Rokopisi se ne vračajo. — Jnserati se zaračunavajo, milimeter vrstica in sicer pri enkratni objavi po 60 vinarja, pri trikratni po 58 vinarja, pri šestkratni po 56 vin., pri celoletnih objavah po 54 vin. za vsakokrat. — Za razne izjave itd. stane mm vrstica 50 vin. — Reklam, so poštnine proste. — Nefrankira-na pisma se ne sprejemajo.
36. številka	V	Ljiifelja.nl,	dne	6.	septembra	1919.	VL	leto
Delavec izhaja vsak petek x datumom naslednjega dne. — Naročnina za celo leto K 10'—, za pol leta K5-, z* če trt leta K 2-50. Posamezna Številka 20 vin. Naročnina za Nemčijo za celo leto 9 mark, za Ameriko 3 dolarja. Pošiljat ve na uredništvo in upravniStvo Ljubljana, Selenburgova nliea štev. 6. II. nadstr.
Nova orientacija strokovnih organizacij.
Kakor jc svetovna vojna zlo vplivala na delavske strokovne organizacije in delavske življenskc razmere, smo danes vendar premagali že velik kos gorja. Militarizem ic razdrl s svojo okrutnostjo mednarodne vezi proletarijata, ker se je bal, da bi utegnil združeni proletarijat preprečiti zločinsko pobijanje in predrzne imperialistične nakane kapitalizma, ki jc vse vojno gospodarstvo uredil tako, da je izšel kljub porazu na eni strani in zmagi na drugi strani, vendar na obeh straneh kot zmagovalec. Vsa vojna bremena, vsi vojni dolgovi, ki jiii je kapitalistični teror napravil na obeh straneh med vojno, je naložila pariška konferenca narodom. In če posamezne države tudi odpišejo nekaj vojnega dobička kapitalistom, izgube ti le majhen del, ker svoje dobičke poskrijejo, vsa ogromna premena pa bodo nosili delovni sloji vseh narodov v obliki davkov, draginje, carine in izkoriščanja. Ta perspektiva je temna, je obupna, ali ker je pred nami, nam ne ostaja drugega, kakor da se opremo na svojo lastno moč, na svoje organizacije, s katerimi bomo tekom dobe. ker so se tako lepo razvile, blagodejno vplivali na razvoj socialnogospodarsldh razmer. ■Tesna organizacija, še popolnejša in temeljitejša po prepričanju nego je danes, je predpogoj pri našem boju, edino sredstvo. da si olajšamo življenske ogoje in da se tudi z uspehom upremo predrznemu izkoriščanju, ki nam vsak dan bolj grozi.
Prva naloga naših bojev je demokratična uredba naše države. Že danes opažamo, da se zbira v državi neka gospoda. ki hoče uvesti absolutistične razmere. Namesto da bi se uredili notranji odnošaji v državi v demokratičnem smislu, se pripravlja atentat na demokratizem od strani jugoslcva iske buržoazije. Zato že danes opozarjamo na občinske volitve, ki se utegnejo vršiti še letos in prav tako tudi na volitev v ustavni državni zbor drugo leto. Od izida teh volitev bo precej odvisno, kakšno ustavo dobimo. Ce bo strokovno in politično organizirano delavstvo takrat na svojem mestu, tedaj smemo tudi upati, da sc v kratkem približamo socialnemu napredku v drugih državah, če pa takrat zanemarimo pri liko. nas' bo dolgo tlačil jugoslovanski kapital bolj nego prej tuji. V ta namen se mora organizirano delavstvo že danes pripravljati na ta boj.
Koliko važnih vprašanj imamo, na katera sc le reako spomnimo. Doslej je bila naša pozornost posvečena večinoma mezdnim vprašanjem. Naravno jc bilo to, ker so bile za nas živi jenske razmere kritične. Danes pa še bolj silijo v ospredje druga vprašanja, na katera sicer nismo pozabili, a jih nismo tako često naffla-šali kakor bi zaslužila. '
Ce hočemo res dvigniti socialni položaj delavstva, nikakor ne zadošča da se borimo edino za večie plače. Š tem v
današnjem družabnem redu sicer nekoliko olajšamo razmere, bistveno pa jih ne izboljšamo, dokler ne odpravimo izkoriščanje in dokler ne zagotovimo delavcu sigurno eksistenco, dokler dela; in zadostno preskrbo, če ne more več delati, če oboli, če onemorc. Vse te stvari moremo doseči le, če imamo dovelj direktnega vpliva na družbo države.
Kaj je pri nas z delavskim varstvom, s socialnim zavarovanjem, s socializacijo obratov, z odpravo draginje, z agrarno reformo, z uvedbo delavskih zaupnikov, z delavskimi obratnimi nadzornik! itd. O vseh teh stvareh danes ne govori nihče. Vse druge stvari so na dnevnem redu in niti ena stranka razen socialnodemokra-tične, ni svojega programa izdelala v tej smeri v podrobnosti. Vemo, da od meščanskih strank v tem pogledu nimamo ničesar pričakovati, ker se te stranke že po naravi, če tudi sprejmejo v svoj program take točke, njim iskreno ne morejo pridružiti.
Za nas more torej biti le pot naše or-vganizacije merodajna; z njo si moramo šele priboriti vse, kar delavstvo potrebuje, z njo moramo voditi boj za socialne reforme in za socializem. To pravzaprav niti praviti ni treba, zakaj vsak, kdor !c nekoliko pregleda to politično vrvenje, uvidi, da ostane slejkoprej naše geslo: boj, Ijut boj. neustrašen boi je pred nami, ki se ga ne bojimo, ker smo vajeni dela in boja. Solidarnost delavstva je danes nezlomljiva. To si naj zapomnijo vsi tisti, ki hočejo delavstvo oslepariti!
