dipl. v Praqi in Bs. Airesu, z večletno prakso v praški porodnišnici ter v tuk. bolnici "Rawson", se priporoča v ■•m Slovenkam. — Sprejema penzionistke iz mesta in z dežele v popolno oskrbo. Cene izredno nizke. — Postrežba prvovrstna. ENTRE RIOS 621 U. T. 38 (Mayo) 8188 / KROJAČNICA IN TRGOVINA "MOZETIČ" Ima v zalogi vsakovrstno zimsko blago za obleke, kakor tudi vsake vrste moškega perila. Osorio 5025 — Bs. Aires (Paternal) 23534848485323532353482323482330530201020102020200000102010202010101310101010002020123534848234823480000010101000200010201020002010002020100010000000102000101010201010102010101020201020102010200020100532323532300000202 Strana 4 ZA POUK IN ZABAVO mrku V Moskvi je izšlo splošno poročilo o poteku in p^vih uspehih opazovanja solnčnega mrka 19.' preteklega meseca. Iz tega poročila je razvidno, da je ta nebeški pojav opazovalo 370 učenjakov, med njimi 300 sovjetskih in ti so bili v 41 ekspedi-eijskih skupinah porazdeljeni vzdolž ozkega, toda 7000 km dolgega pasu od Črnega morja do Tihega oceana, kjer se je dal popolni mrk opazovati. Samo na treh postajah opazovanja zaradi slabih vremenskih raz mer niso bila mogoča. Poleg astronomskih preizkušenj, ki so jih izvedli povsod, kjer je vreme dopuščalo, s sijoicun uspehom, je bilo posebno važno delo treh radijskih ekspedicij, ki jim je bila dana naloga, da preiščejo, kako nastanejo z elektriko nasičene plasti v stratosferi, tiste pjasti, ki omogočajo, da se brezbrižni valovi razširjajo okrog in okrog zemlje, a ne morejo v vesoljnost. V nasprotju z dosedanjimi trditvami, so te ekspe-dicije ugotovile, da nastajajo omenjene plasti zavoljo ultravioličnih žarkov, ne pa zavoljo elektriziranih delcev, ki bi brzeli z velikansko hitrostjo od solnca proti zemlji. Zanimivo je bilo opazovati solnčno krono, ki je sestajala iz petih velikih srebrnih žarkov v podobi peterokrake zvezde. Dolžino solčnega premera. Na solčnem obodu so nadalje opazili razne "plamenice", dve veliki protuberanci in majhno, rdečo protuberanco. V kroni so ugotovili modre in infrardeče žarke. Med mrkom je .bilo videti na nebu sedem zvezd, med drugimi Venero. krojačnica # P. CAPUDER se priporoča cenjenim rojakom Buenos Aires, Billlnghurst 271 d»t. 2 (višina ulice Cangallo 3500) **************************** J * Zobozdravnika i * * * Dra. Dora Samojlovich de * Falicov % Dr. Félix Falicov J Dentista I Trelles 2534 - Donato Alvarez 2181 | U. T. 69 La Paternal 1721 t * ž*************************** K >> K Solnčni mrk so opazovali tudi z me teorološkega zrelišča. V Omsku je med popolnim mrkom temperatura padla n. pr. od 22 stopinj na 11 stopinj, živali so se vedle ob začetku mrka kakor ob mraku: sove so zapustile svoje gnezda, kokoSi in druge domače živali so se odpravlja le spat. Da bi bil uspeh ekspedicij čim bolj neodvisen od vremena, so poslali, kakor smo poročali, v ozračje več substratosfernih balonov. Eden med njimi je napravil 1000 posnetkov mrka v različnih fazah. Tudi na morju so se vršila opazovanja, pred vsem glede toplote, izmenjave med ozračjem in morjem za časa mrka. Ta hidrometeorološka opazovanja med totalnim solnčnim irirkom na morju so bila prva v zgodovini astronomije. Treba bo končno mnogoletnega dela in računanja, da se bo predelalo znanstveno gradivo vseh ekspedicij. HARAKIRI Japonec se prostovoljno loči od življenja tudi iz povodov, ki bi Ev-ropca komaj ganili. Na šolskem izletu so nekega šolarja smrtno povozili. Učitelj je nedolžen, a vendar si vzame življenje. Policija je nedolžnega študenta aretirala pri kakšni demonstraciji in ga pretepla, potem izpustila. Ko se mladi človek vrne domov, naznani oblasti pismeno, kako so ravnali z njim in se usmrti. Nekaj edinstvenega je japonski način samomora "harakiri" ali "se-puku". V stari Japonski do 1. 