URADNI LIST
SOCIALISTIČNE REPUBLIKE SLOVENIJE
Številka 13 Ljubljana, petek 16. aprila 1932   Cena 35 dinarjev	Leto XXXIX
777.
Na podlagi drugega odstavka 14. Sena zakona o davku iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela in delovnih skupnosti (Uradni list SRS, št. 18-1097/80) izdaja republiški sekretar za finance
ODREDBO
o	obrazcu za obračun davka iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela in delovnih skupnosti
1.	člen
Zavezanci za davek iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela in delovnih skupnosti po zakonu o davku iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela in delovnih skupnosti (Uradni list SRS, št. 18-1097/80) sestavljajo obračun tega davka po obrazcu in metodologiji za izpolnjevanje obrazca v prilogi, ki je sestavni del te odredbe.
2.	člen
Z dnem, ko začne veljati ta odredba, preneha veljati odredba o obrazcu za obračun davka iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela in delovnih skupnosti (Uradni list SRS, št. 11-597/81).
3.	člen
Ta odredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 42-1/82
Ljubljana, dne 2. aprila 1982.
Republiški sekretar za finance
Rudi Šepič 1. r.
OBRAZEC ZA OBRAČUN DAVKA IZ DOHODKA TEMELJNIH ORGANIZACIJ ZDRUŽENEGA DELA IN DELOVNIH SKUPNOSTI OD 1. JANUARJA DO_______________________________
Zep.
št.
1.	Doseženi dohodek
2.	Del skupnega dohodka, ki pripada drugim organizacijam združenega dela iz naslova vračila združenih sredstev in nadomestila za gospodarjenje z združenimi sredstvi (prva alinea 4. člena za- • kona o davku iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela in delovnih skupnosti (Uradni list SRS, št 18-1097/80, v nadaljnjem besedilu: ZD)
3.	Del skupnega dohodka, ki pripada kmetom in ' drugim delovnim ljudem (druga alinea 4. člena ZD)
4.	Znesek obveznosti do delovnih skupnosti, ki opravljajo dela skupnega pomena za temeljne organizacije združenega dela (tretja alinea 4. člena
ZD)
Zap.
Št.
5.	Del dohodka za amortizacijo, obračunano po stopnjah, ki so večje od predpisanih, vendar največ do višine 75 odstotkov amortizacije, izračunane po predpisanih (minimalnih) stopnjah — (četrta alinea 4. člena ZD)
6.	Prispevek za biološka vlaganja v gozdove (peta alinea 4. člena ZD)
7.	Del dohodka, ki ga je davčni zavezanec dosegel s poslovanjem v tujini, če je bil ta del dohodka obdavčen po predpisih države, v kateri je bil dosežen (šesta alinea 4. člena ZD)
8.	Del dohodka, ki pripada tujim osebam iz naslova 'vlaganja sredstev v domačo organizacijo združenega dela za skupno poslovanje (sedma alinea
4.	člena ZD)
9.	Odstotni del povprečnih osebnih dohodkov v SR Sloveniji v preteklem letu (osma alinea 4. člena ZD)
10.	Dodatek za nočno delo, delo na dan tedenskega počitka in delo ob praznikih (deveta alinea 4. člena ZD)
11.	Del sredstev rezerv, ki jih je davčni zavezanec plačal brez obveznosti vračanja za pokrivanje izgub v drugih temeljnih organizacijah združenega dela v letu, za katero se ugotavlja davčna obveznost (deseta alinea 4. člena ZD)
12.	Skupaj zmanjšanje davčne osnove po 4. členu ZD (2 do 11)
13.	Prispevek za pokrivanje dela stroškov reprodukcije Železniškega gospodarstva Ljubljana (5. člen zakona o določitvi stopenj in nekaterih olajšav za davek iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela in delovnih skupnosti v letu 1982 (Uradni list SRS, št. 39-1735/81, v nadaljnjem besedilu: ZS)
14.	Zmanjšanje davčne osnove pri pogodbenih organizacijah združenega dela (8. člen ZS)
15.	Odbitne postavke skupaj (zap. št. 12+13+14)
16.	A. Davčna osnova (zap. št. 1 manj zap. št. 15)
17.	Negativna razlika (zap. št. 15 manj zap. št. 1)
18.	Vlaganja v kmetijstvo (prva alinea prvega odstavka 6. člena ZS)
19.	Vlaganja v ribištvo (prva alinea prvega odstavka
6.	člena ZS)
20.	Vlaganja v predelavo mleka in rib, v izgradnjo skladišč živilske industrije za kmetijske pridelke in objekte za predelavo odpadkov v živinsko krmo (prva alinea prvega odstavka 6. člena ZS)
21.	Vlaganja v izgradnjo gozdnih cest (prva alinea prvega odstavka 6. člena ZS)
22.	Vlaganja v razvoj surovinskih dejavnosti (druga alinea prvega odstavka 6. (Sena ZS)
23.	Vlaganja v izgradnjo objektov za prenočevanje in oskrbo turistov (tretja alinea prvega odstavka
6.	člena ZS)
Zap.
št.
24.	Vlaganja v proizvodne zmogljivosti v državah v razvoju (druga alinea prvega odstavka 8. člena ZD)
25.	Vlaganja v razvoj višjih oblik obmejnega gospodarskega sodelovanja (tretja alinea prvega odstavka 8. člena ZD)
26.	Vlaganja v predelavo odpadkov za pridobivanje surovin (četrta alinea prvega odstavka 8. člena ZD)
27.	Vlaganja v izgradnjo čistilnih naprav za vodo in zrak (peta alinea prvega odstavka 8. člena ZD)
28.	Vlaganja v opremo, ki se uporablja za raziskovalno delo (šesta alinea prvega odstavka 8. člena ZD)
29.	Vlaganja v pridobitev materialnih pravic domačega izvora, ki se v skladu z zakonom štejejo za osnovna sredstva, in sicer patenti, licence, modeli, vzorci in žigi ter v opremo za uvedbo teh materialnih pravic v proizvodnjo (sedma alinea prvega odstavka 8. člena ZD)
30.	Vlaganja v naložbe za odpravo nočnega dela (osma alinea prvega odstavka 8. člena ZD)
31.	Vlaganja v programe ljudske obrambe in v zavarovanje družbenega premoženja po načelih družbene samozaščite (deveta alinea prvega odstavka 8. člena ZD)
32.	Vlaganja v stanovanjsko izgradnjo (deseta alinea prvega odstavka 8 člena ZD)
33.	Štirikratni znesek, ki ga' je davčni zavezanec vložil v investicije na manj razvitih obmejnih -območjih v SR Sloveniji, v investicije na manj razvitih območjih v SR Sloveniji na podlagi samoupravnega sporazuma o združevanju dela in sredstev (prva alinea ^drugega odstavka 8. člena ZD)
34.	Štirikratni znesek, ki ga je davčni zavezanec vložil v investicije na območju SAP Kosova (prva alinea drugega odstavka 8. člena ZD)
35.	Trikratni znesek, ki ga je davčni zavezanec na
drugačni osnovi vložil v investicije na manj razvitih območjih v SR Sloveniji (druga alinea drugega odstavka 8. člena ZD)	i
36.	Trikratni znesek, ki ga je davčni zavezanec vložil v investicije na območju manj razvitih republik v SER Jugoslaviji (druga alinea drugega odstavka 8. člena ZD)
37.	"/o delež izvoza, doseženega s konvertibilnim prilivom, povečanega za izvozno stimulacijo v celotnem prihodku (9. člen ZD in 4. člen ZS)
38.	Zmanjšanje davčne osnove za delež izvoza (prvi odstavek 4. člena ZS (zap št. 16 —: krat °/o iz zap.
št 37)
39.	Zmanjšanje davčne osnove za SO1/« (prva alinea drugega odstavka 4. člena ZS)
40.	Zmanj šanj e davčne osnove za 75 °U (druga alinea drugega odstavka 4. člena ZS)
41.	Zmanjšanje davčne osnove za 100% (tretja alinea drugega odstavka 4. člena ZS)
42.	Skupaj davčne olajšave (zap. št. 18 do 36 in zap. št 38 in ati 39 ali 40 ali 41)
43.	B. Osnova za obračun davka (zap. št. 16 manj zap. št 42)
44.	Negativna osnova za obračun davka (zap. št. 42 manj zap. št. 16)
Zap.
št.
45.	Del osnove za obračun davka po 19. členu zakona o uporabi predpisov in o reševanju kolizij med republiškimi oziroma pokrajinskimi zakoni na področju davkov, prispevkov in taks (zap. št. 43 krat ... % bruto .osebni dohodek)
46.	Davčna obveznost TOZD in delovnih skupnosti s področja gospodarstva (zap. št. 43 ali 45 X 3,25%)
47.	Davčna obveznost TOZD s področja družbenih dejavnosti (zap. št. 43 ali 45 X 0,2%)
48.	Davčna obveznost delovnih skupnosti s področja družbenih dejavnosti (zap. št. 43 ali 45 X 0(5 %)
49.	Davčna obveznost TOZD iz četrte alinee. 2. člena ZS (zap. št. 43 ali 45 X 1,0 %)
50.	Znižanje davčne obveznosti davčnih zavezancev, pri katerih .je od celotnega števila delavcev zaposlenih več kot 10 % invalidnih oseb (drugi odstavek 10.. člena ZD) (zap. št. 46 ali 47 ali 48 ali 49 X 80 "/o)
51.	Znižanje davčne obveznosti davčnih zavezancev, ki imajo od celotnega števila zaposlenih od 5 do 10% invalidnih oseb (drugi odstavek 10. člena ZD) (zap. št. 46 al? 47 ali 48 ali 49 krat 40%)
52.	Znižanje davčne obveznosti davčnih zavezancev na manj razvitih območjih v SR Sloveniji (11. člen ZD) (zap. št. 48 ali 47 ali 48 ali 49-krat 90 odstotkov)
53.	Skupaj davčna obveznost
(zap. št. 46 + 47 + 48 + 49 manj zap. št. 50+51 + 52)
54.	Vplačane akontacije
55.	Obveznosti za vplačilo davka	,
(zap. št. 53 manj zap. št. 5-1)
56.	Kontrolni seštevek (izpolni SDK)
METODOLOGIJA ZA IZPOLNJEVANJE OBRAZCA ZA OBRAČUN DAVKA IZ DOHODKA TEMELJNIH ORGANIZACIJ ZDRUŽENEGA DELA IN DELOVNIH SKUPNOSTI
Zneski se vnašajo v celih dinarjih s parami. Posamezni zneski se vnašajo po zaporednih številkah obrazca takole:
Zap. št. 1 — dohodek — znesek iz zap. št. 47 obrazca Poslovni rezultat med letom — bilanca uspeha (v nadaljnjem besedilu BU)
Zap. št. 2 — del skupnega dohodka, ki pripada drugim OZD iz naslova vračila združenih sredstev in nadomestila za gospodarjenje z združenimi sredstvi — znesek iz zap. št. 77 in zap. št. 75 obrazca BU
Zap. št. 3 — del skupnega dohodka, ki pripada kmetom in drugim delovnim ljudem — znesek iz zap. št 76 obrazca BU
Zap. št. 4 — znesek obveznosti do delovnih skupnosti — znesek iz zap. št. 91 obrazcu BU
Zap. št. .5 — amortizacija — znesek iz zap. št. 95 obrazca Poslovni rezultat med letom — bilanca uspeha, vendar največ do višine zneska, ki je enak 75 odstotkov amortizacije, izračunane , po predpisanih (minimalnih) stopnjah (dejanska, vendar največ 75%, krat zap. št. 20 obrazca BU)
Zap. št. 6 — Biološka vlaganja — del zneska iz zap. št. 108 obrazca BU, ki vključuje prispevek za biološka vlaganja
Zap. št. 7 — del dohodka dosežen v tujini — znesek iz zap. št. 68 in 69 obrazca BU
Zap. št. 8 — del dohodka, ki pripada tujim osebam — znesek iz zap. št 105 in 106 obrazca BU
Zap. št 9 — osebni dohodki — znesek se izračuna tako, da se povprečno število zaposlenih na podlagi delovnih ur pod zap. št. 47 posebni podatki (PP) pomnoži s povprečnim mesečnim (bruto) osebnim dohodkom zaposlenih delavcev, objavljenim v Poročilu o višini in letni stopnji rasti poprečnega mesečnega osebnega dohodka na zaposlenega delavca v SR Sloveniji v letu 1981 (Uradni list SRS, št. 8/82) v višini 15.597 din
Zap. št. 10 — dodatek za nočno delo, delo na dan tedenskega počitka in delo ob praznikih — znesek, obračunan v dejanski višini, vendar največ do višine, določene z družbenim dogovorom oziroma s samoupravnim sporazumom
Zap. št. 13 — plačani prispevek za pokrivanje dela stroškov reprodukcije Železniškega gospodarstva Ljubljana — del zneska iz zap. št. 100 obrazca BU Zap. št. 31 — vključuje prispevek za solidarnost, vzajemnost ter za lastne potrebe delavcev (podatek iz zap. št. 83 +-zap. št. 11 obrazca BU)
778.
Na podlagi 32. člena zakona o vojaških invalidih (Uradni list SRS, št. 30/78) je Republiški komite za borce in vojaške invalide sprejel
SKLEP
o določitvi vrste motornega vozila, katerega prodajna cena je osnova za regres pri nakupu motornega vozila na jugoslovanskem trgu za leto 1982
1.	člen
Osebni avtomobil zastava-jugo 45 se določi kot motorno vozilo, katerega prodajna cena je .osnova za regres vojaškim invalidom iz 31. člena zakona o vojaških invalidih pri nakupu motornega vozila na jugoslovanskem trgu za leto 1982.
,	2. člen
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 59-3/1-82
Ljubljana, dne 31. marca 1982.
Predsednik
Republiškega komiteja za borce in vojaške invalide
Boris Cižmik-Bor 1. r.
779.
Na podlagi 22. člena zakona o uporabi predpisov in o reševanju kolizij med republiškimi oziroma pokrajinskimi zakoni na področju davkov, prispevkov in taks (Uradni list SFRJ, št. 36/75 in 33/76) in drugega odstavka 25. člena zakona o obračunavanju in plačevanju prispevkov za zadovoljevanje skupnih potreb na področju družbenih dejavnosti (Uradni list SRS. št. 33/80) objavlja Republiška uprava za družbene prihodke
SPREMEMBE IN D O P G| L N 11 V E PREGLEDA
stopenj davkov iz osebnega aonoutta in stopenj prispevkov iz osebnega dohodka za iinancirabje spiusnin družbenih potreb v družbenopolitična! Saupmietiti m samoupravnih interesnih skupnostih na področju družbenih dejavnosti za leto 1982 (Urauni list anS, št.
37/81, 38/81, 1/82, 2/82, 4/82, 7/82, 9/82 in 12/82)
V tabeli pod 1 »Stopnje davkov in prispevkov iz osebnega dohodka« se izvršujejo naslednje spremembe:
I.	1) Pri zaporedni številki 11 občina Idrija se:
—	uvede posebni občinski davek iz osebnega dohodka v višini 0,40 °/o,
—	v stolpcu 17 stopnja 13,22 nadomesti s stopnjo 13,62,
—	v stolpcu 18 stopnja 28,36 nadomesti s stopnjo 28,76,
2)	Pri zaporedni številki 20 občina Laško se:
—	uvede posebni občinski davek iz osebnega dohodka v višini 0.50 “/o,
—	v stolpcu 17 stopnja 11,58 nadomesti s stopnjo 12,08,
—	v stplpcu 18 stopnja 26,61 nadomesti s stopnjo 27,11;
3)	Pri zaporedni številk^ 24 občina Ljubljana Bežigrad se:
— uvede posebni občinski davek iz osebnega dohodka v višini 0,40 %i,
— v stolpcu njo 1,26,	8	stopnja	1,37	nadomesti	S	stop-
— v stolpcu	9	stopnja	4,93	nadomesti	s	stop-
njo 4,59,						
— v stolpcu	11	stopnja	1,26	nadomesti	•s	stop-
njo 1,16,						
— v stolpcu	13	stopnja	0,52	nadomesti	s	stop-
njo 0,50,						
— v stolpcu	14	stopnja	0,72	nadomesti	s	stop-
njo 0,68,						
— v stolpcu njo 11,53,	17	stopnja	11,63	nadomesti	s	stop-
— v stolpcu njo 26,45;	18	stopnja	26,66	nadomesti	s	stop-
4)	Pri zaporedni številki 25 občina Ljubljana Center se:
— uvede posebni občinski davek iz osebnega dohodka v višini 0,40 °/«;
— v njo 1,26,	stolpcu	8	stopnja	1,37	nadomesti	S	stop-
— v njo 4,59,	stolpcu	9	stopnja	4.93	nadomesti	s	stop-
— v njo 1,16;	stolpcu	11	stopnja	1,26	nadomesti	s s\	stop-
— v njo 0,50,	stolpcu	13	stopnja	0,52	nadomesti		stop-
— v njo 0,68,	stolpcu	14	stopnja	0,72	nadomesti	s	stop-
— v njo 11,53,	stolpcu	17	stopnja	11,63	nadomesti	s	stop-
— v njo 26,45;	stolpcu	18	stopnja	26,66	nadomesti	s	stop-
5) Pri zaporedni številki 26 občina Ljubljana Moste Polje se:
— uvede posebni občinski davek iz osebnega dohodka v višini 0,40 %;
—	v	stolpcu	8	stopnja	1,37	nadomesti	s	stop-
njo 1,26,
—	v stolpcu 9 stopnja 4,93 nadomesti s stopnjo 4,59,
—	v	stolpcu	11	stopnja	1,26	nadomesti	s	stop-
njo 1,16,
—	v	stolpcu	13	stopnja	0,52	nadomesti	s	stop-
njo 0,50,
—	v	stolpcu	14	stopnja	0,72	nadomesti	s	stop-
njo 0,68,
—	v stolpcu 17 stopnja 11,63 nadomesti s stopnjo 11,53;
—	v stolpcu 18 stopnja 26,66 nadomesti s stopnjo 26,45;
6)	Pri zaporedni številki 27 občina Ljubljana Šiška se:
—	uvede posebni občinski davek iz osebnega dohodka v višini 0,40 °/o;
—	v	stolpcu	8	stopnja	1,37	nadomesti	s	stop-
njo 1,26,
—	v	stolpcu	9	stopnja	4,93	nadomesti	s	stop-
njo 4,59,
—	v	stolpcu	11	stopnja	1,26	nadomesti	s	stop-
njo 1,16,
—	v	stolpcu	13	stopnja	0,52	nadomesti	s	stop-
njo 0,50,
—	v	stolpcu	14	stopnja	0,72	nadomesti	s	stop-
njo 0,68,
—	v stolpcu 17 stopnja 11,63 nadomesti s stopnjo 11,53,
—	v stolpcu 18 stopnja 26,66 nadomesti s stopnjo 26,45;
7)	Pri zaporedni števtiki 28 občina Ljubljana Vič-Rudnik se:
— uvede posebni občinski davek iz osebnega dohodka v višini 0,40 e/o;
— v njo 1,26,	stolpcu	8	stopnja	1,37	nadomesti	S	stop-
— v njo 4,59,	stolpcu	9	stopnja	4,93	nadomesti	s	stop-
— v njo 1,16;	stolpcu	11	stopnja	1,26	nadomesti	s	stop-
— v njo 0,50,	stolpcu	13	stopnja	0,52	nadomesti	s	stop-
— v njo 0,68,	stolpcu	14	stopnja	0,72	nadomesti	s	stop-
— v njo 11,53,	stolpcu	17	stopnja	11,63	nadomesti	s	stop-
— v	stolpcu	18	stopnja	26,66	nadomesti	s	stop-
njo 26*45;
8)	Pri zaporedni številki 44 občina Ribnica se:
—	uvede posebni občinski davek iz osebnega dohodka v višini 0,40 ‘/o;
—	v stolpcu 17 stopnja 11,16 nadomesti s stopnjo 11,56,
—	v stolpcu 18 stopnja 26,06 nadomesti s stopnjo 26,46;
9)	Pri zaporedni številki 48 občina Slovenska Bistrica se:
—	v stolpcu 5 stopnja 0,40 nadomesti s stopnjo 0,50,
—	v stolpcu 17 stopnja 11,61 nadomesti s stopnjo 11,71,
—	v stolpcu 18 stopnja 26,64 nadomesti s stopnjo 26,74;
10.	Pri zaporedni številki 54 občina Trbovlje se:
—	v	stolpcu	8	stopnja	1,47	nadomesti	s	stop-
njo 1,40,
—	v	stolpcu	9	stopnja	5,45	nadomesti	s	stop-
njo 5,40,
—	v	stolpcu	11	stopnja	0,74	nadomesti	s	stop-
njo 0,73,
—	v	stolpcu	13	stopnja	0,53	nadomesti	s	stop-
njo 0,52,
—	v	stolpcu	14	stopnja	1,12	nadomesti	s	stop-
njo 1,11,
—	v	stolpcu	15	stopnja	1,40	nadomesti	s	stopnjo 1,38,	'
—	v stolpcu 17 stopnja 11,56 nadomesti s stopnjo 11,48,
—	v stolpcu 18 stopnja 26,93 nadomesti s stopnjo 26,76;
11) Pri zaporedni številki 57 občina Velenje se:
— v	stolpcu	7	stopnja	1,05	nadomesti	S	stop-
njo 0,99,							
— V	stolpcu	8	stopnja	1,26	nadomesti	s	Stop-
njo 0,94,							
— v	stolpcu	9	stopnja	6,02	nadomesti	s	stop-
njo 6,00,							
— V	stolpcu	11	stopnja	0,52	nadomesti	s	stop-
njo 0,51, — v	stolpcu	13	stopnja	0,45	nadomesti	s	stop-
njo 0,48,							
— V	stolpcu	14	stopnja	0.55	nadomesti	s	stop-
njo 0,50,							
— V	stolpcu	15	stopnja	1,38	nadomesti	s	stop-
njo 1,71, — v	stolpcu	17	stopnja	11,10	nadomesti	s	stop-
njo 10,99, — v	stolpcu	18	stopnja	26,24	nadomesti	s	stop-
njo 26,14;	-
II.	V tabeli točke 2 pod A a) in b) »Stopnje prispevkov iz dohodka« se:
1.	1. Pri zaporedni številki 24 občina Ljubljana Bežigrad
—	v stolpcu 4 stopnja 0,19 nadomesti s stopnjo 0,17;
2.	Pri zaporedni številki 25 občina Ljubljana Center
—	v stolpcu 4 stopnja 0,19 nadomesti s stopnjo 0,17;
3.	Pri zaporedni številki 26 občina Ljubljana Mo-»te-Polje
—	v	stolpcu	4	stopnja	0,19	nadomesti	s	stop-
njo 0,17;
4.	Pri zaporedni številki 27 občina Ljubljana Šiška
—	v	stolpcu	4	stopnja	0,19	nadomesti	s	stop-
njo 0,17;
5.	Pri zaporedni številki 28 občina Ljubljana Vič-Rudnlk
—	v	stolpcu	4	stopnja	0,19	nadomesti	s	stop-
njo p,17;
6.	Pri zaporedni številki 54 občina Trbovlje
—	v	stolpcu	3	stopnja	10,83	nadomesti	s	stop-
njo 10,68,
—	v	stolpcu	4	stopnja	0,21	nadomesti	s	stop-
nje 0,20;
7.	Pri zaporedni številki 57 občina Velenje
—	v stolpcu 3 stopnja 8,64 nadomesti s stopnjo 9,25,
—	v stolpcu 4 stopnja 0,24 nadomesti s stopnjo 0,25;
III.	V tabeli točke 2 pod B c) »Prispevki iz dohodka od osno*e dohodek« se:
—	pri zaporedni številki. 24 občina Ljubljana Bežigrad stopnja 0,03 nadomesti s stopnjo 0,025,
—	pri zaporedni številki 25 občina Ljubljana Center stopnja 0,03 nadomesti s stopnjo 0,025,
—	pri zaporedni številki 26 občina Ljubljana Mo-ste-Polje stopnja 0,03 nadomesti s stopnjo 0,025,
—	pri zaporedni številki 27 občina Ljubljana Šiška stopnja 0,03 nadomesti s stopnjo 0,025
—	pri zaporedni številki 28 občina Ljubljana Vič-Rudnik stopnja 0,03 nadomesti s stopnjo 0,025.
Št. 420-34/81
Ljubljana, dne 9. aprila 1982.
Direktor
Republiške uprave za družbene prihodke
Zdenko Mali 1 r.
780.
Na podlagi 50. točke odredbe o računih za vplačevanje prihodkov družbenopolitičnih skupnosti in njihovih skladov, samoupravnih interesnih skupnosti ter drugih samououpravnih oragnizacij in skupnosti, o načinu njihovega vplačevanja in o načinu obveščanja njihovih uporabnikov (Uradni list SFRJ, št. 70/80) in 70/81) izdaja Republiška uprava za družbene prihodke
ODREDBO
o spremembi in dopolnitvi odredbe o prehodnih računih za vplačevanje zbirnih stopenj davkov in prispevkov iz osebnega dohodka za financiranje družbe-nepolitienih skupnosti in samoupravnih interesnih
skupnosti na področju družbenih dejavnosti
V odredbi o prehodnih računih za vplačevanje zbirnih stopenj davkov in prispevkov iz osebnega dohodka za financiranje družbenopolitičnih skupnosti in samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti (Uradni list SRS, št. 37/81. 38/81, 1/82, 2/82, 4/82, 7/82, 9/82 in 12/82) se v tabelah .očke 2:
—	pri zaporedni številki 11 občina Idrija stopnja 13,22 nadomesti s stopnjo 13.62,
—	pri zaporedni številki rt) občina Laško stopnja 11,58 nadomesti s stopnjo 12,08,
—	pri zaporedni številki 24 občina Ljubljana Bežigrad stopnja 11,63 nadomesti s stopnjo 11,53,
—	pri zaporedni številki 25 občina Ljubljana Center stopnja 11,63 nadomesti s stopnjo 11,53,
—	pri zaporedni številki 26 občina Ljubljana Moste-Polje stopnja 11,63 nadomesti s stopnjo 11,53,
—	pri zaporedni številki 27 občina Ljubljana Šiška stopnja 11,63 nadomesti s stopnjo 11,53,
—	pri zaporedni številki 28 občina Ljubljana Vič-Rudnik stopnja 11,63 nadomesti s stopnjo 11,53,
—	pri zaporedni številki 44 občina Ribnica stopnja 11,16 nadomesti s stopnjo 11,56,
—	pri zaporedni številki 48 občina Slovenska Bistrica stopnja 11,61 nadomesti s stopnjo 11,71,
—	pri zaporedni številki 45 občina Trbovlje stopnja 11,56 nadomesti s stopnjo* 11,48,
—	pri zaporedni številki 57 občina Velenje stopnja 11,10 nadomesti s stopnjo 10,99.
Št. 420-34/81
Ljubljana, dne 9. aprila 1982.
Direktor
Republiške uprave za družbene prihodke
Zdenko Mali 1. r.
781.
Na podlagi 39. in 51. člena zakona o socialnem skrbstvu (Uradni list SRS, št. 35/79) sklenejo delavci, drugi delovni ljudje in občani, organizirani v občinskih skupnostih socialnega skrbstva
SAMOUPRAVNI SPORAZUM
o ustanovitvi Skupnosti socialnega skrbstva Slovenije
I.	SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
S tem samoupravnim sporazumom delavci, drugi delovni ljudje in občani, organizirani v občinskih skupnostih socialnega skrbstva (v nadaljnjem besedilu: občinske skupnosti), ustanavljajo Skupnost socialnega skrbstva Slovenije (\ nadaljnjem besedilu: skupnost), da bi tako usklajevali politiko na področju socialnega skrbstva v SR Sloveniji ter opravljali naloge, s katerimi uresničujejo določene širše interese in naloge, ki terjajo širšo solidarnost delovnih ljudi.
2.	člen
Samoupravni sporazum o ustanovitvi skupnosti določa njene naloge, odnose med uporabniki in izvajalci, samoupravno organiziranost, nadzor nad delom skupnosti, soustanoviteljstvo Skupnosti socialnega varstva Slovenije, sodelovanje z družbenopolitičnimi skupnostmi, z družbenopolitičnimi organizacijami, z občinskimi skupnostmi socialnega skrbstva in s skupnostmi socialnega skrbstva na območju posebnih družbenopolitičnih skupnosti ter opredeljuje druga področja skupnega pomena in interesa.
3.	člen
Skupnost je pravna oseba s pravicami, obveznostmi in odgovornostmi, ki jih ima na podlagi ustave, zakonov, tega samoupravnega sporazuma, statuta in drugih samoupravnih splošnih aktov.	t
4.	člen
Ime skupnosti je »Skupnost socialnega skrbstva Slovenije«.	*
5.	člen
Skupnost je soustanoviteljica »Skupnosti socialnega varstva Slovenije«.
6.	člen
Delo skupnosti je javno.'
Skupnost obvešča delavce, druge delovne ljudi in občane o svojem delu, stanju in problemih prek n^-
hovih delegatov v skupščini skupnosti in njenih organih, prek sredstev javnega obveščanja ali na drug primeren način.
Uresničevanje načela javnosti dela skupnosti podrobneje ureja statut.
7.	člen
Skupnost ima statut.
Statut vsebuje podrobnejše določbe o nalogah skupnosti, o organih skupnosti ' njihovih pooblastilih in odgovornostih, o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih članov skupnosti ter o drugih vprašanjih, ki' so pomembna za skupnost.
Statut in drugi samoupravni splošni - akti skupnosti morajo biti v skladu s tem sporazumom.
II.	NALOGE SKUPNOSTI
8.	člen
V	skupnosti delavci, drugi delovni ljudje in občani:
—	usklajujejo razvoj socialnoskrbstvene dejavnosti,
—	določajo in usklajujejo naloge socialnega skrbstva in sodelujejo pri oblikovanju celovite socialne politike,
—	oblikujejo in spremljajo uresničevanje skupno dogovorjene politike v Skupnosti socialnega varstva Slovenije ter skrbijo za njeno izjavanje,
—	združujejo sredstva za uresničevanje tistih pravic v socialnem skrbstvu, ki si jih delovni ljudje in občani medsebojno jamčijo na območju SR Slovenije ne glede na dohodkovne možnosti posamezne občine,
—	določajo pogoje za solidarnostno združevanje sredstev in upravičenost prejemanja solidarnostnih sredstev, »
—	vklajujejo elemente za določanje cene storitev,
—	sprejemajo enotne minimalne kriterije in merila za pridobitev družbenih denarnih pomoči socialnega skrbstva,
—	sprejemajo enotne minimalne kriterije za socialnoskrbstvene storitve,
—	ustanavljajo posebne socialne zavode, ki so pomembni za vso republiko,
—	skrbijo za enotno vodenje evidence storitev in pomoči ter upravičencev do socialnoskrbstvenih storitev,
—	sprejemajo nomenklaturo storitev za področje socialnega skrbstva,
—	usmerjajo in pospešujejo študijsko, analitično in raziskovalno delo na področju socialnega skrbstva,
—	zagotavljajo pogoje za strokovno usposabljanje delavcev na področju socialnega skrbstva,
—	opravljajo zadeve v zvezi z javnimi pdoblastili, ki so jim dana z zakonom,
—	sodelujejo z organi družbenopolitičnih organizacij in z družbenopolitičnimi skupnostmi,
—	določajo svoje naloge na področju ljudske obrambe in družbene samozaščite ter ustrezno odgovornost in organiziranost,
—	opravljajo druge naloge, ki jih na skupnost pre-n'vijo občinske skupnosti, pa tudi naloge, ki jih določa zakon, drugi predpisi, ta samoupravni sporazum in
statut skupnosti.
9.	člen
Delavci, delovni ljudje in občani, organizirani v skupnostih socialnega skrbstva, se povezujejo v Skupnost socialnega varstva Slovenije, da bi oblikovali celovito politiko socialnega varstva kot bistveno sestavino' socialne varnosti delavcev, delovnih ljudi in obča---
Skladno z dogovorjeno politiko in s samoupravnim sporazumom o skupnih izhodiščih za zagotavljanje socialne varnosti v SR Sloveniji delavci, delovni ljudje in občani v Skupnosti socialnega varstva Slovenije s področja socialnega skrbstva Slovenije oblikujejo in usklajujejo zlasti:
—	skupna izhodišča za programe zagotavljanja socialne varnosti in za solidarnostno združevanje sredstev za uresničevanje teh programov,
—	obseg socialnoskrbstvenih pravic,
—	pogoje, kriterije in merila za uveljavljanje socialnoskrbstvenih pomoči,
—	prednostne naloge,
—	postopek za uvajanje novih socialnoskrbstvenih pravic.
III.	OSNOVE DRUŽBENOEKONOMSKIH ODNOSOV
10.	člen	" >
Uporabniki in izvajalci skupno in enakopravno
planirajo socialnoskrbstveno dejavnost, sprejemajo programe socialnega skrbstva ter se sporazumevajo o svojih pravicah, obveznostih in odgovornostih tako, da uveljavljajo enakopraven družbenoekonomski položaj.
Poleg ugotovljenih trenutnih in razvojnih potreb uporabniki in izvajalci upoštevajo pri planiranju socialnoskrbstvene dejavnosti in tudi potrebe, ki izhajajo iz planiranih dolgoročnih usmeritev družbenoekonomskega in socialnega razvoja ter 12 potreb razvoja družbenoekonomskih odnosov, zahtev splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite.
11.	člen
Delavci, delovni ljudje in občani, združeni v skupnosti, s smernicami za plan in z elementi za sklepanje samoupravnega sporazuma o temeljih plana opredeljujejo potrebe na področju socialnega skrbstva.
Uporabniki in izvajalci, združeni v skupnosti, planirajo razvoj socialnega skrbstva:
—	z določanjem elementov- za sklepanje samoupravnega sporazuma o temeljih plana skupnosti;
—	s sprejemanjem samoupravnega sporazuma o temeljih plana skupnosti,
—	s sprejemanjem srednjeročnega plana skupnosti,
—	s sprejemanjem dolgoročnega plana razvoja socialnega skrbstva.
12.	' člen
Delavci, delovni ljudje in občani, združeni v skupnosti, sprejemajo srednjeročni plan za obdobje petih let, ki zajema celoten splet družbenoekonomskih odnosov, letni plan, s katerim določijo naloge, ukrepe in nosilce njihovega izvajanja v posameznem letu, ter dolgoročni plan za obdobje desetih let in več.
13.	člen
Samoupravno planiranje v skupnosti se začne s sklepom o pripravi plana, ki ga sprejme skupščina
skupnosti, in teče po postopku in na način, kot ju določa statut skupnosti. V skupnosti je odgovoren za pripravo plana odbor za razvojne in splošne zadeve, ki pripravi delovni program ter določi roke za pripravo plana.
Odbor za razvojne in splošne zadeve pripravi stroko .ne podlage za oblikovanje elementov za samoupravni sporazum o temeljih plana skupnosti.
14.	člen
S samoupravnim sporazumom o temeljih plana skupnosti uporabniki in izvajalci opredeljujejo in usklajujejo potrebe po socialnoskrbstvenih storitvah in pomočeh.
Samoupravni sporazum iz prejšnjega odstavka tega člena oblikujejo uporabniki in izvajalci na podlagi elementov za pripravo samoupravnega sporazuma o temeljih plana. Elemente za sporazum o temeljih plana sprejemajo uporabniki in izvajalci ter jih prek svojih delegatov in po poprejšnji uskladitvi v skupnosti socialnega varstva usklajujejo v skupščini skupnosti.
Predlog za uskladiteV socialnoskrbstvenih elementov obravnavajo ustanoviteljice Skupnosti socialnega varstva Slovenije in o njem sprejmejo stališče. Predlog je usklajen, ko skupščina Skupnosti socialnega varstva Slovenije ugotovi, da z njim soglašajo vse ustanoviteljice.
15.	člen
Potem ko so se izrekli o osnutku samoupravnega sporazuma o temeljih plana skupnosti, delavci, delovni ljudje in občani v temeljnih organizacijah združenega dela ter v drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih, določijo delegati v skupščini predlog samoupravnega sporazuma.
16.	člen
Za uresničevanje zagotovljenega obsega pravic in storitev (v nadaljnjem besedilu: zagotovljeni program) združujejo v Skupnosti socialnega skrbstva Slovenije delavci, delovni ljudje in občani sredstva po načelu medsebojne solidarnosti. Obseg potrebnih solidarnostnih sredstev za zagotovljeni program, način združevanja teh sredstev, pogoje in merila združevanja oziroma upravičenost do solidarnostnih sredstev določa samoupravni sporazum o temeljih plana skupnosti.
17.	člen
S samoupravnim sporazumom o temeljih plana se uporabniki in izvajalci tudi dogovorijo, katere skupne naloge bodo uresničevali v skupnosti.
Za naloge skupnega pomena, ki jih uresničujejo v Skupnosti socialnega skrbstva Slovenije, delavci, delovni ljudje in občani združujejo sredstva: po načelu vzajemnosti prek občinskih skupnostih.
18.	člen
Združena solidarnostna sredstva in sredstva za skupne naloge razporedi skupščina skupnosti s finančnim načrtom po posameznih nalogah v skladu s spreje-Lmi planskimi akti, ob koncu leta pa z zaključnim računom ugotovi porabo teh sredstev.
Združena sredstva, ki presegajo dogovorjeni obseg Se po zaključnem računu skupnosti poračunajo pri obveznosti do združevanja sredstev v naslednjem letu.
16.	člen
Na podlagi samoupravnega sporazuma o temeljih plana sprejemajo uporabniki in izvajalci plan skupnosti, v katerem določajo zlasti:
—	politiko in dlje razvoja sodalnega skrbstva y skupnosti,
—	naloge, obveznosti in sredstva, prikazana po sestavinah samoupravnega sporazuma o temeljih plana,
—	naloge, ki jih prevzame skupnost na podlagi drugih sporazum..», dogovorov in predpisov, ter ukrepe in sredstva za njihovo izpolnitev,
—	organizacijske, kadrovske in materialne ukrepe za uresničitev samoupravnega sporazuma o temeljih plana.
20.	člen
Pravice in obveznosti iz samoupravnega sporazuma o temeljih plana 'skupnosti veljajo za podpisnike sporazuma.
Stopnjo usklajenosti samoupravnega sporazuma,
n j egovo veljavnost ter število udeležencev, ki so pristopili k samoupravnemu sporazumu o temeljih plana skupnosti ter sprejeli obveznosti iz sporazuma, ugotavlja skupščina skupnosti.
Za obveznost', ki jih morajo udeleženci samoupravnega sporazuma o temeljih plana skupnosti uresničevati na podlagi zakona, velja, da skupščina skupnosti v primeru, ko k samoupravnemu sporazumu o temeljih plana skupnosti ne pristopijo vsi udeleženci, pozove vse, ki ga niso podpisali, naj ponovno razpravljajo o planskem aktu in ga sprejmejo. Ce tudi po tem pozivu ne sprejmejo predloženega akta vsi udeleženci, skupščina skupnosti pozove skupščino Skupnosti socialnega varstva Slovenije, naj da Skupščini SR Slovenije pobudo za izdajo zakona, ki bo zavezal tudi nepodpisnike samoupravnega sporazuma o temeljih plana skupnosti, da izpolnijo zakonsko določene obveznosti na področju socialnega skrbstva.
21.	člen
Če nastanejo na področju socialnega skrbstva motnje zaradi nepredvidenih sprememb v gibanju dohodka pri uporabnikih in zaradi tega združevanje sredstev ne dosega v -amoupravnem sporazumu predvidenega obsega m dinamike, sprememb pri kadrovskih in prostorskih zmogljivosti izvajalcev, sprememb potreb socialnoskrbstvenih storitev in pomoči, sprejme skupščina skupnosti ustrezne ukrepe, ki so zlasti na-slednj i:
—	omejitev programa na minimalni obseg,
—	prenehanje uresničevanja nekaterih nalog,
—	spremembe normativov in standardov in znižanje povračil izvajalcem.
Če ni mogoče uresničiti planskih nalog in če motenj, ki so nastale, ni mogoče odpraviti s sprejetimi ukrepi, obvesti skupščina udeležence sporazuma in Skupnost socialnega varstva Slovenije.
IV.	SAMOUPRAVNA ORGANIZIRANOST 1. Skupščina
22.	člen
Skupnost upravlja skupščina skupnosti.
Skupščino sestavljata zbor uporabnikov in zbor izvajalcev.
Delegate v zbor uporabnikov delegirajo zbori uporabnikov občinskih skupnosti, delegate v zbor izvajalcev pa zbori izvajalcev občinskih skupnosti.
23.	člen
Skupščina ima 130 delegatskih mest, in to 65 v zboru uporabnikov in 65 v zboru izvajalcev.
Vsaka občinska skupnost ima po eno delegatsko mesto v zboru uporabnikov in v zboru izvajalcev skupščine skupnosti.
Način delegiranja delegatov v skupščinska zbora določijo občinske skupnosti v svojih samoupravnih splošnih aktih.
24.	člen
Zbor uporabnikov in zbor izvajalcev na skupni seji izvolita predsednika skupščine in njegovega namestnika, enakopravno v obeh zborih pa vsak svojega predsednika in namestnika.
Mandat predsednikov in njihovih namestnikov iz prvega odstavka tega člena traja 2 leti, pri čemer so lahko še enkrat ponovno izvoljeni.
25.	člen
Predsednik skupščine zastopa in predstavlja skupnost.
