Narodna in Knj i'. ùnica via T R I E S T ž
-s* S.cvilk« divino. Naročnina: celoto« «00, poltona 600, trimesečna 350. mesečna 90 iir. Oblast:
30 1,,»,»«^. piačajo Se ,„pgai.I::

O
...........,
GLASILO KOMUNISTIČNE PARTIJE TRŽAŠKEGA OZEMLJA
r*Tr;sr
Odgovorni urednik: RuDOoF BLAŽIČ Imagi)
Leto Vlil, štev. 47 (426)
TRST ■ SOBOTA, 8. DECEMBRA 1956
Posamezna štev. 25 lir
ŽIVEL VIII KONGRES K0MPARTIJE ITALIJE !
Maš pozdrav
» »
s>:
pri	*
gl A.NES se začenja VIII. kongres Komunistične 'lije Italije.
—^italijanski delovni ljud. in ljudstvo, vsi, ki jim pri srcu razvoj sociatta in demokracije v I-ji gledajo s simpatijo —^ pričakovanjem na ta z»1 'greš. Nanj gledajo tu-
ie5i:’ > velikim zanimanjem
’edeI i i	..
vei bratske partije, ves Balistični tabor, ker je io kongres velike partije z ^ 'na milijonoma članov, vzgojila in oblikova-. 1* judi, kateri so na čelu eOTvskega in demokrati-^ ga gibanja v deželi, na Ijjlo tt naporov za mobiliza-olcte1 italijanskega ljudstva tetl leniokratično in sociali-a 3 lo prenovitev I talijan-
,!, A
det
Ivg
neV
ladi'
aA
•i.
ort1
seP
ira"1
republike.
'li se udeležujemo tega ok^igresa kot člani te veliti nižine, ker se že ču-o sestavni del slavne ala" ttiunistične partije Ita-rt‘°! ■ te silne vojske, ki se *«rao čim prej tudi forno pridružili kot avto-neč,; ttna federacija. V tem 'n smo sledili široki in •hni predkongresni di-s*ji, smo preučili osnu-o tez in načela progra-” tične izjave, se bomo 0 v ležili kongresa s svojo ioti6' egacijo in mu bomo sle-kot tovariši ostalih Spr>ira j inskih federacij Itali črpajoč z njega izit j e in nauke za našo 'tiko, za naše borbe, sn sestavni del borbe 'Janškega ljudstva.
Vš torej ni pozdrav 'tske partije, temveč po-Hv slovenskih in itali-skib tovarišev našega lija partiji, s katero tesno združeni borijo "i da se v okviru demo-ticne in socialistične 1'ovitve rejtublike tudi fstu začne izvajati poli gospodarskega prenda, zdravega, demo-tičnega življenja, raz. a kot mednarodne luke 'tiene točke med vsemi /!,dami.
Ul. kongres se začenja 1'enutku, ko je v teku H je že usojena na po-ostra antikomuni-11 a kampanja za razbi-eOotnosti med komuni-za zastoj demokralič-; gibanja. Fašisti, Ideaci in socialdemokratje tHujejo, da bi prejeli fado najboljšega v raz-vlada snuje načrte «civilno obrambo» v ovem in maccartliy-nem duhu, kar sramo-sakega, ki se tega nekega posla loteva, in 'finkuje neko dozde-«demokracijo».
: (t i
a je ista vlada, nltt "ka-pada odgovornost za
)
A
(k
ett1*
M
vof
! Ib
;f0’
Me,
»
%
it 1,
%
t
Poletne tragedije v pad-. nižini in na jugu, to 'sta vlada, ki je prva llekulacijah, «zaskrblje-zaradi Madžarske in „ točasno pridružuje ko-i ^ 'ttlistom proti egiptov-ljudstvu, ker je nerabna voditi politiko, bi pripomogla Italiji, Premosti katastrofalne edice napada na Egipt, tista vlada, ki jo Tr-poznajo zaradi nje-Peizpolnjenili obljub, 9di pomanjkanja or-<e politike v obrambi
^kega gospodarstva v M in proti kateri se dvi-°stre kritike s strani gospodarskih katego-Pašega ozemlja.
{Udeležujemo se VIII.
A 1[''esa s prepričanjem, ;!■ .Ponto z njega črpali j!.. Predvsem za nadalje-J,e akcije, ki jo je tre-9r‘ ,!n jo bo čedalje odlo-•r*lJe treba razviti za pre-
A H
Trsta, kar bo goto-
vo uresničeno z zmago velike akcije najaktivnejšega dela italijanskega ljudstva za demokratično vlado delovnega razreda.
S tem ciljem so tesno povezane obramba miru, borba za italijansko pot v socializem, borba, ki je tudi naša, za proletarski internacionalizem, za utrditev bratske enotnosti med Slovenci in Italijani, aktivne solidarnosti s socialističnim svetom, ki je živa in zmagovita stvarnost v razvoju.
Danes ob 15.30 se začenja v Rimu v palači univerzalne razstave VIII. kongres Komunistične partije Italije.
Dnevni red kongresa je naslednji :
1.	«7a italijansko pot v socializem	Za demokratično
vlado delovnega razreda» - Poroča Paimiro Togliatti.
2.	«Statut partije» - Poroča Luigi Longo.
3.	«Izvolitev vodilnih organov.
Že včeraj je v Rim prispela
večina delegacij iz vse Italije. Sinoči je iz Trsta odpotovala tudi desetčlanska delegacija Ko. munistične partije Tržaškega o-zemlja. ki je bila izvoljena od Centralnega komiteja in jo vodi sekretar Vittorio Vidali.
Na kongresu bo 1056 delegatov, ki predstavljajo preko 2.000.000 članov. Delegati so bili izvoljeni na 99 kongresih pokrajinskih federacij. V predpripravah na kongres je bilo 50.000 celičnih plenumov in preko 8000 sckeijskih kongresov. Poleg delegatov bo tudi 750 povabljencev iz raznih po-
Enotna fronta lahko reši
mesto pred polomom
"D oslediee sueške krize za tr-ž.aško gospodarstvo so opozorile prebivalstvo na največje gospodarske probleme. Potnem, bno je, da sta Trgovinska zbornica in njena gospodarska kon-zulta izbrali prav ta trenutek za poročilo prof. Luzzatta Fegi-za o gospodarskem položaju, poročilo, ki je imelo takojšen odmev v Trstu.
Novost v poročilu prof. Fegiza
Novost v poročilu je v prvi vrsti v za ta organ neobičajni obsodbi vladne neobčutljivosti do zahtev mesta in predvsem pomanjkanja organskega načrta ukrepov, ki naj bi omogočili jasnejšo perspektivo in investicijske in proizvodne načrte zasebnih podjetnikov in državnih podjetij, ki spadajo k IRI. Po drugi strani je prvič v tolikih letih, da je Trgovinska zbornica izbrala to svečano in javno obliko za obelodanjenje svojega gledanja na argument tolike važnosti, predvsem pa je prvič, da so predstavniki vseh gospodarskih kategorij dosegli sporazum o skupnih glediščih glede prenovitve tržaškega gospodarstva. V resnici je to gledanje naslednje :	odločno zahte-
vati pri vladi odgovor na vprašanje, ali obstaja načrt organskih ukrepov in, če obstaja, se z njim seznaniti.
Zanimivo je omeniti stališče Alessijevega «Piccola» pred protestom trgovinske zbornice v nasprotju s stališčem, ki ga je imel ob vsaki priliki do strank in gibanj, ki že leta in mesece/ razkrinkujejo iste rakove rane.
KP na občini in pokrajini
Komunistični predstavniki v tržaškem mestnem in pokrajinskem svetu so predlagali, naj oba upravna organa postavita ob stran delegacije, ki jo je Trgovinska zbornica določila za razgovor z ministrskim predsednikom Segnijem, tudi predstavnike obeh svetov. Zahteva je i-mela in ima jasen pomen : podeliti delegaciji, ki jo je sprejel ministrski predsednik, dejansko predstavništvo Trsta.
O komunističnem predlogu, ki hi se bil lahko vsekakor izpopolnil s pomočjo vseh skupin, sta prof. Gregorelti in ing. Bartoli, pokrajinski predsednik oz, tržaški župan, zavzela slično stališče : onemogočiti, da bi oba upravna organa poslala v Rim svoje predstavništvo poleg delegacije Trgovinske zbornice. Argumenti za to stališče niso bili prepričljivi ne na občini ne na pokrajini in se še danes dobro ne razume, zakaj so se demokristjani zopertavili komunističnemu predlogu.
V nekaterih krogih, ki so povezani s krajevnim gospodarstvom, menijo, da so praV nekateri oblastniki Confindustri-je ki je vedno odločno na lk
ni ji sabotiranja tržaškega gospodarstva in predvsem ustanovitve proste cone, zastavili ves svoj vpliv zato, da bi se onemogočila sestava enotne delegacije iz predstavnikov vseh gospodarskih kategorij in političnih gibanj, ki naj bi zastopala enotno stališče, kar bi bilo prav gotovo pravcata nesreča za Coni' industrij o, ki ji je do sedaj uspelo ustvariti videz neenotnosti Tržačanov pred Ri-
krajin, 174 izvoljenih predstavnikov Zveze komunistične mladine, več predstavnikov kulture, drugih strank in mnogo delegacij raznih bratskih strank iz v^ega sveta. Na kongresu bo prisotno kakih sto italijanskih in tujih novinarjev.
Kongres, bo trajal od 8. do 14. decembra.
Med delegacijami bratskih partij bosta prisotni tudi predstavništvi Komunistične partije Sovjetske zveze in Zveze komunistov Jugoslavije. Delegacijo K P SZ sestavljajo tovariši S ušlo v, Furceva in Čeljagin. Delegacijo ZKJ pa Peter Stambolič, Veljko Vlahovič in Lidija Šentjure. Po kongresu se bodo delegaciji ZKJ pridružili še Lazar Koliševski, Nikola Sekulič, Anka Berus, Cvetin Mijatovič in Ste va n Doronjski. Po kongresu bo ta skupina jugoslovanskih voditeljev ostala 10 dni v Italiji in tako vrnila obisk delegaciji KPI, ki je bila p re j kratkim v Jugoslaviji.
Italijanska vlada je z grobo diskriminacijo odločila, da ne dovoli vstopa v Italijo delegaciji Socialistične partije delavcev in kmetov Madžarske.
Upor na Kubi proti
diktatorju Batisti
S Kube javljajo, da ne odgo-
.	.	.	. varjajo resnici vesti, ki jih je
... italijanskim javnim diktator n„(ista raz-iril 0JzatrJe.
mnenjem.
Potreba po enotni akciji
Treba kljub temu pripomniti, da se je zadeva komaj začela in da mora vse prebivalstvo aktivno podpreti pravilne težnje tistih političnih gibanj in gospodarskih kategorij, ki se zavzemajo za povoljno rešitev naših vprašanj. Na podlagi določenih zahtev se lahko ustvari kljub nasprotnim naporom Confindustrije široka enotna fronta, na podlagi katere se mora nadaljevati boj za priznanje tržaških pravic in za rešitev našega gospodarstva pred nevarnostjo katastrofe.
tju vstaje proti njegovemu režimu. Ameriški listi sodijo, da se proti četam Batiste bori o-koli 50.000 upornikov pod vodstvom znanega opozicijskega voditelja Fidela Castra. Med vladnimi četami in uporniki so v teku srditi boji.
Pred
racioniranjem nafte v Italiji?
Zgleda, da bo pomanjkanje goriva v Italiji prisililo vlado na racioniranje nafte. Za sedaj bodo zmanjšali dobave za 20%, vlada pa je določila maksimalne cene za motorno olje.
Nova tragedija v padski nižini
V zadnjih dneh je stvarnost znova potrdila, da se italijanska vlada raje briga za tuje ljudi kot za svoje ljudstvo. Za madžarske begunce je potrosila milijone in milijone lir, jim je dala na razpolago vse mogoče, za protikomunistično propagando pa so vladne in desničarske stranke potiosile stotine milijonov. Istočasno v Italiji ni denarja za zajezitev rek, ki vsako leto povzročajo ogromno škodo nekaterim pokrajinam. I jed dnevi je reka Padus zopet poplavila nekatere predele ob svojem izlivu. Zaradi tega so morale stotine ljudi izprazniti svoje domove in se umakniti drugam. Na sliki: družina iz Ca’ Zuliani ob izlivu Padusa i	se umika pred naraščajočo vodo
O socialistični
v
združitvi
0 socialistični združitvi je naš mokratov in prav posebno
tisk svoj čas že pisal. Vemo. da je to imelo ugoden odmev v delavskih krogih, ni pa bilo o-paziti ...kakega odziva s strani tistih krogov, na katere se je članek skliceval. To je slabo, zelo slabo. Morda ni tak način postavljanja vprašanja ugajal in s« je zato raje molčalo. Morda je bila zadrega in precej zmede. Na vsak način nismo izgubili upanja.
«Italia Socialista», glasilo tr. žaških socialdemokratov objavlja v zadnji številki izvleček s skupne seje pokrajinskih glavnih odborov PSI in PSDI. Bra-nje tega poročilo je zanimivo. Prof. Lonza, ki je glede filozofije v resnici majhen Delfov prerok, izjavlja, da on in njegovi prijatelji niso bili nikoli protikomunisti, toda njihovo zadržanje, da je odraz položaja, ki je nastal v deželi in v svetu Kaj vse to pomeni, naj presodi bralec sam, ki dobro ve, da so se voditelji domačih socialde-
Angleži in Francozi gredo iz Egipta
Končno so se anglo-francoskc čete začele umikati iz Egipta. To odločitev sta sprejeli angleška in francoska vlada pod pritiskom svetovnega javnega mnc. nja. Na položaje, k. jih Angleži in Francozi zapuščajo, prihajajo policijske sile OZN, ki bodo varovale kraje zasedene po napadalcih v svoji nevarni pustolovščini proti Egiptu.
Umik iz Egipta je pekoč poraz dosedanje anglo-francoske politike. Zaradi tega umika se je položaj angleške vlade zelo poslabšal, ker je sedaj pod križnim ognjem desnega krila konservativcev in laburisteov. Tudi Molletov položaj v Franciji ni nič boljši. V tem času pa se nadaljuje propagandna akcija proti Siriji, ki jo obtožujejo, da je postala «sovjetska oporišče». Na njenih mejah se zbi. rajo turške in iraške čete.