1868 je bil ta način samomora, prepara-nja trebuha, običajna oblika samomora v kasti vojščakov, samurajev. Če je pripadnik te kaste vitezov storil greh, ki se je kaznoval s smrtjo, ga niso predali krvniku, temveč je imel pravico, da si sam razpara trebuh. Natančno so določili dan in uro, ko se je moralo to izvršiti, določili so tudi uradnike, ki naj bi bili pri tem za pričo. Če je kakšnega moža zadela težka nesreča, n. pr. če je izgubil kakšnega prijatelja ali pa če se njegovo prepričanje ni strinjalo z ravnanjem kakšne vlade, je izvršil harakiri. Ko je morala japonska vlada 1. 189G pod pritiskom velesil ostavi-ti v vojni proti Kitajski zasedeno o-zemllje Liaotunga, si je 40 japonskih vojščakov razparalo trebuhe. Japonec sodi o samomoru popol noma drugače nego Evropec. Zanj je samomor junaški in pogumen čin. često je ljudstvo politične morilce, ki so se po svojem dejanju sami usmrtili, častilo kot nekaj izrednega. Krasilo je njihove grobove in jim izkazovalo skoraj božanske časti. To je imelo za posledico, da je nastopila vlada in prepovedala posebno čaščenje in sijajne pogrebe mrtvih zločincev. V stari Japonski so vsakega samu raja poučili o običajih harakirija, ce lo majhni dečki so se tega učili, da so bili za primer potrebe pripravljeni. ŽENSKI KOTIČEK Kdo je štedilnejši — moški ali ženska Neki londonski list je nedavno pozval svoje čitatelje, naj bi izrazili svoje mnenje o problemu štedljivo-sti. Izjav je prejel potem toliko, da niti od daleč ne more vseh objaviti. Anketa pa je imela še ta zanimiv» rezultat, da so o ženskah ugotovili, da so štedljivejše od moških, vsaj v pogledu oblačil. Z manj denarjem se zna ženska elegantneje obleči nego moški. Možje so v splošnem prepričani, da izdajajo za obleke manj nego ženske, kar pa v večini primerov ne drži. Povprečni letni izdatek žensk za obleko je na Angleškem $ 120.00, moški pa izdado povprečno $ 25.00 več. Štedljiva in pametna ženska si za ta denar kupi lahko tri klobuke, plašč, dve debelejši obleki, tri poletne obleke, moški pa kvečjemu dve obleki in plašč. Je torej nepravično, če smatrajo moški elegantne ženske splošno za ekstravagantne in lahkomiselne. Razen tega. se ženske bolj razumejo na umetnost kupovanja, pogajajo se dalj časa za cenó in kvaliteto, dočim kupuje moški večinoma to, kar jim hočejo trgovci sami prodati, za cene pa se zanimajo šele tedaj, ko jim predložijo listek za blagajno. FOTO "DOCK SUD" Darujem za vsakih šest slik eno sliko v barvah MARKO 3ADALJ Specialist v modernem slikanju Facundo Quiroga 1275 in 1407 D. Sud PREK0M0RSKA POSTA fz Evrope dospejo 4. H. Brigade 5. Augustus' 8. La Coruna Proti Evropi odplovejo 1. Alsina 3. H. Princess 4. Gral. San Martin 5. Lipari 8. Augustus MOŽ, KI JE POLJUBIL NEZNANKO KAROL TWEMOVA: Avtobus je zavil na križišče Hot-chkinsove in Beverlyjeve ceste v v Chicagu. V tistem hipu je skočil mlad, elegantno oblečen gospod v avtobus, se sklonil k neki mladi dami in ji pritisnil vroč in dolg poljub