Stavka kovinarjev v Ljubljani.
Skoro tristo kovinarjev in uradništva ljubljanskih strojnih tovaren stoji v stavki štiri tedne. O vzroku stavke smo'že itak poročali. Zdi se pa nam potrebno, da se še nekoliko ozremo na to stavko, o kateri lahko rečemo, da je v njej prišla do iz-I raza popolna solidarnost udeleženega delavstva in tudi vsega drugega delavstva na Slovenskem. V trdem boju so ostali kovinarji vztrajni in priznati moramo, da jih je v tem boju znatno podpirala moralna in materijalna podpora organiziranega delavstva. Celo solidarnostno stavko za kovinarje so sodrugi zahtevali ponekod, kar smo pa mi odločno odsvetovali, ker se šc nikakor tako ne mudi. Kovinarji so • izrazili željo, da.izvojujejo ta boj sami.
Kljub temu pa je vodja poverjeništva za socijalno skrb povabil Jadransko banko in zastopnike organizacije, da bi potom prostih razgovorov in pogajanj zbližal obe stranki. Toda tri dolgotrajne seje niso pokazale najmanjšega uspeha zaradi odpornosti zastopnika Jadranske banke in-žen. dr. M. Vidmarja, ki je mislil, da se delavstvo mora vdati. Vodja poverjeništva Prepeluh jc vodil že mnogo takih pogajanj in je vedno dosegel sporazum. Prva je Jadranska banka, ki ni hotela upoštevati posredovauja in ostala trmasta, zakaj šlo je za prav majhne zahteve. Prepeluh
je predlagal nato posredovalca oziroma razsodnika, ki bi ga določila vlada. Zastopniki organizacije se sprejeli ta predlog'. krma pa le pogojno. Prvega predlaganega posredovalca je potem pri pogajanjih odklonila organizacija ter priporočala g. inž. Pirnata, ki je to nalogo prevzel. Ker se firma le pogojno pogaja, to se pravi g. Vidmar- nima nikakšnih pooblastil (zvijača?), trajajo pogajaaiia danes že tretji dan in g. dr. Vidmar se vedno vije in izbegava vsakršnemu dogovoru, danes (v sredo) še uiti ne vemo, ali in kdaj bodo ta. pogajanja končana. Nedvomno je, da bo prej ali slej moralo priti do sporazuma: če ne bo mogoč izlepa, pa bo vladni zastopnik izrekel svojo razsodbo, kateri se bo morala tudi firma podvreči.
Ta stavka nas mnogo uči. Mladi kapitalizem, z vojnimi dobički zbrani kapital se je uprl pravičnim zahtevam delavstva, ko je še prej skušal znižati plače. Stavke so dvorezen nož, pravimo, v tem primeru pa je bolj oster na strani, ki reže podjetnike, zakaj ogromno škodo, ki jo’ ima to podjetje vsled nepremišljenosti neizkušenega ravnatelja Vidmarja bo bolela ladfansko banko morda celo desetletje. Stavka ni igrača za delavstvo, ni pa tudi ne igrača za podjetnike.
♦
V sredo ponoči, kakor se nam naknadno poroča, so se zaključila tri dni trajajoča pogajanja med zastopniki Jadran*, ske banke in zastopniki kovinarske organizacije, ki so se vršila pod predsedstvom nadsvetnika g. Pirnata. Delavstvo In uradništvo je stavkalo složno do zadnjega trenutka ter je doseglo znatno izboljšanje. Natančneje poročamo prihodnjič.
Smrt Turčije.
(Konec.)
Turčija je prenehala biti sama sebi gospodinja. »Dette publique Ottomane«, »Regie des Tabacs«, »Banque Imperiale. Ottomane*, »Credit Lyonnais«, to so bili finančni režiserji turške države. Inozemska poslanstva so zastrupljala politiško orientacijo in konsolidacijo turške države. Turške pošte, turški brzojavi niso delali nič ali pa le malo. V vsakem večjem pomorskem in trgovskem kraju so bili ameriški, angleški, francoski, ruski italijanski, avstroogrski poštni uradi in drugih manjših držav. V Beyrutu v Siriji je bila velika' zgradba, v kateri je bilo sedem poštnih hi brzojavnih uradov in je mogel človek oddaja k sedem dopisnic, razglednic ali pisem na naslov ene in iste osebe s poštnimf znamkami in pečati turške, severoame-riške, francoske, italijanske, avstrijske in ruske pošte v Bevrutu. Plovstvo turško je bilo vse v rokah tujih držav. Turčija je imela, eno samo srednje parobrodno društvo »Kaksusse« in nekaj manjših paro-brodov, Id so opravljali službo na Bospo-ru in v Marmarskem morju. V vsem tem parobrodom so zapovedovali naši hrvat-
m ai' srKski Ičapffani iz Dalmacije, Hrvaške in istre. Tisto malo industrije, ki Jc bila v Carigradu, Solunu, Smynri in Bcy-rutu, vse je bilo v tujih rokah inozemcev. (Trgovino so opravljali turški podaniki Grki in Armenci v prvi vrsti, inozemci v drugi vrsti. Banke, menjalnice in vsa denarna podietja z malo izjemami so bile tuje. Istotako tudi železnice in ves železniški promet. Koran je davil vsakršno inl-cijativo na narodnogospodarskem polju pravim mohamedovim naslednikom. Kmetijstvo, živinoreja in vse druge obrtne panoge narodnega gospodarstva so slabo vegetirale. 0 rudarstvu ni bilo ne sluha ne duha. Gozdarstvo zanemarjeno v Evropi in Aziji. Z eno besedo evr6pcjski In azijski musliman je bil samo konsument Produciral ni nič ali pa lc prav malo.
|	j*
Tji Sedaj, glej, -je prižel Čas, 'da turško CaTStvo razpade — ali pa da se prerodi na moderni politično-ggspodarski podlagi. In, kakor že bo, in komur bo ugajalo, da se polasti turške zemlje v Evropi in Aziji, 2 matematično gotovostjo se lahko računa, da postanejo vse dosedanje turške pokrajine važen pridobiten činitelj v svetovni gospodarski politiki. Postanejo zanimiv regulator in tekmovalec svetovne industrije, trgovine in plovstva.