28 novih tovarišev
vstopilo v KP TO
Osrednja organizacijska komisija sporoča, da so razne sekcije pridobile v tem tednu 28 novih tovarišev. Sekcije, ki" so se izkazale v tem delu so naslednje :
Ladjedelnica Sv. Marka 3, Tržaški arzenal 1, Sv. Jakob 2, Devin 1, Milje 4, Sv. Vid 5, Školjet 3, Magdalena 2, Sv. I-van 2. Tomažič 2, Greta 1, Ro-jan I, Sv. Alojz 1.
V delu za obnavljanje izkaznic prednjačijo tovariši iz tovarn, kar nam dokazuje dejstvo, da sta celici tesarjev v Tovarni strojev in Telve dosegli 100 odst.
Sekcije, ki so ta teden dosegle dobre rezultate, so naslednje :
Devin 100%, Dolina 100%, Sv. Ivan 95%, Križ 90%, Sv. Alojz 91%, Magdalena 70,6%, Prosek 80 %.
Pri Sv. Jakobu niso zaostali za drugimi : Celica Blažina 89
Gronchi na obisku v Zah. Nemčiji
V sredo je prispel v Bonn, prestolnico Zahodne Nemčije predsednik Italijanske republike Giovanni Gronchi, ki je bil tja uradno povabljen. Predsednik je bil slovesno sprejet od najvišjih zahodnonemških obla. sti. Gronchi se bo zadržal v Zah. Nemčiji več dni.
odst., Rosenberg 84% ; iz Milj so sprispeli podatki nekaterih celic : ženska celica Sv. Barba, re 100%, celica upokojencev 91 odst., ženska celica v Griži 82 odst, moška celica v Griži 82 odst., celica Lazareta 71%, celica Fontanelle 70%, celica Starih Milj 77%.
Kot zelo dobro pobudo naj omenimo, da se je sekcija Stare Mitnice obvezala, da bo do 15. decembra zaključila kampanjo za obnovitev izkaznic. Tega dne ob 19. uri bo njen praznik za razdelitev izkaznic v Ljudskem domu v ul. Madonnina.
Neodgovorni
elementi hočejo znova povzročiti
nemire na Madžarskem
prvih dneh tega tedna se je po sorazmerni pomiritvi zadnjih dni novembra začelo opažati v Budimpešti novo vrenje, ki ga je pripisati delovanju določenih krogov, katerim ne gre v klasje, da se položaj na Madžarskem normalizira in da se življenje reorganizira na novih podlagah. 4. decembra, oh L obletnici ustanovitve revolucionarne vlade delavcev in kmetov in posega sovjetskih čet za prenehanje pokoljev in onemogočitev kapitalistične restavracije, je večja množica žeua priredila v Budimpešti tiho manifestacijo v počastitev padlih. Manifestacija je hila mirnega značaja, le na koncu je skupina žena skušala uprizoriti demonstracijo pred parlamentom.
Drugi dan je nekaj sto žena ponovno skušalo organizirati pod vodstvom več znanih organizatork demonstracijo na trgu junakov. To so preprečili s prepričevanjem sovjetski vojaki, ki so stražili na trgu. Toda nekaj žena je pozneje demonstriralo pred ameriško in angleško ambasado, skupina študentov pa v Budi. Prav posebno študentska gesla so bila popolnoma protirevolucionarnega značaja. No. va madžarska policija je aretirala nekaj najvidnejših organizatork žena in brez nasilja a odločno nastopila s študenti. Prebivalstvo ni podprlo teh drugih manifestacij.
Odkriti protirevolucionarni e-
Falsificirali so podpis badim-peštanskega delavskega sveta, da bi delavce spravili v stavko
«duet» Lonza - Cesari vedno napenjali. z in brez... odrazov, da hi bili v prvih vrstah križarske vojne proti komunistom. Tudi če so člani PSDI oh številnih prilikah pokazali svoj odpor proti brezhrbteničnemu hlapčevstvu slednjih in njihovemu sov. raŠtvu do delavcev, so si ti voditelji kar najbolj prizadevali da bi izgledali «atlantičarji», «evropeisti», protisovjeti in pro. likomunisti. V vseh teh letih je vodstvo PSDI v Trstu zagotavljalo demokristjanom, da ho odneslo glasove levice in nam je ob sleherni naši težavi že dajalo sveto poslednje olje in izjavljalo, da ima že itak v rokah vodstvo delavskega razreda.
Na navedene mu sestanku je govoril tudi tov. Teiner. Baje je dejal, da politika do komunistov pomeni «izvajati dialektično borbo, biti boljši od Komunistične partije kar se tiče resnosti in delovanja». Ne razumemo kaj pomeni «dialektična borba». Toda mislimo, da smo razumeli, da nas hoče tudi PSI v Trstu, kot pravi tov. Teiner, prekositi v resnosti in aktivnosti. Na tem področju je PSDI propadel na celi črti. Želimo tovarišu Teinerju boljših rezultatov in zadovoljni smo, da je med dvema partijama delavskega razreda taka prisrčna tekma, med tovariši in ne nasprotniki, ki jo usmerjata skrom-nost in odkritosrčnost, prav posebno na področju razredne borbe in proletarskega interna-cionalizma.
V našem tisku smo že omenili. da ima izvor obstoja PSDI in PSI v Trstu razvoj obeh organizacij ter tudi njihova zaželena bodoča združitev, drugačne
(Nadaljevanje na 4. strani)
lementi skušajo sedaj izkoristiti sc nestalni položaj. Pojavili so se tudi lepaki, ki pozivajo na stavko, s podpisom centralnega delavskega sveta Budimpešte, ki je takoj razkrinkal fal-zifikat in pozval delavce, naj ne poslušajo teh gesel. Nekateri krogi zopet pozivajo na oboroženo akcijo.
Vse to dokazuje, da se v tem trenutku odkriti protirevolucionarni elementi, ki so pred tedni izrabili pravilne in pravične zahteve delovnega ljudstva, zavedajo, da bodo izgubili bitko, če ne bodo poskušali onemogočiti popolno normalizacijo v deželi. Zato je to trenutek, v katerem se ho dokazalo, koliko mobilizacijske moči imajo protisocialistična gesla spričo vladne politike, ki je napravila konec s staro politiko Rakosyja in Geroeja in začela obnavljati življenje na podlagi pravih socialističnih načel.
Istočasno s to akcijo protirevolucionarnih elementov se je nadaljevala akcija nekaterih dr-žav v OZN, kjer je bila sprejeta ultimativna resolucija z zahtevo, da morata sprejeti ZSSR in Madžarska prejšnje resolucije omiku čet, prihodu opazo-valcev itd.
Rezultati na XVI. Olimpiadi
Nadaljnji rezultati na XVI. Olimpiadi v Melbourneu so naslednji:
V	petek 30. novembra: tek na 200 m ženske Cuthbert (Avstralija); met krogle ženske Tyskjevié (ZSSR); s trelja-nje s pištolo Linnosvuo (Finska); floret ženske za posameznice Stieen (V. Britanija); veslanje '-sedežni kanuji Rotman (Romunija); 2-sedežni kanuji ZSSR; kajak posamezno Fre-drikson (Švedska); kajak dvojice Madžarska; plavanje 100 m prosto moški Henricks (Avstralija); 200 m prsno ženske Happe (Nemčija); deseteroboj Campbell (ZDA).
V	soboto 1. decembra: sabljanje meč posamezno Pavesi (Italija); boks mušja kategorija Spinks (V. Britanija); Petelinja kategorija Behrandt «Nemčija); peresna kat. Safro. nov (ZSSSR); lahka kategorija Me Tagart (V. Britanija); lahki welter Enguibarjan (ZSSR); welter kategorija Linea (Romunija); težki welter Papp
SMERNICE ZA DELO MED MLADINO
"M’ a eni izmed zadnjih sej je C.K KP TO diskutiral -o vprašanjiu mladine in sprejel naslednjo resolucijo:
CK opozarja vso jiartijo, komuniste, ki imajo odgovorna mesta v demokratičnih organizacijah. skupine občinskih in pokrajinskih svetovalcev na le, žko stanje, v katerem se danes nahaja tržaška mladina,
Prvo zaposlitev išče danes 5881 mladincev in mladink izpod 21 let: tistim, ki delajo, ni na noben način zagotovljena zaposlitev in se v njihovem primeru pogostoma kršijo zakonske določbe o vajeništvu in delovnih pogodbah. Dijaki in visokošolci se učijo v čedalje težkih pogojih in perspektiva zaposlitve za diplomirance in absolvente postaje čedalje temnejša. Zima bo še občutneje poslabšala življenjske, dtdovne in študijske pogoje.
Položaj negotovosti in po- mači njenih zahtev pri deloda-
manjkanja jasne perspektive sili številne mlade delavce, diplomirance in absolvente, da si iščejo zaposlitev po drugih mestih republike ali pa z izselitvijo v tujino. Ta pojav pred-stavlja resno nevarnost za bodočnost našega mesta. Predstavlja najbolj škodljivo in tragično posledico gospodarske kri. ze, ki še dalje muči Trst zaradi pomanjkanja — po krivdi demokrščanske in socialdemokratske vlade organičnega načrta za zopetni razmah tržaškega gospodarstva, kot že dalj časa zahtejva naša partija in danes tudi trgovinska zbornica. Vse to smo že večkrat postavili.
Zaradi neobčutljivosti pristojnih organov morajo komunisti in demokratje čutiti dolžnost, da z večjo silo intervenirajo za prispevanje k izboljšanju pogojev tržaške mladine, kot tol.
jalskih organizacijah, občinskih in pokrajinskih upravah, vladnih oblasteh. V tej akciji mora hiti Zveza komunistične mladi, lic element vzpodbude in pred-straže. Na tem področju mora nadaljevati in pospešiti v preteklosti vodeno akcijo, ki je dose-gla določene uspehe, poglablja, joč poznavanje vprašanje sleher. ne kategorije mladincev, izdelujoč v lesni in neposredni povezavi z njimi njihove zahteve, vodeč jih v borbi za njihovo uresničenje, skušajoč doseči najširšo enotnost, in vokvirjajoč jih v splošne borbe za gospodarski preporod Trsta, za uveljavitev Londonskega sporazuma in re-publikanske ustave. Osredotočiti mora svoje delo prav posebno v tovarnah, na šolah in pri brezposelnih mladincih.
V zvezi z delovanjem ZKM, poudarja potrebo po dvigu politične, ideološke in kulturne
vsebine njenega notranjega živ. Ijenja in njene akcije do vse mladine zato, da se čedalje bolj karakterizira kot borbena in vzgojna mladinska komunistična organizacija. Z vso silo se mora lotiti dela zato, da postane množična mladinska organizacija, ki naj bo prisotna kjer koli živi, dela, se uči in zabava mladina, in naj se trudi, da v največji meri razume mentaliteto in zahteve tržaških mladink in mladincev. Te zahteve pa naj skuša uresničiti z razlikovanim delom. Temu cilju se morajo podrediti organizacijske oblike, delovne in vodilne metode ter pobude
Pred ljudskim in demokratičnim gibanjem se postavlja dolžnost rezvijanja raznolike in splošne aktivnosti za dvig demokratične zavesti mladine, za njeno enotnost in organiziranje, za njeno aktivno udeležbo v političnih, gospodarskih, social-
nih. krajevnih in vsedržavnih borbah.
Sekcije partije so dolžne v večji meri - pomagati terenskim organizacijam komunistične mladine, ki naj postanejo kraj političnega in kulturnega razpravljanja, središča organiziranja enotnih borb mladine in njenega skupnega življenja na športnem, kulturnem, razvedril, nem področju, središča komunistične vzgoje. Ta pomoč mora takoj priti do izraza v zvezi s kampanjo za obnavljanje izkaznic komunistične mladine, ki mora potekati in se zaključiti istočasno s partijsko kampanjo.
Posebno pozornost morajo partijske sekcije posvetiti okre-pitvi komitejev komunistične mladine, v katere naj bi po možnosti vključili mlade partijce, drugače pa jim je treba zagotoviti konkretno politično pomoč partijskega voditelja. CENTRALNI KOMITE K P TO
(Madžarska); srednja kategorija Stakov (ZSSR); srednje-težka kategorija Boyd (ZDA); težka kategorija Rademacher (ZDA); maraton Mimoun (Francija); tek na 1500 m De-lanev (Irska); štafeta 4 x 100 ZDA; štafeta 4 x 400 ZDA; štafeta 4 x 100 ženske Avstralija; skok v višino ženske Mac Daniel (ZDA); plavanje 100 m prosto ženske Fraser (Avstralija); 200 m metuljček moški Yorzyk (ZDA); skoki v vodo 3-metrska deska Clotworthy (ZDA); košarka (ZDA).
V	ponedeljek: 3: decembra: plavanje štafeta 4 x 100 moški (Avstralija).
V	torek: 4. decembra; plavanje 400 m prosto moški Rose (Avstralija); skoki v vodo 3-melrska deska ženske Mc Cor-mick (ZDA); kolesarstvo e-kipna zasledovalna vožnja 1-talija; streljanje na tekočega jelena Romanenko (ZSSR); karabinka mat. kalibra Bogdanov (ZSSR); sablja moštva Madžarska.
V	sredo 5. decembra: plavanje 100 m metuljček ženske Mann (ZDA); 100 m hrbtno ženske Grinham (V. Britanija); jadranje na morju zmaji Švedska; zvezde ZDA; 5,5 metra Švedska, Sharpies N. Zelandija; enosedi Danska; streljanje mala karabinka Quel-lette (Kanada); pištola figura Petrescu (Romunija); telovadba ženske prosti liki preskok čez konja Latynina (ZSSR); gred Latynina (ZSSR) in Ke-lety (Madžarska); bradlja Ke-lety (Madžarska); v vseh panogah Latynina (ZSSR).
V	četrtek 6. decembra: kolesarstvo brzina Rousseau (Francija); kilometer Faggin (Italija); plavanje 200 m prsno moški Furukawa (Japonska); 100 m hrbtno Theile (Avstralija); ženska štafeta 4x100 Avstralija; sablja posamezno Karpati (Madžarska); telovadba moški posamezno: ZSSR 4 zlate kolajne, Japonska 1, ZDA 1 in Nemčija 2; rokoborba rimsko-grški slog mušja Solo-vjov (ZSSR); srednjeteška Nikolajev (ZSSR); hokej na travi Indija.
Zlate kolajne: ZDA 32, ZS SR 29, Avstralija 10. Švedska 8, Madžarska 7, Italija 7, Nemčija 7, V. Britanija 6 Romunija 5, Japonska 4, Francija 3, itd.
