Oznaka poročila: ARRS-CRP-ZP-2012-05/5 ZAKLJUČNO POROČILO O REZULTATIH CILJNEGA RAZISKOVALNEGA PROJEKTA A. PODATKI O RAZISKOVALNEM PROJEKTU 1.Osnovni podatki o raziskovalnem projektu Šifra projekta V4-1053 Naslov projekta Analiza ovir za učinkovitejše združevanje in povezovanje proizvajalcev kmetijskih proizvodov za skupno trženje Vodja projekta 10584 Andrej Udovč Naziv težišča v okviru CRP 5.06.01 Analiza ovir pri vzpostavljanju učinkovitih oblik združevanja in povezovanja proizvajalcev za skupni nastop na trgu Obseg raziskovalnih ur 1075 Cenovni razred B Trajanje projekta 10.2010 - 09.2012 Nosilna raziskovalna organizacija 481 Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta Raziskovalne organizacije -soizvajalke Raziskovalno področje po šifrantu ARRS 4 BIOTEHNIKA 4.03 Rastlinska produkcija in predelava 4.03.08 Ekonomika agroživilstva in razvoj podeželja Družbeno-ekonomski cilj 01. Raziskovanje in izkoriščanje zemlje 2.Raziskovalno področje po šifrantu FOS1 Šifra 4.05 - Veda 4 Kmetijske vede - Področje 4.05 Druge kmetijske vede 3.Sofinancerji2 Sofinancerji 1. Naziv MINISTRSTVO ZA KMETIJSTVO IN OKOLJE Naslov DUNAJSKA 22, 1000 LJUBLJNANA B. REZULTATI IN DOSEŽKI RAZISKOVALNEGA PROJEKTA 4.Povzetek projekta3 SLO_ V projektni nalogi smo si zadali cilj, da proučimo kako lahko obstoječe oblike povezovanja omogočajo bolj učinkovito nastopanje kmetov nasproti spreminjajočim se pogojem na trgu in v kmetijski politiki. Predvsem smo želeli opredeliti družbene, ekonomske, kulturne in politične dejavnike, ki ovirajo ali pospešujejo sodelovanje in povezovanje med kmeti za skupni nastop na trgu. Na podlagi zbranih ugotovitev smo poskusili opredeliti osnovne strategije in podporne ukrepe, ki bi bolj učinkovito prispevali k izboljšanju delovanja organiziranih oblik sodelovanja med kmeti za potrebe skupnega trženja. Raziskavo smo razdelili na tri vsebinske sklope in sicer poslovno organizacijsko analizo učinkovitosti organizacijskih obliko povezovanja, anketno analizo stališč kmetov do povezovanja in oceno dejavnikov, ki vplivajo na pripravljenost za povezovanje, ter pravno organizacijsko analizo posameznih oblik povezovanja kmetov. Iz rezultatov anketne analize lahko razberemo, da so mnenja o primernosti in uspešnosti sodelovanja kmetov s kmetijskimi zadrugami v Sloveniji precej razdeljena. Večina iz vzorca sodelujočih v raziskavi je celo prepričanih, da lahko kmetje sami bolje tržijo svoje pridelke in da pri tem ne potrebujejo pomoči obstoječih zadružnih poslovnih povezav. Najbolj izpostavljene vzroke takšnega razmišljanja najdemo v načinu vzpostavljene delitve morebitnega poslovnega presežka zadruge ter pomanjkljivem medsebojnem obveščanju o rezultatih poslovanja zadruge. Še več, večina sodelujočih v raziskavi meni, da zadruga ni dovolj dober vir informacij za razvoj njihove dejavnosti. Hkrati pa zaradi načina odločanja vodstev tudi velikokrat favorizirajo zadružnike, ki so v organih odločanja. Glede na socio-ekonomske in strukturne značilnosti slovenskega kmetijstva ocenjujemo, da je za močnejšo uveljavitev povezovanja individualnih proizvajalcev potrebno v najkrajšem času izraziteje poudariti in okrepiti svetovalno-razvojno vlogo povezovalnih organizacij in širše ciljno poslovno - upravljavsko izobraževanje članov - lastnikov. Kmetijstvo prihodnosti bo temeljilo na treh medsebojno odvisnih in uravnoteženih stebrih - ekonomskem, socialnem in okoljskem. Glede na organizacijsko poslovna načela in vključno močno izražene principe socialnega podjetništva menimo, da so kot organizacijska oblika prav zadruge tiste, ki bi najlažje pomagale pri izgradnji teh stebrov in doseganji iz njih izhajajočih ciljev. Poleg tega pa lahko zadruge kot pomembni lastniki slovenske živilskopredelovalne industrije tudi ohranjajo predelavo v lokalnem okolju in skrbijo za dolgoročno ohranjanje kmetijske pridelave, ter obenem zagotavljajo sledljivost pridelave kakovostne in varne hrane za potrošnika. ANG In project we set the goal to examine how existing forms of cooperation can improve the efficiency of farmers marketing towards changing market conditions and agricultural policy. In particular, we wanted to identify the social, economic, cultural and political factors that hinder or promote cooperation and networking among farmers for joint marketing. Based on the conclusions drawn, we tried to identify the basic strategies and support measures that would contribute more effectively to improve the functioning of organized forms of cooperation among farmers for the purpose of joint marketing. The research was divided into three parts, namely the analysis of business organizational effectiveness of organizational forms of cooperation, survey-based analysis of farmers' attitudes towards the cooperation and evaluation of factors that affect the willingness to networking, and organizational and legal analysis of forms of cooperation among individual farmers. The results of the survey analysis shows that their consideration of the suitability and performance of their participation in agricultural cooperatives in Slovenia is much divided. The majority of the farmers participating in the study even believe that farmers can better market their own products by themselves and that they do not need help from existing cooperatives. The most expressed reasons for such thinking can be found in the way of sharing the business surpluses of cooperatives and lack of mutual information on the performance of the cooperatives. Moreover, majority of the respondents in the survey believes that the cooperative is not good enough source of information for the development of their activities. At the same time they believe that the leadership of the cooperatives also often favour those members who are members of the decision-making bodies. Given the socio-economic and structural characteristics of the Slovenian agriculture it is estimated that for stronger enforcement of cooperation of individual producers it is in the shortest time needed to emphasized and enhanced advisory and development role of cooperative organizations and introduce the wider targeted business - management education of members - owners. Farming the future will be based on three interdependent and balanced pillars - economic, social and environmental. Regardless the organizational and business principles, including the strong principles of social entrepreneurship, we believe that as an organizational form the cooperatives are those who would the best help in the construction of these pillars and the reaching of the set objectives. In addition the cooperatives as owners of the Slovenian food processing industry can also preserve the local environment and provide long-term sustainability of agricultural production, while ensuring traceability of the production of quality and safe food for the consumer. 5.Poročilo o realizaciji predloženega programa dela na raziskovalnem projektu4 Raziskavo smo razdelili na tri vsebinske sklope in sicer poslovno organizacijsko analizo učinkovitosti organizacijskih obliko povezovanja, anketno analizo stališč kmetov do povezovanja in oceno dejavnikov, ki vplivajo na pripravljenost za povezovanje, ter pravno organizacijsko analizo posameznih oblik povezovanja kmetov. Poslovno organizacijsko analizo smo izvedeli na podlagi obširnega študija domače in tuje literature na temo povezovanja individualnih proizvajalcev za potrebe skupnega nastopa na trgu. Opredelili smo različne pojavne oblike tržnega povezovanja kmetov in izpeljali primerjalno analizo na primeru pridelovalcev sveže zelenjave, ki je pokazala, da je moč povezovanje izpeljati v več različnih organizacijskih oblikah, pri čemer pa je pomembno, da so med člani natančno opredeljena in regulirana medsebojna upravljavska in poslovna razmerja. V naslednjem koraku smo izdelali analizo stanja zadružništva v Sloveniji z vidika njihovega tržnega položaja in analizirali vzroke za upadanje članstva v času po osamosvojitvi. Ta analiza je bila tudi podlaga za izpeljavo analize dejavnikov, ki vplivajo na pripravljenost kmetov za sodelovanje, ki smo jo izpeljali na podlagi kombinirane spletne in osebne ankete. Anketo je izpolnjevalo 348 anketirancev, od katerih jih je 142 tudi v celoti izpolnilo anketo. Namen anketiranje je bil ugotoviti, kako se pri slovenskih kmetih izražajo iz literature poznane posamezne skupine dejavnikov, ki vplivajo na pripravljenost za sodelovanje in povezovanje. Izkazalo se je, da so strukturne značilnosti slovenskega kmetijstva izrazito primerne za oblikovanje in delovanje povezovalnih organizacij kmetijskih proizvajalcev. Velikostna struktura slovenskih kmetijskih gospodarstev je razdrobljena in posledično je proizvodnost majhna. S ponudbo v majhnih količinah niso konkurenčni v primerjavi z večjimi proizvajalci. V pogajanjih s potencialnimi trgovci njihovih izdelkov so na neugodni pogajalski poziciji in zaradi majhne tržne moči bolj izpostavljeni zlorabam velikih ali dobro organiziranih trgovcev. Geografske značilnosti kot so reliefna razgibanost, klimatski pogoji, delež gozda niso ugodne za razvoj intenzivnega kmetijstva, omogočajo pa razvoj trženja podeželskega območja kot celote - pokrajine, kulture, tradicije. Kljub pomoči, spodbudam in naravnim značilnostim, ki spodbujajo organizirano delovanje kmetijskih proizvajalcev, povezovanje v Sloveniji ni intenzivno, obstoječe tradicionalne povezave (običajno zadruge) ne delujejo uspešno, interesa za formiranje novih je malo. Razlog za tako stanje je smiselno iskati v socialnih in kulturnih dejavnikih. Socialni kapital, lokalna identiteta in ozaveščenost posameznika so področja, ki pomembno (najbolj pomembno) vplivajo na intenzivnost kolektivnega delovanja. V Sloveniji stanje na omenjenih področjih delujejo predvsem zaviralno. Socialni kapital med Slovenci je nizek, predvsem je majhno zaupanje v institucije. Lokalna identiteta pridobiva na pomenu a še nima takšne pozicije, da bi prevladala nad osebnimi interesi. Ozaveščenost potrošnikov je sicer relativno velika, vendar je še vedno glavno merilo pri nakupni odločitvi izgled in cena. Lokalni izdelki in izdelki posebne kakovosti na katerih temelji ponudba povezanih kmetijskih proizvajalcev so ponavadi v višjem cenovnem razredu in so posledično za potrošnike nezanimivi. Majhno povpraševanje po alternativnih izdelkih ne deluje spodbudno za organizirano ponudbo le teh. Izvedena pravno organizacijska analiza posameznih možnih oblik pravnih subjektov, ki bi imele vlogo povezovalnega subjekta med kmeti je pokazal, da ima zadruga izmed vseh možnih oblik pravnih subjektov še največ komparativnih prednosti. Na podlagi rezultatov menimo, da se je v okviru nacionalnih ukrepov SKP smiselno v bodoče pri spodbujanju podjetniškega organiziranja trženja bolj osredotočiti na majnše in srednje-velike kmetije. Glede na organizacijsko poslovne značilnosti tudi menimo, da so za tovrstne kmetije poslovne povezave na principu solidarnega sodelovanja in demokratičnega soodločanja še vedno najbolj optimalne, je pa smiselno v bodoče podpreti razvoj posodobljenih organizacijskih oblik klasičnega zadružnega povezovanja in trženja. V prid temu govori tudi dejstvo, da smo zaznali, da so drugačne oblike povezovanja med kmeti manj znane in so do njih zato tudi manj zaupljivi. 6.Ocena stopnje realizacije programa dela na raziskovalnem in zastavljenih raziskovalnih ciljev5 Ocenjujemo da smo z izvedeno raziskovalno nalogo dosegli predvidene raziskovalne cilje, ki so bili preveriti ali obstoječe oblike povezovanja omogočajo bolj učinkovito nastopanje kmetov nasproti spreminjajočim se pogojem na trgu in v kmetijski politiki. Predvsem pa smo želeli opredeliti družbene, ekonomske, kulturne in politične dejavnike, ki ovirajo ali pospešujejo sodelovanje in povezovanje med kmeti za skupni nastop na trgu. V nalogi smo v okviru možnosti izvedli analizo stanja povezovanja in združevanja proizvajalcev za skupen nastop na trgu, s prednostnim poudarkom na stanju v sektorjih pridelave sadja in zelenjave, mleka in drobnice. Proučili smo ključne zaviralne in spodbujevalne dejavnike na procese povezovanja v posameznih oblikah združevanja: zadruge, organizacije proizvajalcev, skupine proizvajalcev in razne netradicionalne oblike (konzorciji, organizacije proizvajalcev, združenja proizvajalcev, interesna združenja, gospodarski grozdi, itd), kot tudi eventualne medbranžne povezave. Rezultati, so pokazali, da se na globalni ravni naši kmetje ne razlikujejo po svojih značilnostih od kmetov v drugih tranzicijskih državah, da pa jim obstoječa socio-ekonomska struktura kmetij in obvladujoča velikost pridelovalnih kakpacitet, ter relativna bližina trga ponuja več možnosti za samostojen nastop na trgu in so zato sorazmerno manj pripravljeni za sodelovanje v skupinskem trženju. 7.Utemeljitev morebitnih sprememb programa raziskovalnega projekta oziroma sprememb, povečanja ali zmanjšanja sestave projektne skupine6 NI PRIŠLO DO SPREMEMB ZASTAVLJENEGA RAZISKOVALNEGA PROGRAMA 8.Najpomembnejši znanstveni rezultati projektne skupine7 Znanstveni dosežek 1. COBISS ID 6465657 Vir: COBISS.SI Naslov SLO Ali je povezovanje uspešna strategija za preživetje v času recesije ANG Is cooperation a sucessfull strategy in time of recession Opis SLO Izkušnje kažejo, da je zadružni pristop predvsem v kriznih ekonomskih razmerah še vedno uspešen model podjetniškega povezovanja majhnih poslovnih subjektov. Razvoja podjetniške in širše družbene miselnosti zahteva določene spremembe gleda na izhodiščna tradicionalna načela zadružništva. Tuje izkušnje kažejo, so poglavitne spremembe povezane z natančnejšo opredelitvijo lastninskih pravic članov, in s tem povezano večjo finančno odgovornost za njeno poslovanje, s čemer dosežemo višjo stopnjo pripadnosti članov njihovi zadrugi in prepotrebno lojalnost in dolgoročnost pri sklepanju posameznih poslov. ANG Experience shows that a cooperative approach especially in economic conditions of crisis is still a successful business model for networking of small business entities. Development of business and the broader social mindset requires certain changes in baseline of traditional cooperative principles. Foreign experience shows, that the main changes are associated with a more precise definition of property rights of members and the associated greater financial responsibility for their operations, thereby we can achieve a higher level of affiliation of the members to their cooperative and a much-needed long-term loyalty to conclude individual transactions. Objavljeno v Fakulteta za logistiko; Proceedings; 2010; Str. 1-13; Avtorji / Authors: Udovč Andrej Tipologija 1.08 Objavljeni znanstveni prispevek na konferenci 2. COBISS ID 7045497 Vir: COBISS.SI Naslov SLO Dejavniki, ki vplivajo na pripravljenost za kolektivno trženje v Sloveniji ANG Factors influencin farmers' willingness to organize for collective marketing in Slovenia Opis SLO Prispevek podaja pregled stanja zadružništva v Sloveniji s podudarkom na razvoju v obdobju po osamosvojitvi, ko je ponovna vzpostavitev klasičneih zadrug vzbudila precej pričakovanj o njihovem ponovnem razvoju glede zmanjševanja pomembnosti zadrug ob koncu osemdesetih let. Kasnejši razvoj je pokazaj, da so bila ta pričakovanja napačna. Vsled tega v drugem delu predstavljamo nekatere predhodne rezultate raziskave dejavnikov, ki vplivajo na pripravljenost kmetov za sodelovanje trženju kmetijskih pridelkov. Rezultati kažejo, da je še vedno prisotno nezaupanje in da nepoznavanje delovanja zadružnega sistema odvrača kmetej od bolj intenzivnega članstva. ANG The paper presents an overview of the development of cooperative situation in Slovenia with the focus on the development in the transition period, where the reestablishment of the classical cooperatives raised quite an expectation obout their new development in regard to decreasing importance of cooperatives at the end of eighties. The later development proved this expectations for wrong. So we in a second part are presenting some preliminary results of an on-going research of factors influencing farmers' willingness to cooperate for agricultural product marketing. The results indicate that there is still some mistrust and unfamiliarity with the cooperative system, which diverts farmers form more intensive membership. Objavljeno v s. n.; [ Cooperative responses to global challenges; 2012; Str. [1-11]; Avtorji / Authors: Udovč Andrej Tipologija 1.08 Objavljeni znanstveni prispevek na konferenci 3. COBISS ID 12128795 Vir: COBISS.SI Naslov SLO Zadružništvo v Sloveniji: med priznanjem in zanikanjem ANG La coopération en Slovénie: ENTRE RECONNAISSANCE ET DÉNI Opis SLO Ta članek podaja zgodovinski pregled zadrug v Sloveniji od konca 19. stoletja, zlasti s pravnega vidika. Država je doživel velike politične pretrese, ki so zaznamovali tudi razvoj zadrug. Prvi del obravnava stoletja sodelovanja, avstro-ogrske vpliva na neodvisnost države in njenega vstopa v Evropsko unijo, s pomočjo Sovjetske zveze in uveljavljanja socialističnega samoupravljanja pod Titom. V drugem delu članka se odpre z naslednjimi zakonodajnih sprememb med uporabo pravil evropske zadruge (SCE), in predstavitev panoramskim pogledom sodobnega zadružnega gospodarstva v Sloveniji, vprašanje, ki ni rešena, kot so diverzifikacija zadrug (dostop do različnih dejavnosti), enako obravnavanje v sistemu državne pomoči in o tem, kako sistemi spodbud in nadzora za zadruge, nedeljive prestolnice. ANG This article provides a historical overview of the cooperatives in Slovenia since the late nineteenth century, especially from a legal standpoint. The country has indeed undergone profound political upheavals that marked the development of cooperatives. The first part looks at a century of cooperation, Austro-Hungarian influence in the country's independence and its entry into the European Union, through the Soviet era and the affirmation of a socialist self-management under Tito. The second part of the article opens with the following legislative developments during the application of the rules of the European Cooperative Society (SCE), and presenting a panorama of contemporary cooperative economy in Slovenia, an issue that was not resolved such as the diversification of Cooperatives (access to various activities), equal treatment in the system of state aid and support schemes and control over cooperative indivisible capital. Objavljeno v Institut de l'économie sociale; Revue internationale de l'économie sociale; 2011; Vol. 90, no. 320; str. 69-81; Avtorji / Authors: Avsec Franci, Žerjav Primož Tipologija 1.01 Izvirni znanstveni članek 4. COBISS ID 6861433 Vir: COBISS.SI Naslov SLO pregled slovenskega zadružništva v post socialističnem obdobju ANG Revision of the Slovenian cooperative movement in the post socialist period Opis SLO V prispevku je podan pregled stanja v slovenskem kmetijskem zadružništvu v postsocialističnem obdobju. Zadruge imajo v Sloveniji neprekinjeno stoštirideset letno tradicijo, pri čemer so v različnih družbeno političnih sistemih odigrale različno vlogo. V prispevku smo se osredotočili na razvoj v obdobju po sprejetju Zakona o zadrugah v letu 1992, s poudarkom na razmerah v zadnjem desetletju. Na podlagi pregleda literature smo analizirali uspešnost zadrug, njihovo strukturo upravljanja in položaj na trgu. V drugem delu smo predstavili prihodnje možnosti za razvoj zadrug v Sloveniji. ANG The paper presents an overview of the situation in the Slovenian agricultural cooperative movement in the post socialist period. Cooperatives have in Slovenia an uninterrupted traditions of over hundred and forty years, where in different political systems they have had different roles. In the paper we focus on the development in the period after the adoption of the Cooperative act in 1992, with the focus on the situation in last decade. Based on the literature review we analysed the performance of the cooperatives, their governance structure and market position. In the second part we present the future prospect of the cooperatives' development in Slovenia. Objavljeno v Fakulteta za logistiko; Proceedings; 2011; Str. 1-13; Avtorji / Authors: Udovč Andrej Tipologija 1.08 Objavljeni znanstveni prispevek na konferenci 9.Najpomembnejši družbeno-ekonomsko relevantni rezultati projektne skupine8 Družbenoekonomsko relevantni dosežki 1. COBISS ID 6809977 Vir: COBISS.SI Naslov SLO Pregled zadružništva na Slovenskem po letu 1992 ANG Review of cooperative movement in Slovenia after year 1992 Opis SLO Namen diplomskega projekta je bil ugotoviti, kako se je zadružništvo na Slovenskem spreminjalo skozi čas in pa kakšne spremembe so nastopile po letu 1992. Po analizirani literaturi lahko zelo hitro ugotovimo, kako globoko je zakoreninjen zadružni princip med Slovenskimi kmeti, ugotovimo pa tudi, da je bistveno manj literature, ki obravnava zadružništvo po spremembi zakona o zadrugah leta 1992. Novi Zakon o zadrugah iz leta 1992 vrača idejo zadruge na izvirna izhodišča in omogoča ustanavljanje vseh vrst zadrug. Zadrugo lahko ustanovijo v načelu za katerokoli dejavnost in lahko poslujejo s člani in nečlani, za ustanovitev pa so potrebni le trije ustanovni člani. Novi zakon je torej omogočil ustanavljanje novih zadrug, kar je bilo sprva prepoznano kot zelo dober način povezovanja, dandanes pa se preveliko število na novo ustanovljenih zadrug kaže kot nesmotrno. Nekatere zadruge so v svoji majhnosti občutile šibkost na trgu, njihova pogajalska dispozicija je slaba, s tem pa ne dosegajo optimalnih ekonomskih učinkov, posledično pa šibi osnovni servis zadrug do svojih članov. ANG The purpose of diploma project is to find out how cooperatives in Slovenia had changed through time and what kind of changes appeared after 1992. According to the literature available we can find out that deep roots of cooperatives present within Slovenian farmers and we can also find out that there is a lack of literature after 1992, when the law of cooperatives changed. The new Law of cooperatives which gives back the basic idea of cooperatives enables creation of all kind of cooperatives. Cooperatives can be created in every activity and they may operate with members or nonmembers. The only condition is that there are at least three persons engaged. New law enabled a creation of many new cooperatives which was at firs forseen as a good way of networking but today this is seen as useless. Some cooperatives found it difficult to negotiate their position and can not reach good economic effects due to their weakness of being too small. Consequently they cannot fulfill the expectations of their members. Šifra D.10 Pedagoško delo Objavljeno v [R. Roblek]; 2011; V, 20 str.; Avtorji / Authors: Roblek Rok Tipologija 2.11 Diplomsko delo 2. COBISS ID 7045497 Vir: COBISS.SI Naslov SLO Dejavniki, ki vplivajo na pripravljenost za kolektivno trženje v Sloveniji ANG Factors influencin farmers' willingness to organize for collective marketing in Slovenia Opis SLO Prispevek podaja pregled stanja zadružništva v Sloveniji s podudarkom na razvoju v obdobju po osamosvojitvi, ko je ponovna vzpostavitev klasičneih zadrug vzbudila precej pričakovanj o njihovem ponovnem razvoju glede zmanjševanja pomembnosti zadrug ob koncu osemdesetih let. Kasnejši razvoj je pokazaj, da so bila ta pričakovanja napačna. Vsled tega v drugem delu predstavljamo nekatere predhodne rezultate raziskave dejavnikov, ki vplivajo na pripravljenost kmetov za sodelovanje trženju kmetijskih pridelkov. Rezultati kažejo, da je še vedno prisotno nezaupanje in da nepoznavanje delovanja zadružnega sistema odvrača kmetej od bolj intenzivnega članstva. ANG The paper presents an overview of the development of cooperative situation in Slovenia with the focus on the development in the transition period, where the reestablishment of the classical cooperatives raised quite an expectation obout their new development in regard to decreasing importance of cooperatives at the end of eighties. The later development proved this expectations for wrong. So we in a second part are presenting some preliminary results of an on-going research of factors influencing farmers' willingness to cooperate for agricultural product marketing. The results indicate that there is still some mistrust and unfamiliarity with the cooperative system, which diverts farmers form more intensive membership. Šifra B.03 Referat na mednarodni znanstveni konferenci Objavljeno v s. n.; [ Cooperative responses to global challenges; 2012; Str. [1-11]; Avtorji / Authors: Udovč Andrej Tipologija 1.08 Objavljeni znanstveni prispevek na konferenci 10.Drugi pomembni rezultati projektne skupine9 Povabilo v EU raziskovalno razvojni projekt Support for farmers cooperatives pod vodstvo Univerze v Wageningenu. Sodelovanje z Humboldtovo univerzo v Berlinu pri prijavi COST akcije 11.Pomen raziskovalnih rezultatov projektne skupine10 11.1.Pomen za razvoj znanosti11 SLO_ Raziskava se vključuje v širše potekajoče analize vzokov in dejavnikov, ki vplivajo na bolj ali manj uspešno povezovanje individulanih kmetijskih proizvajalcev v organizacije za skupen nastop na trgu. Tovrstne analize so zopet pridobile na aktualnosti ob pojavu globalne ekonomske krize, ko se je pokazalo, da v modelu individualnega tržnega nastopanja majhni individualni producenti ne morejo več dosegat svojih poslovnih ciljev. Rezultati naše raziskave so pokazali, da naši kmetje po svojem odnosu do povezovanja in sodelovanja sodijo v skupino z drugimi tranzicijskimi državami, kjer je povsod zaznati, zaradi prisilne kolektivizacije, odmik v individualizem, ki se sedaj pod težo ekonomske krize zopet usmerja k povezovanju. ANG_ The survey is part of a wider ongoing analyses of reasons and factors that affect the more or less successful cooperation of the individual of agricultural producers into the organizations for collective marketing. Such analyses have again obtained in actuality at the onset of global economic crisis, when it has been shown that the model of individual marketing of small individual producers can no longer achieve its business objectives. Our results show that our farmers regarding their relation to integration and cooperation can be classified within the group of other transition countries, where an offset in individualism because of forced collectivization has been observed. This trend is now being reversed towards the cooperation due to the weight of the economic crisis. 11.2.Pomen za razvoj Slovenije12 SLO_ Rezultati raziskave predstavljajo strokovne podlage za pripravo ukrepov za podoporo povezovanju kmetijskih proizvajalcev v okviru Programa razvoja podeželja za obdobje 20142020. ANG The research results are representing the expert base for preparation of the RD Programme 2014-2020 measures in the field of support for farmers cooperation. 12.Vpetost raziskovalnih rezultatov projektne skupine. 12.1.Vpetost raziskave v domače okolje Kje obstaja verjetnost, da bodo vaša znanstvena spoznanja deležna zaznavnega odziva? □ v domačih znanstvenih krogih 0 pri domačih uporabnikih Kdo (poleg sofinancerjev) že izraža interes po vaših spoznanjih oziroma rezultatih?13 ZADRUŽNA ZVEZA SLOVENIJE SLOVENSKI FORUM SOCIALNEGA PODJETNIŠTVA 12.2.Vpetost raziskave v tuje okolje Kje obstaja verjetnost, da bodo vaša znanstvena spoznanja deležna zaznavnega odziva? 0 v mednarodnih znanstvenih krogih □ pri mednarodnih uporabnikih Navedite število in obliko formalnega raziskovalnega sodelovanja s tujini raziskovalnimi inštitucijami:— SODELOVANJE Z HUMBOLDTOVO UNIVERZO V BERLINU, Univerzo v Wageningenu IN KMETIJSKO UNIVERZO NA DUNAJU. Sodelovanje v projektu čezmejnega sodelovanja Slovenija - Italija Goriški vrtovi na temo povezovanja pridelovalcev na obmejnem območju obeh Goric Kateri so rezultati tovrstnega sodelovanja:15 SKUPNA PRIJAVA NA PROJEKT O VREDNOTENJU UČINKOV POVEZOVANJA PRI PROIZVODNJI KMETIJSKIH PROIZVODOV Z ZAŠČITO POREKLA PRIJAVA COST AKCIJE C. IZJAVE Podpisani izjavljam/o, da: • so vsi podatki, ki jih navajamo v poročilu, resnični in točni • se strinjamo z obdelavo podatkov v skladu z zakonodajo o varstvu osebnih podatkov za potrebe ocenjevanja in obdelavo teh podatkov za evidence ARRS • so vsi podatki v obrazcu v elektronski obliki identični podatkom v obrazcu v pisni obliki • so z vsebino letnega poročila seznanjeni in se strinjajo vsi soizvajalci projekta • bomo sofinancerjem istočasno z zaključnim poročilom predložili tudi študijo ali elaborat, skladno z zahtevami sofinancerjev Podpisi: zastopnik oz. pooblaščena oseba i vodja raziskovalnega projekta: raziskovalne organizacije: Univerza v Ljubljani, Biotehniška Andrej Udovč fakulteta ŽIG Kraj in datum: LJUBLJANA |7.10.2012 Oznaka prijave: ARRS-CRP-ZP-2012-05/5 1 Zaradi spremembe klasifikacije je potrebno v poročilu opredeliti raziskovalno področje po novi klasifikaciji FOS 2007 (Fields of Science). Prevajalna tabela med raziskovalnimi področji po klasifikaciji ARRS ter po klasifikaciji FOS 2007 (Fields of Science) s kategorijami WOS (Web of Science) kot podpodročji je dostopna na spletni strani agencije (http://www.arrs.gov.si/sl/gradivo/sifranti/preslik-vpp-fos-wos.asp). Nazaj 2 Podpisano izjavo sofinancerja/sofinancerjev, s katero potrjuje/jo, da delo na projektu potekalo skladno s programom, skupaj z vsebinsko obrazložitvijo o potencialnih učinkih rezultatov projekta obvezno priložite obrazcu kot priponko (v skeniranem PDF formatu) in jo v primeru, da poročilo ni polno digitalno podpisano, pošljite po pošti na Javno agencijo za raziskovalno dejavnost RS. Nazaj 3 Napišite povzetek raziskovalnega projekta (največ 3.000 znakov v slovenskem in angleškem jeziku) Nazaj 4 Napišite kratko vsebinsko poročilo, kjer boste predstavili raziskovalno hipotezo in opis raziskovanja. Navedite ključne ugotovitve, znanstvena spoznanja, rezultate in učinke raziskovalnega projekta in njihovo uporabo ter sodelovanje s tujimi partnerji. Največ 12.000 znakov vključno s presledki (približno dve strani, velikosti pisave 11). Nazaj 5 Realizacija raziskovalne hipoteze. Največ 3.000 znakov vključno s presledki (približno pol strani, velikosti pisave 11) Nazaj 6 V primeru bistvenih odstopanj in sprememb od predvidenega programa raziskovalnega projekta, kot je bil zapisan v predlogu raziskovalnega projekta oziroma v primeru sprememb, povečanja ali zmanjšanja sestave projektne skupine v zadnjem letu izvajanja projekta (obrazložitev). V primeru, da sprememb ni bilo, to navedite. Največ 6.000 znakov vključno s presledki (približno ena stran, velikosti pisave 11). Nazaj 7 Znanstveni in družbeno-ekonomski dosežki v programu in projektu so lahko enaki, saj se projekna vsebina praviloma nanaša na širšo problematiko raziskovalnega programa, zato pričakujemo, da bo večina izjemnih dosežkov raziskovalnih programov dokumentirana tudi med izjemnimi dosežki različnih raziskovalnih projektov. Raziskovalni dosežek iz obdobja izvajanja projekta (do oddaje zaključnega poročila) vpišete tako, da izpolnite COBISS kodo dosežka - sistem nato sam izpolni naslov objave, naziv, IF in srednjo vrednost revije, naziv FOS področja ter podatek, ali je dosežek uvrščen v A'' ali A'. Nazaj 8 Znanstveni in družbeno-ekonomski dosežki v programu in projektu so lahko enaki, saj se projekna vsebina praviloma nanaša na širšo problematiko raziskovalnega programa, zato pričakujemo, da bo večina izjemnih dosežkov raziskovalnih programov dokumentirana tudi med izjemnimi dosežki različnih raziskovalnih projektov. Družbeno-ekonomski rezultat iz obdobja izvajanja projekta (do oddaje zaključnega poročila) vpišete tako, da izpolnite COBISS kodo dosežka - sistem nato sam izpolni naslov objave, naziv, IF in srednjo vrednost revije, naziv FOS področja ter podatek, ali je dosežek uvrščen v A'' ali A'. Družbenoekonomski dosežek je po svoji strukturi drugačen, kot znanstveni dosežek. Povzetek znanstvenega dosežka je praviloma povzetek bibliografske enote (članka, knjige), v kateri je dosežek objavljen. Povzetek družbeno ekonomsko relevantnega dosežka praviloma ni povzetek bibliografske enote, ki ta dosežek dokumentira, ker je dosežek sklop več rezultatov raziskovanja, ki je lahko dokumentiran v različnih bibliografskih enotah. COBISS ID zato ni enoznačen izjemoma pa ga lahko tudi ni (npr. v preteklem letu vodja meni, da je izjemen dosežek to, da sta se dva mlajša sodelavca zaposlila v gospodarstvu na pomembnih raziskovalnih nalogah, ali ustanovila svoje podjetje, ki je rezultat prejšnjega dela ... - v obeh primerih ni COBISS ID). Nazaj 9 Navedite rezultate raziskovalnega projekta iz obdobja izvajanja projekta (do oddaje zaključnega poročila) v primeru, da katerega od rezultatov ni mogoče navesti v točkah 7 in 8 (npr. ker se ga v sistemu COBISS ne vodi). Največ 2.000 znakov vključno s presledki. Nazaj 10 Pomen raziskovalnih rezultatov za razvoj znanosti in za razvoj Slovenije bo objavljen na spletni strani: http://sicris.izum.si/ za posamezen projekt, ki je predmet poročanja Nazaj 11 Največ 4.000 znakov vključno s presledki Nazaj 12 Največ 4.000 znakov vključno s presledki Nazaj 13 Največ 500 znakov vključno s presledki (velikosti pisave 11) Nazaj 14 Največ 500 znakov vključno s presledki (velikosti pisave 11) Nazaj 15 Največ 1.000 znakov vključno s presledki (velikosti pisave 11) Nazaj Obrazec: ARRS-CRP-ZP/2012-05 v1.00c 03-84-DF-17-09-3F-AF-2F-2A-E9-73-74-99-AB-64-6F-48-06-50-1E Univerza v Ljubljani „. , Biotehniška fakulteta ANALIZA OVIR ZA UČINKOVITEJŠE ZDRUŽEVANJE IN POVEZOVANJE PROIZVAJALCEV KMETIJSKIH PROIZVODOV ZA SKUPNO TRŽENJE Ciljni raziskovalniprogram »Konkurenčnost Slovenije 2006-2013« v letu 2010 Raziskovalniprojekt št. V4-1053 KONČNO PORO ČILO Univerza Ljubljani ... , ... Biotehniška fakulteta Jamnikarjeva 101, 1000 Ljubljana Tel.: 01/320 31 00, Fax: 01/423 10 88 Financer: Agencija Republike Slovenije za raziskovalno dejavnost Ministrstvo za kmetijstvo in okolje RS ANALIZA OVIR ZA UČINKOVITEJŠE ZDRUŽEVANJE IN POVEZOVANJE PROIZVAJALCEV KMETIJSKIH PROIZVODOV ZA SKUPNO TRŽENJE Ciljni raziskovalni program (V4-1053) Trajanje projekta: 1. oktober 2010-30. september 2012 KONČNO POROČILO Nosilec projekta prof. dr. Andrej Udovč, Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta Podpis Dekan prof. dr. Igor Potočnik Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta Podpis Žig: Ljubljana, 30. september 2012 NASLOV PROJEKTA: ŠIFRA PROJEKTA: ANALIZA OVIR ZA UČINKOVITEJŠE ZDRUŽEVANJE IN POVEZOVANJE PROIZVAJALCEV KMETIJSKIH PROIZVODOV ZA SKUPNO TRŽENJE V4-1053 TRAJANJE PROJEKTA: NAROČNIK PROJEKTA: IZVAJALEC: SODELUJOČE ORGANIZACIJE NOSILEC PROJEKTA: SODELAVCI NA PROJEKTU: 1. oktober 2010-30. september 2012 Ministrstvo za kmetijstvo in okolje Republike Slovenije Agencija RS za raziskovalno dejavnost Univerza v Ljubljani Biotehniška fakulteta, Oddelek za agronomijo Katedra za agrometeorologijo, urejanje kmetijskega prostora, ekonomiko ter razvoj podeželja Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije, Visoka šola za upravljanje in poslovanje prof. dr. Andrej Udovč Univerza v Ljubljani Biotehniška fakulteta, Oddelek za agronomijo Katedra za agrometeorologijo, urejanje kmetijskega prostora in ekonomiko ter razvoj podeželja Jamnikarjeva 101, 1000 Ljubljana prof. dr.Franci Avsec prof. dr. Martin Pavlovič mag. Anton Perpar, Vesna Miličic, MSc Maja Mihičinac, univ.dipl.inž.agr. Martina Klodič, MSc dr. Jože Podgoršek KAZALO VSEBINE KAZALO VSEBINE..............................................................................................................I KAZALO PREGLEDNIC...................................................................................................III KAZALO SLIK....................................................................................................................V KAZALO PRILOG.............................................................................................................VI POVZETEK.......................................................................................................................VII 1 UVOD............................................................................................................................1 2 ANALIZA STANJA POSLOVNEGA ZDRUŽEVANJA KMETOV..........................3 2.1 ORGANIZACIJSKI MODELI V KMETIJSTVU.................................................4 2.1.1 Zadružna organizacijska struktura..............................................................................5 2.1.2 NGC model................................................................................................................5 2.1.3 Grozd..........................................................................................................................5 2.1.4 Organizacija pridelovalcev.........................................................................................6 2.1.5 Konzorcij....................................................................................................................7 2.2 PRIMERJALNA ANALIZA..................................................................................8 2.2.1 Najboljše notranje prakse...........................................................................................8 2.2.2 Najboljše prakse v panogi na širšem geografskem območju....................................11 2.3 RAZVOJ IN POLOŽAJ ZADRUG TER OKVIRI NJIHOVEGA DELOVANJA.. ..............................................................................................................................12 2.3.1 Tržni deleži kmetijskih zadrug v agroživilski verigi................................................12 2.3.2 Položaj v živilski verigi............................................................................................13 2.3.3 Uspešnostzadrug......................................................................................................13 2.3.4 Pravnividikiposlovanja zadrug...............................................................................19 2.4 UPADANJE POMENA ZADRUG PO LETU 1992............................................20 2.5 OBSTOJEČI SISTEM MEDSEBOJNIH POVEZAV..........................................21 2.6 NOVA VLOGA KMETIJSKIH ZADRUG..........................................................22 3 DEJAVNIKI SODELOVANJA V ORGANIZACIJAH KMETIJSKIH PROZVAJALCEV..............................................................................................................26 3.1 NAMEN POVEZOVANJA..................................................................................26 3.2 GLAVNE OBLIKE KOLEKTIVNEGA NASTOPA KMETOV........................27 3.2.1 Združevanje za povečanje obsega proizvodov in storitev........................................28 3.2.2 Združevanje za proizvodno visokokakovostnih pridelkov.......................................28 3.2.3 Združevanje s ciljem pospeševanja proizvodnje živil lokalnega izvora...................28 3.2.4 Združevanje z namenom vzpostavitve stika med ponudnikom in potrošnikom......29 3.2.5 Združevanje z namenom vključitve neprehrambenih proizvodov in storitev..........29 3.3 DEJAVNIKI KI VPLIVAJO NA POVEZOVANJE............................................32 3.3.1 Politični in institucionalni dejavniki.........................................................................32 3.3.1.1 Politični in institucionalni dejavniki v Sloveniji....................................33 3.3.2 Dejavniki, ki se navezujejo na ekonomske značilnosti in značilnosti trga...............33 3.3.2.1 Dejavniki, ki se navezujejo na ekonomske značilnosti in značilnosti trga v Sloveniji...............................................................................................................34 3.3.3 Dejavniki, ki se navezujejo na tehnologijo in znanje...............................................35 3.3.3.1 Dejavniki, ki se navezujejo na tehnologijo in znanje v Sloveniji..........36 3.3.4 Dejavniki socialnega in kulturnega okolja...............................................................37 3.3.4.1 Dejavniki socialnega in kulturnega okolja v Sloveniji..........................38 3.3.5 Dejavniki, ki se nanašajo na geografske značilnosti in lokaliteto............................39 3.3.5.1 Dejavniki, ki se nanašajo na geografske značilnosti in lokaliteto v Sloveniji ................................................................................................................39 3.3.6 Rezultati anketne raziskave o dejavnikih povezovanja za skupno trženje...............40 3.3.6.1 Osnovne značilnosti anketirancev in gospodinjstev..............................40 3.3.6.2 Značilnosti kmetij..................................................................................46 3.3.6.3 Sodelovanje v kmetijski zadrugi............................................................51 3.3.6.4 Učinki povezovanja v zadrugo...............................................................62 3.3.6.5 Izkušnje z zadružništvom, poznavanje zadružništva in pripravljenost za sodelovanje..............................................................................................................65 3.3.6.6 Povzetek rezultatov ankete....................................................................69 PRAVNI STATUSI ORGANIZACIJ IN SKUPIN PROIZVAJALCEV...................77 4.1 ORGANIZACIJE IN SKUPINE PROIZVAJALCEV TER MEDPANOŽNE ORGANIZACIJE: NJIHOV POJEM, CILJI IN POMEN V KMETIJSKI POLITIKI... 