<6 (V toLIV. r-NIN/VRSKI DNr • ;cši majati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni 'Doberdob' v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni 'Slovenija' pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi., TRST - Ul. MonteccN 6-Tel. 040/7795600________ GORICA - Drevored 24 moggb 1 - Tel. 0481/533382 CH)AD - UL Ristori 28 - Tel. 0432/731190______ - POŠINNA PLAČANA V GOTOVN f LIR Spedlzlone In abbonamento poslale 45% Art 2, comrs 2Qt>, legge 66296 - nato d THeeta ČETRTEK, 22. JANUARJA 1998 Zadnji velik dogodek tisočletja Bojan Brezigar Že dolgo ni bilo do. godka, Id bi vzbudil toliks n° pozornost svetovne jav. nesti kot papežev obisk ne Kubi. To ne preseneča. Kuba jt Pravzaprav Se zadnja enk lava v svetu, Id ga je globah ^cija v zadnjih letih kore nito spremenila. Je otok, m samo v zemljepisnem, am Pak tudi v pohticnem, eko nomskem in tudi socialnerr oziru. Celo Kitajska, Id je bi la še pred nekaj leti svet za se> se je odprla svetu. Ven dar Kuba ni sama kriva zj svojo zaprtost. Teži jo ame riški embargo, ki ne orno goCa, da bi se ta država go spodarsko razvijala vsa tako kot druge države ko munisticnega sveta. Zdru žene države očitno Se nisc prebavile dejstva, da so s< morale s Kube umakniti ir tam zapustiti svojo posest Pa tildi ne dejstva, da imajc že desetletja komunisticn: re^mi tako rekoč pred vra d; in končno tudi ne, da ta režim ostaja na oblasti, potem ko je komunistični del sveta dejansko razpadel. Papeževe odločitve, da nbišce Kubo in s tem dc neke mere legitimira Castrov režim, Američani nisc sprejeti z lahkom srcem. Ja- tudi se zadnjo latins ameriško državo, ki m ka na seznamu njego Potovanj; ni pa bilo jas da bo slo za velik potit kompromis, v katerem Castro v zameno za vei svoboščine prejel vel mednarodno priznanje. Ali torej lahko recei da se je papež za ver Svoboščine odpovedal i tem __________ • . katero se ogrevajo nek krogi v ZDA, je verjetn Primerna. Vsi namre dl jo, kaj se je zgodi ^mn, naraščanje krim m splošni kaos v teh djjo, da Latinska Am ju raj na zemlji in da kljub režimu, še dal najslabša država, ne •'Omsko, ne socialno Politično. Morda revščine več, gotovo ji bode manj, zagotovo tudi manj kriminala, mamil, manj izkorišča Včerajšnji stisk roki Janezom Pavlom E. in goce probleme predvsem z dialo kompromisi, s po njem na obeh stra srečanjem na pol po sinočnji dogodek žmagovalca, pa tr raženca ne. DOGODEK, KI BO OSTAL ZAPISAN V ZGODOVINI 20. STOLETJA Fidel Castro: »Ne sprejemamo diktata največje velesile na svetu« Janez Pavel II.: »Naj se Kuba odpre svetu, naj se svet odpre Kubi« HAVANA - Papežev petdnevni pastoralni obisk na Kubi se je včeraj zaCel v znamenju prisrčnosti in izredne pozornosti, ki jo je kubanski voditelj izkazal Janezu Pavlu E. 2e sam stisk roke med papežem in Castrom je bil obetaven, še bolj sta bila obetavna oba govora. Castro je podal krajši historjat kubanske zgodovine, njenega trpljenja in trpljenja vse Latinske Amerike. Izhajajoč iz traCenja domorodcev je spregovoril o uspehih kubanske revolucije, njenega odpora. Kot prvi kristjani, ki se niso uklonili volji Rima in so raje šli v smrt, kot da bi zatajili svojo vero, tako tudi kubanski revolucionarji raje gredo v smrt, kot da bi zanikali svojo revolucijo. Pohvalil je papeževo zavzetost za trpeče in navedel da ob skupnih vizijah obstajajo tudi razhajanja, ki pa se jih Kuba ne boji, ker so Kubanci dovolj zreli, da tudi to razumejo, opozoril pa je še na dejstvo, da se je tudi Cerkev spremenila, saj nekoč ni priznavala ekumenizma, kot ga pojmuje danes. V svojem posegu se je papež zahvalil za prisrčno dobrodošlico. Povedal je, da je prispel na'Kubo, da bi ponudil tolažbo Cerkvi, ki je ostala zvesta tudi v najtežjih okoliščinah. Ponovil je tudi stavek, s katerim je zaCel svoj pontifikat: »Ne bojte se odpreti svojih src Kristusu.« Nedvomno pa je iz papeževega govora prevevala predvsem skrb, da bi kubanski Cerkvi zagotovil tisto svobodo, ki bi ji omogočila nemoteno delovanje. Svobodo za Cerkev, tako »da se bo Kuba odprla svetu in svet odprl Kubi.« Na 3. strani ITALIJA / ODSTOP Siciliano zapustil krmilo RAI RIM - Enzo Sicihano je odstopil z mesta predsednika državne radiotelevizijske ustanove RAI. Njegov odstop je bil pričakovan in je povezan z neurejenimi odnosi, ki že dalj Časa pretresajo ustanovo in to še preden je njeno krmilo prevzel nov upravni svet. Hud udarec za imidž RAI pa so bili zadnji podatki, ki dokazujejo, da Fi-ninvestove zasebne televizije močno ogrožajo javno radiotelevizijsko službo. Siciliano, ki je znan zlasti kot literarni kritik in pisatelj, je svojo nepreklicno odločitev utemeljil v pismu predsedniku senata Mancinu in predsedniku zbornice Violanteju, ki sta pristojna za imenovanje upravnega sveta RAI. Na 9.strani ITALIJA / »AFERA PREVITI« Dl Pielro kontestira odločitev zbornice Inflacija že tretji mesec miruje (1,5%) RIM - Podatki, ki so jih vCeraj objavili v prvih osmih vzorčnih mestih, kažejo, da inflacija že tretji mesec zapored povsem miruje. Povprečje teh mest, ki se jim bodo danes pridružila še tri preostala, namreč kaže, da so se življenjski stroški v primerjavi z lanskim decembrom povišali za 0,2 odstotka, medtem ko so v primerjavi z januarjem 1997 zrasli le za 0,5 odstotka. Zakladni minister Ciampi je zvečer podatke komentiral z ugotovitvijo, da tako obetaven začetek leta daje upati, da bo mogoče izpolniti vladin cilj o 1,8-odstotni povprečni inflacijski stopnji v letošnjem letu. Lani je povprečna stopnja znašala le 1,7 odstotka. Na 12. strani RIM - Antonio Di Pietro je postal glasnik javnega mnenja, ki odklanja sklep poslanske zbornice o zahtevi po aretaciji bivšega ministra Cesareja Previtija. Bivši milanski tožilec je prepričan, da je dobršen del političnega razreda izrekel nezaupnico skupini sodnikov »Čistih rok«, zato je že dal pobudo za ljudsko peticijo v bran sodnikov. Njegova poteza je že sprožila ostro reakcijo »Forza Itaha« in Lige, podpira jo Fausto Bertinotti, medtem ko je v Oljki opaziti skrajno previdnost. Na 9.strani LJUBLJANA / DRUGI DAN OBISKA Nižje srednje šole: negotovost v Križu TRST - Na slovenskih šolah se nadaljujejo vpisovanja v prve razrede. Vpisovanja potekajo tudi na nižjih srednjih šolah. Na oddelku nižje srednje šole Iga Grudna v Križu obstaja možnost, da se bo šolsko poslopje ob pokrajinski cesti Križ-Nabreži-na znašlo brez dijakov in brez razredov zaradi preskromnega števila otrok, ki bodo zaključili kriško osnovno šolo A. Sirka. Na 5. strani Gorica: priprave na občinske volitve GORICA - Stranke se že vneto pripravljajo na junijske občinske volitve. PredsinoCi sta se sestali obe glavni koaliciji. Stranke Oljke so za skupni nastop v povezavi s SKP. Pomisleke ima le LS, Zelenih pa ni bilo na srečanju. V Kartelu svoboščin CCD in CDU pritiskajo za sredinsko federacijo s FI, da bi potisnili v kot NZ, razmišljajo pa tudi o sodelovanju s Severno ligo. Na 10. strani SVP še zlasti poudarila slab za priznanje pravic Slovencev v Italiji in v Avstriji LJUBLJANA - »V evropskem kontekstu je zlasti pomembno sobivanje različnih narodov in narodnosti, ob Čemer so za slovensko manjšino v zamejstvu zlasti zanimive izkušnje južnotirolske manjšine v Italiji.« To so med drugim poudarili predstavniki Južnotirolske ljudske stranke ob koncu včerajšnjega dvodnevnega obiska v Ljubljani. Včeraj so se gostje sestali s predsednikom državnega zbora Janezom Podobnikom in s predsedniki teles DZ, ki so pristojna za zu- nanjepolitična in manjšinska vprašanja, nato pa so se srečali tudi s predstavniki kočevskih nemcev. Namen obiska je bil vsekakor podpora prizadevanjem slovenske manjšine v Italiji in v Avstriji za priznanje narodnostnih pravic. Delegacijo SVP so na obisku spremljali predstavniki Centra avstrijskih narodnosti iz Dunaja in Slovenske skupnosti, ki sta bila skupno u državno sekretarko Logarjevo pobudnika tega obiska. Na 2. strani SCZONSKO ZNIZRNJC CIN -30% TRŽIČ ul. Valentinis 18 - Tel. 0481/410395 2 Četrtek, 22. januarja 1998 ALPE JADRAN LJUBLJANA / DRUGI DAN OBISKA DELEGACIJE JU2NOTIROLSKE LJUDSKE STRANKE r Zaščita manjšin osrednja tema včerajšnjih pogovorov Srečanja v Državnem zboru in s predstavniki kočevskih Nemcev LJUBLJANA - Predsednik državnega zbora Janez Podobnik je včeraj sprejel delegacijo Južnotirolske ljudske stranke (SVP), v kateri so sodelovali predsednik SVP in poslanec v Rimu SiegMed Bruegger, poslanec v Evropskem parlamentu Michl Ebner, poslanec v Rimu Karl Zeller in vodja poslanske skupine SVP v južnotirol-skem deželnem zboru Hubert Frasnelli. Delegacijo so spremljali tudi predstavniki Centra avstrijskih narodnosti, so sporočili iz državnega zbora. Janez Podobnik je med drugim poudaril, da je za utrjevanje evropske stabilnosti in odprtosti pomembno sodelovanje na vseh ravneh. S tem pristopom se po njegovih besedah odpirajo možnosti in priložnosti za medsebojno evropsko povezovanje ne le velikih, ampak tudi malih enot. V evropskem kontekstu je zlasti pomembno sobivanje različnih narodov in narodnosti, ob čemer so za slovensko manjšino v zamejstvu zlasti zanimive izkušnje južnotirolske manjšine v Italiji. Predsednik SVP Bruegger je izrazil vso pripravljenost Južnotirolske ljudske stranke za podporo razreševanju problemov slovenske manjšine v Italiji, zlasti pa v Avstriji, kjer naj bi se sloven-i Se Delegacijo so nato sprejeti predsednik odbora za mednarodne odnose DZ Jelko Kacin in člana odbora, predsednik komisije za evropske zadeve Lojze Peterle in podpredsednik komisije za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu Davorin Terčon. Predsednik SVP Siegfried Bruegger je poudaril, da je njegovi stranki uspelo združiti interese večine nerusko govoreče manjšine v Italiji in te interese tudi primerno zastopati v odnosih do italijanske države. Južni Tirolci so tako danes dosegli dobro zaščito, medtem ko je vprašanje zaščite slovenske manjšine Se vedno nerešeno, je pojasnil Bruegger in dodal, da je najpomembnejše, da manjšina s svojimi zahtevami nastopa združeno, saj je to pogoj za sprejem zakonodaje, ki bi manjšino zaščitila. Po njegovih besedah bi morali predstavniki manjšine podpreti zlasti tri velike strategije, in sicer razvojni koncept dinamične avtonomije, evropeizacijo regije in razvoj konstruktivne politične solidarnosti. Poslanec v evropskem parlamentu Michl Ebner je dejal, da manjšinska zaščita v Evropi Se ni konkretizirana, zato podpirajo vključevanje Slovenije v Evropsko unijo. Jelko Kacin je med drugim poudaril, da je pristop SVP do reševanja manjšinskih vprašanj evropski projekt, in dejal, da se pluralnost in enotnost ne izključujeta, kar bi morali razumeti tudi predstavniki slovenske skupnosti v Italiji. Sogovornikom je predstavil aktivnosti, ki potekajo v zadnjem času glede izboljšanja položaja slovenske manjšine v Italiji, ter pri tem omenil zakonodajo, td čaka na ratifikacijo v državnem zboru. Predstavniki Južnotirolske ljudske stranke in Centra avstrijskih narodnosti so se med obiskom v Ljubljani srečali tudi s predstavniki Kočevskih Nemcev v Slove- niji, so danes sporočiti predstavniki SVP, centra in Kočevskih Nemcev. Pogovor je tekel o položaju nemško-govoreče manjšine v Sloveniji ter o sklenitvi slovensko-avstrijskega kulturnega sporazuma za nemskogovoreč-no manjšino. V pogovoru je bila izražena želja po sprejetju ukrepov za zaščito nemškogovoreče manjšine v sodelovanju s prizadetimi, navaja isti vir. Dogovorjeno je bilo tudi, da bodo imeli predstavniki Kočevskih Nemcev, Slovencev v Avstriji in Južnotirolske ljudske stranke kmalu skupni novinarski konferenci v Sloveniji in v Avstriji, na katerih bodo pojasniti stališča Kočevskih Nemcev. S tem srečanjem se je končal dvodnevni obisk visoke delegacije južnotirolske ljudske stranke, ki sta ga organizirala Center avstrijskih narodnosti z Dunaja in Slovenska skupnost. Predsednik Državnega zbora Podobnik pozdravlja predsednika SVP Bruggerja (BOBO) DEŽELNI URAD Roki za prošnje za prispevke za kulturne dejavnosti TRST - Deželni urad za kulturo opominja vse zainteresirane, da je treba prošnje za prispevke za leto ’98, ki jih določa deželni zakon št. 46 izleta ’91 (s kasnejšimi spremembami in dopolnili) za dejavnosti slovenske narodne skupnosti, oddati najkasneje do konca meseca. Na osnovi člena 167 zakona št. 5 iz leta ’94 lahko za prispevke zaprosijo ustanove, kulturna in rekreacijska združenja, šole, šolski zavodi in odbori staršev in občinske uprave. Prošnje je treba nasloviti na Deželno ravnateljstvo za izobraževanje in kulturo - Služba za deželne in manjšinske jezike (Di-rezione regionale delltistruzione e della cultura - Servizio delle lingue regionali e mino-ritaria, Via San France-sco 37), oddati jih je treba ročno ali pa jih poslati po pošti (v tem primeru velja datum na poštnem žigu). Prošnje lahko interesenti oddajo tudi uradu ravnateljstva v Vidmu (Ufficio distaccato del Servizio per le lingue regionali e minoritarie, Via San Francesco 4). Na obeh sedežih, se pravi v Trstu in v Vidmu, so na voljo formularji za prošnje, v obeh uradih pa lahko zainteresirani dvignejo tudi obrazce za predstavitev obračuna posamezne dejavnosti, ki se nanaša na prispevke za leto ’97. Obračune je treba oddati do konca marca. DEŽELA / ODBORNIK PUIATTI Agencija za zaščito okolja v dobrobit vseh občanov TRST - Deželni odbornik za okolje Mario Puiat-ti je na včerajšnji novinarski konferenci predstavil javnosti pristojnosti in vlogo novoustanovljene Deželne agencije za zaščito okolja (ARPA). Na osnovi zakona, ki ga je pred kratkim odobril deželni svet, bo agencija začela uradno poslovati v začetku leta 1998, ko bo prevzela tudi del pristojnosti sedanjih krajevnih zdravstvenih podjetij. Odbornik Puiatti, ki pripada Zeleni listi, je povedal, da bo ARPA v začetku zaposlovala približno dvesto ljudi, njeno proračunsko poslovanje pa se bo letno sukalo okrog 25-30 milijard lir. Nova ustanova (na osnovi državnih norm jo morajo imeti vse dežele) se bo med drugim ukvarjala tudi s preprečevanjem naravnih katastrof, imela pa bo posebne nadzorne pristojnosti tudi na področju boja proti onesnaževanju, s katerim se sedaj ukvarjajo krajevna zdravstvena podjetja. Nova agencija - je povedal še odbornik - ,bo imela urade oziroma predstavništva v vseh štirih pokrajinah F urlanij e-J ulij ske krajine. KOROŠKA / NAPOVED PREDSEDNIKA ZSO MARJANA STURMA Na občnem zboru o odnosih s Slovenijo Sturm: »Na to vprašanje ne more več reagirati samo vodstvo naše organizacije« Predsednik ZSO Marjan Sturm CELOVEC - »Odnosi med Slovenijo oziroma tistim delom slovenske politike, ki trenutno usmerja in odloča o manjšinski politiki na Koroškem, ter Zvezo slovenskih organizacij (ZSO) so prisilili njeno vodstvo, da bo predlagalo svojim odborom, ki da skličejo izredni občni zbor. Ta bo obravnaval odnose R Slovenije do koroških Slovencev in še posebej do ZSO«. S to napovedjo preseneča predsednik ZSO Marjan Sturm v najnovejši številki Slovenskega vestnika člane slovensko javnost na Koroškem, še posebej pa svojo organizacijo ter vanjo včlanjene organizacije in društva. Odločitev o sklicu izrednega občnega zbora Zveze slovenskih organizacij naj bi sprejeli pristojni odbori že na današjem skupnem zasedanju, je še zapisano v Slovenskem vestniku, glasilu ZSO. Predsednik Sturm dokaj Spektakularen korak svoje organizacije utemeljuje s tem, »da so odnosi med ZSO in R Slovenijo dosegli ravan, na katero ne more več reagirati zgolj predsednik ali predsedstvo organizacije«. Ob tem poudarja, da gre »na ČEDAD / ŽUPNIJSKI SVET Mea culpa« bivšega župnika Modolfija Seji prisostvoval tudi nadškof Battisti V ponedeljek se je v prostorih uršulinskega samostana v Čedadu sestal župnijski svet ob prisotnosti videmskega nadškofa monsinjorja Alfreda Battistija in novega čedajskega župnika Guida Genera, ki je bil na ta položaj imenovan minulo jesen, po odstopu prejšnjega župnika Luigija Modottija. Za škofov obisk je tokrat vladalo posebno pričakovanje po vznemirljivih dogodkih, ki so pripeljali do suspenzije monsinjorja Modottija “a divinis”, potem ko je iz župnijske blagajne zmanjkalo nekaj stotin milijonov tir. Župnijski svet je na seji obravnaval vsebino pisma, ki ga je Modotti naslovil na svojega naslednika in na člane sveta. V pismu župnik med drugim pojasnjuje, da je dal denar neki ženski, ki ga je zapletla v prošnje po pomoči, za katere se je izkazalo, da so iz trte izvite. Župnik priznava, da je kar naprej jemal denar skupnosti vernikov in je zlorabil svojo funkcijo ter izkoristil zaupanje ljudi. Napoveduje, da bo s prodajo osebne lastnine skušal povrniti škofu in župniji vsaj del manjkajoče vsote (gre za približno 300 milijonov lir iz župnijske blagajne in prav tolikšno vsoto, ki jo je dobil kot posojilo od nekaterih zasebnikov). Monsinjor Modotti piše, da se zaveda ogromne materialne in še zlasti moralne škode, ki jo je povzročil videmska in čedaj-ski Cerkvi ter toliko ljudem. Ne ve, če bo kdaj deležen odpuščanja, za katerega je prosil boga in opeharjene ljudi. Modotti ob tem še podčrtuje, da je za vso nastalo škodo odgovoren izključno on sam. Gre torej za nedvoumen “mea culpa”, ob katerem je vi-' demski nadškof razbremenil vsakršne odgovornosti župnij- ska svet in pristojno komisijo za ekonomska vprašanja, v sporočilu javnosti pa škof poziva vernike, naj se obrnejo na škofijo. Monsinjor Battisti je pred branjem Modottijevega pisma tudi seznanil člane župnijskega sveta z ukrepi, ki jih je skupno s svojimi sodelavci podvzel do suspendiranega duhovnika, za kar je bilo po škofovih besedah potrebno dolgotrajno potrpežljivo prepričevanje, da bi obtoženega odvrnil od njegovega obsojanja vrednih dejanj. Ker so biti, kot piše v župnijskem sporočilu, vsi poskusi zaman, je nadškofijski dekret postavil nekaj ultimativnih pogojev: naj se prekinejo Modottijeve nedovoljene vezi z neko žensko, naj se nehajo vsakršni odnosi z ljudmi, po katerih bi duhovnik skušal priti do denarja, vračanju pa naj se namenijo tudi njegova osebna lastnina in mesečni prejemki. D.U. Javni prevozi: Venelo in FJK sla podpisala nov dogovor o sodelovanju BENETKE - Predsednika Veneta in Furlanije-Julijske krajine Gian-carlo Galan in Giancarlo Cruder sta včeraj podpisala sporazum o sodelovanju na področju cestnih povezav in javnih prevozov. Slavnostnega podpisa protokola sta se udeležila tudi odbornika za prevoze obeh deželnih uprav Giorgio Mattassi in Floriano Pra. Protokol je sad napornega dela strokovnjakov obeh držav in zajema razne načrte ter pobude, ki od blizu zanimajo obe stvarnosti, začenši z evropskim koridorjem št. 5 Barcelona-Kijev. V protokolu je omenjena tudi posodobitev železniške proge Benetke-Trst-Ljublja-na, ki zelo zanima obe deželni upravi. Cruder in Galan sta z zadovoljstvom pozdravila fo skupno pobudo FJK in Veneta. Predsednik Cruder je dejal, da je to dokaz skupne volje obeh dežel za reševanje skupnih problemov, ki jih je kar precej. eni strani za dostojanstvo organizacije in njenih funkcionarjev, ki imajo vtis, da njihova stališča v R Sloveniji nimajo opore in ne samo to: očitno je, da je narodnopolitični koncept ZSO v Sloveniji sporen, ker se z njim še niso resno ukvarjali«. Nadalje - tako Sturm -pa postaja očitno, da R Slovenija želi na Koroškem uveljaviti koncept manjšinske zaščite, ki ga en del slovenske manjšine ne odobrava, pa tudi ostale avstrijske manjšine ne«. Nenazadnje se vse to izraža tudi v načinu finančnih podpor, ki jih prejema ZSO iz Slovenije«, dodaja predsednik Zveze Slovenskih organizacij, ki vnovič odločno zavrača strategijo politično homogene manjšine, ustvarjanje »nekakšne države v državi, ne glede na to, da je s tem povezano preštevanje«. Preštevanja in permanentni boji znotraj manjšine pa da bi povzročili permanentno oženje, krčenje manjšine na nekakšno jedro, meni Sturm v glasilu ZSO. V zvezi s sklicom izrednega občnega zbora pa Sturm izraža prepričanje, da bo le-ta »korak naprej« za koncepcijo konstruktivnega sožitja in razreševanja odprtih vprašanj v enakopravnem dialogu, kot ga zagovarja ZSO. Glede razvoja odnosov med R Slovenijo in ZSO pa Sturm izraža željo, da bi le še prišlo do pozitivnih premikov. »Ne želimo konfliktov, ne moremo pa sprejeti politike, ki bi nam predpisovala, kako naj ravnamo, poudarja Sturm in meni, da je vprašanje različnih konceptov znotraj manjšine mogoče rešiti le na Koroškem in nikjer drugje. Ivan Lukan ■■ ■ ■ Papež Janez Pavel II.: »Kuba naj se odpre svetu in svet naj se odpre Kubi« ■ I I ■ ■ , HAVANA - Včeraj ob 16. po krajevnem času se je na havanskem letališču Jose Marti začel petdevni pastoralni obisk papeža Janeza Pavla II. na Kubi. Poglavarja rimskokatoliške Cerkve je pred letalom dočakal predsednik Fidel Castro, ki je bil v ci-vilu in ne v običajni vojaški uniformi. Snidenje med obema je bilo prisrčno, kot med dvema starima znancema. Papež je poljubil kubansko zemljo, se nekaj časa zadržal z otroki, ki so mu jo ponudili in nato se je začel uradni, protokolarni del obiska. Po odigranju obeh himen je častni vod kubanske vojske s kubansko in vatikansko zastavo izrekel vojaške časti papežu. Sledila sta priložnostna govora Castra in papeža Janeza Pavla H. Vodja kubanske revolucije je v svojem govoru dosledno nagovarjal papeža z »vaša svetost«. Najprej je obnovil bolečo zgodovino Kube in Latinske Amerike. Spomnil je, kako je kolonizacija Latinske Amerike terjala 70 milijonov mrtvih, kako so na kontinet pripeljali 12 milijonov črnskih sužnjev, ki so zamenjali iztrebljene indijance. Spomnil je tudi, kako je Kuba pred 100 leti doživela pravi holokavst, tako da je v uničevalnih taboriščih pomrlo na tisoče žensk, otrok in starcev. Danes poskušajo ponovno uresničiti podoben genocid z drugimi sredstvi. Pri tem je Castro omenil ameriški embargo in poudaril, da kubansko ljudstvo ne sprejme diktatov največje svetovne velesile, ki je večja kot je bil nekoč Rim, ki je skušal prvim kristjanom vsiliti svojo voljo. »Tako kot tisti prvi obrekovani kristjani, ki so raje šli v smrt, kot da bi zatajili vero, tako tudi mi gremo raje v smrt kot da bi zatajili našo revolucijo.« Po Castrovih besedah imata torej tako Cerkev kot kubanska revolucija svoje mučenike. Med obema je ogromno skupnega, a tudi dosti raz-lik. Voditelj kubanske revolucije je nato dal skraj- no temačno sliko današnjega sveta, ki ga tarejo krivice, brezposelnost, lakota, analfabetizem, prostitucija, izkoriščevanje otrok, rasizem, ksenofobija in uničevanje naravnega okolja. Kritiziral je tudi potrošniško družbo, ki jo nekateri hočejo vsiliti vsemu svetu in pri tem navedel, da se proti vsemu temu bori tudi »vaša svetost«. »Hrabremu in občudovanja vrednemu« papežu zaradi svoje zavzetosti v korist trpečih je Castro izrekel dobrodošlico v imenu vsega kubanskega ljudstva. Papežev govor je bil seveda bolj pastoralen, v njem pa je poglavar katoliške cerkve že nakazal v grobih smernicah, kar bo vse te dni ponavljal v posegih in homilijah. Predvsem je papež poudaril, da je prispel na Kubo, da bi potolažil njeno Cerkev, ki je ostala zvesta tudi v »izredno težkih okoliščinah«. Danes si kubanska Cerkev Na slikah (telefoto AP): pod naslovom papež izstopa iz letala v Havani; spodaj množica na ulicah. želi širšega prostora, tako da bi lahko nadaljevala svojo misijo. Ponovil je tudi misel, ki jo je izrekel ob začetku svojega pontifikata: »Ne bojte se odpreti vaših src Kristusu.