POLITIKA IN GOSPODARSTVO
ENOTNA PARTIJA
in pravilna politika
Clanelc§fov. Giancarla Pajette
Jpoložaj, ki nam narekuje akcijo, je resen in težak. Danes prihaja bolj kot kdaj koli do iz-raza resna odgovornost, ki jo ima na mednarodnem področju delavsko gibanje. Mi smo poklicani, da branimo mir, ki je zopet ogrožen, da z našo aktivno solidarnostjo jamčimo možnosti razvoja velikega osvobodilnega gibanja zatiranih na rodov in da branimo temelje socializma, ki je že zmagovit v velikem delu sveta.
Resni in žalostni dogodki, kot kaže, potrjujejo tudi v svojih najbolj zapletenih in protislovnih plateh, pravilnost naše politične sodbe in naše linije. Težki in tragični so madžarski dogodki in z raznih strani sko-ro nepredvideni, toda gotovo ne morejo okrniti našega napora, ki smo ga storili v tem času za vedno bolj kritično preučitev in , objektiven pregled stvarnosti socialističnega sveta. To preučitev omenjajo tudi naše teze, ki ugotavljajo uspehe socialistične, ga tabora in se obenem sklicujejo na težave in napake, na katere so še pred madžarskimi dogodki opomnili dogodki v Poznanju, ki so predstavljali primer, iz katerega bi bilo treba povzeti lekcijo.
Madžarski dogodki gotovo niso v protislovju s potrebo, ki srno jo nakazali takoj po XX. kongresu in pozneje podčrtali, da se istočasno tudi z neizpros-
nim odkrivanjem napak in obsodbo kršitev zakonitosti, začnejo slednje popravljati, da se razvijata socialistična družba in socialisitčna demokracija na osnovah globokega zaupanja s strani množic in s sodelovanjem vseh komunistov v najširši demokraciji partije. Zadnji dogodki narekujejo, da kritike, ki smo jih iznesli še poglobimo, kar se nas tiče, da črpamo še eno lekcijo za krepko obnovitev zato, da okrepimo našo partijo, da jo tesneje povežemo z množicami, da bo sposobna v celoti izpolnili svoje naloge.
Napad na Egipt in na arabske narode, grožnja novega spopada (ki sta ga zaenkrat ustavili protivojna struja javnega mnenja in odločno sovjetsko svarilo) spominjajo, kot smo mi postavili posebno po XX. kongresu, na vprašanje vojne in obrambe miru. Izjavili smo, da je vojna izogibna, toda ne nemogoča. Izogibna je pod pogojem odločne in pravilne politike, pazljive budnosti, trajne akcije in občasne intervencije.
se zapira v neke vrst trdnjavo, onstran katere naj bi bili ne samo nasprotniki, marveč tudi množice pod njihovim vplivom in stvarnost vsakdanjega življenja ter političnih in socialnih dogodkov. Partija mora znati braniti svojo pravilno linijo in krepiti svojo sposobnost izvajanja aktivne politike, ohranitve svoje iniciative.
oblike, ki se lahko ustvarijo v določenem političnem trenutku, dragocen in nenadomestljiv element moči delavskega razreda in demokracije v naši deželi.
Nasprotnikova
težnja
Nasprotniki upajo, da nas bodo osamili, • da bodo skrčili našo povezavo z množicami, da bodo onesposobili našo politiko zavezništev. Tudi na tem področju jih je treba poraziti. Poraziti jih je treba v njihovem upanju, da bi našli v delavskih in demokratičnih vrstah manj odporne točke, skozi katere bi se lahko prebili, da bi nato pre-vrgli vso fronto. Sedaj se izvaja čvrsta akcija proti socialistični partiji. Mnogo socialistov se zaveda, da so sladke besede, vzpodbujanja, ki zglodajo kot ustrahovanja s strani protikomunistov, v resnici smrtna nevarnost.
Reakcionarne ter delodajalske sile še upajo, da bodo o-virale gibanje za sindikalno e-notnost, poglobile in poslabšale razcepitev, oslabile množične organizacije, ki so stvarno tkivo nove demokracije v naši deželi. Tudi pri tem moramo razumeli njihovo igro, moramo jo razkrinkati in jo onesposobiti preko širokih stikov z delovnimi ljudmi in demokrati. To je dne. vna in enotna akcija za obrambo koristi delovnih ljudi, mladine, žena vseh državljanov, ki nam mora omogočiti, da odgovorimo zmagovito.
Na predvečer našega kongresa, ki je kongres prenovitve in okrepitve, imamo torej nujne naloge borbe in dela/ Še enkrat čutimo potrebo delovanja z vsemi našimi silami, z vsem našim pogumom, z vso našo politično inteligenco.
Z naše strani ne Bomo nikdar pozabili, da sta bratska solidarnost in sodelovanje s socialisti, ne glede na specifične
Utrditev partije
Potrebno je utrditi in okrepiti našo partijo ; in mi smo povezovali in povezujemo z našo politično akcijo in pripravami na kongres obnavljanje iz-
kaznic za 1957, to je z mobilizacijo in obveznostjo vseh tovarišev. Naglo se moramo povezati z vsemi tovariši, pridobiti nove sile, pritegniti v partijo delovne ljudi, ki so v teh trenutkih dokazali, da vidijo pravo pot in da so sposobni po tej poti korakati.
Dokazali moramo življenjskost naše partije in pravilnost naše politike. Zato prihajamo na Vili, kongres v odkritosrčni, odprti diskusiji, vedno bolj živahni in demokratični razpravi, kar jih je poznala kakršna koli stranka v naši deželi, preko desettisočev celičnih sestankov, tisoeev sekcijskih in pokrajinskih kongresov, dokazujoč življenjskost, politično moč in enotnost, ne samo formalno, naše partije.
Prizadevati si moramo, da bo naša partija vedno bolj nenadomestljivo orodje, bistveni element demokratične in socialistične politike, in to ne samo za naše tovariše in simpatizerje, marveč za vse delovne ljudi in vse Italijane. Konkretna obramba pravic delovnih ljudi, borba za mir, akcija za zaščito republikanskih svoboščin in uresničitev ustave, morajo še enkrat postaviti našo partijo na čelo našega naroda in nam omogočiti, da gremo z italijanskim delovnim ljudstvom naprej po italijanski poti v socializem, proti slehernemu napadu sovražnika, kljub vsaki, tudi resni težavi.
GIANCARLO PAJETTA
Odlomek
iz tez KPI
Objavljamo del tez, ki jih je KPI objavila v času priprav na Vlil. kongres.
Demokracija v partiji pomeni v prvi vrsti in v bistvu udeležbo vseh članov pri izdelavi in uresničitvi partijske politike ; disciplina, ki je bistven element komunistične organizacije, mora biti posledica zavestnega sprejetja politične linije in lojalne pridružitve vseh članov k volji večine. Politična disciplina se ne doseže z administrativnimi ukrepi, pač pa z odločno in odkrito borbo proti vsakemu nerazumevanju in odporu, proti sektaškemu maksimalizmu in revizionističnemu reformizmu, za stvarno politično enotnost, ki ne sme priti do izraza v enostavnem sprejetju formulacij, marveč v praktičnem partijskem delu. Spoštujoč politično in organizacijsko disciplino, mora demokratični centralizem zagotavljati naj večje demokratično življenje v vseh partijskih instancah in vzpodbujati tako aktivnost vseh članov kot njihov politični in ideološki razvoj, zvestobo partiji, predanost interesom delavskega razreda in ljudstva, visoko duševno dolžnost, značilno za revolucionarnega komunističnega delavca.
.... To zahteva, da se organi političnega vodstva približajo terenu, da se odpravi med centralnim komitejem in federalnimi komiteji vsaka prepona, da se odpravijo vsi nepropu-
V FLRJ bodo 1957 posvetili
glavno skrb življenjski
ravni prebivalstva
Pazljivo je treba slediti dogodkom
Mednarodni dogodki postavljajo danes v svoji zapletenosti in naglem razvoju, pred partijo in vse tovariše, da vsak dan pazljivo sledijo položaju, da čutijo potrebo po pravilni analizi in istočasno, da ne ostanejo samo gledalci in da ne čakajo. Potrebno je delovati med množicami za objasnjevanje, da se odbije sovražnikovo propagando, predvsem pa da se deluje, ker samo z akcijo je dejansko mogoče braniti mir.
V tem položaju se je sprožil v vseh deželah napad proti komunistom, in v naši s še posebno silo in srdom. Mednarodna reakcija hoče, v tem težkem trenutku, spričo možnosti novega spopada, ko izvaja napad ali je tega sokriva, predvsem oslabeti svoje najbolj nevarne sovražnike : komuniste.
V Franciji socialdemokratska vlada podpira napade fašističnih tolp ; v Italiji klerikalci upajo, da bodo dosegli to, kar je bilo v teh letih zanje nemogoče. Napad ima predvsem za cilj zmanjšanje enotnosti v partiji in to z akcijo, ki naj pripravi odkrito reakcionarni in protiustavni napad. Zaradi tega skušajo reakcionarji vseh barv izkoristiti vsako oklevanje, vsak dvom, upajo, da bo diskusija v partiji degenerirala. Partija mora braniti svojo enotnost, obsoditi mora vsako obliko raz-druževanja, preko diskusije mora popravljati napake, določiti pravilno skupno linijo, premostiti dvome in zmede.
novembra se je sestala *	* ljudska skupščina Jugo-
slavije, da razpravlja o temeljih družbenega načrta za leto 1957. Uvodno poročilo je podal podpredsednik zveznega izvršnega sveta Svetozar Vukma-novič. V svojem poročilu je Vukmanovič podal tudi pregled družbenega načrta za leto 1956. Letos se je industrijska proizvodnja povečala za 10%. Njena globalna vrednost se je povečala za 60% v primeri z letom 1952 in za 166% v primeri z naj višjo predvojno ravnjo. Investicije v industriji so bile v tekočem letu še dalje zmanjšane, kar pomeni, da so se začeli bolj racionalno deliti krediti in so se še nadalje zmanjšale izgube.
Izvoz industrijskih proizvodov se je v tem letu povečal za 25%. Kljub temu je delovna storilnost še vedno nezadovoljiva prav posebno zaradi premajhne razlike med mezdami in plačami, kar učinkuje na delovno storilnost kvalificiranih in visokokvalificiranih delavcev ter tehnikov. Uvoz predmetov za široko potrošujo se je znatno povečal v primeri s prejšnjim letom, ker se je letos uvozilo za 9 milijard din proizvodov v primeri s 3,7 milijarde din v lanskem letu.
Padec kmetijske proizvodnje
Razočarati pa je treba še drugo upanje nasprotnikov. Partija ne brani svoje enotnosti in svoje organizacije s tem, da
Že pred začetkom družbenega načrta za leto 1956 se je določilo, da je treba posvetiti posebno pažnjo kmetijstvu in njegovemu razvoju, ki je zaostal v primeri z velikim dvigom industrijske proizvodnje. Kljub temu je kmetijska proizvodnja v primerjavi z lanskim letom občutno padla, ta padec se giblje okoli 12%, in je vrednost kmetijske proizvodnje lani zna. šala 762,1 milijarde in letos znaša 670,5 milijarde din. Vukmanovič je poudaril, da se ta padec ne more naprtiti le vremenskim neprilikam, marveč predvsem dejstvu, da se večje investicije niso izkoristile, čeprav se je povečala dejavnost kmetijskih zadrug in so se na široko uveljavljali ukrepi za pospeševanje kmetijstva.
▼	Povišanje plač od 7 do 12°l», pokojnin za <9°/<
▼	Nezadovoljivo stanje v kmetijstvu
r Gradnja aluminijskega kombinata s posojilom ZSSR in Nemške DR
ni. Toda tudi uvoz je večji prav posebno zaradi potrebe po dobavi večjih količin kmetijskih pridelkov. Uvoz kmetijskih potrebščin je znašal 46 milijard din v primeri z lanskoletnimi 33 milijardami. Tako je bilo mestno prebivalstvo in delavstvo bolje preskrbljeno, čeprav se je potrošnja zmanjšala za 2,5%.
Stabilizacija
cen
V poročilu se ugotavlja, da so se letos tržne cene stabilizirale, prav posebno cene najosnovnejših potrebščin.
Kot zaključek pregleda rezultatov družbenega načrta za leto 1956 je Vukmanovič ugotovil, da se je dosegel predvideni obseg industrijske proizvodnje in pričakovani napredek ostalih gospodarskih panog razen kmetijstva. Ni se pa doseglo tisto zboljšanje življenjskega standarda, ki je bilo predvideno, kar bo zaradi tega glavna naloga družbenega načrta za leto 1957.
Družbeni načrt za prihodnje leto mora pomeniti nov in mnogo odločnejši korak na poti k uresničevanju dolgoročnejše e-
k o no inske politike — je dejal Vukmanovič. Osnutek načrta predvideva povečanje osebne potrošnje in življenjskega standarda prebivalstva, pri čemer bo težišče naporov na zboljšanju življenjskega standarda delavcev in uslužbencev ; močne jše izpodbujanje proizvodnje in gospodarske dejavnosti, s čimer se mora doseči večji obseg celotne proizvodnje in nadoknadi, ti letos odpadlo povečanje ; znatnejše spreminjanje strukture investicijskega vlaganja, da bi vzpodbujali hitrejši razvoj tistih gospodarskih panog in dejavnosti, katerih zaostajanje ovira nadaljnji gospodarski napredek dežele.
posvetila pažnja večjemu porastu proizvodnje potrošnega blaga, kar bo omogočilo povečanje osebne potrošnje, razširitev notranjega trga in povečanje industrijskega izvoza.
Nobenih novih objektov
V industriji se ne bodo gradili novi objekti, temveč se bodo dogradili že započeti. Obrnila sc bo pažnja na moderniziranje tovarn, predvsem pa na povečanje storilnosti dela. Predvideva se povečanje kupne moči prebivalstva. Industrijska proizvodnja naj bi se povečala za 15%. Ustvaril se bo skupni elektrogospodarski sistem. V industrijski proizvodnji se bo
Blagovna
izmenjava
Blagovna izmenjava se je letos povečala za 50 milijard din, t. j. za 22%. Izvoz je za 20 milijard ali za 24% večji kot la.
Pozdrav KP TO
na dveh kongresih
Med številnimi kongresi fede-racija KPI, sta bila prejšnji teden tudi kongresa federacije za Goriško in Videm. Na oba kongresa je naša partija poslala svoje predstavnike.