77 4.2 POGOJI ZA PRIZNANJE ORGANIZACIJE PROIZVAJALCEV.....................80 4.3 ORGANIZACIJE PROIZVAJALCEV V ŠIRŠEM SMISLU: STATUSNO PRAVNI VIDIKI............................................................................................................85 4.4 ORGANIZACIJE PROIZVAJALCEV IN PRAVO KONKURENCE................87 4.5 ORGANIZACIJE PROIZVAJALCEV: DAVČNI VDIKI..................................88 4.5.1 Organizacije proizvajalcev in državne pomoči........................................................90 GENERALNI SKLEP IN PRIPOROČILA................................................................94 KAZALO PREGLEDNIC Preglednica 1: Delež odkupa s strani zadrug v celotnem odkupu kmetijskih pridelkov v letu 2008 (ZZS)..........................................................................................................................13 Preglednica 2: Število kmetijskih zadrug članic ZZS in število članov po regijah, 2010 (ZZS)...................................................................................................................................15 Preglednica 3: Razvoj kmetijskih zadrug v Sloveniji po sektorjih (International Cooperative Alliance, 2011)....................................................................................................15 Preglednica 4: Seznam 50-ih največjih zadrug v agroživilski verigi v Sloveniji................16 Preglednica 5: Najpomembnejše zadruge v izbranih sektorjih...........................................17 Preglednica 6: Struktura anketirancev po tipu članstva in spolu.........................................42 Preglednica 7: Struktura anketirancev po tipu članstva in starosti......................................42 Preglednica 8: Število in delež anketirancev glede na starostni razred...............................43 Preglednica 9: Struktura anketirancev po tipu članstva in doseženi stopnji izobrazbe.......43 Preglednica 10: Struktura anketirancev po starosti in doseženi stopnji izobrazbe..............43 Preglednica 11: Število članov gospodinjstva glede na tip članstva...................................43 Preglednica 12: Ocena trenutnega ekonomskega položaja gospodinjstva po tipu članstva 44 Preglednica 13: Viri dohodkov gospodinjstev v odstotkih glede na tip članstva................45 Preglednica 14: Struktura anketiranih kmetij po dejavnosti................................................47 Preglednica 15: Ocena današnjega in prihodnjega socio-ekonomskega stanja gospodinjstva glede na tip članstva............................................................................................................48 Preglednica 16: Število in delež anketiranih kmetij glede na načrte v prihodnosti in tip članstva v zadrugi................................................................................................................49 Preglednica 17: Število članov gospodinjstva glede na tip članstva...................................50 Preglednica 18: Število in delež anketiranih kmetij glede na vprašanje nasledstva in tip članstva v zadrugi................................................................................................................50 Preglednica 19: Tehten premislek za (ne)članstvo v zadrugi..............................................51 Preglednica 20: Delež preko zadruge prodanih proizvodov od vseh prodanih proizvodov kmetije po dejavnostih.........................................................................................................52 Preglednica 21: Vloga tradicije, zadružnika »po duši« in občutka pripadnosti ljudem s podobnimi cilji in vrednotami.............................................................................................53 Preglednica 22: Dejavnosti kmetijske zadruge, pomembne za člane, nečlane in bivše člane .............................................................................................................................................54 Preglednica 23: Pomembnost odkupa proizvodov in njihovo posredovanje na trg po dejavnostih na kmetiji..........................................................................................................54 Preglednica 24: Ekonomski razlogi za sodelovanje v kmetijski zadrugi............................56 Preglednica 25: Razlog za sodelovanje, da zadruga uspešno trži oddane pridelke, glede na višino prodanih proizvodov v zadrugo................................................................................56 Preglednica 26: Razlogi za sodelovanje v odnosih v zadrugi.............................................58 Preglednica 27: Razlogi za sodelovanje v poslovanju zadruge...........................................58 Preglednica 28: Ekonomski razlogi za nesodelovanje z zadrugo.......................................59 Preglednica 29: Nezaupanje vodstvu kmetijske zadruge kot razlog za nesodelovanje.......59 Preglednica 30: Poslovanje zadruge kot razlog za nesodelovanje......................................60 Preglednica 31: Okoriščanje močnejših kmetov na račun manjših kot razlog za nesodelovanje glede na površino kmetije............................................................................60 Preglednica 32: Osebna nepripravljenost in neinformiranost kot razlog za nesodelovanje 61 Preglednica 33: Samooskrba kot razlog za nesodelovanje..................................................61 Preglednica 34: Samooskrba kot razlog za nesodelovanje glede na velikost kmetije........61 Preglednica 35: Način poslovanja kmetijskih gospodarstev kot razlog za sodelovanje.....62 Preglednica 36: Vpliv povezovanja v kmetijski zadrugi na kmetijski obrat.......................64 Preglednica 37: Delež odgovorov na vpliv preteklega zadružništva na odločitev o članstvu glede na tip članstva............................................................................................................65 Preglednica 38: Poznavanje nalog, pravic in odgovornosti članov pri upravljanju zadrug 66 Preglednica 39: Kdo ima pri povezovanju kmetov v zadrugo pomembno vlogo...............67 Preglednica 40: Število in delež odgovorov na vprašanje o spremembi članstva v zadrugi v prihodnje..............................................................................................................................68 Preglednica 41: Vprašanje (ne)članstva v prihodnosti glede na trenutni status članstva v zadrugi.................................................................................................................................68 Preglednica 42: Vprašanje (ne)članstva v prihodnosti za bivše člane zadruge...................68 Preglednica 43: Omejitveni in spodbujevalni dejavniki za skupni nastop kmetov na trgu. 70 KAZALO SLIK Slika 1: Izbira organizacijske strukture glede na različne karakteristike trga (Karlson, 2005: 18)..........................................................................................................................................4 Slika 2: Skupni prihodek zadrug v letih od 2000 do 2008 (Novak, 2011)..........................14 Slika 3: Letni promet izbranih zadrug v Sloveniji v letih 2000 in2010.............................18 Slika 4: Bilančni dobiček izbranih zadrug v Sloveniji v letih 2000 in2010.......................18 Slika 5: Skupni promet izbranih zadrug v Sloveniji v letih 2000 in 2010..........................18 Slika 6: Skupni bilančni dobiček izbranih zadrug v letih 2000 in2010..............................18 Slika 7: Obstoječi sistem medsebojnih povezav..................................................................21 Slika 9: Delež ustrezno izpolnjenih anket po statističnih regijah v Sloveniji (Kart. podloga GURS, 2012).......................................................................................................................41 Slika 10: Delež anketiranih kmetov članov, nečlanov in bivših članov po statističnih regijah v Sloveniji................................................................................................................42 Slika 11: Delež anketiranih kmetij glede na površino kmetije............................................46 Slika 12: Delež anketiranih kmetij glede na površino kmetije in tip članstva v zadrugi.... 46 Slika 13: Delež anketiranih kmetij glede na prevladujočo kmetijsko dejavnost in tip članstva v zadrugi................................................................................................................47 Slika 14: Delež anketiranih kmetij glede na načrte v prihodnosti po statističnih regijah v Sloveniji...............................................................................................................................49 Slika 15: Obseg dejavnosti v prihodnosti glede na površino kmetije..................................50 Slika 16: Članstvo v zadrugi glede na starost anketirancev................................................51 Slika 17: Delež prodanih proizvodov preko zadruge od vseh prodanih proizvodov kmetije po dejavnostih......................................................................................................................52 Slika 18: Dejavnosti, ki bi kmete spodbudile k sodelovanju z zadrugo..............................55 Slika 19: Ugodne cene materiala, opreme in storitev kot razlog za sodelovanje v zadrugi glede na površino kmetije....................................................................................................57 Slika 20: Ustrezen sistem delitve morebitnega dobička zadruge kot razlog za sodelovanje anketirancev z zadrugo........................................................................................................57 Slika 21: Možnosti vplivanja v povezovanju v zadrugo......................................................63 Slika 22: Prispevek zadruge................................................................................................63 Slika 23: Učinki številčnejšega članstva v kmetijski zadrugi.............................................64 Slika 24: Vpliv preteklega zadružništva na odločitev o članstvu........................................65 Slika 25: Pogostost udeležbe članov kmetijske zadruge na izobraževanjih o zadružništvu66 Slika 26: Izpolnjenost pričakovanj, kijih imajo anketirani člane zadruge od zadruge.......67 KAZALO PRILOG Priloga A: Anketni vprašalnik za kmetovalce Priloga B1: Število odgovorov na vprašanje o pomembnosti dejavnikov za vključitev v zadrugo po tipu članstva v zadrugi Priloga B2: Število odgovorov na vprašanje o strinjanju z razlogi za sodelovanje v kmetijski zadrugi po tipu članstva Priloga B3: Število odgovorov na strinjanje z razlogi za nesodelovanje v kmetijski zadrugi po tipu članstva Priloga B4: Struktura odgovorov na vprašanje o možnostih vplivanja v povezovanju v zadrugo po tipu članstva Priloga B5: Število odgovorov na vprašanje o oceni izbranih vplivov povezovanja v zadrugo po tipu članstva Priloga B6: Struktura odgovorov na vprašanje o oceni pomembnosti delovanja zadruge po tipu članstva Priloga B7: Ocena vpliva številčnosti članstva v zadrugi po tipu članstva Priloga B8: Struktura odgovorov na vprašanje o oceni pomembnosti zunanjih akterjev pri povezovanju kmetov v zadruge po tipu članstva POVZETEK V projektni nalogi smo si zadali cilj, da proučimo kako lahko obstoječe oblike povezovanja omogočajo bolj učinkovito nastopanje kmetov nasproti spreminjajočim se pogojem na trgu in v kmetijski politiki. Predvsem smo želeli opredeliti družbene, ekonomske, kulturne in politične dejavnike, ki ovirajo ali pospešujejo sodelovanje in povezovanje med kmeti za skupni nastop na trgu. Na podlagi zbranih ugotovitev smo poskusili opredeliti osnovne strategije in podporne ukrepe, ki bi bolj učinkovito prispevali k izboljšanju delovanja organiziranih oblik sodelovanja med kmeti za potrebe skupnega trženja. Z večanjem obsega pridelave v zadnjih dveh desetletjih postajajo tudi kmetje v Sloveniji vse bolj podjetniško usmerjeni in specializirani. Pri svojem delovanju lahko na trgu nastopajo samostojno ali pa izbirajo med različnimi možnostmi tako obstoječih, kot tudi novih poslovnih povezav s področja agroživilstva. Eno najbolj razširjenih in tradicionalnih oblik poslovnega sodelovanja v kmetijskem sektorju v Sloveniji še vedno predstavljajo kmetijske zadruge, kjer imajo po rezultatih analize kmetje največja pričakovanja glede skupnega nastopa na domačih in tujih kmetijskih trgih. Kot zelo pomembne aktivnosti pa smatrajo še predelavo kmetijskih proizvodov ter skupno nabavo, vzdrževanje in popravilo kmetijskih strojev. Raziskavo smo razdelili na tri vsebinske sklope in sicer poslovno organizacijsko analizo učinkovitosti organizacijskih obliko povezovanja, anketno analizo stališč kmetov do povezovanja in oceno dejavnikov, ki vplivajo na pripravljenost za povezovanje, ter pravno organizacijsko analizo posameznih oblik povezovanja kmetov. Iz rezultatov anketne analize lahko razberemo, da so mnenja o primernosti in uspešnosti sodelovanja kmetov s kmetijskimi zadrugami v Sloveniji precej razdeljena. Večina iz vzorca sodelujočih v raziskavi je celo prepričanih, da lahko kmetje sami bolje tržijo svoje pridelke in da pri tem ne potrebujejo pomoči obstoječih zadružnih poslovnih povezav. Najbolj izpostavljene vzroke takšnega razmišljanja najdemo v načinu vzpostavljene delitve morebitnega poslovnega presežka zadruge ter pomanjkljivem medsebojnem obveščanju o rezultatih poslovanja zadruge. Se več, večina sodelujočih v raziskavi meni, da zadruga ni dovolj dober vir informacij za razvoj njihove dejavnosti. Hkrati pa zaradi načina odločanja vodstev tudi velikokrat favorizirajo zadružnike, ki so v organih odločanja. Tovrstno kritično razmišljanje je moč zaznati predvsem pri manjših in srednje-velikih zadružnikih, kjer prevladuje občutek neenakopravnega položaja glede storitev zadruge - v primerjavi z večjimi kmetovalci. Podobno so kritični do poslovnega sodelovanja z zadrugo tudi bivši člani. Pri njih je iz raziskave tudi zaznati, da se po izstopu ne želijo ponovno poslovno povezovati z zadrugo. Menimo, da se je v okviru nacionalnih ukrepov SKP smiselno v bodoče pri podjetniškem organiziranju trženja bolj osredotočiti na srednje-velike in majhne kmetije. Ker je razbrati, da za tovrstne kmetije klasične oblike poslovnih povezav niso optimalne, je smiselno v bodoče podpreti razvoj sodobnejših organizacijskih oblik povezovanja in trženja. Pri tem pa smo zaznali, da so drugačne oblike povezovanja med kmeti manj znane in so do njih zato tudi manj zaupljivi. Glede na socio-ekonomske in strukturne značilnosti slovenskega kmetijstva ocenjujemo, da je za močnejšo uveljavitev povezovanja individualnih proizvajalcev potrebno v najkrajšem času izraziteje poudariti in okrepiti svetovalno-razvojno vlogo povezovalnih organizacij in širše ciljno poslovno - upravljavsko izobraževanje članov - lastnikov. Kmetijstvo prihodnosti bo temeljilo na treh medsebojno odvisnih in uravnoteženih stebrih -ekonomskem, socialnem in okoljskem. Glede na organizacijsko poslovna načela in vključno močno izražene principe socialnega podjetništva menimo, da so kot organizacijska oblika prav zadruge tiste, ki bi najlažje pomagale pri izgradnji teh stebrov in doseganji iz njih izhajajočih ciljev. Poleg tega pa lahko zadruge kot pomembni lastniki slovenske živilskopredelovalne industrije tudi ohranjajo predelavo v lokalnem okolju in skrbijo za dolgoročno ohranjanje kmetijske pridelave, ter obenem zagotavljajo sledljivost pridelave kakovostne in varne hrane za potrošnika. 1 UVOD Globalne spremembe v gospodarstvu, prevladujoč neoliberalni sistem in težnje po zagotovitvi ekonomije obsega, lahko ogrozijo male kmete. Običajno je cena pridelka iz majhnih kmetij, ne glede na njegovo kakovost ali lokalni izvor, višja od pridelka iz velikih kmetij. Zato so lahko mali kmetje obsojeni na propad, če ne uspejo pokriti svojih stroškov proizvodnje. Glavni izziv, ki bi lahko pripomogel k ohranitvi majhnih kmetij, je ravno povezovanje in združevanje majhnih kmetov (Markelova in sod., 2009). Mali kmetje se lahko povezujejo v različno velike skupine, lahko pa tudi oblikujejo zadruge, ki so podobne tradicionalnim zadrugam. Danes so v porastu alternativne oblike omrežij (npr. ekozadruge, naročena oskrba, socialne storitve...) oskrbe s kmetijskimi proizvodi in storitvami, ki jih karakterizira tesno sodelovanje med kupci in prodajalci/proizvajalci dobrin/storitev ustrezne kakovosti (Wang in Watts, 2006; Di Iacovo in sod, 2009). V zadnjem času se kmetje združujejo na drugačne načine. Predvsem gre za izboljšanje povezanosti in zaupanja med proizvajalci in potrošniki. S takim načinom povezovanja so začeli ekološki kmetje, ki želijo vzbuditi zaupanje v kakovost proizvodov. Nove oblike povezovanja so prisotne tudi na lokalnem nivoju. Tu gre za to, da kmetje zaščitijo lokalno pridelane proizvode tako, da sejim dodeli ZOP (zaščitena označba porekla) oz. ZGO (zaščitena geografska označba). Poglavitna razlika med tradicionalnimi zadrugami in novimi oblikami povezovanja je v tem, da so tradicionalne zadruge usmerjene v ekonomijo obsega, medtem ko nove zadruge kažejo veliko mero inovativnosti. Običajno dajejo poudarek kakovostnim proizvodom, ki so pridelani na tradicionalen način. Hkrati se člani takih povezav zavzemajo za razvoj lokalnega gospodarstva v širšem pomenu. Združujejo se nekmetijskimi sektorji, npr. turizem, trgovina ipd. Skupno vsem oblikam združevanja in povezovanja je ta, da majhni proizvajalci lahko povezani učinkoviteje sodelujejo s kupci pri odkupu njihovih pridelkov, pri oblikovanju odkupne cene in kar je za potrošnika zanimivo, pri učinkoviti dostavi svežih pridelkov. Povezovanje kmetovje prisotno tudi v takih primerih, ko lahko z izposojo neke lastnine ali organizirano skupno lastnino, zniža stroške lastništva oz. stroške povezane z vzdrževanjem te lastnine. V Sloveniji so tak primer strojni krožki. Vendar se v povezovanju skrivajo tudi nekatere nevarnosti. Ko se ljudje združujejo in povezujejo v manjše ali večje skupine, se izgubi skrb in odgovornost za skupno dobro, skupno lastnino. Poleg tega pa se lahko pojavi želja po zaslužkarstvu v tem smislu, da se nekateri člani skupnosti želijo okoristiti na račun ostalih. Naslednjo težavo predstavlja načelo identitete oziroma lastništva uporabnikov, ki je v veliki meri povezana s pridobivanjem potrebnega kapitala za delovanje in razvoj oblikovane povezave. Pri tem omenjajo problem horizonta in portfeljski problem (Iliopoulos in Cook, 2004). Izhajajoč iz omenjene problematike želimo v projektni nalogi proučiti, kako lahko obstoječe oblike povezovanja omogočajo bolj učinkovito nastopanje kmetov nasproti spreminjajočim se pogojem na trgu in v kmetijski politiki. Predvsem želimo opredeliti družbene, ekonomske, kulturne in politične dejavnike, ki ovirajo ali pospešujejo sodelovanje in povezovanje med kmeti za skupni nastop na trgu. Ravno tako pa želimo na podlagi zbranih ugotovitev opredeliti osnovne strategije in podporne ukrepe, ki bi bolj učinkovito prispevali k izboljšanju delovanja organiziranih oblik sodelovanja med kmeti za potrebe skupnega trženja. 2 ANALIZA STANJA POSLOVNEGA ZDRUŽEVANJA KMETOV Teorije poslovnih združenj so razvite za boljše razumevanje razlogov za obstoj oblik poslovnih združenj in različnih vidikov upravljanja in vodenja le-teh. Teorije in argumenti so osnovani z individualno - ekonomskega vidika. To pomeni, da je posameznik prepoznan kot dejstvo z njegovega ekonomskega vidika, ki poskuša povečati svoje koristi do skrajnosti. Karlson (2005) navaja, da obstajajo v tem smislu razlike med starostjo članov. Mlajši člani iščejo predvsem ekonomske prednosti, medtem ko se starejši nagibajo tudi k solidarnosti in zvestobi. Po mnenju Nilssona in Bjorklunda (2003) lahko prednosti in slabosti različnih tipov združenj razložimo z natančnim pregledom njegovega organizacijskega modela. Strategije trženja in modele združenj kombinirata na osnovi stopnje individualnih ali kolektivnih karakteristik, ki določajo združenje. Porterjeve (1998) splošne strategije (strategija nizkih stroškov, diferenciacija in osredotočenje) kombinirata z modeli združenj, kot so: 1. »service-at-cost« združenje (združenja za združevanja stroškov) 2. »internal entrepreneurial« združenja (združenja z notranjim podjetništvom), 3. »external entrepreneurial« združenja (združenja z zunanjim podjetništvom). Združenja za združevanje stroškov so najbolj primerna za proizvodnjo pri nizkih stroških. Politika odprtega članstva simulira naraščajoče število članstva, omogoča pridelavo velikih količin in posnema ekonomijo obsega. Zaveza za sprejem vseh dobavljenih proizvodov in veliko število članov povzročata velike težave za upravljanje obsežnega števila proizvodov in lahko usmerja združenje le na to, kako upravljati prvotno proizvodnjo z nizko dodano vrednostjo. Kolektivne značilnosti združenja vodijo tudi v nizko rast kapitala ter ga naredi togega glede intenzivnosti tržne proizvodnje ali investicij v vrednost dodatne opreme. Najbolj primerna strategija za ta tip združenj je strategija nizkih stroškov (Karlson, 2005). Združenja z notranjim podjetništvom imajo visoko stopnjo individualnega lastništva med vlagatelji. Pravice članov izhajajo iz investiranja v združenje in so omejene, kar lahko oteži oskrbovanje velikega števila tržnih segmentov z velikim številom različnih proizvodov. Zaradi tega je strategija osredotočenja najbolj primerna za take oblike združenj (Karlson, 2005). Združenja z zunanjim podjetništvom lahko povzročijo večje kapitalske pravice glede na investiranje tudi s strani nečlanov združenja. Ta model ne dopušča omejevanja kapitala, kar je značilnost združenj z notranjim podjetništvom. To povzroči zanašanje na močno prisotnost na trgu, kar zahteva velike investicije v inovativnost proizvodov in veliko stroškov s trženjem le-teh. Združenje deluje podobno kot podjetja, kjer so investitorji tudi lastniki z dobičkonosno usmerjenostjo poslovnega okolja. Strategija, ki ustreza tem združenjem,je strategija diferenciacije (Karlson, 2005). Slika 1: Izbira organizacijske strukture glede na različne karakteristike trga (Karlson, 2005: 18) Najpomembnejše sestavine zgoraj predstavljenih teorij so razmerja na trgu in organizacijski modeli. Dolgoročno je edina možnost za uspeh na trgu pravilna izbira tržne strategije glede na trg, na katerem podjetje posluje. Prav tako je izbira strategije trženja lažja in zato bolj učinkovito orodje, če ima združenje določeno organizacijsko obliko. (Karlson, 2005). 2.1 ORGANIZACIJSKI MODELI V KMETIJSTVU Združenja v kmetijstvu in kmetijske zadruge imajo veliko vlogo pri povezovanju posameznih pridelovalcev v poslovne organizacije po vsem svetu. Ne glede na njihovo zgodovinsko vlogo so tudi ta danes na preizkušnji. Razlogovje več, najpomembnejši pa so spremembe v prodaji, kot so povečanje konkurence in zmanjšanje števila pridelovalcev, ki so vse močnejši. Zato kmetijske organizacije sledijo strategiji konkurenčnosti in reagirajo na strukturne spremembe in spremembe v okolju trgovanja. To vključuje procese za povečanje vrednosti proizvodov (predelava, dodelava, pakiranje, ipd.), razvoj blagovnih znamk in vstop v mednarodno trgovino. To seveda zahteva večje kapitalske vložke, močnejša in bolj kompleksna združenja in zadruge za spremljanje strateških zahtev lastnikov (Karlson, 2005). Uspeh glavnih subjektov je v kmetijstvu enako kakor v vseh ostalih panogah, odvisen od njihove zmožnosti za prevzem organizacijske strukture, ki bo primerna pogojem trgovanja njihovega proizvoda. To sili organizacije v to, da povečajo nagnjenost k spremembam glede na njihove finančne možnosti, vodilo, lastništvo, ipd. Razvoj organizacijskih oblik tradicionalnih zadrug in drugih združenj mora slediti prizadevanju za boljšo prilagodljivost spremembam okolja trgovanja. Definicija združenj in zadrug v vseh panogah temelji na treh razmerjih med združenjem in njihovim članstvom (Karlson, 2005): • princip »uporabnik - lastnik«: lastniki, ki so tudi vlagatelji v organizacijo, z njo sodelujejo; • princip »uporabnik - nadzornik«: kontrolo organizacije izvajajo tisti, ki z njo sodelujejo; • princip »uporabnik - korist«: dobiček organizacije se razdeli med njene uporabnike glede na vrednost sodelovanja. 2.1.1 Zadružna organizacijska struktura Zadruge privabljajo člane zaradi številnih socialnih, političnih in ekonomskih razlogov. Osnovni in najpomembnejši razlog je pomoč udeležencem na trgu pri korekciji tržnih neuspehov. Tržni neuspehi lahko pomenijo težavo za samostojnega udeleženca pri poskusih učinkovite prodaje proizvodov ali pri učinkoviti nabavi materialov za proizvodnjo. Z združevanjem nabave in prodaje lahko posamezni udeleženci na trgu pridobijo ekonomske prednosti, kijih s samostojnim delovanjem ne morejo. Te ekonomske prednosti se nato razdelijo med člane zadruge (Karlson, 2005). Med zadrugo in članom morajo sovpadati tri vrste razmerij. Člani morajo biti istočasno lastniki, uporabniki in nadzorniki. Če niso, zanje zadruga nima nobene vrednosti. Izmed teh treh je za obstoj najpomembnejše razmerje uporabnik - korist. Če člani nimajo nobene koristi od zadruge, potem ni nobene osnove za njen obstoj. 2.1.2 NGC model Glede na regulacijo sodelovanja ter zakonodajo se oblikujejo različni karakterji združenj. Ključnega pomena za dobro povezavo v njih so urejeni odnosi v okviru načela uporabnik -lastnik. V tradicionalnih združenjih in zadrugah je zelo pomemben kolektivni karakter. Nove generacije združenj in zadrug pa imajo večji poudarke na individualnem karakterju. Ena od takih oblik je NGC (New Generation Cooperative) model. Osnova tega modela je zaprto članstvo in tradicionalna pravičnost. Druga oblika s pečatom individualnosti je financiranje združenja oziroma zadruge s strani lastnikov v sodelovanju z zunanjimi financerji. Ti podporni financerji so pogosto organizacije, ki dodajo vrednost osnovnemu proizvodu in so vključeni vertikalno ali horizontalno v prehranski verigi. Kakorkoli, z individualizacijo lastništva se sledi različnim zahtevam, predvsem v smislu kontrole znotraj organizacije. V NGC modelu se negativne kolektivne karakteristike zmanjšajo ali celo izničijo (Nilsson in Bjorklund, 2003). 2.1.3 Grozd Različne oblike povezovanja so danes ključnega pomena in vodijo k ustvarjanju dolgoročnih konkurenčnih prednosti. Grozdi so ena od oblik povezovanja, ki so zanimivi zlasti za manjše gospodarske enote. S povezovanjem v grozde imamo lahko boljši dostop do informacij, tehnologij, dobaviteljev znanja in produktov. Nastanejo sinergijski učinki (skupen marketing, promocija, razvoj). Pride do boljšega prenašanja znanja v prakso in obratno. Grozd je skupina podjetij in institucij, povezanih v določenem geografskem okolju, ki združuje proizvajalce, servisno podporo, dobavitelje, izobraževalne ustanove in trgovske organizacije. Grozdi izhajajo iz povezav ali sodelovanja, ki združuje vključene subjekte na posameznem področju. Gre za subjekte, ki imajo skupen interes. Od drugih povezav loči grozd to, da v grozdu prihaja do specializacije okoli baze znanja in posledično do aktivnega vključevanja agentov znanja. Prihaja do hitrejšega prenosa znanja v prakso in do skupnega vlaganja v znanje. Grozdi so dobro poslovno orodje, kijih mala in srednje velika podjetja lahko izkoristijo za lažji vstop na globalni trg. Tesno povezovanje prinaša nižje stroške izvajanja poslovnih funkcij, večjo konkurenčnost in agresivno trženje. Definicije različnih avtorjev grozda so različne. Ne glede na to jih lahko razdelimo v štiri skupine (Lagendijk, 1998): • prostorsko kopičenje akterjev, povezano z lokalno infrastrukturo znanja, • mrežna povezava s središčem, ki ga predstavlja glavno podjetje, • povezava določenega industrijskega sektorja, • produkcijska veriga. 2.1.4 Organizacija pridelovalcev Za uresničevanje ciljev kmetijske politike se spodbuja prostovoljno proizvodno ali poslovno združevanje kmetijskih proizvajalcev v zadrugah in drugih združenjih. Pogoji in merila, ki jih morajo izpolnjevati organizacije za uveljavljanje spodbud in podpor organiziranju, usposobljenosti za izvajanje ukrepov kmetijske politike in določanja prednosti pri uveljavljanju ukrepov kmetijske politike, se določijo v predpisih in drugih aktih, ki na podlagi zakona o kmetijstvu urejajo ukrepe kmetijske tržno-cenovne in kmetijske strukturne politike (Alič in Vadnal, 2003). Organizacijo proizvajalcev ustanovijo pridelovalci oziroma njihove zadruge z namenom: • skupnega trženja pridelkov oz. proizvodov, • organiziranja pridelave in prodaje pridelkov oz. proizvodov, • uvajanja okolju prijaznih in stroškovno ugodnih tehnologij pridelave, dodelave, • usklajevanju ponudbe in povpraševanja na trgu. Organizacijo pridelovalcev lahko ustanovi minimalno 5 pridelovalcev z minimalnim obsegom tržne proizvodnje 100.000 evrov. Glavni namen organizacije pridelovalcevje: • načrtovati pridelavo injo prilagajati povpraševanju, zlasti po količini in kakovosti, • pospeševati osredotočanje ponudbe in dajanje pridelkov na trg, • zniževati pridelovalne stroške in ustaliti cene, • pospeševati uporabo pridelovalnih načinov, tehnik in okolju prijaznih načinov obdelave, zlasti za zavarovanje kakovosti vode, zemlje in krajine ter za spodbujanje biološke raznovrstnosti. Pravila tako organiziranih pridelovalcev določajo: • obveznost članov glede poročanja, pridelave, prodaje in varstva okolja, • obveznost članov, da za vsako kategorijo pridelkov, za katero je organizacija priznana, glede na posamezno gospodarstvo, pripadajo le eni organizaciji, • obveznost članov, da prodajo celoten pridelek izključno preko organizaciji pridelovalcev. Pravila organizacije morajo natančno določiti pogoje in delež lastne prodaje pridelkov mimo organizirane prodaje preko organizacije pridelovalcev. Če želi organizacija, zadruga ali družba pridobiti status organizacije pridelovalcev mora izpolnjevati naslednje pogoje: • je ustanovljena kot zadruga, gospodarska družba ali druga pravna oseba zasebnega prava, • njena pravila obvezujejo člane, da upoštevajo določena pravila glede proizvodnje in prodaje ter ponujajo celotno tržno proizvodnjo v prodajo preko organizacije proizvajalcev (izjeme od obveznosti izključne prodaje so dopustne le v obsegu in ob pogojih, kijih določajo predpisi, • ima določeno najmanjše število članov in najmanjši obseg proizvodnje določenega kmetijskega pridelka oziroma živila ali skupine kmetijskih pridelkov oziroma živil, • izkaže dejansko in uspešno poslovanje, • ne omejuje konkurence v nasprotju z zakonom. 2.1.5 Konzorcij Konzorcij ali skupina podjetij nastane s povezovanjem sorodnih ali zelo različnih podjetij. Skupni interes je najbolj pomemben dejavnik pri tej odločitvi. Podjetja tudi formalno sklenejo sporazum o strateškem partnerstvu. Cilj sodelovanja je predvsem doseganje večje učinkovitosti pri nabavi, uporabi in upravljanju z elektronskimi informacijskimi viri. Oblike združevanja so zelo različne, od formalnih konzorcijev, ki temeljijo na konzorcijski pogodbi, do neformalnega sodelovanja, temelječega zgolj na dogovorih. Globalizacija in liberalizacija trga materiala za tržne pridelovalce zelenjave določa težak tržni položaj pridelovalcev pri oblikovanju cen in drugih pogosto zelo ostrih pogojev nabave. Konzorcijsko povezovanje na lokalnem, nacionalnem in tudi mednarodnem nivoju je lahko konstruktiven odgovor na tržne pritiske dobaviteljev, istočasno pa tudi zelo učinkovit poskus racionalizacije porabe vse pičlejših finančnih virov in uspešno prizadevanje za zagotavljanje vseh uporabnikom potrebnih virov (Cosec, 2006). Poslanstvo konzorcija je povezovanje, vodenje, usklajevanje in strokovna pomoč pri nabavi in zagotavljanju najširše dostopnosti virov ob optimalni porabi finančnih sredstev in zagotavljanju najugodnejših nabavnih pogojev. Naloge konzorcija so (Cosec, 2006): • podpora pri povezovanju v različne konzorcijske kroge, ki so smiselni oz. najbolj učinkoviti, • pomoč pri zagotavljanju finančnih sredstev za kooperativno nabavo pomembnih virov, • vloga pogajalca pri zagotavljanju najugodnejših nabavnih pogojev, • svetovanje in pomoč na področju licenciranja in avtorskega prava, • izobraževanje na področju nabave in uporabe virov, licenciranja in avtorskega prava, • vzdrževanje poslovnih stikov s ponudniki, • razvoj in promocija učinkovitih modelov za nabavo in uporabo materialov, • povezovanje in vzdrževanje partnerskih vezi med financerji, fundacijami, konzorciji, ponudniki in uporabniki, • promocija uporabniških storitev. Pomembna je povezovalna vloga konzorcija na nacionalnem in tudi mednarodnem nivoju. Konzorcij ne vpliva na že obstoječe in delujoče oblike sodelovanja, lahko pa jim ponudi strokovno in administrativno pomoč ter povezavo z mednarodnimi forumi. Člani konzorcija so lahko: • samostojni pridelovalci, • kmetijske zadruge, • organizacije pridelovalcev. V članstvo konzorcija vstopi posameznik ali institucija s sprejetjem in podpisom pogodbe o sodelovanju, ki določa pravice in dolžnosti članov, organizacijska, finančna in druga pravna vprašanja. Pogodbo v imenu konzorcija podpiše predsednik Upravnega odbora konzorcija. Organizacijo, vodenje in upravljanje konzorcija določa konzorcijska pogodba ter na izvedbeni ravni statut konzorcija, kije osnova sodelovanja in združevanja pridelovalcev. 2.2 PRIMERJALNA ANALIZA Cilj naše analize je poiskati primeren model organiziranja tržnih pridelovalcev sveže zelenjave v Sloveniji. Postavitev pravega modela omogoča nadaljnje raziskave za razvoj organiziranega trženja in je prvi korak na poti do končnega povezovanja. Po principu metode primerjalne analize smo analizirali: 1. najboljše notranje prakse, 2. najboljše prakse v panogi na širšem geografskem območju, 3. primere dobre prakse v drugih panogah. Pri izvedbi analize smo se osredotočili na sektor pridelave zelenjave, kjer je v prodanih količinah delež domače pridelave najnižji in hkrati beležimo največji delež individualnega nastopanja pridelovalcev (Podgoršek, 2009). Zato ocenjujemo, da je to eden izmed sektorjev, kjerje potreba po povezovanju pridelovalcev najbolj izražena. 