na sveže rdeče ustnice. Potniki so presenečeni skočili pokonci — deklica se je medlo branila, toda krik, ki ga je hotela izdaviti, je udušil neznančev poljub. Koj prihodnji trenutek je neznanec deklico izpustil in z dvema dolgima skokoma ujel vrata, ne da bi ga pri njegovem begu utegnili zadržati potniki, ki jim je začudenje popolnoma omrtvičilo ude. Kakor mač ka je skočil s poslednje stopnice in izginil v množici. Potniki so se šele takrat dodobra zavedli predrznosti elegantnega tujca; začeli so se vsevprek pogovarjati in ugibati, ali ni morda mož kakšen hudodelec, morda kakšen bebec, ali pa celo ljub-ček čedne deklice?... Toda miss Rosie Berthillova sama ni vedela, kaj je tega čudaka napotilo, da jo je kar na lepen in vpričo tujcev tako prisrčno poljubil. Dotlej ga še ni videla — toda takrat mu bodi Bog milostljiv! V brk mu bo povedala, kakšna nazaslišana nes- ramnost je njegovo dejanje... Kar meni nič tebi nič zagrabiti tuje dekle za glavo in jo javno poljubiti, to pač ni junaštvo, ki bi se z njim mogel 'gentleman ponašati. •. Za vrat ga bo prijela in ga peljala k bližnjemu stražniku, da — res ga bo! Ali ga bo mar res? Zakaj medtem ko si je izmišljala peklenske muke za tega predržneža, jo je začelo nehote zanimati, kakšen je neki bil. Saj res. •.. čeden je bil, lepo oblečen, elegantno celo... svež moš ki obraz, majhne črne brčice, kakšnih šest in dvajset let mu bo menda. — Saj ga je vendar dobro pogledala, ko je vstopil in se ustopiJ pred njo. čeden, zares čeden mla denič je bil. * V kratkem opoldanskem odmoru je stekla Rosie v banko in dvignila nekaj dolarčkov s svoje knjižice. Prihodnji dan je blestel v "Chi-cago-Tribuni" velik oglas: "Mož, ki je v avtobusu poljubil tujko, naj se javi pod značko 'Velika sreča' poštno lležeče, glavna pošta. Prosilka ne kuje maščevanja!" Tujec se ni oglasil. In čeprav se take reči dogajajo samo še v romanih, Rosie vendar ni mogla pozabiti 'predrznega' tujca. Vsako jutro, ko se je peljala v pisarno, je mislila, da ga bo vendar srečala v avtobusu. Zaman. Kakor da bi se bil v zemljo pogreznil. Rosiji je bilo že resnično Par vprašanj za matere Ali ti je znano, da je vsak prepir zakoncev strup za otroško dušo? Da zna otrok bolje presoditi odrasle, kakor oni njega? — Da je vsak o-pomin brezuspešen, ako ga ne spremlja dober vzgled? — Da je značaj roditeljev navadno tudi otrokov zna čaj — po znanem pregovoru jabolko ne pade daleč od jablane. — Da si otrok natančno zaporni tvoje obljube, pa tudi tvoje grožnje? Ako torej točno ne izpolniš, kar si obljubila, lahko izgubiš otrokovo zaupanje. A tudi ne grozi, ako nimaš poguma, da bi grožnje izvedla. POZOR! FOZOB? „Modas Wi!ma" Sporočamo vsem cenj. odjemalkam, da smo se preselili iz ul. KiMera 1476 v nove in večje prostore na AV. SAN MARTIN 1854, VOGAL PUJOL kjer bomo odslej poslovali pod firmo „iodas Justa" ter bomo razpolagali z večjo izbeio oblek, klobukov, fantazij itd. Cenj. rojakinjam se vljudno priporočamo KUKANJA & PRINČIČ NAZNANILO. Podpisani naznanjam cenj. rojakom, da sem otvoril na ul. Fraga 1402-10 Restavracijo "Spomlad" (Rest. Primavera), kjer razpolagam z velikim salonom in z rezerviranimi pro. Etori, točim dobro pijačo in nudim vsake vrste zdravo hrano. Rojakom se vljud no priporočam za obisk. Josip Brišček. MALI OGLASI ZAHVALA Naznanjam, da nekdanje zavetišče za brezposelne na ul. Rivadavia 1160 