Njegove naloge podrobneje določa statut skupnosti.
26.	člen
V skupščini delegati:
—	spremljajo in usklajujejo politiko na področju socialnega skrbstva,
—	določajo predlog samoupravnega sporazuma o temeljih plana skupnosti,
—	sprejemajo statut in druge samoupravne splošne akte,
—	sprejemajo finančni načrt, zaključni in periodični račun skupnosti,
—	sprejemajo programe in načrte dela skupnosti,
—	sklepajo družbene dogovore in samoupravne sporazume,
—	opravljajo druge naloge, določene z zakoni in statutom skupnosti.
27.	člen
Skupščina sprejema odločitve na sejah svojih zborov.
Zadeve, o katerih odločajo delegati v skupščini, potem ko so se o njih izrekli delavci, delovni ljudje in občani v temeljnih organizacijah združenega dela in v drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih, zadeve, o katerih odločajo delegati v skupščini na skupni seji obeh zborov, zadeve, o katerih odločata oba zbora enakopravno, in zadeve, o katerih odloča posamezni zbor samostojno, določa statut skupnosti.
2.	Skupni organi
28.	člen
Skupščina oblikuje skupne organe uporabnikov in izvajalcev, ki skrbijo za izpolnjevanje stalnih skupnih nalog ter za pripravo predlogov, ki so v njeni pristojnosti.
Skupni organi so stalni in občasni.
Predsednika in člane stalnih skupnih organov izvoli skupščina izmed delegatov obeh zborov za mandatno dobo štirih let. Člani skupnih organov so lahko po izteku mandatne dobe ponovno izvoljeni še za eno mandatno dobo.
29.	člen
Stalna skupna organa skupščine sta:
—	odbor za razvojne in splošne zadeve,
—	odbor za svobodno menjavo dela.
30.	člen
Odbor za razvojne in splošne zadeve:
—	spremlja razmere in usmerja razvoj na področju socialnega skrbstva v SR Sloveniji, skupščini pr dlaga posamezne rešitve ali daje pobudo za sistemsko ureditev posameznih vprašanj, seznanja skupščino skupnosti s problematiko uresničevanja politike socialnega skrbstva,
—	pripravlja predloge samoupravnih sporazumov o temeljih plana, planov in finančnih programov ter drugih planskih dokumentov skupnosti ter skrbi za njihovo uresničevanje,
—	pripravlja predloge samoupravnih sporazumov in drugih samoupravnih splošnih aktov ter drugih sklepov in ukrepov (razen s področja svobodne menjave dela), o katerih se uporabniki in izvajalci sporazumevajo v skupščini,
—	pripravlja predloge samoupravnih splošnih aktov, ki jih skupnosti predlagajo druge samoupravne organizacije, skupnosti in organi,
—	skrbi za uresničevanje družbenih dogovorov, samoupravnih sporazumov, drugih samoupravnih splošnih aktov, sklepov in ukrepov, ki jih je sprejela skupščina skupnosti,
—	zagotavlja sodelovanje z ustreznimi organi Skupščine SR Slovenije, z družbenopolitičnimi organizacijami, s Skupnostjo socialnega varstva Slovenije, z drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi, z družbenimi organizacijami in društvi,
—	pripravlja predloge kriterijev za izbiro kandidatov za opravljanje posameznih funkcij in drugih zadolžitev v skupnosti in v njenih organih ter evidentira kadre za opravljanje posameznih funkcij in zadolžitev,
—	spremlja delo skupne strokovne službe,
—	opravlja druge naloge, za katere ni izrecno določeno, da sodijo v pristojnost drugega skupnega organa, ter druge naloge, za katere ga pooblasti skupščina skupnosti.
31.	člen
Odbor za svobodno menjavo dela:
—	pripravlja predloge normativov in standardov za storitve, ki so predmet svobodne menjave dela;
—	pripravlja predloge meril za cene storitev oziroma povračila za opravljanje dejavnosti, ki so podlaga za sklepanje samoupravnih sporazumov o svobodni menjavi dela med uporabniki in izvajalci;
—	pripravlja predloge vsebinskih izhodišč in načrte aktivnosti za sklepanje samoupravnih sporazumov o svobodni menjavi dela med uporabniki in izvajalci;
—	daje mnenja, ali so cene storitev v skladu s samoupravnim sporazumom o skupnih osnovah in merilih za uresničevanje svobodne menjave dela na področju zavodskega varstva odraslih oseb in v organizacijah za usposabljanje ter v skladu ž veljavnimi normativi in standardi;
—	pripravlja predloge samoupravnih sporazumov o svobodni menjavi dela za organizacije, ki opravljajo storitve skupnega pomena za vso republiko, in spremembe cen storitev za te organizacije;
—	spremlja uresničevanje sporazumov o svobodni menjavi dela in o ugotovitvah poroča skupščini skupnosti ter predlaga ustrezne ukrepe;
—	opravlja druge naloge po pooblastilu skupščine
skupnosti.
32.	člen
Delovanje in sestavo stalnih skupnih organov določa statut skupnosti.
33.	člen
Za proučevanje določenih vprašanj ali za izpolnitev določenih nalog in sklepov lahko skupščina imenuje občasne organe.
S sklepom o imenovanju občasnega skupnega organa skupščina določi sestavo, naloge in trajanje mandata članov in predsednika.
34.	člen
Skupni organi so za svoje delo odgovorni skupščini.
3.	Svet socialnega skrbstva
35.	člen
Za odločanje o pritožbah na delo in odločbe organov občinskih skupnosti, ki jih ti organi izdajajo v posameznih zadevah pri opravljanju javnih pooblastil, ki so jim zaupana z zakonom, ter za odločanje v sporih o krajevni pristojnosti med temi organi oblikuje skupščina skupnosti svet socialnega skrbstva Skupnosti socialnega skrbstva Slovenije.
4.	Odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito
36.	člen
Odbor za ljudsko obbrambo in družbeno samozaščito v skladu s posebnim aktom skupnosti opravlja naloge skupnega pomena s področja ljudske obrambe in družbene samozaščite ter organizira in usmerja delo skupnosti v izjemnih razmerah.
Delo in sestavo odbora podrobneje dolo#S statut skupnosti.
5.	Odbor za dodeljevanje priznanj
37.	člen
Odbor odloča o dodeljevanju priznanj posameznikom, skupnostim, organizacijam in društvom na področju socialnega skrbstva.
Sestavo, organizacijo in pristojnosti odbora določata statut in poseben pravilnik.
6.	Posebno sodišče združenega dela
38.	člen
Za odločanje v sporih, ki zadevajo samoupravne pravice in obveznosti iz družbenoekonomskih in drugih samoupravnih odnosov na področju socialnega skrbstva, ki nastajajo v občinskih in republiški skupnosti ali med temi skupnostmi ter v sporih, ki zadevajo materialne pravice, občanov v občinskih skupnostih, občinske skupnosti socialnega skrbstva skupaj z občinskimi skupnostmi s področja zdravstva in socialnega varstva, ustanovijo skupno posebno sodišče združenega dela.
Pristojnosti posebnega sodišča združenega dela, Pravice in obveznosti ustanoviteljev ter druga pomembna vprašanja podrobneje določa akt o njegovi ustanovi tvL
V.	NADZOR NAD DELOM SKUPNOSTI
39.	člen
Delavci, drugi delovni ljudje in občani nadzorujejo delo skupnosti prek svojih delegatov v skupščini in v njenih organih.
40.	člen
Nadzorstvo nad uvel j avlj ahj em pravic, nad izvajanjem sprejete politike, nad izvajanjem sprejetih pianov, programov, in nalog, nad oblikovanjem in uporabo sredstev ter nad delom organov skupnosti in njene strokovne službe opravlja odbor samoupravne delavske kontrole.
Delo in sestavo odbora določa podrobneje statut skupnosti in pravilnik o organizaciji in delu odbora samoupravne delavske kontrole.
VI.	POSTOPEK UVELJAVLJANJA MATERIALNIH PRAVIC V SOCIALNEM SKRBSTVU
41.	člen
Postopek za uveljavljanje materialnih pravic v socialnem skrbstvu določajo v skladu z zakonom o socialnem skrbstvu statut in drugi samoupravni splošni akti skupnosti.
Organi občinske skupnosti, ki so pristojni za odlo-č .je o upravičenosti posameznika in njegovih družinskih članov' do posameznih materialnih pravic v socialnem skrbstvu, odločajo v skladu s samoupravnimi splošnimi akti iz prvega odstavka tega člena ter v skladu s samoupravnimi splošnimi akti občinske skupnosti, ki opredeljujejo zlasti oblike materialnih pomoči v občini, ...ogoje za uveljavitev pravice do teh pomoči ter obveznosti in odgovornosti prejemnikov materialne pomoči.
VII.	SODELOVANJE Z DRUŽBENOPOLITIČNIMI
ORGANIZACIJAMI, DRUŽBENOPOLITIČNIMI SKUPNOSTMI IN OBČINSKIMI SKUPNOSTMI SOCIALNEGA SKRBSTVA
42.	člen
Pri svojem delu skupnost sodeluje z družbenopolitičnimi organizacijami in družbenopolitičnimi skupnostmi.
43.	člen
Sodelovanje z družbenopolitičnimi skupnostmi in z družbenopolitičnimi organizacijami se razvija na podlagi določil zakonov, družbenih dogovorov, samoupravnih sporazumov in drugih dokumentov, zlasti pa:
—	z izmenjavo mnenj, stališč, informativnih, dokumentacijskih in drugih gradiv,
—	s sodelovanjem predstavnikov družbenopolitičnih skupnosti in organizacij na sejah organov skupnosti,
—	s sodelovanjem delegatov skupnosti na sejah
organov družbenopolitičnih skupnosti in organizacij,
—	z ustanavljanjem skupnih delovnih teles za proučevanje posameznih vprašanj in zadev, ki so skupnega pomena.
44.	člen
Prek svojih organov in strokovne službe skupnost spremlja delo občinskih skupnosti in jim nudi potrebno strokovno pomoč, daje jim pobude in usmeritve za samoupravno sporazumevanje in dogovarjanje o enotni socialnoskrbstveni politiki in za uskla-
j eno izpolnjevanje nalog s tega področja.
, Skupnost redno obvešča občinske skupnosti o uresničevanju svojih programov ter poroča o delu in problematiki s področja socialnega skrbstva.
45.	člen
V zadevah širšega in skupnega• pomena sodeluje skupnost tudi s skupnostmi socialnega skrbstva na območju posebnih družbenopolitičnih skupnosti.
VIII.	SKUPNA STROKOVNA SLUŽBA
46.	člen
Za opravljanje strokovnih, administrativnih, tehničnih in tem podobnih del, ki so potrebna za nemoteno delo skupščine skupnosti in njenih organov, ustanovi skupnost skupaj z Zdravstveno skupnostjo Slovenije, Skupnostjo otroškega varstva Slovenije in Skupnostjo socialnega varstvd Slovenije, skupno strokovno službo.	^
47.	člen
Skupščina skupnosti daje soglasje k določbam statuta skupne strokovne službe, ki zadevajo izpolnjevanje nalog, zavoljo katerih je bila ustanovljena skupna strokovna služba, k programu njenega dela ter k razvidu del in nalog, ki jih opravlja skupna strokovna služba.
IX.	PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
48.	člen
Ta samoupravni sporazum je sklenjen, ko ga sprejmejo vse občinske skupnosti socialnega skrbstva, ter začne veljati, ko da nanj soglasje Skupščina SR
•enije in je objavljen v Uradnem listu SR Slove-
49.	člen
Z dnem uveljavitve tega sporazuma preneha veljati samoupravni sporazum o ustanovitvi Skupnosti socialnega skrbstva Slovenije (Uradni list SRS, št 19/76).
Št. 19-17-10-81-5
Ljubljana, dne 7. januarja 1982.
Predsednica skupščine Dolfka Boštjančič L r.
782.
Na podlagi 39. člena zakona o socialnem skrbstvu (Ur. 1. SRS, št. 35/78) in 7. člena samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Skupnosti socialnega skrbstva Slovenije (Ur. 1. SRS, št. 13/82) so delegati zbora uporabnikov in zbora izvajalcev skupščine Skupnosti socialnega skrbstva Slovenije z enakopravnim glasovanjem dne 7. januarja 1982. leta sprejeli
STATUT
SKUPNOSTI SOCIALNEGA SKRBSTVA SLOVENIJE
I.	SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
Delavci, drugi delovni ljudje in občani, organizirani v občinskih skupnostih socialnega skrbstva (v nadaljnjem besedilu: občinske skupnosti) se prek teh skupnosti združujejo v Skupnost socialnega skrbstva
Slovenije (v nadaljnjem besedilu: skupnost), da bi tako določali in sklajevali politiko na področju socialnega skrbstva v SR Sloveniji ter uresničevali naloge, ki jih terjajo širši interesi, in naloge, ki terjajo širšo solidarnost delovnih ljudi.
2.	člen
Ta statut ureja odnose med uporabniki in izvajalci, določa naloge skupnosti, samoupravno organiziranost, družbeno planiranje, delo skupnosti v izjemnih razmerah, nadzor nad njenim delom, javnost .dela uveljavljanje materialnih pravic, naloge skupne strokovne službe ter postopek za sprejem statutarnih določil in način sprejemanja drugih samoupravnih splošnih aktov skupnosti.
3.	člen
Ime skupnosti je: »Skupnost socialnega skrbstva Slovenije« in je pravna oseba.
Sedež skupnosti je v Ljubljani.
4.	člen
Skupnost ima štampiljko okrogle oblike z besedilom- »Skupnost socialnega skrbstva Slovenije, Ljubljana«.
5.	člen
Delo skupnosti je javno.
TI. DEJAVNOST SKUPNOSTI
6.	člen
V skupnosti uporabniki in izvajalci skupno in enakopravno odločajo o opravljanju dejavnosti socialnega skrbstva v skladu s skupnimi interesi in možnostmi, določajo obseg pravic in način njihovega uresničevanja, določajo politiko razvoja in pospeševanja socialnega skrbstva ter uresničujejo druge skupne intAese.
7.	člen
Dejavnost skupnosti je zavedena v sodnem registru.
III.	SAMOUPRAVNA ORGANIZIRANOST
1.	Skupščina
Pristojnosti skupščine
8.	člen
Skupnost upravlja skupščina.
Skupščina- ima naslednja pooblastila in odgovornosti:
—	določa, spremlja in usklajuje politiko razvoja in pospeševanja socialnoskrbstvene dejavnosti,
—	sprejema plan, programe in načrte dela skupnosti,
—	sprejema finančni načrt, zaključni račun in periodične obračune skupnosti,
—	sprejema poročilo o delu skupnosti,
—	sprejema statut in druge samoupravne splošne akte skupnosti,
—	sklepa družbene dogovore in samoupravne sporazume,
—	sprejema sklepe in akte, ki zadevajo naloge skupnosti na področju ljudske obrambe in družbene samozaščite,
—	voli in razrešuje predsednike in namestnike predsednika skupščine in njenih zborov ter predsednike in člane skupnih organov,
—	izreka priznanja organizacijam združenega dela, samoupravnim skupnostim in posameznikom za izjemne dosežke na področju socialnega skrbstva,
—	ustanavlja socialne zavode, ki so pomembni za vso republiko, in uresničuje ustanoviteljske pravice,
—	daje soglasje k statutu in drugim samoupravnim splošnim aktom skupne strokovne službe, »
—	daje pobude za sprejem predpisov in aktov s področja socialnega skrbstva,
—	opravlja druge naloge, določene z zakonom, družbenimi dogovori, s samoupravnimi sporazumi, tem statutom in z drugimi samoupravnimi splošnimi akti.
Pravice, obveznosti in odgovornosti delegatov
9.	člen
Delegati v skupščini imajo pravice, obveznosti in odgovornosti, ki jih določajo ustava, zakon, ta statut in poslovnik o delu skupščine.
10.	člen
Delegati imajo pravico in dolžnost:
—	da se udeležujejo sej skupščine in da na. sejah izražajo stališča zborov skupščin občinskih skupnosti, ki so jih delegirali,
—	da predlagajo, oblikujejo in sprejemajo stališča in sklepe skupščine,
—	da usklajujejo stališča v skladu s širšimi družbenimi interesi delavcev, drugih delovnih ljudi in občanov v SR Sloveniji,
:— da tvorno sodelujejo pri delu skupščine in njenih organov,
—	da občinske skupnosti obveščajo o delu skupščine in njenih organov,
—	da predlagajo v obravnavo skupščini oziroma njenim organom vprašanja, ki zadevajo njihovo delo, izpopolnjevanje zakonov in drugih aktov v zvezi s sprejetimi programi in sklepi skupščine,
—	da so izvoljeni v organe skupnosti.
11.	člen
Pri zavzemanju stališč o vprašanjih, o katerih odloča skupščina, ravnajo delegati v skladu s smernicami in temeljnimi stališči občinskih skupnosti, ki so jih delegirale, pa tudi v skladu s skupnimi in splošnimi družbenimi potrebami in interesi, vendar so pri izrekanju in glasovanju samostojni.
12.	člen
Delegati so za svoje delo v skupščini odgovorni zborom skupščin občinskih skupnosti, ki so jih delegirale.
Predsednik skupščine
13.	člen
Skupščina ima predsednika skupščine in namestnika, ki ju skupščina izvoli izmed svojih delegatov za dobo dveh let.
14.	člen
Predsednik skupščine:
—	predstavlja in zastopa skupnost,
—	skrbi za sodelovanje skupnosti s Skupščino SR Slovenije in njenimi organi,' š samoupravnimi interesnimi skupnostmi, z družbenopolitičnimi organizacijami, z družbenimi organizacijami in društvi,
—	skrbi za izpolnjevanje sklepov skupščine,
—	podpisuje sklepe in druge akte, ki jih sprejema skupščina,
—	spremlja delo organov skupnosti in organov skupščine skupnosti,
—	opravlja druge naloge po pooblastilu skupščine.
Predsednik je za svoje delo odgovoren skupščini.
15.	člen
Namestnik predsednika skupščine nadomešča predsednika z vsemi pooblastili, če je le-ta zadržan in ne more opravljati svojih dolžnosti
Sklicevanje sej skupščine
16.	člen
Skupščina dela in odloča na sejah.
Skupščina se sestaja po potrebi.
17.	člen
Sejo skupščine sklicuje in vodi predsednik. Predsednik skliče sejo na svojo pobudo, če to zahteva najmanj tretjina delegatov zbora uporabnikov ali zbora izvajalcev, pristojni skupni organ skupščine ali organ skupnosti.
Sejo posameznega zbora skupščine sklicuje in vodi predsednik zbora.
Če predsednik v 15 dneh po prejemu zahteve ne skliče seje, jo skliče predlagatelj.
18.	člen
Seja skupščine mora biti sklicana mesec dni pred zasedanjem. Če je seja skupščine sklicana v krajšem roku, vendar ne v roku, krajšem od 15 dni, mora biti to v vabilu za sejo posebej obrazloženo.
19.	člen
Delo skupščine podrobneje ureja poseben poslovnik.
Način sporazumevanja v skupščini
20.	člen
Skupščina skupnosti sprejema odločitve na sejah zborov.
21.	člen
Na skupni seji obeh zborov delegati:
—	oblikujejo politiko in obravnavajo problematiko na področju socialnega skrbstva,
—	obravnavajo osnutke in predloge zakonov s področja socialnega skrbstva in socialnega varstva ter dajejo pobude in predloge za spremembe in dopolnitve teh zakonov,
—	volijo in razrešujejo predsednika in namestnika predsednika skupščine ter predsednike in člane skupnih organov in organov skupnosti,
—	volijo delegacijo za skupščino Skupnosti socialnega varstva Slovenije,
—	sprejemajo ugotovitvene sklepe o sprejetju samoupravnih splošnih aktov skupnosti oziroma aktov, h katerim pristopa skupnost,
—	dajejo soglasje k statutu in drugim samoupravnim splošnim aktom skupne strokovne službe ter k imenovanju vodje te službe,
—	obravnavajo pripombe, mnenja in poročila organov družbenopolitičnih skupnosti, družbenopolitičnih organizacij, Skupnosti socialnega varstva Slovenije in drugih republiških samoupravnih interesnih skupnosti v zvezi z delom skupnosti,
—	sprejemajo poslovnik skupščine,
—	uresničujejo ustanoviteljske pravice do posebnih socialnih zavodov,
—	določajo naloge, organiziranost in odgovornost skupnosti na področju ljudske obrambe in družbene samozaščite,
—	izrekajo priznanje organizacijam združenega dela oziroma posameznikom za izjemne dosežke na področju socialnega skrbstva,
—	obravnavajo poročila, informacije in drugo gradivo o delu skupnosti, njenih organov, strokovne službe ter o uresničevanju posameznih zakonov in samoupravnih splošnih aktov,
—	opravljajo druge naloge, ki jih določajo zakon, ta sporazum, statut skupnosti in drugi samoupravni splošni akti, pa tudi druge naloge, ki so v pristojnosti skupščine in zanje ni izrecno določeno, da jih obravnava posamezni zbor samostojno ali da o njih odločata oba zbora enakopravno.
22.	člen
Enakopravno in ločeno v obeh zborih delegati:
—	opredeljujejo, usklajujejo in planirajo skupne in celotne družbene potrebe in interese na področju socialnega skrbstva,
—	določajo predlog samoupravnega sporazuma o temeljih plana skupnosti,
—	sprejemajo plan skupnosti,
—	sprejemajo statut skupnosti in druge samoupravne splošne akte skupnosti,
—	sprejemajo samoupravne splošne akte in druge akte, h katerim pristopa skupnost,
—	sprejemajo program dela skupnosti in program razvoja dejavnosti socialnega skrbstva,
—	sprejemajo finančni načrt ter zaključni račun in periodični obračun skupnosti,
—	sprejemajo metodologijo za oblikovanje elementov za pripravo samoupravnih sporazumov o temeljih planov skupnosti socialnega skrbstva,
—	oblikujejo enotna merila svobodne menjave dela na področju socialnoskfbstvene dejavnosti,
—	določajo pogoje za solidarnostno združevanje sredstev in za upravičenost do solidarnostnih sredstev,
—	sprejemajo enotne kriterije in merila za pridobitev družbenih denarnih pomoči socialnega skrbstva,
—	usklajujejo elemente za določanje cene storitev,
—	sprejemajo nomenklaturo storitev na področju socialnega skrbstva,
—	opravljajo druge naloge, za katere je pristojna skupnost po zakonu in drugih predpisih ter samoupravnih splošnih aktih.
23.	člen
Delegati vsakega zbora samostojne:
—	volijo predsednika zbora in njegovega namestnika,
—	sprejemajo programe svojega dela.
—	ustanavljajo svoje odbore, komisije in druga delovna telesa,
—	opravljajo druge zadeve, za katere je pristojen posamezen zbor po zakonu in drugih predpisih ter samoupravnih splošnih aktih.
24.	člen
■ Po predhodnem izjavljanju delavcev, delovnih ljudi in občanov v temeljnih organizacijah združenega deia in v drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih odločajo delegati v skupščini o samoupravnem sporazumu o temeljih plana skupnosti in o samoupravnih splošnih aktih, s katerimi delavci, delovni ljudje in občani urejajo materialne pravice.
25.	člen
Odločitve in sklepi skupščine o zadevah, o katerih odločajo delegati v skupščini na skupni seji obeh zborov, so sprejeti, če je zanje glasovala večina vseh, delegatov obeh zborov.
Odločitve in sklepi skupščine, o katerih odločata oba zbora enakopravno, so sprejeti, če jih je v enakem besedilu sprejela večina vseh delegatov v vsakem zboru.
Odločitve in sklepi, o katerih odloča posamezen zbor samostojno, so sprejeti, če je zanje glasovala večina delegatov tega zbora.
26.	člen
Glasovanje v skupščini je javno.
27.	člen
Ce samoupravni splošni akt, drugi akt ali sklep ni bil sprejet v enakem besedilu v obeh zborih, zbora nadaljujeta obravnavo in znova glasujeta o spornih vprašanjih, potem ko sta dobila obširnejšo razlago in utemeljitev pripravljalen akta ali sklepa.
Zbora lahko skleneta, da tedaj, ko zasedata ločeno, poslušata obrazložitev skupaj in da bosta sporna vprašanja obravnavala skupaj, preden bosta v zborih o njih glasovala ponovno.
28.	člen
Ce se zbora tudi po ponovnem glasovanju ne sporazumeta o spornem besedilu, se začne usklajevalni postopek. V ta namen zbora določita skupno komisijo, v katero izvoli vsak zbor po 3 člane. Člani skupne komisije izvolijo izmed sebe predsednika komisije.
29.	člen
Predsednika zborov obvestita skupno komisijo o neusklajenih stališčih in o spornih vprašanjih ter sporazumno s člani komisije določita čas njenega dela.
30.	člen
Komisija obravnava sporno vprašanje z namenom, da bi uskladila stališča in sestavila skupni predlog ter ga predložila zboroma v sprejem.
Skupni predlog je sprejet, ko z njim soglaša večina članov komisije vsakega zbora.
31.	člen
Ce v skupni komisiji ni doseženo soglasje večine predstavnikov ali če tudi po usklajevanju takoj po prekinitvi seje oziroma kasneje zbora ne sprejmeta
sporazumnega predloga komisije, se odločitev o zadevi
odloži do naslednje seje skupščine, s tem da skupščina zadevo vrne skupščinam občinskih skupnosti z dopolnilnimi obrazložitvami in utemeljitvami ter z besedilom predloga, ki ga je sporazumno pripravila komisija.
32.	člen
Če zbora po ponovni obravnavi in glasovanju na naslednji seji, skupščine ne sprejmeta predloga akta ali sklepa o zadevi, o kateri sta pristojna enakopravno odločati, se predlog odloži z dnevnega reda.
Isti predlog je mogoče ponovno uvrstiti na dnevni red na predlog posameznega zbora ali na predlog pristojnega skupnega organa skupščine skupnosti.
33.	člen
Če v zadevah, ki so bistvenega pomena za uresničevanje skupnih interesov, ni doseženo soglasje obeh zborov tudi po usklajevalnem postopku, skupščina skupnosti predlaga Skupščini SR Slovenije, da začasno uredi to vprašanje.
2.	Skupni organi
34.	člen
Za opravljanje stalnih skupnih nalog ter za izpolnjevanje sprejetih sklepov oblikuje skupščina stalne ali občasne skupne organe uporabnikov in izvajalcev.
Predsednika in člane stalnih skupnih organov izvoli skupščina za dobo 4 let.
35.	člen
Za opravljanje določenih nalog, uresničevanje odločitev skupščine skupnosti in za spremljanje posameznih vprašanj lahko skupščina oblikuje občasne skupne organe. Sestavo, delovno področje in trajanje mandatne dobe občasnih skupnih organov določi skupščina s sklepom o imenovanju organa.
36.	člen
Skupni organi delajo in odločajo na sejah.
Skupni organi sklepajo veljavno, če je na seji prisotna večina članov.
Sklep je sprejet, če je zanj glasovala večina članov skupnega organa.
37.	člen
Skupni organi so za svoje delo odgovorni skupščini.
38.	člen
Delo sjalnega skupnega organa vodi predsednik, ki ga za dobo 4 let imenuje skupščina izmed svojih delegatov.
Predsednik skupnega organa opravlja zlasti naslednje naloge:
—	sklicuje in vodi seje,
—	podpisuje sklepe in druge akte organa,
—	skrbi za izpolnjevanje sklepov skupščine in organa.
39.	člen
Stalna skupna organa skupščine sta:
—	odbor za razvojne in splošne zadeve;
—	odbor za svobodno menjavo dela.
40.	člen
Odbor za razvojne in splošne zadeve:
— spremlja stanje in usmerja razvoj na področjih socialnega skrbstva v SR Sloveniji ter daje skupščini predloge in pobude za posamezne rešitve ali za
sistemsko ureditev posameznih vprašanj in obvešča skupščino skupnosti o uresničevanju politike socialnega skrbstva;
—	pripravlja predloge samoupravnih sporazumov o temeljih plana, planov in finančnih programov; drugih planskih dokumentov skupnosti ter skrbi za njihovo uresničevanje;
—	pripravlja predloge samoupravnih sporazumov in drugih samoupravnih splošnih aktov ter drugih sklepov in ukrepov (razen s področja svobodne menjave dela), o katerih se uporabniki in izvajalci sporazumevajo v skupščini;
—- pripravlja predlogu samoupravnih splošnih aktov, ki jih skupnosti predlagajo druge samoupravne organizacije, skupnosti in organi;
—	skrbi za uresničevanje družbenih dogovorov, samoupravnih sporazumov, drugih samoupravnih splošnih aktov, sklepov in ukrepov, ki jih je sprejela skupščina skupnosti;
—	zagotavlja sodelovanje z ustreznimi organi Skupščine SR Slovenije, družbenopolitičnimi organizacijami, s Skupnostjo socialnega varstva Slovenije, z drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi, z družbenimi organizacijami in društvi;
—	pripravlja predloge kriterijev za izbiro kandidatov za opravljanje posameznih funkcij in drugih zadolžitev v skupnosti in njenih organih ter evidentira kadre za opravljanje posameznih funkcij in zadolžitev;
—	spremlja delo skupne strokovne službe;
—	opravlja druge naloge, za katere ni izrecno določeno, da sodijo v pristojnost drugega skupnega organa, pa tudi druge naloge, za katere ga pooblasti skupščina skupnosti.
Odbor ima predsednika in 10 članov.
41.	člen
Odbor za svobodno menjavo dela:
—* pripravlja predloge normativov in standardov za storitve, ki so predmet svobodne menjave dela;
—	pripravlja predloge meril, za cene storitev oziroma povračil za opravljanje dejavnosti, ki so podlaga za sklepanje samoupravnih sporazumov o svobodni iVienjavi dela med uporabniki in izvajalci;
—i pripravlja predloge vsebinskih izhodišč in načrte aktivnosti za sklepanje samoupravnih sporazumov o svobodni menjavi dela med uporabniki in izvajalci;
—	daje mnenje, ali so cene storitev v skladu z veljavnimi normativi in standardi ter v skladu s samoupravnim sporazumom o skupnih osnovah in merilih za uresničevanje svobodne menjave dela na področju zavodskega varstva odraslih oseb in v organizacijah za usposabljanje;
—	pripravlja predloge samoupravnih sporazumov o svobodni menjavi dela za izvajalske organizacije, ki opravljajo storitve skupnega pomena za vso republiko, in predloge za spremembo cen storitev teh organizacij ;
—	spremlja uresničevanje sporazumov o svobodni menjavi dela in o ugotovitvah poroča skupščini skupnosti ter predlaga ustrezne ukrepe;
—	opravlja druge naloge po pooblastilu skupščine
skupnosti.
Odbor ima predsednika in 10 elanov.
42.	člen
Podrobnejše določbe o delu skupnih organov vsebuje poslovnik skupščine.
3.	Svet socialnega skrbstva
43.	člen
Svet socialnega skrbstva Skupnosti socialnega skrbstva Slovenije odloča o ugovorih na delo in o pritožbah na odločbe pristojnih organov občinskih skupnosti, ki jih v zvezi s pravicami, obveznostmi in pravnimi koristmi posameznikov izdajajo ti organi pri opravljanju javnih pooblastil, ki so jim zaupana z zakonom.
Svet socialnega skrbstva odloča tudi v sporih o kn.jevni pristojnosti organov občinskih skupnosti v vseh zadevah, o katerih so ti organi pristojni odločati, naj že, gre za opravljanje javnih pooblastil v duhu prejšnjega odstavka tega člena, ali za uveljavljanje materialnih pravic v skladu s samoupravnimi splošnimi- akti občinske skupnosti.
Svet socialnega skrbstva ima predsednika, 6 članov in enako število namestnikov.
Predsednika, člane sveta in njihove namestnike izvoli skupščina skupnosti za mandatno dobo 4 let in so lahko po izteku mandata ponovno izvoljeni še za eno mandatno dobo.
4.	Odbor za podeljevanje priznanj
44.	člen
Odbor za podeljevanje priznanj razpravlja in odloča o predlogih za podelitev priznanj za izjemne dosežke in dolgoletno delo na področju dejavnosti socialnega skrbstva v SR Sloveniji.
Odbor izvoli skupščina in ima predsednika in 4 člane.
45.	člen
Priznanja je mogoče podeliti za pomembnejše dosežke pri razvijanju dejavnosti socialnega skrbstva, socialne politike in socialnega dela.
Kandidate za podelitev priznanja lahko predlagajo občinske skupnosti socialnega skrbstva, centri za socialno delo, socialno-humanitarne organizacije in društva ter druge organizacije in skupnosti s področja socialno-skrbstvene dejavnosti.
Predlogi za podelitev priznanj morajo biti pripravljeni po postopku in merilih, določenih s posebnim pravilnikom o podeljevanju priznanj, ki ga sprejme skupščina skupnosti.
>	IV. DRUŽBENO PLANIRANJE
47.	člen
Nosilci družbenega planiranja na področju socialnega skrbstva so delavci, delovni ljudje in občani, združeni v skupnostih socialnega skrbstva.
Delavci, delovni ljudje in občani uresničujejo pravico in dolžnost planiranja v skupnosti socialnega skrbstva tako, da sklepajo samoupravne sporazume o temeljih plana skupnosti in dogovore o temeljih plana SR Slovenije, da sprejemajo plane skupnosti in skrbijo za njihovo nemoteno uresničevanje.
48.	člen
Skupnost planira dolgoročni, srednjeročni in letni razvoj socialnega skrbstva.
Dolgoročni razvoj načrtuje skupnost za obdobje 10 ali več let. Srednjeročni plan sprejema skupnost za obdobje 5 let, letni plan pa za obdobje 1 leta.
49.	člen
Planiranje v skupndsti se začne s sklepom o pripravi plana, ki ga sprejme skupščina skupnosti. Sklep skupščine določa roke, do katerih morajo biti pripravljeni planski akti, in organ, ki je odgovoren za pripravo plana.
50.	člen
Odbor za razvojne in splošne zadeve je odgovoren za pripravo plana.
Odbor pripravi delovni program za pripravo plana, določi roke za posamezna opravila in njihove nosilce.
51.	člen
Odbor za razvojne in splošne zadeve pripravi strokovne podlage za oblikovanje elementov za sklepanje samoupravnega sporazuma o temeljih plana skupnosti, potem ko jih je uskladil v Skupnosti socialnega varstva Slovenije.
Elemente iz 1. odstavka tega člena določa sklep skupščine skupnosti.
52.	člen
Elemente za sporazum iz prejšnjega člena sprejemajo delavci, delovni ljudje in občani kot udeleženci samoupravnega sporazuma o temeljih plana skupnosti ter jih prek svojih delegatov usklajujejo v skupščini skupnosti.
53.	člen
Delavci, delovni ljudje in občani, združeni v skupnosti kot uporabniki, sprejemajo zlasti elemente, s katerimi določajo:
—	vrsto, obseg in kakovost socialnoskrbstvenih storitev in pomoči, ki jih v skladu s-, svojimi potrebami zagotavljajo v skupnosti,
—	pogoje in merila - za zagotavljanje socialnoskrbstvenih storitev in pomoči, '
—	prostorske in kadrovske zmogljivosti,
—	sredstva, ki jih bodo združevali za uresničitev sprejetih programov.
54.	člen
Delavci, delovni ljudje in občani, združeni v skupnosti kot izvajalci, sprejemajo zlasti elemente, s katerimi določajo:
—	vrsto in obseg storitev, ki jih opravljajo v skladu z zmogljivostmi, kadrovskimi možnostmi in veljavnimi normativi (in standardi) za opravljanje socialnoskrbstvenih storitev;
—	predloge za morebitne spremembe veljavnih normativov in standardov obenem s prikazom vpliva teh sprememb na kvaliteto in ceno storitev,
—	merila za določitev cene storitev oziroma povračil za posamezne programe storitev.
55.	člen
Samoupravni sporazum o temeljih plana skupnosti obsega zlasti:
—	program storitev, potrebnih za uresničitev skupnih nalog v skupnosti ter zneske, ki jih udeleženci po načelu vzajemnosti prispevajo v ta namen;
—	program, za katerega udeleženci združujejo sredstva po načelu solidarnosti, merila in kriterije za uveljavitev pravic do solidarnosti ter zneske, ki jih udeleženci prispevajo oziroma prejemajo v ta namen;
—	program predvidenih objektov obenem z navedbo lokacije, zmogljivosti in z določitvijo roka dograditve ter višine sredstev, ki jih udeleženci združujejo v ta namen;
—	skupna izhodišča za določanje osnov in meril za cene storitev oziroma povračil za opravljene programe storitev ali za določeno socialnoskrbstveno dejavnost;
—	sredstva, ki so potrebna za izpolnjevanje nalog skupnosti;
—	način zagotavljanja sredstev ter ukrepe za preprečevanje motenj pri izpolnjevanju sprejetih .obveznosti;
—	postopek in način vračila oziroma poračuna presežkov sredstev, potrebnih za izvedbo sprejetih programov;
—	način nadzora nad uresničevanjem sporazuma.
56.	člen
Samoupravni sporazum o temeljih plana skupnosti sprejmejo delavci, delovni ljudje in občani v temeljnih organizacijah združenega dela, drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih.
57.	člen
Na podlagi sprejetega samoupravnega sporazuma o temeljih plana skupnosti sprejmejo uporabniki in izvajalci v skupščini skupnosti plan skupnosti, ki vsebuje zlasti:
—	politiko in srednjeročne cilje razvoja socialno-skrbst.vene dejavnosti;
—	naloge, obveznosti in sredstva, prikazane skladno s samoupravnim sporazumom o temeljih plana skupnosti;
—	naloge, ki jih prevzema skupnost na podlagi drugih zakonov, družbenih dogovorov in samoupravnih sporazumov ter potrebna sredstva za njihovo izpolnitev;
—	organizacijske, kadrovske in materialne ukrepe za uresničitev samoupravnega sporazuma o temeljih plana.
58.	člen
Za pripravo in sprejem dolgoročnega plana smiselno veljajo določbe tega statuta o pripravah in sprejemanju srednjeročnega plana.
V.	DELO V IZJEMNIH RAZMERAH .
>	59. člen
Skupnost sprejme svoj obrambni načrt in uresničuje druge pravice in dolžnosti na področju ljudske obrambe in družbene samozaščite.
V skladu z zakonom in obrambnimi načrti ter sklepi družbenopolitične skupnosti skupnost organizira in neposredno opravlja priprave za delo v vojni, skrbi za varnost in reševanje ljudi in materialnih dobrin ob vojnih akcijah, ob naravnih in drugih hudih nesrečah ter v drugih izrednih razmerah, zagotavlja sredstva za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito ter opravlja druge naloge, pomembne za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito,
60. člen
Za načrtne in učinkovite obrambne priprave skupno.; L; je pristojna skupščina.
Skupščina določa načrt obrambnih priprav, upoštevaje pri tem svoje razvojne načrte oziroma programe dela ter svoje naloge v neposredni vojni nevarnosti in vojni.
61 člen
Za neposredno opravljanje nalog s področja ljudske obrambe in družbene samozaščite izvoli skupščina odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito.
Odbor ima 7 članov.
Člani odbora so predsednik skupščine in predsednika zborov, predsednika odborov za razvojne in splošne zadeve in svobodno menjavo dela, predsednik sveta socialnega skrbstva in tajnik skupščine skupnosti.
Predsednik odbora je vsakokratni predsednik skupščine.
62.	člen
Odbor ima -naslednje naloge:
—	sprejema in dopolnjuje obrambni načrt skupnosti;
—	usklajuje obrambne priprave skupnosti z obrambnimi pripravami republiškega komiteja za zdravstveno in socialno varstvo, republiških samoupravnih interesnih skupnosti in občinskih skupnosti;
—	organizira obrambno vzgojo delavcev občinskih strokovnih služb in centrov za socialno delo ter jih seznanja z njihovimi dolžnostmi v vojnih razmerah;
—	skrbi za varnostne.in varstvene ukrepe v pripravah na ljudsko obrambo in družbeno samozaščito;
—	zagotavlja pomoč odborom za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito občinskih skupnosti pri izpolnjevanju njihovih nalog;
—	opravlja druge naloge s področja ljudske obrambe in družbene samozaščite v skladu z zakonom.
63.	člen
Ce nastopijo izjemne razmere, skupnost prilagodi svoje delo načrtom za delo v teh razmerah in ukrene vse potrebno za nemoteno delo ter za odstranitev po-. sledic.
Da bi skupnost zagotovila usklajeno in učinkovito načrtovanje dela v izjemnih razmerah, se pove- „ ■zuje z drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi ter z družbenimi in družbenopolitičnimi organizacijami.
64.	člen
Skupnost s samoupravnim sporazum;-.,	ijih
planov in z drugimi planskimi akti zagotovi sredstva, ki jih potrebuje za delo - izjemnih razmerah.
VI.	NADZOR NAD DELOM SKUPNOSTI
66.	člen
Delavci, drugi delovni ljudje in občani nadzorujejo delo skupnosti prek svojih delegatov v skupščini in v njenih organih.
66. člen
Nadzorstvo nad uveljavljanjem pravic, uresničevanjem sprejete politike, planov, programov in nalog, nad oblikovanjem in uporabo sredstev pa tudi nad delom organov skupnosti in njene strokovne službe opravlja odbor samoupravne delavske kontrole.
