£elo SO p £§utMfami, 3. marca 1937 Dm me pozabim® Poslanec dr. Anton Novačan, ki s« prišteva v vrste slovenskih pisateljev in je slučajno bil izvoljen pri zadnjih volitvah za zastopnika Slovencev v belgrajskem parlamentu, se je tudi oglasil pretekli teden v narodni skupščini k besedi. Izvršil ps je, po mnenju vseh treznih Slovencev, svojo nalogo tako slabo, da je slabše ni mogel, zakaj grdil je pred Srbi in Hrvati večino slovenskega naroda na način, kakor morda še nihče doslej. Pri tem se je poslužil tudi nekaterih zgodovinskih laži. Naj ponatisnemo tu protislovenske izbruhe dr. Novačanovim volivcem in vsem Slovencem v vednost. Dr. Novačan je med drugim trdil sledeče: »Jaz mislim, da vi Hrvatje in Srbi redkokdaj slišite pravo resnico o slovenskih klerikalcih. Jaz gledam naše klerikalce kot dejstvo, ki ni, kot nekateri mislijo, neka domača zadeva, ampak eno izmed najvažnejših srbskih vprašanj, Jaz sem slovenski »proti-klerikalec«, torej jugoslovanski nacionalist. -Srbi in Hrvatje so sprejeli krščanstvo prostovoljno, brez nasilja, Slovenci pa smo blago-vest Kristusovega nauka drago plačali. Z našim narodom so ravnali kakor s sužnji. Ali veste, kaj nam govorijo križi — znamenja na naših križpotih? Naše kapelica in tiste bele cerkvice po bregovih in hribih? V naši vasi «o to bili v prvi dobi krščanstva kot pozneje, isto, kar je bil Gesslerjev klobuk v Švici. — Kdor se križu ni poklonil, ko je Je! mimo njega. je bil pretepen ali ubit. Gospodje, to je Narodna skupščina v Belgradu je zasedala vse dni preteklega tedna in je pretresala državni proračun za 1937-38. Na dolgo in Stroko so govorili zlasti poslanci opozicije, vendar se niso bavili toliko s proračunom samim, kakor z drugimi političnimi povečini neutemeljenimi tožbami in pritožbami. Na lastne oči čitamo, kako liberalno časopisje lahko krivično kritskuje delo sedanje vlade, kako se »napredni poslancu lahko zbi-tal° in govore ljudem sedanjemu režimu v neprilog, kako je ogronrti večina jeenesarskih Pristašev ostala slej ko prej na udobnih me-siih pri drž. upravi in samoupravah, kako 8e "čiteljstvo lahko svobodno udejstvuje po rMnih nacionalnih društvih, ki jih ljudstvo J1® mara in kako liberalni jugoslovanski voditelji, ne da bi se jim bilo treba bati konfina-®J)e, domačiji in tujini še vedno lahko tolma-L11° svojevrstno »jugoslovenstvo«, ki je doka-ta"° Pognalo našo lepo državo na rob pro-B«da. In vendar trdijo liberalni kvaražugoni, zgodovina! In cerkvice? Ko se je nemška plemenitaška gospoda dovoljno pregrešila in se nažrla sadov našega kmeta, je začutila potrebo, da s® spravi z Bogom, in je zato revežem ukazala in ti so zgradili cerkve. Reveži so sicer umirali, cerkvice pa so ostale. Tako so drveli preko naše tesne zemlje stoletja. Toda čudno, tudi odpora je bilo dovolj in vsa stoletja je med Slovenci tlela Iramasonska misel, ki ni opustila nobene ugodne prilike. V Sloveniji biti protiklerikalen, pomeni biti borec za svobodo, ne za kako protikkrikal-no stranko, »jnpak za namen, da bi se množice čimprej prosvetlile v nacionalnem duhu in tako vrgla raz sebe ono, danes žs nekoliko smešno nadoblast In varuštvo rimskokatoliške duhovščine. V razpravi o konkordatu bomo imeli, kakor upamo, dosti prilike, da pokažemo, kaj je Vatikan, kaj je katoliška akcija, kaj je naš klerikalizera in kaj je rimski klerikalizem sploh.« G. Novačan, ali res niste čutili, ko ste vse to gobezdall, kako nepojien in majhen ste in kako velik j« veren slovenski narod, ki komaj čaka, da pomede take poslance iz narodne m kulturne srede. Te besede g. No-vačana si bo naš narod dobro zapomnil za dni, ko bodo gospodje takega kova moledovali za ljudsko zaupanje in hinavsko trdili, da jim je versko prepričanje Slovencev nekaj svetega in nedotakljivega. Naj, ostane zapisano, da ne pozabimo! da je vladala pod Pucelj-Kramarjevim režimom, ki je zaustavil vsako kulturno delovanje večine slovenskega naroda, ki je razgnal od ljudstva izvoljena občinske odbore, ki je z uradnimi grožnjami in pendrekom gnal volivce na volišče, ki je protipostavno poslal v prognanstvo prave voditelje slovenskega naroda, ki je uvedel v državno in samoupravno službo in v vse javno življenje največjo korupcijo, ki je preganjal in metal na cesto stotine ljudstvu zvestega državnega uslužbenstva itd., pod liberalnim stidšnim režimom je torej vladala svoboda, zdaj pa nasilje? Kakor pijani so se nekateri slovenski liberalni poslanci zaletavali ob razpravi v klerikalizem, v slovensko duhovščino, celo v majniško deklaracijo in v dr. Korošca, v katoliško slovesko časopisje itd. Liberalci so pokazali v belgrajskem parlamentu tako malo spoštovanja do pokojnega kralja, da so pri politični razpravi hoteli v svojo korist izrabljati celo vzvišeno osebo nepozabnega vla- darja, kar je izvrstno in ostro zavrnil sam socialni minister Cvetkovič. Poslanec Mravlje se je grdo obregnil ob vse, kar je resnično slovenskega in tudi navajajoč, kako je »Slov«nec« pisal leta 1914, ko je bil list odvisen od avstrijskega mišlje-nja pokojnega dr. šušteršiča. Ni pa Mravlje v svojem navdušenju za monarhijo in Sokola seveda povedal, zakaj je kandidiral leta 1920 na listi — komunistične stranke. Kakor mrzli curek na razgreto, deloma zalkoholizirano liberalno pamet so delovale tehtne besede ministra za socialno politiko Dragiša Cvetkoviča, ki je v velikem govoru pobijal neuiemeljenost trditev raznih liberalnih predgovornikov in grajal liberalni »patriotizem, ki so ga naglašali nekateri poslanci pač zato, da bi se pririli na katerikoli si bodi način vnovič do oblasti in peadreka, s katerim bi zopet bičali državi zvesto Jugoslovan* sko večino. Kako malo je upoštevala narodna skupščina kritiko in zabavljanje liberalne opozicije, je pokazalo poimensko glasovanje: Od 280 poslancev je glasovalo 192 proračun, 68 pa proti. S tem je bil proračun v načeta sprejet in slovenska HberaHa hinavž£5na v narodni skupščini javno obsojena. Na&m b&n&vma **t • kmeiilsUm Veliko paSnjo je posvečala banovina zatiranju raznih živalskih bolezni. V Sloveniji so se pojavile pri živini v pretečeoem letu razne kužne bolezni, zlasti svinjska kuga, svinjska rdečica, vranični prisad, perutninska kolera, kuga čebeine zalege itd. Celokupna škoda radi pogina živali je znašala približno 2 milijona 50.000 Din. Živinozdravniki so zastavili vse svoje sile, da bi razširjanje kužnih bolezni kolikor mogoče omejili; zato so bila povsod številna cepljenja. Svinjsko kugo 90 zatirali s eepilom in to z zelo dobrim uspehom. To cepilo je bilo nabavljeno s sredstvi državnega kmetijskega sklada. Za svinjsko rdečico potrebno cepilo pa je bilo nabavljeno s, banovinskim denarjem. Vsega skupa| je bilo cepljenih približno 150.000 prašičev. Ostale kužne bolezni pa gospodarstvu niso povzročile velike škode. Napredek gospodarstva je podpirala banovina zlasli z oddajo brezplačnih sadik. Ba-novinske gozdne drevesnice, ki se vzdržujejo iz lastnih dohodkov, so oddale lani 3 milijone in 400.000 sadik. Banovina je tudi pospeševala pogozdovanje in prispevala h pogozdovanju kraških krajev. Poleg tega pa mora skrbeti banovina tudi za gozdarsko šolo v Mariboru. Ta Šola je bila v začetku državna ustanova, pozneje pa jo je ministrstvo pre- „Beto" slovenskih poslancev Kaj pa kapitalizem Vsaka stvar ima svoje vzroke. Nobena rožica, noben grm, nobeno drevo ue raste kar vrb zemlje. Ampak v zemlji ima svoje korenine, in iz korenine poganja drevo, grm ali rožica in sleherna bilka. Korenina zajemlje iz zemlje življenje, hrano za vsako rastlino. — Tudi komunizem ni. nastal kar na celem, ni priletel z neba na zemljo. Tudi on ima svoje korenine, iz katerih zajemlje svoje življenje. Rastlina ima korenine, človek ima pa očeta in mater. Tudi komunizmu lahko pripisujemo očeta in mater. Mater smo si na kratko ogledali že zadnjič. Mati mu je nevera. — Materijalizem. To je vera v golo zemljo, v kamen, prst in blato. Kos mesa, liter vina, mošnja denarja, to je, v kar verujejo; drugega, višjega ne potrebujejo. Kakor vol v hlevu in pujs v svinjaku. Človek brez vere je žival, je zverina, ki gleda samo, kako bi si trebuh napolnil. Kar se mu ustavlja taa poti do uživanja, to kolje in mori, — kakor tako izvrstno znajo komunisti Nevera — to je ena korenina komunizma, je njegova mati. To njega duhovni vzrok. — Drugi pa je gospodarski. In ta gospodarski ali socijalni vzrok je kapitalizem. To je njegov oče. Ta mu je dal življenje in mu ga 5e vedno ohranjuje, in dokler bo ta oče živel, toliko časa sin ne bo umrl in ne shiral. Dokler komunizmu korenin ne izrujete, tako dolgo bo iz te korenine vedno znova zajemal sok, ki goji in redi drevo komunizma. Zastonj govorimo, pišemo, pridigamo zoper komunizem, dokler vlada kapitalizem. Seveda je zoper njega treba pridigati, pisati in govoriti, ljudem oči odpirati, sleparijo odkrivati, hudobijo pobijati. A vse to zverine ubilo ne bo. Odpravite kapitalizem, pa ste komunizmu »podrezali korenine, spodmaknili tla, upihnili luč življenja! Kdaj se bo pa to zgodilo? Ne vem, kdaj. Kmalu še ne. Zakaj ne? Zato, ker še začeli nismo kapitalizma pobijati. Še nobenega poskusa nikjer ne vidimo, da bi začenjali kaj kapitalizmu na prste stopati. Piše se že, piše o tem veliko. Tudi pisati je treba. A samo s tinto ae kapitalizem ne bo ubil. Pisati, da, pisati je treba! Vi ne veste, kako je to težavna, z 99 vozli zapletena in zamotana stvar: rešiti socijalno (družabno) vprašanje. Vprašanje, kako urediti človeško družbo, bolj prav: razmere v tej druibi, med ljudmi, da bi vsi — kakor je volja Stvarnikova — mogli na zemlji mirno in zadovoljno živeti. Da bi vladala pravica in ljubezen, da bi ne bilo med nami nič lač-uih, pa tudi ne preveč sitih, nobenih zati-rancev in nobenih zatiravcev, da bi vsak imel za potrebo tega, kar za življenje mora imeti. Kako vsem prav napraviti, to razumete, da ni lahka reč. Skoraj bi rekel: kako narediti, da bo volk sit, ovca pa cela. Najbolj brihtne glave sc s tem ubijajo, kako bi tistih 99 vozlov razvozljali. Časih se med seboj tudi skregajo, ker zdaj misli ta, zdaj pa drug, da je ravno on pravo zadel, da on in le on bo vozle prav razrešil, pa da morajo vsi njemu pritegniti. Tudi dva papeža sta v to ugibanje in razvozlavanje vmes posegla. In sicer prav krepko posegla. To sta Leon XIII. in sedanji naš Pij XI. Oba sta izdala o tem vsak svojo okrožnico. Leonova se imenuje »Rcrum no-varum : Nove razmere«, Pijeva pa Quadra-gesimo anno : Stiridet let«, ker je izdana v 40. letu po Leonovi okrožnici. Oba obširno razpravljata in dajeta navodila, kako naj bi se zmedene socijalne razmere uredile. Oba seveda pišeta proti kapitalizmu. Obžalujeta, da je na eni strani nagromadenega toliko bogastva v nekaterih rokah, na drugi strani pa nagromadene toliko kričeče revščine. To je tista velika bolezen sedanje človeške družbe, ki jo je treba ozdraviti. Kajne, če je v telesu pustilo banovini, da sama skrbi zanjo. Vsa prizadevanja banovine, da prevzame vzdrževanje gole na svoje breme zopet država, bo ostala dosedaj brezuspešna. Za urejanje hudonrnikov Je bila v preteklem letu na razpolago vsota dva in pol milijona dinarjev. Te vsote je bilo deležnih 16 okrajev. Za ureditev hudournikov je bilo doeedaj podeljenih v naši banovini 17 in pol milijona dinarjev; za najnujnejša dela pa bi fcilo potrebno vsaj še okoli 150 milijonov dinarjev. V letošnjem letu se bodo nadaljevala predvsem že začeta dela, nova dela pa se bodo začels v onih okrajih, kjer se z urejanjem hudournikov še ni začelo. V zadnjem času raste tudi zanimanje za složbe zeanljiK- (komasacije). Največja zložba c- 250 ha, 134 posestnikov — je bila izvršena t krškem okraju. Prav tako so se začeli zanimati sa zložbe tudi posestniki v Beli Krajini. Veliko skrb je posvetila banovina varstvu planin, pospeševanju planinskega gospodarstva ter izboljšanju pašništva. V Sloveniji Je 300 planin s 60.000 ha paše. Na teh plani-®ah s® pase letno 10.000 živine povprečno 100 dni. Razpravljali so tudi o uredbi o obvezuem «avarovan ju posevkov in plodov zoper točo Obdelane zemlje je v Soveniji 836.000 ha; letna škoda, povzročen« po toči, pa znaša pri-Miino iS milijonov dinarjev. Zakon predpi- suje uvedbo zavarovanja s pavšalnimi prispevki. Med vsemi banovinami je uvedla tako zavarovanje dosedaj samo savska banovina, pa še tam je ostalo vse skupaj samo na papirju. Po predlogu za uredbo naj bi se ustanovila kmetijska zavarovalnica za dravsko banovino. Potrebna denarna sredstva za prva tri leta naj bi dobila banovina s primernim posojilom, nato pa naj bi ban predpisal doklado k zemljarini, tako da bi vrgla 5 milijonov Din letno. Pri tem pa so se pokazale razne težave, kajti dejanska škoda, ki jo povzroči toča v Sloveniji, znaša okoli 15 milijonov Din; zato bi bilo treba uvesti nad 100 odstotno doklado k zemljarini. Takega bremena pa bi naš kmet pri sedanjih razmerah prav gotovo no zmogel. Za potrebnih 5 milijonov dinarjev pa bi bilo treba uvesti 86 odstotno doklado. Kmet pa bi dobii povrnjeno samo en del škode, ki mu jo povzroči toča. Za naše razmere je izvedba take uredbe precej težka iu je treba vso stvar popreje temeljito