« »Cerkev ponavlja ta poziv vsem brez izjem, tako po-smaznikom, družinam kot narodom.« V svojem govoru se je papež zahvalil predsedniku Castru in poudaril, da »moli«, da bi ta dežela lahko vsem ponudila ozračje svobode in medsebojnega zaupanja, družbeno pravičnost in trajen mir. »Naj se Kuba z vsemi svojimi prekrasnimi možnostmi odpre svetu in naj se svet odpre Kubi, tako da bo to ljudstvo lahko z upanjem zrlo v bodočnost«. Oba govora sta bila torej zelo umirjena in do neke mere tudi diplomatska, saj si tako papež kot Castro želita, da bi obisk najbolje uspel. Papeža je od letališča do havanske nunciature dočakala ogromna množica ljudi, saj je režim vsem delavcem in uslužbencem omogočil, da so šli pozdravit papeža, ne da bi jim okrnili plač. Sicer pa se je glasnik Bele hiše že včeraj odzval na papežev poziv: dejal je, da je embargo ameriški zakon, ki uživa podporo velikega števila poslancev obeh ameriških strank, demokratov in republikancev, Z drugimi besedami, vrata VVashingtona ostajajo zaenkrat zaprta. Zavzel se bo za človekove pravice, od Castra zahteval vso resnico in obsodil ameriški embargo . Vatikan - Med doi- gun poletom proti Kubi je Papež Janez Pavel II. v sproščenem pogovoru s Časnikarji spregovoril o skorajšnjih izzivih, ki ga Čakajo na kubanskih tleh. Kot kaže ne bo zamolčal nobene za kubanski režim kočljive teme. Tako bo podobno kot med svojimi potovanji v Mehiki in na Poljskem leta 1979 spregovoril o človekovih pravicah. »Človekove pravice so temelj civilizacije in normalne družbe,« je povedal papež in takoj pristavil, da kdor povabi papeža, je že prej računal, kaj bo govoril. Na vprašanje, kaj bi hotel slišati od Fide- la Castra, je papež odgovoril, da si želi resnice, ker hoče vedno in povsod poslušati le resnico. »Hočem da mi pove svojo resnico, kot človek, kot predsednik, kot poveljnik revolucije. Pa tudi resnico o svoji državi, o odnosih med Cerkvijo in državo, o vsem kar je za nas in za vse po- membno. Že povabilo na Kubo je dokazalo, da kubanski predsednik dobro ve, kdo je papež. Mi ne smemo pozabiti, da Božja previdnost vodi usodo sveta,« je še povedal papež. Ustavil se je tudi ob pojmu revolucija in pri tem poudaril, da obstaja Kristusova, Castrova in tudi Leninova revolucija, ki pa imata dvojen pomen. Kristusova pomeni revolucijo ljubezni, druga pa revolucijo sovraštva, maščevanja in žrtev. Papež je tudi spregovoril o krivičnem ameriškem embargu proti Kubi, ki prebivalstvu povzroča toliko trpljenja. Jasno je povedal, da bi od ZDA zahteval, naj prekinejo ta embargo. Pošalil se je tudi na račun svojega zdravja, ki ni tako, kot je bilo leta 1979. Vsekakor pa je o svojem zdravju seznanjen, ko prebira časopise, se je še pošalil. Manj sproščeni so bili včerajšnji komentarji o skorajšnjem papeževem obisku. Državniki so raje molčali, med redkimi se je oglasil španski premier Jose Maria Aznar, ki je prepričan, da papežev obisk ne bo imel kratkoročnih posledic, a bo pustil semena, ki bodo vzklila in dala bogate sadove. Glasnejši so bili pisatelji, ki so svoje misli podali na številnih časopisih. Tako je mehiški pisatelj Carlos Fuente zapisal, da obisk ne bo povzročil na Kubi velikih sprememb, a bo lahko odprl pot postopni normalizaciji odnosov med VVashingto-nom in Havano. Izrazil je tudi prepričanje, da je uresničljiva socialistična Kuba, ki bi bila dobro upravljena, odprta v svet in utrjena v svoji izredni kulturi. Papežev obisk bi torej lahko bila za Castra tista priložnost, da odpre pot demokraciji in neboleči zamenjavi oblasti. Popolnoma nasprotnega mnenja je bil pisatelj Vit-torio Messori, za katerega ni bilo pametno na tak način obdarovati starega diktatorja. »Papežev obisk mu bi lahko dal kisika, svežega zraku, ki bo zavrl demokratični razplet.« Messori pa ne izključuje, da bo papež izkoristil ta obisk pri »včerajšnjem sovražniku«, da bi udaril po »jutrišnjih sovražnikih«, po pristaših neoliberistič-nih idej. Odpovejte se sovraštvu in zameram! HAVANA, MIAMI - »Odpovejte se sovraštvu in zameram in sprejmite našo vero s hrabrostjo, z dostojanstvom in ponosom.« Ob teh besedah, ki jo je med pridigo izrekel msgr. Eduardo Boža Ma-svidal v cerkvi Božje milosti v Havani, je bila vidna ganjenost vernikov, saj 83-letni Masvidal ni navaden verski dostojanstvenik, je neke vrste simbol kubanske Cerkve. Bil je havanski pomožni škof, ko ga je leta 1961 Castrov režim z drugimi 131 duhovniki izgnal iz države. Sedaj se je po zaslugi papeževega obiska lahko vrnil med svoje nekdanje vernike. V njegovih besedah pa je bila prisotna samo ljubezen, ko je vse pozval naj molijo za enotnost vseh Kubancev, tistih, ki živijo na Kubi in tistih, ki so v tujini, ker so vsi združeni v veri in ljubezni. Poudaril je tudi, da je treba porušiti »zid sovraštva, ker ne smemo še vedno gledati v preteklost, ker je preteklost preteklost«. Kuba naj torej po besedah tega upokojenega škofa gleda v bodočnost in naj se ne ozira v preteklost. V preteklost pa gledajo kubanski begunci na Floridi, ki so se le s težavo sprijaznili z tem papeževim obiskom. Prav tem se je v Miamiju obrnil škof Thomas VVenski, ki je v homeliji povedal, kako je Castro v brezupnem položaju, tako da se je moral obrniti na Cerkev. Miamski škof je prepričan, da se bo vloga Cerkve na Kubi normalizirala in da bo lahko odigrala pomembno vlogo v prihodnjem tranzicijskem obdobju. S to vlogo pa se kot kaže ne strinjajo kubanski begunci, ki se čutijo izrinjene. Se več, v preteklosti so Cerkvi celo očitali, da je premila s komunisti. VVenski se je zavzel tudi za ukinitev ameriškega embarga, ki je do sedaj prizadel samo prebivalstvo, a je režim dobesedno utrdil. Castro po škofovih besedah lahko trdi, da kubanski režim ni uspešen prav po zaslugi ameriškega embarga, ko tega ne bo, ne bo več imel opravičil. 4 Četrtek, 22. januarja 1998 MNENJA, RUBRIKE, AKTUALNOSTI GLOSA Tudi Slovenci smo lahko nevarni Jože Pirjevec Pavel Fonda je v zadnji številki ljubljanskega tednika Razgledi objavil zanimiv intervju v katerem je spregovoril o svojem delu na področju psihoanalize, pri tem pa se spoprijel tudi s problemom medetiCnih odnosov v našem prostoru. Med izjavami, ki jih je podal, je bila najbolj odmevna njegova ugotovitev, da moramo na razmere med Slovenci in Italijani gledati tudi skozi oCala slednjih in da je treba pri tem sprejeti za nas nekoliko nenavadno resnico: tudi Slovenci smo lahko nevarni. Bili smo nevarni na prelomu stoletja, ko je slovensko meščanstvo krepko spodjedalo hegemonijo italijanskega v Trstu, še bolj pa seveda po drugi svetovni vojni, ko se nam je s pomočjo jugoslovanske armade posrečilo tisto, kar se Italijanom nikoli ni: z orožjem v roki vojaško zasesti celotno obalno področje. Iz nevarnosti, ki so ga predstavljali Italijani za nas in nevarnosti, ki smo jo mi predstavljati za Italijane, je zrasla konfliktna situacija, ki je negativno vplivala na kvaliteto našega skupnega življenja tako na duševni kot na gospodarski in politični ravni. Kljub temu, da je čas omilil marsikatero ostrino, danes ne moremo še reči, da bi se razmere v medsebojnih odnosih radikalno izboljšale in da ni mogoCe predvidevati v bodočnosti novih napetih trenutkov. Scenarija, ki si ju lahko predstavljam, sta v bistvu dva. Prvi, ki se nekako že oblikuje, je naslednji: Italija bo udejanila svojo politiko prodiranja proti Srednji in Vzhodni Evropi in v njej postala vodilna gospodarska in kulturna sila. Pritiskala bo v prvi vrsti na Slovenijo, ki se zaradi pomanjkanja obrambnih klic predvsem v svojem osrčju, kjer prevladujeta kontinentalna miselnost in brezskrbnost, ne bo znala zadosti učinkovito braniti. V nenasilni, rekel bi skoraj elegantni obliki, se bo ponovila situacija iz leta 1941, ko si je Italija priključila Ljubljansko provinco z namenom, da si ob ugodni priliki prisvoji celotno Slovenijo. Primorski Slovenci v svoji trmi takega razvoja verjetno ne bomo pohlevno sprejeti, to pa lahko pogojuje nastanek žarišča napetosti, kakršne poznamo povsod v Evropi: od Severne Irske do Kosova. Drugi scenarij pa predvideva naslednje: zaradi notranjih problemov Italiji njen pohod proti Podonavju in Balkanu ne uspe. Nasprotno, Slovenija se gospodarsko moCno uveljavi in postane nekakšna mala Švica, s tem pa začne pritiskati na obmejno italijansko področje, predvsem na Trst, ki je nekako vk-lešCen v njen teritorij. Tak razvoj bi seveda okrepil še zelo prisotne strahove lokalnih Italijanov pred »slovansko nevarnostjo« in oživil njihove obrambne mehanizme. Rezultat bi bil isti kot v prvem primeru: vzpon etničnega sovraštva in konftiktualnosti, ki se lahko razrasteta do neslutenih dimenzij. Kako pepreciti takšen razvoj dogodkov? S pametno politiko, ki bo zmožna ustvariti v tem prostoru atmosfero medsebojnega zaupanja in spoštovanja tudi z uveljavljanjem liberalne in napredne manjšinske politike. V tem smislu je treba obisk predsednika Scalfara ob odprtju nove italijanske šole v Piranu brez dvoma pozdraviti. Predvsem v upanju, da se bo ob njem uradni Rim nekoliko zamislil, da ne bi bilo potrebno tudi do Slovencev v Italiji ravnati na kon-struktivnejši način, bližji tistim kriterijem, ki so se uveljaviti v Evropski Uniji v zvezi z zaščito manjšinskih skupnosti. RIM / SPET SPREMEMBE V PROMETNEM ZAKONIKU Čelada obvezna za vse Med vožnjo nič mobitelov Novi zakonski osnutek spreminja marsikaj v 5 let starem zakoniku RIM - Konec je veselja vseh tistih, ki so si izmisliti vse mogoCe vragolije, da bi iz svojega motorčka iztisniti še zadnjo trohico moCi, le da bi šel kak kilometer hitreje. Tudi tisti, ki so si ob dopolnitvi 18. leta takoj sneti varnostno Čelado, Ceš da jim je pravzaprav v napoto in jim »kvari pričesko«, se bodo na cesto spet odpravljati s težkim srcem, z nic kaj priljubljenim pokrivalom. Zato pa si lahko mane j o roke pri avto-šolah, nihče se ne bo mogel učiti vožnje na vozilih, na katerih ni dvojnih pedalov, takih vozil pa zasebniki nimajo. OdloCno bodo stopili na prste tudi vsem tistim, ki z mobitelom na ušesu nerodno obračajo avto z eno samo roko ati volan celo spustijo iz roke, ko morajo prijeti roCico na menjalniku ter dajejo vtis, da sploh ne vedo, kaj se okrog njih dogaja: Čakajo jih slane globe. Vendar ne gre samo za prepovedi: zeleno luč so prižgali motornim kolesom s prikolico, ki bodo lahko služila tudi kot taxi, hvalevredna pa je tudi možnost, da se zaradi glob pritožimo na sodišče in ne samo na kvestorja. Po petih letih, o cikat je bil odobren prometni zakonik, je spet prišlo do sprememb: novi zakonski osnutek je dosedanja določila marsikje radikalno spremenil, za kar v nekaterih primerih sploh ni bilo potrebno veliko truda. Pri določilu, ki nalaga obveznost varnostne čelade, so na primer zbrisati eno samo bese- do, »mladoletniki«. Zato pa so morati dodati cel odstavek k členu, ki govori o zaplembi koles, širših od 1, 30 metra m, dolgih 3 metre in visokih 2, 20 metra. Zakonski osnutek ima skupno 65 členov, ki zajemajo vse vidike prometa, a tudi določila o propagandnih panojih ob cestah, revizijah avtomobilov, izdajah vozniških dovoljenj, prevozu izrednih tovorov itd. Preidimo sedaj h glavnim novostim. VARNOSTNA ČELADA: minister Costa je držal besedo, doslej so1 prevladovale koristi proizvajalcev, sedaj je obvezna za vse motocikliste. Računajo, da bo prihranjenih od dva do tri tisoč milijard tir za bolniške in druge stroške. SPREMEMBE NA MOTORNIH KOLESIH: predvidene so globe od 100 do 400 tisoC lir za tiste, ki s spremembami skušajo povečati hitrost in če bodo nepravilnosti ostale, je predvidena zaplemba vozila. VAJE V VOŽNJI: kdor ima dovoljenje za vaje v vožnji (»roza dokument«), se lahko uči samo na vozilih, ki imajo dvojne pedale, ob njem mora biti oseba v vlogi inštruktorja. MOBITELI: globa za tiste, ki med vožnjo uporabljajo mobitel ali vvalkman, se bo podvojila (s sedanjih 50 - 200 tisoč na 100 - 400 tisoč tir). Ostane dovoljena uporaba aparatov z »živim glasom«. TAXI: lahko jih uporabljajo v »lastne potrebe« izven delovnega časa. Za prevoz oseb bodo prišla v poštev tudi motorna kolesa s prikolico. TARIFE TAHIJEV ZA LETALIŠČA: z dekretom jih bo določil predsednik dežele, v kateri je letališče. VOZNIŠKO DOVOLJENJE: lahko ga odrečejo tudi osebam, ki so bile obsojene na vsaj tri leta jeCe, Ce bi dovoljenje omogočilo ponovitev kaznivih dejanj, zaradi katerih so zaprte. GLOBE: v roku 30 dni, odkar so globo naložiti ali ko smo z njo seznanjeni, je možen priziv tudi na sodne oblasti. Tako kot doslej je še vedno možen priziv na kvestorja. VOŽNJA POD VPLIVOM MAMIL: Ce v primeru prometne nesreče obstaja utemeljen sum, da je šofer pod vplivom mamil in noče pristati na odvzem bioloških tekočin (ne krvi, za kar je potreben pristanek zainteresirane osebe), je poleg zaporne kazni (do meseca dni) in globe (od 500 tisoč do 2 milijonov tir) predviden tudi odvzem vozniškega dovoljenja od 15 dni do 3 mesecev. HOMOLOGACIJE: globe od enega do štirih milijonov so predvidene ne samo za tiste, ki proizvajajo ati prodajajo nehomologirana vozila, temveč tudi za proizvajalce in prodajalce delov, ki ne odgovarjajo določilom. UGOTOVITVE SLOVENSKEGA INŠTITUTA ZA RAZISKOVANJE MEDIJEV MEDIANE V Sloveniji lansko leto manjše zanimanje za medije Na prvem mestu dnevnik nacionalne televizije, sledi POP TV, časniki pa močno zaostajajo LJUBLJANA - Branost, gledanost in poslušanost medijev se je v lanskem letu v primerjavi s prejšnjimi zmanjšala, saj je z nekdanjih 8 ur dnevno padla na 6 ur in 40 minut. Narašča pa naklonjenost medijem z lahkotnejšimi vsebinami ter regionalnim in lokalnim medijem. To je le nekaj ugotovitev inštituta za raziskovanje medijev Mediana, ki je na včerajšnji tiskovni konferenci predstavil podatke o dosegu in izpostavljenosti medijev v letu 1997. Med vsemi mediji je imel lani največji doseg prvi program slovenske nacionalne televizije Slovenija 1 (52%), na drugem mestu pa je komercialna POPtv (49,9%). Sledijo Nedeljski dnevnik (32,7%), Kanal A (25,1%), Pilot, priloga Nedeljskega dnevnika (22,9%), Vikend magazin, priloga Dela in Slovenskih novic (22,4%), Radio Slovenija 2 (21,6%), Slo- venske novice (21,6%), Lady (20,9%), Slovenski delničar (19,9%), Radio Slovenija 1 (19,3%), Jana (18,6%), Ognjišče (18,2%), priloga Delo&Dom (17,2%), Delo (16,9%), Slovenija 2 (16,3%), Dnevnik (14,4%), VeCer (14,1%), Razvedrilo (11,9%) in na 20. mestu Naša žena (11,5%). Za redne gledalce in poslušalce veljajo tisti Slovenci v starosti od 10 do 75 let, ki so včeraj gledali televizijo ali poslušali radio vsaj 15 minut oziroma prebrali časopis ali drug tiskan medij, je o merjenju dosega povedala direktorica Mediane Janja Božič Marolt. Med posameznimi mediji je po dosegu med tiskanimi na prvem mestu Nedeljski dnevnik, sledijo mu Pilot, Vikend magazin in Slovenske novice, pa je razložila vodja projekta Branost, gledanost, poslušanost Jasna Zdovc. Samo med dnevniki so na prvem mestu slednje, sledijo pa Delo, Dnevnik in Večer. Med radijskimi programi vodi Slovenija 2, sledijo Slovenija 1, Radio Maribor MMl in radio Šmarje pri Jelšah. Med televizijami po dosegu za dobra dva odstotka vodi Slovenija 1 pred POPtv, na tretjem mestu je Kanal A s 25% rednih gledalcev. Delež gledalcev televizije v lanskem letu pa ima največji POPtv (34%), Slovenija eno Četrtino, Kanal A 13%, Slovenija 28%, približno 20% pa odpade na druge televizijske programe. Gledanost televizijskih programov je najveCja zveCer, pri čemer najveCji odstotek ljudi gleda osrednji TV Dnevnik nacionalne televizije (skoraj 35%), potem pa ima tja do 22. ure naj-vecjo gledanost POPtv (25%). Mediana je v okviru danes predstavljene raziskave med drugim ugotavljala tudi, katere dnevnike berejo gledalci TV Dnevnika in 24 ur na POPtv. Najbolj brane so Slovenske novice (21,4% za TVD in 24,3% za 24 ur), potem za TVD sledi Delo (18,5%), za 24 ur pa Večer (22,2%). Med gledaci TVD VeCer bere le 12,2%, Dnevnik pa 11,8%. Med gledalci 24 ur jih najmanj bere Delo (15,5%), Dnevnik pa 16,4%. Mediana je prvič lani raziskovala tudi dostop in uporabnost interneta. V letu dni se je dostop povečal skoraj za 100% in je konec leta 1997 znašal dobrih 11%, vendar pa to še ne pomeni, da ga toliko ljudi tudi dejansko uporablja, je povedala Maroltova. Med 135.000 anketiranimi ga redno vsak dan uporablja 31.000 ljudi, kar 41.000 pa nikoli. Uporabnike najbolj zanimajo splošne informacije, zabava (t.i. deskanje) in elektronska pošta. (STA) Publika, na nivoju, aspekt, v komi, pod pergolo. Naši mlajši napovedovalci na Radio Trst A in nekateri dopisniki in novinarji Primorskega Dnevnika nas zadnje Čase kar radodarno in pridno »učijo« »Ta novi slovenski uCeni jezik« : Publika, na nivoju, v komi, aplavz, aspekt, v peigoti, in še kaj - te besede so se kar udomačile in le malokoga od nas motijo. Ja pa saj »na nivoju« povedano je ta govorica bolj uCe-na in za našo publiko bolj blagodo-neCa. Pa poglejmo malo po nabranem cvetju: Dvorana je kar pokala od smeha, in V zadnjem Času smo prejeli nekaj Pisem uredništvu z nečitljivim podpisom ali s podpisom, iz katerega ni mogoče ugotoviti istovetnosti avtorja. Zato ponovno sporočamo, da na željo avtorja lahko objavimo pismo prež pospisa, vendar ne objavljamo pisem, za katera v uredništvu ne moremo ugotoviti, kdo je njihov avtor. publika je nagradila z dolgim prisrčnim aplavzom. (Gorica), igralce. Odziv publike je bil enkraten, saj je bila dvorana polna do zadnjega kotička. (Gorica). Gledališka skupina Terzo Teatra se bo predstavila publiki. BuCni aplavzi publike, predstava na visokem nivoju. (Labodje jezero) Nova Gorica. Policija je rešila mladeniča v komi. Mislim, da je italijansko gledališče na nižjem nivoju (Nikla - Matejka). Prigode kmeta so močno zabavale publiko. Praznik treh županov je navdušil številno publiko. Zdej bo pa ta naša publika na potez! Ej publika, publika ... kako malo jo poznaš, da se rada sprevrže v sovražnika odra... joj kolko publike (Radio Trst A-1.1.1998.) Potuhnjeno se ta latovščina nepotrebnih tujk udomačuje pri nas in spodriva naše slovenske izraze: Na nivoju - na ravni, publika - občinstvo, poslušava, v komi - v nezavesti, aplavzi -ploskanje, - aspekt, vidik, - pergola: lat-nik. PISMA UREDNIŠTVU Pri uporabi navedenih tujk prednjačijo menda napovedovalci Radio Trst A - goriškega porekla, kjer so omenjene tujke kar nekam udomačene. Izraz »v komi«, ki ga uporablja dosledno časnikar Primorskega Dnevnika je pa že stvar miselne lenobe in brezbrinosti do našega jezika. Izplavajmo, izplavajmo malo iz te lenobe in površnosti in pokažimo, da z našo slovensko besedo lahko vse lepo in po domače povemo. BM (naslov v uredništvu) Gladovna stavka Primoža Sancina Najprej se Vam zahvaljujem za tridnevno poročanje o moji etnični gladovni pobudi, za pritegnitev pozornosti in solidarnosti v zvezi z mojimi težavami. Se posebno se Vam zahvalim za objavljeno sliko, kjer se tudi opazi za kakšno pobudo gre. Obžalujem dejstvo, da nekateri Cita-telji zelo možno ne bodo razumeti bistvo te edinstvene pobude med Zamejci. Iz tiskovnega poročila, jasno izhaja da težave, ki jih doživljam izhajajo samo ker vstrajam pri javni rabi slovenskega jezika. Sicer, imam veliko člankov Primorskega Dnevnika, ki na veliko in nedvoumno obveščajo javnost, da je priznana prosta raba slovenščine v odnosih z oblastmi! Prav pred koncem leta ste objaviti vest, da je mogoče uporabljati slovenščino tudi v odnosih z Deželo in to na podlagi razsodbe D.U.S. št. 789/97. Mogoče so me prav vsi ti članki in pravne razlage, ki ste jih objaviti, prepričati da imam nekaznivo pravico do uporabe materinega jezika v javnosti? Ce sedaj Vi vstrajate na tezi, da Cita-telji »ne smejo« vedeti, da pišete »neresnične trditve«, s tem da jih ne obvestite za bistveni razlog mojih težav, bi lahko razumel, da to delate namerno, da škodite mojemu ugledu v javnosti. To bi lahko bilo razvidno (po pravni analizi) tudi s tem, da medtem ko nedvoumno izjavljate (v drugem primera), da se ne strinjate z nečesim, v mojem slučaju niste še nikdar izrekli Vašo mnenje, oziroma prepričanje. Niti solidarnosti nisem opazil. Ker gre za Našo Staro Pravdo in ker sem stvarno pripomogel prepričati več Naših »sovražnikov«, da niso vsi Slovenci plašljivci, oziroma da obstajajo Slovenci ki imajo »jajca« (kot je svojčas izjavil današnji poslanec Peterle!), bi zelo cenil, da bi popraviti to pomanjkljivost. Obenem bi Vam bil hvaležen, Ce bi sprejeti pobudo, da bi javiti Citateljem, da v Uredništvu za 15 dni (veC ali manj) imate na razpolago formular, ki ‘Vam ga pošiljam v prilogi, kjer vsakdo ki želi izraziti svojo solidarnost do moje pozitivno izpeljane pobude, lahko to tudi izrazi s podpisom v formular. Seveda, bi bilo nekaj prelepega, Ce bi tudi uslužbenci bivšega Partizanskega Dnevnika masovno podpisali obrazec. 