67.	člen
Odbor samoupravne delavske kontrole nadzira zlasti:
—	uresničevani e sprejete politike skupnosti;
—	uresničevanje samoupravnega sporazuma o ustanovitvi skupnosti, statuta in, drugih samoupravnih splošnih aktov skupnosti;
—	uveljavljanje samoupravnih sporazumov in družbenih dogovorov, katerih udeleženec je skupnost;
—	izpolnjevanje sklepov skupščine in njenih organov;
—	združevanje, uporabo in razpolaganje s sredstvi skupnosti;
-— obveščanje delegatov o vprašanjih, ki so pomembna za odločanje;
—	delo skupne strokovne službe;
—	druge naloge, določene z zakoni oziroma s samoupravnimi splošnimi akti skupnosti.
68.	člen
Odbor ima 11 članov.
Člani odbora ne morejo biti hkrati delegati v
skupščini skupnosti.
69.	člen
Člane odbora volijo in odpokličejo občinske skupnosti.	,
Skupščina skupnosti s sklepom ugotovi, da so člani odbora izvoljeni.
Mandat članov odbora traja 4 leta. Ista oseba je lahko največ dvakrat zapored izvoljena za člana odbora.
70.	člen
Delo odbora vodi predsednik, ki ga na prvi seji izmed sebe izvolijo člani odbora.
71.	člen
Delo, organizacijo in sestavo odbora za samoupravni nadzor podrobneje ureja pravilnik o organizaciji in delu odbora samoupravne delavske kontrole skupnosti.
VII.	JAVNOST DELA
72.	člen
Skupnost mora zagotoviti redno, pravočasno, resnično in popolno obveščanje javnosti o celotnem delovanju skupnosti, o vprašanjih, problematiki, stanju in razvoju socialnoskrbstvene dejavnosti, o delovanju delegatskega sistema in samoupravljanja, o delu skupne strokovne službe, o uporabi sredstev, s katerimi upravlja skupnost, in o drugih zadevah, pomembnih za obveščanje javnosti.
73.	člen
Predstavniki družbenopolitičnih skupnosti, družbenopolitičnih organizacij, samoupravnih interesnih skupnosti, društev, krajevnih skupnosti in organizacij združenega dela imajo pravico prisostvovati na sejah skupščine in njenih organov ter z dovoljenjem predsednika sodelovati v razpravi in izražati svoja. mnenja; nimajo pa pravice odločanja.
Na seje skupščine in njenih organov so redno vabljeni tudi predstavniki tiska in drugih sredstev javnega obveščanja.
74.	člen
Za redno obveščanje javnosti o delu skupnosti je odgovoren predsednik skupščine.
75.	člen
Samoupravni sporazum o ustanovitvi skupnosti, njen statut ter drugi pomembni akti in sklepi skupnosti se objavijo v Uradnem listu SR Slovenije.
VIII.	POSTOPEK ZA UVELJAVLJANJE
IN VALORIZACIJO MATERIALNIH POMOČI
76.	člen
Postopek za uveljavljanje materialnih pravic in za valorizacijo materialnih pomoči v socialnem skrbstvu določata statut in poseben pravilnik o postopku, ki ga v skladu z zakonom in tem statutom sprejme skupščina skupnosti.
Pravilnik o postopku določa postopek za uveljavljanje pravic do materialnih pomoči v socialnem skrbstvu, ki jih imajo občani na podlagi zakona o socialnem skrbstvu, tega statuta in drugih samoupravnih splošnih aktov pristojne občinske skupnosti.
Pravilnik o postopku določa tudi poseben, skrajšani postopek za valorizacijo materialnih pomoči.
77.	člen
O pravici posameznika in njegovih družinskih članov do materialne pomoči odločajo samoupravni organi občinske skupnosti, ki jih določa statut občinske skupnosti.
Le izjemoma, v nujnih primerih in ob pogojih,' ki jih določa statut ali drug samoupravni splošni akt občinske skupnosti, odloči c pravici posameznika in njegovih družinskih članov do materialne pomoči in -dividualni poslovodni organ oziroma predsednik kolegijskega poslovodnega organa pristojnega centra za socialno delo, ki pa mora svojo odločitev predložiti v odobritev pristojnemu organu občinske skupnosti n. njegovi prvi seji.
78.	člen
V	postopku sodelujejo socialni delavci in drugi strokovni delavci centra za socialno delo, ki vodijo pripravljalni postopek in opravljajo druga dela in opravila v skladu s tem statutom, pravilnikom o postopku ter v skladu s samoupravnimi splošnimi akti občinske skupnosti.
79.	člen
V	postopku so pristojni organi občinske skupnosti in delavci, ki sodelujejo v postopku, dolžni spoštovati zlasti naslednja temeljna načela postopka:
—	načelo zakonitosti,
—	načelo materialne resnice,
—	načelo varstva pravic občana in pomoči občanu v postopku;
—	načelo sodelovanja občana v postopku;
—	načelo proste presoje dokazov;
—	načelo samostojnosti pri odločanju;
—	načelo učinkovitosti in ekonomičnosti postopka;
—	načelo pravnomočnosti.
Načela postopka podrobneje določa pravilnik o postopku.
80.	člen
Pristojni organ občinske skupnosti uvede postopek na zahtevo občana, ki meni, da je upravičen do materialne pomoči, na zahtevo zakonitega zastopnika občana, po uradni dolžnosti ali če to predlaga pristojna komisija ali drug organ krajevne skupnosti na območju katere živi občan, o katerega pravici do materialne pomoči je potrebno odločiti.
Brez pristanka krajevne skupnosti tudi ni mogoče ustaviti postopka, če je uvedbo postopka predlagal r. krajevna skupnost.
Krajevna skupnost tudi predloži poročilo o razmerah, v katerih živi občan, ter mnenje o upravičenosti občana do materialne pomoči, mnenje o obliki pomoči ipd.
81.	člen
Odločbo o pravici občana do materialne pomoči izda pristojni organ občinske skupnosti na podlagi dejstev, ugotovljenih v postopku.
Odločbo je potrebno izdati čimprej, biti pa mora vročena občanu najpozneje v roku 60 dni od dneva, ko je bil zahtevek vložen.
Rok iz prejšnjega odstavka je mogoče podaljšati le izjemoma, in to le v primerih, določenih v pravilniku o postopku. O podaljšanju roka je potrebno obvestiti občana in pristojno krajevno skupnost, če je bil postopek uveden na njen predlog.
Na odločbo pristojnega organa občinske skupnosti o materialni pomoči se ni mogoče pritožiti.
82.	člen
Občan, ki se ne strinja z odločbo pristojnega organa občinske skupnosti o njegovi pravici do materialne pomoči, lahko v roku 30 dni po prejemu odločbe uveljavlja sodno varstvo pred posebnim sodiščem združenega dela.
Sodno varstvo lahko uveljavlja občan tudi tedaj, če pristojni organ občinske skupnosti ni odločil o njegovem zahtevku v roku iz prejšnjega člena.
83.	člen
Ce pristojni organ občinske skupnosti, na odločbo katerega je bil pravočasno vložen predlog za uvedbo postopka za sodno varstvo pravice pred posebnim sodiščem združenega dela, ugodi zahtevi občana, ki uveljavlja sodno varstvo lahko dotlej, dokler spor ni končan, razveljavi ali spremeni svojo odločbo zavoljo enakih razlogov, kot bi jo lahko razveljavilo ali spremenilo posebno sodišče združenega dela.
• 84. člen
Valorizacijo materialnih pomoči je potrebno opraviti po uradni dolžnosti ter v skladu s sklepom skup-. ščine občinske skupnosti.
Upravičencem je potrebno vročiti pisno obvestilo o ugotovitvi nove višine materialne pomoči. Obvestilo podpiše individualni poslovodni organ ali predsednik kolegijskega poslovodnega organa krajevno pristojnega centra za socialno delo.
Ce se upravičenec ne strinja z ugotovitvijo o novi višini materialne pomoči, pristojni organ občinske skupnosti izda odločbo o ugotovitvi nove višine materialne pomoči.
Proti odločbi iz prejšnjega odstavka lahko občan uveljavlja sodno varstvo v skladu z 82. členom tega statuta.
IX.	SKUPNA STROKOVNA SLUŽBA
85.	člen
Za opravljanje strokovnih, administrativnih, tehničnih in tem podobnih del, ki so potrebna za nemoteno delovanje skupščine skupnosti in njenih organov, ustanovi skupnost skupaj z Zdravstveno skupnostjo Slovenije, Skupnostjo otroškega varstva Slovenije in
Skupnostjo socialnega varstva Slovenije skupno strokovno službo.
Opravljanje določenih del lahko skupnost zagotovi tudi z dogovorom z drugo skupnostjo, organizacijo ali upravnim organom.
86.	čk
Skupščina skupnosti daje soglasje k določbam statuta skupne strokovne službe, ki zadevajo izpolnjevanje nalog, zaradi katerih je bila delovna skupnost skupne strokovne službe ustanovljena, k programu njenega dela, k razvidu del in nalog, ki jih opravlja skupna strokovna služba, ter k imenovanju vodje skupne strokovne službe.
87.	člen
Skupna strokovna služba:
—* pripravlja osnutke in predloge letnih in srednjeročnih planov socialnega skrbstva ter samoupravnih splošnih aktov, mnenj, soglasij, priporočil in stališč, ki jih sprejema skupščina skupnosti in njeni organi;
—	uresničuje samoupravne 'splošne akte in sklepe skupščine ter njenih organov;
—	pripravlja analize, informacije in poročila o izpolnjevanju nalog in urejanju druge problematike socialnega skrbstva ter jih posreduje pristojnim organom skupnosti;
—	zagotavlja strokovno pomoč občinskim skupnostim pri planiranju socialnega skrbstva, uveljavljanja svobodne menjave dela in v pravnih in finančnih zadevah občinskih skupnosti;
—	pripravlja strokovne podlage za odločanje v svetu socialnega skrbstva Slovenije;
—	opravlja finančno-računovodska dela za potrebe skupnosti;
—	opravlja administrativna in tehnična dela za potrebe organov skupnosti;
—	opravlja druge naloge v skladu s samoupravnim sporazumom.
88.	člen
Pravice, obveznosti in odgovornosti skupne strokovne službe ureja samoupravni sporazum, ki ga sklenejo delavci delovne "Skupnosti skupne strokovne službe s skupnostjo in drugimi skupnostmi iz 85. člena tega statuta.
Delavci delovne skupnosti strokovne službe pridobivajo . dohodek iz celotnega prihodka, ki ga delovna skupnost ustvari s svobodno menjavo dela. Razmerje pri pridobivanju dohodka določa samoupravni sporazum o medsebojnih pravicah, obveznostih, in odgovornostih med strokovno službo in samoupravnimi interesnimi skupnostmi.
X. POSTOPEK ZA SPREJEM STATUTA IN DRUGIH SAMOUPRAVNIH SPLOŠNIH AKTOV SKUPNOSTI
89.	člen
Statut skupnosti sprejme skupščina z enakopravnim glasovanjem obeh zborov.
90.	člen
Osnutek statuta pripravi pristojni skupni organ skupščine skupnosti in ga predloži v obravnavo skup-, ščini skupnosti.
Skupščina sprejme osnutek statuta, ki ga nato pošlje v obravnavo občinskim skupnostim.
91.	člen
Pripombe, predloge, mnenja in stališča iz javne obravnave pregleda organ iz 90. člena tega statuta in pripravi predlog ^tatuta za sprejem v skupščini skupnosti.
92.	člen
Postopek za sprejem drugih samoupravnih splošnih aktov skupnosti je enak postopku za sprejem statuta, če delegati skupščine skupnosti ne odločijo, da je možen glede na vsebino in pomen akta tudi drugačen postopek.
,	93. člen
Spremembe in dopolnitve statuta je mogoče uveljaviti po postopku, ki velja za njegov sprejem.
XI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
94.	člen
Dokler ne bo ustanovljeno posebno sodišče združenega dela ?a področje socialnega skrbstva, lahko občan v skladu z 82. členom tega statuta uveljavlja sodno varstvo svoje pravice pred pristojnim splošnim sodiščem združenega dela.
95.	člen
Na območjih, kjer še niso ustanovljeni, centri za socialno delo, opravlja naloge, ki jih ima po tem statutu in pravilniku o postopku center za socialno delo oziroma njegovi strokovni delavci, strokovna služba občinske skupnosti oziroma njeni strokovni delavci. Naloge, ki jim ima individualni poslovodni organ oziroma predsednik kolegijskega poslovodnega organa centra za socialno delo. pa opravlja vodja strokovne službe občinske skupnosti.
96.	člen
Ta statut je sprejet, ko ga sprejme skupščina skupnosti, veljati pa začne, ko da nanj soglasje Skupščina SR Slovenije in ko je objavljen v Uradnem listu SRS.
97.	člen
Za razlago določil tega statuta je pristojna skupščina skupnosti.
98.	člen
Z dnem uveljavitve tega statuta preneha veljati statut Skupnosti socialnega skrbstva Slovenije (Uradni list SRS, št 19/76).
St. 23-11-2-81-5
Predsednica skupščine
Dolfka Boštjančič L r.
783.
Na podlagi 40. člena zakona o družbenem varstvu otrok (Uradni list SRS, št. 35/79) sklenejo delavci,
drugi delovni ljudje in občani, organizirani v občinskih skupnostih otroškega varstva
SAMOUPRAVNI SPORAZUM o ustanovitvi Skupnosti otroškega varstva Slovenije
L SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
S tem sporazumom delavci, drugi delovni ljudje in občani, organizirani v občinskih skupnostih otroškega varstva, ustanavljajo (prek njih) Skupnost otroškega varstva Slovenije (v nadaljevanju: skupnost), da bi prek nje ter po načelih solidarnosti in vzajemnosti zagotavljali pogoje in združevali sredstva za uresničevanje programa, ki je skupnega pomena za družbeno varstvo otrok v SR Sloveniji.
2.	člen
S tem sporazumom delavci, drugi delovni ljudje in občani določajo:
—	cije združevanja v skupnost in njene naloge,
—	programe dejavnosti skupnega pomena.
—	planiranje v skupnosti,
—	osnove družbenoekonomskih odnosov skupnosti,
—	samoupravno organiziranost skupnosti,
—	sodelovanje s predstavniki družbenopolitičnih skupnosti in družbenopolitičnih organizacij,
—	soustanoviteljstvo Skupnosti socialnega varstva Slovenije ter
—	pravice in odgovornosti strokovne službe.
II.	CILJ.I ZDRUŽEVANJA V SKUPNOST IN NJENE NALOGE
3.	člen
Delavci, drugi delovni ljudje in občani, ustanovitelji skupnosti, se združujejo zavoljo razvoja družbenega varstva otrok v SR Sloveniji in da bi postopno izenačevali pogoje za življenje in razvoj celotnih rodov otrok.
S tem sporazumom ustanovitelji skupnosti določajo zlasti naslednje cilje:
—	varstvo materinstva in pomoč pri opremi novorojenca.
—	zagotovitev socialne varnosti otroka in družine,
—	zagotovitev dogovorjenega obsega vzgoje in
varstva predšolskih otrok,
—	pospeševanje razvoja vzgojnovarstvene dejavnosti.
4.	člen
Za dosego ciljev, določenih v prejšnjem členu tega sporazuma, delavci, drugi delovni ljudje in občani v skupnosti zlasti:
—	ugotavljajo skupne potrebe po družbenem varstvu otrok,
—	določajo program skupnih nalog družbenega varstva otrok,
—	združujejo sredstva za uresničevanje programa skupnih nalog družbenega varstva otrok,
—	določajo pogoje in merila za solidarnostno zagotavljanje zagotovljenega programa vzgoje in varstva otrok ter za minimalni obseg denarnih pomoči,
—	oblikujejo enotna merila za uresničevanje svobodne menjave dela na področju družbenega varstva- otrok,
—	določajo osnove standardov in normativov za opravljanje vzgojno-izobraževalnih storitev,
—	sodelujejo pri sprejemanju družbenega dogovora o temeljih planov SR Slovenije,
—	usklajujejo interese in se skupaj z delavci, drugimi delovnimi ljudmi in občani, organiziranimi v drugih samoupravnih interesnih skupnostih, ki opravljajo naloge na področju socialnega varstva povezujejo v Skupnost socialnega varstva Slovenije,
—	sodelujejo v Skupnosti socialnega varstva Slo-' v eni j e in se povezujejo s predstavniki družbenopolitičnih skupnosti in družbenopolitičnih organizacij,
—	določajo naloge skupnosti na področju ljudske obrambe in družbene samozaščite,
—	določajo organiziranost in odgovornost skupnosti na področju ljudske obrambe in družbene samozaščite,
—	opravljajo druge naloge s področja družbenega varstva otrok.
III.	PROGRAMI DEJAVNOSTI SKUPNEGA POMENA
5.	člen
Dejavnost skupnosti je oblikovanje politike in sprejemanje programa razvoja na področju družbenega varstva otrok in opravljanje nalog, ki terjajo širšo solidarnost delovnih ljudi in občanov, ter drugih nalog, ki so skupnega pomena za družbeno varstvo otrok na območju SR Slovenije.
6.	člen
Družbeno varstvo otrok, ki ga uresničujemo v skupnosti, zajema:
—	zagotovljeni program in solidarnostne naloge,
—	program skupnih nalog družbenega varstva otrok.
7.	člen
Zagotovljeni programi in solidarnostne naloge zajemajo:
—	pripravo otrok na vstop v osnovno šolo v letu pred vstopom v osnovno šolo,
—	vzgojo in varstvo predšolskih otrok z motnjami v telesnem in duševnem razvoju,
—	zagotavljanje minimalnega obsega denarnih pomočL
8.	člen
Program skupnih nalog družbenega varstva otrok zajema:
—	varstvo materinstva ter nego in varstvo novorojenca, kar zajema nadomestilo osebnega dohodka za čas porodniškega dopusta in pomoč pri opremi novorojenca,
—	pospeševanje i razvoja vzgojno varstvene dejavnosti,
—	druge naloge, o katerih se sporazumevajo podpisniki.
9.	člen
Obseg in kakovost programov iz 7. in 8. člena tega samoupravnega sporazuma določijo delavci, drugi delovni ljudje in občani s samoupravnim sporazumom o temeljih plana skupnosti.
IV.	SAMOUPRAVNO PLANIRANJE V SKUPNOSTI
10.	člen
Delavci, drugi delovni ljudje in občani, ustanovitelji skupnosti planirajo razvoj družbenega varstva
otrok v skladu z dogovorjeno politiko in socialnovarstvenimi elementi s področja družbenega varstva otrok, ki so bili usklajeni v Skupnosti sociamega varstva Slovenije.
Predlog za uskladitev socialno-varstvenih elementov s področja družbenega varstva otrok pošlje Skup-nosti socialnega varstva Slovenije odbor za razvoj družbenega varstva otrok najmanj 60 dni pred sprejemanjem odločitev v skupščini skupnosti.
Predlog za usidaditev socialno-varstvenih elementov obravnavajo ustanoviteljice Skupnosti socialnega varstva Slovenije in o njem izoblikujejo stališče. Predlog je usklajen, ko skupščina Skupnosti socialnega varstva Slovenije ugotovi, da s predlogom soglašajo vse ustanoviteljice.
11.	člen
Delavci, drugi delovni ljudje in občani, združeni v skupnosti, planirajo razvoj družbenega varstva otrok:
—	z določanjem elementov za sklenitev samoupravnega sporazuma o temeljih plana skupnosti,
—	z določanjem predloga samoupravnega spora zuma o temeljih plana,
—	s sprejemanjem plana skupnosti,
—	s sprejemanjem dolgoročnega plana razvoja družbenega varstva otrok v SR Sloveniji.
12.	člen
Planiranje v skupnosti se začne s sklepom o pripravi plana, ki ga sprejme skupščina skupnosti, in teče po postopku ter na način, ki ju določa statut skupnosti.
V.	OSNOVE DRUŽBENOEKONOMSKIH ODNOSOV
13.	člen
Delavci, drugi delovni ljudje in občani, organizirani v občinskih skupnostih otroškega varstva, združujejo sredstva po načelu vzajemnosti in solidarnosti za uresničevanje programov skupnega pomena družbenega varstva otrok.
14.	člen
Uporabniki in izvajalci družbenega varstva otrok v skupnosti zagotavljajo zadovoljevanje skupnih potreb in usklajujejo medsebojne pravice in obveznosti do solidarnostnih sredstev v skladu s samoupravnim sporazumom o temeljih plana skupnosti.
Za uresničevanje usmeritev, dogovorjenih s samoupravnim sporazumom o temeljih plana skupnosti, sprejema skupnost letni delovni in finančni načrt ter druge planske dokumente.
15.	člen
Po načelih kontinuiranega planiranja delavci, drugi delovni ljudje in občani, združeni v skupnosti, spremljajo in analizirajo uresničevanje planov. Če ugotovijo, da plana navkljub dopolnilnim ukrepom ne bo mogoče uresničiti, sprejme skupščina skupnosti spremembe ali dopolnitve plana v skladu z ugotovljenimi realnimi možnostmi in pogoji ter z zakonom določenim obsegom zagotovljenih pravic.
16.	člen
Združena sredstva razporedi skupščina skupnosti s finančnim načrtom v skladu s sprejetimi planskimi akti, ob koncu leta pa z zaključnim računom ugotovi porabo sredstev.
Priliv sredstev, ki zaostaja za dogovorjenim obsegom ali pa ga presega, ugotovljen z zaključnim računom skupnosti, se poračuna pri obveznostih v naslednjem letu, če ni z zakonom drugače določeno.
17.	člen
Delegati v skupščini skupnosti po poprejšnjem izjavljanju delavcev, drugih delovnih ljudi in občanov v temeljnih organizacijah združenega dela in v drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih določijo predlog samoupravnega sporazuma o temeljih plana skupnosti. Delavci, drugi delovni ljudje in občani so dolžni s samoupravnim sporazumom o temeljih plana skupnosti sprejeti obveznosti in zagotoviti sredstva skupnosti za namene iz 13. člena tega sporazuma.
,	18. člen
Pravice in obveznosti iz samoupravnega sporazuma o temeljih plana skupnosti veljajo samo za podpisnike sporazuma.
Število udeležencev, ki so pristopili k samoupravnemu sporazumu o temeljih plana skupnosti ter sprejeli obveznosti, ugotavlja skupščina skupnosti.
Za obveznosti, ki jih morajo udeleženci samoupravnega sporazuma o temeljih plana skupnosti uresničevati na podlagi zakona, velja, da skupščina skupnosti tedaj, ko k samoupravnemu sporazumu o temeljih plana skupnosti ne pristopijo vsi, pozove vse, ki niso podpisali tega dokumenta, da ponovno razpravljajo o planskem aktu in ga sprejmejo. Ce tudi po tem pozivu ne sprejmejo predloženega akta vsi udeleženci, skupščina skupnosti predlaga skupščini Skupnosti socialnega varstva Slovenije, da sporoči Skupščini SR Sloveniji pobudo za izdajo zakona. Zakon tudi uredi, kako bodo vsi, ki niso podpisali samoupravnega sporazuma o temeljih plana skupnosti, izpolnjevali z zakonom določene obveznosti na področju družbenega varstva otrok.
VI.	SAMOUPRAVNA ORGANIZIRANOST SKUPNOSTI
1.	Skupščina skupnosti
19.	člen
Skupnost upravlja skupščina.
Skupščino sestavljata zbor uporabnikov in zbor izvajalcev.
Delegate v zbor uporabnikov delegirajo zbori uporabnikov občinskih skupnosti otroškega varstvEf. Delegate v zbor izvajalcev delegirajo zbori izvajalcev občinskih skupnosti otroškega varstva.
20.	člen
Vsaka občinska skupnost otroškega varstva ima po eno delegatsko mesto v zboru uporabnikov in v zboru izvajalcev skupščine skupnosti.
Zbor uporabnikov skupščine šteje 65 delegatov.
Zbor izvajalcev skupščine šteje 65 delegatov.
21.	člen
Zbor uporabnikov in zbor izvajalcev skupščine skupnosti izvolita izmed svojih delegatov predsednika in njegovega namestnika, oba zbora skupaj pa predsednika skupščine in njegovega namestnika. Predsednik skupščine predstavlja in zastopa skupnost ter opravlja druge naloge, ki so določene s statutom.
Mandat predsednikov zborov in njihovih namestnikov traja 2 leti, pri čemer jih je mogoče ponovno izvoliti še za nadaljnji 2 leti.
Mandat predsednika sKupščine in njegovega namestnika traja 2 leti, pri čemer ju je mogoče ponovno izvoliti še za nadaljnji 2 leti.
2.	Način in postopek sporazumevanja v skupščini
22.	člen
Skupščina sprejema odločitve na sejah svojih zborov.
Delegati v skupščini odločajo na skupni seji obeh zborov, enakopravno v obeh zborih in samostojno v posameznem zboru.
Zadeve, o katerih odločajo delegati v skupščini po poprejšnjem izjavljanju delavcev, drugih delovnih ljudi in občanov v temeljnih organizacijah združenega dela in v drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih, zadeve, o katerih odločajo delegati v skupščini, na skupni seji obeh zborov, zadeve, o katerih odločata oba zbora enakopravno, in zadeve, o katerih odloča posamezen zbor samostojno, določa statut skupnosti.
3.	Skupni organi skupščine
23.	člen
Skupščina skupnosti ima skupne organe uporabnikov in izvajalcev, ki skrbijo za izpolnjevanje njenih sklepov in za pripravo predlogov, ki so v njeni pristojnosti.
Člani skupnih organov so lahko samo delegati obeh zborov skupščine.
24.	člen
Skupni organi skupščine so stalni in občasni.
25.	člen
Stalna organa skupščine sta:
—	odbor za razvoj družbenega varstva otrok,
—	odbor za svobodno menjavo dela.
sti.
Sestavo skupnih organov določa statut skupno-
26.	člen
Odbor za razvoj družbenega varstva otrok zlasti:
—	uresničuje politiko ter izpolnjuje sklepe in odločitve skupščine;
—	spremlja in proučuje razvoj družbenega varstva otrok in predlaga oziroma uveljavlja ustrezne ukrepe;
—	pripravlja predlog samoupravnih splošnih aktov in sklepov, ki jih sprejema skupščina;
—	pripravlja predlog finančnega načrta skupnosti in skrbi za njegovo izpolnjevanje;
—	pripravi predlog zaključnega računa skupnosti;
—	usklajuje in spodbuja delo strokovnih institucij in posameznikov, ki naj zagotovijo uspešen razvoj predšolskih otrok;
—	spremlja, usklajuje in spodbuja ter pospešuje uveljavitev takih zasnov in tehnoloških rešitev, ki zagotavljajo naj večje učinke pri pridobivanju novih vzgojnovarstvenih zmogljivosti;
—	poroča skupščini o svojem delu;
—	opravlja druge naloge, ki mu jih zaupa skupščina skupnosti oziroma njena zbora.
Naloge iz prejšnjega odstavka tega člena ne zadevajo ožjega področja svobodne menjave dela, ki je v pristojnosti odbora za svobodno menjavo dela.
27.	člen
Odbor za svobodno menjavo dela zlasti:
—	uresničuje odločitve skupščine s področja svobodne menjave dela;
—	pripravlja strokovne podlage za oblikovanje samoupravnih sporazumov o svobodni menjavi dela;
—	pripravlja predloge enotnih osnov standardov in normativov za opravljanje vzgojnovarstvenega dela;
—	skrbi za usklajeno aktivnost pri sklepanju samoupravnih sporazumov o svobodni menjavi dela med uporabniki in izvajalci družbenega varstva otrok na republiški ravni;
—	spremlja sporazumevanje o svobodni menjavi dela;
—	poroča skupščini skupnosti in predlaga ustrezne ukrepe na področju svobodne menjave dela;
—	opravlja dru^e naloge s področja svobodne menjave dela med uporabniki in izvajalci družbenega
varstva otrok.
28.	člen
Za preučevanje določenih vprašanj ali za izpolnjevanje določenih nalog in sklepov lahko skupščina imenuje občasne organe.
S sklepom o imenovanju občasnega skupnega organa skupščina določi tudi sestavo, naloge in trajanje mandata članov.
4.	Samoupravna delavska kontrola skupnosti
29.	čim
Delavci, drugi delovni ljudje in občani nadzirajo
delo skupnosti prek svojih delegatov v skupščini.
Delegat skupščine opravlja 'samoupravno delavsko kontrolo v skladu s stališči občinske skupnosti otroškega varstva, ki ga je delegirala.
30.	člen
Skupnost ima odbor samoupravne delavske kontrole.
31.	člen
Člani odbpra ne morejo biti hkrati delegati v skupščini skupnosti.
Člane odbora volijo in odpokličejo občinske skupnosti otroškega varstva prek skupščine skupnosti.
Člani odbora izvolijo predsednika in namestnika predsednika odbora.
Mandat člana odbora traja 2 leti, član pa je lahko izvoljen največ dvakrat zapored.
32.	člen
Pravice, dolžnosti in odgovornosti odbora podrobneje določata statut skupnosti .ih pravilnik 'o delu
in nalogah odbora.
5.	Odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito
33.	člen
Skupnost ima odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito, ki šteje 7 članov.
Statut skupnosti in poseben splošni akt skupnosti podrobneje določata sestavo in pristojnosti odbora.
t 34. člen
Če bi nastopile Izjemne razmere (izredne razmere, neposredna vojna nevarnost, vojna),, mora skupnost prilagoditi svoje delo načrtom za delo v teh razmerah in ukreniti vse potrebno za nemoteno delo ter za odstranitev posledic takega stanja.
35.	člen
Skupnost se za usklajeno in učinkovito načrtovanje dela v izjemnih razmerah povezuje z drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi, z družbenimi in družbenopolitičnimi organizacijami ter s krajevnimi skupnostmi.
36.	člen
Skupnost mora v samoupravnem sporazumu o temeljih planov in v drugih planskih aktih zagotoviti tudi sredstva, potrebna za delo v izjemnih razmerah.
6.	Posebno sodišče združenega dela
37.	člen
. Za odločanje v sporih o samoupravnih pravicah in obveznostih, ki nastanejo v družbenoekonomskih in drugih samoupravnih odnosih v skupnosti, skupnost ustanovi skupaj z drugimi skupnostmi s področja zdravstva in socialnega varstva skupno posebno sodišče združenega dela.
38.	člen
Posebno sodišče združenega dela odloča predvsem
v sporih:
a)	ki izvirajo iz svobodne menjave dela v okviru
skupnosti;
b)	v zvezi s samoupravnimi odnosi v skupnosti
oziroma v statusnih sporih, ki nastajajo v skupnosti;	«
c)	v zvezi z obsegom pravic in obveznosti iz programov dejavnosti skupnega p.omena družbenega varstva otrok;
č) v zvezi z združevanjem in porabo združenih sredstev za programe dejavnosti skupnega pomena družbenega varstva otrok;
d)	v zvezi z izpolnjevanjem obveznosti iz družbenih dogovorov in samoupravnih sporazumov, katerih podpisnik je skupnost, in nastanejo med uporabniki in izvajalci družbenega varstva otrok.
VII.	SODELOVANJE Z DRUŽBENOPOLITIČNIMI
SKUPNOSTMI IN. DRUŽBENOPOLITIČNIMI ORGANIZACIJAMI
39.	člen
Skupnost sodeluje s Skupščino SR Slovenije prek skupščine Skupnosti socialnega varstva Slovenije, ko le-ta enakopravno odloča z zbori Skupščine SR Slovenije o zadevah s področja družbenega varstva otrok.
40.	člen
Oblike kontinuiranega sodelovanja skupnosti z družbenopolitičnimi skupnostmi in z družbenopolitičnimi organizacijami so zlasti:
—	izmenjava mnenj in stališč,
—	sodelovanje predstavnikov aruzoenopouuu-nih organizacij in družbenopolitičnih skupnosti na sejah skupščine skupnosti in sodelovanje delegatov skupščine skupnosti na sejah organov družbenopolitičnih skupnosti in družbenopolitičnih organizacij,
—	izmenjava informativnih, dokumentacijskih in drugih gradiv,
—	organiziranje javnih razprav.
VIII.	SOUSTANOVITELJSTVO SKUPNOSTI SOCIALNEGA VARSTVA SLOVENIJE
41.	člen
Skupnost je soustanoviteljica Skupnosti socialnega varstva Slovenije.
Delavci, drugi delovni ljudje in občani se prek občinskih skupnosti otroškega varstva v Skupnosti socialnega varstva Slovenije zlasti:
—	dogovarjajo o skupnih strokovnih podlagah za oblikovanje elementov za samoupravni sporazum o temeljih plana skupnosti,
—	usklajujejo s samoupravnim sporazumom elemente za samoupravne sporazume o temeljih planov, obseg pravic iz družbenega varstva otrok ter pogoje, kriterije in merila za njihovo uveljavljanje, programe pravic, za katere združujejo sredstva po načelu solidarnosti in Vzajemnosti, prednostne naloge na področju družbenega varstva otrok, uvajanje novih oblik družbenega varstva otrok in druge naloge, ki so skupnega pomena za celovito in usklajeno uresničevanje družbenega varstva otrok.
IX.	PRAVICE IN ODGOVORNOSTI STROKOVNE SLUŽBE
42.	člen
Administrativno-strokovna, finančno-računovod-ska in pomožna ter druga podobna dela, potrebna za nemoteno delo skupnosti in njenih organov, opravlja skupna strokovna služba.
Skupno stfokovno službo, ustanovijo Skupnost- otroškega varstva Slovenije, Skupnost socialnega varstva Slovenije, Skupnost socialnega skrbstva Slovenije in Zdravstvena skupnost Slovenije.
43.	člen-'
Z izjemo aktov, ki določajo neodtujlive pravice in dolžnosti delavcev skupne strokovne službe, daje skupščina skupnosti soglasje k samoupravnim aktom skupne strokovne službe.
44.	člen
Medsebojna razmerja med skupnostmi iz drugega odstavka 42. člena tega sporazuma in delavci skupne strokovne službe ureja samoupravni sporazum o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih.
45.	člen
Delavci skupne strokovne službe pridobivajo dohodek iz prihodka, ki ga ustvarijo na podlagi svobodne menjave dela.
Podrobnejše določbe o družbenoekonomskih, samoupravnih in drugih odnosih v skupni strokovni službi določijo delavci skupnfc strokovne službe s samoupravnim sporazumom o združevanju dela delavcev v skupno strokovno službo.
X.	PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
46.	člen
Če se število občin v SR Sloveniji spremeni, se s sklepom skupščine skupnosti spremeni tudi število delegatov v skupščini skupnosti.
47.	Sen
Ta samoupravni sporazum je sklenjen, ko skupščina skupnosti s sklepom ugotovi, da so ga sprejele vse občinske skupnosti otroškega varstva.
Ta samoupravni sporazum začne veljati, ko da nanj svoje soglasje Skupščina SR Slovenije in je objavljen v Uradnem listu SR Slovenije.
48.	člen
Z dnem, ko začne veljati ta sporazum, prenena veljati sporazum o ustanovitvi Zveze skupnosti otroškega varstva SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 14/76).
St. 19-12/32-82/4
Ljubljana, dne 6. januarja 1982.
Občinske skupnosti otroškega varstva v SR Sloveniji
,	784.
Na podlagi 45. člena zakona o družbenem varstvu otrok (Uradni list SRS, št. 35/79) je skupščina Skupnosti otroškega varstva Slovenije na seji zbora uporabnikov in zbora izvajalcev skupščine dne 6. januarja 1982 sprejela
STATUT
Skupnosti otroškega varstva Slovenije
I.	TEMELJNE DOLOČBE
1.	člen
Skupnost otroškega varstva Slovenije (v nadaljnjem besedilu: skupnost) je samoupravna interesna skupnost, v kateri delavci, delovni ljudje in občani usklajujejo interese in zagotavljajo pogoje za uresničevanje tistega dela družbenega varstva otrok, ki terja širšo solidarnost delavcev, delovnih ljudi in občanov, ter za uresničevanje drugih nalog, ki so skupnega pomena za družbeno varstvo otrok na območju SR Slovenije.
2.	člen
Upoštevaje poseben, družbeni pomen dejavnosti družbenega varstva otrok, ta statut določa:
—	status skupnosti,
—	dejavnost skupnosti,
—	samoupravno organiziranost, pravice, dolžnosti in odgovornosti organov skupnosti,
—	samoupravno delavsko kontrolo in nadzor ter ljudsko obrambo in družbeno samozaščito.
—	postopek samoupravnega planiranja,
—	položaj delovne skupnosti strokovne službe,
—	postopek za uveljavljanje denarnih in materialnih pravic,
—	javnost dela skupnosti,
—	postopek sprejemanja statuta in drugih samoupravnih splošnih aktov.
DL STATUSNE DOLOČBE
1.	Ime in sedež	\
3.	Sten
Skupnost posluje z imenom: Skupnost otroškega varstva Slovenije.
4.	člen
Sedež skupnosti je v Ljubljani.
Skupnost lahko spremeni sedež. Odločitev o spremembi sedeža sprejme skupščina skupnosti.
Sprememba sedeža se vpiše v sodni register.
5.	člen
Skupnost je vpisana v sodni register pri Temeljnem sodišču v Ljubljani, enota v Ljubljani.
2.	Štampiljka skupnosti
6.	člen
Skupnost ima in uporablja svojo štampiljko, ki je okrogle oblike s premerom 30 mm, na njenem zunanjem obodu pa je izpisano ime skupnosti.
Štampiljko iz prvega odstavka tega člena uporablja skupnost v pravnem prometu s tretjimi osebami in v drugih poslovnih ter korespondenčnih odnosih.	i
7.	člen
Število štampiljk, njihovo uporabo, način varovanja in uničevanja določi skupščina skupnosti.
3.	Zastopanje in predstavljanje
8.	člen
Skupnost predstavlja in zastopa predsednik skupščine skupnosti, v njegovi odsotnosti pa njegov namestnik.
Za zastopanje skupnosti v pravnem prometu lahko skupščina skupnosti pooblasti delavca strokovne službe skupnosti.
9.	člen
Pooblastilo za posamezno pravno opravilo in pooblastila za sklepanje pravnih poslov določi skupščina skupnosti predsedniku skupščine skupnosti in njegovemu namestniku.
10.	člen
Skupnost podpisuje predsednik skupščine skupnosti oziroma njegov namestnik ali pooblaščeni delavec strokovne službe skupnosti.
Pri poslovanju z banko in s službo družbenega knjigovodstva podpisujejo skupnost predsednik skupščine ali njegov namestnik oziroma pooblaščeni delavec in računovodja strokovne službe skupnosti.
III.	DEJAVNOST SKUPNOSTI
11.	Šen
Dejavnost skupnosti je družbeno varstvo otrok, ki je v nomenklaturi dejavnosti vodena pod šifro
1302L
Družbeno varstvo otrok zajema dejavnost in ukrepe, s katerimi zagotavljamo pogoje za varstvo materinstva, za razvoj, vzgojo in socialno varnost otrok, ter vzgojo m varstvo predšolskih otrok, določanje delovnih in razvojnih programov varstva matere, otroka in družine.
IV.	SAMOUPRAVNA ORGANIZIRANOST SKUPNOSTI
1.	Skupščina skupnosti <
12.	člen
Skupnost upravlja skupščina skupnosti, ki jo sestavljajo delegati zbora uporabnikov in zbora izvajalcev.
13.	člen
Skupščina skupnosti šteje 130 delegatov. Delegati izvolijo iz svojih vrst predsednika skupščine skupnosti in namestnika predsednika.
Mandat predsednika in njegovega namestnika traja 2 leti, pri čemer ju je mogoče ponovno izvoliti še za nadaljnji 2 leti.
14.	člen
Vsaka občinska skupnost otroškega varstva ima v
skupščini skupnosti delegata uporabnikov in delegata izvajalcev.
Zbor uporabnikov skupščine skupnosti šteje 65 delegatov.
Zbor izvajalcev skupščine skupnosti šteje 65 delegatov.
15.	člen
Delegati zbora updrabnikov skupščine skupnosti izvolijo iz svojih vrst predsednika in njegovega namestnika.
Delegati zbora izvajalcev skupščine skupnosti izvolijo iz svojih vrst predsednika in njegovega namestnika.
Mandat predsednika zbora uporabnikov oziroma zbora izvajalcev in njunih namestnikov traja 2 leti, pri čemer so lahko ponovno izvoljeni še za nadaljnji 2 leti.
16.	člen
Skupščina skupnosti sprejema odločitve na sejah. Delegati v skupščini skupnosti odločajo na skupni seji-obeh zborov, enakopravno v obeh zborih in samostojne v posameznem zbora.
2.	Pristojnosti skupščine in njenih zborov
M. Sra
r skupščini skupnosti delegati zlasti:
—	določajo predlog samoupravnega sporazuma o
temeljih planov družbenega varstva otrok v SR Sloveniji,
—	sprejemajo plan skupnosti,
—	določajo politiko na področju družbenega varstva otrok,
—	sestavljajo programe dela in razvoja ter jih predlagajo Članom skupnosti,
—	sprejemajo finančni načrt in zaključni račun skupnosti;
—	sklepajo družbene dogovore in samoupravne sporazume za izpolnjevanje nalog skupnosti,
—	sprejemajo statut, ter druge samoupravne splošne akte skupnosti,
—	volijo in razrešujejo predsednika in njegovega namestnika, predsednike skupnih organov skupščine skupnosti in njihove namestnike ter druge delavce, kot to določa ta statut,
—	sprejemajo stahsča, ki zadevajo interese'naših delavcev, začasno zaposlenih v tujini, in sklepe o izpolnjevanju konvencij,
—	dajejo priznanja organizacijam združenega dela in posameznikom za izjemne dosežke na področju otroškega varstva,
—	sklepajo o drugih zadevah, določenih z zakonom, s samoupravnim sporazumom o ustanovitvi, statutom in z drugimi predpisi ter s samoupravnimi splošnimi akti.