proučiti. Slovenija ima precej različne podnebne razmere; v nekaterih krajih povzroči toča leto za letom veliko Škodo, medtem ko je drugi kraji skoraj ne poznajo. Riziko zavarovanja je tera večji, čim manjši je predmet zavarovanja. Ozemlje Slovenije je precej majhno, majhna »o posestva in majhno jo tudi njihovo skupno število; zato je tudi zavarovanje pri nag na navedeni način težko izvedljivo. Slovenski dom JE NAS CENEN! P0P0LDNBVJJIR, Ki GA SVOJIM C1TATBUEM TOPLO PK1POROOA-m. IZDAJA VSAK DELAVNIK OB 12 m STANE HESF/NO SAMO IS DINARJEV. ZA ONEGA, KI 81 NE MORE NAR0.'ITS »SLOVENCA« JE »SLOVENSKI DOM« POPOLNO NADOMESTILO. PIŠITE NA DOPISNICI UPRAVI »SLOVENSKEGA DOMA« V LJUBLJANO, NAJ VAM POŠLJE NEKAJ ŠTEVILK LISTA SA OGLED. kri zbrana vsa na enem koncu, recimo v glavi, drugod po telesu je pa manjka, mors biti človek bolan. Kri je treba po teles« pravilno razdeliti. Kar kri v telesu, to je imetje med ljudmi. Tudi to bi biio treba med ljudi pravično razdeliti, če hoče biti človeška družba zdrava. Kapitalizem in komunizem, io sta dve hudi bolezni, ki se paseta po telesu človeške družbe. Papeževi okrožnici o tem sta dvoje sila imenitnih pisanj, Saj pa je socijalno vprašanje — vprašanje sedanjega časa; vpraevoh šanje — vprašanje kako človeško družbo urediti, ozdraviti — poleg verskega najvažnejše vprašanje sedanjega časa; vprašanje, ki pretresa ves svet. Vsi katoliški možje, ki se s tem vprašanjem pečajo, in teh mož ni malo, se naslanjajo, opirajo, sklicujejo na te dve ok/ožnici, Z okrožnicama pa socijalno vprašanje še ni rešeno: še na papirju popolnoma ne, v dejanju pa še manj. Papeža kažeta samo v glavnih črtah pot, kako bi se dalo in moralo to vprašanje rešiti. Toda življenje j« tako mnogovrstno in mnogolično, tako raz* pleteno, zavito in zapleteno, da noben človek ne more reči; takole naredimo, pa bo vse dobro! O tem je napisanih že nešteto bukev; pa si še vedno nismo dosti na jasnem, kako bi bilo treba narediti, da bi bilo prav. Torej še na papirju stvar ni rešena, koliko manj pa še v dejanju! Največja težava tiči v tem, ker tisti, ki kapital imajo, ga nočejo dati iz rok. Kdor ima v rokah denar ali moč, je ne da drugače kakor s silo. Kakor miši težko navežejo mački zvonec na vrst, tako težko j« tistim, ki imajo kapital in oblast v rokah, vzeti jo iz rok. Komunisti pravijo,- Pobiti, po-streliti jih, premoženje pa vzeti jim ia ga razdeliti! Božja zapoved pa pravi: Ne ubijaj in ne kradi! Mi torej tako ne moremo, ne smemo. In vendar se sedanje neznosne razmere morajo spremeniti, jprenarediti, prekucniti — tako ali tokol Komunisti pravijo; z revolucijo — mi pravimo: z evolucijo! Revolucija je prevrat, evolucija pa pomeni razvoj. Brez ropa in pobijanja, polagoma se mora gospodarstvo tako razvijati in razviti, da se razmere temeljito prenarede. Na vsak način pa: kapitalizma se mor« napraviti konec, ali pa bo zmag,-.! komunizem! GOSPODARJI! GOSPODINJE! MANUFAKTIJBNA TRGOVINA Janko LJUBLJANA . UNGERJEVA UL. £nudi vsakovrstno oblačilno blago po najnižjih cenah. Velika izbara sukna in blaga sa nevestin« opreme! kaj je novega jb in m 111 m ZAHVALA Ob priliki požarne nesreče, ki me je yrgla z družino izpod rodnega krova, se vam moram iz dna srca zahvaliti na tako hitro izplačano podporo v znesku 1000 dinarjev. — Ko sem plačeval naročnino, nisem mislil, da bom med prvimi, ki bodo deležni tega blagoslova v tekočem letu. Zato kličem vsem, ki si naročajo časopisje: Vložite denar tja, kjer vas poleg dobrega branja čaka Se izdatna pomoč v nesreči! — Krmelj Lovro, Sp. Nova vas 40, p. Slov. Bistrica. OSEBNE VESTI d Novomašniki lota 1937. Iz 5. letnika: Ludovik Bartelj roj. v Mirni peči, Leopold Klancar v župniji Trebnje, Jožef Šolar ua Mirui. Iz 4. letnika: Stanislav Lenič roj. v župniji Cerklje ob Krki, Jožef Močnik v župniji Šmartin v Tuhinju, Jožef Mohar v župniji Šmihel pri Novem mestu, Jožef Pacek v župniji Leskovec, Jožef Peče v župniji Smihel pri Nov. mestu, Jožef Pogorelec na Uncu, Jožef Snoj v Zagorju ob Savi, Mihael šnidar v župniji Cerklje pri Kranju in Alojzij Žun v Trbojah. d Škofijski letopis. Za prodekana morav-ške dekanije je bil imenovan Jakob Štrekelj, župnik v Blagovici. — Župnija Moravče je podeljena Jerneju Hafnerju, župniku v Starem trgu pri Ložu. — Za župna upravitelja sta bila imenovana Jožef Ferkulj, kaplan v Moravčah, za to župnijo in Ivan Štrus, kaplan v Črnomlju, za Adlešiče. — Premeščeni »o bili: Anton Pipa, župni upravitelj v Adleši-čih, za ekspozita v Bevke; dalje kot kaplani: 'Alojzij Peček iz Drage v Kranj, Franc Pa-hulje iz Podzemlja v Črnomelj, Ivan Dolžina U Smlednika v Moravče in Ludovik Cepon iz Srednja vasi v Bohinju v Smlednik. BOM&CE NOVICE d Zahvala sv. ožet«. ljubljanskemu g, kne-zoškofu. Ljubljanski škof dr. Rožman je poslal sv. očetu knjigo »Evharistični kongres za Jugoslavijo v Ljubljani 1935« in je prejel le dni iz Vatikana sledečo zalivalo: »Prevzvišeni in Presvetli gospod! Sv oče je bil izredno vesel, ko je prejel od Tvoje Prevzvišenosti po belgrajskem apostolskem nunciju doposlano mu knjigo »Evharistični kongres za Jugoslavijo v Ljubljani 1935«. V solidni in elegantni knjigi je verno in skrbno opisano vse, kar so je na ljubljanskem evbarističnBm kongresu tako srečno vršilo; dodanih je tudi mnogo fo-tografičnih slik. Tako se ob knjigi obujajo pobožni spomini na tedanje dogodke, oživlja se tisto prisrčno veselje, ki so ga bili v tako obilni meri deležni vsi, kateri so se udeležili teh pobožnosti v čast evharističnemu Zveli-čarju. Sv. oče se iskreno zahvaljuje za to darilo; kar Tvoja Prevzvišenost želi, tudi sam srčno želi, namreč da bi se umetniško prirejeno delo čim bolj razširilo in vzbujalo v srcih vseh vedno večjo pobožnost in ljubezen do presvete evharlstije. Saj s© vernost lem bolj razcvita, milost in krepost tem bogateje razvija, čim z večjo vnemo krščansko ljudstvo časti ta med vsemi zakramenti največji zakrament, ki je neizčrpen vir božjega usmiljenja, vez neomajnega mira, znamenje trdnega edinstva, sladkost vseh sladkosti, hrana nebeškega življenja, angelska jed, daritev Besede, poseben božji dar. S tem resničnim bogastvom in veseljem napolnjen, naj gre naprej k pravi slavi vaš zares plemeniti narod, ki je s tako svečanim kongresom pripravil Kristusu slave in zmagoslavja! Apostolski blagoslov naj bo potrdilo teh očetovskih želj! d Šporino-gimnastična akademija. V nedeljo, dne 7. marca ob 11 dopoldne priredi SK Planina v veliki dvorani hotela Union ve- Ogle* !* »t,»U. pod S. SI. I« -i Kil. I-»H. liko telovadno akademijo, ki bo obsegala 15 zelo lepih in zanimivih točk. Nastopali bodo člani in članice ter mladina obojega spola z raznimi vajami, rajanji, na drogu in na bradlji, dviganju uteži itd. Sodeluje godba »Sloga« iz Ljubljane, nekatere točke pa s« bodo izvajale na petje in na harmoniko, — Vstopnica od 5—20 Din se dobe vsak dan pri blagajni kina Union. Preskrbite si jih pravočasno, ker je povpraševanje po njih velikansko. d Za rešitev denarnih zadrug. Kakor poroča »Zolitika«, pripravlja vlada predlog, s katerim se bodo kreditne zadruge izvzele iz določb uredbe o ureditvi kmetskih dolgov. Zaradi teh določb so namreč, prišle kreditne zadruge v Izjemno težaven položaj. Ker so znašali kmetski dolgovi večinoma manj ko 25.000 Din, so izgubile kreditne zadruge polovico, oz. četrtino svojih terjatev. Zadruge bi morale zato po vrsti likvidirati. Se vedno pa je kreditno zadružništvo podlaga vsega zadružništva in slovenskim zadružnim centralam se jo sedaj posrečilo prepričati vladns kroge, da je treba kreditno zadružništvo izločiti iz uredbe o ureditvi kmetskih dolgov« To se bo 3edaj tudi zgodilo. d Kolektivna pogodba pri Kranjski industrijski družbi na Jesenicah je bila te dni podpisana. Po novi skupni pogodbi, ki je odpo-vedljiva na mesec dni, je delavstvo sicer doseglo plačane dopuste, urne mezde pa so za 10 odstotkov nižje v splošaem, kakor so bile po stari kolektivni pogodbi, nekateri delavci pa bodo izgubili menda do 25 odstotkov sedanje mezde. Delovni pogoji so po novi pogodbi slabši. Delavstvo jo izgubilo tudi stanovanjsko doklado, akordne postavke niso določene po pogodbi, pač pa je dano jamstvo, da bodo za 15 odstotkov višje od urnih mezd. Tudi pravice delavskih zaupnikov so okrnjene. d Izurjeni tihotapci. Na najrazličnejše načine utihotapljajo iz Avstrije k uam razne reči, zlasti saharin. Saharin spravljajo čez mejo celo v kosteh. Podeželan pride s prav nedolžnim obrazom do obmejnih organov ter prijavi nekaj kilogramov mesa ter tarnanjem nad slabimi časi plača odgovarjajočo carino. Komaj pa zapusti carinsko stražnico, ie njegovega tarnanja in otožnosti konec. Zaveda se, da je spravil obenem z mesom v ltosteh čez mejo tudi lepo količino saharina in da bo izkupiček za saharin bogato nadoknadil tisto carino, ki jo je plačal za meso, Najlažje tiho- itapijo dvolastnikl, to so posestniki, ki imajo del posestva v Avstriji, del pa v JugoslavijL Kdo bi na primer pregledal kos za kosom vsa 3» K*.ko skrbi Ljubljana za svoje reveže. Namesto podpor y denarjn, ki so marsikdaj »grešilo svoj cilj. "»!« magistrat ljudem priliko, da si nekaj naslužijo i delom. Na sliki vidimo, kako bresposelni regulirajo strugo Gradaščico tu li t kan frpt&L tik pcaraSMi £*x B_ it ti-* ia« t« tm^ussM. «,5:5. -.stM pffl«ef£s& Aaana tera:-K,;^.: Biiiafc »*«« vtnamrmk ■pinge-i i± p-^ita faK^sk 35» WŠ5W« sse^cs pa Ur. lo :.isiifc len jo&bdms toje a b it-i 3-t«!« ria-t sLL^ii KtitTJafc. ?<• ««*, ? k^i, ki t» jb «An£ čsrarf Mm..: *■- lit^J! T 2*43,^99 ČJH5S * l»SWi tibSOfS^t-HI — 'iaae* * «ta»rar>:; :•:- (Mbto SJilTI-iir SZSM- lA-ia®* i «* mSspw*i &*e* * jr»»i*- lik. Te iii |t m j&fa.zj?> lis zmzi-L rtrtAH*..!«« * črti --»f I-T m Kjl mfniljtis ® * » drči nji f-iAt." O ki j/> «t:r»-..»> t-; *—- ftftffcjtf- ■ x — j*- l»:-di. |»'.->afcii Bw» Jijkotii S-saste- trr»; Je. da j* i-.x> u» t ti&apt trei jetifc memli tfižm^ft ssismij saprasijeciBi t 4r-ianreife «fc«L t») sBiisoor Lna {kode. b j iffti v as te spravljajo Ošpice po ž;> 4-s 38 ijsdi. ki po sSi Mkajo v diiw-Bi- gcotorifc, kar se jfcs zdi potrebna Edina p«aat prari te; škodi je, da se po*«a število lest-jer. -ia st- 'j oterože ser .ia se poostre larv a Mjjfci nefci pek Radivoje- Ti: BsJntl zatire dsi t skrbi tem mesta KijEše*e» Ti se j? ničesar re'ib 56 ae d« u je. 2e 36 asa radi pije mx* eji*. dij kar« ia f-c-k&di kar ©: -i .a.ti t* dtr Ves žss o i ti er-i-s' {e ni pr&.l a svoje ssc^. P» \s> ti edin sj^^ov pri-zstr. ko se je (rijoal u sšrsdiji/e. u t* s*o-jevrstes i»isa sajbocaora. Ob je to poitkufal ie f-r^j &ek»j časa. Takra: so ma cjčgvrti prijetji pre^eHli, 4« bi se sa ta ciči" ceio-riL is sie>>f s tem. 4» to gz s silo pripeljali k zdramita Topot ps je r^aio prizidevaaje Jasižn. .\iifie namreč ee sme priti t njegovo bidJiPj t da bi ga isi«] p-y<-p-r&.~e- wti po rzrokiL -'jfeg-^ih sassosioriinih m-aftesor. d 30 k»*«» šikega BK-ta je &i pptiifei t trti P.'1^ i-no je C f rreto^zi rojiš sraati n As*nke * Srbijo, ii:« ttrtfiLi a progi Sev. nvtt—IfcčJct—Xjfcsi _4»;-rvkJL Siip-jia- 4 iS 3» t-; -X L Povsod t "J svetu nt »vij^o safcii ljudje. i iii « tikotnuii idrav- «3D-ra»raeKri t Lvbjjnski bo'rrw»?ci. Oprav- tja.tj aorifi ^ravuška opra*.:ta dve teti cras* m :val ter v pijanosti pravil so-prrcem. da bo drjgi ti sin že ro-tev. Po 10 zvečer pe se je napoti! iz eostiine proti eiek-trovodu i visoko naj^etosJjo. Ta elektrov«! •orijo vi*o>k! ie>ioi nosiiei. .V>vak ie splezal tak EK»iler, da bi se na vriu prijel ra obe žici. nabiti s 30.00«) volti napetosti. Njegova sainser* pa ve ni posrečila, ker te je poprej pone5**čti Ko je nsrareč pripieta! že skoraj do vrba stebra, je neasdoma omahnil ter padel v giobiao. Priletel je na betonska tla, ki se nahajajo okrog stebra ter si pri padcu razbil giavo. da so možgani kar briienili okrog. 0?>!exil ie oa atesta mriev, četudi se n>u smrt ai posrečila na nsein. kakor si ga je lamisiil. d Tadi i kraieja. Pred nedavnim fca»ai je prišel v ispore celjskega okronaeiea Eocil-ča Bori jetT icajt 39 fi srivatvaio »• mie D«£ktt pt-ri^^m sne. oboa p* pabi-ik) o&ssdist. Nt P® riSmsD teMi vfctfi aodke. Poaa «ri-Eiip T?001!? « w wis»k> -ira dobre Koustj »t-s «BsJBti moro tiaccradrak i fc^aeioe TOd w>3B, it armi; mj-i;* jsresl p«a»osporo. P* K>sr. koožjt, škropc. cepi' Bacdi ^ ^ '•*=- « K i^ol&i jesets. iSbijo trte rad froažjf. Zdj; ta pospnrlšs 50 ri»MtE hrami. Kjdbšis •ode. itssi>a hak, Ur.«fe is se»i,. saslmžnko. jroisi« i« s^sriji siadko kapL'ia> pod &t sfcfe, da r<«-; TOfe pisiiteo "p> •jf*-®* "r veke, eaAi*»oe se. di arci bo »levom*rt, b pridf po viiK>. Sestra z*nt. S wse bo žtfcko kri! potrti®. kj trks^i za?«*;«] m »rasa- Poninal dirite. tasMl drmžiai obleko ra asaje za obsaT. pa ura ho It osi«3o za te n ono. _ T*to« »tisii> — prav za p.