VESTNIK
Poštni urad 9020 Celovec Verlagspostamt 9020 Klagenfurt
IzhajavCelovcu Erscheinungsort Klagenfurt
Posamezni izvod 7 šilingov mesečna naročnina 25 šilingov celoletna naročnina 250 šilingov
P. b. b.
LETNiK XLL
CELOVEC, PETEK, 28. MAREC 1986
ŠTEV. 13 (2269)
Ob uradnem obisku Miike Pianine v Avstriji:
„Me bo spMmemb bM! sog!asjn manjšine"
Kancier Sinovvatz govori! o potrebnem konsenzu v šolskem vprašanju V ospredju gospodarska, tehnična in mednarodna vprašanja
Odkinnjnmo vse oMike točevanin otrok
Predsednik HO nn prosiavi 40-iekiice MP
„Prispevek naših partizanov je neprecenijivega pomena za nadaijnji razvoj ceiotnega siovenskega naroda in še posebej koroških partizanov. Kajti s partizanstvom smo se koroški Siovenci afirmirati v potitično osveščeno in samozavestno narodno skupnost."
V	vprašanju manjšinskega šolstva je treba najti popoten konsenz, tudi z zastopniki narodne skupnosti. To stališče je v razgovoru s predsednico Zveznega izvršnega sveta (ZIS) SFR Jugoslavije Milko Planinc zastopal avstrijski zvezni kancler Fred Sino-watz. Poudaril je tudi, da ima Avstrija interes na okrepitvi socialne in gospodarske samozavesti slovenske narodne skupnosti in da tudi v šolskem vprašanju razvoj lahko gre samo naprej. Zavzel je stališče, da bo zvezna vlada pristala samo na spremembe v šolstvu, ki jih bo odobravala tudi prizadeta manjšina.
Manjšinsko vprašanje, posebno še šolsko vprašanje, je bilo eno izmed pomembnih vprašanj, ki sojih obravnavali v okviru tridnevnega uradnega obiska predstavnice Jugoslavije v Avstriji. V ospredju pa so - kot že pri nedavnem obisku koroške delegacije v Sloveniji - stala vprašanja okrepljenega gospodarskega in tehničnega sodelovanja obeh držav.
Milka Planinc je v razgovoru s kanclerjem Sinowtzem poudarila trajno zanimanje Jugoslavije za dobre sosedske odnose med neuvrščeno Jugoslavijo in nevtralno Avstrijo. Na vprašanje novinarjev pa je dejaia, da sicer v okviru teh dobrih odnosov ni mogoče govoriti o konfliktih, piač pa o problemih predvsem v vprašanju
[e dialog monolog?
D/reA/n; J/a/og /Ivs/r/je s prizadete manjs/no po zdrav/ja Jngo,s/av;ja. To smo sbsab o Z) uradnem ob/.sAu. To e/eganmo, J/p/omabčno .sta/i.šec, /d je bArab tud/ opozorbo m zab/eva, nekateri v A vs/r;j; ne razumejo.
V	g/avo j/m je J/n;7o, da je T/an/n-čeva med drug/m deja/a, ,da se Av-s?r//'a trud/ za /zboljšanje po/ožaja manjs/n'. /VeAa/er/ no Korošcem so že s do raj p/jon/ od samo/;va/e. Drug/ /oda/m pobbA/ pa te /zjave pojmujejo ce/o dot poz/v za noda/jevanje svojega mono/oga, s dater/m por/vajo Slovence še bo/j ob rob.
V	/nteresu dobrega sosedstva /n v Znteresu /zravnavanja neuravnovešene mora/ne /n trgovsde /zmenjave bo pr/boJnj;'č treba uporab/jat/ bo/j jasen d/p/omatsd/ jez/d. E/egantnega jez/da pr/ nas števdn/ ne razumejo/
življenja narodnih skupnosti. V tej zvezi je izrazila upanje, da bodo demokratične sile iskale rešitve v direktnem dialogu s prizadeto manjšino.
Gre ra ce!ovi!o iipo!ni!ev č!ena 7
V	nagovoru ob skupni poslovilni večerji pa je Milka Planinc povedala, da Jugoslavija misli na celovito izpolnitev člena 7 avstrijske državne pogodbe, če poudarja potrebo po vsestranskem razvoju narodnih skupnosti. „Flkrati in v zvezi s tem pa pozdravljamo pripravljenost avstrijske strani, da nadaljuje neposredni dialog z zastopniki hrvatske in slovenske narodne skupnosti."
Ptaninčevn govorita i rastopnitd manjšin
V	torek dopoldne je predsednica Milka Planinc na Dunaju sprejela na
Po vpogledu v personalni akt Kurta Wa!dheima zdaj ni več dvoma o tem, da je bil član konjeniške edinice SA. Kot je bilo pričakovati, tega ni nič drugače komentiral, kot pa vse prejšnje očitke - da je pač bfl v SA, kot so bili mnogi drugi tudi in da je v glavnem želel samo v miru študirati. Slej ko prej pa zatrjuje, da ni bil na Balkanu nikdar vpleten ne v bojna dogajanja niti da ni vedel za deportacije grških Židov. Židovski svetovni kongres pa je medtem objavil dokumente, ki govorijo o tem, daje Waldheim bil leta 1948 od jugoslovanskih organov naveden med drugimi iskanimi vojnimi zločinci s številko 79.724. Jugoslovanski dnevniki medtem odkrivajo nove dokumente, ki to potrjujejo. Dunajski lovec na nacistične zločince, Simon Wiesenthal, je ob priliki državnega obiska predsednice ZIS Jugoslavije Milke Planinc na tiskovni konferenci predstavil in potrdil podatke Židovskega svetovnega kongresa ter s tem v zvezi izjavil, da bo tudi Jugoslavijo pozval, naj končno pomaga razčistiti nesoglasja okoli Waldheima.
K diskusiji o Waldheimovi prete-
kratek informativni razgovor tudi predstavnike hrvatske in slovenske narodne skupnosti, pod vodstvom predsednika Feliksa Wieserja, Matevža Grilca in Iva Mullerja.
Velik pomen so v razgovoru med jugoslovansko delegacijo in zastopniki Avstrije dali okrepitvi gospodarskega sodelovanja. Jugoslavija, ki ima še vedno neuravnovešeno trgovinsko izmenjavo z Avstrijo, je izrazila željo o ojačenem gospodarskem sodelovanju tako pri izvozu, skupnih korakih na tretjih tržiščih kot tudi v obmejnem področju. Predvsem pa ima interes tudi na evropskem projektu Eureka, ki skuša usmerjati tehnični napredek v Evropi. Zelo konkretno so obravnavali tudi vprašanja zaščite okolja, govorili so o možnostih razširjevanja preferenčnih carin, o izgradnji smučarskega centra na avstrijsko-jugoslovansko-italijanski tromeji ter o izgradnji karavanškega predora.
klosti se je oglasil tudi bivši zvezni kancler Kreisky. V razgovoru z dunajsko ,Presse' jc izrazil svojo ogorčenje nad načinom razprave. Židovskemu kongresu in Američanom je očitava! vmešavanje v avstrijski volilni boj in da napadajo Wald-heima iz maščevalnosti, ker je svojčas kot generalni sekretar OZN le zastopal interese večine članic organizacije proti sebičnim interesom ZDA in Izraela. Toda s tako izjavo, tako Kreisky, nikakor ne misli opravičevati Waldheima in njegove preteklosti. Wa!dheimovim zagovornikom v OVP pa je dostavil še krepko zaušnico, češ da se danes ravno tisti najbolj razgražajo nad očitki iz Amerike, ki so svojčas uživali ob raznih ameriških kritikah na račun njega, Kreiskega, ko je bil še kancler.
Glavni urednik meščanskih ,Sal-zburger Nachrichten', Karl Heinz Ritschel, pa je pred nekaj dnevi v svojem komentarju podvomil o tem, ali Waldheim še more veljati za serioz-nega kandidata - „saj je Waldheim častno zatrjeval, da nikjer ni bil vključen - pri tem pa se je lagal vsej Avstriji.
Tako je na nedeljski proslavi 40-letnice ZKP dejal predsednik Zveze slovenskih organizacij Feliks Wieser, ki je menil, daje partizanstvo sestavni del naše narodne zgodovine. Vendar to ne le v tem smislu, da smo doprinesli dostojen delež k zmagi nad fašizmom in s tem tudi za neodvisnost Avstrije z državno pogodbo in njenim 7. členom, temveč je koroško parti-znastvo tudi podlaga, da slovenska narodna skupnost po letu 1945 kljub razočaranjem nastopa kot politični subjekt v svojem boju za enakopravnost.
'„Prav zaradi velikega prispevka koroških partizanov k neodvisnosti avstrijske republike pa koroški Slovenci nimamo nobenega razumeva-
nja, da vodilne politične sile na Koroškem in v Avstriji vsa povojna leta popuščajo nemškonacionalnim silam," je poudaril predsednik ZSO. Omenil je nedavni strankarski vrh na Dunaju, ki nakazuje pripravljenost strank, da ponovno ugodijo zahtevam po ločevanju otrok. „Koroški Slovenci in z nami demokrati po vsej Avstriji se zavzemamo za skupen pouk slovensko in nemkšogovorečih otrok in za izboljšanje dvojezičnega pouka. Zato odklanjamo vse oblike ločevanja in se jim bomo tudi odločno uprli, saj so taki poskusi v nasprotju z določili člena 7 državne pogodbe."
(O veličastni proslavi 40-!etnice ZKP obširno poročamo na 2. strani -op. ured.)
Vesele
velikonočne
praznike
vsem bralcem želi
VESTNI
Wn!d!teim dokončno v tndtegi
PREBERtTE
na
strani
2	Predsednik ZSO predaval dunajskim študentom o koroškem gospodarstvu
3	Predsednik SPZ
o vsebinah in oblikah kulturnega delovanja
4	Novice iz okolice Baškega jezera
5	Skupina Katje Virant gostovala
v otroških vrtcih
6	Vigredna stran za ljudi od šestega leta naprej
8 Presenetljiva odrska uprizoritev v Železni Kapli
Šoisko vpmšanje: Koroška ie kapitu!ira!a - bo tudi Dunaj?
To več /to/ Jve/e/n; razprav/ o Jvo-jez/čnem Jo/s/vu na KoroJAem, v AoroJA/ /to/ /ar// v av.s/r/jsA; javno,?//, vse Aaže, Ja je /reba v nas/eJnj//i nte.sec//r pr/ča/tovaz/ po/t7/čne .sporazume .s/ran/t g/eJe .spremembe Jvoje-z/čnega Jo/s/va.
/z/;oJ/.s'ča za razpravo o Jvojez/č-nem Jo/s/vu je b;7a več/e/na Jov/m-.s7/čna /n ra.s/.sr/čna Aampanja nemJA/b ua<"/ona//,s7ov pro// obs/oječ; ob/ZA/ Jvojez/čne Jo/e, A/ je Jož/ve/a .svoj v/.šcA v /juJsAZ za/;/e v/, A/ jo je po Jpr/o 9 % AoroJAega pre/nva/.s/va.
O.sreJnjc organ/zac/je AoroJA/b b/ovencev /n Aom/ze za obrambo Jvojez/čne Jo/e so v .soJe/ovauja s s/ro-AovnjaA/ ce/ovJAe /m/verze /n Jrag/b as/anov b/s/veno pr/pomogb A uve/ja-v;7v/ s/roAovno-peJagoJA;/; argumen-/ov v /ej razprav/. Za/o /abAo Jane.s ago/ov/mo, Ja argame;;// nemJA/b
nae/onabs/ov jv AobAorsp/ob /abAo govor/mo o ,.argume/n;b") n/so zJržab Ar/bAe s/roAovno-peJagoJAe javnos/;. 7'aAo /aJ/ /zs/eJA/ peJago-JAe /n pravne Aom/s/je zvezne v/aJe jasno naspro/ajejo vseb/n/ zab/ev nemJA/b nac/onabs/ov.
ToJa AJor je m/sb/, Ja so s /em zab/eve nemJA/b nac/onabs/ov zavrnjene, se je ArepAo zmo/J.
Toro JA e s/ra;;Ae namreč v praAsv /gnor/rajo mnenje peJagogov /n s/ro-AovnjaAov; preJvsem s /em, Ja upo-J/evajo mnenja /n zab/eve /n/c/a/orjev zab/eve po /očevanja; na /a nač/n s/o-pajo - e;// manj, Jrag/ bo/j - na poz/-c/je nemJA/b nac/onabs/ov.
/n prav v /em Aon/eAs/a n/ naA/jač-je, Ja us/anav/jajo AoroJAe s/ranAe vzporeJno s peJagoJAo Aom/s;jo zvezne v/aJe same svojo Aom/s/jo, A/ naj b/ /zJe/a/a AoroJAo s/absče/
Očbno AoroJAa s/ran z Je/om zvezne peJagoJAe Aom/s/je n/ bba zaJo-v/ojna.
Kot vmesni rezuttat torej tahko beiežimo:
KoroJAe s/ranAe se /uJ; v Jo/sAem vpraJanja pr/zaJevajo spe/ enAra/ za /jos/ranAarsA; sporazum, A/ bo prav go/ovo mora/ zaJovo//;/; preJvsem zagovorn/Ae /očevanja. KaAfbo v/ogo naj b/ Zgrab ob /em AoroJA/ ,S7ovenc/ oz. nj/bov/ zas/opn/AZ, /abAo razberemo /z Jejs/va, Ja v AoroJAo AomZ-s/jo - vsaj Jo Janes - n/ b/7 vpoAbcan AaA veroJos/ojen zas/opn/A AoroJA/b ^/ovencev.
Drugače /ež/ zajeva na zvezn/ rav-n/. Zvezn/ m/n/s/er Jr. MorZ/z /n /uJ/ sam zvezn/ Aanc/er Jr. S/nosva/z s/a veJno spe/ pouJarba, Ja v Jo/sAem
vpras'anju ne sme pr/b Jo AoraAa nazaj, /emveč /e Jo Zzbo/jJanja Jo/e za obe naroJnos/n/ sAupnos/; na Ko-roJAem, ob /em, Ja naj b/ pr/J/o Jo sprememb /e v sog/asju s pr/zaJe/o manjJ/no. To smo s/ AoroJA/ .S/ovenc/ Jobro zapomn/b.
Do/go/e/ne /zAuJnje naJe naroJne sAupnos/; z oJgovorn/m/ v Jržav/ /n preJvsem v Ježe/; so premnogoAra/ omaja/e naJe zaupanje v Jobronamer-no, a/; vsaj objeA/Zvno reJevanje oJp-rbb vpraJanj, /aAo Ja /uJ/ v boJoče moremo zaupa/; pre/ežno /e v /as/no Zn/c/abvo, A/ se naj b/ /oAra/ Aon-Are/no poAaza/a v č/m J/ev;7nejJ;b pr/-javab naJ/b o/roA A Jvojez/čnemu pouAu, oj maja naprej, /n v obsežnem /njorm/ranju /n pr/Job/vanju J/roAe JemoArabčne javnos/Z. Za naJe upra-v/čene po/rebe.
M. A.
Uspeia proslava 40-!etnice ZKP:
Tradicije partizanskega boja proti fašizmu
med koroškimi Siovenci živijo in bodo ziveie naprej
Vetiko več kot običajna prosiava doiočenega jubiteja je bi!a nedetjska prireditev, ki jo je ob 40-letnici svojega obstoja pripravita Zveza koroških partizanov v Cetovcu. Bita je to mogočna manifestacija zvestobe svettim tradicijam partizanskega boja proti nacifašizmu, manifestacija zvestobe tistim vrednotam, za katere je naše tjudstvo v dobi nacistične strahovtade trpeto in se bojevato. Bita pa je to predvsem tudi jasna izpoved, da bodo te tradicije med koroškimi Stovenci živete naprej, da jih bomo prenašati iz roda v rod kot dragoceno izročito in izkušnjo iz zgodovinsekga časa, ko smo se zoperstaviti smrtni obsodbi in se odtočiti za živtjenje.
Množična udetežba na nedetjski prireditvi je dokazovala. da se zavedamo pomena partizanskega boja kot edinstvenega podviga v zgodovini našega naroda.
V tem smislu je bil Mladinski dom SŠD v Celovcu minulo nedeljo veliko zbirališče vseh, ki jih prav tradicije protifašističnega boja združujejo preko mej in razlik. Prostrano dvorano je zasedlo preko 500 udeležencev: bivši partizanski borci in aktivisti; zastopniki družin in domačij, ki so med vojno nudile borcem zavetje in pomoč; pa številni pripadniki današnje mlade generacije. Zastopano je bilo celotno ozemlje, ki gaje svojčas zajela iskra upora od Zilje do vzhodne Podjune ter od Karavank pa do krajev na Svinški planini, kjer sta si v skupnem boju proti skupnemu sovražniku podala roko slovenski in nemški sin koroške domovine ter jo branila v času, ko so drugi še zvesto služili nacističnemu rajhu in pomagali uresničevati njegove osvajalske težnje nekje v Afriki ali pri Narviku, na Atlantiku in pri Stalingradu.
Prireditev so s svojo navzočnostjo počastili tudi visoki gostje, med njimi predsednik Zveze združenj borcev NOV Slovenije Bogo Grojan, podpredsednik SZDL Slovenije Jože Knez-Kolja, predsednik Osrednjega odbora koroških partizanov v Ljubljani Ivan Uranič-Drago ter Matjaž, Marjetka in drugi soborci iz časov koroškega partizanstva. Navzoč je bil generalni konzul SFRJ v Celovcu Borut Miklavčič, z Dunaja je prišel kot zastopnik Dokumentacijskega ariva avstrijskega odpora Herbert Exenberger, prireditve sta se udeležila zastopnika KZ-Verbanda Ni-
schelwitzer in OVP-jevskega združenja političnih pregnancev Sveceny, italijanske partizane iz Furlanije-Julijske krajine sta zastopala Gastone Andrian in Renatto Tavian, prav tako pa so bili med udeleženci tudi avtorji prav za jubilej ZKP izšlega almanaha koroškega partizanstva z naslovom „Korenine žive" - likovna umetnika Danica Bern Gala in France Cegnar ter avtor spremnega besedila Marjan Remic.