18.	člen
Na skupni seji - obeh zborov odločajo delegati skupščine skupnosti zlasti o:
—	sprejemanju samoupravnih splošnih aktov, ki jih ne sprejemajo enakopravno in ločeno v obeh zborih ali samostojno v zborih,
—	določanju politike ria področju družbenega varstva otrok,
—	določanju skupnih in vseh družbenih potreb in interesov družbenega varstva otrok,
—	obveznostih in pravicah, ki jih ima skupnost kot udeleženec sporazuma o ustanovitvi in delu koordinacijskega odbora republiških in pokrajinskih skupnosti otroškega varstva,
—	volitvah predsednika skupščine skupnosti, njegovega namestnika in skupnih organov uporabnikov ter izvajalcev skupnosti,
—	volitvah delegatov skupščine skupnosti v Skupnost socialnega varstva Slovenije, in to na način in po postopku, kot ju določa poslovnik skupščine,
—	sprejemanju stališč, ki zadevajo interese naših delavcev, začasno zaposlenih v tujini, in sklepe o uresničevanju konvencij,
—	soglasju skupnosti k statutu skupne strokovne službe,
—	nalogah, ki zadevajo organiziranost, odgovornost skupnosti na področju ljudske obrambe in družbene samozaščite.
—	priznanjih organizacijam združenega dela oziroma posameznikom za izjemne dosežke na področju družbenega varstva otrok,
—	drugih zadevah, za katere je skupnost pristojna po zakonu in drugih splošnih predpisih ter samoupravnih aktih.
19.	člen
Enakopravno in ločeno v obeh zborih odločajo delegati skupščine skupnosti zlasti o:
—	sprejemanju statuta skupnosti,
—	določitvi predloga samoupravnega sporazuma o temeljih plana skupnosti,
—	sodelovanju pri sprejemanju družbenega dogovora o temeljih plana SR Slovenije,
—	določanju, usklajevanju in planiranju skupnih in vseh družbenih potreb in interesov s področja vzgoje in varstva predšolskih otrok,
—	predlogu samoupravnega sporazuma o temeljih plana družbenega varstva otrok v SR Sloveniji,
—	planu skupnosti,
—	sprejemanju finančnega načrta in zaključnega računa skupnosti.
—	enotnih osnovah standardov in normativov za opravljanje vzgojno varstvenega dela,
—	sodelovanju pri usklajevanju elementov za pripravo samoupravnih sporazumov o temeljih planov občinskih skupnosti otroškega varstva,
—	oblikovanju enotnih meril za uresničitev svobodne menjave dela pri izpolnjevanju vzgojnovarst-venih programov in opravljanju posameznih vzgojno-varstvenih storitev,
—	pogojih in merilih za solidarnostno uresniče-
vanje zagotovljenega dela programa vzgoje predšolskih otrok,	-
—	metodologiji za oblikovanje elementov za pripravo samoupravnih sporazumov o temeljih planov občinskih skupnosti otroškega varstva,
—	obravnavi osnutkov in predlogov zakonov, ki zadevajo družbeno varstvo otrok in so v pristojnosti Skupščine SR Slovenije,
—	solidarnostnem zagotavljanju minimalnega obsega denarnih pomoči,
—	obsegu in načinu opravljanja skupnih nalog družbenega varstva otrok za celotno območje SR Slovenije (nadomestila osebnih dohodov v času porodniškega dopusta, pomoč pri opremi novorojenca, pospeševanje razvoja vzgojnovarstvene dejavnosti),
—	sprejemanju standardov in normativov za prostore, opremo in za didaktična sredstva v vzgojnovar-stvenih organizacijah,
—	mnenju skupnosti o vzgojnem programu, ki ga sprejme strokovni svet SR Slovenije za vzgojo in izobraževanje,
—	mnenju skupnosti o predpisih, ki jih sprejme pristojni republiški upravni organ za uresničevanje zakona o vzgoji in varstvu predšolskih otrok (Uradni list SRS, št. 5/80),
—	mnenju o uporabi enotnih osnov standardov in normativov za opravljanje vzgoj novarstvene dejavnosti v vzgojnovarstvenih organizacijah (delovne obveznosti),
—	samoupravni organiziranosti in strokovnosti dela v vzgoj novarstvenih organizacijah,
—	drugih zadevah, za katere sta zbora pristojna po zakonu in drugih splošnih predpisih ter samoupravnih aktih.
20.	člen
V	zboru uporabnikov delegati samostojno odločajo o naslednjih zadevah:
—	o izvolitvi predsednika zbora in njegovega namestnika,
—	o drugih zadevah, za katere je zbor pristojen po zakonu in drugih splošnih predpisih ter samoupravnih aktih.
21.	člen
V	zboru izvajalcev delegati samostojno odločajo o naslednjih zadevah:
—	o izvolitvi predsednika zbora in njegovega namestnika,
—	drugih zadevah, za katere je zbor pristojen po zakonu in drugih splošnih predpisih ter samoupravnih aktih.
22.	člen
Po poprejšnjem izjavljanju delavcev, drugih delovnih ljudi in občanov v temeljnih organizacijah združenega dela in drugih samoupravnih organiza-
cijah in skupnostih, odločajo delegati v skupščini o samoupravnih splošnih aktih, s katerimi urejajo materialne pravice.
3.	Sprejemanje odločitev v skupščini skupnosti in v njenih zborih
23.	člen
Odločitve in sklepi skupščine skupnosti o zadevah, o katerih odločajo delegati v skupščini na skupni seji obeh zborov, so sprejeti, če je zanje glasovala^ ve-večina vseh delegatov obeh zborov.
Odločitve in sklepi skupščine skupnosti, o katerih "enakopravno odločata oba zbora, so sprejeti, če jih je v enakem besedilu sprejela večina vseh delegatov v vsakem zboru.
Odločitve in sklepi, o katerih samostojno odloča posamezni zbor, so sprejeti, če je zanje glasovala večina delegatov tega zbora.
24.	člen
Glasovanje v skupščini skupnosti in v zborih skupščine skupnosti je praviloma javno.
25.	člen
Če ni doseženo soglasje med zboroma, je potrebno opraviti usklajevalni postopek.
Usklajevalni postopek izvede komisija, ki šteje 5 delegatov zbora izvajalcev skupščine skupnosti in 5 delegatov zbora uporabnikov skupščine skupnosti.
Komisijo in njenega predsednika imenuje skupščina skupnosti na svoji seji.
26.	člen
Skupščina skupnosti lahko na isti seji nadaljuje razpravo in sprejme odločitev o zadevi, o kateri ni bilo doseženo soglasje, če komisija iz prejšnjega člena tega statuta uskladi stališča in predlaga predlog odločitve.
čfe navkljub usklajevanju ni bilo doseženo soglasje v skupščini skupnosti in ni mogoče sprejeti odločitev s potrebno večino glasov, skupščina predlog odločitve začasno umakne z dnevnega reda, komisijo iz prejšnjega člena tega statuta pa zadolži, da ponovi usklajevalni postopek.
V primeru, navedenem v prejšnjem odstavku tega člena, mora komisija v roku, ki ga določi skupščina skupnosti, predložiti predsedniku skupščine skupnosti usklajen predlog odločitve.
Predsednik skupščine skupnosti je dolžan usklajen predlog odločitve predložiti skupščini skupnosti.
27.	člen
Ce tudi po usklajevalnem postopku iz 2. in 3. 'odstavka prejšnjega člena tega statuta skupščine skupnosti ne sprejme predloga odločitve, odločitev pa je tako pomembna, da bi bilo zavoljo tega, ker ni bila sprejeta, ogroženo opravljanje dejavnosti družbenega varstva otrok, lahko da pobudo skupščini Skupnosti socialnega varstva Slovenije za ustrezen ukrep, ki naj bi ga sprejela Skupščina SR Slovenije.
4.	Predsednik skupščine skupnosti
x	.	28. člen
Zbor uporabnikov in zbor izvajalcev skupščine skupnosti izvolita izmed svojih delegatov predsednika
in njegovega namestnika, oba zbora skupaj pa predsednika skupščine skupnosti in njegovega namestnika.
29.	člen
Predsednik skupščine vodi delo skupščine skupnosti, predstavlja skupščino skupnosti ter predstavlja in zastopa skupnost.
30.	člen
Poleg nalog, določenih v samoupravnem sporazumu o ustanovitvi skupnosti in nalog, določenih v tem statutu, predsednik skupščine skupnosti zlasti:
—	usklajuje delo obeh zborov skupščine skupnosti,
—	skrbi, da dela skupščina skupnosti skladno s poslovnikom,
—	podpisuje akte skupščine in akte skupnosti,
—	skrbi za sodelovanje in povezovanje skupnosti s predstavniki družbenopolitičnih skupnosti in družbenopolitičnih organizacij ter z drugimi samoupravnimi skupnostmi in društvi,
—	predlaga skupščini skupnosti ustanovitev občasnih organov skupnosti,
—	spremlja delo samoupravnih organov skupnosti,
—	opravlja druge naloge, ki mu jih določi skupščina skupnosti.
5.	Pravice, dolžnosti in odgovornosti delegatov skup-
ščine skupnosti	n
31.	člen
Delegati v zborih odločajo v skladu s temeljnimi stališči občinskih skupnosti otroškega varstva, ki so jih delegirale, kot tudi v skladu s skupnimi in splošnimi družbenimi potrebami in interesi, vendar pa so samostojni pri izrekanju in glasovanju.
32.	člen
Delegat ima zlasti naslednje pravice:
—	sporazumevati se z drugimi delegati o zadevah, ki so na dnevnem redu,
—	predlagati spremembe in dopolnitve dnevnega reda seje,
—	predlagati' obravnavo samoupravnih splošnih aktov ter njihove spremembe in dopolnitve ter obvezno razlago,
—	dajati pobude za sprejem družbenih dogovorov in- samoupravnih- sporazumov o zadevah s področja družbenega varstva otrok,
—	predlagati ukrepe za uresničevanje stališč, smernic in sklepov skupščine oziroma skupnega organa,
—	predlagati izvolitev, imenovanje ali razrešitev članov skupnih organov.
Delegat je dolžan:
—	sodelovati v delu skupščine in njenih organov, v katerih dela, ter redno spremljati delo skupnosti,
—	zastopati v občinski skupnosti otroškega varstva dogovorjena stališča in mnenja ter se v skupnosti zavzemati za usklajevanje stališč,
—	poročati občinskim skupnostim otroškega varstva o sprejetih sklepih in stališčih v skupščini skupnosti ter o svojem delu.
6.	Odbori, komisije in druga telesa skupščine skupnosti
33.	člen
Za urejanje skupnih zadev in Izpolnjevanje nalog ter odločitev, ki so jih sprejeli delegati v skupščini
ali v posameznem zboru, za pripravo predlogov delegatom in za opravljanje drugih nalog skupščina SKUpnosL izvoli stalne ari občasne skupne organe.
Skupne organe uporaonntov in izvajalcev sestavljajo delegati, ki so člani delegacij uporabnikov in izvajalcev.
34.	člen
Skupni organ dela m odloča na sejah. Skupni organ veljavno, sklepa, če je na seji navzoča večina članov.
Skupni organ sprejema sklepe z večino glasov vseh članov.
Skupni organ je za svoje delo odgovoren skupščini.
35.	člen
Delo skupnega organa voai predsednik, v njegovi odsotnosti pa namestnik predsednika. Predsednik skupnega organa opravlja zlasti naslednje zadeve:
—	skrbi za izpolnjevanje sklepov skupnega organa in skupščine,
—	poroča zborom skupščine o delu skupnega organa med dvema sejama zborov in o izpolnitvi sprejetih sklepov,.
—	po pooblastilu skupščine skupnosti in skupnega organa opravlja druge naloge.
36.	člen
Podrobnejše določbe o načinu dela skupnih ciganov vsebuje poslovnik skupščine skupnosti.
37.	člen
Stalna skupna organa skupščine skupnosti sta:
—	odbor za razvoj družbenega varstva otrok,
—	odbor za svobodno menjavo dela.
38.	člen
Odbor za razvoj družbenega varstva otrok šteje 15 članov. Predsednika, namestnika predsednika in člane odbora izvoli skupščina 'Skupnosti.
Mandat članov odbora za razvoj družbenega varstva otrok traja 4 leta.
39.	Člen
Odbor za razvoj družbenega varstva otrok zlasti:
—	uresničuje politiko ter izpolnjuje sklepe in odločitve skupščine,
—	spremlja in proučuje razvoj družbenega varstva otrok in predlaga ustrezne ukrepe oziroma jih uveljavlja,
—	pripravlja predloge samoupravnih splošnih aktov in sklepov, kd jih sprejema skupščina skupnosti,
—	pripravlja predlog finančnega načrta skupnosti
in skrbi za njegovo izpolnjevanje,
—	pripravlja predlog zaključnega računa skupnosti,
—	usklajuje in spodbuja delo strokovnih institucij in posameznikov, da bi zagotovil uspešen razvoj vseh predšolskih otrok,
—	spremlja, usklajuje in spodbuja ter pospešuje uveljavitev takih 'zasnov in tehnoloških rešitev, ki zagotavljajo naj večje učinke pri pridobivanju novih vzgojnovarstvenih zmogljivosti,
—	poroča skupščini o svojem delu,
—	opravlja druge naloge, ki mu jih zaupa skupščina skupnosti oziroma njena zbora.
Naloge iz prejšnjega odstavka tega člena ne zadevajo ožjega področja svobodne menjave dela, ki je v pristojnosti odbora za svobodno menjavo dela.
40.	člen
Odbor za svobodno menjavo dela šteje 15 članov. Predsednika, namestnika predsednika in člane odbora
izvoli skupščina.
Mandat članov odbora za svobodno menjavo dela traja 4 leta.
41.	člen
Odbor za svobodno menjavo dela zlasti:
—	uresničuje odločitve skupščine s področja svobodne menjave dela,
—	pripravi strokovne podlage za oblikovanje samoupravnih sporazumov o svobodni menjavi dela,
—	pripravi predlog enotnih osnov standardov in normativov za opravljanje vzgoj novarst v enega dela,
—	skrbi za usklajene aktivnosti pri sklepanju samoupravnih sporazumov o svobodni menjavi dela med uporabniki in izvajalci družbenega varstva otrok na republiški ravni,
—	spremlja sporazumevanje o svobodni menjavi dela, •
—	poroča skupščini skupnosti in predlaga ustrezne ukrepe na področju svobodne menjave dela,
-- opravlja druge naloge s področja svobodne menjave dela med uporabniki in izvajalci družbenega varstva otrok.
42.	člen
Za opravljanje nalog in. izpolnjevanje odločitev skupščine skupnosti lahko skupščina imenuje tudi občasne skupne organe.
Sestavo, naloge m trajanje mandata članov ob-, časnih skupnih organov določi skupščina skupnosti s sklepom o imenovanju posameznega organa.
V.	SAMOUPRAVNA DELAVSKA KONTROLA
43.	člen
Nadzorstvo nad izvajanjem sprejete politike, nad uveljavljanjem pravic in obveznosti delavcev, drugih delovnih ljudi in občanov, združenih v skupnosti, nad uresničevanjem odločitev, nad uporabo sredstev ter nad delovanjem organov skupnosti opravlja odbor samoupravne delavske kontrole.
44.	člen
Odbor ima 7 delegatov.
Delegati odbora ne morejo biti delegati v skupščini skupnosti.
Delegate odbora volijo in odpokličejo občinske skupnosti otroškega varstva prek skupščine skupnosti.
Delegati odbora izvolijo predsednika in namestnika predsednika odbora.
Mandat delegata odbora traja 2 leti; ista oseba je lahko največ dvakrat zapored izvoljena za delegata
odbora.
45.	člen
Odbor samoupravne delavske kontrole nadzira:
—	uresničevanje sprejete politike skupnosti,
—	uresničevanje samoupravnega sporazuma o ustanovitvi skupnosti, njenega statuta in drugih samoupravnih splošnih aktov,
—	uresničevanje samoupravnih sporazumov in družbenih dogovorov, katerih udeleženka je skupnost,
—	izpolnjevanje sklepov organov skupnosti,
—	skladnost aktov in sklepov organov skupnosti, s samoupravnimi pravicami, dolžnostmi in interesi članov skupnosti.
—	združevanje sredstev, uporabo in razpolaganje s sredstvi skupnosti,
—	obveščanje delegatov o vprašanjih, ki so pomembna za njihovo odločanje, opravlja pa tudi druge naloge, določene z zakonom in splošnimi akti skupnosti.
‘‘	46. člen
. Odbor samoupravne delavske kontrole ima pravico in dolžnost dajati pobude in predloge pristojniih organom skupnosti za sprejem ustreznih ukrepov'.
Odbor samoupravne delavske kontrole ima pravico zahtevati, da organi družbenega nadzbta kontrolirajo poslovanje skupnosti; o tej zahtevi mora odbor samoupravne delavske kontrole seznaniti skupščino skupnosti.
47.	člen
Organi skupnosti in delavci strokovne službe skupnosti morajo dati potrebne podatke odboru samoupravne delavske kontrole.
Organi in službe iz prejšnjega odstavka tega člena morajo predložiti podatke v 15 dneh po prejemu pisne zahteve.
Če' organi in službe iz 1. odstavka tega člena ne upoštevajo zahtev oziroma pobud organa samoupravne delavske kontrole, mora organ samoupravne delavske kontrole o tem obvestiti skupščino skupnosti. Ce pa skupščina ne ukrepa, organ samoupravne delavske kontrole o tem obvesti Republiški komite za zdravstveno in socialno varstvo SR Slovenije.
48.	člen
Odbor samoupravne delavske kontrole mora najmanj enkrat na leto poročati skupščini skupnosti o svojem delu.
49.	člen
Delegate odbora samoupravne delavske kontrole je mogoče odpoklicati pred iztekom mandata, če je bilo ugotovljeno, da ne opravljajo dolžnosti, za katero so bili izvoljeni.
Robudo za odpoklic posameznega delegata ali odbora lahko da posamezen zbor skupščine skupnosti ali drug organ skupščine oziroma občinska skupnost otroškega varstva.
50.	člen
Podrobnosti o izpolnjevanju in opravljanju samoupravne delavske kontrole, o načinu volitev in o odpoklicu delegatov odbora samoupravne delavske kontrole določa poseben samoupravni splošni akt skupnosti.
51.	člen
Nadzorstvo nad zakonitostjo dela in poslovanja skupnosti opravlja Republiški komite za zdravstveno in socialno varstvo Slovenije.
VI.	ljudska' OBRAMBA IN DRUŽBENA SAMOZAŠČITA
52.	člen
Skupnost sprejme svoj obrambni načrt in uresničuje druge pravice in dolžnosti na področju ljudske obrambe v skladu z zakonom in z obrambnimi načrti ter s sklepi družbenopolitičnih skupnosti, organizira in uresničuje priprave za delo v vojni ter skrbi za varstvo in reševanje delovnih ljudi in materialnih dobrin v vojnih akcijah, ob naravnih in drifgih hudih nesrečah ter v drugih izrednih razmerah, zagotav-
lja sredstva za; ljudsko obrambo in opravlja druge naloge, pomembne za ljudsko oorambo.
Za načrtne in učinkovite obramunc priprave skupnosti je odgovprna skupščina skupnosti.
Skupnost določa načrt izvajanja oorambmh priprav v skladu s svojimi razvojnimi načrti oziroma programi deid ter skladno s svojimi nalogami za delovanje v primeru neposredne vojne nevarnosti in v vojni.
53.	člen
Za neposredno izpolnjevanje nalog s področja ljudske ooramoe satsipacina izvoli izmed delegatov odbor za Ijuasito obramoo in družbeno samozaščito. Odbor ima V članov.
Po porozaju so člani odbora predsednik skupščine, predsednika oueh zborov ski^pšeme skupnosti, sekretar aktiva ZK pri skupnosti, tajnik skupščine skupnosti in vodja skupne strokovne službe.
i
54.	člen
Odbor ima zlasti naslednje naloge:
—	sprejema in dopolnjuje obrambni načrt skupnosti,
—	usklajuje svoje obrambne priprave z obrambnimi pripravami republiškega komiteja za zdravstveno in socialno varstvo, republiških samoupravnih interesnih skupnosti na področju socialnega varstva in občinskih skupnosti otroškega varstva,
—	predlaga obrambne elemente razvojnega načrta in drugih splošnih aktov ter ukrepov s področja ljudske obrambe, za katere je pristojna skupščina skupnosti,
—	organizira obrambno vzgojo delavcev v strokovnih službah v republiki 'in v občinah ter jih seznanja z njihovimi dolžnostmi v vojni in v predvidenih vojnih razmerah,
—	skrbi za uresničevanje varnostnih in varstvenih ukrepov v pripravah za ljudsko obrambo po načelih družbene samozaščite,
—	.opravlja druge naloge s področja ljudske obrambe v skladu z zakonom.
5C
Če bi nastopile izjernnt ...cmere (izredne razmere, neposredna vojna nevarnost, vojna) mora skupnost prilagoditi svoje delo načrtom za deio v teh razmerah in ukreniti vse potrebno za nemoteno delo ter za odpravo posledic takega stanja. Način dela skupnosti in njenih organov določi odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito, če ni način delovanja v takih razmerah že določil državni organ.
Po prenehanju nevarnosti al-i napada je potrebno takoj sklicati skupščino skupnosti m ji poročati o delu med neposredno vojno nevarnostjo ali med nenadnim napadom.
56.	člen
Skupnost se za usklajeno in učinkovito načrtovanje dela v izjemnih razmerah povezuje z drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi, družbenimi in z družbenopolitičnimi organizacijami te- s krajevnimi skupnostmi.
57.	člen
Skupnost mora v samoupravnem sporazumu o temeljih planov in v drugih planskih aktih zagotoviti tudi sredstva, ki jih potrebuje za delo v izjemnih razmerah.
VII.	SAMOUPRAVNO PLANIRANJE
58.	člen
Nosilci samoupravnega in družbenega planiranja na področju družbenega varstva otrok so delavci, delovni ljudje in občani združeni v skupnosti.
Delavci, delovni ljudje in občani uresničujejo v skupnosti pravico in dolžnost planiranja tako, da sklepajo samoupravne sporazume o temeljih plana SKupnpsti in dogovore o temeljih plana SR Slovenije, da sprejemajo plane skupnosti in da ukrepajo ter se zavzemajo za njihovo uresničevanje.
59.	člen
Skupnost planira dolgoročni, srednjeročni in letni razvoj družbenega varstva otrok.
Dolgoročni plan sprejema skupnost za obdobje desetih let ali več. Srednjeročni plan sprejema skupnost za obdobje petih let, z njim določi uresničevanje usmeritev dolgoročnega plana.
Letni plan sprejema skupnost za obdobje enega leta; z njim določi skupnost uresničevanje usmeritev srednjeročnega plana.
60.	člen
Za postopek pri pripravljanju dolgoročnega plana se smiselno uporabljajo določbe tega statuta o postopku pri pripravljanju in sprejemanju srednjeročnega plana.
61.	člen
Planiranje v Skupnosti otroškega varstva Slovenije se začne s sklepom o pripravi plana, ki ga sprejme skupščina skupnosti.
S sklepom o pripravi plana določi skupščina skupnosti roke, do katerih morajo biti pripravljeni planski akti in imenuje odbor za planiranje, ki je odgovoren za pripravo plana.
62.	člen
Odbor za pripravo plana šteje 11 članov, ki iz svojih vrst izvolijo predsednika.
, Člani odbora iz prejšnjega odstavka tega člena so delegati zbora izvajalcev in- delegati zbora uporabnikov skupščine skupnosti.
Odbor za pripravo plana pripravi delovni program za pripravo plana, določi roke za posamezna opravila planiranja in nosilce opravil.
63.	člen
Odbor za pripravo plana skupnosti pripravi strokovne podlage za oblikovanje elementov za sklepanje samoupravnega sporazuma o temeljih 'plana skupnosti, potem ko so bile usklajene v Skupnosti socialnega varstva Slovenije.
Elemente iz prejšnjega odstavka tega člena določi skupščina skupnosti s sklepom.
64.	člen
Elemente za sporazum iz prejšnjega člena tega statuta sprejmejo delavci, delovni ljudje in občani kot udeleženci samoupravnega sporazuma o temeljih plana skupnosti ter jih prek svojih delegatov usklajujejo v skupščini skupnosti.
65.	člen
Delavci, delovni ljudje in občani, združeni v skupnosti kot uporabniki, sprejemajo zlasti elemente, s katerimi določajo:
— obseg potreb po posameznih vrstah storitev oziroma programov storitev, njihovo kvaliteto kot tudi obseg socialnih pravic.
—	pogoje, pod katerimi naj bi zadovoljevali potrebe iz prejšnje alinee tega člena,
—	prostorsko organizacijo in lokacijo zmogljivosti,
—	sredstva, ki naj bi jih združevali za uresničitev svojih potreb v skupnosti.
66.	člen
Delavci, združeni v skupnosti kot izvajalci, sprejemajo zlasti elemente, s katerimi določajo:
—	obseg in kvaliteto storitev, ki jih lahko zagotovijo na podlagi zmogljivosti ter veljavnih normativov in standardov,
—	predloge sprememb veljavnih normativov in standardov,
—	merila za določitev cene oziroma povračila za storitve, ki naj bi jih zagotavljali po sporazumu.
67.	člen
Samoupravni sporazum o temeljih plana skupnosti obsega zlasti:
—	zagotovljeni program vzgoje za predšolske otroke v SR Sloveniji,
—	zagotovljeni program vzgoje in varstva predšolskih otrok z motnjami v telesnem in duševnem razvoju na območju SR Slovenije,
—	sredstva za solidarnostno zagotavljanje minimalnega obsega denarnih pomoči,
—	program skupnih nalog družbenega varstva otrok v SR Sloveniji, ki obsega nadomestila osebnih dohodkov v času porodniškega dopusta, pomoč pri opremi novorojenca in pospeševanje razvoja vzgojno-varstvene dejavnosti,
—	merila za ugotavljanje povračila za opravljene programe storitev oziroma cene vzgojno varstvenih storitev,
—	potrebna sredstva za izpolnitev nalog skupnosti,
—	način ugotavljanja potrebnih sredstev za posamezna leta v planskem obdobju,
—	način, kako občinske skupnosti otroškega varstva zagotavljajo sredstva za uresničevanje nalog, ki jih po tem sporazumu v skladu z zakonom uresničujejo v skupnosti, ter ukrepe za preprečevanje motenj pri izpolnjevanju sprejetih obveznosti,
—	druge določbe, ki zadevajo pravice, obveznosti in odgovornosti udeležencev sporazuma.
68.	člen
Samoupravni sporazum o temeljih plana skupnosti sprejemajo delavci, drugi delovni ljudje in občani prek občinskih skupnosti otroškega varstva.
Skupščina skupnosti na podlagi razprave o osnutku samoupravnega sporazuma o temeljih plana skupnosti oblikuje predlog sporazuma, ki ga pošlje dč-lavcem, drugim delovnim ljudem in občanom v temeljnih organizacijah združenega dela in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih v sprejem ter nato s sklepom ugotovi, kdaj je sporazum sklenjen.
M. člen
Na podlagi sprejetega samoupravnega sporazuma o temeljih plana skupnosti sprejmejo uporabniki in izvajalci v skupščini skupnosti plan skupnosti, ki vsebuje zlasti določbe o:
—	politiki in srednjeročnih ciljih razvoja družbenega varstva otrok na območju SR Slovenije,
—	nalogah, obveznostih in sredstvih, prikazanih po sestavinah iz samoupravnega sporazuma o temeljih plana,
—	nalogah, ki jih prevzema skupnost na podlagi drugih zakonov, družbenih dogovorov in samoupravnih sporazumov,
—	organizacijskih, kadrovskih in materialnih ukrepih za uresničitev nalog, določenih v planu.
VIZI. STROKOVNA SLUŽBA
70.	člen
Skupnost oblikuje s Skupnostjo socialnega varstva Slovenije, Skupnostjo socialnega skrbstva Slovenije in z Zdravstveno skupnostjo Slovenije skupno strokovno službo, ki opravlja strokovne, administrativne in druge naloge za njeno nemoteno delovanje.
SkupšSina skupnosti daje' soglasje k določbam statuta skupne strokovne službe, ki zadeVajo uresničevanje njenih jialog, zaradi katerih je bila ustanovljena delavna skupnost strokovne službe, k programu njenega dela ter k razvidu del in nalog, {ti jih opravlja skupna strokovna služba.
71.	člen
Pravice, obveznosti in odgovornosti delavcev strokovne službe določa samoupravni sporazum, ki ga sklenejo delavci delovne skupnosti skupne strokovne službe s skupnostjo in z drugimi skupnostmi iz prvega odstavka prejšnjega člena tega statuta.
Delavci delovne skupnosti strokovne službe pridobivajo dohodek svoje delovne skupnosti iz celotnega prihodka, ki ga delovna skupnost ustvarja s svobodno menjavo dela. Pridobivanje prihodka ureja samoupravni sporazum o svobodni menjavi dela med strokovno službo in skupnostjo na podlagi opravljenih storitev po sprejetem programu.
72.	člen
Samoupravni sporazum iz 1. odstavka prejšnjega člena določa, zlasti naslednje delovne naloge in opravila, ki jih opravlja strokovna služba za skupnost:
—	pripravlja osnutke in predloge letnih in srednjeročnih planov ter družbenega varstva otrok, samoupravnih splošnih aktov in drugih aktov, ki jih sprejema skupščina skupnosti, skrbi za informiranost in zagotavlja pogoje za sodelovanje občinskih skupnosti otroškega varstva v postopku sprejemanja samoupravnih splošnih aktov,
—	ures^čuje samoupravne splošne akte in sklepe skupščine skupnosti ter njenih organov,
—	pripravlja analize, informacije in poročila o izpolnjevanju nalog in o drugi problematiki družbenega varstva otrok v občinskih skupnostih otroškega varstva ter jih posreduje pristojnim organom skupnosti,
—	nudi strokovno pomoč občinskim skupnostim otroškega varstva pri planiranju . razvoja otroškega varstva, urejanju svobodne menjave dela med občin-,Skimi skupnostmi otroškega varstva in vzgojno varstvenimi organizacijami in zagotavlja strokovno pomoč v Pravnih in finančnih zadevah v skupnosti,
—	organizira in opravlja strokovna dela, ki zadevajo denarne in materialne pravice,
—	opravlja finančno-računovodsko poslovanje za skupnost.
—	opravlja administrativna in tehnična dela za delo organov skupnosti (priprava in razmnoževanje gradiv, pisarniško poslovanje in drugo).
IX. UVELJAVLJANJE DENARNIH IN MATERIALNIH
PRAVIC
73.	člen
Postopek za uveljavljanje pravice do nadomestila osebnih dohodkov v času porodniškega dopusta, do pomoči pri opremi novorojenca in do denarne pomoči določa ta statut in poseben akt o postopku, ki ga sprejme skupščina skupnosti.
Postopek za uveljavljanje denarnih in materialnih pravic vodijo občinske skupnosti otroškega varstva.
74.	člen
Postopek za uveljavljanje denarnih in materialnih pravic se uvede na zahtevo občana oziroma druge fizične ali pravne osebe.
Postopek za uveljavljanje denarnih in materialnih pravic je uveden, ko občinska skupnost otroškega varstva prejme zahtevo iz prejšnjega odstavka tega Člena.
75.	člen
Če pri ugotavljanju denarne ali materialne pravice niso sporna ugotovljena dejstva in je v celoti sprejet predlog občana, občinska skupnost otroškega varstva izda občanu ugotovitev, v kateri na podlagi dejstev ugotovi njeno denarno ali materialno pravico.
Ugotovitev podpiše pooblaščeni delavec.
76.	člen
Če občan ni zadovoljen z ugotovitvijo iz prejšnjega člena, lahko da nanjo pripombo.
Če je občanova pripomba na ugotovitev utemeljena, občinska skupnost otroškega varstva izda novo ugotovitev.
77.	Sen
Če so pri ugotavljanju materialne ali denarne pravice sporne občanove navedbe ali če občanova pripomba ni sprejeta, o zahtevi odloči komisija za uveljavljanje pravic. ‘
78.	člen
Komisija za uveljavljanje pravic mora odločiti o občanovi zahtevi v roku 30 dni od dneva, ko je vložil zahtevek.
Če občan ni zadovoljen z dokončno odločitvijo komisije za uveljavljanje pravic občinske skupnosti otroškega varstva, lahko v 30 dneh po prejemu dokončne rešitve uveljavlja sodno varstvo pred posebnim sodiščem združenega dela; pred tem sodiščem lahko uveljavlja sodno varstvo tudi tedaj, če komisija za uveljavljanje pravic ne odloči v roku iz prejšnjega odstavka tega člena.
Do ustanovitve posebnega sodišča združenega del* uveljavljajo občani sodno varstvo pri pristojnem sodišču združenega dela.
79.	člen
V postopku so pristojni organi občinske skupnosti in delavci, ki sodelujejo v postopku, dolžni spoštovati zlasti naslednja temeljna načela postopka: .
—	načelo zakonitosti,
—	načelo materialne resnice,
—	načelo pomoči občanu v postopku.
—	načelo ekonomičnosti,
—	načelo uporabe jezika,
—	načelo učinkovitosti,
—	načelo sbdelovanja občana v postopku,
—	načelo samostojnosti pri odločanju,
—	načelo varstva pravic,
—	načelo sodnega varstva pravic,
—	načelo pravnomočnosti.
80.	člen
Krajevna pristojnost občinske skupnosti otroškega varstva se določa po sedežu temeljne ali enovite organizacije združenega dela oziroma delovne skupnosti delavca, po sedežu opravljanja samostojne dejavnosti, po kraju, kjer je občan dosegel pravico do pokojnine, ali po kraju stalnega prebivališča, če občan nima statusa delavca ali delovnega človeka oziroma upokojenca.
O sporih o pristojnosti občinske skupnosti otroškega varstva odloča posebno sodišče združenega dela.
81.	člen
Podrobneje določa postopek za uveljavljanje denarnih in materialnih pravic poseben akt, ki ga sprejme skupščina skupnosti.
X.	JAVNOST DELA SKUPNOSTI
82.	Člen
Samoupravni sporazum o ustanovitvi skupnosti, njen statut ter drugi pomembni sklepi in akti se objavijo v Uradnem listu SR Slovenije.
.	83. člen
Obveščanje o delu ^skupnosti teče prek delegatov v skupščini, s pisnimi gradivi za seje skupščine in njenih organov, s pomočjo sredstev javnega obveščanja in prek drugih oblik obveščanja.
V skladu z določili zakona o javnem obveščanju izdaja skupnost v mejah svoje informativne dejavnosti Delegatski poročevalec in druge publikacija
XI.	POSTOPEK SPREJEMANJA STATUTA
IN DRUGIH SPLOŠNIH AKTOV SKUPNOSTI
84.	člen
Osnutek statuta pripravi komisija za samoupravne akte in ga predloži v obravnavo skupščini skupnosti. Po javni razpravi v občinskih skupnostih otroškega varstva komisija za samoupravne akte pripravi predlog statuta in ga pošlje v obravnavo občinskim skupnostim otroškega varstva,’ ki so dolžne v roku 30 dni sporočiti, ali soglašajo s predlogom.
Statut skupnosti sprejme skupščina skupnosti, potem^ ko dobi soglasje občinskih skupnosti otroškega varstva.
85.	člen
Spremembe in dopolnitve statuta je mogoče opraviti po postopku, ki velja za sprejem statuta.
Spremembe in dopolnitve statuta lahko predlaga vsak podpisnik samoupravnega sporazuma o ustanovitvi skupnosti pa tudi vsak delegat v skupščini skupnosti.
86.	člen
Druge samoupravne splošne akte skupnosti, ki zagotavljajo nemoteno in enotno urejanje družbenega
varstva otrok, sprejemajo občinske skupnosti otroškega varstva.
Samoupravni splošni akti iz prejšnjega odstavka tega člena so sprejeti, ko jih sprejmejo vse občinske skupnosti otroškega varstva.
87.	člen
Določbe tega statuta razlaga skupščina Skupnosti otroškega varstva Slovenije.
88.	člen
Z dnem, ko začne veljati ta statut, preneha veljati statut Zveze skupnosti otroškega varstva Slovenije (Uradni list SRS, št. 14/76).
Ta statut je sprejet, ko ga sprejme skupščina skupnosti. Statut začne veljati, ko da nanj soglasje Skupščina SR Slovenije in je objavljen v Uradnem listu SRS.
St. 23-1/7-82/4
Predsednica skupščine Skupnosti otroškega varstva Slovenije
Marjeta Potrč 1. r. ‘
785.
Na podlagi 37. člena zakona o zdravstvenem varstvu (Uradni list SRS, št. 1/80) so skupščine občinskih zdravstvenih skupnosti v SR Sloveniji sprejele spremembe in dopolnitve samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Zdravstvene skupnosti Slovenije (Uradni list SRS, št. 26/75), tako da se sporazum v prečiščenem besedilu glasi:
SAMOUPRAVNI SPORAZUM o ustanovitvi Zdravstvene skupnosti Slovenije
1.	člen
Delavci, drugi delovni ljudje in občani, združeni v občinskih zdravstvenih skupnostih (v nadaljnjem besedilu udeleženke sporazuma) v SR Sloveniji, ustanovimo Zdravstveno skupnost Slovenije (v nadaljnjem besedilu skupnost), da bi se v njej samoupravno sporazumevali o skupnih interesih in nalogah in si omogočali uresničevanje zdravstvenega varstva na temelju vzajemnosti in solidarnosti.
2.	člen	u
V skupnosti delavci, drugi delovni ljudje in občani:
1.	soodločamo o sprejemu zakonov in drugih splošnih aktov ter v določanju politike in drugih ukrepov s področja zdravstvenega varstva, ki jih sprejema Skupščina SR Slovenije v skladu s svojimi pristojnostmi;
2.	oblikujemo in uresničujemo sistem solidarnosti za opravljanje z zakonom zagotovljenih zdravstvenih storitev in z njim zagotavljamo uresničevanje teh storitev ne glede na dohodkovne možnosti posamezne občine;
3.	določamo in opravljamo skupne naloge na področju zdravstvenega varstva v republiki ter po načelu vzajemnosti združujemo sredstva za te naloge;
4.	uresničujemo svobodno menjavo dela za zdravstvene storitve in dejavnosti, ki so skupnega pomena za vso republiko Slovenijo;
5.	zagotavljamo uresničevanje skupnih nalog na področju ljudske obrambe in družbene samozaščite;
6.	sprejemamo program zdravstvenega varstva v republiki obenem s samoupravnim sporazumom o temeljih planov, s planom in z drugimi samoupravnimi sporazumi;
7.	uresničujemo mednarodne sporazume, ki jih je ratificirala SFR Jugoslavija za področje zdravstva in zdravstvenega zavarovanja;
8.	omogočamo medsebojno sodelovanje in pomoč pri določanju in uresničevanju nalog s področja zdravstvenega varstva;
9.	organiziramo samoupravni nadzor nad uresničevanjem pravic, obveznosti in odgovornosti, o katerih smo se sporazumeli v skupnosti;
10.	sodelujemo z drugimi organizacijami in skupnostmi.
3.	člen
V Zdravstveni skupnosti Slovenije opredelimo s samoupravnim sporazumom o temeljih planov in s planom skupnosti obseg storitev programa, ki je zagotovljen z zakonom, normative in standarde ter druga merila in pogoje za njihovo opravljanje. Pri tem združujemo sredstva za uresničevanje solidarnostnih nalog občinske zdravstvene skupnosti, katerih sredstva, zbrana po enotno dogovorjenih merilih v republiki, presegajo vrednost zagotovljenega programa v občini. Solidarnostna sredstva prejmejo v posameznem letu tiste občinske zdravstvene skupnosti, ki po enotno dogovorjenih merilih ne morejo zbrati dovolj sredstev za uresničitev zakonsko zagotovljenih pravic v občini.
Konkretne obveznosti in pravice posameznih občinskih zdravstvenih skupnosti do solidarnostnih, sredstev opredelimo udeleženke s finančnim načrtom skupnosti za posamezno leto.
Za nemoteno izvajanje zagotovljenega programa predvidijo in izločijo občinske zdravstvene skupnosti tudi posebna sredstva za nepričakovano povečan obseg zagotovljenih storitev, do česar bi lahko prišlo zaradi elementarnih nesreč ali drugih nepredvidljivih razlogov v posamezni skupnosti. Ta sredstva občinske skupnosti združijo pri skupnosti in namenijo posamezni skupnosti, v kateri so se pojavili ti posebni pogoji, po osnovah in merilih, ki jih opredelimo samoupravnim sporazumom o temeljih planov.
4.	člen
Uporabniki in izvajalci zdravstvenega varstva uresničujemo v skupnosti tudi druge skupne interese in naloge, ki so zlasti:
—	zagotavljanje zdravstvenega varstva osebam neznanega bivališča;
—	uresničevanje odnosov svobodne menjave dela s humanitarnimi organizacijami in društvi;
—	uresničevanje skupnih nalog na področju ljudske obrambe in družbene samozaščite;
—	zagotavljanje sredstev za naložbe v objekte skupnega pomena za potrebe celotne republike oziroma sofinanciranje gradnje zdravstvenih objektov na manj razvitih območjih;
—• druge dogovorjene skupne naloge, opredeljene v samoupravnem sporazumu o temeljih planov.
