GOSPODARJENJE V DEVETMESEČJU
Pet ozd ima izgube
Uspešni na področju zunanjetrgovinske menjave - Povprečni osebni dohodek 9.204 dinarjev - Realni padec osebnih dohodkov za 7,4 odstotka
V zaostrenih pogojih poslo-vanja je gospodarstvo beži-grajske občine ob devetme-sečju izkazalo razmeroma ugodne rezultate. Kljubvsemu pa nekateri podati kažejo, da intenzivnost gospodarske rastr ni več tolikšna, kot je bila v preiektih obdobjih. Pojavljati so se zafiele negativne težnje: izgube. padec ekonomičnosti in rentabilnosti, padec realnih osebnih dohodkov, kar vse opozarja, da mineva obdobje naglega in stabilnega gospo-darskega razvoja in da bodo v prihodnje zaradi postabšanih razmer v celotnem gospodar-stvu bolj kot doslej tudi za Be-žigradom ležave in problemi v postovanju.
Takšna je bila ugotovitev izvršnega sveta občinske skupščine, ko so člani poslu-šali analizo poslovanja gospo-darstva v občini za letoSnjih devet mesecev.
Da pa vse )e ni tako črno, kot se na prvi pogled kaže, kažejo podatki o ugodnih težnjah v razporejanju dohodka in člste-ga dohodfca v korist poslovnih skladov. Pravtako je biladose-žena izjemno visoka rast aku-mulacije, osebna in skupna poraba sta relativno zaoslajali, izboljšali pa sta se likvidnost in reproduktivna sposobnost.
Nekoliko manj razveseljiva je slika o rasti indgstrijske pro-izvodnje, ki je zaostala za pla-nirano rastjo predvsem zaradi poslabšane oskrbe z repro-dukcijskimi materiali. Ob tem pa moramo še dodati, da je rast materialnih stroškov pre-segla vse okvire in začela re-sneje vplivati na poslabšanje ekonomičnosti poslovanja,
Bežigrajsko gospodarstvo je, gledano v celoti, ob devet-mesečju uskladtlo rast sred-stev za osebne dohodke z rast-jo dohodka in tudi porast skupne porabe je bil usklajen z določiti dogovora o družbe-nem usmerjanju razporejanja dohodka v letošnjem letu. To-da po ugotovitvah izvršnega sveta je položaj dokaj resen, zato so sklenrli, da bodo vsem poslovodnim organom v beži-grajskih ozd posredovali anali-zo devetmesečnega poslova-nja.
PRVIČ
VEČJE I2OUBE
DevetmeseČje je bežigraj-skemu gospodarstvu prineslo
za 17.519.000 din izgub, kar predstavlja 0,036 celotnega prihodka. Pet organizacij je pridelalo za dobro poldrugo staro milijardo izgub, medtem ko je ostalih šest poslovalo z resnejšimi motnjamj.
Izgubo imajo Savske elek-trarne, tozd Elektrogospodar-ske telekomunikacije - 94.000 din; Savske elektrarne, tozd Elektroprenos - 6.674.000 din; Elma, tozd Gospodinjski apa-rati 3.206.000 din; Iskra avto-matika, tovarna sestavnih de-lov in delovnih sredstev -7.209.000 din in Center za go-spodarsko svetovanje -336.000 din. Ostali, ki niso do-segli predpisane udefežbe net-to akumufacije v celotnem pri-hodku in so imeli motnje v po-slovanju pa so: SCT, tozd Družbeni standard; DO Parale-le; sozd Astra. DO Maloproda-ja, tozd Btagovnica; sozd Elek-trotehna, DOJunel tozd Elex;
Sozd Petrol, DO Trgovina tozd Trgovina na debelo in Lesnina tozd NT Na debelo.
Tem neprijetntm podatkom ob bok bi lahko postavili ugo-dnejše številke, ki govore o 43,3 odstotni nominalni rasti dohodka gospodarstva (realno za 10,1 odstotka) in sredstvih za akumulacijo, ki so porasla za 78 odstotkov. Med posa-mezntmi dejavnostmi sta naj-večji delež akumulacije v ce-lotnem prihodkuzabeležilavo-dno gospodarstvo ter dejav-nost poslovne, tehnične in fi-nančne storitve, najmanjšega pa že po tradiciji trgovina, kar je čisto razumljivo, saj ustvari le 32 odstotkov akumulactje. Naj dodamo, da se ]e obseg industrijske proizvodnje v le-tošnjih devetih mesecih v pri-merjavi z enakim obdobjem la-ni povečal za 5,3 odstotke, kar je pod planiranim.
