Štev. 18. V Mariboru 25. septembra 1886. VIL tečaj.
List za šolo i n dom,
Izhaja 10. in 25. dan vsakega meseca, ter velja za cel« leto 3 gld., za pol leta 1 gid. 60 kr. — Posamezno številke dobivajo se po 15 kr. — Na anonime dopise se ne ozira. — Rokopisi in na oceno poslane knjige se ne vračajo. — Spisi in dopisi naj se blagovolijo pošiljati (franklrani) vredništvu; naročnine, oznanila in reklamacije pa opravništvu: Eelserstrasse S v Mariboru. — Za oznanila plačuje se od navadne vrste, če se
enkrat natisne 15 kr.
Vsebina. Pestujmo kolegijalnost! — A. M. Slomšek. — O rabi navorja. — Logika. — Dopisi. — Razne stvari. — Spremembe. — Natečaji.
Pestujmo kolegijalnost!
Pod tem naslovom prinesel je v teku tekočega leta v Pragi izhajajoči šolski list „Beseda učitelsM", prav izvrsten članek, ki se nam z ozirom na marsikatero zlato resnico, tti-je v njem zapopadena, vreden zdi, da ga tudi ..Popotnikovi" čitatelji bero. vfjrlasi se v slovenskem prevodu tako-le:
Kdo zamore dandanes, v dobi občnega napredka, brez predsodkov reči, da ne zavzema narodno učiteljstvo važnega mesta v razvitku in napredku človeštva? Kes lep in vzvišen je njegov poklic: vzrejati in vzgojevati nevedno mladež, ki je izročena njegovej oskrbi. Kakor pa nobeno delo, pri katerem posluje več faktorjev, ne more vspevati, ako niso vsi faktorji zjedinjeni, isto-tako tudi učiteljstvo ne more brez vzajemnosti vspešno delovati. Le sporazum-Ijenje, edinost in kolegijalnost pomogo mu do tega.
Učiteljev, poklic ni lahek. Pot, po katerej stopa mu ni z rožicami posuta, in le prepogosto mu je nehvaležnost v plačilo za njegov trud. čestokrat ga tarejo skrbi, ogrene mu sive megle nezadovoljnosti veselje do življenja, — toda kakor pred gorkimi žarki pomladnega solnca ginevajo megle, se razstopi led, istotako ginejo skrbi in nezadovoljnost učitelju, ako zasliši milo besedo ljubečega kolege. — čestokrat se primeri v človeškem življenju, da je naša notranja nrav nekako prerojena, da nam srce radosti poskakuje, čestokrat pa se zopet primeri, da trpka nezadovoljnost in dušna bolest teži naše prsi. V takih tre-notkih treba nam je prijatelja, ki nas zna tolažiti, o katerem vemo, da čuti z nami. In kdo naj učitelja v takem položaju bolje umeje, ko ravno zopet le učitelj, katerega veže isti poklic, kateri v istem poklicu z njim enako misli! Zato pa je treba, da se tem trdneje združimo, da stojimo pred svetom zložni kakor mogočna četa bojevnikov za narodno prosveto in pravo izobraženost, kajti nas vse veže le jedna vez: ljubezen do mladine, ljubezen do človečanstva z namenom ja zboljšati, kakor je to naš poklic. —Skušajmo pred vsem, da se med sabo poučujemo in izobražujemo. Prava kolegijalnost se kaže gotovo prav dobro v tem, da pridobivamo duševnih zakladov tudi tistim, katerim hočemo hiti pravi tovariši. V ta namen so nam na razpolago društva in zborovanja, katerih drugi stanovi nimajo. Ta naj nam v prvi vrsti služijo v dosego prave kolegijalnosti, da se tam med sabo spoznavamo, svoje mislim ejsebojno razode-
18
varno, nazore pojasnujemo, bistrimo um in plemenitimo srce. Društva naj nam torej bodo to, kar biti morajo: najtrdnejši lej za prijateljsko voz mej učiteljstvom. V društvih se zbirajo mladi in stari učitelji; onim je skušenost starejih pravi vrelec, iz katerega zajemajo dobrih svetov in navodov ; nasprotno pa se stareji učitelji pomlade v družbi mlajših in okrepe k novemu delovanju.
Kjer več učiteljev na eni šoli deluje, treba je, da še posebno goje složnost in kolegialnost. Ako pa nastane mej učiteljstvom, bodi-si iz didaktičnih ali pa drugih vzrokov nesloga, ne govorimo o tem izvan šole. Kažimo marveč pred svetom, da se sporazumevamo, da smo mirni in složni, saj je znano, da ne-složnost in prepiri niso nobenemu stanu na čast. Da pa učitelju, ki je čestokrat predmet občne pozornosti, na katerega gledajo stotine in tisoči ljudij, da vsako njegovo dejanje presojajo, pač ne more biti vsejedno, kako drugi o njem sodijo, ne bo nihče tajil, kajti večkrat zavisi od take sodbe drugih, vspešnost njegovega delovanja.
Prirejajmo pa tudi zabavne večere, pri katerih budimo duha. Petje in godba še nista izginila iz učiteljskih krogov. Kako lepo priliko za plemenito razvedrovanje duha dajeti te dve umetnosti ondu,. kjer posluje več učiteljev vkupe! Prijateljskim razgovorom o šoli, o vzgoji in pouku, o vednostih in znanostih,' ki oživljajo duha in ga krepčajo za novo delo, sledi naj milo petje in umetna godba. Ali se ne pospešuje na ta način mej učiteljstvom ljubezen in kolegijalnost, se-li ne bodo na ta način učitelji jeden druzega tesneje oklepali, ne bodo-li z večjo ljubeznijo za sveto stvar njihovega poklica delovali; se-li ne dela na ta način za blagor šole, naroda in domovine? Brezvspešni bodo vsi napadi naših nasprotnikov na nas še le takrat, kadar se bo ukoreninila v nas prava bratovska kolegijalnost, kadar bomo brez zavisti odkritosrčno mej seboj občevali! Le z združenimi močmi smemo upati boljše bodočnosti, smemo upati,
da tudi narodnemu učiteljstvu napočijo boljši časi!	Indfich Cech,
---
Anton Martin Slomšek,
pedagog, domo- in rodoljub slovenski.
Spisa! Franjo Jamšek.
(Dalje )
Pokaj pa je našim otrokom naravoslovje? Morebiti za noroslovje, da jih zmešaš in znoriš? Prijatelj! le počasu. Saj tudi ti v naravi živiš, dihaš sapo, piješ vodo. in se rad pri ognju greješ. Je-li ti ni potrebno vedeti, kako se za zdravo sapo skrbi; da ni zdravo, prevroče ali premrzlo piti; kako se ognja in druge nesreče varovati, prazne babje vere zaničevati ? Vse to ti naravoslovje prav po domače pove, in celo poduči, zakaj je bliskovod, kdaj in zakaj zvezde od neba padajo, da ni coprnic, ki po močvirjih svetijo ; od kodi je dež, toča in sneg; kaj je mavrica, kaj solnčni in mesečni obroč. Za toliko manj bo med nami Škodljive prazne vere, za kolikor več bo v Šoli takega zdravega nauka.