2e sedaj se Vam zahvalim za vso pozornost dodeljeno tej moji pismeni zahtevi v duhu medsebojnega spoštovanja in skupne vsemanjšinske cilje. Želim Vam Novo Leto polno zadoščenj in uspehov Wmn7 SaDdn Op. ur.: Pismo g. Sancina smo objavili v celoti v besedilu, kot smo ga prejeti v uredništvo. ŠOLSTVO / N12JA SREDNJA ŠOLA I. GRUDNA GOSPODARSTVO / RAZISKAVA ZVEZE CISL Kakšna bodočnost kriškega oddelka? Nobrežinsko šolo agilna s številnimi stiki in dejavnostmi Stalno upadanje števila zaposlenih Nojhujša kriza je v industrijskem sektorju V drugih pokrajinah FJK je položaj boljši Že leta ponavljamo, da predstavljajo vpisovanja v šole težko preizkušnjo za zamejsko šolstvo in - temu posledično - tudi za vso manjšinsko skupnost, saj se njena prihodnost v mnogočem odraža v šolski sedanjosti. Te dni potekajo vpisovanja tudi v prve razrede nižjih srednjih šol. Vpisovanja v srednje šole niso nič manj pomembna od vpisovanj prvošolčkov, kot zgovorno kaže letošnji primer oddelka nižje srednje šole Iga Grudna v Križu. Šolsko poslopje, ki leži ob pokrajinski cesti na pol poti med Križem in Nabrežino, obiskuje letos skupno sedem dijakov. Vsi so dijaki 3 razreda; po opravljeni maturi bodo zapustili šolo. V 5. razredu kriške osnovne šole Alberta Suka - ki predstavlja naravni rezervoar za oddelek nižje srednje šole - se letos učijo trije učenci. Tudi ko bi se vsi vpisali na kriški oddelek, bi na šoli ne mogli ustanoviti razreda, saj bi bilo število vpisanih res preskromno. Učenci naj bi se zato vpisali na matično Solo, to je v Nabrežino. Ce ne bo prišlo do res presenetljivih novosti, bo ostal kriški oddelek nižje srednje šole brez dijakov in brez razredov. Osamel bo. Po predvidevanjih, ki izhajajo iz pregleda učencev v kriški osnovni šoli, naj bi sameval tudi naslednji dve šolski leti (1999-2000 in 2000-2001), saj obiskuje letošnji četrti razred le en učenec in tudi v betjem razredu se uči le en šolar. Nekoliko bolje kaže za Šolski leti 2001-2002 in 2002-2003. Takrat bi morali prestopiti z osnovne na nižjo srednjo šolo učenci sedanjega drugega in prvega razreda. Po podatkih, ki jih je ob začetku šolskih let posredovalo tržaško šolsko skrbništvo, se v drugem razredu uči sedem učencev, v prvem pa devet, kar je dovolj za ustanovitev samostojnih razredov. Po veljavnih normah imajo šole, na katerih je zamrla šolska dejavnost, do pet let časa za ponovno uvedbo pouka. Ko bi ostal kriški oddelek nižje srednje šole letos in še naslednji dve leti brez dijakov, bi imel še vedno možnost, da po treh suhih letih ob primernem vpisu spet uvede na šoli pouk. Ob teh ugibanjih pa se zastavlja novo vprašanje: kako bo ustrojena italijanska nižja srednja šola čez tri leta? Minister za šolstvo Lui-gi Berlinguer želi čim prej uvesti reformo italijanskega šolskega sistema z novimi določiti o 10-letnem obveznem šolanju in z novo šolsko strukturo, ki naj bi ne temeljila več na treh šolskih stopnjah kot sedanja (z osnovno, nižjo in višjo srednjo šolo), pač pa le na dveh (z osnovno in višjo srednjo šolo). V tako prenovljenem sistemu bi bila sedanja nižja srednja šola razdeljena med osnovno (ki bi si »prisvojila« tudi zadnji letnik vrtca) in višjo srednjo šolo. Nižja srednja šola, kot jo sedaj pojmujemo, bi »de facto« izginila. Ob takih ministrskih napovedih in ob takih previdevanjih o vpisih v naslednjih letih ostaja bodočnost kriškega oddelka nižje srednje šole neznanka. Na matični nabrežinski nižji srednji šoti Iga Grudna so se tudi letos že pripravili na sprejem novih Medtem ko v drugih pokrajinah Furlanije-Ju-lijske krajine gospodarstvo počasi premošča krizo, je na Tržaškem žal še vedno opaziti precej negativne trende, kar velja še posebno za industrijski sektor. Leta 1991 je bilo v pokrajini zaposlenih 91.500 ljudi, v preteklem letu pa je število zaposlenih v vseh sektorjih in panogah znašalo 84 tisoč enot. Te nespodbudne, a gotovo zelo koristne podatke je posredovalo krajevno vodstvo sindikalne zveze CISL (na sliki pokrajinski tajnik Paolo Coppa) na osnovi uradnih raziskav statističnega zavoda. V industrijskem sektorju je trenutno zaposlenih približno 12 tisoč delavk in delavcev, leta 1991 pa so mestne industrije zaposlovale skoraj 18 tisoč ljudi, kar pomeni izgubo dijakov. Povezava med nižjo in osnovnimi šolami teče že nekaj let. Profesorji so se že srečali z učitelji osnovnih šol, da bi se domeniti o poteku sodelovanja, z namenom, da bi osnovnošolcem zagotoviti čim lepši prehod z osnovne na nižjo srednjo šolo. V prihodnjih tednih in mesecih bo steklo nekaj skupnih dejavnosti in gostovanj, da bi petošolci spoznali novo okolje. Sola je sila agilna, saj že vrsto let goji plodne stike s komensko osnovno šolo, z dvojezično šolo v Borovljah in s krajevno italijansko srednjo šolo, ob tem pa sledijo dijaki številnim drugim dejavnostim. Po predvidevanjih bi se moralo na šolo vpisati kakih 15 novih dijakov, sicer manj od lanskih 25, a vseeno dovolj za ustanovitev solidnega prvega razreda. -[ solstvo / sindikat snals Šolska avtonomija: predvidevanja za italijanske šole na Tržaškem Osnutek ministrskega odloka o pogojih za uvedbo šolske avtonomije, o katerem smo obširno poročali v prejšnjih dneh, odmeva tudi v italijanski šolski javnosti. Avtonomni šolski sindikat Snals je v tiskovnem sporočilu podrobno ocenil, kako bo uvedba šolske avtonomije vplivala na italijanske šole na Tržaškem. Učinek bo podoben tistemu, ki ga bo imela na slovenske šole, če se ministrstvo medtem ne bo odločilo za drugačne pogoje (šolsko avtonomijo bodo dodelili šolam s 600 do 900 šolarji, na goratih območjih in ob posebnih značilnostih pa s 300 do 400 šolarji). Na Tržaškem bi se število italijanskih didaktičnih ravnateljstev zmanjšalo od sedanjih 12 na 9. Število nižjih srednjih šol bi se skrčilo od 13 na 5, število višjih srednjih šol pa od 13 na 8. Skupno bi si torej status avtonomnih šol pridobilo 22 šolskih zavodov, medtem ko deluje sedaj 38 didaktičnih ravnateljstev in ravnateljstev srednjih šol. Sindikat Snals je tudi orisal, kako bi uvedba šolske avtonomije delovala na šole s slovenskim učnim jezikom. Predvidevanja se ujemajo s tistimi, ki smo jih objavili v našem dnevniku. Od 14 didaktičnih ravnateljstev in ravnateljstev nižjih in višjih sredjih šol bi jih obdržali le polovico. V tiskovnem sporočilu piše, da bi bile torej tudi naše šole oškodovane, stanje na slovenskih šolah ne bi bilo nič kaj boljše od stanja na italijanskih. Zato sindikat Snals meni, da bi morali pri uvajanju šolske avtonomije upoštevati drugačne pogoje, ne le izključno število vpisanih. šest tisoč delovnih mest. To je za majhno stvarnost, kot je tržaška, res zelo zaskrbljujoč podatek. In krizi v industriji žal še ni videti konca, kot dokazuje npr. zelo negotova usoda Tovarne Velikih motorjev (GMT). Kriza, kot vedno, najbolj pesti ženske. To je razvidno iz podatkov o vpisanih v seznamu brezposelnih in tistih, ki iščejo prvo zaposlitev, kjer je žensk znatno več od moških. V letu, ki se je komaj izteklo, je vsekakor opaziti majhne znake preporoda, vsaj kar zadeva števila zaposlenih. V zadnjem trimesečju 1997 se je namreč na osnovi podatkov CISL negativni trend nekoliko zaustavil, saj se je seznam zaposlenih povečal za približno dvesto enot, posebno v obratih z visoko tehnologijo. Prva lastovka še ni znanilka pomladi, morda pa se bo situacija res spremenila na boljše. Bomo videli. Kot rečeno, je Trst negativna točka v primerjavi z ostalimi precjeli naše dežele, posebno v odnosu do Furlanije, kjer je industrija, po obdobju krize, znova na zeleni veji. A gre za popolnoma drugačno gospodarsko realnost. Pri nas se je preustroj industrije, posebno tiste z državno soudeležbo, začel z veliko zamudo. Dovolj, da pogledamo boljunsko TVM, medtem ko predstavlja izkušnja škedenj-ske železarne svetlo točko, ki pa jo bo zaradi posebnosti tega obrata zelo težko posnemati. SODIŠČE / STEČAJ FERROVIE NORD V ITALIJI JE PREBIVAL ILEGALNO Vpleteno tudi bivše vodstvo TKB O zahtevi po sojenju se bo sodnik izrekel prihodnji teden Usodna odločitev mladega Ukrajinca Bil je brez ustreznih dokumentov in bi bil moral zapustiti državo - Strgat je ves denar Milansko tožilstvo je zahtevalo sojenje trem bivšim vidnim voditeljem bivše Tržaške kreditne banke, ravnatelju Vitu Svetini, predsedniku upravnega sveta Egonu Krausu in direktorju komercialnega oddelka Milanu Tavčarju, vpletenih v preiskavo o stečaju delniške družbe Fer-rovie Nord, prihodnji teden pa se bo o zahtevi izrekel sodnik za predhodne preiskave. Na seznamu tožilstva je vsega skupaj 46 oseb, med katerimi so še trije Tržačani, univerzitetni profesor Guido Gerin (sedaj je v vodstvu otroške bolnišnice Burlo Garofolo), univerzitetni profesor Alessandro Querci (od septembra je v hišnem pripora) in njegov sin Gabriele (baje je na tujem, v Ukrajini). Družba Ferrovie Nord je šla v stečaj 24. februarja 1994, kr ah je znašal 170 milijard lir. Imela je tudi delnice dražbe »Cantieri Trieste«, ki jih je odstopila »Tirrenici Finance and Trade««, ki naj bi pripadala »grapi Querci«. Po mnenju milanskega pravdništva (o krahu je preiskovala tudi genovska protimafijska direkcija) se upravitelji Ferrovie Nord sploh niso ozirali na koristi družbe in upnikov, njihov edini cilj je bilo osebno bogatenje, skupaj z »grupo Querci« in orugimi vpletenimi osebami pa so postavili na noge pravi sistem, ki jim je omogočal vsakovrstne operacije. Njihova brezobzirnost je pripeljala v stečaj številne drage dražbe. Dražba »Ferrovie Nord« je izdala tudi za 29 milijard lir obveznic, od katerih je TKB odkupila za 15 milijard, ostalih ni odkupil nihče. Svojčas je Svetina dejal, da »direktno s Ferrovie Nord nisem imel opravka«, Egon Kraus pa je povedal, da je TKB res kupila »določeno število obligacij, ki so takrat normalno kotirale na borzi«. Eden od bivših večjih delničarjev TKB Vanja Lokarje na take trditve pripomnil, da se čudi »izjavam gospoda Svetine, da ni poznal nobenega v tej dražbi. Z nekom se je le moral dogovarjati za nakup 15 milijard obveznic, saj se jih na borzi ni dalo kupiti, ker niso bile nikoli kotirane, čeprav nam gospod Kraus trdi prav obratno. Tudi hipoteka, s katero naj bi bile te obveznice zajamčene, je bila nezadostna in tudi glede tega bi se lahko odprlo zanimivo poglavje. Vse pa se je končalo tako, da je družba Ferovie Nord šla v stečaj in je TKB izgubila vse...« S »Cantieri Trieste« pa se ne ukvarja samo milansko sodišče, temveč tudi tržaško. Prihodnji teden bo morebiti tudi pomemben za tržaško preiskavo, ki jo vodi namestnik državnega pravdnika Federico Frezza: švicarsko sodstvo je namreč pristalo na sodelovanje in tako bo Frezza odpotoval v Lugan, kjer se bo sestal s svojim švicarskim kolegom. V Italijo je prišel pred šestimi meseci, želje in sanje, ki so ga popeljale v svet, se mu verjetno niso uresničile, naposled je imel celo težave pri povratku domov, tako da se je mladi Ukrajinec odločil za usodni korak. Samo nekaj ur pred tragično odločitvijo so ga mimoidoči opaziti v mestnem središču, bil je ves zbegan. Pospremiti so ga v bolnišnico, kjer so ugotoviti, da je v hudi depresiji. V bolnišnici se ni zadržal, težko se je bilo z njim sporazumeti, ker ni govoril nobenega dragega jezika, a nihče ni poznal njegovega. Truplo 26-letnega Vasila Balanika, tako je bilo nesrečnežu ime, je nekaj po 7. uri odkril občinski čuvaj. Bil je še mrak, opazil je, da med 2. in 3. nadstropjem nekaj visi z zidarskega odra, ki so ga postavili v Ul. Malcantonio, kjer čistijo pročelje. Sprožil je alarm, prišlo je osebje službe 118, prihiteti so gasilci, agenti, vendar za Balaniko-va ni bilo več pomoči. Čeprav je bil v Italiji že precej mesecev, vse do nedavnega ni imel opravka s silami javnega reda. Prav v Trstu so ga 19. januarja ustaviti karabinjerji, bil je brez ustreznih dokumentov in kvestura je izdala nalog za izgon, imel je 15 dni časa, da zapusti državo. Pred tremi dnevi so ga spet ustaviti, v žepu je imel vozovnico Gioia Tauro - Budimpešta, vendar pravijo, da zaradi neveljavnih dokumentov ni mogel v nobeno od sosednjih držav. Predno si je vzel življenje, je strgal fotografijo nekega dekleta. Strgal je tudi ves denar, okrog 1500 dolarjev, ki si jih je prihranil z delom v Italiji, koščke so našli na pločniku pod odrom. Na žalost to včeraj ni bil edini usodni korak. Navsezgodaj zjutraj se je neka ženska pognala skozi okno svojega stanovanja v Ul. Crispi, bila je na mestu mrtva. Poziv ACU v korist Kurdom in Alžircem Pokrajinsko vodstvo Združenja krščanskih delavcev ACLI je ostro obsodilo preganjanje Kurdov in pokole v Alžiriji. Kurdom so države, v katerih živijo, odvzele temeljne človekove pravice, v Alžiriji pa obsedeni verski skrajneži koljejo ljudi ne da bi jim vojaške oblasti preprečile pokole. Tržaško vodstvo ACLI je v tej zvezi pozvalo italijansko vlado in vladno večino, naj posežejo pri evropskih institucijah in pri Organizaciji združenih narodov, da bi se poslužili vseh možnih oblik diplomatskega in gospodarskega pritiska za zaustavitev pokolov, če pa bi Turčija in Alžirija, nadaljevati s kršenjem človekovih pravic, je ACLI predlagala vladi prekinitev diplomatskih odnosov z obema državama. Poleg tega je združenje ACLI predlagalo, naj vlada izvede humanitarno akcijo za prizadete ljudi, in to neodvisno od stališč drugih evropskih partnerjev. Nazadnje je združenje predlagan, naj vlada pripravi načrt za dostojen sprejem beguncev, ki se bodo zatekli na italijanske obale, da bi se izogniti pokolom v lastnih državah. Ce bo Evropa le nemo in slepo sledila obema tragedijama, bo pomenilo, da je grajena na človeško zelo krhkih temeljih, kar bi se ji znalo maščevati, je bilo še mnenje tržaškega vodstva ACLI. OPČINE / JUTRI ZVEČER Redni občni zbor Glasbene matice Ob pregledu delovanja šole in drugih dejavnosti tudi o preustroju šole GM Jutri bo na Opčinah vsakoletni redni občni zbor Glasbene matice, in sicer ob 19. uri (v drugem sklicu) v prostorih Zadružne kraSke banke. Na dnevnem redu je ob pregledu delovanja Sole in drugih dejavnostih (na primer koncertna sezona) še razprava o preustroju Sole, zbrani pa bodo tudi volili nov odbor. Na jutrišnjem obenem zboru bodo zbranim poročali predsednik Drago Stoka, tajnik Primož Možina in blagajnik Rudi Bartalot. Poročila se bodo nanašala na vse sedeže oz. pokrajine, v katerih so podružnice GM, se pravi na tržaško, gori-ško in videmsko pokrajino, v slednji ima GM šoli v Spetru in Ukvah. Ob rednem Šolanju gojencev pa bo beseda tudi o skupinah, ki delujejo v okviru GM, in sicer o zborih in glasbenih sestavih. Pomembna pa je tudi koncertna dejavnost, ki jo Glasbena matica redno prireja, Čeprav se mora nenehno soočiti z raznimi težavami, predvsem ekonomskega značaja. O finančnih težavah bo govor tudi v zvezi z rednim poslovanjem, saj so sredstva, ki jih ustanova prejema iz deželnih virov, nezadostna, ker se med drugim vsota ni zvišala od leta ’91. Med najbolj aktualna vprašanja pa sodi preu-stroj Sole, ki naj bi postala državna. Glede tega se vse potrebno dovolj po-voljno razpleta, saj so si predstavniki šole GM na primer že ogledali poslopje, ki naj bi tržaška občina dala šoli v najem. To bi bil prvi korak na poti publicizacije šole, saj mora imeti šola javnega značaja sedež v poslopju, ki je last neke javne krajevne uprave oz. ustanove. Ob tem vprašanju se seveda postavlja drugo, in sicer bodoča vloga Glasbene matice, ki bo v prihodnosti ob »javni glasbeni šoli« še nadalje gojila tudi ljubiteljsko glasbeno dejavnost. To pa pomeni, da bo GM v bodoče gradila dvojno vlogo, od katerih sta za slovensko narodno skupnost obe nadvse pomembni. NOVICE V ponedeljek srečanje o nepridobitniških dejavnostih Komisija za kulturo pri SKGZ je pobudnik informativnega srečanja o novem državnem zakonu, ki ureja davčne olajšave in pravne novosti za neprido-bitniške organizacije družbene koristi (ONLUS). O vsebini zakonskega odloka, o perspektivah in novih možnostih, ki jih odlok prinaša na družbenem in tudi na gospodarskem področju, bo govoril Nuccio Jovene, državni tajnik pri Forumu tretjega sektorja (Forum Nazionale del terzo settore), ki je sodeloval pri izoblikovanju zakona. Srečanje bo v ponedeljek, -26. januarja 1998, ob 18. uri na sedežu SKGZ v Trstu. Resolucija SKP o trebenski deponiji Pokrajinska svetovalca Stranke komunistične prenove Bruna Zorzini Spetič in Dennis Visioli sta predložila resolucijo, v kateri zahtevata revizijo pokrajinskega načrta o odlagališčih. Komunistična prenova predlaga, naj se iz tega plana dokončno izključi nekdanjo odlagališče pri Trebčah, o katerem naj se izreCe pokrajinski tehnični odbor. Svetovalca menita, da je prvotni načrt sprejel izredni komisar, ki ne odraža demokratične volje, proti odprtju odlagališča za gradbeni material pri Trebčah pa so se že izrekli tržaški občinski svet, vzho-dnokraški rajonski svet, naravovarstveniki in tudi številni strokovnjaki. Oddaja slovenske TV o zamejskem športu V nedeljo, 25.januarja s ponovitvijo v Četrtek, 29.1. bo slovenska televizija RAI v okviru ciklusa »Pri nas doma« predvajala oddajo o zamejskem športu. V studiu bodo o tem debatirah zdravnica in nekdanja uspešna športnica Irena Tavčar, profesorja telesne vzgoje Franko DrasiC in Aldo Rupel, ki je o Športu objavil tudi veC publikacij, ter predsednik ZSSDI Jurj Kufersin. Gostje bodo debatirali predvsem o vlogi sponzorjev v športu, o načelih, ki so nekoč prevladovala ter o tistih, ki so danes prisotna v našem športnem življenju, o strategijah za bodočnost in o drugih aktualnih temah. Razpravo v studiu bodo popestrih intervjuji s športniki in z tistimi, ki redno spremljajo šport v našem prostoru. Oddajo bo vodil Ivan Peterlin, režiser pa bo Sergej Vere. Oddaja bo na sporedu približno ob 20.50 po TV dnevniku. Večer o Etiopiji Na sedežu krožka SKP za Skedenj in Carbolo v Ul. S.Lorenzo in Selva 4 bo drevi, ob 17.30 predvajanje diapozitivov »Etiopija 1996«, sto let po bitki pri Adui in sto let po proglasitvi itahjanskega cesarstva. - Maša za časnikarje V soboto, 24. t.m., bo praznik sv. Frančiška Šaleškega, zavetnika Časnikarjev. Ob tej priložnosti bo v kapeli cerkve Novega sv. Antona maša za Časnikarje in vse, ki se ukvarjajo s tiskano besedo. Maša, ki jo bo daroval Dušan Jakomin, bo ob 21. uri. Spodletel poskus ropa vškednju Prodajalki je grozil, da jo bo okužil z aidsom, v rokah je imel s krvjo umazano injekcijsko iglo, zahteval je denar, vendar je dekle zagnalo vik in krik in neznanec je pobegnil. Dogodek se je pripetil včeraj zjutraj v pekarni v Ul. di Servola v Skednju. Agenti sedaj skušajo ugotoviti, Ce gre za istega moškega, ki je v soboto z isto tehniko oropal tobakamo v Ul. Battisti, od koder je odnesel pol milijona lir. SLOVENSKI KLUB / PRVI LETOŠNJI VEČER V dveh knjigah lik Izidorja Predana lote Namor in Pavel Petričič predstavila V senci trikolore in Piše Peter Matajurac Novo leto je Slovenski klub zaCel s torkovim večerom, ki je bil posvečen Benečiji, oziroma knjigama, ki sta pred kratkim izšli izpod peresa dveh zaslužnih Benečanov: Paola Petriciga Pod senco trikolore in pokojnega Izidorja Predana Piše Peter Matajurac. V uvodnih besedah predsednice kluba Milica Kravos, ki se je zahvalila SKGZ za pokroviteljstvo nad večerom, je najprej spegovorila Jole Namor in poslušalcem orisla lik Pavla Petriciga (foto KROMA), učitelja, zgodovinarja, publicista, predvsem pa vsestranke-ga pedagoga, ki ima med drugim velike zasluge za nastanek in uspeh dvojezične šole v Spetru. Besedo je nato prevzel Petzri-cig sam in razložil, zakaj je do knjige Pod senco trikolore sploh prišlo. Omenil je, da je v Času, ko je prišla na dan afera Gladio poročal o dogajanju za tednik Novi Matajur. Nato je leta 1996 preminil prijatelj Doric - Izidor Predan in se je porodila zamisel o knjigi v spomin na tega vsestranskega družbenega delavca in zavednega Benečana. Nastala je tako Pod senco trikolore (v slovenski in italijanski izdaji), v kateri avtor podaja skubjektivno kratko pripoved ob nekaterih dogodkih v letih po drugi svetovni vojni. Zadnji del knjig pa posveča predvsem osvetlitvi aretacije Izidorja Predana v letih 50. »DoriCu je madež izajalca ostal za vedno«, je povedala Jole Namor, Čeprav nosi, kot smo izvedeli njegov kazenski list peCat z napisom nulla - nic. Knjiga piSe Petar Matajurac nosi naslov po istoimenski rubriki, ki jo je Izidor Predan dolgo pisal za Novi Matajur, in v kateri je najizraziteje prihajala do izraza njegova »poetična duša« in njegova sposobnost pisanja, kljub temu da je bil samouk in da je šele kasneje, že kot odrasel hodil v Gorico na lekcije slovenščine. To je prva knjigi, napisana v narečju, ki jo lahko vzame v roke vsak odrasli Benečan, saj so do danes številne knjige pisane v beneškem narečju bile namenjene predvsem otrokom. Jole Namor je nato ob odsotnosti napovedanega igralca beneškega gledališča Renza Gorjupa sama prebrala dva odlomkla iz Predanove knjige. V diskusiji je stekel pogovori o odnosih med Furlani in Benečani, predvsem pa o dvojezični Soli v Spetru in njenem nepričakovanem uspehu, tako da je marsikdo izrazil željo, da bi v bližnji prihodnosti Slovenski klub priredil di-slusijski večer o tej naši edini zamejski dvojezični Soli. Poljanka Dolhar MESTNO SREDIŠČE / URADNA OTVORITEV Nova občinska izpostava Novi uradi nadomeščajo izpostavo v Ulici Ugo Foscolo Zupan Riccardo Illy je včeraj dopoldne uradno odprl novo občinsko izpostavo (foto KROMA) za mestno središče v Ul.Giotto 2, ki bo nadomestila občinske urade v Ul.Foscolo. Izpostava bo krila predvsem potrebe prebivalcev rajonskega okrožja Nove mitnice, na razpolago pa bo seveda vsem občanom. V novih prostorih bo imel sedež tudi krajevni rajonski sosvet, poslovali pa bodo tudi uradi socialnega skrbstva ter službe za pomoč ostarelim in onemoglim. V prostorih Ul.Foscolo, kjer je v zadnjem Času Čestokrat prihajalo do velikih vrst zlasti za matične dokumente, bo odslej naprej delovala avtomatska naprava za izdajanje le-teh. _______________KINO ARISTON - 15.00, 17.30, 20.00, 22.30 »Sette anni in Tibet«, r. Jean-Jacques An-naud, i. Brad Pitt. EXCELSIOR AZZURRA - 16.00, 18.00, 20.00, 22.00 »Febbre a novanta«, r. Devid Evans. EXCELSIOR - 15.00, 18.30, 22.00 »Titanic«, i. Leonardo Di Caprio. AMBASOATORI - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »II matri-monio del mio migliore ami-co«, i. Juha Roberts. NAZIONALE 1 - 15.20, 18.40, 22.00 »Titanic«, i. Leonardo Di Caprio. NAZIONALE 2 -16.15 »Špice Girls«; 18.00, 20.15, 22.35 »Uavvocato del diavo-lo«, i. K. Reeves, Al Pacino. NAZIONALE 3 - 15.40, 17.50, 20.10, 22.20 »La vita e bella«, r.-i. Roberto Benigni. NAZIONALE 4 - 16.00, 18.00, 20.05, 22.15 »Wilde«, i. Vanessa Redgrave. MIGNON - 16.00 - 22.00 »L’illibatezza«, pom., prepovedan mladini pod 18. letom. CAPITOL - 16.30, 18.20. 20.15, 22.10 »Tre uomini e una gamba«, i. Aldo, Gio-vanni, Giacomo. ALCIONE - 18.30, 20.15, 22.00 »Happy Together«, r. Wong Kar Wai. -M PRIREDITVE SKD BARKOVLJE prireja v nedeljo, 25. t. m. na sedežu Sirene DAN SLOVENSKE KULTURE. Nastopili bodo gledališka skupina Metronom društva V. Vodnik iz Doline, ki jo vodi Nerina Švab, z lepljenko tržaških pesnikov KAJ BI BILO SONCE BREZ LJUDI in otroški zbor Kresnice pod vodstvom sestre Karmen. Uvodna misel Jana PeCar. Začetek ob 17. uri. MLADINSKI KROŽEK BAZOVICA vabi v nedeljo, 25. t. m. ob 18. uri v kinodvorano v Bazovici na uprizoritev veseloigre v narečju KASNE, KASNE, SAME TASNE v režiji Tatjane Turko. Fridle, vri ne brio žau! KONCERT KOMORNEGA ZBORA AVE iz Ljubljane - nedelja, 25. januarja ob 16. uri v župnijski cerkvi v Rojanu. Na sporedu bodo sakralne skladbe raznih avtorjev ter vrsto slovenskih božičnih pesmi. Zbor bo istega dne ob 9. uri pel Lojzeta Mava pastoralno mašo pri slovenskem bogoslužju v Rojanu, ki ga prenaša slovenska radijska postaja. Zborovodja Andraž Hauptman, organist Tone Potočnik. Prirejata Slovenska župnijskaob 20.30glasbena šola Koncertna pobuda -Rojan. DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV in MLADIKA vabita v ponedeljek, 26. t. m. ob 20.30 v Peterlinovo dvorano na pesniško-gla-sbeni večer PESNIŠKI DVOJČEK ob izidu pesniške zbirke Željka Peroviča. Večer vodi prof. Zora TavCar. Nastopajo: kvartet flavt Glasbene Matice, pesnika Željko Perovič in Iztok Kodrič (nagrajenca literarnega natečaja Mladike) ter osnovnošolka Tjaša Perovič. GLASBENA MATICA TRST - Koncertna abonmajska sezona 97/98: v torek, 27. januarja ob 20.30 v Deutscher Hilfsverein, Ul. Coroneo 15, TRIO LORENZ iz Ljubljane, na sporedu Haydn - Trio v G-dum, D. Švara - Trio Posavje 1941 in Smetana - Trio v G-molu op. 15. Vabljeni! IZLETI CE SI ŽELIŠ privoščiti nedelji na snegu in v dobri družbi, pridruži se izletnikom KD Valentin Vodnik: v nedeljah 25. januarja ter 1. februarja gremo na Kanzel. Odhodi bodo iz Sance ob 6. uri, vpisovanja zbirajo v trgovini pri Martini Mami (tel. St. 8327121) v Dolini, informacije dobite na tel. 0338-5032176. SK DEVIN organizira smučarski izlet v nedeljo, 25. t.m. na Civetto Alleghe. Informacije in vpisovanje na tel. St. 200782. SKD CEROVLJE -MAVHINJE organizira 1. februarja smučarski izlet na Monte Elmo. Odhod bo ob 6. uri iz Sesljam. Za informacije in rezervacije pokbeite na tel. St. 291078 od 20. do 21. ure. Pohitite! E3 ČESTITKE DANIELA, naj bo tvoje bodoče življenje vedno pomlad, ti iz srca želi, kdor te ima rad. MIGALI MARIA praznuje danes 78. rojstni dan. Vse najboljše in mnogo zdravja ji želimo vsi, Id jo imamo radi. Pranoni MARIJI pošiljajo mnogo poljubčkov Deborah, Samantha in mali Luka. Graziello in Mitjo je osrečilo rojstvo prelepe GAJE. Novi družini želita iz srca vso srečo Tomaž in Barbara. ■ BARI 22 72 60 20 57 CAGLIARI 54 86 47 80 38 FIRENCE 25 28 52 34 87 GENOVA 46 74 34 14 65 MILANO 49 61 46 31 79 NEAPELJ 85 37 65 20 87 PALERMO 59 24 48 37 18 RIM 26 51 81 6 40 TURIN 44 53 76 22 6 BENETKE 49 62 16 57 55 Brez dobitnika s 6 točkami - Jackpot 1.547.927.017 lir 7 dobitnikov s 5 točkami 221.132.400 lir 1.259 dobitnikov s 4 točkami 1.229.400 lir 54.636 dobitnikov s 3 točkami 28.300 lir IBimiLM© (i[L[i©^[Lai©i Gostovanje SLG - Celje Ray Cooney MINISTER V ŠKRIPCIH Režija DUŠAN MLAKAR Jutri, 23. t. m., ob 20.30 RED A in D v soboto, 24. t. m., ob 20.30 RED B, E in F v nedeljo, 25. t. m., ob 16.00 RED C VCERAJ-DANES Danes, ČETRTEK, 22. januarja 1998 VINKO Hitra pomoč tel. 118. Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111. D OBVESTItA Sonce vzide ob 7.37 in zatone ob 16.56 - Dolžina dneva 9.19 - Luna vzide ob 1.48 in zatone ob 12.20 Jutri, PETEK, 23. januarja 1998 ELIJ VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 10,1 stopinje, zračni tlak 1012,7 mb narašča, veter vzhodnik severovzhodnik 23 km na uro, burja, vlaga 32-odstotna, nebo oblačno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 11,4 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Helena Stoka, Martina Schiavone, Mitja Olenik, Ester Viccari. UMRLI SO: 56-letna Angela Maria Martinelli, 06-letna Olimpia David, 43-letna Lucia Grappini, 86-letna Giovanna Zgavez, 75-letni Vladimiro Cesnik, 77-letni Narciso Žara, 76-Jetna Liliana Canducci, 95-jetna Francesca Saba, 90-letna Costantina Penko, 88-letni Mario Chelleri, 80-letni Giovanni Battista Budin. LEKARNE Od ponedeljka, 19. do sobote, 24. januarja 1998 Normalen urnik lekarn °d 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Trg Oberdan 2 (tel. 364928), Sv. Ivan - Trg Gioberti 8 (tel. 54393), Milje - Mazzinijev drevo-red 1 (tel. 271124). Sesljan (tel. 208334) - s Predhodnim telefonskim Pozivom in z nujnim re-ceptom. Lekarne odprte od 19.30 do 20.30 Trg Oberdan 2, Sv. Ivan ' Trg Gioberti 8, Ul. Baia-ttjpnti 50, Milje - Mazzi-Uijev drevored 1. Sesljan (tel. 208334) - s Predhodnim telefonskim Pozivom in z nujnim re-Ceptom. nočna služba Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Baiamonti 50 (tel. 812325). Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 -TELEVITA t™Hrad za informacije RZE-usl - tel. 573012. Urad za informacije NZE deluje od ponedeljka o petka od 8. do 13. ure. -tel. 573012. Dežurna zdravstvena služba Nočna služba od 20. do • ure, tel. 118, predpraz-nična od 14. do 20. ure in Praznična od 8. do 20. ure. KD FRANCE PREŠEREN vabi vse, ki se hočejo udeležiti pustnega sprevoda na Opčinah na sestanek, ki bo jutri, danes, 22. t. m. ob 20.30 v gledališču F. Prešeren v Boljuncu. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV v Trstu prireja danes, 22. t. m. ob 16. uri v Gregorčičevi dvorani, Ul. sv. Frančiška 20, predavanje na temo Tibet - dežela na strehi sveta. Predavala bo prof. Sonja Gregori. Vljudno vabljeni! KROŽEK 1991 Devin- Nabrežina vabi jutri, v petek, 23. t. m. ob 20.30 v Občinsko knjižnico v Na-režini na predstavitev knjige prof. Lojzke Bratuž GORICA V SLOVENSKI LITERATURI. Avtorico in delo bo predstavila prof. Marija Kacin. KUD MAGNET prireja delavnico risb in barv za otroke osnovnih in nižjih srednjih šol pod vodstvom ilustratorke Vesne Benedetič. Predstavitev delavnice bo jutri, 23. t. m. ob 18.30 na šoli Igo Gruden v Nabrežini. Delavnica bo delovala od februarja dalje. Za vpise in informacije lahko ilustratorko pokličete na tel. št. 763875 ob večernih urah. TRŽAŠKI PARTIZANSKI PEVSKI ZBOR P. TOMAŽIČ sporoča, da bo prva vaja celotnega ansambla jutri, 23. t. m. ob 20.30. MOSP (Ul. Donizetti 3) obvešča vse udeležence TEČAJA KNJIŽNE SLOVENŠČINE NA VISOKI RAVNI, da bosta srečanji jutri, 23. t. m. za prvo skupino in v petek, 30. t. m. za drugo skupino. Začetek ob 20. uri. UPRAVNI ODBOR GLASBENE MATICE sklicuje redni občni zbor jutri, 23. januarja ’98 ob 18. uri v prvem sklicanju in ob 19. uri v drugem sklicanju v Razstavni dvorani Zadružne Kraške Banke na Opčinah, Ul. Ricreatorio 2. Dnevni red: otvoritev in izvolitev delovnega predsedstva, poročila, razprava, razrešitev starega odbora, volitve novega odbora in razno. SLOVENSKI KULTURNI KLUB (Ul. Donizetti 3) vabi v soboto, 24. januarja ob 18.30 na večer z naslovom VSAKDO IMA PRAVICO BITI SREČEN. Socialna delavka Kristina Martelanc bo vodila pogovor z mladimi o njihovem odnosu do šole, staršev, prijateljev, prvih ljubezni itd. Pridite v velikem številu. SLOVENSKO OTROŠKO IN MLADINSKO PEVSKO DRUŠTVO VESELA POMLAD vljudno vabi na svoj 2. redni občni zbor, ki bo v ponedeljek, 26. januarja ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju v dvorani Finžgarjevega doma na Opčinah. OB 130-LETNICI ustanovitve šole v Trebčah zbira celodnevna osnovna šola Pinka Tomažiča pričevanja in predmete (fotografije, potrebščine, listine, ročna dela in drugo) nekdanjih učencev. Vse zbiramo na šoli v Trebčah 33, vsak dan od 8.15 do 16.15, tel. 214300. Že vnaprej hvala za sodelovanje. KULTURNO UMETNIŠKO DRUŠTVO MAGNET prireja v prostorih srednje šole Igo Gruden v Nabrežini nov sklop tečajev likovnega izražanja za odrasle. Tečaj bo vodila umetnica Ani Tretjak. Primeren je predvsem za tiste odrasle, ki se želijo ponovno približati likovnemu ustvarjanju. Tisti, ki ga tečaj zanima, naj pokliče na telefonsko številko 220680. Število mest je omejeno. KMETIJSKA ZADRUGA v Trstu obvešča spoštovane odjemalce, da je bila prisijena zapreti trgovino v Ulici Flavia št. 62. Prosimo vas, da se za vse potrebe obrnete na center v Ul. Travnik 10. Hvala. TPK SIRENA vabi na ples! Učili se bomo plesati mambo, boogie, cha-cha-cha in skupinske plese. Vabljeni ste na informativni sestanek v torek, 27. januarja ob 20. uri na pomorski sedež, Miramarski drevored 32 - Tel. št. 422696. MOSP vabi vse mlade na PLESNI TEČAJ za popolne začetnike in nadaljevalni plesni tečaj. Tečaj (10 srečanj), na katerem se bomo učili osnovnih korakov in figur plesov boo-gie-wooggie, tango, fox trot, cha-cha-cha, počasni valček, merengue in mambo triestino bo vsak torek (prvo srečanje bo 27. t. m.) ob 20. uri v Marijinem domu pri Sv. Ivanu (Ul. Brandesia). Informacije in prijave: urad Slovenske prosvete, Ul. Donizetti 3, tel. št. 370846 (od 9. do 17. ure - vprašati po Alenki). SD SOKOL in SKD IGO GRUDEN sklicujeta redni občni zbor, ki bo v petek, 30. januarja ob 20. uri v I. in ob 20.30 v II. sklicanju v župnijski dvorani v Nabrežini. Vabljeni! CELODNEVNA OSNOVNA SOLA PINKA TOMAŽIČA v Trebčah sporoča, da je na razpolago zbirka kolednic Bog vas živi, na šoli v Trebčah št. 33, tel. št. 214300 od 8.15 do 16.15 ali na sedežu ZSKD, v Ul. sv. Frančiška 20 v Trstu, od 9. do 17. ure. ODBOR KRAŠKEGA PUSTA obvešča vse, ki bi radi sodelovali na 31. sprevodu Kraškega pusta v soboto, 21. februarja, da lahko dvignejo prijavnice v baru KD Tabor na Opčinah v opoldanskih in večernih urah. Vse sodelujoče tudi opozarja, da morajo k tehnični prijavi dodati tudi točno število oseb, ki bodo prisotne na vozu. ZSKD obvešča lastnike umetniških del (akvarelov, perorisb, karikatur) mojstra Roberta Hlavatyja, da so v teku priprave za razstavo ob dnevu slovenske kulture (otvoritev bo 5. fe- bruarja). Ce želite sodelovati in nam vljudno posredovati omenjena dela, nas čimprej pokličite na telefonsko št. 040/635626 ob delovnem urniku. Hvala. KRIŠKA SEKCIJA VZPI Evald Antončič - Stojan sporoča, da bo na sedežu v Ljudskem domu, do konca januarja, vsako soboto od 16. do 17. ure na razpolago vaščanom, ki žele doseči vrnitev priimka v izvirno obliko. KD S. ŠKAMPERLE vabi vse ljubitelje plesa na tečaj salse-merengue in tečaj boogie-woogie, mamba in cha-cha-cha, ki bosta potekala v društvenih prostorih na Stadionu 1. maj. Za informacije in vpisovanja poklicati na tel. št. 350008 (od 14. do 15. ure) ali na 213153 (od 19. ure dalje). Toplo vabljeni! SLOVENSKI KULTURNI KLUB razpisuje LITERARNI, LIKOVNI IN FOTOGRAFSKI NATEČAJ za mlade. Tema in tehnika sta prosti. Svoja dela lahko oddate najkasneje do 2. februarja referentom SKK na slovenskih višjih šolah ali na sedežu SKK, Ul. Donizetti 3 Trst (tel. 370846, fax: 633307), vsak dan od 9. do 17. ure. Nagrajevanje najboljših del bo 7. februarja, ob dnevu slovenske kulture. SK BRDINA organizira januarja in februarja brezplačne nedeljske tečaje smučanja za otroke do 14. leta starosti. Vpisovanje na sedežu kluba, Proseška ulica 131 na Opčinah vsak ponedeljek, od 19. do 21. ure. Informacije na tel. št. 212859. NA OBČINI DEVIN-NA-BREŽINA deluje URAD ZA ZENSKE vsak ponedeljek, sredo in petek ob 10. do 12. ure na tel. št. 299616 do konca februarja. KD FRAN VENTURINI obvešča cenjene člane, da se začenja akcija včlanjevanja za leto 1998 z naslednjim urnikom: torek od 16.30 do 18.30, četrtek od 19.30 do 20.30 in sobota od 14.30 do 16.30. KNJIŽNICA Pinko Tomažič in tovariši bo do nadaljnjega zaprta zaradi popravil v Prosvetnem domu. SKLAD MITJA CUK obvešča, da je vsak torek, petek in soboto na razpolago posvetovalnica za vzgojo in razvoj. Informacije od ponedeljka do petka na tel. št. 212289 v dopoldanskem času. !5I ŠOLSKE VESTI DTTZG ŽIGE ZOISA vabi na srečanje s predstavniki Tržaške prefekture, ki bo v ponedeljek, 26. t. m. ob 17.30 v zbornici zavoda na Vrdelski cesti 13/2. Srečanje bo namenjeno informiranju staršev o razširjenosti uporabe ekstazi} a in drugih tablet. Vabljeni vsi, ki vas problem zanima. DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO PRI SV. IVANU obvešča starše otrok letnika 1992, ki jih nameravajo vpisati v prve razrede naših šol: OS O. Župančiča pri Sv. Ivanu (tel. 567459), OS F. Milčinskega na Katinari (tel. 910302), OS Bazoviških junakov v Rojanu (tel. 414579) in OS F.S. Finžgarja v Barkovljah (tel. 43015) in v prvi letnik vrtcev v Barkovljah in v Lonjerju, da sprejemamo vpisovanja do 26. januarja. Informacije nudimo tudi telefonsko na št. 567459. DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO V NABREŽINI sporoča, da je rok za vpisovanje v I. razred osnovne šole in v I. letnik otroškega vrtca do vključno 26. januarja. Vpise sprejemamo v tajništvu, Nabrežina kamnolomi 85, vsak dan od 8. do 14. ure. Vse potrebne informacije nudimo tudi telefonsko na št. 200136. DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO V DOLINI obvešča, da sprejema vpise v 1. RAZRED OSNOVNE SOLE in v 1. LETNIK OTROŠKEGA VRTCA do 26. t.m. po naslednjem urniku: v ponedeljek od 8.30 do 16.30; v četrtek in petek od 8.30 do 13.30; v soboto od 8. do 13. ure. Informacije nudijo tudi telefonsko na št. 228282. Naslov ravnateljstva: osnovna šola P. Voranca - Dolina, 419. DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO NA OPČINAH sprejema vpise v I. razred osnovne šole in L letnik vrtca do vključno 26. januarja 1998 - vsak dan od 9. do 11. ure. Informacije na tel. št. 211119. DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO PRI SV. JAKOBU sporoča, da je rok za vpisovanje v L razred osnovne šole in L letnik otroškega vrtca do vključno 26. januarja 1998. Vpise sprejemajo v tajništvu -Ul. Frausin, 12 - vsak dan od 9. do 11. ure. Informacije na tel. št. 773411. ZGONISKA OBČINSKA UPRAVA obvešča, da je v teku vpisovanje otrok v občinski otroški vrtec v Gabrovcu za šolsko leto 1998/99. Zainteresirani starši se lahko obrnejo na osebje občinskega vrtca v Gabrovcu do vključno 31. januarja 1.1. Za vpis sta potrebna rojstni list in potrdilo o cepljenju. URAD SINDIKATA SLOVENSKE SOLE, Ul. Carducci 8, tel./fax 370301, posluje vsak torek in četrtek, od 16. do 17.30. MALI OGLASI tel. 040-7796333 GeC TOURS priporoča: EGIPT - DEŽELA FARAONOV ♦ KRIŽARJENJE PO NILU 13.2. - 20.2., iz Ljubljane, hoteli 4*. ladja 5*. polni + pol penz., 1.200.000 lir; KRANJSKA GORA 177.000 lir 3 noči, hotel 3*. pol penz., dodatni dan 59.000; ATOMSKE TOPUCE 279.000 lir 3 noči, hotel 3*. polni penzion, vstop v TOPLICE TO NI VSE! - tel. 0038666-549588 SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE išče odrskega delavca z opravljenim vojaškim rokom. Tel. 632664/5. DOMAČE rumene buče in krompir prodam. Tel. (0481) 78125. DRUŠTVENA PRODAJALNA na Opčinah išče mesarja. Tel. na št. 213274. AVTOKAROSERIJA in avtomehanična delavnica Guštin na Opčinah išče resnega in izkušenega avtokleparja. Tel. 040/214522. SCOOTER Peugeot Speedake 50 v dobrem stanju, po ugodni ceni prodam. Tel. 0335-6024673. IŠČEMO VAJENKO za uradniško delo, ki še ni dopolnila 24 let starosti. Zahtevamo dobro pisno in ustno znanje slovenščine in italijanščine. Pisne ponudbe s kratkim curricu-lum vitae poslati na Primorski dnevnik, Ul. Mon-tecchi 6, 34137 Trst, pod šifro »Tajnica«. SAMOJEDE PSIČKE z rodovnikom prodam. Tel. št. 040/228006. NA RAFUTU, v ulici Pinka Tomažiča, je na prodaj dvonadstropna hiša, 125 kv. m. z 656 kv. m. zemljišča. Za informacije klicati v večernih urah na tel. št. 0481/390238. GOLF 1600, letnik ’90, 5 vrat v odličnem stanju prodam. Cena po dogovoru. Tel. št. 040/220495 ali 040/945191. TRGOVINA išče blagajničarja/ko, po možnosti z nekaj prakse. Pisne ponudbe pošljite na Primorski dnevnik, Ul. Montecch i 6, 34137 - Trst, pod šifro »trgovina«. PODJETJE IMPORT-EX-PORT zaposli part-time izkušeno uradnico, ki je pripravljena na potovanja po Italiji in v tujino. Zahtevamo dobro pisno in ustno znanje slovenščine in italijanščine. Pisne ponudbe s kratkim curriculum vitae poslati na Primorski dnevnik, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst, pod šifro »Uradnica«. 38-LETNA, vešča uradniškega dela in dela z občinstvom, išče v dopoldanskih urah honorarno ali part time zaposlitev, tudi občasno ali samo nekaj dni tedensko. Resnost in dinamičnost. Klicati od 8. do 10. na št. 327091. V MEDJE VASI št. 16 imata odprto, osmico Wal-ter in Nadja. OSMICO ima v Ric-manjih Berto Pregare. Toči belo in črno vino. PAHOR MARIO ima v Jamljah odprto osmico. Toči belo in črno vino ter nudi domač prigrizek. OSMICO je v Dolini odprl Pepi Sancin (Sarnek). Toči belo in črno vino. OSMICO imata v Saležu odprto Silva in Maurizio. OSMICO sta odprla Danila in Mirko, Zabrežec št. 4. PRI KUKUKOVIH v Doberdobu so odprli agroturi-stično dejavnost. Zaprto ob torkih in sredah. Tel. 0481-78140. PRISPEVKI Ob 31. obletnici smrti dragega brata Edvina daruje Slava Starc z družino 50.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim NOB na Kotovelu. Ob 10. obletnici smrti drage Nade darujeta teta Lučana in stric Ančko 30.000 lir za KD Vesna. Ob 1. obletnici smrti dragega Pepija Božiča darujejo svojci 50.000 lir za MoPZ Fran Venturini. Popravek: V spomin na dragega moža Antona Stoparja daruje žena Marija 500.000 lir za Tržaški oktet. V spomin na sestro Celestino Ras oni daruje Miroslava z Mačkolj 50.000 lir za Center za rakasta obolenja. V spomin na Celestino Rasoni por. Lovriha daruje družina Brajkovič 100.000 lir za Center za rakasta obolenja. V spomin na Feliceja Ostrouško darujeta Alenka in Mitja Race 50.000 lir za zadrugo Naš Kras. V spomin na Feliceja Ostrouško darujeta družini Siega in Rogelja 100.000 lir za zadrugo Naš Kras. Namesto cvetja na grob Feliceja Ostrbuške daruje Mira Hreščak 100.000 lir za SD Polet. DAROVE in PRISPEVKE za objavo v časopisu sprejemajo v tajništvu Uredništva PD (tel. 7796600) in preko poverjenikov posameznih društev in ustanov. Prispevke sprejema tudi krožek KRUT - Trst -Ul. Cicerone 8 (pritličje) tel. 360072, s sledečim urnikom: od 9. do 13. ure ter od 14.30 do 17.30, od ponedeljka do petka. t Dne 21. januarja nas je zapustila naša draga mama in nona Albina Bresciani vd. Bresciani (DANICA) Žalostno vest sporočajo hčeri Vojka in Pierina z družinama Pogreb bo v soboto, 24. t. m. ob 12.40 iz mrtvašnice v Ul. Costalunga v proseško cerkev. Prosek, 22. januarja 1998 Ob obletnici smrti Mira Colje daruje družina 50.000 lir za Skupnost družina Opčine. V spomin na bratranca Danila Pertota daruje družina Ferluga 50.000 lir za proseško cerkev. V spomin na Danila Pertota darujeta Bruno in družina Verše 50.000 lir za Kulturni dom Prosek-Kon-tovel. V spomin na Avguština Pečarja daruje žena Marija 20.000 lir za gradnjo šport-no-kulturnega centra v Lonjerju. t Zapustil nas je naš dragi Sergio Černivec Pogreb bo v soboto, 24. t. m. ob 13. uri v cerkvi v Zgoniku. Žalostno vest sporočajo žena Lidija, hči Tatjana, zet Igor, vnuk Bernard, sestra Elvira in drugo sorodstvo Namesto cvetja darujte za Center za rakasta obolenja. Trst, Zgonik, 22. januarja 1998 (Pogrebno podjetje Zimolo) t Zapustila nas je naša draga Aurelia Filipčič in Bandi Žalostno vest sporočajo mož Ignazio, sin Oskar in hči Giuliana z družinama, sestre in drugo sorodstvo Pogreb bo jutri, v petek, 23. t. m. ob 10. uri iz mrtvašnice v Ul. Costalunga v cerkev v Boljuncu. Dolina, 22. januarja 1998 (Pogrebno podjetje Zimolo) 22. 1. 1988 22. 1. 1998 Ob deseti obletnici odhoda nepozabne Nade Ronzani se je z neizmerno ljubeznijo spominjajo mama, sin Marko in vsi njeni Križ, 22. januarja 1998 9. FILMSKI FESTIVAL ALPE ADRIA CINEMA_________ MUZEJ REVOLTELLA / 20 SVEČANIH OBLEK >€mi« jugoslovanski filmi privabljajo Zanimiva retrospektiva iz obdobja '60-72 Moda-umetnost sester Fontana Razstavo so podaljšali do 25. januarja Zanimiva konferenca o visoki modi Filmski festival Alpe Adria Cinema je odvrtel že skoraj polovico predvidenih filmov: s pospešenim tempom, kateremu so kos samo veliki ljubitelji filmske umetnosti in vsi, ki festivalu sledijo poklicno, so v obeh dvoranah tržaškega gledališča Miela, ki je za takšno prireditev nekoliko pretesno, in deloma še na sedežu filmskega krožka Cappella Underground so predstavili kopico filmov iz vseh sekcij. Velike pozornosti je ob tekmovalnem sporedu še posebej deležna retrospektiva jugoslovanskega filma iz let ’60. Gre namreC za izredno zanimiv pregled filmov številnih znanih avtorjev raznih tedanjih jugoslovanskih republik, selektorji pa so izbrali filme, ki si jih je bilo tedaj težko ogledati v Jugoslaviji in v tujini. Filmi, ki jih prikazujejo dopoldne, popoldne in zvečer, so zanimivi z umetniškega vidika in tudi kot prikaz tedanjega življenja oz. kritičnega pogleda na tedanjo stvarnost. Niz Črni val, ki ga je pripravil Sergij Germani Grmek ob sodelovanju Cristine D’Osualdo, privablja vsakodnevno v gledališče Miela dokaj številno občinstvo, z ozirom na precej neobičajne ure ogledov filmov. V okviru niza bodo v soboto ob 9.30 na sedežu visoke šole za prevajalce (Ul. Filzi 14) organizirali okroglo mizo, ki se je bodo udeležili nekateri režiserji. Na festivalu so prikazali tudi Živanovičev film Uzrok smrti ne pominjati, ni u crkvenim knjigama ni u molitvama (na sliki prizor iz filma). NOVA GORICA / KONCERT LJULJANSKIH MADRIGALISTOV Žlahtnost sakralnega in ljudskega petja Mešani komorni zbor je pod vodstvom Matjaža Ščeka navdušil novogoriško občinstvo Mešani komorni zbor Ljubljanski madrigalisti z značilno prefinjeno muzikalično dostojanstvenostjo dirigenta Matjaža Sceka ohranja podobo pevskega ansambla, ki - vsaj novogoriško občinstvo - vedno znova prevzame, osvoji in navduši, tudi zaradi dovolj mikavnega, domiselnega programa, s katerim se predstavlja. Na petem abonmajskem koncertu Kulturnega doma Nova Gorica v ponedeljek, 19. januarja je žlahtno, kultivirano petje ljubljanskih madrigalistov najprej zazvenelo v sakralni glasbi različnih stilnih obdobij in kulturnih tradicij. Od uvodnega psalma »Det ar en ros utsprungen« M. Praetoriusa iz 16. stoletja v sodobnem glasbenem prijemu švedskega skladatelja mlajše generacije Jana Sanstroma, preko romantično zvenečega psalma »-Denn er bat seinen engeln befo-hlen« F. Mendelssohna Bartholdyja do novejše slovenske »Ave Marije« Andreja Missona in angleško popu-laristiCno ubranega, s klavirjem (Polone Fister) podprtega psalma »Give unto the lord« E. Elgarja do zaključne, vokalno in teatralno duhovito zasnovane skladbe »-VVarning to the rich« sodobnega švedskega komponista Tomasa Jen-nefelta, v kateri je igralsko in glasbeno prepričljivo kot solist nastopil baritonist Matija Pliberšek. Matjaž Scek in ljubljanski madrigalisti so uspeli v interpretacije vpeti karakterne različnosti posameznih duhovnih del, uspeli predstaviti raznolikosti kompozicijskih govoric ustvarjalcev, ki so sicer navdih iskali v bibličnih tekstih, a jih, vsak v svojem obodbju in nacionalnem okolju, uglasbili v sozvenu z novimi stilnimi komponentami. Drugi del novogoriškega nastopa je mešani komorni zbor namenil slovenskim ljudskim motivom v priredbi slovenskih sodobnih skladateljev, skladbam, ki jih redkeje slišimo na koncertnem odru in so jih nekateri avtorji posvetili prav ljubljanskim madrigalistom in Ma- tjažu SCeku. V značilnem slovenskem ljudskem duhu, občutljivem in pogosto melanholičnem, so v plemenitem, ubranem petju zvenele priredbe Pavleta Merkuja (Jnjen Ceua j ti gna, Dve lefan pu), Sama Vremšaka (Trije koroški svatski reji po zapisu F. Marolta, Marija in brodar), Lojzeta LebiCa (Pesem od zarje, Visoki rej), skladbe že preizkušenih mojstrov in poznavalcev ljudske pesmi, avtorjev, ki z izjemno ustvarjalno pronicljivostjo tem pesmim dajejo novo zvočno podobo. V tem venčku ljudskih pesmi sta si posebno pozornost zaslužili prvi izvedb skladb »Odpiraj dekle kamrico«, ljudske iz Luč, ki je edini primer šestglasja in jo je priredil Ambrož Čopi in pesem »Vdra bije« - prekmursko izseljensko je priredil Uroš Krek. Obe priredbi sta skladatelja napisala za Ljubljanske madrigaliste in sta na novogoriškem veCeru doživeli odlični »krst«. Tatjana Gregorič Razstava dvajsetih večernih oblek, ki so jih v petdesetih in šestdesetih letih ustvarile takratne kraljice italijanske visoke mode Zoe, Micol in Gio-vanna Fontana, je privabila v tržaški muzej Re-voltella veliko obiskovalcev, tako da so jo sklenili podaljšati do 25. januarja. Poleg tega so minulo soboto v avditoriju prhe dih še srečanje o pomenu visoke mode, ki je prav tako privabilo mnogo poslušalcev. Kot je v uvodnem nagovoru povedala ravnateljica muzeja Maria Masau Dan, razkošne obleke v tej za naše mesto morda nenavadni združitvi z likovnimi umetninami izstopajo kot estetske stvaritve, kar sicer priznavajo mnogi muzeji po svetu, ki imajo modele visoke mode v stalnih zbirkah, marsikateri prav kreacije sester Fontana. Vsekakor je v razstavljenih oblekah razvidna težnja k poudarjanju lepote človeškega bitja, je še dodala Anna Maria Marinello, predsednica Združenja Cultura Viva, ki je razstavo priredilo. Razstavo sta konkretno postavila Raffaella Sgu-bin, izvedenka za zgodovino mode in oblačenja, ter mladi, v Trstu rojeni, obetavni stilist Fabio Fe-roce. Na sobotnem srečanju sta oba spregovorila o pomenu visoke mode včeraj in danes. Raffaella Sgubin je z nazorno jasnostjo in številnimi zanimivimi podatki opisala uspešni primer ženskega podjetništva sester Fontana v malem mestu Tra-versetolo nedaleč od Parme, do nelahkih let v Rimu, kamor je najprej odšla