2.2.1 Najboljše notranje prakse Ne glede na vse pogostejši samostojen nastop pridelovalcev na trgu lahko tudi v slovenskem tržnem prostoru poiščemo nekatere prakse povezovanja pridelovalcev. Najpogostejši obliki sta: • zadruga, • organizacija pridelovalcev. Pričakovati je da bodo obstoječe slovenske splošne kmetijske zadruge morale odigrati vlogo nosilca povezovalnih procesov na področju zelenjadarstva. Naloge od osamosvojitve do vstopa Slovenije v evropske integracije niso najbolje opravile. Izjema so le nekatere zadruge (KZ Krka, z.o.o., zadruga Podravske vrtnine, Zdrav vrt in Zlato polje). KZ Krkaje s pomočjo povezovanja pridelovalcev in z dokaj stabilnim odkupom uspela povečati pridelavo z vsega 100 ton pridelka v letu 1995 na 4000 ton pridelka v letu 2004. Organiziranost pridelovalcev v zadrugo je v tem času prinesla konkurenčne koristi tako pridelovalcem kot zadrugi. Glede na mladost_panoge1 je ekonomsko močna zadruga sofinancirala nekatere razvojne investicije v pridelavo zelenjave, kot so tehnologije in oprema za vzgojo sadik ter svojim članom omogočila pridelavo sveže zelenjave. Prav tako je zadruga izkoristila svoje prodajne poti drugih segmentov in uspešno tržila pridelane vrtnine. S financiranjem in trženjem pridelave je zadruga povečala lojalnost pridelovalcev in si s tem utrdila položaj in stabilnost v panogi (Cvelbar, 2005). Razvoj panoge na Dolenjskem, izobraževanje pridelovalcev, izboljšanje ekonomskega položaja kmetij in razvijanje lastnih tržni poti je osamosvojil pridelovalce, ki so pričeli iskati tudi druge možnosti prodaje. S tem so zmanjšali že ustvarjene konkurenčne prednosti. Prav tako zadrugi ni uspelo zadržati pridelovalcev v svojem poslovnem okviru. Do slednjega je v veliki meri pripomogla nespecializiranost zadruge, saj se je vrtnarstvo kot eno izmed panog preprosto izgubilo v velikem sistemu. Zaradi ostalih programov ni bilo zavzetosti za nadaljnje korake v razvoju organizirane oblike sodelovanje s pridelovalci na eni strani in odjemalci na drugi strani. Ce je bilo na začetku dovolj zgolj zagotavljanje odkupa pri pridelovalcih, se je ta prednost izgubila s pojavljanjem novih organiziranih oblik (podjetij) odkupa zelenjave ter z razvojem individualnih tržnih poti. S pomanjkanjem zvestobe do zadruge je sistem organiziranja med pridelovalci in zadrugo postal brezpredmeten. Nesodelovanje in predvsem nezaupanje do zadruge se je pri pridelovalcih pričelo z možnostjo boljše individualne prodaje zelenjave kot preko zadruge. Prav tako so se pridelovalci zelenjave pogosto počutili in so tudi bili zapostavljeni glede na tradicijo obstoječih zadrug. Zaposleni tržniki niso imeli izkušenj s prodajo novega artikla, kar je zelenjava nedvomno bila, in so izvajali napačno razvojno strategijo (nobena zadruga ni vlagala v skladiščne kapacitete in pakirnice). Drug primer uspešnega povezovanja pridelovalec je zadruga Podravskih vrtnin. Zadruga organizira in koordinira obseg pridelave, pridelovalci pa so odgovorni za spoštovanje dogovorjenega obsega pridelave. Vendar je tudi ta specializirana vrtnarska zadruga spoznala svoje slabosti, ki se kažejo v nezgrajenem tržno - informacijskem sistemu in slabem panožnim sodelovanjem slovenskih zelenjadarjev. Podobno tej sta nastali tudi zadrugi Zdrav vrt in Zdravo polje, ki sta povezale pridelovalce sveže zelenjave. Ne glede na spodbuden pristop so vse tri zadruge zašle v tržne težave zaradi premajhnih obsegov ponudbe. Zadruge, ki se ukvarjajo s prodajo sveže zelenjave, se niso uspele med seboj dogovoriti o poslovnem sodelovanju. Tako poslujejo s premajhnimi obsegi in si med seboj konkurirajo. 1 Zelenjadarstvo v Sloveniji se je intenzivno pričelo razvijati šele leta 1993, kar je v primerjavi z ostalimi kmetijskimi panogami zelo pozno. Nespecializiranost zadrug, ki se praviloma ukvarjajo s številnimi, med seboj nekompatibilnimi dejavnostmi, potencira med drugim njihovo premajhno poslovno učinkovitost. Slednje v kombinaciji s prešibko poslovno in kapitalsko povezanostjo zadrug sta, poleg krize zaupanja in identitete, ključna problema slovenskega zadružništva. Rešitev nastale situacije so omenjene zadruge videle v medsebojnem povezovanju. S povezovanjem so se povezale v organizacijo pridelovalcev, katere poglavitni cilj je krepitev konkurenčne prednosti pridelovalcev zelenjave. Poglavitna razlika med zadrugo in organizacijo predelovalcev je ravno v specializiranosti njune ponudbe, saj naj bi v slednji tržili izključno zelenjavo (v primeru organizacije predelovalcev sveže zelenjave), ki jo pridelajo specializirani pridelovalci z enakimi vrstami proizvodov (Alič in Vadnal, 2003). Nastale organizacije pridelovalcev kljub zahtevam po specializaciji in združevanju pridelave niso uspele opraviti nujno potrebnega tehnološkega razvoja pridelave ter uskladiti ponudbo in povpraševanju na trgu. Ponovno se je izrazil samostojen nastop posameznih organiziranih oblik ponudnikov zelenjave (zadrug, organizacij pridelovalcev, samostojen nastop večjih pridelovalcev). Isti razlog je zmanjšal zaupanje na strani odjemalcev, ki so bili še vedno prisiljeni kompletirati zelenjavo pri različnih ponudnikih. Pridelovalci sveže zelenjave v sosednjih državah so medsebojno povezani v po obsegu pridelave velike organizacijske povezave. Po Topolniku in Popoviču (2005) je povprečna organizacijska oblika povezovanja pridelovalcev večja od vse slovenske pridelave, saj povprečno povezuje pridelovalce z več kot 200 tisoč ton skupnega pridelka sveže zelenjave (v Sloveniji pridelamo letno skupaj okrog 80.000 t sveže zelenjave). Prav tako so npr. pridelovalci v sosednji Avstriji povezani v organizaciji pridelovalcev s skupnim obsegom 130 tisoč t sveže zelenjave (primer LGV z Dunaja). Medsebojno povezani pridelovalci v teh državah predstavljajo najpomembnejšo konkurenco slovenski sveži zelenjavi, ki se ne more ustrezno konkurenčno prilagajati. Primeri povezovanja pridelovalcev iz drugih držav pridelovalk sveže zelenjave lahko uporabimo kot primere dobre prakse, vendarje pri tem potrebno upoštevati tudi tehnološko in razvojno prednost in predvsem večji obseg pridelovanja. Majhen skupen obseg pridelave zelenjave sili slovenske pridelovalce v povezovanje tudi z odjemalci, saj konkurenčne prednosti ne morejo iskati v obsegu pridelave oz. ponudbe, temveč v pridelavi zelenjave višjega kakovostnega razreda, trženju na podlagi odnosov in podobno. Ne glede na združevanje pridelovalcev ali celo nekaterih zadrug je obseg prodaje premajhen za povečanje konkurenčnih prednosti, saj nastajajoče organizacije niso znale preseči medsebojne konkurenčnosti in med sabo povezati kapitala. Sposobnost posameznih organizacij pridelovalcevje premajhna za sledenje k strategiji konkurenčnosti, ki vključuje procese za povečanje vrednosti proizvodov (predelava, pakiranje, dodelava), razvoj blagovnih znamk in vstop v medresorsko trgovino. Pridelovalci zelenjave v Sloveniji tržijo svoje izdelke na tri načine: • lastnaprodaja • preko zadrug • preko organizacije pridelovalcev. Pregled notranjih praks na področju kmetijstva kaže pozitivne učinke povezovanja in sodelovanja pridelovalcev, vendar se zaradi slabosti, kot so: • nezaupanje pridelovalcev v obstoječe strukture, • nespecializiranost obstoječih organizacij, • premajhen obseg, • nezmožnost povezovanja posameznih organizacij med seboj do sedaj uveljavljene organizacijske oblike niso izkazale kot primerne. S pravilno koncipiranim modelom organiziranjaje opisane slabosti mogoče preseči injih izničiti. 2.2.2 Najboljše prakse v panogi na širšem geografskem območju Na širšem geografskem območju v kmetijski panogi lahko poleg v prejšnjem poglavju opisanih struktur najdemo še nekatere druge, ki so v danem obdobju prinesle konkurenčne prednosti pridelovalcem in s tem boljši zaslužek. Ena od takšnih je konzorcij. Kot primer dobre prakse je smiselno podrobneje spoznati konzorcij cvička, ki so ga oblikovali pridelovalci cvička. Konzorcij cvička je nastal s povezovanjem pridelovalcev vina s skupnim interesom. Cilj sodelovanja je predvsem večja učinkovitost pri nabavi, uporabi in trženju ter uporaba in upravljanje z informacijskimi viri. Globalizacija trga vina je postavila slovenske vinarje v težak tržni položaj in podrejenost pri oblikovanju cen. Pridelovalci cvička so se tega zavedali in med sabo sklenili dogovor o sodelovanju, skupni nabavi in določitvijo kvalitete cvička ter prodajnih pogojih. Ne glede na težave znotraj konzorcija (razpad prvotno zastavljenega konzorcija na zadrugo in društvo) so prednosti povezovanja izrazite in se kažejo v nadpovprečni tržni učinkovitosti in prodaji cvička po še vedno visokih cenah. S povezovanjem so pridelovalci združili finančno moč posameznikov za promocijo cvička ter postavili minimalno ceno cvička, pod katero se to vino ne prodaja. Upoštevanje dogovorovje prisilili kupce cvička k sprejemu konzorcijskih pravil in odkupu vina pri konzorcijsko določenih cenah. Konzorcij cvička je primer dobre prakse povezovanja pridelovalcev enakega pridelka. Primer je potrditev domnev o prednostih organiziranega tržnega pristopa v primerjavi s samostojnim trženjem velikega števila posameznikov. Konzorcij cvička je lahko zelo uspešno uveljavil svoja pravila, saj je pridelovanje cvička geografsko omejeno, ni tuje konkurence in količina je omejena z zemljišči, primernimi za vinogradništvo na točno določenem geografskem območju. Kupci cvička tega lahko kupijo samo pri pridelovalcih v konzorciju. Pri tako specifičnih razmerah je ta konzorcij uspešno opravil svojo vlogo, medtem ko je pridelava drugih kmetijskih proizvodov vezana na povsem drugačne razmere, saj pridelava ni vezana na geografsko območje, temveč na pridelovalne razmere, prav tako se odjemalci lahko odločajo za nakup na širšem evropskem ali celo svetovnem trgu. Ob razvitem trgu je potrebno upoštevati, da se cene ponudbe določajo predvsem v državah, ki so tradicionalno pomembne pridelovalke posamezne skupine proizvodov in ne zgolj na podlagi ponudbe in povpraševanja v Sloveniji. 2.3 RAZVOJ IN POLOŽAJ ZADRUG TER OKVIRI NJIHOVEGA DELOVANJA. V Sloveniji ima zadružništvo podobno tradicijo kot v ostalih državah srednje Evrope in zadruge še vedno igrajo pomembno vlogo v slovenskem kmetijstvu, za kateregaje značilna struktura manjših privatnih kmetij. Kmetijske in gozdarske zadruge so vključene v razne vrste dejavnosti. Glavne med njimi so: - oskrba kmetov in podeželskega prebivalstva, - odkup kmetijskih izdelkov kot so: mleko, grozdje, krompir, govedina, svinjina, žita, les, zelenjava, hmelj. - dobava surovin za kmetijsko proizvodnjo, - predelava nekaterih vrst kmetijskih pridelkov, predvsem mleka, grozdja in mesa. - oskrba podeželje s splošnim trgovinskim, kar pomaga ohranjati poseljenost na podeželju in prebivalstvu obdržati delo. Obstoječe zadruge so po svojem namenu predvsem splošne in se ukvarjajo z nabavo in prodajo kmetijskih pridelkov ipd. Vse več pa se pojavlja tudi specializiranih, na primer gozdarska, sadjarska, mlekarska in druge. 2.3.1 Tržni deleži kmetijskih zadrug v agroživilski verigi Glede na registracijo v poslovnem imeniku je najvišje število zadrug članic Zadružne zveze Slovenije registriranih kot posredniki ali trgovci na debelo - 34 zadrug s 1450 zaposlenimi. S trgovino na drobno se ukvarja 10 zadrug s 794 aktivnimi zaposlenimi. Nekaj zadrug je aktivnih v prireji, ostale aktivnosti s katerimi se ukvarjajo zadruge pa so tudi pridelava rastlin, storitve za kmetijsko proizvodnjo, predelava kmetijskih pridelkov ipd. Odkup in prodaja sta največkrat povezani s kmetijskimi pridelki in predelavo lesa, kot tudi s proizvodnjo nekaterih posebnih kmetijskih inputov (npr. krmila). Predelovalni obrati, ki so v lasti zadrug, so predvsem obrati za predelavo mesa in vinske kleti, v manjšem številu pa so prisotne tudi v mlečnem sektorju (nekatere sirarne, mlekarne). V segmentu dobave kmetijskih inputov, imajo zadruge še vedno v lasti več kot polovico tržnega deleža pri trgovanju z mineralnimi gnojili in fitofarmacevtskimi izdelki. Zadruge so še vedno najpomembnejši poslovni partnerji kmetov pri zagotavljanjem potrebnih inputov za kmetijsko proizvodnjo. Specializirane zadruge, predvsem gozdarske, mlekarske, perutninarske, sadjarske in vinarske so tiste, ki so poleg prodaje in nabave vsaj delno povezane tudi s predelavo. Za analizo poslovnih rezultatov izbranih zadrug smo podatke pridobil iz v poslovnih registrih objavljenih poročil in bilanc (AJPES), spletnih strani, telefonskih in spletnih vprašalnikov ter intervjujev. Zbiranje podatkovje potekalo leta 2011. 2.3.2 Položaj v živilski verigi Zadruge so še vedno najpomembnejša povezava med pridelovalci in prodajalci v vseh raziskovanih proizvodnih segmentih. Vendar je njihova pomembnost v živilski verigi drugačna. Naslednja preglednica prikazuje položaj zadrug v različnih proizvodnih usmeritvah. Preglednica 1: Delež odkupa s strani zadrug v celotnem odkupu kmetijskih pridelkov v letu 2008 (ZZS) Pridelek Delež v skupnem odkupu (%) Govedo (t) 93 Svinjina (t) 25 Mleko (1000 lit) 78 Žita (t) 42 Grozdje (t) Les (m3) 71 29 Zelenjava (t) 68 Industrijske breskve (t) 93 Najpomembnejši pridelki, pri katerih imajo zadruge večinski delež odkupa od kmetov, so bili govedina, surovo mleko, grozdje in zelenjava. Za druge izdelke, so kmetovi najpomembnejši kupci predelovalna industrija (žita, svinjina in sadje). Oljke, oljčno olje in drobnica pa se pretežno prodajajo na domu ali na tržnici neposredno končnim kupcem. Po osamosvojitvi so kmetje intenzivno poizkušali individualizirati njihovo proizvodnjo in so z zadrugami sodelovali samo v tistih sektorjih, kjer je bil trg zelo centraliziran že v socialističnem obdobju (govedina in surovo mleko). Drugi razlog zakaj so kmetje prenehali sodelovati z zadrugami pa je povezan z reformo zadrug. Kmetijska svetovalna služba je bila z reformo premeščena v osrednji organ, najprej na ministrstvo za kmetijstvo in kasneje v kmetijsko in gozdarsko zbornico. Večina zadrug, ki kupujejo kmetijske pridelke direktno od kmetov, delujejo le kot posredniki med proizvajalci in predelovalno industrijo in se ne ukvarjajo z organizacijo in načrtovanjem proizvodnje pri svojih članih. 2.3.3 Uspešnost zadrug Kmetijske zadruge, ki delujejo po vsej Sloveniji, imajo danes več kot 16.500 aktivnih članov in zaposlujejo 3.022 oseb. Kot je prikazano v spodnjem grafu, so zadruge po Sloveniji v zadnjem desetletju konstantno povečevale svoj dohodek od prodaje. V letu 2008, je imela povprečna kmetijska zadruga 9 milijonov € dohodka, 2,6 milijona € kapitala, 40 zaposlenih in 218 članov. Med leti 2003 in 2005 pa je bil skupni čisti dobiček zadrug negativen. V ostalem obdobju pa so se zadruge dobro izkazale. To pa se je spet končalo leta 2009, ko so zaključile poslovno leto z izgubo. SKUPNI PRIHODEK NA ZADRUGO 10.000.000 -|- 9.000.000 --- 8.000.000 -- 7.000.000 -- 6.000.000 --¡==j--- 5.000.000 ---- - - - 4.000.000 --- - - - - 3.000.000 --- - - - - --H-H-H-H-H-1 1.000.000 --- - - - - 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 Slika 2: Skupni prihodek zadrug v letih od 2000 do 2008 (Novak, 2011) V istem obdobju je bilo sicer zaznati zmanjšanje števila zadrug in zaposlenih v zadrugah. Število zadrug se je zmanjšalo za 8,9%, število zaposlenih pa za 20,9%. Razlog za to so bili predvsem stečajni postopki, deloma pa tudi združitve in prostovoljni preklici. V študiji o razmerah v slovenskem zadružništvu Kavčič in sodelavci (2010) ugotavljajo, da med poslovnimi rezultati zadrug in kvaliteto storitev, ki jih zagotavljajo članom, ni močne korelacije. Zadruge, ki ustvarjajo dobiček v zelo omejenem obsegu, če sploh, le tega prenašajo na svoje članstvo (preko zanje ugodnejših cen). Na drugi strani pa pri zadrugah, ki poslujejo z izgubo in za katere bi lahko sklepali, da je slab rezultat vsaj deloma posledica ugodnejših cen, ki jih zagotavljali svojim članom (nižjih marž zadrug), tega ni mogoče ne dokazati in ne ovreči. Na posamičnih primerih se je izkazalo, da poslovni rezultati zadrug niso praktično v nobeni povezavi s kvaliteto storitev, ki jo le-te zagotavljajo svojim članom. Če bi želeli ugotoviti dejanski vpliv poslovanja zadrug na uspešnost poslovanja njihovih članov, bi morali narediti zelo podrobno cenovno analizo za strateške materiale po posameznih zadrugah, kar paje presegalo okvire študije. Med poslovno dejavnostjo zadrug in poslovno uspešnostjo njihovih članov je torej le šibka korelacija. Poleg tega se že po ugotovitvah Kovačiča in sod. (1997) veliko zadrug ukvarja tudi (ali predvsem) s splošno prodajo na drobno - tako živil kot potrošnega materiala. Takšna dejavnost pa nima neposrednega vpliva na poslovni rezultat kmetijstva. Že takrat avtorji ugotavljajo, da zadruge poslujejo v glavnem kot samostojne gospodarske družbe in da zadružnega principa ni mogoče praktično nikjer zaslediti. S tega vidika tudi uspešnost ali neuspešnost posameznih zadrug nima neposredne povezave ne z zagotavljanjem ugodnosti za člane in s tem njihove ekonomske uspešnosti in ne z izvajanjem kmetijske fh- politike. Do podobnih ugotovitev so prišli tudi Kavčič in sodelavci (2010), kar kaže, da v desetletnem obdobji na tem področju razvoja kmetijskega zadružništva ni prišlo do bistvenih sprememb pri njihovem poslanstvu. Preglednica 2: Število kmetijskih zadrug članic ZZS in število članov po regijah, 2010 (ZZS) Regija Število Število zadrug članov Ljubljanska 10 813 Kamniško Zasavska 6 1.567 Štajerska 10 1.066 Ptujsko Ormoška 5 2.078 Koroška 1 1.029 Celjska 10 2.094. Savinjsko Šaleška 2 749 Gorenjska 8 2.294 Severno Primorska 4 1.645 Notranjska 3 274 Južno Primorska 3 427 Posavska 6 796 Dolenjsko Belokranjska 3 1.175 Prekmursko Prleška 5 532 Skupaj 76 16.539 Preglednica 3: Razvoj kmetijskih zadrug v Sloveniji po sektorjih (International Co-operative Alliance, 2011) Prevladujoče področje Število kmetijskih zadrug Tržni delež (%) 2003 2008 2003 2008 Splošno kmetijstvo 74 64 Žita 38 24 28 Sladkor 7 0 Krma 58 46 Mleko in mlečni proizvodi 56 59 80 Govedo 65 56 76 Prašiči 33 18 Perutnina 13 5 Osemenjevanje 1 Oljčno olje Vino 4 6 Sadje in zelenjava 24 26 76 Oskrba z repromaterialom 59 47 114 : Gozdarstvo 24 16 90 : Preglednica 4: Seznam 50-ih največjih zadrug v agroživilski verigi v Sloveniji Ime zadruge Sektor KZ METLIKA KZ TREBNJE KOROŠKA KGZ SLOVENJ GRADEC KZ LENART KZ KRKA NOVO MESTO KGZ SLOGA KRANJ KZ PTUJ ZKZ MOZIRJE KGZ ŠKOFJA LOKA KZ SEVNICA KZ RADGONA KGZ LITIJA VK GORIŠKA BRDA KZ ŠMARJE PRI JELŠAH KZ TOLMIN KZ LAŠKO KZ CERKLJE KGZ SAVA LESCE MZ PTUJ KZ AGRARIA KOPER KZ ŠALEŠKA DOLINA KZ ORMOŽ KZ SLOVENSKA BISTRICA KGZ SLOVENSKE KONJICE KZ MEDVODE KZ ŠENTJUR KZ CELJE HKZ PETROVČE KZ STIČNA KZ HOČE KGZ IDRIJA KGZ RIBNICA KZRAČE KZ IZLAKE SKZ KMETOVALEC LJUTOMER KZ VELIKE LAŠČE SKZ KLAS KRIŽEVCI KZ DOMŽALE KZ VINA KRAS SEŽANA Prodaja vina na debelo Vzreja govedi Posredovanje pri kmetijskih pridelkih Posredovanje pri kmetijskih pridelkih Vzreja govedi Vzreja govedi Posredovanje pri kmetijskih pridelkih Posredovanje pri kmetijskih pridelkih Posredovanje pri kmetijskih pridelkih Vzreja govedi Posredovanje pri kmetijskih pridelkih Posredovanje pri kmetijskih pridelkih Pridelava grozdja in vina Pridelava žit (razen riža), stročnic in oljnic Vzreja govedi Pridelava mesnih izdelkov Posredovanje pri kmetijskih pridelkih Ostale storitve pri pridelavi kmetijskih rastlin Vzreja govedi Pridelava žit (razen riža), stročnic in oljnic Posredovanje pri kmetijskih pridelkih Vzreja govedi Vzreja govedi Vzreja govedi Posredovanje pri kmetijskih pridelkih Posredovanje pri kmetijskih pridelkih Vzreja govedi Pridelava žit (razen riža), stročnic in oljnic Vzreja govedi Vzreja govedi Posredovanje pri kmetijskih pridelkih Vzreja govedi Vzreja govedi Posredovanje pri kmetijskih pridelkih Vzreja govedi Vzreja govedi Posredovanje pri kmetijskih pridelkih Storitve pri živalski produkciji Pridelava grozdja in vina 'se nadaljuje'' "nadaljevanje" Ime zadruge Sektor ZVEZA ZADRUG MARIBOR Vzreja govedi HKZ GOTOVLJE Pridelava žit (razen riža), stročnic in oljnic KZ KRŠKO Vzreja govedi KGZ KAMNIK Pridelava žit (razen riža), stročnic in oljnic KGZ KRPAN Trgovina na drobno z živili KZ BREŽICE Trgovina na drobno z živili KZ GROSUPLJE Posredovanje pri kmetijskih pridelkih HKZ BRASLOVCE Pridelava žit (razen riža), stročnic in oljnic KZ DOLOMITI DOBROVA Posredovanje pri kmetijskih pridelkih KZ VIPAVA Ostale storitve pri pridelavi kmetijskih rastlin KGZ LOGATEC Trgovina na drobno z živili Preglednica 5: Najpomembnejše zadruge v izbranih sektorjih Sektor Zadruga Sadje in zelenjava 1 KZ KRKA Novo mesto z.o.o. 2 KZ Agraria Koper, z.o.o., Koper 3 KZ Ptuj 4 KZ Vipava 5 KZ Ormož Mleko in mlečni izdelki 1 KGGZ Slovenj Gradec 2 KZ Trebnje 3 MLEKARSKA ZADRUGA Ptuj z.o.o. 4 KGZ Sloga Kranj 5 KZ Cerklje Drobnica 1 KZ Tolmin 2 KGZ Škofja Loka 3 KZ Krka Novo mesto 4 KZ Laško 5 KGZ Slovenske Konjice Letni promet izbranih zadrug v letih 2000 in 2010 30.000.000 & 25.000.000 S "S 20.000.000 | £ 15.000.000 10.000.000 5.000.000 ■ Leto 2000 ■ Leto 2010 NNNNNNNNN NNNNNNNNNNNNK Zadruga Slika 3: Letni promet izbranih zadrug v Sloveniji v letih 2000 in 2010 Bilančni dobiček izbranih zadrug v letih 2000 in 2010 1.000.000 ■ Leto 2000 ■ Leto 2010 800.000 jE 600.000 j — S 400.000 I h 200.000 , JlL J. h JI.. .JL. j II. NNNNNNNN Zadruga N ? 3 N N £ Slika 4: Bilančni dobiček izbranih zadrug v Sloveniji v letih 2000 in 2010 Skupni promet izbranih zadrug v letih 2000 in 2010 350.000.000 308.890.234,00 ■ Leto 2000 ■ Leto 2010 300.000.000 250.000.000 219.959.981,00 1 200.000.000 150.000.000 100.000.000 50.000.000 0 Slika 5: Skupni promet izbranih zadrug v Sloveniji v letih 2000 in 2010 Slika 6: Skupni bilančni dobiček izbranih zadrug v letih 2000 in 2010 2.3.4 Pravni vidiki poslovanja zadrug Zadruge in organizacije prodajalcev so del poslovnega sistema v katerem zadruge kot posebno obliko podjetja obravnava ločen Zakon o zadrugah. V vseh primerih, ko pa organizacije prodajalcev niso organizirane kot zadruge, se jih obravnava kot vse ostale gospodarske družbe. Od leta 1992 je bil Zakon o zadrugah spremenjen že trikrat. Med leti 2004 in 2010 se je zakonodaja nekoliko spremenila (Zakon o podjetjih se je spremenil leta 2006, Zakon o zadrugah pa leta 2007 in 2009). Vse zakone so spremenili predvsem, da bi nacionalne zakone uskladili z direktivami EU (oblikovanje nadnacionalnih družb in Evropske zadruge). To sicer ni spremenilo osnovnega modela zadrug, vendar je le prilagodilo zakonodajo zadrug drugim zakonodajam. Z zadnjo spremembo zakona leta 2009, je bila v slovenski zakonodaji predstavljena EU zadruga. Zadruge lahko sestavljajo le člani, ki redno plačujejo članarino. V vseh ostalih pravnih zadevah pa omejitev ni. V zadrugah obstaja tudi omejitev pri sprejemanju odločitev, saj imajo le polnopravni člani pravico do glasovanja na generalni skupščini. Pri glasovanju velja pravilo, da vsak član šteje en glas. Vendar se to lahko spremenijo interna pravila zadruge, glede na višino donacij članov in njihove uveljavljenosti v skupnosti. V strukturi upravljanja je generalna skupščina najpomembnejši upravni organ, preko katerega se sprejmejo vse strateške odločitve in izvoli predsednik, določi tudi upravni odbor in nadzorni komite. Prevladujoči sistem menedžmenta je dvotirni sistem, z upravnim odborom in nadzornim komitejem. Le v redkih zadrugahje v uporabi enotirni sistem. Zadruge pridobivajo kapital predvsem preko prostovoljnih prispevkov in obveznih članskih deležev. Pomemben vir dohodkov je tudi kapital pridobljen med socialističnim obdobjem zadrug in delnice v živilski industriji. Oboje so prepisali na zadruge z Zakonom o zadrugah iz leta 1992. Ta kapital je nedeljivo zadružno premoženje in se ga ne sme razdeliti med člane zadruge v primeru, da ta propade. Mogoče je tudi pridobivanje kapitala preko zunanjih investitorjev, vendar se kmetijske zadruge tega načina pridobivanja sredstev ne poslužujejo pogosto. V zadrugah, ki nimajo zunanjih investitorjev se sredstva razdelijo po sektorjih po porabi. Ce pa ima zadruga investitorje, se kapital razdeli po interno določenih pravilih zadruge. Izstop iz zadruge se nadzira na način, pri katerem izstop enega ali več članov ne more ogroziti delovanja zadruge. Ta pravila tudi zmanjšujejo željo po spekulativnem članstvu. Glavni razlog za to je, da se delež kapitala izstopajočega člana izplača s časovnim zamikom in v več obrokih. Davke, ki jih mora plačevati zadruga ureja zakon o davkih na prihodek podjetja in ne predvideva nobenih posebnih olajšav ali izjem za zadruge. Prav tako zadrug nič drugače ne obravnava zakon o konkurenčnosti. Zaradi razmeroma majhnega tržnega deleža, ki ga imajo posamezne zadruge v lasti, se zadrug ne da obravnavati po nacionalnih regulacijah konkurenčnosti. 2.4 UPADANJE POMENA ZADRUG PO LETU 1992 Sprememba družbeno ekonomskega režima leta 1991 je globoko zaznamovala tudi razvoj in uspešnost zadrug v Sloveniji. Prehod iz socialistične oblike zadruge nazaj na klasičnoje prinesel precej sprememb, ki so vplivale na uspešnost zadrug. Ena od njih je bila uvedba obveznega vplačila članskega deleža, katerega kljub nizkim zneskom, veliko članov zadrug iz časa socializma ni želelo vplačati. Druga paje bil prenos svetovalne službe iz zadrug na ministrstvo za kmetijstvo, kar je pomenilo, da prenašanje znanja ni bilo več povezano s potrebami in strategijami zadruge. V Sloveniji za obdobje po osamosvojitvi lahko trdimo, da je organizirano povezovanje kmetov v stalnem upadanju. Tako je na področju zadružništva, kot najbolj množični obliki povezovanja v kmetijstvu, prišlo v začetku devetdesetih, ob preoblikovanju zadružnega sistema, do izrazitega padca članstva, čemur sledi konstantno padanje tako v številu članov, kot v številu zadrug. Ravno tako pa ni nič drugače pri drugih poslovnih oblika povezovanja kmetov, ki so se razvile z uvedbo SKP, kjer ravno tako beležimo skromne številke. Kovačič (cit. po Avsec in sod., 1998) pravi, daje na zmanjšanje članov vplivalo: - Populariziranje liberalizacije poslovnih odnosov ki je pri mnogih zbudila občutek, da bodo lahko individualno nastopili na trgu. - Pojav konkurenčnih dejavnosti, ki lahko kratkoročno ponudijo ugodnejše aranžmaje. S tem zadruge niso več edini poslovni partner kmetov. - Prepričanje kmetov, da so obveznosti iz članstva večje kot pa ocenjene koristi. - Staranje kmečke populacije. - Skeptičnost kmetov do reorganizacij. - Ostanki prejšnje ureditve, ki še vedno ne dajejo kmetom občutka za lastnino. Vse to izraža krizo zaupanja v namen zadrug, ki se je pojavil po obdobju reorganizacije zadrug. Do spremembje prišlo tudi na organizacijski in upravljavski ravni. Analiza zadrug leta 1996 (Kovačič, 1997) je pokazala, da sta se organizacijska in upravljavska struktura zadrug po prestrukturiranju poenostavili. Upravljavske pristojnosti so v celoti prešle na članstvo, zaposleni pa so lahko uveljavljali svoje pravice upravljanja na podlagi Zakona o soupravljanju delavcev (Avsec in sod., 1998: 8). Kljub temu pa veliko kmetov izraža mnenje, da je njihova udeležba zgolj formalna in njihov vpliv razmeroma majhen. Kot ugotavlja Kovačič (1997: 7) je bila to posledica širjenja zadrug, kjer se čedalje bolj krepi upravljavska funkcija, prav tako paje vzrok za to tudi pasivnost članov pri opravljanju upravljavske funkcije, kar je še ostanek iz socialističnega sistema. Najpomembnejši med vzroki sta pomanjkljiva usposobljenost in motiviranost članov za upravljanje. »Motiviranost za aktivno sodelovanje članov v zadružni samoupravi se bo okrepila takrat, kadar bodo člani zadrugo razumeli in doživljali kot svoje podjetje in zadružno lastnino kot svoj kapitalski vložekv to podjetje« (Kovačič, 1997: 12). Dejavnosti zadrug se po preobrazbi praktično niso spremenile, razen v primerih, ko so zadruge izločile dotično dejavnost. Kovačič (cit. po Avsec in sod., 1998: 9) že takrat ugotavlja, da prevladujejo predvsem tržne dejavnosti. Ostale dejavnosti so razpršene glede na to, alije druga zadruga organizirana kot splošna ali kot specializirana. Podatki iz opravljene raziskave (Kovačič, 1997) kažejo, da se je obseg sodelovanja z zadrugo v devetdesetih letih zmanjšal, odkar so se te preoblikovale. Avtorji so pri analizi prišel do zaključka, da se zadruge ob preobrazbi srečujejo z resnimi problemi, ki so kriza identitete in zaupanja, premajhna gospodarska učinkovitost, pomanjkanje lastnega kapitala in šibka poslovna povezanost. Šibka kapitalska moč zadrug oziroma njihova prevelika odvisnost od najemanja komercialnih kreditovje bila največja ovira za uspešno preobrazbo in uspešno uveljavljanje na trgu (Avsec in sod., 1997: 23). Ta trend se je v preteklem desetletju delno obrnil. Posebnost kmetijskih zadrug v Sloveniji je tudi ta, da so zunanji tokovi poslovanja zadrug zelo razpršeni. Poslovni partnerji, s katerimi sodelujejo kmetijske zadruge v Sloveniji so pretežno trgovske družbe in sistemi, lokalne mlekarne, lokalna mesna industrija, ostali večji partnerji in manjši poslovni partnerji. 2.5 OBSTOJEČI SISTEM MEDSEBOJNIH POVEZAV Večji del zadrugje povezan v okviru zadružne zveze, vendarje ta povezava zgolj formalna in ne prinaša niti nove dodatne vrednosti niti kakršnihkoli sinergijskih učinkov (Kavčič in sod., 2010). 2.6 NOVA VLOGA KMETIJSKIH ZADRUG V predlogih strategije razvoja kmetijstva (2009) se kmetijske zadruge opredeljuje kot nosilce dinamičnega razvoja, v praksi pa dejansko pogosto delujejo kot gospodarske družbe katerih primarni cilj je ustvarjanje dobička (oz. preživetja), ne pa zagotavljanje ugodnosti za člane. Zadruge so pomemben oskrbovalec kmetov z repromaterialom in ključni odkupovalec kmetijskih proizvodov. Pri ustreznem delovanju kmetov -članov lahko na teh področjih predvidimo velike možnosti zniževanja stroškov in povečanja prihodkov kmetijskih gospodarstev, ki pa jih ob zdajšnji razdrobljenosti zadrug ni mogoče doseči. Skupaj z resornim ministrstvom in zastopniki interesov kmetov (KGZS, sindikati kmetov)je potrebno najti način, kako stimulirati zadruge za spremembe, kot so : - povezovanje na področjih, kjer se lahko dosežejo sinergijski učinki (kar pa ne pomeni nujno zmanjševanja njihove avtonomije, karje pogosto bojazen članov); - uvedba sodobnejših metod poslovanja, ki so ključni element konkurenčnosti; - postopno vključevanje zadrug v razvojne dejavnosti in programe kot ključnih elementov razvoja podeželja; - uvajanje konceptov novih zadrug (new generation coops) z omejevanjem članstva, ožanjem nabora dejavnosti in kapitalskimi vložki nad obveznimi članskimi deleži. Predvsem pa je pomembno, da člani začnejo delovati kot lastniki in sami zahtevajo spremembe v načinu delovanja zadrug neposredno in preko svojih zastopnikov (upravnih in nadzornih odborov), saj bodo šele takrat dosegli dejanske učinke koncepta neposredne demokracije in socialnega podjetništva, ki je temelj delovanja zadružnega sistema. Ker bodo pozitivni učinki pričakovanih sprememb tudi širši (za prebivalstvo podeželja in celotne družbe), je upravičena aktivna spodbuda s strani resornih ministrstev (kmetijstvo, delo, sociala). Zadruge so tudi nosilci regionalnega razvoja. Pri svojem delovanju so sicer samostojne in avtonomne pri odločitvah, vendar so del enotnega sistema gospodarstva na podeželju, katerega sestavni del je tudi zasebni sektor, ki konkurira zadružnemu sistemu. Zadružni sektor v poslovnem smislu koordinira Zadružna zveza Slovenije (ZZS), ki pa zaradi sistema delovanja, daje zadruga zadrug, nima pomembnejših vzvodov za neposredni vpliv na svoje članice. Pri drugih nalogah, ki jih opravljajo zadruge kot nosilke regionalnega razvoja, pa je v njihovo koordinacijo vključena tudi Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije (KGZS). Pri tem delovanji ne sme prihajati do tekmovalnosti med KGZS in ZZS, ampak za vzajemno sodelovanje v dobro članov. Kavčič in sodelavci (2010) ugotavljajo, da če podrobneje primerjamo osnovne principe zadružništva, z realnostjo v slovenskem zadružnem sistemu lahko ugotovimo da so se številni med njimi doslej že (funkcionalno) izgubili: a) Uporabniško-lastniški princip : zadruge so v lasti članov Dejstvo: Lastniki so deleže v velikem delu »pridobili«, ne pa direktno vplačali, kar se kaže tudi pri odnosu do lastništva (člani se ne obnašajo kot lastniki). b) Uporabniško-kontrolni princip : poslovanje zadrug kontrolirajo člani Dejstvo: Posledice odnosa do lastništva se kažejo tudi pri kontroli in nadzoru, ki bi ga lastniki morali aktivneje opravljati. Lastniki niso ustrezno organizirani in tudi nimajo znanja za dejavni nadzor. c) Uporabniško-koristni princip (temeljni) : Zadruge so ustanovljene z namenom, da nudijo članom storitve, kijim drugače ne bi bile dostopne, ali bijim bile dostopne ob manj ugodnih pogojih. Dejstvo: V praksi pa so storitve zadrug marsikdaj dražje kot na prostem trgu, kmetje pajih uporabljajo še naprej predvsem zaradi utečenosti in občutka varnosti, včasih pa tudi zaradi pomanjkanja alternativ. Večina zadrug tako ne izpolnjuje svojega poslanstva ali pa to opravlja neučinkovito. Na nabavnem področju je to zelo transparentno. Zaradi nepovezanosti so nabavne količine majhne, kar posledično pomeni neoptimalne (visoke) nabavne cene. Člani kupujejo v »svojih« zadrugah po višjih cenah kot veljajo na trgu, kar pomeni, da postaja vprašljiv osnovni namen združevanja v zadrugah. Če torej želimo, da kmetje utrdijo svoj poslovni položaj in tržno moč tudi s pomočjo povezovalnih struktur,je potrebno doseči da se začnejo oblikovati subjekti, ki bodo postale celovit servis za kmete, saj bodo morali ti tudi v prihodnje zaradi neugodne posestne in velikostne strukture svojo tržno perspektivo večinoma iskati tudi v določenih oblikah poslovnih povezav. Tovrstni subjekti si morajo že v izhodišču z količinsko ustreznim odkupom kmetijskih pridelkov in izdelkov izposlovati dominanten položaj oskrbovalca predelovalne industrije in trgovine, pri čemer mora celotni sistem usklajeno nastopal v interesu kmetov. S tovrstnim lahko take povezovalne organizacije prispevajo k zagotavljanju stabilnosti pogojev poslovanja in ustvarjanja dohodka svojim članom - lastnikom. Glede na socio-ekonomske in strukturne značilnosti slovenskega kmetijstva ocenjujemo, da je za močnejšo uveljavitev povezovanja individualnih proizvajalcev potrebno v najkrajšem času izraziteje poudariti in okrepiti svetovalno-razvojno vlogo povezovalnih organizacij (eventualno tudi z delnim prenosom trenutnih pristojnosti KSS na tovrstne subjekte, ki bodo po potrebi predhodno dosegle ustrezno potrditev s strani pristojnih inštitucij) in širše ciljno poslovno - upravljavsko izobraževanje članov - lastnikov (v preteklosti že obstoječa ideja o ti. zadružni akademiji). Zanimiv model se je pričel oblikovati na Češkem. Gre za to, da tam ustanavljajo združenja proizvajalcev, ki delujejo podobno agencijam, ki neodvisno delajo za kmete. S tem imajo zagotovljeno strokovno podporo in posledično večjo pogajalsko moč (Jahn in sod., 2007). Kmetijstvo prihodnosti bo temeljilo na treh medsebojno odvisnih in uravnoteženih stebrih -ekonomskem, socialnem in okoljskem. Glede na organizacijsko poslovna načela in vključno močno izražene principe socialnega podjetništva menimo, da so kot organizacijska oblika prav zadruge tiste, ki bi najlažje pomagale pri izgradnji teh stebrov in doseganji iz njih izhajajočih ciljev. Poleg tega pa lahko zadruge kot pomembni lastniki slovenske živilskopredelovalne industrije tudi ohranjajo predelavo v lokalnem okolju in skrbijo za dolgoročno ohranjanje kmetijske pridelave, ter obenem zagotavljajo sledljivost pridelave kakovostne in varne hrane za potrošnika. VIRI Alič V., Vadnal K. 2003. Možne smeri razvoja organizacijskih oblik povezovanja slovenskih pridelovalcev in kmetijskih podjetij v hortikulturni panogi. V: Slovensko kmetijstvo in Evropskaunija. Ljubljana, Društvo agrarnih ekonomistov Slovenije: 305-323 Letna poslovna poročila zadrug. www.ajpes.si Avsec F., Avsenik D., Kovačič M., Tividar J. 1998. Aktualne teme iz kmetijskega in gozdarskega zadružništva. Ljubljana, Zadružna zveza Slovenije. Avsec F., Kovačič M., Tividar J. 1997. Prihodnost zadružništva, pomen in upravljanje zadrug. Ljubljana: Zadružnazveza Slovenije, 1997. Cosec. 2006. Konzorcij slovenskih knjižnic za nabavo. http://www.nuk.uni-lj.si/cosec/mediji-cosec.asp (11. apr. 2006) Cvelbar U. 2005. Organiziranost prodaje zelenjave v KZ Krka. V: Vrtnarstvo, kako do zdrave hrane in okolja. Slovenski vrtnarski posvet, 28. - 29.jan. 2005. Podgoršek J. (ur.). Novo mesto, Kmetijska šola Grm, KZ Krka, Kmetijsko gozdarski zavod: 89-93 Di Iacovo F., Vadnal K., O'Connor, D. 2009. Supporting policies for social farming in Europe : progressing multifunctionality in responsive rural areas. Firenze: Arsia - Agenzia Regionale per lo Sviluppo e l'Innovazione nel settore Agricolo-forestale, cop.: 221 str. Iliopoulos C., Cook M. 2004. The Organisational, Financial and Ownership Characteristics of US Agricultural Cooperatives: Survey Results From a New Institutional Economics Perspective, International Conference of Cooperative Economy (September 7th until September 9th, 2004), Münster, Westfälische Wilhelms-Universität: 15 str. International Co-operative Alliance. 2011. Spletni portal mednarodnega združenja zadrug. http://www.ica.coop/coop/principles.html (28. avg. 2011) Jahn G., Zerger C., Peter S., Knickel K. 2007. Status Quo Analysis (WP3) European Comparative Report (D3.3) COFAMI. Institut for Rural Developement Research, J. W. Goethe University Frankfurt: 56 str. Karlson D. 2005. Organizationla MODels inU.S. agricultural cooperatives. Uppsala, SLU, Institutionen för ekonomi: 60 str. Kavčič S., Mravljak M., Teslič R. 2010. Vizija razvoja slovenskega kmetijstva s poudarkom na uporabi novih poslovnih modelov. Ljubljana. Kovačič M. 1997. Preobrazba kmetijskih zadružnih organizacij v Sloveniji. Ljubljana. Lagendijk A. 1998. New forms of regional industry policy in Europe: How do policy makers understand »Competitiveness« and »Clusters«. University of Newcastle http://www.psa.ac.uk/cps/1998/lagendijk.pdf (20.nov.2005) Markelova H., Meinzen-Dick R., Hellin J., Dohrn S. 2009. Collective action for smallholder market access. Food Policy 34: 1-7 Nilsson J., Bjorklund T. 2003. Could cooperatives be competitive? About market orientation in the agrifood sector. Sveriges Lantbruksuniversitet, Rapportnr, 149: 228-239 Novak J.M. 2011. Poslovanje gospodarskih družb in zadrug v letu 2009. Delovni zvezek št. 2/2011. http://www.umar.gov.si/publikacije/delovni_zvezki Podgoršek J. 2009. Model organiziranja tržnih pridelovalcev sveže zelenjave v Sloveniji. Doktorska disertacija. Univerza v Ljubljani. Biotehniška fakulteta, Oddelek za agronomijo, Ljubljana: 147 str. Porter M. 1998. Clusters and the new economics of competition. Harvard Business Review, 76, 6: 77-90 Strategija razvoja slovenskega kmetijstva (delovno gradivo).2009. Ljubljana, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Topolnik D., Popovič N. 2005. Tržna analiza nekaterih pomembnejših zelenjadnic na slovenskem tržišču pred in po vstopu Slovenije v EU. V: Vrtnarstvo, kako do zdrave hrane in okolja. Slovenski vrtnarski posvet, 28. - 29.jan. 2005. Podgoršek J. (ur.). Novo mesto, Kmetijska šola Grm, KZ Krka, Kmetijsko gozdarski zavod: 30-38 Wang P, Watts A. 2006. Formation of buyer-seller trade networks in a quality-differentiated productmarket. Canadian Journal ofEconomics, 39,3: 971-1004 Zadružna zveza Slovenije. 2011. http://www.zzs.si/index.php?option=com_content&task=view&id=543 (26. jul. 2011) Zadružna zveza Slovenije. 2011. http://www.zadruzna-zveza.si/Clanstvo.html (14. nov. 2003) Zadružna zveza Slovenije. 