IZVOZ DVAKRAT VEČJI OD UVOZA
Na področju zunanjetrgo-vinske menjave se v bežigraj-skem gospodarstvu nadaljuje-jo izredno ugodni rezutlati. Izvozni plan smo ob devetme-sečju realizirali že 90 odstotno, realizacija uvoza pa je bila pre-cej nižja - 57 odstotkov. Vre-dnost izvoza je za več kot dva-krat presegla vrednost uvoza. ali s številkamr: ob devetme-sečju je bežigrajsko gospodar-stvo izvozilo za 2.994.795.000 din vrednosti.
Saldo zunanjetrgovinske menjave je bil izjemno visok in celo nekoliko višji od tistega v polletju. Vse dejavnosti so imele izrazit suficit zunanjetr-govinske menjave, vključno z industrijo. Primerjave z lan-skim letom nam pokažejo, da smo v letošnjih devetih mese-cih izvozili za 56,8 odstotka več blaga in storitev in uvozili za 30,6 odstotka več kot lani. Povedano drugače, je izvoz ob devetmesečju presegel lan-skoletno realizacijo za skoraj 13, medtem ko je uvoz zaostal za 12 odstotkov. Zanimiva je tudi sestava izvoza ter uvoza. Podatki kažejo, da smo okrog 70 odstotkov blaga in storitev prodali na zahod, 20 odstotkov državam v razvoju in le 10 od-stotkov vzhodnoevropskim uvoznrcam. Pri uvozu je Že leta nazaj opazna kar precejSnja odvisnost od zahodnih dobavi-teljev, medtem ko gre pri na-kupih v vzhodnoevropskih dr-žavah le zasimbolične vredno-sti. Še nadalje pa velja, da naj-več deviz potrošimo za uvoz surovin, reprodukcijskega ma-teriala, rezervnih delov in ne-katerih storitev,
Ob tem še nekaj besed o za-poslovanju. Na koncu devet-mesečja število zaposlenih še ni doseglo ravni zaposlenih na dan 31. 12. 1979, v celotnem številu pa se je v primerjavi z enakim obdobjem lani poviša-lo za 2,2 odstotka ali 675 de-tavcev.
PADEC REALNEGA OSEBNEGA DOHODKA
Ob koncu letošnjega sep-tembra je znašat povprečni netto osebni dohodek na de-lavca v gospodarstvu 9.204 din. povprečno izplačani oseb-ni dohodek na detavca v občini pa 9.323 din, kar pomeni ob upoStevani rasti življenjskih stroškov dejanski padec oseb-nih dohodkov za 7,4 odstotka. Ta padec pa ni povsod enak. NajviSji je bil v obrti in sicer 10,9 odstotka ter v gostinstvu -9,8 odstotka, najnižji pa v pro-metu in zvezah, 1,6 odstotka. Povedano po domače: kuverte so se najbotj stanjšale zapo-slenim v obrti, sorazmerno malo sprememb pa so utrpeli v prometu in zvezah, upošteva-joč dejstvo, da so nominalni osebni dohodki v primerjavi z lanskim letom narasii za 17,5 odstotkov in upoštevajoč vse podražitve.
Pa še nekaj o tem, kako se je bežigrajsko gospodarstvo dr-žafo uresničevanja določil do-govora o družbenem usmerja-nju razporejenja dohodka v le-tošnjem letu. Ce smo ob pol-letju še govorili o resnejSih kr-šiteljih, ob devetih mesecih te-ga ne moremo trditi. Gospo-darstvo je uskladilo porast sredstev za osebne dohodke s porastom dohodka v istem ob-dobju. Da smo stvar vzeli re-sno, prikazuje podatek, da bi ob koncu tretjega tromesečja vsakemu zaposlenemu v pov-prečju lahko izplačali §e 15 din, ne da bi kršili dogovor, medtem ko smo ob tromesefiju ugotavtjali, da bi morali vsake-mu odvzeti 680 din.
Skratka, obnašali smo se izredno disciplinirano. Tudi skupno porabo bi v primerjavi z lanskim letom lahko povečali za 13 odstotkov, vendar je ob devetmesečju gospodarstvo doseglo komaj 81,4 lanske skupne porabe, del negospo-darstva pa Še manj, 73,9 od-stotkov. Maso osebnih dohod-kov sta prekoračila fe vodno gospodarstvo in komunala, ostali so bili zgledno distipli-nirani.
Ob koncu naj zapišemo, da smo s poslovanjem lahko še kar zadovoljni, kljub vsemu pa ne gre pričakovati rožnatrh ča-sov, saj je gospodarski položaj resen ne samo pri nas. ampak v vsem svetu.
TADEJ BRATOK