Otroke zvevdoslovja učiti! ali ni to prava neumnost?" — sem slišal bistrega gospoda razsajati, grajati veliko Berilo. Moj Bog, ali nisi tudi za deco
svetlih zvezdic stvaril ? ■— Bomo li otrokom oči zatisnili, naj bi ne gledali svetlega neba? Ali ne čujeino, kako poznajo priprosti ljudje imenitniše zvezde po imenu, bolje kakor mi, ki smo po štirnajst let šole pometali! -— Je-li ni mladini treba vedeti, zakaj solnce mrkne, kako se luna preminja, kaj so repate zvezde, itd.? Kdo uči lepše veličanstvo božje spoznavati, kakor zvezdoslovjef Beri §11. — Tudi koledarja ali pratike ne boš razumel, če se zvezdoslovja za potrebo ne naučiš in nebeških znamen ne razločiš, ne veš, kako se dvanajstero mescev zove. Kako se pa taki visoki nauki podomačijo in tudi priprosti m ljudem ukoristijo, beri § 10 od sejmov.
Poprej ko mladenči in dekline šolo zapustijo, se jim ima tudi od raznih stanov kaj malega dopovedati; in to ti veliko Berilo v V. odstavka od spoznave človeškega društva poda, ter hvali kmetijstvo in rokodelstvo, pa tudi vojaštvo omeni in počasti, katerega se mladenič po navadi boji. Poslednjič uti domovino ljubiti, toda po krščansko; gosposko po dolžnosti spoštovati ter sklene svoje nauke po zlati Jezusovi besedi: „Dajte cesarju, kar je cesarjevega, in Bogu, kar je božjega". Vrh tega pa tudi svobodno velim: dajte v šoli otrokom, kar je otrokom potrebnega; in če se Šolski mladini toliko in tako dd, je-li bo preveč f Mislim in sodim, da ne.
Kdaj pa bo mogoče, vse to otrokom razložiti in tako pojasniti, da bi razumeli vse te jn take posebne nauke? V dveh poslednjih letih, od 10. do 12. leta starosti, se mladina zadosti za vse te predmete izčajma in hrepeni, se vsega tega izučiti. Ako pa niso v tvojem kraju deca za to, izberi iz Berila, kar jim bo dostojno. Bolje malo, pa dobro, kakor preveč in pa slabo. Berilo pa mora mnogo gradiva imeti, da ti bode na izbero. Kar je lehko tebi preveliko, bo drugemu ravno prav. Tudi beseda previsoka ni, ako le nisi ti v slovenščini predaleč zaostal; kar bi bilo pa tebi grdo.
Zakaj ste pa poprejšnje Berilo zavrgli, katero je zgodbe svetega pisma učilo; teh je deci veliko preveč potreba, kakor teh posvetnih reči, katerih v novem Berilu imamo ? tako se mnogoteri Šolski prijatelj jezno pritožuje, ter misli, da po pravici govori.*) — Ne tajimo, da je šolcem zgodbe svetega pisma brati potreba; za to smo jih katekizmu dodali kratko osnovane Hočeš-li zgodbe naše svete cerkve imeti, beri jih v „Ponovilu" od str. 1.—206 Reci jih svojim šolcem citati. Da je pa staro Berilo za male šole na kmetih malim otrokom previsoko, za velike pa premalo, preokorno in leseno, to vsak učitelj lehko čuti in spozna, ako zdrave možgane v glavi ima. Kako težavne so za otroke zgodbe starega zakona; novega zakona še sledu ne najdeš. Kako hoče otrok neznane vojske Savla in Davida kralja s Pilistejci razumeti? Tudi staro Berilo govori o naravoslovju, od marsikaterih prikazni na nebu — od solnca, zvezd, planetov in lune, — od dolžnosti podložnih do deželnega oblastnika in do rojstne dežele. Najdeš pravila za priljudnost, pravila za zdravjevarstvo, itd. Pa vsi ti predmeti starega Berila so iz nemške besede poslovenjeni; zato pa tudi teže razumevni. Le primeri staro novemu, in potem sodi. Imeli smo svoje dni na kmetih medle
*) Je tudi dandanes žulibožj še „nmogoteri šolski prijatelj', celo med članovi krajnih in okrajnih šolskih svetov, ki se Jezno pritožujejo, čez ^nepotrebno" upeljavo realističnih predmetov v ljudski šoli. Ko bi se taki prijatelji vendar hoteli potruditi ovj Slomšekov komentar k takratnim Berilom pazno prestati I DramiU, dramila je treba!!
Pis.
18»
šole večidel v enem samem razredu; imamo jih zdaj večidel v treh. tudi v čveterih odredih; jim se staro Berilo ne prilega, ne po besedi, ne po gradivu. Potreba je tudi v Berilui napredka in pospeha, da ne zao stanejo naši mladenči in deklice neznanci in neslanci brez prave krščanske omike v domačih rečeh.
4. K čemu pa nam je tolsto „Ponovilo" za nedeljske Šole na kmetih? Namesto odgovora te lepo poprosim, vzemi te obširne bukve v roke, beri „Opo-membo" na I strani do IV. in zvedel boš lehko in spoznal jasno namen „Po-novila", pa tudi, kako potrebno je za mladež, ki hodi v nedeljske šole ponavljat, česar se je v delavniški šoli učila, naj bi deea ne pozabili, koristnega nauka, pa tudi razširili svojo omiko, in se pripravljali za javno, težavno življenje, kadar šoli odrastejo. Pač škoda in žalost, da se malokdo za to ponovilo potrebnih naukov meni ter jih celo ne pozna; nedeljske ponovilne šole pa medlijo iu brez vsega sadu ostajajo, ter so podobne lačnim delavcem,, katerim se od same lenobe ne ljubi jesti, pa tudi ne delati. Knjige mlačnim ljudem in pa zajcu boben!
II. Poraba šolskih Beril.
Naj ima orgljar še tako dobre orgije, ako dobro orgljati ne zna, mu bodo slabo pele; so li pa orgije srednje vrednosti, bodo dobro žvižgale, če le dobremu organistu v roke pridejo. Kavno tako se šolskim knjigam godi. Mislim, da se ne bom šolskim prijateljem zameril, ako ponovim, kar sem povedal o velikem Berila in Ponovilu za samoslovenske šole od porabe Berila. (Beri stran 1.)