O poti, ki jo je prehodila Zveza koroških partizanov v minulih 40 letih, je spregovoril predsednik Janez Wutte-Luc. Spomnil je na razmer, ki so na Koroškem , vladale ob koncu druge svetovne vojne, ko sicer na bojiščih premagani nacizem prav v naši deželi zaradi neizvedene denaci-fikacije nikakor ni izgubil svojega vpliva, marveč je nasprotno uspel, da
Predstavitev knjige „Korenine žive" je spremljala tudi razstava stik obeh umetnikov.
se je - tudi s pomočjo britanskih zasedbenih oblasti - nadaljevala nacionalistična politika proti koroškim Slovencem. Med ponovnimi žrtvami so bili zlasti tudi bivši partizani, ki pa so kljub temu s pomočjo svoje organizacije ZKP začeli in izvedli ogromno delo vse od zbiranja in objavljanja zgodovinskega gradiva o protifašističnem boju, preko oskrbovanja preživelih borcev, skrbi za partizanska grobišča in spominska obeležja pa do čuvanja pridobitev protifašističnega boja na domačih tleh in v sodelovanju s sorodnimi združenji v svetu.
„V tem duhu bo ZKP nadaljevala svoje delo," je naglasil tov. Luc. „Skušala bo sedanji generaciji in bodočim rodovom izročiti čim več zgodovinskega gradiva, da bi zavest o najtežjih časih naše narodne zgodovine in borbe proti nacifašizmu ostala živa tudi v bodoče. Pri tem pa ima ZKP tudi vso pravico in dolžnost, da se postavi v bran, če se omadežuje ta slavna doba naše zgodovine; ne čudimo se, če to počnejo naši najbolj zagrizeni narodni nasprotniki, toda če so taki pojavi tudi znotraj naše narodne skupnosti, potem to ni le sramotno, marveč zasluži vso obsodbo in zavrnitev."
Svoje čestitke Zvezi koroških partizanov ob njenem jubileju so izrekli za delegacijo iz Slovenije Bogo Gorjan, za dokumentacijski arhiv na Dunaju Herbert Exenberger, za ANPI Furlanije-Julijske krajine Gastone Andrian, za protifašistični komite v Celovcu Jože Messner in za Zvezo slovenskih organizacij na Koroškem njen predsednik Feliks Wieser (o njegovih izvajanjih poročamo tudi na L strani - op. ured.). V krajših nagovorih so orisali mednarodni značaj protifašističnega boja in pri tem posebej naglasili prispevek
koroških partizanov (Exenberger je izrecno spomnil, da so prav koroški partizani s svojim bojem doprinesli tisti delež za osvoboditev izpod naci-fašizma, ki so ga od Avstrijecev terjali zavezniki v moskovski deklaraciji!). Obenem pa so opozorili tudi na današnje razmere, ko obujanje nacistične miselnosti in širjenje neonacistične dejavnosti zahteva trajno budnost in združen odpor vseh demokratičnih sil. Viden izraz tega je bila podpora, ki so jo udeleženci izrekli zahtevi po prepovedi kandidature Scrinzija pri predsedniških volitvah, ker se odkrito povezuje z neonacističnimi krogi.
Lepo darilo za praznik naše borčevske organizacije pa je bil kulturni spored. Poleg nastopov Koroškega partizanskega pevskega zbora, mešanega pevskega zbora France Pasterk-Lenart (v katerega sta se po dolgih letih prvič spet združila pevska zbora šentvidske Danice in kapelške Zarje) in tamburaškega ansambla iz Železne Kaple se je s partizansko pesmijo pogumno predstavil tudi petletni Mitja Rovšek, Astrid Hobel in Sonja Marko pa sta izvajali recital „Kri, ogenj in pepel", s katerim je pokojni Valentin Polanšek postavil literarni spomenik protifašističnim borcem in žrtvam fašizma. Posebnega pomena pa je bila v tem okviru predstavitev
almanaha koroškega partizanstva -knjige z naslovom „Korenine žive", o kateri je predstavnik založbe Delavske enotnosti Živkovič dejal, naj bo sedanjim in bodočim rodovom v pouk, kaj so prispevali koroški partizani k zmagi nad fašizmom, medtem ko je Marjan Sturm menil, da je zgodovina koroškega partizanstva resnična in zato nimamo kaj skrivati ali zamolčati (o knjigi bomo še poročali-op. ured.).
Globoko izpoved svečane prireditve ob 40-letnici Zveze koroških partizanov je v zaključni besedi še enkrat strnil podpredsednik Lipej Kolenik, ki je ob koncu poudaril, da moramo resnico o našem boju posredovati predvsem mladini, da bo znala ceniti pridobitve tega boja, ko bo tudi v bodoče potrebna budnost spričo nevarnega obujanja nacizma in njegove miselnosti.
Prireditev je izzvenela s Prešernovo Zdravljico, ki sta jo skupaj zapela Koroški partizanski pevski zbor in zbor France Pasterk-Lenart. Za mir in enakopravnost, za prijateljstvo in dobrososedsko sožitje, ki jim je veliki pesnik preroško namenil svojo nesmrtno umetnino, so tudi partizani bojevali svoj boj proti fašističnemu zasužnjevanju; v tem duhu je potekalo tudi tovariško srečanje, ki je sledilo prireditvi.
„Za narodno neodvisnost in samostojnost je potrebna tudi neodvisnost od tujega kapitala..."
Že Matija Majer Zitjski je v svojih programskih predstavah za narodno enakopravnost Stovencev na Koroškem poudarjal pomen samostojnih gospodarskih struktur. Taborskim gibanjem je v prejšnjem stoietju siediia ustanovitev prve posojitnice in stovenskega zadružništva. - Direktor tovarne ceiutoze Obir in predsednik ZSO dip). inž. Feiiks Wieser je predava) o strukturah in perspektivah stovenskega gospodarstva v gospodarskem krožku KS$$/D.
Gospodarski krožek dunajskih študentov in študentk združuje študente gospodarskih ved in prava ter druge gospodarsko zainteresirane klubaše. Vključujejo se tudi mnogi taki, ki so po zaključenem študiju v svojih poklicih že soočeni z dnevno prakso bančništva, prava in trgovstva. Cilj krožka je poleg proučevanja splošnih gospodarskih pojavov predvsem analiza slovenskih gospodarskih struktur na Koroškem. Dipl. inž. Wieser je uvodoma orisal zgodovinske osnove slovenskega zadružništva ter pri tem zlasti opozoril na tozadevne analize in dela mag. Jakoba Sitterja in Blaža Singerja. Za povojno obdobje -obnovo slovenskega zadružništva - in strukturne spremembe ter gospodarski preobrati. Takratne slovenske so bile značilne bistvene družbene gospodarske strukture se tem spremembam niso znale pravočasno prilagoditi, tako da je prišlo do odločilnih reorganizacijskih ukrepov šele v prvi polovici sedemdesetih let.
Stovensko gospodarstvo -kaj je to?
Feliks Wieser je podal obsežen (- v kolikor je to mogoče napraviti v treh urah -) pregled nad trenutnim stanjem našega gospodarstva v zadružnem in privatnem sektorju ter v tako-
imenovanih podjetjih z mešano udeležbo. Govoril pa je tudi o faktorjih, ki od zunaj ali od znotraj vplivajo na razvojne možnosti slovenskega gospodarstva na Koroškem:
#	Nemškonacionalne struje na Koroškem že od nekdaj skušajo preprečiti razvoj slovenskega gospodarstva (tako na privatnem kot na organizacijskem sektorju).
#	Brez gospodarske osnove se za preživetje manjšine tako neobhodno potrebna samozavest ne more razviti; samozavest je ravno tako važen faktor kot sta to jezik in kultura; gospodarstvo, ki ga lahko sami razvijamo, je po svojem pomenu enakovredno formalni enakopravnosti v šoli, pred uradi itd.
#	Zato moramo razvijati policentrične koncepte (gospodarskega razvoja) ter jih postaviti nasproti centralističnim gospodarskim modelom deželne vlade.
#	Kljub temu je pri nas še vse premalo razprav o funkcionalnem gospodarskem prostoru.
#	Ogromno zemlje je v lasti koroških Slovencev, vse premalo pa je predstav o njeni smiselni uporabi.
#	Slovenci premalo upoštevamo, da (lahko) imamo pomembno vlogo kot vezni člen v gospodarskih odnosih s sosednjimi regijami Koroške.
V zvezi s temi ugotovitvami je Feliks Wieser na kratko primerjal uspešen razvoj gospodarstva zamejskih Slovencev v Italiji z našim na Koroškem ter pripomnil, da nam na osnovi drugih okoliščin gotovo ni mogoče zgledovati se izključno po takih primerih in jih posnemati, toda marsikako dobro zamisel bi lahko tudi na Koroškem povzeli.
Posodabljanje naših gospodarskih struktur, tako Wieser ob zaključku, bo omogočeno le s pomočjo strokovno kvalificiranih kadrov. Izobraževalni programi da so že v pripravah. Važna naloga pa bo pripadla predvsem tistim, ki bodo po zaključenem študiju našli svoje mesto ravno v teh strukturah. Vrata jim že danes odpiramo, tako Wieser, da si lahko med študijem že pridobivajo nadvse potrebne praktične izkušnje.
!.Sch.
Ne samo svariti - preprečiti voiitne nastope, agitacijo in rovarjenje neofašistov!
KSŠŠ/D in Socialistični mladinski svet sta v Favoritnu (tO. dunajski okraj, znan zaradi tradicionalno močnega proletarskega značaja) v preteklem tednu priredila dobro obiskan antifašistični večer. Spregovorili so predstavniki socialistične stranke, mladinske organizacije SPO in KSŠŠ/ D. dr. Joža Messner in Andrej Mohar (za antifašističen komite Celovec) pa sta predvajala diapozitivno predavanje o kandidatu ekstremne desnice O. Scrinziju. Večer je bil zaokrožen s pesmijo in glasbo hrvaške skupine Bruji.
Predavateljema celovškega antifašističnega komiteja je zlasti dobro uspelo pona-kazati - poleg (protiustavnih) programat-skih osnov Scrinzija, NDP, ANR, OTB in drugih organizacij skrajne desnice - tudi kompleksnost stikov in odnosov, ki zdru-
Makedonsko-stovensko sodelovanje
Sodelovanje med slovensko narodnostno skupnostjo na Koroškem in makedonsko v Jugoslaviji, naj bi dobilo v bodoče konkretnejše oblike. Med drugim naj bi izšla v slovenskem prevodu makedonska knjiga, pozneje morda tudi v nemščini, obratno pa naj bi našla svojo pot slovenska knjiga v makedonski prevod. Prav tako se naj bi organizirali nastopi kulturnih skupin.
O tem so se pogovarjali v ponedeljek zastopniki slovenskih organizacij na Koroškem z makedonskim književnikom Tometom Momirovskem iz Skopja in sindikalistom Vaskom Tegovskem, ki sta se mudila na Koroškem. Na sedežu Zveze slovenskih organizacij so gosta iz Makedonije seznanili z narodno političnimi, kulturnimi, znanstvenimi in založniškimi prizadevanji korokših Slovencev Marjan Sturm (ZSO), Janko Malic (SPZ). Avguštin Malle (SZI) in Lojze Wieser (Drava).
žujejo ves nemškonacionalni in desnoradi-kalni spekter od FPO in KUD vse tja do teroristov NDP-jevske in zahodnonemške scene.
Preprečili
kandidaturo Scrinzija!
Resolucija sprejeta na slavnostni prireditvi ob 40. obletnici ustanovitve Zveze koroških partizanov v Celovcu.
Udeleženci slavnostne prireditve Zveze koroških partizanov ugotavljajo oh priliki kandidature dr. Scrinzija pri predsedniških volitvah maja 1986 sledeče:
Dr. Scrinzi kandidira pri volitvah za zveznega predsednika po lastni izjavi z namenom, da bi okreptl in združil nem-škonacionalni tabor v Avstriji. Ker je pro-tiavstrijsko usmerjen, ker je ponosen na svojo nacistično preteklost in ker neprikrito sodeluje z avstrijskimi neonacističnimi organizacijami, predvsem z NDP, zahtevamo z vso odločnostjo:
Prepoved Scrinzijevega nastopa pri
predsedniških volitvah v Zvezi s preveritvijo zakonitosti in ustavnosti njegove kandidature za najvišje politično in uradno mesto v republiki Avstriji. To sramotno kandidaturo za Avstrijo je treba preprečiti!
Celovec, 1986-03-23
Uspeh antifašistov
Neonacistična NDP je preteklo sredo pozivala svoje pristaše na volilno zborovanje za kandidata avstrijske skrajne desnice, O. Scrinzija. V parttjskem lokalu NDP v tretjem dunajskem okraju naj bi bil govoril za .kandidata' sam voditelj NDP Norhert Burger. Antifašistični akcijski komite in sindikalna mladina (sekcije GPA) sta najavila protidemonstracijo ter zahtevala od notranjega ministrstva, da prepove neonacistično zborovanje. Ministrstvo je prireditev res še isti dan prepovedalo - Burger in njegovi pajdaši niso smeli oddržati zborovanja za kandidata nemškonacionalnega tabora.
Koroško mladje 60
Zlobni jeziki so napovedovati, da je Mtadje ponovno umrto. Izšlo je res z vetiko zamudo, uredniki zatrjujejo, da se je to zgodito zgotj zaradi uredniških probtemov in ne zavoljo usihanja ustvarjalnosti sodelavcev. V zagovoru pravijo, da so rokopisi prispeli prepozno, ali celo obležali pri kakem uredniku. Če slednje drži, potem naj dotični urednik pri priči izprazni predal in uredniške posle preda drugemu, bolj vestnemu kolegu ali kolegici. Uvodna beseda uredništva potrjuje, da se revija ubada s težavami, a obljublja, da bodo skušali urediti oz. odstraniti trenutne težave, in upravičuje upanje, da gre samo za začasno zadrego.
Težave se kajpada kažejo v obsegu revije, in tudi vsebinsko je revnejša, čeprav moramo priznati, da smo dobivali v roke že slabše številke Mladja, kakršna je pričujoča številka, kar zadeva izvirnih slovenskih besedil. Vse to pa močno odtehtajo nemški prevodi Prešernovih Gazel, ki jih je v nemščino prevedel Klaus Detlef Olof. Branje prevodov - in seveda izvirnika -toplo priporočamo slehernemu ljubitelju poezije. Ob tem pa se ponesrečeno norčevanje iz dvojezičnosti kakršnega si je privoščil Jani Oswald, samo postavlja na še nižjo raven tovrstnega pisanja. Boljše so vsekakor tiste „pesmi", s katerimi avtorji (Ferk, Oswald in drugi) brez besed povejo več kot s kolobocijo besed, ker izzovejo vsaj ironičen nasmeh.	,
Veliko napora in zavzetosti je tudi v prevodih pesmi angleškega pesnika John Henryja Mackayja, raziskovalca temeljev resnično pravične svobodne družbe. Kristijan Močilnik je iz nemščine prevedel nekaj Mackayjevih pesmi, ki bralcu dajejo pravo podobo umetnosti. A to tu ni treba posebej naglašati, saj objavljeni teksti sami dajejo najboljšo primerjavo, kaj je zrno in kaj plevel. V tem oziru lahko rečemo,
da gre za posrečen uredniški ukrep (oz. slučajnost).
Uredniki Mladja vedno zatrjujejo, da zaporedje objavljenih del ni kakovostna lestvica, vendar bi v tem primeru že kazalo, da bi na prvo mesto sodil Prešeren. Upamo, da nam tega Maja Haderlap ne bo zamerila, čeprav je ženska. Njene pesmi so berljive, avtorica nam ima kaj povedati, seveda š svojo pesniško govorico, z resnim ustvarjalnim namenom. Umetnik v tem mladju je koroški slikar Gtinter Kuschar, predstavlja ga Janko Messner, ki je prevedel tudi spis Kurja smrt, izpod peresa slikarke Frančiške Radek-Novak. Messner je v tem mladju prisoten še s svojim nadaljevanjem Izpovedi ter z oceno (ali prevodom?) predstave Turrinijeve .krčmarice" v celovškem gledališču. Ob tej priložnosti se pač ponuja vprašanje, zakaj se v mladju ne bavijo še z ocenami naših domačih odrskih predstav, saj se je v zadnjem letu na tem področju marsikaj premaknilo, dasiravno samo na amaterski ravni, a vendar vredno strokovne ocene.
Med avtorji Mladja najdemo tudi Franca Merkača, ki podaja nekaj empiričnih podatkov o slovenskih študentih in študentkah, Feliksa Kreisslerja, ki piše o realnosti, aktualnosti in o zavesti avstrijske nacije; njegovo raziskavo je prevedel Mirko Messner. V tem Mladju je objavljeno tudi pismo Herberta Kuhnerja, ki ga Celovški zvon ni hotel objaviti. Gre za odnos Mohorjeve družbe do prevajalca koroške poezije, ki jo je Kuhner objavil v antologiji Carinthian Slo-venian Poetry.
Kljub nekaterim kritičnim pripombam (ali prav zaradi tega) priporočamo branje nove številke mladja. Bralcem oz. naročnikom priporočamo, da se poslužijo tudi priložene položnice, saj bodo tako pomagali odpraviti največji del skrbi uredništva - kronično pomanjkanje finančnih sredstev.