Mala Azija, Anatolija, Karamanija, Sirija, Mezopotamija, Arabija in druge manjše pokrajine v Aziji, vsi ti kraji, kdor jih je videl in proučaval, jamčijo, da dajo ob’ modernem gospodarskem razvitku vsemu svetu obilo posla in zanimanja. Ce se vozi človek z železnico iz Beyruta preko Libanona skozi Damask, vidi njegovo oko neizmerne ravani prav podobne onim ob rekama Evfratu in Tigridu. Po teh ravninah je blagoslov razlil vsakršno rastlinsko blago in žita. Kdo ve, kaj tam še vse rase med gostim zelenjavjem po dražestnih damaščanskih poljih med Libanonom, Ham ranam in Antitaurom. Toda delali so Samo toliko, kolikor so rabili za nujni lcon-Sum Sirije. Novi čas, novi ljudje, novo mderno delo, bo izprememk) Sirijo v zemeljski raj, kateremu bo Francija, ta bodoča gospodarica sirskega ozemlja v resnici posvetila vso svojo političnogospo-'darsko skrb ia pažnjo.
Arabija in Mezpotamija Ko imela svoje Angleže. To so bogate zemlje. V Karantaniji se naseli Italija. Grčija se bo brigala za Smymo; Kasbo in oni illion, kjer je grški leseni konj trojski zapustil celi Grčiji živo povest v spomin, ki danes po toliko stoletjih, daje zadoščenje za boje in prelito kri, ki so jo prelivali pred davnim časom stari Omirovi potomci na maloazijski
fFakoi Je. Na razvalinah Turčije v Evropi in Aziji se snuje nov svet. Svet, ki bo drugačen nego je bil prejšnji. Svet, ki se boba/vil z narodnim gospodarstvom. Svet, ki bo prepustil visoko politiko in zahrbtno diplomacijo onim, ki nimajo nič...
Tistim, ki nimajo fosfora v svoji lobanji ...
Onim, ki so do danes lovili ribo v kalni vodi, ne samo v turškem carstvu nego tudi drugod..._________
Razmere v ameriški socialistični stranki.
[V ameriški socijalistični stranki so se razpori zadnji čas zopet poostrili. Raz-pori se tikajo i političnih i taktičnili nazorov. V sle d poročila strankinega tajnika A. Germeka — kakor to naznanja Stockholmska »SocijaUicmokrateu« — je zmerno strankino vodstvo zelo ostro nastopiLo proti .opoziciji, ki ie imela veliko oporo
posebno med priseljenci, organiziranimi
v posebnih narodnostnih sekcijah. Socija-listi raznih narodnosti imajo namreč v Ameriki posebne organizacije, v katerih se nahajajo najradikalnejši elementi. Tako je sprejela organizacija v Michiganu resolucijo, da bo vsakdo, ki bo stremel za uresničbo strankinega programa »zako-nitim^pomot (t. j. brez revolucije, izključen iz organizacije). Strankino vodstvo je sedaj sklenilo, da skliče izvamredni zbor na 30. avgusta, da dotlej razpusti samostojne narodnostne zveze ter da izključi michigansko organizacijo iz stranke. Švedski strankin list opominja, da bodo sledili tein sklepom novi boji v notranjosti ameriške socijalističue stranke in da je mogoče tudi razcepljenie organizacij.
dopisi.
Iz Kamnika. V kamniški smodniščni-ci je bil nalepljen oklic, v katerem se prepoveduje v tovarnah agitacija za politične stranke. Razumemo, da ima poveljstvo to pravico, da prepove agitacijo, ki bi motila obrat, v podjetju. In morda je prav, da je prišlo do tega, zakaj nas se ta oklic ne tiče. Mi se zavzemamo za strokovno organizacijo, zanio delamo in agitiramo toda ne med delom. In to pravico imamo, ki je pa ne maramo izrabljati ne v neprijetnosti poveljstva in ne v našo neprijetnost. Delavstvo se dobro zaveda, da tiči krivda tega razglasa kje drugje, ne pa v Kamniku, morda v Ljubljani, kjer hujskajo nasprotniki delavskih organizacij preti delavstvu v delavstvu v kamniški prahami.
Iz strokovnega gibanja.
Ljubljanski brivci so stavkali samo en dan prejšnji teden. Stavili so zahteve in ke- ni bilo odgovora o pravem času so stopili v stavko. Delodajalci so še isti dan sklicali delodajalce in vgodili zahtevani. Brez stavke so dosegli uspeh brivci v Mariboru.
Umetno poslabšanje delovnih razmer. V tovarni gg. Polakov v Ljubljani so imele delavke do 22. avgusta 1919 tedenske plače po 55 K. Od tega časa se jih je pa dalo v akord ter zaslužijo po 32, 35, 36, 37 do 50 K in največ 58 K na teden. To je očitno oškodovanje, ki ima svoj vzrok. Vrhutega jim je prepovedal novi nemški ravnatelj g. Manz (Prus) bivati čez opoldansko uro v delavniških prostorih, dasi ni drugega prostora. Ravnatelj g. Manz je prišel z Dunaja in je privedel s seboj tudi monterja in mašinista. Ta dva imata kar tri sobe na razpolago in vlačita vse boljše stvari iz aprovizacije. Pripovedujejo, da so nega moža že marsikje odstavili. V interesu ugleda tovarne naj bi g. Pollak to stvar uredil tako, da ne bodo delavke trpele škodo.
