Nož Ą slvi sahnfl. Roman iz Napoleonove dobe. — Angleški splsala B. Orczy. — Prevedel Paulus. (Dalje.) »Da,« je odgovorila gospodifna Filipa vsa v »olzah. »Djal je nakit v notranji žep svojega po,vršnika. Na pristavi sva se poslovila. Z roko mi {|e mahal v pozdrav in odpeljala sem se. To je foilo zadnjikrat, da sem videla mladega malojpridneža.« Gospodična Filipa je bila prepričana, da ji j|e grof Jack de Romaine ukradel smaragde in torezirno se je smejala, ko je gospod Cognard jomenil, da je morebiti nesrečnega mladega CloiVeka umoril in oropal kak zlikovec, ki je sluŽajno zvedel, da ima grof smaragde pri sebi. »Dobro!« je pravila, »vaša zadeva je, da najfiete ali moje smaragde in mi jih vrnete, — ali fca da najdete truplo umorjenega grofa de Roftoaine!« In s temi zbadljivimi besedami se je gospojftična Filipa poslovila ter pustila za seboj skrivnostni vooj nežno duhtegega parfuma in spomin 6a rahlo SuStenJe svojih svilenih kriL Komlsar je pospremil gospodično Filipo na ulico. Njegova čustva niso bila prav posebno prijetna in zavidljiva tudi ne, ko se ie vračal v sobo. Mož v sivi suknji ga je čakal. In častivredni gospod Cognard je vedel, da bo sloki nebodigatreba prijel za ušesa njega in vse njegove uradnike radi stvari, ki — hm — ki je bila v tistih dneh čisto vsakdanja in navadna. Kaj je posebnega na tem, da navihan mladič prevari zaupljivo dekle? Kolikokrat je on, Cognard, že doživel take slučaje! Zadeva je bila zelo enostavna! In lopova bodo dobili in smaragde tudi! Na vsak naCin! Saj se jih ne more iznebiti, da ga ne bi prijeli! Tako je mrmral komisar po stopnicah, zatopljen v svoja premišljevanja in nevoljen nad sitnim Clovekom, ki ga je Čakal gori v uradu. In da bi bila ta vsakdanja zadeva v kakršnikoli zvezi s chuani —? Kaj takega si je mogel izmisliti le domšiljavi detektiv iz Pariza —! Toda ko je stopil gospod Cognard v sobo, so mu njegovi sami po sebi umljivi razlogi zledeneli na ustnicah. Mož v sivi 8uknji je bil Izredno resnoben, njegov bledi, koščeni obraz je bil nenavadno Štrog in neizprosen. »Kje imate zadnja poročila o komtesi de Romaine?« je vprašal ledeno mrzlo. »Kaj je počehjala včeraj?« Komisar je potihoma godrnjaje poiskal zajhtevane papirje. »Včeraj zjutraj je šla z materjo v cerkev. God bv. Andreja je bil.« »Sta ženski s kom govorili?« »Na potu v cerkev ne. Pa v cerkvi je bilo natlačeno polno Ijudi, ni se ju dalo natančno opa/zovati. Utegne biti, da sta s kom pošepnili kako besedo.« »Bojim se, da smo smaragde izgubili —. Pa .vsaj zločinca moramo prijeti. Morebiti bo dal plen od sebe, če ga prav trdo primemo.« »Gospod Fernand —!« »Že prav, že prav!« je zamahnil detektiv z roko. »Vem, da niste vi krivi! V natlačeno polni čerkvi se da marsikaj opraviti, marsikaj skriti. Zlikovec nas je zaenkrat ukanil. Toda s tem še hi rečeno, da nam je ušel. Pošljite,« je dejal po hipnem pomisleku, »pošljite koj par mož na pristavo, pa takih, ki Jim lahko brezpogojno zaupate, in jim naroCIte, naj primejo Jacka de Romaine in ga privedejo sem!« »Na pristavo —?« »Da. Komtesa Marietta de Romaine se je zlagala, ko je pravila, da njenega brata od torka sem ni bilo več doma. Jack de Romaine je doma. To vem jaz. Koj ko sem prišel oni dan v St. L6, sem sam nemudoma šel opazovat pristavo. Bil sem na preži tudi tisto noč, ko se je pripeljala gospodična Filipa z mladim grofom. Videl sem, da je izstopil Jack, ji zamahnil z roko v slovo, se obrnil in stopil k vratom. Vrata so se odprla in grof Jack je izginil v veži. Vse to sem videl, kakor sem dejal, na lastne oči. Ni torej res, kar je pravila komtesa Marietta, da ni prišel domov. Domov je prišel, na to stavim. In od tistega trenutka dalje ni več stopil iz hiše. Tisto noč sem jaz bil na preži pred hišo z enim svojih mož. In od drugega jutra dalje sta prežala dva druga moja moža, eden pred hišo, drugi zadaj. Moža sta brezpogojno zanesljiva. In da danes nista videla, da bi bil grof Jack de Romaine prestopil hišni prag. Morebiti da je sestra ali da je mati v cerkvi izročiia smaragde kakemu zaupniku in zavez-