!zš)a je pesniška zbirka A. Slaviča
Prejšnji teden je Mohorjeva družba predstavita novo knjižno deto: pesniško zbirko Antona Staviča, ki je pod naslovom „!skat sem luč" zbrat vrsto pesmi oz. ciktov, v katerih razkriva svoja notranja čustva kot so ijubezeu in drugi razpotoženjski trenutki.
O Stavičevi poeziji na ovitku razmištja Jože Šmit, v notranjosti pa Pavte Zidar. Zbirko je tikovno opremit Vatentin Certov, ki v knjigarni Mohorjeve družbe razstavija tudi svoje stike.
Predsednik SPZ Tomaž Ogris v pogovoru s siovenskim vestnikom:
Vsebine in obiike kulturnega udejstvovanja se zbiižujejo
Kulturno življenje je v prvem četrtletju 1986 bilo zelo razgibano, zato smo prosili predsednika Slovenske prosvetne zveze Tomaža Ogrisa, da nam odgovori na nekaj vprašanj, ki se nanašajo na kulturno delo naše osrednje kulturne organizacije.
SV: V prvem četrttetju je kut-turno živtjenje koroških Stovencev posebno živahno. Ati je Stovenska prosvetna zveza betežita v tem obdobju teta 1986 dotočene uspehe?
Ogris: Resje, da se v teh mesecih kopičijo raznovrstne prireditve kulturnih društev in organizacij. SPZ* sama pa le v izjemnih primerih nastopa kot prireditelj ali nositelj akcije. Tako smo imeli tradicionalni Slovenski ples, ki je bil letos dokaj uspešen, saj pravzaprav ni bil le zabavna, temveč po sodelovanju velikega plesnega orkestra RTV Ljubljana tudi pomembna kulturna prireditev. Tudi mladinske revije „Pokaži kaj znaš" in nekatere druge akcije, ki smo jih izvedli skupno s krajevnimi društvi, ne kaže prezreti. Novost pa je bila letošnja proslava slovenskega kulturnega praznika, Prešernova proslava, ki smo jo izvedli prvič skupno s Krščansko kulturno zvezo. Sicer pa SPZ skuša biti prisotna pri sleherni kulturni in izobraževalni prireditvi, in sicer ne samo tako, da pošlje tja svojega predstavnika, temveč zlasti še pri pripravah, pri katerih skušamo nuditi vsako pomoč, ki je potrebna ali zaželjena.
O uspešnosti kulturnih prireditev pa ne govorim rad. Množičnost prireditev in akcij in število udeležencev sta po mojem gledanju dokaj dvomljivi merili za njihovo uspešnost. Kulturno udejstvovanje v katerikoli obliki je po mojem gledanju uspešno takrat, če zmore oblikovati, urejevati in krepiti jezikovno, narodno, kulturno, socialno, politično, človečansko, potrošniško in gospodarsko zavest našega človeka. Poznamo tudi prireditve, katerih je mnogo in so izredno dobro obiskane, pa vendar niso nič drugega kot plehke zabave.
SV: S skupno Prešernovo proslavo sta Slovenska prosvetna zveza in Krščanska kulturna zveza manifestirali večjo enotnost. Kakšno pa je resnično sodelovanje med obema osrednjima organizacijama?
Ogris: Slovenska prosvetna zveza v Krščanski kulturni zvezi ne vidi tekmeca ali celo nasprotnika, temveč partnerja. Resnično partnerstvo pa je nenehen trud za dobro sodelovanje. Zdi se mi, da je sodelovanje med administracijama obeh zvez povsem zadovoljivo. Nužej Tolma-jer in dr. Janko Malte se kot osrednja tajnika kar sproti pogovorita o zadevah, za katere se pač morata
pobrigati obe zvezi. Množijo se tudi akcije in prireditve, pri katerih nastopata kot nosilca SPZ in KKZ. Za našo organizacijo pa smem pripomniti še to, da vedno spet pozovemo društva in člane, da se udeležijo prireditev, ki jih ima na skrbi samo KKZ, saj je med njimi dovolj takih, katerih bi bilo zares škoda, če bi jih zamudili. Upamo, da bo z podobno praikso v določenem času začela tudi Krščanska kulturna zveza.
Stremeti moramo vsekakor tudi za tem, da se odnosti med obema zvezama tudi poglobijo. Vsebinskih razprav pravzaprav še nismo imeli. Znano je tudi, da KKZ dobro sodeluje s številnimi cerkvenimi ustanovami in duhovniki, medtem ko ima
Tomaž Ogris
"tukaj SPZ ponekod še precejšnje težave. Želeti bi bilo, da bi se KKZ vendarle odločila, da prevzame vlogo nekakšnega posrednika, saj SPZ ne misijonari z brezboštvom in ne sramoti vernih ljudi; razlika je le ta, da SPZ iz svojih struj tudi ljudi drugih nazorov in prepričanj ne izključuje.
SV: Ali pri takem sodelovanju ne obstoja nevarnost, da postane kultura vse bolj enolika. Dovolj imamo že primerov, ko je v določenih oblikah in zvrsteh kulturnega dela ena organizacija posnemala drugo?
Ogris: Napačno bi bilo, če bi dobre zamisli in ideje zapirali v trezorje in jih čuvali kot lastnino ene same organizacije. Sama po sebi ni nobena zamisel na kulturnem ali kulturno-političnem področju patentirana. Če se je kdo oprime, potem naj se to zgodi, saj je lahko samo v korist celotni slovenski narodni skupnosti. Resje tudi, daje kdaj kaka organizacija bolj okorna pri izvedbi kakršnih koli načrtov, druga pa manj. To pa ne bi smel biti vzrok za užaljenost ali ljubosumje.
Tu vidim celo precejšen napredek. Vsebine in oblike kulturnega udejstvovanja se zbližujejo. Spomnil bi na nekatera stališča, ki še marsikomu zvenijo v ušesih: „Kernja-kovih pesmi ne bomo peli!" - „P!e-sov ne bomo prirejali!" - „S Slovenijo ne bomo sodelovali!" - „Take igre pa mi ne bomo uprizorili!" -..Partizanskih pesmi ne bomo peli!" - „Kulturnega praznika ne bomo proslavljali!"... Tisto, kako so se taka stališča utemeljevala, raje pustimo. Dejstvoje, da včasih dokaj dvomljiva načela padajo in da se koroški Slovenci sicer s težavami, pa vendarle vztrajno, korak za korakom, bližamo k vse večji enotnosti. Morda bo kdaj prišel čas, ko bomo skupno spoznali, da je potrebna pravzaprav le še ena organizacija namesto dveh, katera ne bo obešala na svoje prapore kakih ideoloških ali nazorskih znamenj, temveč bo važno le še to, da je slovenska.
SV: Naj to pomeni, da Siovenci ne bi smeti več imeti vsak svojega svetovnonazorskega aii verskega prepričanja?
Ogris: To pa ne. Tako prepričanje je šele osnova in izhodišče za resnični kulturni pogovor, ne pa raz-govor. Ali ne bi bil zdrav prepih mnenj, brez prestižnih ovir, izredno visoko kulturno dejanje?
Enotnost pa je treba od časa do časa tudi na zunaj pokazati. Pred kratkim je bila v Čelovcu kulturna prireditev, ki je stala v znamenju srečanja avstrijskih manjšin. Slovenska prosvetna zveza tam ni bila prisotna.
Pomanjkljivost in nedostatkov je še vedno dovolj. Tudi meni se bi zdelo umestno, če bi Center avstrijskih narodnih skupnosti, ki je bil v tem primeru pobudnik in nositelj priprav za to srečanje, povabil k sodelovanju tudi Slovensko prosvetno zvezo. Pri prizadevanju za večjo enotnost vendar nihče ne izgubi na obrazu.
SV: Še je vprašanj, o katerih bi se morati pogovoriti kot na primer programi, kadrovski probtemi, odnos SPZ do včtanjenih društev, prisotnost stovenske kutture v avstrijskem prostoru, kutturna izmenjava v dežeti itd. Razpravtjanje o njih pa bi presegto okvir pogovora, zato se Tomažu Ogrisu zahvaljujemo za pogovor in upamo, da nam bo še kdaj odgovorit na vprašanja, kijih tokrat nismo obravnavati.
Ogris: Radevolje bom odgovoril. Tu pa bi vendarle še dodal, da bi bilo seveda razveseljivo, in dragocena pomoč za nas, ki trenutno odgovarjamo za to našo zvezo, če bi večkrat in morda kar sproti dobivali kritične ocene našega dela. Znano je, da kjer delajo ljudje ni nič popolnega.
Q resnični
Vrh K A, posebno pa goreči kaplan Glavač, je nato storil vse, da škof res ne bi ,klonil' pred komunisti in OF. Tako je s škofom imel intervju, ki ga je Slovenec prinesel 10. aprila 1943. Naslov je bil: ,Ponovna obsodba Osvobodilne fronte - Ljubljanski škof dr. Rožman je avtoritativno obsodil OF kot komunistično in brezbožno organizacijo'.
Predolg je intervju, da bi tu mogel prepisati vsega, a ker nekateri stavki pojasnjujejo marsikaj in ker v njem škof gladko tudi laže (ne morem zapisati drugače), posredujem nekaj najzanimivejših odlomkov.
L/uu.svupc. Kakšno stališče zavzemate kot škof in čuvar vere in nravnosti do Osvobodilne fronte?
Zame ne more biti drugega merodajno, kakor kar je rekel papež Pij XI. v svoji okrožnici o brezbožnem komunizmu, to je, da katoličan v nobeni stvari ne more sodelovati z brezbožnim komunizmom.
Ppra.fnM/e. Ali ste prejeli kakšno povabilo, o katerem komunistična propaganda zatrjuje, da Vam ga je poslala?
podobi škofa Rožmana
-%o/. Prišlo je v moje roke neko povabilo, po kateri poti, ne vem (videli smo, da ga je prinesel dr. Stane Mikuž, ki je prav v dneh, ko to pišem - in sicer 9. julija 1985 - umrl). Jasno je, da nisem dal nobenega odgovora. Ali je to povabilo ali past, ali iskreno mišljeno, kdo more to vedeti...
V/jru.iw;jč'.' Ali je res, kar namigujeta Kocbek in Mikuž, da imajo partizani še nekaj pristašev med duhovniki?
Jaz ne vem za nobenega. Če onadva poznata bolj duhovščino kakor škof..
Kot da ni bilo Jožeta Lampreta, Franca Šmona, Lojzeta Žabkarja, dr. Stanka Cajnkarja in drugih!
Na osnovi teh vprašanj in odgovorov bralcu ne bo težko priti do bistvenih ugotovitev!
In še nekaj: o škofovem obnašanju in omahovanju v tem obdobju je bil vsekakor obveščen tudi Vatikan, kajti od tam je aprila 1943 prišel v Ljubljano vpliven jezuit Tacchi Ven-turi, ki je „imel osebne stike z Mussolinijem". Obisk je bil zaupnega značaja.
Visoki komisar Emilio Grazioli je 16. aprila 1943 o tem poročal:
. .Vatikan je... škofu potrdil njegov ukaz slovenski duhovščini, naj bo
pokorna in ubogljiva do italijanskih oblasti..."
Da se ne bi spet vračali k poskusom, da bi škofa spametovali, je treba omeniti vsaj še dva, ki sta osebno pregovarjala škofa. Prvi je poskusil pleterski prior dr. Edgar Leopold 28.
Škof Rožman prijateljsko pozdravlja najhujšega krvnika slovenskega ljudstva SS-generala Ervvina Rosenerja
julija 1943 (torej tik pred padcem fašistične Italije!). Prior je bil naprošen in pooblaščen od vodstva OF in je sam odšel v Ljubljano. S škofom sta se dolgo pogovarjala, a tudi ta poskus ni zalegel.
In že tik pred koncem vojne, L maja 1945, ko je bilo že vse v znamenju osvoboditve, je pri škofu poizkusil še dr. France Koblar. Tudi on je škofu predlagal - tako dr. Koblar piše v svojih spominih - „naj s svojim vplivom doseže, da se v teh dneh, ko dozoreva prevrat, ne bi kaj zgodilo jetnikom in naj se preprečijo nove žrtve na fronti z nesmiselnim zadnjim odporom
Škof je obljubil, da bo v tem duhu govoril z Rosenerjem in Rupnikom, toda čez nekaj dni, ko je tudi dr. Rožman, 3. maja 1945, prisostvoval seji Narodnega odbora, je bil tudi dr. Koblar hudo razočaran. Zlasti še, ker so 4. maja 1945 domobranci na Turjaku zločinsko pobili 28 aktivistov in borcev OF, med katerimi je bila večina izobražencev.
Ali obstoji najmanjši razlog, da navedenega ne bi verjeli tudi tema dvema uglednima in poštenima katoliškima izobražencema?
(se
Novice iz okotice Baškega jezera
Koncert moških pevskih zborov iz Roža
Preteklo soboto so vabiti sosednji društvi SPD „Jepa-Baško jezero" iz Loč, KD ..Peter Markovič" iz Rožeka in Slovenska prosvetna zveza na koncert moških pevskih zborov iz Roža v kutturni dom v Ledincah. Podobno srečanje je bito tani že na Radišah, morda v nekotiko ožjem obsegu, tokrat pa je bita kutturna dvorana kar
na primer sotista, ki med petjem tudi še stika po dvorani, kako učene pse (avtodi-daktne) je mogoče edinote srečati v Bitčovsu, kotikšne pregta-vice deta našim ..Dunajčanom" Štefft in kako tepo se znajo „uhate", ti naši akademiki. Loški pevci spet, so se znati pobahati kar z edinstveno premiero, namreč s pesmijo, ki je dostej še ni stišat svet.
Repertoar pesmi je segat od domačih, narodnih, pa vse do umetnih
zapete pesmi, ki so se jo združeni zbori naučiti tik pred nastopom. Na vsak način gre posameznim pevovodjem: Stanku Wrutichu, Romanu Verdetu, mag. Mirku Lauseggerju in mag. Atešu Schusterju (četo kar v dvoje!) kar najtoptejša zahvata za njihovo potrpežtjivo deto. Ker pa ..general" sam, brez vojščakov ne zmore nič je prav tako treba pohvaliti vsakega pevca posebej, saj prepeva kvečjemu za „pisker mošta pokuhana, pa za prašiča pačana".
Še do potnoči po koncertu so posedeti pevci in nekateri domačini v prijetni družabnosti - prepevati in se mato pokrepčati.
Gostovanje na občnem zbor Kluba koroških Slovencev v Ljubtjani
Komaj dan poprej pa so biti toški pevci na kratki turneji preko Karavank. Oblikovali so kutturni program. ki je stedit občnemu zboru Kluba koroških Slovencev v Ljubtjani in rojakom ter prijatetjem prinesti tepo, koroško pesem v dar. V okviru tega so pevci počastiti tudi predsednika ktuba univ. prof. Boga Grafenauerja ob njegovi sedemdesetletnici, mu izrekti najboljše želje v imenu SPD „Jepa-Baško jezero" in rojakov iz Koroške. Besedam zahvate jubilantu za vso moralno in materialno pomoč, kot za ljubezen do koroške zemlje je sledita zagotovitev: - ob reki Dravci, da pesem živeta bo, kjer so še puebi, ki jo pojo.
Visok živijenjski jubiiej
Pretekte dni je v Zgornjih Dobjah praznovala svoj visoki živtjenjski jubitej - osemdesetih tet ga. Matitda Vidic ati po domače Kvačičeva Tildi.
Stavtjenka izhaja iz zavedne slovenske družine in je že v zgodnjih, mtadostnih tetih vneto detovata v še komaj ustanovtjenem izobraževat-nem društvu .,Jepa". Žrtvovata je ves svoj skromni, prosti čas za učenje igralskih vlog ati za vaje same. Kot zelo vestni društvenici so ji biti zaupani tudi btagajniški posti. Poročita je tukajšnjega mežnarja Franca Vidica in mu rodita tri otroke. Čas nacizma družini ni prizanese) in jo pregnat v tujino. Po vrnitvi jo je pričakata izropana domačija in deto na vseh koncih in krajih.
Najstarejši sin, ki je bit poročen, je kmatu umrt in po nekaj tetih je sinu stedit tudi oče. Danes živi na Kvačiče-vem stavtjenka sama s hčerko in živ-tjenje ji je naprej en sam detovni dan.
Še na mnoga, zdrava teta ji ktičemo vsi - sosedje, društveniki in nekdanji sotrpini.
Skupni nastop moških pevskih zborov iz Roža
do kraja napotnjena. Poteg domačega, so nastopati še zbori z Radiš, Borovetj, Bitčovsa ter dunajskega krožka. Kar je posebno odtikovato koncert, je bita nedvomno, dokaj sproščena domačnost, ki povezuje pevce in poslušalce v eno, samo prijetno družbo. K temu so nedvomno prispevati tudi napovedovalci posameznih zborov, ki so z duhovitimi opazkami, še dodatno poživtjati petje. Tako smo med drugim izvedeti kako na Radišah ob novem tetu kote-dujejo (ne samo popivajo!), kakšne vneteže imajo Borovetjčani v zboru -
Pismo braica
1930 ? 1945
Pri prebiranju Mohorjevega kotedarja 1986 sem „prišeP' na strani 135 na čtanek dr. Vatentina Inzka (Sveče) o škofu dr. Gregoriju Rožmanu in koroških Sloven-cih, v katerem se po mojem mnenju ne obravnava celotno živtje-nje škofa.
Nastrani 137 piše: Ko je še) teta 1930 dr. Anton Bonaventura Jeglič v pokoj, je postal dr. Rožman ljubljanski škof. Maja 1945 je prišel na Koroško, leta 1948 pa kot begunec v Severno Ameriko.