ne posluje več, ker sem se preselil. — Benedikt P. KO RABITE ODVETNIKA za kakršnekoli pravne nasvete, obrnite se na pisarno M. D. Hočevar, Traductora publica nacional, Calle Tucumán 586, Buenos Aires, U. T. 31-3168, ker se boste s tem zavarovali pred izrabljanjem ter ne boste padli v napačne roke. — Istotam se PREVAJAJO IN DOBAVLJAJO DOKUMENTI KDOR ŽELI SPOZNATI SAMEGA SE- BE, svoje liibe in sposebnosti, svoj značaj, svoje bodoče in ptereklo življenje, naj se obrne na priznanega grafologa. Zadostuje napisati lastnoročno ime in priimek, dan, mesec in leto rojstva te: poslati v pismu en peso na naslov: GRAFOLOG, Calle Tucumán 586 Buenos Aires. — Pišite lahko v svojem materin-skem ali pa v kakem drugem jeziku. NAZNANILO. Sporočam, da sem se preselila iz ul. Fraga 61 ter bom, kakor doslej, razpolagala vedno le z zanesljivo dobrimi službami za matrimonios, služkinje, sobarice itd. BERTA C E R N I č, Dorrego 1583 (pol kvadre od Rivere 1900) — U. T. 54, Darvin, 3588. ROJAKI!! PRI 2IVCU v( znani restavraciji, boste najboljše postrežem. ZBIRALIŠČE SLOVENCEV. Lef»i prostori, pripravni za svatbe — Prenočišča. — Sobe za prenočišče prenovljene in na novo opremljene. Rojakom se priporoča lsstnik EMIL ŽIVEC PATERNAL Osorio 5085 RUSKA KLINIKA ZA VSE BOLEZNI Razpolaga z 10 specializiranimi zdravniki ter s posebnim konzultorijem za spolne in krvne bolezni, katerega vodi znani specialist dr. A. Izaguirre. — Ženske spne-jema ga. dr. Matilda Krasting v posebnih oddelkih, s posebnim vhodom. imamo specializirane zdravnike za vse vrste bolezni, X-žarke in laboratorij za elektr. zdravljenje. Za bolnike in bolnice iz notranjosti imamo posobno solio s posteljami. — Cena: dnevno od $ 1.— dalje. — Za majhen honorar, dajemo nasvete tudi pismenim potom. Zdravniški pregled za kakršnokoli bolezen: $ 3.—. Sprejemamo od 9. — 12. in od 15. do 21.; ob nedeljah in praznikih od 9. do 12. Govorimo slovansko. SUIPACHA 28 i TOYARNA MOZAIKA t t Xeoiisido Rodríguez Specializirana v vseh vrstah mozaika. Imitacije marmorja SKLADIŠČE GRADBENEGA MATERIALA Cement "San, Martin" Ugodne cene tr t XS •^rA /¿v V/ Vi ■Ll ^ C A. 1 ifi' •N '■ > l/o V T , ■ ¡lih? / s w •. V AÑASCO 2763 LWSBBEg PATERNAL — U. T. 59-1925 EStOuaK! žal za denar, ki ga je izdala za oglas ko bi si pa lahko zanj kupila že čedno oblekeo. Nekega- jutra pa, ko se je spet peljala v pisarno, so ji oči zdajci obstale na "Chicago-Neysu", ki ga je čital njen sosed. Kar verjeti ni mogla svojim očem, toda na glavi časnika je blestel velik napis čez»šti ri stolpce: "Mož, ki je poljubil tujko. Nov velik uspeh našega hrabrega detektiva Jerryja Blooma. — Kako je izsledil in ujel razvpitega gan geža Mercantyja in njegovo tolpo. — Poljub v avtobusu št. a-27185." Rosie je prebrala samo napis, za kaj njen sosed je držal časopis tako, da ni mogla brati besedila. Nemirno je drsala po sedežu sem in tja in je komaj čakala trenutka, ko bo avtobus obstal prel veliko palačo, kjer je bila v službi, čeprav jo je hudo mučila žeQja, da bi soseda prosila za časnik, se tega vendar ni upala na glas povedati. Ko je naposled avtobus obstal, je brž pobrskala po torbici, vzela iz nje dva centa in stekla k prodajalki časnikov. Po stopnicah je kar gre-doč začela brati zanjo tako zanimivi članek. Glej, še njegova slika je v listu, sicer ne taka, kakršno je imela Rosie v spominu, vendar toliko podobna možu