Prva napaka branja je, ako se preveliko prebere, premalo pa pomisli in šolcem premisliti da, kar so brali. Po takem načinu se zgodi, kar sploh pregovor poveda: ,,/z mnogega povrhu, iz celega pa nič." To se pravi vodo se sipom zajemati, ali pa v prevrtan sod vlivati. Vselej me žali, kadar kako šolo obiščem, in pobaram : koliko ste pobrali, ali kaj iz Berila za pouk vzeli, če mi učitelj pohinavsko odgovori: „Vse, celo Berilo smo vzeli." To ni mogoče! gospodine, v enem letu ne, pol leta še pa manj. Po takem odgovoru sodim, da so deca mnogo brali, nabrali pa malo, ali celo nič, kakor se lahko in hitro prepričam ter po samem čitanju lahko in dobro spoznam, koliko šola velja.
Berejo li šolci lepo gladko, bolje polagoma, kakor prenaglo, brez vsega vrišča in kričanja, ter čedno glas povzdigajo in polagajo, kakor jim kažejo ločnice, hitro spbznam, da učenci umejo, kar čitajo, in učitelj ne hodi brez glave v šolo. Taka Šola je srebrna. — Ako poprašam šolarje, kaj, od koga in česa so brali? in mi razločno povedo od pridne Rozike. kako je rada v šolo hodila, kako je mater lepo prosila, - pa tudi od Andrejčeka, potepuha, in se jim na licu vidi, da čutijo, kar pravijo, taka Šola je zlata vredna. Ako pa celo zapo-jejo otroško pesmico: Kdo je naučil ptičice pet? in več takih ličnih pesmic, take Šole ni poplačati. Pač je bolje malo, kakor veliko žlabodrati, umeti in čutiti pa nič. Šolski učitelj ne sme misliti, da je svojo dolžnost dovršil, ako je svoje učence gladko brati in čedno pisati naučil; kaj pomaga glava prebrisana, srce pa hudobno in robato! Ne tožuje li naših šol žalostna vsakdanja skušnja, da več ko je šol več je hudobnežev, ljudi brez vere in brez Boga. brez prave ljubezni in brez vsake vesti \. Je-li so šole tega krive? Ne daj Bog! Kriva je slaba, neumna učba otrok. J.ko otroci v šoli sedijo s truplom, z duhom so pa
doma, na duši in na telu ubožajo. Šole, v kateri učitelj ves zaspan in počasen šljuta, po cele dni zapravi, in otrok brez uka v klopi sedi, bilo bi veliko bolje, da bi je ne bilo. Take šole morilke živega duha mladini. Ako se v šoli čita, pa ne popraša, ali deca umejo, kar berejo, se pravi prazno slamo mlatiti. Nauk se ima vsejati, 'pa tudi podorati in povleči skoz pomisljevanje, in obračanje nauka na vsakdanje zadeve otrok. Oe rečeš brati, kako se imajo deca v šoli zadržavati, kako v cerkvi, kako doma; opomni deco vseh pogreškov in pregreškov, ki jih pri šolarjih zasleduješ. Popvašaj male, ali so molili, si roke in glavo za ušesi umili; so li ubogali stariše, in jih za zamero prosili, če so jih žalili ? Skrbi, da bo tvoja Šola za življenje, ne pa za šolsko klop, prizadevaj si svoje šolce za Boga, za vse pošteno in blago oživiti, ne pa jim zadušiti dobre nagone. Branje in pisanje je le lupina; jedro pa krščanska omika in
žlahno srce.	(Dalje sledi.)
------—-—
0 rabi navorja.
Prof. Pr. Hauptman.
(Konec.)
7.	Podelimo sklenici pozitivne elektrike, kolikor največ mogoče in približajmo ji krepko elektrovano negativno smolenko. Ko ste se telesi drugo drugemu dovolj približali, švigne med njima belomodra iskrica (katera se v temni sobi še boljše vidi); ob jednem sliši se nek poseben tresk ali pok. Oboje iraja jedva toliko časa, kar bi trenil; obe telesi ste potem manj električni.
Positivna in negativna elektrika privlačujete se ter se hočete združiti. Ako se združujete polagoma iz precejšne daljave, ne vidi se navadno ničesar. V dovoljni bližini pa združite se burno skoz zrak in v tem slučaju nastane takozvana električna iskra. Tam kjer švigne iskra, odpahne ona zrak, kateri ji je na poti. Zrak se v tem trenutku krepko strese in to se sliši kot tresk.
8.	Podelimo sklenici n. pr. pozitivne elektrike od drgane steklenke, katero zato obdržimo v desni roki v primerni daljavi. Potem dotaknimo se sklenice z neelektrično kovinsko palico, držeč jo v levi roki. Odmeknivši jo približajmo spet steklenko; ona privlači sklenico. Toraj sklenica ni več električna.
Ponovimo h ta poskus, pa vzatnimo namesto kovinske palice stekleno, odbijala bode konečno sklenico steklenka. Toraj je sklenica še električna.
S tem poskusom označena je razlika med dobrimi in slabimi prevodniki elektrike. Elektriko že odvedemo od dobrega prevodnika (konduktorja), ako se ga dotaknemo s prstom.
9.	Tudi elektrovanje v daljavo (razdelivno elektrovanje, elektrische Influenž) da se z navorjevo pripravo razkazati. V ta namen pritrdimo ob navorju dve s kositrovino prevlečeni sklenici A in B, ob vsakem koncu jedno. Vrh tega še potrebujemo kovinske palčice ali žice, na osebljujočem ročaju in tolike dolgosti, da seže od sklenice do sklenice.
Dajmo, da se žica dotiče obeh sklenic; približajmo sklenici A elektrovano steklenko do blizu 2 dm-, na to odmaknimo istočasno žico od obeh sklenic in tudi steklenko. Zdaj preiskati je električni stan obeh sklenic. Približamo-li
skleniei A elektrovano steklenko, orlbija jo; sklenieo B pa odbija elektrovana steklenka. To raj sklepamo, da je sklenica A negativno, sklenica B pa pozitivno električna.
Prevlečeni skleniei z dotikajočo se žico predstavljate jeden jedin dober prevodnik. Ta je pred poskusom neelektričen; t. j. on ima v sebi obe nasprotni si elektriki v jednakej množini, ki se toraj medsebojno popolnem uničujete.
Približa-li se mu električno telo, (tukaj pozitivna steklenka) dela njegova elektrika nanj po prej povedanih zakonih. Istoimno elektriko odbija, razno-imno pa privlači. Prva (tukaj +) oddalji se od delujočega telesa kolikor mogoče, zbira se toraj na oddaljenem koncu (sklenica B +); druga (—) pa teče ;proti delujočemu telesu in se zbira na bližnjem koncu (sklenica A —) ko odpravimo vez (žico), ločeni ste nasprotni elekiriki in se da vsaka posebej dokazati.
Vsako električno telo razdeli tedaj v bližnjih neelektričnih prevodnikih njih nasprotni si elektriki, ne da bi treba bilo se dotaknoti. Ta učinek imenujemo elektrovanje v daljavo ali razdelivno elektrovanje.