-av do povesik I W — SKt teta. Seveda, te je prizanesli mm f :oct ts drag? aewe5e. 0as« jsa je, laL precej prasj dragače. V i.so se s težavo, pa še to le pod pmaacTBo ces»o proda. DoJim je aekdai »tovornik« aa po viso. snori dases vinogradaik pceaiaa svoj pridelek fie kr^esa, da se ga izoebi. Raznere, ki so v aovi (Sobi aastiJe. atso mca-ai aiirofir tako prizade«e kot ravno naSega vino-griiaika. Prej so naš« risa izvažali v sedanjo Av-«tnio: Djoms pa po rtrfšh nmfih tofijo ceoena ini-aj v»a, « katerimi naš* domača radi večiih strrv I« P"deitvi oe Baorejo v ceni konkurirati. Getomi pa je, da pade » rioski kupčiii pre-ce: Mb na rmaš sedaajih težkiii rospotfiriktii razfaer. Saj bijeta daaes aaj obrtnik ia delavce težak boš za svoj obstanek. Ce pa ai za skorjo brana, »di za kopioo risa ne raore biti. Vet to daje rmograteilru maogo misliti Ka-*or je »iTCrari na noje gorice, bo k moral jsafin svtr-jp c-oiapodaretv* preusmeriti, če bo botri, da bo W Stare, ie procadaioče vioo- gradi bo karalo optstiti, pa kjo so tla ugodna, ut-siditi pk s tadsun drerjem. Nove ia obnovljene VTBCifrade bo potreba počepi« t izbranimi trhlimi vre^zni, da bodo dajan res sortirana vina, VaVrJna z«ei-a 5-r.Li-i trg. Tsko bi smel kmet upali, da Frrfelek vendarle po primerni ceai tudi v ooooce prodat V zadnjem času se je namreč v Zagrebu zopet pojavil mlad in eleganten rnoški, ki se, kakor se vidi, *elo rad ukvarja s tern poslom. pre! te doktor, ki prodaja be!o blago. d Pse pospravlja s potu Pred tedaj u je pojavil na deželi neki d ^daj neznan m'»ki, katerega vedenje je kazalo, da je blazen. Nuj-več se j" klatil po Gorenjskem, zlasti v okolici Kranja. Ko je iz^rinii ii kak?Dei'a kraja, pa »o vaščaoi opazili, da jim njihovi psi po-ginjajo. V vsaki vasi, kjer se je ta blaznei pojavil, je po?inik> več psov. Zivinoosdrnvni-ška preiskava je dognala, da so bili ti psi zastrupljeni. Sied za tem moškim je pred dnevi vodila v Ljubljano. Policiji je bilo do sedaj prijavljenih £e več primerov, da s-i bili psi zastrupljeni in da so poginili. Neznane«! blazneža išče policija. d Dajtna |>mls»»: dmafeni vj»w! Skoro se nekam čudno sliši, d« uvaia Mariiior kot središče slovenskega vinogradniška vino iz Banata kar v celih vagonih. 2e lansko lelo je uvoi bana^kih vin. s katerim so začeii vinski trgovci metati naša slovenjeflwrška vina, ali pa so ga prodajali sesneea, razvnel naše vinogradnike. Sedaj pa so pričeli trgovci zopet z nvozora banažaisa ia bate ga je er, sam trgos-e* naročil kar 2f1 vagonov. Sa wak ns-čin bi bilo tretja nekaj ukreniti proši takemu bvoso. ker bo upropastii naše vinocrrailnike. d Par števili * Ijsblianskeca rseafilišfa. Ltubijanska univerza je azkltečSa zimski semester 1936-37. novi semester pa se je 1 marca 1937 pričel ter bo tra al do 30. junija 1937. Skupno je bilo v zimskem semestru vpisanih na univerzi 1784 rednih slušateljev in 4 izredni slušatelji, akopno torej 1788. Sltišale-Ijic je bilo med temi SIS rednih in en« izredna. Kakor vidimo, se število slušateljev r.a ljubljanski univerzi čim dalje bolj dviga, kar J® tudi treba upoštevati, kadar je nniverza v državnem proračunu na dnevnem redu. S!u-lateljiee čim dalje bolj obiskujejo filozofsko fakulteto, kjer eo skoraj dtosegle polov i ro vseh vpisanih slušateljev. d Cadaa »operacija« slepič«. S stTelons iz karabinke je irbil neki Jurakovič iz Bosne slepič svojemu prejšnjemu prijatelju Dobri-fu. Vendar te primer Jurakoviča ne spada v medicinsko znanost, ki saj bi tako postala bogatejša za novo iznajdbo. Te!" slil. da bo svojo namere najbolje uresničil kar s karabinko. Ustrelit j® Dobriča v trebuh in ste« tako nitko, da mu fe bbil pri t«®1 Velja tudi za slovensko mladim® slepič- Zdravniki so ugotovili, da je ta »operacija« dobro izvrSena in ds jo rano samo treba Se zašiti. Dobrid J« oetal pri življenj, Jurakovifi pa je s® to »operacijo« dobil — 10 mesecev strogega zapora. d 2,9 d olj žass, se nadrejene oblasti sumil« v pravilnost poslovanja nekega sodnega uradnika v Žužemberku. Sum teh nadrejenih oblasti je bil utemeljen. Pred nekaj dnevi »e je namreč ugotovilo, da je sodni uradnik tega sodišča Hartman Ciril poneve-ril in uporabil za sebe 28.000 Din skrbstvenega denarja. Poleg tega je menda zagrešil še številne druge nepravilnosti. Predsedstvo okrožnega sodišča v Novem mestu je v zadevi storilo odločne korake in izdalo odlok, da se Hartman Ciril aretira in odvede v zapore okrožnega sodišča v Novem mestu. Hartmana so orožniki zares aretirali in ga pripeljali v Novo mesto, kjer se vrši njegovo zasliševanje. Za zadevo vlada v Žužemberku ter bližnji in daljni okolici veliko zanimanje. Hartman Ciril je bil tudi član nadzornega odbora gasilske župe v Novem mestu, ki je bila pred kratkim razrešena. — Zopet nova »žrtev« klerikalnega nasilja, kaj ne, gospodje napredni narodnjaki žužemberSki! d Jugoslovanski industrijalci so zborovali te dni v Belgradu. Dnevni red je obsegal razna gospodarska in socialna vprašanja. Kritikovali so gospodje na vse strani; tudi vlado so si privoščili, ki da se preveč zavzema za delavstvo. Gospodom Industrijcem je iiborno odgovarjal minister za gozdove in rudnike Jankovič. Zastopnik tvrdke Bata pa je opozoril industrijce, naj urede delavske prilike v svojih podjetjih tako, kot so vzorno urejene pri Bati, pa ne bo štrajkov in ne pritožb. d 15. marea je skrajni rok, do katerega se morejo odposlali rešitve knjižne nagradne uganke iz »Družinske pratlke«. Naj se požari, kdor hoče tekmovati. Posamni izvodi se še dobe v naših knjigarnah in prodajalnah. Lahko pišete tudi naravnost na založništvo dr. Pr. v Ljubljano. d Novo otroško zavetišče namerava še leto zgraditi Vincencijeva konferenca Srva Jezusovega v Zeleni jami pri Ljubljani. V ta namen so ustanovili posebno društvo in izbili odbor z misijonarjem Matijo Contalom na čelu. d Ai smo res Se tako daleč zašli. Pred. dnevi se je petleten otrok vrgel v Splitu pod avtomobil v samomorilnem namenu. Sreča Pri tem pa je bila, da je avtomobllist pravočasno zagledal otroka in avtomobil zavrl, da » »o blatniki otroka butnili v stran, da je za- V Celovcu zadnje čase vzbuja posebno Pozornost neka ženska, ki je najbrž Slovenka 'n se piše Ana Soda Nihče skoraj nc pomni, ?' se kdaj pripetil podoben primer, kakor 'e 1« sedaj s to žensko. Tudi zdravniškim rogom dela nemale preglavice. Ona namreč zt Pet tednov neprestano spL Le od časa do s«» se zdravnikom posreči, da jo za trenu-e« zbude in jo s silo pripravijo do tega, da použije vsaj malo hrane. Je odrasla ženska, 'n je zanjo posebno v skrbeh njen mož. Od ^»trani prihajajo najrazličnejši svetovalci, do V "f*. 111 Inanci> P« Se drugih je vedno stv L' ?ri*>0,'0Cai*0 zdaj to, zdaj ono sred-pomagalo tej nenavadni bolezni. Zagrebški list »Mlada Hrvatska« je ▼ 2. številki tega letnika fotografiral nastopanje In ravnanje mladih komunistov v Gospiču. Zbrali so sa —- »tovariši« in »tovarišice« — na praznik sv. Štefana v hiši svojega tovariša, ki je tamkaj največji hohStapler, ki nič ne dela, marveč postopa okoli, pije in pridiga komunizem. Bilo jih je 20: 10 tovarišev in 10 tovariiic, lepo razdeljenih na pare. Ko so se napiti, so postavili na mizo svojo tovari-šico, jo polivali r, vinom ter jo po božje ta- ; stili, češ, ti si zdaj naš bog, stari bog je umrl. Pri tej ceremoniji so kajpada ostudno preklinjali. Tulili «o komunistične pesmi v proslavo komunistične demokracije. Nato so prešli k glavni točki svojega programa: k svobodni ljubezni. Ljudje brez vsakega sramu. Pa tudi brez socialnega čuta. Ko je nam- dobil le manjše poškodbe. Deček je neverjetno močno razvit ln bister ter je prišel na samomorilsko namero na kaj nenavaden način. Povsod je namreč čul, da je aa tem svetu prevod trpljenja in da je na onem svetu mnogo bolje. Hitro je v njem zrasel sklep, da si konča življenje Se preden bi ga zadete vse muke in trpljenje. HHjiiiiyii& mma mmm CILJI — LJUBLJANA — KARI««« OBRESTNA MERA ZA VLOGE ZNAŠA ZA VLOGE IN OBRESTI JAMČI DRAVSKA BANOVINA Z VSEM SVOJIM PREMOŽENJEM IN VSO SVOJO DAVČNO MOČJO d Že do 10.000 »in izplačuje. Ureditev Mestne hranilnice ljubljanske po izvršenem posojilu ugodno napreduje. Upravni svet Mestne hranilnica je sklenil, da bo od 1. marca dalje Izplačeval vse stare vloge, ki do 81. decembra 1936 niso presegle zneske 10.0G® dinarjev. Izplačilo se bo izvršilo v gotovini, če se pa stranica ne bi zglasila, bo hranilnica sama prenesla te zneske na novo vlogo, ki bo vedno izplačljiva, brez vaabe omejitve. Obrestna mera starih vlog znaša, kakor do- Toda, dosedaj se vsi ti nasveti še niso obnesli in postaja tudi zdravnikom ta primer vedno večja uganke. Najbolj čudno pa je pri vse tem to, da omenjen« žena, kljub temu da spi že kar pet tednov in le od časa do časa použij« kakšno skromno jed, pa še to 1« prisiljeno, ni ves čas, odkar je legla, le prav nič shujšala. To je še edino, zaradi česar jo dosedaj zdravniki niso umetno hranili. Kmeti®! Vaia stanovska erfanizaeiia Kmečka zveiaS reč prišel neki star človek, ki je bil brezposeln delavec, prosit milodara, so ga ozmerjali in vrgli skozi vrata. Kot zadnja točka programa je bilo proizvajanje nasilnosti v zahvalo gostitelju, odnosno njegovemu očetu: polili so vsa tla z vinom, ki ga niso mogli popiti, jedila, ki jih niso mogli pojesti, so po sobi razmetali, x revolverji, streljali v strop, razbili čase, posodo in pohištvo. In potem »o z divjaškim krohotom odšli. »Mlada Hrvatska« pripominja: »Mnogi, ki ste rapeljani, ali ne vidite, kam to vodi? Ali ne vidite naprej, kaj bi delali ti divjaki, če bi s® ostvaril njihov komunistični raj? Hrvatski fantje in dekleta, osvestite se! Pokažite tem divjakar" vrata,' ki rušijo naše lepe navade, naše poštenje in našo br&tovsko narodnosti« —■ T r opomin velja tudi za slovensko mladino. slej, že ves čas brez zaSčite tudi v bodoče po 4 odstotke. d Lastno hišo je s&šgal Na orožniski postaji Šmartno v Tuli. dolini se je oglasil Golob Janez iz Spodnjih Palovič ter prav hladne izjavil, da mu je 24. t. m. ob 1 zjutraj zgorela vsa domačija ter hotel takoj nato oditi. Po krajšem zasliševanju sta odšla dva orožnika z možem na lice mesta in se je nato pričelo podrobnejše zasliševanje. Končno je mož priznal, da je sam zsžgal in da je bil zavarovan pri dveh zavarovalnicah skupno za 18.000 dinarjev. Goloba so orožniki odpeljali v zapore kamniškega okrajnima sodišča. d Banovina gradi naprej. Ban g. dr. Marko Natlačen je odobril komisijsko ugotovitev gradbenega programa za cestno zvezo med Kranjem in Bledom na desnem bregu Save. Ko bo komisija izvršila potrebne ugotovitve, bo pristopil tehnični oddelek banske uprav© k izdelavi potrebnih načrtov. — Na tehničnem oddelku banske uprava je bila pred kratkim oddana zgradba mostu čez Bistrico v Bohinjski Bistrici. Pri licitaciji je ponudilo gradbeno podjetje Techna, r. z. z o. z., 2.1% popusta in je prevzelo zgradbo mostu za 169 tisoč Din. Podjetje bo z gradbenimi deli takoj začelo. — Ban g, dr. Marko Natlačen je izdal odtok, 3 katerim se uvrsti občinski most čez Savo pri Brežicah med cestne objekte bano-vinske ceste. Radi tega se ukine pobiranje mostnine s 1. marcem i 1. Most bo banovina prevzela potem, ko bo dano jamstvo, da je most tako popravljen, da omogoča popolnoma varen promet. Za ves čas pa, preden bo most, ki je v resnici v zelo slabem in za promet nevarnem stanju, popravljen, je občina Brežice kazensko in odškodninsko odgovorna za vso škodo, ki bi nastala zaradi nedostat-kov na tem mostu. d Za popravo «este Zagreb—Sisek je dovolilo gradbeno ministrstvo poldrugi usilijon dinarjev. k Baa&aži Trt. Praktičen navod, kako ga uredimo, obdelujemo in krasimo. Priredil Martin Humek,, 2. predelana ln pomnožena izdaja s 102 slikami med besedilom in 2 barvnima podobama, 234 strani, Cena nevezani knjigi je 42 Di», v platno vezan! 54 Din, založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani 1930. — Danes, ko ima že skoraj vsaka hiša m al vrtftček aw najpotrebnejšo zele&jad in cvetlic!« je prav, da op norimo na knjigo vse posestnike domačih vrtov. V knjigi najde vsak vsa potrebna navodila kako svoj vrt Pet tednov že spi uredi. obdeluje, krasi, kakšna naj bo zemlja, gnoj, orodje, katera dela se opravljajo spomladi. v poletiu in icseni. Dalje opisuje vse vrste zelenjadi ki jih morda goji kakor ka-pusnicc. listnato 2c'<:niad, korenasto zclen ad, stročnice, čebulnice, dišečo zeleniad. paradižnike- itd., itd. Posebno poglavje pa tvorijo vrtne in sobne cvetlice Priporočamo. .! Praiba koiahovin? bo nepreklicno S. marca kot "sdnja v tekočem letu Lovci vedo. da potom draiti ■ Divje kore najvT->1ne:.V movčiio svojo ■ ,>\ i;; :ako ho ta • blagom Me-i najavljenimi kupci je tu-ii i!.:-: -en; za nakup 40.000 do 50.000 polhovih kož stari;: Jivah. Kdor ima torej kože starih polhov letošnj-ja lova. naj jih takoj pošlje Divji koi: . 