(celo v tujem jeziku) in parodirane koračnice na besedilo: hm - tara, ki ga jasnoda obvladajo samo naši „štu-dirani". Veliko odobravanja je žela šatjivo-tragična pesnitev domačina Martina Černuta p.d. Lesenega Kovača iz začetka tega stotetja: „Uhrar je na jago šou", ki jo je za domači zbor priredit in še z dodatnimi efekti poživit Ateš Schuster. Vsekakor, pubtika je dobrohotno sprejeta šate in se ob njih prijetno zabavata. Ob vsem tem pa vendar ne gre prezreti tudi dobre kvalitete petja posameznih zborov, vključno skupno
Mene bi pa zelo interesiralo kaj je škof dr. Rožman med leti 1930 - 1945 „uhanjav"?
Prosim pisca članka naj javno zavzame stališče k mojemu vprašanju.
Pozdrav , . . , . - .
Krtstt Lajcahar,
Kotmara vas 35
PS.: Prvotno sem hotel pism< bralca objaviti v Našem tedniku na žalost pa so to tednikarj odklonili.
Prireditve
...— ..-..===.
SELE
ČASOVNO VZPOREDJE V BtRKENWALDL (Viktor E. Frank])
v ponedeljek 31 3. 1986 uh t9.(M) uri v farni dvorani v Setah
Nastopa: igralska skupina SPD ..Zarja" v Železni Kapti Režija: Potde Zunder Prireditelj: KPD ..Planina" v Selah
CELOVEC
ZMAJ - premiera
v petek 4. 4. 1986 ob )9.30 uri v Modesto-vem domu v Celovcu Nastopa: igralska skupina dunajskih študentov
Režija: Rudi Vouk
Prireditelj: Modestov dom in SKD v Celovcu
Razstava
VALENTtNA ČERTOVA
je odprta še danes od 7.30 do t2.3t) in od
14.30	do 17.30 ure v Mohorjevi .knjigarni v Celovcu.
Katoliška prosveta Šmarjeta v Rožu vabi na
igro ZENONA !N PAV"
na velikonočni ponedeljek 31 3. 1980 ob [9.30 uri v farni dvorani v Šmarjeti. Gostuje igralska skupina SPD ..Radiše".
Slovensko prosvetno društvo ..Dobrač" na Brnci vabi na
OBČN!ZBOR
v soboto 5. 4. t980 ob 19.30 uri pri Pran-garju v Zmotičah
Po občnem zboru ho dia-predavanje Janeza Bizjaka o prvi slovenski alpinistični odpravi na Grenlandijo.
ZILJSKA BtSTRtCA
BOŽANSKA KOMKDMA
vponedeljek3l. 3. 1980 ob I5.00uri vkul-turnem domu na Ziljski Bistrici Prireditelj: Slovensko prosvetno društvo ..Zila"
ORF - slovenski oddelek. SPD ..Danica", KZ ZSM Škocijan in SPZ Celovec vabijo na
PLES IN !ZBOR POPEVK Stovenska popevka - uspešnica meseca maja
v ponedeljek 31. 3. 1980 ob t9. uri v kulturnem domu v Šentprimožu Izžrebali bomo tudi nekaj nagrad!
Kulturna tahcrna PRI JOKLNU, Celovec.
V sredo 2. 4. 1980 z začetkom ob 20.30 uri berejo tri ženske - Elfriede Huber, Koroška; Elisabeth Reihart, Zgornja Avstrija; Christine Heidegger. Solnograška - iz svojih del
Stovenska prosvetna zveza in Mladinski dom S$D vabita na igro P. Ustina
KOMAJ DO SREDNJIH VEJ
v četrtek 3.4. t986 oh 20. uri v Medinskem domu S$D v Ceiovcu Gostuje: dramska skupina SP])
. Danica" iz Šentprimoža Režija: Peter Mititarov.
Strojna - Stovo od partizanske matere
Nas borce nekdanje partizane, aktiviste in sodelavce NOV je pred nedavnim pretresla žalostna vest, da dobre Jastronikove partizanske matere na Strojni ni več. Ni mogla dočakati vigredi, da bi njena zadnja pot ne bila tako težavna, kakor je bilo težavno njeno življenje.
Pokojna Angela Rane, pd. Jastrnikova mati je bila znana in priljubljena daleč naokoli, saj je s svojim dobrim srcem delila dobroto in toplino srca vsem, s katerimi je imela stike. Z možem Francom, kije umrl pred nekaj leti, je uspešno gospodarila na njeni domačiji, daje njen številni naraščaj imel svoj vsakdanji kruh. Kdor pozna Strojno in njene kmetije, ve, da tam morejo obstajati te izredno kleni, delavni in skromni ljudje. Čeprav je Jastrnikova kmetija velika in prostrana, je pa po drugi strani zelo na „trdem". Mnogo truda, znoja in trpljenja je bilo treba vložiti, da sta preorala strma pobočja, sejala in pridelovala žito za kruh. Še danes, ko v dolinah le malokje zasledimo pisana polja, v Strojni lahko vidiš pestro barvitost, katero je v dolini že zdavnaj pometel surovi čas z raznimi gnojiti in škropiti.
V tem lepem gorskem svetu je živela pokojna in se razdajala za druge. Nič ji ni bilo prehudo in tudi nikoli nista z možem obupavala in tarnala, marveč sta se zarila v skopo zemljo in vzorno gospodarila in tako ohranila lep, velik dom potomcem, ki sta jih vzgojila v zavedne in poštene člane slovenskega naroda.
K vsem skrbem za obstoj, pa je prišla še vojna, ki je od Strojanov in drugih gorskih kmetij terjala še dodatne skrbi in podvojeno deto. Partizani so tudi pri Jastrniko-vih potrkati na vrata in prosili za pomoč in podporo. Jastrnikova kot vse druge domačije tega območja, so se vse brez razlike vključile v boj proti krvavemu fašizmu. Jastrnikova mati se je dobro zavedala, da bo morala skrbeti še za živež številnih partizanov, ki so dan za dnem trkali na vrata njene partizanske domačije. To je rada storila, ker se je zavedala, da bo le s skupnimi močmi možno pregnati okupatorja z naše zemlje. Tudi takrat se ni ustrašila, ko so partizani prinesli v bližino njenega doma ranjenega partizana in jo prosili za pomoč.
Končno je prišel tisti težko pričakovani čas - majnik 1945. leta in z njim s krvjo priborjena svoboda. Jastrnikova mama je stala ponosno na hišnem pragu in pozdravljala ter se poslavljala od njenih partizanov, ki so odhajali v dolino kot osvoboditelji. Ponosna je bita, da je k svobodi pri-
OD NEDELJE NAPREJ SPET POLETN)ČAS
V	nedetjo 30. marca (vetika noč) ob 2.00 uri zjutraj bomo spet premakniti kazatce ure za 00 minut naprej.
V	zvezi s tem poletnim časom se oproščamo, da smo v prejšnji številki pomotoma zapisati, da se začne 27. marca. Prosimo za razumevanje.
KELETNHA MATURE za tetnik t976
Kraj: gostilna Rutar - Prutej Žitara vas Čas: nedelja 30. 3. 1986 ob 18.00 uri
GLOBASNICA
VELtKONOČN! KONCERT !N PLES
v nedeljo 30. 3. 1986 ob 19.30 uri v gostilni Šoštar v Globasnici
tgra popularni ansambel ..RŽ" iz Slovenije
Prireditelj: SKD Globasnica
^OŽANSKA KOMEDIJA" (tutkovna igra za odraste)
v ponedejek 31. 3. 1986 ob 19.30 uri pri Kosi na Ravnah
Gostuje: lutkovna skupina dunajskih študentov
Prireditelj: KD ..Peter Markovič"
KLAStČNA GRČMA )N KRETA -potovale
od 25. 4. do 3. 5. 1986
Prijave: na Dom v Tinjah do 10. 4. 1986
Izvedba: Potovalna agencija Cartrans v
Celovcu
Cena 4.500 šil.
Podrobnejše informacije v Katoliškem domu prosvete v Tinjah
spevala tudi svoj delež njena domačija ter da je Strojna in vsa naša zemlja spet svo bodno zaživela. Ni ji bilo žal vseh velikih naporov, skrbi in strahu, ko seje razdajala za osvobodilno vojsko.
Ob krsti pri Barbari pri Prevaljah smo se še živeči nekdanji borci in aktivisti še enkrat poklonili naši dobri partizanski mamici in ji izrekli tisočero hvalo za vso njeno pomoč in njen prispevek za našo svobodo. Ogromna množica žalnih gostov je pričala, kako priljubljena in spoštovana je bila pokojna med našim ljudstvom. Hudo nam je, da je odšla od nas zopet ena izmed živih prič na tisti čas, ki je bil najtežji in tudi najbolj slaven v naši zgodovini. V grob je odnesla veliko dragih spominov, ki so na žalost neopisani in ki bi gotovo napolnili celo knjigo. Zavedamo se, in to bi se morali tudi vsi drugi, da če ne bi bilo takih dobrih mamic in sploh ljudi na samotnih gorskih kmetijah, tudi partizani ne bi mogli obstojati in končno zmagati.
Na območju Strojne, nekdanje partizanske steze in poti pričajo poznim rodovom. da so tu živeli ljudje izredne dobrote in ponosa.
Partizanski materi, ki je dosegla 86 pomladi, naj bo domača zemlja lahka. Naj počiva v miru.
ikej
Kmetijstvu potrebna pomoč
Kmetijstvo je vedno v večjih škripcih, to tudi zaradi dragih gnojit, s katerimi je prisiljeno štediti, kar pa pomeni manjšo proizvodnjo.
Znano je, da se pri čistitnih napravah za odptake nabere mnogo mulja.
Po mednarodnih izkušnjah detajo s tem muljem sledeče: en det ga zažgejo, en det ga zbirajo na deponijah, en det pa ga uporabljajo kot umetno gnojilo. Kmetijstvo je seveda zainteresirano, da se ta mulj čim bolj ..porabi v kmetijske svrhe, kar bi bito v vetiko korist kmetov. Nadaljnji prijem, kako bi se pomagato kmetijstvu je proizvodnja betjakovinaste krme. S tem bi se prištedila dušikova umetna gnojita, žitni trg bi bil razbremenjen, uvoz betjakovinastih krmit bi bit zreduciran in ne nazadnje bi bita tudi zbotjšana kakovost zemlje.
Ker gre pri teh zadevah za koristne ideje, jih bo treba po vsej togiki tudi zakonito reševati, kajti vse to je povezano s financami, ki stužijo pospeševanju kmetijstva. Pozor, vsi ti ukrepi morajo imeti zakonito podtago.
To pa ni samo želja kmetov, marveč tudi koroške kmetijske zbornice.
MENJAVA DENARJA
Stanje v četrtek 27. marca 1986
Za 100 dinarjev dobite	4.00 šil.
Za 100 dinarjev plačate	5.25 šil.
Za 100 lir dobite	0.99 šil.
Za 100 lir plačate	1.05 šil.
Za 100 mark dobite	694.00 šil.
Za 100 mark plačate	710.30 šil.
Pravda za ohranitev siovenske ptaninske koče na Bteščeči uspešno končana
Vrhovno sodišče na Dunaju je dokončno odtočito, da sto-venska ptaninska postojanka „Koča nad Arihovo pečjo" na Hteščeči ostane v tasti Stoven-skega ptaninskega društva in s tem ovrgto razsodbo betja-škega okrajnega sodišča, ki je ptaninsko kočo prisodito tast-niku zendjišča Josefu Stickru na Kopanjah.
Stovensko ptaninsko društvo Cetovec je v tej težki borbi za ohranitev stovenske ptaninske koče - procesi so se vtekti od okrajnega v Bctjaku preko dežetuega v Cetovcu do Vrhovnega sodišča na Dunaju - uspešno zastopat cetovški odvetnik dr. Vatentin Kak).
Občna zbora
Ktuba slovenskih študentov v Gradcu
in Koroške dijaške zveze
Graški študentje so imeli svoj občni zbor pretekii torek. Za predsednika je bii potrjen Štefan Merkač. Podpredsednica je postala Veronika Riedi, podpredsednik Tone Reich-mann, tajnik Hanzi Wuzeiia, namestnik tajnika Andrej Germ, blagajnik Peter Wuzella, preglednika pa Franc Mandelc in Roman Verdel. V razširjenem odboru so še Fabjan Flafner, Franc Rogi, in Marija Perne. V proči-lih je bilo slišati, da razni krožki in skupine kluba doživljajo živahen razvoj svoje dejavnosti; da koncerti, video-večeri in športne dejavnosti pritegnejo mnogo ljudi, medtem ko je očitno manj zanimanja za diskusije in politična predavanja; da Klub krepi narodno zavest svojih članov in članic ter hkrati v svoji nemško govoreči okolici ustvarja problemsko zavest -žal pa zadnje čase nima več tesnejših
stikov z drugimi slovenskimi študentskimi klubi. Odborniki so potrdili neopredeljenost in nadstrankarsko usmerjenost svoje organizacije, ki je po načelu pluralizma odprta vsakomur. Slovenski osrednji organizaciji so pozvali, naj v bodoče nastopata bolj enotno.
Tudi Koroška dijaška zveza je
imela v preteklem tednu svoj redni občni zbor. Na predlog starega odbora je bil izvoljen sledeči odbor: Romana Kanzian (predsednica), Marko Štern (podpredsednik), Anamarija Debevec (tajnica), Miro Pol-cer (nam. tajnice). Nadalje so v odboru še A. Certov, R. Kanzian, J. Sticker, P. Zablatnik, Pl. Pichler, M. Kunčič, B. Grilc, F. Baumgartner, G. Jug; K. Grilc, L. Grilc in G. Grob-lacher so v nadzornem odboru, razso-
PredstavHi so Artačevo pesmarico Ob reki Dravci
Založba Drava, Slovenska prosvetna zveza in Krščanska kulturna zveza so prejšnji četrtek vabili na predstavitev pesmarice avtorjev Han-zija Artača in Milke Flartman v Mladinskem domu SŠD v Celovcu. Na predstavi so o pesmarici (o izidu katere smo v našem listu že poročali op. ured.), je spregovoril predstavnik Založbe Drava Peter Wieser, ki je povedal, da sta izid pesmarice podprli Slovenska prosvetna zveza in Krščanska kulturna zveza. To pa že potrjuje, da pri delu gre za posebno kulturno dejanje, saj je Flanzi Artač napisal melodije, za katere je besedila napisala naša pesnica prof. Milka Hartman. O glasbenen delu Hanzija
Artača je govoril njegov mentor prof. Samo Vremšak, medtem ko je o skladateljevi življenjski poti ter o umetniškem delu Milke Hartmanove občinstvo seznanil dvorni svetnik dr. Pavle Zablatnik.
Posebno doživetje predstavitve je bil nastop Kamniškega študentskega pevskega zbora, ki je poleg nekaterih Artačevih pesmi, zbranih v predstavljeni pesmarici, zapet tudi šopek pesmi iz svojega bogatega repertoarja. Tako smo imeli priložnost prisluhniti odlični interpretaciji Artačevih pesmi in soglašamo z izpovedano željo, da bi tudi naši zbori segli po pesmarici in Artačeve pesmi vključili v svoje koncertne sporede.

Hanzi Artač in Mitka Hartman (prva z ieve) v krogu kamniških pevk in pevcev ter Pavle Zablatnik, Samo Vremšak in Peter Wieser, ki so predstavili pesmarico „Ob reki Dravci"
dišče sestavljajo T. Millonig, M. Mike! in J. Smrečnik. v sosvetu KDZ pa sedijo Nužej Tolmajer, Janko Kul-mesch, Franc Wedenig in dipl. trg. Janko Urank. Razprava je tekla o pospeševanju dela krožkov KDZ (- najbolj uspešna sta bila oder in lutke, o ostalih pa je manj slišati ali videti -), o ojačitvi stikov z drugimi mladinskimi organizacijami ter o povečanju aktivitet na gimnaziji in v dijaških domovih. Videti je, da se KDZ trudi dobiti zopet isti profil, ki gaje imela še pred nekaj leti.
V Himatajo prvič ženska siovenska aipinistična odprava
V Himalajo bosta t. aprila odšli dve slovenski alpinistični odpravi. Prvič v zgodovini slovenskega alpinizma odhaja v Himalajo povsem ženska odprava, ki šteje 9 alpinistk, katere cilj jg Južna Anapurna (72t9 m). Hkrati odhajata na Daulagiri <8167 m) znana iskušena slovenska alpinista Stane Belak in Marjan Kregar. V načrtu imata čisti alpski vzpon, brez šerp in brez kisika.
Leta 1982 so slovenske alpinistke osvojile 7495 m sivoki Pik Komunizma v Pamirju. Vendar je treba upoštevati, daje bil ta vrh v primerjavi z Anapurno mnogo lažji. Če jim uspe premagati Anapurno, pomeni to, da bodo jugoslovanske alpinistke v prihodnje posegle tudi v nad 8000 m visoke himalajske vrhove. Vsem želimo veliko uspeha predvsem pa srečno vrnitev.
Kratke ku!turne vesti
*	Sele-Kut
V soboto zvečer je Stovensko prosvetno društvo ..Herman Velik" na Kotu vabijo v ljudsko šoto, kjer je dv. sv. dr. Pavje Zabtatnik govori) o šegah in navadah na Koroškem. Poseben poudarek je daj navadam okoli posta do vehke noči. Ob tej pri-jožnosti so se pogovarjati tudi o raznih drugih stvareh, kot na primer o coprnijah, divji jagi, strahovih itd. Bit je prijeten večer, tako za Kočane, ki so uživati ob pripovedovanju predavatejja, kot tudi za predavatelja, ki je tako imet spet pritožnost dopolniti svojo bogato zbirko zgodb o šegah in navadah našega jjudstva.