Aka imaš navor s samo jedno sklenieo, vzemi namesto druge kovinsko oblo na osebljujočem ročaju. Približaj, kakor prej, elektrovano steklenko skleniei in dotakni se sklenice z oblo, katero držiš v levi roki, odmakni nato istočasno steklenko in oblo in preišči električni stan sklenice in oble. Približaš-li steklenici elektrovano smolenko, odbija jo. Toraj je sklenica negativno električna. Približaš-li pa oblo skleniei, privlačijo; dokaz, da je obla pozitvno električna itd.
10. Vsak osebljeni neelektrični prevodnik d;i se z enim istim električnim telesom v daljavo elektrovati ali pozitivno ali negativno.
a) Prevlečena sklenica naj se s pomočjo elektrovane smolenke negativno elektruje.
Dotakni se sklenice s smolenko. — Smolenka že iz daljave razdeli v skleniei elektriki, privlačujoča raznoimno (tukaj +) in odbijajoča istoimno (- ). Negativna elektrika smolenke in pozitivna sklenice združite se v podobi iskre in na skleniei ostane negativna elektrika.
Iz tega sledi, da se pri podelivnem elektrovanju nič ne podeli elektrike elektrovancu; ampak elektrika, katero on konečno nosi, je tista, katera je po razdelitvi na njem ostala.
Izrek o podelivnem elektrovanju je tedaj jako relativne vrednosti ter ni neobhodno potreben. Pri neposrednem postopanju moči je izogniti se mu.
P) Če hočemo prevlečeno sklenieo (ali kateri drugi konduktor) s pomočjo elektrovane smolenke spraviti v pozitivno električni stan, približajmo ji smolenko, ki jo n. pr. držimo v desni roki; s prstom leve roke pa se dotaknimo sklenice. Na to odmaknimo istočasno prst in smolenko.
Dotaknivši se sklenice s prstom, odvedemo negativno elektriko, ki jo smolenka odbija, pozitivna pa se ne da odvesti, dokler jo negativna smolenka privlačuje.
XI. O rabi navorja v drugih oddelkih fizike.
Razen optike ga menda ni oddelka v fiziki, v katerem bi se navor kot nazorni pripomoček ne dal rabiti. Marsikateri slučaj najde se zabelježen v znanstvenih knjigah te stroke, toraj jih ne naštevam Samo pri njegovi rabi,
„v toploti" naj se malo pomudim, ker vtegne deloma že na nižji učni stopnji prav priti.
Da se tnpleji zrak v bližini hladnejega vzdiguje, t. j. kako nastane veter, pokaže se z navorjem, če se mu ob jednem koncu nastavi na leseni palici pritrjena plošča trdega papirja, lepenke ali katere si bodi druge tvarine. Plošča naj ima vodoravno ležo. pred poskusom spravi se navor v ravnotežni stan. Pod ploščo postavimo gorečo svečo ali špiritno svetilnico, toliko niže, da plamen plošče ne ožge (2—4 dm). Navor zaniha in plošča vzdigne se počasi za 1— 2 dm kvišku. Bazgret zrak, ki gre kvišku, trčil je ob ploščo ter jo je vzdignil.
S tem poskusom je popolnoma nadomeščen poskus z lahkim prjem ob vročej peči in poskus z vrtečo se spiralo (tanzende Schlange), pri katerem se postranski del prikazni, namreč vrtenje, bolj očividno prikazuje, nego nje glavni del, t. j. dviganje.
Ko to pišem, pride mi na misel prav ista prikazen pri tekočinah, katera se navadno predočuje z vodo, ki ima primešanega primernega droba. Prikazen vidi se le v bližini in ne vselej prav razločno. Mislim da bi z navorjem prirejen poskus bil bolj nazoren. Treba bi n. pr. bilo, kovinsko ali sljudovo (Glimmer) ploščico obesiti ob koncu navorja tako, da seže pod vodo blizu do dna dotične steklene ali tudi kovinske posode. Ko se začne vzdigovati razgreta voda, vzdigniti mora ploščico. To bi se nazorno opazovalo na gibanju navorja in je toraj vredno poskusa.
Raztezanje kovinskih palic in žic prouzročuje se na dva načina, po toploti in pa po mehanično raztezajoči sili. V obeh slučajih da se podaljšek meriti z navorjevo pripravo, ki je ob jednem koncu žice pritrjena. Na ta način se tudi jasno predočiti da, da vlada med toploto in mehanično silo zakon ravnomočja. —
Naj bo tega dovolj. Da-si vem, da se ta tvarina v šoli ne da tako obširno obravnovati, kakor se je tu zgodilo, vendar mislim, da sem dokazal obširno porabnost jedne najbolj nazornih priprav, navorja, ter da vtegne članek vzbujati k premišljevanju in nazadnje, da najde marsikateri čitatelj v njem zrnce, ki je pobere, osobito sedaj, ko je po najnovejšem ministerskem ukazu izrečeno načelo, da imajo sposobnostni izpiti biti praktični.
V tisk vrinolo se je nekaj tiskarskih pogreškov, izmed katerih naj po-
pravim tiste, ki vtegnejo		resno motiti :	
Stran	vrsta	namesto	beri
134,	15 sp.	precejšnost . .	precejšno občutljivost
135,	1 zg.	89	.....80
150,	12 zg.	tesarji . .	
152,	14 zg.	priprožna . .	.....prožna
166,	21 zg.	Dodatki . .	.... Podadki
182,	23 zg.	delovanje , ,	.... delovaje
183,	2 zg.	oblast . .	.....slabost
183,	26 zg-na levi 100 9 . .		.....200
199,	5 zg.	najnovejšo . .	.... najmanjšo
214,	1 zg.	ostro . ,	
223,	2 sp.	vrsti	.....osti.
Logika.
Spisal Dr. Josip Križan,
kr. gimnazijski profesor v Varaždinu.
(Dalje.)
§ 83. Dostavek k nauku o sklepu.
Nauk o sklepu je znamenit radi mnoge rabe, in baš zato mislimo, da je potrebno mnogo primerov, ker le tako more se v načinih sklepanja časoma ročnost doseči.
Primeri k § 51.
Ad 1. Istina je, da so vsi ljudje stvari božje, in istina je tudi, da so nekateri ljudje stvari božje. — Ad 2. Istina je, da se nobeno dobro delo ne kaznuje: in istina je tudi, da se nekatera dobra dela ne kaznujejo. — Ad 3. Laž je, da so nekateri grehi krepostna dela; in še veča laž je, da so vsi grehi krepostna dela. — Ad 4. Laž je, da nekateri ljudje ne dihajo skozi pljuča ; in še veča laž je, da nobeden človek ne diha skozi pljuča.
Primeri k § 52.
Sklepi ad contrariam.
Ad 1. Istina je, da se vsi sklepi izvajajo iz prednjih rekov; tedaj je laž, da se noben sklep ne izvaja iz prednjih rekov. — Ad 2. Istina je, da nobena žival ni umno bitje; tedaj je laž, da so vse živali umna bitja.