1'nhljamu Velenjem, ki še sprejema tudi koJuhe* ino »s-b ostalih v-st rfiv i Vsa »t>jn-ka poja-nila v katerikoli zadevi dobite proti malenkostnemu plačilu pri Pfr frV.inra. kripetaroi ^ p. Ljubljana, ^«istrDa lii omilil in zabrisal vtis, ki ga je povsod naredil izid nedeljskih občinskih volitev v Vitanju, je • Slovenec po volitvah napisal, da je bilo Vitanje nekdaj etia najtrdnejših postojank nemštva in nem- NESREČE 11 DOMAČE POLITIKE d Zopet ie zmagala IRZ r -edinih ebii- i nah Preteklo nedeijo so bile občinske volitve \ osmih občinah. Volili so: Golnik. Hajdina. Zriže, Metlika okolica. M.,mik. Semič. Tre-belno in Zibika. Povsod je zmagala JRZ z lepimi večinami, samo v Knžah na Gorenjskem je prodrla združena opozicija. . Jutro se te zmage zelo veseli, saj jo smatra najbrie za dokaz. da večina Križa nov noče bili ita svoji zemlji svoj gospod in hoče biti tudi v bo-doče zadovoljna i drobtinami. ki milostno padajo s centralistične mize. Kakor si kdo postelje. tako leži. d • Sotijalna reiijas, ki izhaja mesečno v šibemku, razpravlja v 4. letošnji številki t>>di o konkordatu Jugoslavije s sv. stolico. Med drugim navaja, da se je izjavil decembra 193t» proti konkordatu pravoslavni škofi.isk i zbo/ i Zabavna povest o nemškatarskera j ?neid«. Dne 30. marca 1936 so bile občinske 1 v litve v Vitanju pri Konjicah. Zmagala je z.iruiena opozicija proti listi JRZ. Slovenec« je takrat pisal: Vitanje pri Konjicah je bilo od davnih časov ena najtrdnejših postojank Cen •■ ■ n nemfurslva na slovenski zemlji. Takeie frizure bodo nosile gospe, ki bodo povabljene na kraljevo kroDanje v London. čurstva na slovenski zemlji. To je res jn tega niliee ne zanika, kolikor se tiče trga samega. Ni pa resnična trditev, da bi trška občina po vojni dosledno volila jiroti skupni skivenski fronti. Po vojni trg Vitanje m bil Da o.-u^ ,anko gledati svcčaaotti kra kronanja tudi v zadnjih vr*tah, to začel: v Londonu prodi-lati posebne prioravc. ki se pritrd-io ka: r.a cilinder. nikdar več v nemških ali nemikutarskih rokah. Moč nemšt'.;i j? gjnila bolj in bolj, dokler ni v priključitvijo okolice poitala popolnoma brezpomembna.« (Ju!ro< dne 5. apiila 1936.) — Te dni »mo pa doti i) i v roke naslednje sokolsko piimo: »Sokolsko društvo, Vitanje. dne 25 januarja 1937. Štev. 17, Bratsko sokolsko društvo v .,.. Podpisano društvo priredi v soboto, dne 30. i. 1867 ob b zvečer svoj plesni venček. Ker živimo v kleroueifi-ikutarskem gnezdu. na,-r. grozi bojkot Zato prosjriin naslov, da poairilira med član »Kom, naj -e te prireditve udeleži vsaj nekaj odposlancev društva. Živimo v težkih prilikah in apeliramo na bratsko solidarnost. Zdravo! Starosta Piki 1. r. Tako -o uajbolj navdušeni je-en-esani sami potrdili, da ie Vitanje neniškntarsko gnezdo in da je imel torej -Slovenec prav d Dr. Pernar jo govoril te dni na sliodu v Osijeku. Spominjal se je pelomaj-kiii volitev in j,, dejai. da -o izrekle te volitve dr. Mačku zaupnico in razbile zmotno mnenje o jugoslovanslvu, ki si gu je iunialil skoi Stross-mayer. Te volitve m> dokazovale, da mi nisnto Jtigosloveni. uiti tla hočemo kdaj postali, končno je izjav ii, da s -poi.izumom se nič ni. ker bi združena opozicija samo hotela - P1*1 močjo Hrvatov priti do vlade. ✓rancoeko v.Vladio Kormaodi« poprarlisjo kai*;« j , - , ^ -fcoliko iS* ki tehtaj po a ^Vt™' Pntr >' nove. d Pogorel je Ogrino? kozolec na Lavrici Sumijo, da je bilo nalašč zažgano. d Vsa hiša je ie bila v plamenih. \ N1 Polskavi je nastal požar na hiši posestnika Aurednika Karla. Goreli je začelo ponoči, ko so domači spali. Ko so se prebudili, je bila ž* vsa hiša v pa menili ter se je v veži že vdrl strop, lako da niso skozi vrata mogli na prosto. Jedva so se posestnik in njegova žena ter petero malih otrok rešili skozi okno. Skoda znaša 40.000 Din. Domačini so si rešili samo golo življenje. d Stena stare stavb? se je podrla. Te dni so se igrali otroci v Zeleni jami pri Ljub!ja»> v stari, mi po! podrt' in zapuščeni stavbi. Ste-, na te stavbe pa se je podrla in pokopala po" etK>i sedemletnega Hermana Okretiča, delavčevega sinčka. Otrok je dobil hudo poškodbe ,ia eelu in hrbtenici d Oko mu je izteklo. Na Janževi gori pri Mariboru sta se igrala Pevec Alojz in Mernik (xx>pold, oba Šolarja ljudske Šole, ter sta streljala z otroško pižtolo v cilj. Za naboj sta viela leseni klin, na koncu prioatreu z žeb-jieni. Ta naboj pa je po nesreči zadel Mernika v desno oko, ki je zaradi rane izteklo ter j„ fant na tem očesu oslepel. d Sreča f nesreči. Nogometno tekmo na Stadionu v Mariboru je hotel s podstrešja gledati 11-letni sinček železničarja Slavko Kanili. Na podstreSju se je vzpel skozi lino in se z roko hotel oprijeti na žico z visoko električno napetostjo. Fanta je začelo tresti in le suhemu podstrešju in hitri pomoči se Je zahvaliti, da se nesreča ni končala s smrtnim izidom. Fanta «o prepeljali v Itolnišnico. Ima le manjše opekline in se je vrnil v doina6o oskrbo. Božastni napadi pa so napadli ženo železničarja Kovačiča, ki se je tako prestrašila, ko je videla, da fanta tok pretmia. d Ljubljanski tramvaj j<< stri desno roko v zapestju mostnemu delaven Antonu Podobnik" d V korito, napolnjeno z vrelo repu, je padel. Pri poscstnici Alojziji Varjja v Plitvici pri Apačah, se je nahajal v reji njen nečak, okrog 7-letni Alojz Casar. Njegov* mati ga je svojeiasno še kot malega otroka pustila pri svoji sestri. sama pa je odša nekam po svetu ter nihče nt va. kje se nahaja. Mali Casar ic odraščal pri svoji teti ter je lansko je.seu žlici hoditi v w)lo. Bil je vesel iis razigran deček. in prav ta razigranost mu je bila v pogubo. Oni dan se je vrnil iz šole ter so je po kosilu igral na dvorišču. Prav v tem času je raegova teta izpraznila svinjaki kotel ter iz izlila vrelo kuhano repo v veliko ko-ilo na dvorišču, da »e ohladi. V tem trenutku j t pritekel deček preko dvorišča ter se pred koritom spotaknil in padel naravnost v konto. V vreli repi je dobil strahovite opekline po celi strani telesa. Poklican je bil takoj zdravnik, ki je odredil prevoz v bolnišnico, vendar mu tudi tu niso mogli več pomagati. Alojzij Casar je umrl naslednje jutro v strašnih mukah. <1 Razbili so led in naši truplo. Ono so- lx)io so našli na Bledu v ledu, ki So pokriva Mejsko jezero, zamrznjeno truplo. V ledu pri vi'i »Zlatorog« so opazili kos obleke, lokoj so razbili led in našli truplo. Niso takoj spo-'rla'i> kdo bi naj to bil, kmalu pa no ljudje, to so sa lam zbrali, spoznali, da je to gospa ■''količ, ki je izginila že meseca novembra Irskega leta. Gospa Nikolič je doma iz Po-firevca, pozneje pa jc živela v Belgradu, kjer I" 'udi njen brat advokat. Bila je uradnica neki banki v Belgradu. Spomladi lanskega /i , Pa so jo spoznala z gospodom Nikoličem, Jo že dolgo let uradnik tovarne vezenin na edu. V poletju sta se poročila in nato živela . pno "a Bledu do jeseni. 14. novembra pa 6 ona nenadoma izginila. Sedaj so Sele slušno našli truplo pod ledom. Vzrok, zakaj • ■ J« nesrečnica pognala v jezero in izvršila santonior, je neznan Sv odom dekanom iz Kamnika. V cerkvi jo ime! g. dr. Kiinovec krasen spominski nagovor, pri katerem ni ostalo suho nobeno oko. Vsa fara je bila zbrana. Poleg številnega sorodstva so prihiteli znanci iu prijatelji pokojnikovi. Nad vse častna je bila zastopana selška fara. Okoli 70 faranov je prispelo, tla se poslov« za vedno od svojega nekdanjega dušnega pastirja. Zastopnice Marijine družbe so prinesle seboj Marijino zastavo. Pred hišo, v cerkvi in ob odprtem grobu so združeni domači pevci zapeli krasne žalostinke; tudi mešani zbor iz Se!e je zapel ob grobu. Med petjem pa so obsuli otroci krsto s prvimi pomladnimi cvetkami, no cerkev in odnesli zlato monštranco in srebra keKh. — Na Dunaju je bilo preteklo leto 12.934 mrličev več kakor novorojenčkov. ITALIJA Rdeči španski vojaki imajo na svojih uniformah sovjetske ruske znake. mori« in v zraku' Hkrati v,ada "ag^ša, da je tein storjen šele zadetek in da bo treba v prihodnjih petih letih najmanj še eno milijardo (322 milijard dinarjev), da bo Anglija pripravljena za vsak vojni zapletljaj. Vojna industrija cvete, dobave železne rude rastejo z vsakim _ Judi Italija je namenila oborožitvi podvojeno skrb. Vojaški proračun je letos zvišala 1 200 milijonov lir na dve milijardi in pol lir, mornariški proračun pa je za 248 milijonov lir višji od Lini. Kaj pomeni vse to? Ali ne višje davke, večje dolgove in še večje nezaupanje? s Nesoglasja z Italijo. Ker Anglija še ni priznala italijanske zasedbe Abesinije, ima ne-guševa vlada'v Londonu še vedno svoje poslaništvo. Zato velja tudi cesar Hajle Selasije uradno še vedno za vladarja Abesinije in je prejel, kakor vsi drugi državni poglavarji, tudi povabilo h kronanju novega angleškega kralja, ki bo letos v Londonu. To je Italijane silno razburilo jn groze sedaj, da se ne bodo udeležili kronanja ter bodo mislili celo na to, ali ima sploh kakšno vrednost nedavno z Anglijo sklenjen sporazum. s Razno. Plača vojvodu Windsorskemu (od-stopivšemu kralju) še vedno ni odmerjena, ker se stranke v parlamentu branijo, da bi glasovale za posebno plačo iz državne blagajne. Najbrž mu bo sedanji kralj odstopil del svojih dohodkov. -- Angleški dvor bo začel kmalu razpošiljati vabila na kronanje vsem poglavarjem držav, med njimi tudi abesinskemu cesarju Haile Selasiju in abesinski vladi, ki ima v oblasti od Italijanov še nezasedeni del Abesinije. — Indijski politiki-domačini zahtevajo v parlamentu, da 6e Indija popolnoma loči od Velike Britanije. — Anglikanska cerkev nasprotuje spremembi vsebine prisege, ki jo bo novi kralj položil pri kronanju. Na zahtevo dominionov je vlada v prisego dodala, da je angleški kralj tudi zaščitnik katoliške cerkve. Anglikanska cerkev se pri tem sklicuje na zgodovinsko obliko prisege. So pač malenkostni! — Letalski manevri, pri katerih so letala prevažala pehoto, so bili te dni v Angliji. Izkazalo pa se je, da se ta poskus ni obnese! in se čete nt dajo tako naglo preseljevati z letali, kakor je mnogokrat slišati iz sovjetskih virov. Tako premeščene čete bi se dale kvečjemu uporabljati za rušenje železniških mostov in muni-cijskih skladišč. DROBNE NOVICE Vdova ustanovitelja Sokolstva Renata Tyr- ževa je umrla te dni na Češkem. Novo romunsko vlado je sestavil zopet Tatarescu in se od prejšnje bistveno ne razlikuje. Nov zlat rudnik so odkrili Turki v bližini Smirne. Končana je stavka rudarjev v madžarskem Pečuhu. Dijakom so odvzeli volilno pravico za občinske volitve na Bolgarskem. 2000 cenenih malih stanovanj za 60 milijonov K6 bo sezidal praški občinski svet. 7 milijotiov otrok ne hodi v šolo v Braziliji, ker ni dovolj Sol in učiteljev. Pogajanja za vrnitev nemških kolonij je začel v Londonu po naročilu Hitlerja veleposlanik Ribbentrop. Hm delavec v Nagi komunisti se poslužujejo v svoji agitaciji za komunizem mod delavstvom v prvi vrsti krilatice, da bodo v komunistični državi delavci povsem zenačeni z ravnatelji, inženirji in drugimi vodilnimi uradniki podjetij. Pri tem kažejo na Sovjetsko Rusijo, češ, da prejema tam vsak najnavadnejši delavec za svoj© delo prav tako mezdo, kakor njegov delovodja in celo ravnatelj podjetja. Kako pa je s temi »izenačenimi« delavskimi plačami v Rusiji v resnici, to nam najbolj točno prikazuje poročilo generalnega tajnika Zvez« angleških sindikatov Waltetja Citrine, ki je znan socialist. Citrine je dva meseca proučeval mezdne razmere v Rusiji in je zdaj o tem napisal poseben Članek v znani »Mednarodni reviji za delo.«. V tem poročilu pravi, da sedaj tudi Rusija uvaja v vseh svojih obratih akordni sistem. Delavec, ki več producira, prejema tudi večjo plačo. Vendar obstoja ogromna razlika med mezdami delavstva in. plačami uradništva, inženirjev in direk'orjev« Delavske mezde se dele na osem razredov. Tako prejemajo delavci v tvornici orožja Ka* ganovič v Moskvi v prvi kategoriji 105 rabljev na mesec, v sedmi 259 rubljev in v osmlj najvišji kategoriji 817 rubljev. Delavci pa morajo delati v akordu in Ie z največjim naporom svojih sil dosežejo omenjene mezde. Zato pa prejema ravnatelj iste tvornice 2000 rubljev na mesec in vrhovni inženir prav toliko. Plače ostlaega uraduištva in tehničnega osebja so gibljejo med 1000 in 2000 niblji na mesec. Povprečna plača ruskega delavca znaša 185 rubljev na mesec. Stvarna vrednost rublja v ruski državi predstavlja vrednost 1 francoskega franka ali 2 dinarja. Tedaj zasluži povprečno ruski delavec na mesec 350 Din, toliko kakor v naših podjetjih najslabše plačani začetnik. Povprečno pa zaslužijo naSi delavci dvakrat do trikrat več, kakor njihovi tovariši v sovjetskem paradižu. Če pa primerjamo potem cene za življenjske potrebščiaej obleko in stanovanje v Rusiji in pri nas, vidimo, da je pri nas vse Se enkrat cenejše, poleg tega pa je obleka tudi neprimerno boljša, kakor v Rusiji. Delavec v sovjetski Rusiji ja najslabše plačan na vsem svetu ter živi v najbolj obupnih socialnih ln zdravstvenih razmerah. Zato pa si direktorji in ostala visoka gospoda lahko privoščijo s svojimi plačami vs® ugodnosti, do katerih delavec ne more priti. RAZNO Nov apostol »pravilne prahrane* Na Japon&kem je baje zelo dosti ljudi, ki dosežejo Mctuzalemovo starost, a to je, kakor trdi angleški zdravnik dr. Baker, v zvezi s tem, da »e Japonci zelo hranijo z morskimi ribami. Morske rji>e, ki se hranijo z morsko travo, in tudi neke vrste užitnih morskih rastlin, pa priporoča dr. Baker vsem, ki hočejo doseči visoko starost. Vrag se je moral zadovoljiti s kapelo , Pregovor pravi, da kjer ima Bog cerkev, hoče Jrag imeti vsaj skromno »apelo. Ni prazen ta pregovor. Seveda bi vrag ',n.el rajši, ko bi bilo narobe. A če ni drugače, se s kapelo zadovolji. £ Po človeško mišljeno '"govorjeno, ga je moralo precej črviči-ti, ko je £[«1 kratkim na Češkem, K)" je mislil, da ga čaka Katedrala, našel le neznatno kapelico. Češki katoliki so imeli skoro iato-'julijanskim ev-nanetičmm kongresom S "ar°dni katoliški »hod. Sv. očeta je na njem sot odposlana zastopal U Ganghofcr: 14 Roman iz začetka 12. stoletja Poslovenil Blaž Poznič Zigenot se je obrnil proti kmetu, v katerem je spoznal svojega soseda, Marderekerja. »Kaj si pa napletel?