Iz stavbinske stroke. Vršilo se je te dni mezdno gibanje ljubljanskih Mesarjev. Doseglo se je 22% poviška, ki velja do koncem tega leta. Obenem se je poslalo na ministrstvo za socisdno oskrbo v Belgrad resolucija, ki se glasi: »Kamnoseška industrija v Ljubljani je radi pomanjkanja potrebnega in sposobnega kamenja v največji gospodarski krizi, in bi bila primorana radi tega odpustiti večino zaposleega delavstva, ne glede na škodo, katero trpi ta industrija. Zniža naj se carino, in preskrbi potrebnih železniških voz, ter dovoli uvoz in izvoz. Južna železnica ni pripravljena pošiljati vozove v Italijo in zasedeno ozemlje, ker se boji, da jih Italijani zasežejp in nasprotno so Italijani ravno istega mnenja.
Prosi se slavno upravo, da blagovoli izposlovati v najkrajšem času nujno I rešitev te prošnje.« — V. sredn dne 10.
septembra 1919 se vrši seja Osrednjega
društva, podružnice Ljubljana, v Mahrovi hiši ob pol 6‘. uri popoldne. Vabijo se vsi odborniki in zaupniki zanesljivo, ker so bo razpravljalo o važnih stvareh ki o veselici, ki se vrši 14. septembra 1919. — Vj nedeljo 21. septembra 1919 se vrši shod v Novem mestu.
Podružnica usnjarjev v Konjicah ustanovljena. Dne 29. avgusta se je vršil ustanovni občni zbor podružnice usnjarjev, na katerem je poročal s. Novšak med drugim tudi o uspehu mezdega gibanja pri firmi L. Lauricia. Shoda se je udeležilo vse delavstvo in je z zanimanjem sledilo govorniku. Novo skupino iskreno pozdravljamo kot čvrst člen mogočne delavske organi«« zacije.
Mezdni dogovor v državni cinkarni t Celju. Že dne 12' aprila so se vršila po* gajanja med upravo državne cinkarne v, Celju in delavstvom,, ki pa niso dovedla co končnega uspeha. Dne 19. julija 1919 so se ta pogajanja končno zaključila in vsebujejo naslednje glavne določbe. Delavstvo se razdeli v štiri razrede. V prvem razredu znaša plača K 18, v drugem K 15, v tretjem K 12 in v četrtem K 9. V prvi razred spadajo profesionisti nad 25 let stari ter drugi kvalificirani delavci, ki spadajo pod plačilno stopnjo 4 do 9 drugega plačilnega razreda. V drugi razred spadajo pro-fesionisti in drugi kvalificirani delavci, ki spadajo pod plačilno stopnjo 1 do 3 drugega plačilnega razreda. Od prvega plačilnega razreda se uvrščajo v ta razred minimalne plače plačilne stopnje 6 do' 9 prvega plačilnega razreda. V tretji razred spadajo 4. in 5. plačilna stopnja prvega plačilnega razreda. V četrti razred spadajo delavke in delavci nad 16. letom in plačilne stopnje 1 do 2 prvega plačilnega razreda. Pravico do te minimalne mezde ima delavec, če tudi ni dosegel brez lastne krivde povolien uspeh dela zaradi motit ve v obratovanju, ki pa mora zadržek takoj predstoiniku. V slučaju zadržka sme obrat delavcu odkazati drugo delo, vendar -,>a ne sme biti prikrajšan na zaslužku. Delavci pod 16. letom so v zmislu predpisov izključeni od uvrstitve pod minimalne plačilne razrede. Akordne plače se zvišalo do vštevši 7 K za 50 %, od 7 K do vštevši 8 K za 40 %, od 8 K do vštevši 10 K za 30 %, od 10 K naprej za 25 %. Vse dosedanje doklade ostanejo tieizpremenjene. VI veljavo je stopil dogovor 22. julija 1919. Že pri prvih pogaianjih dne 12. aprila so se ugotovile naslednje ugodnosti delavstvu: S 23. februarjem so sc povišale dra-ginjske doklade od 55 na 100 %. Enako so se povišale tudi draginjske doklade pro-vizionistom po 39 K, vdovam po 24 K. sirotam brez staršev po 20 K mesečno za 50 %. Dovolil se je tudi povišek nabavnega prispevka za 100%, ki se najkasneje izplača četrtletno L maja, 1. avgusta -n 1. novembra 1919. Dosedaj je znašal četrtletni nabavni prispevek za samce 180 K, za oženiene 230 K, (z dvema otrokoma) 280 K. 3 do 4 330 K. 5 in več otrok 380 K. Oženjenim delavcem se priznr\ v decembru, januarju in februarju do 10 q, v drugih mespeih po 5 o premoga po 3 K. Sainči dobe v zimskih mesecih po 2 q, v poletnih pa po 1 in pol P premoga. Vsi /,c 3 leta zaposleni delavci cinkarne imajo pravico do petdnevnega plačanega dopusta. Delavci, ki so nepretrgano zaposleni pri pečeh vsaj pol leta v tovarni za žve-pljeno kislino, v centrali diselmotoriev in pri generatorjih imaio pravico do desetdnevnega dopusta. Uprava je tudi obliu-bila, da bo zidala hiše za delavska stanovanja. Samci dobe stanarine (ce ne stanujejo v hišah obrata) mesečno po 15 K, oženierri 20 K. (trije otroci 25 V več otrnK 30 K.) Uredi sc tudi bratovska skUr,,1'ca. Za nedeljsko delo sc olačuie 75 % dok Ja-
'de, oh praznikih in čezumo delo 50 %. Vlada obljublja, da uzakoni naredbo glede delavskih zaupnikov. Organizacija je v tovarni popolnoma izvedena.