Sklepi ad contradictoriam.
Ad 1. Istina je, da vsako telo prostor zavzema; tedaj je laž, da nekatera telesa ne zavzemajo prostora. — Ad 2. Istina je, da nekateri sesalci niso prežvekovalci; tedaj je laž, da so vsi sesalci prežvekovalci. — Ad 3. Laž je, da so vse cvetice ugodno dieiče; tedaj je istina, da nekatere cvetice niso ugodno dišeče. — Ad 4. Laž je, da nekateri prvci niso enojna telesa; tedaj je istina, da so vsi prvci enojna telesa. — Ad 5. Istina je, da plini niso trda telesa ; tedaj je laž, da so nekateri plini trda telesa. — Ad 6. Istina ja, da so nekateri učenjaki pisatelji; tedaj je laž, da nobeden učenjak ni pisatelj. — Ad 7. Laž je, da nobeden človek ne ljubi domovine; tedaj je istina, da nekateri ljubijo domovino. — Ad 8. Laž je, da so nekatere spojine enojna telesa; tedaj je istina, da nobena spojina ni enojno telo.
Sklepi, ad subcontrariam.
Ad 1. Laž je, da se nekateri zrakoplovi morejo upirati vetrom; tedaj je istina, da se nekateri zrakoplovi ne morejo upirati vetrom. — Ad 2. Laž je, da nekateri črnci (zamorci) niso ljudje; tedaj je istina, da so nekateri črnci ljudje.
Primeri k § 53.
Ad 1. Istina je, da so vsa drevesa rastline; istina je tudi, da so nekatere rastline drevesa. — Ad 2. Istina je, da so ljudje razumna bitja; in istina je tudi, da nerazumna bitja niso ljudje. — Ad 3. Istina je, da noben kamen ni
ustrojen, in istina je tudi, da je nekaj od neustrojnega kamen. — Ad 4. Istina je, da noben ribnjak ni reka; in istina je, da reke niso ribnjaki. — Ad 5. Istina je, da so nekatere prvine koyine; in istina je tudi, da so nekatere kovine prvine. — Ad G. Istina je, da nekateri ptici niso pevci, in istina je tudi, da so nekateri od nepevcev ptiči.
Ad 1. Laž je, da so nekatere, skozi pljuča dihajoče živali dvoživke; tedaj je tudi laž, da so vse dvoživke skozi pljuča dihajoča živali. — Ad 2. Laž je, da ljudje, ki niso naobraženi, niso za delo sposobni; tedaj je tudi laž, da so vsi za delo sposobni ljudje naobraženi. — Ad 3. Laž je, da so nekateri ljudje, ki istine ne ljubijo, poštenjaki, tedaj je tudi laž, da so poštenjaki istino nelju-beči ljudje. •— Ad 4. Laž je, da noben človek ni umno bitje; tedaj je tudi laž, da umna bitja niso ljudje. — Ad 5. Laž je, da so nekatere stoječe vode reke; tedaj je tudi laž, da so nekatere reke stoječe vode. — Ad 6. Laž je, da so nekatere nerastoče stvari ustrojna bitja; tedaj je tudi laž, da so nekatera ustrojna bitja nerastoče stvari.
Primeri k § 54.
Sklep načina (modalitatis).
Ad 1. Istina je, da morajo vse točke oboda od središča enako oddaljene biti; tedaj je tudi istina, da so vse točke oboda enako oddaljene od središča.
—	Ad 2. Istina je, da mora človek enkrat umreti; tedaj je mogoče, da človek enkrat umrje. — Ad 3. Istina je, da so rastline ustrojne; tedaj je tudi mogoče. da so rastline ustrojne.
Primeri za nekavne oblike.
Ad 1. človek ne more hoditi po glavi; tedaj tudi ne hodi po glavi. — Ad 2. Eazbojnik ne more biti kreposten; tedaj tudi ni mogoče, da bi kreposten bil. — Ad 3. Žival ni razumna; tedaj tudi razumna biti ne more.
Primeri k § 55.
Sklepi enakosti in istovrednosti.
Ad 1. Vse kapljine so izhlapljive; tedaj nobena kapljina ni neizhlapljiva.
—	Ad 2. Noben krog ni nepravilen; tedaj so vsi krogi pravilni. — Ad 3. Noben kamen ni ustrojen; tedaj je vse kamenje neustrojno. — Ad 4. Vsi tatje so nepoštenjaki; tedaj noben tat ni poštenjak. — J.d 5. Nekateri ljudje so krepostni; tedaj nekateri ljudje niso nekrepostni. — Ad 6. Nekateri učenci niso nečudoredni, tedaj so nekateri učenci čudoredni. — Ad 7. Nekateri grešniki niso trdokorniki; tedaj so nekateri grešniki netrdokorniki. — Ad 8. Nekateri ljudje so nepoštenjaki; tedaj nekateri ljudje niso poštenjaki.
Primeri k § 60.
Prva oblika brezuvetnih sklepov. I. Oblika. Kulturni narodi hrepene po naobraženju in znanju.
Slovani so kulturni narodi.
Slovani hrepene po naobraženju in znanju.
Ad Barbara: Vse rastline ras to.
Lilije so rastline.
Lilije rasto. Ad Celarent: Rude niso ust roj ne.
Zlato je ruda.
Zlato ni ustrojno. Ad Dani: Ljudje so urana bitja.
Nekatere stvari so ljudje.
* Nekatere stvari so umna bitja.
Ad Ferio: Spojine niso enojne.
Nekatere rude so spojine.
Nekatere rude niso enojne.
Primeri k § 61. Druga oblika brezuvetnih skepov. II. Oblika. Ptici dihajo skozi pljuča.
Ribe ne dihajo skozi pljuča.
Ribe niso ptiči. Ad Camestres: Krepostni ljudje so Bogu dragi.
Grešniki niso Bogu dragi.
Grešniki niso krepostni ljudje. Ad Baraco: Kovine se dajo kovati.
Nekatere rude se ne dajo kovati.
Nekatere rude niso kovine. Ad Cesare: Ptiči ne kotijo živih mladičev.
Sesalci kotijo žive mladiče.
Sesalci niso ptiči.
Ad Festino: Sesalci nimajo mrzle krvi.
Nekatere živali imajo mrzlo kri.
Nekatere živali niso sesalci.
Primeri k- § 62. Tretja oblika brezuvetnih sklepov. III. Oblika: Evropejci so kulturni narodi.
Evropejci so nasledniki indoevropejskega plemena._
Nekateri nasledniki indoevropejskega plemena so kulturni narodi. Ad Derapti: Zvezde repatice imajo različno podobo.
Zvezde repatice so nebeška telesa.
Nekatera nebeška telesa imajo različno podobo. Ad Felapton: Ognjemeti niso popolnoma razloženi.