« »Malopridnež negodnil« je rjul gospod Vače. »O kresu bi bil moral prinesti davek... in danes, sredi avgusta, pride iu tuli, naj počakam še čez pašo.< »Toda, dobri gospod, sprevidite vendar!« je jecljal kmet s pridušenim glasom. »Odkod naj vzamem sir? V šestih tednih mi je medved raztrgal štiri koze, moje najboljše molznice.« »Seveda, kamenja medved ne bo žrl.« »A tudi jaz ne morem delati iz kamna masti!« »Poglej ga nesramnika!« je kričal gospod Vaee. »In besede bi tudi še grizolk Zopet je hotel zagrabiti s pestmi. Zig&uot ga je prestregel. »Pustite ga vendar v miru, gospod! Saj reva uboga nima več niti kaplje krvi v obrazu. In doma pri njem je vse narobe. Krava mu je zvrgla, in žena ne more več delati, hodi z otrokom.« »Seveda otroke! Za to se najde vedno dovolj časa. Toda podnevi pase lenobo in jaz naj čakam na zakupnino in davek I« Gospod Vače je pljunil in segel po me-dičnem korcu na mizi. Ko je videl, da je prazen, je po-ropotal s pokrovom in zavpil: »Ula, Ula!« Prišla je stara dekla, da bi vzela vrč. Medtem je vprašal Zigenot kmeta: »Koliko dače daješ? >0 kresu dvajset sladkih sirov,« »Pa pridi jutri k meni! Govoril bom z materjo. Posodila ti jih bo. Boš povrnil, ko boš mogel, pa se ne mudi. In Se ti res ne bo mogoče, tudi nič za to!« Kmet ni vedel, kako bi se zahvalil; govorile so samo oči. Gospod Vače se je zasmejal. »Spravi se!« Sunek S nogo, in Mardereker ni utegnil iskati vrat. Dekla je prinesla vrč. »Prižgi sveče!« je zagodel gospod Vače in se obrnil proti ribiču. »Kaj hočem reči.. > postrvi so bile prav lepe. Kaj hočeš zanje?« »Jeklenih žabic bi potreboval za trnek.« »Dobiš jih. In moje dekle je podrlo jelena. Od tega ti pošljem bedro.« Zigenot je odkimal. »Ne od tega. Videl sem ga umirati.« Gospod Vače je bolestno jeknil, kakor bi ga sunil kdo v trebuh, »Ljudje umirajo,« je zavpil, »psi crkajo, plemeniti jelen pogine. Pa ribiči Bi moral pol "ovca biti, in še govoriti ne zna! In gnusi se mu divjačina! Zaradi mene!« Zmajal je z glavo, in da bi se zopet uravnovesil, je segel po korcu. Na železnem obodu so gorele lojenke in njih rdečkasti trepetavi soj je ožarjal pivca. Domača halja, sešita iz jelenjega usnja je odevala zajetno, od starosti že nekoliko upognjeno postavo; siva, dolgo kosmičasta brada je okvirila od časa in razuzdanega življenja razdejan obraz; vse poteze so bile uvele in klapaste, toda sive oči so gledale še svetlo in ostro. Redki iasje so poraščali senca in tilnik; temo je bilo plešasto, le uad čelom se je upiral osamel šop las, kakor bi mu bi! čas nalašč pri-zanesel, da bi mršeča usoda le še kdaj mogla pograbiti zanj. Gospod Vače je globoko potegnil in odstavil koreo^ z ox,mi je po mignil dekli, naj gre: »Tako, ribič, zdaj M Lepota in kras naših cerkva Neštetokrat je bila že zapisana resnica, da je Slovenija lepa pokrajina na tem božjem sve tu. Tudi to je bilo že povedano, da njena lepota niso samo naše v nebo kipeče gore, ne samo naše bistre reke in smaragdno zelena jezera, lepa slika naše Slovenije so tudi neštevil-ne cerkve in cerkvice po vseh naših gorah in dolinah, po vrhovih in ravninah. Čudovito razvit okus za lepoto so imeli naši predniki, ko so iskali prostorov za naše cerkve. Spominjam se, da sva nekoč ležala z dr Rožičem na neki višini in gledala širom naše domovine. Pa me predrami iz mojih sanjarij umrli dr. Tine in mi pokaže »Poglej! Kako so znali naši predniki izrabiti vsako razgledno točko, da 30 nanjo postavili cerkev. Nekaj čudoviiega je to!« Sedanji rod nima več tega smisla. Zato pušča marsikje te bisere naših pokrajin razpadati. Zanje se ne bri^a, jih ne obiskuje, pot do njih se mu zdi pretežavna. Svet je res postal za verske ideale neobčutljiv. Zato so pa tudi pota do naših gorskih cerkva marsikje taka, da bi prerok Jeremija spet lahko ponovil svojo tožbo: »Pota na Sijon žalujejo, ker ni nikogar, ki bi še! k daritvam!« Saj še pota do tistih cerkva, ki jih obiskujejo redno vsak teden, niso vselej kar najbolj vzorna. Tu jarek, ki ga je napravila zadnje tedne ploha, tamle spet nekaj jarku podobnega Kako zanemarjena je ponekod najbližja cerkvena okolica! če jc okrog cerkve pokopališče, potem je gotovo tam kje za glavnim oltarjem ob steni zunaj cela groblja razne nepotrebne navlake iz vsega pokopališča, če pa tega ni, potem boste pa našli spet marsikje vse polno »gadje zalege«, ne ti3te, ki pika v roke ali v noge, pač pa včasih fako sfrupensko vseka v nos, da je človeka groza iu strah, pa še sram po vrhu. S svetostjo kraja pa ne ena nc druga razvada nima nič skupnega. Pač pa taka nesnaga domačinom in še posebno tujceui, ki prihajajo v naše kraje, na ves glas oznanjuje, kako je sedanji rod izgubil smisel za snago in za lepoto Bogu posvečenih krajev. Stopimo v cerkev samo! Tisti prostori, ki so najbolj očitni, so že še taki no, da se ne moremo dosti pritoževati. Kako je pa marsikje na koru, zlasti tam za orgijami, tam, kjer se zbira navadno najzanikernejši cvet in sad cele župnije! To ni več cerkev, to je jama razbojnikov. če ni v cerkvi vse v redu, se župljani radi sklicujejo na cerkovnika, češ, da ne pozna nobenega reda, da nima smisla za snago in svetost kraja, oponašajo mu tistih par poličev bere, katero prejema za svojo službo. Da so pa sami tudi dolžni po svojih močeh skrbeti za snago in lepoto svoje župne cerkve, oa to pa z mirno vestjo pozabljajo. Najbolj pozabljena pa je resnica, kdo daje cerkvi višek lepote. To niso morebiti v zlatu se lesketajoči oltarji, ne dragocene slike in podobe, ne s cvetjem in z venci preprežena cerkev; glavno okrasje vsake hiše božje so njeni obiskovalci, prav po domače povedano: ljudje, ki vanjo zahajajo, v prvi vrsti seveda domači župljani sami. Kaj pomaga, če se vsa cerkev lesketa v lučkah in v svečkah, če pa stoje tam zunaj cerkvenih vrat cele gruče mož in lantov, če med njimi že celo ženskega spola ne manjka! In po koliko krajih naše iepe domovine srečujemo to žalostno sliko! Pritoževal sc je aek član Aljaževega kluba župniku na deželi nad turisti v gorah, češ, da ne zahajajo k &Iužbi božji, ki se po planinskih kapelah in kapelicah zanje opravlja, m da se med mašo nekateri precej neotesano vedejo. Zato da bi bilo najbolje vse planinske kapele zapreti in božjo službo v njih opustiti. Glede na prvi očitek mu je dotični župnik dobro od-govoril: »Potem bomo pa še mi naše župns cerkve zaprli.« Glede nedostojnega vedenja pa velja beseda staroste naše duhovščine, msgr. Toma Zupana: »Slovenec je surov.« Kolikokrat je blagi mož svojim dijakom ponovil tole besedo! To svojo rteolikanost najbolj razodevata kmet in gospod ravno ob naših hišah božjih. Ali mar nc trdim resnice? Da, dragi moji: ostajanje zusiaj cerkvc ob nedeljah in piMnikih je višek naše neolikanosti. Zakaj, kakršen si nasproti Bogu, tak si poiem tudi nasproti ljudem. Pravite: To je naša stara pravica in se je ne pustimo vzeti od nikogar. Dosti žalostna taka pravica! Druge slišim tožiti: »Čemu odkrivaš svetu to rano. Saj je itak nihče več ne čuti.« Dosti žalostno za bolnika, če nič več ne čuti! Njegova smrt je blizu. Ali naj tudi mi umrjemo? Uir.rjento verske smrti. Potem pa .Ne narodne. Živo se spominjam besedi, katere mi je zapisal pri neki priliki moj bivši, še živeči učitelj: »Naše ljudstvo bo le toliko časa slovensko, dokler bo katoliško.« Ali nam ne pričajo tega tudi bivši voditelji JNS žalostnega spomina, ki so po večini svoje katoliško prepričanje že davno vrgli med smeti!! Za sklep še tole: Veliko se današnje dni piše in govori o Katoliški akciji. Recimo po do-mače: o katoliškem življenju Ena prvih i ti glavnih nalog KA — saj menda vesfe, kaj pomeni ta kratica? — bo ta: vrniti naše ljudstvo našim hišam božjim, odkoder sta jih izrinila verska mlačnost in verski liberalizem. Kadar bo to delo izvršeno, bomo lahko iz dna duše zapeli najlepšo zahvalno pesern. Namen, ki ga tele vrstice imajo, je pa v glavnem ta: svojo narodno bolezen moramo spoznati, potem jo pa začnimo zdraviti... pogovoriva! Pojdi sem iu sedi k Spustila sta se na klop. »In najprej pij!« Gospod Vače je porinil korec pred gosta. »Nisem žejen!« jo dejal Zigenot in si zataknil kapo »a pas. Gospod Vače je poSkilil od strani proti ribiču. »Zaradi mene! t je uunrmraL Potem j© položil roke čez mizo in za čas tiho in prežeče motril ribiča z očmi. »Torej, zdaj govori! Kaj praviš ti na to?« »Na kaj. Ne razumem.« »Saj si jih vendar že tudi videl danes!« »Koga gospod?« »Kutarje! Sij si prišel tja, ko se* je moj® dekle prerekalo z njimi.« Počasi jo dvignil Zigenot oči; a nič se nut ni zdrznilo v obrazu. »Videl, da!« »Torej, zdaj govoril Kaj de8 na to.« »Jaz? Kaj mi mar tuji ljudje?« »Tuji ljudje?« Gospod Vače je pomežiknil. »Tako? "kratkih besedi.« Zasmejal se je in obje! z nemirnim. dlanmi korec. »Ako pa njihov poglavar pride jutri n irr 861,1 poglavar v Gadom,, ta vSI ste podložni Cerkvi, tu ni nobenega razločka, tlaka, eakupnma in davek, vse je moje, moj je !ov, i„ ribariti v potoku ln jezeru, te pravice tudi no prepuščam nikomur, sem z njo!' Kaj boš rekel potem, ribič?« uJS"« h-0, !f nasmehnil- »Potem bi lahko prišel »Kajne da? Kajne?« se Je smejal gospod Vače Od-pride?«>U ^ UgaiL »Wta| J*rekel!'ako prik,;RciSo«Se A menim'd« -r »Prav irnsiš. Le ne dajaj so pod noge! In če ti zmanjka besed, govori kar s pestjo! Pri tebi zaleže ... Kamor udairš ti, ne raste sedem let noebn« trava več. In jaz, ribič, držim s teboj! Rad te imam, to veš. Edini si v Gadenu, ki sem ga pustil, da živi kakor gospod poleg gospoda. Nikoli se nisem niti s prstom dotakni! tvojega imetja in pravic.« »Za to je bilo pač vzroka dovolj.« Gospod Vače je namrSčil obrvi. »Kako? Kaj meniš s tem?« »Menim, da bi se bilo slabo izteklo. Utegne biti zame... za vas pa tudil Be pada drevo, gospod, podiral« Gospod Vaee je ob teh ebsedab nagnil napošev glavo in temna rdečica mu je zalila obraz. Vendar se je smejal in zgrabil za korec. Krepko je potegnil, zakiop-nil pokrov in udaril s pestjo ob mizo. »Poglej ribi, to mi je všeč, da tako govoriš! Kdor je kaj, ta ima pri meni ceno! In zato ib mi bilo žal, če bi ti šlo za prste. Toda jaz sem s teboj.« »Mislim, da ne potrebujem nobenega pomočnika.« »Tako? bodi na straži! Ti, seveda, ti še nisi prišel n™U » Gndena. A jaz, ribič, jaz vem kako delajo.« Z vot o dlanjo jo potegnil gospod Vače po mizi, kakor da bi ležal, pred njim kupi zlata, ki bi si ga rad pogrebel v naročje. »Pri malem začno, lepo počasi, in vedno hitreje gre, in pri velikem nehajo. Z božjo ljubeznijo i« nebeško milostjo mamijo k jamam, in kar nato vanje pade, izgine v kloštrsko malho. In ta nima luknje. Kar jo v njej, v njej ostane!« »Zakaj so stneješ?« je zagodrnjal gospod Vse«, mod tem ko je zunaj /.avršal sunek vetra okoli hišo »Kaj bi z njim?« paiiiki kardinal Verdier. Okrog pol milijmsa udeležencev je privrelo v zla-to Prago. Vragove armado, brezverce je kajpada to bolelo Da se malo potolaži, je okiicala kmalu za katoliškim shodom brezvers&i konj/res isto-tam. Na vse bobnanje se ie odzvalo kakih 30 do - tako ljubil* 7. marca popoldne ob pol f' društvo gospodari- nreH mu v Račni. Preti, ja r s t v u. Vsi, ki » ditc |»sliiSat v polni 1'ndild pri Trojanah. Po mučni bolezni je umrla Ana Novak, n. d. Kralova mama. dolgoletna naročnica in bralka našega lista. Rajna zapušča poleg v hvaležnih srcih lep spomin nase tudi v krasni kapeliri tik državne ceste, ki jo je dola minira pred nekaj leti postaviti. Bila je verna žena in volika dobrotnira revejev. Za njo žalujejo sin, tri hčere in deset vnukov. Bodi ji lemliica lahka! si. Jernej. Dne 7. marca priredi Kat. prosvetno društvo — pevski in godtwni ods*k — svoj koncert i izbranimi pevskimi in godbenimi točkami. Prijatelji lepega petja iu godbe, pridite poslušat, kaj so se naučili tekom letoinje zime naši društveni člnni! Godbens in pevske točke so po velfki večini vse nove in izredno zanimive, teko da ne t>o nikomur tal malega daru r.a po-vzdigo našega p*tj* in godb«. Tudi starše vabimo, da pridejo poslušat, kaj so se naučili sinovi in hčere v rimskih večerih, se prepričajo, da njih trud ni bil zastonj. — Vsa inra sprašuje žalostna, ali bodo sestre res morale od nas in bodo otroci brez varstva in dekleta brez. gospo-dinjske šole. Mislimo, da je resnični moralni uspeh njihovega dela več vreden, kakor cele palače iu vse strehe. Denarja si seveda častite sestre v svoji veliki dobroti niso mogle nakopičili, da bi si lahko kupile drago stanovanje, ko jim je to odpovedano. Skoda! . .cunvno smo po.ovan na iciu nte.