Krojači v Zagrebu so pred stavko. Tovariši, ne potujte tja, dokler ni gibanje dovršeno.
pregled*
Stanovanjska komisija v Ljubijani. V smislu naredbe celokupne deželne vlade za Slovenijo št. 600 Ur. lista sestavljena stanovanjska komisija v Ljubljani posluje y hiši policijskega ravnateljstva Bleiweisova cesta 22. Z ozirom na kritično nujnost in obsežnost posla se je komisija odločila za najhitrejše In najenostavnejše uradovanje. Komisija bo sprejela le one stranke, katere sama povabi. Sprejemanje drugih strank mora odkloniti, ker osebne intervencije za stvar niso potrebne in povzročajo občutno potrato časa. Pičlost osobja take potrate ne dopušča. Tudi prostori so za tako obsežno ustmeno poslovanje nezadostni, po večjih prostorih v to svrho poseči in stanovanjsko bedo povečati, bi pač nalogi komisije nasprotovalo. Stranka, ki je opravičena iskati stanovanje potom komisije naj predloži točno izpolnjeno vprašalno polo stanovanjski komisiji. Pole se dobe po 20 vin. na policijskih stražnicah. Vsled nezadostnega števila stanovanjskih prostorov, s kojimi bo komisija zamogla razpolagati, se bo stranki nakazalo le tako veliko stanovanje, kakor jo družina absolutno potrebuje; na želje po komoditeti in komfortu se ni mogoče ozirati. K vec-jemu sc bo oddalo: ozcnjcncinti brez otrok stanovanje 2 sob, družini do treh otrok 3 sobe, čez 3 otroke 4 sobe._ Stanovanja s katerimi bo mogla komisija razpolagati, bodo šele vsled odpovedi prosta. Po omenjeni naredbi se ima neopravičenim najemnikom odpovedati stanovanje z rokom enega do dveh mesecev.
Nova belgrajska vlada se pogaja z radikalci in drugimi strankami glede koncentracijske vlade. Večina sedanje vlade je nezanesljiva. Ker je radikalna stranka najmočnejša za demokratsko zaiednico, zahteva zase v vladi ministrskega predsednika ali pa ministra za notranje stvari. Tudi jugoslovanski klub (dr. Korošec) je -za koncentracijsko vlado, v kateri naj bo čimveč strank zastopanih. Pogajanja se §e vedno vrše in najbrže pride med strankami do sporazuma v tem zmislu. ker demokratska zajednica uvideva, da vlada v svoii sedanji sestavi ne bo mogla izvesti svojega programa. Kriza ali revizija vlade se izvrši naibržc že prihodnji teden.
Netopirji. Po raznih industrijskih krajih m tudi po deželi se pojavljajo neke or-eanizaciie ki se zovejo narodno socijalne hf pa krščanskosocialne. Tam hujskajo proti našim zaupnikom, jiI. blatijo in pravih da so edini zveličavni, angelu delavstva. Ti apostoli so pajdaši, in trabanti meščansko klerikalne in mescanske 1ib..raln~ stranke, ki so se še vedno pokazal kot zvesti oprode teh strank, kadar je slo za delavske interese. Njih namen je seveda, da bi se prikupili s svojo delavnostjo tem strankam s tem, da bi škodovali našnn političnim in strokovnim organizacijam. Tu velja le eno: Mi stojimokha stališču,, da snada vse delavstvo v skupno organizacijo, ker ima vse delavstvo enake interese. Kdor to taji ali trdi kaj drugega, ta laze in slepari. Netopirji nai si zapomnijo, da si bodo polomili kremplje če bodo še dolgo opravljali to delo, s katerim hočejo zanesti med strokovne organizacije meščansko politično strankarsko. Mi poznamo le delavca, sploh delovnega sotrpina, ki si v potu svojega obraza sluzi kruh in La mor« biti složen enotno organiziran v
delavski organizaciji, na katero nimajo meščanske in kapitalistične stranke prav nobenega vpliva. Za danes zadostuje le to!
VoliSski imeniki za občinske volitve. Vlada je naročila občinam, da sestavijo volilske imenike za občinske vohtve.
Poziv na dvomesečno orožno vajo. Vsled odpusta letnikov 1888. in 1889. od orožne vaje in letnika 1898. od aktivne službe, se poživljajo na dvamesečno orožno vajo vsi v letih 1886. in 1887. rojem, ki so bili svoječasno asentirani ali pa prl prebiranju za črnovoino službo.z orožjem sposobne spoznani. Priti morajo vesi, ki so v ozemlju kraljestva SliS pristojni ali rojeni in vsi, ki ne morejo dokazati inozemskega državljanstva. Letnik 1887. se mora zglasiti dne 15. septembra, letnik 18S6. pa 22. septembra, vsakokrat ob 8. uri dopoldne. Oproščeni so: 1. železničarji, poštni uslužbenci in rudarji, sprejeti v službo pred 1. septembrom t. 1.; 2. bogoslovci ter dijaki visokih in srednjih šol; 3. trajni invalidi (iz nadpregleda). Invalidi pa se morajo zglasiti pri orožniških postajah.	„
Glasom naredbe deželne vlade st. z dne 9. januarja t. 1. gostilničar ali ka-varnar ni več dolžan dajati gostom alkoholnih pijač dve uri pred policijsko uro. Sploh gostilničar ali kavarnar ni dolžan enemu gostu dati več kakor pol litra vina ali 1 liter piva. — Gostilničar gostu ne sme odrekati hrane radi tega, ker gost ne pije.