Ognjemeti so prirodne prikazni.
Nekatere prirodne prikazni niso popolnoma razložene.
Ad Disamis: Nekatere ladje giblje para.
Ladje so vozila na morju.
Nekatera vozila na morju giblje para. Ad Bocardo: Nekateri grehi niso smrtni.
Grehi so prestopki božjih zapevedij.
Nekateri prestopki božjih zapovedij niso smrtni. Ad Datisi: Vsi strupi so škodljivi.
Nekateri strupi so prvci.
Nekateri prvci so škodljivi.	»
Ad Far is on: Nobena nesreča ne razveseli človeka.
Nekatere nesreče so prirodni prigod ki.
Nekateri prirodni prigodki človeka ne razvesele.
Primeri k § 63.
Četrta oblika brezuvetnih sklepov.
IV. Oblika: Vsi otoki so z morjem obdane kopnine.
Z moijem obdane kopnine so deli zemeljske kroglje.
Nekateri deli zemeljske kroglje so otoki.
Ad Bamalip: Vse prežvekovalke so sesalci.
Vsi sesalci so ustrojna bitja.
Nekatera ustrojna bitja so prežvekovalke. Ad Calcmas: Romani so potomci starih Rimljanov.
Potomci starih Rimljanov niso Slovani.
Slovani niso Romani. Ad Dimatis: Nekateri pesniki so veleumniki.
Veleumniki so glasoviti ljudje.
Nekateri glasoviti ljudje so pesniki. Ad Fesapo: Kače nito črvi.
Črvi so živali.
Nekatere živali niso kače. Ad Frcsison: Rude niso ustrojne stvari.
Nekatere ustrojne stvari so strupi.
Nekateri strupi niso rude.
Primeri k § 67.
Cisto uvetni sklepi.
Ad 1. Ako je Bog pravičen, obdaruje dobra dela.
Ako Bog hudobna dela kaznuje, tedaj je pravičen.
Ako Bog kaznuje hudobna dela, tedaj obdaruje dobra dela
Modus ponens:
Modus tollens:
Ako je leto toplo, dozorevajo plodovi. Ako solnee greje, je leto toplo.
Ako solnee greje, dozorevajo plodovi. Ad 2. Ako solnee sveti, je dan lep.
Ako je nebo oblačno, dan ni lep.
Ako je nebo oblačno, solnee ne sveti. Ad 3. Ako človek ima vse, česar želi, je srečen.
Ako človek ima vse, česar želi, tedaj je bogat.
Včasih, ako je človek bogat, je srečen.
Primeri k § 68. Meševito uvetni sklepi. Ako je zemlja okrogla, tedaj je težišče v siedišču. Zemlja je okrogla.
Težišče je tedaj v središču.
Ako je ekspanzivnost pare velika, parni stroj hitro dela. Parni stroj hitro ne dela.
Ekspansivnost pare tedaj ni velika.
Primeri § 69. Konjunktivni sklepi. Ad 1. Um, volja in govor so svojstva umne stvari. (Jlovek ima um, voljo in govor.
človek je umna stvar. Ad 2. Domoljub ljubi svojo domovino, za njo vse žrtvuje, in jo tudi brani. Izdajalec ne ljubi svoje domovine, za njo vsega ne žrtvuje, in je tudi ne brani.
Izdajalec ni domoljub. Ad 3. Noge, roke in usta so navor (Hebel). Noge, roke in usta so udje.
Nekateri udje so navor.
Primeri k § 70. Konjunktivno uvetni sklepi. Ad 1. Ako se drevo poseka, tedaj se deblo na zemljo zruši, veje ve-nejo in listje se suši. Drevo se je posekalo ;
tedaj se je deblo na zemljo zrušilo, veje so venole in listje se suši. Ad 2. Ako se železo ogreva, tedaj se mu prostornina povečuje, toplota mu rase, in skupnost se mu spremenja; toda prostornina se mu ne povečuje, toplota mu ne rase in skupnost se mu ne spremenja ;
tedaj se tudi železo ne ogreva.
(Dalje sledi.)
Dopisi.
Iz mariborske okolice. Okrajna učiteljska konferenca za šolske okraje mariborskega okrajnega glavarstva vršila se je 2. dan t. m. v učiteljiščni telovadnici v Mariboru, katero nam je gospod ravnatelj v ljubeznjivi svoji dobrohotnosti prepustil. Vdeležilo se je zborovanja okolo 100 učiteljev in učiteljic, katerim je predsedoval v obče priljubljen nadzornik gosp. Franc Robič.
Točno ob devetih zjutraj otvori gospod predsednik s kratkim pozdravom zborovanje in si izbere g. M. Nerat-a svojim namestnikom. Zbrani pa si izvolijo gg. Franc Harrich in Jos. Hrastnik zapisnikarjema, Konstantuje se še prisotnost postavnih konferenčnih udov, in ko se preberejo in raztolmačijo še nekateri ukazi višjih šolsk. oblastev, poroča gosp. predseduik o svojih opazkih pri nadzorovanju šol. Iz teh povzamemo to-le:
Da-si tudi zunanje razmere niso pri vseh šolah takšne, kakoršne v prospeh šolske odgoje biti morajo in po postavn. določilah biti imajo, tako se je vendar v tem meru storil znamenit korak naprej. Kar se pa tiče notranjih razmer naših ljudskih šol, se je opazovalo, da so se postave in naredbe glede discipline in pouka v obče točno izvrševale. Poučuje se večinoma pravilno, t. je učiteljsko osobje se poslužuje pri pouku dobre metode in se namreč tudi mlajše učit. moči trudijo, si slednjo prisvojiti in se v njej popolno izuriti. K posameznim uč. predmetom opomni g. predsednik tole:
Jezikovni pouk. Kakor je na srednji in višji stopinji osredje vsega jezikovnega pouka berilo, tako ima na spodnji stopnji to vlogo nazorni nauk; a ta pouk mora otrokom pomagati tudi do predstav in se nikako ne sme zadovoliti le z jezikovnimi vajami. Pri branju naj se takoj z začetku gleda na pravilno naglašanje, na zgornji stopinji naj pa se učenci vadijo tudi različne rokopise prebirati. Pri pisanju se še na vaje po taktu premalo ozira. Pri spisju naj se gleda zlasti tudi na lepo, čedno pisavo. Pri tem predmetu se ima še na to gledati, da se piše le to, kar se nahaja v obzorju otrokovem. To obzorje se ne sme na nobeni stopnji prekoračiti; tudi naj delo ne bode nikdar preobširno. Korektura je pri spisih neobhodna, kakor neljuba tudi vtegne marsikomu biti. Vsaj vsakih 14 dni naj se kak spis v zvezek vpiše
Računstvo v zvezi z oblikoslovjem. V obče se morejo vspehi v tem predmetu kot prav dobri zaznamovati. Kar se pa tiče računstva, naj se navadni drobci bolje negujejo.