starejša Zoe. Sestre so se postavile na lastne noge v težkem letu 1939, preživele so vojno, v povojnem obdobju pa so bile med glavnimi začetniki uspešne uveljavitve italijanskih modnih kreato- rjev in italijanskega stila po vsem svetu. Pri sestrah Fontana so se oblačile vse hollywoodske zvezdnice, ki so snemale v Cinecitta: Elizabeth Taylor, Audrey Hepburn, Kirn Novak in zlasti Ava Gardner, ki je v pogodbi izrecno zahtevala za svoje filme obleke iz njihovega ateljeja. O današnjem svetu visoke mode je iz osebne izkušnje spregovoril Fabio Feroce, ki je v okviru študija na firenški visoki šoli za modo opravil stage pri sestrah Fontana, sedaj pa se ukvarja z oddelkom za dekoracijo oblek pri slovitem Valentinu. V njegovi pripovedi se je poslušalcem razkril zlasti podjetniška dimenzija te dejavnosti, pri kateri je draga visoka moda, ki si jo lahko dovoli le malo žensk na svetu, le skromen del celotnega poslovanja. Glavni vir zaslužka je prodaja velikega števila različnih artiklov zelo širokemu krogu potrošnikov, saj si ob današnjem bolj množičnem blagostanju veliko veC ljudi lahko dovoli razkošje, ki je sicer vCasih res skromno, da trosi denar za oblačila, v katerih se vsakdo vidi »-lep«, pa naj si bo ta pojem še tako relativen. V besedah Fabia Feroceja, ki je v okviru razstave prikazal štiri svoje kreacije: nežno poročno obleko iz obdobjapri sestrah Fontana, in tri Črne večerne obleke, v katerih je razvidna tehnološka naravnanost njegovega ustvarjanja, je bilo vsekakor zaznati globoko poznavanje sektorja in tudi notranjih konfliktov te posebne podjetniške panoge. O sestrah Fontana je z osebne plati spregovorila še Carla Guidoni, ki je bila v letih 1958 in 1959 njihova manekenka. Ta- kratno življenje v nekako nerealnem svetu visoke mode je opisala z učinkovito in živahno prizadetostjo. Zgodovinske večerne obleke sester Fontana, ki so v muzeju Revoltella postavljene v njim primerno okolje razkošne meščanske palaCe sredi sodobnih likovnih umetnin, so torej na ogled še do nedelje, 25. januarja (f. KROMA), (bov) Kulturna popestritev Nove Gorice Ministrstvo za kultmo in podjetje HIT, v konkretnem slovenski minister Jožef Skolc in generalni direktor HIT Silvan Križman, sta včeraj v Novi Gorici podpisala pogodbo o finančni podpori kulturnih projektov v višini 70.000 DEM letno. Podjetje HIT bo namreC s strokovno podporo ministrstva za kulturo v naslednjih petih letih z namenom kulturne popestritve Nove Gorice in okolice financiralo postavitev stalne zbirke kipov, plastik in instalacij v zunanjem okolju. Avtorje, ki se bodo prijaviti na natečaj ministrstva za kulturo, bosta izbrala Jure Mikuž in Tomaž Brate, na leto pa naj bi postavili vsaj dve umetnini. (STA) Rototom ali najrazličnejša glasba Leto 1998 bo na glasbenem področju zelo razgibano, kot lahko sklepamo iz vrste dnevnih novic. Tokrat bomo prikazali spored enega najbolj dejavnih glasbenih klubov v FJK, pordenonskega kluba Rototom, ki od leta ’92 organizira vse kvalitetnejše koncerte. Postal je središče, ki spaja razne glasbene zvrsti, od jazza do najnovejše glasbe, s pravim duhom nekakega »angleškega glasbenega kluba«. To pa ne gre kar samo od sebe, saj se v ozadju skriva izjemno delo in trud elanov združenja Rototom, ki skušajo povabiti CimveC svetovno znanih glasbenikov. Tak koncert bo tudi drevi ob 21.30, kjer se bo na edinem italijanskem datumu turneje predstavil »-oCe« funka, George Clinton v spremstvu banda Funkadelic. George Clinton se je rodil v Blainfieldu (Ohio) leta 1940. Že leta 1965 se je deloval kot vodja izredno kakovostne in inovator-ske skupine, kateri je večkrat zamenjal ime (The Mother Cormection, Partiafun-kadelicment Thang, P-Phunk Ali Starš, idr.), sam pa se je Cesto predstavljal kot Dr. Funkenstein, The Maggott Overlord in Uncle Jam. Ekscentrični glasbenik je bil v svoji dolgoletni karieri predstavnik ne le funka, marveč tudi eksperimentalnih glasbenih zamisli in poleg tega vzor veliki večini glasbenikov, celo bandu Rd Hot Chili Peppers (Clinton je med drugim producent njihovega drugega albuma) in mnogim današnjim raperjem. Bil je eden najplodnejših avtorjev »črne« diskografske hiše Motown (od katere pa se je kar hitro poslovil) in pisec mnogih uspešnic (omenimo le »Walk the Dinosaur«). Od leta 1989 sodeluje s Prinčevo etiketo Paisley Park, zadnja albuma pa je izdal leta ’96 (Summer Swim in Greatest funkirihits). Koncert bo pravi glasbeni vrtiljak, saj se bo Clinton predstavil z veliko skupino glasbenikov, ki šteje poleg Clintona samega še deset pevcev, štiri kitariste, dva bobnarja, tri pihalce, basista, klaviaturista in plesalca. Srečanja v pordenonskem Rotototomu pa se bodo po koncertu ameriškega glasbenika zvrstila po nslednjem redu: 24. januarja bo na vrsti slovenski punk-bank Psycho Path, dan zatem bo sledil koncert gotsko navdihnjene skupine Death SS. V sklopu jazzovskih srečanj bo v ponedeljek, 26. januarja, nastop ameriškega pianista in skladatelja Cedarja VValtona v spremstvu Davida VVilliamsa in Gaspara Pasinija. Večer 31. januarja bo v znamenju ultraminimalističnega glam banda Demotition doli rods, 7. februarja se bodo predstavili nam znani pordenonski easypunkerji Prozac +, 8. februarja pa bo glasbeno srečanje posvečeno deželni finalni selekciji natečaja »Arezzo wave«. Francesco Di Gesu, ali bolje znan z vzdevkom Frankie Hi-RNG MG, bo priklical hiphopovske rime na petkov večer 13. februarja. Kdo pa ne pozna popevke »The house of the rising sun»? Kdor jo bo hotel slišati v živo, se bo lahko oglasil 14. februarja v klubu Rototom, kjer bosta nastopili pravi legendi rock zgodovine: skupini Vardbirds in Animals. 17. februarja bo na vrsti spet svetovno znano ime. Mi-dge Ure (med drugim bivši član skupin Thin Lazzy in Ultravox pa tudi soavtor z Bobom Geldofom znane »Do you know it’s Cristmas« in svetovne dobrodelne manifestacije »Live aid) bo na koncertu predstavil zadnji album »Breathe«. Po-stindustrjski zvok bo zadonel 21. februarja v režili tržaško - videmske skupine BTK. Italijanska pavka Irene Grandi bo otvo-rila glasbena srečanja v marcu z nastopom v četrtek, 5. Spet se bodo pojavili jazzovski akordi 16. marca z znanim saksofonistom BUljem Evansom, ki rad spaja jazz z acid, funky in hip hop utrinki. Italijanska skupina CSI se večkrat vrača v pordenonski klub, tokratni nastop bo 19. marca. Naslednji koncert je spet z italjansko skupino, saj bo 26. marca na vrsti skupina U-stmamo, ki bo predstavila novo glasbeno delo »Utard-ust«. Združenje Rototom se Cesto ukvarja tudi z etnično obarvano glasbo: aprila, v petek 3., se bo zvrstil koncert enega izmed največjih predstavikov zvrsti word mušic in največji beli pristaš črnskih gibanj proti apartheidu in proti rasizmu, se pravi Johnny Clegg. Zaenkrat zadnji napovedan koncert pa bo 23. aprila z nastopom demencialne skupine Elio e le storie teše. Pan DELO / NA VČERAJŠNJEM SREČANJU Sindikati in Confinduslria: Obdržali sporazum iz leta ’93 Razpravljali so o uvedbi 35-urnega delovnika - Treu zadovoljen RIM - Sindikati in združenje industrijcev Gonfindustria se glede uvajanja 35-urnega delovnika strinjajo: dogovor o delu iz julija ’93 je treba obdržati in zaščititi, prav tako pa tudi dohodkovno politiko, ki sta prispevala k italijanski gospodarski sanaciji. Tako sta na tiskovnih konferencah ob koncu včerajšnjega srečanja med vodstvom sindikalne zveze CGIL, CISL, UIL in vodstvom Confin-dustrie poudarila tajnik CGIL Sergio Cofferati in predsednik združenja industrijcev Giorgio Fossa. Srečanja so se med drugi udeležili še tajnik CISL Sergio D'Antoni in podtajnik UIL Adriano Musi ter podpredsednik Con-findustrie Carlo Callieri. Na novinarsko vprašanje, ali taki podobni izjavi pomenita, da imajo sindikati in industrjci enako mnenje o vprašanju 35-urnega delovnika, je Cofferati obrazložil, da je pač obema stranema pri srcu obdržanje takratnega sporazuma, sindikatom pa še posebej, ker se zavzemajo za čimprejšnji podpis še nepodpisanih delovnih pogodb zaposlenih v papirni industriji in v kemijski industriji. D'Antoni je pozval vlado, naj čimprej predloži konkreten predlog o 35-urnem delovniku. Le na ta način bi se lahko začelo dogovarjanje. Ta predlog pa bi moral odražati temelje postavke že omenjenega sporazuma iz julija '93. D’Antoni je še poudaril, da bo moral novi zakon določiti »legalni delovnik«, medtem ko bodo »realni delovnik« določale posamezne delovne pogodbe. Musi je s svoje strani izrazil potrebo po »podpornem zakonu,« ne pa po »obvezujočem zakonu«. Fossa je ponovil staro zahtevo Confindustrie: novi zakon ne sme bremeniti delodajalcev v večji meri, kot jih bremenijo že delovne pogodbe. Ponovil pa je, da znižanje delovnega urnika ne bo ustvarilo novih delovnih mest. Minister za delo Tiziane Treu je včerajšnje srečanje med sindikati in Confindustrio ocenil kot »dobro znamenje« in napovedal, da bodo v prihodnjih dneh njegovi izvedenci izdelali besedilo toliko pričakovanega zakona o skrajšanem delovniku. D'Antoni, Musi in Cofferati na tiskovni konferenci po srečanju s Confindustrio (AP) ITALIJA / PRIČAKOVAN SKLEP Enzo Siciliano včeraj odstopil, RAI brez vodstva Komentarji političnih strank Na potezi sedaj parlament RIM - Enzo Siciliano je odstopil z mesta predsednika državne radiotelevizijske ustanove RAL Njegov odstop je bil pričakovan in je povezan z neurejenimi odnosi, ki so to ustanovo preteresah, še preden je njeno krmilo prevzel nov upravni svet. Hud udarec za imidž RAI pa so bili zadnji podatki, ki dokazujejo, da Fininvestove zasebne televizije (v prvi vrsti Canale 5) močno ogrožajo javno radiotelevizijo. Siciliano, ki je znan zlasti kot literarni kritik, je svojo nepreklicno odločitev napovedal in utemeljil v pismu predsedniku senata Nicoli Mancinu in predsedniku zbornice Lucianu Violanteju, ki sta pristojna za imenovanje upravnega sveta RAL Novi upravitelji - piše med drugim Siciliano -smo naredili marsikaj za sanacijo ustanove, ki pa še ni obrodila zaželjenih sadov. RAI nujno potrebuje reformo, politične stranke pa ne smejo pogojevati temeljnih izbir ustanove. Stranke so na različne načine komentirale Sicilianov odstop. Najbolj zadovoljni so na - desnici, ki so predsednika RAI imeli tako-rekoč stalno na muhi. Podpredsednik vlade VValter Veltroni je dejal, da je ustanova izgubila sposobnega človeka, Zelena lista pa je zahtevala odstop tudi ostalih upraviteljev. MAKEDONIJA / OBISK Prodi se je pogovarjal z makedonskimi voditelji SKOPJE - Predsednik italijanske vlade Romano Prodi je včeraj v spremstvu podtajnika v zunanjem ministrstvu Piera Fassina obiskal Makedonijo. V Skopju se je sestal s premierom Brankom Cervenkovskim in s predsednikom republike Kirom Gligorovom. Prodi je v pogovorih z makedonskimi voditelji poudaril skupno bodočnost obeh držav, navedel strateški pomen Makedonije in pohvalil modrost makedonskih voditeljev in makedonskega ljudstva, ki so uspeli premostiti »težke in komplicirane odnose« s svojimi sosedi. Obljubil je tudi vsestransko podporo Italije pri integracijskih naporih Makedonije za vstop v strukture Evropske unije in zveze Nato. Poseben poudarek so med včerajšnjimi pogovori dali migracijski problematiki. Domenili so se za skupne napore, tako da bi usmerjali legalne tokove in se s skupnimi močmi borili proti nelegalnim migracijskim tokovom in tihotapstvu. Med obiskom so tudi podpisali sporazuma o tehnološki in kulturni kooperaciji ter o konsolidaciji dolga, ki ga je Makedonija podedovala od razpadle Jugoslavije. ITALIJA / REAKCIJE PO RAZPLETU »AFERE PREVITI« Di Pietro napoveduje politično bitko Na obzorju sporazum Liga-desnica o pravosodju? - Velika previdnost v koaliciji Oljke RIM - Antonio Di Pietro je postal glasnik javnega mnenja, ki odklanja sklep poslanske zbornice o zahtevi po aretaciji bivšega ministra Cesa-reja Previtija. Bivši milanski tožilec je prepričan, da je dobršen del političnega razreda izrekel nezaupnico skupini sodnikov »čistih rok«, zato je že dal pobudo za ljudsko peticijo v bran sodnikov. Njegova poteza je že sprožila ostro, seveda negativno reakcijo »Forza Italia« in Lige, podpira jo Fausto Bertinotti, medtem ko je v Oljki opaziti skrajno previdnost. Pristaši Silvia Berlusconija in Umberto Bossi so prepričani, da smo priča grobi populistični in demagoški potezi in tako menijo tudi nekatere komponente Oljke, še zlasti Ljudska stranka in socialisti. Nacionalno zavezništvo molči, ker se očitno noče zameriti sodnikom, čeprav Mirko Trema-glia glasno obtožuje vodstvo stranke, da je popolno podrejeno Berlusconiju in njegovim. V Oljki se bojijo, da bo ta nova afera vplivala na razpravo o ustavnih in sistemskih reformah, s katerimi se bo v prihodnjih dneh začel ukvarjati parlament. Na obzorju se pojavlja dogovor med Ligo in Berlusconijevo stranko, ki imajo kolikor toliko skupna stališča o pravosodju in o vlogi milanskih sodnikov. V ospredju pozornosti je predvsem ločitev karier med tožilci in preiskovalci, ki bi po mnenju vsedržavnega združenja sodnikov zadala hud udarec ustavni neodvisnosti sodstva. Di Pietro pa namerava vztrajati po začrtani poti. Včeraj popoldne je izrazil prepričanje, da lahko v zelo kratkem času zbere milijon podpisov v obrambo nekdanjih milanskih kolegov. To naj bi naredil s pomočjo »stranke, ki je ni«, njen program pa je globoko zasidran v javnem mnenju, tako na levici, kot na desnici, meni senator Oljke, ki verjetno spet razmišlja tudi o ustanovitvi svoje samostojne parlamentarne skupine. Milansko tožilstvo včeraj ni komentiralo razpleta »afere Previti« in seveda tudi ne spornih potez nekdanjega kolege. Sef tožilstva Saverio Borrelli je očitno svojim sodelavcem svetoval molk in zadržanost, da ne bi kakšna odvečna beseda še bolj zaostrila odnose s parlamentom. ZAGONETEN UMOR V Milanu ubili anglikanskega kaplana Beheydta Preiskovalci iščejo dva Hrvata MILAN - Anglikanska duhovnika sta včeraj v njegovem stanovanju našla truplo 51-letnega Gregoryja Stewena Beheydta, kaplana milanske anglikanske cerkve Vseh svetih v Ulici Solferi-no. Kaplana je nekdo v kopalnici privezal na stol, mu z lepilnim trakom zamašil usta in ga ubil z udarci s togim predmeta po glavi. Pokojnik ni bil poročen in je stanoval v istem poslopju, v katerem se nahaja cerkev. Preiskovalci so tudi ugotovili, da je nekdo popolnoma razmetal kaplanovo stanovanje. Sedaj iščejo dva Hrvata, ki sta občasno pospravljala stanovanje in čistila cerkev. Tragično zasledovanje PARMA - Med Parmo in Calernom di Reggio Emilia je včeraj prišlo do tragičnega policijskega zasledovanja belega volva, v katerem je bil s strelom v tilnik ubit 38-letni Claudio Nadalini, lastnik neke picerije v Formigineju pri Modeni. Zakaj se Nadalini ni ustavil na pozive policije, ni jasno, ker v avtu ni imel nič sumljivega. Bržkone se je ustrašil globe zaradi pretirane hitrosti. Policisti so ga zasledovali in poskušali z rafalom iz brzostrelne pištole prestreliti plašče bežečega avtomobila, eden od strelov pa je Nadalini j a zadel v tilnik. ALBANIJA / RAZPLET V Škodni za sedaj končal upor dela policijskih enot Vladi lojalne sile pokazale treznost, prebivalstvo pa se ni pridružilo uporu S KADAR - Po torkovem upom dela policijski enot v Skadru, ki so zavzele krajevno prefekturo in za talca zajele prefekta Gezima Podgorico, je včeraj prišlo do nepričakovanega razpleta. Uporniki so končali svoj protest, zapustili prefekturo in osvobodili prefekta Jezima Podgorico, ki je le nekaj ur prej odstopil. Do pozitivnega razpleta je prišlo potem ko je policijski general Sokol Bare upornikom obljubil, da bodo osvobodili dva uporna policista, ki so ju specialci aretirali predvčerajšnjim. V primeru, da se to ne bo zgodilo, bosta protest in upor ponovno izbruhnila, je zagotovil vodja skadrskega protikomunističnega odbora Alfons Grishaj. Kot kaže so se za sedaj uporniki odpovedali zahtevi, da Skadar nemudoma zapustita njihov od socialistične vlade novoimenovani policijski poveljnik Mithat Havari in policijski general Sokol Bare, ki je s policijskimi specialci prispel v mesto. Kot kaže pa je do razpleta prišlo, ker se skadrsko prebivalstvo ni odzalo pozivu upornikov, naj se jim pridruži. Le dopoldne je nekaj pristašev Demokratske stranke bivšega predsednika Berishe manifestiralo pred skadrsko policijsko postajo, a vladi lojalne sile niso reagirale na provokacije. ALŽIRIJA / EVROPSKA TROJKA Misija je bila koristna, vendar pa neuspešna Evropa bo morala poiskati nov pristop, saj se srhljivi pokoli in teroristične akcije še stopnjujejo AL2IR - Predvčerajšnje optimistične izjave članov evropske trojke ob koncu alžirske misije so se včeraj razblinile, tako da je bila misija koristna, a neuspešna. Poslanka opozicijskega Gibanja za kulturo in demokracijo (RCD) Khalida Messaoudi je bila zelo kritična in se je upravičeno vprašala, kako je lahko trojka razumela, kaj se dogaja v Alžiriji, saj se ni sestala »s preživelimi v pokolih in sorodniki žrtev«. Za Messaoudijevo, ki se je z delegacijo svoje stranke sestala z evropsko trojko, je premalo, da se je trojka sestala z zunanjim ministrom, s premierom in s predstavniki vseh strank, ker tako ni imela pravega vpogleda v alžirsko stvarnost. S to oceno se delno strinja tudi podtajnica v avstrijskem zunanjem ministrstvu Benita Ferrero VValdner, ki je po vrnitvi iz Alžirije na včerajšnji tikovni konferenci na Dunaju povedala, da je edina pozitivna točka misije »obnova dialoga z alžirskimi oblastmi«. VValdner jeva je kritizirala alžirsko nasprotovanje preiskovalni komisiji OZN in zahtevi trojke, da bi obiskali bolnišnice in kraje zadnjih pokolov. Zunanji ministri petnajsterice bodo morali torej 26. januarja v Bruslju, ko bo spet govor o alžirski krizi, poiskati kako novo rešitev, saj je na dlani, da alžirske oblasti niso v stanju zaustaviti vrtinca nasilja. Včerajšnje alžirsko časopisje je namreč poročalo o novih pokolih. Od nedelje je bilo tako zaklanih v raznih alžirskih vaseh najmanj 18 civilistov. Tem žrtvam je treba dodati žrtve dveh bombnih atentatov v Alžiru in v Zeraldi, ki so terjale več mrtvih, kot trdijo alžirske oblasti. Samo v eksploziji peklenske bombe na tržnici v Zeraldi, naj bi bilo ubitih osem oseb. Da je položaj izredno napet, priča tudi vest, da je v Alžiru predsinočnjim prišlo do oboroženega spopada, v katerem naj bi bilo ubitih pet teroristov, včeraj pa do novega bombnega atentata v Alžiru, ki je terjal eno žrtev in več ranjenih. NOVICE GORICA / PRIPRAVE NA OBČINSKE VOLITVE MEJA / PROMET BLAGA DUS o odlagališču v Romjanu Odlagališče v Romjanu ostane zaprto. Tako je razsodilo Deželno upravno sodišče na priziv družbe Anua Eco zoper sklep pokrajinske uprave, ki je pred nedavnim suspendirala družbi dovoljenje za uporabo odlagališča. Odbornik za okolje Silvano Buttignon izraža zadovoljstvo zaradi odločitve DUS, ki da predstavlja odločilni korak za rešitev problema. Buttignon napoveduje, da bo sedaj Pokrjaina skupaj z Občino Ronke lahko sanirala območje. Bencin proste cone čez nekaj dni Nov računalniški sistem za razdeljevanje bencina proste cone preko magnetnih kartic, ki ga nameščajo na Trgovinski zbornici, še ni dokončno usposobljen. Zaradi tega bodo z razdeljevanjem nekoliko zakasnili, morda celo do prvih dni prihodnjega tedna. Kaj toCnejšega naj bi povedah danes ah jutri. Prvi avtomati za parkirnine Mestno podjetje za storitve v Gorici sporoča, da bodo danes zaceli delovati v ulicah Roma in Rotta trije poskusni avtomati za plačevanje parkirnin ob delavnikih med 8. in 19. uro. Avtomati bodo izstavljali listke z vstavitvijo kovancev (500 lir za 30-minutno parkiranje) ah bankovcev. Treba je vstaviti toCen znesek, ker aparati ne vračajo ostanka. V veljavi ostaja tudi sedanji sistem plačevanja s kartončki, kisov prodaji v trafikah. Radijska oddaja o odpravi meje Radio Gorizia 1 bo nocoj ob 18.30 prenašal oddajo o posledicah odprave carinskih pregrad med Italijo in Slovenijo. Gosta v studiu bosta direktorja MMP Vrtojba Karlo Pavletič in družbe SDAG Bruno Pod-bersig. Sodeloval bo tudi predsednik konzorcija»Collio«Douglas Attems o specifičnih posledicah za vinogradništvo. Dolharjeva Kraška simfonija Pred prazniki je v založbi Tržaške knjigarne izšla nova knjiga Rafka Dolharja z naslovom Kraška simfonija. Avtorja poznamo predvsem po njegovih impresijah v Julijcih, tokrat nam predstavlja Kras. V Gorici bo predstavitev knjige v Katoliški knjigarni na Travniku jutri ob 18. uri. Delo bo v prisotnosti avtorja in založnika Igorja Starca predstavila pisateljica Ivanka Hergold. Seminar kitareflamenco Goriško združenje«Armonia«prireja v nedeljo, 25. januarja, seminar kitare-Uamenco v stavbi uršulink v Ul. Palladio 6, od 14.30 do 18.30. Vodila ga prof. Anna Garano. Flamenco vsebuje raznolike kulturne primesi, ki jih js podedoval od andaluzijske glasbene zakladnice, z druge strani pa od gitanske kulturne tradicije indo-pakistanskega izvora. Seminar bo v dveh delih: prvi bo pretežno zgodovinsko-teo-retieen, drugi pa bo nudil osnove za uCenje izvajalskih oblik flamenca. Seminar predvideva aktivne in pasivne udeležence, od aktivnih se zahteva vsaj osnovno znanje tehnike kitare in razpoložljivost prinesti s sabo instrument. Seminarju naj bi sledil dvomesečni teCaj kitare-Uamenco po domeni s profesorico. Informacije pri združenju« Armonia«, ul. Palladio 6, od 14. do 19. ure do 23. januarja. Komponente Oljke za skupni nastop Zeleni še odsotni, LS negotova - V Kartelu pritisk CCD in CDU za bolj sredinsko usmeritev Kljub ugibanjem o raznih občanskih listah, ki naj bi razgibale politično prizorišče pred'junijskimi občinskimi volitvami, ohranjata glavno besedo zavezništvi Oljke in Kartela svoboščin, pa Čeprav ju pretresajo razna nesoglasja. Prav predsinoCi so se soCasno sestali predstavniki strank obeh zavez-ništvev, da bi preverili perspektive glede sestave skupnih list. Na pobudo pokrajinskega koordinatorja Oljke Franca Miccolija so se srečanja udeležili predstavniki vseh strank zavezništva z izjemo Zelenih, ki niso pojasnili razlogov odsotnosti, a jih gre najbrž iskati v nesoglasjih, ki so se zaostrila po lanskih pokrajinskih volitvah. Predstavniki petih strank koalicije - DSL, SSK, »Cittadini per PIsontino«, socialisti SI in PRI - so se odločno in brez kakih posebnih pogojev izrekli za skupni volilni nastop. Manj ja- sno se je za to perspektivo izrekla Ljudska stranka, ki navaja nekatere pomisleke in potrebo, da se upošteva tudi dogajanje na deželni ravni ob sočasnih deželnih volitvah. Najbrž pa gre za taktično potezo (dviganje politične cene) stranke, ki je v mestu dokaj šibka in za katero bi bil nastop izven Oljke zelo tvegan. Glavni problem ostajajo zato Zeleni, ki jih bodo povabili na novo srečanje v roku kakih 15 dni, da se izjasnijo. Koalicija bo skušala doseči tudi dogovor s SKP, da bi, četudi s samostojno listo, podprla skupnega županskega kandidata tako kot na pokrajinskih volitvah. Miccoli je razmeroma zadovoljen in ocenjuje, da so premise pozitivne za neobhodno potrebno zamenjavo občinske uprave. »Gorica si ne sme vec dovoliti takih upraviteljev, ki so zagrešili vrsto zelo hudih napak in dokazali nesposobnost tako reševanja številnih perečih problemov kot načrtovanja bodočnosti mesta«. Miccoli navaja zlasti problem evropskih financiranj za preosnovo obmejnega gospodarstva, kjer je Valentijeva uprava zagrešila makroskopsko napako z iskanjem bližnjice, mimo deželne in državne vlade, do Strasbourga. »Namesto 300 milijard, o katerih so triumfalistiCno prepevali, so se tako znašli praznih rok. To morajo volilci vedeti.