Pisma iz inozemstva in v inozemstvo morajo biti odprta in imeti zunaj naslov odpošiljatelja, če ne jih cenzura ne pošilja dalje. v
Porotno zasedanje. Tretje porotno zasedanje se prične pri ljubljanskem deželnem sodišču dne 22. septembra t. 1.
Državni davek na veselice in javne zabave uvedejo v Jugoslaviji. Tri četrtine teh dohodkov dobi država, eno četrdno pa mesta in občine, kjer se zabava priredi v korist sirot.
„Državna r., sredovalnica za de!o.“ Podružnica za Liuhljano in okolico. V preteklem tednu od 25. avgusta do 31. avgusta 1919. je iskalo delo 166 moških in 53 ženskih delavnih moči. Delodajalci so pa iskali 98 moških in 52 ženskih delavnih moči. Posredovanj se je izvršilo 101. Pri vseh podružnicah „Državne posredovalnice za delo“ je od 1. januarja 1919. do 31. avgusta 1919. iskalo delo 13.347 delavnih moči, delodajalci so pa iskali 11.315 delavcev. Posredovanj se je izvršilo v tem času 4173. Delo iščejo: pisarniške moči (316), trgovski sotrudniki in sotrud-nice (302), dninarji in dninarice (130), peki, mesarji, mlinarji, sluge, vrtnarji, hišniki, krojači, šivilje, poljski in tovar. delavci in delavke, težaki, hlapci, natakarji in natakarice, ekonomi, oskrbniki, vzgojiteljice, ključavničarji, mehaniki, strojniki, vratarji, sodarji itd. Delo je na razpolago: služkinjam in kuharicam, težakom, hlapcem, zidarjem, poljskim in tovarniškim delavcem in delavkam, mizarjem,. gozdnim delavcem, čevljarskim pomočnikom, delavcem za zgradbo hudournikov, vajencem razne stroke, tesarjem, oglarjem, drvarjem, kurjačem itd.
Poslovalnica bolniške blagajne ljubljanske v Kočevju opozarja vse njene člane, da se izplačuje bolniščina tedensko vsako soboto za nazaj. Obenem se opozarja tudi vse delodajalce, da se izognejo vsem neprilikam, da poravnajo točno poslane račune;, v nasprotnem slučaju jih' bo poslovalnica neljubo primorana iztirjati potom pristojne politične oblasti. — Kočevje, dne 27. avgusta 1919.
Računski sklep za leto 1918 in proračun za leto 1919 bratovske skladnice skupina II. v Zagorju ob SavL Druga sku-
pina rudarske zadruge v Zagorju izkazuje koncem leta 1917 K 15.432.53 imetja, koncem leta 1918 pa K 15.957.94. Stalno imetje se je torej pomnožilo leta 1918 za K 525:41. Članski prispevki leta 1918 sa znašali K 5446:99, obresti hranilnic in vojnih posojil Iv 23S4:23 in razni dohodki K 1396:02. Stroški, med katerimi so odškodnine po § 126 K 2392:10, podpore K 1974, podpora za šolo v Trbovljah kron 300 in objesti za vojno posojilo K 1481:46( pa K 9376:11. Za leto 1919 se sestavi na podlagi članov (8151 mož po 72 vin. na leto), ki bo dal K 5S68:72 in obresti imetja K 902:82. Izdatki se dohodkom primerno postavijo v proračun.
Griža se je jela pojavljati po Slovenskem in Hrvaškem. Bolezen je nalezljiva. Treba je silno paziti rm snažnost, da sc ne okužimo z njenimi bacili. Razločuje se od navadne driske v tem, da povzroča močne krče. Potrebna je zdravniška pomoč, v težkih slučajih pa oskrba v bolnici. Traja po par tednov.
Reka postane samostojna državica. Razen Reke utegne pariška konferenca na meji Italije in Jugoslavije ustanoviti še dve podobni nevtralni ozemlji. — Šibenik postane svobodno pristanišče.
Premog iz Nemške Avstrije. Velika količina premoga se bo nabavila v Nemški Avstriji za potrebe naših železnic in drugih ustanov.
Radgono na Štajerskem dobi baje republika Avstrija.
Zahvala. Podpisani se najtopleje zahvaljujem vsem delavcem Separicije, ki so mi priskočili na pomoč v moji dolgotrajni bolezni in mi podarili znesek 152 K. katerega so nabrali in mi znatno olajšali moj bedni položaj. — Jančar Franc, Trbovlje Loke št. 81.
Svetovij cmsta«!.
Socijalističria zmaga v Bolgariji. Pri volitvah v Bulgariji so zmagali socijali-sti in je propadla dosedanja vojaška stranka. Po angleškem poročilu so se pomnožili mandati zmernih socijalistov od 59 na 124, komunistični mandati pa od 10 na 47. Vojaška stranka, ki ie imela do sedaj polovico vsega bulgarskega parlamenta v rokah, je ohranita le en sedež.
Preprečitev premogovne katastrofe. »Vorvvartš« priobčuje poziv vodje soci-jalističnih rudarjev iz Versaillesa k preprečitvi preteče premogovne katastrofe v Evropi, in sicer predno nastopi zima. Skupna naloga vse Evrope je, da se zviša produkcija premoga in da se reši prevozno vprašanje z vzajemnim sodelovanjem in z izključitvijo vseh nacionalističnih in trgovskih vidikov. Prizadete evropske države naj ustanove permanentno komisijo, ki uredi proizvajanje premoga in pa permanentni urad, ki bo nadzoroval transportne razmere in pravično razdelitev premoga.