Realije naj se na eno- in dvorazrednicah ne obravnavajo preobširno. Obravnavana realistična tvarina naj se porabi pri spisju — bolje, kakor se je to dosedaj zgodilo.
Risanje po stigmak naj se s 3. šolsk. letom konča. Podobe naj se, kolikor mogoče, v veliki meri izdeljujejo in se pri tem poduku sploh naj tudi ozira na potrebe deklic. Petje je prav dobro napredovalo. Pri telovadbi ima se gledati na večjo preciznost pri posameznih vajah.—
Za tem je nastopil gosp Fr. Praprotnik nadučitelj v Puščavi in je poročal v gladki besedi in kaj jedernato o vprašanju: „Kako zamore šola spoznanje na kmetijskem polju najizdatneje pospeševati?"*) Tudi g. Jos. Gaber je govoril o tem prašanju, debate pa so se vdeležili gg. Cizel, Budna. Leskovar, Srečko Majcen, Ernst Tribnik in Fr. Pirkmajer.
O drugem predmetu dnevnega reda „Kaj ima obsegati pouka ljudske šole z ozirom na zdravstvo?" poročala je kaj temeljito in obširno gdč.
*) Ker prinese „Pop." v sojem času to delo v celoti, izpustimo sledeči posnetek.
Vredn.
Marija Turk-ova, ter je žela za svojo obravnavo občo polivalo. Koreferent. g. Fistravec javil je, da nima poročilu gospodičineinu ničesar dostaviti ter je navel le nekatere teze, o katerih sta se poročevalca zjedinila in katere se tako glase: !. Ljudski učitelj naj poseda v nekoliki meri znanje antropologije in psihologije, da zamore o telesnem in duševnem stanju učencev jasno soditi. — 2. Ker goja zdravja prav za prav ni predmet ljudske šole. zatoraj se morajo tako sanitarni oddeli naravnoslovnega pouka, kojega je goja zdravje bistveni del, kakor tudi vseh drugih učnih predmetov zbirati in na pravi način porabljati. — 3. Učitelj naj izreja učence kar od začetka ko v šolo stopijo, k snagi ter skrbi, da se njih čutila naravno razvijajo in otroci pri hoji, pri stanju in sedenju ravno drže; sploh telesne hibe ima z vsemi sredstvi preprečevati. — 4. Pa tudi duševnim nedostatkom skušaj učitelj v okom priti in je. ako se že javijo po možnosti iztrebljaj, kajti oni na razvoj telesa kaj slabo vplji-vajo. — 5. Učitelj bodi glede gojitve zdravja učencem živ izgled.
Sedaj se seja pretrga do dveh popoldan. Točno ob dveh pa se zborovanje zopet otvori in gošp. J. Leskovar poroča o 3. točki vzporeda: „Učni red pri obravnavi nemščine na ljudskih šolah se slovenskim poučnim jezikom, Gospod poročevalec povdarja, da se drugi jezik zamore le na podlagi in poleg materinščine vspešno učiti in zahteva za pouk v tem predmetu, da se sedanji knjigi I. in II. nemška slovnica, ki imate temu pouku služiti, primerno preustrojite. Navzoči se s tem v obče zlagajo in tudi poročevalčevim tezam v tem smislu pritrdijo. Sedaj gospod Gabrijel Majcen poroča o uči lih : risankah in pisankah in se ukrene, da se v teh okrajih rabijo tudi dalje Musilove pisanke, toda risanke pa od Prettenhoferja s tem pristavkom. da sežemo tudi takoj po Prettenhoferjevih pisankah kakor hitro bodo dosegle Musilovo kakovost. Pri sedaj se vršečih volitvah v stalni in književni odbor so bili voljeni — za mariborski okraj: gg. M Nerat. Fr. Rošker in J. Fistravec; za št. lenartski okraj: gg. J. B. Reich. J. K. Budna in J. Mocher in za s 1 o v e n b i s t r i š k i okraj: gg J. Kristl, J Leskovar in Ernst Tribnik. — Ker samostalnih nasvetov nihče stavil ni, je g. predsednik — zahvalivši se poročevalcem za njih trud — s trikratnim „slava" na cesarja sejo zaključil.	H.
Od sv. Barbare pri Halozah. Dne 11. septembra imeli smo po na-redbi tukajšnjega kraj. šol. sveta očitno skušnjo, katera se je tudi lepo in v občo zadovoljnost vršila. Poslušalcev je bilo precejšnje število, izmed njih gospod vrstvenik iu dva teologa. Skušnjo vodil je sedanji g. predsednik kraj. šol. sveta. Anton Korenjak, prav taktno in vidilo se je, da se on za šolo zanima.
Ljubezen do šolske mladine potrdil je tudi s tem, da je obdaril 30 otrok z lepimi molitvenimi bukvicami, druge pa vse s pisnimi zvezki, risankami, podobicami, šolskimi knjigami itd. Obdarjenih je bilo 300 otrok. Tak krajni šolski svet je posnemanja vreden in zasluži, da se mu tukaj kakor vodja šolske mladine za vse to očitno zahvalim
Franjo Silvester, šol. vodja.
Z Gorenjskega, meseca septembra. Okrajna učiteljska konfe-rencija za radovljiški okraj se je vršila v dan 1. septembra t. 1. pod pred-sedsedništvom g. c. kr. okr. šol. nadzornika, profesorja Frana Levca v šolskem poslopju čveterorazredne ljudske šole v Radovljici. — Dnevni red zborovanja priobčil je „Popotnik" v predzadnej številki tekočega letnika.
O stanju ljudskega šolstva v našem okraju poročal je g. nadzornik blizu tako-le: „0kraj šteje 22 javnih šol — šoli v Ratečah in pa na Koprivniku ste bili zaradi krajevnih razmer zaprti —■ jeduo šolo v
kaznilnici v Begunjah, 1 ekskurenduo šolo na Planini pri Jesenicah in pa jcdno šolo za silo v Lešah. Vseh učiteljskih močij je bilo 30, in sicer učiteljev in 7 učiteljic; med temi je bilo 22 definitivnih. 6 začasnih, 2 sta bila brez spričeval. Za šolo godnih otrok je bilo 3267; od teh je ob iskovalo javne šole 2875 otrok, javne šole drugih okrajev 169, privatne šole 4, srednje šole 15. Od pouka oproščenih je bilo 74 učencev, zaradi telesnih hib pa 47 otrok šole obiskovalo ni; le 83 normalno razvitih otrok šole obiskovalo ni. Letos je hodilo v šolo 97 °/o otrok. Ker je lani 133 otrok bilo brez pouka in je torej le 95 5 % otrok šolo obiskalo zboljšal se je v tekočem šolskem letu šolski obisk za 1 ■ 5 °/0.