Za uresničevanje nalog iz tega Člena združujejo sredstva pri skupnosti vse udeleženke sporazuma na podlag, enotno dogovorjenih meril, pri čemer konkretizirajo letno obveznost s finančnim načrtom skupnosti.
5.	člen
Uporabniki in izvajalci zdravstvenega varstva uresničujemo v skupnosti svobodno menjavo dela za:
—	univerzitetne zdravstvene storitve, ki so opredeljene s samoupravnim sporazumom o skupnih podlagah za delitev dela na področju zdravstva v SR Sloveniji;
—	naloge univerzitetnih klinik in inštitutov pri oblikovanju enotnih doktrinarnih stališč, pri strokovno inštruktažnem nadzoru nad delom drugih zdravstvenih organizacij ter pri uvajanju in preverjanju novih metod in tehnologije dela;
—	za druge zdravstvene storitve, ki so skupnega pomena za vso SR Slovenijo.
Prf uresničevanju svobodne menjave dela iz tega člena se udeleženke sporazuma v skupnosti dogovorimo o obsegu in vrsti teh storitev, o merilih za njihovo vrednovenje, ,o cenah zdravstvenih storitev ter drugih pogojih opravljanja storitev. Na tej podlagi si uporabniki z združevanjem sredstev zagotavljajo te storitve v občinskih zdravstvenih skupnostih.
6.	člen
V skupnosti usklajujejo udeleženke • sporazuma svoje interese o razvojnih vprašanjih s področja zdravstvenega varstva, ki so skupnega pomena za vso republiko, tako da:
—	oblikujejo skupne podlage za delitev dela na področju zdravstva, skupna izhodišča kadrovske politike in zdravstveno informacijskega sistema v SR Sloveniji;
—	oblikujejo enotna izhodišča za oblikovanje meril za uresničevanje svobodne menjave dela v zdravstvenih skupnostih;
—	določajo podlage za opredeljevanje pravic in obveznosti iz zdravstvenega varstva v zdravstvenih skupnostih ter načine in postopke za njihovo uresničevanje;
—	sprejemajo druge samoupravne splošne akte, s katerimi si zagotavljajo potrebno enotnost zdravstvenega varstva v republiki;
—	sklepajo družbene dogovore #in samoupravne sporazume, s katerimi urejajo medsebojna razmerja z drugimi skupnostmi ali organizacijami.
7.	člen
Delavci, drugi delovni ljudje in občani, ustanovitelji skupnosti planiramo razvoj zdravstvenega varstva v republiki:
—	z določanjem skupnih ciljev, razvojnih usmeritev in prednostnih nalog na področju zdravstva, ki so skupnega pomena za vse delovne ljudi in občane v SR Sloveniji;
—	z določanjem predloga elementov za sklenitev samoupravnega sporazuma o temeljih planov za storitve iz zagotovljenega programa in za skupni program, ki ga uresničujemo v skiipnosti;
—	s sklenitvijo samoupravnega sporazuma o temeljih planov skupnosti;
—	s sprejemanjem dolgoročnega in srednjeročnega plana skupnosti.
8.	člen
Planiranje v skupnosti se začne s sklepom o pripravi plana, ki ga sprejme skupščina skupnosti. Le-ta določi tudi predlog elementov oziroma samoupravni sporazum o temeljih planov ter predloži udeleženkam sporazuma v sprejem. S sklenitvijo sporazuma prevzamejo udeleženke pravice in obveznosti, ki "z njega izhajajo in v postopku sočasnega planiranja vključijo dogovorjene skupne naloge in obveznosti v svoje samoupravne sporazume o temeljih planov in druge planske dokumente.
Za uresničevanje usmeritev in nalog iz samoupravnega sporazuma o temeljih plana skupnosti sprej-rr - skupščina skupnosti svoj letni delovni in finančni načrt.
9.	člen
Udeleženke sporazuma tekoče spremljajo in analizirajo uresničevanje določil iz samoupravnega sporazuma o temeljih plana in plana ter v skupnosti sprejemajo ukrepe za njegovo uresničevanje. Prav tako sprejemajo spremembe in dopolnitve plana, če ugotovijo. da kljub sprejetim ukrepom dogovorjenih nalog ni mogoče v celoti uresničiti.
S spremembo ali z dopolnitvijo samoupravnega sporazuma o temeljih plana oziroma plana udeleženke sporazuma opredelijo tudi konkretne pravice in obveznosti posameznih udeleženk.
10.	člen
Sredstva za solidarnostne naloge in skupni program razporedi skupščina s finančnim načrtom za posamezno leto v skladu s sprejetimi planskimi dokumenti. Ob koncu leta preveri uresničevanje zagotovljenega programa v občinskih zdravstvenih skupnostih kot tudi uresničevanje nalog skupnega programa ter opravi dokončni proračun združenih sredstev pred zaključnim računom.
Morebitni presežek sredstev ali neporabljena sredstva vrne skupnost udeleženkam sporazuma ali za naslednje koledarsko leto zmanjša njihovo obveznost za združevanje teh sredstev.
11.	člen
Ce posamezna udeleženka ne sklene samoupravnega sporazuma o temeljih planov ali s svojim ravnanjem onemogoča uresničevanje pravic, ki so zagotovljene z zakonom, skupščina skupnosti pozove udeleženko, da ponovno razpravlja o samoupravnem sporazumu o temeljih plana in ga sklene. Ce udeleženka tudi po tem pozivu ne sprejme sporazuma, skupščina skupnosti predlaga skupščini občine, da sprejme ukrep družbenega varstva. Ce skupščina občine tega ne stori, skupščina skupnosti predlaga Skupščini SR Slovenije, da sprejme začasni ukrep družbenega varstva.
12.	člen
Skupnost je pravna oseba in ima žiro račun; njen sedež je v Ljubljani.
Skupnost posluje z imenom: Zdravstvena skupnost Slovenije in je vpisana v sodni register.
Skupnost predstavlja in zastopa predsednik skupščine, v njegovi odsotnosti pa njegov namestnik.
13.	člen
Delavci, drugi delovni ljudje in občani uresničujemo svoje interese in skupne naloge prek delegatov v skupščini skupnosti, v njenih organih in v delovnih
telesih ter v odboru za samoupravno delavsko kontrolo, 'z odločanjem v skupščinah občinskih zdravstvenih skupnosti in na druge ustrezne načine.
14.	člen	- t
Sredstva za uresničevanje nalog skupnosti se oblikujejo z združevanjem sredstev občinskih zdravstvenih skupnosti po določbah samoupravnega sporazuma o temeljih plana zdravstvenih skupnosti v SR Sloveni j’ za srednjeročno obdobje.
Sredstva razporedi skupščina skupnost: s finančnim načrtom in s sklepnim računom skupnosti.
15.	člen
Mesto za samoupravno sporazumevanje uporabnikov in izvajalcev o skupnih interesih in nalogah je skupščina skupnosti. Skupščino sestavljata zbor uporabnikov in zbor izvajalcev.
Delegate v zbor uporabnikov delegirajo zbori uporabnikov občinskih zdravstvenih skupnosti, v zbor izvajalcev pa zbori izvajalcev občinskih zdravstvenih skupnosti.
Vsaka občinska zdravstvena skupnost ima v zboru uporabnikov in v zboru izvajalcev skupščine skupnosti po eno delegatsko mesto.
Načina delegiranja delegatov v skupščino določijo občinske zdravstvene skupnosti v svojih samoupravnih splošnih aktih.
16.	člen
Vsak zbor izvoli izmed delegatov predsednika in namestnika predsednika zbora, oba zbora na skupni seji pa predsednika in namestnika predsednika skupščine.
Predsednik in namestnik predsednika skupščine, predsedniki in namestniki predsednikov zborov skupščine in drugih skupnih organov uporabnikov in izvajalcev so voljeni za dobo dveh let in so lahko za enako dobo ponovno izvoljeni. Nihče ne more biti izvoljen na isto funkcijo več kot dvakrat zapored.
Člane skupnih organov skupnosti in stalnih delovnih teles izvoli skupščina skupnosti za štiri leta.
17.	člen
V skupščini skupnosti se delegati uporabnikov in izvajalcev zdravstvenega varstva sporazumevajo in odločajo:
—	s sporazumom obeh zborov,
—	na skupni seji obeh zborov,
—	v posameznem zboru samostojno.
Po predhodnem izjavljanju delavcev, delovnih ljudi in občanov v temeljnih organizacijah združenega dela in v drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih odločajo delegati v skupščini o samoupravnem sporazumu o temeljih plana skupnosti.
18.	člen
S sporazumom oba zbora v skupščini skupnosti zlasti:
—	usklajujeta in sprejemata skupen predlog elementov plana skupnosti;
—	določata predlog samoupravnega sporazuma o temeljih planov;
—	usklajujeta planske elemente in samoupravne sporazume o temeljih plana občinskih zdravstvenih skupnosti, če le-ti neposredno zadevajo bistvene se-
stavine enotne politike zdravstvenega varstva na Slovenskem;
—	sprejemata plan skupnosti;
—	določata medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti, ki izhajajo iz sodelovanja skupnosti z drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi, družbenopolitičnimi skupnostmi ter z drugimi organizacijami in skupnostmi;
—	določata predloge drugih samoupravnih sporazumov, ki urejajo vprašanja bistvenega pomena za enotnost sistema zdravstvenega varstva v SR Sloveniji;
—	sprejemata poročilo o delu skupnosti in njen delovni načrt, finančni načrt ter sklepni račun skupnosti;
—	usklajujeta razvoj zdravstvenega varstva s potrebami ljudske obrambe in družbene samozaščite;
—	oblikujeta kadrovsko politiko na področju zdravstvene dejavnosti;
—	sprejmeta statut skupnosti in poslovnik skupščine skupnosti;
—	dajeta soglasje k določbam statuta skupne strokovne službe, ki zadevajo uresničevanje nalog, zaradi katerih se oblikuje skupna strokovna služba ter k razvidu del in nalog;
—	zagotavljata izpolnjevanje drugih nalog -skupnosti.
,	19. člen
Z večino glasov vseh delegatov obeh zborov odloča skupščina skupnosti zlasti o:
—	zadevah, o katerih odloča enakopravno s pristojnimi zbori Skupščine SR Slovenije;
—	izvolitvi skupnih organov uporabnikov in izvajalcev;
—	izvolitvi predsednika in namestnika predsednika skupščine skupnosti;
—imenovanju vodje skupne strokovne službe, ki jo ustanovi skupnost skupaj z drugimi skupnostmi;
—	imenovanju organov, ki jih skupaj z drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi ustanovijo za opravljanje skupnih nalog;
—	imenovanju stalnih ali občasnih delovnih teles.
20.	člen
V	zboru uporabnikov se delegati sporazumevajo zlasti o:
—	predlogu elementov plana na področju zdravstvenega varstva in o predlogu osnov in meril, po katerih občinske zdravstvene skupnosti zagotavljajo sredstva za obveznosti, ki jih prevzemajo v svobodni menjavi dela na republiški ravni;
—	o sprejemu samoupravnih sporazumov o svobodni menjavi dela z izvajalci univerzitetnih zdravstvenih storitev in z izvajalci drugih zdravstvenih storitev ali dejavnosti, ki so skupnega pomena za vse uporabnike v SR Sloveniji, in s skupno strokovno službo skupnosti;
—	o drugih vprašanjih, ki so v pristojnost! skupščine skupnosti, niso pa navedena v 18. in 19. členu tega sporazuma.
Delegati v zboru uporabnikov izvolijo predsednika in namestnika predsednika zbora, po potrebi pa tudi člane občasnih delovnih teles zbora.
21.	člen
V	zboru izvajalcev se delegati sporazumevajo zlasti o:
—	predlogih zboru uporabnikov skupščine skupnosti, ki zadevajo svobodno menjavo dela,
—	uresničevanju smotrne organizacije in delitve dela ter zboljšanju odnosov do uporabnikov zdravstvenih storitev.
Delegati v zboru izvajalcev izvolijo predsednika in namestnika predsednika zbora in imenujejo tajnika zbora ter po potrebi tudi člane občasnih delovnih teles zbora.
22.	člen
Za uresničevanje sporazumov in drugih odločitev, ki so jih sprejeli delegati v skupščini ali v posameznem zboru, za pripravo predlogov delegatom in za" opravljanje drugih nalog izvoli skupščina naslednje skupne organe:
—	koordinacijski odbor za razvojne in druge skupne naloge;
—	koordinacijski odbor za svobodno menjavo dela;
—	odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito.
Pristojnosti skupnih organov določi skupščina skupnosti s statutom, način dela pa s poslovnikom.
23.	člen
Predsednika, namestnika predsednika in člane koordinacijskega odbora za razvojne in druge skupne naloge, koordinacijskega odbora za svobodno menjavo dela in odbora za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito izvoli skupščina izmed delegatov uporabnikov in izvajalcev zdravstvenega varstva. Pri tem upošteva tudi ustrezno območno zastopanost.
V odboru za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito sta tudi predsednik in tajnik skupščine ter predsednika koordinacijskih odborov skupščine skupnosti.
24.	člen
Nadzorstvo nad uveljavljanjem pravic, uresničevanjem sprejete politike, sprejetih planov, programov in nalog, nad združevanjem in uporabo sredstev ter nad delovanjem organov skupnosti in njene strokovne službe opravlja odbor za samoupravno delavsko kontrolo.
Delegate v odbor za samoupravno delavsko kontrolo delegirajo, odbori za samoupravno delavsko kontrolo občinskih zdravstvenih skupnosti, in sicer za dobo štirih let ter po enega z območja vsake medobčinske zdravstvene skupnosti.
25.	člen
Skupščina skupnosti v skladu z zakonom ustanovi zdravstveni svet kot svoj strokovni organ.
Zdravstveni svet daje ocene in mnenja o strokovni utemeljenosti določenih zdravstvenih storitev, o pobudah za izboljšanje načina in metod dela izvajalcev zdravstvenih storitev ter druga medicinska strokovna mnenja, ki zadevajo izvajanje zdravstvenega varstva.
Ocene in mnenja iz prejšnjega odstavka tega člena daje zdravstveni svet zborom in skupščini ter skupnim organom skupnosti na lastno pobudo ali na njihovo zahtevo.
Zdravstveni svet sestavljajo strokovnjaki, ki jih imenuje skupščina skupnosti.
26.	člen
Skupnost sodeluje s Skupščino SR Slovenije in njenimi organi, z družbenopolitičnimi in družbenimi or-
ganizacijami ter z zdravstvenimi strokovnimi društvi pri usklajevanju posebnih in skupnih interesov ter pri reševanju drugih vprašanj s področja zdravstvenega varstva, ki so skupnega pomena za vso republiko.
Za reševanje zadev, ki so skupnega pomena, sodeluje skupnost z zdravstvenimi skupnostmi drugih republik in pokrajin.
27.	člen
Delo skupnosti je javno.
Skupnost obvešča delavce v združenem delu, druge delovne ljudi in občane o stanju in problemih skupnosti prek njihovih delegatov, z delegatskim glasilom »Delegatski obveščevalec«, prek javnih občil in na druge ustrezne načine.
28.	člen
Za opravljanje strokovnih, admanistrativno-teh-ničnih in pomožnih del, nujnih za nemoteno delo skupščine skupnosti in njenih organov, skupnost skupaj s skupnostjo socialnega skrbstva, skupnostjo socialnega varstva in skupnostjo otroškega varstva ustanovi skupno strokovno službo.
29.	člen
Za reševanje sporov, ki zadevajo družbenoekonomske ter druge samoupravne odnose, nastajajo pa na ravni skupnosti ter zadevajo njene pristojnosti, skupnost na ravni republike ustanovi skupaj z drugimi skupnostmi s področja zdravstva in socialnega varstva skupno posebno sodišče združenega dela.
Akt o ustanovitvi skupnega posebnega sodišča združenega dela sprejme skupščina skupnosti.
30.	člen
Ta samoupravni sporazum je sklenjen, ko ga sprejmejo vse občinske zdravstvene skupnosti v SR Sloveniji in ko da nanj soglasje Skupščina SR Slovenije.
Novi organi skupščine morajo biti izvoljeni in začeti z delovanjem najpozneje v enem letu po sprejetju tega sporazuma.
31.	člen
Ta samoupravni sporazum se objavi v Uradnem listu SRS in velja od dneva objave. Z uveljavitvijo tega samoupravnega sporazuma preneha veljati samoupravni sporazum o ustanovitvi Zdravstvene skupnosti Slovenije (Uradni list SRS, št. 21/77).
St. 15-24-1/80
Ljubljana, dne 23. decembra 1981.
Občinske zdravstvene skupnosti
v SR Sloveniji
786.
Na podlagi 18. člena samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Zdravstvene skupnosti Slovenije sta zbor uporabnikov in zbor izvajalcev skupščine Zdravstvene skupnosti Slovenije dne 23. decembra 1981. leta sprejela
STATUT
Zdravstvene skupnosti Slovenije
I. TEMELJNE DOLOČBE 1.. člen
Zdravstvena skupnost Slovenije (v nadaljnjem besedilu: skupnost) je samoupravna interesna skup-
nost, ki so jo ustanovili delavci, drugi delovni ljudje in občani, združeni v občinskih zdravstvenih skupnostih v SR Sloveniji.
2.	člen
Ta statut ureja organiziranost in delovanje skupnosti, njenih organov in služb, da bi lahko skupnost uspešno uresničevala svojo vlogo v sistemu socialističnega samoupravljanja in zagotavljala sporazumevanje o skupnih interesih in nalogah ter njihovo učinkovito uresničevanje.
3.	člen
Skupnost je pravna oseba z imenom:
Zdravstvena skupnost Slovenije.
Sedež skupnosti je v Ljubljani.
Skupnost ima pečat okrogle oblike, na katerem sta navedena ime in sedež skupnosti.
Skupnost je vpisana v sodni register pri Tetnclj-nem sodišču v Ljubljani, enota v Ljubljani.
4.	člen
Skupnost predstavlja in zastopa predsednik skupščine, v njegovi odsotnosti pa njegov namestnik.
II.	NALOGE SKUPNOSTI
5.	člen	*
Delavci, drugi delovni ljudje in občani v skupnosti uresničujemo skupne naloge in interese, določene v zakonu, ustanovitvenem in v drugih samoupravnih sporazumih s tem, da predvsem:
—	skupaj z ustreznimi zbori Skupščine SR Slove-
nije soodločamo o sprejemu zakonov in drugih splošnih aktov ter pri določanju politike in drugih ukrepov s področja zdravstvenega varstva;	,
—	oblikujemo in uresničujemo sistem solidarnosti za zakonsko zagotovljene pravice in s tem zagotavljamo njihovo uresničevanje vsem delavcem in občanom v republiki ne glede na dohodkovne sposobnosti v posamezni občinski zdravstveni skupnosti;
—	določamo in uresničujemo skupne naloge na področju zdravstvenega varstva v republiki ter po načelu vzajemnosti za te naloge združujemo sredstva;
—	uresničujemo svobodno menjavo dela za univerzitetne in druge storitve, ki so skupnega pomena za vso republiko;
—	zagotavljamo uresničevanje skupnih nalog na področju ljudske obrambe in družbene samozaščite;
—	sprejemamo program zdravstvenega varstva v republiki s sklepanjem družbenega dogovora o temeljih planov, s samoupravnimi sporazumi o temeljih planov, s planom in z drugimi samoupravnimi splošnimi akti;
—	uresničujemo mednarodne sporazume, ki jih je ratificirala SER Jugoslavija za področje zdravstva in zdravstvenega zavarovanja;
—	organiziramo samoupravni nadzor nad uresničevanjem pravic, obveznosti in odgovornosti, o katerih smo se sporazumeli v skupnosti;
—	sodelujemo z drugimi organizacijami in skupnostmi.
—	uresničujemo druge skupne interese.
III.	DRUŽBENOEKONOMSKI ODNOSI V SKUPNOSTI
1. Planiranje
6.	člen
Skupnost izpolnjuje svoje naloge .na podlagi sprejetih planskih dokumentov, ki jih pripravlja in sprejema v procesu sočasnega in srečujočega planiranja skupaj. z drugimi družbenopolitičnimi in samoupravnimi interesnimi skupnostmi ter z organizacijami združenega dela.
7.	člen
Postopek za sprejem samoupravnega sporazuma o temeljih plana zdravstvenih skupnosti v SR Sloveniji za srednjeročno obdobje in za sprejem srednjeročnega plana skupnosti se začne s sklepom skupščine skupnosti, ki opredeli način in roke za pripravo samoupravnega sporazuma in plaha. Hkrati zadolži skupščina svoj koordinacijski odbor za razvojne in druge skupne naloge, da uveljavi potrebne ukrepe in aktivnosti za izpolnitev te naloge.
8.	člen
Koordinacijski odbor za razvojne in druge skupne naloge'najprej pripravi analizo razvojnih možnosti na področju zdravstvenega varstva v republiki, s katero ugotovi stanje na tem področju, potrebe in interese prebivalstva ter možnosti njihovega zadovoljevanja glede na načrtovani gospodarski in socialni razvoj republike v planiranem obdobju.
Upoštevaje demografsko strukturo prebivalstva, njegovo obolevnost in potrebe pd zdravstvenih storitvah ter socialni varnosti v zvezi z zdravstvenim varstvom, razpoložljive zmogljivosti zdravstvenih organizacij združenega dela in njihovo usposobljenost ter možne materialne podlage, koordinacijski odbor za razvojne in druge skupne naloge pripravi tudi zasnovo elementov za sklepanje samoupravnega sporazuma o temeljih planov in jo predloži skupščini skupnosti. Skupščina skupnosti določi predlog razvojnih ciljev in usmeritev na področju zdravstvenega varstva, prednostnih nalog in elementov plana ter ga pošlje ustanoviteljicam v obravnavo in sprejem.
9.	člen
Na podlagi elementov plana, dogovorjenih v občinskih in medobčinskih zdravstvenih skupnostih, sprejme skupščina skupnosti osnutek samoupravnega sporazuma o temeljih plana zdravstvenih skupnosti v SR Sloveniji, v katerem opredeli zlasti:
—	razvojno politiko na področju zdravstvenega varstva za srednjeročno obdobje v republiki;
—	skupne cilje in prednostne naloge;
—	pravice oziroma storitve, ki so predmet solidarnosti na republiški ravni, normative in standarde teh storitev, merila za njihovo vrednotenje ter osnove in merila za ugotavljanje medsebojnih pravic in obveznosti ustanoviteljic pri uresničevanju solidarnosti;
—	naloge oziroma dejavnosti, ki jih ustanoviteljice uresničujejo skupno v skupnosti, ter pogoje, osnove in merila za združevanj5 sredstev v te namene;
—	obseg in vrsto zdravstvenih storitev, za katere udeleženke sporazuma uveljavljajo odnose svobodne menjave dela v skupnosti ter normative za cene teh storitev;
— način spremljanja in nadzora nad uresničevanjem dogovorjenih usmeritev in nalog, odgovornost ustanoviteljic za izpolnjevanje plana ter pogoje in način za uveljavljanje sprememb oziroma dopolnitev samoupravnega sporazuma o temeljih plana.
10.	člen
Skupščina skupnosti na podlagi razprave o osnutku samoupravnega sporazuma o temeljih plana oblikuje predlog sporazuma, ki ga pošlje delavcem, drugim delovnim ljudem in občanom v temeljnih organizacijah združenega dela in drugih organizacijah ter skupnostih v sprejem ter nato s sklepom ugotovi, kdaj je sporazum sklenjen.
11.	člen
Ce posamezna občinska zdravstvena skupnost ne sklene samoupravnega sporazuma o temeljih olana in bi zaradi tega prišlo do motenj pri uresničevanju z zakonom zagotovljenih pravic ali pa bi bile onemogočeno izpolnjevanje drugih skupnih nalog ter uresničevanje svobodne menjave dela z zdravstvenimi organizacijami, ki opravljajo storitve skupnega pomena za vso republiko, jo skupščina skupnosti pozove, da" o sporazumu ponovno razpravlja in ga sprejme. Ce občinska zdravstvena skupnost tega ne stori, skupščina skupnosti opozori o tem skupščine občine in predlaga ukrep za družbeno varstvo pravic. Ce tudi skupščina občine ne ukrepa, skupščina skupnosti predlaga Skupščini SR Slovenije, da sprejme potrebne ukrepe.
12.	člen
Na podlagi samoupravnega sporazuma o temeljih plana sprejme skupščina skupnosti plan, v katerem podrobneje opredeli posamezne naloge, njihove nosilce, roke za njihovo izpolnitev ter druga medsebojna razmerja.
Konkretne naloge iz plana skupnosti za posamezno koledarsko leto določi skupščina skupnosti z letnim delovnim in finančnim načrtom. V tem načrtu tudi določi na podlagi dogovorjenih osnov in meril obveznosti ustanoviteljic za združevanje sredstev za posamezne naloge oziroma pravice občinskih zdravstvenih skupnosti do solidarnostnih sredstev.
Oh koncu koledarskega leta skupščina skupnosti ugotovi, kako so uresničene načrtovane naloge in s tem v zvezi tudi porabljena sredstva ter opravi s sklepnim računom skupnosti tudi dokončni poračun sredstev z ustanoviteljicami.
2.	Svobodna menjava dela
13.	člen
Vsi uporabniki v SR Sloveniji sklepajo v skupnosti samoupravne sporazume o svobodni menjavi dela z zdravstvenimi organizacijami združenega dela, ki opravljajo univerzitetne in druge storitve skupnega pomena za vso republiko.
Svobodna menjava dela med uporabniki in izvajalci temelji na sprejetih planskih aktih, na tej podlagi sklenjenih srednjeročnih samoupravnih sporazumih o svobodni menjavi dela, ki jih po potrebi dopolnjujejo aneksi.
14.	člen
Postopek za pripravo samoupravnega sporazuma o svobodni menjavi dela z univerzitetnimi in drugimi zdravstvenimi organizacijami združenega dela, ki
opravljajo storitve skupnega pomena za vso republiko, začne koordinacijski odbor skupščine skupnosti za svobodno menjavo dela s sklepom.
S sklepom iz prejšnjega odstavka določi koordinacijski odbor roke in nosilce za pripravo samoupravnega sporazuma o svobodni menjavi dela ter seznani zainteresirane zdravstvene organizacije združenega dela z razvojnimi možnostmi, opredeljenimi v planskih dokumentih, s sredstvi za zdravstveno varstvo, njihovi razporeditvi po zdravstvenih dejavnostih, s prednostnimi cilji in nalogami, možnostmi zaposlovanja ter z višino in načinom uporabe kalkulativnih elementov za oblikovanje cen zdravstvenih storitev. Prav tako sprejme izhodišča in podlage za pripravo delovnih in finančnih načrtov zdravstvenih organizacij združenega dela, ki predstavljajo podlago za sklenitev samoupravnega sporazuma o svobodni menjavi dela.
15.	člen
Po usmeritvah iz planskih dokumentov skupnosti v zvezi z opravljanjem univerzitetnih in drugih zdravstvenih storitev skupnega pomena in na podlagi usklajenih delovnih in finančnih načrtov zainteresiranih zdravstvenih organizacij združenega dela z razvojnimi možnostmi, koordinacijski odbor za svobodno menjavo dela pripravi predlog samoupravnega sporazuma o svobodni menjavi dela za srednjeročno obdobje ter ga pošlje v obravnavo in sprejem uporabnikom v občinskih zdravstvenih skupnostih ter univerzitetnim in drugim zdravstvenim organizacijam združfenega dela, ki sklepajo samoupravni sporazum v skupnosti.
Na podlagi razprav v občinskih zdravstvenih skupnostih oziroma v zdravstvenih organizacijah združenega dela ter izoblikovanih stališč v svojih delegacijah se delegati uporabnikov sporazumejo o sklenitvi sporazuma v skupščini skupnosti. Izvajalci zainteresiranih zdravstvenih organizacij združenega dela se o sklenitvi sporazuma izrekajo v svojih samoupravnih ciganih, o čemer uporabnike obvestijo s pismeno pristopno izjavo.
16.	člen
Delegati v zboru izvajalcev skupščine skupnosti v procesu, sklepanja samoupravnega sporazuma o svobodni menjavi dela z univerzitetnimi in z drugimi zdravstvenimi organizacijami združenega dela, ki opravljajo storitve, pomembne za celotno prebivalstvo Slovenije, ocenjujejo usklajenost predloženih delovnih načrtov univerzitetnih in drugih zdravstvenih organizacij združenega dela s planskimi in z drugimi nalogami. Pri tem upoštevajo racionalizacijo in večjo učinkovitost pri opravljanju zdravstvenih storitev, odpravljanje oziroma preprečevanje nepotrebnega ponavljanja dejavnosti 'kot tudi, kako so upoštevana dogovorjena izhodišča za uveljavljanje družbenoekonomskega položaja izvajalcev v odnosih z drugimi delavci. Prav tako ocenjujejo usklajenost predloženih delovnih načrtov ter ustreznost predlaganih nalog na področju oblikovanja medicinske doktrine, inštruktaže, preverjanja in uvajanja novih metod dela. Pred dokončno sklenitvijo samoupravnega sporazuma o svobodni menjavi dela obvestijo o svojih ugotovitvah in ocenah delegata v zboru uporabnikov skupščine skupnosti.
17.	člen
Uresničevanje samoupravnega sporazuma o svobodni menjavi dela spremlja koordinacijski odbor za
svobodno menjavo dela, ki o tem tudi obvešča skupščino skupnosti in ustanoviteljice.
Če koordinacijski odbor za svobodno menjavo dela ah posamezna zdravstvena organizacija združenega dela, ki je sklenila samoupravni sporazum o svobodni menjavi dela, ugotovi bistvena odstopanja pri njegovem uresničevanju, predlaga udeležencem sporazuma morebitne spremembe ali dopolnitve oziroma uveljavitev sankcij, določenih v samoupravnem sporazumu.
18.	člen
Če skupščina skupnosti ugotovi, da posamezni udeleženci sporazuma o svobodni menjavi dela, ki je bil sklenjen v skupščini skupnosti, ne opravljajo pravočasno in pravilno svojih nalog in bi zaradi tega prišlo do resnih motenj pri opravljanju zdravstvenih storitev skupnega pomena, koordinacijski odbor za svobodno menjavo dela predlaga skupščini ustrezne družbenopolitične skupnosti ukrep za družbeno varstvo pravic.
IV.	SODELOVANJE SKUPNOSTI Z DRUGIMI SKUPNOSTMI
19.	člen
Skupnost sodeluje s Skupščino SR Slovenije in njenimi organi, z družbenopolitičnimi in družbenimi organizacijami ter z zdravstvenimi strokovnimi društvi pri usklajevanju posebnih in skupnih interesov ter pri reševanju drugih vprašanj s področja zdravstvenega varstva, ki so skupnega pomena za vso republiko.
20.	člen
Pri opravljanju nalog, ki posegajo tudi na področje drugih družbenih dejavnosti, sodeluje skupnost tudi z drugimi republiškimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi.
Medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti lahko uredi skupnost tudi s samoupravnim sporazumom ali z drugimi samoupravnimi splošnimi akti, ki jih sklene z drugimi skupnostmi. Za uresničevanje skupnih nalog lahko skupnost ustanovi tudi skupne organe.
21.	člen
V zadevah, ki so skupnega pomena in v skupnem interesu, sodeluje skupnost tudi z zdravstvenimi skupnostmi v drugih socialističnih republikah in avtonomnih pokrajinah, lahko pa skupaj z njimi ustanovi tudi ustrezno skupnost na zvezni ravni.
V.	SAMOUPRAVNA ORGANIZIRANOST SKUPNOSTI
22.	člen
Delavci in drugi delovni ljudje ter občani uresničujemo naloge skupnosti prek delegatov v skupščini, prek organov in služb skupščine ter v odboru za samoupravno delavsko kontrolo.
1.	Pravice, dolžnosti in odgovornosti delegatov
23.	člen
Delegati v skupščini imajo pravice, dolžnosti in odgovornosti, ki jih določa zakon o volitvah in delegiranju v skupščine ter ta statut, zlasti pa:
—	da se udeležujejo sej skupščine skupnosti in da na sejah sporočijo stališča zborov skupščine občinskih zdravstvenih skupnosti, ki so jih delegirali;
—	da oblikujejo in sprejemajo skupne rešitve o vseh zadevah in predlogih, o katerih sklepata zbora skupščine;
—	da predlagajo zboroma skupščine sklepe in dajejo pobude ter predloge;
—	da usklajujejo svoja stališča s stališči drugih delegatov in se sporazumevajo o skupnih interesih in nalogah;
—	da zastavljajo delegatska vprašanja in dobijo odgovore nanje;
—	da spremljajo delo organov in delovnih teles skupščine ter delo strokovne službe skupnosti in aktivno sodelujejo na sejah organov skupščine skupnosti, v katere so bili izvoljeni.
24.	člen
Pri oblikovanju stališč o vprašanjih, o katerih odloča skupnost, ravnajo delegati v skladu s smernicami in temeljnimi stališči občinskih zdravstvenih skupnosti, ki so jih delegirale, pa tudi v skladu s skupnimi in splošnimi družbenimi potrebami in interesi, vendar so pri opredeljevanju in glasovanju samostojni.
Delegat je dolžan obveščati o delu skupščine in njenih organov, o delu organov skupnosti ter o svojem delu zboru skupščine občinske zdravstvene skupnosti, ki ga je delegiral in ki mu je odgovoren za svojo delegatsko dejavnost.
2.	Skupščina skupnosti
25.	člen
Skupščina skupnosti je mesto sporazumevanja delegatov uporabnikov in izvajalcev. Skupščino sestavljajo delegati, ki jih delegirajo ustanoviteljice iz zborov uporabnikov in zborov izvajalcev.
Vsaka občinska zdravstvena skupnost delegira v vsak zbor skupščine skupnosti po enega delegata.
Skupščina je organizirana in deluje tako, da je zagotovljeno enakopravno odločanje uporabnikov in izvajalcev o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih.
3.	Predsednik skupščine ter predsednika zborov S
26.	člen
Vsak zbor izvoli izmed delegatov predsednika in namestnika predsednika zbora, oba zbora pa na skupni seji predsednika in namestnika predsednika skupščine.
Predsedniki zborov in skupščine ter njihovi namestniki so izvoljeni za dobo dveh let in so lahko za enako dobo še enkrat ponovno izvoljeni.
27.	člen
Predsednik skupščine ■ skupnosti ima naslednje Pravice in dolžnosti:
—	predstavlja in zastopa skupnost,
—	organizira delo skupščine,
—	sklicuje in vodi skupne seje zborov skupščine,
—	skrbi za izpolnjevanje sklepov skupščine,
—	daje pobude za obravnavanje posameznih vpra- • 's«mj na seji skupščine,
—	podpisuje družbene dogovore in samoupravne sporazume, katerih udeleženec oziroma podpisnik je skupnost,
—	opravlja druge naloge po pooblastilu skupščine skupnosti.
28.	Sen
Predsednik skupščine je za svoje delo odgovoren skupščini skupnosti.
Ce je predsednik skupščine odsoten, ga z vsemi pooblastili nadomešča namestnik predsednika. Namestnik predsednika lahko po pooblastilu predsednika skupščine opravlja tudi posamezne naloge z njegovega področja.
29.	člen
Predsednik zbora skupščine skupnosti opravlja naslednje naloge:
—	organizira delo zbora,
—	sklicuje in vodi sejo zbora ter sodeluje pri pripravi predloga dnevnega reda za seje skupščine,
—	skrbi za- izpolnjevanje sklepov zbora,
—	daje pobude za obravnavanje posameznih vprašanj na seji zbora,
—	opravlja druge naloge, za katere ga pooblasti zbo; ali pa to določajo samoupravni splošni akti skupščine skupnosti.
4.	Sprejemanje odločitev v skupščini in zborih
30.	člen
Skupščina skupnosti sprejema odločitve na sejah. Delegati v skupščini skupnosti odločajo:
—	s sporazumom obeh zborov,
—	na skupni seji obeh zborov,
—	v posameznem zboru samostojno.
Po predhodnem izjavljanju delavcev, delovnih ljudi in občanov v temeljnih organizacijah združenega dela in v drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih odločajo delegati v skupščini o samoupravnem sporazumu o temeljih plana skupnosti.
31.	člen
S sporazumom oba zbora v skupščini skupnosti
zlasti: ,
—	usklajujeta in sprejemata predlog elementov plana skupnosti,
—	določata predlog samoupravnega sporazuma o temeljih plana zdravstvenih skupnosti v SR Sloveniji,
—	sprejemata plan skupnosti,
—	sprejemata družbene dogovore in samoupravne sporazume, ki predstavljajo skupni interes vseh zdravstvenih skupnosti v SR Sloveniji,
—	predlagata občinskim zdravstvenim skupnostim sprejem drugih samoupravnih sporazumov, ki urejajo vprašanja bistvenega pomena za enotnost sistema zdravstvenega varstva v SR Sloveniji,
—	sprejemata poročilo o delu skupnosti in njen delovni in finančni načrt ter sklepni račun,
—	sprejemata obračun solidarnostnih sredstev,
—	usmerjata razvoj zdravstvenega varstva v skladu s potrebami ljudske obrambe in družbene samozaščite,
—	oblikujeta izhodišča kadrovske politike na področju zdravstvene dejavnosti,
—	sprejemata statut skupnosti in poslovnik skupščine skupnosti,
—	dajeta soglasje k določbam statuta skupne strokovne službe, ki zadevajo uresničevanje nalog, zasadi
katerih je bila ustanovljena skupna strokovna služba, k programu njenega dela ter k razvidu del in nalog,
—	izrekata mnenje o ustanovitvi zdravstvene organizacije la dajeta soglasje ob statusnih spremembah zdravstvenih organizacij, ki opravljajo univerzitetne in druge storitve skupnega pomena,
—	zagotavljata uresničevanje drugih nalog skupnosti.
32.	člen
Ce zbora zasedata skupno, se delegati posameznega zbora izrekajo ločeno.
Sklep o zadevah iz prejšnjega člena je sprejet, če sta ga sprejela oba zbora v enakem besedilu. Ce pri sklepanju v zborih ne pride do rešitve oziroma sklepa v enakem besedilu, je potrebno opraviti usklajevalni postopek po določbah poslovnika o delu skupščine skupnosti.
Ce zavoljo različnih stališč zborov tudi po usklajevalnem postopku ne pride do odločitve o zadevah, ki so pomembne za prebivalstvo celotne republike in bi zaradi tega bilo ogroženo njihovo uresničevanje, predlaga skupščina skupnosti pristojnim zborom Skupščine SR Slovenije, da začasno uredijo to vprašanje.
33.	člen
Z večino glasov vseh delegatov obeh zborov odloča skupščina skupnosti o:
—	zadevah, o katerih odloča enakopravno s pristojnimi zbori Skupščine SR Slovenije,
—	izvolitvi, odpoklicu in razrešitvi skupnih organov uporabnikov in izvajalcev,
—	izvolitvi predsednika in namestnika predsednika skupščine skupnosti,
—	imenovanju vodje skupne strokovne službe, ki jo ustanovi skupnost skupaj z drugimi skupnostmi,
—	imenovanju organov, ki jih skupaj z drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi ustanovijo za opravljanje skupnih nalog,
—	imenovanju stalnih ali občasnih delovnih teles.
34.	člen
V	zboru uporabnikov se delegati sporazumevajo o:
—	predlogu elementov plana na področju zdravstvenega varstva ter o predlogu osnov in meril, po katerih zagotavljajo občinske zdravstvene .skupnosti sredstva za obveznosti, ki jih prevzemajo v svobodni menjavi dela na republiški ravni,
—	o sprejemu samoupravnih sporazumov o svobodni menjavi dela z izvajalci univerzitetnih zdravstvenih storitev in z izvajalci drugih zdravstvenih storitev ali dejavnosti, ki so skupnega pomena za vse uporabnike v SR Sloveniji,
—	izvolitvi predsednika in namestnika predsednika zbora,
—	oblikovanju občasnih komisij in delovnih teles zbora,
—	drugih zadevah, ki sodijo v njegovo pristojnost.
35.	člen
V	zboru izvajalcev se delegati sporazumevajo o:
—	predlogih, ki zadevajo svobodno menjavo dela in urejajo družbenoekonomski položaj delavcev v zdravstvu,
—	uresničevanju smotrne organizacije in delitve dela ter zboljšanju odnosov z uporabniki zdravstvenih storitev.
—	predlogih delovnih načrtov univerzitetnih in drugih zdravstvenih organizacij 'Združenega dela, ki opravljajo storitve skupnega pomena, upoštevaje pri tem njihovo usklajenost z delitvijo dela in z drugimi planskimi dokumenti,
—	predlogih zboru uporabnikov o programih oziroma dejavnostih skupnega pomena s področja zdravstva oziroma znanstveno-raziskovalnega dela na področju zdravstva,
—	problematiki s področja vzgoje in izobraževanja zdravstvenih delavcev ter raziskovalnega dela na področju zdravstvene, dejavnosti,
—	izvolitvi predsednika in namestnika predsednika zbora,
—	oblikovanju občasnih komisij in delovnih teles zbora,
—	drugih zadevah, ki sodijo v njegovo pristojnost.
36.	člen
Zbor lahko odloča, če je prisotnih več kot polovica delegatov. Zbor sprejme odločitev praviloma s soglasjem delegatov.