V Gorici sta- KP TO zastopala tovariša Alessandro Destradi in Dušan Lovriha. Organizacijski sekretar naše partije je pri. nesel kongresu pozdrav tržaških komunistov, Slovencev in Italijanov. V svoji intervenciji je še posebno podčrtal skupne probleme in borbe, ki vežejo našo partijo z goriško federacijo.
Združuje nas tudi dejstvo, da se borimo in delujemo v obmejnem kraju, kjer imajo prav komunisti častno nalogo zastavonoše proletarskega intemaciona. lizina, ki se v teh krajih izraža v bratstvu in enotnosti med Slovenci in Italijani. Tov. Destradi je v zaključku želel goriškim to. varišem obilo uspeha na bodočih upravnih volitvah.
Na kongresu videmske federacije sta prinesla pozdrav v ime. nu naše partije tovariša Ruggero Spadaro in Alojz Markovič.
Pažnja
kmetijstvu
Zaostajanje kmetijstva je glavna „ neskladnost v jugoslovanskem gospodarstvu. Zato se bo posvetila največja pažnja te. mu področju, kmetijskim zadrugam, državnim posestvom in so. delovanju med zadrugami in privatnimi kmeti. Velika pažnja se bo predvsem posvetila upostavljanju socialističnih od. nosov v kmetijstvu.
Osebna potrošnja bo narasla za 9%. Tudi izdatki za socialno zavarovanje se bodo povečali za približno 14 milijard din, t. j. za 9,6% več kot letos. Za izboljšanje življenjskega standarda so tudi ukrepi o zvišanju plač, za 12% visokokvalificiranim in kvalificiranim delavcem in uslužbencem, za 7% pol-kvalificiranim in nekvalificiranim, pokojnine pa se bodo zvišale za 8%.
Novega bodo letos začeli graditi le aluminijski kombinat, ki bo zgrajen s posojili ZSSR in Nemške demokratične republike. Nadaljevala se bo gradnja železnice Titograd-Bar.
Glede zunanje trgovine je Vukmanovič poudaril, da se bo izvoz predvsem industrijskih proizvodov povečal od 96 na 109 milijard din, uvoz pa se bo povečal za 11 milijard, t. j. za 15%. Zmanjšal se bo izvoz kmetijskih pridelkov. Za uravnovešen j e plačilne bilance bo država črpala sredstva iz raznih
inozemskih posojil : NDR, Poljske, ZDA.
ZSSR,
Vukmanovič je na koncu poudaril, da mora leto 1957 pred-stavljati prvi korak k «temeljitejši preučitvi plačnega sistema», ki je še nezadovoljiv.
Po poročilu Vukmanoviča se je začela in se še vedno nadaljuje, diskusija o družbenem načrtu.
stni oddelki, ki so zaradi prevelike in umetne delitve dela povečali in utrdili v centralnem aparatu in pogostoma tudi v federalnih aparatih razdelitev med različnimi delovnimi komisijami in tako ovirali razvoj enotne akcije vodenja. Osrednje in pokrajinske delovne komisije pa morajo s tesnejšo koordinacijo svojega delovanja biti koristno sredstvo za poglobitev — tudi s tehnične plati — vprašanj, ki jih postavljajo organi političnega vodstva. V teh komisijah se mora tudi široko izkoristiti prispevek k izdelavi in aktivnosti, ki ga lahko nudijo tovariši iz proizvodnje, tehniki in izobraženci.
Za zagotovitev učinkovitejšega političnega vodstva in inten-zivnejšega političnega življenja v partiji z boljšo izmenjavo e-nergij in izkušenj je poleg tega koristno :
Tri naloge
nejši tovariši in da demokratično funkcioniranje dovoli vsem članom komiteja prispevanje k političnemu in organizacijskemu vodilnemu delu v območju sekcije.
Značaj celice
do-
po-
a)	zmanjšati število članov federalnih komitejev in izboljšati njihovo kvalifikacijo zato, da lahko bolje odigrajo svojo vodilno politično vlogo ;
b)	ustanoviti v vsaki pokrajini glavne komiteje z zmanjšanjem števila članov tajništev, in z omejitvijo njihove kompetence ;
e) zagotoviti prisotnost delavcev, kmetov in izobražencev, povezanih s proizvodnjo, v or-ganih političnega vodstva.
Deželni komiteji, izvoljeni na plenumu federalnih komitejev dežele, bodo ostali v Siciliji, Sardegni, v Tridentu - Južni Tirolski zato, da vodijo politiko obrambe in razvoja avtonomije in preporoda dežele.
Aparati so neobhodno potrebno orodje za revolucionarno borbo, ki jo vodi komunistična partija. Izvršujejo potrebno na-logo vsakodnevnega vzpodbujanja in organiziranja dela vseh članov za uresničenje nalog, ki so jih postavili vodilni politični organi. To funkcijo mora vsa partija razumeti na pravilen način tudi zato, da se doseže, da najboljši komunisti čutijo ponos posvetiti vse svoje življenje, tudi za ceno vsakršnih žrtev, stvari delavskega razreda in ljudstva. Avtoriteta in kako-vost aparata morata biti visoka. V tem smislu bo koristna stalne j ša in strožja izbira, po-verjena kontroli in politični sodbi na kongresih izvoljenih organov.
Največja pažnja za izboljšanje dela v partiji se mora osredotočiti na sekcije in celice, katerih sposobnosti je v zadnji instanci poverjeno uresničenje partijske politike.
Celica mora popolnoma biti svoj značaj terenskega Uličnega organa, ki naj bo sposoben usmerjati vse člane, jih mobilizirati za izvršitev delovnih nalog partije in jih akti-vizirati v sindikalnih in mno-žičnin organizacijah. Veliko se treba potruditi za obogatitev političnega življenja celic, za mobilizacijo najboljših članov, ki naj v njih popolnoma uresničijo svoje politične dolžnosti in pravice. V okviru celic je moč odnesti zmago v bitki za aktiviziranje vseh članov in za popolno uporabo energije dveh milijonov članov v politični ak. ciji. Celica kot politični in delovni organ se sestaja na svojem plenumu, da diskutira o partijski politiki, da preuči način za njeno uresničenje v posebnih pogojih, v katerih deluje. Plenum celice poleg tega, da izvoli komite in svojega sekretarja, razdeli stalne naloge in naloge za izvršitev posebnega dela (propagandisti, razpečevalci tiska, kolektorji, odgovorni za volišča itd.) ali za dosego določenih ciljev, pospešuje stalno akcijo za pridobivanje novih članov in jo kontrolira, zagotavlja udeležbo vseh članov v raznih množičnih organizacijah, skrbi za potrebno politično in organizacijsko disciplino.
Raznolikost socialnih in političnih pogojev v naši deželi zahteva velike prožnosti organizacijskih kriterijev in organizacijske politike, ki namesto da bi se ustavila pri enoličnih shemah za vso deželo, se mora takoj prilagoditi različnim situacijam, mora dobiti ori. ginalna sredstva za pregrupa-cijo, usmerjanje in mobilizacijo
Kitajski
komunisti
in Sovjetska zveza
Bil
(Nadaljevanje na 4. strani)
Priobčujemo v izvle-eku članek, ki ga je 3. novembra objavilo glasilo Komunistične parti. je Kitajske «Dženmin-džibao».
notnost socialističnih dežel na čelu s Sovjetsko zvezo predstavlja glavni branik miru in napredka človeštva. Po zaslugi ideološke enotnosti in skupnih ciljev v borbi so socialistične dežele postavile bratske odnose vzajemne pomoči in sodelovanja, ki so brez primera v zgodovini človeštva. Prav po zaslugi te bratske e-notnosti, te pomoči in medsebojnega sodelovanja mea socialističnimi deželami, so se nekatere, ki so bile prej gospodarsko zaostale, uničene in zatira-od imperializma, rešile izpod imperialističnega jarma in sedaj naglo napredujejo.
V tem smislu je imela znatno vlogo ogromna in mnogovrstna pomoč Sovjetske zveze tem bratskim deželam in narodom drugih dežel. Internacionalistična enotnost socialističnih dežel, njihov skupni gospodarski vzpon, njihova odločna volja po obrambi miru in odporu pred imperialističnimi napadalci, s o bile resna ovira za nove načrte imperialistov in so privedle do tega, da imajo delovni ljudje in napredne sile vsega sveta polno zaupanje v svojo’ bodočnost. Pred temi deželami stoji danes vzvišena dolžnost, da si vsemi silami prizadevajo za okrepitev in ponovno utrditev enotnosti socialističnih dežel, v interesu svojih narodov in vsega človeštva.
socialistične dežele napra'1
napake v svojih medselioj01
lica ,1.1
odnosih, je tudi resnica, da ! dosegle veliko večje uspehe, ^ so jim pomagale in jim tuf danes pomagajo, da bodo naA dosegle socialni in gospodami napredek ; drugič, vse napal v odnosih med socialistični11 deželami se lahko popravijo 1 odpravijo. V resnici, vse naP| ke napravljene v preteklosti, f so hile že popravljene, ali popravljajo. Takšen položaj ‘I rej ne more biti nikoli p ret'” za za lomljenje enotnosti s Oj Iističnih dežel in prijateljstvi11 Sovjetsko zvezo.
Protirevolu-. donarne sile
Napake v odnosih
Socializem je nova stvar v zgodovini človeštva. Ker v vseh novih stvareh primanjkuje izkušenj, je neizbežno, da se napravijo napake. Naravno je, da ne more biti izjeme glede na odnose med socialističnimi deželami. Toda socialistične dežele se razlikujejo od kapitalističnih : predvsem, če je res, da
Za pripravljanje nove svelfl| ne vojne in vzpostavitev talizma ter fašizma v dež^i Vzhodne Evrope se imperialni čne sile skupno z neznatu^ protirevolucionarnimi silili ki delujejo, bodisi v dež^fj Vzhodne Evrope, kot tudi ven teh, poslužujejo vsake priveze, zatekajo se k vsaki laž1 . svojih neumnih provokacij» proti Sovjetski zvezi. Imperi3 sti namreč vedo, da lahko ^ | čijo druge socialistične dež* ; edino če jih ločijo od Sorske zveze, mogočnega sredi’ socialističnega tabora. Te 7 J skušajo na vsak način var, ljudske množice določenih žel in pripraviti narode ne Evrope do tega, da bi t zabili na globoko prijatelj-1' | ki jih veže s sovjetskim Ul‘ stvom, ki je za ceno lastne vi v drugi svetovni vojni V°
žilo Hitlerjeve osvajalce,
Naša solidarnost
s KP Francije
Prejšnji teden je naša partija poslala Centralnemu komiteju Komunistične partije Francije znesek 10.000 lir, kot prispevek za obnovitev sedeža, ki so ga fašistične tolpe prejšnji mesec napadle in nato zažgale.
Sekcija mora čedalje bolj postati aktivno središče političnih pobud in podlaga za mobilizacijo vseh članov za uresničenje partijske politike in za vodenje enotnih množičnih akcij. Zato se zahteva, da se v sekcij-ski komite izvolijo najsposob-
Skupno z denarjem je IK naše partije poslal francoskim tovarišem pismo, v katerem izraža solidarnost in priznanje za njihovo vztrajno borbo proti fašizmu. Zavedamo se — je rečeno v pismu — da je fašistična reakcija, ki je napadla vaš sedež udarna četa v službi kolo-
nialistične politike socialdemokratske vlade Guy Molleta, ki jo vi tako odločno razkrinkuje-le in se junaško proti njej borite. KP Francije s svojo borbo in globoko zavestjo proletarskega internacionalizma, zvestobo idealom socializma in načelom našega nauka, potrjuje svoje najlepše tradicije partije delavskega razreda, antifašizma, osvobodilne borbe in miru. Prepričani smo — zaključuje pismo - da bo ta partija zmagala v borbi za bodočnost francoskega naroda in za socializem.
Borba za rešitev podjetja se nadaljuje
bodilo narode Vzhodne Ev^ in jim dalo ogromno gospodi sko pomoč. Te sile skušajo» bi narodi Vzhodne Evrope zabili na velike ugodnosti» so jih prejeli od socialistici režima, in na velika zla, ki ? jim povzročila kapitalizem1 fašizem. Cinično klevetajo jetsko zvezo, komunistične Pa tije vseh dežel, načela sO$ zma in marksizma-leninii1. da hi lahko uresničili podle in kriminalne rea*1 narne načrte.
Grenke izkušnja kitajskega ljudstva
Bogat
ia grenkih izkusiti','j nagrmadile
zaiW i
sto letih, kitajski narod P0*'.] sretls‘j
do dna vsa zavratna src- -imperialistov in njihovih n* I cev in se je zavedel, da, * ■ sladkim besedam imperiala
I. v'1
in njihovih hlapcev vse» f vštevši lepe hesede o vsaki ^ sti liberalizma, je njihov k^ ni cilj v tem, da pijejo kri lovnih ljudi. Kitajski n aro torej ne dela nikakih iNz'|
imperialistih
cih.
in njihovih
id-*
Po drugi strani, kitajski .. rod je našel iskreno, globok0 ] ^ a’
bratsko
p 1 besec
socialističnega tabora,
stoji na čelu Sovjetska zV °zneje
*...................: ' iiiiii
Kljub začasni zasedbi Tržaške steklarne, ki so jo nato delavci na poziv
sodnika opustili, se niso s tem nikakor odpovedali borbi za rešitev tovarne. Kot znano, je tudi to podjetje zašlo v konkurz, ker dolguje veliko vsoto za zaostale prispevke socialnega zavarovanja. Delegacija delavcev je skupno s sindikalnimi zastopniki, s konkretnimi argumenti dokazala pristojnim oblastem, da se podjetje še vedno lahko reši, ker naročil ne primanjkuje. Treba je le resnega prizadevanja s strani merodajnih oblasti, ki še vedno lahko najdejo primeren izhod, da se zagotovi zaslužek nad 150 delavcem in uradnikom
prijateljstvo sanm narodih ZSSR in pri nar0" !(, socialističnih dežel. Zato je (| tajski narod odločno ob stt> V ni( ki 9lnezne -e<‘ i,
Prijateljstvo med Ljudsk0 . ■ kore publiko Kitajsko in ZS^n j «le» 1 večno in nerazrušljivo, k°f ’ medle povezano s temeljnimi živ‘l • ! skimi koristmi
nov prebivalcev naših dveh j S|1 žel. Če bi tem interesom 1^- znak tila nevarnost, bi nedvorm1" k(1 Stota j o tila nevarnost tudi drugm' j «iti še leresom. Kitajsko ljudsP0 j,, trdno prepričano, da edin3 Mlln'
•čil *ie U]
osemsto m> ^ 0 znak.
sčeča p.ot, ki vodi naro1 cialističnih dežel nost, neodvisnost,
r mir,
svobod0
srečo, je pot okrepitve i'1
ditve enotnosti socialističnimi j' ^'lni'
sociali^1'"
mive cnuinusii sociali» n*-* . ,fU žel, zato vzklikamo :	«^jl • l£miši
Hienovi
velika enotnost dežel ! »
'ajci še
Tri pi
Sre
v«1. Sedmih
1 %li 221
lf°tjino
Televizijska
’ ki vt Odri [la
teča
okoli
oddaj«
v Zagrebu
i,,«3 1 Učen, Ob jugoslovanskem nar° t ? 'r,Vi,0 j prazniku, t. j. 29. novet»l’r j. s]t0raj(j v Zagrebu začeli oddaj3*1	^
sperimentalne televizijska ^ tl!. N0Va grame. Do konca leta i/ Vr • diotelcvizija Zagreba 0 ^ i« 1;, ^ J' programe dvakrat na tede' \) ^ b januarja pa bodo oddaja ^l; stne programe vsak drug c, ‘J Razen tega bodo prenaša |ri a
ki,
grame avstrijskih — skih postaj. Dober sprejemaj ;n°vi
ter
‘v; Dos! fbstnein
akev.