2011. http://www.zadruzna- zveza.si/index.php?option=com_content&task=view&id=14&Itemid=14 (28. avg. 2011) Zadružništvo kot model uspešnega poslovnega organiziranja v Sloveniji. Zbornik gradiv. Jakuš. A., Jerina. B. (ur.). Ljubljana. ZZS. Zakon o zadrugah. Ur. l. RS. št. 13-675/92 Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o zadrugah. Ur. l. RS, št. 87-3841/2009 3 DEJAVNIKI SODELOVANJA V ORGANIZACIJAH KMETIJSKIH PROZVAJALCEV 3.1 NAMEN POVEZOVANJA Povezovanje posameznikov v organizacije proizvajalcev ima v principu en sam cilj. Člani povezave želijo s čim manjšimi stroški doseči največji dobiček. V povezavo so vključeni posamezniki, ki verjamejo, da lahko povezani v skupino skupni cilj dosežejo hitreje in z manj stroški, kot bi ga sicer dosegli kot posamezniki (North, 1998). Sodelovanje v uspešnih povezavah članom prinaša številne koristi, predvsem zaradi velikosti proizvodnje in ponudbe. Večji akterji v oskrbovalni verigi imajo večjo tržno moč in boljšo pogajalsko pozicijo, proizvodni stroški so zaradi obsega proizvodnje manjši (Lamprinopoulou in sod., 2006; Bramley in sod., 2009). Materialni viri (kapital, surovine, delovna sila) so povezanim proizvajalcem dostopnejši kot nepovezanim, prav tako je dostopnejše znanje, hitrejši in cenejšije razvoj (Lamprinopoulou in sod., 2006; Bramley in sod., 2009; Reviron in sod., 2009). Uspešne povezave proizvajalcev zmanjšujejo transakcijske stroške znotraj oskrbovalne verige z oblikovanjem stabilnih povezav in zmanjševanjem oportunističnega delovanja članov na različnih nivojih oskrbovalne verige (Lamprinopoulou in sod., 2006; Bramley in sod., 2009; Paus, 2008). Povezano delovanje proizvajalcev ni smiselno, če ne prinaša koristi svojim članom oziroma, če koristi niso večje od vložkov, ki so potrebni za delovanje povezave. V neuspešnih povezavah do izraza pridejo negativne lastnosti povezovanja, ki so pogosto posledica osebnostnih lastnosti članov. Raziskovalci omenjajo visoke transakcijske stroške kot posledica nadziranja oportunističnega obnašanja članov, težave z usklajevanjem interesov in določanjem skupnega cilja povezave - ta se nanaša na različno stopnjo motivacije in pripravljenosti posameznega člana za sodelovanje (Bramley in sod. 2009; Paus, 2008; Reviron in sod., 2009; Menard in Klein, 2004). Poleg tega povezano delovanje otežujejo ekonomske značilnosti posameznih članov povezave kot so velikost in oblika organiziranosti. Kolektivno odločanje, ki ga prinašakolektivno delovanje lahko pripomore k inovativnosti pristopov vodenja, lahko pa inovativnost zavira. Glavna težava kolektivnega delovanja so gotovo veliki stroški delovanja organizacije in komunikacije med člani, ter visoki vstopni stroški (Bramley in sod., 2009; Paus 2008). Organizacijske značilnosti in težave kolektivnega nastopanja kmetijskih proizvajalcev na trgu so podobne kot pri organizacijah v drugih panogah, so pa cilji povezovanja kmetijskih proizvajalcev kompleksnejši. Najpomembnejša je pri kmetijskih proizvajalcih tudi ekonomska uspešnost. Z njo pa so tesno povezani še ostali cilji kolektivnega delovanja kot so izboljševanje kakovosti pridelkov in izdelkov, ki ga zagotavljata izobraževanje in razvoj. Za višjo kakovost se zavzemajo predvsem organizacije, ki se združujejo z namenom zaščite posebne kakovosti izbranega izdelka. Zagotavljanje regionalnega razvoja, aktivnosti na podeželju in ohranjanje kulturne krajine je glavni cilj organizacij, ki jim je osrednja skrb trženje geografskega območja in socialne vloge kmetijstva. Direktno trženje kmetijskih pridelkov je eden od načinov zagotavljanja pravičnih odnosov med deležniki oskrbovalne verige, kar je tudi eden od ciljev povezanega nastopanja kmetijskih proizvajalcev na trgu. (Barjolle in Sylvander, 2002). Vloga organiziranega delovanja kmetijskih proizvajalcev ni zgolj ekonomska korist, pomembna je tudi družbena vloga in socialne koristi, ki jih prinaša članom povezave in potrošnikom pridelkov in storitev (Paus, 2008). 3.2 GLAVNE OBLIKE KOLEKTIVNEGA NASTOPA KMETOV Organizirano delovanje kmetov se je začelo s kooperacijami po načelih, ki sta jih uvedla Schulze-Delitzsch in Raiffeisen z namenom reševanja majhnih kmetijskih gospodarstev pred ekonomskim propadom (Jahn in sod., 2007). Skozi zgodovino so se organizacijske oblike povezanega delovanja spreminjale skladno z družbenimi spremembami in v smeri zmanjševanja transakcijskih stroškov, ki so ključna obremenitev organizacij (Williamson, 1981). Zadruga, čeprav je še vedno aktualna, ni več edina organizacijska oblika povezav, pojavljajo se vedno nove, kot so vertikalne smeri povezovanja deležnikov oskrbovalne verige, horizontalne smeri povezovanja na posameznem nivoju verige ali grozdasto povezovanje (Alič in Vadnal, 2003; Menard in Klein, 2004) Osnovni namen - ekonomska uspešnost - kolektivnega delovanja kmetov ostaja enak, vendar se lahko le-ta doseže po različni poti. Organizirano delovanje je v veliki meri odvisno od iznajdljivosti članov, trženjskih sposobnosti koordinatorjev in svetovalcev, zato se med sabo razlikujejo v poudarkih in namenih povezovanja, kljub temu lahko organizacije kmetov združimo v skupine (Jahn in sod., 2007): - Organizacije, katerih cilj jepovečanja kapacitet kmetijskih proizvajalcev Med te spadajo tradicionalne zadruge in inovativne oblike klasičnih organizacij proizvajalcev, ki povezujejo manjše kmetijske proizvajalce z namenom izboljšati njihovo pogajalsko moč na trgu zaradi večje količine proizvoda. - Organizacije spoudarkom naposebni kakovostiproizvoda Posebno kakovost kmetijskega proizvoda poudarjajo organizacije ustanovljene z namenom trženja izdelkov z zaščito posebne kakovosti PDO, PGI, ekološko pridelanih kmetijskih pridelkov ali izdelkov posebne, višje kakovosti. Pogosto je njihovo delovanje izrazito tudi na področju trženja regionalne hrane in promocije geografskega območja. - Organizacije, ki skrbijo zaproizvodnjo inponudbo regionalne hrane. - Organizacije ki skrbijo za trženje geografskega območja. - Organizacije, ki si prizadevajo za direktno trženje pridelkov. Z direktnim trženjem se proizvajalci izognejo posrednikom in vzpostavijo bolj oseben in zaupljiv odnos s stranko, kije posebej pomemben pri trženju izdelkov posebne kakovosti. - Organizacije, ki razvijajo ponudbo neživilskih proizvodov/storitev na ruralnih območjih Neživilska ponudba kmetijskih proizvodov se nanaša na trženje kmetijskih pridelkov za alternativno rabo (biodizel, tekstilna vlakna) in na ponudbo nekmetijskih storitev kot so turizem, energija, biotska raznovrstnost, pokrajina. Neživilski vidik kmetijstva ima zadnjem obdobju pomembno družbeno vlogo, posledično je trženje neživilskega produkta ruralnega okolja dobičkonosno in pomeni dodaten vir prihodkov na kmetijskem gospodarstvu. V zadnjih letih se opaža, da tako proizvajalci, kot tudi potrošniki dajejo velik pomen kakovosti in varnosti prehrane, oživitvi podeželja v smislu ohranjanja naravne in kulturne dediščine in boja proti zaraščanju, ohranjanju delovnih mest in poselitve podeželja, varstvu okolja in trajnostnega razvoja na podeželju. To so glavni razlogi za združevanje kmetov. Do teh ugotovitev so prišli različni raziskovalci. 3.2.1 Združevanje za povečanje obsega proizvodov in storitev Kmetje, ki se združujejo z namenom povečanja obsega proizvodov in storitev, se povezujejo na dva temelja načina: - tradicionalne zadruge - nove oblike zadrug Te obliki združevanja povezuje cilj združiti veliko količino proizvodov iz več kmetij in s tem omogočiti ekonomijo obsega z nižjo ceno prevozov in z nižjimi stroški predelave. (Markelova in sod., 2009) Drugi ciljje večji vpliv na gibanje cen proizvodov. Tradicionalne zadruge so prisotne v skoraj vseh državah, vendar so člani zadrug dokaj pasivni zaradi slabega razumevanja in sprejemanja odločitev. Nove oblike zadrug se nahajajo večinoma v srednji in vzhodni Evropi. Njihovo delovanje je sicer podobno delovanju tradicionalnih zadrug, vendar je to bolj dinamično, poleg tega pa je podprto s sredstvi EU in nacionalnimi predpisi. Poleg tega organizacije proizvajalcev upoštevajo še komponento kakovosti pridelkov, kar se dokazuje s konstantnim nadzorom. Zanimivost prihaja iz Češke. Gre za to, da tam združenja delujejo podobno agencijam, ki neodvisno delajo za kmete. S tem imajo zagotovljeno strokovno podporo in posledično večjo pogajalsko moč. 3.2.2 Združevanje za proizvodno visokokakovostnih pridelkov V zadnjem desetletju se potrošniki vse bolj zavedajo pomena zdravega načina življenja in varne hrane. Zavedajo se, daje pridelava prehrane pomembna pri proizvodni kakovostnih proizvodov. V zadnjem času se v tem kontekstu spodbuja ekološka pridelava, ki ne le pripomore k produkciji visokokakovostnih proizvodov, ampak tudi spodbuja trajnostni razvoj podeželja in trajnostno ravnanje z naravnimi viri. Prav to so razlogi, zaradi katerih potrošniki vse bolj posegajo po ekološko pridelani prehrani. Težava je v tem, da imajo ekološki pridelki visoko ceno, ki nekaterim potrošnikom onemogoča nakup le-teh. Izziv ekoloških kmetov je prav zato v povezovanju in združevanju, na račun katerega bi ekološke pridelke naredili bolj dostopne tudi za tako skupino potrošnikov. 3.2.3 Združevanje s ciljem pospeševanja proizvodnje živil lokalnega izvora Tu govorimo o povezovanju, ki daje veliko težko kakovosti in posebnosti pridelka. Se pravi gre za neke vrste diferenciacijo trga, ki trži posebne proizvode. Ta združenja se odločajo za zaščito proizvodov v smislu blagovne znamke. Kmetje poskušajo ustvariti posebne izdelke, ki bi lahko zagotovili višjo prodajno ceno. Jamstvo o ekskluzivnosti proizvoda, dokazujejo z rednimi pregledi organizacij za nadzor, ki izdelku dodelijo tudi posebno oznako. Ta skupina se zavzema za to, da so njihovi proizvodi specifični za območje na katerem so bili pridelani. Taka združenja opredelijo lastne standarde za izdelke, ki običajno temeljijo na tradicionalni pridelavi oz. predelavi ali posebnosti okolja v katerem so pridelani. Taki proizvodi so podprti tudi z zakonom, kijim podeljuje ZOP in ZGO (Jahn in sod., 2007). Tu gre za celovito združevanje, ki se bori proti globalizaciji. Proizvode, pridelane na nekem območju, želijo tudi tam prodati, zato se kmetje združujejo z mesarji, peki, mlekarnami ... Ponujajo široko paleto proizvodov: sadje, zelenjavo, jajca, meso, kruh idr., ki so zbrani v košarici izdelkov z isto regionalno konotacijo. Tu pa ne gre le za pridelke, ampak tudi za storitve, ki jih ponujajo v neki regiji: turistične in kulturne dejavnosti, izobraževanja ... (Knickel in sod., 2008). Značilne so kmečke tržnice, ki so prisotne tudi v Sloveniji. Ta način trženja običajno odpravlja težave s logistiko. Pogosto so tudi finančno podprti s strani EU (npr. LEADER). Podpirajih tudi širšajavnost. 3.2.4 Združevanje z namenom vzpostavitve stika med ponudnikom in potrošnikom Osnovni cilj takega način povezovanja je v vzpostavitvi vezi med ponudnikom in potrošnikom. To omogoča večjo stopnjo zaupanja in boljšo komunikacijo med obema koncema prehranske verige. S tem pa se zmanjša izguba dodane vrednosti na račun posrednikov. Tako kupci neposredno izrazijo željo po določenih proizvodih. S tem kmetje dobijo takojšno informacijo o količini pridelka, ki ga morajo pridelati za neposredno prodajo. S tem povezano lahko lažje organizirajo proizvodnjo na svojih kmetijah, poleg tega pa imajo zagotovilo, da bodo pridelke prodali. 3.2.5 Združevanje z namenom vključitve neprehranskih proizvodov in storitev Tu so prisotne različne storitve in proizvodi, ki jih povečini združujemo v dve glavni skupini: - kmetijsko-okoljske storitve in - proizvodnja neprehranskih proizvodov in storitev. Oboji sledijo glavnemu cilju, ki je gradnja nove dobavne verige. Gre za turizem, razne vrste oskrbe (z energijo, s storitvami povezanimi urejanjem krajine ... ), s pridelavo barvil, tekstila, vlaken ... (Knickel in sod., 2008). Teoretične analize (Jensen in Meckling, 1976) so pokazale, da bi morale asociacije, če želijo zmanjšati negativne učinke nejasno določenih lastninskih pravic, posedovati nekatere od naslednjih značilnosti: (1) Obstoj prenosljivih lastninskih deležev, (2) Zaželeni lastninski deleži, (3) Omejeno članstvo, (4) Zakonsko obvezujoče dobavne pogodbe ali enoten proizvodni dogovor in (5) Minimalen predhodni zahtevek za investicijske lastninske deleže. V raziskavi COFAMI (Jahn in sod., 2007) so analizirali stanje povezovanja kmetov v 10 evropskih državah in za srednjo in vzhodno Evropo ugotovili, da se je v začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja, vloga države zmanjšala. Neoliberalizem je pripeljal do propada malih kmetij in vse večje moči velikih kmetij. Zmanjša se tudi kolektivni nastop, vendar ga danes spodbujajo. Na Madžarskem spodbujajo oživitev tradicionalnih zadrug, kakor tudi oblikovanje novih, alternativnih oblik povezovanja. Podobno ugotavljajo tudi drugi raziskovalci, ki pravijo, so da po vseh državah srednje in vzhodne Evrope danes bolj zastopane individualne tržne strategije, kakor kolektivne. Podobno velja tudi za Slovenijo. V sosednjih državah, predvsem Italiji, v COFAMI ugotavljajo spremembe v zadružništvu, ki so nastale zaradi politike trajnostnega razvoja podeželja. Oblikujejo se manjše zadruge z namenom povečanja pogajalske moči kmetov. Prav tako nastajajo nove oblike združevanja, ki spodbujajo neposredno trženje in skupno promocijo. Na tem mestu je potrebno omeniti večje premike na področju zanimanja potrošnikov o kakovosti hrane in trajnostnega razvoja, kar spodbuja kmete k skupni akciji v smislu uvajanja Zaščitenega geografskega porekla (ZGP) in Zaščitene oznake porekla (ZOP). Pridelki s tema oznakama, nakazujejo tradicionalnost pri pridelavi in predelavi izdelkov, omogočajo sledljivost in predstavljajo varnost za kupca. Na Alpskih območjih se predvsem ekološki kmetje povezujejo in težijo k neposredni prodaji. Prav tako so njihova združenja usmerjena na storitveno področje v smislu ohranjanja okolja, regionalnega razvoja, komunalnih storitev. V severozahodni Evropi je prisotna visoka stopanja združevanja zadrug. To pripelje do majhnega števila zadrug, ki pa so velike. Pokrivajo različne sektorje: mlečni sektor, sadje in zelenjavo, predelava, okrasne rastline, meso ... so dobavitelji gnojil, strojev. Pomagajo pri kreditih, računovodstvu, zavarovanju ... Zadružništvo je v teh državah zelo dobro sprejeto. Dve tretjini kmetov je članov vsaj ene zadruge, v povprečju pa so včlanjeni v štirih zadrugah. Odločitve sprejemajo kmetje sami, za operativne in strateške cilje pa sodelujejo s strokovnjaki. Prihaja tudi do privatizacije zadrug, ki lahko zmanjša vpliv kmetov, poveča razlike med zadrugami ter vpliva na spremenjen nadzor in razporeditev sredstev znotraj posameznega združenja (Knickel in sod., 2008). V Nemčiji se trudijo povečati stik med proizvajalci in potrošniki: z neposrednimi povezavami in krajšimi prodajnimi verigami. Oblikujejo se alternativna združenja: manjše oblike kolektivnega trženja, ti. organizacije proizvajalcev. Vse večje tudi novih oblik združevanja: razvoj ekološkega kmetijstva, gurmanske hrane in oživitev lokalnih in regionalnih živil. V južni Evropi, predvsem v Franciji, se kmetje v povezavi s lokalnimi skupnostmi zavzemajo za direktno prodajo in skupno uporabo strojev. Združujejo se z namenom pridobitve zaupanja potrošnikov v kakovost njihovih pridelkov. S tem povezano proizvodi domačih blagovnih znamk pridobijo dodano vrednost. To omogoča tudi neposredna prodaja, ki jo v združenjih kmetov spodbujajo. Ta poveča zaupanje in stik med potrošnikom in kmetom. To so vse dobre prakse, ki bi jih lahko tudi v Sloveniji uporabljali. Tu gre tako za tradicionalna združenja, kakor tudi za alternativne oblike povezovanja, ki so vse bolj prisotna v vedno več evropskih državah. Danes pa se evropski in s tem tudi slovenski kmetje srečujejo z novimi izzivi. S časom so kmetje zaradi rasti in koncentracije v trgovinskem sektorju postopno vse bolj izgubili nadzor na verigami svojih dobaviteljev, kot tudi odjemalcev njihovih proizvodov. Neuravnoteženost moči v odnosih znotraj kmetijsko živilske in trgovinske verige ni samo specifično slovenski problem, temveč na nesimetričnost moči med agroživilskim kompleksom in trgovino oziroma med primarno proizvodnjo in drugimi dejavnostmi opozarjajo tudi avtorji, ki obravnavajo kmetijske trge in agroživilske verige v Evropski uniji pa tudi kmetijske trge v svetovnem merilu. Tudi Svetovna banka opozarja, da lahko rast dinamičnega zasebnega kmetijskega poslovnega sistema, ki bo povezoval kmete in potrošnike, omeji močna koncentracija tržnih deležev nadnacionalnih družb. Obenem so vse bolj soočeni s splošnim poslabšanjem gospodarskih razmer in spremembami v kmetijski politiki. Na drugi strani pa stalno naraščajo potrebe po zadovoljevanju zahtev potrošnikov po varnejši in kakovostnejši hrani in atraktivnem in zdravem podeželju. In pretekle izkušnje nas učijo, da majhni proizvajalci lahko v takih pogojih najbolje dosegajo svoje poslovne cilje z združevanjem. Tudi nekateri trendi že govorijo v prid tezi, da bo združevanje kmetov imelo v prihodnosti še večji pomen na učinkovitost kmetijstva kot danes. Prvič zato, ker velike razdrobljenosti primarne proizvodnje ni mogoče bistveno izboljšati v kratkem roku, prav tako pa tudi ni pričakovati, da se bo proces koncentracije velikih podjetij, ki so s širjenjem poslovanja presegla meje posameznih držav in meddržavnih ekonomskih integracij, kolikor te integracije vodijo politiko konkurence (na primer EU), ustavil ali celo obrnil v nasprotno smer. Drugič zaradi sprememb skupne kmetijske politike. V EU se težišče skupne kmetijske politike že od Mc Sharryjeve reforme v začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja (1992) premika v smer neposrednih plačil pridelovalcem, ki z uvedbo enotnega plačila na kmetijsko gospodarstvo oziroma kmetijske površine (2003) in manjšimi spremembami po pregledu skupne kmetijske politike postajajo vse bolj neodvisna od vrste in obsega pridelave in tudi samega trženja pridelka, medtem ko ukrepi tržno cenovne politike izgubljajo svoj nekdanji pomen in oblikujejo zgolj varnostno mrežo za primer najskrajnejših tržnihnihanj. Raziskave v svetovnem merilu opozarjajo tudi na koncentracijo industrije pri oskrbi kmetijstva z reprodukcijskim materialom. Vzrokov za zaostajanje je več in jih ni mogoče pripisati niti samim kmetom in njihovim organizacijam niti zgolj institucionalnemu in poslovnemu ter širšemu družbenemu okolju. Vsekakor pa zaostajanje ne prispeva pozitivno k boljšemu pogajalskemu položaju kmetov in njihovih poslovnih organizacij do drugih členov v proizvodno prodajni reprodukcijski verigi, zlasti ne do tistih, s katerimi so v neposrednih poslovnih odnosih. 3.3 DEJAVNIKI KI VPLIVAJO NA POVEZOVANJE Po rezultatih raziskave Jahn in sodelavci (2007) je opredeljenih pet skupin dejavnikov, ki najmočneje vplivajo na razvoj in uveljavitev povezovanja in združevanja kmetov. To so: - politični in institucionalni dejavniki, - dejavniki, ki se navezujejo na ekonomske značilnosti in značilnosti trga, - dejavniki, ki se navezujejo na tehnologijo in znanje, - dejavniki socialnega in kulturnega okolja in - dejavniki, ki se nanašajo na geografske značilnosti in lokaliteto. 3.3.1 Politični in institucionalni dejavniki Politične in institucionalne značilnosti v državi imajo gotovo pomemben vpliv na dinamiko povezovanja kmetijskih proizvajalcev. S svojimi mehanizmi lahko bolj ali manj uspešno spodbujajo k ustanavljanju povezav in ustvarjajo razmere v katerih je povezano delovanje omogočeno. Pomen političnega okolja za ustanavljanje in delovanje organizacij kmetijskih proizvajalcev lahko spremljamo v državah Srednje in Vzhodne Evrope. Te so se po letu 1990 soočile z drastičnim prehodom iz socialistične v kapitalistično tržno ureditev. Prehod so zaznamovale velike družbene in ekonomske spremembe, kot so privatizacija zemlje, proizvodnih obratov in predelovalnih obratov, pa tudi trgovine. Hkrati pa so se na področju kmetijstva soočale še s povečevanjem standardov varnosti in kakovosti hrane. V takih razmerah se je stabilnost kmetijskih gospodarstev zamajala in ustvarila razmere slabšega gospodarskega stanja majhnih kmetijskih gospodarstev. Take razmere so običajno gonilo organiziranja kmetov v kolektivne organizacije, a za države na prehodu iz socializma to ne velja. Zaupanje v kolektivno delovanje med kmeti je izrazito nizko in posledično med njimi ni zanimanja za povezovanje. V večini tranzicijskih držav so uvedli programe podpore povezovanja z namenom izboljšanja gospodarske uspešnosti. Ti programi običajno manjšim proizvajalcem ne pomagajo pri ustanavljanju organizacij, večje koristi imajo za večje proizvajalce, ki jim je cilj oblikovanje modernega, industrializiranega kmetijstva. Podobno je v državah kot je Italija, kjer ima organizirano kolektivno delovanje dolgoletno tradicijo. Tradicionalno prisotne kolektivne organizacije ohranjajo močan vpliv na trgu, vplivajo na politične odločitve in oblikujejo neugodne razmere za ustanavljanje novih organizacij kmetijskih proizvajalcev. Možnost razvoja kolektivnega delovanja je v smeri izdelkov posebne kakovosti, zatoje v takih državah število izdelkov z zaščiteno posebno kakovostjo večje. Razvoju podeželja je namenjene vse več pozornosti tudi v političnih programih posameznih držav. Skozi programe razvoja podeželja so stimulirane tudi aktivnosti povezovanja z namenom krepitve tržne moči kmetijskih proizvajalcev. V ospredje stopajo družbeni pomeni pridelave hrane, kot je živalim in okolju prijazna pridelava in proizvodnja, ter proizvodnja skladna z značilnostmi okolja. 3.3.1.1 Politični in institucionalni dejavniki v Sloveniji Slovenija je ena od držav, ki se je po osamosvojitvi soočila s hitrim prehodom iz socializma v tržno gospodarstvo. Novim razmeram na trgu seje postopoma prilagajala tudi kmetijska politika. Vloga obstoječih zadrug, kot edine oblike povezovanja kmetijskih proizvajalcev je bila oslabljena, kmetje niso zaupali vodstvu in so se raje odločali za samostojno nastopanje na trgu, zato je strategija razvoja slovenskega kmetijstva (1993) že predvidela ukrepe spodbujanja ustanavljanja kmetijskih zadrug, kot oblike povezovanja družinskih obratov na kmetiji na področju pridelave, predelave in trgovine. Podobna politika povezovanja se je nadaljevala skozi obdobje priprav na prevzem skupne kmetijske politike (Avsec in Nose, 2001; OECD, 2001). Odkar je Slovenija članica Evropske unije povezovanje kmetijskih proizvajalcev spodbujajo ukrepi skupne kmetijske politike. Spodbude kmetijske politike pripravljenosti za sodelovanje v kolektivnih organizacijah niso bistveno povečale, tudi ukrepi skupne kmetijske politike nimajo pričakovanega učinka. Zanimanja za ustanavljanje organizacij kmetijskih proizvajalcev praktično ni. Najintenzivnejše je povezovanje okrog izdelkov posebne kakovosti, kajti povezano, usklajeno delovanje je nujno za pridobivanje oznake poseben kakovosti izdelka, naj bo to zaščitena geografska označba ali označba porekla, ali druge. 3.3.2 Dejavniki, ki se navezujejo na ekonomske značilnosti in značilnosti trga Prodajni sektorje izrazito usmerjen h koncentraciji moči. Proces koncentracije je posebej intenzivno prisoten v državah, ki prehajajo iz socialističnega sistema v kapitalistično tržno ureditev in se morajo zato soočiti z drastičnimi spremembami na trgu. Manjša državna/lokalna podjetja v teh državah nadomeščajo velike multinacionalke v katerih manjši proizvajalci ne najdejo prostora. Težke razmere na trgu jih tako silijo v nekakšno obliko kolektivnega delovanja, da bi bili vsaj približno enakovredni velikim podjetjem. Po drugi strani, pa z multinacionalkami tudi povezani ne morejo enakovredno sodelovati v boju za prostor na trgu, zatojih tako stanje odvrača od intenzivnega povezovanja. Koncentracija moči se odvija tako na področju proizvodnje, kot tudi trgovine. Veliki trgovci prostor na svojih policah dajejo večjim proizvajalcem, manjši, z manjšo tržno močjo, do prostora na polici težje pridejo oziroma morajo zanj plačevati, kar pa še zmanjša njihovo konkurenčnost. Povezani še vedno niso enakovredni velikim proizvajalcem in so uspešni samo v primeru, da velikemu trgovcu servisirajo ponudbo alternativnih izdelkov najsi bo to ekološka pridelava ali izdelki višje kakovosti, ali pa ponudbo regionalnih/lokalnih izdelkov. Kjer še vedno obstajajo konvencionalne tržne poti in je še prisotno večje število manjših trgovcev je okolje za ustanavljanje organizacij kmetijskih proizvajalcev spodbudnejše. Povezani majhni proizvajalci so v pogajalski moči enakovredni trgovcem in lahko dosegajo realne cene za svoje proizvode in si na tak način zagotavljajo ekonomsko stabilnost. Manjši trgovci so v večjem številu prisotni v državah, kjer kolektivizacija trgovskega sektorja še ni izvedena v popolnosti in na območjih, kjer je povpraševanje po alternativnih in lokalnih izdelkih večje - to je v južnih državah, kjer so potrošniki večji gurmani in iščejo višjo kvaliteto hrane, ter v alpskih državah, kjer je prisotna večja skrb za ohranjanje naravne dediščine in je povpraševanje po ekološko pridelanih izdelkih večje. Pomembno vlogo pri intenzivnosti povezovanja proizvajalcev ima tudi velikost kmetijskih gospodarstev oz. proizvodnih enot. Manjši proizvajalci so bolj pripravljeni za kolektivno delovanje kot veliki, zato je povezovanje intenzivnejše na območjih, kjer je prisotnih veliko obrtnikov. Taka območja so mediteranske države, kjer se kljub globalizaciji trga ohranjajo manjši proizvajalci z majhnimi proizvodnimi kapacitetami, ki dajejo poudarek posebni kakovosti svojih izdelkov in lokalnosti, kar znajo potrošniki na teh območjih tudi ceniti. Število manjših proizvajalcevje večje tudi v alpskih državah, kjer geografske značilnosti ne omogočajo velike proizvodnje. Po drugi strani pa ravno neugodne geografske značilnosti terena - odmaknjenost in posledično neokrnjenost narave - omogočajo ekološko pridelavo, kije praviloma vezana na manjši obseg. Razen ekoloških pridelovalcev manjši kmetje ne iščejo možnosti za boljši ekonomski položaj v alternativnih načinih trženja, značilnih za manjše proizvajalce med katere spada tudi povezovanje, pač pa se podajajo v trdo tekmo z večjimi proizvajalci s povečevanjem obsega proizvodnje. Povpraševanje po izdelkih posebne kakovosti ravno tako pospešuje nastajanje organiziranih povezav kmetijskih proizvajalcev. Na območjih, kjer je povpraševanje po alternativnih proizvodih, proizvodih višje kakovosti ali regionalnih proizvodih višje,je tudi pojavnost organizacij proizvajalcev več. Primer sta Italija in Švica. V tranzicijskih državah potrošnikova zavest o proizvodih višje kakovosti še ni oblikovana. Potrošniki izdelke izbirajo glede na ceno, kar spodbuja prisotnost večjih ugodnejših proizvajalcev in trgovcev. Za manjše proizvajalce, čeprav povezane, na trgu ni prostora. Njihova prednost je namreč v višji ali posebni kakovosti in ne nizki ceni. Interes za organiziranje in sodelovanje v organizacijah proizvajalcev je odvisno predvsem od ekonomskega položaja kmeta, proizvajalca ali ponudnika storitev. Slabši ekonomski položaj, ki ga pogojuje velikost kmetije, organiziranost gospodarstva ali geografske značilnosti okolja, sili proizvajalca v iskanje alternativnih načinov izboljševanja ekonomskega stanja. Na kmetijah, kjer prihodki iz kmetijstva predstavljajo manjši delež in glavnino prihodkov pomenijo drugi viri kot so pridobivanje energije iz alternativnih virov, turizem kot dopolnilna dejavnost na kmetiji, razne usluge s kmetijsko mehanizacijo, alternativne prodajne poti in nenazadnje tudi okoljska plačila in podpore, je želja po povezovanju z drugimi manjša, ker je njihov ekonomski položaj stabilen in povezovanje z drugimi ne pomeni izboljšanja. 3.3.2.1 Dejavniki, ki se navezujejo na ekonomske značilnosti in značilnosti trga v Sloveniji Spremenjenim gospodarskim razmeram v Sloveniji so se od deležnikov v oskrbni verigi kmetijskih proizvodov najhitreje prilagodili trgovci. Kmetijskim proizvajalcem in živilskopredelovalni industriji se v tranzicijskem obdobju še ni bilo potrebno razvijati v smeri tržnega sistema, ker je država še vedno ohranjala precejšnjo zaščito in s tem zagotavljala relativno dober ekonomski položaj kmetov in posledično stagnacijo v razvoju (OECD, 2001). Nasprotno so se trgovci dobro organizirali, se povezali in prilagodili na tržno gospodarstvo. Oblikovalo seje majhno število velikih trgovcev z veliko tržno močjo, ki pritiskajo na neorganizirane ter nepovezane kmetijske proizvajalce in živilskopredelovalno industrijo s številnimi zahtevami o kakovosti, količini, ceni, ki jim slovenski proizvajalci ne morejo slediti. Na tak način izgubljajo trg za svoje izdelke in posledično sejim slabša ekonomski položaj. V iskanju poti na trgovske police so kmetijski proizvajalci v Sloveniji pogosto izbrali pot trženja alternativnih izdelkov - naj so to ekološko pridelani, lokalni, z zaščitenim geografskim poreklom, zaščiteno geografsko oznako ali višjo kakovostjo. Proizvajalci najpogosteje zaščitijo mesne izdelke, izdelke iz mleka in med. Izdelki posebne kakovosti so med potrošniki relativno dobro poznani, predvsem izdelki, kijih že od prej povezujejo z določenim geografskim območjem (kraški pršut, prekmurska gibanica, cviček). Certifikat in oznaka posebne kakovosti med potrošniki še nimajo posebnega ugleda (Skupna ureditev kmetijskih trgov - sektor sadja in zelenjave. 2011). Pomemben dejavnik ekonomske uspešnosti slovenskega kmetijstva je velikostna struktura kmetijskih gospodarstev. Za Slovenijo so značilna majhna nespecializirana kmetijska gospodarstva. Trend zmanjševanja kmetijskih gospodarstev se je obrnil šele v zadnjem obdobju. Po podatkih iz popisa kmetijskih gospodarstev 2010 je povprečna velikost kmetijskih zemljišč v uporabi 6,3 ha, kar je za 0,7 ha več kot leta 2000 (Kutin Slatnar in sod., 2010). Glede na velikostno strukturo kmetijskih gospodarstev v Sloveniji razmere pomenijo spodbudno okolje za formiranju povezav kmetijskih proizvajalcev. Spodbuden dejavnike je tudi ekonomski položaj kmeta. V prvi vrsti ga določata neugodna velikostna struktura kmetijskih gospodarstev, ki ima za posledico manjšo produktivnost pa tudi neugodne reliefne značilnosti, klimatski pogoji, rodovitnost tal. Na ekonomski položaj pomembno vpliva tudi tržna moč kmetijskih proizvajalcev in tržna usmerjenost kmetov. Vsi dejavniki zmanjšujejo ekonomsko uspešnost in prispevajo k nezavidljivemu položaju slovenskih kmetijskih proizvajalcev. Na ekonomski položaj še vedno pomembno vplivajo prihodki iz okoljskih plačil v okviru skupne kmetijske politike in sodelovanje v projektih ter črpanje sredstev iz štirih osi programa razvoja podeželja. Ti prihodki pripomorejo k reševanju aktualnega stanja, a ne pripomorejo k trajnemu izboljšanju ekonomskega položaja kmetijskih proizvajalcev (Kmetijski inštitut Slovenije, 2010). Ekonomski položaj slovenskih kmetijskih proizvajalcev ni dober in zahteva prilagoditve razmeram na trgu in večjo tržno usmerjenost kmetov. Primeren način je lahko tudi povezovanje v organizacije kmetijskih proizvajalcev. 3.3.3 Dejavniki, ki se navezujejo na tehnologijo in znanje Opremljenost podeželskih območji z dostopom do interneta je dejavnik, ki spodbuja oblikovanje alternativnih tržnih poti. V prvi vrsti dostop do internetnih vsebin omogoča pridobivanje novih znanj in idej, po drugi strani je pa lahko internet priložnost za promocijo in direktno prodajo izdelkov. V državah, kjer je opremljenost še relativno slaba predstavljajo internetne in telekomunikacijske možnosti omejujoč dejavnik razvoja organizacij kmetijskih proizvajalcev, v državah, kje je telekomunikacijska oprema in internet dostopen tudi na podeželju, to predstavlja spodbudno za povezovanje. Na intenzivnost ustanavljanja organizacij kmetijskih proizvajalcev v veliki meri vpliva tudi izobraženost na področju kmetijstva, trženja in menedžmenta. Posebno v vzhodnoevropskih državah je stopnja izobraženosti na omenjenih področji med kmeti nizka. Nizka izobraženost običajno pomeni manj tehnoloških inovacij in manj konkurenčne izdelke. Tržne poti ostajajo konvencionalne, ker ni idej in znanja za iskanje novih, uspešnejših. V takem okolju organizacije prej kot prednost predstavljajo strošek, ker ni znanja in sposobnih ljudi, ki bi znali organizacijo uspešno voditi s čim manjšimi stroški delovanja. Pomoč pri oblikovanju uspešnih tržnih strategij kmetijskim proizvajalcem nudijo različni svetovalni servisi in razvojne agencije organizirane na državni ravni ali v okviru ožjega lokalnega območja. V državah srednje in zahodne Evrope svetovalnih servisov primanjkuje. Številne organizacije se ukvarjajo z razmerami med kmečkim prebivalstvom in z razvojem podeželja, a nobena ne usmerja svojim moči v konkretno svetovanje. Povezava med znanostjo in industrijo ostaja šibka. V drugih državah je število svetovalnih servisov večje, a svetovalcem primanjkuje izvirnih idej in ne morejo uspešno izpolnjevati svojega poslanstva spodbujanja alternativnih tržnih pristopov med kmetijskimi proizvajalci. V Franciji kmetje, ki se ukvarjajo z ekološko pridelavo, sami organizirajo centre, kjer razvijajo inovativne tehnološke in tržne rešitve. Z navpičnim povezovanjem raziskovalnih inštitutov, izobraževalnih ustanov ki organizirajo izobraževanja in tečaje za kmete iščejo nove tehnološke rešitve in trženjske pristope. Vzpostavitev novih, ostrejših higienskih standardov in zahteve po sledljivosti izdelkov je manjšim kmetijskim proizvajalcem otežil in podražil proizvodnjo. Številne manjše kmetije so svojo dejavnost opustile, ker niso mogle slediti novim zahtevam, srednje velike so proizvodnjo povečale, ostale pa so se povezovale, da so lahko povezane dosegale predpisane norme. S tega glediščaje vzpostavljanje novih standardov spodbujajoč dejavnik za delovanje organizacij kmetijskih proizvajalcev. 3.3.3.1 Dejavniki, ki se navezujejo na tehnologijo in znanje v Sloveniji V Slovenijije kot v ostalih državah opazno intenzivno preseljevanje urbanega prebivalstva na primestno ruralno področje. Mestni priseljenci spodbujajo opremljanje podeželja z vso potrebno infrastrukturo, cestami, telekomunikacijo, zdravstveno oskrbo, trgovinami. (Klemenčič, 2005) Na ta način vzdržujejo svoj življenjski standard in lokalnemu prebivalstvu omogočajo boljše možnosti za razvoj. Dobra opremljenost, predvsem s telekomunikacijskimi sredstvi (internet) omogoča oblikovanje alternativnih tržnih poti za kmetijske proizvajalce in lažji dostop do številnih informacij in strokovnega znanja. Izobraženost gospodarjev kmetijskih gospodarstevje precej neugodna, večinoma se nanaša samo na praktične izkušnje, manjši del nosilcev kmetijskih gospodarstev ima osnovno kmetijsko izobrazbo, še manj formalno kmetijsko izobrazbo. Stanje se izboljšuje. Povečuje se predvsem število gospodarjev z vsaj osnovno kmetijsko izobrazbo iz 8,3 % leta 2000 na 27,1 % leta 2007, posledično se je v istem časovnem obdobju zmanjšalo število gospodarjev s samo praktičnimi izkušnjami iz 85,8 na 65,3 %. Spremembe so posledica sodelovanja v izobraževanjih Slovenskega kmetijsko okoljskega programa in vključenosti v programe vseživljenjskega učenja in usposabljanja na podeželju (Bedrač in Cunder, 2008). Pomembno vlogo pri izobraževanju in svetovanju kmetijskim proizvajalcem ima Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije (KGZS) z mrežo svetovalnih služb po celi Sloveniji. KGZS nudi strokovno svetovanje na področju tehnologije, prava in ekonomije. Osredotoča se na kmetijstvo in možnosti za izboljšanje ekonomskega stanja kmetijskih gospodarstev. Spodbuja in svetuje pri izvajanju ukrepov Skupne kmetijske politike. Gospodarstvo na podeželskih območjih spodbujajo in usmerjajo tudi regionalne razvojne agencije ustanovljene za spodbujanje razvoja na regionalni ravni. Na območju Slovenijejih deluje štirinajst, a ne dosegajo želenega učinka. Klemenčič (2005) kot vzrok navaja vztrajanje pri razvoju industrije in neupoštevanju aktualnih trendov v družbi ter neupoštevanju lokalnih razvojnih potencialov. 3.3.4 Dejavniki socialnega in kulturnega okolja Na pripravljenost za sodelovanje v povezavah kmetijskih proizvajalcev zelo pomembno vplivajo socialni in kulturni dejavniki. Najvplivnejši med njimi so socialni kapital, lokalna identiteta in potrošnikova ozaveščenost. Nizka stopnja socialnega kapitala pomeni ključni omejujoč dejavnik pripravljenosti za sodelovanje med kmetijskimi proizvajalci v srednji in vzhodni Evropi. Politične in gospodarske razmere so pustile močan pečat na področju zaupanja v inštitucije in pripravljenost za kolektivno delovanje. Negativne izkušnje intenzivne prisilne kolektivizacije še vedno negativno vplivajo na odločitve za sodelovanje v organizacijah. Povezani proizvajalci ne prepoznajo prednosti, ki jih povezave prinašajo. Pripravljeni so sodelovati, a niso sposobni določiti poslovnih ciljev in strategije za doseganje le-teh, kar vodi v neuspešno delovanje povezave. Kmetje nimajo dovolj menedžerskega znanja, da bi lahko sami uspešno upravljali povezavo. Nesposobnost prepoznavanja prednosti in pozitivnih učinkov povezovanja se odraža v majhni pripravljenosti za sodelovanje, ki tudi pomembno vpliva na število kolektivnih organizacij. Pripravljenost za sodelovanje se razlikuje med posameznimi državami, pa tudi znotraj države, največkrat glede na značilnosti območja. V območjih, kjer delujejo večje, ekonomsko neodvisne kmetije je pripravljenost za povezovanje in kolektivno delovanje majhna, na območjih z majhnimi nespecializiranimi kmetijami, ki si samo povezane zagotavljajo ekonomski obstoj je pripravljenost za sodelovanje večja. Majhna stopnja pripravljenosti za sodelovanje je tudi med gorskimi kmetijami. Odročne gorske kmetije so izrazito individualistične, saj jim geografska lega ne omogoča intenzivnejšega sodelovanja injih sili v samozadostnost. Uspešnost organizacije kmetijskih proizvajalcev temelji na lokalni identiteti. Jasneje kot je izražena, lažje organizacija deluje. Skozi proces globalizacije lokalna identiteta zgublja svoj pomen, kar je negativno vplivalo na intenzivnost povezovanja lokalnih proizvajalcev. Lokalna hrana je izgubljala svoj pomen, postalaje nezanimiva za potrošnika in posledično proizvajalca, v zadnjem obdobju pa lokalna/regionalna hrana ponovno pridobiva zanimanje med sodobnimi potrošniki in postaja jedro na katerem se ponovno gradi zanemarjena lokalna identiteta. Ponovno oblikovanje lokalne identitete, je posebno značilno za države zahodne Evrope. Sprememba v vrednotenju lokalne hrane in okolja za kmetijske proizvajalce pomeni možnost za oblikovanje novih tržnih poti. Socialne in kulturne značilnosti družbe ki pogojujejo intenzivnost nastajanja organizacij niso odvisne zgolj od zgodovinskega razvoja ruralnega okolja. Jasna meja med ruralnim okoljem, kjer naj bi večinoma obstajale organizacije kmetijskih proizvajalcev, in urbanim okoljem je vedno bolj zabrisana. Z intenzivnimi migracijami predvsem urbanega prebivalstva na ruralno območje se spreminja struktura ruralne populacije. Novi ljudje z drugačnim pogledom lahko spodbudijo dinamiko na območju v smeri intenzivnejše tržne orientacije lokalnih proizvajalcev, lahko pa tudi ustvarjajo dodatne napetosti in konflikte, kar ima ravno nasprotne učinke. 