Velja, da je dosežen minimum soglasnosti in da je odločitev sprejeta, če se z njo strinja večina vseh delegatov v zboru.
5.	Organi skupščine skupnosti
37.	člen
Za uresničevanje sporazumov in drugih odločitev, ki so jih sprejeli delegati v skupščini ali v posameznem zboru, za pripravo predlogov delegatom in za opravljanje drugih nalog izvoli skupščina naslednje skupne organe:
—	koordinacijski odbor za razvojne in druge skupne naloge,
—	koordinacijski odbor za svobodno menjavo dela,
—	odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito.
Skupne organe uporabnikov in izvajalcev sestavljajo delegati, ki so člani delegacij uporabnikov in izvajalcev.
38.	člen
Predsednike in namestnike predsednikov skupnih organov uporabnikov in izvajalcev izvoli skupščina za *>bq dveh let in so za enako dobo lahko še enkrat S vol j eni.
Člane skupnih organov uporabnikov in izvajalcev izvoli skupščina za štiri leta, s tem da so lahko ponovno izvoljeni, vendar je lahko ta pravica uporabljena največ za polovico članov.
Predsednik koordinacijskega odbora opravlja naslednje naloge:
—	sklicuje in vodi seje koordinacijskega odbora ter predlaga njihov dnevni red,
—	skrbi za uresničevanje sklepov, ki jih je sprejel koordinacijski odbor,
—	skrbi za zakonitost dela koordinacijskega odbora,
—	poroča zborom skupščine o delu koordinacijskega odbora med dvema sejama zborov ter o izpolnitvi sprejetih sklepov,
—	opravlja druge naloge po pooblastilu skupščine skupnosti in koordinacijskega odbora.
Predsednika koordinacijskega odbora nadomešča v odsotnosti namestnik predsednika, ki ga predsednik
lahko pooblasti tudi za druge naloge z njegovega delovnega področja.
39.	člen
Koordinacijski odbor za razvojne in druge skupne naloge ima 11 članov.
Člane odbora izvoli skupščina skupnosti v sorazmernem številu izmed delegatov uporabnikov in izvajalcev občinskih zdravstvenih skupnosti, upoštevaje pri tem tudi razmerja med posameznimi območji v
republiki.
, Skupščina skupnosti izvoli izmed članov odbora
predsednika in namestnika predsednika odbora.
40.	člen
Koordinacijski odbor za razvojne irr druge skupne naloge:
—	pripravlja predloge družbenih dogovorov, samoupravnih sporazumov in drugih splošnih aktov, sklepov in ukrepov, o katerih naj bi se sporazumeli delegati uporabnikov in izvajalcev v zborih ali skupščini skupnosti,
—	skrbi za uresničevanje družbenih dogovorov, samoupravnih sporazumov in drugih splošnih aktov, sklepov in ukrepov, ki so jih sprejeli zbori ali skupščina skupnosti,
—	skrbi za uresničevanje ukrepov s področja zdravstvenega varstva, ki jih je sprejela skupščina skupnosti kot enakopraven zbor v Skupščini SR Slovenije,
—	seznanja zbore in skupščino skupnosti s problematiko uresničevanja politike zdravstvenega varstva in predlaga ustrezne ukrepe,
—	poroča o svojem delu skupščini skupnosti,
—	zagotavlja sodelovanje z izvršilnimi organi družbenopolitične skupnosti, drugih samoupravnih interesnih skupnosti in družbenopolitičnih organizacij na republiški ravni,
•— opravlja druge skupne naloge, za katere ga pooblastita zbor uporabnikov in zbor izvajalcev skupščine skupnosti.
41.	člen
Koordinacijski odbor za svobodno menjavo dela ima 11 članov.
Člane odbora izvoli skupščina skupnosti v sorazmernem številu izmed delegatov uporabnikov in izvajalcev občinskih zdravstvenih skupnosti, upoštevaje pri tem ustrezno območno zastopanost. Skupščina skupnosti izvoli izmed članov odbora predsednika in namestnika predsednika.
42.	člen
Koordinacijski odbor za svobodno menjavo dela Opravlja naslednje naloge:
—	daje pobude za usklajene aktivnosti pri skle- ?
Panju samoupravnih sporazumov o svobodni menjavi, dela v republiki in oblikuje izhodišča za njihovo sklepanje,	'
—	pripravlja predloge samoupravnih sporazumov o svobodni menjavi dela za zdravstvene organizacije, ki opravljajo univerzitetne zdravstvene storitve in druge storitve skupnega pomena,
—	spremlja potek sporazumevanja o svobodni menjavi dela v skupnosti ter v občinskih in medobčinskih zdravstvenih skupnostih ter o tem poroča
. skupščini,
—	skrbi za svobodno menjavo dela s strokovno službo skupnosti,
—	poroča skupščini skupnosti in predlaga ustrezne ukrepe v zvezi s samoupravnimi sporazumi o svobodni menjavi dela, sklenjenimi v skupnosti,
—	opravlja druge naloge s področja svobodne menjave dela med uporabniki in izvajalci zdravstvenih storitev.
43.	člen
Odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito ima 11 članov. Skupščina skupnosti izvoli za dobo štirih let 7 članov odbora izmed delegatov občinskih zdravstvenih skupnosti. Člani odbora za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito so tudi predsednik in tajnik skupščine skupnosti ter predsednika koordinacijskih odborov skupščine skupnosti. Predsednik odbora je vsakokratni predsednik skupščine skupnosti.
44.	člen
Odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito opravlja naslednje naloge:
—	predlaga skupščini skupnosti ukrepe za usklajevanje zdravstvene dejavnosti s potrebami ih možnostmi v vojnih in v drugih izrednih razmerah, ki vplivajo na zdravstveno varstvo prebivalstva,
—	sprejme obrambni načrt skupnosti,
—	sprejme načrt delovanja skupnosti ob naravnih in drugih nesrečah ter v drugih izrednih razmerah, ki vplivajo na zdravstveno stanje in zdravstveno varstvo prebivalstva,
—	skrbi za uresničevanje nalog po obrambnem načrtu v vojnih in drugih izrednih razmerah ter za opravljanje drugih nalog skupnosti s tega področja,
—	sprejme ukrepe, ki so v pristojnosti zborov skupščine skupnosti, če se skupščina zavoljo izrednih razmer ne more sestati,
—	zagotavlja sodelovanje s pristojnimi organi 'družbenopolitičnih skupnosti, družbenopolitičnih organizacij in drugih samoupravnih organov in skupnosti pri uresničevanju nalog s področja ljudske obrambe in družbene samozaščite,
—	poroča skupščini o svojem delu.
45.	člen
Za posamezna vprašanja lahko skupščina izvoli stalne in občasne komisije in delovna telesa. Stalne komisije sestavljajo delegati občinskih zdravstvenih skupnosti, občasne komisije in delovna telesa pa lahko sestavljajo tudi drugi delovni ljudje in občani.
46.	člen
Skupščina skupnosti ustanovi zdravstveni svet kot svoj strokovni organ.	- y
Zdravstveni svet sestavljajo strokovnjaki, ki jih imenuje skupščina skupnosti in ima naslednje člane:
—	tri strokovnjake s področja osnovne zdravstvene dejavnosti,
—	pet strokovnjakov s področja specialistične in bolnišnične zdravstvene dejavnosti,
—	pet strokovnjakov s področja univerzitetne dejavnosti,
—	strokovnjaka s področja zdraviliške dejavnosti,
—	strokovnjaka s področja lekarniške dejavnosti,
—	predstavnika Zavoda SR Slovenije za zdravstveno varstvo,
—	tri predstavnike medicinske fakultete.
Skupščina .skupnosti imenuje izmed članov zdravstvenega sveta tudi predsednika sveta in njegovega
namestnika.
Za posamezna strokovna vprašanja lahko skupščina skupnosti pooblasti ali zaprosi za pripravo informacij, c.naliz ali strokovnih stališč strokovno usposobljene zdravstvene ali druge organizacije, skupine strokovnjakov ali posameznike. V teh primerih lahko predstavniki teh organizacij ali skupin sodelujejo pri delu zdravstvenega sveta, ko le-ta oblikuje strokovno mnenje o vprašanju, za katero jih je zaprosil za sodelovanje.
47.	člen
Zdravstveni svet:
—	daje strokovna mnenja o vprašanjih, o katerih odločajo skupni organi, skupščina in zbori skupščine skupnosti, če ti organi zaprosijo za strokovno mnenje sveta;
—	strokovno vrednoti pobude za izboljšanje načina in metod dela izvajalcev zdravstvenih storitev;
—	na svojo pobudo ali na pobudo drugih organov in organizacij daje druga medicinska_ strokovna mnenja o izvajanju zdravstvenega varstva.
48.	člen
Pri oblikovanju in sprejemanju svojih ugotovitev, mnenj in ocen je zdravstveni svet neodvisen,
Ko zdravst eni svet daje mnenja in ocene v spornih zadevah, pri odločitvi ne morejo sodelovati delavci prizadetih zdravstvenih organizacij.
6.	Odbor za samoupravno delavsko kontrolo
49.	člen
Delavci, drugi delovni ljudje in občani nadzorujejo delo skupnosti prek svojih delegatov v skupščini in prek odbora za samoupravno delavsko kontrolo.
50.	člen
Odbor za samoupravno delavsko kontrolo ima 9 članov. Delegate v odbor delegirajo odbori za samoupravno delavsko kontrolo občinskih zdravstvenih skupnosti in sicer po enega z območja vsake medobčinske zdravstvene skupnosti ter za dobo štirih let.
Člani odbora izvolijo predsednika in namestnika odbora.
51.	člen
Odbor za samoupravno delavsko kontrolo skupnost organizira in opravlja nadzor na način, ki ga določi sam.
52.	člen
Odbor za samoupravno delavsko kontrolo spremlja in nadzoruje:
—r uresničevanje pravic delavcev, drugih delovnih ljudi in občanov iz zagotovljenega obsega zdravstvenega varstva,
—	uresničevanje sprejete politike na področju zdravstvenega varstva,
—	uresničevanje samoupravnih sporazumov o temeljih plana in drugih.planskih aktov,
—	združevanje in uporabo sredstev v skladu s sprejetim finančnim načrtom,
—	delo organov skupnosti in njene strokovne službe,
—	uresničevanje drugih nalog, ki izhajajo iz zakona in samoupravnih splošnih aktov skupnosti.
53.	člen
Pri uresničevanju svojih pravic in dolžnosti lahko odbor zahteva od skupščine skupnosti in njenih orga-
nov, bd ustanoviteljic ter strokovne službe podatke, ki jih potrebuje pri delu, ima pa pravico pregledati tudi vso ustrezno dokumentacijo.
Odbor' opravlja nadzor na lastno pobudo, na pobudo delavcev, drugih delovnih ljudi in občanov, združenih v občinskih zdravstvenih skupnostih, oziroma na predlog skupščine skupnosti, njenih organov in vodje strokovne službe, družbenopolitičnih organizacij in skupnosti ter drugih organov in organizacij.
Odbor mora o svojem delu obveščati delavce, druge delovne ljudi in občane v delegatskem glasilu ter na druge primerne načine. O ugotovitvah obvesti odbor skupščino skupnosti, če pa ugotovi nepravilnosti, predlaga ukrepe za njihovo odpravo in daje predloge za uveljavitev odgovornosti.
VI.	OBVEŠČANJE IN JAVNOST DELA
54.	člen
Delo skupnosti in njenih organov je javno. Skupnost mora zagotoviti redno, pravočasno, resnično in popolno obveščanje o svoji dejavnosti.
Skupnost obvešča delavce v združenem delu, druge delovne ljudi in občane o stanju in problemih skupnosti:
—	prek njihovih delegatov v skupščini,
—	pred delegatskega glasila »Delegatski obveščevalec«,
—	z gradivi za seje skupnih organov,
—	na posvetovalnih sestankih s predstavniki občinskih in medobčinskih zdravstvenih skupnosti ter s predstavniki zdravstvenih organizacij združenega dela,
—	z drugimi oblikami obveščanja.
55.	člen
Predstavniki organizacij združenegh dela, krajevnih skupnosti, družbenopolitičnih organizacij in skupnosti, samoupravnih interesnih skupnosti in društev ter predstavniki sredstev javnega obveščanja imajo pravico prisostvovati sejam skupščine in skupnih organov ter sodelovati v razpravi, nimajo pa pravice odločanja.
VII.	STROKOVNA SLUŽBA SKUPNOSTI
56.	člen
Za opravljanje strokovnih, administrativno-teh-ničnih in pomožnih del, nujnih za nemoteno delo skupščine skupnosti in njenih organov, skupnost skupaj s Skupnostjo socialnega varstva Slovenije, Skupnostjo otroškega varstva Slovenije in Skupnostjo socialnega skrbstva Slovenije ustanovi skupno strokovno službo.
57.	člen
Na delovno skupnost strokovne službe ni mogoče prenašati pravic, pooblastil in odgovornosti skupnosti.
Razmerja med skupnostjo in delovno skupnostjo skupne strokovne službe ureja samoupravni sporazum.
58.	člen
K določbam statuta delovne skupnosti, ki zadevajo uresničevanje nalog, zaradi katerih je bila ustanovljena delovna skupnost, k programu njenega dela tez k razvidu del in nalog ter k imenovanju vodje skupne strokovne službe daje soglasje skupščina skupnosti.
VIII.	POSEBNO SODISCE ZDRUŽENEGA DELA
59.	člen
Za reševanje sporov s področja družbenoekonomskih ter drugih samoupravnih odnosov, ki nastajajo na ravni skupnosti in zadevajo njene pristojnosti, ustanovi skupnost skupaj z drugimi skupnostmi s področja zdravstva in socialnega varstva, skupno posebno sodišče združenega dela.
60.	člen
Pristojnosti posebnega sodišča združenega dela, postopek za njegovo delo, sestavo ter druga vprašanja uredijo ustanoviteljice v posebnem aktu o ustanovitvi
posebnega sodišča združenega dela oziroma z drugim samoupravnim splošnim aktom.
IX.	KONČNE DOLOČBE
61.	člen
Statut je sprejet, ko ga sprejme skupščina skupnosti.
Statut začne veljati, ko da nanj soglasje Skupščina SR Slovenije in je objavljen v Uradnem listu SRS.
St. 23-15/1-81/2
,	Predsednik skupščine
dr. Stane Zupančič 1. r.
ORGANI IN ORGANIZACIJE V OBČINI
LJUBLJANA
187.
Na podlagi 159., 160., 161., 162. in 163. člena zakona o sistemu družbenega planiranja in o družbenem planu SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 1/80) in 44/3., 44/4., 88 ter 92. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 2/78 in 35/81) je Skupščina mesta Ljubljane na 57. seji zbora združenega dela dne 30. marca 1982 in na 53. seji zbora občin dne 30. marca 1982 sprejela
ODLOK
o pripravi in sprejetju sprememb in dopolnitev družbenega plana mesta Ljubljane za obdobje 1981—1985
1.	člen
Izvršni svet Skupščine mesta Ljubljane pripravi in do 30. junija 1982 predloži Skupščini mesta Ljub- -Ijane osnutek, do 30. septembra 1982 pa predlog sprememb in dopolnitev družbenega plana mesta Ljubljane za obdobje 1981—1985. 2 3 4
2.	člen
Zavod za družbeno planiranje Ljubljana predloži Skupščini mesta Ljubljane analizo spremenjenih pogojev srednjeročnega razvoja, Izvršni svet Skupščine mesta Ljubljane pa osnutek stališč in usmeritev za spremembo in dopolnitev družbenega plana mesta Ljubljane in dogovora o temeljih družbenega plana mesta Ljubljane za obdobje 1981—1985 do 7. aprila 1982.
Izvršni svet Skupščine mesta Ljubljane predloži Skupščini mesta Ljubljane predlog sprememb in dopolnitev k dogovoru o temeljih družbenega plana mesta Ljubljane do 25. aprila 1982.
I
3.	člen
Izvršni svet Skupščine mesta Ljubljane določi program dela za pripravo sprememb in dopolnitev družbenega plana mesta Ljubljane v skladu z zakonom in tem odlokom.
4.	člen
Samoupravne organizacije in skupnosti sprejmejo svoje programe dela za pripravo sprememb in dopolnitev svojih planov, s katerim zagotovijo, da bo
celoten potek njihove aktivnosti pri spremembah in dopolnitvah planov potekal časovno in vsebinsko v skladu s" programom dela za pripravo sprememb in dopolnitev družbenega plana mesta Ljubljane in da bodo spremembe in dopolnitve k samoupravnim sporazumom o, temeljih planov pripravljene in sklenjene, spremembe in dopolnitve planov pa sprejete v skladu z roki, ki so predvideni za predložitev osnutka oziroma predloga sprememb in dopolnitev družbenega plana mesta Ljubljane.
5.	člen
Strokovni nosilec aktivnosti pri pripravi in izdelavi sprememb in dopolnitev družbenega plana mesta Ljubljane, je Zavod za družbeno planiranje Ljubljana.
6.	člen
Delo na pripravi sprememb in dopolnitev družbenega plana mesta Ljubljane se prične takoj.
7.	člen
Ta odlok začne veljati z dnem objave v Uradnem listu SRS.
St. 30-1/81
Ljubljana, dne 30. marca 1982.
Predsednik Skupščine mesta .	Ljubljane
Harjan Rožič 1. -r.
788.
Na podlagi tretjega odstavka 2. člena zakona o pogojih za prodajo stanovanjskih hiš in stanovanj v družbeni lastnini (Uradni list SRS, št. 13/74), drugega odstavka 40. člena zakona o razlastitvi in prisilnem prenosu nepremičnin v družbeni lastnini (Uradni list SRS, št. 5/80), 2., 7., 8. in 9. člena pravilnika o enotni metodologiji za izračun revalorizirane vrednosti stanovanjske hiše oziroma stanovanja (Uradni list SRS, št. 13/80) ter 57. in 89. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 2/78 in 35/81) je Skupščina mesta Ljubljane na 57 seji zbora združenega dela dne 39. marca 1982 in na 53. seji zbora občin dne 30. marca ^982 sprejela
ODLOK
o povprečni gradbeni ceni staaiovanj in povprečnih stroških komunalnega urejanja zemljišč na območju ljubljanskih občin za leto 1982
1.	člen
Povprečna gradbena cena za 1 m2 koristne stanovanjske površine III. stopnje opremljenosti, zmanj-šana za povprečne stroške komunalnega urejanja zemljišča znaša na dan 31. decembra 1981 za območje ljubljanskih občin 17.000 din.
Korist za razlaščeno stavbno zemljišče se določi v višini 1,11 °/o od povprečne gradbene cene, določene v prvem odstavku tega člena.
2.	člen
Povprečni stroški komunalnega urejanja gradbenih zemljišč na območju ljubljanskih občin za III. stopnjo opremljenosti in gostoto naseljenosti 150 do 200 prebivalcev na ha znašajo na dan 31. decembra 1981:
—	stroški za individualne komunalne naprave m2 koristne stanovanjske površine 1014 din,
—	stroški za kolektivne komunalne naprave za m2 koristne stanovanjske površine 659 din.
3.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 038-1/81
Ljubljana, dne 30. marca 1982.
Predsednik Skupščine mesta Ljubljane
Marjan Rožič 1. r.
789.
Na podlagi 81. člena zakona o 'stanc*. aiV V.: razmerjih (Uradni list SRS, št. 18/74 in 10/76) 4. in 9. člena zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 12/77 in 30/78), 59. in 89. Bena statuta Skupščine mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 2/78 in 35/81) je Skupščina mesta Ljubljane na 57. seji zbora združenega dela dne 30. marca 1982 in na 53. seji zbora občin dne 30. marca 1982 sprejela
ODLOK
o podstanovalskih razmerjih na območjih ljubljanskih občin
1.	člen
Ta odlok ureja oddajanje posameznih stanovanjskih prostorov, evidenco podstanovalskih razmerij, vsebino podstanovalske pogodbe, pravice in dolžnosti stanodajalca in podstanovalca, način določanja pod-stanarine, uporabnine za skupne prostore, odškodnine za opremo, ter dejanskih stroškov za uporabo podstanovalskega prostora.
S tem odlokom se podstanovalcem zagotavlja varstvo njihovih pravic in položaja. 2
2.	člen
Imetnik stanovanjske pravice, lastnik stanovanja kot posameznega dela stavbe in lastnik družinske
stanovanjske hiše (v "nadaljnjem besedilu: najemodajalec) lahko odda podstanovalcu v uporabo posamezne stanovanjske prostore na podlagi pismene podstanovalske pogodbe, ki jo skleneta najemodajalec in podstanovalec za določen ali nedoločen čas, ter pa način in ob pogojih, ki jih predpisuje zakon in ta odlok.
Imetnik stanovanjske pravice lahko odda v podnajem posamezne stanovanjske prostore le, če v stanovanjski pogodbi v skladu s splošnim aktom stanodajalca ni drugače določeno.
3.	člen
V podnajem se lahko odda opremljen ali neopremljen stanovanjski prostor, ki meri najmanj 7 kvadratnih metrov na posameznega stanovalca brez prostorov, ki jih uporablja ,v souporabi (sanitarij, kopalnice, hodnika, kuhinje itd.).
Najemodajalec ne more oddati brez soglasja podstanovalca njegov podstanovalski prostor.
Podstanovalec ne more oddati drugi osebi niti v celoti niti. delno podstanovalski prostor, ki ga uporablja na podlagi podstanovalske pogodbe.
4.	Člen
Najemodajalec in podstanovalec morata skleniti pismeno podstanovalske pogodbo že pred vselitvijo podstanovalca.
Najemodajalec mora dostaviti zaradi evidence po en izvod podstanovalske pogodbe občinskemu upravnemu organu pristojnemu za stanovanjske zadeve, hišnemu svetu in stanodajalcu družbenega stanovanja v 15 dneh po sklenitvi pogodbe, vendar najkasneje do vselitve podstanovalca.
5.	člen
Podstanovalska pogodba mora vsebovati:
1.	priimek in ime najemodajalca ter naslov stalnega bivališča,
2.	primek in ime podstanovalca in njegov stalni naslov,
3.	priimek in ime lastnika stanovanja ter njegov naslov,
4.	označbo zgradbe in stanovanja v katerem so v podnajem dani podstanovalski prostori z opisom, kakovostjo in stanjem v katerem so stanovanjski prostori, ki so dani v podnajem,
5.	katere druge prostore v stanovanju sme uporabljati podstanovalec in v kakšnem obsegu (kopalnica, kuhinja, klet itd.),
6.	opis podstanovalskega prostora, s točno navedbo opreme,
7.	način nemotenega ogrevanja podstanovalskega
prostora,
8.	znesek podstanarine in uporabnine za skupne prostore, ki jo bo podstanovalec plačeval najemodajalcu in do katerega dne v mesecu,
9.	način obračunavanja stroškov za uporabo vode, elektrike, centralne kurjave in čiščenja skupnih prostorov v zgradbi oziroma stanovanju, ter .morebitnega čiščenja podstanovalskega prostora in pomožnih prostorov v souporabi,
10.	znesek odškodnine za uporabo opreme,
11.	čas za katerega se sklene podstanovalska pogodba, odpovedni rok. če je pogodba sklenjena za nedoločen Čas, pa tudi način odpovedi te pogodbe.
6.	člen
Podstanovalska pogodba sklenjena za nedoločen čas, preneha z odpove'djo. Za odpoved podstanoval-ske pogodbe ni treba navesti razloga odpovedi.
Odpovedni rok ne more biti krajši od 30 dni.
7.	člen
Podstanovalska pogodba sklenjena za določen čas preneha s pretekom tega časa.
Za podstanovalsko pogodbo, sklenjeno za določen čas, se šteje, da je molče obnovljena z nedoločen čas, če podstanovalec v petnajstih dneh po preteku časa, za katerega je bila pogodba sklenjena še naprej uporablja stanovanjske prostore, imetnik stanovanjske pravice pa temu ne nasprotuje.
8.	člen
Na dan poteka časa za katerega je bila sklenjena podstanovalska pogodba, mora podstanovalec izprazniti podstanovalski prostor.
Če podstanovalec ne izprazni podstanovalski prostor kot je določeno v pogodbi, lahko vloži najemodajalec zahtevo pri pristojnem občinskem upravnem organu, da izda odločbo o izpraznitvi podstanovalskega prostora. Zoper odločbo o izpraznitvi podstanovalskega prostora je dopustno vložiti pritožbo v 3 dneh od vročitve odločbe. Vložena pritožba ne zadrži izvršitve odločbe.
9.	člen
Minimalno opremljen podstanovalski prostor je prostor, v katerem je ležišče, miza, stol, omara in umivalnik, če podstanovalec za opravljanje higiene nima na razpolago drugega prostora.
Podstanovalcu mora biti zagotovljena uporaba sanitarij v stanovanju, v zgradbi oziroma sanitarij, ki jih uporabljajo ostali stanovalci.
Če je v istem prostoru več podstanovalcev, mora biti v prostoru toliko ležišč in stolov, kolikor je pcd-stanovalcev ter omara, v kateri mora imeti podstanovalec možnost zakleniti svoj del omare.
V podnajem dan podstanovalski prostor mora imeti možnost nemotenega ogrevanja.
10.	člen
Podstanovalec je dolžan plačati najemodajalcu podstanarino, ki jo sporazumno določita.
Najemodajalec je oproščen plačila davka na dohodek za oddani podstanovalski prostor v višini ekonomske stanarine, povečane za uporabnino in znesek .odškodnine za uporabo opreme. Ekonomska podsta-narina se izračuna na osnovi samoupravnega sporazuma o prehodu na ekonomske stanarine v Ljubljani in se letno revalorizira.
Ekonomska podstanarina je ekonomska stanarina, ki se ugotovi na osnovi pravilnika o točkovanju in samoupravnega sporazuma o prehodu na ekonomske' stanarine.
11.	člen
Za uporabo opreme in pohištva v opremljenem Prostoru podstanovalec plača posebno odškodnino glede na kvaliteto opremljenosti podstanovalskega prostora. Odškodnina lahko znaša največ do 25 odstotkov Poprečne ekonomske stanarine v Ljubljani.
12 člen
Podstanovalec> posebej plačuje najemodajalcu dejanske stroške za porabljeno vodo, ,električno 1 energi-
jo, plin, kurjavo ter za odvoz smeti, kanalščuio, pripadajoči del obratovalnih stroškov hiše, čiščenje saup-nih prostorov, čiščenje podstanovalskega prostora in pomožnih prostorov v souporabi, če jin ne čisti poci-stanovalec sam.
Če dejanskih stroškov za storitve iz prvega odstavka tega člena ni mogoče določiti, se podstanovalec in najemodajalec dogovorita o pavšalnem mesečnem plačilu, vendar je treba za vsako storitev v podstaho-valski pogodbi določiti' način, kako Do obračunana, pri čemer se obvezno upoštevajo tisti normativi, ki veljajo za konkretno stanovanjsko hišo.
(
13.	člen
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja tržna inšpekcija Uprave za inšpekcijske službe mesta Ljubljane.
14.	člen
Z denarno kaznijo od 500 do 5000 din se kaznuje za prekršek najemodajalec:
—	ki oddaja posamezne dele stanovanja v nasprotju z določili 2. člena,
—	ki ne upošteva minimalno določene stanovanjske površine na podstanovalca (prvi odstavek 3. člena),
—	ki odda brez soglasja podstanovalca njegov podstanovalski prostor (drugi odstavek 3. člena),
—	ki sklene podstanovalsko pogodbo v nasprotju s prvim odstavkom i. člena, ali take pogodbe sploh ne sklene,
—	ki ne dostavi podstanovalsko pogodbe pristojnemu občinskemu upravnemu organu, hišnemu svetu in stanodajalcu (drugi odstavek 4. člena),
—	ki podpiše pogodbo, ki nima vseh sestavin 5.
člena,	t ,
—	ki oddaja podstanovalski prostor, ki ni vsaj minimalno opremljen (prvi odstavek 9. člena),
—	ki zaračunava podstanovalcu storitve po višji ceni kot je bila dogovorjena ali ki jih ni opravil (12. člen).
15.	člen
Z denarno kaznijo od 500 do 5000 din se kaznuje za prekršek podstanovalec:
—	ki ne sklene podstanovalske pogodbe ali je ne sklene še pred vselitvijo (prvi odstavek 4. člena),
—	ki sklene pogodbo z drugačno vsebino kot je določeno v 5. členu.
16.	člen
Obstoječa podstanovalska razmerja je treba prilagoditi določbam tega odloka v šestih mašečih od njegove uveljavitve.
17.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 36-1/81
Ljubljana, dne 30. marca 1982.
Predsednik
'	■ Skupščine mesta
Ljubljane
Marj"an Rožič I. r.
796.
Na podlagi 1. alinee 5. in 16. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67, 27/72 in 8/78) ter 54., 89. in 92. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 2/78 in 35/81) je Skupščina mesta Ljubljane na 58. seji zbora združenega dela dne 31. marca 1982 in na 54. seji zbora občin dne 31. marca 1982 sprejela
ODLOK
o spremembi odloka o določitvi območij za katera se izdelajo zazidalni načrti
1.	člen
V odloku o določitvi območij, za katera se izdelajo zazidalni načrti (Glasnik, št. 39/67) se v 1. členu pri zazidalnem otoku MS 9 — Polje izvzame iz območij za katera se izdelajo zazidalni načrti naslednja zemljišča s parcelnimi številkami:
Parcela 783 vpisana v vi. št. 2111 k. o. Kašelj, 782 — del vpisana v vi. št. 882 k. o. Kašelj, 780, 768 — del in 769 — del vpisane v vi. št. 458 k. o. Kašelj, 781 — del vpisana v vi. št. 452 k. o. Kašelj, 775 vpisana v vi. št. 2088 k. o. Kašelj, 774 vpisana v vi. št. 345 k. o. Kašelj, 773 — del vpisana v vi. št. 1851 k. o. Kašelj, 772/1 — del vpisana v vi. št. 454 k. o. Kašelj, 705 — del, vpisana v vi. št. 1237 k. o. Slape, 706 — del vpisana v vi. št. 1357 k. o. Slape, 699 — del vpisana v vi. št. 1238 k. o. Slape, 702/1 — del vpisana v vi. št. 1241 k. o. Slape, 700 — del vpisana v vi. št. 1240 k. o. Slape in 707 — del vpisana v vi. št. 516 k. o. Slape.
2.	člen
Na parcelah iz 1. člena tega odloka bo zgrajen objekt za dislocirano enoto Gasilske brigade Ljubljana.
Gradnja objekta iz 1. odstavka tega člena je urejena z lokacijsko tehnično dokumentacijo št. 28.826, ki jo je izdelal Ljubljanski urbanistični zavod.
3.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 350-3/82
Ljubljana, dne 30. marca 1982.
Predsednik Skupščine mesta Ljubljane Marjan Rožič 1. r.
76L
Na podlagi 19., 34., 45., 93. in 278. člena zakona o sistemu državne uprave in o Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih (Uradni list SRS, št. 24/79) m 88. ter 149. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 2/78 in 35/81) je Skupščina mesta Ljubljane na 58. seji zbora združenega dela dne 31. marca 1982 na 54. seji zbora občin dne 31. marca 1982 ih na 50. seji družbenopolitičnega zbora dne 31. marca 1982 sprejela
ODLOK
o organizaciji in delovnem področju upravnih organov mesta Ljubljane
I.	SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
S tem odlokom se ustanovijo mestni upravni organi, mestne upravne organizacije, strokovne službe mesta, določa njihova organizacija in delovno področje in določa organ, ki odloča o izločitvi v upravnem
postopku.
2.	člen
Mestni upravni organi opravljajo upravne, strokovne in druge naloge iz občinske pristojnosti, ki so jih občine s statutom mesta poverile mestu in zadeve iz pristojnosti republike, ki jih je republika z zakonom prenesla na mesto.
3.	člen
Mestni upravni organi so samostojni pri opravljanju svojih nalog v okviru pooblastil, ki jih "imajo po statutu mesta, zakonih in drugih predpisih in po tem odloku.
4.	člen
Mestne upravne organizacije opravljajo specializirane strokovne naloge in z njimi povezane upravne zadeve iz pristojnosti mesta in občin ali opravljajo strokovne zadeve, ki so pomembne za uresničevanje funkcij državne uprave in nalog drugih organov mesta Ljubljane.
5.	člen
Mestni upravni organi in mestne upravne organizacije lahko opravljajo določene strokovne naloge za samoupravne interesne skupnosti in družbenopolitične oziroma družbene organizacije po sporazumu, ki ga s soglasjem izvršnega sveta skupščine mesta sklenejo s temi samoupravnimi skupnostmi oziroma organizacijami.
S samoupravnim sporazumom se določa zlasti vrsta in obseg nalog, ki jih mestni upravni organi oziroma mestne upravne organizacije opravljajo za posameznega uporabnika, osnove in merila za zagotavljanje sredstev za delo, način koordiniranja dela ter druge medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti.
II. ORGANIZACIJA IN DELOVNO PODROČJE MESTNIH UPRAVNIH ORGANOV
6.	člen
Mestni upravni organi se ustanovijo kot individualno vodeni upravni organi in kot kolegijski upravni organi.
Individualno vodeni upravni organi so sekretariat in uprave. Kolegijski upravni organi so komiteji.
7.	člen
Individualno vodeni mestni upravni organi so:
1.	Mestni sekretariat za notranje zadeve,
2.	Mestni sekretariat za ljudsko obrambo,
3.	Mestni sekretariat za občo upravo,
1.	Mestna uprava za inšpekcijske službe,
5.	Mestna geodetska uprava
8.	člen
Mestni sekretariat za notranje zadeve opravlja vse upravne naloge s področja notranjih zadev, ki po zakonu in drugih predpisih spadajo v pristojnost občili, in se nanašajo zlasti na: združevanje občanov,
javne shode in prireditve, posest in nošenje orožja in razstreliva, eksplozivne snovi, požarno varstvo, državljanstvo, potne listme, prebivanje tujcev, osebne izkaznice, matične knjige, osebna imena, prijavljanje in odjavljanje prebivališča, registriranje motornih vo-zit, izdajanja vozniških dovoljenj in opravljanje izpitov za voznike motornih in priklopnih vozil.
9.	člen
Mestni sekretariat za ljudsko obrambo opravlja upravne in strokovne zadeve, ki se nanašajo na: vojaške in materialne obveznosti delovnih ljudi in občanov ter organizacij združenega dela; naborne in mobilizacijske zadeve, vodenje evidenc in popolnjevanje enot oboroženih sil, civilne zaščite, OJOA in upravno vojnih zvez z vojaškimi obvezniki in materialno-teh-niSnimi sredstvi; nadzor nad izvajanjem predpisov in strokovno pomoč s področja splošne ljudske obrambe v organizacijah združenega dela in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih, ki so po organizacijsko mobilizacijskih zadevah v pristojnosti mesta; izdelavo ter usklajevanje obrambnega načrta skupščine, predsedstva in Izvršnega sveta Skupščine mesta Ljubljane; strokovna dela za mestni štab in mestne enote civilne zaščite ter dogovorjene naloge za mestni in občinski štab teritorialne obrambe; graditev zaklonišč, delovanje .sistema opazovanja, javljanja, obveščanja in alarmiranja ter upravno vojne zveze; usposabljanje mladine, ki ne obiskuje srednjih šol za obrambo in zaščito, izvajanje in usklajevanje priprav usmerjanja mladine v vojaško obrambne poklice; materialnoteh-nične in finančne zadeve na področju splošne ljudske obrambe in delovanje pokrajinskega centra za obrambno usposabljanje.	x
10.	člen
Mestni sekretariat za občo upravo opravlja nadzorstvo nad uporabo predpisov o upravnem postopku, pisarniškem poslovanju in skrbi za to, da so predpisi in drugi splošni akti, ki jih predlagajo skupščini mesta ali njenemu izvršnemu svetu drugi predlagatelji v sidadu z ustavo, zakoni in drugimi splošnimi akti; sodeluje pri pripravi odlokov in drugih splošnih aktov, ki jih sprejema skupščina mesta na svojo pobudo ali na predlog izvršnega sveta in skrbi za njihovo zakonitost, nadzoruje zakonitost samoupravnih splošnih aktov organizacij združenega dela, samoupravnih organizacij in skupnosti, ki jih potrjuje ali daje k njim soglasje skupščina mesta ali njen izvršni svet; nudi pravno pomoč delo\rnim skupnostim mestnih upravnih organov in strokovnih služb; vodi evidenco odlokov in drugih splošnih aktov, ki sta jih sprejela Skupščina mesta Ljubljane ali njen izvršni svet ali sta k njim pristopila; opravlja premoženskopravne zadeve mesta, upravlja in vzdržuje poslovne prostore; vodi evidenco stanovanj na katerih je mesto imetnik Pravice uporabe in opravlja vse druge upravne zadeve, ki so v pristojnosti mesta, pa re spadajo v delovno področje drugih mestnjh, upravnih organov.
Mestni sekretariat za občo upravo razvija orani-zacijo, metode in tehniko dela in skrbi za boljšo in gospodarnejšo organizacijo dela mestnih upravnih organov in strokovnih služb; za skupščino mesta, njen izvršni svet in nekatere mestne upravne organe, vodi vložišče in opravlja administrativno-pisarniško in tehnično poslovanje, skrbi za družbeno prehrano in
gostinske storitve ter opravlja druge naloge, s področja skupnih služb, ki mu jih naloži izvršni svet.
,	11. člen
Mestna uprava za inšpekcijske službe opravlja vse zadeve inšpekcijskega nadzora iz pristojnosti občin na področju sanitarne, tržne, komunalne, kmetijske, gozdarske, veterinarske, lovske, ribiške, gradbene, vodnogospodarske, elektroenergetske, kotiovne in urbanistične inšpekcije ter inšpekcije za cestni promet, za javne ceste in za delo.
12.	člen
Mestna geodetska uprava opravlja vse zadeve .geodetske službe iz pristojnosti občin; vodi in vzdržuje zemljiški kataster, temeljne geodetske izmere, zbirni kataster komunalnih naprav, vodi postopek v zvezi z imenovanjem naselij in ulic, določa in dodeljuje hišne številke, vodi seznam imen naselij, cest, ulic in trgov in drogo dokumentacijo geodetske službe in planira, koordinira in nadzoruje izvajanje geodetske službe na območju mesta.
13.	člen.
Kolegijski mestni upravni organi so:
1.	Mestni komitne za družbeno planiranje,
2.	Mestni komite za energetiko, industrijo in malo gospodarstvo
3.	Mestni komite za stanovanjsko gospodarstvo
4.	Mestni komite za urbanizem in varstvo okolja
5.	Mestni komite za komunalno gospodarstvo, promet in zveze
6.	Mestni komite za preskrbo, trgovino, gostinstvo in turizem
7.	Mestni komite za izobraževanje, raziskovalno dejavnost, kulturo in telesno kulturo
8.	Mestni komite za socialno in zdravstveno varstvo
9.	Mestni komite za finance.
14.	člen
Mestni komite za družbeno planiranje usklajuje in usmerja delo na področju družbenega planiranja in opravlja zadeve, ki se nanašajo na izvajanje sistema družbenega planiranja, na družbeni plan mesta, na dolgoročni plan mesta in druge planske dokumente, spremlja politiko razvoja določeno v letnih planskih aktih; skrbi za enoten pristop za uresničevanje družbenega planiranja in za oblikovanje in uresničevanje razvojnih programov in usmeritev na območju mesta; skrbi za sodelovanje mesta Ljubljane z drugimi družbenopolitičnimi skupnostmi pri pripravi in uresničevanju skupnih planskih aktov ter politike razvoja.
15.	člen
Mestni komite za energetiko, industrijo in malo gospodarstvo spremlja energetsko situacijo v Ljubljani in skrbi za usklajevanje energetskih potreb in možnosti; skrbi za usklajenost stališč pri dogovarjanju z dobavitelji energetskih goriv za pravočasno preskrbo mest z energetskimi gorivi; pripravlja predloge predpisov o zmanjšanju porabe toplotne energije za posamezne kurilne sezone v mestu; vzpodbuja izdelavo načrtov ukrepov za varčevanje z energetskimi viri v
organizacijah združenega dela; sodelovanje s samoupravno interesno skupnostjo za energetiko v mestu pri oblikovanju, vodenju in izvajanju energetske politike v mestu; sprejema usklajene okvirne programe in smernice za razvoj energetike, industrije, graabeni-štva in malega gospodarstva in s tem ustvarja osnovo za smotrno načrtovanje razvoja teh panog v mestu, spremlja gibanja na teh področjih ter pripravlja četrtletne, polletne m letne analize teh gibanj; spremlja in analizira problematiko, ki se pojavlja v mestu na teh področjih; spremlja sklepanje samoupravnih sporazumov o poslovnem času v malem gospodarstvu in predlaga skupščini mesta sprejem ustreznih ukrepov, če ti sporazumi ne ustrezajo potrebam delovnih ljudi in občanov v mestu in izvršuje druge naloge, ki se nanašajo na energetiko, industrijo in malo gospodarstvo, ki so v pristojnosti mesta.