#	Knittelfeld
Na povabijo Mestne godbe / Stadtka-peHe sta v soboto v okviru kutturnega večera v Knittejfejdu na Štajerskem gosto-vata oziroma sodetovata moški pevski zbor ..Kralj Matjaž" iz Libuč in trio Korotan s pevci iz Šentvida v Podjuni. Gostite-)je je v imenu koroških Slovencev pozdravi) in jih seznani) s potožajem na Koroškem predsednik NSKS dr. Matevž Gritc in ob tej pritožnosti predat stiko (deto koroškega jikovnika), ki sta jo podariti obe osrednji kutturni organizaciji.
Nabito potna dvorana in navdušena pubtika sta bita prepričtjiv dokaz o uspeli prireditvi in hkrati napotek, da bi s takšnimi in podobnimi prireditvami nadatje-vati. Naj še zapišemo da sta imeta povezavo sporeda Hanzi Tomažič in Sonja Marko.
Skupina Katje Virant gostovala na Koroškem
Nastop skupine Katje Virant (druga od desne) v Škofičah
Prejšnji petek 21. marca so v Škofičah v dvojezičnem otroškem vrtcu imeti v gosteh štiričlansko skupino dektet, pod vodstvom Katje Virant, ki se je predstavita z gtasbeno pravljico „Pravtjica na visokih petah". Škofiški otroci - polovico jih je nemško govorečih - so se z velikim zanosom vključili v dogajanje pravljice in še sami pod vodstvom voditeljice Simone Rovšek prispevali svoj delež, da je bila petkova prireditev v Škofičah ponoven živ dokaz prizadevanj v korist predšolske mladine. Mladi skupini iz Ljubljane iskreno čestitamo, saj je s svojim nastopom navdušila, ne samo otroke, marveč tudi starše, ki so se v razveseljivem številu udeležili prireditve in jo nagradili z navdušenim aplavzom.
Skupina Katje Virant je istega dne nastopila tudi v otroškem vrtcu „Naš otrok" v Celovcu in v otroškem vrtcu v Šentpetru pri Šentjakobu v Rožu. V ostalih otroških vrtcih pa se bo še predstavila v mesecu maju. Prireditelj te privlačne glasbene pravljice je Slovenska prosvetna zveza.
Šentilj ob Dravi
V soboto 15. marca smo se na Šentiljskem pokopališču za vedno poslovili od Jakoba Kernjaka pd. Mežnar-jevega Jokeja iz Šentilja. Kot že domače hišno ime pove, je bil pokojni Jokej mežnar in hkrati orglar. Po daljši bolezni je umrl v letu starosti.
Mežnarjev Jokej je bil mlajši brat znanega harmonizatorja in skladatelja Pavla Kernjaka. In ker sta oba iz istega gnezda, se ne čudimo, da sta bila oba glasbeno navdahnjena. Že pred zadnjo vojno sta bila brata v domačem kraju Šentilju navdušena pevca. Pokojnikov brat Pavle je bil odličen pevovodja, zato so ga spoštovali vsi brez razlike na narodno opredeljenost. Po dogovoru, da vsi složno pojejo isto število slovenskih in nemških pesmi, je bil Pavle pripravljen dirigirati takratni Šentiljski zbor.
Vendar pa so po zaslugi nekaterih kmalu začele prevladovati nemške pesmi v zboru in to je bil povod, da je prišlo to tistega exodusa in znanega Pavlejevega izreka: „Jokej spokej".
Če bi se takrat držali medsebojnega dogovora, bi morda Šentljani še danes skupno peli.
Kot že omenjeno je bil rajni Jokej navdušen pevec in prosvetaš ter zavedna slovenska grča. Kljub trdemu življenju na majhni kajži ob kopici otrok, ki jih je bil reba preživeti, je bil Jokej vedno vesele narave. Ko pa pride starost, pridejo z njo tudi težave, tegobe in bolezen. Ker je bil Jokej že dalj časa vdovec, je za očeta pridno skrbela hčerka Hermina in mu takolajšalabolezen.
Od pokojnika se je poslovila velika množica ljudi in mu tako izkazala poslednjo čast. Še posebno lepo pa so se od svojega nekdanjega zvestega sopevca poslovili pevke in pevci, pod vodstvom Mira Kernjaka, nečaka pokojnega Jokeja in sina Pavla Kernjaka . Jokeja Kernjaka bomo ohranili v častnem spominu, otrokom z družinami ob težki izgubi, izrekamo naše globoko sožalje.
Franc Petek
SPOMINI
54
Ko je Hitler po priključitvi prišel v Celovec, se je postavilo vprašanje, kdo ga bo v imenu velenemške Koroške pozdravil. Hitler je odklanjal, da bi to vlogo imeli »Abwchr-kampferji«, katerim ni hote) dati takega priznanja. Odkloni) je tudi osebo Maier-Kaibitscha. Po dolgem prerivanju je bilo končno dogovorjeno, da ga pozdravi koroški deželni upravitelj (Landesverwcser) v času obrambnih in plebiscitnih bojev dr. Arthur Lcmisch, ki je poosebljal velenemško usmerjeno koroško plcmenitaško veleposest in ki je imel nekak nadstankarski položaj in ugled. Naj pri tej priložnosti povem še (o, da je dr. l cmisch pozneje še tretjič imel pomembno vlogo ob novi prelomnici v zgodovini Koroške, leta 1945.
Dr. Lcmisch je bil lastnik gradu in velikih posestev v Št. Vidu ob Glini in okolici. V to plcmenitaško družino je kot mlad fant vsak dan zahajal tudi sin ravnatelja šentviške meščanske šole, poznejši nacistični deželni glavar in okupacijski funkcionar na Slovenskem - Rainer. Ta se je v Lcmischcvi družini čislo udomačil in Lemisch gaje nato tudi lansiral, da jc lahko napravil svojo kariero za časa nacistične Velike Nemčije. Z Lcmischcm sva se osebno poznala in včasih tudi govorila. Sicer jc vedno držal distanco, a v določenih trenutkih sc je obračal name. Še v času, ko je bil deželni glavar, me
je nekoč zaupno klical k sebi in mi rekel, naj opozorim dr. Besednjaka, ki je hotel čez Koroško in po dogovrou s tedanjim varnostnim direktorjem Weissom spraviti svojo biblioteko na varno na Dunaj, da je Weiss konfident italijanske policije. Med mojim medvojnim bivanjem v Št. Vidu ob Glini sva se nekajkrat srečala in proti koncu vojne me je z raznimi pretvezami nekajkrat nagovoril na cesti. Nekoč me jc vprašal, ali sem bral Gregorčičevo knjigo o razpadu Jugoslavije. drugič spet me je vprašal, ali sem si ogledal izkopavanja na Krnskem gradu. To jc bilo že aprila 1945. Videl sem, da tipa glede slovenskega stališča ob koncu vojne. Dejal mi jc: »Nikar ne mislite, da so na Koroškem sami nacisti. Tudi tokrat se bodo, kot vselej, našli ljudje, ki so sposobni samostojno misliti.« Niti dvoma ni o tem, daje on pripravil Rainerja do tega, daje izposloval vrnitev Wedeniga iz koncentracijskega taborišča, kamor je bil poslan tri mesece poprej, ko so nacisti pozaprli preostale socialdemokrate. Z istim namenom je Lcmisch tudi poiskal Piescha, ki se je bil pred aretacijo umaknil v bolnico v Wolfsberg. Tako je Lcmisch v kritičnem trenutku pripravit še tik pred koncem vojne in še pred zavezniško zasedbo znano Rainerjevo predajo oblasti začasni deželni vladi, ki je potem imela svojo vlogo v likvidaciji ljudske oblasti na Koroškem in v obrambi nedeljene Koroške pred jugoslovansko narodnoosvobodilno vojsko. Iz omenjenega pogovora z Lemischem sem sklepal, kaj sc pripravlja.
Leta 1938, po priključitvi Avstrije Nemčiji, so seveda tudi klerikalni voditelji v slovenski stranki oz. organizaciji bili zadovoljni, da sem še zraven. Tedaj sva skupaj z dr. Tisch-lerjem intervenirala v Celovcu in na Dunaju pri nacionalsocialistih in to pot sem govoril jaz, ker je bilo jasno, da imam
boljše šanse. Še danes mislim, da je to moje sodelovanje v slovenski organizaciji tedaj bilo pozitivno, kajti šlo je dobesedno za reševanje naše duhovščine, oziroma katoliško usmerjenih koroških Slovencev in teh seveda ni bilo malo. Vedel sem, da jim grozi fizično uničenje in tega so se zavedali tudi oni. Večkrat so mi pozneje z raznih strani očitali stike z nacionalsocialisti, moram pa reči, da nikdar posebnih stikov z njimi nisem imel. Jasno pa je, da sem kot oseba, ki se ni kompromitirala s heimwehrovsko politiko, oz. ki ni bila klerikalna, bil za nacionalsocialiste vendarle lažje sprejemljiv. Glede pravih namenov nacionalsocialistov nisem imel, kot sem že večkrat poudaril, prav nobenih iluzij, želel pa sem preprečiti, da ne bi Slovenci postali prva žrtev njihovega obračuna. Samo v tem smislu je treba tudi razumeti to, da sem prigovarjal Tischlerju, da sva šla po izvedeni priključitvi k oficialnemu zastopstvu novih oblasti in seveda ne k zastopstvu stranke.
Nagovoril sem tudi dr. Tischlerja, daje šel na manjšinske kongrese, ker sem imel vtis, da Nemčija v svetu potrebuje legitimacijo za svoje korektno postopanje. In tedaj smo si pač mislili, dalj časa ko se stvar vleče, bolje za nas. Kaj pa nas konec koncev čaka, smo vedeli.
Prva odločitev, ki nas je čakala v novem položaju po An-schlussu, je bila, kako se zadržati 10. aprila, ko je bilo napovedano glasovanje o tem že izvršenem dejstvu. V slovenskem krogu se je govorilo o treh možnostih: da bi se volitev vzdržali, da bi oddali neveljavne glasove ali pa da bi glasovali kot vsi drugi za Nemčijo. Ostati doma bi nedvomno pomenilo brezupen odpor, pravcat samomor. Vsi navzoči na posvetovanju, kjer smo o tej stvari govorili, so uvideli, a si v tem totalitarnem sistemu nihče ne bo upal ostati doma.
(.se uada/jMje)
Pomladno
sonce
Pomtadno sonce sij, nikar se več ne skrij! Ptice te pozdravijajo. Rože se ti kianjajo. Otroci se spet smejejo. Pomladno sonce sij, nikar se več ne skrij!
Dor)i HammerschaH
Vetikonočni pirhi
Med velikonočnimi jediii zbujajo posebno zanimanje pobarvana jajca, takozvani pirhi.
Narodopisci so dognali, da je bilo jajce od nekdaj simbol vstajenja k novemu življenju, zlasti simbol zbujajočega se novega življenja v zgodnji pomladi. Misel na sonce, ki zbuja in daje življenje v naravi, se izraža na poseben način v pirhih.
Pirhi pa so bili prvotno samo rdeči ali rumeni. Beseda „pirh" ne pomeni nič drugega kakor rdeče pobarvano jajce, to pa zato, ker je rdeča (ali rumena) barva že od nekdaj simbol sonca. Bela lupina jajca je torej pomenila snežno zimsko odejo v naravi, rdeča ozi-
roma rumena barva pirhov pa je izražala željo, naj bi spo-mladno sonce raztopilo sneg in zbudilo v naravi novo življenje. Cerkev je povezala prastaro simboliko jajca in pirha ter jo izpolnila s simboliko vstajenja Gospodovega.
Pavle Zahlatnik
Polž raziskovalec
Polžja mati, ki je prespala zimo pod kupom suhega listja, je nekega jutra zbudila svojega sina:
„Zbudi se, zbudi! teci do sadovnjaka. Ne vem, v kakšen letni čas sem se prebudila. Poglej, ali že cvetejo češnje in pridi mi povedat."
Polžek je ubogljivo vzel pot pod noge. Izbuljil je svoji očesci na tipalkah in odšel. Ko
se je čez čas vrnil, je rekel materi:
„Češnje so že zrele. Otroci jih veselo jedo. Rdeče so in žametaste."
Polžja mati se je zamislila in rekla:
..Teci na polje in poglej, ali cvete mak."
Polžek je odhitel. Spet je izbuljil svoji očesci in zavil na poljsko pot. Ko se je čez čas vrnil, je povedal materi:
„Ljudje že žanjejo pšenico. Niti enega maka ni več."
Polžja mati je zagodrnjala in rekla sinu:
„Teci v vinograd in poglej, ali grozdje že zori. Pohiti!"
Polžek je nape! vse svoje sile. Vinograd je bil daleč in potovanje je bilo dolgo. Ko se je vrnil, je povedal materi:
„Grozdje je že zrelo. Ga že trgajo."
Polžja mati mu je še enkrat naročila:
„Pojdi v gozd in poglej, ali je kostanj že slekel bodice."
Polžek jo je ubogal. Odhitel je in ko se je vrnil, je povedal materi:
„Kostanji so ostali brez listja in v gozdu že sneži."
„Oh," je rekla polžja mati, „zime še ni konec. Pojdiva spat."
Polžek jo je še zadnjič ubogal. Pod kupčkom suhega listja je bilo kar udobno. Revček ni opazil, daje celo leto potoval.
Mano ^c/aarato
Čudodelna maža
Debelušček je bil lačen, strašno lačen. Kako ne bi bil? Pojedel je samo tri klobase in hlebec kruha. Zaželel si je kaj sladkega. A mame ni bilo doma, shramba pa je bila zaklenjena. Kaj storiti? Ves nesrečen je odkorakal po cesti.
Na pragu sosedove hiše je sedel Cmeruh in grdo gledal.
„Kaj delaš?" ga je vprašal Debelušček.
„Jezim se," je zagodrnjal Cmeruh.
„Zakaj se pa jeziš?" je poizvedoval Debelušček.
„Ker so muhe tako sitne," je potožil Cmeruh.
„Napodi jih!" je rekel Debelušček.
„Nič ne pomaga," se je kremžil Cmeruh.
„Namaži si obraz z medom! To pomaga," je svetoval Debelušček.
Cmeruh je odhlačal v hišo in prinesel lonček medu.
„Čakaj, namazal te bom jaz," se je ponudil Debelušček. „Zami-ži,datinebošelvoči."
Cmeruh je pohlevno zamižal. Debelušček požerušček je vtaknil prst v loček in prav narahlo nama-
AprHska
Me	&ar A:c Mepefav/ce,
čenče, čonče, čo ke, čarke.* mer/reč/ r hoM/ //.st/e m/ah.
žaha h/rja za copat/, ose/ r oper/ nastopa, maček se v to/mtma kopa, zajec skače hrez asesa, po/ž res zmešan je oh p/esa rerjem/te m/ a// ne — nor/ apr// r c/eze/o gre/
Vojan Tihomir Arhar
Maček Muri
Kajetan Kor/č
Ko zapoje zvonček v uri, prebudi se maček Muri.
S taco si oči pomane, vzdigne rep in hitro vstane. Mačjo posteljo prezrači, mačjo suknjo pokrtači in na zajtrk se odpravi v krčmo PRI VESEL! KRAVI. Tam ga čaka stalna miza in točajka muca Liza, ki prinese lonček mleka in še mačji kruh od peka.
Ob jedači poglobi se Muri v mačje časopise, vse prebere brez razlike, tudi vejice in pike.
Potlej plača in čez cesto gre na sprehod v Mačje mesto.
//z s//kan/cc ..Maček Mar/". Za/ozka M/a-h/nska knj/ga, //astr/ra/a/e/ka Ke/r/nnan)
zal Cmeruha po obrazu. Preostali med je polizal sam.
„Takole, zdaj pa bo," je rekel.
Cmeruh je odprl oči. Muham je zadišal sladki med in še bolj so rinile vanj.
„Nič ne pomaga," je čemerno rekel.
„Seveda ne," je pokimal Debelušček. „Najprej je treba obraz namazati z medom, potlej pa s smetano."
Cmeruh je odhlačal v hišo in prinesel lonček sladke smetane.
„Zapri oči!" je ukazal Debelušček. In je storil natančno tako kot prej: narahlo je Cmeruhu s smetano namazal obraz, preostalo smetano pa polizal sam.
Gost roj muh je začel oblegati ubogega Cmeruha.
„Tudi to ne pomaga," je zagodrnjal in grdo gledal nadležne muhe.
„Seveda ne," je pokimal Debelušček. „Še lonček marmelade po vrhu, potlej pa bo."
Cmeruh je spet odhlačal v hišo in prinesel lonček marmelade.
..Zamiži!" je ukazal Debelušček. In ga je tudi z marmelado namazal tako, da je skoraj vso polizal sam.
Cmeruhov obraz, namazan z medom, smetano in marmelado, je privabil takšno trumo muh, da je ubožec ves presrašen pobegnil v hišo in skakal kot obseden.
In kaj je storil Debelušček? Zadovoljno je odkorakal nazaj po poti in momljal:
„Debelušček, Debelušček-pa si si posladkal trebušček!"
Mirko Kunčič
Ptičji telefon
V mestnem parku ceie dni ptičji teiefon zvoni.
Brez slušaik in napeijave se razlega vrišč v datjave.
„Hatoto!o, hatoto, v naši hiši je hudo.
Žena je na iepše šia, vse narohe je doma."
„Hato!iti, hatoti, tudi moje žene ni.
Kdo ve, kje nadloga leta in z jezikom spet opteta."
„Pedpedika, pedpedi, v siužhi sem po ceie dni. Mož se kar naprej ohrega, da mu je zadosti tega."
„Čvirkčvirijo, čvirkčvirijo, kiičem ptičjo poticijo. Vdrii so mi v stanovanje in odnesii tri kotanje."
Kuku,kuku,kukuku, ves moj kras je šei po ziu. Na dežju sem se zmočita, v grmu šop peres zgubita."
„Črik čririri, črik čririk, možje kupii nov giavnik.
Že ves dan samo postava in si šopko razčesava."