3.3.4.1 Dejavniki socialnega in kulturnega okolja v Sloveniji Slovenija velja za državo z nizko stopnjo socialnega kapitala, predvsem na področju zaupanja. Zaupanje v državne inštitucijeje pod evropskim povprečjem, vendarje večje kot v državah srednje in vzhodne Evrope, ki so šle skozi podoben gospodarski in politični razvoj. Zaupanje je ključen dejavnik pripravljenosti za sodelovanje v različnih organizacijah. Nizka stopnja zaupanja med Slovenci se kaže v zelo majhnem članstvu v prostovoljnih organizacijah, nekoliko nadpovprečno (glede na evropsko povprečje) je članstvo v lokalnih skupnostih. (Hanžek, 2001). Vendar lokalno sodelovanje ni zadosten pogoj za uspešno, ekonomsko učinkovito povezovanje lokalnih prebivalcev oz. proizvajalcev. Ključno je, da lokalne organizacije sodelujejo z državnimi inštitucijami, a intenzivno sodelovanje z javnimi inštitucijami, ob dejstvu, da je zaupanje v javne inštitucije precej nizko, ni pričakovano (Cernič Istenič in Mavri, 2010). Proces globalizacije in relativizacije pomena lokalnih značilnosti se je odvijal tudi v Sloveniji, čeprav v manjši meri kot v ostalih, predvsem zahodnih evropskih državah. Kljub temu v zadnjem obdobju v ospredje stopa proces ponovnega odkrivanja lokalnosti in ponovnega oblikovanja lokalne pripadnosti. Lokalna identiteta se pogosto oblikuje kot trženjska poteza za promocijo lokalnih izdelkov ali okolja kot turistične destinacije, le redko pomeni pristno oživljanje lokalnih značilnosti in običajev (Barbič, 2005). Za Slovenijo je značilna izrazita geografska razgibanost, ki je eden od vzrokov izredne kulturne raznolikosti. Lokalna kulturna in naravna dediščina predstavljata jedro okrog katerega se lahko območje tudi gospodarsko razvija in možnost za organizirano nastopanje ponudnikov lokalnih pridelkov, izdelkov in storitev. Lokalni ponudniki in turistični delavci se zavedajo pomena lokalna hrane za razvoj območja zato ji pripisujejo pomembno vlogo v ponudbi območja. Lokalni hrani in hrani posebne kakovosti so naklonjeni tudi potrošniki, a je pripravljenost za nakup, običajno dražje, ekološko pridelane hrane in hrane z zaščiteno geografsko oznako ali poreklom, manjše (Ogorevc Račič in sod, 2010). Potrošniki se sicer zavedajo pomena hrane posebne kakovosti, lokalno pridelane hrane, a se to ne odraža v nakupnih navadah. Pri odločitvi za nakup je ključen videz izdelka, okus in cena (Ogorevc in Kuhar, 2007). V Sloveniji se še vedno veliko hrane pridela doma, na domačem vrtu in v domačem hlevu, kar je verjetno pomemben dejavnik, ki vpliva na majhno povpraševanje po lokalnih izdelkih oz. izdelkih posebne kakovosti. Proizvodnja lokalnih izdelkov je ekonomsko uspešna samo na območjih v bližini večjih mest in kjerje turizem dobro razvit. 3.3.5 Dejavniki, ki se nanašajo na geografske značilnosti in lokaliteto Geografske značilnosti območja so tudi dejavnik, ki vpliva na pripravljenost za kolektivno delovanje. Ključna dejavnika na tem področju sta oddaljenost od večjih urbanih središč in primernost območja za kmetijsko rabo. Bližina večjih mest, ki predstavljajo trg za kmetijske proizvode spodbuja oblikovanje alternativnih tržnih poti, med katere sodi tudi kolektivno nastopanje proizvajalcev. Povpraševanje po različnih kmetijskih proizvodih omogoča obstoj številnih manjših pridelovalcev in obrtnikov, kar - kot je že omenjeno - pomeni ugodno okolje za ustanavljanje organizacij kmetijskih proizvajalcev. Predvsem v državah srednje in vzhodne Evrope so področja bolj oddaljena od mestnih središč običajno zaostala v razvoju. Slabše razvita infrastruktura in večja oddaljenost od potrošnikov ne omogočajo intenzivnejšega razvoja proizvajalcev, še zlasti manjših. Vendar so po drugi strani bolj odmaknjeni predeli zanimivejše turistične destinacije, ker ponujajo neokrnjeno naravo in odmaknjenost od mestnega vrveža, kar ponuja možnosti za razvoj področja in posameznih ponudnikov različnih proizvodov in storitev. Izkoriščanje odmaknjenosti od urbanih središč za turistične destinacije je trend v alpskih državah kot sta Avstrija in Švica. V primestnih območjih vzhodnoevropskih držav se v zadnjem času kaže še ena značilnost, ki pomembno vpliva na aktivnost kmetijskih proizvajalcev: mešanje ruralnega in urbanega prebivalstva ter konflikt interesov med njimi. Kmetje želijo ohraniti kmetijsko dejavnost in slediti modernizaciji kmetijstva, ker le tako lahko ohranijo ekonomski položaj, urbani priseljenci pa želijo ohraniti tradicionalno kmetijsko krajino, ki se sklada z njihovim romantičnim pogledom na kmetijstvo. Tak konflikt interesov lahko na območju spodbuja iskanje alternativnih kmetijskih dejavnosti in uslug ter posledično kolektivno delovanje ponudnikov, lahko pa kolektivne aktivnosti zavira zaradi neusklajenosti interesov. Na območjih, ki so primerna za intenzivno kmetijsko obdelavo je zanimanje za povezovanje kmetijskih proizvajalcev majhno. Zemljo obdelujejo veliki kmetje, ki so samostojni na trgu dovolj močni. Na območjih, kjer so razmere za kmetijstvo manj ugodne je želja po kolektivnem delovanju večja. Nedostopnost terena, manj rodovitna zemlja, slabše klimatske značilnosti in razdrobljenost kmetijskih gospodarstev silijo manjše proizvajalce v iskanje alternativnih tržnih strategij. Pogosta alternativa je kolektivno trženje proizvodov in storitev. 3.3.5.1 Dejavniki, ki se nanašajo na geografske značilnosti in lokaliteto v Sloveniji Slovenija se po eni strani zaradi svoje majhnosti težko primerja z ostalimi evropskimi državami, po drugi strani pa kaže enake trende kot ostale države. Ravno tako so v Sloveniji bolj razvita območja v okolici večjih mest in manj razvita v obrobnih področjih, kjer je slaba prometna povezava, kjer so območja intenzivnega praznjenja, kjer je neugodna starostna in izobrazbena struktura prebivalstva (Klemenčič, 2006) V primestnih območjih je večja možnost trženja pridelkov in izdelkov kot v oddaljenejših območjih zato so kmetijski proizvajalci bolj usmerjeni v trženje in kolektivno organiziranje. Ravno tako je tudi v Sloveniji zaznan trend migracije urbanega prebivalstva v ruralna primestna območja in konflikt interesov med lokalnim prebivalstvom in priseljenci (Klemenčič, 2005). Razgiban teren slovenskega ozemlja predstavlja omejujoč dejavnik razvoja kmetijstva. Naravne razmere za kmetijstvo v Sloveniji na splošno niso ugodne. Delež kmetijskih zemljišč je relativno majhen, neugodna je reliefna struktura terena, kar onemogoča prilagajanje kmetijstva tržnim razmeram. Več kot 80 % skupnih površin je opredeljenih kot območja z omejenimi dejavniki za kmetijstvo. Na takih območjih je omejena intenzivna kmetijska pridelava, do izraza pride ekstenzivna kmetijska pridelava in sonaravne oblike kmetovanja (Klemenčič, 2005). Za kmetijsko dejavnost razgiban teren pomeni omejujoč dejavnik, po drugi strani pa zanimivo kulturno krajino - pomemben dejavnik razvoja turizma. Kmetijski proizvajalci na območjih z omejenimi dejavniki za kmetijstvo imajo tako večji potencial za razvijanje alternativnih kmetijskih proizvodov, ki izhajajo iz vedno bolj aktualne socialne funkcije podeželja. 3.3.6 Rezultati anketne raziskave o dejavnikih povezovanja za skupno trženje Za potrebe ugotavljanja dejavnikov, ki vplivajo na pripravljenost za sodelovanje in povezovanje slovenskih kmetov smo pripravili anketni vprašalnik. Anketa je bila razdeljena v pet vsebinskih sklopov. Prvi sklop povzema osnovne značilnosti anketiranega kmetijskega gospodarstva, kot so: površina kmetije, prevladujoča dejavnost na kmetiji, načrti za prihodnost in vprašanje nasledstva na kmetiji. Drugi sklop obsega osnovne značilnosti v zvezi s sodelovanjem v kmetijski zadrugi kot na primer: vprašanje članstva v zadrugi, pomembnost dejavnikov na odločitev za članstvo v zadrugi in pomembnost dejavnosti zadruge na odločitev za sodelovanje z zadrugo. Tretji sklop obravnava glavne razloge kmetov za (ne) sodelovanje v zadrugi. Četrti sklop ocenjuje vlogo zadruge pri kmetovanju in v kakšni meri zadruga (ne) izpolnjuje pričakovanja kmetov. Pomembnost dejavnikov in razlogov za odločitev kmetov za sodelovanje in vključitev v zadrugo ter ocena vloge zadruge so bili ocenjeni z Likartovo mersko lestvico od 1 do 5. V petem, zadnjem sklopu so bili zbrani osnovi demografski podatki o anketirancu, in sicer spol, starost, izobrazba, število članov gospodinjstva, ekonomski položaj gospodinjstva in občina stalnega prebivališča. Delno je bila anketa obdelana v spletni platformi fakultete za družbene vede »EnKlikAnketa« in še dodatno s pomočjo programske rešitve Excel. Pri statistični obdelavi je bilo naše osnovno raziskovalno vprašanje: Ali obstajajo razlike med člani in nečlani kmetijskih zadrug? Anketiranje smo izvedli s pomočjo spletne ankete in osebnega anketiranja. Anketiranje je potekalo od decembra 2011 do konca aprila 2012. Poziv za izpolnjevanje spletne ankete je bil objavljen v glasilu Zadružne zveze Slovenije S podeželja.si, na spletnih forumih s kmetijsko tematiko, ter preko poziva za izpolnjevanje na srednjih in visokih kmetijskih šolah. Osebno anketiranjeje bilo izvedeno s pomočjo študentov Biotehniške fakultete. 3.3.6.1 Osnovne značilnosti anketirancev in gospodinjstev Od skupno 348 vrnjenih anket, jih je bilo ustrezno izpolnjenih 142. Od tega osem anketirancev ni navedlo statusa članstva v zadrugi. V obdelavo smo tako vključili 134 anketirancev, ki so opredelili svoj status v zadrugi. Od tega je 73 članov kmetijske zadruge, 52 jih v zadrugo ni včlanjenih, devet pa se jih je opredelilo za bivše člane zadruge. Tudi vsi ti, zaradi različnih razlogov, niso odgovorili na vsa postavljena vprašanja v anketi. V prilogi A se nahaja celotni anketni vprašalnik, v prilogah B1-B8 pa se nahajajo izračuni hi-kvadrat statistike. V anketo so bili vključeni kmetje iz vse Slovenije. Največje število ustrezno izpolnjenih anket je bilo vrnjenih iz občin jugovzhodne statistične regije (22 anket), ki jim sledijo občine osrednjeslovenske statistične regije (20 anket) in obalno-kraške statistične regije (17 anket). Najmanj kmetov je bilo anketiranih na območju notranjsko-kraške statistične regije, kjer sta bila anketirana dva kmeta in koroške statistične regije, kjer je bilo anketirano zgolj eno kmečko gospodarstvo (slika 9). V obeh primerih so gospodarji kmetije člani kmetijske zadruge. Od 142-ih anketirancev jih trideset (21 %) ob koncu ankete ni navedlo občine stalnega bivališča. Največji delež kmetov, ki niso člani zadrugeje bilo anketiranih v podravski statistični regiji (slika 10). Na anketni vprašalnik je odgovarjalo 54,4 % moških in 31,3 % žensk, kar pomeni, da na kmetijah večinoma gospodarijo moški (preglednica 6). Anketiranci so stari od 19 do 77 let. Najmlajši anketiranec je tudi član kmetijske zadruge (preglednica 7). Med njimi je 41% mlajših od 40 let, 35,1 % jih ima od 40 do 60 let, 9,7 % jih ima 60 let ali več. Devetnajst anketirancev navprašanje o starosti ni odgovorilo (preglednica 8). Slika 8: Delež ustrezno izpolnjenih anket po statističnih regijah v Sloveniji (Kart. podloga GURS, 2012) Anketirancev z nedokončano osnovno šolo je 0,7 %, tistih s končano osnovno šolo je 7,5 % (preglednica 9). Poklicno šolo ima opravljeno 13,4 % anketirancev, tistih s končano srednjo šolo paje 24,6 %. Največ anketirancev ima višjo oz. visokošolsko izobrazbo, tehje 39,6 %, kar najverjetneje izhaja iz dejstva, da so na anketo odgovarjali v večini odgovarjali mlajši kmetje, pri katerih je višja izobrazba pričakovana (preglednica 10). Devetnajst anketirancev pa na vprašanje o dokončani izobrazbi ni odgovorilo. Po po izobrazbeni strukturi anketiranci močno odstopajo od povprečne stopnje izobrazbe gospodarjev na Slovenskih kmetijah. Razlog za tovrstno odstopanje vidimo v načinu izvedbe, ker je uporaba interneta veliko bližja mlajšim in bolj izobraženim, kot pa starejšim in maj izobraženim. SPODNJEPOSAVSKA SAVINJSKA POMURSKA PODRAVSKA OSREDNJESLOVENSKA OBALNO-KRAŠKA NOTRANJSKO-KRAŠKA KOROŠKA JUGOVZHODNA SLO GORENJSKA 0% 10% 20% 30% 40% 50% 60% 70% 80% 90% 100% Delež anketiranih kmetij ■ član ■ nečlan ■ bivši član Slika 9: Delež anketiranih kmetov članov, nečlanov in bivših članov po statističnih regijah v Sloveniji Preglednica 6: Struktura anketirancev po tipu članstva in spolu Spol anketiranca Tip članstva moški ženska Skupaj član (N) 45 20 65 član (%) 39,1 17,4 56,5 nečlan (N) 20 21 41 nečlan (%) 17,4 18,3 35,7 bivši član (N) 8 1 9 bivši član (%) 7,0 0,9 7,8 Skupaj (N) 73 42 115 Skupaj (%) 63,5 36,5 100 Preglednica 7: Struktura anketirancev po tipu članstva in starosti Starost anketirancev Tip članstva N Povprečje Min Maks St.odklon član 65 41 19 71 15 nečlan 41 38 20 77 16 bivši član 9 51 20 77 21 Skupaj 115 41 19 77 16 53 40 62 15 23 25 50 25 33 67 65 35 41 41 18 100 100 67 33 58 42 Preglednica 8: Število in delež anketirancev glede na starostni razred Starostni razred_N_% Do 39 let 55 41,0 Od 40 do 60 let 47 35,1 Nad 60 let 13 9,7 Brez odgovora_19_14,2 Skupaj_134 100,0 Preglednica 9: Struktura anketirancev po tipu članstva in doseženi stopnji izobrazbe Dokončana izobrazba Tip članstva Nedokončana OŠ 8-letna OŠ Poklicna šola Srednj šola a Višja oz. visoka šola Skupaj član (N) 0 2 10 20 33 65 član (%) 0,0 1,7 8,7 17,4 28,7 56,5 nečlan (N) 1 6 7 10 17 41 nečlan (%) 0,9 5,2 6,1 8,7 14,8 35,7 bivši član (N) 0 2 1 3 3 9 bivši član (%) 0,0 1,7 0,9 2,6 2,6 7,8 Skupaj (N) 1 10 18 33 53 115 Skupaj(%) 0,9 8,7 15,7 28,7 46,1 100 Preglednica 10: Struktura anketirancev po starosti in doseženi stopnji izobrazbe Nedokončana OŠ 8-letna OŠ Poklicna šola Srednja Višja oz. šola visoka šola Skupaj Starostni razred % odgovorov % N do 39 let 0,0 0,0 5,5 30,9 63,6 100 55,0 od 40 do 60 let 2,1 6,4 27,7 27,7 36,2 100 47,0 nad 60 let 0,0 53,8 15,4 23,1 7,7 100 13,0 Skupaj 0,9 8,7 15,7 28,7 46,1 100 115,0 Povprečno število članov v gospodinjstvu anketiranih kmetij znaša 4,6 člana, standardni odklon je 1,8 člana. Največje kmečko gospodinjstvo šteje 13 članov. Gospodar največje kmetije po številu članov gospodinjstvaje tudi član kmetijske zadruge (preglednica 11). Preglednica 11: Število članov gospodinjstva glede na tip članstva Tip članstva N Povprečje Min Maks St.odklon član 65 4,9 1 13 2,0 nečlan 41 4,3 1 6 1,4 bivši član 9 3,8 2 6 1,6 Skupaj 115 4,6 1 13 1,8 Dohodki gospodinjstva Približno polovica kmetov, ki so odgovorili na anketo ocenjuje, da njihov trenutni ekonomski položaj gospodinjstva ni niti slab niti dober. Ena petina anketiranih meni, daje njihov sedanji ekonomski položaj gospodinjstva zelo slab ali slab, medtem ko jih druga petina meni, da je dober ali zelo dober. Tako kmetje člani kot kmetje nečlani večinoma menijo, da trenutno njihov ekonomski položaj ni niti slab niti dober (preglednica 12). Preglednica 12: Ocena trenutnega ekonomskega položaja gospodinjstva po tipu članstva Kako ocenjujete sedanji Je zelo slab Niti slab Je dober ali ekonomski položaj vašega alije slab niti dober je zelo dober Skupaj gospodinjstva? % odgovorov % N Člani 18,5 50,8 30,8 100 65 Nečlani 22,0 58,5 19,5 100 41 Bivši člani 22,2 55,6 22,2 100 9 Skupaj 20,0 53,9 26,1 100 115 Kar 23,1 % anketiranih kmetij nima dohodka iz kmetijstva, pri čemer je ta delež višji pri kmetih nečlanih (preglednica 13). Iz tega sklepamo, da so to predvsem dopolnilne kmetije, kjer se kmetje ukvarjajo z drugimi dejavnostmi, kjer dohodka iz kmetijske dejavnosti ni pričakovati. Vendar je ob tem potrebno poudariti, da se mnogo kmetov ne zaveda, da so tudi doma pridelana zelenjava ali meso, ki jih pridelajo za lastno oskrbo, njihov dohodek. Toje najverjetneje najboljša razlaga za tako velik odstotek kmetij, ki so ocenile, da nimajo dohodka iz kmetijstva. Kmetij, s 100 % dohodkom iz kmetijstva je 2,2 %, pri čemer prevladuje delež tistih, katerih gospodarje član kmetijske zadruge. Večina anketiranih kmetij (33,6 %) ima do 25 % dohodka iz kmetijstva. Na 1,5 % anketiranih kmetij, je dohodek iz zaposlitev oz. samozaposlitve 100 %. Na 3,9 % anketiranih kmetij, na katerih imajo 100 % dohodek iz zaposlitve in samozaposlitve, gospodar ni član kmetijske zadruge. V tem primeru gre najverjetneje za kmetije, kjer so vsi člani gospodinjstva redno zaposleni izven kmetijstva in se s kmetijstvom ukvarjajo predvsem ljubiteljsko v popoldanskem času. Preglednica 13: Viri dohodkov gospodinjstev v odstotkih glede na tip članstva % dohodka iz kmetijstva od celotnega dohodka gospodinjstva 0 >0 do 25 >25 do 50 >50 do 75 >75 do < 100 100 Skupaj Člani % odgovorov % N Kmetijstvo 1,6 29,0 37,1 16,1 11,3 4,8 100 62 Gozdarstvo 48,4 45,2 3,2 0,00 3,2 0,0 100 62 Zaposlitev, samozaposlitev 58,1 12,9 19,4 9,7 0,00 0,0 100 62 Dopolnilna dejavnost 71,0 27,4 1,6 0,00 0,00 0,0 100 62 Subvencije 19,4 67,7 9,7 3,2 0,00 0,0 100 62 Pokojnina 72,6 14,5 11,3 0,00 1,6 0,0 100 62 Štipendije 74,2 24,2 1,6 0,00 0,00 0,0 100 62 Socialna podpora 95,2 4,8 0,00 0,00 0,00 0,0 100 62 Otroški dodatki 71,0 27,4 1,6 0,00 0,00 0,0 100 62 Drugo 93,5 6,5 0,00 0,00 0,00 0,0 100 62 >0 >25 >50 >75 do 0 do 25 do 50 do 75 < 100 100 Skupaj Nečlani % odgovorov % N Kmetijstvo 34,6 46,2 15,4 3,8 0,00 0,0 100 52 Gozdarstvo 71,2 28,8 0,00 0,00 0,00 0,0 100 52 Zaposlitev, samozaposlitev 38,5 5,8 15,4 17,3 19,2 3,8 100 52 Dopolnilna dejavnost 86,5 11,5 1,9 0,00 0,00 0,0 100 52 Subvencije 53,8 38,5 7,7 0,00 0,00 0,0 100 52 Pokojnina 78,8 17,3 1,9 0,00 1,9 0,0 100 52 Štipendije 78,8 19,2 1,9 0,00 0,00 0,0 100 52 Socialna podpora 94,2 3,8 1,9 0,00 0,00 0,0 100 52 Otroški dodatki 75,0 25,0 0,00 0,00 0,00 0,0 100 52 Drugo 94,2 3,8 1,9 0,00 0,00 0,0 100 52 0 >0 do 25 >25 do 50 >50 do 75 >75 do < 100 100 Skupaj Člani+nečlani+bivsi člani % odgovorov % N Kmetijstvo 23,1 33,6 25,4 9,7 6,0 2,2 100 134 Gozdarstvo 62,7 34,3 1,5 0,0 1,5 0,0 100 134 Zaposlitev, samozaposlitev 53,0 9,7 16,4 11,2 8,2 1,5 100 134 Dopolnilna dejavnost 79,9 18,7 1,5 0,0 0,0 0,0 100 134 Subvencije 41,8 47,8 9,0 1,5 0,0 0,0 100 134 Pokojnina 75,4 14,9 7,5 0,00 2,2 0,0 100 134 Štipendije 79,1 19,4 1,5 0,0 0,0 0,0 100 134 Socialna podpora 95,5 3,7 0,7 0,0 0,0 0,0 100 134 Otroški dodatki 76,9 22,4 0,7 0,0 0,0 0,0 100 134 Drugo 94,8 4,5 0,7 0,0 0,0 0,0 100 134 3.3.6.2 Značilnostikmetij Pri vprašanju o površini kmetije, so anketiranci odgovarjali za celotno površino kmetije, skupaj z gozdom in najetimi zemljišči. Največ anketiranih kmetij je velikih 20 ha in več. Takih je ena tretjina anketiranih kmetij. Manj kot 2 ha ima 10, 4 % anketiranih kmetij (slika 11). Večina anketiranih kmetij, kjer je gospodar član kmetijske zadruge je velikih 20 ha in več (53 %). Tem sledijo kmetije v velikost med 10 in 20 ha, ki jih ima v lasti 21 % kmetov članov. Kmetje nečlani imajo v lasti predvsem manjše kmetije v velikosti do 10 ha. Tako ima 21 % kmetov nečlanov v lasti kmetije v velikost do 2 ha, 54 % pa kmetije v velikost med 2 in 5 ha (25 %) ter 5 in 10 ha (29 %). Bivši člani kmetijske zadruge imajo v lasti pretežno srednje velike kmetije v velikosti med 5 in 10 (33 %) ter 10 in 20 ha (33 %) (slika 12). 35 32,1 30 25 20,9 20,9 •j? 20 v J 15,7 ž? 15 10,4 10 5 0 <2 2 do < 5 5 do < 10 10 do < 20 >20 Površina kmetije (ha) Slika 10: Delež anketiranih kmetij glede na površino kmetije član nečlan bivši član 0% 10% 20% 30% 40% 50% 60% 70% 80% 90% 100% Delež anketiranih kmetij ■ do 2 ha ■ 2 do 5 5 do 10 "10do20 »nad20 Slika 11: Delež anketiranih kmetij glede na površino kmetije in tip članstva v zadrugi 2,7 9,6 13,7 20,5 53,4 21,2 25,0 2 8,8 19,2 5,8 11,1 11,1 33, 33,3 11,1 Prevladujoča dejavnost na večini anketiranih kmetijahje živinoreja (preglednica 14), karje v skladu s strukturnimi značilnostmi slovenskega kmetijstva, saj je po zadnjih podatkih popisa kmetijstva v letu 2010, v Sloveniji skoraj 79 % kmetijskih gospodarstev redilo živino. Na drugem mestu je delež tistih, ki se na kmetiji ukvarjajo z mešano pridelavo, teh je 45. Na eni od anketiranih kmetijje prevladujoča dejavnost reja damjakov, na sedmih pa se ukvarjajo izključno z oljkarstvom. Anketirani kmetje člani se pretežno ukvarjajo z živinorejo (61,6 %), ki ji sledi mešana pridelava (26 %), medtem ko pri kmetih nečlanih prevladuje mešana pridelava (46,2 %), ki ji sledi živinoreja (26,9 %). Pri bivših članih prevladujejo naslednje kmetijske dejavnosti: poljedelstvo (25 %), sadjarstvo (25 %); zelenjadarstvo (25 %) in mešana pridelava (25 %) (slika 13). Preglednica 14: Strukturaanketiranih kmetij po dejavnosti Dejavnost N % Živinoreja 59 44,0 Mešana pridelava 45 33,6 Poljedelstvo 9 6,7 Drugo 8 6,0 Sadjarstvo 7 5,2 Zelenjadarstvo 5 3,7 Brez odgovora 1 0,7 Skupaj 134 100,0 član 61,6 5,5 26,0 6,8 nečlan 26,9 5,8 9,6 5,8 46,2 5,8 bivši član 25,0 25,0 25,0 25,0 0% 10% 20% 30% 40% 50% 60% 70% 80% 90% 100% Delež anketiranih kmetij ■ živinoreja "poljedelstvo "sadjarstvo "zelenjadarstvo "mešana pridelava "drugo Slika 12: Delež anketiranih kmetij glede na prevladujočo kmetijsko dejavnost in tip članstva v zadrugi Večina anketiranih kmetov se trenutno ukvarja tako z dejavnostmi, ki so povezane s kmetijstvom kot tistimi izven kmetijstva. Osemindvajset vprašanih kmetov predvideva, da se bodo čez deset let ukvarjali z različnimi kombinacijami zaposlitve na in izven kmetije. Trenutno so na 33-ih anketiranih kmetijah vsi aktivni člani zaposleni izven kmetije, na 17-ih kmetijah pa predvidevajo, da bo na njihovi kmetiji tako čez 10 let. Na desetih anketiranih kmetijah še že danes člani gospodinjstva ne ukvarjajo s kmetovanjem, 23 anketirancev pa je odgovorilo, da se njihovi člani gospodinjstva čez deset let ne bodo več ukvarjali s kmetovanjem (preglednica 15 ). Analiza predvidevanj anketirancev kaže, da se bo čez 10 let zmanjšalo število kmetij na katerih so vsi člani gospodinjstva zaposleni izključno na kmetiji, prav tako se predvideva, da bodo čez 10 let na 19-ih anketiranih kmetijah vsi člani gospodinjstva že starejši od 65 let. Število kmetij, kjer se člani gospodinjstva čez 10 let ne bodo več ukvarjali s kmetijstvom, se bo sodeč po odgovorih anketirancev povečalo. Med temi so večinoma kmetije, kjer je gospodar trenutno član kmetijske zadruge. Preglednica 15: Ocena današnjega in prihodnjega socio-ekonomskega stanja gospodinjstva glede na tip članstva Kaj velja danes in kaj predvidevate, da bo veljalo za vaše gospodinjstvo čez 10 let? Člani Nečlani Bivši člani Skupaj Danes Čez 10 let Danes Čez 10 let Danes Čez 10 let Danes Čez 10 let 25 14 5 7 2 1 32 22 35 15 11 11 4 2 50 28 12 9 18 7 3 1 33 17 5 10 4 7 2 2 11 19 2 13 7 9 1 1 10 23 79 61 45 41 12 7 136 109 Nihče od aktivnih članov gospodinjstva ni zaposlen izven kmetije. Različne kombinacije zaposlitve aktivnih članov na in izven kmetije. Vsi aktivni člani so zaposleni izven kmetije. Vsi člani gospodinjstva so starejši od 65 let. Člani gospodinjstva se ne ukvarjajo s kmetovanjem._ Skupaj (N) Glede načrtov v prihodnosti na 54 % anketiranih kmetij nameravajo ohraniti kmetijsko dejavnost v enakem obsegu, 35 % anketirancev pa v bodoče namerava celo razširiti obseg svoje dejavnosti. Med bivšimi člani, ki so odgovorili na to vprašanje,jih polovica razmišlja o širitvi obsega kmetovanja (preglednica 16). Anketirane kmetije, ki nameravajo prenehati s kmetovanjem so izključno iz obalno-kraške statistične regije (slika 14). V največji meri nameravajo kmetijsko dejavnost ohraniti v enakem obsegu anketirane kmetije z območja osrednjeslovenske statistične regije. O zmanjšanju obsega kmetovanja razmišljajo anketirane kmetije v spodnjeposavski, savinjski, podravski in gorenjski statistični regiji. Večina anketiranih kmetij s pomurske statistične regije želi v prihodnje razširiti obseg kmetijske dejavnosti, kar gre verjetno pripisati posledicam finančne krize, ki so jo najbolj občutili prebivalci te regije in zdaj iščejo alternativne možnosti zaslužka predvsem v kmetijstvu. Preglednica 16: Število in delež anketiranih kmetij glede na načrte v prihodnosti in tip članstva v zadrugi _Načrti za prihodnost_ Prenehati s Zmanjšati obseg Ohraniti dejavnost v Razširiti obseg Tip članstva kmetovanjem kmetovanja enakem obsegu dejavnosti Skupaj član (N) 1 4 38 30 73 član (%) 1 5 52 41 100 nečlan (N) 0 8 32 12 52 nečlan (%) 0 15 62 23 100 bivši član (N) 1 1 2 4 8 bivši član (%) 13 13 25 50 100 Skupaj (N) 2 13 72 46 133 Skupaj (%) 2 10 54 35 100 100% 90% V g 70% J3 60% '3 R 50% !m "S 40% M S (S v« 30% 10% 0% 75 17 59 32 50 50 17 75 33 17 53 J" ¿f o0%do<50% 50% ■>50%do<100% 100% Slika 16: Delež prodanih proizvodov preko zadruge od vseh prodanih proizvodov kmetije po dejavnostih Preglednica 20: Delež preko zadruge prodanih proizvodov od vseh prodanih proizvodov kmetije po dejavnostih % prodanih proizvodov preko zadruge Živinoreja Poljedelstvo Mešana pridelava Skupaj % N % N % N % N 0% 0,0 0 0,0 0 100,0 2 2 > 0% do < 50% 40,0 2 20,0 1 40,0 2 5 50% 33,3 1 0,0 0 66,7 2 3 > 50% do< 100 % 86,7 13 6,7 1 6,7 1 15 100% 0,0 0 0,0 0 0,0 0 0 Tradicija, zadružnik »po duši«, in pripadnost ljudem s podobnimi cilji Zanimalo nas je, kakšen pomen ima, pri odločitvi članstva v kmetijski zadrugi, čustvena dimenzija kmetov, pri čemer smo za merjenje pomembnosti izbrane spremenljivke uporabili petstopenjsko Likertovo lestvico (od 1-zelo nepomembno do 5-zelo pomembno). Iz preglednice 21 je razvidno, da je anketiranim najpomembnejši dejavnik za vstop v zadrugo pripadnost ljudem s podobnimi cilji in vrednotami, nato sledi tradicija, ki je pomembna tretjini anketirancev. Skoraj polovici članov je tradicija pomembna, polovici nečlanov paje niti nepomembna niti pomembna. Tretjina članov in bivših članov meni, da je trditev zadružnik sem »po duši« pomembna pri odločitvi za članstvo v zadrugi. Pričakovanoje ta odstotek najnižji pri nečlanih. Preglednica 21: Vloga tradicije, zadružnika »po duši« in občutka pripadnosti ljudem s podobnimi cilji in vrednotami Zelo nepomembno Niti Pomembno ali nepomembno ali zelo nepomembno niti pomembno pomembno Skupaj delež odgovorov (% % N člani 22,9 34,3 42,9 100 70 Tradicija nečlani 38,0 44,0 18,0 100 50 bivši člani 75,0 0,0 25,0 100 8 skupaj 32,0 35,9 32,0 100 128 člani 30,6 31,9 37,5 100 72 Zadružnik nečlani 52,0 42,0 6,0 100 50 »po duši« bivši člani 62,5 0 37,5 100 8 skupaj 40,8 33,8 25,4 100 130 Pripadn. člani 15,5 25,4 59,2 100 71 ljudem s nečlani 13,5 34,6 51,9 100 52 podobn. cilji bivši člani 37,5 12,5 50,0 100 8 in vrednotami skupaj 16,0 28,2 55,7 100 131 Dejavnosti kmetijske zadruge, pomembne za kmetovo sodelovanje V raziskavi se nam je zdelo pomembno poiskati odgovore na vprašanje katere dejavnosti kmetijske zadruge so kmetom bolj in katere manj pomembne. Anketiranci so tako za različne dejavnosti kmetijske zadruge, ocenili njihovo pomembnost. Kot je razvidno iz preglednice 22, so si bili odgovori presenetljivo podobni med seboj. Vsem je najbolj pomemben odkup proizvodov in njihovo posredovanje na trg. Pri tem je omenjena dejavnost zadruge najbolj pomembna tistim s poljedelsko in mešano pridelavo (preglednica 23). Na drugem mestu po pomembnosti je svetovanje, ki je bolj pomembno nečlanom (80,4 %) kot članom zadruge (69 %). Preglednica 22: Dejavnosti kmetijske zadruge, pomembne za člane, nečlane in bivše člane Zelo Niti o s > nepomembno ali nepomembno niti Pomembno ali zelo nepomembno pomembno pomembno Skupaj O delež odgovorov (%) % N člani 7,0 1,4 91,5 100 71 1 nečlani 2,0 15,7 82,4 100 51 bivši člani 12,5 0,0 87,5 100 8 skupaj 5,4 6,9 87,7 100 130 člani 22,5 21,1 56,3 100 71 nečlani 13,7 17,6 68,6 100 51 bivši člani 50,0 0,0 50,0 100 8 skupaj 20,8 18,5 60,8 100 130 člani 14,1 19,7 66,2 100 71 nečlani 11,8 29,4 58,8 100 51 bivši člani 37,5 12,5 50,0 100 8 skupaj 14,6 23,1 62,3 100 130 člani 18,3 19,7 62,0 100 71 nečlani 7,7 19,2 73,1 100 52 bivši člani 50,0 25,0 25,0 100 8 skupaj 16,0 19,8 64,1 100 131 člani 18,3 12,7 69,0 100 71 nečlani 5,9 13,7 80,4 100 51 bivši člani 37,5 37,5 25,0 100 8 skupaj 14,6 14,6 70,8 100 130 člani 31,0 32,4 36,6 100 71 nečlani 15,7 25,5 58,8 100 51 bivši člani 37,5 25,0 37,5 100 8 skupaj 25,4 29,2 45,4 100 130 1 Odkup proizvodov in njihovo posredovanje na trg 2 Oskrba s fitofarmacevtskimi sredstvi 3 Oskrba z repromaterialom 4 Izobraževanje 5 Svetovanje 6 Vodenje poslovnih knjig Preglednica 23: Pomembnost odkupa proizvodov in njihovo posredovanje na trg po dejavnostih na kmetiji Zelo Niti nepomembno nepomembno Pomembno Kmetijska ali niti ali zelo dejavnost nepomembno pomembno pomembno Skupaj % posameznikov znotraj dejavnosti % N Živinoreja 5,2 6,9 87,9 100 58 Poljedelstvo 0,0 0,0 100,0 100 9 Sadjarstvo 0,0 14,3 85,7 100 7 Zelenjadarstvo 40,0 20,0 40,0 100 5 Mešana pridelava 4,7 7,0 88,4 100 43 Drugo 0,0 0,0 100,0 100 8 Dejavnosti, ki bi kmete spodbudile k sodelovanju z zadrugo Zanimalo nasje tudi, katere dejavnosti kmetijske zadruge bi kmete še posebej spodbudile k sodelovanju z zadrugo. Iz slike 18 vidimo, da bi največ anketiranih, to je 81,3 % zanimal skupen nastop na trgu, ki mu takoj zatem sledi skupna nabava, vzdrževanje in popravila kmetijskih strojev in drugih proizvodnih sredstev. Kmetje opažajo in so verjetno tudi na lastni koži občutili, daje individualni nastop na trgu slabša izbira in menijo, da bi imeli več dolgoročnih koristi od skupnega nastopa na trgu. % zainteresiranih Slika 17: Dejavnosti, ki bi kmete spodbudile k sodelovanju z zadrugo Razlogi za sodelovanje v kmetijski zadrugi Eden pomembnejših ciljev te raziskave je bil odkriti razloge za sodelovanje v kmetijski zadrugi. Zaradi lažjega obravnavanja, rezultate interpretiramo po skupinah, in sicer glede na ekonomske razloge, odnose v zadrugi in načinu poslovanja zadruge. Ekonomski razlogi za sodelovanje Analiza odgovorov kaže na to, da se največ anketiranih (59,3 %) strinja, da je razlog za sodelovanje z zadrugo dolgoročno zagotovljen odkup pridelkov, med katerimi tako meni 61,8% članov (preglednica 24). Polovica anketirancev (51,2 %) se prav tako strinja, daje eden od razlogov za sodelovanje z zadrugo, da ta uspešno trži oddane pridelke. S tem se v večini strinjajo tisti, ki v zadrugo prodajo 50 % in več svojih pridelkov (preglednica 25). Po drugi strani pa se večina anketirancev (48,8 %) ne strinja, da bi bil njihov razlog za nesodelovanje z zadrugo lastna nesposobnost tržiti pridelke, kar meni več nečlanov (53,2 %) kot članov (46,3 %). Dobra tretjina anketirancev se strinja, da je njihov razlog za sodelovanje višina plačila za oddane proizvode, s čimer se strinja 41,5 % članov in 27,3 % nečlanov. Z razlogom, da so ugodne cene materiala, opreme in storitev odločilne za sodelovanje z zadrugo se strinja 45 % vprašanih, od tega skoraj enak odstotek članov in nečlanov. Med temi je 50 % srednje velikih kmetij in 45,2 % kmetij, ki imajo manj kot 2 ha površin (slika 19) Ker imajo člani pravico do delitve presežka v zadrugi, smo jih povprašali, ali je to morda razlog za njihovo sodelovanje z zadrugo. S tem se strinja dobra tretjina (38,1 %) anketiranih, druga tretjina pa se niti strinja niti ne strinja (slika 20). Preglednica 24: Ekonomski razlogi za sodelovanje v kmetijski zadrugi Se niti Sploh se ne strinjam ali strinjam, niti se ne Se strinjam ali popolnoma se ne strinjam strinjam se strinjam Skupaj % odgovorov % N člani 25,0 17,6 57,4 100 68 Zadruga uspešno trži oddane pridelke nečlani bivši člani 25,0 55,6 31,3 0,0 43,8 44,4 100 100 48 9 skupaj 27,2 21,6 51,2 100 125 člani 46,3 32,8 20,9 100 67 Sam nisem sposoben nečlani 53,2 34,0 12,8 100 47 tržiti mojih pridelkov bivši člani skupaj 44,4 48,8 22,2 32,5 33,3 18,7 100 100 9 123 člani 13,2 25,0 61,8 100 68 Dolgoročno zagotovljen odkup pridelkov nečlani bivši člani skupaj 10,9 33,3 13,8 32,6 11,1 26,8 56.5 55.6 59,3 100 100 100 46 9 123 člani 26,2 32,3 41,5 100 65 Višina plačila za nečlani 25,0 47,7 27,3 100 44 oddane proizvode bivši člani 44,4 22,2 33,3 100 9 skupaj 27,1 37,3 35,6 100 118 Ugodne cene materiala, opreme in storitev člani nečlani bivši člani 25,8 17,8 55,6 27,3 37,8 11,1 47,0 44,4 33,3 100 100 100 66 45 9 skupaj 25,0 30,0 45,0 100 120 Preglednica 25: Razlog za sodelovanje, da zadruga uspešno trži oddane pridelke, glede na višino prodanih proizvodov v zadrugo _Razlog za sodelovanje, da zadruga uspešno trži oddane proizvode_ Sploh se ne Se niti strinja, Se strinja ali strinja niti se ne strinja popolnoma se strinja ali se ne strinja_Skupaj % posameznikov, ki prodajo v zadrugo % odgovorov N 0% > 0% do < 50% 50% > 50% do < 100 % 0,00 40,0 33,3 35,7 100,00 20,0 0,0 0,0 0,00 40,0 66,7 64,3 100 100 100 100 2 5 3 14 60 <5 5 do <10 nad 10 Površina kmetije (ha) ■ Sploh se ne strinjam ali se ne strinjam ■ Se niti strinjam niti se ne strinjam Se strinjam ali popolnoma se strinjam Slika 18: Ugodne cene materiala, opreme in storitev kot razlog za sodelovanje v zadrugi glede na površino kmetije ■ Sploh se ne strinjam ali se ne strinjam 33,1% Slika 19: Ustrezen sistem delitve morebitnega dobička zadruge kot razlog za sodelovanje anketirancev z zadrugo Odnosi v zadrugi Poleg ekonomskih razlogov, so na sodelovanje z zadrugo pomembni tudi odnosi v zadrugi. Pri tem je enak delež anketiranih (47,1 %) izrazil strinjanje s tem, da zaupanje vodstvu zadruge in korektni poslovni odnosi in da ni okoriščanj, pomembno vplivajo na njihovo odločitev za sodelovanje z zadrugo. Pri tem se odgovori med člani in nečlani ne razlikujejo bistveno (preglednica 26). Preglednica 26: Razlogi za sodelovanje v odnosih v zadrugi Sploh se ne Se niti Se strinjam strinjam ali se ne strinjam, niti se ne ali popolnoma strinjam strinjam se strinjam Skupaj % odgovorov % N Zaupanje vodstvu zadruge člani nečlani 24,2 22,7 21,2 40,9 54,5 36,4 100 66 100 44 bivši člani 55,6 0,0 44,4 100 9 skupaj 26,1 26,9 47,1 100 119 Korektni člani 27,3 22,7 50,0 100 66 poslovni nečlani 22,7 31,8 45,5 100 44 odnosi, ni bivši člani 66,7 0,0 33,3 100 9 okoriščanja skupaj 28,6 24,4 47,1 100 119 Poslovanje zadruge Iz preglednice 27 vidimo, da se anketirani v povprečju večinoma strinjajo (44,1 %), daje njihov razlog za sodelovanje z zadrugo; da le ta zasleduje interese članov. Tretjina anketirancev se s tem niti strinja, niti se ne strinja. Največje nestrinjanje v zvezi s temje pri bivših članih (55,6 %), ki se prav tako ne strinjajo s tem, daje inovativnost zadruge eden od razlogov za njihovo sodelovanje v zadrugi (55,6 %). Kakovost storitev, ki jih ponuja zadruga je pomemben razlog predvsem za člane, saj se jih s tem strinja 56,1 %. Tudi povprečje odgovorov je pokazalo, da se anketirani večinoma bolj strinjajo s kakovostjo storitev kot razlogom za njihovo sodelovanje z zadrugo. Preglednica 27: Razlogi za sodelovanje v poslovanju zadruge Sploh se ne Se niti Se strinjam strinjam ali strinjam, ali se ne niti se ne popolnoma strinjam strinjam se strinjam Skupaj % odgovorov % N Zadruga člani 24,2 31,8 43,9 100 66 zasleduje nečlani 20,9 34,9 44,2 100 43 interese bivši člani 55,6 0,0 44,4 100 9 članov skupaj 25,4 30,5 44,1 100 118 člani 29,2 30,8 40,0 100 65 Inovativnost nečlani 20,9 37,2 41,9 100 43 zadruge bivši člani 55,6 0,0 44,4 100 9 skupaj 28,2 30,8 41,0 100 117 člani 15,2 28,8 56,1 100 66 Kakovost nečlani 9,5 50,0 40,5 100 42 storitev bivši člani 44,4 22,2 33,3 100 9 skupaj 15,4 35,9 48,7 100 117 Razlogi za nesodelovanje v kmetijski zadrugi Poleg razlogov za sodelovanje, so nas zanimali tudi razlogi za nesodelovanje. Tudi v tem primeru, bomo zaradi lažje preglednosti razloge obravnavali po skupinah, in sicer glede na ekonomske razloge, nezaupanje vodstvu zadruge, način poslovanja v zadrugi, glede na osebno pripravljenost za sodelovanje in nepoznavanje delovanja zadruge ter glede na obseg in način poslovanja kmetijskih gospodarstev. Ekonomski razlogi za nesodelovanje Eden od ekonomskih razlogov za nesodelovanje v zadrugi je, da zadruga ni uspešna pri trženju pridelkov. S tem se strinja 35,4 % vseh anketiranih, vendar sejih 36,3 % s tem tudi ne strinja (preglednica 28). Pri tem med člani in nečlani ni bistvenih razlik. Visoke cene materiala in opreme so razlog za nesodelovanje predvsem pri članih (35,4 %). Previsoka višina članskega deleža je poleg neuspešnosti zadruge pri trženju pridelkov, eden od poglavitnih razlogov za nesodelovanje v zadrugi pri bivših članih. To najverjetneje pojasni tudi njihov izstop iz zadruge. Nezaupanje vodstvu zadruge kot razlog za nesodelovanje V povprečju se anketirani strinjajo s trditvijo, daje nezaupanje v vodstvo zadruge razlog za njihovo nesodelovanje v njej (preglednica 29). S tem se strinja največji delež bivših članov (62,5 %) in nečlanov (53,3 %) kar lahko pojasni tudi njihovo odločitev za izstop iz zadruge oz. pri nečlanih njihovo nezainteresiranost za vključitev v zadrugo. Preglednica 28: Ekonomski razlogi za nesodelovanje z zadrugo Sploh se ne Se niti Se strinjam strinjam ali strinjam, ali se ne niti se ne popolnoma strinjam strinjam se strinjam Skupaj % odgovorov % N Zadruga ni člani 43,8 23,4 32,8 100 64 uspešna pri nečlani 26,8 41,5 31,7 100 41 trženju bivši člani 25,0 0,0 75,0 100 8 pridelkov skupaj 36,3 28,3 35,4 100 113 Visoke cene člani 27,7 36,9 35,4 100 65 materiala in nečlani 31,0 47,6 21,4 100 42 opreme v bivši člani 50,0 25,0 25,0 100 8 zadrugi skupaj 30,4 40,0 29,6 100 115 Višina člani 43,8 43,8 12,5 100 64 članskega nečlani 19,0 52,4 28,6 100 42 deležaje bivši člani 12,5 25,0 62,5 100 8 previsoka skupaj 32,5 45,6 21,9 100 114 Preglednica 29: Nezaupanje vodstvu kmetijske zadruge kot razlog za nesodelovanje Sploh se ne Se niti Se strinjam strinjam ali strinjam, ali se ne niti se ne popolnoma strinjam strinjam se strinjam Skupaj % odgovorov % N 36,9 24,6 38,5 100 65 22,2 24,4 53,3 100 45 12,5 25,0 62,5 100 8 29,7_246_45,8 100 118 Vodstvu n . , nečlani zadruge ne , . v. . bivši člani zaupam , skupaj Način poslovanja zadruge V raziskavi smo poskušali odkriti ali tudi poslovanje zadruge vpliva na kmetove odločitve za nesodelovanje v njej. Iz preglednice 30 je razvidno, da se v povprečju večina kmetov (52,1 %) strinja daje njihov razlog za nesodelovanje to, da se močnejši kmetje okoriščajo na račun manjših. S tem se po večini strinjajo kmetje manjših kmetij (59,4 %), zelo podobnega mnenja pa so, presenetljivo, tudi kmetje večjih kmetij (preglednica 31). Preglednica 30: Poslovanje zadruge kot razlog za nesodelovanje Sploh se ne Se niti Se strinjam strinjam ali strinjam, ali se ne niti se ne popolnoma strinjam strinjam se strinjam Skupaj % odgovorov % N Zadruga se v poslovanju ne prilagaja novim potrebam člani nečlani bivši člani 32,8 15,2 12,5 21,9 45,7 25,0 45,3 39,1 62,5 100 100 100 64 46 8 skupaj 24,6 31,4 44,1 100 118 Zadruga daje prednost drugim dejavnostim, ki niso v interesu članov člani nečlani bivši člani skupaj 36,9 15,6 12,5 27,1 29.2 51,1 