V Bulgariji so zmagali pri volitvah' z vehko večino soci ja listi. Prej ie bilo tam:
Orysftreni funkcionarji in člani, pozori
Da vsa nerazporazumljenja odstranimo, sporočamo, da je v soboto 36. tedenski prispevek t. 1. zapadel.
, Vsi člani, ki imajo prispevek plačan samo do 29 tedna, se opozarjajo, da ta teden zapadli prispevek vplačajo, ker drugače izgube članstvo.
Podpora se upravičenim elanom le tedaj izplača, če je vsaj 29. prispevek t. 1. že poravnan. Od izplačljive podpore pa se vsi zaostali prispevki odtegnejo.
v skupščini le par socialistov. Sedaj pa > o roča jo iz Soluna, da so francoske čete zasedle vso Buigarijo za čas dokler ne ho — ratificirana mirovna pogodba. Morda je res to vzrok, toda le indirektni.
Gibanje nemških delavcev. Zveza kovinarskih delavcev in berlinski kovinarski industrijalci so sprejeli razsodbo od državnega delavskega ministrstva sklicanega razsodišča, na podlagi katerega se najbrž sklene kolektivni dogovor. — V Kolinski kovinarski industriji se je bati novih srditih mezdnih bojev. — Ko-danjski pristaniški delavci so prenehali z delom radi mezdnih sporov.
Volitve v narodno skupščino na Ogrskem bodo imeli že meseca septembra t. 1. in 1. oktobra se skupščina sestane.
Pred stavko železničarjev v Nemški Avstriji. »VViener Allgemeine Zeitung« poroča, da se pripravlja med vsemi nameščenci južne in državnih železnic splošna stavka, ker je izostalo izlačilo nabavnega prispevka.
Razmere na poljskem. »Vorvvarts« poroča: Vedno več nemirov, štrajkov in revolt. Legar (lakota) razsaja vedno bolj. V Lodzu je od 400.000 ljudi 110.000 brezposelnih. Pomanjkanje živil strašno, korupcija uradništva velikanska. Posebno hudo je v obmejnih krajih Poljske in v Galiciji. — Delavec dobi samo 3 marke brezposelne podpore. V Varšavi pa stane 400 gramov kruha 3—4 marke, torej 1 kg 7 in pol do 10 mark, par škornjev 650— 700 mark, 1 smodka 3—4 marke. Pomanjkanje stanovanj tudi neznosno. Stanovanje dveh sob v predmestju 1800 do 2200 mark letno. Nobene shodne svobode in proti vodjem socijalne demokracije nastopajo z vsemi sredstvi. Blažena Poljska, ljubljenec antante!
Obvestila.
Osrednje društvo oblačilnih delavcev: 'dopisi: Jurij Brozovič, Ljubljana, Okrajna bolniška blagajna: obračuni: Pečnik Karl, I..tubi jan a, Cerkvena ulica 21.	_____
SbodS.
Shod živilskih delavcev v Celju se bo vršil v soboto dne 6. t. m. ob 5. (17) uri v gostilni Jugoslovan v Gabrjih. Na dnevnem redu je položaj živilskih delavcev in volitve funkcionarjev.
Stavkovni sklad za stavkajoče kovinarje v Ljubljani.
Tukaj objavljamo samo tiste vsote, ki jih je prejelo osrednje društvo kovinarjev od kovinarjev in posameznih nabiralcev. Ves drugi nabrani denar, n. pr. od rudarjev, mizarjev, stavbnih, živilskih, kemičnih, oblačilnih delavcev, železničarjev itd. objavi strokovna komisija. — I. izkaz: Neimenovani 20 K, kovinarji avto-delav-nioe 258 K, neimenovan 1 K 30 vin., kovinarji topniške delavnice 521 K, Sešek 60 vin.. Škoda 70 vin., kovinarji pri Wil-matiu 30 K, Jerman 1 K, Škof, prodajalec sadja na Dunajski cesti daroval 20 K. O. Tutta 9 K, solid. sklad, topniška de- j lavniea 200 kron, Kristan, Samassa 32 K, | odbor »Svobode« po s. Štebiju 65 K, Tišlar i nabral 218 K. avto-delavnica 122 K, neimenovan 1 K 40 vin., Kokalj J. nabral 270 K, kov. cinkarne v Celju 320 K, kov. tovarne VVeston v Celju 375 K, HlebŠ nabral 74 K, Podružnica kov. Ljubljana 46 K 55 vin., sodr. Štebijeva nabrala 167 kron, Gošpar, Miha, Roltežar 6 K, rokodelci državne železnice po g. Magistru .viO K, Minka Strle, Spodnja Šiška 50 K,
> S/obod a«. Celje 200 K, Svetek 1 K, av-to~d*4avnica 222 K 20 vin., topniška delavnica 317 K. kov tov Westen v Celiu
I 471 K. Erbežnik, Maribor 89 K, Svetek nabral 264 K. tamburaši »Svobode«, Vič 100 K, O. Tutta 9 K, kovinarji Sava-Jese-nice 1613 K 50 vin., kovinarji Javornik 586 K, kovinarji Dobrava od veselice 1200 K, kovinarji Dobrava 367 K 11 vin., kovinarji Štore po sodr. Potešu 287 K, kovinarji Litija po sodr. Cveku 165 K 20 vin. Skupaj 9560 K 56 vin. Hvala vsem darovalcem! — Osrednje društvo kovinarjev in sorodnih strok v Ljubljani. — Podružnica kov. Sv. Lovrenc 82 K, neimenovan 20 K, kovinarji cinkarne Celje 700 K, Mi-hauc Matija 4 K, kovinarji top. delavnice 354 K, kovinarji avto delavnice 189 K, Porenta Jakob 10 K, kovinarji Bistrica v R. 458 K, kovinarji Kamnik 237 K, R. Ce-!ešnik 10 I<, kleparji na shodu 40 K 10 vin., Slovša Fr. 4 K, Završan nabral na občnem zboru »Svobode« 198 K, Pičman Lovro 10 K. kov. pri Wilmanu 20 K. Mih-!er nabral 129 K, kovinarji po A. Holzin-gerju tov. Westen Celje 461 K, Ogrizek, Pečevje pri Štorah 40 K, Avgust Schlev nabral 38 K in na kolodvoru 100 '= 138 kron, kovinarji Sava-Jesenice 1444 keon. kovinarji Javornik 503 K, kovinarji Sava za znamke 18 K. Krajevno soc. dem. org. Ljubljana 100 K, kovinarji podružnice Dobrava 422 K, kovinarji podružnice Borovlje 1000 K, skupaj K 7.157 10 vin., prej izkazanih K 9.560 56 vin. Skupaj torej kron 16.717 66 vin. Hvala vsem darovalcem!