« Kar zadeva Kartel svoboščin, je bil predsinoCnji sestanek namenjen preverjanju v koaliciji, ki jo zahtevata CCD in CDU. Postdemokristjanski stranki skušata prevesiti težišče koalicije v smer centra v prepričanju, da je po porazih na pokrajinskih in senatnih volitvah to edina pot. Zato zahtevata, naj Forza Italia opusti nihanje med desnico in centrom in naj se jasno opredeli za sredinsko federacijo skupaj z njima. S tem bi nekoliko emargini-rali desnico, saj bi NZ v izraziteje sredinsko opredeljenem zavezništvu izgubila na teži. To bi utegnilo privesti do samostojne županske kandidature NZ vsaj v prvem krogu. Sicer pa ni reCeno, da se bo FI, v kateri je močna denicarsko-nacionali-sitcna komponenta, kar tako odločila za sredinsko usmeritev. Vzporedno s tem išCeta CCD in CDU tudi poti za sodelovanje s Severno ligo, tako v okviru sredinske federacije, Ce bi nanjo pristala tudi FI, najbrž še bolj pa v nasprotnem primeru. Obmejne verske skupnosti v soboto na pohodu za mir Pravičnost do vsakogar je pogoj za mir za vse. To bo tema mirovniškega in molitvenega pohoda, ki ga prirejajo v soboto škofijska laična združenja skupaj z župnijami solkanskega in šempetrskega dekanata. Pohod bo vodil goriški nadškof A. V. Bommarco. Udeleženci se bodo zbrali ob 17. uri na slovenski strani mejnega prehoda na Skabrijelovi ulici. Tam bo prvo skupno razmišljanje na odlomke iz svetega pisma in na pričevanja predstavnikov Solkanske skupnosti. Udeleženci bodo nato šli v sprevodu proti cerkvi sv. Ignacija na Travniku, kjer bo predvidoma ob 18. uri tretje razmišljanje, medtem ko bo drugo med postankom pred Attemsovo palačo. Razmišljanji bosta zajeli pravice prizadetih oseb in vprašanja pravičnosti do prebivalcev držav tretjega sveta, navezujoč se na večkratne papeževe pozive v odgovor na tragične novice, ki prihajajo iz Alžirije in mehiškega Chiapasa. Goriški prehod še vedno prvi na meji s Slovenijo Službe so boljše in hitrejše Pred nekaj dnevi smo v Primorskem dnevniku že poročali o izrednem in istočasno pomembnem porastu števila tovornjakov, ki so lani šli v obe smeri Cez mejni prehod Standrež-Vrtojba. V obe smeri je lani potovalo 273.179 tovornjakov naloženih z blagom, kar je bilo za 7, 36 odstotkov vec kot leto prej. Za goriški mejni prehod je to zelo velik uspeh, še zlasti Ce vemo, da je na slovenski strani avtocesta od meje speljana le do Sela in morajo zato tovornjaki voziti še kakšnih trideset kilometrov po ozki in vijugasti cesti do Razdrtega. Iz tega kraja pa je Italija že veC mesecev dosegljiva po avtocesti do Sežane in FemetiCev. Goriški prehod ostaja kljub temu tisti z najvecjim prometom na meji med Italijo in Slovenijo. Zelo zanimivo je, da gredo skozi Gorico tovornjaki z blagom namenjenim v vso vzhodno Evropo in da prav tako blago prihaja iz vseh teh držav. Podrobnih podatkov za celo leto 1997 še ni, kajti z njimi razpolagajo le carinske službe. Znani pa so podatki o lanskem prvem polletju. Najprej podatki o izvozu iz Italije. Vrednost izvoženega blaga je bila 930 milijard lir. V Slovenijo je šlo blaga za 444 milijard, kar pomeni 47 odstotkov celotne vrednosti. Na drugem mestu je bila s 194 milijardami Hrvaška. Tretja je bila Madžarska s 107 milijardami, Četrta Rusija z 51 milijardami. Po prenehanju sankcij se je obnovil promet z Zvezno republiko Jugoslavijo: tja je šlo blaga za 42 milijard lir, v Bosno pa blaga za 25 milijard. Sledijo Romunija (21 milijard), Poljska (8 milijard), Slovaška (7 milijard), Češka (7 milijard), Belorusija (3 milijarde), Ukrajina (3 milijarde), Litva (1 milijarda), Bolgarija (500 milijonov). Tudi v uvozu v Italijo je vrednost blaga, ki prihaja iz Slovenije, na prvem mestu, pa čeprav je odsotek manj kot polovičen od izvoženega blaga. Vrednost blaga, ki je prišlo v Italijo v prvem polletju 1997 v lanskih prvih šestih mesecih, je bila 1.600 milijard. Iz Slovenije uvoženo blago je bilo vredno 350 milijard lir, kar je znašalo 22 odstotkov. Rusija je bila na drugem mestu s 222 milijardami, tretja je bila Hrvaška z 209 milijardami, četrta Madžarska z 141 milijardami. Sledijo Poljska (85 milijard), Romunija (61 milijard), Zvezna republika Jugoslavija (50 milijard), Ukrajina (47 milijard), Slovaška (26 milijard), Bosna (18 milijard), Češka (15 milijard), itd. Ce kdaj pa kdaj pogledamo na tovorni promet na mejnem prehodu, se bomo vprašali zakaj tovornjaki iz tolikšnih vzhodnih dežel pridejo po vijugastih poteh na vzhodu Slovenije in tudi po Vipavski dolini, raje kot da bi potovali po avstrijskih avtocestah ali po slovenski avtocesti do FemetiCev. Očitno so carinske in druge službe na goriškem prehodu boljše in hitrejše. Marko VValtritsch ŠTEVERJAN / NA POBUDO SKPD »F,B.SEDEJ« GLASBA / »THE GOLDEN GOSPEL SINGERS«V AVDITORIJU V nedeljo so imeli v števerjanskem župnijskem domu gotovo nenavaden koncert. Prvič so namreč pri društvu F. B. Sedej imeli v gosteh pevski zbor al-pincev brigade »Juha« (na sliki - foto Bumbaca). Do gostovanja je prišlo na posredovanje domačina Saše Hledeta, ki je sicer aktiven v domačem pevskem zboru, sedaj pa je na služenju vojaškega roka pri alpincih in se je vključil v njihov pevski zbor. Koncert je privabil zelo številno občinstvo, ki je do kraja napolnilo dvorano Sedejevega doma. Precej je bilo tudi italijanskih poslušalcev iz okolice, ki so najbrž prvič stopili v to dvorano. Zbor je po pozdravu predsednika dmštva» Sedej »Mihaela Corsija ubrano zapel dvanajst pesmi iz svojega “gorskega” repertoarja. Alpinci so si prislužili navdušen aplavz številnega občinstva in spominsko plaketo organizatorjev, ki so jih nato pogostili z večerjo in pri tem še skupaj zapeli. Občinstvo navdušeno nad spektaklom Uspeh potrjuje veliko priljubljenost duhovne kot tudi swing in jazz glasbe na Goriškem V Gorici v zadnjem Času jazz, gospel in swing glasba “vleCe”, še posebej, Ce so izvajalci dovolj kvalitetni. To ugotovitev potrjuje tudi predsinoCnji koncert skupine »The gol-den gospel singers« v prenovljenem avditoriju, že prej pa novembrski koncert »New svving quarte-ta« v Kulturnem domu kakor tudi drugi koncerti v okviru niza »Incontri jazz 97«. Vse to daje slutiti, da bi lahko Gorica postala katalizator za koncerte tovrstne glasbe za širše območje dežele in bližnje Slovenije. V torek zvečer smo v avditoriju lahko prisostvovali izvrstnemu koncertu gospel glasbe. Skupina-»The golden gospel singers« se je namreč nadvse izkazala in v vec kot dveurnem programu prikazala vse, kar lahko izpriča tovrstna grupa, ko se na pravi način “ogreje”. Petje se je namreč prepletalo s telovad- bo, akrobacijo in s posebnim mimskim izražanjem, katerega so sposobni le “pravi cmci”. Skupina je v glavnem izvajala dela R. W. Single-tona, ki je ustvarjalec in lider ansambla, vendar je znala vžgati goriško publiko, tudi ko je zašla na tradicionalne in najbolj znane skladbe črnske duhovne glasbe. Malokdaj, Ce nas spomin ne vara, se je goriško občinstvo tako ogrelo kot na torkovem koncertu: večji del koncerta so poslušalci poslušali stoje, v zaključku pa so se izvajalci morali kar štirikrat vrniti na oder. Vse to nam le potrjuje uvodne misli o priljublje- nosti tovrstne glasbe. Mnenja smo, da je treba v tej smeri nadaljevati in ustvariti v našem mestu pravi organizacijski “pool”, ki bi lahko primerno stregel vsem glasbenim potrebam. Na sliki (foto Bumbaca) »The golden gospel singers« v goriškem avditoriju GABRJE / POSVET Z OBČINSKO UPRAVO Gabrska skupnost iznesla svoje želje Več usklajevanja prireditev, razsvetljava in druga dela - Zupan o novih javnih delih Na sedežu in na pobudo KD Skala v Gabrjah so priredili vaški posvet z občinsko upravo. Priostni so bili župan Igor Petejan Zdravkom Kuštrinom in tudi nekateri občinski svetovalci. V imenu društva, ki je izraz kulturnega in nasploh družbenega življenja vaške skupnosti, je pozdravil Bernard Florenin, ki je med drugim iznesel potrebo po boljšem koordiniranju kulturnih dejavnosti v občini. Lani so prav Gabr-ci bili najbolj oškodovani zaradi sočasnosti nekaterih prireditev. Občinski z odbornikoma Leopoldom Devetakotn in upravitelji so težnjo po usklajevanju podprli. Občina bo v ta namen sklicala predstavnike društev, ki pa bodo morala tudi sama pokazati večji čut odgovornosti, saj uprava ne more nikogar prisiliti k spoštovanju dogovorjenega koledarja prireditev. Pogovor je zajel tudi druga vprašanja vaške skupnosti. Krajani so navedli potrebo po ojačitvi razsvetljave tudi na križišču z državno cesto pri gostilni “Pri Tomažu” in na nekaterih drugih mestih, predlagali so premestitev zbiralnikov za odpadni papir in steklo, govor je bil o čiščenju po- ti in drugih manjših delih pa tudi o problemih nekaterih posameznikov. Zupan je vzel na znanje iznešene želje in napovedal, da jim bodo skušali, kolikor je mogoče, ugoditi. Navedel je tudi programe uprave tako v splošnem občinskem merilu kot še posebej za Gabrje. Med temi so obnovitvena dela na prečiščevalnih napravah za odplake Gabrij, Rupe in Peči (60 milijonov lir) in v sklopu valorizacije starih vodnjakov načrt za urbanistično ureditev trga z vodnjakom v Gabrjah. Na sliki (foto Bumbaca) udeleženci posveta PUST / V SOVODNJAH V polnem teku priprave na 2. pustni sprevod Skupine iz vse Goriške Pust že trka na vrata in prireditelji 2. pustnega sprevoda v Sovodnjah se skrbno pripravljajo na prireditev, ki bo v nedeljo, 22. februarja, v popoldanskih urah. V sprevodu bo, tako napovedujejo, zagotovo sodelovalo vsaj šest ali sedem alegoričnih vozov, medtem ko še nimamo točnih podatkov o številu pustnih skupin, ki se nameravajo udeležiti sprevoda. Na udeležbo v pustnem sprevodu se pripravljajo poleg domačinov Steverjanci, Gabrci, Jameljci, Doberdobci in Standrci. Zelo verjetno bodo alegorični voz pripravili tudi Rupenci in Pečani. Po lanskem prvem sprevodu, ki so ga organizirali na pobudo elanov gabrskega Kulturnega društva Skala, so letos ustanovili meddruštveni organizacijski odbor, ki ga sestavljajo predstavniki društev iz zgoraj omenjenih krajev. Za organizacijske zadeve letos skrbijo v Standrežu. V teh dneh so se člani organizacijskega odbora, v katerem so predstavniki kulturnih društev Skala iz Gabrij, Sovodnje, Kremenjak in Jamelj, Oton Zupančič in Standreža in Briški grič iz Steverjana srečali s predstavniki so- vodenjske občinske uprave, ki je podprla manifestacijo in bo njen pokrovitelj. Prihodnji teden se bodo skupaj s sovodenj-skimi upravitelji srečali še s predstavniki občin Doberdob in Steverjan, da bi jih seznanili z manifestacijo in povabili, da pristopijo. Organizatorji prosijo interesente, ki želijo sodelovati v sprevodu z vozom ali kot skupina, naj se prijavijo najkasneje do 31. januarja, tako da bo organizacijski odbor lahko pravočasno poskrbel za potrebna dovoljenja in birokratske obveznosti." Se posebno je zaželjeno sodelovanje pustnih skupin iz obmejnih krajev Slovenije. Prijave sprejemajo Bernard Florenin (tel. 882240) in v pisarni ZSKD (531495). Kakor smo pred nekaj dnevi že poročali, bo celotno dogajanje na območju Sovodenj. Sprevod bo v prvih popoldanskih urah in ga bo spremljala godba na pihala »Viktor Parma« iz Trebč. Po sprevodu se bo praznovanje nadaljevalo pod velikim ogrevanim šotorom, ki ga bodo postavili pri Kulturnem domu, kjer bodo nastopi glasbenih skupin, ples in kjer bodo obiskovalcem postregli tudi s pijačo in jedili. ________________KINO GORICA vnroRiA i i7.3o-2i.oo »Titanic«. Rež. James Came-ron, igrata Leonardo Di Ca-prio in Kate VVinslet. VITTORIA 3 17.30-20.00-22.30 »Sette anni in Tibet«. Rež. Jean Jacques Annaud. I. Brad Pitt. Zadnji dan! CORSO 18.00-20.00-22.00 »Tre uomini e una gamba«. I. Aldo, Giovanni e Giacomo. H SOLSKE VESTI OS »JOSIP ABRAM« IZ PEVME vabi starše otrok zadnjega letnika vrtca na ho-spitacijo v prvi razred danes, 22., in jutri, 23. t.m. Urnik: 8.10 -12.00. M_____________IZLETI DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV obvešča, da so dosegli minimalno število prijav za letovanje na Kanarskih otokih. V dogovoru s turistično agencijo je rok za dodatne prijave podaljšan do 28. januarja. Prijave in informacije na sedežu društva ob sredah in pri odbornikih. PD RUPA-PEC vabi člane in prijatelje na izlet na sneg v nedeljo, 15. februarja, v Podklošter. Prijave in informacije: Tanja Kovic tel. 882285. SPDG - SMUČARSKI ODSEK obvešča, da bo avtobus v nedeljo, 25. januarja, odpeljal točno ob 7. uri s parkirnega prostora pred sejmiščem v Ul. della Barca. Sezonsko znižanje s popusti od 30% zs moška oblačila ul. Carducci 24 tel. 537561 H RAZSTAVE V LIKOVNI GALERIJI »IL MULINO« (Ul. Morelli 39/A v Gorici) bodo danes ob 18. uri v prisotnosti nadškofa Bommarca odprli razstavo slikarja salezijanca “Victorja” (Viktor Godnič). Umetnika bo predstavil prof. R. Angessi. V KULTURNEM DOMU v Gorici je na ogled razstava Drugi v Alpah z bogato dokumentacijo o manjšinah v alpskem loku. Ogled je možen do 27. januarja med 9. in 13. ter 16. in 19. uro. Posebej so k ogledu vabljene šole (tel. 531495 - ZSKD in 33288 - Kulturni dom). V KULTURNEM CENTRU L. BRATUŽA je do 20. februarja odprta razstava akvarelov Andreja Kosiča. Ogled: delavniki 17.00-19.00, nedelje 10.00-12.00. V PRIPRAVI JE RAZSTAVA DEL ROBERTA HLA-VATYJA ob 100-letnici umetnikovega rojstva. Prireditelji (Ars galerija) naprošajo zasebnike, ki hranijo Hlavatyjeva dela in so pripravljeni posoditi jih za omenjeno razstavo, naj pokličejo na telefon 533177 (Novi glas) ali 82040 (prof. Vida Bitežnik). I ] LEKARNE DEŽURNA LEKARNA V GORICI PROVVIDENTI, Travnik 34, tel. 531972. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU S. NICOLO’, Ul. I Maggio 94, tel. 790338. POGREBI Danes: 10.00, Vera Glede iz bolnišnice Janeza od Boga v stolnico v Gradišču in na pokopališče v Krminu; 10.15, Milan Pahor iz splošne bolnišnice v Tržič. 11 ^ od 22. januarja Sladice s marcipanom * I Nadevane čokoladne sladice 10 kosov - nadevani s marcipanom , okus marcipan, češnje “ in rum iz Jamajke 300 g., 16.633 lir/Kg. Kozarec - merilec 990400 9i Hfliirmriffl 100% akrilik, razni modeli, 1 A 116 do 152 ■ vsebuje: 1 meč, IY.90G (21.900 Set srednjeveški vitez : 1 meč, 1 sekiro, Ščit, 1 nož in 2 zapešthicf ZNIŽANE CENE VEUAJO OD 22./1 ./98 DO 4./2./9S Polpete iz prašičjega A J2*990 mesa precvrte M - f.*. 1 400 g., 6.225 lir/Kg. A.490 > Mlečni kosmiči JU490 g iz lahkega svežega sira “ 200 g„ 4.950 lir/Kg. VVU B Senf l v vazici 370 g., 3.486 lir/Kg. Lasagne z jajci l 500 g., 3.380 lir/Kg. Krema za namaz I z lešniki 400 g., 4.225 lir/K Fini stročji fižol iSlir/Ka. 990 Aparat za polnjenje baterij Testiran TUV/GS/CE, 1,2 Volt, 600 Watt, 1 leto garancije, mere 21,5x10,5x5,5 cm. III. Pijača z okusom bolke / pomaranče 10x20 d., 995 lir/l. Odbrane slaščice 200 g., 14.450 lir/Kg. Ciabattina/Štruca vnaprej pečen kruh 300 g., 2.633 lir/Kg,___ Zobna krema z napravo za doziranje 100 ml., 14.900 lir/l. 1 8<=> 2A90 S .990 I 99tr 790 a^str .490 ■^1 tasta 4 Vaš bančni partner v poslovanju s Slovenijo in drugimi državami. ljubljanska banka Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana Podružnica Milano Tel.: 02/806 9191 Faks: 02/8646 5358 Vse zunanje trgovinske in bančne storitve. Finansiranje domačih in tujih artneriev. HZ O ljubljanska banka Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana Podružnica Milano Tel.: 02/806 9191 Faks: 02/8646 5358 TRENDI / VZORČNA MESTA Inflacija tudi januarja ostaja le 1 ^ odstotna Toko kažejo podatki iz prvih 8 mest RIM - Podatki, ki so jih vCeraj objavili v prvih osmih vzorčnih mestih (Turin, Milan, Genova, Benetke, Trst, Perugia, Neapelj in Bari) kažejo, da so imeli raziskovalni zavodi prav, ko so napovedovali, da se inflacijska stopnja tudi januarja ne bo zvišala. Če se podatki, ki bodo danes prišli še iz ostalih treh mest statističnega vzorca (Firence, Bologna in Palermo) ne bodo bistveno razlikovali od včerajšnjih, bo inflacijska stopnja januarja v primerjavi z enakim mesecem leta 1997 znašala le 1, 5 odstotka. Izvedenci ob tem dodajajo, da predstavlja že prvih osem mest kar 55 odstotkov statističnega vzorca, kar pomeni, da so že včeraj objavljeni podatki tako zanesljivi, da bi le težko prišlo do presenečenja. Tendenčna stopnja inflacije naj bi kot rečeno ostala 1, 5 odstotka, medtem ko naj bi se v primerjavi z mesecem prej, torej z lanskim decembrom, zvišala za 0, 2 odstotka. Enako kot lani, 1, 7 odstotka, ostaja tudi dvanajstmesečno povprečje inflacije, medtem ko struktura življenjskih stroškov kaže, da je prišlo do zvišanj pri stanovanjskih najemninah (zaradi običajnega trimesečnega prilagajanja stanarin gibanju inflacije), električni energiji, pri cenah nekaterih zdravil, šolskih knjig in pri policah obveznega avtomobilskega zavarovanja. Povsod pa se je zaradi pocenitve nafte na mednarodnem trgu znižala cena bencina. V osmih vzorčnih mestih, ki so objavila podatke včeraj, so se življenjski stroški takole gibali: v Genovi so se povišali za 1, 3% v primerjavi z januarjem 1997 in za 0, 3% glede na december 1997; v Turinu za 1, 9% oziroma za 0, 2%; v Milanu za 1, 8% oziroma 0, 3%; v Benetkah za 1, 9% oziroma za 0, 2%; v Trstu za 1, 4% oziroma 0, 3%; v Perugii za 1, 2% oziroma 0, 4%; v Neaplju za 1, 6% v letni, medtem ko v mesečni primerjavi ni bilo sprememb; v Bariju za 0,4% oziroma za 0,1%. TRGOVINA / REFORMNI PREDLOG H KVOTE / ODLOK V ZBORNICI n Trgovci proti, kupci pa za Confcommercio snuje protest Vlada zahtevala zaupnico o odloku za vrnitev glob Opozicija hoče Pintov odstop RIM - Tako kot konec lanskega leta pri pokojninski reformi, se tudi pri najnovejši reformi trgovine kažejo razhajanja med stanovskimi organizacijami. Medtem ko Confesercenti sicer zahteva spremembe v reformnem odloku, a namerava v ta namen sodelovati z vlado, se najmočnejša organizacija Confcommercio pripravlja na ulični protest. Množičnega zaprtja trgovinskih navojnic sicer ne bo, vendar bodo trgovci med 5. in 10. februarjem javno zborovali v petnajstih mestih po vsem polotoku, je včeraj napovedal lider organizacije Sergio Bille. Slo naj bi za »močno iniciativo«, ki sicer ne bo usmerjena proti reformi v celoti, ampak proti nekaterim njenim pomembnim vidikom. Če je opozicija Pola svoboščin in še posebno Nacionalnega zavezništva še bolj papeška od papeža (Pinijeva stranka je včeraj zahtevala od šefa države, naj ustavi zakonski odlok), terjajo spremembe tudi v Oljki, posebno Zeleni in Ljudska stranka. Prvi so proti hipermarketom, drugi pa bodo danes vložili v zbornici paket sprememb k Bersanijevemu odloku. Obstaja torej tveganje, da se reforma močno zvodeni, česar se bojijo združenja potrošnikov, katerih predstavniki so se včeraj sestali z ministrom in mu izrazili ugodno mnenje, posebno kar zadeva distribucijsko mrežo in obratovalni čas trgovin. Zdaj bo treba sprostiti še druga področja, kot prodajalne časopisov, lekarne, bare in tobakame, da bo končno več konkurence, transparence in prožnosti, menijo združenja. RIM - Medtem ko je nekaj sto živinorejcev, ki so prišli v prestolnico z vseh glavnih protestnih postojank, ves dan mimo demonstriralo pred palačo Monteci-toria, je v zbornici tekla razprava o zakonskem odloku, ki določa 1.100 milijard za delno povračilo glob zaradi preseganja mlečnih kvot. Odlok je bil že odobren v senatu, kjer ima Oljka zanesljivo večino, v zbornici pa ga je čakala cela gora amandmajev, zato je vlada sklenila, da postavi zahtevo po zaupnici. V zelo napeti razpravi je bilo večkrat slišati zahtevo po odstopu ministra za kmetijske dobrine Pinta, medtem ko je bil pred sedežem njegove stranke (Ljudske stranke) v Milanu protestno zborovanje živinorejcev z enako zahtevo. Resnici na ljubo se je v zbornici kresalo tudi med Polom svoboščin in Severno ligo, ki si že od začetka protesta vsak zase prizadevata, da bi se polastila nezadovoljstva pridelovalcev mleka. Odločitev vlade, da zahteva glasovanje o zaupnici, je sinoči povzročilo veliko nezadovoljstvo in protest opozicije, iz Bmslja pa je prišla vest, da je evropska komisija prejela iz Rima seznam z 2.000 imeni ugotovljenih kršilcev pravila o mlečnih kvotah. NOVICE LESTVICA / PO FINANCIAL TIMESU DEŽELA FJK / POBUDA ODBORNIKA MATTASSIJA Telital ustanovil lastno distribucijsko družbo TRST - Edini izdelovalec prenosnih telefonov v Italiji Telital iz Trsta je ustanovil posebno dražbo »DTI - Distribuzioni telefoni Italia spa«, ki bo skrbela za prodajo proizvodov znamke Tehtal. Sedež podjetja, ki je v celoti last Tehtala, je v Agrate Brianzi (Milan), Tehtalo ve izdelke pa bo prodajalo specializiranim preprodajalcem telekomunikacijskih izdelkov, trgovinam z elektroniko, zadrugam kot tudi posebnim »nakupnim skupinam.