Na jedno učiteljsko moč pripada povprečno 96 otrok, kar seveda ni postavno. Ker se bo pa početkom prihodnjega šolskega leta na novo otvorila ljudska šola v Pibnem. ker se bodo v kratkem razširile jedno-razrednice v Begunjah. Mošnjah in na Breznici v dvorazrednice, upati je, da se bodo te nepostavnosti s časoma popolnoma odstranile.
V	ponavljavne šole je bilo vpisanih 737 učencev, obiskovalo pa jih je le 595, lvrajni šolski sveti naj kazni sami navrstujejo. kajti le tako je mogoče, da se postavno odpravi ta malomarnost.
Poročilo o posameznih disciplinah ljudskega šolstva je bilo v obče prav interesautno sestavljeno, a ker se v njem govori o tem, kar ima slehern učitelj pri konferencijah priložnost slišati, opustiti je hočem tu popolnoma.
O četrti točki dnevnega reda, kako poučevati slovensko slovnico na ljudskjh šolah, poročal je za jeduorazrednico g. A. Jekovec, — Kamna gorica, za dvorazrednice g. A. Maier. — Jesenice, za čveterorazrednice gdč. Marsut-ova, — Padoljica.
Gosp. Kovžca — Kropa, poročal je o 5. točki dnevnegareda, ter priporočal za na kup pisalnih in risalnih orodij tvrdko Grubbauer — Linz, poudarjajoč, da daje ta najceneje blago, da naroča blaga pri njem tudi društvo „Narodna šola", ki tudi šole po Gorenjskem prav izdatno podpira. V bukvovarnični odsek so bili voljeni gg: H. Podkrajšek, g. Spetzler, J. Trojar, J. Thuma in pa gospica M. Marsut-ova.
V	stalnem odboru so: M. Kovžca, J. Thuma J. Trojar in J. Žirovnik.
Posameznih nasvetov doposlal je pravočasno g, Podkrajšek dvoje:
Predlagal je, da se sostavi odbor, ki bo do prihodnjega leta izdelal zapisnik vsih onih knjig, katere so v smislu ministrovega ukaza sposobne za šolske knjižnice. (Vzprejeto.) V ta odbor so bili voljeni gg.: K. Bernard, H. Podkrajšek in pa J. Pretnar.
Nadalje je predlagal, da se sostavi^odbor, ki bo do prihodnjega leta izdelal zemljevid radovljiškega okraja in ga bo tudi zgodovinsko opisal. (Vzprejeto.J V ta odbor so bili voljeni gg. K. Bernard, A. Maier, H. Podkrajšek, J. Pretnar, J. Žirovnik.
Konferencijo zaključil je g. c. kr. okr. glavar Jožef Dralka, ki je zbrane učitelje se svojo navzočnostjo počastil, s trikratnim „slava'' na
presvitlega vladarja.	Ignacijev.
----
Novice in razne stvari.
[Iz c. k r. štaj. dež. šolsk. sveta.] V seji 2. dne t. m. je dež. šolski svet privolil, da se ljudska šola v Holeneku razširi v dvorazred-nico, una v Grafendorfu pa v četirirazrednico, je javil 3. razred v Hal-benrain-u definitivnim in je sistemoval na dekliški šoli v Aussee-ju drugo mesto podučiteljice; dalje je dež. šolski svet priznal potrebo, da se raz-
širijo šole v Brezulah, v št Andreju v Slov, gor. in Hausmannstatten-u, je rešil prošnje za podpore in za priznanje starostnih doklad, je dovolil, da se pri šolah v Wies-u in Wieseldorf-u preloži začetek šoslkega leta v velikonočni čas, je odobril osnovitev zasebnih otročjih vrtov v Storah in Neudau-vu in je izrekel grofici Teodori Kottulinsky-jevi za nesebično pospeševanje šolskih vrtov svojo zahvalo.
[Potovalnim učiteljem] za slovensko prebivalstvo na Primorskem namesto g. Kramarja imenovan je, kakor poroča „S1. N.", g. Jakob Pr h a v e c.
[Kranjski deželni odbor] je sklenil, prositi naučnega ministra, da se naj naredba, po kateri se je povišala šolnina na srednjih šolah, za Kranjsko razveljavi in da naj ostane stara šolnina.
[Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani] je imelo dne 15. septmb. 4. sejo. Zapisnikar in blagajnik naznanita tekoča poslovanja. Poljudni spis o družbi sv. Cirila in Metoda v pouk nešemu ljudstvu sklene se objaviti ter ob jednem naprositi vse naše časnike za ponatis ter kolikor mogoče večje razširjanje mej maso naroda. Oddasta se dve službi za slovenske otroške vrte ter se potrebno naroči dotičnim podddružnianim načelništvom. Dvem poddružnicam dovoli se nekoliko podpore. Naprošene tiskanice za pobotnice se bodo oskrbele ter poslale poddružnicam, ki se zanje oglasijo. Razgovarjalo se je tudi o peticiji do državnega zbora. Dozdaj je definitivno ustanovljenih poddružnic 35, a 12 je že osnovanih, pa še ne potrjenih. Po več krajih pa se snujejo. Vse se prosijo, naj se po svoji konečni uredbi vodstvu na poslanih tiskanih obrazcih točno zglasijo.
---
Spremembe pri učitelj stvu.
Gospod Ernst Slane, podučitelj v Dobovi (Brežice) imenovan je nadučiteljem ravno tu; — gosp. Martin Breznik, učitelj v Zitalih, postal je nadučitelj na svojem mestu. — Gosp. Anton Vogrinec, podučitelj v Središču, pride za učitelja k Kapeli pri Radgoni; Henrik Tribnik, podučitelj v Sp. Polskavi pa je postal učitelj v Hajdinu. — Gosp. Maksmilian Mayer postal je suplent v Marenhergu za okr. šol. nadzornika g. V. Baumgartnerja.
NATEČAJI.
štv-37L	Podučiteljsko mesto.
Na dvorazredni ljudski šoli v Ksaverju so mesto podučitelja z dohodki po III. plač. vrsti definitivno ali tudi provizorično umešča. — Prosilci ali prositeljice za to mesto naj vlože svoje redno obložene prošnje potom predpostavljenega okr. šolsk. sveta do 15. oktobra 1886 pri krajnem šolskem svetu v Ksaverju, pošta Ljubno nad Mozirjem (Prassberg). Okr. šolski svet Gornjigrad, dne 10. septembra 1886.
Predsednik: Neloliczkn s. r.
Stv 626	Učiteljska služba.
Na trirazredni ljudski šoli v Letnbahu se razpisuje služba učitelja event. podučitelja z dohodki IV. plačilnega razreda. — Prosilci naj pošljejo svoje prošnje do 31. oktobra 1885 krajneum šolskemu svetu v Lembahu.
Okr. šolski svet v Mariboru, dne 17. septembra 1886.
Za predsednika: Robic.
Izdajatelj in vrednik M. Nerat.	Tisk tiskarne sv. Cirila v Mariborn.