-ta u i.roko! I« dolenjskih Beaetk. Pred nekaj dnevi bi se naše dolenjske Benetke kmalu spremenile v prave Benetke, tako ce je nekaj nevarno dvigala Krka. Menda nam je hotela očistiti ulice blata. Pa si je premislila. Bomo uiorsli še naprej broditi po njem. če «« nas ne usmili pomladno sonce in ga ne spravi v krai. — Orgle v župni cerkvi so še nekaj pokazile. Šv. Jakob bi bil najbolj vesel novih, pa vendar ne bo zameril, če mu vsaj stare do praznikov malo popravimo, da ne bo hrcSžalo in evililo v njih. Le zganimo se, da bomo za praznike bolj veselo prepevali aleluja. — Svojemu duhovnemu očetu, priljubljenemu g. župniku in duh. svetniku Francu Golobu, ki že dalj časa zatajuje in junaško prenaša težko arčno bolezen, želimo val farani skorajšnjega okrevanja. — V nedeljo, dne 7. marca bomo imeli občni zbor mladinskega odseka prosv. društva. Iskreno vabimo mlade tante, da se vpišejo v mladinski odsek. Mladina, na plan! Bodočnost je tvoja! Samo treba je, da poznal, kaj }e tvoja naloga, kje tvoje mesto. O tem bomo kramljali v društvu, se marsikaj koristnega naučili, poleg toga pa Nmio imeli obilo dobre in poštene zabave. O imaš le iskro mhftoet-nega ognja, pa' malce korajže. pridi! VracI! ie bomo ml, vesel boš ti! — V soboio smo spremili na zadnji poti pok Karla Kuatarifa. pos«stnika iz Dob. To je hud udarec za 8 nedoietnfb otrok, to tembolj, kt, so pred tremi tedni izgubili tudi mater. Z zapuščenimi sirotami, za katere so sc zavzeli sorodniki, vsi sočustvujemo. Ponikve. Velikega pomena za zdravje ljudi se zdravstvene zadruge. Po nekaterih banovinah se prav lepo razvijajo in so pravi blagor za ljudstvo. Zdravstvena zadruga v Ponikvah je prva v Sloveniji. V nedeljo, dne 14. nsarca ob 2 popoldne bo prvi občni zbor v Ponikvah v čakalnici. Vse člane vabimo, da pridejo na občni zbor, da bodo slišali poročilo o delovanju zadruge in o načrtih, ki jih namerava izvršiti Raka pri Krškem. Na Ardru je umrla 26. svečana Marija Ančimer, gospodinja znanega Ančun-rovega mlina v »Laščah«. Svetila ji večna luči — Vsaj za ta čas nepričakovana, se je pojavila na Raki svinjska kuga. Zaradi tega sc začasno ?2i to vas zaprti svinjski dvorci Ce bi se ta nadloga razširila, bi bili svinjerejcl občutno prizadeti. Saj daje prav ta panoga, četudi združena s trdim delom, še najprej vsaj skromen vir dohodkov. Sveta gora pri Litiji. Občina St Lambert, kamor deloma tudi mi spadamo, še ni volila, ker se bodo v tem letu meje spremenile. Štiri vasi, zahodni del, gredo tja, kamor po vsej pravici in po vseh postavah spadajo in hočejo Občina je od teh vasi imela dohodke od občinsUifc naklad, ne pa stroškov, ne z občinskimi reveži, ki jih ta® ni, ne s poti in cestami, ki jih ali ni ali pa nimajo krajevno nobenih zvez s St. Lambertom. Tako pride ie dozdaj mala občina skoro ob tretji de! čistih dohodkov. Vprašali smo tajnika neke sosedne male nove občine, kako kaj shajajo. S to malo' plačo, je rekel tajnik, ne morem živeti, ksj šele, ce bi Imel družino, občina pa večje plače ne more dati. Prav je povedal razumni odbornik !e občine, da bi rad šel v kako veliko GbčimH če bi le mogel. Razumljivo je, da po odcepitvi štirih vasi, tudi Timi, Rovišani in Goljčem, ki spadajo v župnijo Sv. Gora. St Lambert več no diši. Po kaj bi Se hodili v fti Lambert ns volitve dič ga naj odnesel Najbr-že je hotel dotični, ki je Mroplan sestavil, s tem izraziti ic njegovo hitrost. Hudič pa ie to dobesedno razumel Aero plan je med r>°let zavilo v znani ovoj. Nesrečni slučaj! So slučaji, ki niso slučaji V naglici. .. in zai« vas |>r Vzame naj ga hudič, ki ga oznanja! Ta baS, to je izmed najhujših 1 Ta ve kaj mora storiti, da bijejo konji po jezdecu. Vse ljudi v Melinjeni logu mi je zmaličil do temelja in tal. Zdaj stoje tam vsi kakor kamen pri kamnu v zidu!« Zigenot je vslal. »Menim, gospod Vače, to je napravil nekdo drugi ko melinjski duhovnikk Gospod Vače teh lx?sed ni slišal; drugi sunek vetra je završal okoli hiše, da so zaSkripale vse vezi, na enotn oknu je počila tanka opna, v izbo je buhnil slap vetra, da so zaplapolale sveče. Jezno je gospod Vače zaloputnil vetrnico. »In zdaj,t je kričal, izdaj se hoče naseliti v Gadenu kar cela jata. In klošter hočejo postaviti, in iz lesenega kloštra naj zraste kamnit mi,mosten z zidovi in stolpi. In kakor se pušča kri svinji, počasi kida gotovo, toko naj odstopam kos za kosom, kar je trdno v mojih rokah. Toda spoznali bodo, kdo je Vacek. Co bi le vedel, kdo stoji za njimi. Ali Salcburžan? Ali se kdo močnejši, ki bi mi utegnil biti kos? Ce bi le to vede«! Potem bi jim jutri povedni nekaj, da bi jim zdrknil jezik v gol-tanec. A tako...« Gospod Vače je požrl in se prijel s pestmi za lastne prsi. Zigenot je molče stal, z resnimi očmi. Hropeč je »lopi) gospod Vače k mizi in vzdignil vrč. In se nakremftl, kakor da mu je zagrenelo na jeziku. »Kakšna brozga j« pa ozpet to! Medica je šeuaverjev davek ... in Je nalaSS skvaril strd!« s Ne, gospod!« je dejal ribič. »Šenaver ne bo delal kaj takega. Toda če mora kdo le prevečkrat seči v panj in zahtevati od rja več, kakor more dati, čebele prav kmalu niso več natančne pri nabiranju in srkajo tudi iz strupenih cvetlic. To se opazi potem pri medici. Zgoraj je resda sladka, usedek je pa grenek nazadnje!« >Tako? Meniš?« je za momljal gospod Vače, in po-duhal v odprti korec. Odpahnil je vrč od sebe in kričals »Kar me grize najbolj... sam sem kriv, da Imam po. žeruhe zdaj v deželi!« Stopil je pred ribiča, in krileč * rokami začel pripovedovati. *2e davno nekoč je Sulcbfc-herju in njegovi grofici šinilo v glavo, da bi pogledal«, kako je v Gadenu. Brez pvateža i« hlapca sta odjezdil« s svojega gradu; in pod Lokijevim kamnom, kjer teSe Goldenbah v Aho, sta zašia. Morala sta stopiti s kon^ in peS dalje iskati. In naenkrat, pa se jima udere pod nogami, in napol zasuta sta tičala v globokem žrelu dva dni in eno noč. In kaj praviš? Prav tja me js zavedi® moja nesrečna zvezda...« Gospod Vače je jezno bruhati v smeh in stegnil peeti proti stropu. >Nesretna zvezda?« Zigenot je namrži! obrvi. »Bili so vendar ljudje v stiski, in še vaši gospodarji povrhu!« »Čakaj samo, kaj ti še povem k je vpil gospod Vat«. »Gonil sem divje svinje in naletel na prasni mrbi; 90 opremi sem pravilno ugibal, kdo sta jezdeca, in se odpravil a svojimi ljudmi na iskanje, in sem jih nagolJ 1 1 .MIH I .Humi W,l -I- II M. 11................. ,1 II I ..................................I 1 , ,irT-|tf - M........ T",/ Kmetje! Vala stanovska organizacija fc Kmečka zvezal 6" ali n« občinske sejo, ko no moremo ni« doseči ln nam nič ne morejo dati. Od veliko občine pa vemo, da bomo kaj dobili. SL Lambert naj le poskusi kako bo shajala občina s 700 občani. Mogoče pride So zaselje Selce zraven, ki Šteje cele Štiri hiše. Za tajnika se bo skupno še nabralo, menda ima mesečno 500 Din, saj to nI tako sijajna plača. Vrhpolje pri Moravčah. Umrli so na Vrhpolju, občesnoštovaoi Bertov oče, Pavle Merela, v 69. letu starosti Bertov oče, kdo jih ni pozjul? Bili to strogo krščanskega prepričanji, ob volitvah vedno naš pristaš, naročnik katoliškega časopisja, globoko veren mož, ki je v strogo krščanskem duhu vzgojil tudi svoje otroke. Bili so samouk in so strokovno izvršili bodisi čevljarska, kolarska, zidarski in sploh vss dela, za kar so jih ljudje klicali. Kako so bili skrbni, priča dejstvo, da so z ničem pričeli in zapustili svote otroke zadostno preskrbljene. Pogreb ie pričat; kako 90 bili priljubljeni v celi župniji. Dobremu očetu večni pokoj, spoštovani Bertovi družini pa naše globoko »o-žalje. Moravče. Žalostno so peli zvonovi, ter oznanjali, da je dopolnil tuzemsko trpljenje Hroval Vincecc. Tužno je odjeknila ta vest pri vseh, ki 60 ga poznali, ker vsi so ga tudi ljubih. Krepak, močan in vesel je bil še pred nekai dnevi, a danes ga pa že ni več med živimi. Imel je rano v želodcu in tudi operacija ni bil« več mogoča. — V torek, 16. februarja smo ga spremili k zadnjemu počitku. Številna udeležba na dan pogreba, je pokazala, kako so ga vsi cenili. Bil je praktičen katoličan, dobrotnik siromakov, skrbeti gospodar in oče domu in družini V tem praveu je vzgojil tudi svoje štiri hčere in dva sinova. Vsi ga bodo ohranili v častnem spominu. Bog bodi milostljiv 3od-aHc njegovi duši. Vsem sorodnikom izrekamo naše sožaije. Trebclao pri Mokronogu. Dne 28. februarja to bile ponovne občinske volitve. Bile so tri liste: JRZ, Dacijonaltm ia gospodarska. Nacijonalna stranka bivšega župana Franc« KUmenčiča ni dobila nobenega glasu. Bivši župan je bit razreden županske službe. Nai* stranka je dobila 259 glasov, gospodarska lista js pa i Iv oj svak t veliko silo 196 glasov. Mi smo napredovali za 112 glaaov od lanskih volitev. Volivce/ ja bilo 5M, volilo jih j« 457. torej 30%. Lapa udehdbal Naša strank n polije v občinski odbor 17 mož in fantov, nasprotna list« pa *n«ga moža. Sam notilsc liste ac prid« v odbor, ker je v svaStvu s članom uprave. Ob vo- Ktvah ni bilo nikakih neprijetnih napadov. Bil ja red. Ob 6 so bile laključeoe volitve, k«r ni bilo več volivc«v. Zunaj so peli fantje »H«j Slovenci«. Navdušenj® v naSih vratah je bilo veliko. Vse lali nasprotnikov so se razbile ob skalnati steni rtaSIh vrlih volivorv, Naj»tar«j« volrvao 86 l«t j« pril«l peš 15 minut daleč, vrnil se je z avtom: vozil se je t njim prvič v Mvljenju. St Vld-Prevoje. Odšel j« v bolite življenje Pe-regnn Pire p. d. Stojček. Njega je poznal vsakdo, kajti rsd je vsakemu pomagal, saj je bil za vse uporaben. — Drugi je zapustil dolino solz Janez Lukman p. i Sinkov Janez. Bil je dober čevljar in skoro četrt stoletja nad vse vesten okrajni oziroma občinski sluga Bil je naročnik vseh katoliških časopisov t«r una tudi shranjena vs« pomembnejše stvari. Ko ae j« učii čevljarstva v Ljubljani, je bil miniatrant pri sedanjem nadškofu Jegliču. Politično se je živahno udcjatvoval. Posebno s pokojnim dr. Krekom j« bil osebni prijatelj. — Tretji se je poslovi! od nas daleč na okrog znani gostilničar Jakob Skarja p. d. Jeren Jaka. Marsikateremu je postregel z cfobro kapljico. Bil pa je miren in blaga duša, zato ja tudi dočakal častitljivo starost 90 let — Vsem naj bo usmiljeni Bog milostljiv sodnik hi naj v miru počivajo! Horjul. S pomočjo sodišča j« prišla na dan neka ovadba, ki se nanaša na zidavo našega Prosvetnega doma. Ovadba je Je iz časov, ko so naša društva razganjali in njih člane preganjali. Na svoj način bo pomagala razumevati horjulsJto zgodovino kakega deseriletja in škoda bi bila, če bi se izgubila; zato jo prinašamo v celoti — z vsemi njenimi napakami. Ovadba ie takole glasi: Sref-kemu nstčelstvu v Ljubljani. — V Horjulu namerava graditi župnik in njegovi pristaši prosvetni dom in sicer na sledeči način: Po izjavi župnika v mežna-riji, kjer je imel 15. 1. 33 »gita-torski sestanek in volitev gradbenega odbora, je izjavil, da bo nosila mmmmaamossmMmmmmmmmmmutmmBmmBmmamm Listnica uredništva Dopisnike prosimo, tla nam ne pošiljajo predolgih dopisov. Dvajset tiskanih vrstic Je z« en dopis več kot dovolj. Dolge dopise bo uredništvo vedno krajšalo, siccr bi nam dopisi vzeli ves prostor. Naznanila društvenih prireditev se lahko povedo v enem stavku! — Pravnih nasvetov ne dajo urednik, ampak posebni strokovnjaki. Na ta vprašanja ne odgovarjamo pismeno, ampak le v prilogi — po pravilu: Kdor prej pride, prej melje! — Vsako pismo brez podpisa roma neprebrano v koS! pretežni del bremena za zg;radtx> prosvetnega doma tukajšnja hranilnica in posojilnica, dočim bi se zgradba prepisala na cerkveno last. Na vrjr». Sanje in pomisleke nem ga podpisaai vprašal, zakaj bi bilo to dobro, da če nosi breme hranilnica zgradb« p« bi se prepisala n* cerkev, je odgovo! ril, da je to najbolj varno, drugo je tako nekako nestp.lno. Ugovarjal sem mu in pozival navzoče, da ako se to zjjodi, da bo hranilnica plačala zgrad-bo bo lo hranilnico uničilo. Nesmiselno je graditi danes v tako težkih časih dom, ker taktično ni nobene potrebe z»io. Žumilk Nastran ima dovolj veliko župnišče in dovolj pr«tora zase in za kuhi. rko, drugega pa v iupnišču ni. Mežnarija, ki je tudi precejšna stavba je prazna. Le orgariist prebiva v njej. Hranilnica ima že 30 let prostore v Kmetijskem društvu, s katero sta tesno v zvezi. Nobene potrebe in nobene nujnosti m, da nadleguje Nastran od hiie do hiše in poganja voznike in jim vsiljuje listke za opeko. Ogromna vsota, katero bo plaiala hranilnica za zgradbo j>ro8ve« doma, bo občutna za tukajšnje prebivalstvo, ki je jiovcčini revno in zadolženo in večino denarja bo odšlo izven naše občine za jgradbo. Naši predniki so upravljali hranilnk-o, varčevali, da so spravili hranilnico na močno stopnjo, toda sedaj hoče župnik Nastran s tem premoženjem razpolagati in spravili denar na varno, to se pravi tako. da bo on sam absoluten gospodar, če se to zgodi in prepiše zgradba kot cerkvena last. Ako se to zgodi, |x>tem bo imel župnik Nastran pod svojo komando kar celo vas n. pr. župnišče, Kmetijsko društvo, hranilnico in posojilnico, mežnarija in prosvetni dom. Pripomnim, da ima župnik malo peščico ljudi za seboj, to io tisti, ki z njitn skupaj sedijo v odboru hranilnice in posojilnice je pa tudi nekaj takih in teh je največ, ki so zadolženi pri hranilnici in posojilnici in se ga bO|t radi plačila pri hran. in |*>*., ker je župnik Nastran splošno znan kot brezobziren in gorja, ako se mu kdo zameri. Iz teh razlogov ae čutim dolžnega, da »reškemu načete!vu to sporočim in javim, imamo pa še druge pritožbe proti Nastranu glede poslovanja pri omenjeni hranilnici, čudno ia nauvse čudno se nam zdi to, da hran. in po*, hranilnih vlog ne izplačuje, &5, da nima denarja, ua drugi strani pa bo votirala toliko stotisočev za prosvetni dom. To je nerazumljivo in sumljivo ali »e mogoč« ne skriva denar zato. Sresko načefetvo se naproša, da v tej zadevi potrebno ukrene hi napravi red, katerega si v splošnosti vsi želimo. V Horjulu, dne 7. itbr, 1933. Stanovnik Frane. Horjul 30. RAZNO V kasoiinlel. Tu bost« imeli dovolj časa učiti se. Kakšen poklic vas najbolj veseli? — Letalec b! rad noKta!, Ni je ratiimel. Služkinja : Gospod profesor, na ulici prepeva mfli, ki prosti, da bi mil poniuaali. — Recite mu, da to n» gre, kor sploh ne znam peli. Leta 1910 je bil na Ki-tajskem tako bogat pridelek čebule, da so jo prodajali 135 funtov zfl 50 centov. Neki kemik je dognal in izračunal, da vseuuie en funt pšenične moke 160 bilijon, malih delcev. Tako zelo ga ima rada. Stric: »No, Nežika, katerega bratca imaš rajši, Mihca ali joška?