« Novo podjetje bo skrbelo tudi za tako imenovano promocijsko prodajo in neposredno prodajo podjetjem, skrbelo pa bo tudi za servisiranje prodanih izdelkov. Na VSem državnem ozemlju ima DTI zaposlenih 15 uslužbencev in 16 prodajnih agentov. SDGZ pripravilo obisk delegacije FJK v Ljubljani LJUBLJANA - Slovenski državni sekretar v ministrstvu za ekonomske odnose in razvoj Anton Grabelj šek je včeraj sprejel delegacijo predstavnikov Avtonomne dežele Furlanije Julijske krajine pod vodstvom deželnega odbornika Roberta Tafanija. Obe strani sta si izmenjah informacije o zakonodaji in praksi na trgovinskem področju. Slovenska stran je tudi ugotovila, da Italija pripravlja spremembe na področju časa obratovanja prodajaln, M se približujejo rešitvam v nedavno sprejetem pravilniku o obratovalnem času prodajaln v Sloveniji. Za slovensko stran so bile še zlasti zanimive italijanske izkušnje o vzdrževanju razmerja med velikimi trgovskimi sistemi in malimi trgovci. Obisk je sicer pripravilo Slovensko deželno gospodarsko združenje iz Trsta. (STA) Eni, Telelcom in Tim najbolj kapitalizirane italijanske družbe LONDON - Najmočnejša italijanska družba glede na tržno kapitalizi-ranost je ENI, ki je na svetovni lestvici na 48. mestu. Seznam 500 najbolj kapitaliziranih družb na svetu objavlja danes Financial Times, dnevnik londonskega Cityja, v katerem najdemo tudi imena desetih največjih italijanskih družb. Naftnemu velikanu sledita na drugem in tretjem mestu telekomunikacijski družbi Telecom Italia in TIM, četrta je tržaška zavarovalnica Generali, na petem mestu pa turinski Fiat. Kot opozarja sam Financial Times, se je lestvica najbogatejših italijanskih družb korenito spremenila po »sezoni« privatizacij in s postopno reformo in modernizacijo fi- nančnega in komercialnega sistema. O tem pričajo prav tri tržno najbolj kapitalizirane družbe v Italiji, torej Eni, Telecom in Tim, ki prihajajo iz javnega sektorja. Na svetovni lestvici se med prvih sto družb od italijanskih uvrščata le Eni (na 48. mestu) in Telecom Italia (84.), medtem ko je Tim na 127. mestu, Generali na 184. in Fiat na 258. mestu. Drugi del nacionalne lestvice desetih največjih pa je takole sestavljen: na šestem mestu je turin-ska banka San Paolo, na sedmem Imi, na osmem zavarovalnica Ina, na devetem Rolo Banca in na desetem Mediaset. Od naštetih desetih družb jih je bila kar polovica še nedavno v javni lasti. Pogovori za progo Benelke-Trst-Ljubljana TRST - Projekt za posodobitev železniške proge Benetke-Trst-Ljubljana bo kmalu pod drobnogledom slovenskih in italijanskih železnic ter pristojnih teles Italije in Slovenije. To je sklep delovnega sestanka, na katerega je deželni odbornik FJK za prevoze Giorgio Mattassi (na sliki) povabil zainteresirane dejavnike iz obeh držav. Slovensko stranko so zastopali sekretarji na transportnem ministrstvu Igor Zajec, Bojana Čeme in Slavko Hanzel ter namestnik direktorja slovenskih železnic Bogdan Zgonc. Italijanski strokovnjaki so glede nove proge izdelali šest predlogov, njihovi slovenski kolegi pa pet, na koncu pa bodo uskladili dva osnutka in ju dali v pretres za dokončno odobritev. Deželna uprava je za izdelavo teh načrtov že potrošila približno tri milijarde lir, dve milijardi in pol pa pričakuje iz skladov Evropske unije, saj gre za projekt, ki sodi v peti evropski transportni koridor (Barcelona-Kijev). Mattassi je izpostavil dejstvo, da bo nova štiri-tima proga povezovala letališči v Ronkah in Benetkah z lukami Trst, Koper in Tržič. Predsednik FJK Gian-carlo Cruder je medtem včeraj v Benetkah podpisal sporazum z Deželo Veneto, ki predvideva tudi skupne načrte na področju cestnih in železniških povezav v upanju, da bo Rim čimprej priznal deželnim upravam primarne pristojnosti tudi na tem področju. Največ težav se glede železnice pojavlja na zaključnem delu proge Trst-Ljubljana, pri povezavi z letališči v Trstu in Benetkah, da ne govorimo o progi Trst-Koper, za katero se ogrevajo predvsem tržaški gospodarski krogi in župan Riccardo Illy. 21. JANUAR 1998 v LIRAH valuta nakupni prodajni ameriški dolar 1786,00 1821,00 nemška marka 972,00 992,00 funt šferling 2911,00 2966,00 švicarski frank 1192,00 1222,00 belgijski frank 46,62 48,62 francoski frank 288,00 298,00 danska krona 252,00 262,00 norveška krona 233,00 243,00 Švedska krona 218,00 228,00 kanadski dolar 1230,00 1270,00 portugalski eskudo 9,10 10,00 nizozemski gulden 856,00 881,00 avstrjski šiling 137,20 141,70 Španska pezeta 11,09 12,19 grška drahma 5,93 6,73 irski šferling 2434,00 2514,00 japonski jen 13,53 14,43 avstralski dolar 1143,00 1213,00 madžarski florint 7,00 9,00 hrvaška kuna 255,00 275,00 slovenski tolar 10,20 10,45 21. JANUAR 1998 v LIRAH | valuta nakupni prodajni ameriški dolar 1784,00 1814,00 nemška marka 974,00 992,00 francoski frank 288,00 298,00 nizozemski gulden 857,00 882,00 belgijski frank 46,81 48,61 funt šterling 2883,00 2963,00 irski šterling 2420,00 2515,00 danska krona 254,00 264,00 grška drahma 6,05 6,65 kanadski dolar 1229,00 1264,00 švicarski frank 1193,00 1218,00 avstrijski šiling 137,30 141,80 slovenski tolar 10,15 t0,40 21. JANUAR 1998 V LIRAH valuta povprečni ameriški dolar 1800,490 EKU 1941,110 nemška marka 982,960 francoski frank 293,480 funt šterling 2927,240 nizozemski gulden 872,290 belgijski frank 47,650 španska pezeta 11,600 danska krona 258,010 irski šterling 2475,310 grška drahma 6,230 portugalski eskudo 9,610 kanadski dolar 1249,470 japonski jen 14,110 švicarski frank 1205,950 avstrijski šiling 139,710 norveška krona 238,270 švedska krona 223,330 finska marka 324,940 MILANSKI BORZNI TRG 21. JANUAR 1998 INDEKS MIB 30: -1,15 delnica cena var. % delnica cena var. % Alleanza Ass. Bca di Roma Bca Fideuraru Bca Pop.MI Benetton Comit Credit Edison Eni Fiat Generali Imi Ina Italgas 21.985 2.186 8.509 13.467 30.404 7.106 5.731 11.171 10.467 5.741 49.378 22.722 4.213 7.147 -0,63 -5,03 -1,35 -2,49 -1,05 + 1,99 -3,87 -0,56 +1,25 +3,53 +0,20 +0,06 -1,90 La Fondiaria Mediaset Mediobanca Montedison Olivetti Parmalat Pirelli Spa Ras Rolo Saipem San Paolo To TIM Telecom Ita 9.401 8.844 15.434 1.672 1.345 2.590 4.914 18.486 27.973 9.512 18.179 8.221 12.183 +1,07 +0,10 -2,18 +1,27 -2,48 -4,61 +2,52 -1,64 -1,35 +2,59 -2,99 -0,38 O ljubljanska banka Podružnica Milano NOGOMET / ITALIJANSKI POKAL MONTE CARLO NOVICE Po pričakovanju tudi Lazio in Milan polfinalista Lazio spet premagal Roma, Pirova zmaga Interja Reli: že tretjič Car os Sainz Inter - Milan 1:0 (1:0) STRELEC: Branca v 31. min. INTER: Mazzantini, Co-lonnese, Galante, Bergomi, Sartor, Moriero (1' d.p. Za-netti), Ze Elias, Cauet, Djorkaeff (1' d.p. Recoba), Branca, Ronalde (38' d.p. Rivas). MILAN: Rossi, Cardone, Costacurta, Desailly, Maldi-ni, Ba, Albertini, Donadoni, Z.iege (1' d.p. Leonardo), Savieevič (38' d.p. Klui-vert), Andersson (1' d.p. Ganz). SODNIK: Bettin iz Padove. RDEČI KARTON: Co-lonnese v 25. min. d.p. RUMENI KARTONI: Costacm-ta, Ba in Djorkaeff MILAN - Kot je bilo pričakovati, Interju ni uspelo nadoknaditi kar 5 golov zaostanka in tako se je Milan, kljub včerajšnjemu porazu z 0:1, uvrstil v polfinale italijanskega pokala. Da ni bilo posebnega zanimanja za včerajšnje srečanje, čeprav je šlo za tradicionalni mestni derbi med »večnima tekmecema«, je bilo jasno, saj so na tribunah milanskega stadiona zijale prave praznine. Tako ali drugače, nekaj več so pokazali Interjevi nogometaši in so tudi zasluženo zmagali z zadetkom, ki ga je v 25. minuti dosegel Branca. Med tekmo se je poškodoval Sa-vičevič, ki bo odsoten z igrišč najmanj mesec dni. Roma - Lazio 1:2 (0:1) STRELCI: Jugovič v 45. nun., d.p.: Paulo Sergio v 8. nun., Gottardi v 49. min. ROMA: Konsel, Candela, Petruzzi (33' d.p. Servidei), Aldair, Dal Moro, Tomma-si, Di Biagio, Scapolo (33' d-p- Vagner), Paulo Sergio, Delvecchio, Totti. LAZIO: Marchegiani, Pancaro, Nesta, Negro, Cha-mot, Fuser (31' d.p. Marco-lin), Venturin, Jugovič, Nedved, Rambaudi (33' d.p. Gottardi), Mancini. SODNIK: Bolognino iz Milana. RUMENI KARTONI: Di Biagio, Nedvev, Totti, Candela in Delvecchio per proteste. RIM - Po visoki zmagi s 4:1 na prvei tekmi je Lazio tudi sinoči premagal mestnega tekmeca Romo in se seveda uvrstil v polfinale, v katerem se bo pomeril z Ju-ventusom. Srečanje v Rimu je bilo mnogo bolj zanimivo kot popoldansko v Milanu. V okviru tega pokala bo drevi ob 20:45 (tudi po Re-te4) tekma med Atalanto in Parmo. Na prvem srečanju je zmagala Parma z 1:0. Na sliki AP: posnetek s tekme v Milanu. MONTE CARLO - Spanec Carlos Sainz je danes že tretjič postal zmagovalec relija Monte Carlo. Po 1456 kilometrih in 18 hitrostnih preizkušnjah si je Spanec pred drugouvrščenim Fincem Juhu Kankkunenom privozil dobrih 40 sekund prednosti. Tretje mesto si je privozil Škot Colin McRae s Subarujem, za zmagovalcem pa je zaostal za dobro minuto. Vrstni red 1. Carlos Sainz/Luis Moya (Spa/toyota) 4:28:00, 5; 2. Juha Kank-kunen/Juha Repo (Fin/-ford) + 40, 8; 3. Colin McRae/Nicky Grist (VB/-subaru) 1:01; 4. Piero Liatti/Fabrizia Pons (Ita/subaru) 1:13; 5. Richard Bums/Robert Reid (VB/mitsubishi) 1:22, 7. TENIS / ODPRTO PRVENSTVO AVSTRALIJE Med gledalce tudi Moya in Philipoussis V središču pozornosti dvoboboj sester Williams - Začeli so se tudi tekme v dvojicah MELBOURNE - V 2. krogu odprtega teniškega prvenstva Avstralije (nagradni sklad je 6, 7 milijona ameriških dolarjev) v moški konkurenci nosilci zopet niso bili uspešni. Tokrat je izpadel Spanec Carlos Moya, nič boljše pa se ni godilo niti domačinu Marku Philipous-sisu. Pri ženskah so bile vse oči usmerjene v dvoboj dveh sester Williams, kjer je srečnejši konec potegnila starejša Venus ter zmagala s 7:6 (7:4) in 6:1. S tekmovanjem so pričeli tudi med dvojicami, vendar nosilci za sedaj niso imeli večjih težav. Od zanimivejših dvobojev velja omeniti le srečanje domačinke Trudi Musgrave in Britanke Juhe Pullin, ki sta s 4:6 6:1 6:4 premagali peti nosilki Američanko Chando Rubin in Čehinjo Heleno Sukovo. Rezultati 2. kroga. MOŠKI: Francisco Clavet (Spa) - Malivai Washing-ton (ZDA) predaja; Alex Corretja (Spa/11) - David Pri-nosil (Nem) 6:4 6:3 6:0 Steve Campbell (ZDA) - Alex 0‘Brien (ZDA) 6:4 6:3 6:4; Richard Fromberg (Aus) -Carlos Moya (Spa/7) 4:6 6:4 7:6 (7:2) 6:4; Byron Black (Zim) Gianluca Pozzi (Ita) 6:2 5:0 predaja; Sebastian Lareau (Kan) - Mikael Tillstrom (Sve) 6:7 (1:7) 6:3 6:3 4:6 6:4; Karol Kucera (Sik) - Daniel Vacek (Ceš) 7:6 (7:4) 6:7 (5:7) 2:6 6:0 6:1; Hicham Arazi (Mar) - Mark Philipoussis (Aus/15) 1:6 6:2 4:6 6:1 9:7; Daniel Nestor (Kan) - Martin Damm (Ceš) 5:7 7:5 6:2 6:1; Fabrice San-toro (Fra) - Nicolas Lapentti (Ekv) 6:4 3:6 3:6 6:2 6:4. ZENSKE: Flora Perfetti (Ita) - Paola Suarez (Arg) 6:3 6:2; Barbara Schett (Avt) - Tatijana Panova (Rus) 6:3 6:2; Anne-Gaelle Sidot (Fra) - Virginia Ruano-Pascual (Spa) 6:4 6:4; Florencia Labat (Arg) - Asa Carlsson (Sve) 6:4 5:7 6:4; Amelie Mauresmo (Fra) - Sylvia Pli-sche (Avt) 1:6 6:4 6:3; Lisa Raymond (ZDA/13) - Nana Miyagi (Jap) 6:2 3:6 7:5; Nataša Zvereva (Blr) - Rita Grande (Ita) 6:4 6:4; Tamarine Tanasugam (Taj) - Elena Wagner (Nem) 6:4 4:6 6:4; Lindsay Davenport (ZDA/2) - Karina Habsudova (Sik) 2:6 6:0 9:7; Adriana Gersi (Češ) - Janette Husarova (Sik) 6:2 7:5; Conchita Marti-nez (Spa/8) - Miriam Oremans (Niz) 7:5 6:2; Ruxandra Dragomir (Rom/15) - Magui Serna (Spa) 7:6 (7:5) 2:6 6:3; Venus VVilliams (ZDA) - Serena Williams (ZDA) 7:6 (7:4) 6:1. KOŠARKA / EVROPSKA LIGA KOŠARKA / MLADINCI Obvestila Bolonjski Teamsystem uspešen v Jeruzalemu Borovci zlahka zmagali, visok poraz jadranovcev SKUPINAH Hapoel - Temasystem 69:74 (36:44) JERUZALEM - Bolonjski Teamsystem je v Jeruzalemu zasluženo premagal, čerpav ne brez težav zadnjeuvrščeni Hapoel. Srečanje je bilo vseskozi izenačeno, Bolonjčani pa so le uspeli ohraniti majhno prednost in tako tudi osvojiti novi točki. Najboljša strelca v bolonjskem moštvu sta bila Američan David Rivers, ki je dal 19 točk, in Tržačan Stefane Attmia s 13 točkami. OSTALA IZIDA: Ulker - Gibona 88:82; Partizan - Aek Atene 71:73. VRSTNI RED: Aek Atene 18, Teamsystem Bologna 16, Gibona Zagreb 14, Ulker Istanbul 10, Partizan Beograd 8, Hapoel Jemzalem 4. PRIHODNJE KOLO (5.2.): Aek - Hapoel, Temasystem - Ulker, Gibona - Partizan. SKUPINA G Za naše bralce bosta seveda drevi najzanimivejši tekmi v G skupini. Bolonjski Kinder, ki zanesljivo vodi na lestvici ter skupine, bo namreč gostoval v Berlinu, kjer se bo spoprijel z domačo Albo, ki je druga na lestvici. Torej pravi derbi tega kola. Ljubljanska Union Olimpija pa bo doma igrala proti jrancoskemu Pau Orthez. Za ljubljanske košarkarje je seveda dneas imperativ le zmaga. Po porazu v Bologni si nam-rec ne smejo več privoščiti drugih spodrsljajev in še posebno proti neposrednemu tekmecu za obstanek v skupini. Poleg teh dveh bo drevi še srečanje v Parizu med do-mačim Racingom in Barcelono. SKUPINA F Pred zelo težko nalogo bo drevi vodilni v skupini Be-netton iz Trevisa, ki bo gostoval v Moskvi, kjer se bo po-njeril z drugouvrščeno ekipo CSKA. V tej, dokaj izenačeni skupini bosta drevi še na sporedu tekmi Limoges - Estu-diantes Madrid in Real Madrid - Paok Solun. Bor Friulexport - Alba Cormons 100:75 (48:35) BOR: Brazzani 9 (1:2, 4:6, 0), Hrovatin 27 (0, 9:11, 3:5), Caser 4 (0, 2:8, 0), Velinski 22 (8:15, 7:14, 0), Stokelj 2 (0:2, 1:7, 0:2), Stefančič 30 (2:2, 11:13, 2:2), Vidah 4 (0, 2:3, 0:2), Fonda 2 (0, 1:2, 0), trener: Furlan. SON: 20. PON: Stefančič. PM: 11;21. 3T: Hrovatin 3, Stefančič 2. Borovci so v 10. kolu nanizali že peto zaporedno zmago, tokrat proti dokaj povprečni Albi iz Krmina. »Plavi« so vodili od prve do zadnje minute, odločilni brek pa so dosegli v zadnjem delu prvega polčasa, ko je zlasti izstopal Velinski. V drugem polčasu so Furlanovi fantje stalno višali prednost po zaslugi razigranih Hrovatina in Stefančiča, ki je bil s 30. točkami daleč najboljši na igrišču. (Niko) Servolana - Jadran Nuova Kreditna 112 : 75 (50:33) JADRAN: Guštin 12, Se-nizza 14, Sancin 2, Bogateč 2, Slavec 22, Valente 19, Jakomin 4, trener: Vatovec. 3T: Slavec 3, Guštin 1. PON: Jakomin Deseto tekmo mladinskega prvenstva je Jadran v okrnjeni postavi (celo tekmo so igrali s sedmimi igralci) visoko izgubil v gosteh. Jadranovci so se upirali proti močnejšim in izkušenim domačinom skozi ves potek srečanja, čeprav rezultat ni bil nikoli v dvomu. Domači so si s hitro in agresivno igro že v prvi polovici zagotovili zmago. V drugem polčasu ni prišlo do zaželenega preobrata gostov in domači so še povečali prednost. Pri jadranovcih je bilo zopet opaziti običajne pomanjkljivosti in sicer slaba obramba ter pomanjkljivost pod košem. (Jack) ZSSDI obvešča, da bo v ponedeljek, 26. januarja ob 20.30 na sedežu SD Zarja v Bazovici seja no- | gometne komisije. SPDT prireja 25. t.m. ter 1., 8. in 15. februarja smučarske tečaje v Podk-loštru. Vse informacije nudi urad ZSSDI v uradnih urah. Tel. 635627. KD VALENTIN VODNIK vabi na nedeljska smučarska izleta 25. t.m. ter 1. februarja na Kanzel. Odhodi iz Doline (Sanca) ob 6. uri, vpisovanja v trgovini pri Martini Mauri (tel. 8327121), dodatne J informacije na tel. 0338-5032176. SD POLET vabi na jubilejni 30. občni zbor, ki bo v ponedeljek, 26. t. m. ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju. Občni zbor bo v dvorani Zadružne kraške banke na Opčinah z naslednjim dnevnim redom: 1. poročila; 2. razprava; 3. poročilo nadzornega odbora; 4. volitve novega odbora. Ulivieri ostaja pri Bologni BOLOGNA - Ko je že vse kazalo, da bo Renzo Ulivieii dal ostavko kot trener Bologne, je prišlo včeraj do nepričakovanega razpleta, tako da bo trener ostal na svojem mestu. Kaj se je pravzaprav zgodilo? Včerajšnji dan se je začel s protesti navijačev: tokrat pa je bil tarča žaljivk in negodovanj Roberto Baggio. Trener in Baggio sta se dobila pri tehničnem direktorju Orialiju, kjer sta ostala skoraj vso popoldne. Nato sta odšla skupaj z avtomobilom, kar je bil že dober znak, da sta se protagonista te »zgodbe« vendarle pobotala. »Mislim, da je Ulivierijevo odločitev, da ostane v Bologni, zelo pamenta in da jo bodo tudi navijači in vsi, ki jim je Bologna pri srcu, sprejeli z navdušenjem. Skupni cilj vseh nas mora biti le ta, da se ekipa reši pred izpadom iz lige,« je dejal Oriali. Disciplinski ukrepi: Schvvaizu štiri kola MILAN - Disciplinska komisija italijanske nogometne zveze je kar za 4 kola izključila igralca Fiorentine Schvvarza, ki je grobo udaril Jugoviča . Prepoved igranja za eno kolo so dobili: Ametrano (Empoh), Car-bone (Atalanta), Longo (Napoli), Di Napoli (Vicenza), Ze Elias (Inter), Jugovič (Lazio) e Sacchetti (Piacenza). Rokomet: zmaga Genertela TRST - V včerajšnjem anticipiranem srečanju 5. povratnega kola italijanske rokometne A lige je tržaški Genertel po pričakovanju, toda ne brez težav premagal Rubiero z 20:16 (10:6). Najboljša strelca v tržaškem moštvu sta bila Molina in Fusina, ki sta dosegla po 7 zadetkov. KHzbiihel: odpovedan trening smuka za SP KTTZBUEHEL - Težave s pripravami tekem alpskih smučarjev se, kot kaže, nadaljujejo. Nekateri imajo premalo snega, drugi pa zopet preveč. In prav slednje je glavni krivec za odpoved treninga smuka na legendarnem "Streifu". Zaradi prehlada in lažje poškodbe na nogi se smuka v tem kraju ne bo udeležil glavni junak letošnje sezone Hermann Maier. NBA: Nadzvočniki že drugič pokleknili pred telički DALLAS - Presenečenje dneva v severnoameriški profesionalni košarkarski ligi NBA so gotovo pripravili igralci Dallasa, ko so doma uspeli prekiniti serijo petih zaporednih porazov ter premagali trenutno prvouvrščeno ekipo pacifiške divizije Seattle SuperSonicse. Največ sta k zmagi prispevala Erič Strickland s 30 točkami in Michael Finley s točko manj. Mevericksi so tako nadzvočnike letos premagali že dvakrat, kako je zmaga pomembna za domače, pa pove dejstvo, da so doslej v celotni sezoni zmagali le sedemkrat. Nič bolje se ni godilo niti nebojevniškim bojevnikom, ki so proti Phoenum igrali popolnoma zaslepljeno; predvsem od McDyessovega sijaja. Slednji je zabil kar 35 točk, še uspešnejša pa sta bila Rex Chapman in Kidd, saj sta skupaj dosegla kar 81 točk (37 in 44). Marko Milič tokrat ni igral. Pravi boj se je bil v Clevelandu, kjer so domači kavalirji zmago izgubili v zadnjih trenutkih tekme. K zmagi ni mogel pomagati niti sam Shavvn Kemp, ki je dosegel največ točk v sezoni: 31 in 20 skokov. Zanimivo je bilo tudi v olimpijski Atlanti, kjer je bistven delež k zmagi domačih prispeval "rezervist" Alan Henderson (18 točk), s 15 točkami pa je bil uspešen tudi Mookie Blaylock. Zmaga je še toliko slajša, saj so domačini ob polčasu zaostajali že za 15 točk, seveda pa bo treba tudi poudariti, da so imeli jastrebi kar sedem igralcev, ki so dah več kot deset točk. Rezultati: Atlanta Hawks - Mihvaukee Bucks 103: 93; Cleveland Cavaliers - Portland TrailBlazers 84: 86; Dallas Mavericks - Seattle SuperSonics 107:98; Vancouver Grizzlies - Denver Nuggets 88:77; Golden State VVarriors - Phoenix Suns 69: 87. Odslovili Doda Rusconija PIŠTOLA - Italijanski košarkarski prvohgaš Mabo iz Pistoie je odslovil svojega trenerja Doda Rusconija zaradi nesporazumov z igralci in navijači. Tudi z vodstvom so se odnosi zelo okrnili. Do konca sezone bo trenersko mesto prevzel Massimo Friso, doslej Rusco-nijev pomočnik. Disciplinski ukrepi: izključenih več naših nogometašev Disciplinska komisija deželne nogometne zveze je v promocijski ligi izključila za dve koli Michelje Sclau-nica (Zarja/Gaja), za eno kolo pa Fabrizia Ribaricha in Armanda Altaraca (Zarja/Gaja) ter Petra Štoko (Primorje). V 1. amaterski ligi sta izključena za eno kolo Vesnina igralca Paolo Soavi in Roberto Versa. Rubrika Iz planinskega sveta v jutrišnji številki Zaradi preobilice materiala in pomanjkanja prostora bomo rubriko Iz planinskega sveta objavili v naši jutrišnji Številki. Bralce prosimo za razumevanje. Danes in jutri na 9. festivalu Alpe Adria Cinema V tržaškem gledališču Mlela je 9. filmski festival Alpe Adria Cinema že skoraj prišel do polovice. DANES Velika dvorana Ob 10. uri - Črni val »Pečat«, D. Makavejev (Yu ’56); '»Spomenicima ne treba verovati«, D. Makavejev (Yu ’58); »Antoni-jevo razbijeno ogledalo«, D. Makavejev (Yu ’57); »Ljubavni slučaj ili Tragedija službenice PTT«, L. Stojanovič Plastični Isus (Yu ’71-’90).. Ob 15. uri - Črni val »Lipanjska gibanja«, 2. Zilnik (Yu ’69); »Sloboda ili strip«, 2. Zilnik (Yu ’72; »Kolt 15 GAP«, M. Miloševič in J. Jovanovič (Yu ’71). Ob 17. uri - Podobe »Horoskop«, M. Ada-mek (Polj. ’96); »Corning out«, C. Strauch (Nem. ’96); »Fakel«, S. Peterson (Nem. ’97); »Karl wie Karl-splatz«, A. Svoboda (Avs. ’96). Ob 18.30 - Natečaj »Nje dite nga nje jete«, G. Xhuvani (Alb. ’95). Ob 20. uri - Črni val »Črne bašte«, P. Ljubo-jev (Yu ’72); »Človek iz hrastove Sume«, M. Popovič (Yu ’64); »Rekvijem u šivom«, D. Vukotič in A. Pavlovič (Yu ’64). Ob 22. uri - Podobe »Bači tra batraci«, C. Pi-gnato (It.); »Femme«, D. Kraemer (Nem. ’96); »Marko at Work«, J. Ries (Nem. ’97); »Killing Heinz«, S. Eling (Nem. ’96). Ob 22.30 - Natečaj »Farba«, M. Rosa (Polj. ’96, na sliki prizor iz filma). Mala dvorana Ob 17. uri - Črni val »Zaseda«, 2. Pavlovič (Yu ’69); »Paradies. Eine imperialistische Tragi-komodie«, 2. Zilnik (’76). Ob 20. uri - Podobe »Rotta per il Pilastro«, E. Negroni, (It. ’97); »Su-perzero«, M. Castiglioni (It. ’97). Ob 22. uri - Črni val »Dijalog o kolažu«, L. Trifunovič (Yu ’65); »Deli-je«, M. Popovič (Yu ’68); »Druga obala« M. Antič (Yu ’66); »Doručak sa da-volom«, M. Antič (Yu ’71). JUTRI Velika dvorana Ob 10. uri - Črni val »Tri«, A. Petrovič (Yu ’65) »Horoskop« B. Draščko-vič (Yu ’69); »Lice«, I. Martinac (Yu ’62). Ob 15. uri - Črni val »Zemlja«, M. Antič (Yu ’69-70); »Una marche ecouerante«, M. Antič (Yu ’68-69); »Sveti pesak«, M. Antič (Yu ’68); »Vreme dobra i vreme zla«, M. Antič (Yu ’68-69); »Spomenik«, i. M. Antič (Yu ’67-68); »Trojica iz starog Sombo-ra«, M. Antič (Yu ’66-67). Ob 17. uri - Podobe »Merda«, W. Germonda-ri (It. ’97). Natečaj »Kamenny most«, T. Vorel (Češka ’96). Ob 20. uri - Podobe »Cra-Cra«, M. Pozzi (It. ’97) Natečaj »Orbis Pictus«, M. Sulik (Slovaška/Češka ’97). Ob 22.30 - Podobe »Nachricht von H.«, M. Unger (Avs. ’96); »Grosse Ferien«, A. Svoboda (Avs ’97); »R.I.P. Rest in Pie-ces«, R. A. Pejo (Avs. ’97). Mala dvorana Ob 17. uri - Podobe »L’Anima«, F. Carbone (It. ’97); »Lbnvito«, R. Ro-selli (It. ’97); »Insomnia Solvet, D. Pincin (It. ’97); »Press Office«, A. Della Ventura (It. ’97): »La dama Bianca, F. Hrelia (It. ’97); »Avevo un appuntamento, M.T. Cavallar in A. Pinto (It. ’97). Ob 20. uri - Črni val »Breme/Teher«, V. Babič (Yu 72). Ob 22. uri - Črni val »Putevi«, A. Petrovič (Yu ’58); »Scenario režija kamera, P. Dordevič (Yu ’86); »Vreme likvidatora. Tragovi života i smrti Zi-vojina Pavloviča, P. Ljubo-jev (Yu ’91); »Neprijatelj«, 2. Pavlovič (Yu ’65); »Sanjari«, r. P. Dordevič (Yu ’65). Cappella Underground Ob 17. uri - Črni val »Jutro«, P. Dordevič (Yu ’67); »Nedjelja«, L. Zafra-novič (Yu ’69). Gorica Kinema: za začetek izbor Črnega vala Konec januarja se bodo v okviru filmskega gledališče Gorica Kinema - Gorizia Cinema ponovno začeli večeri filma in kulture v organizaciji Kinoateljeja. Filmske predstave bodo v prostorih Kulturnega doma v Gorici (Ul. L Brass 20). Zvrstilo se bo deset filmskih četrtkov. Uvod v filmski ciklus Gorica Kinema - Gorizia Cinema ’98 predstavlja poseben dogodek, ki ga Kinoatelje pripravlja v sodelovanju s festivalom Alpe Adria Cinema iz Trsta. V treh večerih, in sicer od četrtka 29. do sobote 31. januarja, bo na spoedu sest celovečercev jugoslovanskega črnega filma, tj. družbeno kritičnega filma iz šestdesetih in sedemdesetih let. Gre za izbor iz retrospektivečmi val, ki jo v teh dneh prikazuje tržaški festival. Filme bodo predstavili priznani gostje in strokovnjaki. Vsi filmi v goriškem Kulturnem domu bodo opremljeni z elektronskimi podnapisi v italijanščini in tudi s simultanim prevodom v slovenščino, ker se prireditev usmerja v celoten goriški obmejni prostor. FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST Kulturni dom Jutri, 23. t. m., ob 20.30 (red A) gostuje SLG iz Celja s komedijo Raya Cooneya »Minister v škripcih« v režiji DuSana Mlakarja. Ponovitvi v soboto, 24. t. m., ob 20.30 (red B, E in F) in v nedeljo, 25. t. m., ob 16. uri (red C). Slovensko stalno gledališče gostuje po šolah s pravljico »Palček«: danes, 22. t. m., ob 10.30 na Opčinah. Gledališče Rossetti ' Stalno gledališče FJK - Gledališka sezona 1997/98 Jutri, 23. t. m., ob 20.30 (red A) premiera: »Le Dame de Chez Maxime« G. Feydeaua (v abonmaju - odrezek 7 rumen). Rezervacije vstopnic pri blagajni gledališča - (urnik: 8.30-13, 16-19 ob delavnikih) in pri osrednji blagajni UTAT v Pasaži Protti (urnik: 8.30-12.30, 15-19). Gledališče Verdi Operna in baletna sezona 1997/98 Danes, 22. t. m. premiera opere »VVozzeck« Albana Berga. Dirigent VVolfgang Božic. V glavni vlogi nastopa Jurgen Linn. Predprodaja vstopnic je v teku: sobota, 24.1., ob 17. uri (reda S/S), nedelja, 25.1., ob 16. uri (reda D/D), torek, 27.1., ob 20.30 (reda B/C), Četrtek, 29.1., ob 20.30 (reda E/B), sobotA, 31.1., ob 20.30 (reda C/F), nedelja, 1. februarja, ob 16. uri (reda G/G). Blagajna gledališča (urnik: 9-12, 15-17 - tel. 6722500 - zaprto ob ponedeljkih) Gledališče Cristallo - La Contrada Jutri,'23. t. m., ob 20.30 premiera Pirandellovega dela »Uno, nessuno e centomila«. Režija Marco Matto-lini. Nastopa Flavio Bucci. V nedeljo, 25. t. m., ob 11. uri se bo v sklopu ciklusa »Povem ti pravljico« predstavila gledališka skupina Bostik iz-Turina z delom »Acqua«. Pri blagajni gledališča Cristallo (tel. 390613) je možna rezervacija za abonente prostega reda in »Invito a Teatro« za predstavo »Plaza suite« Neila Simona. Od 28. t. m. bo v teku predprodaja vstopnic za zgoraj navedeno predstavo le pri osrednji blagajni UTAT v Pasaži Protti (urnik: 8.30-12.30, 16-19 - tel. 630063/638311). Gledališče Miela Do nedelje, 25. t. m. je na sporedu Filmski festival Alpe Adria Cinema. Program objavljamo na drugem mestu. TRŽIČ Občinsko gledališče - Gledališka sezona 1997/98 V torek, 3. in v sredo, 4. februarja, ob 20.30 gostovanje gledališča Mobydick Teatri della Riviera »II Milione quaderno veneziano di Marco Paolini«, nastopa Marco Paolini. Vstopnice dobite pri blagajni gledališča: od ponedeljka do sobote 17-19 (za informacije tel. 0481 -494368/494365). GORICA Kulturni dom V ponedeljek, 26. in v torek, 29. t. m., ob 20.30 gle- dališka predstava »Mojstrski tečaj« (abonma SSG). Od 29. do 31. t. m. večeri filma in kulture »Gorica kinema - Gorizia cinema« v organizaciji Kinoateljeja. VIDEM Nuovo Teatro Giovanni da Udine Danes, 22. t. m., ob 20.45 Heinrich Von Kleist »Cate-rina di Heilbronn o la prava del fuoco« v izvedbi gledaliških skupin Centro teatrale bresciano in Emilia Romagna Teatro. Rezija Cesare Levi. Ponovitve 23., 24. in 25. t. m. Teatro Contatto - Avdotorij Zanon Jutri, 23. in v petek, 24. t. m., ob 20.30 se bo skupina QP Produzioni Teatro Indipendente predstavila z delom Harolda Pinterja »Ceneri alle ceneri (Ashes to Ashes)«. ŽPETER SLOVENOV Slovensko stalno gledališče gostuje s pravljico »Palček« jutri, 23. t. m., ob 11. uri v šoli. PORDENON Deželni Avditorij Danes, 22. t. m., ob 17.30 »Moni Ovadia le radici del se e del dove« - spregovoril bo prof. Claudio Magris s tržaške univerze. ______________SLOVENIJA__________________ NOVA GORICA Primorsko dramsko gledališče - Kulturni dom Danes, 22. t. m., ob 20. uri premiera igre Petra Bame-sa »Ni tako slabo kot zgleda« (abonma premiera in izven). LJUBLJANA Cankarjev dom Predstava »Macbeth« odpade zaradi tehničnih zapletov. Ponovitev za ta abonma bo v torek, 3. februarja, ob 19. uri. V soboto, 24. t. m. 1998, ob 19. uri v Gallusovi dvorani: W. Shakespeare »Macbeth«. Ponovitve 26., 28.. 