(Dalje.)
MilIHliSIlillll
Naročajte in širite
»Naprej !„
Izdajatelj in odgovorni urednik IVAN TOKAN Tiska ,Učiteljska tiskarna* v Ljubljani.
Zshfe^aite
samo pristno *Hif“ kremo ki je radi svojih sestavin uajbolja in zajamčena ter domači izdelek. Zaloga na debelo.
Orosiav Črtalič.
Resljeva cesta 20.
 	 KAJO	DELIČ -
draguljar in zlutar
Ljubljana, Hilšerjeva ulica štev. 4.
priporoča svojo
draguljarsko delavnico
za uova dela in popravila, kakor tudi za vsa jČ zlatarska dela, pozlačenje posrebrnjenje itd. S Staro srebro iu zlato se kupi po najviSjih 5* & cenah in se tddi predela v nove stvari bro->s	ške,	uhane	prstane	i.	t.	d.
Ivan Jax in sin
Ljubljana Dunajsta c. 17.
priporoča svojo bogato zalogo
šivalnih strojev
in stroje za pletenje
(Strickmasciiinen)
za rodbiuo in obit. Pisalni stroji Adler. Vozna kolesa. Ceniki se dobe zastonj in franko.
Razpis siuifoe.
Pri .»Osrednjem društvu lesnih delavcev in sorodnih strok na slovenskem o-zemlju« v 1 jubljan je oddati provizomo mesto
društvenega tajnik«?.
Prosilci morajo biti izučeni mizarji, več časa organizirani, ter v društvenih poslih izvežbani. Službo je nastopiti 15. septembra t. 1 Solidni prosilci, ki imajo tud nekoliko govorniškega daru, ter so v računanji, in pisavi dobro podkovani, naj vpršljejo lastnoročno pisne prošnje do 10. septembra t. 1. na »Načelstvo O-srednjega društva lesnih delavcev in sorodnih strok na slovenskem ozemlju« v Ljubljani, Šelemburgova ulica 6. H. nad.
V Ljubljani. 28. avgusta 1919.
Zore Viktor, t. č. predsednik.
UČITELJSKA TISKARN^
Ulili, MMt9 olita štet S.
rigistroisai zadrega z oaijeso zateza
Tiskovine za Sole, iupau-stvain urade. Najmodernejše plakate in vabila - za shode in veselice. -
<*»
LETNE ZAKLJUČKE
Najmodernejša uredba za tiskanje listov, knjig, bro-.*. - Snr itd. itd. • v
STEREOTIPI JA LITOGRAFIJA.
Okrajna iMniSka blagajna
^ Utabilairol. [-------
Pisarna: Turjaški trg štev. 4. prvo nadstropje. Uradne i re so od 8. zjutraj do 2. popoldne. Ob nedeljah in praznikih ■ -l,M je blag jna zaprta.
Zdravnik blagajne	Ordinira	Stanovanje
	šepal. papol	
Dr. Menina Peter splošno zdravljenje	til —Val	Turjaški trg št. 4. v okr. bol. blag.
Dr. Ivan Zajec	/40—Vali	liujailii «1 it. 4.
splošno zdravljenje	2-3	FrintiftiBikaglZ.
Dr. Viktor Mat	l. j i_»/412	Silšerjasa ul 11
splošno zdravljenje	t-2	ToijUkl irg 11. t.
ir. čiGjz Me?		Turjaški trg £t. L
splošno zdravljenje	)—3	Potjaiiska testa 18.
Ciaui, ki potrebujejo zdravniško pomoč, se morajo zglasiti v pisarni bolniške blagajne, da 6Q jim izstavi nakaznico za zdravnika (bolniško zglaenico); brez te ordinirajo zdravniki te v nujnih slučajih. TroSkov, ki nastanejo, kadar zboleli član sam pozove druge zdravnike, da ga lečijo, ne povrne bolniška blagajna. Ud blagajniškega zdravnika izpolnjeni bolniški list se mora takoj oddali v biagaj-niski pisarni. Ob nedeljah in praznikih se ordinira te v nujnih slučajih. Za vstop v bolnico je Treba nakaznice. Zdravila ne dobe v vseh ljubljanskih lekarnah, ilolnišonina se izplačuje vsako soboto, f:o je ta dan praznik, pa dan prej od b. zjutraj do 1. popoldne, ti pritožbami se je obračati do načelnika okrajne bolniško blagajne.
Načelstvo.