« - Nežika: »Stric, tega ne smetn povedati, ker bi me Mihec takoj nažeSial.« N* lova. Gonjač: Prišli srno na sveže sledova leva. — Lov*c: Imenitno- - Gonjač: Vodijo pa v smeri od nas. — Lovec: Tem bolje, Lep uspeh. Zdravnik je odredil staremu K, tla sl 6me samo po južinl privoščiti požirek smolovca-ln uspeh? Stari K. sedsj po Štirikrat južina. W. Hauff - i O.: Pravljice Tako se je torej vedel nečak v družbi ln na plesih. Toda js ze tako e navadami: slabe se vedno lažje raziiiijo kakor dobre ia nova, pozornost vzbujajoča moda, pa naj bo še tako smešna, ima nekaj nalezljivega na sebi za mlads ljudi, ki še niso razmišljali o sebi in svetu. Tako je bilo tudi v Zeleni Loki z nečakom in njegovimi čudnimi navadami. Ko je namreč mladi svet videl, da nečaka * njegovim štur-kljastim vedenjem, surovim smejanjem in klepetanjem ter ž njegovimi robatimi odgovori proti starej-Sim bolj čislajo nego grajajo, da se smatra vse to celo za silno duhovito, so si mislili: »To ja pač lahko, postati tak duhovit navihanee.c Prej so bili to pridni, spretni mladi ljudje, zdaj pa so si mislili: »Kaj koristi vsa učenost, če je pa nevednost bolj v ceni?« In vrgli so knjige v kot in so podili povsod okoli po trgih in cestah. Prej so bili spodobni ia priljudni proti vsakomur, čakali so, dokler niso bili vprašani in so vljudno in skromno odgovarjali; zdaj so se mešali med može, as vtikali v njihove pogovore, razlagali svoje mnenje in se smejali celo županu v brk, če je kaj rekel, ,n trdili, da vse mnogo bolje vedo. Prej se je mladim Zelenoločanom studilo surovo ln proslavo vedenje. Zdaj so prepevali vsakovrstne f*"«1 kadili tobak iz velikanskih pip in se po. kali po grdih beznlcah; tudi R0 si kupovali velika očala, četudi so prav dobro videli, jih natikali na nos in menih, da so zdaj pravi možje; saj so bili taki kot^meniti nečak. Doma ali pa če so bill^a so ležali » čevlji ln ostrogami na divanu, se v dobri |5* družbi gugall po stolih, ali pa si s pestmi podpirali lica in se pri tem s komolci naslanjali na mizo, kar je bilo seveda prekrasen pogled. Zastonj so jim pravile matere in prijatelji, kako nespametno, kako nespodobno je vse to: sklicevali so se na sijajni nečakov zgled. Zastonj so jim dokazovali, da je treba nečaku, ki je vendar mlad Anglež, nekaj narodne surovosti odpustiti: mladi Zelenoločoni so zatrjevali, da imajo prav tako kot najboljši Anglež pravico biti na duhovit način nespodobni; skratka, človeka je srce bolelo fco je videl, kako jo slabi zgled nečakov Sege in lepe navade v Zeleni Loki popolnoma pokvaril. Toda mladi ljudje se niso dolgo veselili svojega surovega, razbrzdanega življenja, zakaj sledeči dogodek je mahoma spremenil vso sliko. Zimsko zabave naj bi zaključil velik koncert, ki naj bi ga proizvajali delom i mestni rnuzikanti, deloma spretni prijtaelji alasbe v Zeleni Loki. Zupan je igral mali (violoncello), doktor prav Izvrstno fagot, lekarnar, četudi ni imel pravega nastavka, je sviral na pižčal, nekaj zelenoloških dev se je naučilo arije, in vse ja bilo izvrstno pripravljeno. Pa se je izrazil stari tujec, da bi so koncert tako kajpak izborno obnesel, da pa zal ni v njem dueta, duet pa mora biti v vsakem pravem koncertu. Malo v zadregi so bili spričo te izjave-županova hčerka jo pel« sicer kot slavček, a kja dobili gospoda, ki bi mogel z njo peti duet? Naztdnje so se hoteli že obrniti na starega organista. ki je nekoč imenitno pol bas; tujec pa je trdil, da vsega tega m treba, ker njegov nečak izvrstno poje. Niso se malo začudili tej novi izvrstni lastnosti mladega moža, moral je za poskušajo nekaj peti, in če se mu spregledalo nekatere čudne navade, ki so jih smatrali za angleške, je pel kot angel. Torej sta se v naglici Iz naših društev Horjul. Prosvetno društvo proslavi v nedeljo, dne 7. marca ob H popoldne v društveni dvorani ,naterinski dan. Na sporedu Je petje, dekla-macije, simbolične vaje in igra: »Kristus je moje življenje«. Domačini in okoličani pri-irono vabljeni I Dol pri Ljubljani. Naši cerkveni pevci prirede na sredpostno nedeljo, dno 7. marca ob 3 popoldni* koncert, za katerega se prav pridno pripravljajo. Na sporeuu imajo veliko narodnih. Poleg te;;.'' bomo slišali Se dvo spevoigri: »Grof in opat« i» »Povodnji mož«. Ker pri omenjenem koncertu sodelujejo najboljše moči, nam lahko jamčijo, da bo prireditev dosegla svoj namen. Vsi, zlasti pa okoliški pevski zbori, prav iskreno vabljeni I (iameljne. Naše prosvetno društvo »Zora« vpri/ori v nedeljo, dne 7. in 14. marca, obakrat ob 7 zvečer, Saleliarjevo dramo iz svetovne vojne v o dejanjih »A njega ni«. Slik« nam tako živo vse duševno in telesno trpljenje naših ljudi tiste dni, da mora ganili do solz tudi najtrdnejši značaj. Primerna za resni postni čas. Pridite, oglejte si jo! Dobrova pri Ljubljani. Naše Prosvetno društvo je priredilo gospodinjski tečaj za dekleta, ki ga obiskuje 16 deklet, da se bodo naučile spretno gospodinjiti in dobro kuhati. Pri nas je tak tečaj to pot šele prvikrat. Želimo, da bi 6e dekleta res veliko naučile in da bi tečaj dobro uspel. Drugo Ziinn boJo še druga dekleta prišla na vrsto. — Prihodnjo nedeljo bodo dekleta, ki obiskujejo tečaj, v Domu priredile lepo igro »Prisegam«, ki jo je napisal p. Kazimir Zakrajšek Ce bo igra prinesla kaj dobička, se bo obrnil za stroške tečaja, ki niso majhni. Zato bomo pa v nedeljo po nauku šli vsi v Dom, že za>to, da podpremo tečaj. Naslednjo nedeljo, dne 14. marca bo pa v Domu velika razstava gosjiodinjskega tečaja, na kateri nam bodo dekleta |x;kazale, koliko »o se naučile in kaj so lepega naredile. Te zanimive razstave pač nihče ne bo smel zamuditi in že danes opozarjamo nan|o HniSica pri Ljubljani. Prosvetni večer, ki naj bi bil v nedeljo, dne 28. febr., je zar(,di istočasnega pogreba, shoda in duh. vaj preložen na soboto dne o. nuica ob pol 8 zvečer. S »kioptičnimi slikami bo predaval »O tisku« urednik Jože KoSiček. Vabljeni! Preaerje. V nedeljo, dne 7. marca, bo v naši prosvetni dvorani v Preserjifc gostoval prosvetni oder Sv. Krištof iz Ljubljane. Podal nam bo igro »Župnik iz cvetočega vinograda«. To igro je ie t velikim uspehom vprizoril na Ježici in na svojem lastnem odru. Vse prijatelje vljudno vabimo k obilni udeležbi! NAZNANILA n Duhovne vaje za žene bodo na Mali Loki od 18. marca do 22 marca. To so zadnje duhovne vaje pred poletjem. Žene, ki vam razmere količkaj dopuščajo, odtrgajte se od svojih 6krbi za par dm in pridile v samoto, da se dušno odpočijete in okrepite za nadaljnje borbe. Priglasite «e po dopisnici na naslov: Dom Brezmadežne, Mala Loka pri ihanu, p. Domžale. u Banovinska kmetijske šola na Grmu pri Novem mestu priredi v sredo, dne 3. marca vinarski tečaj o trsni rezi v svojem vinogradu v Triki gori. Začetek tečaja je ob 9 dopoldne. Udeleženci dobijo brez|>lačno kosilo. n V soboto, dne 6. miren, bo na kmetijski Soli na Grmu kletarski tečaj. Obravnavalo &e bo ravnanje z vinom s posebnim ozirom na letnik 1936. Tečaj bo teoretičen in praktičen. Vrši se od 8 do 12 in od 14 do 17. Oddaljeni udeleženci dobijo v zavodu kosilo. k Marčevu, materinska Številka »Vigredi« jo pravkar izšla. Na razpolago sta tudi Se januarska in februarska številka. Celoletna naročnina 2ft dinarjev. Naroča se pri upravi jVigredi«, Ljubljana, Musarvkovu «>sta 12. RADIO od 4. marca do 11. marca. Vsak dan: 12 Plošče. 124ft Vreme, poročil«, 13 Cas, spored, 13.16 Plošče, 14 Vreme, borza, 1!) in 22 f"as. vreme, poročila, spored. Četrtek, 4. marca; 18 Radijski orkester. 18.40 Slovenščina. 1<>.3<) Nacionalna ura. 19.50 Zabavni kotiček. 20 Radijski orkester. 20.50 Razne plošče. 21.15 Lahka glasba. 22.15 Narodne pesmi. — Petek. 5 marca: It Šolska ura. 18 Ženska ura. 18.20 llarmonisti. 18.40 francoščina. 19.30 Prenos opere iz Okimuc«. 20.35 Glasbeno predavanje. 22.30 Angleške plošče.— Sobota, 6. marca: 18 Radijski or- kester. 18.40 Pogt.i . shišalci. 19.30 Nac. ura. 19.50 Pregled sporeda. ? zunanji politiki. 2020 Pra tika. 22.15 Radijaki c er. — Nedelja, 7. marca: 8 Telovadba. 8.15 Pi ,...<« cerkvene glasbe 8.45 Postni govor. 9 Cas, vreme, poročila. 9.15 Plošče. 10 Prenos 16 Zavarovanje živine. 16.20 Radijski orkester. 17 Gnojenje zelenjadnega vrta. J7.20 Za boljšo voljo. 19.30 Nac. ura. 19.50 Koroške narodne na ploščah. 20.10 Slovenska ura. 20.30 Radijski orkester. 21.10 Plošče. 21.20 Koncert. 22.15 Pesmice za zabavo. — Ponedeljek, 8. marca: 18 Zdravniška ura 18.20 Plošče. 18.30 Slovenska narodna pesem. 19.30 Nac. ura. 19.50 Zanimivosti. 20 Prenos. 22.15 Plošče. — Torek, 9. marca: 11 šolska ura. 18 Pevski koncert. 18.40 Višek islamske kulture v Abbasidi. 19.30 Nac ura 19.50 Zabavni zvočni tednik. 20 Plošče. 20,15 Igra »Preko naše moči«. 21.15 Plošče. 22.15 Radijski orkester. — Sreda, 10. marca: 18 Mladinska ura. 18.20 Terarij. 18.40 Slovenski gorski vodniki. 19.30 Nac. ura. 19.50 Šah. 20 Akademski pevski kvintet 20 40 Plošče. 21.10 Klavirska glasba. 22.15 Cimermanov trio. Soliden nakup damskega volnenega blatfa za pomladanske plašče in obleke ter razno onnufaktnro nudi državnim uradnikom tudi na obroke Oblaliio m Stovenuo Ljubljana, Tjfrševa 29 (Hiša Gospodarske zveste) Do preklica nudimo blago deloma tudi na hranilce knjižice članic Zadružne zveze, Ljubljana. Me n Sililo Dospela je sveža partija po znižani, zelo ugodni ceni. Priporoča se tvrdka n. st clc 4 iPieSicis UU»LJANA - fN&acartev ti* (Škofijska palača) Dober oče. Zakaj pa nai sosed tako pogosto menjava zdravnike? Kaj ni z nobenim zadovoljen? - Zadovoljen je že, toda pti. ki ga je Imel prej, Je vzel njegovo hčerko. -Jo, in? — Ima namreč »e eno. V kopališču. Gost v kopališču: Cujte, ta voda »i po predpisih toj)la 70 stopinj, temveč 85. — Selila, ker ste predolgo »ranil v nji toplomer. Dober sluga. Sluga: želite?« _ »Govoril bi rad z gosno-frm baronom.« — »Kaj "j, radi od njega?« — prihajam z računom.« — "Gospod baron jc odpo-va' v Ameriko.« - »... 1 računom, ki bi mu g« poravnal.« — Sluga: • m se ie baš davi vr-nii. Izvolite »stopiti.« Kazloček. Tristan Ber-" (ri1 ie znal dobro zavr-Nekoč ga je neka- ^Pa dražHaf.ScJdim, da "'s e tako neumni, kakor gledate.«--Bernard P? mirno odgovori: »To le ravno razl&ek med na- avema.« nr;2akai ?enskc ne služijo P i vojakih. aPapa, Iakij Lai mamica ni bili da vi ' ~ »Saj bi mor- & ubogaPti.«m0rai<> V0- naučila peti duet in slednjič se je približal večer, ki noj bi ušesa Zelenoločanov razvedril s koncertom. Stari tujec, žal, ni mogel biti navzoč pri slavju svojega nečaka, ker je bil bolan, vendar pa Je dal županu, ki ga je eno uro prej obiskal, nekaj navodil glede nečaka. »Saj je dobra duša moj nečak,« je dejal, »a sem ter tja mu pridejo razne čudno misli v glavo iu potem prične uganjati neumnosti; prav zaradi tega mi je žal, da »e ne morem udeležiti koncerta; kajti mene se silno boji, že ve, zakaj! Sicer pa moram njemu v čast reči, da to ni duševna razposajenost, ampak je zgolj telesna, je utemeljena v vsej njegovi naravi; blagovolite torej, gospod župan, če bi mu morda prišle take misli, da bi se vsedel na notno stojalo ali da bi na vsak način hotel gosti na kontrabas ali kaj »ličnega, blagovolite niu le njegovo visoko ovratnico nekoliko zrahljati, ali, če bi tudi potem no bilo boljše, mu jo popolnoma razveza t i. Videli boste, kako vljuden in dostojen bo potem.