„Živ žav živ, živ živ žav, aii sem pokiicai prav?
Prosim amhuiantni voz, sin seje prehiadi! v nos!"
„Ščep ščirijo, ščep ščiri, kdo posodi ščep šoti?
Vsa večerja je nesiana, neužitna siastna hrana."
„Cirihiri, cirihi, hoste k nam zvečer prišii? Zamesita sem pogačo in ocvrta mušjo kračo."
„Krakrakrakra, krakrakra," v tetefon nekdo jectja. „()prostite," se napreza, „napak tetefouska zveza."
Komaj pa se noč spusti, ptičji tetefon zaspi.
Nekaj v njem je zahreščato -izktopitisocentrato.
Niko Grafenauer

Ne komet, ljudje povzročajo škandale
V	Jvo/7 /;ay;g; ..Gs/errc/c/; oJer Jer sc/av/er/ge Weg zaw .S'oz/a/;.SYw;;.s" („/t v.srr;ja a// /ežavaa por Jo .soc/a-/;'zo;a"), /J )e prej aeJava/or ;'z.š/a v za/ožj/ Orač o; Ar; /e raz JarJa Jamove preJvjem pr; ^PO, p;Ye av/or Poper; A/ar;/, šara v/.so/: /aaAc/oaar joc/a/;-sr/čne .srraa&e /;; a;e;',s;, o; e J Jrag/o; roj; ro, Ja je je oJ vjeJ jAaaJa/J; v /1 M,';r;'p, p Ararere so zap/efer;; /oaArc/o-aarp Jowa/a v.se/; srraaA:/;; JražJe;;//; ^/ojev (oJ J;o!aj.s/re.sp/osv;e Jo/a;čn:ce -4 //// Jo graJ;'.fča;;.sAje .sraaouaa/sAe zaJroge WBO), vzJrža/a jamo er;a ajraaova, sar;;o er; poArJco; .sra/; ;'a samo e;; JrozJer;; s/oj - oar?;reč avstr/) j Ara Araro/;j&a Cer Are v.
Poe/a Poper; P/arJ o/; ;'z;Jo svoje Aroj;'ge verjeroo se o; veJe/ za avaroore Pao/a Pappo/Ja, J/vjega opara c/.s/er-c/jao.s/rega .samos/ana ;:a .^/ajer.sAre;;;.
V	Jžoog/o av.s;r;).sArega Aroropc;)'-sArega J/ara je J ra; Pappo/J voese/ .sArorJoo.s; ^reJojeveiArega zoačaja, r: aro reč poJo/ro rr;eo;'s;va ;;; opara, Ar; jo pozoarno Arveč/emo ;z /Jerarore, Aro; so jo p Asa/; G/ova;;;;/ Poccacc/o, P/ooore Je Pa/zac /o Jrog; ve//Ar; orr;e;r;;'A*;.' opa; .s po.sveroo gosp o Jo ;:a za.se/r;;;7; org;ja/; v /ovjAr/A; AročaJ; opa;, Ar; je o/rJaja z /ep/m; ;r; seveJa /roga;;;;;; zeosArarn;'; opa;, Ar; je voz; oe v z/ar/ Aroč;j;', temveč čajo pr/m era o v avromoJJ;/; z več j;o Aro;:).sAr/m; j;7a-m;...
Pappo/J je v avj;r;jjAro vsaArJaojos; zaJojj; Je.se;//; /e; voese/ Arom/eao, ce/o groresAroo p/ar. PoJa JArrat; je ra Jveo mož ae/rote posArr/re/ ;oJ; za oJArr;'var;je Joj/ej coega oajvečj;/; fveoJar je v raAr/J pr/mer/A; treJa J/f/ prev/Jeo j Joper/a;/v;j j/oaočr;;/; jArar;-Ja/ov v za.sej;;em gojpoJarjrvo. Pr; zavarova/ro JražJ; „Por;Jej/ar;Jer-verj/e/zeraag" (v ;err? pr/mer;; gre ;zje-
moma za popo/ooroa „čroo" poJ-jerjej jo J;7e poneverjene ve/;Arar;jAre vjore; Joj/ej je govora o 75J m;7/jon//; jJ/ogov, o; pa je JoAroočoo pojasoje-;:o, Ararr; vje je je/ ra ve/;Ar; Jenar. NeAraj Jeje; m;7;)onov je, AraAror je jpoJo/r; za črno poJjerje, j/o Arar oeposreJoo v žep že omenjenega jta-jerjArega opara. AVeAraj .sroO.sočev je vtaArm/ JooajsAr; o/rč/ojAr; jvem/Ar O VP Pors; (Ar; je meJrem že oJ.srop;/). .S/nova J/vjega jrajerjArega Ježe/r;ega g/avarja /V;'eJer/a j;a prav raAro JoJJa jvoj m;7;jon.sAr/ Je/ež /o v reAro je pre-/jArava roJ; o /V/eJer/tr jamem. V zaJevo je zap/eten menja roJ; r;eAr; soJroAr JooajsArega Ježe/r;ega joJ;'jča, Ar; je oJeoero č/ar; aAraJerrrsAre orgaro-zac;je CV.
/tvj;r;jjAra javooj; /e je g/eJa ;7? srrrro'. OJčoJj/va za raAre jrvar; že jAro-raj n; več, jaj je je reAroro /e; že precej oavaJJa praArje, Aro gre oeAraj Jeje; ro;7;jooov jero, oeArajj;o ;r;;7;jo;;ov (/'a; praArJčao preJj;av//a;;' pa j; raAr;7; vjo; oavaJo; /joJje raAro /o raAro oe roorejo.
VeJoo /ro// oJčor/j;'v; pa žaro pojra-jajo r;a.š; po/J/Ar;'.' Aro j;'o; zwa;;jAra argoo:e;;rov, Arr;č;jo po joJo/Aro. PaAro apr. geoera/o; rajo/Ar //'oJjAre jrraoAre M/cJae/ Grajj, Ar; rož; Araoc-/erja ,S';;;o)vrza zaraJ; jer;je og/ajov v avjrr;jjAr;A; Joevo/Ar;/;, v Ara;er;7; jo joc;a/;'jr; opozor;/; javoo.s; oa Jvo/;č-oosr po/;';/Are, Ar; jo voj; O VP („gre j;'o; jaoro za e;:or za oJ/a.sr"j. PoJa av-j;r;jjAro joJjrvo ;rr;a rreooroo Jovo//' Jrog;'/; proJ/eo;ov, Aro; Ja J; je JavJo z ;:a;o;.š/jeoo razža/jeoo časrjo oeArega opoz;'c;jjArega po/;r/Ara. /o roJ; j;'roAra javooj; J; raje v;'Je/a, Ja J; najprej razč/jJ/; pr/orere, Ar; že /era oJreroe-njojejo pravno čojrvo /joJsrva.
PaAr;7; proJ/en;ov je vjeAraAror Jovo//.' /;nanj;ranje /tn JrojcJeve /oAr-
jozne v;7e; IV/nrerjeva rera, najg/oJje v AroropcrjjAr; jAranJa/ oAro/; graJnje JonajjAre Jo/n;'jn;'ce zap/erenega managerja, poroje po jvern j pomoč/o poneverjen;'J n;;7;jonov,' Be/a PaJe/-Jaoer, „n;ož j ArovčArorn", Ar; je Jaje v ren;n; noč; preja/ preJjeJn;Aro /jo JjAre j/ranAre MocAro m;7;jon j;7;ngov ;'n zaArr;'v;7 Javčne preArrjAre v v;j;'n; več ;n;7;jonov, je j/ej Aro prej naJaja v /tn:er;A;,' Jržavn; rož;7ec A/ojer, Ar; je zaAropa/ neAraj n;;7;jonov /j/ega PaJe/-Jaoerja v jvojen; v;'nograJo, v pre;'-jArova/nen; zaporo čaAra na procej; J;vj; genera/n; J/reArror „PonJej/an-Jerverj/cJerong" ne v;J; poneverjen/J rn;7;'jovnov, remveč /e je Je/e ;n;j/, n;eJren; Aro jra Jroga Jva voJJna oj/ožJenca rega poJjerja ;'jAra/a ;'n naj/a „rej;'rev" v jan;on;oro,' Ježe/n; g/avar PoJtv/g namerava jeJ; ;n /V;'žj; /1 v.srr/j.sAr; zgraJ/r/ /ajrno prejro/n;'co, Arjer pa Jaje ne preJv;'Jeva JoJ/jča -jaj ga poj/anjAra neJoraAr//';voj; Jran; preJ razč;'jr;'rv;jo njegove v/oge z zvez; j Arorapc;jjAr;7n jAranJa/on; WPO; jra-jerjAr; opar Jere rrenorno jvoj Jrev;'r v ce/;c; JonajjArega Ježe/nega zapora namejro v ce/;'c; jvojega jan;ojrana; o g/;'Aro/n ;'n Jrog;'J v;'njAr;J jAranJaJJ pa roAraj jp/o J ne govornno.
PreJ jro /er/ J; vje raAre jrvar; je pr;-p;'jova/; JoJenro vp/;'vo //a//ejevega Aromera, Ar; je n:en Ja že veJno jArrJe/ za Arara.srroje, AraJar je je pojav;/ na naje/n neJo. PoJa zJaj ro J; v rej smer; n; več /zgovora a/; oprav;c;7ar znan-jrven/Ar; jo namreč oJArr:/;, Ja je ra Arome/ jejrav//'en /e /z jnega, /eJo /n praJa, ne pa ;'z z/;'J JoJov.
Porej n; Arome; r/jJ, Ar/ povzroča jAranJa/e, povzročajo j;'J /joJje, og/eJn; /joJje /z vjeJ jrranAr /n j/ojev, pa roJ; /z cerArven/J Arrogov.
frater
Novosti slovenske študijske knjižnice s področja knjižne zbirke „Novelovci"
BERGSON Henri - Ustvarjatna evoiucija. - V Ljubijani: Cankarjeva založba -332str.-(Nobelovci; 83)
7/enr; BergjcM je preje/ PoJe/ovo nagraJo „v pr/znanje za Jogare ;n pož;v/jajoee m/j/; ;n za J/ejčečo ome;n;jAro moč, .s AraArrčno so po Jane"
BOLL Heinrich - In ni rekel niti besede: roman. - V Ljubijani: Cankarjeva založba. - 466 str. - (Nobelovci; 8)
T/e;nr;cJ Bo// je preje/ /VoJe/ovo nagraJo „za ometn/jAra Je/a, Ar; so po čajovn; Ja/jnov/JnojJ /n poojrvarja/n/ moč/ poJajanja, preže/; .s ranAročam/rn m Jovzer-nim mojs;r.s;vom vž;'v/janja, oJnov/rveno vp/Zva/a na poJročjn nemiAre Arnj/ževno-sJ"
CAMUS Albert - Mit o Sizifu: esej o absurdnem. - V Ljubljani: Cankarjeva založba. - 467 str. - (Nobelovci; 61)
A/Jert Camas je preje/ PoJe/ovo nagraJo „za pomemJno Arnj/ževno MJ/varjanje,
Ar/ j preJ/rno re.s;;o.s/jo o.sveJjaje vprašanje č/ovejAre ve.sn' v Janažnjem čaja" CANETTI Elias - Slepitev: roman - V Ljubljani: Cankarjeva založba. - (Nobelovci; 75)
P//a.s Canerr/ je JoJ;7 PoJe/ovo nagraJo „za p/.sa;e/j.sA:o Je/o, prežeto z razg/eJa-no.s/jo, Jogajrvom m/s/; /n amem/čJo močjo"
O NEILL Eugene - Pred zajtrkom: igra v enem dejanju. - V Ljubljani: Cankarjeva založba. - 642 str. - (Nobelovci; 73)
Eagene G/adj/one O Pe;7/ je JoJ;7 PoJe/ovo nagraJo za //rerataro „za močna, /j/crena /n g/oJoAro čaj/vena JramjAra Je/a, prežeta z /zv/rn/m pojmovanjem /rage-J;je"
PASTERNAK Boris Leonidovič - Kratka proza. - V Ljubljani. - Cankarjeva
založba-540 str. (Nobelovci; 62)
Bor/.s Leon/Jov/č Baj/ernaAr je JoJ;7 PoJe/ovo nagraJo „za pomemJne pr/.spevAre v jo JoJn/ /ir/Ari /n na področja ve//Ar/J rajAr/J pr/povedn/J ;raJ/c/j" OUASIMODOSalvatore - Pesmi,-VLjubljani:Cankarjevazaložba-161str. )
- (Nobelovci; 6).
Ba/varore Qaaj/moJo je preje/ PoJe/ovo nagraJo „za pejn/jAro Je/o, Ar/ j A:/aj/čno ognjev/roj/jo /zraža rrag/čne ž/v/jenjjAre oJča/Are najega čaja"
SINGER Isaac Bashivis - Sovražnice, zgodba o ljubezni - V Ljubljani: Cankarjeva založba - 526 str. (Nobelovci; 51)
„Oživ/jajoča moč .S/ngerjevega nav J/Ja Jaje pečar rejn/čnoj/; /n re.sn/čnojf je pr/z-vd/gnjena j Janjam/ /n Jom/j/j/jo v oJmočje nadnaravnega, Arjer n/ noJena reč nemogoča /n Arjer n/ noJena reč zanej/j/va..."
ŠOLOHOV Mihail Aleksandrovič - Tihi Don: roman v štirih knjigah. - V
Ljubljani: Cankarjeva založba - (442, , 420, 456, 545 str.). - (Nobelovci; 32, 33, 34,35)
;Vr/dn// A/eArjanJrov/č 5o/odov je preje/ PoJe/ovo nagraJo za /irerarnro „Arnj;ga z ve//čajrn/m rea/Zzmom s//Ara eJ/njtven/ značaj ArozaArov... Ara/er; nagon/ jo, AraAror je Araže, v nasprotja z vjem /n z vjaAr/m, pa venJar/e... preJjrav/jajo trdno ajAr/a-jeno ce/oro..."
YEATS William Butler - Izbrano delo. - V Ljubljani: Cankarjeva založba -219 str. - (Nobelovci; 76).
W;7/iam Bnt/er Lea/s je preje/ PoJe/ovo nagraJo „za zmeraj navd/Jnjene pejm/, Ar/ v izredno nmern/jAr/ oJJAr/ izražajo JaJa vjega naroda".
AVSTR!J A 1
Petek, 28. 3.: 9.00 Poročila -
9.05	Holmes & Yoyo - 9.30 Ruščina-IO.OOKajjefilm?-
10.30	Četrta želja -12.10 Od včeraj v jutro-40 let podržavljenih obratov - 13.10 Poročila -
14.00	V Pratru spet cveti drevje-15.30 Živalski raji — 15.45 II poverello - 16.30 Za predšolske otroke - 16.55 Mini-ČVS — 17.05 Niklaas, otrok iz Flandrije - 17.30 Levo od pingvinov - 17.55 Otrokom za lahko noč -18.00 Slike iz Avstrije -
18.30	Mi - 19.00 Avstrija danes - 19.30 čas v sliki - 20.15 Zemeljski blagoslov - 21.50 Oslepljeni trenutek-0.10Poročila,
Sobota, 29.3.: 9.00 Poročita - 9.05 Angleščina
-	9.35 Francoščina - 10.05 Ruščina - 10.35 Savoy hotel - 12.05 Nočni studio 13.10 Poročila -14.00 Krištof Kolumb -15.40 Jakob in Elizabeta - 15.45 Tom & Jerry - 16.00 Nils Hol-gersson - 16.25 Obiskovalci -16.55 Mini-ČVS -17.05 Narobe svet -17.30 Mr. Merlin -17.55 Otrokom za lahko noč - 18.00 Dva x sedem -18.25 Najboljše iz serije „Weana Gmuat" -18.50 Kaplan August Paterno odgovarja -
19.00	Avstrija danes -19.30 čas v sliki in šport
-	20.15 Čar uniforme - 21.50 Vesela predstava
-	22.50 Solid gold - 23.35 Zapadno od Santa Feja-0.00 Poročila.
Nedelja, 30. 3.r 10.25 Velikonočna služba božja iz Rima - 12.00 Papežev govor in blago-sov urbi et orbi -12.30 Orientacija - 14.00 Krištof Kolumb 15.40 Pravljica o varstvu okolja -
16.30	Nastop Graškega gledališča -17.35 Prometni klub za otroke - 17.40 Klub seniorjev -18.25 Reklama - 18.30 Mi - 19.00 Slike iz Avstrije - 19.25 Govori msgr. VVilhelm Muller -
19.30	Čas v sliki in šport - 20.15 Puccini - 22.10 Avstrijske dragocenosti - 22.15 Na ljubezen in smrt-0.00 Poročila.
Ponedeljek. 31. 3.: 14.00 Krištof Kolumb -15.40 Emily Erdbeer v deželi jagod - 16.05 Kačji princ - 16.25 Pepetka - 17.45 Potovanje po Muhlviertlu - 18.30 Cesta LindenstraBe -
19.00	Slike iz Avstrije - 19.25 Govori pater Johannes El Baramousy - 19.30 čas v sliki in šport - 20.15 Poslovilna mala večerja - Anato-lovo poročno jutro - 21.00 10 let pevskega cirkusa - 22.30 Prenos dobrodelne prireditve -
6.00	Poročila.
SLOVENSKI VESTNIK
Izdajatelj in založnik: Zveza Slovenskih organizacij na Koroškem.
9020 Celovec. Tarviser StraBe 16. Uredništvo in uprava: 9020 Celovec. Tarviser StraBe 16 Telefon
(0 42 22) 51 43 00-30 (Rado Janežič) 31(LuboUrbajs)
32	(Andrej Kokot)
33	(Vinko VVieser) Teleks 42 20 86 sndk a
Tisk: Založniška in tiskarska družba z o. j. Drava. Ceiovec-Borovlje.