'at,
l(‘m bc
'ta. |\
mačega televizijskega Pr°j" , a< .
....... 90 km dal°	<(h>
zabeležili na Zagreba.
KULTURA IN ZNANOST
i
Tržaški Slovenci dostojno
roslavili 50 - letnico smrti pesnika
Simona Gregorčiča

1/ nedeljo' popoldne je bila v Avditoriju v Trstu svečana prodava 50-letnice smrti pesnika Simona Gregorčiča. Priredila sta jo Slovensko-hrvatska ljudska prosveta in Slovenska prosvetna zveza iz Trsta. Za proslavo je vladalo veliko zanimanje, kar je potrdila tudi številna udeležba, saj je bila dvorana popolnoma zasedena.
. Po pozdravnem nagovoru predstavnice SPZ je o pesniku govoril predstavnik SIILP. Ta je v svojem govoru orisal življenje priljubljenega pesnika, krivice, ki so mu jih za časa njegovega življenja prizadejali konservativni klerikalni krogi, kakor tudi pomen pesnikovih del s posebnim ozirom na njih socialni značaj. Iz govora povzemamo naslednje: «Ni Slovenca. ki ne bi poznal del Simona Gregorčiča. Preprosti in učeni ljudje, izobraženci, delavci in kmetje že več kot tri četrt stoletja prebirajo in pojejo nje-
jo
0^
zìi
bi'1
* 1
Č polni dvorani občinstva je bila v nedeljo v tržaškem Avditoriju skupna proslava Simona Gregorčiča, ki sta jo priredili Slovensko hrvatska ljudska prosveta in Slovenska prosvetna zveza. Pri proslavi je sodelovalo več pevskih zborov in recitatorjev. Na sliki zgoraj : nastopa pevski zbor PD «Vesna» iz Križa; druga slika prikazuje nastop pevskega zbora «S. Škamperle», tretja slika pa nastop zbora in orkestra šole Glasbene matice, ki sta izvedla «Jeftejevo prisego»
Nova kitajska pisava
bo imela
le trideset črk
*ajci še vedno uporabljajo Pri pisanju znake ali zna-|(0 ' 'ja, ki vsako pomeni dolo-f 1 besedo. Ko je leta 1716 ro<l’ 'iški cesar Hang-han izdal V-dnjak kitajskega jezika, je .pa11 v njem 44.440 znakov (■"•nežne besede.
;yC* °zneje so kitajsko - japon-o i korejski besednjaki obse-” j1 «le» io.000 do 15.000 zna-, 1 medtem ko v navadnem go-.jjji11 ne uporabljajo več kakor '' j, 0 znakov. Otroci v osnovni ' (i ^e obvezno morajo naučiti ,(t " znakov, medtem ko __ jji JPorajo dijaki v višjih šolah '* j "dì še enkrat toliko.
b1' r0svetna politika LR Kitaj-;l 8rc za tem, da bi v petih »;l «*d m i h letih naučili o ' 'rati 220 milijonov ljudi, to.
■'! ttetjino prebivalstva. Name-h ‘j s,!danjih štirih osrednjih in i'f. “tanjših narečij uvajajo ta-if '•neiiovam «mandarinski je. ki velja tudi kot uradni k- Odrasli analfabeti se bo-tečajih naučili brati in '*• okoli 1500 osnovnih sim-'v- Doslej obvlada to osno-Pisinenosti le dobra petina
»jcev.
,tem bodo pismeni prebival-k Učenci vseh šol prešli na
r» y,,
H ^orajda vseli narodih sve-znamenje pomeni svoj H L'Ova kitajska — podobna — abeceda bo črk. Z njimi
japonska 1 * skupno 30
\* thn w .
8°ee izraziti tudi vse gla-
'*‘[i kitajskega ^ Mimo
. 1,1 k
grleno-nosnega običajnih črk kitajski abecedi tudi
.n°'i znaki (kot nas č, nj,
i* 2
ter
«h
črka za glas med », vendar pa ni na-abecedo še
«v». Novo
proučujejo in sodelujejo pri lem najvidnejši kitajski jeziko. sl ovci.
Filmski delavci FLRJ na Kitajskem
Na Kitajskem se že več dni mudi delegacija jugoslovanskih filmskih delavcev. Delegacija je prisostvovala otvoritvi tedna jugoslovanskega filma v kitajskem filmskem mestu in je imela razgovore s kitajskimi filmskimi delavci o problemih filma.
Sigmamicin nov antibiotik
V nekem ameriškem laboratoriju so našli nov antibiotik, ki je dobil ime sigmamicin. Novo zdravilo je mešanica dveh vrst mikroskopsko majhnih gli-
vic in večkratno povečuje učinek vsakega obeh sestavnih delov. Kot je znano, je precej bakterij, ki so za delovanje penicilina neobčutljive, po zatrjevanju strokovnjakov pa pri
antibiotiku sigmamicinu še so opazili takšnega pojava.
ni-
O sovjetski dramaturgiji
Na plenumu moskovskega od. seka zveze književnikov ZSSR so razpravljali o stanju, v katerem je trenutno dramaturgija v Sovjetski zvezi in kaj je treba ukrenili, da bi se na plenumu ugotovljene nepravilnosti odstranile. Na plenumu so ugotovili, da sodobna sovjetska dramaturgija ni dorasla potrebam, ki jih zahteva stvarnost, da jih je malo in da cesto niso zadostni višini dela, ki obravnavajo sodobne teme. Na plenumu so sodelovali dramski igralci, režiserji in upravniki gledališč.
Sovjetsko - jugoslovanski film v koprodukciji
Moskovski filmski studio Gor. ki in beograjski « Avalafilm» sta se sporazumela za film v sovjetsko - jugoslovanski koprodukciji. Film so že začeli vrteti v Ukrajini. Film, ki bo v barvah, ho pripovedoval o življe-
nju slavnega siua jugoslovanskega ljudstva in udeleženca ruske revolucije Olega Dundiča, ki je padel leta 1920 v boju za osvoboditev mesta Rovno v Ukrajini. To je do sedaj prvi film v sovjetsko-jugoslovanski	kopro-
dukciji.
gove pesmi. Te pesmi so se ta-korekoč vlile v srce slehernega slovensko mislečega človeka in so postale vseobča ljudska last. Te pesmi so spremljale naše prednike, spremljajo nas in prav gotovo bodo spremljale tudi naše potomce skozi vesele in žalostne čase. Še posebej so nas spremljale v črni dobi fašizma, ko je bifo onemogočeno naše kulturno izživljanje, ko je bila naša govorica pregnana iz uradov, šol in iz vsega javnega življenja. Spremljale so nas tudi v borbi za osvoboditev».
Gregorčičeve zasluge pred ljudstvom
«Gregorčič je zaslužil, da ga slavimo, saj je bil pravi ljudski pesnik in njegove pesmi so pravi izraz čustev siromakov in izkoriščanih, izraz borbe in hotenja delovnih ljudi; so izraz hrepenenja po svobodi in pravici v narodnostnem, socialnem in političnem oziru, hrepenenja po zedinjenju vseh rodnih bratov, sočustvovanja s trpini, sirotami in preganjanci, z ljudmi, čigar kruh je v resnici grenak in si ga morajo služiti z žuljev imi rokami in v potu svojega obraza».
Vrnitev poljskih umetnin
V Varšavo so dospeli iz Moskve in Leningrada trije vagoni ume tniških del, ki so jih hit-lerjevci zaplenili za časa vojne na Poljskem in so jih sovjetski vojaki rešili, ko so zasedli Nemčijo. Sedaj jih je sovjetska vlada izročila Poljski, kateri pripadajo.
Jean Paul Sartre piše
avtobiografijo
Jean Paul Sartre že dalj časa pišč avtobiografijo, ki naj bi obsegala tri knjige in čas od njegovega rojstva do 1951. Knjiga naj bi izšla prihodnje leto. Delo bo vsekakor zanimivo, saj namerava Sartre v njej izpovedati mnoge svoje filozofske, pisateljske ter osebne težnje in kakor sam izjavlja, ne bo v knjigi ničesar «privatnega». Knjiga bo zbirka še vedno aktualnih izkušenj in problemov, s katerimi so se srečavali kulturni ljudje starega kontinenta v zadnjih petdesetih letih.
V
Se vedno neznane
nekatere živali
p red nekaj leti je prišla iz Indije vest, da so na Himalaji videli dinoterja. Če bi bilo to res, bi šlo za zelo zanimivo odkritje in če bi se celo posrečilo to žival ujeti in razstaviti. bi nastala svetovna senzacija. Dinoterij (dinothorium) pomeni dobesedno «strašna divja žival». Ta žival je živela v pradavnih časih in je že zdavnaj izumrla. Podobna je bila slonu, le da je bila mnogo večja. Paleontologi so na podlagi mnogih fosilnih ostankov ugotovili, da je bil dinoterij mnogo večji od na j večjih, zdaj živečih slonov, in da je imel tudi mnogo večje, navzdol obrnjene
Tudi prehrana ljudi
postaja zelo zapletena
Dinoterij naj bi bil slon, ki se je od davnine ohranil v Himalajskem gorovju
Razlika med pojmoma ,,živila>’ in ”živilski predmeti”
Mešanice živil za boljši razvoj delovnih ljudi
V običajnem pogovoru obsega pojem «živila» vse, kar lahko uporabimo za človeško pre-<(.Kljub temu je nadaljeval hrano. Sodobna znanost o pre. govornik da so si Mahnič in hrani pa je že zdavnaj začela njegovi somišljeniki prizadevali razčlenjevali ta pojem. I ako na vse načine da bi raztrgali Gregorčiča in so to delali v na-
menu, da bi zavarovali reakcionaren krog, je pesnik ostal z ljudstvom. z delovnim in sestradanim ljudstvom, kateremu je preroško napovedal, da se bo nekoč rešilo spon, ki ga teže ih se povzdignilo v veliko mogočnost)).
Sledile so recitacije in nastopi pevskih zborov.
Izvedba
sporeda
N er ina Drašič je recitirala pesem a Naš dom)), Aleksi j Pre. gare ((V pepelnični noči)), Vera Košutova «Soči», Rafaela Petronio aKmetski hiši», Gabrijela Orel «Delavcem», Aleksej Gerlanc «Siromak» in mali A-iojša Cok «Veseli pastir)). Pevski zbor «Vesna» iz Križa je pod vodstvom Frančka Žerjala zapel: «Eno devo le bom ljubil», «Njega ni)) in a Lovsko)); zbor «Škamperle» od Sv. Ivana pod vodstvom Ubalda Vrabca: «Znamenje», ((Tone sonce tone)) in (.(.Nazaj v planinski raj». Za zaključek pa je zbor Glasbene matice s sodelovanjem solistov Anice Sčukove in Mira Čuka ter orkestra pod vodstvom prof. O-skarja Kjudra izvedel mogočno Satnerjevo kantato na Gregorčičevo besedilo « Jef te jeva prise. ga)). Izvajanje kantate je bilo novo za velik del občinstva. Dol-gotrajno ploskanje pa je potrdilo, da mu je ugajala.
n. pr. Kalat in Bluecher-Bener ' menita, da sta «živila» in «živilski predmeti» dva povsem različna pojma, čeprav običajno menimo, da sta istovetna. Ta dva namreč menita, da pomeni prvi presno hrano, glavno, pri kateri pride ob prebavi v organizmu do aktivnega sodelovanja njenih fermentov in tako razbremenitve organizma, «pod živilskimi predmeti» pa razumeta hrano, ki človeka nasiti hkrati pa tudi obremeni spričo pomanjkanja živih fermentov.
Nekateri teoretiki vedo o tem še več in dele hrano v tri skupine: «Akumulatorje I. razreda», (največje hranilne vrednosti, pod katere štejejo vse vrste rastlinskih delov, ki jih je moč uporabiti kot nepredelano hrano), dalje skupino zmanjšane energetske vrednosti (rastlinske kuhane jedi in konserve) in naposled hranilne snovi, mešane s hrano živalskega porekla, ki je s kuhanjem izgubila večji del prvotne vrednosti.
Ni torej dvoma, da je med presno in «mrtvo» hrano znatna razlika, ki po novih nazorih po atomski sestavi vpliva tudi na vsebino energije. V vprašanju konserviranja je važna presna hrana, ker nastanejo na primer pri mesu že šliri ure po zakolu živine razne spremembe, ki jih s konserviranjem omejimo, tako da postanejo «mrtva hrana».
Pri rastlinskih sadežih pa se proces razvoja nadaljuje nekaj časa tudi potem, ko smo jih odtrgali, oz. izpulili, kakor tudi v živem organizmu, n. pr.
pri dozorevanju, čeprav tem življenjskim pojavom ni odmerjeno dolgo trajanje, ker začno po določenem času postopno razpadati. To je zelo važno v živilski industriji in v preskrbi s surovinami.
O sodobni prehrani
Sodobna znanost v prehrani poslavlja nova načela, ki slone na izpolnitvi hranljivosti, na vitaininiziranju hrane, na aro-matiziranju, lahki prebavljivosti in izbiri. Za primer naj nam bo živilska industrija v ZDA. Naj omenimo moko in pecivo. Za proizvodnjo keksov, prcprc. čenča in drobnega peciva uporablja industrija 30-odstotno, (od 100 kg od čiste pšenice, 30 kg moke), za boljše pecivo pa 20-odstotno moko. To je snežno bela moka, v kateri je kakih 30% beljakovin. Po zgorevanju ostane od nje zelo malo pepela, takšna moka je nekoliko kisla, bogata pa z glutinom (lepilom), kar pomeni, da je zelo kvalitetna.