16.	člen
Mestni komite za stanovanjsko gospodarstvo predlaga usmeritve za izdelavo srednjeročnih in dolgoročnih planskih dokumentov za področje stanovanjskega gospodarstva; spremlja in skrbi za kontinuirano stanovanjsko gradnjo izhajajoč iz planskih dokumentov in enotno dogovorjenih programov izgradnje sosesk; predlaga enotne kriterije za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami, standarde in druge predpise s področja gradnje stanovanj in oblikovanja cen stanovanjske graditve; predlaga skupščini mesta sprejem ukrepov po določilih zakona o stanovanjskem gospodarstvu, kadar so za to izpolnjeni z zakonom predpisani pogoji; usmerja pripravo enotnih kriterijev in meril pri graditvi solidarnostnih stanovanj in delnem nadomestilu stanarin, usmerja uporabo enotnih meril o vzdrževanju stanovanjskih hiš in stanovanj in enotno urejanje minimalnih pogojev bivanja in pripravlja predloge in ukrepe za prenovo stanovanjskih hiš; opravlja druge zadeve s področja stanovanjskega gospodarstva, ki so v pristojnosti mesta.
17.	člen
Mestni komite za urbanizem in varstvo okolja skrbi za smotrn urbanistični razvoj mesta Ljubljane; odgovarja za prostorski del družbenega in dolgoročnega plana mesta in za generalni urbanistični plan mesta; proučuje prostorska in urbanistična vprašanja z urbanističnega programa, urbanističnih načrtov, regionalnih in drugih prostorskih: planov ter predlaga ukrepe za njihovo rešitev; usklajuje delo in spremlja uresničevanje nalog na področju prostorskega planiranja in urbanističnega programiranja z družbenopolitičnimi skupnostmi in drugimi nosilci razvoja; obravnava analize dolgoročnih, srednjeročnih in letnih prostorskih planov ter programov nosilcev planiranja; predlaga določitev naselij, ki štejejo za mesto; daje mnenje k lokacijam objektov in naprav skupnega pomena za mesto; predlaga predpise in ukrepe za zaščito in izboljšanje zraka in vode, za preprečevanje in zmanjševanje čezmernega hrupa ter za varstvo naravnih in kulturnih spomenikov in krajine ter o seizmični mi-krorajonizaciji; daje mnenje k lokacijam in tehnološkim rešitvam tistih objektov in naprav, ki lahko ogrožajo okolje, gbravnava vsa urbanistična vprašanja, ki so pomembna za dve ali več občin; pripravlja predloge predpisov in ukrepov za izvajanje planov in načrtov s področja urbanističnega planiranja.
18.	člen
Mestni komite za komunalno gospodarstvo, promet in zveze na področju Komunalnega gospodarstva usklajuje dolgoročne, srednjeročne in letne plane in programe razvoja komunalnih dejavnosti in pripravlja predloge predpisov s področja komunalnega gospodarstva; spremlja izvajanje planov in gospodarjenje v komunalnih organizacijah; razpravolja o predlogih za spremembo cen komunalnih proizvodov in storitev; pripravlja predloge predpisov o plačevanju nadomestila, poprečni gradbeni ceni stanovanj in poprečnih stroških komunalnega urejanja zemljišča; pripravlja merila in kriterije za urejanje in oddajanje stavbnih zemljišč na območju ljubljanskih občin; obravnava vprašanja vodnega gospodarstva in opravlja druge naloge s področja komunalnega gospodarstva, ki so v pristojnosti mesta.
Na področju prometa in zvez usklajuje dolgoročne, srednjeročne ter letne plane in programe razvoja cestnega gospodarstva, cestnega, železniškega, rečnega in letalskega prometa,. PTT prometa in zvez, pripravlja predpise s področja prometa in zvez, spremlja njihovo izvajanje; izdaja soglasje in odločbe k prometnim ureditvam na območju mesta; sodeluje z urbanistično službo pri planiranju vseh vrst prometa in zvez, spremlja in izvaja cestno-prometni režim v mestu; sprejema ukrepe za skladen razvoj vseh vrst prometa v sodelovanju z občinskimi upravnimi organi in samoupravnimi interesnimi skupnostmi ter skrbi za nemoten in varen potek prometa; skrbi za sprejemanje in izvajanje preventivnih ukrepov na področju prometa in izvršuje druge naloge, ki se nanašajo na urejanje prometa in zvez.
19.	člen
Mestni komite za preskrbo, trgovino, gostinstvo in turizem spremlja uresničevanje politike in izvajanje dolgoročnih, srednjeročnih in letnih planov razvoja preskrbe, kmetijstva, gostinstva in turizma; razpravlja o predlogih za spremembe cen na teh področjih; predlaga ukrepe, ki se nanašajo na intervencije v kmetijstvu in porabi hrane; skrbi za oblikovanje in obnavljanje mestnih blagovnih rezerv; predlaga skupni program turistične ponudbe občin in mesta in višino turistične takse; sodeluje pri usmerjanju sredstev za pospeševanje turizma in. skupne turistične propagande mesta; sodeluje pri oblikovanju samoupravnih sporazumov o razporeditvi, začetku in koncu delovnega časa na področju prometa blaga na drobno, gostinstva in turizma in predlaga skupščini mesta sprejem ustreznih predpisov, če sporazumi niso sklenjeni ali ne ustrezajo potrebam delovnih ljudi in občanov; sodeluje s poslovnimi združenji in samoupravnimi interesnimi skupnostmi, ki na teh področjih delujejo za območje mesta in regije; opravlja druge naloge s teh področij, ki so v pristojnosti mesta.
20.	člen
Mestni komite za izobraževanje, raziskovalno dejavnost, kulturo, in telesno kulturo zagotavlja stalno in organizirano sodelovanje, dogovarjanje in usklajevanje dela in stališč s samoupravnimi interesnimi skupnostmi, drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi in drugimi organi občin in mesta pri načrtovanju in izvajanju sprejete politike razvoja in dela na teh področjih, proučuje oblike izvajanja pro-
grama in delovanja organizacij posebnega družbenega pomena na tem področju, katerih ustanovitelj je skupščina mesta in epravlja druge naloge, ki se nanašajo na ta področja in so v pristojnosti mesta.
Na področju raziskovalne dejavnosti sodeluje komite z raziskovalnimi organizacijami ter spodbuja združevanje sredstev za znanstvenoraziskovalno delo, skrbi za povezanost znanstvenoraziskovalnega dela in uporabo dosežkov v gospodarskih in družbenih dejavnostih v mestu in vzpodbuja, inovacijsko dejavnost.	'
21.	člen
Komite za socialno in zdravstveno varstvo skrbi za stalno in organizirano sodelovanje, dogovarjanje in usklajevanje dela in stališč s samoupravnimi interesnimi skupnostmi ih drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi in drugimi organi občin in mesta pri načrtovanju in izvajanju sprejete politike razvoja in dela na teh področjih; proučuje oblike organiziranja, izvajanja programa in delovanja organizacij posebnega družbenega pomena; skrbi za solidarnostno združevanje sredstev za uresničevanje nalog družbene vzgoje in varstva otrok, zdravstva in socialnega varstva, socialnega skrbstva in otroškega varstva, ki so v pristojnosti mesta.	<
22.	člen
Mestni komite za finance spremlja splošno in »Kupno porabo in druge oblike združevanja sredstev v mestu in pri tem sodeluje s samoupravnimi interesnimi skupnostmi in drugimi samoupravnimi organizacijami in z občinskimi upravnimi organi pristojnimi za to področje; skrbi za usklajevanje splošne porabe v mestu in občinah; pripravlja predlog proračuna mesta in predloge drugih aktov s področja financ; spremlja in analizira pojave na področju financ; opravlja računovodska opravila za proračun mesta; vodi računovodstvo in finančno knjigovodstvo za upravne organe mesta, in delovne skupnosti skupščine in upravnih organov mesta, skrbi za nabavo in vodi evidenco osnovnih sredstev, inventarja in materiala in opravlja druge naloge v zvezi s finančno-računovodskimi opravili.
III.	MESTNE UPRAVNE ORGANIZACIJE
23.	člen
Mestni upravni organizaciji sta:
1.	Zavod za družbeno planiranje Ljubljana
2.	Zavod za družbeni sistem, informiranje in informatiko Ljubljana.
24.	člen
Zavod za družbeno planiranje Ljubljana kot upravna organizacija občin in mesta opravlja strokovne in druge naloge za uresničevanje planskih funkcij občin in mesta v skladu z določili odloka o njegovi ustanovitvi.
25.	člen
Zavod za družbeni sistem informiranja in informatiko kot upravna organizacija občin in mesta opravlja strokovne in druge naloge s področja komunalnega sistema informiranja za potrebe občin in mesta. S posebnim dogovorom med občinami in mestom in sprejemom ustreznega akta bo določeno delovno področje, in naloge zavoda, urejena medsebojna razmerja, finarjciranje in druga vprašanja.
IV.	STROKOVNE SLUŽBE IN NJIHOVO DELOVNO PODROČJE
26.	člen
Strokovna služba je:
Služba za kadrovske zadeve.
,	27. člen
Služba za kadrovske zadeve spremlja in analizira uresničevanje družbenih dogovorov^ sklepov in stališč, ki jih sprejmejo skupščina mesta in njen izvršni svet ter družbenopolitične organizacije s področja kadrovskih dejavnosti in pripravlja zanje poročila in informacije. Opravlja strokovna opravila za komisijo za spremljanje uresničevanja družbenega dogovora o oblikovanju in izvajanju kadrovske politike na območju ljubljanskih občin, komisijo za volitve, imenovanja in kadrovske zadeve, komisijo za odlikovanja, priznanja in. nagrade in za koordinacijski odbor za kadrovska vprašanja pri predsedstvu MK SZDL.
Služba opravlja za skupščino mesta in njen izvršni svet, njihova delovna telesa in za družbenopolitične in družbene organizacije strokovne zadeve s kadrovskega področja.
Za mestne upravne organe in strokovne službe opravlja vse kadrovske zadeve in vodi kadrovsko in personalno evidenco.
V.	NAMESTNIKI FUNKCIONARJEV IN VODILNI DELAVCI
28.	člen
Namestnika funkcionarja, ki vodi mestni upravni organ, imenuje skupščina mesta na predlog predsednika izvršnega sveta skupščine mesta po postopku, kot je določen za imenovanje funkcionarja, ki vodi upravni organ.
29.	člen
Vodilni delavci v mestnih upravnih organih so pomočniki funkcionarja, ki vodi mestni upravni organ.
Vodilne delavce imenuje in razrešuje izvršni svet na predlog funkcionarja, ki vodi mestni upravni organ.
Vodilni delavci so imenovani za štiri leta in ao na podlagi predhodne ocene njihove delovne uspešnosti po preteku te dobe ponovno imenovani.
VI.	ORGAN, KI ODLOČA O IZLOČITVI V UPRAVNEM POSTOPKU
30.	člen
O izločitvi uradnih oseb mestnega upravnega organa odloča funkcionar, ki vodi mestni upravni, organ.
O izločitvi funkcionarja, ki vodi mestni upravni organ in njegovega namestnika, odloča izvršni svet skupščine mesta.
O izločitvi člana kolegijskega mestnega upravnega organa odloča kolegijski mestni upravni organ.
VII.	PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
31.	člen
Mestni upravni organi in strokovne službe morajo svojo organizacijo in delo uskladiti s tem odk>-
kom najkasneje v treh mesecih po njegovi objavi v Uradnem listu SRS.
32.	člen
Za delovanje Zavoda za družbeni sistem, informiranje in informatiko Ljubljana mora biti sprejet ustrezen akt, določen z drugim odstavkom 25. člena tega odloka, najkasneje do konca leta 1982.
33.	člen
Uprava za avtomatsko obdelavo podatkov nadaljuje z delom kot samostojna strokovna služba mesta z dosedanjim delovnim področjem do konstituiranja Zavoda za družbeni sistem, informiranje in informatiko, ko postane njegov sestavni del. Opravlja pa tudi strokovna in druga opravila za konstituiranje zavoda.
34.	člen
Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati odlok o začasni organizaciji mestnih upravnih organov (Uradni list SRS, št. 9/78, 11/79 in 12/80), razen določbe 6. točke 11. člena in 19. a člen, ki prenehata veljati 31. 12. 1982.
35.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 020-6/81
Ljubljana, dne 31. marca 1982.
Predsednik Skupščine mesta Ljubljane
Marjan Rožič 1. r.
792.
Na podlagi 30. člena zakona o sistemu državne uprave in o Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih (Uradni list SRS, št. 24/79), 88. in 154. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 2/78 in 35/81) in odloka o organizaciji in delovnem področju upravnih organov mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 13/82) j§ Skupščina mesta Ljubljane na predlog Izvršnega sveta Skupščine mesta Ljubljane na 58. seji zbora združenega dela dne 31. marca 1982, na 54. seji zbora občin dne 31. marca 1982 in na 50. seji družbenopolitičnega zbora dne 31. marca 1982 sprejela
SKLEP
o sestavi mestnih komitejev (	1. člen
S tem sklepom se določijo mestni upravni organi in mestne organizacije, izvršni sveti skupščin ljubljanskih občin, samoupravne interesne skupnosti za območje mesta, organizacije združenega dela jn druge samoupravne organizacije in skupnosti (v nadaljnjem besedilu: organi, organizacije in skupnosti), ki delegirajo svoje predstavnike v posamezen mestni komite in število članov, ki jih imenuje v posamezen mestni komite Izvršni svet Skupščine mesta Ljubljane.
2.	člen
Organi, organizacije in skupnosti sporočijo Izvršnemu svetu Skupščine mesta Ljubljane predstavnika, ki so ga delegirali v posamezni mestni komite.
Izvršni svet Skupščine mesta Ljubljane ugotovi koga so v skladu s tem sklepom v mestne komiteje delegirali organi, organizacije in skupnosti in imenuje v posamezni mestni komite s tem sklepom določeno število članov.
3.	člen
Organi, organizacije in skupnosti, ki delegirajo delegate v mestne komiteje, kakor tudi Izvršni svet-Skupščine mesta Ljubljane, ki imenuje določeno število delegatov v mestne komiteje, lahko vedno, če menijo, da je to potrebno, razrešijo svoje delegate in predlagajo druge.
4.	fflen
Glede na skupen pomen upravnih in • drugih zadev na področju, za katerega je ustanovljen mestni komite, zagotavljajo organi, organizacije in skupnosti prek svojih predstavnikov v ustreznem mestnem komiteju stalno in organizirano sodelovanje in usklajenost dela pri spremljanju stanja na teh področjih in pri opravljanju upravnih in drugih zadev z delovnega področja mestnega komiteja
5.	člen
Predsednik mestnega komiteja lahko povabi na sejo tudi predstavnike drugih mestnih upravnih organov, samoupravnih organizacij in skupnosti, družbenopolitičnih in družbenih organizacij, ki lahko prispevajo k reševanju obravnavanih vprašanj. Ti lahko sodelujejo v razpravi o vprašanjih, ki so na dnevnem redu, nimajo pa pravice odločati.
Predsedniki mestnih komitejev se lahko dogovorijo, da glede na obravnavana vprašanja, ki so pomembna za več mestnih komitejev, skličejo za obravnavo teh vprašanj skupno sejo dveh ali več mestnih komitejev. Delo skupne seje se opredeli s poslovnikom mestnega komiteja.
6.	člen
Mestni komite mora na sejah obravnavati zadeve načelnega značaja iz svoje pristojnosti, zlasti pa: analize, informacije in druga gradiva o stanju in pojavih na svojem delovnem področju; odloke, predpise in druge splošne akte, ki jih pripravlja oziroma predlaga Izvršnemu svetu Skupščine mesta Ljubljane ali neposredno skupščini mesta; predpise in druge splošne akte, ki jih sam izdaja, ter mnenja in predloge, ki jih daje v zadevah iz svojega delovnega področja; odloča o ukrepih za katere je pooblaščen in opravlja druge naloge, ki so v njegovi pristojnosti razen zadev, za katere je s predpisi ali drugimi splošnimi akti Skupščine mesta Ljubljane izdanih na podlagi zakona pooblaščen predsednik mestnega komiteja.
7.	člen
S poslovnikom mestnega komiteja se podrobneje določi način njegovega dela in postopek za sprejemanje odločitev na seji mestnega komiteja; pravice in dolžnosti predsednika mestnega komiteja v zvezi s pripravo in vodenjem sej, način sodelovanja z mestnimi upravnimi organi, organizacijami in skupnostmi, ki delegirajo svoje predstavnike v mestne komiteje, kakor tudi z drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi ter družbenopolitičnimi in družbenimi organizacijami mesta, s katerimi mestni komite sodeluje pri svojem delu. .
8.	člen
V	Mestni komite za družbeno planiranje delegirajo po enega člana:
— Izvršni svet SOb Ljubljana Bežigrad,
— Izvršni svet SOb Ljubljana Center,
— Izvršni svet SOb Ljubljana Moste-Polje,
— Izvršni svet SOb Ljubljana Šiška,
— Izvršni svet SOb Ljubljana Vič-Rudnik — Mestni sekretariat za ljudsko obrambo,
— Mestni komite za finance,
— Ljubljanska banka — Gospodarska banka Ljubljana,
— Služba družbenega knjigovodstva — Podružnica Ljubljana,
—. Gospodarska zbornica občin ljubljanskega območja,
— Mestna raziskovalna skupnost,
— Univerza Edvarda Kardelja, Ljubljana, Ekonomska fakulteta Boris Kidrič,
— Zavod za družbeno planiranje Ljubljana,
Izvršni svet Skupščine mesta Ljubljane imenuje tri Slane.
9.	člen
V	Mestni komite za energetiko, industrijo in malo gospodarstvo delegirajo po enega člana:
— Izvršni svet SOb Ljubljana Bežigrad,
— Izvršni svet SOb Ljubljana Center,
— Izvršni svet SOb . Ljubljana Moste-Polje,
— Izvršni svet SOb Ljubljana Šiška,
— Izvršni svet SOb Ljubljana Vič-Rudnik,
— Gospodarska zbornica občin ljubljanskega območja,
— Iskra SOZD elektro kovinske industrije,
— Litostroj, Titovi zavodi, Ljubljana,
— Kemija SOZD združeno podjetje kemije, gume in plastike,
— Slovenija ceste — Tehnika (SCT) Ljubljana, — DO Energetika,
— Ljubljanska banka — Gospodarska banka Ljubljana,
— SIS Elektrogospodarstva preskrbovalnega območja Elektro Ljubljana,
— Petrol SOZD trgovsko in proizvodno podjetje, — Kuri voproda j a, trgovsko podjetje s kurivom, — Magos, Poslovna skupnost malega gospodar-sitva,
— SIS za energetiko Ljubljana,
— Združenje obrtnikov .ljubljanskih občin Izvršni svet Skupščine mesta Ljubljane imenuje dva člana.
10.	člen
V	Mestni komite za stanovanjsko gospodarstvo delegirajo po enega člana:
— Izvršni svet SOb Ljubljana Bežigrad,
— Izvršni svet SOb Ljubljana Center,
— Izvršni svet SOb Ljubljana Moste-Polje,
— Izvršni svet SOb Ljubljana Šiška,
— Izvršni svet SOb Ljubljana Vič-Rudnik,
— Zavod za izgradnjo Ljubljane,
— Ljubljanska banka — Stanovanjska komunalna banka,
— Staninvest,
— Gospodarska zbornica občin ljubljanskega območja.
Samoupravna stanovanjska skupnost mesta Ljubljane delegira tri člane.
Izvršni svet Skupščine mesta Ljubljane imenuje dva Slana.
11.	člen
V	Mestni komite za urbanizemi in varstvo okolja delegirajo po enega člana:
— Izvršni svet SOb Ljubljana Bežigrad,
— Izvršni svet SOb Ljubljana Center,
— Izvršni svet SOb Ljubljana Moste-Polje,
— Izvršni svet SOb Ljubljana Šiška,
— Izvršni svet SOb Ljubljana Vič-Rudnik,
— Mestni sekretariat za ljudsko obrambo,
— Zavod za družbeno planiranje Ljubljane,
— Univerza Edvarda Kardelja Ljubljana,
— Vojna pošta 20-50 Ljubljana,
— Univerza Edvarda Kardelja, Ljubljana, Fakulteta za arhitekturo,' gradbeništvo in geodezijo (spomeniško varstvo in prenovo)
— Univerza Edvarda Kardelja, Ljubljana, Biotehniška fakulteta (okolje in oblikovanje krajine)
— Inštitut Jožef Stefan.
Izvršni svet Skupščine mesta Ljubljane imenuje dva člana.
12.	člen
V	Mestni komite za komunalno gospodarstvo, promet in zveze delegirajo po enega člana:
— Izvršni svet SOb Ljubljana Bežigrad,
— Izvršni svet SOb Ljubljana Center,
— Izvršni svet SOb Ljubljana Moste-Polje,
— Izvršni svet SOb Ljubljana Šiška,
— Izvršni svet SOb Ljubljana Vič-Rudnik,
— Uprava za notranje zadeve Ljubljana mesto, — IPK DO Mestni vodovod,
— Komunalno podjetje Ljubljana,
— Železniško gospodarstvo Ljubljana,
— Integral, DO Mestni potniški promet,
— SIS za gradnjo cest Ljubljana,
— SIS za ceste ljubljanskih občin,
— Območna SIS za PTT promet Ljubljana,
— Območna SIS za vodno gospodarstvo Ljubljana, — Območna SIS za železniško gospodarstvo,
— Univerza Edvarda Kardelja, Ljubljana, Fakulteta za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo.
Komunalne skupnosti občin Ljubljane delegirajo dva člana.
Izvršni svet Skupščine mesta Ljubljane imenuje dva Člana.
13.	člen
V	mestni komite za preskrbo, trgovino, gostinstvo in turizem delegirajo po enega člana:
— Izvršni svet SOb Ljubljana Bežigrad,
— Izvršni svet SOb Ljubljana Center,
— Izvršni svet SOb Ljubljana Moste-Polje,
— Izvršni svet SOb Ljubljana Šiška,
— Izvršni svet SOb Ljubljana Vič-Rudnik,
— Samoupravna interesna skupnost za preskrbo mesta Ljubljane,
— Emona Ljubljana, SOZD proizvodnja, trgovina, turizem, hotelirstvo, inženiring,
— Mercator Ljubljana, SOZD za dejavnost kmetijstva, industrije, trgovine, gostinstva in storitev, — KIT SOZD Ljubljana, DO Ljubljanske mlekarne,
— GHT združeno gostinsko, hotelsko in turistično podjetje Ljubljana,
— HP Kolinska,
— Žito, živilski kombinat Ljubljana,
— Gospodarska zbornica občin ljubljanskega območja,
— Kompas Jugoslavija,
— Turistična poslovna skupnost Ljubljana,
— Ljubljanska turistična zveza — Združenje obrtnikov, področje gostinstva.
Izvršni svet Skupščine mesta Ljubljane imenuje enega člana.
14. člen
V Mestni komite za izobraževanje, raziskovalno
dejavnost, kulturo in telesno kulturo delegirajo po enega člana:
— Izvršni svet SOb Ljubljana Bežigrad,
— Izvršni svet SOb Ljubljana Center,
— Izvršni svet SOb Ljubljana Moste-Polje,
— Izvršni svet SOb Ljubljana Šiška,
— Izvršni svet SOb Ljubljana Vič-Rudnik — Zavod za družbeno planiranje Ljubljana,
— Zavod SRS za šolstvo, organizacijska enota Ljubljana,
— Mestna izobraževalna skupnost,
— Ljubljanska kulturna skupnost,
— Telesnokulturna skupnost Ljubljane,
— Raziskovalna skupnost Ljubljana;
— Zveza kulturnih organizacij Ljubljana, 1 — Zveza telesnokulturnih organizacij Ljubljana, — Gospodarska zbornica občin ljubljanskega območja,
— Samoupravna interesna skupnost za zaposlovanje mesta Ljubljane,
— Univerza Edvarda Kardelja Ljubljana.
Izvršni svet Skupščine mesta Ljubljane imenuje dva člana.
15.	člen
V	Mestni komite za zdravstveno in socialno varstvo delegirajo po enega člana:
— Izvršni svet SOb Ljubljana Bežigrad,
— Izvršni svet SOb Ljubljana Center,
— Izvršni svet SOb Ljubljana Moste-Polje,
— Izvršni svet SOb Ljubljana Šiška,
— Izvršni svet SOb Ljubljana Vič-Rudnik,
— Zdravstvena skupnost mesta Ljubljane,
— Mestna skupnost otroškega varstva,
— Skupnost socialnega varstva mesta Ljubljane,
— Skupnost socialnega skrbstva mesta Ljubljane, — Samoupravna interesna skupnost za zaposlovanje mesta Ljubljane,
— Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja Ljubljane,
— Klinični center Ljubljana,
— Zdravstveni dom Ljubljana,
— Lekarna Ljubljana,
— Zavod za družbeno planiranje Ljubljana. Izvršni svet Skupščine mesta Ljubljane imenuje enega člana.
16.	člen
V	Mestni komite za finance delegirajo po enega člana:
— Izvršni svet SOb Ljubljana Bežigrad,
—• Izvršni svet SOb Ljubljana Center,
— Izvršni svet SOb Ljubljana Moste-Polje,
— Izvršni svet SOb Ljubljana Šiška,
— Izvršni svet SOb Ljubljana Vič-Rudnik,
— Zavod za družbeno planiranje Ljubljane,
— Zavod za družbeni sistem 'informiranja in informatiko Ljubljana.
Izvršni svet Skupščine mesta Ljubljane imenuje
tri člane.
n. člen
Z dnem uveljavitve tega sklepa preneha veljati sklep o začasni sestavi komitejev kot kolegijskih mestnih upravnih organov, ki ga je sprejela Skupščina mesta Ljubljane na sejah zborov dne 24. aprila 1980 (Uradni list SRS, št. 12/80).
18.	člen
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v
Uradnem listu SRS.
St. 020-6/78
Ljubljana, dne 31. marca 1982.
Predsednik Skupščine mesta Ljubljane Marjan Rožič 1. r.
793.
Na podlagi 34. člena zakona o sistemu državne uprave in o Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih (Uradni list SRS, št. 24/79) ter 88. in 112. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 22/78 in 35/81) je Skupščina mesta Ljubljane na 58. seji zbora združenega dela dne 31. marca 1982, na 54. seji zbora občin dne 31. marca 1982 in na 50. seji družbenopolitičnega zbora dne 31. marca 1982 sprejela
ODLOK
o sekretariatu Skupščine mesta Ljubljane
I.	SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
Sekretariat Skupščine mesta Ljubljane (v nadaljnjem besedilu: sekretariat) je strokovna služba Skupščine mesta Ljubljane (v nadaljnjem besedilu: skupščine mesta) in opravlja strokovna opravila v zvezi z delom skupščine mesta, njenih zborov, stalnih in občasnih delovnih teles ter delom delegatov v skupščini mesta.
2.	člen
Sekretariat opravlja svoje naloge v skladu s statutom mesta Ljubljane, poslovnikom Skupščine mesta Ljubljane in na podlagi programa dela skupščine mesta, njenih zborov, delovnih teles in drugih organov, za katere opravlja strokovne in druge naloge. Pri. tem se mora ravnati po usmeritvah, sklepih in stališčih skupščine mesta, kateri je odgovoren za svoje delo.
Naloge iz prejšnjega odstavka, ki jih mora sekretariat opraviti, se določijo s programom dela sekretariata.
3.	člen
Sekretariat v okviru svojega delovnega področja in nalog sodeluje s sekretariati skupščin občin na območju Ljubljane, organi družbenopolitičnih organizacij, organi skupščin samoupravnih interesnih skupnosti, z izvršnimi svet: - skupščin občin in mesta ter z upravnimi organi in strokovnimi službami občin in mesta, Gospodarske zbornice občin ljubljanskega območja, Skupščine SR Slovenije, Skupnostjo občin ljubljanske regije. Skupnostjo slovenskih občin in Stalno konferenco mest ih občin Jugoslavije.
II.	DELOVNO PODROČJE SEKRETARIATA
4.	člen
Sekretariat opravlja naslednje naloge:
1.	Sodeluje pri pripravi sej skupščine mesta, njenih zborov in zagotavlja strokovno in drugo pomoč delegatom v zvezi z njihovim delom pri opravljanju njihove funkcije; opravlja strokovno delo pri oblikovanju in uresničevanju programa dela skupščine mesta, njenih zborov in delovnih teles; skrbi za pošiljanje sprejetih dokumentov v skupščini mesta in spremlja njihovo uresničevanje; skrbi za pravočasno izdelavo in objavo strokovnih gradiv ali njihovih dopolnil in dodatnih pojasnil na zahtevo skupščine mesta, delovnih teles ter delegatov; pripravlja osnove z.a ustrezna poročila o delu skupščine mesta ter aktivnosti delegatov v njej; zbira in vodi evidenco delegatskih vprašanj in skrbi za njihovo pravočasno posredovanje pristojnim organom ter objavo in posredovanje odgovorov na delegatska vprašanja v skladu s poslovnikom Skupščine mesta Ljubljane; zagotavlja strokovno, organizacijsko in administrativno pomoč skupini delegatov za delegiranje delegata v zbor občin Skupščine SR Slovenije in skupini delegatov za sodelovanje z delegati iz SR Slovenije v Zveznerr zboru Skupščine SER Jugoslavije; opravlja tajniška, administrativna in druga tehnična opravila potrebna za nemoteno delovanje skupščine mesta, njenih zborov, njenih delovnih teles in nekaterih družbenih svetov mesta.
2.	Skrbi za pravočasno in kvalitetno obveščanje delegatov o delu skupščine mesta, njenih zborov in delovnih teles ter pri tem sodeluje z občinskimi delegatskimi glasili, glasili temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti ter sredstvi javnega obveščanja; skrbi za redno in pravočasno izdajo delegatskega gradiva skupščine mesta; vodi dokumentacijo o delu skupščine mesta in njenih delovnih teles. Del teh nalog opravlja Indok center v Ljubljani. Medsebojne pravice in dolžnosti med skupščino mesta in Indok centrom se opredelijo s sporazumom.
3.	Opravlja strokovna in druga opravila za potrebe skupščine mesta, njenega izvršnega sveta, družbenopolitičnih organizacij mesta, skupščin občin in drugih na področju mednarodnega in medmestnega sodelovanja in protokola v skladu z dogovorom o medsebojnem sodelovanju pri razvoju mednarodnega sodelovanja in stikov mesta Ljubljane.
4.	Opravlja strokovne naloge za potrebe občinskih in mestne komisije za odnose z verskimi skupnostmi v sodelovanju z upravnimi organi občin in mesta Ljubljane.
III.	SEKRETAR SKUPŠČINE MESTA
5.	člen
Sekretar skupščine mesta organizira, vodi in usklajuje delo sekretariata, določa program dela sekretariata in skrbi za njegovo izvajanje. Sekretar skupščine mesta je odredbodajalec za uporabo sredstev za delo skupščine. •
6.	člen
Sekretar skupščine mesta pomaga predsedniku skupščine mesta, podpredsedniku in predsednikom zborov pri opravljanju njihovih nalog, ki izhajajo iz statuta mesta Ljubljane, poslovnika Skupščine mesta Ljubljane ter drugih predpisov.
7.	člen
Sekretar skupščine mesta je osebno odgovoren skupščini mesta za opravljanje svoje funkcije in za delo sekretariata.
Sekretar skupščine mesta predstavlja sekretariat v okviru njegovih pravic in dolžnosti.
Sekretar skupščine mesta ima do delovne skupnosti sekretariata pravice in dolžnosti funkcionarja, ki vodi mestni upravni orga%
8.	člen
Sekretarja skupščine mesta imenuje in razrešuje skupščina mesta na predlog komisije za volitve, imenovanja in kadrovske zadeve skupščine mesta za 4 leta in je lahko največ dvakrat zaporedoma imenovan na isto funkcijo.
9.	člen
Sekretar skupščine mesta je dolžan na zahtevo skupščine mesta ali njenega zbora poročati o svojem delu in delu sekretariata. Na vprašanje delegatov je na seji skupščine mesta oziroma zbora dolžan dati odgovor.
IV.	DELOVNA SKUPNOST SEKRETARIATA
10.	člen
Delavci sekretariata oblikujejo delovno skupnost.
11.	člen
Notranjo organizacijo in sistemizacijo del in nalog sekretariata določata pravilnik o organizaciji in delu sekretariata ter pravilnik o .sistemizaciji del in nalog, ki ju izda sekretar v soglasju s predsednikom, podpredsednikom in predsedniki zborov skupščine mesta po poprejšnjem mnenju delovne skupnosti sekretariata.
12.	člen
Delavci delovne skupnosti sekretariata pridobivajo dohodek delovne skupnosti na podlagi programa dela sekretariata. Sredstva za delo sekretariata se zagotavljajo v proračunu skupščine mesta.
13.	člen
Glede javnosti dela, delovnega časa, sredstev za delo sekretariata, dohodka delovne skupnosti sekretariata, načina uresničevanja samoupravnih pravic, obveznosti in odgovornosti delavčev ter glede delovnih razmerij in drugih zadev se uporabljajo določbe zakona o sistemu državne uprave in o Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih (Uradni list SRS, št. 24/79), tako da ima delovna skupnost sekretariata enak položaj kot' delovne skupnosti mestnih upravnih organov in strokovnih služb.
V vseh zadevah, v katerih po zakonu o sistemu državne' uprave in o Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih v zvezi z izvrševanjem samoupravnih pravic in odgovornosti delavcev in delovne skupnosti sodeluje izvršni svet, izvajajo te pravice in dolžnosti glede delavcev in delovne skupnosti sekretariata predsednik, podpredsednik in predsedniki zborov skupščine mesta.
V.	KONČNE DOLOČBE
14.	člen
Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o organizaciji in delovnebn področju sekretariata Skupščine mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 20/78).
15.	člen
Ta odlok Mene veljati osmi dan po , objavi v Uradnem listu SRS.
St. 020-5/81
Ljubljana, dne 31, marca 1982.
Predsednik Skupščine mesta Ljubljane
Marjan Rožič 1. r.
194.
Na podlagi 5. člena pravilnika o postopku oblikovanja in določanja cen storitev ter merilih in elementih za oblikovanje cen storitev TOZD Mestni potniški promet je mešani delavski svet TOZD Mestni potniški promet Ljubljana, ob soglasju občinskih komunalnih skupščin in Skupščine zveze komunalnih skupnosti na območju ljubljanskih občin ter potrditve sveta Skupnosti za cene mesta Ljubljane na seji dne 30.» marca 1982 dne 19. februarja 1982 sprejel
SKLEP
o ceni enotne dijaške vozovnice za vse proge v javnem mestnem potniškem prometu v Ljubljani
1
Delavski svet Integral, DO Ljubljanski potniški promet, TOZD Mestni potniški promet Ljubljana določa ceno za enotno dijaško mesečno vozovnico in sicer 210 din.
2
Ta sklep začne veljati 1. aprila 1982 in se objavi v Uradnem listu SRS.
Ž dnem, ko začne veljati ta sklep, preneha veljati cena za enotno dijaško mesečno vozovnico določeno v I. poglavju, točka e) sklepa o cenah za prevoz potnikov v javnem mestnem potniškem prometu v Ljubljani in kriterijih za izdajo ter veljavnost mesečnih vozovnic (Uradni list SRS, št. 7/82).
Predsednica
delavskega sveta TOZD Mestni potniški promet
. Julka Muhar L r.
3REŽICE
795.
Na podlagi 11. člena statuta Samoupravne stano-\'anjske skupnosti Brežice in 27. člena samoupravnega sporazuma o temeljih plana Samoupravne stanovanjske skupnosti Brežice za obdobje 1981—1985 je skupščina Samoupravne stanovanjske skupnosti Brežice na svoji seji dne 28. decembra 1981 sprejela
S* LE P
o višini stopenj, virih in osnovah za potrebe solidarnosti in vzajemnosti na področju stanovanjskega gospodarstva, združenih v okviru Samoupravne stanovanjske skupnosti Brežice za leto 1982
1
Udeleženci, ki so sklenili samoupravni sporazum o
temeljih plana Samoupravne stanovanjske skupno-
sti Brežice, bodo v letu 1982 združevali v Samoupravni stanovanjski skupnosti Brežice naslednja namenska sredstva:
a)	za namene solidarnosti na ravni republike v višini 0,292 °/o na bruto osebne dohodke nepovratno iz dohodka za gradnjo domov za učence in študente ter v višini 0,003 •/» bruto osebne dohodke nepovratno iz dohodka za bivalne pogoje udeležencev mladinskih delovnih akcij,
b)	za namene vzajemnosti v občini v višini 2,080 6/o na bruto osebne dohodke iz čistega dohodka,
c)	za sofinanciranje reševanja stanovanjskih potreb kadrov v manj razvitih območjih SR Slovenije v višini 0,025 •/• na bruto osebne dohodke iz čistega dohodka.
2
Sredstva iz 1. točke tega sklepa se izločijo ob vsakem izplačilu osebnih dohodkov.
3
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja
1982.	«
St. 292-4/82
Brežice, dne 28. decembra 1981.
Predsednik
skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti Brežice
Stane Dokler 1. r.
IDRIJA
796.
POROČILO
občinske volilne komisije o izidu glasovanja za izvolitev delegatov družbenopolitičnega zbora občinske skupščine '
Občinska volilna komisija v Idriji obvešča Skupščino občine Idrija, da so bili v občini pri glasovanju o izvolitvi delegatov družbenopolitičnega zbora Skupščine občine Idrija dne 14. marca 1982 doseženi tile izidi
glasovanja o izvolitvi:
delovni ljudje in občani
a)	vpisanih v volilnih imenikih	12.630
b)	glasovalo na volišču (po
volilnem imeniku in s potrdili)	11.887
c)	glasovalo po pošti	83
č) skupaj glasovalo (b + c)	11.975
d)	glasovalo za kandidatno	listo	10.581
e)	glasovalo proti kandidatni	listi	748
f)	neveljavne glasovnice	646
Na kandidatni listi je bilo 25 delegatov.
Izvaljeni so bili delegati ki so dobili naslednje število glasov:
1.	kandidat	Vladimir Babič	10.550
2.	kandidat	Helena Bezeljak	10.548
3.	kandidat	Igor Božič	10.556
4.	kandidat	Stane Brelih	10.555
5.	kandidat	Marija Černilogor	10.565
6.	kandidat Ivan Čuk	,	10.562
7.	kandidat	Franc Ferjančič	19.561
8.	kandidat	Vojko Golob	10.567
9.	kandidat	Miran Jurjavčič	10.56E
10.	kandidat	Miloš Kermavnar	10.568
11.	kandidat	Branka Kogej	10.562
12.	kandidat	Leopold Kogoj	10.567
13.	kandidat	Milan Lapajne	10.567
14.	kandidat Pavel Makuc	,	10.555
15.	kandidat	Silvo Miklavčič	10.572
16.	kandidat	Marjan Platiša	10.568
17.	kandidat	Marta Rupnik	10.565
18.	kandidat	Peter Rupnik	10.571
19.	kandidat	Mira Seljak	10.568
20.	kandidat	Bojan Sever	10.572
21.	kandidat	Franc Sever	10.568
22.	kandidat	Silvij Šinkovec	10.553
23.	kandidat	Miloš Sturm	10.542
24.	kandidat	Justina Troha	10.535
25.	kandidat	Draga Urbas Keravica	10.515
Občinska volilna komisija je na podlagi volilnih spisov ugotovila, da sta bila postopek o določitvi kandidatov in glasovanje o izvolitvi delegatov izvedena v skladu z zakonom in da ni bilo nepravilnosti, ki bi lahko vplivale na kandidature oziroma na izid glasovanja.	"
Občinska volilna komisija Idrija
Tajnik	Predsednik
Cveto Prelovec L r.	Peter Rejc 1. r.
Člani:
Sergije Keser 1. r.
Andrej Prezelj L r.
Marijan Carl 1. r.
KAMNIK
797.
Na podlagi 159. do 163. člena zakona o sistemu družbenega planiranja in o družbenem planu SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 1/80) in 70. ter 175. člena statuta občine Kamnik (Uradni list SRS, št. 7/78 in 27/80) je Skupščina občine Kamnik na skupnem zasedanju vseh zborov dne 29. marca 1982 sprejela
ODLOK
o pripravi in sprejetju sprememb in dopolnitev družbenega plana občine Kamnik za obdobje 1981—1985
1.	člen
Izvršni svet Skupščine občine Kamnik predloži občinski skupščini predlog sprememb in dopolnitev dogovora o temeljih družbenega plana občine Kamnik za obdobje 1981—1985 do 25. 5. 1982.
Izvršni svet Skupščine občine Kamnik pripravi in do 30. 6. 1982 predloži Skupščini občine Kamnik osnutek, do 30. 9. 1982 pa predlog sprememb in dopolnitev družbenega plana občine Kamnik za obdobje 1981—1985.
2.	člen
Samoupravne organizacije in skupnosti sprejmejo svoje sklepe in programe dela za pripravo in sprejem sprememb in dopolnitev svojih planov.
Z njimi morajo zagotoviti, da bodo v skladu z načelom sočasnosti v procesu družbenega planiranja njihove aktivnosti pri sprejemanju in dopolnjevanju planov potekalo časovno in .vsebinsko v skladu z rokovnikom za sprejem osnutka in predloga sprememb
in dopolnitev družbenega plana občine Kamnik za obdobje 1981—1985.
3.	člen
Strokovni nosilec aktivnosti pri pripravi in izdelavi sprememb in dopolnitev družbenega plana občine Kamnik je Komite, za družbenoekonomski razvoj občine Kamnik.
4.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v
Uradnem listu SRS.
St. 020-9/82-4
Kamnik, dne 29. marca 1982.
Predsednik Skupščine občine Kamnik
Slavko Ribaš, dipl. inž. L r.