njenih sanj, da je bila prepričana, da mož, ki jo je poljubil, ne more biti nihče drugi ko de-i tektiv Jerry Bloom. V pisarni je za- gnala plašč kar čez stol in začela l skozi okno, je opazil, da se vozi Mer- nestrpno brati: "Že dolgo je naš nad vse sposobni detektiv zasledoval razvpitega Mercantyja. Nekega večera je v družbi več stražnikov presenetil gangeža v njegovem brlogu, toda Mercanty je imel predober nos... Izginil je ko kafra. Jerry Bloom je dal prebrskati vse stanovanje, toda drugega ni našel ko svojo fotografijo; bržčas ga je bil eden izmed gangeževih tovarišev na skrivaj vjel na ploščo. Na hrbtu fotografije je bilo s krepko roko zapisano: "Jerry — še nam prideš v pest!" Detektiv je bil kakopak togoten ko ris, zakaj pri priči se je zavedel, da bo hudodelca mnogo težje prijel, če ga Mercanty pozna. Vedel je, da bo Mercanty sam in da bodo njegovi ljudje porabili prvo ugodno pri-lio in ga spravili s poti. Njegovi prijatelji so mu svetovali, naj se vendar preobleče in mas-kira, toda športna žnVca mlademu Jerryju ni dala miru. Za malo se mu je zdelo, da bi se moral v tuji obleki skrivati pred' temi razvpitimi lopovi. Od onega dne so lopovi izginili, kakor bi se vdrli v zemljo. Lepega dne, 14. januarja je bilo, se je peljal Bloom okoli devetih z avtobusom. Na križišču Hotchkinso-ve ulice je prestopil v avtobus številka a-27185, toda ko je pogledal S potrtim srcem nazna.-' njam, da je 15-julija t. 1. ob 10. zvečer za vedno zatisni-la svoje blag« oči, v najlepši dobi svojega življenja, "io-ja nad vse lj" bljena žena Aima Cotic roj. MaruSii in se obelnem najtopleje ti val ju jem rodnikom, Prl jateljem *er »oznanim rim ljudjem. posebno pa njenim staršem, ki so n1| v onih bridkih dneh na kakršenk0'1 način stali ob strani; zahvaljuje"1 se vsem, ki so pokojnico obiskali bolnici in hvaležen sem za tolažil' 'ne besede, kakor tudi za cvetje in vence ter za spremstvo na njeni f1' dnji žalostni poti. Pokojnica je bila rojena v R0"' kih, na Goriškem. Njen oče je iz,' patjega sela in se imenuje Ivan ® rušič, materi pa je ime Marija- t Brazilijo so prišli 1. 1912. Poleg ne in staršev, žalujejo tu za njo s brat in sestra, svakinja in ne¿3,'' nja, v Bs. Airesu stric, v stari d movini pa številni sorodniki. P°r |' čena sva bila od 22. februarja t. • — torej komaj pet mesecev *vsa ^ srečna. Bila je noseča in vsak sec jo je pregledal zdravnik, k' j,¡ vedno zagotavljal, da se nahaja P najboljšem zdravju. Dne 6. ju'-je začela tožiti zaradi bolečin v P sih, ki so pa po par urah Prene^|t» le. Črez tri dni so jo spet nap**'0 podobne bolečine, na četrti dan P krči. Telefonično poklicani zdrav^_ nišnico. Tam so ugotovili, da i"18 nt i J6 jo je dal takoj prepeljati v P°V da 1 s takozvano eklampsijo, t. j. Por0' ti!" je pridušeno dahnila B°?ie pv "Ne mečite vseh v en ko- ^ znam, da je postali svet ^^^ ' in puhel, toda verjemite n"' ^ s svojem poklicu res ne tratil praznim ljubimkanjem." jji> "Lepega se delate ko vs»^ ^ vam ne verjamem! Toda z* ^ ste ujeli takšnega nevarnega ^ ca, zaslužite še en... P0^"1^ J1'' ga — potlej pa zbogom! Ha ^ ^ koli več ne vidim, predrzno« drzna." v ,]H? Jerry Bloom se je ves srecen^et' mehnil. Poljubil je Rosie n» sočne sveže ustnice — in jem se dolgo ni razklenil- njun IZDAJA: Konsorcij "Novega lista" UREDUJE: D' /iktor Kjuder. Vfc en % Do< It, h ^0] "o, le, 1 i» bol K 'o V S F* S vh