« Zupan se je zahvalil bolniku za njegovo zaupanje in je obljubil, da bo, če bo treba, tako storil, kakor mu je svetoval. Koncertna dvorana je bila nabito polna, zakaj zbrala se je bila vsa Zelsna Lok« in okolica. Vsi »ovci, uradniki, poljedelci in drugi so z rodbinami vred prišli tri ure dalefi od vseh strani, da bi se s Zelenoločani naslajali ob velikem užitku. Mestni mtt-sikanti so se izvrstno odrezali, za njimi je nastopil župan, ki je igral na mali bas, spremljal pa ga je na piSžal lekarnar; za temi je pel organist basovsko arijo med sploSnim odobravanjem in tudi doktorju niso malo ploskali, ko je odigral na fagotu. Prvi del koncerta jo minil in vsakdo je sedaj napeto pričakoval drugi del, ko bo mladi tujec * žu- panovo hčerko proizvajal duet. Nečak je bil prišel y sijajni obleki in je bil že davno obrnil pozornost vseh navzočih nase. Vlegel ae je namreč, ne da bi bil mnogo povpraševal, v krasni naslanjač, ki so ga bili pripravili za neko grofico iz soseščine; stegoval je noge daleč od Bebe, motril vsakogar skozi velikanski daljnogled, ki ga je uporabljal poleg velikih naočnikov, in se igral z velikim mesarskim psom, ki ga je bil pripeljal v dvorano, čeprav je bilo prepovedano pse s seboj jemati. Grofica, za katero je bil naslanjač pripravljen, je prišla, •« nečak se še zmenil ni, da bi vstal in se ji umaknil; nasprotno, še udobneje se je vsedel in nihče se ni upal mlademu možu o tem kaj frhniti. Imenitna dama pa je morala na popolnoma preprostem slamnatem stolu sedeti sredi med ostalim ženstvom mesteca in se je baje nemalo jezila. Med krasnim županovim igranjem, med izvrstno prijatelji glasbe v Zeleni Loki. Zupan je igra! mati bas doktor izvabljal fagotu čudovite melodije, in je vse sapo pridrževalo in poslušalo, je ukazal nečak psu, naj mu prinese robec, ali pa je na glas klepetal a svojimi sosedi, tako da se je vsakdo, ki ga ni poznal, čudil odljudnim navadam miadega gospoda. Zato ni čudno, da je bilo vse radovedno, kako bo proizvajal duet. Pričel se je drugi del; mestni mu-zikanti so bili nekaj malega zaigrali in zdaj je stopil župan a hčerko k mlademu možu, mu poda! note ln dejal: »Mesj6 (gospod), ali ne b! boteli zdaj peti duet?« Mladi mol bo je smejal, kazal zobe, skočil kvišku, onadva pa sta mu sledila k notnemu stojalu ln vsa družba jo bila polna pričakovanja. OrganIst je» dal takt in potnignil nečaku, naj začno. IZ ŽIVLJENJA KMEČKIH Tečaj mladinske kmečke zveze za dekleta 1 velikim uspehom je bil zaključen voditeliski tečai Mladinske kmečke zveze za kmečke fante. J5 krepkih, delavoljnih iasstov ie na osemdnevnem tečaju, ki se ie vršil v Vajeniškem doma v Ljubljani dobilo močno podlago, na kateri bodo gradili tvojo mladinsko kmečko organizacijo. Navdušenje, • katerim so spremljali Te« čas predavanja, je garancija, da bodo svojo oalogo tudi vestno izvršili Prežeti z idejo kmečke skupnosti in stanovske zavesti so s« lotili dela, ki bo dobilo svoj izraz v močni stanovski organizaciji Pri svojem dela pa ne bodo osamljeni, zakaj todi kmečka dekleta bodo pričela po drugi strani s enakim delom, V ta namen pa je glavni odbor organiziral za kmečka dekleta šestdnevni tečaj, ki se bo začel v soboto, dne 6. marca, v Lichten-tkuraoveca zavoda. Ta tečaj bo obiskovalo okoli 35 kmečkih deklet iz vseh krajev Slovenije. Vse one, ki so se ?.a ta tečaj prijavile, bomo obvestili pismeno, opozarjamo p? danes, da se prične tečaj že ob S zjutraj in da morajo zaradi tega priti že v rt tek s popoldanskimi vlaki., Vsa oskrba bo v ichtenthursovem zavoda in sicer brezplačna. Zato e* takoj po prihodu vlaka napotite tja. Iz pisarne Kmečke zveze Žive in močno razgibane ao vse nedelje med kmečkim ljudstvom. Pokret stanovske organizacije, ki je dobil svojega izraza v Kmečki zvezi, je močno razgibal vse podeželje in opozoril kmečko ljudstvo, da je treba v sedanjem časa strniti svoje tile in se lotiti dela za izboljšanje položaja. Močan odmev prihaja i vseh strani, in povsod se ustanavljajo š« vedno krajevne edinice Kmečke zveze. Ne mine nedelja, da se ne bi na novo ustanovilo vsaj par •dinic, sli da se> ne bi vršili stanovski tečaji Kmečko ljudstvo, do sedaj neorganizirano j* spoznalo, da je is njega močna stanovska organizacija nujna potiebs, če se hoče preje dvigniti s ti!; kamor so jja treščile težke gospodarska prilike in nerazumevanj« odločujočih čmiieljev. Te svoj« stanovska o.-gaoizacije se danes oklepa večina kmečkega ljudstva, pripravljena v njej storiti vse za zboljšanje težkega položaja. Ob strani stojijo zaenkrat še samo tisti, ki hočejo videti najprej korisii, ki jih bo Kmečka zveza izposlovala, in pa tisti, ki se ie zdavnij več ne počutijo kmete, dasi se pečajo z delom, ki ni drugega kot kmetijsko. Ustanovni občni zbori so bili v nedeljo v Sevnici, Železnikih, Bledu in Banja Loki pri Kočevju. Udeležba je bila na vseh teb zborih velika, kar jasno priča o zanimanju, s katerim spremlja kmečko ljudstvo delo Kmečke zveze. Na vseh občnih zborih so bili zastopniki glavnega odbora, ki so razložili podroben načrt Kmečke zveze in pomen, ki ga ima ta organizacija. Do zadnjega udeleženca so se vpisali v Kmečko zvezo, zavedajoč se, da je tu njih mesto za iznašanje predlogov in nasvetov, ki naj gredo v korist kmetu. Zlasti je bil živahen občni zbor v Sevnici. Udeležilo se ga je preko 150 članov, kar je za tamošnje razmere zeio veliko. G. dr. Jesenko, ki uživa med tamošnjim kmečkim ljudstvom veliko zaupanje, je navdušil vse za Kmečko zvezo. Izvoljen je bi! odbor iz samih delovnih ia požrtvovalnih kmetov, ki bodo organizacijo izpopolnili in pritegnili v njo vse, ki imajo ljubezen do svojega stanu. Pozdraviti pa je ustanovitev Kmečke zveze v Banja Loki, kjer živi kmečko ljudstvo v težkih prilikah. Vendar so te združili v enoten nastop in bodo s svojo stanovsko organizacijo precej olajšali delo za napredek svojega stanu. P07H1S N»i|>o|f*» in najcenejša molka in ■ MfclMm« damsfca kolesa, plašča, zračnica in vse kolesarske potrebščine dobite pri A. fCiHiOWl€ ' št. Vid prt Stični na postaji NajlepSe ia najmočnejše blagov« za molk«, damske in otroške obleke, »ri!«n* rute, klobuke, čepic« srajce itd. vedno na zalogi. Ce hočete «f©&re ia S topiti, «g|««lii s« pri mse. Vam pomaga, da zadobit® zopet zdravje s po. močjo zdravilnih lastnosti bilja. Ne bodite sam sebi sovražniki Bolezni pri raeoi iu bolečin* ob sseaečnem perila (menstruaciji) ublaži Hersaa-žaj. Ali Vas ovira dsbsloat? s Bi bili radi vitki? Tedai uporabljajte HERSAN-CA J Zakaj trpita bolečine revmatizma in protina, ako to ni potrebno. HERSAM-ČAJ j« sredstvo, ki Vam rtiorg olajšati muke. HEKŠAN - CAJ »omaga pri arteriosklerozi in hemoroidih (zlati žili!. Ali r«j še na veste, da j« HEKSAN-CAJ dobro sredstvo pri obo!«nfu želodca, jeter ia ledvic. HERSAN-CAJ se dobiva v izvirnih zavojih r vseh lekarnah. Zahtevajte brezpl&čso brošuro in vzorec od: »RADIOSAN«, Zagreb, Dultjanlaov* aiica itev, t Kffg. U. 19(04 33 V vsako filio »Domoljuba«! ČLOVEŠKO TELO IN NJEGOVO NARAVNO ZDRAVLJENJE Pomlad j« tu I Kakor priroda, tako j« tudi naše telo onemoglo in se težko brani bolezni. Zaradi tega mu morama pomagati in ga napraviti odporno in zdravo. Moramo ga očistiti nakopi-čenih m telesu škodljivih tvarin ter mu dovajati nove in oživljajoče šoke. V ia namen s« priporoča naravno zdravljeni« s i« čajem ki ie pripravljen večinoma iz naj-boljših planinskih zelišč in je njegovo koristno delovanje £e priznano v znan-stveni medicini Dolgoletne izkušnje nam potrjujejo, da je »Planinka« zdravilni čaj zelo dobro ljudsko zdravilo, ker izhajajo in 4. Hruške 1. Um 8. 11. Din 6. Čeznje.orehi Din 0. visoke 1 m. Pritlične jablane, hruške Din 6 ko-mail. vse najboljše Ha-kovosti. vsako drevo jamčeno za sorto. Zahtevajte od priznane dre-vemice Drevesnifarske ia iru^e v Dortnrjib -Skotia Loka Proda se posisfss vLanrovem [Ti Ksdov Ijiri. obstoječe iz hiše. hleva, ilriarnice In njive v izmeri 4500 m" po ugodni ceni, event tudi na bran. knjižice. Posebno ugodno za upokojence. — Vpraiaii pri Gospodarski zvezi v Ljubljani. ČMliarshi Ms. gjnj »Cilinder*, dobro oKrs-njen, prodam z« 700dinarjev. ev^ntuelno tudi zamenjam za kolo — Modic, Mokro polje p. St. Jernej. Hlanpc,ri,|en in po-nispiis yen ki jma veselje do konj. dobi službo. Mesečna plača 250 do 300 Din. Niw«!Domoljuba« pod Stev. 3241. Hlapci iu MCem »a kmetijo. — Žabje k. Hrnlnik 13. Ljubljana. Črpalke za gnoj-«'co, pluge, brane in »se drugo orodje, poljedelske stro e, čebelar-»k« potrebščine, raz-»felliva i. t. d. dobita jo zn Janih cenah v «ele,;nini Fr. Stupica, J-Ubijana, Gosposvet-•ka cesta J. *a vsa kmečka j„j .. dela< snrejme »le„ ^0V&ek,Dravlje SlRlIlM »peščene zemlje ugod-5° razpošilja Jeglitsch HliiiPŠS DllBlil dobre kvalitete boste nakupili za pomlad v največji izbiri pri Pros-kerju. Sv Petra e. 14. fl konjem in Oispiin M vsa kmefka dela. Qoren>ea 30—15 let, sprejmem, l onudbe na upravo Domoljuba pod šifro >100« št. 3200 taškesia Misnea iakoj »prejmem. Hrana in stanovanje pri meni. Alojzij Honcelj. Hritof, Kranj. Osbrbaik 7m"*''n. • H(Mi uma samostojno upravljati srednje ve-iko kmečko posestvo. Kavči te zmožni in absolventi kmeiiiskih šol ima o prednost. Ponudbe je poslati na upravo »Slovenca« pod »Oskrbniki štev. 2974. skoraj aova in htmrn. rirvovnst- nih znamk. Singer m Pfaff šiva ni stroji ki odgovarjajo popolnoma novim, poceni ea prodaj edino pri »Promet« v Ljubljani (nasproti križan ko cerkve). SpnjsOT fsnfa M kcoeUka dela, 15 do 13 let. Iv, Kočar, Zalog 9, Dev. Mar. v Polju. firalss stali od 2000 Din. Na zalogi Vesta, Pialf. tiritzner. Kolesa o.1 Din 550 —, »Heikulest ud 1000 Din daije. Najceneje edino le pri tvrdki Plevel v Praski p. Medvode. I siizarsha ssisnts se spre imeta takoj. Hrana m stunovanje v hiši, Skrbinc. & Koinp..Viž-marje pri Ljubliani. za vsa hišna dela sprejme takoj Ivan Reriis, Vogelna 5, Trnovo. SpPB|!i!8I liiapCR kmečkega fanta od 20. do 26 let, vajenega konj in dela na kmrtiji. in enega fanta, šole pro-sfegJi. NnStop tnkoi pri St., Hupa št. 10. po ta Kranj, Gorenjsko. iriialSSoiiia poštenega, dobro moč, sprejme takoj Stanko Oregorič, kroač, Nad-leak pri Loiu. iilraiicif Molke modno kam£atae od Din 40'—, 60"—, , 100'-—, 120'— i»i.d,j damako voinea« blago so koatua« od Q*» 20'—, 25'—, 30-— i. L A; dasnska voln*uo blago za obleke od Din 10'—, 12*~, iS'", 20'— L i d. Vsliko kbero moških klobukov, ditra. skih alamnatih čcpie. molkih srajc i. t d, vam nudi vedno le najboljše in nssicene-še LUDVIK DOLIIN, itgtlCC Ne kupujte od kzošaiarje« po bitlab, ker dobite vtdno cenejše in boljše v trgovinah. Mnw»l taetovalcl ln trgovci! NanaviM st »ovornunt trat Kiltse, So Vtemmi natom HfleLKi. t, mirni tK>4»5» tal«n tm svoje Mtae pn-tn», S 6«m al prlJiranlt« |j-ol|«s!», ma, «ac s« denar. «iuil]o Jam sa AS(6eajt Sita ta Srotams Sivallm, s« mlet)® vaejra Sitnega sraa v poljnlsno flao mohn, solror BSsRiCni ia uolentnl gin. ža pogoa salto nfiosuja vu3u m ti ali noter, ki Vam »trcK s»t(ffi drugih juialov. _ v«sm«1o m »W5t fc»*a«B» »Jilillc« v racua. Sausanrodaja TFMjfmSefc &tefnn eoittki prttei M. IJnbiJiBft - Ale4«y{«ve. 24. Ako želita kupiti dobra ia preizkušen* semena, morate zahtevati povsod samo r Dr. Frane Hermane «!-priis»rij linrg.tdlt p, Ordlnira: II.-L Ljubljana Komenskega ul. 4 Telefon St. «63» (Vsaka vrečica mora biti tako nazoačena) V slučaju, da takih semen pri Vašem trgovcu ni dobiti, se obrnite aH veliko trgovino s semeni Josip m-mrnii ijiiiiiiiii aštttoM«® cesne it 8 (nasproti bolela »UNION«) Cenik vseh vrst semen za vrt, travnik in poijs, lepe cvetlice itd. js brezplačno na razpolago, le piiit* po njega. koncesiioairana irg. agenturs v bančnih in kreditnih poslih v Ljubljani, Beethovnova ul. 14/1. Telefon 35-10 — vnovči viogc denarnih zavodov najbolje takoj v gotovini vedno najkulasstneie. Vse informacije brezplačno. Zdravniška Zdravnik je bil poklican k malemu dečku, pa ni mogel dognati pravega vzroka njegove bolezni. Mati ga na vse načine prosi, da bi dečku pomagal. Slednjič jo zdravnik potolaži z nastopnim receptom; >Dal mu bom nekaj takega, da bo padel sinko v omedlevico in za lake bolezni sem pa jaz najboljši zdravnik v mestu.« Tako je! A.: »Kako |e to, da hodiš v tem mrazu v tako lahki in že obnošeni zimski suknji;) ali te nič ne zebe? Tvoja žena ima pa tako dra« gocen zimski kožuh.t — B.: »Je že tako; mene sicer ne zebe rado; osobito če se spomnim na vi. soko ceno ženinega kožuha, ir.i postane naenkrat vroče.« v dobrem stanju, zemlje za 4 živine (lahko se kupi ludi manj). Oma-ben, Javor 33 Hrušica pri Ljubljani. SkrisrsM Sfsmpip vsako množino, prvovrsten, zdrav, prodam. — Franc Drešar. Savlje štev. 25. Ježica. ViMfAkereVkiiMm ga aaprmil«, j* bil sam* maka. Kmečka «voz* v Ljubljani ima v nedeljo, dn® 7. marca svoj redni letni občni zbor, ki se bo vršil v Frančiškanski dvorani. Začetek je ob 10. uri dopoldne. Po občnem zboru pa se vrši veliko kmečko zborovanje, na katerem bodo govorili g. načelnik ilrodar, g. Puš in delegat od Okrožnega odbora v Mariboru. \ sein je znano, da je tudi pri nas komunizem razširjen, zlasti med mladino. Vprašanje: Koliko pa je pri nas komunistov, ki komunizem tudi razumejo? PRILIKA 9i. wira cesia Z9 ia s cer Stofi 140 cm Sir. najcencjša kvaliteta od Din 24 - 35". Moti 140 cm šir. srednjevrstni, trpežni,, „ 40-65". Kamgarm srednjih kvalitet 70-110-- AngleSki kaaigarni najfinejši 140-190'- Kompletna podlaga za obleke, najcenejšk Din 62'-Komp etna srednjevrstna podlaga 98 . Kompletna prvovrstna podlaga " j«. kakor tudi vse vrste hlačevine za delavne hlače itd, Poasorl Vsak, kdor kupi za kompletno moško Obleko, dobi lepo svileno kravato za nameček. OTROŠKE OBLEKE .... MOŠKE OBLEKE ..... MOŠKI PLAŠČI ...... MOŠKI HUBEKTUS PLAŠČI