Za industrijsko proizvodnjo peciva imamo razne mešanice : moko z jajci v prahu in mlekom v prahu, sladkorjem, raznimi dišavami, maščobami in kvasom v neštetih kombinacijah. ( e hočemo dobiti zaželeno pecivo, je treba samo dodati vode ter testo ustrezno oblikovati in speči. Način in o-blika pakiranja, ki je zelo privlačno in obvezno opremljeno z opisom sestavin in navodilom, je odvisno od namembnosti, to se pravi, ali je pecivo namenjeno za drobno prodajo ali za pekarne.
V moki morajo biti tudi pomembne zaščitne snovi v določenih odstotkih, kakor vitamin B, riboflamin, nikotinske kisline, vitamin, železo, kalcij in pšenične klice; če jih v njej ni, jih moramo moki dodati.
Takšne vrste moke in celotne mešanice so preplavile trge ZDA, kakor so jih preplavile tudi razne mešanice sočivja v prahu, konservirano meso, ribe, sadje itd.
Napredek glede sestave mešanic živil prinaša sploh ugodne pogoje, zlasti za zaposlene ljudi, ker z uporabo celotnih mešanic lahko* z malenkostnim trudom in hitro opravimo sicer dokaj težavno delo. Razen tega pa neštete kombinacije raznih mešanic, ki so v prometu omogočijo zbrati takšne, ki v celoti ustrezajo okusu potrošnikov.
V ZSSR otvorili
dve novi univerzi
V začetku šolskega leta sta začeli delovati v ZSSR dve novi univerzi. Eno so otvorili v Ja-kucku, drugo pa v Vladivostoku. Na obeh univerzah se je vpisalo preko 8000 visokošol-cev, ki bodo sedaj imeli v rodnih krajih možnost razvijati
svoje znanje. Univerzi imata vse humanistične in tehnične fakultete. Z otvoritvijo teh dveh novih univerz je število univerz v ZSSR naraslo na 35, od teh je bilo 25 ustanovljenih za časa sovjetske oblasti.
okle. Spredaj je bil visok kakih pet metrov.
Ni pa verjetno, da bi tako orjaško Žival kdaj videli v živalskem vrtu. Če bi bila resnična vest, da so jo videli na Himalaji, bi to pomenilo, da dinoterij ni izumrl pred mnogimi tisočletji, marveč da se je nekaj teh orjaških živali ohranilo na Himalaji do naših dni. V tej zvezi je zanimivo vprašanje, al še žive na svetu večje živali (manjše odkrivajo naravoslovci skoraj nenehoma), ki jih naravoslovje še ne pozna. Nekateri naravoslovci menijo, da takšne živali še žive, saj so samo od začetka našega stoletja na afriškem kontinentu odkrili tri nore, precej velike divje živali, za katere naravoslovci ni-«o vedeli: bergnvalo (neke vrste antilopo), okapi in orjaškega divjega prašiča. V avstralskem d<ilu Severne Kenije pa živi velika tigrasta mačka, o kateri že
Bergnyala
visoki travi, kjer je stal pri drevesu kenguru z razmesarjeno nogo in razparanim trebuhom. V trenutku, ko se mu je približal, je skočila od njega v goščo velika mačka. Opisujejo jo tudi nekateri drugi raziskovalci, med njimi strokovnjak za sesalce v avstralskem muzeju v Sydneyu Stroughton, ki je prepričan, da opisana divja žival res jsivi v pragozdovih Severne Avstralije, da pa je zelo redka. Kot izrazit mesojedec naj hi se bila pred konkurenco divjih psov zatekla v gorate, z bujnimi gozdovi poraščene kraje Severne Avstralije.
Tudi drugi kontinenti imajo še neznane divje živali, največ pa jih je v Afriki. Med njimi je najzanimivejši tako imenovani «medved nandi», ki živi baje v Kongu. V Afriki ni zdaj več v prosti naravi živečih med. ve d o v. toda v predzgodovinskih časih je živela tam divja žival, ki približno ustreza opisom medveda nandi. Šlo naj bi za žival, podobno veliki hijeni in nevarno tudi človeku. Domačini so trdno prepričani, da ta žival v pragozdovih še živi. In prav domačini so govorili o divjih živalih, ki jih naravoslovci še niso poznali. Domačini pripovedujejo, da napada ta medved svoje žrtve često ponoči. Pred njim niso varni ne ljudje, ne živali. Baje so našli več ljudi 7. odtrganim temenom, da so se jim videli možgani. Tudi belci pripovedujejo o strašnem rjo. venju krvoločnega medveda.
Bergnyala, o kateri naravoslovci domnevajo, da je bila zadnja vrsta velikih antilop na zemlji. Izsledili so jo leta 1910 v abesinskih gorah. Njen na j bližji sorodnik, navadna nyala, pa živi daleč v jugovzhodni Afriki.
80 let krožijo vesti med domačini in tudi med belci. Najbolje jo je opisal avstralski pisatelj in raziskovalec Ion Idriess, ki je več let živel v teh krajih.
Opisuje jo kot močno žival, veliko približno kakor srednje-velik pes. Njeno telo je mehko, gladko in zelo lepe rjave, črno-progaste barve. Na tacah ima ostre, zelo močne kremplje ; u-šesa ima koničasta, glavo podobno tigrovi. Idriess je naletel nanjo ua robu močvirja v
Pošast v Keniji
Pred drugo svetovno vojno so ljudje mnogo govorili o levu podobni živali ki naj bi živela v Keniji. Domačini so pravili o levu, ki je manjši in temnejše barve, kakor navaden lev, progast ko leopard, vendar pa ne tako živahen. Krzno takšnih levov so znanstveno preiskali in ugotovili, da utegnejo imeti domačini prav. Kakor o teh treh znanstvenikom še neznanih živali, govore prebivalci afriških pragozdov tudi o «majhnem kosmatem človeku», neznani živali agokve. Ta bitja naj hi bila podobna človeku, le da so manjša (samo 1.20 m) in po vsem telesu poraščena z dolgo dlako. Dve takšni živali je videl bivši kolonialni uradnik v Vzhodni Afriki Hitchens, ki ju je tudi opisal. Hodili sta pokonci; poraščeni sta bili po vsem telesu z rdečkasto rjavo dlako. Neki domačin mu je povedal, da so ljudje, ki so te živali videli zelo redki. Kol lovec si je mnogo prizadeval, da bi jih izsledil, pa se mu ni posrečilo.
Večina dežel ima posebne vrste živali, ki v nobeni naravoslovni knjigi še niso opisane. Večina tikih živali še zmeraj živi na področju med znanstveno dokazanim živalskim svetom in čedalje ožjim svetom človeške domišljije.
A. M/. KARRASCH
USPAVALNA TABLETA
y\li poznate skrivnost samozavestnega, spoštovanja
vzbujajočega nastopa? Če je ne poznate, vam jo hočem izdati: imenuje se, bili dobro prespan.
Vidite, zato sem na večer pred dnevom, ko sem se hotel predstaviti svojemu bodočemu predstojniku, natanko ob sedmih ugasnil luč na nočni omarici.
Tri minute pozneje sem že začel sladko sanjali.
Žal nisem sanjal dolgo, ker me je kmalu potem nežno, vendar pa odločno vprašanje zdramilo iz san j : «Kaj že spiš, dragec?»
Bila je moja žena.
«Seveda,» sem zamrmral. «Ali se je kaj zgodilo ?»
«Ne, dragec. Samo kozarec vode sem ti postavila na nočno omarico za raztopitev.»
«Za raztopitev? Kaj vraga pa naj bi se v njej raztopilo ?»
«Hm, dormofix tableta, kaj neki! Položila sem ti jo na nočno omarico za primer, če ne bi mogel zaspati.»
«Hvala lepa, toda zaspal bom tudi brez nje!» sem pripomnil s poudarkom.
«Oprosti, da sem ti hotela pomagati. Toda večkrat človek ne more zaspati, pa naj si še tako prizadeva.» Užaljena je moja žena odšla.
Nejevoljen sem pritisnil na gumb nočne svetilke, da bi jo ugasnil. Sedemkrat sem pritisnil, pa ni nič pomagalo. Svetloba se namreč sploh ni širila od svetilke, marveč je prihajala skozi okno, ker se zunaj še ni bilo znočilo.
tem malone celo zaloputnil okno
Potem, ko sem ves ogorčen o uro napeto razmišljal, sem vstal in lako, da se je hiša kar zamajala.
«Cez deset minut pojdem tudi jaz spat!» je zaklicala moja žena iz sosednje sobe.
«Kaj pa si tako dolgo počela ?» sem jo vprašal, ko je natanko čez eno uro in četrt res prišla. Prav tedaj sem namreč držal levo nogo in desno nogo v umivalniku, kar je popolnoma zanesljivo sredstvo, da človek zaspi.
«Vzemi vendar tableto,» me je prosila.
«Tablete ne potrebujem!»
Od 22.12 do 23.20 sem se zadovoljeval s tem, da sem obračal odejo in vzglavje; pri tein pa sem se tako straino potil, da sem bil kmalu ves premočen.
Potlej sem poskušal s starim, preizkušenim sredstvom : začel sem šteti. Nisem pa štel preprosto : ena. dve tri, tako da bi naštel približno do 25.000 in štel do jutra. Ne, štel sem pretkano. Pri tem sem si mislil nekaj določenega. Vsakokrat, ko sem naštel do 100, sem se obrnil na drugo stran, pri 1000 pač s posebnim zaletom, kajti tedaj je pOd menoj počilo — strl sem vzmet.
Počilo je tako. da se je žena prebudila. «Kaj pa počenjaš?» je vprašala prestrašeno.
«^tejem ovce, ki se vračajo domov», sem ji odvrnil hitro. Toda na mojo ženo to ni napravilo no-
benega vtisa. Bila je namreč že spet zaspala.
Uro duhov sem porabil za treniranje predstave: plavam-plavam- nad menoj nič pod menoj nič na desno nič, na levo nič! To pa sem moral opustiti, ker je začela moja žena smrčati.
Tedaj sem se spomnil drugega uspavalnega sredstva, o gaterem sem slišal praviti: mislil sem si rožni grm, b kateremu sem sedel in začel trgati rože. V mislih sem jih metal v globok vodnjak. Zmeraj najprej belo, potem pa rdečo rožo in spet belo. To je trajalo do 2.30. Potem pa sem se naveličal.
Ko sem iskal tableto, sem potisnil čajno žličko z nočne, omarice.
«Tatovi!» je zašepetala moja žena in potegnila mojo odejo k sebi.
«Beži no, kakšni tatovi! Zdaj ti hočem samo dokazati, da tudi tvoj trapasti dormofix nič ne pomaga!» rekši sem vrgel tableto, ki sem jo bil končno našel, v kozarec, ga krepko stresel in izpil.
Dokaz se je izjalovil.
Učinek je bil takojšen in dolgotrajen. Tako dolgotrajen, da sem celo budilko preslišal in se zbudil šele, ko mi je žena potisnila pred nos nekaj drobnega, okroglega in belega, rekoč : «Mislila sem. da si snoči vzel tableto ? ! »
Da, in veste, kaj sem našel v kozarcu? Čisto navaden in seveda popolnoma neraztopljen gumb, ki se mi je bil odtrgal od srajce in ki sem ga v temi pobral in namesto tablete vrgel v kozarec.
DOMACI PROBLEMI IN VESTI
nn v v	•
1 rzacani
zaskrbljeni zaradi naraščanja cen
g talno naraščanje cen predmetov široke potrošnje, resno zaskrbi j a vse prebivalstvo.
V zadnjih dveh tednih se je olje podražilo za 150 lir pri litru, cena testenin je poskočila za 5 lir pri kilogramu. 1 kg krompirja stane danes 60 lir Zvišale so se cene maščob in kot posledica je narasla za lir pri komadu cena nekaterih vrst mila.
Ogromni so tudi stroški kurjavo. Cene drvi in premoga so dosegle vrtoglavo višino. S 1. januarjem bodo zopet povišali najemnine. Gornje številke nam kažejo vso resnost pol žaja, ki se odraža v vsaki družini delavca in tudi uradnika, da sploh ne govorimo o družinah brezposelnih in upokojencev.
Še bolj je poslabšala že itak težki položaj uvedba s strani prefekturnega komisarja zakona 703, ki predvideva povišanje trošarin na predmete široke po-potrošnje, to je na tiste predmete, ki so najbolj nujni za življenje širokih slojev prebivalstva.
Po drugi strani pa število brezposelnih, namesto da bi padalo, še narašča. Mala in srednja podjetja gredo v konkurz in v ladjedelnici Sv. Marka so že odprli «barako», v kateri je trenutno kakih sto delavcev.
jasno je, da odgovornost za to stanje pada na tiste kroge, ki so se obvezali, da bodo Trstu vrnili njegovo vlogo industrijskega mesta. Tudi stališče krajevne Trgovinske zbornice, ki je javno iznesla renosi gospodarskega stanja, pokazuje, na koga je treba nasloviti zahteve: na italijansko vlado, ki se je svečano obvezala, da bo Trstu pomagala.
Kaj je treba predvsem ukreniti, da se reši kupna moč delovnih množic? Znano je, da po eni strani cene naraščajo, medtem ko so plače in mezde ostale na isti višini. Merodajni organi kot pokrajinski odbor za cene, občinski svet in tudi vladni komisar, morajo resno upoštevati predloge, ki prihajajo z raznih strani. Treba je najprej ustaviti naraščanje cen. Intervenirati je treba z energičnimi ukrepi posebno pri tr. govcih na debelo, ker naraščanje cen prihaja prav s te stra-
ni. Akcija vsega prebivalstva mora sicer biti v tem, da izvaja kontrolo nad cenami, toda istočasno da tudi energično protestira pri tistih organih, ki so postavljeni za zaščito kupne moči prebivalstva.
Strniti se moramo vsi in skupno zahtevati ukrepe za gospodarsko obnovo našega mesta, vladni organi se morajo otresti birokratizma in neobčutljivosti, ki jo kažejo do potreb našega mesta.