25,0 37.3 33,8 33,3 62.5 35.6 100 100 100 100 65 45 8 118 Zaposleni ali zadružno vodstvo se okorišča na račun kmetov člani nečlani bivši člani 33,8 13,3 12,5 27.7 37.8 0,0 38,5 48,9 87,5 100 100 100 65 45 8 skupaj 24,6 29,7 45,8 100 118 Močnejši kmetje se okoriščajo na račun manjših člani nečlani bivši člani 27,7 6,5 25,0 24,6 37,0 12,5 47,7 56,5 62,5 100 100 100 65 46 8 skupaj 19,3 28,6 52,1 100 119 člani 34,9 22,2 42,9 100 63 Člani nimajo vpliva na nečlani 23,8 50,0 26,2 100 42 odločanje v zadrugi bivši člani 12,5 25,0 62,5 100 8 skupaj 29,2 32,7 38,1 100 113 Zakasnjena plačila na oddane proizvode člani nečlani 29,7 14,6 32,8 36,6 37,5 48,8 100 100 64 41 bivši člani 0,0 25,0 75,0 100 8 skupaj 22,1 33,6 44,2 100 113 člani 26,6 32,8 40,6 100 64 Zadruga nima dovolj nečlani 28,6 35,7 35,7 100 42 pestre ponudbe storitev bivši člani 0,0 50,0 50,0 100 8 skupaj 25,4 35,1 39,5 100 114 člani 38,1 30,2 31,7 100 63 Zadrugaje sama nečlani 21,4 50,0 28,6 100 42 sebi namen bivši člani 12,5 12,5 75,0 100 8 skupaj 30,1 36,3 33,6 100 113 Preglednica 31: Okoriščanje močnejših kmetov na račun manjših kot razlog za nesodelovanje glede na površino kmetije Sploh se ne Se niti Se strinjam strinjam ali strinjam, ali se ne niti se ne popolnoma Velikost strinjam strinjam se strinjam Skupaj kmetije (ha) % odgovorov % N <5 12,5 28,1 59,4 100 32 5<10 25,9 29,6 44,4 100 27 10< 20,0 28,3 51,7 100 60 Osebna nepripravljenost za sodelovanje in nezadostna informiranost Skoraj polovica anketiranih se sploh ne strinja ali se ne strinja, da je razlog za nesodelovanje z zadrugo njihova osebna nepripravljenost (preglednica 32). Takšnega mnenja so pričakovano večinoma člani (74,6 %). Skoraj polovica članov (55,6 %) se ne strinja s tem, da z zadrugo ne sodelujejo zato, ker niso dovolj informirani o njenem delovanju. To kaže na to, daje večina anketiranih dobro informiranih o delovanju zadruge in so pripravljeni za povezovanje vanjo. Preglednica 32: Osebna nepripravljenost in neinformiranost kot razlog za nesodelovanje Sploh se ne Se niti Se strinjam strinjam ali se ne strinjam, niti se ne ali popolnoma strinjam strinjam se strinjam Skupaj % odgovorov % N Nisem dovolj informiran v zvezi z delovanjem zadruge člani nečlani bivši člani 55,6 26,2 50,0 23,8 40,5 12,5 20,6 33,3 37,5 100 100 100 63 42 8 skupaj 44,2 29,2 26,5 100 113 člani 74,6 12,7 12,7 100 63 Nisem pripravljen za nečlani 30,0 47,5 22,5 100 40 povezovanje v zadrugo bivši člani skupaj 37,5 55,9 25.0 26.1 37,5 18,0 100 100 8 111 Obseg in način poslovanja kmetijskih gospodarstev Zanimalo nas je, ali je morda samooskrba razlog za nesodelovanje v kmetijski zadrugi. Rezultati so pokazali, da se večina anketiranih ne strinja z razlogom, da je samooskrba razlog za nesodelovanje (preglednica 33). Med temi je največ bivših članov (75,0%) in tistih, ki imajo večje kmetije (preglednica 34). V nasprotju pa je velik delež (41,3 %) nečlanov, ki pravijo, da je samooskrba razlog za nesodelovanje. Enakega mnenja so tudi tisti, ki imajo manjše kmetije. Tehje 43,8 %. Preglednica 33: Samooskrba kot razlog za nesodelovanje Sploh se ne Se niti Se strinjam strinjam ali strinjam, ali se ne niti se ne popolnoma strinjam strinjam se strinjam Skupaj % odgovorov % N Pridelujem samo člani 68,8 17,2 14,1 100 64 za samooskrbo in nečlani 26,1 32,6 41,3 100 46 zato ne potrebujem bivši člani 75,0 12,5 12,5 100 8 zadruge skupaj 52,5 22,9 24,6 100 118 Preglednica 34: Samooskrba kot razlog za nesodelovanje glede na velikost kmetije Sploh se ne Se niti Se strinjam strinjam ali strinjam, ali se ne niti se ne popolnoma Velikost strinjam strinjam se strinjam Skupaj kmetije (ha) % odgovorov % N <5 37,5 18,8 43,8 100 32 5<10 40,7 33,3 25,9 100 27 10< 66,1 20,3 13,6 100 59 Kmetje se lahko v preskrbovalno verigo vključujejo tudi drugače, zato nas je zanimalo ali kmetje s kmetijsko zadrugo ne sodelujejo zato, ker jim drugi načini poslovanja bolj ustrezajo. S trditvijo, da jim druge oblike povezovanja bolj ustrezajo se ne strinja 38,4 % vprašanih, med temi je 45,3 % članov in 62,5 % bivših članov (preglednica 35). Prav tako se 38,4 % vprašanih s to trditvijo niti strinja niti ne strinja. Takšnih, ki menijo, da je individualno vključevanje učinkovitejše je samo 20,9 %. V večini anketirani menijo, da je združen nastop na trgu učinkovitejši od individualnega, pri čemer tako meni polovica članov (53,8 %) in polovica bivših članov (50 %). To nam pove, da se kmetje združujejo v zadrugo predvsem v želji po skupnem nastopu na trgu, kar je v skladu s tem, da je 81, 3 % anketiranih navedlo, da bi jih k sodelovanju z zadrugo še prav posebej spodbudil skupen nastop na trgu, kot ena od dejavnosti zadruge. Preglednica 35: Način poslovanja kmetijskih gospodarstev kot razlog za sodelovanje Sploh se ne Se niti Se strinjam strinjam ali strinjam, ali se ne niti se ne popolnoma strinjam strinjam se strinjam Skupaj % odgovorov % N Druge oblike člani 45,3 35,9 18,8 100 64 povezovanja nečlani 22,5 50,0 27,5 100 40 med kmeti mi bivši člani 62,5 0,0 37,5 100 8 bolj ustrezajo skupaj 38,4 38,4 23,2 100 112 Individualni člani 53,8 26,2 20,0 100 65 nečlani 38,1 42,9 19,0 100 42 nastop na trgu bivši člani 50,0 12,5 37,5 100 8 je učinkovitejši skupaj 47,8 31,3 20,9 100 115 3.3.6.4 Učinki povezovanja v zadrugo Družbena vloga zadruge Kmetje so med drugim pojasnili, ali vidijo v povezovanju v zadrugo prednosti za širše delovanje, vplivanje na javno življenje in ne samo svoje osebne koristi. Anketirance smo povprašali ali v povezovanju v zadrugi vidijo možnosti za vplivanje na kmetijsko in lokalno politiko, ravnanje in načrtovanje v prostoru ter pridobivanje sredstev iz proračuna Republike Slovenije in Evropske unije. Pri temje največji delež vseh anketirancev mnenja, da v povezovanju v zadrugo vidijo možnost vplivanja na živilsko industrijo in na trgovino (slika 21). Najmanj anketiranih v povezovanju vidi možnost za vplivanje na kmetijsko politiko in ravnanje in načrtovanje v prostoru. Na vprašanje o pomembnosti zadruge so anketirani odgovarjali zelo različno (slika 22). Največji delež anketiranih meni, da zadruga ne prispeva k uspešni poklicni karieri (32,8 %), nadaljnjih 31,3 %jih meni, da povezovanje v zadrugo ne prispeva k vzdrževanju kmečkega načina življenja. Enak delež anketiranih meni, da zadruga ne prispeva h krepitvi kmetove samozavesti. Najmanj anketiranih meni, da zadruga pomembno vpliva na ohranjanje podeželske povezanosti. S tem je mišljeno predvsem sodelovanje ljudi na podeželju, njihovo druženje, tako po ekonomski plati kot tudi preprosto zadovoljevanje socialnih potreb, skupno preživljanje prostega časa, preprečevanje osamljenosti, predvsem starejših, ki ostajajo na podeželju. Kljub temu, da imajo današnje zadruge predvsem gospodarski namen, bi bilo temu potrebno posvetiti več pozornosti, saj je z dobrimi medsebojnimi odnosi mogoče iztržiti učinkovitejše delovanje zadruge. Ali vidite v povezovanju v zadrugo možnost za vplivanje ■nakmetijskopolitiko ? ■ na ravnanje in načrtovanje v prostoru ? ■ na lokalno politiko ? ■ pridobivanjesredstevizRSin EU? da Slika 20: Možnosti vplivanja v povezovanju v zadrugo Ali po vašem mnenju zadruga pomembno prispeva k ■uspešnipoklicnikarierikmeta? ne Slika 21: Prispevek zadruge Koristi povezovanja v kmetijsko zadrugo za kmetijski obrat Da povezovanje v zadrugo povečuje konkurenčnost kmetije, meni 62,8 % anketiranih (preglednica 36). Dobra polovica anketiranih je mnenja, da povezovanje v zadrugo pripomore k razvoju kmetije in da tudi pozitivno vpliva na prihodnost kmetijskega obrata. Kot je razvidno iz rezultatov pri anketirancih ni bilo zaznati večjega nestrinjanja z izbranimi vplivi povezovanja v zadrugo na kmetijski obrat. Na sliki 23 so prikazani rezultati odgovorov na vprašanje, ali kmetije vidijo v številčnejšem povezovanju v zadrugo ekonomske prednosti. Med anketiranjem je bilo opaziti, da anketirani precej različno razumejo zakonitosti trga. Tako jih 53, 7 % meni, da se s številčnejšim članstvom večajo možnosti dvigovanja cen prodanih proizvodov preko zadruge. Pri tem so razmišljali v smislu, da iz številčnejšega članstva sledi večja tržna moč zadruge in iz tega sledi možnost za določanje višjih cen. Drugi pa so razmišljali drugače, in sicer da iz številčnejšega članstva sledi večja količina ponujenega proizvoda, iz tega pa sledijo nižje cene. Tistih, ki menijo, da ni možnosti dvigovanja cen je 30,6 %. Bolj enotni so si bili pri vprašanju ali se s številčnejšim članstvom zmanjšujejo stroški trženja. Da se s številčnejšim članstvom zmanjšujejo stroški pridelave se strinja 43,3 % anketiranih, da se zmanjšujejo stroški predelave pa se strinja41 % vprašanih. Preglednica 36: Vpliv povezovanja v kmetijski zadrugi na kmetijski obrat V kolikšni meri se strinjate, da povezovanje v kmetijski zadrugi Sploh se ne Se niti strinjam Se strinjam ali strinjam ali se ne niti se ne popolnoma se strinjam_strinjam_strinjam Skupaj % odgovorov % N povečuje konkurenčnost kmetije? pripomore k razvoju kmetije? pripomore k ohranjanju proizvodnih sredstev? pozitivno vpliva na prihodnost kmetijskega obrata? povečuje dohodek iz kmetijstva? vpliva na bolj kakovostno proizvodnjo?_ 21,2 19,6 23,9 14,2 17,7 17,9 23,0 25,7 27,7 22,1 32,1 35,4 56.6 48,2 40.7 62,8 56,6 54,5 100 112 100 113 100 113 100 113 100 113 100 112 0 Slika 22: Učinki številčnejšega članstva v kmetijski zadrugi 3.3.6.5 Izkušnje z zadružništvom, poznavanje zadružništva in pripravljenost za sodelovanje Izkušnja z zadružništvom v preteklosti Na povezovanje v zadrugo vplivajo tudi pretekle izkušnje z zadružništvom. Zgodovina slovenskega zadružništva ima tako svetle kot temne trenutke, ki jih je narekoval gospodarski razvoj in pretekla politična situacija. V raziskavi smo želeli ugotoviti, ali kmetje poznajo te izkušnje iz preteklosti in v kolikšni meri je to vplivalo na njihovo odločitev za vstop v zadrugo danes. Iz slike 24 je razvidno, da starost ne vpliva na to, v kakšni meri so značilnosti preteklih zadrug vplivale na odločitev za članstvo oz. nečlanstvo. Na to vprašanje ni odgovorilo 18 anketirancev. Tako člani kot nečlani v večini menijo, da značilnosti socialističnih zadrug niso vplivale na njihovo odločitev za vstop v zadrugo. Bivši člani imajo glede tega deljeno mnenje. Polovica jih meni, da je zadružna preteklost imela vpliv na njihovo odločitev za sodelovanje v zadrugi, druga polovica jih meni, da je to imelo velik vpliv na njihovo odločitev (preglednica 37). Slika 23: Vpliv preteklega zadružništva na odločitev o članstvu Preglednica 37: Delež odgovorov na vpliv preteklega zadružništva na odločitev o članstvu glede na tip članstva V kolikšni meri so značilnosti socialističnih zadrug vplivale na vašo odločitev za vstop oz. ne vstop v zadrugo?_ Nič ali malo Kar precej ali zelo % odgovorov Skupaj N Člani Nečlani Bivši člani 87,7 81,0 44,4 12,3 19,0 55,6 100 65 100 42 100 9 Poznavanje delovanja zadruge Kmete smo prav tako vprašali, kako dobro poznajo princip delovanja zadruge, pravice in odgovornosti, ki jih imajo člani pri upravljanju zadrug. Zanimalo nas je tudi, ali je to plod samoiniciativnosti ali spodbujanja tega znanja s strani drugih. Iz preglednice 38 je razvidno, da je četrtina takih, ki poznajo princip delovanja zadruge površno, in to zato, ker jim to nihče ni pojasnil. Nekaj manj (22,4 %) pa je takih, ki ga poznajo dobro, pri čemer so se o nalogah, pravicah in odgovornostih članstva v zadrugi pozanimali sami. Kar zaskrbljujoč je delež tistih, ki delovanje zadruge poznajo površno, vendar jih ne zanima, zvedeti kaj več. Takšnih je 14,7 %. Ce k temu prištejemo še tiste, ki teh zadev ne poznajo zaradi takega ali drugačnega razloga, skupaj to znese 31,1 % članov, ki se verjetno ne zavedajo pomembnosti pri upravljanju zadruge. Pri nečlanih je najvišji delež tistih, ki naloge, pravice in odgovornosti članov pri upravljanju zadrug površno poznajo. Ker jih to tudi ne zanima, medtem ko je pri najvišjem deležu članov poznavanje površno, kerjim tega nihče ni pojasnil. Preglednica 38: Poznavanje nalog, pravic in odgovornosti članov pri upravljanju zadrug Ali poznate princip delovanja, naloge, pravice in odgovornosti, ki jih imajo člani pri upravljanju zadrug? Clani Nečlani % Bivši člani odgovorov Skupaj (%) N Ne poznam, ker me ne zanima 3,1 9,5 0,0 5,2 6 Ne poznam, ker mi ni nihče pojasnil 6,2 14,3 33,3 11,2 13 Poznam površno, ker me ne zanima 3,1 33,3 11,1 14,7 17 Poznam površno, ker mi ni nihče pojasnil 30,8 26,2 0,0 26,7 31 Dobro poznam, razložili so mi jih v zadrugi 18,5 2,4 11,1 12,1 14 Dobro poznam, razložili so mi jih drugi 9,2 4,8 11,1 7,8 9 Dobro poznam, pozanimal sem se sam 29,2 9,5 33,3 22,4 26 Skupaj 100 100 100 100 116 Na Zadružni zvezi Slovenije organizirajo tudi izobraževanja o zadružništvu za člane zadrug, zato smojih vprašali, kako pogosto sejih udeležujejo. Na sliki 25 vidimo, da se 14 % anketiranih članov nikoli ne udeleži izobraževanja o zadružništvu. Slaba polovica je odgovorila, da se izobraževanj udeležuje včasih. Ce k temu prištejemo še tiste, ki se izobraževanj udeležujejo zelo redko, potem 69 % anketiranih občasno oz. neredno obiskuje predavanja razpisanih izobraževanj. 5% ■ Nikoli 14% ■ Zelo redko 12% ■ Včasih ■ Pogosto ■ Zelo pogosto 24% 45% Slika 24: Pogostost udeležbe članov kmetijske zadruge na izobraževanjih o zadružništvu Kdo ima pri povezovanju kmetov pomembno vlogo Večina anketiranih meni, da ima pri povezovanju kmetov v zadrugo najbolj pomembno vlogo kmetijska zadruga (87,5 %) in kmetje posamezniki (77,9 %). Takoj zatem sledi svetovalna služba, ki za 71,2 % anketiranih predstavlja pomembno ali zelo pomembno vlogo pri povezovanju kmetov v zadrugo (preglednica 39). Preglednica 39: Kdo ima pri povezovanju kmetov v zadrugo pomembno vlogo Zelo Niti nepomembno pomembno Pomembno ali ali niti zelo nepomembno nepomembno pomembno Skupaj % odgovorov % N Kmetje posamezniki 8,8 13,3 77,9 100 113 Država 22,1 25,7 52,2 100 113 Lokalne skupnosti 19,5 23,9 56,6 100 113 Kmetijska zadruga 0,9 11,6 87,5 100 112 Zadružna zveza 9,0 21,6 69,4 100 111 Kmetijsko gozdarska zbornica 13,3 28,3 58,4 100 113 Svetovalna služba 10,8 18,0 71,2 100 111 Izobraževalne inštitucije 14,4 24,3 61,3 100 111 Zadovoljstvo z delovanjem zadruge Člane zadruge smo vprašali, kako zadruga izpolnjuje njihova pričakovanja. Na to vprašanje ni odgovorilo kar 67,1 % anketiranih. Od tistih, ki so odgovorili, pa jih 15,1 % meni, da malo; da kar precej izpolnjuje njihova pričakovanja pajih meni 11,0% (slika 26). Slika 25: Izpolnjenost pričakovanj, kijih imajo anketirani člane zadruge od zadruge Nazadnje smo anketirance še vprašali, ali v prihodnosti nameravajo prenehati biti člani kmetijske zadruge oz. se nameravajo vanjo včlaniti. Na to vprašanje ni odgovorilo 16,4 % anketiranih. Iz zadruge se namerava izpisati 12,3 %, članov ostalih 68,7 % jih pravi, da ne nameravajo postati ali prenehati biti član kmetijske zadruge (preglednica 40). V preglednicah 41 in 42 so predstavljena podrobni odgovori v zvezi s prihodnjim članstvom v zadrugi, glede na trenutni status članstva anketirancev. Preglednica 40: Število in delež odgovorov na vprašanje o spremembi članstva v zadrugi v prihodnje Ali nameravate v prihodnosti prenehati biti član zadruge oz. Da Ne Brez odgovora Skupaj Tip članstva % odgovorov % N Člani 12,3 76,7 11,0 100 73 Nečlani 19,2 53,8 26,9 100 52 Bivši člani 11,1 88,9 0,0 100 9 Skupaj 14,9 68,7 16,4 100 134 Preglednica 41: Vprašanje (ne)članstva v prihodnosti glede na trenutni status članstva v zadrugi Ali nameravate v prihodnosti prenehati Član biti član kmetijske zadruge oz. se včlaniti kmetijsko zadrugo? Nečlan Skupaj V zadrugi ostaja iz navade 2 0 2 Hitreje in lažje prideš do denarja, če izdelke prodaš sam 1 0 1 Meni, da so zadruge same sebi namen 1 0 1 Skupen nastop na trgu, pomoč pri prodaji/odkupu izdelkov 1 0 1 Da Zakaj? Zaradi (večjega) zanimanja 2 0 2 Zaradi izposoje mehanizacije 0 1 1 Zaradi nižjih stroškov pri prodaji 0 1 1 Mogoče, če bo zadruga pravično usmerjena in primerna zame 0 3 3 Zaradi učinkovitejšega trženja pridelkov 0 2 2 Skupaj 7 7 14 Ali nameravate v prihodnosti prenehati Član biti član kmetijske zadruge oz. se včlaniti kmetijsko zadrugo? Nečlan Skupaj Ostal bo član, kerje z zadrugo zadovoljen 22 0 22 Ker ne naredijo nič koristnega za kmeta, okoristijo se same 1 0 1 Ker računa, da bo zadruga začela opravljati svoje poslanstvo 1 0 1 Upa, da se bo spremenila miselnost vodstva zadruge 2 0 2 Ne Zakaj? Zaradi starosti 0 1 1 Bolj učinkovito sam proda svoje pridelke 0 4 4 So premajhni in nimajo dovolj viškov za prodajo v zadrugo 0 4 4 Ker ne čuti potrebe 0 2 2 Ker (še) ni član 0 2 0 Prenizke odkupne cene pridelkov 0 1 1 Zaradi težav z vodenjem in strokovnostjo zadruge 0 1 0 Zato ker zadruga ne izpolnjuje pričakovanj 0 1 1 Skupaj 26 16 39 Preglednica 42: Vprašanje (ne)članstva v prihodnosti za bivše člane zadruge Ali nameravate v prihodnosti prenehati Bivši biti član kmetijske zadruge oz. se včlaniti kmetijsko zadrugo? član Da Zakaj? Zaradi enotnega nastopa v vseh pogledih Ne Zakaj? Ker mi ta zadruga ne ustreza Zaradi slabega vodstva Slabe izkušnje Neprilagodljivost zadruge Prenizke odkupne cene pridelkov Prisiljenje bil sam poiskati tržne odjemalce 3.3.6.6 Povzetek rezultatov ankete Strukturne značilnosti slovenskega kmetijstva so izrazito primerne za nastajanje in delovanje organizacij kmetijskih proizvajalcev. Velikostna struktura slovenskih kmetijskih gospodarstev je razdrobljena in posledično je proizvodnost majhna. S ponudbo v majhnih količinah niso konkurenčni v primerjavi z večjimi proizvajalci. V pogajanjih s potencialnimi trgovci njihovih izdelkov so na neugodni pogajalski poziciji in zaradi majhne tržne moči bolj izpostavljeni pritiskom velikih ali dobro organiziranih trgovcev. Geografske značilnosti kot so reliefna razgibanost, klimatski pogoji, delež gozda niso ugodne za razvoj intenzivnega kmetijstva omogočajo pa možnost trženja podeželskega območja kot celote - pokrajine, kulture, tradicije. Kolektivno delovanje spodbujajo tudi kmetijska politika in državne inštitucije. Slovenska kmetijska politika sledi smernicam skupne kmetijske politike, ki spodbuja povezovanje kmetijskih proizvajalcev in ponudnikov. Za uresničevanje ciljev kmetijske politike skrbijo kmetijsko gozdarska zbornica in regionalne razvojen agencije, ki spodbujajo angažiranje kmetov, sodelovanje v projektih in organizacijah ter črpanje finančnih spodbud, ki so jim na voljo. Kljub pomoči, spodbudam in naravnim značilnostim, ki spodbujajo organizirano delovanje kmetijskih proizvajalcev, povezovanje v Sloveniji ni intenzivno, obstoječe tradicionalne povezave (običajno zadruge) ne delujejo uspešno, interesa za formiranje novih je malo. Razlog za tako stanje je smiselno iskati v socialnih in kulturnih dejavnikih. Socialni kapital, lokalna identiteta in ozaveščenost potrošnika so področja, ki pomembno (najbolj pomembno) vplivajo na intenzivnost kolektivnega delovanja. V Sloveniji stanje na omenjenih področjih deluje predvsem zaviralno. Socialni kapital med Slovenci je nizek, predvsem je majhno zaupanje v institucije. Lokalna identiteta pridobiva na pomenu a še nima takšne pozicije, da bi prevladala nad osebnimi interesi. Ozaveščenost potrošnikov je sicer relativno velika, vendar je še vedno glavno merilo pri nakupni odločitvi izgled in cena. Lokalni izdelki in izdelki posebne kakovosti na katerih temelji ponudba povezanih kmetijskih proizvajalcev so običajno v višjem cenovnem razredu in so posledično za potrošnike nezanimivi. Majhno povpraševanje po alternativnih izdelkih ne deluje spodbudno za organizirano ponudbo le teh. Poleg tega pa združevanje kmetov ne prinaša samo dobrih strani, pač pa zajema tudi omejitvene dejavnike. Glavne skupine omejitvenih in spodbujevalnik dejavnikov predstavljamo v preglednici 43. Preglednica 43: Omejitveni in spodbujevalni dejavniki za skupni nastop kmetov na trgu SPODBUJEVALNI DEJAVNIKI OMEJITVENI DEJAVNIKI 1. politično-institucionalni dejavniki + spodbujanje večnamenskega kmetijstva + državne in lokalne podpore novim oblikam združevanja + spodbujanje zavesti o pomenu lokalno pridelane prehrane_ - nizka stopnja zaupanja v kolektivne dejavnosti iz zgodovinskih razlogov (zaradi preteklega prisilnega združevanja) - močen vpliv tradicionalnih zadrug, ki onemogoča razvoj novih oblik povezovanja_ 2. tržno-ekonomski dejavniki + neuspešnost majih kmetov, lahko spodbudi idejo o združevanju + iskanje tržnih niš z alternativnim načinom kmetovanja: ekološko kmetijstvo, posebni pridelki in proizvodi, storitve ki niso neposredno povezane s prehrano... + iskanje novih tržnih poti: direktna prodaja in mreženje + nove priložnosti v javni oskrbi (vrtci, šole...) + kolektivna promocija neke regije_ - slaba učinkovitost tradicionalnih zadrug pri trženju - trd boj z globalizacijo, centralizacijo in koncentracijo - težka in draga logistika (kar onemogoča majhne obrate) - majhne možnosti za celostne investicije - obvezno prilagajanje novim zahtevam glede varnosti hrane (zamudno, drago) - visoka cena zemljišč 3. tehnični dejavniki in dejavniki vezani na znanje + dobra prometna in komunikacijska infrastruktura lahko pozitivno vpliva na združevanje kmetov + primerno delovanje svetovalnih služb, lahko spodbudi kmete k združevanju in povezovanju - ponekod je prometno in komunikacijska infrastruktura zelo slaba - zavzemanje svetovalnih služb za podporo tehnologijam pridelave - pomanjkanje vodstvenih in organizacijskih sposobnosti, znanj in kompetenc kmetov - pomanjkanje jezikovnih in računalniških spretnosti kmetov - težka logistika in težko zadovoljevanje zahtevi po sledljivosti (zaradi primanjkljaja znanja na teh področjih) - primanjkljaj svetovalnih storitev_ 4. družbeno-kulturni dejavniki in + zanimive, nove oblike povezovanja lahko pritegnejo pozornost kmetov, da se povezujejo + območja z bogato naravno in kulturno dediščino - pomanjkanje pripadnosti - pomanjkanje socialnega kapitala (primanjkljaj znanj, ki so potrebna za vodenje skupine ljudi) - nizka motivacija kmetov za združevanje (zgodovinski vpliv oz. slabe izkušnje s povezovanjem) - pomanjkanje znanja o naravni in kulturni dediščini, tradicionalnih obrteh. - izguba podeželske identitete_ 5. geografski dejavniki + bližina mest ali glavnih cestnih povezav - velika oddaljenost od glavnih mest - neprehodni teren (Alpe) - upadanje števila prebivalstva na nekem območju - izseljevanje - opuščanje kmetijstva_ Rezultati ankete so pokazali, da pri članih kmetijske zadruge prevladujejo kmetije v velikosti nad 20 ha, medtem, ko imajo nečlani in bivši člani v lasti pretežno manjše kmetije, katerih velikost ne presega 20 ha, iz česar sledi, da velikost kmetije vpliva na odločitev za članstvo v zadrugi. Bivši člani zadruge imajo v lasti pretežno srednje velike kmetije v velikosti med 5 in 10 ha ter 10 in 20 ha. Na anketo so odgovarjali pretežno moški, kar pomeni, da na kmetijah večinoma gospodarijo moški. Starost anketirancev znaša od 19 do 77 let, pri čemer je najmlajši anketiranec tudi član kmetijske zadruge. Približno polovica anketiranih kmetov ima višjo oz. visokošolsko izobrazbo, s čemer močno odstopajo od povprečne stopnje izobrazbe gospodarjev na Slovenskih kmetijah. Visok delež anketirancev z visoko oz. višjo izobrazbo lahko pojasnimo s tem, da so na anketo odgovarjali predvsem mlajši kmetje, pri katerih je pričakovati višjo izobrazbo v primerjavi s starejšimi kmeti. Približno polovica anketiranih kmetov ocenjuje, da njihov trenutni ekonomski položaj gospodinjstva ni niti slab niti dober. Tretjina anketiranih kmetov članov ocenjuje, da je njihov ekonomski položaj kmetijstva dober oz. zelo dober. Kar 23,1 % vseh anketiranih kmetij nima dohodka iz kmetijstva, pri čemer je ta delež višji pri kmetih nečlanih. Iz tega sklepamo, da so to predvsem dopolnilne kmetije, kjer se kmetje ukvarjajo s kmetijskimi dejavnostmi, kjer ni pričakovati dohodka. Ob tem velja poudariti, da se mnogo kmetov ne zaveda, da so tudi doma pridelani kmetijski pridelki, kijih pridelajo za lastno samooskrbo, njihov prihodek. Samo 2,2 % anketiranih kmetij ima 100 % dohodek iz kmetijstva. Med slednjimi prevladujejo kmetije, kjer je gospodar član kmetijske zadruge. Teh je 4,8 %. Na 1,5 % kmetij, ki imajo 100 % dohodek iz zaposlitve oz. samozaposlitve, gospodar ni član kmetijske zadruge. Iz tega sklepamo, da se za članstvo v zadrugi pogosteje odločajo tisti, ki so v večji meri odvisni od dohodka iz kmetijstva. Danes večina anketiranih kmetov kombinira kmetijsko dejavnost z zaposlitveno dejavnostjo izven kmetijstva in večinajih meni, da bo tako tudi čez deset let. V anketi seje pokazalo, da večina anketiranih kmetov, tako članov kot nečlanov, namerava ohraniti dejavnost v enakem obsegu, nekaj pa jih celo namerava razširiti obseg svoje dejavnosti. Prav tako so na večini kmetij zagotovljeni nasledniki, ne glede na članstvo v zadrugi. Tudi v prihodnosti največ anketiranih kmetov svojega statusa člana oz. nečlana v zadrugi ne namerava spremeniti, iz česar sklepamo, da so s svojim trenutnim statusom v večji meri zadovoljni. Za večino anketiranih kmetov, je občutek pripadnosti ljudem s podobnimi cilji in vrednotami, najpomembnejši dejavnik za njihovo odločitev za članstvo v zadrugi. Tradicija je pomembna le za nekatere, še z manjšo gotovostjo pa lahko rečejo, da so zadružniki »po duši«. To velja tako za člane kot za nečlane zadruge. Najpomembnejša dejavnost zadruge, ki vpliva na odločitev anketiranih za sodelovanje z zadrugo, je odkup proizvodov in njihovo posredovanje na trg. Temu sledi oskrba s fitofarmacevtskimi sredstvi in repromaterialom ter izobraževanje in svetovanje. Vodenje poslovnih knjig je za anketirane med najmanj pomembnimi dejavnostmi zadruge. Vse našteto velja tako za člane kot za nečlane. Se prav posebej, pa bi anketirane, tako člane kot nečlane, k sodelovanju z zadrugo, spodbudil skupen nastop na trgu ter skupna nabava, vzdrževanje in popravila kmetijskih strojev. Pri anketiranju se je izkazalo, da 59,5 % kmetov nečlanov, za razliko od kmetov članov, površno pozna principe delovanja, naloge, pravice in odgovornosti, ki jih imajo člani pri upravljanju dandanašnjih zadrug. Pri teh nepoznavanje sledi iz dejstva, dajih to ne zanima oz.jim to nihče ni pojasnil. Na vprašanje o odkupu proizvodov je odgovorilo zgolj 23 od 142-ih anketirancev. Od teh jih 11 preko zadruge proda več kot 85 % svojih proizvodov. V tem primeru gre najverjetneje za večje kmetije, ki pridelujejo za trg in jim kmetijstvo predstavlja večji del dohodka gospodinjstva. Večina anketirancev zadrugi proda med 50 in manj kot 100 % lastnih proizvodov. Med temije najvišji delež tistih, ki se ukvarjajo z živinorejo. Pri ugotavljanju razlogov za sodelovanje z zadrugo je večina anketirancev izpostavila dejstvo, da zadruga lahko vpliva na nadaljnje člene v prehranski verigi, kot npr. na živilsko industrijo, trgovino idr. in s tem omogoča boljše tržne pogoje za člane zadruge. Med bolj pomembnimi razlogi so še dolgoročno zagotovljen odkup kmetijskih pridelkov in zanesljivost plačil za prodane kmetijske pridelke. Večina vprašanih je tudi mnenja, da so sami sposobni bolje tržiti svoje pridelke in da pri tem ne potrebujejo pomoči zadruge. Anketiranci imajo najmanjše zaupanje v vzpostavljen sistem delitve morebitnega dobička zadruge, saj jih večina meni, da je trenutni sistem delitve neustrezen. Prav tako je večina anketirancev mnenja, da zadruga ni dovolj dober vir informacij za razvoj njihove dejavnosti. Testna statistika ni pokazala statistično značilnih razlik med odgovori članov in nečlanov, razen pri kakovosti storitev zadruge, ki so pomembnejše za člane in pa v tem, da dajejo člani zadruge prednost zadrugi zato, kerje v lasti kmetov. Najbolj očitni razlogi za nesodelovanje v kmetijski zadrugi so okoriščanje močnejših kmetov na račun manjših in nezaupanje v vodstvo zadruge. Pri tem skoraj polovica anketiranih navaja, da bi prenehali sodelovati z zadrugo zaradi zakasnitve plačil na oddane proizvode in zato ker se zadruga v poslovanju ne prilagaja novim potrebam in na sploh ne ponuja dovolj pestre ponudbe storitev. Izkazalo se je, da kmetje nečlani ne sodelujejo z zadrugo zato, ker pridelujejo zgolj za samooskrbo in pri tem ne potrebujejo zadruge. Pri tem sklepamo, da gre v tem primeru predvsem za manjše dopolnilne kmetije, katerim kmetijstvo ne predstavlja osnovni vir dohodka. Več kot polovica anketiranih je mnenja, daje s povezovanjem v zadrugo možno vplivanje na trgovino in živilsko industrijo. Kar 47,8 % anketirancev pa je mnenja, da je s povezovanjem v zadrugo možno vplivati na lokalno politiko in pridobivanje finančnih sredstev iz Republike Slovenije in Evropske unije. Mnenja članov in nečlanov se pri tem ne razlikujejo. Obenem večina anketirancev meni, da zadruga pomembno prispeva k ohranjanju podeželske povezanosti, s čimer se v večji meri strinjajo tako člani kot nečlani. Anketirani menijo, da zadruga najmanj prispeva k uspešni poklicni karieri kmeta, v čemer se kažejo slabosti zadruge, saj bi prav ta morala spodbujati kmete v pridelavi in inovacijah pri pridelavi ter prispevati k večjemu ugledu kmečkega poklica. Kar 73,9 % anketiranih meni, da se s številčnejšim članstvom v zadrugi veča tržna moč zadruge, veliko pa jih tudi meni, da se zmanjšujejo stroški trženja članom in se veča možnost dvigovanja cen prodanih proizvodov. To da jasno vedeti, da se anketirani kmetje dobro zavedajo pomena povezovanja v zadruge. Večina članov je mnenja, da povezovanje v zadrugi povečuje konkurenčnost kmetije in da pripomore k razvoju kmetije in ohranjanju proizvodnih sredstev. Tako člani kot nečlani se strinjajo, da povezovanje v zadrugi vpliva na bolj kakovostno proizvodnjo. Pri polovici anketiranih članov in nečlanov zgodovinske značilnosti zadružništva niso vplivale na njihovo odločitev o povezovanju oz. nepovezovanju v zadrugo. Kar 48,5 % anketirancev seje odločilo za vstop v zadrugo na podlagi dobrega premisleka ali izračuna ali posvetovanja o prednostih in pomanjkljivostih sodelovanja z zadrugo, od tega 64,6 % članov. Od vse anketiranih članov zadruge,jih 46 % meni, da zadruga s svojim delovanjem minimalno izpolnjuje njihova pričakovanja, medtem ko jih je 33 % mnenja, da zadruga v precejšnji meri izpolnjuje njihova pričakovanja. Večina anketiranih meni, da imata pri povezovanju kmetov v zadruge najpomembnejšo vlogo kmetijska zadruga in kmetje posamezniki. VIRI Alič V., Vadnal K. 2003. Možne smeri razvoja organizacijskih oblik povezovanja slovenskih pridelovalcev in kmetijskih podjetij v hortikulturni panogi. V: Slovensko kmetijstvo in Evropskaunija. Ljubljana, Društvo agrarnih ekonomistov Slovenije: 305-323 Avsec F., Nose M., 2001. Kmetijske zadruge, institucionalne spremembe in pristop Slovenije k Evropski uniji. V: Učinki reforme slovenske kmetijske politike. Ljubljana, Društvo agrarnih ekonomistov Slovenije: 113-144 Barbič. 2005. Izzivi in priložnosti podeželja. Fakulteta za družbene vede, Ljubljana: 343 str. Barjolle D., Sylvander B. 2002. Some factors of success for »origin labelled products« in agri-food supply chains in Europe: Market, Internal resources and institutions. http://www.origin-food.org 21.str. Bedrač M., Cunder T. 2008. Izobrazbena raven na kmetijskih gospodarstvih. Kmetijski inštitut Slovenije, (19. avg. 2011) http://kazalci.arso.gov.si/?data=indicator&ind_id=84 6 str. Bramley C., Biénable E., Kirsten J. 2009. The economics of geographical indications: towards a conceptual framework for geographical indication research in developing countries. http://www.wipo.int/ip-development/en/economics 41 str. Cernič Istenič M., Mavri R., 2010. Prispevek socialnega kapitala k razvoju podeželskega turizma v Sloveniji (primer izbranih vasi v občini Cerkno). V: Podeželje na preizkušnji. Ljubljana, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo: 88-94 Hanžek M. 2001. Poročilo o človekovem razvoju - Slovenija 2001. Ljubljana, Urad za makroekonomske analize inrazvoj: 135 str. Jahn G., Zerger C., Peter S., Knickel K. 2007. Status Quo Analysis (WP3) European Comparative Report (D3.3) COFAMI. Institut for Rural Developement Research, J. W. Goethe University Frankfurt: 56 str. Jensen M. C., Meckling W. H. 1976. Theory of the firm: Managerial behavior, agency costs, and ownership structure. Journal of financial economics, 3: 305 - 360 Klemenčič M. M., 2005. Nova razvojna strategija pokrajinsko homogenih obrobnih območji Slovenije. Dela. 24: 185-193 Klemenčič M. M., 2006. Teoretski pogledi na razvojne strukture slovenskega podeželja. Dela. 25: 159-171 Kmetijski inštitut Slovenije, 2010. Poročilo o stanju kmetijstva, živilstva in gozdarstva v letu 2010. Volk T. (ur.) 152 str. http://www.kis.si/pls/kis/!kis.web?m=36&j=SI#nav (12. sep. 2011) Knickel K. et al. 2008. Limiting and enabling factors of collective farmers' marketing initiatives: Results of a Comparative alaysis of the situation and trends in 10 European countries. Journal ofhunger and environmental nutrition, 3, 2-3 Kutin Slatnar B., Krznar J. J., Belec A., Stele A., Plešivčnik S., Krajnc A., 2010. Pomembnejši podatki popisa kmetijskih gospodarstev, Slovenija, 2010 - začasni podatki. Ljubljana. Statistični urad Republike Slovenije: 8 str. Lamprinopoulou C., Tregear A. 2006. Agrifood SMEs in Greece: the role of collective action. British Food Journal, 108, 8: 663-676 Markelova H., Meinzen-Dick R., Hellin J., Dohrn S. 2009. Collective action for smallholder market access. Food Policy 34: 1-7 Menard C., Klein P. G. 2004. Organizational issue in the agrifood sector: toward a comparative approach. American Journal of Agricultural Economics, forthcoming. North C. D. 1998. Inštitucije, inštitucionalne spremembe in gospodarska uspešnost. Ljubljana, Krtina: 7-16 OECD, 2001. Pregled kmetijske politike: Slovenija. Erjavec E., Rednak M., Volk T. (ur.) Ljubljana, Ministrstvo za kmetijstvo gozdarstvo in prehrano: 184 str. Ogorevc Račič K., Kuhar A., Juvančič L. 2010. Odnos potrošnikov do certificiranih ekoloških živil v Sloveniji. V: Sodobni izzivi menedžmenta v agroživilstvu. Pivola, Društvo agrarnih ekonomistov Slovenije: 299 - 308 Ogorevc K., Kuhar A., 2007. Tržno vrednotenje tradicionalnih sirov v Sloveniji. V: Slovensko kmetijstvo in podeželje v Evropi, ki se širi in spreminja. Moravske Toplice, Društvo agrarnih ekonomistov Slovenije: 183-193 Paus M. 2008. Geographical indications in transition countries: governance, vertical integration and teritorial impact. Ilustration with case studies from Serbia. Contributed paper presented at IAMO forum 2008. Reviron S., Thevenod - Mottet E., El Benini N. 2009. Geografical indications: creation and distribution of economics value in developing countries. http://www.nccr-trade.org (10. dec. 2009) 30 str. Skupna ureditev kmetijskih trgov - sektor sadja in zelenjave. 2011. MKGP http://www.mkgp.gov.si/si/o_ministrstvu/direktorati/direktorat_za_kmetij stvo/starasektor_za _kmetijske_trge/sadje_in_zelenjava/ (14. feb. 2011) Williamson O. E. 1981. The economics of organization: The transaction cost approach. American Journal ofSociology, 87: 548-577 Zadružna zveza Slovenije, 2011. http://www.zadruzna- zveza.si/index.php?option=com_content&task=view&id=10&Itemid=10 (12. sep. 2011) 4 PRAVNI STATUSI ORGANIZACIJ IN SKUPIN PROIZVAJALCEV 4.1 ORGANIZACIJE IN SKUPINE PROIZVAJALCEV TER MEDPANOŽNE ORGANIZACIJE: NJIHOV POJEM, CILJI IN POMEN V KMETIJSKI POLITIKI Organizacije proizvajalcev so v ožjem smislu združenja kmetijskih proizvajalcev, ki jih zaradi koncentracije ponudbe in prilagajanja proizvodnje tržnim zahtevam urejajo predpisi kmetijske politike (organizacije proizvajalcev na področju ribiške politike niso predmet te razprave). Področje kmetijstva in ribištva je predmet deljene pristojnosti med EU in državami članicami. Države članice torej na področju organizacij proizvajalcev sprejemajo predpise oziroma ukrepe, kolikor so potrebni za izvedbo predpisov (ukrepov) EU, lahko pa tudi samostojno urejajo organizacije proizvajalcev, kolikor EU ni uporabila svoje pristojnosti alijoje prenehala izvajati. Na ravni EU se je v okviru skupne kmetijske politike začela razvijati posebna ureditev organizacij proizvajalcev najprej v sektorju sadja in zelenjave (Uredba 159/1966/EGS), ker je bilo za učinkovito prilagajanje proizvodnje in ponudbe povpraševanju treba oblikovati ukrepe, ki so jih lahko učinkovito in pravočasno izvajali samo organizirani proizvajalci, povezani v organizacijah, ki jih prizna in njihovo poslovanje nadzoruje država članica. Zaradi pokvarljivosti proizvodov, sezonske narave in razdrobljenosti proizvodnje običajni intervencijski mehanizmi (na primer intervencijski odkup, zasebno skladiščenje itd.) ne bi mogli biti dovolj učinkoviti, hitri in stroškovno sprejemljivi. Organizacije proizvajalcev so poleg hitrega, v osnovi podjetniško utemeljenega in za kmetijsko politiko tudi ekonomičnega odzivanja na tržne dogodke kmetijskopolitično sprejemljive tudi zato, ker v osnovi temeljijo na zasebni pobudi, samopomoči in samoupravi samih članov -proizvajalcev. Glavna dejavnost organizacij proizvajalcev je prilagajanje proizvodnje in ponudbe zahtevam trga, kar vključuje praviloma obveznost članov, da proizvode, za katere je organizacija proizvajalcevpriznana, v celoti in izključno dobavljajo tej organizaciji. Organizacije proizvajalcev so kasneje uvedli še v skupno ureditev trga (SUT) za hmelj (Uredba 1696/1971/EGS), posebne ukrepe za sviloprejke (Uredba 707/1976/EGS), SUT za olja in maščobe (Uredba 1562/1978/EGS), SUT za vino (Uredba 1493/1999/ES, neobvezno, odvisno od odločitve države članice) ter SUT za mleko in mlečne izdelke (Uredba 261/2012/EU). V tem razvoju velja omeniti še Uredbo 1360/1978/EGS, ki je predvidela spodbude za organiziranje v t. i. skupine proizvajalcev v tistih panogah in na tistih območjih v tedanji Evropski gospodarski skupnosti, kjer so strukturne pomanjkljivosti negativno vplivale na ponudbo in trženje kmetijskih proizvodov. Ureditev organizacij proizvajalcev so kmetijski predpisi EU nadgradili še z določbami o možnosti povezovanja organizacij proizvajalcev v dveh smereh. Prva smer je horizontalna - povezovanje priznanih organizacij proizvajalcev med seboj v združenja organizacij proizvajalcev, druga smer je vertikalna in pomeni povezovanje organizacij proizvajalcev z organizacijami na drugih stopnjah verige oskrbe s hrano, zlasti predelave kmetijskih 2 Prim. 1. člen omenjene uredbe: »To remedy the structural deficiencies affecting the supply and marketing of agricultural products in certain regions, resulting from insufficient producer organization, this Regulation hereby introduces a system to encourage the formation of producer groups and associations thereof in those regions.