30. in 31. januarja - razprodano. Informacije (00386-61/222815). V soboto, 24. t. m., ob 20. uri v Kosovelovi dvorani: Uršula Cetinski »Alma«. Režija Uršula Cetinski in Polona Vetrih. Nastopa Polona Vetrih. Mestno gledališče ljubljansko Danes, 22. t.m., ob 19.30 (izven in konto): J. B. P. Moliere »Tartuffe«. SNG - Drama Vse ponovitve Albeejeve igre »Kdo se boji Virginie VVoolf?« napovedane za januar odpadejo zaradi bolezni. V soboto, 24. t. m., ob 19.30: S. Horvat/K. Zupan/N. Matjašec »Elizabeth« (izven - konto). Gostuje gledališče Ptuj. Lutkovno gledališče Danes, 22. t. m., ob 17. uri (izven): Svetlana Makarovič »Kokokoska Emilija«. V soboto, 24. t. m., ob 11. in ob 17. uri (izven); Svetlana Makarovič »Sapramiška«. GLASBA ■ GLASBA - GLASBA - GLASBA - GLASBA - GLASBA - GLASBA FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST Glasbena matica - Koncertna sezona 97/98 Deutscher Hilfsverein - Ul. Coroneo 15 V torek, 27. t. m. ob 20.30 koncert Tria Lorenz iz Ljubljane. Na sporedu Haydn - Trio v G-duru, D. Švara -Trio Posavje 1941 in Smetana Trio v g-molu op.15. Gledališče Rossetti Societa dei concerti - Koncertna sezona 1997/98 V ponedeljek, 26. t. m., ob 20.30 bo nastopil pianist Boris Petrushansky. Na sporedu Schumann, Skriabin in Messiaen. Gledališče Rossetti V soboto, 14. februarja, ob 21. uri koncert Riccarda Coccianteja. Avditorij Muzeja Revoltella V ponedeljek, 26. t. m., ob 18. uri v sklopu ciklusa »Ura z...« recital avstrijskega baritonista VVernerja Preina. Klavirska spremljava N. Kersevan. , ROJAN V nedeljo, 25. t. m., ob 16. uri v župnijski cerkvi koncert komornega zbora A VE iz Ljubljane. Na sporedu bodo sakralne skladbe raznih avtorjev ter vrsta slovenskih božičnih pesmi. Zborovodja Andraž Hauptman, organist Tone Potočnik. TRŽIČ Občinsko gledališče - Koncertna sezona 1997/98 V torek, 10. februarja, ob 20.30 koncert Dulce Pontes »Caminhos«. Vstopnice dobite pri blagajni gledališča (urnik: 10-12, 17-19 od ponedeljka do sobote), pri UTAT v Trstu in pri Discotex v Vidmu. VIDEM Teatro Nuovo Giovanni da Udine V sredo, 28. t. m., ob 20.45 nastop Carolyn Carlson »DalVinterno« na glasbo Boba Dylana. Koreografija Carolyn Carlson. V torek, 3. februarja, ob 20.45 koncert Elvisa CosteT la, ob klavirju Steve Nieve. ZOPPOLA TRN) Rototom V nedeljo, 25. t. m., ob 21. uri koncert black metal glasbe s skupino Death SS. Za informacije: Franz 0347-4670707 ali Rototom 0434-561285. _____________SLOVENIJA_________________ NOVA GORICA Hit Hotel Casino Park V petek, 13. februarja, ob 22.30 koncert Riccarda Coccianteja. DOBROVO V BRDIH Grad Dobrovo Jutri, 23. t. m., ob 20. uri bo v Viteški dvorani galerije Zorana Mušica nastopil Moskovski kvartet (za abonma in izven). Za informacije tel. 00386-65/21262. KOPER Dvorana Palače Gravisi Danes, 22. t. m., ob 18. uri bo nastopil Slovenski kvartet pozavn. Na programu Hassler, Perti, Praeto-rius, Pezel, Dvorak in Gershwin. LOKEV Kulturni dom V nedeljo, 25. t. m., ob 21. uri koncert Češke skupine »Už jsme doma«. LJUBLJANA SNG Opera in balet V četrtek, 29. t. m., ob 20. uri premiera -S. Prokofjev »Romeo in Julija«. Ponovitev 31. t. m., ob 19.30 za abonma sobota, izven in konto. Danes, 22. t. m., ob 19.30 (abonma torek): D. Božic: »Lizistrata 75«. Predstava za izven in konto. RAZSTAVE - RAZSTAVE ■ RAZSTAVE • RAZSTAVE -RAZSTAVE - RAZSTAVE FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST Miramarski park in muzej sta odprta vsak dan od 9. do 17. ure (grad od 8. do 18. ure). Muzej Revoltella: do 25. t. m. je na ogled razstava »Chersicla. DalVinformale alle muse energetiche«. Urnik ogleda: 10-13, 15-20 - ob praznikih samo zjutraj. Ob torkih zaprto. Muzej Revoltella: do 25. t. m. je v vseh nadstropjih muzeja na ogled zanimiva razstava znamenitih oblek sester Fontana »Car stila (II fascino dello stile) 1950-1968«. Urnik ogleda: 10-13, 15-20 - ob praznikih samo zjutraj. Ob torkih zaprto. Galerija Nadia Bassanese: do 13. februarja bo na ogled razstava Federica Rizzija. Občinska razstavna dvorana na Trgu Unita: do 25. t. m. je na ogled razstava o Skedenjski železarni. Urnik: 10-13, 17-20. Palača Costanzi: do 25. februarja je na ogled razstava »Ljudje in medvedje«. Umik: vsak dan od 9. do 19. ure. Razstavna dvorana Turistične ustanove (Ul. S. Ni-colo, 20): do 27. t. m. je na ogled razstava »Trieste -Graffiti«. Urnik: od ponedeljka do petka, od 9. do 19. ure; ob sobotah od 9. do 13. ure. Studio Tommaseo (Ul. del Monte 2/1): do 19. marca je na ogled razstava umetnika Lorenza Gattija na temo »Edilizia«. DEVIN Kmečka hiša: na ogled je razstava Danteja Pisanija »Jadran«. GORICA Kulturni dom: do 27. t. m. je na ogled dokumentarna razstava »Drugi v Alpah - jezikovne skupnosti na območju italijanskih Alp«. Goriški grad: do 25. t. m. je odprta razstava gotskega kiparstva na Goriškem, ki so jo postavili v sodelovanju z Goriškim muzejem iz Nove Gorice. Kulturni center Lojze Bratuž (Drevored XX. septembra 85: do 20. februarja razstavlja svoje akvarele Andrej Kosič. Urnik: vsak dan, od ponedeljka do sobote, 17-19, ob nedeljah 10-12. _____________SLOVENIJA________________ DOBROVO V BRDIH Grad Dobrovo: do aprila 1998 je na ogled razstava grafik Toneta Kralja. Urnik: od 10. do 18. ure - ob ponedeljkih zaprta. KROMBERK Goriški muzej Grad Kromberk: do 30. t. m. je na ogled retrospektivna razstava Miloša Volariča. Urnik ogleda: 8-14, ob praznikih 13-17, zaprto ob sobotah. LJUBLJANA Galerija CD: do 31. t.m. je ogled razstava slik C. Vial-lata. Avla Galerija Nove Ljubljanske Banke: na ogled je razstava Metoda in Ane Zavadlav: »Macbeth«. Razstava fotografij s predstave. j RAI3 slovenski i | RAI 2 S3 RETE 4 program Pregled tiska Nad.: Un amore di nonno Variete za najmlajše, TV film: Donna d’ onore vmes 8.35 nan. Lassie (It. ’89, i. C. Alt, 3. del) Nad.: Vendetta d’ amore, Nan.: Podeželski zdrav- Števerjan: Utrinek s fe- nik - Praznik zmajev 9.20 Amanti, 10.00 Regi- stivala Nad.: Quando si ama. na, 10.30 Sei forte papa TV DNEVNIK 10.00 Santa Barbara Dnevnik Filmski večer: Mladi slo- Racconti di vita [reg Aktualno: Forum venski kratki filmi Tg2 Medicina 33, 11.15 Kviz: Kolo sreče dnevnik Dnevnik Tg 4 Variete: I fatti vostri (vo- Nad.: Sentieri - Steze di Massimo Giletti) JEtJ Film: La felicitš non si Dnevnik, 13.30 Zdravje, compra (glas,, ZDA ’56, i. 13.45 Navade in družba G. Mc Rae, D. Dailey) Aktualno: Ci vediamo in Kviz: OK, il prezzo e giu- TV (vodi Paolo Lmiti), sto (vodi I. Zanicchi) ■ti DA 1 1 vmes (16.05) dnevnik Dnevnik in vreme pr iv#%i i Maša iz cerkve Sv. Klare Variete: Game Boat na Kubi Nogomet: Atalanta - Par- Dnevnik/vreme, šport ma (pokal Italije) Euronews Nan.: Komisar Rex - Ne- Film: Il vizietto 2 (kom., Dnevnik, 6.45 Jutranja navadna priča It.-Fr. ’80, i. Ugo Tognaz- odd. Unomattina, vmes Variete: Macao zi, M. Serrault) (7.00, 7.30, 8.00, 8.30, Večerni dnevnik Pregled tiska 9.00, 9.30) dnevnik, 7.35 TV film: 11 mastino (i. Nan,: Peter Strohm, 2.00 Gospodarstvo Albina Cenci, Eros Pa- Baretta Film: Incrocio pericoloso gni, Carola Stagnaro) (krim., ZDA ’49, i. John Dokumenti: Mistero in Payne, Helen Drew) Aktualna oddaja: Verde- blu Dnevnik 3 CANALE 5 mattina (vodi Luca Sar- Aktualno: Le stelle del della) mese, 0.05 v parlamentu, Dnevnik vreme, šport Na prvi strani, vreme Vreme in dnevnik Jutranji Tg5 Nan.: Gospa v rumenem Aktualna odd:: Vivere - Umori na obali (i. An- n a i bene benessere gela Lansbury) Ifc KMI J Variete: Maurizio Costan- Dnevnik, 13.55 Gospo- zoShow darstvo Aktualna oddaja: Signore Aktualne teme: Gara Gio- Jutranji dnevnik mie (vodi Rita Dalla vanna (vodi Giovanna Film: Racconti d’ estate Chiesa) Milella) (kom., It. ’58, i. A. Sordi) Dnevnik TG 5 Mladinski variete: Solle- Dok.: Italija 70. let, 11.00 Sgarbi quotidiani tico (vodita Mauro Serio Vprašanja ob koncu ti- Nad.: Beautiful (i. Ron in Elisabetta Ferracini), sočletja MossJ vmes risanke Duck Ta- Dnevnik, 12.15 Šport Aktualno: Uomini e don- les, Quasimodo in nan. Aktualno: Teelsogni, ne - Moški in ženske (vo- Zorro 13.00 11 grillo, 13.30 Me- di Maria De Filippi) Danes v parlamentu dia/Mente Nan.: Ciao, dottore! (i. Dnevnik Deželne vesti, dnevnik Ulrich Reinthaler) Aktualno: Primaditutto Articolo 1, 14.55 Tgr Aktualna odd. o zdravju: Variete: Colorado (vodi Leonardo, 15.05 Fratelli Vivere bene salute Alessandro GrecoJ d’ Italia Aktualne teme: Verissi- Vreme, dnevnik, šport Šport, 15.45 Rai šport mo na licu mesta, (vodi Aktualno: 11 fatto (vodi motori Marco Liorni), 17.45 Kro- Enzo Biagi) Dok.: Geo & Geo nika iz vsakdana: Verissi- Variete: Carramba, che Vremenska napoved mo (vodi Cristina Parodij sorpresa (vodi Raffaella Nad.: Un pošto al sole Kviz: Tira & Molla Carra) Dnevnik, deželne vesti Dnevnik TG 5 Dnevnik Aktualno: Regioneitalia, Variete: Striscia la noti- Aktualno: Porta a porta - 20.10 Magazzini Ein- zia (vodita Ezio Greggio Papež na Kubi stein, 20.30 Blob in Enzo lachetti) NoCni dnevnik Aktualno: Mixer - primer TV film: Il rosso e il nero Aktualno: Papež sreča Moro (dram., It.-Fr. ’97, i. C. Fidela Castra Dnevnik, deželne vesti Bouquet, Kim Rossi Zapisnik, horoskop, vre- Aktualno: Top Secret, Stuart, zadnjid el) me, 1.05 Potihoma 23.50 Magazzini Einstein Variete: Maurizio Costan- Film: L’ albreo, il sinda- m Dnevnik, pregled tiska, zo Show, vmes (1.00) co e la mediateca (’92) kultura, vreme nočni dnevnik # ITALIA 1 |r Slovenija 1 |r Slovenija 2 Otroški variete Ciao ciao Oglasi - 0.55 Teletekst mattina, vmes risanke TV prodaja Vremenska panorama Nan.: Magnum P.L, Oddaja za otroke: nan. Nan.: Pepa in Pepe (Sp,, 10.20 Agli ordini papb Quasimodove dogo- 11. epizoda) SP v smučanju: Zenski divščine (ris., 3. ep.) Tedenski izbor: TV igrica smuk Nan.: Grace na udaru Kolo sreče Šport studio, 12.25 Odpr- Tedenski izbor: nan. Na- Kviz: Lov za zakladom ti studio, 12.50 Fatti e sh Bridges (ZDA, i. Don Drama: Zywot czlowieka misfatti (vodi Paolo Li- Johnson, Jeff Perry, An- razbrojomego (S. Pia- guori) nette O’ Toole, 3. ep,) secki, Poljska, 2. del) Nan.: Willy, princ z Bel Novice iz sveta razvedri- TV prodaja Aira la Nan.: Trdno v sedlu (N. Ciao Ciao tutti al mare, Poljudnoznanstvena od- Zelandija, 12. ep.) 13.30 risanke daja: Dogodivščine z Oglasi, napovedniki WEM Risanke: Simpsonovi divjega zahoda Nanizanka: Doktor Sylve- lEUij Varieteja: Colpo di ful- Glasbena oddaja Poročila, vreme, šport stre (Fr. , i. Jerome An-ger, Maria Pacome, 2.) mine, 15.00 Fuego! (vodi Alessia Marcuzzi) Vremenska panorama Oglasi, napovedniki Nan.: Sweet Valley High Tedenski izbor: Podoba $9 TV igrica: Kolo sreče Variete za najmljaše, podobe, 15.55 Osmi dan Poslovne informacije vmes risanke Oddaja o slovenski vojski Dnevnik, vreme, šport Nan.: Xena principessa Obvestilain oglasi mm Oglasi, napovedniki guerriera Obzornik Šport (košarka) Odprti studio, vreme, Po Sloveniji t g Film: Nekoč so bili šport sutdio Vreme, šport bojevniki (Nova Zel. ’94, Nan.: Mebose Plače Otroški program: r. Lee Tamahori, i. Rena Variete: Sarabanda Sprehodi v naravo, 18.00 Owen, Mamaengaroa Aktualna oddaja: Moby Nan.: Denver, poslednji Ker-Bell, Temuera Morri- Dick dinozaver (ris., 12. ep.) son, Julian Arahanga) Variete: Le iene (vodi Si- Generacije znanosti Nan.: Peter Strohm mona Ventura) Parada plesa (Nem., i. Klaus Lovvitsch, Šport studio, 1.20 Pre- Risanka Senta Berger, 12. ep.) gled tiska Dobro je vedeti Videoring Nan.: The Heights, 2.30 Dnevnik, vreme, šport Neverjetni Hulk Oglasi Nad.: Cvetje v jeseni (I. Košarka: Union Olimpija Tavčar-M. Mejak, i. M. Zu- - Orthez (Evroliga, moški, # TELE 4 pančič, P. Bibič, S. Drolc) Oglasi, napovedniki prenos iz Ljubljane) Tednik Oglasi, napovedniki 19.30, 23.00 Dogodki in Odmevi, vreme, kultura odmevi Šport, 22.35 Oglasi Veri professionisti Nan.: Oh, dr. Beeching @ Koper Il supplemento (VB, 7. epizoda) Nan.: FBI Nočni klub Mili Zoom umetnost generacije znanosti Laff movie Parada plesa, 1.30 vreme Euronevvs UM Aktualno: I diretta Odbojka: Nova Gorica Sa- Umetnost in kultura lonit - Mladost Zagreb (Evroliga, moški) Aktualna tema: Meridiani TV PRIMORKA (•) MONTECARLO , iFuni Program v slovenskem je- M ziku; V njihovem imenu ■Trjl 17.00 Videostrani irej Primorska kronika redil Zdravje in mi: Prepozna- Vsedanes - Tv Dnevnik, 19.30, 22.30, 1.20 Dnev- Si vanje bolezni vreme, šport nik, 19.50 Šport imun Nan.: To trapasto Otroška oddaja: Ecchec- Eija Nan.: Hitchcock življenje (ZDA, 4. ep.) cimanca Aktualno: Candido Venček domačih Četrtkova športna oddaja Film: Faccia da schiaffi Napovednik, videospot Košarka: Union Olimpija (kom., It. ’70) Dnevnik TV Primorka - Pau Orthez (Evroliga, Variete: Tappeto volante Vsakdanjik na kmetiji prenos iz Ljubljane) jTwy Variete: Zap zap jlfil Glasba: Primorkinih 10 TV dnevnik, vreme Aktualno: Quinto potere? Sprememba z Rudijem: Euronevvs j^Mj Film: Gioco mortale (’86, Alternativno zdravljenje Program v slovenskem je- John Lithgovv) Oktet Simon Gregorčič ziku: TV Poper - Kabaret- Film: Dentro la grande mela (’88, i. Jodie Poster) ■ Dnevnik TV Primorka no satirična oddaja r A Radio Trst A 7.00,13.00,19.00 Dnevnik, 8.00,10.00,14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Ob Rižani in Rokavi-Zivljenje Istranov v šavrinskih hribih; 9,15 Odprta knjiga; Cvetje v jeseni (I. Tavčar, r. M. Sosič, 21. del); 9.40 Na Koroškem je tako; 10.10 Koncert slovenske glasbe; 11.15 Intervju; 11.45 V središču pozornosti; 12.40 RZCPZ: MePZ F. Borgia Sedej; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Kulturne diagonale: Dvignjena zavesa; 15,00 Glasba za vse okuse; 15.30 Mladi val; 17.00 Kulturna kronika; 17.15 Mi in glasba: M. Lipovšek; 18.00 Dosje: Iz dežele višečih mrežnic; 18.30 Glasbeni predah; 19.20 Napovednik. Radio Opčine 11.30, 15.10, 17.10 Poročila v slov. ; 8.30, 12.30, 18.30 Poročila v ital; 10.00 Matineja; 16.30 Te zanima tvoja prihodnost; 17.30 Tržaški potpuri (Incontro con la canzone triestina); 19.30 Plesna glasba. Radio Koper (slovenski program) 6.30, 7.30, 8.30,9.30,10.30, 13.30, 14.30 Poročila; 12.30, 17.30, 19.00 Dnevnik; 6.30 Osmrtnice; 7.00 Jutranjik; 7.30 Noč in dan -OKC obveščajo; 8.00 Pregled tiska, vreme; \^50 Kulturni koledar; 9.45 Svetovalne od- daje; 10.50 Intervju; 11.15 Aktualnosti; 13.00 Daj, povej; 15.30 DIO; 16.00 Glasba po željah; 17,00 Poslovne informacije; 17.30 Primorski dnevnik, osmrtnice; 18.00-19.00 Glasbena kronika; 19.00 Prenos RS; 20.00- 22.00 Večmi program; 22.00 Zrcalo dneva; do 0.00 Iz diskoteke RK. Radio Koper (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 8.05 Horoskop; 8.15 3X3; 8.40 Izbrali ste; 9.00 Ob 9-ih; 9.15 Pogovor o; 10.00 Pregled tiska; 10.05 Sigla single; 10.33 Musiča gira intorno; 11.00 Modri val; 11.45 Mi in vi; 13.00 L'una blu; 13.07 Buon compleanno; 13.33 Sanje o počitnicah; 14.33 Sigla single; 14.45 Aktualnosti; 16.00 Ob 16-ih; 18.00 II muro del suono; 18.45 Jazz; 19.25 Sigla single; 19.30 Šport. Slovenija 1 5.00. 6.00.6.30.7.30.8.00.9.00.10.00.11.00, 12.00, 14,00, 18.00, 21.00, 23.00 Poročila; 6.45 Dobro jutro, otroci; 8.05 Dobrodošli; 9.45 Ringaraja; 10.30 Pregled tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 15.30 DIO, šport, vreme; 17.05 Ob 17-ih; 18.25 5 min. za kulturo; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Četrtkov večer; 21.05 Literarni večer; 22.00 Zr- calo dneva; 22.30 Informativna odd. v tujih jezikih; 22.40 Stari gramofon; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. Slovenija 2 5.00. 6.30, 7.30,8.00,8.30,9.30,10.30,11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 8.10 Poslovne zanimivosti; 8.40 Kulturne prireditve; 9.35 Popevki tedna; 10.00 Strokovnjak svetuje; 12.00 Glasbene novosti; 13.45 Gost izbira glasbo; 14.40 Kdo ve; 15.30 DIO; 16.15 Popevki tedna; 17.00 Glasb, regata; 18.00 Vroči stol; 18.45 Črna kronika; 19.30 Sence adolescence; 20.00 Jazz; 20.15 EL v košarki Sporting-Ježica, 2; 22.00 Zrcalo dneva, vreme, promet; 22.30 Proti etru - Spet ta jazz. Slovenija 3 7.00, 8.00, 9.00. 10.00. 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 22.00 Poročila; 10.05 Gymnasium; 12.05 Igramo in pojemo; 13.05 Repriza; 13.30 Glasb, mladina; 14.05 Izobraževalni pr.; 15.00 Na ljudsko temo; 15.30 DIO; 16.15 Operni umetniki; 17.00 Trojna spirala; 17.20 Banchetto musicale; 18.20 Komorni koncert; 19.30 Zbori; 20.00 Iz arhiva simfonikov; 22.05 Igra; 22.20 Zvočni zapisi; 23.00 Izbrali smo; 23.55 Napoved; 0.00 Poročila. Radio Koroška 18.10-19.00 Rož - Podjuna - Žila. Primorski dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik z o.z. - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.o.z. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699, fax 040-773715 Tisk: EDIGRAF, Trst Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506 Internet: http//www.primorski.it/ e-mail: redakcija@primorski.it Prodajno naročninska služba Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958 Cene oglasov Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT, finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 20% Cena: 1.500 LIT - 60 SIT Naročnina za Italijo 480.000 LIT Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Letna naročnina za Slovenijo 20.000 SIT plačljiva preko DISTRIEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373 žiro račun 51420-601-27926 Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG ZMERNO JASNO OBUVČNO OBLAČNO RAHEL ZMEREN MOČAN RAHEL ZMEREN MOČAN NEVIHTE VETER 6 66 666 MEGLA TOPLA FRONTA r „ . SRED SREDISCE HLADNA SREDISCE ANTI- FRONTA OKLUZUA CIKLONA CIKLONA O \ PLIMOVANJE Danes: ob 4.30 najvisje 29 cm, ob 12.35 najnižje -27, ob 19.17 najvisje 2 cm, ob 22.46 najnižje -3 cm. Tutri: ob 5.36 najvišje 32 cm, ob 13.11 najnižje -37, ob 19.52 najvisje 11 cm. (vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije^ 500 m.............3 1000 m.............0 1500 m............-4 2000 m............-6 2500 m ...........-9 2864 m...........-11 SVET / SLIKA PRI SLIKI...ZGODBA PRI ZGODBI...PA SE RES JE Mrežaste in cvetlične Pomlad prinaša obleke Paca Rab mm e a novi »seicento« PARIZ - Na tokratnih pariških prikazih visoke ženske mode za skorajšnjo spomladansko-poletno sezono je bilo predstavljenih veliko nenavadnih modelov, vendar pa je Paco Rabanne, uveljavljeni mojster španskega rodu, vseeno presenetil z železnimi mrežastimi oblačili. Na sliki je enai zmed predstavljenih inačic oblačil, katerih uporabnost je težko opredeliti in tudi izgled je včasih zastrašujoč, če so mreži dodani še kakšni drugi železni »dodatki« (f. AP). Sicer pa sodijo mražasti modeli, ki so občutljivi na svetlobo, v tako imenovano zgodovinsko-etnično kolekcijo, v kateri se prepletajo motivi povzeti po križarjih in pa spogledovanje s tradicionalnim oblačenjem plemena Maori (ob oblačilih so zanimive tudi maske in pa poudarjeni spolni atributi, kar je še zlasti prišlo do izraza pri »maorskem bojevniku«). Ob medijsko učinkovitih modelih pa je domiselni Paco Rabanne, ki od vselej uporablja dokaj neobičajne materiale, pripravil tudi vrsto elegantnih oblek, ki jih je lažje mogoče uvrstiti v visoko modo. Gre za črne obleke, ki se »odprejo« in »razcvetijo«. laipoiBisIkBgai jgfaalka uril s mšm 14(0) mdtoF TOKIO - Nekega Japonca so v začetku tedna rešili s 333 metrov visokega razglednega stolpa Tokio Tower v japonskem glavnem mestu. Zakaj se je 20 do 30-let- ni moški odločil za plezalno turo, ni jasno. Na rotenje svojega brata in policije, naj vendar sestopi, se ni odzval. Plezalca je opazil nek mimoidoči in poklical policijo. (STA/dpa) Zaradi ljubezni na vrh radijskega stolpa NEVV DELHI - Indijec Ašraf Džamal Khan (22) že pet dni čepi na nekem radijskem stolpu v New Delhiju, kjer namerava ostati tako dolgo, dokler se k njemu ne vme žena. Khan, ki prav tako odklanja hrano, je za pomoč zaprosil tudi indijskega predsednika Naraya-nana. Predsednika je brez uspeha poskušal dobiti po brezžičnem telefonu, a mu je nazadnje zmanjkalo baterij. Khan trdi, da so ženo, s katero je bil poročen tri mesece, ugrabih njeni starši, ki so nasprotovah poroki zaradi različne veroizpovedi zakoncev. (STA/AFP) TURIN - Več kot 40 let po prvem car« je dolg 333 cm, kljub temu pa fiatu 600 bo kupcem od letos je v njem dovolj prostora za pet spomladi na voljo nova različica oseb. Poganjal ga bo 900 ali 1100-tega izredno popularnega avtomo- kubični zelo varčen motor. Novi bila, ki pa na starega dejansko spo- »seicento« bodo izdelovali na minja le po imenu. Tipični »city Poljskem. Najmanjša ženska na svetu je iz Južne Afrike KAOSHIUNG -Južna Afričanka Mad-ge Sester je s svojimi 65 cm vpisana v Gui-nessovo knjigo rekordov kot najmanjša ženska na svetu. V teh dneh je na obisku pri županu Kaoh-siunga na Tajvanu (na sliki Ap).