Občinski svet
zahteva vrnitev
pomorskih prog
JTa torkovi seji je tržaški občinski svet soglasno sprejel resolucijo o pomorstvu, ki jo je sestavila občinska komisija za pomorska vprašanja. V resoluciji je med drugim poudarjena zahteva, naj se za eno leto odloži sklenitev konvencij z družbami PIN. Resolucija poziva tudi predstavnike jadranskih pristanišč, naj se v parlamentu in senatu vztrajno zavzamejo za zaščito interesov tržaškega
Zupan samovoljno zavrnil diskusijo o nasi resoluciji
Pokr. svet razpravljal o gospodarskem položaju našega mesta
Zlata poroka
■MMmma MA
Zlata poroka ni vsakdanji dogodek, še posebno če se za tako priliko obleče naša lepa narodna nosa, kot smo jo videli v nedeljo v Barkovljah. Jubilanta, Marija Fratnik in Franc Guštin iz «Judovca» sta si v nedeljo zjutraj v barkovljanski cerkvi, po 50 letih skupnega življenja v slogi in miru, obnovila zvestobo. Za to priliko je slavljenka oblekla narodno nošo, ki je bila pred 50 leti vsekakor bolj poznana, kot je danes, ko jo vidimo le samo še ob redkih prilikah
pristanišča. Ista resolucija izraža tudi protest proti merodajnim krogom, ki niso smatrali za potrebno poslušati skupnost jadranskih pristanišč, preden so sestavili osnutek zakona o novih pogodbah, in to kljub raznim zagotovilom ministra za trgovinsko mornarico. V resoluciji je nadalje izraženo upanje, da bo ravnanje s Trstom in jadranskimi prisl unisci odgovarjalo kriterijem resničnih interesov in da se bo nadaljevalo delo za popravo storjene krivice s tem, da sc bodo jadranskim pristaniščem povrnile vse njihove tradicionalne proge.
Na isti seji je komunistični svetovalec liadich predložil občinskemu svetu tudi resolucijo, katera je bila že 29. novembra predložena občinskemu odboru in ki zahteva, naj bi se tudi občinski svet pridružil zahtevi I Tržaške trgovinske zbornice glede ukrepov za zaščito tržaškega gospodarstva. Resolucija zahteva tudi, naj, bi se odposlanstvu Trgovinske zbornice, ki je prav te dni v Rimu in je razpravljalo s predsednikom vlade, pridružilo še odposlanstvo občinskega sveta. Toda župan ni hotel sprejeti omenjene resolucije, trdeč, da bi razpravljanje v občinskem svetu o tem vprašanju in v tem trenutku povzročil zmedo. Pri tem je izrabil priliko, da je vtaknil vmes celo «barbarstvo, ki se dogaja na Madžarskem...», ki seveda, nima ničesar skupnega z vprašanjem pomorstva. Pri tem je županu dokaj marljivo se-
kund irai tudi podžupan Dulci (socialdemokrat). Vendar pa je po daljši diskusiji prav isti predlagal, naj bi o resoluciji svetovalca Radicha razpravljali kasneje predstavniki političnih skupin v občinskemu svetu.
Srebrna poroka
V četrtek sta v kroga svoje družine slavila tov. Marija in l rane žgur iz Rojana 25-letnico poroke. Omeniti moramo, da sta slavljenca vzgojila svojo družino v pravem naprednem duhu bodisi v narodnem, bodisi v delavsko zavednem smislu. Obenem je tov. Frane eden naših nujagilnejših raznašalcev naprednega časopisja.
Ob tern važnem življenjskem dogodku čestitajo obema juhi. lantom sinovi, sorodniki, vsi tovariši in prisrčno se pridružita tudi SlILP in uredništvo «Delan. An mnoga leta!
N-
seji pokrajinskega sveta Trstu, ki je bila v ponedeljek so razpravljali v glavnem o perečem gospodarskem vprašanju našega mesta. Predsednik Gregoretti je obrazložil stališče pokrajinskega odbora do poročila predsednika Trgovinske zbornice o gori omenjenem vprašanju. Kot je znano, so predstavniki tržaških trgovi skih ustanov na seji ekonomske konzulte, na kateri je poročal predsednik Trgovinske zborni, ee, zavzeli odločno stališče proti vladnim krogom zaradi zavlačevanja rešitve nujnih vprašanj gospodarskega značaja.
Gregoretti je v svojem govoru poročal, da je predsednik Trgovinske zbornice poudaril, da se Rim ne zmeni za Trst in da niso merodajni krogi doslej pod vzeli ustreznih ukrepov. Sam pa je dejal, da po njegovem mnenju ni mogoče trditi, da vlada ni ničesar napravila za ublažitev gospodarskega položaja Trsta. Trdil je tudi, da Trstu ne preti katastrofa na go-spodarskem področju in, da sc je položaj po odhodu okupacijskih oblasti celo izboljšal. V
Klerikalna
špekulacija proti tov. Lovrihi
Jesensko zasedanje obč. svetov
20. decembra
bodo v CRDA volitve za notranje, komisije
Referendum za sestavo kandidatne liste
Občinska sveta občin Devin-Nabrežina in Repentabor sta i-inela včeraj popoldne prvo redno sejo v jesenskem zasedanju.
Ker je šel naš list medtem , * v tisk. bomo o poteku sej poročali v prihodnji številki.
Uspešen razgovor predstavnikov FIOM z ravnateljstvom
20.;
decembra bodo v vseh o-obratih CRDA volitve za notranje komisije. Sindikat kovinarjev FIOM je že organiziral referendum med delavci za sestavo kandidatne liste, ki se vrši v vseh oddelkih. Ta pobuda je med delavstvom zelo ugodno
Nismo
v protislovju
komentirana, ker daje vsakemu delavcu možnost, da izbere med člani kot tudi med simpatizerji sindikalne organizacije tiste kandidate, ki so po njegovem mnenju najbolj sposobni, zavedni in predam' delavski stvari in bodo kot taki lahko najuspešneje braniti njegove pravice in koristi.
Odlomek iz tez KPI
(Nadaljevanje z 2. strani)
IZ članku, ki ga je «Primorski reza in skoro nič iz govora En-
/f nm-n i L' .. f. / kisli-./ 9 z V z i z> z i r»i	i>zi .z. I	Z	/ ....... — .. ....
dnevnik» objavil 2. decembra pod naslovom « Z a spoznavanje resnice», se list pritožuje zaradi pomanjkanja «objektivnosti» z naše strani, ker smo v celoti objavili članek «Pravde» in nismo tega napravili za govor, ki ga je imel maršal Tito istrskim aktivistom. Iste opazke, ki jih je napravil jugoslovanski tisk «Pravdi», se delajo tudi nam.
Vse to se nam zdi krivično. Mi imamo v Trstu dva tednika, medtem ko imajo tisti, ki nas kritizirajo, dva dnevnika. Mnenja smo, da sta navedena dnevnika najbolj poklicana, da objavila v celoti to, kar se zahteva od nas, ostalo pa v izvlečku. In res, tudi če ne objavljajo v celoti tega, kar pišejo jugoslovanski komunisti, objav-Ijajo pa precej dolge izvlečke.
Tudi kritika do nUnitày) se nam zdi krivična. Ni mogoče kritizirati milanske «Unità», češ da je pristranska. Dejstvo je da je v celoti objavila govor Gomulke, bila je zelo objektivna, kar se tiče dogodkov na Poljskem in Madžarskem, objavila je izvleček Titovega govora, skoro tako dolg9 kot ga je objavil «Corriere di Triestey). Objavila je celo daljši izvleček Titovega govora kot pa članka «Pravde». Objavila je malo iz govorov Fajona, Guyota, Tho-
vera Hodže. Zaradi tega, ponav. Ijamo, se nam zdi, da kritika ni na mestu.
Mi odkrito izjavljamo, da nismo «objektivni». Pripadamo komunistični partiji, povezani tisočerimi vezmi z mednarodnim komunističnim gibanjem in še posebno s Sovjetsko zvezo, ki je za nas še vedno dežela, katera je na čelu sil miru, demokracije in socializma. Glede na zadnje dogodke na Poljskem (tudi v PoznanjuJ in na Madžarskem, je naše stališče tako kot Komunistične partije Italije, ki je v osnovah isto kot stališče sovjetskih, kitajskih, francoskih in drugih tovarišev.
Riti na tem stališču, pomeni po mnenju naših kritikov, da nismo objektivni in da smo v protislovju z vsebino uvodnika, ki je bil objavljen v predzadnji številki «Dela» in «Lavora-toruy>.
Mi smo prepričani, da pišemo to, kar mislimo, da imamo pravilna stališča, ki utrjujejo mednarodno delavsko gibanje in katera brezpogojno niso v protislovju s tem, kar smo napisali v omenjenemu uvodniku, s katerim so se naši kritiki stri-njali. In zaradi tega to lahko predstavlja podlago odkritosrčne diskusije in koristnih sporazumov v oceni dogodkov.
Paritetske volilne komisije vodijo vse potrebne priprave, da bodo volitve lahko potekale v redu. V teh dneh so komisije že rešile več spornih vprašanj. Nerešeno je še vprašanje znižanja števila volilnih sedežev v posameznih obratih CRDA. Prevladuje med delavci mnenje, da je bilo lansko leto v resnici pretirano število volilnih sedežev, ki jih je treba letos reducirati tako, da se delavec ne bo več čutil nekako pod kontrolo delodajalca, oziroma kakega njegovega zaupnika. To velja prav posebno za urade CRDA na korzu Cavour, kjer so lansko leto postavili volilno skrinjico v vsakem nadstropju. Stara Delavska zbornica pa ni lega mnenja in hoče tudi letos obdržati isto število volilnih sedežev.
članov in za izkoriščanje vseh v partiji razpoložljivih sil zato, da se partija bolje poveže različnimi sloji prebivalstva
... S tem kriterijem se je n. pr. treba lotiti vprašanj, ki se postavljajo zaradi posebnih življenjskih pogojev, ustvarjenih od razvoja velikih industrijskih središč in od položaja, v katerem se danes nahaja v tako velikem delu italijanske industrija, pogojev, ki pogostoma ovirajo tovarniške celice pri popolnem izvrševanju njihove bistvene funkcije političnega usmerjanja in vodenja borb komunističnih delovcev v tovarni in izven nje. Ta položaj zahteva, da se posveča skrb poleg okrepitve komunistične organizacije po tovarnah tudi udeležbi kol munistov v tovarniških celicah pri politični in socialni aktivnosti na sestankih celice, ki so jim pridruženi na terenu...
Pred približno mesecem dni je bil v Dolini pogreb. Pri pogrebnem obredu v cerkvi je župnik spregovoril o pokojniku in poudaril, da je bil vedno veren in dober župljan. Toda te njegove besede so padle v popolno protislovje, ker ni dovolil, da bi se pevski zbor, kateremu je pokojnik pripadal, u-deležil pogreba in mu zapel nekaj žalostink.
Na to očividno protislovje je opozoril župnika dolinski župan tov. Dušan Lovriha, ki pa ni s tem niti najmanj žalil vero.
Okrog te navadne zadeve se je s strani klerikalcev sprožila obsežna politična špekulacija. S tem se hočejo poplačati za vse dosedanje volilne poraze, ki so jih doživeli na vsakih volitvah, ko je bil vedno izvoljen za župana komunist.
Proti tov. Lovrihi je bila vložena kazenska ovadba zaradi «motenja verskega obreda». S svoje strani pa je tudi prefektura podvzela administrativni disciplinski ukrep in suspendirala tov. Lovriho za mesec dni od funkcije vladnega zastopnika na občini. To sicer ne prizadene direktno njegovega dela kot izvoljenega župana, na vsak način pa resno okrnjuje pravico občanov, ki so na zadnjih volitvah oddali svoj glas zato, da bodo imeli župana, ki bo lahko vršil vse funkcije tudi kot vladni predstavnik na občini.
Sprejem na jugosl. ladji „Radnik“
jem na ladji «Radnik», tik pred prvo vožnjo za Severno Ameriko. Sprejema so se udeležili predstavniki krajevnih oblasti, pomorskih krogov in tržaškega tiska. Sprejema se je udeležil tudi generalni konzul FLRJ v Trstu Mitja Vošnjak.
Intervencija našega svetovalca tov. Siškoviča o potrebah slovenskih šol
Jugoslovanska ladja na turbinski pogon, ki je med prvi- 1 mi te vrste, je odplula iz tržaškega pristanišča v četrtek ponoči za Reko, kjer bo vkrcala še drugo blago in nato nadaljevala plovbo za Severno Ameriko. V Trstu je vkrcala med drugim 450 ton avstrijskega časopisnega papirja, ki je namenjen za ZDA. «Radnik» je proizvod roške ladjedelnice «3. maj», dočint^ so pogonske turbine zgradili v Karlovcu ; namenjena je izključno blagovnemu prometu.
Popravljamo
podkrepitev tega je dejal, da je sedaj več zaposlenih ljudi, kot jih je bilo pred leti, da pa je porast brezposelnih pripisati dotoku novih beguncev iz Istre. Seveda ni pa omenil, da je Trst zapustilo na tisoče delavcev, ki so se izselili večinoma v Avstralijo. Vendar pa je priznal, da je nujno, da vlada nekaj ukrene za izboljšanje gospodarstva v Trstu in da mora čim-prej izpolniti dane obljube.
Komunistični svetovalec prof. Weiss je izjavil, da se njegova skupina strinja s poročilom predsednika Trgovinske zbornice ter opozoril, da če je vlada do sedaj kaj naredila, je to naredila pod pritiskom tržaškega prebivalstva, kar pa gotovo ne zadostuje. Prof. Weiss je tudi predlagal, naj bi se delegaciji Trgovinske zbornice, ki je odpotovala v Rim pridružili že izvoljeni predstavniki ljudstva, kar je predsednik sveta zavrnil trdeč, da je odposlanstvo Trgovinske zbornice želelo samo odpotovali v Rim in to zaradi tega, da ne bi delegaciji dalo strankarskega značaja.
Na tej seji je pokrajinski svet sprejel vrsto sklepov upravnega značaja. Na njej je bilo tudi več interpelacij. Komunistični svetovalec Šiškovič je med drugim opozoril predsednika pokrajinskega sveta na potrebe, ki jih imajo slovenske šole. Zavzel se je za dodelitev podpore šolski blagajni. Predsednik pa je odgovoril, da sedaj slovenskim šolam ni mogoče do-deliti podpore, da pa bodo to upoštevali za bodoče upravno leto.
O socialistični združitvi
(Nadaljevanje s 1. strani)
Smrtna kosa na Konkonelu
Tov. Albina in Karel Čok iz Lonjerja sta praznovala prejšnjo- soboto, srebrno poroko in ne 50-letnico, kot nam je bilo pomotoma javljeno. Bodi s tem popravljeno, izrečene čestitke pa seveda veljajo kot prej.