« proizvodov in trgovine s kmetijskimi proizvodi in živili v t. i. medpanožne organizacije, ki naj bi pospeševale preglednost, usklajenost in uravnoteženje odnosov v posameznih proizvodnih verigah. Dejavnost združenj organizacij proizvajalcev je enaka dejavnostim organizacij proizvajalcev. Združenje organizacij proizvajalcev sestavljajo, kot pove samo ime, same organizacije proizvajalcev. Medpanožne organizacije, ki jih sestavljajo organizacije proizvajalcev in njihovi poslovni partnerji na področju predelave in trgovine, dosegajo svoje cilje z različnimi ukrepi za boljše poznavanje in raziskovanje trga, s promocijo, pripravo standardnih pogodb, izboljševanjem kakovosti proizvodov in varstvom okolja. Medpanožne organizacije ne nastopajo neposredno na trgu tako, da bi same proizvajale, predelovale ali prodajale proizvode. Posamezne države članice že več desetletij (na primer Nemčija z Zakonom o tržni strukturi iz leta 1969) priznavajo organizacije proizvajalcev v sektorjih, kjer skupne ureditve trga na ravni EU (oziroma prejšnje EGS oziroma ES) niso predvidele organizacij proizvajalcev. V okviru skupne kmetijske politike je šele sprememba Uredbe 1234/2007/ES iz leta 2009 izrecno potrdila možnost, da države članice (lahko) priznajo organizacije proizvajalcev tudi v drugih sektorjih, kijih zajema uredba o enotni SUT. Predlagana uredba o enotni SUT, ki naj bi začela veljati s prihodnjim finančnim obdobjem (1. januarja 2014), predvideva, da morajo države članice, če so izpolnjeni predpisani pogoji, priznati organizacije proizvajalcev, združenja teh organizacij in medpanožne organizacije v vseh sektorjih, kijih zajema uredba o enotni SUT. Vendar predlagana uredba o enotni SUT govori samo pogojih za priznanje organizacij proizvajalcev, ne predvideva niti ne povsem enotnih nalog in enakega načina delovanja za organizacije proizvajalcev niti ne enotnih materialnih spodbud v različnih sektorjih. Podoben institut organizacijam proizvajalcev so skupine proizvajalcev, ki po sedanji ureditvi lahko prejemajo podporo za uvajanje shem višje kakovosti v okviru politike razvoja podeželja ali se v okviru skupne ureditve trga za sadje in zelenjavo postopoma prilagajajo zahtevam, ki so kot pogoj predpisane za priznanje organizacije proizvajalcev. Predlagana uredba o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja, ki naj bi začela veljati z začetkom novega finančnega obdobja, sicer predvideva podporo za ustanavljanje skupin proizvajalcev, katerih naloge se vsebinsko ne razlikujejo od nalog organizacij proizvajalcev v predlagani enotni skupni ureditvi trga, vendarje ta pomoč začasna (za največ pet let) in degresivna ter omejena le na tiste skupine proizvajalcev, ki se štejejo za mala in srednja podjetja. Z vidika sedanje in še posebej predvidene prihodnje skupne kmetijske politike ni videti ovire, da ne bi mogla skupina proizvajalcev delovati tudi kot priznana organizacija proizvajalcev. Nadzor nad organizacijami proizvajalcev v smislu kmetijske politike zagotavljajo na eni strani določbe o priznanju, ki ga država članica podeli organizaciji proizvajalcev, ki za to zaprosi in izpolnjuje več zelo podrobno predpisanih pogojev. Če organizacija proizvajalcev ne izpolnjuje predpisanih pogojev, se priznanje odvzame. Organizacija proizvajalcev temelji na prostovoljnem povezovanju (na pobudo proizvajalcev). Kot pravna oseba, ki jo upravljajo člani in je namenjena uresničevanju koristi članov, bo zainteresirana za priznanje samo ob ustreznem razmerju med koristmi in stroški, ki so povezani s pogoji za priznanje. Če proizvajalci bodisi kot potencialni člani priznane organizacije proizvajalcev ocenjujejo, da koristi, ki izhajajo iz priznanja (na primer finančna pomoč EU), ne odtehtajo stroškov in obveznosti oziroma omejitev, ki so povezani s priznanjem (na primer poročanje, nadzor, obveznost izključnega sodelovanja z organizacijo, plačevanje prispevkov v operativni sklad, stalnost članstva) bodo cilje, ki jih določajo predpisi o priznanih organizacijah proizvajalcev, raje uresničevali v organizaciji proizvajalcev, ki ne izpolnjuje vseh pogojev za priznanje, ali pa organizacije sploh ne bodo ustanovili. Gre za vprašanje, kije na makro ravni predmet ekonomske analize koristi in stroškov (cost benefit) in je predmet ekonomske analize. Na mikro ravni odločanja gre gotovo tudi za vprašanje, oziroma koliko so potencialni ustanovitelji ali člani priznane organizacije proizvajalcev obveščeni o koristih in stroških povezanih s priznanjem in koliko predpisi dopuščajo oziroma koliko so potencialni člani sposobni prilagoditi organiziranost in poslovanje individualnim potrebam in praktičnim razmeram. Zato je za pomembno obveščanje, izobraževanje in usposabljanje potencialnih članov organizacij proizvajalcev, zlasti tistih, ki bodo prevzeli funkcije v organih vodenja in nadzora, pa tudi strokovna pomoč organizacijam proizvajalcev in spremljanje njihovega poslovanja. Seveda je presoja ekonomskih odločitev v praksi še bolj zapletena, ker ukrepi kmetijske politike lahko in tudi dejansko spodbujajo ne le organizirano, temveč tudi posamično, samostojno nastopanje proizvajalca na trgu (na primer prodaja proizvodov na domu). Vsekakor je vsako nastopanje na trgu, bodisi individualno bodisi skupno (organizirano), povezano z določenimi stroški, kar vseje predmet ekonomskih proučevanj. Cilji, zaradi katerih EU spodbuja organiziranje proizvajalcev v organizacije in skupine proizvajalcev, združenja organizacij proizvajalcev in medpanožne organizacije, so različni. Spodbude za organizacije proizvajalcev sledijo predvsem ciljem za krepitev pogajalske moči proizvajalcev primarnih proizvodov, sedanje spodbude skupinam proizvajalcev pa predvsem uvajanju shem višje kakovosti. Oba cilja je mogoče uresničevati v okviru iste organizacije, ni pa nujno: organizacija proizvajalcev lahko izvaja strategijo nizkih stroškov in velikega obsega proizvodnje, skupina proizvajalcev pa strategijo diferenciacije. Organiziranje proizvajalcev sicer uživa določene ugodnosti v okviru prava konkurence, a ni v celoti izvzeto iz prepovedi konkurenčno omejevalnega sodelovanja med podjetji. Slovenija ima zakonodajno podlago za priznavanje organizacij proizvajalcev: Zakon o kmetijstvu na splošno dopušča organizacije proizvajalcev v vseh sektorjih, konkretno določitev sektorjev in pogojev za priznanje znotraj posameznih sektorjev pa prepušča podzakonskim predpisom. Zakon ne predvideva, da se kot organizacija proizvajalcev lahko prizna del pravne osebe, kar so predvidele posamezne uredbe EU v zadnjih letih. Zakon bi lahko posegel tudi na korporacijsko področje in posamezna vprašanja uredil drugače od matičnega zakona za posamezen tip pravne osebe kot organizacije proizvajalcev: če takšne posebne določbe vsebujejo podzakonski akti, se organizacija proizvajalcev ne more priznati kot pravna oseba zadevnega tipa, ker zakon lahko spremeni samo zakon. Doslej so bili podzakonski predpisi, ki določajo konkretne pogoje za priznanje organizacije proizvajalcev, izdani le v sektorjih, kjer organizacije proizvajalcev predpisujejo ali izrecno dopuščajo predpisi o skupni kmetijski politiki. Po zaostritvi pogojev za priznanje organizacij proizvajalcev v sektorju sadja in zelenjave, ki morajo biti okvirno urejeni za vsako državo članico z nacionalnim okvirom in nacionalno strategijo in morajo vključevati okoljske ukrepe, pa slovenski predpisi ne predvidevajo organizacij proizvajalcev, ki bi imele v tem sektorju sedež na območju Slovenije. 4.2 POGOJI ZA PRIZNANJE ORGANIZACIJE PROIZVAJALCEV Sedanja ureditev organizacij proizvajalcev v Uredbi 1234/2007/ES ni niti pregledna in sistematična. Številne posebne določbe o organizacijah proizvajalcev za posamezne sektorje so prehajale v enotno SUT prehajale v enotno SUT iz drugih uredb postopoma, praviloma vzporedno z uvajanjem proizvodno nevezanih plačil v sektorjih, kjer so organizacije proizvajalcev pred tem urejali povsem samostojni, medsebojno neodvisni in ločeni predpisi. V primerjavi s sedanjo ureditvijo so v zakonodajnem predlogu nove Uredbe o enotni SUT določeni za priznanje organizacij proizvajalcev dodatni splošni pogoji, ki se nanašajo na raziskovanje trajnostnih pridelovalnih načinov in tržnih gibanj ter na varstvo okolja. Ti dodatni pogoji so povzeti po sedanjih posebnih določbah o organizacijah proizvajalcev na področju sadja in zelenjave in jih torej zakonodajni predlog razširja za vse organizacije proizvajalcev. Kolikšno povečanje obveznosti oziroma stroškov organizacije proizvajalcev bo to pomenilo, bo mogoče oceniti šele po sprejetju vseh predpisov, ki bodo na ravni EU in države članice uredili pogoje za priznanje. Ce je sedanja ureditev organizacij proizvajalcev, njihovih združenj in medpanožnih organizacij zelo nepregledna in nesistematična, pa je predvidena nova ureditev v zakonodajnih predlogih začrtana zelo splošno in več vprašanj kot sedaj veljavne uredbe Sveta prepušča izvedbenim predpisom Komisije. Vprašljivo je, ali so vsa vprašanja, ki jih uredba prepušča v urejanje Komisiji, nebistvena oziroma izvedbene narave (na primer pravni status organizacije ipd.). V sedanji ureditvi se podrobni pogoji za priznavanje organizacij proizvajalcev, ki so za posamezne sektorje določeni v zakonodajni uredbi o enotni skupni SUT, v različnih izvedbenih uredbah Komisije pa tudi v predpisih Slovenije kot države članice, razlikujejo. Pogoji, zlasti kvantitativne narave (na primer najmanjše število članov ali najmanjši obseg tržne proizvodnje priznane organizacije proizvajalcev), ki jih po pooblastilu iz uredb EU določajo za isti sektor države članice, se seveda razlikujejo tudi med posameznimi državami članicami, vendar je te razlike mogoče utemeljiti z različno stopnjo in načini organiziranosti proizvajalcev v posameznih državah članicah. Vsekakor je urejanje organizacij proizvajalcev s številnimi določbami, splošnimi in posebnimi, v predpisih različne pravne moči na ravni EU in države članice sicer mogoče utemeljevati s tem, da se upoštevajo specifike posameznih sektorjev in območij, po drugi strani pa zelo obsežna, dokaj nesistematična in nepregledna ureditev ne olajšuje organiziranja in poslovanja organizacij proizvajalcev. Raziskava je ugotovila, da so organizacije proizvajalcev urejene s predpisi najmanj štirih, včasih tudi petih hierarhičnih ravni: 1. zakonodajna uredba Sveta in Evropskega parlamenta, 2. izvedbena uredba Komisije, 3. zakon, 4. uredba vlade in včasih tudi 5. pravilnik ministra, pri tem pa so v nekaterih predpisih nahajajo splošne, skupne in posebne določbe o organizacijah proizvajalcev za vse, nekatere ali posamezne sektorje (tako na primer v sedanji Uredbi 1234/2007/ES). Pogoji za priznanje organizacij proizvajalcev se razlikujejo med posameznimi sektorji tudi po vsebinski zahtevnosti. Te razlike je mogoče obrazložiti z različno intenzivnostjo intervencijskih ukrepov, kijih izvaja EU preko priznanih organizacij proizvajalcev, in tem ukrepom ustrezajočo stopnjo pomoči, ki jo EU zagotavlja organizacijam proizvajalcev v posameznih sektorjih. Vsebinsko najzahtevnejše in najobsežnejše so zahteve za priznanje organizacij v sektorju sadja in zelenjave, ki prejemajo tudi največjo stopnjo pomoči (merjeno na vrednost tržne proizvodnje), ko na podlagi operativnih programov iz operativnih skladov ob pomoči Unije izvajajo ukrep umika s trga in druge, proaktivno zasnovane ukrepe za prilagajanje ponudbe povpraševanju, vključno z ukrepi varstva in izboljševanja okolja. Med zahtevami za priznanje organizacije proizvajalcev sadja in zelenjave sta predpisana tudi pogoja, da mora biti glavna dejavnost organizacije proizvajalcev skupno trženje proizvodov, za katere je priznana, kar pomeni, da mora pretežni del prihodkov pridobivati s prodajo določenih vrst proizvodov (načelo pretežne specializiranosti) in da morajo organizacijo proizvajalcev sestavljati člani proizvajalci, člani neproizvajalci pa samo, če tako dopušča država članica. Za člane neproizvajalce se štejejo tudi proizvajalci drugih kmetijskih proizvodov. V zvezi s tem uredba pooblašča, da omejijo ali izključijo glasovalne pravice neproizvajalcev v zvezi z operativnimi skladi. Splošni korporacijski predpisi, tudi predpisi o zadrugah, ne zahtevajo organiziranjapo načelu specializacije. Zahtevo po pretežnih prihodkih od trženja proizvodov, za katere je organizacija proizvajalcev priznana, in implicitno zahtevo po izključnem ali pretežnem članstvu proizvajalcev tega proizvoda (s pogojem, da mora biti članstvo neproizvajalcev izrecno dovoljeno s predpisi države članice), so predpisi za priznane organizacije proizvajalcev v sektorju sadja in zelenjave poskušali ublažiti s tem, da se za organizacijo proizvajalcev šteje lahko tudi jasno razmejen del pravne osebe, na primer enota določene pravne osebe. Na ta način so lahko podpore za organizacije proizvajalcev dodeljevali enotam že ustanovljenih in delujočih pravnih oseb, v katerih se samo del ukvarja s specializirano proizvodnjo, ne da bi bilo treba pravno osebo razdeliti na manjša, tržno šibkejša podjetja niti da bi bilo treba vzpostavljati organizacijo proizvajalcev vzporedno oziroma na novo, kar bi v obeh primerih pomenilo slabitev organiziranosti. Organiziranje dela pravne osebe kot organizacije proizvajalcev predpostavlja določeno personalno, premoženjsko, upravljavsko in računovodsko razmejitev med tem delom in drugimi deli oziroma pravno osebo kot celoto. Med obravnavanimi državami članicami EUje Francija uredila možnost organiziranja dela kmetijske zadruge, zveze kmetijskih zadrug ali družb skupnega kmetijskega interesa (ne pa tudi drugih pravnih oseb!) kot organizacije proizvajalcev s še najpodrobnejšimi določbami. Razmejitev je personalna in upravljavska. Člani, ki so proizvajalci proizvodov, na katere se nanaša priznanje, oblikujejo specializirano skupino. Z dvostopenjskim odločanjem, to je odločanjem članov proizvajalcev na zboru specializirane skupine in odločanjem občnega zbora ali drugega organa zadruge v skladu s splošnimi predpisi in pravili (statutom) pravne osebe pa je zagotovljena tudi upravljavska avtonomija članov proizvajalcev v ustreznem delu pravne osebe. Po posebnih izvedbenih predpisih v Zakoniku za kmetijstvo in morsko ribištvo v zadevah, ki se nanašajo na organizacijo proizvajalcev in je po splošnih predpisih za sprejem odločitve pristojen občni zbor, člani proizvajalci na zboru skupine predlagajo odločitve občnemu zboru pravne osebe, občni zbor pravne osebe pa takšne odločitve lahko samo potrdi ali zavrne. Če gre za odločitve, ki zadevajo organizacijo proizvajalcev in so v pristojnosti drugih organov pravne osebe, pa lahko zbor skupine poda mnenje pristojnemu organu ali pa predlaga temu organu sprejem odločitve. S takšnim dvostopenjskim odločanjem je zagotovljeno demokratično upravljanje članov proizvajalcev, ne da bi poleg zbora skupine uvajali nove organe, posegali v strukturo izvoljenih organov pravne osebe in njihova pooblastila, obenem pa je zagotovljen pregled nad skladnostjo odločitev pravne osebe z interesi članov proizvajalcev. Avstrija in Italija prav tako v izvedbenih predpisih izrecno omenjata možnost priznanja dela pravne osebe kot organizacije proizvajalcev, pri čemer italijanski predpisi izrecno omenjajo tudi možnost, daje znotraj iste pravne osebe organiziranih več enot, ki so vsaka posebej lahko priznana kot organizacija proizvajalcev za različne proizvode in da se v tem primeru pogoji za priznanje ugotavljajo za posamezno enoto in člane v tej enoti. Opisane rešitve bi bile uporabljive tudi za slovensko pravo, ne neposredno na podlagi izvedbenega predpisa, ki lahko rabi kot pedagoška norma, temveč na podlagi statutarne avtonomije v zadrugi ali drugi pravni osebi. Določba Uredbe 543/2011/EU, ki pooblašča države članice, da lahko izključijo ali omejijo glasovalne pravice članov neproizvajalcev v zvezi z operativnimi skladi, se lahko interpretira tudi tako, da je dopustno omejiti oziroma izključiti glasovalno pravico tudi za posamezne zadeve, če je že po splošnih korporacijskih predpisih dopustna omejitev ali izključitev glasovalne pravice za vse zadeve. Tu se postavlja vprašanje, ali je mogoča natančna razmejitev, če gre za enovito pravno osebo. Določba o možni izključitvi ali omejitvi pravice glasovanja članov neproizvajalcev o zadevah v zvezi z operativnimi skladi tudi ne upošteva, da o nekaterih zadevah organizacije odločajo člani neposredno, o drugih pa voljeni organi, ki jih sestavljajo lahko posamezniki, ki lahko sploh niso ne člani ne proizvajalci. Zahteva izhaja iz poenostavljenega pojmovanja, da organizacijo proizvajalcev upravljajo neposredno člani, medtem ko so vsaj za zadruge in kapitalske družbe značilni posebni organi vodenja in nadzora. Slovenski Zakon o kmetijstvu vsebuje v bistvu le zelo splošne določbe o organizacijah in skupinah proizvajalcev ter medpanožnih organizacijah in pooblastilne norme za izdajanje podzakonskih predpisov. Posamezni pogoji za priznavanje organizacij proizvajalcev posegajo tudi v korporacijsko pravo EU in držav članic, kolikor določajo, da se kot organizacija proizvajalcev, združenje takšnih organizacij ali medpanožna organizacija, lahko prizna pravna oseba ali jasno opredeljen del pravne osebe. V korporacijsko pravo posega tudi pooblastilo državam članicam, da omejujejo ali na poseben način uredijo glasovalne pravice članov, ki niso proizvajalci, da določijo trajanje članstva, roke in druge pogoje za izstop članov iz organizacije in podobno. Pri tem lahko nastanejo neskladja med predpisi, ki v pravu EU in države članice urejajo organizacije proizvajalcev, na eni strani in na drugi strani predpisi, ki v pravu EU in držav članic urejajo pravne osebe različnih tipov, se pravi med kmetijskim in korporacijskim pravom, glede na to, da organiziranje organizacij proizvajalcev ni omejeno na posamezen tip pravne osebe in praviloma tudi ne na več poimensko določenih tipov pravnih oseb (v Sloveniji predstavljajo izjemo le organizacije proizvajalcev v sektorju oljčnega olja). Ta neskladja je mogoče reševati podlagi načel o supremaciji prava EU nad pravom držav članic, o skladnosti pravnih aktov nižje pravne veljave s pravnimi akti višje veljave znotraj pravnega reda EU ali države članice in o prednosti posebnih pravil pred splošnimi pravili v pravnih aktih iste veljave. Nekatera vprašanja odpirajo tudi določbe, ki neposredno posegajo v korporacijsko pravo ali pooblaščajo članice, da posežejo v korporacijsko pravo. V zvezi s tem zastopamo stališče, da posebna določba o ureditvi posameznega vprašanja organizacije proizvajalcev na drugačen način, kot to vprašanje urejajo matični korporacijski predpisi za posamezno pravno organizacijsko obliko, na primer določbe o omejevanju glasovalnih pravic, določitvi najdaljših ali najkrajših odpovednih rokov za izstop iz članstva in podobno v zakonodajni ali izvedbeni uredbi EU ne morejo derogirati določb korporacijskega prava, če so ti predpisi prisilne narave in iz posebnega predpisa za organizacijo proizvajalcev ne izhaja, da bi razveljavil splošni predpis, ki ureja posamezno pravno organizacijsko obliko, posebej, če takšna razveljavitev sploh ne bi upoštevala načela o hierarhični skladnosti predpisa nižjega ranga s predpisom višjega ranga. V tem pogledu bi kazalo stremeti za jasno ureditev, kakršna je v nemškem zakonu o tržni strukturi, ki posebej ureja statusna vprašanja zadrug in kapitalskih družb kot organizacij proizvajalcev. Pravne oblike, v katerih se lahko organizirajo organizacije proizvajalcev, so urejene po posameznih sektorjih zelo različno. Po Uredbi o ureditvi trga s hmeljem3 mora biti organizacija proizvajalcev »pravna oseba, vpisana v sodni register«, kar določene pravne osebe, na primer društva, izključuje iz možnosti priznanja kot organizacije proizvajalcev (prvi odstavek 7. člena). Po Uredbi o ureditvi trga z oljčnim oljem4 lahko organizacijo proizvajalcev oljkarstva ustanovijo pridelovalci oljk in predelovalci oljk kot zadrugo, gospodarsko družbo ali društvo. V zvezi s tem je vprašljivo, ali posebnosti posameznega sektorja res zahtevajo različno omejitev izbora pravno organizacijskih oblik. Precejšnja nihanja, tudi od ene skrajne do druge skrajne rešitve, so v ureditvi organizacij proizvajalcev istega sektorja na ravni same EU opazna tudi pri določanju najkrajšega trajanja članstva oziroma najdaljših in najkrajših odpovednih rokov ter pri omejevanju glasovalnih pravic posameznih članov. Z vidika praktične interpretacije in uporabe pa so zelo vprašljive zahteve po demokratičnem upravljanju in omejevanju zlorab članskih pravic, ki so v posameznih predpisih o organizacijah proizvajalcev konkretizirane na različen način (kar kaže na njihovo nedoločenost in dovzetnost za različno interpretiranje) ali pa sploh ne. Tu se postavljata dve vprašanji. Če zahteva po demokratičnem upravljanju ni konkretizirana v predpisu, odpira možnost različnih interpretacij in arbitrarnega presojanja organa, ki je pristojen za odločanje o priznanju organizacije proizvajalcev in za nadzor njenega poslovanja. Pripravljavci predpisov o organizacijah proizvajalcev očitno izhajajo iz predpostavke, da splošno korporacijsko pravo dopušča »nedemokratično« upravljanje gospodarskih organizacij oziroma »zlorabo« glasovalnih pravic, sicer v izvedbene predpise ne bi uvrščali izrecnih zahtev po posebnih varovalnih statutarnih določbah. V izvedbene predpise - niti predpise Komisije niti podzakonske predpise vlade ali ministrov - po našem mnenju ne sodijo zahteve, ki jih je mogoče razlagati na različne načine in njihove izpolnitve ni mogoče objektivno preverjati. Slovenijaje uredila podporo skupinam proizvajalcev v sklopu politike razvoja podeželja (v okviru 1. osi sta predvideni podpora za obveščanje in pospeševanje prodaje proizvodov višje kakovosti in podpora za ustanavljanje in delovanje skupin proizvajalcev, ki združujejo proizvajalce in predelovalce ekoloških in zaščitenih kmetijskih proizvodov). Nekatere države članice Evropske unije imajo dolgoletno tradicijo urejanja organizacij proizvajalcev. Francoski zakonik o kmetijstvu in morskem ribištvu ureja splošna in posebna pravila za organizacije proizvajalcev v devetih sektorjih: govedoreja in ovčereja, surovi tobak, sadje in zelenjava, prašičereja, reja perutnine in kuncev, reprodukcija domačih živali, gozdarstvo, konjereja, banane, krompir in mleko. Zelo pomembna je določba, da imajo priznane organizacije proizvajalcev v Franciji ob enakih pogojih prednost pri pridobivanju državnih pomoči, namenjenih za organizacijo pridelave in trgov v skladu s pravili EU, in ob enakih pogojih prednost pri dodeljevanjujavnih naročil države, lokalnih skupnosti injavnopravnih oseb. 3 Uradni list RS, št. 20/2009, 60/10 in 88/11. 4 Uradni list RS, št. 20/2009. 4.3 ORGANIZACIJE PROIZVAJALCEV V ŠIRŠEM SMISLU: STATUSNO PRAVNI VIDIKI Pregled različnih pravno organizacijskih oblik, v katerih se lahko ustanavljajo organizacije proizvajalcev, po eni strani pokaže bistvene razlike v zasnovi posameznih organizacijskih tipov, po drugi strani pa tudi določena približevanja med različnimi tipi pravnih oblik gospodarskih organizacij. Na podlagi primerjave je opaziti, da določbe o posameznih tipih pravnih oseb poskušajo doseči ravnotežje med osebno odgovornostjo članov za obveznosti pravne osebe in avtonomijo članov pri urejanju položaja organizacije. Ta avtonomija dosega najvišjo stopnjo pri osebnih družbah, kakršnaje družba z neomejeno odgovornostjo, ki jo upravljajo vsi člani in je s članstvom načeloma povezana tudi poslovodna in zastopniška funkcija, posebnih organov vodenja in nadzora družba z neomejeno odgovornostjo nima. Pravice in obveznosti članov, tudi do sodelovanja z družbo, v veliki meri svobodno ureja pogodba. Veliko svobodo pri urejanju razmerij v družbi izravnava neomejena osebna odgovornost družbenikov za obveznosti družbe. Zato takšna družba predpostavlja dokaj pregledno poslovanje in visoko stopnjo zaupanja med družbeniki, ta dva pogoja pa je težko izpolniti v organizacijah z večjim številom članov in obsežnejšim ter vsebinsko zahtevnejšim poslovanjem, ki zahteva poklicno angažiranje oseb s posebnimi znanji. Tako je družba z neomejeno odgovornostjo primerna za organizacije proizvajalcev z manjšim številom članov in manj zahtevnim poslovanjem. Ugotovitev, daje družba je primerna za manjše število članov, potrjujejo tudi določbe, po katerih ima prenehanje članstva za posledico prenehanje družbe, če ustanovna pogodba ne določa drugače. Komanditna družba je verjetno manj primerna za ustanovitev organizacije proizvajalcev, ker imajo družbeniki različen položaj: družbeniki, ki so komplementarji, neomejeno odgovarjajo za obveznosti družbe in vodijo njene posle in jo zastopajo, družbeniki, ki so komanditisti, pa ne odgovarjajo neomejeno za obveznosti družbe niti ne vodijo njenih poslov. Delitev dobička je urejena s kombinacijo načela delitve po kapitalu in po enakih delih, vendar lahko pogodba določi tudi drugače, na primer po sodelovanju družbenika z družbo. Podoben položaj kot v družbi z neomejeno odgovornostjo imajo člani gospodarskega interesnega združenja, s tem, da zakon poudarja podporno naravo tega združenja. Glavni omejitvi iz pravne strukture te pravne osebe sta neomejena odgovornost članov za obveznosti združenja in pa določba, da ima dejavnost združenja v razmerju do članov samo podporni značaj. Družba z omejeno odgovornostjo uživa med kapitalskimi družbami visoko stopnjo avtonomije, vendar je ustanovitev ali sprememba družbenikov (zaradi odsvojitve poslovnega deleža ali povečanja osnovnega kapitala) povezana z različnimi obličnostmi in omejitvami (na primer predkupna pravica drugih družbenikov, statutarna zahteva za soglasjem drugih družbenikov pri prodaji deleža tretji osebi). Glavna obveznost družbenikov je vplačilo vložka in ne sodelovanje družbenika z družbo. Dobiček se deli sorazmerno z višino poslovnih deležev, če družbena pogodba ne določa drugače. Družbeniki niso odgovorni za obveznosti družbe, a se po drugi strani premoženje, ki je potrebno za ohranitev osnovnega kapitala in vezanih rezerv, družbenikom ne sme izplačati. Z družbeno pogodbo se sicer lahko določi, da je družba dolžna v korist enega ali več družbenikov nekaj dati, storiti, dopustiti ali opustiti, vendar to obveznosti ne smejo biti v nasprotju z glavno obveznostjo družbenikov, da zagotovijo osnovni vložek, in obveznostjo družbe, da ohranja osnovni kapital in vezane rezerve. Tudi upravljanje družbe z omejene odgovornostjo temelji na kapitalskem načelu: vsakih dopolnjenih 50 evrov osnovnega vložka daje družbeniku en glas, vendar so dopustne tudi razlike, ker družbena pogodba lahko določi, da imajo nekateri družbeniki več glasov na vsakih 50 evrov osnovnega vložka ali daje glasovalna pravica nekaterih družbenikov omejena. Delitev dobička temelji na kapitalskem načelu, vendar so možne tudi druge podlage. Delniška družba je izmed vseh obravnavanih oblik povezana z največ obličnostmi ob ustanovitvi, med poslovanjem in ob prenehanju, kar pomeni tudi precejšnje stroške pri poslovanju. Tudi vplačilo vložka je glavna obveznost delničarjev, kije urejena strogo (na primer prepoved odpusta ali pobotanja te obveznosti). Za veljavnost sklepa, s katerim se nalagajo delničarjem dodatne obveznosti v skladu z zakonom in statutom, je potrebno soglasje vseh prizadetih delničarjev. Glasovalna pravica temelji na kapitalskem načelu, vendar se lahko predvidijo omejitve. Bilančni dobiček pa se lahko deli med delničarje samo glede na kapitalsko udeležbo. Slabost kapitalskih družb je, da ob nespremenjenem osnovnem kapitalu sprejem novega družbenika predpostavlja zmanjšanje udeležbe drugih družbenikov (odsvojitev deleža), sicer je treba povečati osnovni kapital. Podobno velja glede izstopa. Pri dedovanju in načeloma prostem prenosu deležev med živimi obstaja nevarnost, da deleži sčasoma preidejo na osebe, ki niso proizvajalci. Društvo kot pravna oseba za organizacije proizvajalcev ni najbolj primerno, ker mora opravljati pretežno nepridobitno dejavnost, medtem ko je glavna dejavnost organizacije proizvajalcev koncentracija ponudbe in skupna prodaja na trgu. Društvo tudi ne sme deliti dobička med člane in tudi sicerje prepovedana vsaka delitev premoženja med člane. Zadruga in evropska zadruga sta še najbolj prilagojeni zasnovi in zahtevam za priznanje organizacij proizvajalcev. Že njun cilj je usmerjen na pospeševanje gospodarskih koristi oziroma gospodarskih dejavnosti članov in se dosega v sodelovanju članov z zadrugo. Prednost zadruge po slovenskem Zakonu o zadrugah je v tem, da ni dolžna zagotoviti osnovnega kapitala, medtem ko pravila lahko določijo najnižji znesek, ki mu mora ustrezati vsota deležev, nad to mejo pa se vsota deležev z vstopom in izstopom članov spreminja. Evropska zadruga se bolj približuje delniški družbi. Uredba o statutu evropske zadruge predpisuje najnižji znesek vpisanega kapitala, nad katerim se lahko vpisani kapital spreminja. Po drugi strani evropska zadruga ne temelji na osebni odgovornosti članov za obveznosti zadruge, ki se sicer lahko posebej dogovori, zadruga po slovenskem pravu pa lahko izbira med omejeno ali izključeno osebno odgovornostjo članov za obveznosti zadruge. Iz zadružnega članstva izhaja pravica ali tudi obveznost do sodelovanja člana z zadrugo, kar pomeni tudi podlago za delitev presežka med člane. Clani so enakopravni pri upravljanju (načeloma enaka glasovalna pravica) in zadruga lahko sprejema člane oziroma člani lahko izstopajo iz zadruge brez spremembe pravil. Seveda ima upravljanje v pravnih osebah posameznih tipov, tudi zadrug, prednosti in slabosti. Vendar dejanski vpliv članov oziroma družbenikov na sprejemanje odločitev in sposobnost za upravljanje nista pravno vprašanje, čeprav sta izredno pomembna za uspešnost organizacije. Mnoge rešitve, ki jih predvideva zakon, so povezane s prednostmi in slabostmi, in predpostavljajo razumno tehtanje razlogov za in proti posameznim rešitvam (na primer predstavniški občni zbor lahko zmanjša dejanski vpliv članov, po drugi strani zmanjša stroške poslovanja zadruge; izdvojitev določenega dela iz zadruge v hčerinsko družbo zmanjša tveganje a obenem tudi vpliv članov). 4.4 ORGANIZACIJE PROIZVAJALCEV IN PRAVO KONKURENCE Po prvem odstavku 42. člena PDEU se določbe iz poglavja o pravilih konkurence uporabljajo za proizvodnjo kmetijskih proizvodov in trgovino s kmetijskimi proizvodi le v obsegu, ki ga določita Evropski parlament in Svet (pred uveljavitvijo Lizbonske pogodbe samo Svet). Splošna pravila konkurence iz PDEU se torej v kmetijstvu uporabljajo ne neposredno na podlagi temeljne pogodbe kot primarnega prava, temveč na podlagi uredb oziroma sekundarnega prava, ki napotuje na uporabo pravil primarnega prava ob upoštevanju omejenih konkurenčno pravnih izjem oziroma posebnih določb za proizvodnjo in trgovino s kmetijskimi proizvodi. Izjeme za kmetijstvo so zelo omejene. Prvič se nanašajo le na proizvodnjo in trgovino s kmetijskimi proizvodi iz priloge I k PDEU. Znotraj tega področja je prva izjema po veljavni ureditvi predvidena le za sporazume, sklepe in usklajena ravnanja, ki so sestavni del nacionalne tržne ureditve. Glede na to, da so ureditve trga skupne skoraj za vse kmetijske proizvode, ima ta izjema majhen pomen in je predlagana prihodnja uredba o enotni SUT ne predvideva več. Druga izjema se nanaša na sporazume, sklepe in usklajena ravnanja, ki so nujni za doseganje vseh ciljev skupne kmetijske politike. Po stališču Komisije in Sodišča EU se tudi ta izjema razlaga ozko, zlasti v tem smislu, da mora biti obravnavano sodelovanje med podjetji nujno za doseganje vseh ciljev skupne kmetijske politike, ne pa samo nekaterih ciljev (na primer tistega, ki se nanaša na dvig življenjske ravni kmetov). Tretja izjema se nanaša na sporazume, sklepe in ravnanja kmetov, priznanih organizacij proizvajalcev in drugih združenj kmetov, pod pogojem, da sodelovanje zajemaproizvodnjo ali prodajo kmetijskih proizvodov ali uporabo skupnih objektov za skladiščenje, obdelavo ali predelavo kmetijskih proizvodov, ne da bi bila določena obveznost zaračunavanja istih cen, in ne da bi bila s tem izključena konkurenca ali so ogroženi cilji skupne kmetijske politike. Četrta izjema se nanaša na sporazume, sklepe in usklajena ravnanja priznanih medpanožnih organizacij v katerih je izjema od prepovedi predmet predhodnega in stalnega nadzora Komisije. Po sedaj veljavni uredbi so to medpanožne organizacije v sektorjih sadja in zelenjave, vina, tobaka in mleka ter mlečnih proizvodov. Po predlagani uredbi o enotni SUT naj bi bile medpanožne organizacije lahko priznane v vseh sektorjih, kijih zajema skupna ureditev trga, zato bi imela izjema ob sicer vsebinsko enakih splošnih pogojih za njeno uveljavljanje širši domet. Kolikor ne pride v poštev posebna izjema za kmetijstvo, veljajo splošna pravila konkurenčnega prava. Komisija v delovnem gradivu o povezavah med konkurenčno in kmetijsko politiko5 meni, da se izjeme od splošnih konkurenčno pravnih pravil, ki se nanašajo na kmetijske proizvode, v sodni praksi razlagajo ozko in v večini primerov ne veljajo za sporazume kmetov in njihovih združenj, zato obširno razlaga možnosti, ki jih dopušča splošna konkurenčna zakonodaja. Če primerjamo konkurenčno pravne določbe v pravu EU in slovenski zakonodaji, lahko ugotovimo, da slovenski ZPOmK-1 dobesedno povzema ustrezna splošna pravila primarnega in sekundarnega prava, vključno celo s smernicami Komisije, ne povzema pa posebnih konkurenčnih pravil za kmetijstvo. Na ta način je ureditev za sporazume, ki nimajo vpliva na trgovino med državami članicami, pa bi izpolnjevali pogoje za izjeme ob analogni uporabi določb iz Uredbe o enotni skupni ureditvi trga, strožja kot za sporazume, ki imajo vpliv na trgovino med državami članicami in imajo večji vpliv na omejevanje konkurence. Takšna ureditev ni utemeljena, ker imajo kmetje in njihova združenja iz drugih držav članic boljši položaj pri konkurenčno omejevalnem sodelovanju na trgu, kolikor se uporablja izjema za kmetijstvo iz prava EU ali posameznih držav članic, ki pogosto uveljavljajo širše ali ožje izjeme za kmetijstvo (na primer Nemčija, Avstrija) ali celo za zadruge (na primer Avstrija). 4.5 ORGANIZACIJE PROIZVAJALCEV: DAVČNI VDIKI Vlaganja za ustanovitev gospodarske družbe ali zadruge so z vidika davka na dodano vrednost in dohodnine ustrezno urejena. Če se vlagajo nepremičnine, bi bila z vidika davka od prometa nepremičnin ureditev nedvoumna, če bi zakon izvzel iz obdavčenja obveznosti prenose nepremičnin v primeru statusnih preoblikovanj zadrug. Zadruge in pravne osebe nastajajo na novo tudi pri statusnem preoblikovanju. V okviru davka od dohodkov pravnih oseb bi bilo treba zadruge enakopravno obravnavati kot gospodarske družbe pri prenosih premoženja, zamenjavi deležev in združitvah in delitvah. Sedaj se to vprašanje rešuje z razlago oziroma pojasnilom DURS, češ da je treba uporabiti tudi pri davčni obravnavi združitev zadrug določbe, ki veljajo za združitve gospodarskih družb, ker se (sicer samo subsidiarno) za združitev zadrug uporabljajo določbe Zakona o gospodarskih družbah. Davčne olajšave in oprostitve so predvidene tudi za udeležbo zaposlenih pri dobičku. Zakon o udeležbi delavcev pri dobičku (ZUDDob6) dopušča denarno in delniško shemo udeležbe zaposlenih pri dobičku. Zadruge ne morejo uveljavljati olajšav za udeležbo zaposlenih pri dobičku, ker se Zakon o udeležbi zaposlenih pri dobičku nanaša samo na kapitalske družbe. Zaradi enakovredne obravnave zadrug in zaposlenih v zadrugah bi bilo smiselno dostop do posebnega davčnega režima za udeležbo zaposlenih razširiti tudi na zadruge, posebej še, ker mora po zakonu o socialnem podjetništvu kakršnakoli delitev dobička tudi v zadrugi, ki se organizira kot socialno podjetje, vključevati tudi zaposlene. 5 European Commission, The interface between EU competition policy and the Common Agriculture Policy (CAP): Competition rules applicable to cooperation agreements between farmers in the dairy sector, Brussels, 16.02.2010, Working Paper. http://ec.europa.eu/competition/sectors/agriculture/working_paper_dairy.pdf 6 Ur. l. RS, st. 25/2008. Pri zadrugah bi kazalo davčno upoštevati dve posebnosti. Prva se nanaša na posebno obravnavo tistega dela dobička, ki so ga člani dosegli v poslovanju z zadrugo (zato se bolj natančno imenuje presežek) in se deli med člane sorazmerno njihovemu sodelovanju z zadrugo. Če zadruga posluje samo s člani in pri poslovanju izkaže presežek prihodkov nad prihodki, ki ga deli med člane sorazmerno poslovnemu sodelovanju vsakega člana z zadrugo, zadruga deli sredstva, ki jih je zaradi načela previdnosti zadržala v večjem znesku, kot so dejansko nastali odhodki, oziroma sredstva, ki bi jih ob poslovanju po načelu pokrivanja stroškov morali člani prejeti člani že v sprotnem, tekočem sodelovanju. Zlasti zadruge, ki so organizacije proizvajalcev, poslujejo pretežno s člani, zato je velik del presežka pridobljen v sodelovanju s člani in ne s tretjimi osebami. Ta presežek prihodkov nad odhodki po načinu nastanka ni enak dobičku nezadružne organizacije, ki praviloma sploh ne posluje s člani, vendar je popolnoma enako obdavčen. V zvezi s tem bi kazalo vsaj tisti del računovodsko izkazanega dobička, ki izhaja iz poslovanja s člani, in se razdeli med člane, oprostiti davčne obveznosti. Druga posebnost se nanaša na namensko, trajno nedeljivo zadružno premoženje. Z vidika davčne politike bi posebno obravnavo zaslužilo premoženje, ki se ob prenehanju zadruge ne sme razdeliti med zadružnike in se prenese na zadružno zvezo, ki ga dodeli drugi zadrugi ali uporabi za razvoj zadružništva. Uporabo dela dobička za povečevanje tega premoženja bi lahko spodbujali s posebno davčno oprostitvijo ali olajšavo. Vsekakor pa ne bi smel biti prenos premoženja ob prenehanju zadruge (na zadružno zvezo oziroma na drugo zadrugo) obremenjen z davkom, da se ohrani namembnost tega premoženja kot celote. V primeru prenehanja članstva ali prenehanja družbe ali zadruge so člani, delničarji ali družbeniki kot fizične osebe zavezani za plačilo davka od dobička od kapitala. Pojem kapitala vključuje vrednostne papirje in deleže v gospodarskih družbah, zadrugah in drugih oblikah organiziranja (93. člen ZDoh-2), odsvojitev kapitala pa je vsaka odsvojitev kapitala ali dela kapitala, odplačna ali neodplačna, pa tudi izplačilo lastniškega deleža 1. v primeru prenehanja gospodarske družbe, zadruge ali druge oblike organiziranja, 2. v primeru zmanjšanja lastniškega kapitala gospodarske družbe, zadruge ali druge oblike organiziranja, 3. v primeru izstopa ali izključitve ter 4. v drugih primerih izplačila lastniškega deleža, izplačanega v denarju ali v naravi, če ni z ZDoh-2 drugače določeno. Zakon drugače določa le za osebne družbe: izplačilo deleža v dobičku družbeniku osebne družbe, ki se odpiše od njegovega kapitalskega deleža, se ne šteje za odsvojitev kapitala (9. točka 95. člena ZDoh-2). Za odsvojitev kapitala se po prvi alineji 95. člena ZDoh-2 ne šteje prenos kapitala preminule osebe na dediča, volilojemnika ali osebo, ki ju nadomesti po predpisih o dedovanju, ali na drugo osebo, ki uveljavlja kakšno pravico iz zapuščine, zaradi smrti fizične osebe. V tem pogledu je za družbenike gospodarskih družb, kjer se delež lahko podeduje oziroma kjer se družbeniško razmerje lahko nadaljuje z dedičem - bodisi po zakonu bodisi po pogodbi, davčni režim ugodnejši kot za člane zadrug, kjer se delež ne podeduje, temveč članstvo s smrtjo člana preneha in se ne prenese na dediča. Drugačen režim velja za člane, družbenike ali delničarje, ki so pravne osebe. Izplačana vrednost delnic ali poslovnih deležev, zmanjšana za njihovo emisijsko vrednost in za sorazmerni del kapitalskih rezerv, ob izključitvi ali izstopu delničarja, družbenika ali člana izplačevalca se šteje za dohodke, podobne dividendam (3. točka 74. člena ZDDPO-2). Za emisijsko vrednost se šteje vrednost, ki jo je družbenik ali član vplačal za pridobitev poslovnega deleža, sorazmerni del kapitalskih rezerv pa se šteje za znesek, plačan nad zneskom osnovnega vložka. Ti dohodki se obdavčijo kot dividenda, zato jih lahko pravna oseba kot prejemnik izvzame iz davčne osnove pod pogoji iz 24. člena ZDPPO-2. 