Torek, 1. 4.: 9.00 Poročila - 9.05 Holmes & Yoyo - 9.30 Angleščina - 10.00 Hans Christian Andersen v Avstriji - 10.30 Daj opici sladkor -12.10 Votlina-vhod v podzemlje -13.10 Poročila - 14.00 Tarzan in leopardka - 15.10 Divje vode -15.15 Planinska divjad -15.45 Voščila -
16.30	Za predšolske otroke -16.55 Mini-ČVS -
17.05	Čebelica Maja - 17.30 Tudi pošaliti se je treba - 17.55 Otrokom za lahko noč - 18.00 Slike iz Avstrije - 18.30 Mi - 19.00 Avstrija danes - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Prednost -
21.15	Dallas - 22.00 Posnetek od blizu - 22.45 Galerija - 23.15 Kobra prevzemite - 0.00 Poročila.
Sreda, 2. 4.: 9.00 Poročila - 9.05 Holmes & Yoyo - 9.30 Francoščina - 10.00 Šolska TV -
10.30	Jezdec na belcu - 12.05 Secret squirrel 12.10 Prednost - 13.05 Poročila - 16.30 Nesramna miš - 16.55 Mini-ČVS - 17.05 Risanka (serija) - 17.30 Kamen Marca Pola -
17.55	Otrokom za lahko noč - 18.00 Slike iz Avstrije - 18.30 Mi - 19.00 Avstrija danes z novostmi iz Južne Tirolske -19.30 Čas v sliki -
20.15	Lady Oscar - 22.15 Rumeni slavček -23.45 Poročila.
Četrtek, 3. 4.: 9.00 Poročila - 9.05 Holmes & Yoyo - 9.30 Dežela in ljudje -10.00 Šolska TV -
10.30	Lady Oscar - 12.30 Klub seniorjev -
13.15	Poročila - 16.30 Za predšolske otroke -
16.55	Mini-ČVS -17.05 Sindbadove pustolovščine - 17.30 V kraljestvu divjih živali - 17.55 Otrokom za lahko noč -18.00 Slike iz Avstrije -
18.30	Mi - 19.00 Avstrija danes - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Dalli, dalli - 21.50 Psevdonim Schlier- 23.20 O Alemanih - 23.50 Poročila.
AVSTR!J A 2
Petek, 28. 3.: 15.15 Johann Sebastian Bach - Janezov pasijon. BWV 245- 17.10 Avstrijske dragocenosti - 17.15 Srečanje med živaljo in človekom -18.00 Tedenski pregled -
18.30	Protestantska služba božje na veliki petek - 19.30 čas v sliki - 20.15 Nepoznana globina-21.15 Čas v sliki-21.35 Kulturni žur-nal - 21.45 Šport - 22.30 Obleka - 0.35 Poročila.
Sobota, 29. 3.: 14.30 Dva x sedem - 14.55 Avstrijske dragocenosti - 15.00 S trnjem ranjena glava - 15.45 Josef Haydn - sedem zadnjih besed našega zveličarja na križu -
17.00	Ljuba družina - 17.45 Kdo me hoče? -
18.00	Panoptikum - 18.25 Nogomet - 19.00 Trailer -19.30 čas v sliki -19.55 Novo v znanosti - 20.15 Zgodbe iz Wienerwa!da - 21.50 šport - 22.50 Tajni svetnik - 0.15 Poročila.
Nedelja, 30.3.: 9.00 Poročila - 9.05 Rdeči panter - 9.30 Zlomljiva zemlja -10.25 Forte piano -
10.30	Nemški film - 15.00 Športni popoldan -
16.55	Ljubite klasiko? - 17.40 Elvis Presley: one night with you - 18.25 Reklama - 18.30 Brez nagobčnika -19.25 Bavarske dragocenosti - 19.30 čas v sliki - 19.50 Lesni pasijon -
20.15	Poslovilna predstava - 22.10 Dinastija -
Denverski klan - 22.55 Gladiatorji - 0.30 Poročila.
Ponedeljek, 31. 3.: 9.00 Poročila - 9.05 Od Poncija do Pilata - 9.30 Kraljevska poroka -
11.00	Vigred na Dunaju - 14.00 Jezdec na belcu - 15.30 Prizorišča svetovne literature -
16.15	Yelov submarine - 17.40 Daj opicam sladkor -19.25 Bavarkse dragocenosti -19.30 Čas v sliki - 19.50 Med bogom in svetom -
20.15	Kraj dejanja - 21.55 Zemlja živi - 22.40 Sedem dni športa - 23.00 VValdez pride - 0.25 Poročila.
Torek, 1.4.: 17.00 Šolska TV - 17.25 Hranilna snov surovo maslo - 17.30 Orientacija - 18.00 Kviz -18.30 Onedinova linija -19.30 Čas v sliki - 20.15 Izposojeni dedek -21.15 Čas v sliki -21.35 Kulturni žurnal - 21.45 Avstrijski nogometni pokal - 22.00 Klub 2 in poročila.
Sreda, 2. 4.: 17.00 Vedno ta televizija - 17.30 Dežela in ljudje - 18.00 Ludje in živali - 18.30 Onedinova linija - 19.30 Šport - 21.15 čas v sliki-21.35 Kulturni žurnal-21.45Teievizija zvezd - 22.30 Budapeštanska legenda - 23.55 Poročila.
Četrtek, 3. 4.: 17.00 Šport - 17.15 Terra x -
18.00	Tu sem jaz človek... - 18.30 Onedinova linija - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Poročila in ozadja -21.15 Čas v sliki - 21.35 Kulturni žurnal - 21 .50 Club 2 in poročila.
LJUBLJANA
Petek, 28.3.: TV Mozaik - 9.00 Tednik - 10.00 Kje so vsi tisti ljudje (Rino Chinese). glasbena oddaja - 15.50 TV Mozaik - ponovitev dopoldanskih oddaj - 17.25 Poročila - 17.30 Pesmi in zgodbe za vas -17.45 Merlin, nemška nadaljevanka - 18.10 Ohranitev dediščine: Dolina reke Posnice - 18.40 Risanka - 19.00 Danes -Obzornik ljubljanskega območja -19.30 Dnevnik - 19.55 Vreme - 20.05 Avtonomija, angleška dokumentarna serija - 20.35 Pod krinko, ameriška nanizanka - 21.25 Dnevnik - 21.45 Odpelji, je rekel!, ameriški film.
Sobota, 29. 3.: 8.00 Poročila - 8.05 Deček z zelenimi prsti - 8.20 Čarovnik - 8.40 Lutkomen-dija, nanizanka TV Novi Sad - 9.05 Potovanje zkozi osončje: Voyager 2 odkriva Saturn - 9.35 Ex libris M & M, 2. oddaja - 10.35 Slovenski ljudski plesi: Vzhodna Štajerska -11.05 Odpadek surovina - izobraževalna serija - 11.35 Spoznano, neznano - ponovitev oddaje o znanosti - 12.15 Avtomanija, angleška dokumentarna serija - 12.40 Poročila - 14.05 Prisluhnimo tišini, oddaja za slušno prizadete - 14.50 Klovni, romunski mladinski film - 16.30 Vroče poletje, 1. del oddaje iz dokumentarne serije Boj za obstanek - 16.55 Poročila - 17.00 PJ v košarki - 18.25 Na zvezi, oddaja za stik z gledalci - 18.45 Risanka - 19.00 Danes - v šesti prestavi -19.30 Dnevnik -19.45 Vreme -19.50 Zrcalo tedna - 20.15 Gostilna košnik - 21.50 Dnevnik - 22.05 Gideon s Scotland Yarda, angleški film.
Nedelja, 30. 3.: 8.55 Poročila - 9.00 Živ žav: Benji, Zaks in deček iz vesolja, risanke - 9.50 Merlin, nemška nadaljevanka - 10.15 Večni klic, sovjetska nadaljevanka -11.25 Večer slovenske narodnozabavne glasbe na Bledu: „Sa-vinjskih sedem" - 12.00 Kdo zna. ima, oddaja za kmetovalce - 14.00 Poročila - 14.20 Nikola Tesla - nadaljevanka TV Zagreb - 15.25 Vera Cruz, ameriški fiim - 16.55 Poročila - 17.00 Nedeljsko popoldne TV Ljubljana - 18.45 Risanka -19.00 Danes - Potrošniška porota -
19.30	Dnevnik - 19.45 Šport - 19.53 Vreme -
20.00	Sivi dom, zadnji del nadaljevanke TV Beograd - 21.00 Športni pregled - 21.45 Jazz na ekranu: Ansambel Ouatebriga - 22.05 Poročila.
Ponedeljek, 31. 3.: TV Mozaik - 9.00 Zrcalo tedna - 9.20 Puntarska pesem - 10.00 Ljubezen , dokumentarna oddaja -15.55 TV Mozaik -
17.30	Poročila - 17.35 Vojna je vojna - 17.50 Lutkomendija, nadaljevanka TV Novi Sad -
18.15	Videogodba - ponovitev -18.45 Risanka
-	19.00 Danes - Podravski obzornik - 19.30 Dnevnik - 19.55 Vreme - 20.05 Vihre vojne, ameriška nadaljevanka - 21.00 Omizje - 23.00 Poročila.
Torek, 1.4.: TV Mozaik - Šolska TV - 9.00 Pred izbiro poklica: Miličnik - 9.30 Človekovo telo: Človek E -10.00 Slikarstvo XX. stoletja: Umetnost v revoluciji -15.55 TV Mozaik - ponovitev dopoldanskih oddaj - 17.25 Poročila - 17.30 Ringaraja, glasbena oddaja -17.45 Ta čudoviti notni svet. oddaja TV Sarajevo -18.45 Risanka
-	19.00 Danes - Pomurski obzornik - 19.30 Dnevnik - 19.55 Vreme - 20.05 Blagor premagancev, drama TV Ljubljana - 21.35 Mednarodna obzorja - 22.20 Dnevnik.
Sreda, 2.4.: TV Mozaik - 9.00 Prežihov Voranc, Borba na tujih tleh, drama - 9.55 Portret: Tone Štoko - 15.55 TV Mozaik, ponovitev - 17.25 Poročila -17.30 Zlata ptica -17.45 Ko se korenin zavemo: Velika zmaga, dokumentarna serija - 18.40 Risanka - 19.00 Danes - Posav-
ski obzornik - 19.30 Dnevnik - 19.55 Vreme -
20.05	Breg, sovjetski film - 22.25 Dnevnik.
Četrtek, 3.4.: TV Mozaik - 9.00 Rdeča nogavica, zahodnonemški film - 16.15 Poročila -16.20 Slovenske ljudske pravljice: O Marku, ki je vilo sesal - 16.35 Potovanje skozi osončje: Uran, Neptun, Pluton, iz ameriškega niza -
17.05	Delegatska tribuna - 17.35 Risanka -17.50 Budimpešta: Košarka/M/ - PEP -finale -Cibona : Žalgiris, prenos - 19.40 Risanka -
20.00	Dnevnik - 20.25 Vreme - 20.30 Tednik -
21.30	Majhne skrivnosti velikih kuharskih mojstrov - 21.35 Nežna je noč, angleška nadalje-vanka-22.30 Dnevnik.
SLOVENSKE ODDAJE AVSTRIJSKEGA RADIA vsak dan od 18.10 -19.00
Petek, 28.3.: Križev pot (Koroški skavti)
Sobota, 29.3.: Duhovni nagovor (škof dr. Egon Kapellari) Velikonočne pesmi Nedelja, 30. 3.: „Ve!ika noč - Klic v življenje" (P. Zunder)
Ponedeljek, 31.3.: Voščila (D. Urschitz)
Torek, 1. 4.: Otroška oddaja: „Tone Pavček" in otroški zbori Sreda, 2. 4.: Alpe-Jadran-Srečanje malih odrov v Novi Gorici in Gorici Večerna: 21.00 - 22.00 Reorgani-zacijska faza v gospodarskem razvoju koroških Slovencev -diskusija v živo
Četrtek, 3.4.: Rož - Podjuna - Žila Petek, 4.4.: Iz Kulturnega življenja: Igralska skupina v Železni Kapli
Pisarne ZSO
Nastov in teiefonske števitke
TarviserstraBe 16,9020 Celovec
Zveza slovenskih organizacij (ZSO) knjigovodstvo
Slovenska prosvetna zveza (SPZ)
' Slovenski vestnik, uredništvo uprava
ZSO. gospodarski odbor Zveza koroških partizanov
51 43 00-11/12/13/14 51 4300-40 51 43 00-20/21/22 51 43 00-30/31/32/33 5143 00-41 51 43 00-50 51 4300-60/61
Svoje pisarne v novih prostorih imajo tudi: Slovenska športna zveza (SŠZ), Zveza slovenske mladine (ZSM), Slovenska kmečka zveza (SKZ), Zveza slovenskih žena (ZSŽ), Zveza slovenskih izseljencev (ZSI), Slovensko planinsko društvo (SPD) in Klub prijateljev lova (KPL), ker pa niso stalno zasedene, jih dosežete preko telefonske centrale s številko 51 43 00-10.
,,Človek tudi v pekiu iahko ostane človek"
Uspela giedaiiška premiera v Žeiezni Kapii
Igralska skupina SPD Zarja iz Žeiezne Kapte je ze^nana za uspešne predstave. Po sobotni premieri ..časovno vzporedje v Birkenwaidu" pa je prekosita vsa pričakovanja. Pod taktirko režiserja Potdeja Zundra so nam nuditi eno najbolj domisetno dodetanih gtedatiških predstav. Viktor E. Franktovo gtedatiško besedito. kije spričo obletnice (40-tetnice ztoma fašizma) že samo po sebi aktuatno, so dovršeno inscenirano in neverjetno dinamično, igratsko razigrano in doživeto predstaviti. Vsi registri gtedatiškega izražanja so biti maksimatno funkcionalno izrabtjeni.
Pogovori o mukah, o ptinu, živtjenju in smrti
Nekaj besed o vsebini: v onostranstvu (avtor ga nekje tudi imenuje nebesa) se pogovarjajo fi!ozofi Spinoza, Sokrat ter Kant. Avtor je namenoma, izbrat tri fitozofe, ki so v svojih fitozofskih razgljabtjanjih popotnoma raztični v svojem raziskovanju čtoveškega duha. Ti trije filozofi različnega obdobja in gtedanja na čtovekovo bit razgtabtjajo o čtoveškem bivanju, o človekovi veri v življenje, v resnico, v nič!? Ljudem hočejo pomagati priti do pravega spoznanja v smislu bitnosti. Pridejo do skupnega zaključka, da človeka spreobrne lahko samo fantazija umetnosti.
To umetnost ..prestavijo" v taborišče Birkenwald, kjer naj bi njihov naslednik Frank (to je avtor pričujoče predstave V. E. Franki) zbudil v ljudeh pravo spoznavanje življenja, človečnosti, morale itd. Skozi glavnega junaka drame Franka poskušajo izpovedati sledeče:	ljudem
bomo zaigrali prizor iz pekla (beri taborišče Birkenwa!d) in jim dokazali, da človek tudi v peklu lahko ostane človek. Zavesa med večnostjo in časom (= sedanjost) se odpre - odpre nam pogled v taborišče smrti.
Tam sta brata Frank (v tekstu skozi njega govori avtor sam) ter njegov brat Pavel in drugi interniranci. Pogovor teče v smislu življenja, načinu preživetja, o gladu, trpljenju, o mukah, o plinu, življenju in smrti.
Muke taborišča, valovi grizočih prepirov med enakimi - med taboriščniki, sotrpini - premetavajo Franka med smislom in nesmislom življenja, med upanjem in resignacijo. Sprva po bratovi smrti iz obupa skorajda resignira - zaželi si smrt. Po Franklovi filozofski tezi se hoče, oziroma mora žrtvovati - za koga? zakaj? iz usmiljenja do samega sebe? - RESIGNACIJA ali PASIVNI SAMOMOR? Tu pa je šibka točka Franklovega besedila, ki zago-
varja žrtvovanje tudi za vsako ceno, čisto v smislu krščanske dogmatične teze: če te udari na levo lice, nastavi še desno. To pa je sprišo odpornosti in borbenosti, ki jo prav med koroškimi Slovenci tako pogrešamo, Franklova šibka točka in vprašljiva teza.
Kljub tej svoji tezi se Frank(l) izkoplje iz svoje resignacije. V tej svoji odločitvi me spominja na osmišljeno smrt El Salvadorskega škofa Oskarja Romere, ki je rekel, da smrt ni nujno nepreklicni konec, ,moja kri - moja smrt naj bo seme svobode in znak. da se uresničijo naša upanja'. V to smer so Franklu misli hvala bogu tudi stekle.
..Zares jih je bi) užitek gledati"
Nazaj k uprizoritvi: vsem ustvarjalcem je treba zapeti odkrito hvalnico, zares jih je bil užitek gledati. Roman Župane mladostniško zagnan v vlogi filozofa Barucha de Spinoze; izurjeni Franc/ F/pui kot vseskozi dvomeč, a zelo preudaren Sokrates; BrunFo Koro/uj neomajno (kantovsko) obvlada prostor in igro, kar vedno z nova dokazuje z briljantno odrsko kreacijo. Vsi trije so vsak svoj lik zgodovinske osebnosti zniansirano zgradili po avtorjevi zamisli. Najbolj pa me je presenetil An</i OJ/nu v vlogi Franka. Svoje igralske kvalitete je sicer že nakazal v „Dveh bregovih". Z neverjetno tankočutnostjo je dinamično in ritmično stopnjevano gradil in dograjeval svojo vlogo, ko da bi obiral strune inštrumenta, ki mu sedaj zazvenijo milo piano, zdaj lirično sentimentalno, nato spet resig-nirano disharmonično, vse tja do čustvenega izbruha fortisima. Zares igralsko odkritje večera, ki se ga zaželi vsak režiser.