Prejšnji teden so na Konkone-lu vaščani spremili k zadnjemu počitku prerano preminulega Marcela Maverja, skrbnega očeta in moža. Pokojnik je izhajal iz zavedne slovenske družine in do zadnjega ohranil čut narodne zavesti. Tudi za časa narodno osvobodilne borbe je mnogo pripomogel za pravično stvar.
Vaščani izrekajo tem potom svoje iskreno sožalje težko prizadeti družini. Sožalju se pridružuje tudi naš list.
Pokojnikova družina se tem potom zahvaljuje vsem, ki so se udeležili pogreba dragega Marcela in vsem, ki so v težkih trenutkih z njo sočustvovali.
karakteristike kot v Italiji. Pri nas je PSD1 močnejši, PSI se je ustanovil pozneje. Združitev bo konkretno pomenila pravo organizacijsko in politično spojitev, ali pa navadno ponovno absorbiranje? Kar se je do sedaj pripetilo v občinskem svetu, je vzbudilo resno zaskrbljenost.
Baje je na tem sestanku tov. Teiner izjavil, da sta bili obe federaciji soglasni v ocenjevanju dogodkov v Egiptu in na Madžarskem. Ali je resnica, da sla bila PSDI in PSI soglasna v ocenjevanju teh dogodkov? Ne zdi se nam, da je bilo v Italiji tako. Ravno obratno, znano nam je, da je imel PSI kritično zadržanje do škandali-stične provokatorske, protikomunistične kampanje, ki jo je vodil PSDI ! «Odraz» te kampanje se je pokazal v Trstu, kjer je. prekosil celo razgrajanje misovcev.
V Italiji je pretežna večina socialistov tega mnenja : cena združitve ne more in ne sme biti borba proti komunistom. Tudi če socialisti in komunisti različno ocenjujejo položaje in dogodke, ne smejo nikoli poza-biti, da pripadajo dvema partijama istega delavskega razreda. Enotnost akcije dveh partij je vzdržala nad 20 let pred fašizmom in klerikalizmom, bila je os zmagovite osvobodilne borbe, rešila je Italijo pred katastrofo in pustolovščinami reakcije. Bolj kot v paktu, je ta enotnost obstajala in obstaja v zavesti borcev in v zavesti delavskega razreda.
Zato se morajo komunisti in socialisti medsebojno spoštovali. Biti morajo skromni in rabili odkritosrčno ter umerjeno izrazoslovje. Ne smejo pozabiti, da bodo morali, tudi brez paktov o akcijski enotnosti ali posvetovanj, korakati po isti poti in se boriti za iste cilje, če bodo hoteli v resnici braniti težnje delovnih ljudi. Korakajoč po tej poti, brez oklevanja, bo potreben tisti pogum (ki nikakor ni potreben, če se kapitulira), ki so ga komunisti in socialisti pokazali v ilegali, borbi proti fašizmu, ječah, na otokih in v pregnanstvu, pred Posebnim sodiščem in v aktivni borbi proti fašizmu in nacizmu.

:
- ,
ZA TEDEN 1
DNI
Brezm. spoč. j
Sobota, 8. dev.
Nedelja, 9. - Valerija ji
Ponedeljek, 10 - Melkiad (Pr 1
krajec)
Torek, 11 - Damaz Sreda, 12 - Aleksander Četrtek, 13 - Lucija Petek, 14. . Spiridion (Duša1
Zgodovinski dnevi
11. 1848 je umrl veliki pisat1 Ivan Cankar. Rodil se 10. 5. 1876 na Vrhniki.
RADIO ODDAJE '™il
je
zgiba
SOBOTA : 9. Slovenski okl like 13.30 Glasba po željah - t ^	.
I oerster :	«Gorenjski -1avč»* '
opera v 3 dejanjih - 19. ČaiMSoc,iJ ski : Italijanski capriccio - 1^	^
Sestanek s poslušalkami - 2 Omn< Friedrich Schiller:	«Maf liko
Stuart», drama v 5 dejanjih ajj izvajajo člani Slovenskega " »Sehiii rodnega gledališča za Trža:*tt
ozemlje - 23. Poje Mario LaiiL
NEDELJA: 9. Kmetijska «S*’ h
daja - 12. Oddaja za najinM1”1611
tenu
IC
še . 13.30 Glasba po željah V 17. Slovenski zbori . 19.15 'Viš L like ljubezni . 20.30 Belli»ljavlj< «Norma», opera v 2 dejanjih' ('„n1
PONEDELJEK: 13.30 Or*
ster Mantovani - 19.1,5 Radirk.___
univerza - 20.30 Vokalni k'11 let Niko Štritof
TOREK: 13.30 Glasba po -Ijah . 18.26 Ženski kvartet čemiva - 19.15 Zdravniški dež - 20.30 Srečko Dražil •
Alberto Casella: «Tudi v CH eagu raslo vijolice».
SREDA: 12.55 Hrvatske P srni - 18.30 Pisani balonih' !
18.10 Vokalni tercet Metuljčki 21. Obletnica tedna . 21.15 61 vna dela znanih skladatelje' !
ČETRTEK:	19.15 Šola ‘
dom - 20.30 Zbor Slovenske m harmonije - 21. Dramatizira8! zgodba - Linhart : «Župan11']
Mizka •
PETEK: 13.30 Glasba p« f ijah - 18.30 Z začarane polil’e'
- 19.15 Radijska univerza - '
Tc
K
po
Gi
Umetnost in prireditve v T*-- 22. Iz svetovne književD0’
Občinska seja v Miljah
Na redni seji, ki je bila v sredo zvečer, je občinski svet v Miljah med drugim odobril tudi dve važni resoluciji. V prvi izraža občinski svet svojo solidarnost gospodarski delegaciji, ki je šla te dni v Rim na razgovor s predsednikom vlade. V drugi resoluciji je obrazloženo stanje ladjedelnice Sv. Roka. Občinski svet je po odobritvi te resolucije tudi sklenil, da pošlje v Rim delegacijo svetovalcev, ki so zaposleni v tej ladjedelnici. Delegacijo bo vodil miljski župan ali pa njegov namestnik. V tej delegaciji bo tudi odbornik tov. Millo.
Občinski svet je na isti seji razpravljal še o nekaterih postavkah zakona 703.
Izšel je “Jadranski koledar “
Izšel je «Jadranski koledar» za leto 1957, ki se bo letos prodajal skupno s štirimi zanimivim1 knjigami Prešernovo nove družbe za cen0 500 lir. Priporočamo nakup. da pridejo koledar in omenjeno knjige v vsako slovensko hišo. _________________^
po
tri
sredi na ki **orio I *»u de '' začet ial, da 1,10 gib nerazt ustan ^ki ko 'H, bure »tu,
pr. v ilegi v katei 'di liso *J)ej si Via in
GLEDALIŠČE,
Udobje ,i ki so
Slovensko narodno gleda1’5 Gki
V soboto, 3. dec. ob 16.3° dvorani na stadionu «M
Predstave in prireditve
Paroplovn.i družba «Jugoslovanska linijska plovidba» je v četi tek zvečer priredila spre-
Zastopniki sindikata FIOM so imeli prejšnji teden daljši razgovor z osrednjim ravnateljstvom CRDA. Iznesli so . razne še nerešene probleme, kot izplačilo razlike na izgubljenem zaslužku subakordnim delavcem, posebno doklade za nevarna in zdravju škodljiva dela, uvelja-vitve nove pogodbe za kovinarje od 10. marca dalje z ureditvijo vseh doklad odpuščenim delavcem. izplačila celotne božične nagrade in še nekatere druge. Poleg tega je ravnateljstvo pristalo, da za 50 odst. zviša svoj prispevek za božične pakete o-trokom nameščenih delavcev in uradnikov. Nekatere zahteve so bile s strani ravnateljstva ugodno sprejete, druge pa bodo še preučili.
KINO
Film
Opčine
Sob ata, 8. dec.:	«Neizprosni
vitez» (Il cavaliere implacabile). Barvni film RKO.
Nedelja, 9. dec. «Cigan baron» (Lo zingaro barone). Barvni Film RKO.
Ponedeljek, 10. dec.: se ponovi.
Torek, 11, dec.: «Zločin na obrežju» (Delitto sulla spiaggia). Film Universa!.
Sreda, 12, dec.: se ponovi.
Četrtek, 13. dec.: «Pekel v puščavi» (L’inferno nel deserto). Milm Enic.
Petek, 14. dec.: se ponovi.
Prosek
Sobota, 3. deč. ob 16: «Rimljanka» (La Romana). Film Minerva. Mladini izpod 16 let prepovedano.
Nedelja, 9. dec. ob 16: «Morska pošast» (Il mostro dei mari). Film Columbia,
Sreda, 12. dec. ob 19.30: «U-
bežniki» (Gli evasi) Atlantic.
Nabrežina
Sobota, 8. dec.: «Ognjeni poljub (Bacio di fuoco). Film Universal.
Nedelja, 9. dec.: se ponovi.
Sreda 12. dec.: «Pot večnosti» (La strada dell’eternità). Film Inalta.
Nabrežina
postaja
Sobota, 8. dec.: «Ljubezenska simfinija» (Sinfonia d’amore), Barvni film Enic. Nedelja, 9. dec.: se ponovi.
KINO
NABREŽINA POSTAJA
predvaja
8. in 9. decembra barvni film
..Ljnbezenska sliMja"
(Sinfonia d’amore) (Schubert)
Gregorčičeve proslave:
pri „Haas‘
v Podlonjerju
Danes, v soboto, 8. t. m. bo imelo prosv. dr. «Zvezda» na svojem sedežu v Prosvetnem domu v Podlonjerju Gregorčiče, vo proslavo. Na sporedu bodo poleg govora nastopi domačega dekliškega kvarteta, domačih gojencev Glasbene šole s harmo. nikami in violinami, recitatorjev in seveda ne bo manjkal tudi Aljoška. Začetek ob 19.30. Vstop z vabili. Udeležite se!
Javljamo obenem, da bodo v društvenem baru ta dan začeli točiti pristno' domačo kapljico.
v Ro colu
V sredo 12. decembra bo i-melo prosvetno društvo «Marušič» na svojem sedežu v Rocolu Gregorčičevo proslavo. Nastopili bodo z recitacijami domači mladinci in o Gregorčiču bo go. voril tov. Justo Košuta. Sodclo. val bo tudi dekliški kvartet iz Podlonjerja, ki bo zapel nekaj narodnih pesmi ob spremljavi harmonike.
Prihodnji četrtek 13. t. m. ho na sedežu prosvetnega društva «Haas» na Školjetu pri gostilni Miniussi Gregorčičeva proslava. O Gregorčiču bo govoril Košuta, pesnikova dela pa bodo prednašali domači mladin. ci in otroci. Začetek ob 20. uri. Udeležite se!
pri Magdaleni
če bosta pozdravila predsednika obeli prosvetnih društev in besedo o Gregorčičiča bo spregovoril dijak Drago Sedmak. Začetek ob 16.30.
Društvi vabita k obilni udeležbi.
Po proslavi bo v dvorani ples.
Prosvetno društvo «Čebulec» pri Magdaleni bo proslavilo 50-letnico smrti slovenskega pesnika Simona Gregorčiča na svojem sedežu v soboto, 15. t. m. ob 20. uri. Na spe nalil so: govor tov. Gombača, nastop dekliškega kvarteta iz Podlonjerja in recitacije domačih mladiri-
Skupna proslava v Sv. Križu
V nedeljo, 9. decembra bo v Ljudskem domu «Padlih za svobodo» v Križu Gregorčičeva proslava, ki jo priredita pro-sventr društvi «Vesna» «Albert Sirk». Na sporedu so recitacije domačih mladincev, nastop obeh orkestrov in pevskih zborov ter kriške godbe, ki bo igrala tudi pred začetkom pred Ljudskim domom. Navzo-
Veseloigra „ Klatež “ danes v Križu
Mladina iz Nabrežine ponovi danes v soboto 8. t. ra. ob 15.30 uri v kinodvorani v Križu veseloigro v treh dejanjih «KLATEŽ».
Igralci so na premieri v Nabrežini imeli z njo prav lep uspeh.
Vabimo Križane, da obiščejo prireditev.
Matineja za otroke v Kinu ob morju
Jutri, 9. t. m. s pričetkom ob 10. uri bo v Kinu ob morju matineja za otroke s predvajanjem otroških filmov, ki jo ob priliki sv. Miklavža organizira vodstvo Zveze demokratičnih žena.
maj», Vrdelska cesta
t|lv
bert Anderson: «Caj 1J<< prec*
simpatija».	p' vse
V nedeljo, 9. dec. ob 16. v L Mnogih svetni dvorani pri Sv. krepi bari, Grim-Skufca: «Jal1 je prvk in Metka», mladinska 'ske zt|n torek, 11. dec. ob 20.3° ,v . -Avditoriju v Trstu,	,
r.ieva proslava ob M C1/Je 1 niči njegove smrti. G.’ izrek pokroviteljstvom	- svo
tdskC L lfograms svete in Slovenske L ikom si svetne zveze — Ivan L(,v , kar: «Martin Kačur»- e ji
# ‘U tov. <0
*rok
gan
čitvt
zaj
se
za na l° uvelj k rešiti
vodna beseda dr. Anl Budal.	«
Prodaja vstopnic od ka dalje v Tržaški 11 šarm, ul. S. Francese’^ Nacije i in v društvenih pros10 -S-HLP in SiPZ ter en o pred pričetkom v ul-ma 15/11.
soboto 15. dec. ob dvorani na stadionu
a»1. J:
. <l|* prav 1 P' ^nc, za 6 slove
«i
«Kv"..d
V»1
maj» premiera tura kroga) spisal tin Katajev, prevodni j s sip Vidmar, režiser , Babič, scenograf dr-beri Hlawaty.
prebi
f».
„ °V. Vid: F Ws na 111 se na tudi v Pfto
GLASBENA MATICA
TRST
V ponedeljek. 10. t. ^ ob 20.30 v Ardito»*-1
Slovenskega okteta
iz Ljubljane Umetniški vodja
JANEZ BOLE ,jJ Na sporedu so umeU16
narodne pesmi v Vabila so na razpolag0 ponedeljek v Tržaški gami, ul. sv Frančiška
»ost vp »fileti 5
ada
zan
°I°žaj v *9 itali sanirat ’’e zadev 'ki-n be . dokazi 1,1 demo °t*ljuhe
-tv:
"•nejšo
‘se
„ mesi L obč,