4.5.1 Organizacije proizvajalcev in državne pomoči Pogodba o delovanju Evropske unije (PDEU) v 107. členu določa, daje načeloma vsaka pomoč, ki jo dodeli država članica, ali kakršna koli vrsta pomoči iz državnih sredstev, ki izkrivlja ali bi lahko izkrivljala konkurenco z dajanjem prednosti posameznim podjetjem ali proizvodnji posameznega blaga, nezdružljiva z notranjim trgom, kolikor prizadene trgovino med državami članicami, po drugi strani pa predvideva izjeme, po katerih so nekatere državne pomoči združljive ali pogojno združljive s skupnim trgom. Iz splošne ureditve državnih pomoči so izvzete tudi pomoči de minimis. Uredbe Sveta in Komisije, ki na splošno urejajo skupinske izjeme za državne pomoči in pomoči de minimis, se načeloma uporabljajo za pomoč v vseh gospodarskih sektorjih. Poseben položaj imata področje primarne kmetijske proizvodnje in - v manjšem obsegu - področje predelave in trženja kmetijskih proizvodov. Tako se Uredba Komisije 800/2008/ES (Uredba o splošnih skupinskih izjemah) ne uporablja za primarno proizvodnjo kmetijskih proizvodov, razen pomoči za usposabljanje, pomoči v obliki rizičnega kapitala, pomoči za raziskave in razvoj, okoljske pomoči ter pomoči za prikrajšane delavce in invalide, kolikor te vrste pomoči niso zajete v Uredbi Komisije (ES) št. 1857/2006. Uredba o splošnih skupinskih izjemah pa se uporablja za pomoč v korist dejavnosti v predelavi in trženju kmetijskih proizvodov, razen če je znesek pomoči določen na podlagi cene oziroma količine takih proizvodov, ki so kupljeni od primarnih proizvajalcev alijihje na trg dalo podjetje, ali kadar je pomoč pogojena s tem, da se delno ali v celoti prenese na primarne proizvajalce. Tudi predpisi o pomočeh de minimis so splošni in posebni. Skupna pomoč de minimis, dodeljena kateremu koli podjetju, ne sme presegati 200.000 EUR (v cestnoprometnem sektorju pa 100.000 EUR) v katerem koli obdobju treh proračunskih let. Po Uredbi Komisije 1535/2007 o pomočeh de minimis v sektorju kmetijske proizvodnje7 pa skupni znesek pomoči de minimis, odobrenih istemu podjetju, ne sme presegati 7.500 EUR v katerem koli obdobju treh proračunskih let. Ta zgornja meja se uporablja ne glede na obliko pomoči ali njen namen. Obdobje se določi ob upoštevanju proračunskih let, ki veljajo za podjetje v zadevni državi članici. Poleg tega uredba v prilogi predpisuje najvišji zbirni znesek pomoči de minimis, dodeljenih podjetjem v sektorju kmetijske proizvodnje, za vsako državo članico. 7 Uredba Komisije (ES) št. 1535/2007 z dne 20. decembra 2007 o uporabi členov 87 in 88 Pogodbe ES pri pomočeh de minimis v sektorju kmetijske proizvodnje, UL L 337, 21.12.2007, str. 35-41 Tudi Uredba Komisije 1857/2006/ES, ki ureja skupinske izjeme za državne pomoči malim in srednjim podjetjem v kmetijstvu, se načeloma ne uporablja za pomoč, ki se odobri za izdatke, povezane s predelavo in trženjem kmetijskih proizvodov. Ne glede na to pa uredba o skupinskih izjemah za kmetijstvo ureja pomoč za skupine proizvajalcev. Pomoč za ustanovitev skupin proizvajalcev ali združenj proizvajalcev je združljiva s skupnim trgom po členu 107(3)(c) PDEU in je izvzeta iz obveznosti priglasitve iz člena 188(3) PDEU, če izpolnjuje pogoje, ki jih predpisuje Uredba 1857/2006/ES in na splošno povzemajo predpisane zahteve za priznanje organizacije proizvajalcev, čeprav so glede posameznih pogojev neusklajeni z nekaterimi sektorskimi predpisi. Pomembno je, da ob siceršnji izključitvi pomoči za stroške, nastale po petem letu ali plačane po sedmem letu od priznanja organizacije proizvajalcev, ta prepoved ne posega v odobritev pomoči za upravičene stroške, ki so omejeni na 30 % in so posledica vsakoletnega prometa upravičenca za najmanj 30 %, čeje to nastalo zaradi pristopa novih članov in/ali vključitve novih proizvodov. Slovenska Resolucija o strateških usmeritvah razvoja slovenskega kmetijstva in živilstva do leta 2020 - »Zagotovimo si hrano za jutri« poudarja potrebo po učinkovitejšem tržnem organiziranju kmetijstva, kar naj bi dosegli s posebnimi podporami razvojnim programom zadrug, krepitvijo zadružništva in drugih oblik organiziranja proizvajalcev, usposabljanju kmetov za upravljanje zadrug in ustreznejšo obravnavo zadrug pri strukturnih podporah. Zakon o podpornem okolju za podjetništvo pa tudi nekateri drugi predpisi namreč zadrug ne vključujejo v krog subjektov, ki so jim namenjeni ukrepi podpornega okolja. Pri tem je treba upoštevati, da so zadruge in gospodarske družbe po svoji zasnovi gospodarske organizacije, medtem ko se društva ustanavljajo zaradi pretežnega opravljanja negospodarskih dejavnosti. Za uspešnost organizacij proizvajalcev bi bilo smiselno razmisliti o možnosti, da imajo pri dodeljevanju javnih naročil ali dodeljevanju državnih pomoči ob enakih pogojih prednost. VIRI Council Regulation (EEC) No 1360/78 of 19 June 1978 on producer groups and associations thereof, Official Journal No. L 166, 23/06/1978, str. 1-8. Council Regulation (EEC) No 1562/78 of 29 June 1978 amending Regulation No 136/66/EEC on the establishment of a common organization of the market in oils and fats, OfficialjournalNo. L 185, 07/07/1978, str. 1-9. Council Regulation (EEC) No 707/76 of 25 March 1976 on the recognition of producer groups of silkwormrearers, OfficialjournalNO. L 084, 31/03/1976, str. 1-2. Gesetz zur Anpassung der landwirtschaftlichen Erzeugung an die Erfordernisse des Marktes Marktstrukturgesetz, MarktStrG), vom 16.05.1969, in der Fassung der Bekanntmachung vom 26. September 1990 (BGBl. I S. 2134), das zuletzt durch Artikel 21 des Gesetzes vom 9. Dezember 2010 (BGBl. I S. 1934). Izvedbena Uredba Komisije (EU) št. 1220/2011 z dne 25. novembra 2011 o spremembi Uredbe (ES) št. 867/2008 o podrobnih pravilih za uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 glede organizacij izvajalcev v oljčnem sektorju, njihovih delovnih programov in financiranja. OJ L 313, 26.11.2011, str. 6-8. Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 543/2011 z dne 7.junija 2011 o določitvi podrobnih pravil za uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 za sektorja sadja in zelenjave ter predelanegasadjain zelenjave, ULL 157, 15.6.2011,str. 1-163. Regulation (EEC) No 1696/71 of the Council of 26 July 1971 on the common organisation of the market inhops, OfficialjournalNO. L 175, 04/08/1971, str. 1-7. Uredba Komisije (ES) št. 1535/2007 z dne 20. decembra 2007 o uporabi členov 87 in 88 Pogodbe ES pri pomočeh de minimis v sektorju kmetijske proizvodnje, UL L 337, 21.12.2007, str. 35-41. Uredba Komisije (ES) št. 1857/2006 z dne 15. decembra 2006 o uporabi členov 87 in 88 Pogodbe pri državni pomoči za majhna in srednje velika podjetja, ki se ukvarjajo s proizvodnjo kmetijskih proizvodov, in o spremembi Uredbe (ES) št. 70/2001, UL L 358, 16. 12.2006, str. 3-21. Uredba Komisije (ES) št. 709/2008 z dne 24. julija 2008 o določitvi podrobnih pravih za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 glede medpanožnih organizacij in sporazumov v sektorju tobaka. UL EU L 197, 25.7.2008, str. 23-27. Uredba Komisije (ES) št. 800/2008 z dne 6. avgusta 2008 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči za združljive s skupnim trgom z uporabo členov 87 in 88 Pogodbe (Uredba o splošnih skupinskih izjemah) Besedilo velja za EGP, Uradni list L 214 , 09/08/2008 str. 3-47. Uredba Komisije (ES) št. 867/2008 z dne 3. septembra 2008 o podrobnih pravilih za uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 glede organizacij izvajalcev v oljčnem sektorju, njihovih delovnih programov in financiranja, Uradni list L 237, 04/09/2008 str. 5-17. Uredba Sveta (ES) št. 1493/1999 z dne 17. maja 1999 o skupni ureditvi trga za vino, UL L 179, 14.7.1999, str. 1-84. Uredba o ureditvi trga s hmeljem, Uradni list RS, št. 20/2009, 60/2010 in 88/2011. Uredba o ureditvi trga s svežim sadjem in zelenjavo. Ur. l. RS, št. 65/2009 (71/2009 popr.), 54/2010, 59/2011. Uredba o ureditvi trga z oljčnim oljem, Ur.l. RS, št. 20/2009. Uredba o ureditvi trga z vinom, Ur.l. RS, št. 6/2012, 38/2012. Uredba o ureditvi trga z vinom, Ur. l. RS, št. 69/2008, 77/2008, 27/2009, 29/2010, 35/2011,6/2012. Uredba št. 26 o uporabi nekaterih pravil konkurence v proizvodnji in trgovini s kmetijskimi proizvodi. ULES 30, 20.4.1962, str. 993-994. Verordnung Nr. 159/66/EWG des Rates vom 25. Oktober 1966 mit zusätzlichen Vorschriften für die gemeinsame Marktorganisation für Obst und Gemüse, ABl EG, 192, 27.10.1966, str. 3286. Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-2) Ur.l. RS, št. 117/2006, 90/2007, 56/2008, 76/2008, 92/2008, 5/2009, 96/2009, 43/2010, 59/2011, 24/2012, 30/2012-ZDDPO-2H Zakon o dohodnini (ZDoh-2) Ur.l. RS, št. 117/2006, 33/2007 Odl.US: U-I-198/05-12, 45/2007 Odl.US: U-I-260/04-28, 90/2007, 10/2008, 78/2008, 92/2008, 125/2008, 20/2009, 10/2010, 13/2010, 28/2010-UPB5, 43/2010, 51/2010-UPB6, 106/2010, 9/2011-ZUKD-1, 13/2011-UPB7, 9/2012 Odl.US: U-I-18/11-10, 24/2012, 30/2012. Zakon o kmetijstvu (ZKme-1). Ur.l. RS, št. 45-1978/2008 5 GENERALNI SKLEP IN PRIPOROČILA Z večanjem obsega pridelave v zadnjih dveh desetletjih, postajajo tudi kmetje v Sloveniji vse bolj podjetniško usmerjeni in specializirani. Strokovna znanja le s področja tehnologije pridelave zato ne ustrezajo več spreminjajočim se razmeram tržne proizvodnje. Vse bolj je moč opaziti podhranjenost v različnih znanjih kmetijskega podjetništva kot npr. financiranje proizvodnje, trženje proizvodov, pogodbena prodaja... Pri tem pa seveda izbirajo med različnimi možnostmi tako obstoječih, kot tudi novih poslovnih povezav s področja agroživilstva. Eno najbolj razširjenih in tradicionalnih oblik poslovnega sodelovanja v kmetijskem sektorju v Sloveniji še vedno predstavljajo kmetijske zadruge, kjer imajo po rezultatih analize kmetje največja pričakovanja glede skupnega nastopa na domačih in tujih kmetijskih trgih. Kot zelo pomembne aktivnosti pa smatrajo še predelavo kmetijskih proizvodov ter skupno nabavo, vzdrževanje in popravilo kmetijskih strojev. Tradicionalne zadruge so prisotne v skoraj vseh državah EU. Pri tem pa razne raziskave ugotavljajo, da so člani zadrug v novih državah članicah praviloma dokaj pasivni zaradi slabega razumevanja in ne sodelujejo v procesu sprejemanja odločitev. Ob obstoječih zadrugah pa se v vseh državah vse bolj oblikujejo še manjše zadruge z namenom povečanja pogajalske moči kmetov. Prav tako nastajajo nove oblike združevanja, ki spodbujajo predvsem neposredno trženje in skupno promocijo. V neuspešnih povezavah pridejo do izraza negativne lastnosti povezovanja, ki so pogosto posledica osebnostnih lastnosti članov. Ob tem ne gre pozabiti, da Slovenija velja za državo z nizko stopnjo socialnega kapitala, predvsem na področju zaupanja. Raziskovalci omenjajo visoke transakcijske stroške kot posledica nadziranja oportunističnega obnašanja članov, težave z usklajevanjem interesov in določanjem skupnega cilja povezave - te se nanaša na različno stopnjo motivacije in pripravljenosti posameznega člana za sodelovanje. Na območjih, kjer so razmere za kmetijstvo manj ugodne je prisotna večja želja po kolektivnem delovanju. Iz rezultatov anketne analize lahko razberemo, da so mnenja o primernosti in uspešnosti sodelovanja kmetov s kmetijskimi zadrugami v Sloveniji precej razdeljena. Večina iz vzorca sodelujočih v raziskavi je celo prepričanih, da lahko kmetje sami bolje tržijo svoje pridelke in da pri tem ne potrebujejo pomoči obstoječih zadružnih poslovnih povezav. Najbolj izpostavljene vzroke takšnega razmišljanja najdemo v načinu vzpostavljene delitve morebitnega poslovnega presežka zadruge ter pomanjkljivem medsebojnem obveščanju o rezultatih poslovanja zadruge. Se več, večina sodelujočih v raziskavi meni, da zadruga ni dovolj dober vir informacij za razvoj njihove dejavnosti. Hkrati pa zaradi načina odločanja vodstev tudi velikokrat favorizirajo zadružnike, ki so v organih odločanja. Tovrstno kritično razmišljanje je moč zaznati predvsem pri manjših in srednje-velikih zadružnikih, kjer prevladuje občutek neenakopravnega položaja glede storitev zadruge - v primerjavi z večjimi kmetovalci. Podobno so kritični do poslovnega sodelovanja z zadrugo tudi bivši člani. Pri njih je iz raziskave tudi zaznati, da se po izstopu ne želijo ponovno poslovno povezovati z zadrugo. Menimo, da se je v okviru nacionalnih ukrepov SKP smiselno v bodoče pri podjetniškem organiziranju trženja bolj osredotočiti na srednje-velike in majhne kmetije, ki so bolj skeptične do povezovanja. Kerje razbrati, da za tovrstne kmetije klasične oblike poslovnih povezav niso optimalne, je smiselno v bodoče podpreti razvoj sodobnejših organizacijskih oblik povezovanja in trženja. Pri tem pa smo zaznali, da so drugačne oblike povezovanja med kmeti manj znane in so do njih zato tudi manj zaupljivi. Glede na socio-ekonomske in strukturne značilnosti slovenskega kmetijstva ocenjujemo, da je za močnejšo uveljavitev povezovanja individualnih proizvajalcev potrebno v najkrajšem času izraziteje poudariti in okrepiti svetovalno-razvojno vlogo povezovalnih organizacij (eventualno tudi z delnim prenosom trenutnih pristojnosti KSS na tovrstne subjekte, ki bodo po potrebi predhodno dosegle ustrezno potrditev s strani pristojnih inštitucij) in širše ciljno poslovno - upravljavsko izobraževanje članov - lastnikov (v preteklosti že obstoječa ideja o ti. zadružni akademiji). Kmetijstvo prihodnosti bo temeljilo na treh medsebojno odvisnih in uravnoteženih stebrih -ekonomskem, socialnem in okoljskem. Glede na organizacijsko poslovna načela in vključno močno izražene principe socialnega podjetništva menimo, da so kot organizacijska oblika še vedno prav zadruge tiste, ki bi najlažje pomagale pri izgradnji teh stebrov in doseganji iz njih izhajajočih ciljev. Poleg tega pa lahko zadruge kot pomembni lastniki slovenske živilskopredelovalne industrije tudi ohranjajo predelavo v lokalnem okolju in skrbijo za dolgoročno ohranjanje kmetijske pridelave, ter obenem zagotavljajo sledljivost pridelave kakovostne in varne hrane za potrošnika. Glede na to, da pa kmetje izražajo določeno nezadovoljstvo z obstoječim načinom delovanja zadrug, ocenjujemo da je za zagotavljanje njihovega nadaljnjega razvoja in povečanje njihove učinkovitosti, potrebno izpeljati temeljito diskusijo in posledično reformo sedanjih upravljavskih in poslovnih modelov njihovega delovanja (npr. koncept zadrug nove generacije). Priloga A Anketni vprašalnik za kmetovalce Spoštovani, Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani v sodelovanju z Zadružno zvezo Slovenije in Inštitutom za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije izvaja ciljni raziskovalni projekt z naslovom Analiza ovir za učinkovitejše združevanje in povezovanje proizvajalcev kmetijskih proizvodov za skupno trženje, ki ga sofinancirata Agencija republike Slovenije za raziskovalno dejavnost in Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Republike Slovenije. V okviru projekta želimo natančneje preučiti kateri so ključni socio-ekonomski dejavniki, ki vplivajo na dinamiko povezovanja v organizirane oblike skupinskega trženja. Ker je zadružni način povezovanja v Sloveniji najpogostejša in zgodovinsko najstarejša oblika skupinskega delovanja kmetov, smo z namenom pridobitve čim širšega in neposrednega anonimnega mnenja o različnih vidikih delovanja zadrug v Sloveniji, izdelali pričujočo spletno anketo. Vljudno vas vabimo k njenemu izpolnjevanju, saj boste s svojimi odgovori v največji možni meri neposredno prispevali k uresničitvi zastavljenih ciljev raziskovalne naloge, da oblikujemo operativni predlog ukrepov za izboljšanje delovanja organiziranih oblik povezovanja kmetov za skupno trženje. Vsi vaši odgovori so anonimni. Odgovorni vodja projekta: prof. dr. Andrej Udovč SKLOP 1: ZNAČILNOST KMETIJE V1-Kakšna je površina vaše kmetije (v ha)? a) do 2 b) 2 do5 c) 5 do 10 d) 10 do 20 e) nad20 V2-Katera je prevladujoča dejavnost na kmetiji? a) živinoreja b) poljedelstvo c) sadjarstvo d) zelenjadarstvo e) mešanapridelava f) drugo V3-Prosim vpišite prevladujočo dejavnost:_ V4-Kakšne načrte imate z vašo kmetijo? a) prenehati s kmetovanjem b) zmanjšati obseg kmetovanja c) ohraniti dejavnost v enakem obsegu d) razširiti obseg dejavnosti V5-Ali ima vaša kmetija naslednika? a) da b) ne c) gospodar mlajši od 40 let SKLOP 2: ČLANSTVO V ZADRUGI V6-Ali ste član kmetijske zadruge? a) da b) ne c) bivši član V7-Kako pomembno naslednji dejavniki vplivajo na vašo odločitev za članstvo v kmetijski zadrugi (prosimo ocenite vsako trditev na lestvici od 1-zelo nepomembno do 5-zelo pomembno)? 1-zelo 2-nepomembno 3-niti pomembno 4-pomembno 5-zelo nepomembno niti nepomembno pomembno a.tradicija: O O O O O b.zadružnik sem po O O O O O »duši«: c.občutek pripadnosti O O O O O ljudem s podobnimi cilji in vrednotami: V8-Katere dejavnosti kmetijske zadruge pomembno vplivajo na vašo odločitev za sodelovanje z zadrugo (prosimo ocenite vsako trditev na lestvici od 1-zelo nepomembno do 5-zelo pomembno)? 2-nepomembno 3-niti pomembno 4-pomembno a.odkup proizvodov in njihovo posredovanje na trg: b.oskrba s fitofarmacevtskimi sredstvi: c.oskrba z repromaterialom: d.izobraževanje: e.svetovanje: f.vodenje poslovnih knjig: 1-zelo nepomembno O O O O O O O O O O O O niti nepomembno O O O O O O O O O O O O 5-zelo pomembno O O O O O O V9-Katera dejavnost bi vas se prav posebej spodbudila k sodelovanju z zadrugo? a) skupen nastop na trgu b) skupna nabava, vzdrževanje in popravila kmetijskih strojev in drugih proizvodnih sredstev c) skupno izvajanje (dela) proizvodnega procesa d) predelava kmetijskih proizvodov e) odkup lesa f) nudenje delovne pomoči v času bolezni in odsotnosti g) nisem pripravljen sodelovati SKLOP 3: RAZLOGI ZA SODELOVANJE V ZADRUGI V10-S katerimi razlogi za sodelovanje v kmetijski zadrugi se strinjate in v kakšni meri (prosimo ocenite vsako trditev na lestvici od 1-sploh se ne strinjam do 5-popolnoma se strinjam)? 2-nepomembno a.zadruga uspešno trži oddane pridelke: b.sam nisem sposoben tržiti mojih pridelkov: c.dolgoročno zagotovljen odkup pridelkov: d.zanesljivost plačil: e.sistem delitve morebitnega dobička zadruge je ustrezen: f.višina plačila za oddane proizvode: g.ugodne cene materiala, opreme in storitev: h.zaupanje vodstvu zadruge: i.korektni poslovni odnosi, ni okoriščanja: j.zadruga zasleduje interese članov: k.inovativnost zadruge: 1-zelo nepomembno O o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o 3-niti pomembno niti nepomembno o o o o o o o o o o o 4-pomembno o o 5-zelo pomembno o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o »nadaljevanje« l.kakovost storitev m.zadrugaje vir informacij za razvoj moje dejavnosti n.zadrugi dajem prednost, kerje v lasti kmetov o. zadruga lahko vpliva na nadaljnje člene v verigi (živilska industrija, trgovina): p.drugo: 1-zelo nepomembno O o o 2-nepomembno O o o 3-niti pomembno niti nepomembno O o o 4-pomembno o o o 5-zelo pomembno o o o o o o o o o o o o o V11-Navedite, kateri drugi razlog ste imeli v mislih. V12-S katerimi razlogi za ne sodelovanje v kmetijski zadrugi se strinjate in v kakšni meri (prosimo ocenite vsako trditev na lestvici od 1-sploh se ne strinjam do 5-popolnoma se strinjam)? a.pridelujem samo za samooskrbo in zato ne potrebujem zadruge: b.vodstvu zadruge ne zaupam: c.zadruga se v poslovanju ne prilagaja novim potrebam: d.zadruga daje prednost drugim dejavnostim, ki niso v interesu članov: e.zaposleni ali zadružno vodstvo se okorišča na račun kmetov: 1-zelo 2-nepomembno 3-niti pomembno 4-pomembno 5-zelo nepomembno niti nepomembno pomembno o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o »nadaljevanje« f.močnejši kmetje se okoriščajo na račun manjših: g.zaupanje vodstvu zadruge: h.korektni poslovni odnosi, ni okoriščanja: i.člani nimajo vpliva na odločanje v zadrugi: j.zakasnjena plačila na oddane proizvode: k.zadruga nima dovolj pestre ponudbe storitev: l.zadruga je sama sebi namen: m.nisem pripravljen za povezovanje v zadrugo: n.nisem dovolj informiran v zvezi z delovanjem zadruge: o.druge oblike povezovanja med kmeti mi bolj ustrezajo: p.individualni nastop na trguje učinkovitejši: q.zadruga ni uspešna pri trženju pridelkov: r. višina članskega deleža je previsoka: s. cene materiala in opreme v zadrugi so višje kot drugod: 1-zelo nepomembno O o o o o o o o o o o o o o 2-nepomembno o o o o o o o o o o o o o o 3-niti pomembno niti nepomembno o o o o o o o o o o o o o o 4-pomembno o o o o o o o o o o 5-zelo pomembno o o o o o o o o o o o o o o o o o o »nadaljevanje« t.zadruga mi ne posreduje potrebnega znanja in usmeritev za proizvodnjo: u.drugo: 1-zelo nepomembno O o 2-nepomembno O o 3-niti pomembno niti nepomembno O o 4-pomembno O o 5-zelo pomembno O o V13-Navedite, kateri drugi razlog ste imeli v mislih? V14-Prosimo, navedite, katere oblike povezovanja med kmeti vam bolj ustrezajo kot zadruga._ SKLOP 4: VLOGA ZADRUGE PRI VASEM KMETOVANJU V15-Kakšen je odstotek vseh vaših prodanih proizvodov preko zadruge? V16-Ali ste se odločili za članstvo oz. nečlanstvo v zadrugi na osnovi dobrega premisleka/izračuna/posvetovanja o prednostih in pomanjkljivostih sodelovanja? a) da b) ne V17-Ali vidite v povezovanju v zadrugo možnost za vplivanje da ne ne vem a.na kmetijsko politiko: O O O b.na lokalno politiko: o o o c.na ravnanje/načrtovanje v prostoru: o o o d.na pridobivanje sredstev iz R o o o Slovenije in EU: e.na živilsko industrijo: o o o f.na trgovino: o o o V18-V kolikšni meri se strinjate, da povezovanje v kmetijski zadrugi (prosimo ocenite vsako trditev na lestvici od 1-sploh se ne strinjam do 5-popolnoma se strinjam)? a.povečuje konkurenčnost kmetije: b.pripomore k razvoju kmetije: 1-zelo nepomembno O o 2-nepomembno O o 3-niti pomembno niti nepomembno O o 4-pomembno O o 5-zelo pomembno O o c.pripomore k ohranjanju proizvodnih sredstev: O o o o o d.pozitivno vpliva na prihodnost kmetijskega obrata: o o o o o e.povečuje dohodek iz kmetijstva: o o o o o f.vpliva na bolj kakovostno proizvodnjo: o o o o o ^19-Ali po vašem mnenju zadruga pomembno prispeva k: a.vzdrževanju kmečkega načina življenja: da o ne o ne vem O b.krepitvi kmetove samozavesti: o o o c.uspešni poklicni karieri kmeta: o o o d.ohranjanju podeželske povezanosti (kmetje, strokvnjaki, delovna mesta): o o o V20-Ali menite, da se s številčnejšim članstvom v kmetijski zadrugi da ne a.večajo možnosti dvigovanja cen prodanih proizvodov: O o b.zmanjšujejo stroški trženja članom: o o c.večajo stroški trženja članom: o o d.zmanjšujejo stroški pridelave: o o e.zmanjšujejo stroški predelave: o o f.veča tržna moč zadruge: o o V21-V kakšni meri so značilnosti socialističnih zadrug vplivale na vašo odločitev za vstop oz. ne vstop v zadrugo? a) nič b) malo c) karprecej d) zelo V22-Ali poznate principe delovanja, naloge, pravice in odgovornosti, ki jih imajo člani pri upravljanju dandanašnjih zadrug? a) ne poznam, ker me ne zanima b) ne poznam, ker mi ni nihče pojasnil c) poznam površno, ker me ne zanima d) poznam površno, ker mi ni nihče pojasnil e) dobro poznam, razložili so mijih v zadrugi f) dobro poznam, razložili so mijih drugi g) dobro poznam, pozanimal sem se sam V23-Kako pogosto se udeležujete izobraževanj o zadružništvu? a) nikoli b) zelo redko c) včasih d) pogosto e) zelo pogosto V24-Kako pomembno vlogo pri povezovanju kmetov v zadruge imajo po vašem mnenju naslednje osebe in inštitucije (prosimo ocenite vsako trditev na lestvici od 1-zelo nepomembno do 5-zelo pomembno)? 1-zelo nepomembno 2-nepomembno 3-niti pomembno niti nepomembno 4-pomembno 5-zelo pomembno a.kmetje posamezniki: b.država: c.lokalne skupnosti: d.kmetijska zadruga: e.zadružna zveza: f.kmetijsko gozdarska zbornica: g.svetovalna služba: h.izobraževalne inštitucije: O o o o o O o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o V25-V kakšni meri zadruga s svojim delovanjem izpolnjuje vaša pričakovanja? a) nič b) malo c) karprecej d) veliko V26-Ali nameravate v prihodnosti prenehati biti član zadruge oz. se včlaniti v kmetijsko zadrugo? a) da b) ne V27-Zakaj?_ SKLOP 5: DEMOGRAFSKI PODATKI V28-Spol a) moški b) ženski V29-Prosim zaupajte nam svojo starost v letih. V30-Vaša dosežena raven izobrazbe a) nedokončana osnovna šola b) osemletna osnovna šola c) poklicna šola d) srednja šola e) višja oz. visoka šola V31-Kako so razdeljeni glavni viri dohodka vašega gospodinjstva (prosimo k vsaki dejavnosti vpišite odgovarjajoč odstotek tako, da bo seštevek 100%)? % a.kmetijstvo: b.gozdarstvo: _ c.zaposlitev, samozaposlitev: _ d.dopolnilna dejavnost: _ e.subvencije: _ f.pokojnina: _ g.štipendije: _ h.socialna podpora: _ i.otroški dodatki: _ j.drugo: V32- Kaj velja danes in kaj predvidevate, da bo veljalo za vaše gospodinjstvo čez 10 let? a.nihče od aktivnih članov gospodinjstva ni zaposlen izven kmetije: Danes O Čez 10 let O b.različne kombinacije zaposlitve aktivnih članov na in izven kmetije: o o c.vsi aktivni člani so zaposleni izven kmetije: o o d.vsi člani gospodinjstva so starejši od 65 let: o o e.člani gospodinjstva se ne ukvarjajo s kmetovanjem: o o V33-Kako ocenjujete sedanji ekonomski položaj vašega gospodinjstva? a) je zelo slab b) je slab c) niti slab niti dober d) je dober e) je zelo dober V34-Koliko članov šteje vaše gospodinjstvo? V35-Občina stalnega bivališča: Priloga B Struktura odgovorov na izbrana vprašanja po tipu članstva in izračunana hi-kvadrat statistika Priloga B1: Število odgovorov na vprašanje o pomembnosti dejavnikov za vključitev v zadrugo po tipu članstva v zadrugi V8: Katere dejavnosti kmetijske zadruge pomembno vplivajo na vašo odločitev za sodelovanje z zadrugo?_ a.odkup proizvodov in njihovo posredovanje na trg (X2=13,662 p=0,0910) 1 2 3 4 5 SKUPAJ član 3 2 1 29 36 71 nečlan 1 8 21 21 51 bivši član 1 3 4 8 b.oskrba s FFS (X2=11,869 p=0,1571) 1 2 3 4 5 SKUPAJ član 7 9 15 22 18 71 nečlan 5 2 9 26 9 51 bivši član 2 2 2 2 8 c. oskrba z repromaterialom (X2=7,323 p=0,5022) 1 2 3 4 5 SKUPAJ član 4 6 14 29 18 71 nečlan 3 3 15 21 9 51 bivši član 2 1 1 3 1 8 d. izobraževanje (X2=10,991 p=0,2022) 1 2 3 4 5 SKUPAJ član 3 10 14 23 21 71 nečlan 1 3 10 20 18 52 bivši član 1 3 2 1 1 8 e. svetovanje (X2=13,265 p=0,1031) 1 2 3 4 5 SKUPAJ član 4 9 9 26 23 71 nečlan 1 2 7 20 21 51 bivši član 1 2 3 2 8 f. vodenje poslovnih knjig (X2=13,216p=0,1046) 1 2 3 4 5 SKUPAJ član 10 12 23 12 14 71 nečlan 3 5 13 22 8 51 bivši član 1 2 2 3 8 1-zelo nepomembno, 2-nepomembno, 3-niti pomembno niti nepomembno, 4-pomembno, 5-zelo pomembno Priloga B2: Število odgovorov na vprašanje o strinjanju z razlogi za sodelovanje v kmetijski zadrugi po tipu članstva V10: S katerimi razlogi za sodelovanje v kmetijski zadrugi se strinjate in v kakšni meri? a.zadruga uspešno trži oddane pridelke (X2=11,879 p=0,1567) 1 2 3 4 5 SKUPAJ član 3 14 12 24 15 68 nečlan 1 11 15 15 6 48 bivši član 1 4 1 3 9 b.sam nisem sposoben tržiti mojih pridelkov (X2=7,826 p=0,4506) 1 2 3 4 5 SKUPAJ član 8 23 22 10 4 67 nečlan 10 15 16 6 47 bivši član 2 2 2 3 9 c.dolgoročno zagotovljen odkup pridelkov (X2=7,728 p=0,4605) 1 2 3 4 5 SKUPAJ član 1 8 17 24 18 68 nečlan 1 4 15 18 8 46 bivši član 1 2 1 2 3 9 d.zanesljivost plačil (X2=8,568 p=0,3800) 1 2 3 4 5 SKUPAJ član 1 7 14 27 18 67 nečlan 2 4 17 13 10 46 bivši član 1 2 2 3 1 9 e.sistem delitve morebitnega dobička zadrugeje ustrezen 1 2 3 4 5 SKUPAJ (X2=13,963 p=0,0827) član 10 13 17 20 5 65 nečlan 5 12 21 5 2 45 bivši član 3 2 1 1 1 8 f.višina plačila za oddane proizvode (X2=28,001 p=0,0005) 1 2 3 4 5 SKUPAJ član 1 16 21 19 8 65 nečlan 1 10 21 11 1 44 bivši član 3 1 2 1 2 9 g.ugodne cene materiala, opreme in storitev (X2=17,046 p=0,0296) 1 2 3 4 5 SKUPAJ član 4 13 18 21 10 66 nečlan 2 6 17 15 5 45 bivši član 3 2 1 0 3 9 h.zaupanje vodstvu zadruge (X2=17,697 p=0,0236) 1 2 3 4 5 SKUPAJ član 5 11 14 17 19 66 nečlan 5 5 18 9 7 44 bivši član 3 2 4 9 »nadaljevanje« i.korektni poslovni odnosi in okoriščenja (%2=18,710 p=0,0165)_ član nečlan bivši član j.zadruga zasleduje interese članov (X2=25,625 p=0,0012)_ član nečlan bivši član k.inovativnost zadruge (X2=33,388 p=0,0001) član nečlan bivši član l.kakovost storitev (%2=26,617 p=0,0008) član nečlan bivši član m.zadrugaje vir informacij za razvoj moje dejavnosti (X2=16,630p=0,0342)_ član nečlan bivši član n.zadrugi dajem prednost, kerje v lasti kmetov (X2= 10,466 p=0,2338)_ član nečlan bivši član o.zadruga lahko vpliva na nadaljnje člene v verigi (X2=14,128 p=0,0785)_ član nečlan bivši član 1 2 3 4 5 SKUPAJ 5 13 15 12 21 66 5 5 14 12 8 44 4 2 3 9 1 2 3 4 5 SKUPAJ 4 12 21 13 16 66 3 6 15 16 3 43 4 1 1 3 9 1 2 3 4 5 SKUPAJ 2 17 20 17 9 65 3 6 16 12 6 43 5 2 2 9 1 2 3 4 5 SKUPAJ 1 9 19 24 13 66 1 3 21 11 6 42 3 1 2 1 2 9 1 2 3 4 5 SKUPAJ 5 19 14 19 7 64 5 8 13 12 6 44 4 4 1 9 1 2 3 4 5 SKUPAJ 2 12 17 24 11 66 3 10 11 15 2 41 2 2 2 1 2 9 1 2 3 4 5 SKUPAJ 1 6 15 18 25 65 2 6 5 22 8 43 1 2 2 3 1 9 Priloga B3: Število odgovorov na strinjanje z razlogi za nesodelovanje v kmetijski zadrugi po tipu članstva V12: S katerimi razlogi za nesodelovanje v kmetijski zadrugi se strinjat in v kakšni meri? a.pridelujem samo za samooskrbo in zato ne potrebujem zadruge 1 2 3 4 5 SKUPAJ (X2=29,955 p=0,0002) član 20 24 11 8 1 64 nečlan 4 8 15 11 8 46 bivši član 5 1 1 1 8 b.vodstvu zadruge ne zaupam (X2=8,648 p=0,3729) 1 2 3 4 5 SKUPAJ član 8 16 16 17 8 65 nečlan 4 6 11 18 6 45 bivši član 1 2 2 3 8 c.zadruga se v poslovanju ne prilagaja novim potrebam 1 2 3 4 5 SKUPAJ (X2=15,565 p=0,0490) član 7 14 14 21 8 64 nečlan 2 5 21 15 3 46 bivši član 1 2 2 3 8 d.zadruga daje prednost drugim dejavnostim, ki niso v interesu članov 1 2 3 4 5 SKUPAJ (X2=12,186 p=0,1431) član 8 16 19 15 7 65 nečlan 3 4 23 11 4 45 bivši član 1 2 3 2 8 e.zaposleni ali zadružno vodstvo se okorišča na račun kmetov 1 2 3 4 5 SKUPAJ (X2=17,209 p=0,0280) član 8 14 18 18 7 65 nečlan 1 5 17 14 8 45 bivši član 1 3 4 8 f.močnejši kmetje se okoriščajo na račun manjših 1 2 3 4 5 SKUPAJ (X2=13,690 p=0,0902) član 9 9 16 23 8 65 nečlan 3 17 14 12 46 bivši član 1 1 1 4 1 8 g.zaupanje vodstvu zadruge (X2= 22,249 p=0,0045) 1 2 3 4 5 SKUPAJ član 3 5 24 21 11 64 nečlan 5 7 21 8 2 43 bivši član 3 2 1 1 7 h.korektni poslovni odnosi, ni okoriščanja (X2=20,515p=0,0086) 1 2 3 4 5 SKUPAJ član 3 8 27 15 10 63 nečlan 2 12 18 7 4 43 bivši član 3 3 1 1 8 »nadaljevanje« i.člani nimajo vpliva na odločanje (%2= ll,750p=0,1627) 1 2 3 4 5 SKUPAJ član 3 19 14 19 8 63 nečlan 2 8 21 8 3 42 bivši član 1 2 4 1 8 j.zakasnjena plačila na oddane proizvode (X2=16,336p=0,0378) 1 2 3 4 5 SKUPAJ član 3 16 21 18 6 64 nečlan 3 3 15 18 2 41 bivši član 2 3 3 8 k.zadruga nima dovolj pestre ponudbe storitev 1 2 3 4 5 SKUPAJ (X2= 9,120 p=0,3323) član 1 16 21 19 7 64 nečlan 1 11 15 12 3 42 bivši član 4 1 3 8 l.zadrugaje sama sebi namen (X2=16,774 p=0,0326) 1 2 3 4 5 SKUPAJ član 10 14 19 16 4 63 nečlan 3 6 21 9 3 42 bivši član 1 1 3 3 8 m.nisem pripravljen za povezovanje z zadrugo (X2=27,554 p=0,0006) 1 2 3 4 5 SKUPAJ član 23 24 8 6 2 63 nečlan 4 8 19 6 3 40 bivši član 1 2 2 1 2 8 n.nisem dovolj informiran v zvezi z delovanjem zadruge 1 2 3 4 5 SKUPAJ (X2= 14,070 p=0,0800) član 15 20 15 11 2 63 nečlan 1 10 17 11 3 42 bivši član 2 2 1 2 1 8 o.druge oblike povezovanja med kmeti mi bolj ustrezajo 1 2 3 4 5 SKUPAJ (X2=13,536p=0,0947) član 8 21 23 10 2 64 nečlan 1 8 20 7 4 40 bivši član 2 3 2 1 8 p.individualni nastop na trgu je učinkovitejši (X2=15,666 p=0,0474) 1 2 3 4 5 SKUPAJ član 14 21 17 11 2 65 nečlan 5 11 18 7 1 42 bivši član 3 1 1 1 2 8 »se nadaljuje« »nadaljevanje« q.zadruga ni uspešna pri trženju pridelkov (%-15,666 p=0,0474) 1 2 3 4 5 SKUPAJ član 6 22 15 13 8 64 nečlan 1 10 17 6 7 41 bivši član 1 1 4 2 8 r.višina članskega deležaje previsoka (X2=21,414p=0,0061) 1 2 3 4 5 SKUPAJ član 5 23 28 8 64 nečlan 2 6 22 11 1 42 bivši član 1 2 4 1 8 s.cene materiala in opreme v zadrugi so višje kot drugod (X2=6,364 p=0,6065) 1 2 3 4 5 SKUPAJ član 2 16 24 15 8 65 nečlan 3 10 20 6 3 42 bivši član 4 2 1 1 8 t.zadruga mi ne posreduje potrebnega znanja in usmeritev za proizvodnjo (X2=2,310p=0,9700) 1 2 3 4 5 SKUPAJ član 1 16 25 15 7 64 nečlan 1 8 18 9 6 42 bivši član 1 3 2 2 8 1-sploh se ne strinjam, 2-se ne strinjam, 3-se niti ne strinjam niti strinjam, 4-se strinjam, 5-se popolnoma strinjam Priloga B4: Struktura odgovorov na vprašanje o možnostih vplivanja v povezovanju v zadrugo po članstva V17: Ali vidite v povezovanju v zadrugo možnost za vplivanje... a.na kmetijsko politiko (X2=9,457 p=0,0506) da ne ne vem SKUPAJ član 30 27 9 66 nečlan 19 10 14 43 bivši član 2 5 1 8 b.na lokalno politiko (X2=7,656 p=0,1050) da ne ne vem SKUPAJ član 36 22 7 65 nečlan 26 8 8 42 bivši član 2 5 1 8 c. naravnanje/načrtovanje vprostoru (X2=4,187p=0,3813) da ne ne vem SKUPAJ član 32 26 8 66 nečlan 17 17 8 42 bivši član 2 3 3 8 d. na pridobivanje sredstev iz R Slovenije in EU da ne ne vem SKUPAJ (X2= 6,218 p=0,1834) član 36 25 4 65 nečlan 25 10 7 42 bivši član 3 3 2 8 e. na živilsko industrijo (X2=1,245 p=0,8706) da ne ne vem SKUPAJ član 45 14 7 66 nečlan 28 10 4 42 bivši član 4 3 1 8 f. na trgovino (X2=2,911 p=0,5728) da ne ne vem SKUPAJ član 44 15 7 66 nečlan 26 8 7 41 bivši član 7 1 8 Priloga B5: Število odgovorov na vprašanje o oceni izbranih vplivov povezovanja v zadrugo po tipu članstva V18:V kolikšni meri se strinjate, dapovezovanje v kmetijski zadrugi a.povečuje konkurenčnost kmetije o 1 2 3 4 5 SKUPAJ (%-16,252 p=0,0389) član 2 6 12 31 14 65 nečlan 4 14 18 4 40 bivši član 1 3 3 1 8 b.pripomore k razvoju kmetije 1 2 3 4 5 SKUPAJ (X2=19,406 p=0,0128) član 4 6 13 26 16 65 nečlan 6 14 17 3 40 bivši član 2 2 2 2 8 c.pripomore k ohranjanju proizvodnih sredstev 1 2 3 4 5 SKUPAJ (X2=25,833 p=0,0011) član 4 4 19 21 17 65 nečlan 8 10 21 39 bivši član 1 3 2 1 1 8 d.pozitivno vpliva na prihodnost kmetijskega obrata 1 2 3 4 5 SKUPAJ (X2=29,538 p=0,0003) član 3 8 14 23 17 65 nečlan 7 11 21 1 40 bivši član 2 4 1 1 8 e.povečuje dohodek iz kmetijstva o 1 2 3 4 5 SKUPAJ (X2=20,543 p=0,0085) član 3 7 19 22 14 65 nečlan 7 16 14 2 39 bivši član 2 3 1 1 1 8 f.vpliva na bolj kakovostno proizvodnjo 1 2 3 4 5 SKUPAJ (X2=9,302 p=0,3175) član 5 8 23 22 7 65 nečlan 2 8 14 14 3 41 bivši član 2 2 3 7 Priloga B6: Struktura odgovorov na vprašanje o oceni pomembnosti delovanja zadruge po tipu članstva V19: Ali po vašem mnenju zadruga pomembno prispeva k... a.vzdrževanju kmečkega načina življenja (X2=2,997 p=0,5583) da ne ne vem SKUPAJ član 32 24 10 66 nečlan 20 13 8 41 bivši član 2 5 1 8 b.krepitvi kmetove samozavesti (X2=9,506 p=0,0496) da ne ne vem SKUPAJ član 27 29 10 66 nečlan 22 8 10 40 bivši član 3 5 8 c.uspešni poklicni karieri kmeta (%2= 4,412 p=0,3531) da ne ne vem SKUPAJ član 27 27 12 66 nečlan 18 12 10 40 bivši član 1 5 2 8 d.ohranjanju podeželske povezanosti (X2=5,636 p=0,2280) da ne ne vem SKUPAJ član 35 18 13 66 nečlan 29 9 2 40 bivši član 5 2 1 8 Priloga B7: Ocena vpliva številčnosti članstva v zadrugi po tipu članstva V20: Ali menite, da se s številčnejšim članstvom v zadrugi. a.večajo možnosti dvigovanja cen prodanih proizvodov (% 0,794 p=0,6723) član nečlan bivši član b.zmanjšujejo stroški trženja članom (X2=0,516p=0,7726) član nečlan bivši član c. večajo stroški trženja članom (X2=1,386 p=0,5001) član nečlan bivši član d. zmanjšujejo stroški pridelave (X2=1,426 p=0,4902) član nečlan bivši član e. zmanjšujejo stroški predelave (X2=2,232 p=0,3276) član nečlan bivši član f.veča tržna moč zadruge (X2=1,497 p=0,4731) član nečlan bivši član da ne SKUPAJ 40 26 66 27 12 39 5 3 8 da ne SKUPAJ 47 19 66 31 9 40 6 2 8 da ne SKUPAJ 15 51 66 12 28 40 1 7 8 da ne SKUPAJ 32 34 66 23 17 40 3 5 8 da ne SKUPAJ 29 37 66 23 17 40 3 5 8 da ne SKUPAJ 56 10 66 37 4 41 6 2 8 Priloga B8: Struktura odgovorov na vprašanje o oceni pomembnosti zunanjih akterjev pri povezovanju kmetov v zadruge po tipu članstva V24: Kako pomembno vlogo pri povezovanju kmetov v zadruge imajo po vasem mnenju naslednje osebe in institucije?_ a.kmetje posamezniki (X2=27,798 p=0,0005) član nečlan bivši član b.država (X2=6,192 p=0,6257) član nečlan bivši član c. lokalne skupnosti (X2= 13,160 p=0,1065) član nečlan bivši član d. kmetijska zadruga (X2=4,642 p=0,7951) član nečlan bivši član e. zadružna zveza (X2=7,487 p=0,4851) član nečlan bivši član f. kmetijsko gozdarska zbornica (X2=12,311 p=0,1379) član nečlan bivši član g.svetovalna služba (X2=6,890 p=0,5485) član nečlan bivši član h.izobraževalne inštitucije (X2=11,733 p=0,1635) član nečlan bivši član 1 2 3 4 5 SKUPAJ 2 7 36 19 64 1 3 6 26 4 40 4 2 1 2 9 1 2 3 4 5 SKUPAJ 4 8 20 21 10 63 3 7 8 18 5 41 3 1 4 1 9 1 2 3 4 5 SKUPAJ 3 9 17 24 11 64 6 7 24 3 40 1 3 3 2 9 1 2 3 4 5 SKUPAJ 9 28 27 64 1 4 22 13 40 4 4 8 1 2 3 4 5 SKUPAJ 1 7 13 26 17 64 2 11 18 8 39 4 4 8 1 2 3 4 5 SKUPAJ 2 7 19 22 14 64 5 13 13 9 40 1 7 1 9 1 2 3 4 5 SKUPAJ 3 4 14 26 15 62 3 5 23 9 40 1 1 1 5 1 9 1 2 3 4 5 SKUPAJ 2 8 18 19 16 63 1 4 8 21 5 39 1 1 7 9