Konrad F/u/.s kot bratova - sicer slabša dramaturška - protiutež se je herojsko izkazal - morda v nekaterih trenutkih jokavo premlaten. Presenetljivo dobro je uspelo Pept/M Ornže/M v vlogi od gladu umirajočega Ernesta, odvreči svojo igral-
sko šablono budalastega policajčka in kmečkega humorističnega unikata. Takšnega smo ga do sedaj namreč poznali. S tragično resnostjo, kakršno mu (privatno) ne bi niti prisodil, je izpolnil svojo nalogo. Moteč izpad iz vloge morda samo v trenutku pohabljenega ..vlečenja" čez oder, to pa verjetno zaradi ponesrečenega rekvizita - kola (dajte mu improvizirano berglo). Zelo prepričljiv in naraven mladi M;7u' Puste?/; v vlogi Pavla. Vsekakor obetajoča mladostna pridobitev za naslednje predstave. Dobri igralski krog internirancev uspešno zaključuje še C/r// Cruze. Karo/inu P/uj.s pa shrijivo in resolutno odigra dobesedno Črnega nagela. Od vseh njenih videnih vlog mi je imponirala prav v tej. Ljubeči simbol materinstva pa je poetično zaskrbljena in hrepeneče izpričala ZinAa P/u/s.
Žal pa že izkušeni in dobri stari gledališki maček Pep/ /Vova/t ni prepričal kot SS-ovec (del krivde pripisujem režiji). Ravnanje ljudi tega kroga si predstavljamo bolj kruto, tako nežno niso ravnali z našimi ljudmi in Konrad Blajs bi gotovo „preži-vel" malo bolj grob prijem in odstranitev z odra na bolj grob način. Tako pa je SS-ovec deloval skorajda nebogljeno tragikomično - omejujoč se na besedne izbruhe -Schweine-svinje.
Pohvale vredna discipliniranost plesalk, ki so z izraznim plesom pričarale na oder mučno vzdušje človekovega trpljenja v taborišču. Kompliment vsem izvajalkam, predvsem pa Tanji Zgonc iz Ljubljane, ki je odgovorno nalogo odrskega giba rečila bravurozno. Sceno je učinkovito ..zgradil"
naš stari dobri znanec Saša Kump. Tudi maska Anice Fugger je bila tokrat zelo efektna in primerna, medtem koje v prejšnjih predstavah včasih dobronamerno, a z roko pregloboko segla v šminkarski pis-krček. Debelo podčrtati je treba tudi pripravljenost in funkcionalno sodelovanje v predstavo vključenega pevskega zbora pod vodstvom Jožka Wrolicha. Škoda samo, da režijsko niso bili bolj aktivno vgrajeni kot interniranci, oziroma „ange-li" iz onostranstva. Saj so formalno izvrstno opravili funkcijo scenskega glasbenega inštrumentarija, podobno starogrškemu gledališkemu zboru. Kot rečeno pa bi bilo treba te „ptice pevke sedeče na veji" malo razgibati in zaktivirati. Priznam pa, da realizacijo tega deloma preprečuje tesnoba premajhnega odra. Ne kot kritiko, ampak v prvi vrsti kot pobudo bi omenil zvezno relacijo med zborom in vlogo Franka sledeče: glavni junak v trenutkih svojega molčečega razmišljanja (globoko introvertiranega razglabljanja ob zaskrbljenem in hrepenečem spraševanju in v mislih na mater) „pade iz vloge" razmišlju-jočega misleca. In to z glasnim živim petjem pesmi „N'mav čez izaro". Pustite Franka v svojih zasanjanih mislih - v srcu mu spomin gotovo res zapoje to pesem, ampak ne pretrgajte mu tankočutne niti notranjega sentimenta, ki jo je Andi Ošina tako enkratno spredel s svojo igralsko mimiko. Prav s to svojo odlično mimimko notranjega izražanja naj „odigra" to občuteno pesem, saj je dokazal, da svojo stroko odlično obvlada. Zbor pa naj z mrmranjem omenjene pesmi prevzame njegov
notranji čustveni orkester violin, ki odigra himno hrpenenja po materi, domovini, svobodi...
Jaz sem to občutil kot že skorajda neke vrste posilstvo nad igralcem, ki mu s silo ukradeš izrazni inštrument, ki ga je držal trdno v rokah. Isto mislim o koncu predstave, ki mi je - morda pregrobo izraženo - „podrl" celotni enkratni vtis predstave. Frank (Andi) z neverjetno čustveno gradacijo dokonča predstavo z miselnim dia-logiziranjem z materjo. V zahvalo, da je preživel pekel konča čustvovanje z notranjim vzklikom: „Gospod..." - pogled pa uprt navzgor. Režijsko bi bil dopusten dodatni vzklik Aleluja (iz hebrejščine hal-!elu-yah = Slavite Gospoda) - zbor pa bi s sicer izvedenim vzemanjem sveč odpel (kot angelski zbor) svojo alelujo ob na koncu izvedenim simbolično izrazno močnim izpihovanjem sveč (kar smatram za naravnost genialno režiserjevo domislico). Tako izzveni Franklov opus izpovedno in sibolično zares prevzemajoče...
V prikazanem primeru pa režija, kot že prej - napeto zgrajeno in ustvarjeno atmosfero Andija v momentu ..degradira" na neke vrste „Vorbeter-ja" in aleluja se vleče, neskončno vleče in človek je nenadoma vržen iz tako prekrasnega vzdužja, v katerega je bil zaziban od izvrstne interpretacije, čustveno in mimično genialno razpoloženega Andija - Franka. Razvlečena aleluja me je kruto vrgla iz dramaturško dobro zgrajenega, sicer krutega okolja, sam ne vem kam - prvi občutek je bil nekam v cerkveno okolje, kjer so začeli z neskončnimi litanijami. Tudi klečeča poza Andija z razprostrtimi rokami mi je nehote vsilila - bog mi pomagaj - sliko župnika pred oltarjem. (Do tja pa v tistem trenutku Frank še ni uspel priti, ker ga usoda še drži v krempljih taborišča. Pustimo ga končati z vzklikom: „Go-spod... Aleluja" - Z uprtim pogledom navzgor, v ozadju pojoči zbor in upihova-njesveč.
Polde - iskreno, iz vsega srca vam vsem ob tem uspehu čestitam. Nikakor pa nisem hotel, da si nakopljem zamero za morda oster in kritičen konec - kar pa naj ne bi bil, temveč zgolj konstruktivna pripomba v dobro sicer ..super" predstave. In to od človeka, ki je poskušal gledati skozi oči publike in ga tudi muči že precej let bogi-njaTalija.
Bralce tega članka ter vse gledalce naslednjih predstav pa pozivam na ogled predstave in jim kličem: ..zaploskajte Pol-deju in njegovim"! Zaslužili so si najbuč-nejši aplavz. ČESTITAM.	MarS
ŠPORTNI VESTNIK
Finalni skoki v Pianici
Start v koroški iigi
Minuli konec tedna je bilo na sporedu le eno srečanje, kije štelo za prvenstvo. VVAC je pristal na tekmo, Lienz je dopotoval in odnesel obe točki (2:1). Domačini so bili v polju nadmočni, gostje pred golom učinkovitejši. Po tej zmagi ima Lienz 14 točk in je tik za Slovenskim atletskim klubom (16 točk) peti na lestvici.
Tudi SAK je preizkusil formo. V Mag-dalenu se je pomeril s tamkajšnjim domačim klubom in zapustil igrišče kot zmagovalec. Sakovci so bili v vseh vrstah boljši od svojih nasprotnikov. K 3:l-zmagi sta prispevala gole ..golgeter" Pihorner (2) in Ratajec po lepi soloakciji. Prejšnjo sredo je Jagodičeva enajsterica namesto rednega treninga odigrala še eno prijateljsko tekmo - v Glaneggu je dobila spopad z lahkoto 4:1) (Pihorner (2), Jovičevič in Velik).
Na velikonočno soboto pa gre zares. Prvo spomladansko kolo - pravzaprav že
Šah: Zmaga Bitčovščanov!
Prctckk) soboto je 3. ekipa šahovskega društva S!ovenske športne zveze s!avi!a v K), tekmi prvo zmago. To pa kar z maksimalnim rczulta-tom: SŠZ Posojilnica Bilčovs 111 - SG Toyota/ GrieBer 116:0!
Postava: HanziGasserl-J.Rassinger 1:0, Hanzi Gasser H - G. Rassinger 1:0, Gašpar Ogris-Martič - Stadler 1:0, Lipi Ogris-Martič -Steurer 1:0, Franc Kernjak-Pack 1:0, dr. Mihi Weher-Krembruckerl:0.
***
Na občinskem prvenstvu Vrhe je zasedel vodja ŠD SŠZ Ivan Lukan 6.-8. mesto. Turnirja se je udeležilo 16 Sahistov, povečini igralci iz prvih razredov in spodnje lige. Lukan je zbral v sedmih kolih po švicarskem sistemu 3.5 točke, med drugim je tudi premaga) občinskega prvaka izletal984.
***
V Bekštanju vodi po štirih kolih Fritz Gartner s 3,5 točke. Člana SŠZ Lojze Gallob in ravnatelj Ivko Ferm sta igrala takole (3. in 4. kolo): Gat-lob - dr. Steiner (Feistriz/Drau) remi, Ferm -Tarmann (Bekštanj) remi. Joži Gallob - Lojze Gallob 1:0, Olipitz (Svatne) - Ferm 0:1
Na Veliki petek v Bekštanju ne bojo šahirali, na Velikonočni ponedeljek pa bo v gostilni Dcr-mutz ob 9. uri že tradicionalni velikonočni hitro-potezniturnir.	Rulitz
Prodajam Volvo 343 (variontatic), 1977 -10.000.- Tel.: (0 42 22) 51 43 00/33 ali (0 42 22) 50 6 02
četrto - bo SAK nastopil v Celovcu na Koschatovem igrišču (!) proti SCA Šentvidu, zadnjeuvrščenemu na lestvici koroške lige. Lani so slovenski nagometaši na tujem ugnali istega nasprotnika s 3:1. Tudi tokrat so favoriti in navijači zagotovo pričakujejo poln uspeh. Samo dva dni navrh -na velikonočni ponedeljek - je drugo kolo. V Mostiču (jeseni v Celovcu 1:1) bodo slovenski atletiki nadomestili zamujeno tekmo prvega vigrednega kola. Vprašanje je le, kaj bo, če bo zopet snežilo...
To pa je povedal Slovenskemu vestniku SAK-trener Jagodič po pripravljalnem obdobju: ..Mislim, da smo dobro pripravljeni za drugi del prvenstva. Moj cilj je, da bom s SAK-om obdržal odlično uvrstitev iz jesenskega tekmovanja. Na tihem špekuliram celo s tretjim mestom. Predodlo-čilnega pomena bo seveda zalet, zato moramo kar v začetku uspeti. Prvak bo nedvomno Trg, izpadel pa bo Magdalen ali ASK.
Franci \Viegele iz Zahomca je letos 32. v svetovnem pokalu.
Že na mali skakalnici je Finec Matti Nykanen v soboto v Planici osvojil zmago v svetovnem pokalu 1985/86. Nykiinen, ki je po disciplinarnem ukrepu na začetku sezone, dobil tudi boj s samim seboj, z vsemi močmi vrgel v trening in še tretjič odnesel zmago v svetovnem pokalu. Na srednji skakalnici pa sta se v nedeljo z dvojno zmago za Avstrijo še enkrat uveljavila Vettori in Felder, ki v svetovnem pokalu za Nykanenom zasedata 2. in 3. mesto. Odlično 4. mesto je dobil Primož Ulaga, ki je letos odlično začel in v skupnem seštevku dobil 6. mesto svetovnega pokala.
Franci Wiegele je bil v soboto 12., v nedeljo pa 28. V skupnem seštevku je bil 32. Čeprav letos ni v absolutnem vrhu. pa je Franci Wiegele ponovno dokazal, da drži korak s svetovnim vrhom. Pavel Erat v Planici ni prišel med najboljših 50.
Končan svetovni poka! v smučanju
Švicarji sov20. letu smučarskih tekem za svetovni pokal imeti najboljše smučarje in smučarke. Pokal narodov (moški in ženske skupno) so namreč dobili s prednostjo 600 točk (2822) pred Avstrijo (2225) in Zvezno republiko Nemčijo (1173). Jugoslavija je dosegla odlično šesto mesto.
Edini Girardellli (Luks) je znal braniti naslov zmagovalca svetovnega pokala (skupno, 294 točk). V smuku je zmagal Wirnsberger (Avstrija), v slalomu Petrovič (Yug), v veleslalomu Gaspoz (Švica), v superveleslalomu in v kombinaciji Wasmeier (ZRN). Pri ženskah je skupni svetovni pokal osvojila Maria Wa!!iser (Švi), zmagala pa je tudi smuk in kombinacijo. V slalomu je bila prva Steiner (Avs), v veleslalomu pa Schneider (Švi), medtem
ko je v superveleslalomu zmagala Hiehl (ZRN).
Največje napredovanje pa so v letošnji zimski sezoni zabeležili Jugoslovani. S petimi tekmovalci pri moških so nabrali kar 335 točk, medtem ko so Avstrijci z desetimi tekmovalci letos nabrali 271 točk. Predvsem v tehničnih disciplinah so napravili ogromen skok, kar se zrcali tudi v Petrovičevi slalomski zmagi, ki jo dopolnjuje Križajevo drugo mesto v slalomu (ki si ga deli s Stenmarkom in Frommeltom).
Prav tako je presenetljivo napredovanje žensk, ki so z Matejo Svet, (3. v veleslalomu in 7. v skupni razvrstitvi), Katro Zajc, Šarcevo, Lesjakovo idr. dosegli dosedaj najboljše uvrstitve jugoslovanske reprezentance v svetovnem pokalu.
Smrtna nesreča
JOŽE KURALT, eden najboljših jugoslovanskih smučarjev, in DANIEL JERAK, pomočnik giavnega trenerja zaženske, sta se v ponedeljek pri Saehsenhurgu na zgornjem Koroškem z avtomobilom smrtno ponesrečila. Jugoslovansko alpsko smučarsko moštvo je s to nesrečo doletela nenadomestljiva izguba. Kuralt in Jerak sta se preko /.uricha in Avstrije vračala iz uspešne turneje na Japonskem, kjer je Kuralt nazadnje triumltralvslalomskitekmiv Furanu. Dolga leta je bi) Kuralt (doma Iz Škofje Loke) eden izmed stebrov slovenske in jugoslovanske alpske reprezentance.
Avto. ki ga je vodil Jerak, jc pri Sac-hsenburgu iz neznanih vzrokov v ovinku zletel s ceste, sc večkrat prevrnil in zadel v zid. Športnika sta bila takoj mrtva.
Kratke športne vesti - Termini
# K), turni smuk v spomin na Friedricha Zoppa zazlatitelohhovnedelj«6.4.1986.
Start: ob 12. uri v bližini Klagenfurtcr Hlitte/ Celovške koče
Cilj: Stouhiitte na Rutah. Tekmovalo se bo z nahrbtnikom, katerega teža je za moške 5 kg, za ženske in mladino pa 3 kg. Nahrbtnike bodo tehtali pri startu.
Tekmovali bodo: Ženske: mladina 14-18 let. razred 1 18-30 let, razred 11 od 30 let naprej. Moški: mladina 14-18 let, splošni razred 18-30 let, razred 1 od 30 let, razred 11 od 40 let. razred 111 od 50 let, razred IV od 60 let.
Prijave: na dan tekmovanja do 10.30 ure v Celovški koči.
Startnina: 50 šil., za mladino 25 šil.
Vsak tekmuje na lastno odgovornost.
W Inge Karničar (AK Obir) je ponovno koroška prvakinja v ljudskih sankah. S tremi zmagami,enim drugim in tretjim mestomvšestih tekmah je Inge Karničar ponovila lanski uspeh in si osvojila naslov. Drugo mesto jc dobila Andrea Sattleger (Sta!)-Wi!degg). Tudi naslov obirske prvakmje si je osvojila, saj je dvakrat zmagala v Šentvidu ob Glini, dvakrat v Frantschachu in na mednarodni tekmi med Avstrijo in Jugoslavijo v Tržiču bila tretja.
Izidor Karničar pa je postal koroški prvak pri mladincih.
# Slovenski hiljardisti so sc uvrstili le na 5. mestu v tekmi za spodnjekoroški pokal. V odločilni tekmi proti Labodu 4 so prejšnji petek bili poraženi s 5:7, tako da se niso udeležili tekem p!ay-off. Izredno slab dan najboljših igralcev jc bil vzrok za nepričakovani poraz.
Pokal si je osvojilo moštvo Althofen I, za njim pa so se uvrstili Labod 11, Althofen II. Labod IV. Slovenski BK/Cartrans, Labod 111 in Pliberk lil.
Te dni je Slovenski BK dobil tudi že nove mize, tako da bodo v Mladinskem domu biljar-disti in vsi, ki to še hočejo postati, lahko intenzivno vadili.
#Na3.občinski šahovski turnirvabiSPD,.Bil
ka " iz Bilčovsa. Turnir bo na velikonočni ponedeljek, 31. marca 1986 ob 10. uri pri Knabrlnu v Vclinji vasi. - Prijave sprejema na kraju samem do 9.30 ure Slovensko prosvetno društvo ..Bilka". * *
NOGOME TNI TERMINI:
Sobota, 29. 3. 1986:
W 16.00 SAK-SCA Šentvid (na Kosehalovent igrišču!!)
#	14.15 pod 23
*	16.00 KAC - DSG Sele/Obir
Ponedeljek, 31. 3. 1986:
Mostič (Brucki) - SAK
Nedelja, 30. 3.1986:
16.00	Sentandraž (St. Andra) - Šmihel