KRANJ
798.
Na podlagi 2., 4. in 5. člena zakona o komunalnih dejavnostih posebnega družbenega pomena (Uradni list SRS, št. 24/75 in 13/77) je delavski svet Komunalnega podjetja »Vodovod«, p. o., Kranj dne 22. januarja 1982 v soglasju s Skupnostjo za cene mesta Ljubljane in Skupnostjo za cene občine Kranj sprejel
SKLEP
o ceni vode iz vodovodnega omrežja na delu območja Ljubljana Siska, ki ga upravlja delovna organizacija
Komunalno podjetje »Vodovod«, p. o., Kranj
1.	člen
Delavski svet DO — Komunalno podjetje »Vodovod«, p. o. Kranj je na seji dne 22. 1. 1982 sprejel sklep o ceni vode.
Cena vode je 5,83 din za m3. V ceni je upoštevan prispevek za razširjeno reprodukcijo 0,77 din.
2.	člen
Spremenjena cena vode velja od 1. 4. 1982 dalje. DO — Komunalno podjetje »Vodovod«, p. o., Kranj, prične zaračunavati dobavljeno vodo po ceni iz prvega Člena tega sklepa od prvega naslednjega odčitka po vodomeru, oziroma pavšalnega obračuna od dneva uveljavitve tega sklepa.
3.	člen
Ta sklep začne veljati takoj oziroma naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Predsednik
DS DO — Komunalno podjetje
»Vodovod«, p. o.,
Kranj
Jože Jenko L r.
LAŠKO
799.
Izvršni svet Skupščine občine Laško je na podlagi 15. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67, 27/72 in 8/78) ter 295. člena statuta občine Laško (Uradni list SRS, št. 18/78) na seji dne 24. marca 1982 sprejel
SKLEP
o sprejetju manjšega odmika od urbanističnega načrta občine Laško
I
Sprejme se manjši odmik od urbanističnega načrta Laško (Uradni list SRS, št. 33/79) s tem, da se:
a)	območje zazidave razširi na parcelno št. 342/ 9 k. o. Lahomšek za gradnjo stanovanjske hiše;
b)	območje zazidave razširi za gradnjo dveh mehaničnih delavnic v Rečici pri Laškem po strokovnem mnenju Razvojnega centra Celje TOZD Planiranje št. KR.A./KA-1 z dne 8. 1. 1982 na parcelni št. 1208/2 in 1208/5 k. o. Rečica.
II
Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS.
St. 350-1/82-1/2
Laško, dne 24. marca 1982.
Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Laško
Srečko Brilej L r.
800.
Izvršni svet Skupščine občine Laško je na podlagi 15. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67, 27/72 in 8/78) ter 295. člena statuta občine Laško (Uradni list SRS, št. 18/78) na seji dne 24. marca 1982 sprejel
SKLEP
o manjšem odmiku od zazidalnega načrta za stanovanjsko izgradnjo v Rimskih Toplicah
I
Sprejme se manjši odmik od zazidalnega načrta za stanovanjsko izgradnjo v Rimskih Toplicah (Uradni vestnik občine Laško, št. 5/71) s tem, da se na pare št. 620/8 k. o. Rimske Toplice predvidi gradnja avtomehanične delavnice s stanovanjskimi prostori v nadstropju.
II
Ta sklep se objavi V Uradnem listu SRS.
Št. 350-1/82-1/2
Laško, dne 24. marca 1982.
Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Laško
Srečko Brilej L r.
LENART
SOL
Na podlagi 299. člena statuta občine Lenart (Uradni list SRS, št. 4-258/81) se na podlagi sklepov po 497. člena statuta občine Lenart sprejetih na 41. seji ZZD, 39, seji ZKS in DPZ, ki je bila 29. marca 1982, Skupščina občine Lenart na skupni seji vseh zborov skupščine občine dne 29. marca 1982
r<kzg*ae-a
statutarni odlok
o spremembah in dopolnitvah statuta občine Lenart
ki glasi:
Na podlagi 497. člena statuta občine Lenart (Uradni list SRS, št. 4-258/81) in po razpravi v občinski konferenci socialistične zveze delovnih ljudi Lenart dne 17. februarja 1982 sprejme Skupščina občine Lenart na seji družbenopolitičnega zbora, zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 29. marca 1982
STATUTA.RNI ODLOK o spremembah in dopolnitvah statuta občine Lenart
1.	člen
V	statutu občine Lenart (Uradni list SRS, št 4-258/81) se 107. člen spremeni in glasi:
»Mandatna doba članov organov samoupravljanja krajevne skupnosti se uredi s statutom krajevne skupnosti«
2.	člen
Spremeni se 289. čleh in glasi:
»Zbor združenega dela šteje 26 delegatov.
Zbor krajevnih skupnosti šteje 16 delegatov.
Družbenopolitični zbor šteje 15 delegatov.«
3.	Člen
Spremeni se 290. člen in glasi:
»Zbor združenega dela sestavlja:
—	20 delegatskih mest delegacij temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti s področja gospodarstva,
—	2 delegatski mesti delegacij temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti s področja prosvete in kulture,
—	2 delegatski mesti delegacij temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti s počročja zdravstva in socialnega varstva,
—	1 delegatsko mesto delegacij delovnih skupnosti državnih organov, družbenopolitičnih organizacij in društev ter drugih delovnih skupnosti, ki niso organizirane kot organizacije združenega dela.
Glede na število delovnih ljudi, ki delajo v kmetijski, obrtni in podobni dejavnosti z delovnimi sredstvi, na katerih ima kdo lastninsko pravico, in delavci s katerimi združujejo svoje delo in delovna sredstva, organizirani v skupnosti in druge z zakonom določene oblike združevanja, pripada od 20 delegatskih mest v zboru združenega dela s področja gospodarstva:
—	4 delegatska mesta s področja zasebnega kmetijstva in zadružništva ter
—	1 delegatsko mesto s področja obrtnih in podobnih dejavnosti.
Ce se ustanovi nova temeljna samoupravna organizacija ali skupnost, .vključi njeno delegacijo skupščina občine z odlokom v opravljanje funkcije skupščine občine.«
4.	člen ,
V	331. členu se prvi odstavek spremeni in glasi:
»Predsednik in podpredsednik skupščine, predsedniki in podpredsedniki zborov se volijo za dve leti in ne morejo biti več kot dvakrat zaporedoma izvoljeni za to funkcijo.«
5.	člen
V	prvem odstavku 336. člena se črta pika in doda besedilo:
»Za dobo 4 let in ne more biti več kot dvakrat zaporedoma izvoljen ža to funkcijo.«
'	6. člen
V	371. členu se spremeni drugi odstavek in glasi:
»O izvolitvi članov izvršnega sveta imenuje skupščina občine, na predlog predsednika izvršnega sveta praviloma izmed članov izvršnega sveta predstojnike, ki bodo vodili občinske upravne organe.«
7.	člen
Spremeni se 374. člen in glasi:
»Predsednika, podpredsednika in člane izvršnega sveta izvoli skupščina občine za 4 leta.«
Nihče ne more biti več kot dvakrat zapored izvoljen za člana izvršnega sveta.
Za predsednika izvršnega sveta ne more biti ista oseba izvoljena dvakrat zaporedoma.«
8.	člen
V	drugem odstavku 384. člena se črta pika in doda besedilo:
»Za dobo 4 let in ne more biti več kot dvakrat zaporedoma izvoljen za to funkcijo.«
9.	člen
425. člen se spremeni in glasi:.
»Upravni organi se ustanovijo kot individualno vodeni upravni organi (v nadaljnjem besedilu: individualni upravni, organi).
Individualni upravni organi so: sekretariati, oddelki, uprave, zavodi, uradi in inšpektorati.«
10.	člen
Drugi odstavek 426. člena se spremeni in glasi:
»Kot upravni organi v sestavu sekretariata ali oddelka se lahko ustanovijo uprava, urad, komisija in inšpektorat.«
\Četrti odstavek se spremeni in glasi:
»Pri opravljanju nadzorstva- iz prejšnjega odstavka ima sekretar ali načelnik pravico in dolžnost nadzorovati izvrševanje predpisov, ki jih neposredno izvršuje upravni organ v sestavi, dajati mu obvezna navodila, določati posamezne naloge v mejah delovnega področja organa v sestavi, zahtevati poročila in podatke o opravljanju njegovih nalog ter opravljati druge naloge za katere je pooblaščen.«
11.	člen
Spremeni se 427. člen in glasi:
»Sekretariat oziroma oddelek se ustanovi za področje, na katerih je izvrševanje politike, zakonov in drugih, splošnih aktov v izključni ali pretežni pristojnosti upravnih organov.
Delo sekretariata vodi sekretar, delo oddelka vodi načelnik.«
12.	člen
V	428. členu se drugi odstavek spremeni in glasi:
»Delo uprave vodi direktor.«
13.	člen
Črtata se člena 430., in 431.
14.	člen
V	drugem odstavku 436. člena se beseda »funkcionarja« nadomesti jz besedo »predstojhika«.
15.	člen
438. člen se spremeni in glasi:
»Občinski upravni organi so:
1.	Sekretariat za družbenogospodarske zadeve
2.	Oddelek za notranje zadeve, v njegovem sestavu so krajevni uradi,
3.	Oddelek za ljudsko obranabo,
4.	Uprava za družbene prihodke.
16.	člen
Spremeni se 439. člen in glasi.
»Sekretariat za družbenogospodarske zadeve je pooblaščen za urejanje zadev na področju gospodarstva, socialnega in prostorskega planiranja, industrije, kmetijstva, gozdarstva, gradbeništva, prometa in zvez, trgovine in gostinstva, malega gospodarstva, komunale, stanovanjske in geodetske dejavnosti, urbanizma, vodnega gospodarstva, premoženjsko pravnih zadev, varstva okolja, tržišča in cen, kreditno monetarnega sistema, splošne in skupne porabe, zavarovalstva, delovnih razmerij, varstva borcev in invalidov, zdravstva, socialnega varstva, vzgoje, izobraževanje, kulture, telesne kulture, splošnih upravnih zadev in upravnega nadzorstva.«
17.	člen
Črta se 440. člen.
18.	člen
Spremeni se 445. člen in glasi:
»Upravne organe vodijo predstojniki.
Predstojniki v smislu prejšnjega odstavka so sekretarji sekretariatov, načelniki oddelkov, direktorji uprav in zavodov, predsedniki komisij.
Predstojnika sekretariata in oddelka imenuje in razrešuje skupščina občine na predlog predsednika izvršnega sveta praviloma izmed članov izvršnega sveta v skladu z določili zakona in tega statuta.
\Mandatna doba predstojnika iz prejšnjega odstavka je vezana na mandatno dobo člana izvršnega sveta skupščine občine.
Predstojnike upravnih organov v sestavu imenuje in razrešuje izvršni svet na podlagi javnega razpisa na predlog predstojnika, ki vodi upravni organ, v katerem sestavu je ta organ, v skladu z določili zakona in tega statuta.«
Predstojnike uprav in zavodov, ki niso člani izvršnega sveta imenuje in razrešuje skupščina občine na podlagi javnega razpisa in po predhodnem mnenju komisije za volitve in imenovanja skupščine občine za dobo štirih let in so po preteku te dobe lahko ponovno imenovani na to funkcijo.«
19.	Sen
V	tretjem odstavku 446. člena se cria pma in doda besedilo: »po postopku, ki velja za imenovanje predstojnika.«
Doda se nov. četrti odstavek, ki glasi:
»Namestnik se imenuje za dobo 4 let in je po preteku te dobe lahko ponovno imenovan.«
Dosedanji četrti odstavek postane peti odstavek.
20.	člen
V	470. členu se beseda »pomočnika« nadomesti z besedo »namestnika.«
21.	člen
V 471. členu 'se beseda »področni« nadomesti z besedo »območni«.
22.	člen
Ta odlok se objavi v Uradnem listu SRS in začne veljati osmi dan po objavi.
St. 011-1/63-232
Lenart, dne 29. marca 1982.
Predsednik Skupščine občine Lenart
Božo Tuš, dipl. org. Izob. 1. r.
802.
Na podlagi 294. člena statuta občine Lenart (Uradni list SRS, št. 4-258/81) iri 23. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39-461/74, 4-199/78) sta zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti na seji dne 29. marca 1982 sprejela
ODLOK
o proračunu občine Lenart za leto 1982
1.	člen
S proračunom občine Lenart za leto 1982 (v nadaljnjem besedilu: občinski proračun) se zagotavljajo sredstva za financiranje splošnih družbenih potreb v občini Lenart.
2.	člen
Proračun občine Lenart za leto 1982 obsega:
din
—	prihodke v znesku	74,430.659
od tega:
—	za razporeditev v posebnem	delu	64,783.881
—	za razporeditev v tekočo proračunsko rezervo	646.778
—	za razporeditev na posebno partijo
žiro računa proračuna	9,000.000
3.	člen
Od prihodkov proračuna za leto 1982 se izloča v rezervo občine Lenart 1 %> prihodkov, razen prihodkov razporejenih uporabnikom,	ki	so	po	zakonu o
sredstvih rezerv dolžni sami obračunavati in izločati del prihodkov v rezervo.
V sredstva rezerv občine Lenart se poleg sredstev iz prvega odstavka tega člena razporedi še 806.222 dta za pokritje porabljenih sredstev za realizacijo proračunske porabe v letu 188L
4.	tien
Izvršni svet Skupščine občine Lenart (v nadaljnjem besedilu: izvršni svet) je pooblaščen, da ugotavlja usklajenost obsega proračunske porabe z resolucijo o družbenoekonomski politiki in razvoju SR Slovenije v letu 1982 ter 29. členom zakona o proračunu SR Slovenije za leto 1982.
, če bi zaostajalo pritekanje proračunskih prihodkov v taki meri, da ne bodo doseženi v višini iz 2. člena teea odtoka, sme izvršni »vet zasadi ohranitve prora-
čunskega ravnotežja začasno omejiti višino razporejenih sredstev po posameznih postavkah.
O sprejetih ukrepih iz prvega in drugega odstavka tega člena mora izvršni svet obvestiti skupščino občine.
5.	člen
Sredstva občinskega proračuna se delijo med letom enakomerno na vse nosilce oziroma uporabnike skladno z dotokom prihodkov, če ni z odlokom ali z drugim aktom Skupščine občine Lenart ali izvršnega sveta drugače določeno.
Proračunskim uporabnikom se zagotavljajo sredstva za posebne dohodke ter druge odhodke v višini dopustnih zneskov po osnovah in merilih veljavnih samoupravnih sporazumov in družbenih dogovorov, v okviru proračunskih sredstev.
6.	člen
Občinski organi in drugi uporabniki sredstev proračuna za leto 1982 morajo organizirati izvrševanje zadev in nalog svojega delovnega področja skladno s programom dela Skupščine občine Lenart in njenih zborov za leto 1982 v mejah sredstev, ki so jim s tem proračunom odobrena.
Občinski organi in drugi uporabniki sredstev občinskega proračuna ne smejo prevzemati na račun občinskega proračuna obveznosti, ki bi presegala z občinskim proračunom razporejena sredstva, če take obveznosti niso določene z odlokom ali drugim aktom ■ skupščina občine oziroma aktom izvršnega sveta, ki ga je potrdila skupščina občine.
Za izvajanje določb tega člena ter za zakonito in smotrno uporabo sredstev, ki so posameznemu organu odobrena v proračunu, je odgovoren predstojnik organa oziroma vodja organizacijske enote kot odredbodajalec, vodja knjigovodstva pa je odgovoren za zakonito uporabo sredstev.	,
7.	člen
Izvršni svet je pooblaščen, da lahko spremeni namen in višino razporejenih sredstev po posameznih postavkah v okviru glavnega namena, če se izkaže, da je to možno in potrebno, razen sredstev razporejenih upravnim organom in strokovni službi občine in Izvršnega sveta Skupščine občine Lenart in sredstev razporejenih za delo družbenopolitičnih organizacij.
'	8. člen
Prihodki, ki jih upravni organi občine Lenart dosežejo s svojo dejavnostjo, so dohodek proračuna, kolikor ni s tem odlokom drugače določeno.
Določilo prvega odstavka tega člena se ustrezno uporabi tudi za prihodke, ki jih s svojo dejavnostjo dosežeta Temeljno sodišče Maribor — enota Lenart in Javno pravobranilstvo Maribor.
9.	Hen
Prihodki doseženi s taksami na promet parklar-jev in kopitarjev, so prihodek posebnega računa za zdravstveno varstvo živali občine Lenart.
10.	člen
Sredstva, razporejena za financiranj e pravosodnih organov, organa za kaznovanje prekrškov, medobčinskih in drugih služb ter materialnih stroškov Postaje milice Lenart, se v letu 1982 zagotavljajo v
skladu z dogovori in sklenjenimi pogodbami.
Sredstva, razporejena za financiranje upravnih organov občine Lenart, strokovne službe občine Lenart in Izvršnega sveta Skupščine občine Lenart, pa se v letu 1982 zagotavljajo v skladu s 104. členom zakona o sistemu državne uprave in o Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih (Uradni list SRS, št. 24-1148/79) za:
—	sredstva, ki jih delavci v skladu s navetienim zakonom pridobivajo kot dohodek delovne skupnosti,
—	sredstva za osebne dohodke funkcionarja, ki vodi upravni organ m njegovega namestnika,
—	sredstva za materialne stroške,
—	sredstva za amortizacijo,
—	sredstva za posebne namene.
11.	člen
Sredstva, razporejena v glavnem namenu 02 — za financiranje ljudske obrambe se nakazujejo na ustrezni račun občine Lenart — sredstva za financiranje obrambnih priprav, uporabljajo pa se po sprejetem finančnem načrtu obrambnih priprav.
' 12. člen
Sredstva, razporejena v glavnem namenu 03 — dejavnost družbenopolitičnih organizacij, se nakazujejo uporabnikom na njihove račune.
13.	člen
Sredstva, razporejena v glavnem namenu 11 — dejavnost krajevnih skupnosti, se nakazujejo krajevnim skupnostim v občini Lenart namensko za delovanje delegatskega sistema.
Krajevne skupnosti so dolžne zagotoviti namen-■ sko uporabo sredstev iz prvega odstavka tega člena.
14.	člen
Za druga sredstva, ki so v določenih zneskih razporejena v posebnem delu proračuna, so nosilci pred-
stojniki upravnih organov, uporabljajo pa se neposredno iz računa organov družbenopolitične skupnosti oziroma se nakazujejo na tekoči račun uporabnikov za namene, za katere so določena.
15.	člen
Izvršni svet je pooblaščen, da odloča o uporabi sredstev tekoče proračunske rezerve za pokrivanje premalo predvidenih odhodkov na posameznih postavkah in za neprevidene odhodke.
Izvršni svet je pooblaščen tudi, da odloča o uporabi sredstev rezerv do višine 200.000 din za izdatke nastale kot posledica izrednih okoliščin, za katere sredstva niso zagotovljena v proračunu, odloča pa lahko tudi o višjem znesku s tepi, da uporabo tega zneska da v potrditev zborom skupščine občine na prvi prihodnji seji
,	16. člen
Upravni organ pristojen za občinski proračun je pristojen, da po potrebi nadzira porabo sredstev pri proračunskih porabnikih v skladu s sprejetim programom dela ter skrbi za to, da se sredstva namensko uporabljajo.
17.	člen
Pregled prihodkov proračuna za leto 1982 in njegova razporeditev sta zajeta v bilanci proračuna za leto 1982, ki je sestavni del splošnega dela proračuna.
18.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1982.
St. 400-1/81-20
Lenart, dne 29. marca 1982.
Predsednik Skupščine občine Lenart
Božo Tuš. dipl. org. izob. 1. r.
Pregled prihodkov in razporeditev prihodkov v bilanci proračuna občine Lenart za leto 1982
Vrsta
prihod.
Prihodki
Skupaj
din
St. glav. namena
Razpored prihodkov
1	Davek na dohodek in davek
iz osebnega dohodka	15,549.030
2	Prometni davek na premoženje in
davek na -dohodek od premoženja 18,740.500
3	Takse	5,439.100
6	Prihodki organov in drugi prihodki	1,661.500
7	Prihodki od drugih DPS
—	dopolnilna sredstva	32,227.529
—	dopolnilna sredstva po proračunu za leto 1981	813,000
Skupaj
din
Skupaj
01	Dejavnost organov v družbenopolitičnih skupnostih	38,011.793
02	Ljudska obramba in družbena samozaščita	3,423.600
03	Dejavnost družbenopolitičnih organizacij in društev	3,363.136
04	Negospodarske investicije	8,410.940
08	Socialno skrbstvo	4,600.492
09	Zdravstveno varstvo	74.000
10	Komunalna dejavnost	1,306.220
11	Dejavnost krajevnih skupnosti	1,933.400
16	Intervencije v gospodarstvu	1,990,929
17	Tekoča proračunska rezerva in	ob-
veznosti iz prejšnjih let
—	tekoča proračunska rezerva	646.778
—	obveznosti iz prejšnjih let	223.149
—	sredstva izločena na posebno
partijo žiro računa prorač.	9,000.000
18	Kreditna vezana in izločena sred-sredstva
—	sredstva rezerv	1,446.222
74,430,659	Skupaj,	74,430,659
863.
Po 294. členu statuta občine Lenart (Uradni list SRS, št. 4-258/81) ter 6. in 14. člena zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št 21-224/74, 39-468/74, 3-180/76, 10-381/76, 31-1393/76 in 8-483/78) je Skupščina občine Lenart na sejah zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti sprejela dne 29. marca 1982
ODLOK
o spremembah odloka o davkih občanov v občini
Lenart
1.	člen
V	odloku o davkih občanov v občini Lenart (Uradni list SRS, št. 29-1521/75, 6-279/77, 24-1595/77, 10-700/78, 14-735/79, 16-1023/80, 15-872/81 in 1-55/82) se 4. člen spremeni tako, da se glasi:
»Celotno območje občine je po enotnih merilih iz 54. člena zakona o davkih občanov uvrščeno v III. (tretjo) skupino.
Davek iz kmetijske dejavnosti od KD negozdnih zemljišč plačujejo zavezanci po stopnji 5 odstotkov.
Od dohodkov iz gozdov plačujejo zavezanci davek od vrednosti lesa določenega za posek po stopnji 25 odstotkov.
Zavezanci, ki se jim ne odmerja prispevek za zdravstveno zavarovanje kmetov fazen kmetov kooperantov, plačujejo davek iz kmetijske dejavnosti od KD. kmet j iških zemljišč po dodatni stopnji 25 Vo, od dohodkov iz gozdov pa 40 %>«.
2.	8en
V	drugi točki 11. člena se za besedo »podobno« doda besedilo »ter od dohodkov doseženih z. opravljanjem postranskih kmetijskih dejavnosti 10 °/».
V	tretji točki 11. člena se za besedo »izvirnike« postavi pika, besedilo »in od dohodkov doseženih z opravljanjem postranskih kmetijskih dejavnosti« pa se črta.
3.	člen
V	14. členu se spremenijo razponi davčnih osnov
in stopnje davka od drugih davkov od premoženja tako da glasijo:
»Od davčne osnove
*od	do	Stopnja •/.
	30.000	30
30.000	60.000	35
60.000	100.000	39
100.000	150.000	43
150.000	200.000	47
200.000	300.000	51
nad 300.000		55«
4.	e*
V	drugem odstavku 15. člena se zadnji stavek spremeni tako, da se glasi: »Davek od gozdnih zemljišč se plača v višini 100 odstotkov katastrskega dohodka teh zemljišč«.
5.	člen
V	28. členu se stopnja davka od dobitkov pri igrah
na sredo 10%, nadomesti s stopnjo 15%.
6.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se: določbe 1. in 4. člena od 1. januarja 1982, določbe drugih členov pa osem dni po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 422-18/64-137 Lenart, 29. marca 1982.
Predsednik Skupščine občine
Lenart
Božo Tuš, dipl. org. izob. 1. r.
804.
Na podlagi 7. člena zakona o živinoreji (Uradni list SRS, št. 17-1193/78) ter na podlagi 294. člena statuta občine Lenart (Uradni list SRS, št. 4-258/81), je Skupščina občine Lenart na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 29. marca 1982 sprejela
ODLOK
o načinu oplojevanja živali in o ukrepih v živinoreji na območju občine Lenart
1.	člen
z,a oplojevanje živali na območju občine Lenart se poleg določil zakona o ukrepih v živinoreji (Uradni list SRS, št. 17/78) uporabljajo tudi določila tega odloka.
2.	člen
Oplojevanje govedi, svinj in konj se opravlja na območju občine Lenart z osemenjevanjem ali s pripustom.
3.	člen
Oplojevanje govedi se na območju občine Lenart opravlja z osemenjevanjem na dogonskih 'mestih, z osemenjevanjem na domovih rejcev ter s pripustom v odročnih predelih.
Območja, kjer je dovoljeno oplojevanje plemenic
s pripustom, določi občinski upravni organ, pristojen za kmetijstvo v soglasju z organizacijo združenega dela, ki je pooblaščena za osemenjevanje in po predhodnem mnenju zadružne enote kooperantov.
4.	člen
Zaradi posebnega družbenega pomena živinoreje in oplojevanja živali so plemenjaki za govedorejo in konjerejo, družbena lastnina.
Osemenjevanje govedi, preglede na brejost in zdravljenja jalovosti pri govedu opravlja OZVŽ Ptuj, TOZD živinoreja, ki skrbi za zadostno število bikov za pripust
5.	člen
Osemenjevanje je vse dni v letu z izjemo: 1. januarja, 1. maja, 4. julija, 22. julija, 1. novembra in
29.	novembra.
Pripust govedi je zagotovljen vse dni v letu.
Pregledi na brejost, ugotavljanje plodnostnih motenj in zdravstvenje jalovosti je zagotovljeno ob osemenjevanju in to vsaj enkrat tedensko, medtem ko je za območja pripusta zagotovljeno to vsaj enkrat mesečno.
6.	člen
Organizacija, pooblaščena za osemenjevanje iz 4. člena tega odloka, sklene z oskrbnikom plemenjaka pogodbo o oskrbi plemenjaka in o organizaciji pripusta na plemenilni postaj L
Oddaja plemenjaka s plemenilne postaje ni dovoljena tako dolgo, dokler ni nabavljen novi plemenjak razen v primeru višje sile. Izločene plemenjake je treba nadomestiti v roku, ki ga določi komisija za priznavanje plemenjakov.
7.	člen
Oplojevanje kobil se zagotavlja s pripustom ali z osemenj evanj em.
O številu pripustnih postaj odloča komisija, ki jo določi republiški komite za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, objavi pa pred pripustno sezono občinski upravni organ, pristojen za kmetijstvo.
Program osemenjevanja kobil izdela komisija iz drugega odstavka tega člena, izvaja pa organizacija pooblaščena za osemenjevanje govedi.
■	-I
8.	člen
Oplojevanje svinj se zagotavlja s pripustom ali z osemenjevanjem.
O številu pripustnih postaj za merjasce odloča upravni organ pristojen za kmetijstvo občine Lenart v sodelovanju s kmetijsko zadrugo v skladu z razvojnimi programi prašičereje ter v sodelovanju s selekcijsko službo pri OZVZ Ptuj. Za merjasce veljajo smiselno določila iz 6. člena tega odloka s tem, da skrbi Kmetijska zadruga Lenart za nabavo, razporejanje in pogodbene odnose z rejci merjascev.
9.	člen
Osemenjevanje svinj opravlja po sprejetem programu razvoja prašičereje organizacija pooblaščena za osemenjevanje govedi in rejci plemenskih svinj, ki osemenjujejo svinje, ki so njihova last, izpolnjujejo pa pogoje, ki jih je predpisal predsednik republiškega komiteja za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in imajo dovoljenje, ki ga je izdal občinski upravni organ, pristojen za kmetijstvo.
10.	člen
Za oplojevanje se smejo uporaorjan ie uvcujt._____
in priznani plemenjaki' s preverjenim rodovnikom, ki so potomci preizkušenih očetov in mater z nadpopreč-no plemensko vrednostjo.
Plemenjake odbira, ocenjuje in priznava enkrat letno komisija za licenciranje, ki jo imenuje občinski upravni organ, pristojen za kmetijstvo.
11.	člen
O vsaki osemenitvi ali pripustu mora biti izdano potrdilo, ki vsebuje vse podatke, ki so pomembni za ugotavljanje plodnosti, porekla živali in njegovega potomstva.
12.	člen
Za osemenjevanje in pripuščanje plačajo lastniki plemenic ob opravljeni prvi osemenitvi ali pripustu odškodnino. Ceno za osemenjevanje in pripust določi republiška skupnost za cene na predlog Živinorejske poslovne skupnosti in po kalkulaciji Skupnosti veterinarskih zavodov Slovenije.
Višina odškodnine je različna za oplojevanje različnih živalskih vrst in za storitve na zbirnih mestih ob osemenjevalnih progah ali za storitve na domu rejcev.
13.	člen
Nadzor nad izvajanjem do’očb tega odloka opravita po svoji pristojnosti občinska organa kmetijske in veterinarske inšpekcije.
14.	člen
Za neizvajanje določil tega odloka se smiselno uporabljajo kazenske določbe 38. člena zakona o ukrepih v živinoreji.
15.	člen	»
Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o ukrepih za pospeševanje živinoreje in o zdravstvenem varstvu živine v občini Lenart (Uradne objave M. S., št. 7-92/67).
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 320-10/81-10
Lenart, dne 29. marca 1982.
Predsednik
Skupščine občine Lenart
Božo Tuš, dipl. org. izobr. L r.
805.
Na podlagi 293. člena statuta občine Lenart (Uradni list SRS, št. 4-258/81), 19. člena zakona o sistemu državne uprave in o Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih (Uradni list SRS, št. 24-1149/79) je Skupščina občine Lenart na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 29. marca 1982 sprejela •
ODLOK
o spremembi in dopolnitvah odloka o organizaciji in delovnem področju upravnih organov, strokovrie službe skupščine in Izvršnega sveta Skupščine občine
Lenart
1.	člen
V odloku o organizaciji in delovnem področju upravnih organov, strokovne službe skupščine in Izvršnega sveta Skupščine občine Lenart (Uradni list SRS, št. 16-1031/80) se črta 5. člen.
2.	člen .
Spremeni se 6. člen in glasi:
»Upravni organi so:
—	sekretariat za družbenogospodarske zadeve,
—	oddelek za notranje zadeve,
—	oddelek za ljudsko obrambo,
—	uprava za družbene prihodke.«
3.	člen
Črta se 7- člen.
4.	člen
Spremeni se 8. člen in glasi:
»Sekretariat za družbenogospodarske zadeve:
—	usmerja in usklajuje delo na področju gospodarskega, socialnega in prostorskega planiranja, nudi strokovno pomoč nosilcem planiranja v organizacijah združenega dela, samoupravnih interesnih skupnostih in krajevnih skupnostih ter pripravlja vse planske dokumente,
—	spremlja in analizira tekoča gibanja na vseh področjih družbenega in gospodarskega razvoja, ugotavlja stanje in skladnost gibanj v primerjavi s planskimi usmeritvami,
—	spremlja izvajanje obveznosti s sprejetimi samoupravnimi sporazumi o temeljih družbenega plana občine.
—	predlaga in izvaja ukrepe za zagotovitev načrtovanega razvoja,
—	izdeluje letne resolucije o politiki izvajanja družbenega plana,
—	pripravlja odloke in druge splošne akte s svojega področja,
—	predlaga ukrepe za odpravo motenj v organizacijah združenega dela, ki ne morejo izpolnjevati z zakonom določenih obveznosti in začasne ukrepe družbenega varstva v organizacijah zdroženega dela, kjer so bistveno moteni samoupravni ali huje prizadeti družbeni interesi,
—	skrbi za izdelavo in vodi postopek razgrnitve
ter sprejemanja izvedbene urbanistične dokumentacije (prostorski plan, urbanistični načrt, zazidalni načrt, in urbanistični red),
—	opravlja upravne in strokovne zadeve s pod-premoženjsko pravnih zadev in zadev v zvezi z družbeno lastnino razen izmere zemljišč, zemljiškega katastra in evidence družbene lastnine,
—	opravlja upravne in strokovne zadeve s področja splošnih gospodarskih opravil, rudarstva, industrije, elektro gospodarstva, gradbeništva, kmetijstva, strupov, gozdarstva in lova, zadružništva, vodnega gospodarstva, notranje in zunanje trgovine, gostinstva in turizma, obrti, statistike svojega delovnega področja in raziskovalne dejavnosti,
—	opravlja upravne naloge s področja prometa in zvez, stanovanjskega gospodarstva in stanovanjskih razmerij, komunalne dejavnosti, urbanizma, regionalnega in prostorskega planiranja, varstva okolja, izgradnje in vzdrževanje vaških vodovodov,
—	opravlja strokovne in upravne zadeve s področja financ, prispevkov in davkov občanov, prometnih davkov, taks, samoprispevkov in drugih prispevkov,
—	opravlja naloge s področja dela in delovnih razmerij,
—	opravlja strokovne in upravne naloge s področja vzgoje in izobraževanja, kulture in umetnosti, telesne kulture, znanosti, socialnega varstva, zdravstvenega varstva, socialnega zavarovanja, pokojninskega in invalidskega zavarovanja, statistike svojega delovnega področja pravosodja, samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti, družbenih dogovorov in samoupravnih sporazumov-
—	opravlja zadeve v zvezi z varstvom udeležencev NOB, vojaških invalidov, žrtev fašističnega nasilja, z varstvom družin, katerih hranilec je na odsluženju kadrovskega roka v JLA in naloge v zvezi z vzdrževanjem grobov, grobišč in spomenikov NOB,
—	opravlja nadzorstvo nad uporabo predpisov v upravnem postopku in predpisov v pisarniškem poslovanju v organih in organizacijah, ki pri svojem delu te predpise uporabljajo,
—	skrbi za razvoj organizacije, metod in tehnike dela upravnih organov,
—	nudi strokovno pomoč pri pripravi samoupravnih splošnih "aktov upravnih organov,
—	opravlja naloge s področja dela in delovnih raemerij za upravne organe in strokovno službo,
—	opravlja strokovne naloge za splošno porabo,
—	opravlja analitsko programska dela za samo-•pravoe interesne skupnosti družbenih dejavnosti po posebnem sporazumu iz 3. člena odloka,
—	opravlja strokovna, finančna in knjigovodska «(P*saMtta za občinski proračun, vse upravne organe.
strokovno službo, organa za kaznovanje prekrškov, občinski štab TO ter za druga finančna sredstva, ki se vodijo za potrebe občine Lenart,
—	skrbi za sprejem in odpremo pošte in vlog občanov, vpisovanje spisov v glavno knjigo, arhiviranje, nabavo materiala, razmnoževanje in za čiščenje prostorov, vzdrževanje prevoznih sredstev ter druga tehnična opravila za vse upravne organe,
—	skrbi za upravno zgradbo skupščine občine in prostore krajevnih uradov,
—	opravlja splošne upravne zadeve razen volitev ter zadeve, ki ne spadajo v delovno področje drugih upravnih organov,
—	sodeluje in povezuje se z družbenimi sveti občine ter opravlja strokovna in administrativna tehnična opravila za družbene svete s svojega področja,
—	opravlja administrativna tehnična dela za svoje področje dela.
5.	člen
Črta se 9. flen.
6.	člen
Spremeni se 19. člen in glasi:
»Občinske upravne organe in strokovno službo vodijo predstojniki. Sekretariat vodi sekretar, oddelek vodi načelnik, upravo in zavod vodi direktor.
Predstojniki občinskih upravnih organov lahko imajo namestnike.«
7.	člen
Spremeni se 20. člen in glasi:
»Vodilni delavci v občinskih upravnih organih so pomočniki sekretarja, načelnika in direktorja.«
8.	člen
Črta se peti odstavek 23. člena.
9.	člen
Črta se drugi odstavek 25. člena.
10.	člen
V členih 1, 21. 22, 23 in v naslovu IV. se beseda »funkcionar« nadomesti z besedo »predstojnik« v odgovarjajočem sklonu.
11.	člen
Občinski upravni organi in strokovne službe morajo svojo notranjo organizacijo in delo uskladiti z določbami tega odloka do oktobra 1982.
12.	člen
Upravni organ, ki prevzame nalogo s področja dosedanjega občinskega komiteja za gospodarstvo in družbeno planiranje in oddelka za občo upravo, družbene službe in proračun, prevzame hkrati tudi delavce, ki so do uveljavitve tega odloka opravljali te naloge.
13.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v
Uradnem listu SRS.
St. 021-10/81-6
Lenart, dne 29. marca 1982.
Predsednik Skupščine občine
Lenart
Božo Tuš, dipl. org. i-zob. L r.
i- irc,	..	:	ti'ja
806.
Na podlagi 19. člena samoupravnega sporazuma o temeljih plana Občniske zdravstvene skupnosti Lenart za obdobje 1981—1985 sta zbor uporabnikov in zbor izvajalcev Občinske zdravstvene skupnosti Lenart na seji dne 29. decembra 1981 sprejela
SKLEP
o osnovah za obračunavanje in plačevanje prispevkov za zadovoljevanje skupnih potreb na področju zdravstvenega varstva in prispevnih stopnjah v Občinski zdravstveni skupnosti Lenart
1.	člen
Ta sklep je v skladu z določbami zakona o oora-čunavanju in plačevanju prispevkov za zadovoljevanje skupnih potreb na področju družbenih dejavnosti (Uradni list SRS, št. 33/80) določa osnove za Obračunavanje prispevkov, ki so jih dolžni plačevati delovni ljudje, za katere se dohodek ne ugotavlja, delavci- zaposleni pri zasebnikih delodajalcih, kmetje in drugi občani.
Prispevki so namenjeni za uresničevanje programa skupnih nalog, ki so jih delavci, drugi delovni ljudje in občani določili s samoupravnim sporazumom o temeljih planov Občinske zdravstvene skupnosti Lenart za obdobje 1981—1985 (Uradni list SRS, št. 14/81).
Skupna prispevna stopnja znaša 10,78 e/o in sicer:
—	iz BOD	0,71
—	iz dohodka (na osnovi BOD)	10,07
2.	člen
Za delavce, ki^ so odsotni z dela (opravičeno ali neopravičeno) brez pravice do nadomestila osebnega dohodka po predpisih o delovnih razmerjih, pa so zavarovanci, plačujejo- 'ustrezni zavezanci prispevek za zdravstveno varstvo iz kosmatega osebnega dohodka po veljavni stopnji.
Osnova za obračunavanje in plačevanje prispevkov je osebni dohodek, izplačan kot akontacija osebnega dohodka za mesec pred mesecem, v katerem je nastala odsotnost z dela.
3.	člen
Za zagotovitev pravic delavcev na začasnem ali občasnem delu po pogodbi o delu (četrti del zakona o delovnih razmerjih — Uradni list SRS, št. 24/77 in 30/78) združujejo delovni ljudje prispevek za zdravstveno varstvo tako, kot določa 1. odstavek 19. člena samoupravnega sporazuma o temeljih planov Občinske zdravstvene skupnosti Lenart za obdobje 1981—1985.
4.	člen
Ža delavce, ki so v delovnem razmerju z domačo organizacijo in delajo v tujini (detaširani delavci) in za osebe, ki so v tujini na strokovnem izpopolnjevanju pa so ali niso v delovnem razmerju z domačo organizacijo, je osnova za plačevanje prispevkov za zdravstveno varstvo enaka osnovi za pokojninsko in invalidsko zavarovanje.
5.	člen
Delavci iz občine Lenart, ki delajo in so zdravstveno zavarovani v tujini, morajo zagotoviti svojim družinskim članom zdravstveno zavarovanje sami, če z njihovim zavarovanjem in v tujini ni zagotovljeno tudi zdravstveno varstvo družinskih članov, ki so občani občine Lenart.
Prispevek za zdravstveno varstvo znaša 506 din mesečno za posameznega družinskega člana.
6.	člen
Kmetje plačujejo in odvajajo prispevek za zdravstveno varstvo pc stopnji 32,5 °/o od katastrskega dohodka negozdnih površin in dohodka iz gozda ter v znesku 1807 din letno za zavarovano kmetijsko gospodarstvo.
Za kmečke preužitkarje, ki nimajo lastnosti družinskega člana zavarovanca — kmeta, uživalec stalnih kmečkih preživnin, uživalec kmečkih starostnih pokojnin ter člane družinske in gospodinjske skupnosti. Lastnika kmetijskega zemljišča zavarovanca — delavca, ki se na zavarovančevem zemljišču ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo, niso pa z njim v delovnem razmerju in tudi nimajo lastnosti družinskega člana zavarovanca, plačujejo lastniki kmetijskega zemljišča oziroma organ ali organizacija, ki izplačuje preživnino — zavezanci, prispevek 203 din mesečno.
7.	člen
Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja zunaj SR Slovenije plačujejo, obračunavajo in odvajajo prispevek za zdravstveno varstvo upokojen cev in invalidov po stopnji 13,55 °/o od izplačanih dajatev pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Občani, ki uživajo pravice izključno od tujega nosilca pokojninskega ali invalidskega zavarovanja, pa jim zdravstveno varstvo ni zagotovljeno z mednarodnimi sporazumi na stroške tujega nosilca zdravstvenega zavarovanja. plačujejo prispevek sami, če ni z ratificiranimi mednarodnimi sporazumi določeno drugače.
Prispevek znaša 506 din mesečno.
8.	člen
Osnova za obračunavanje in plačevanje prispevkov za delovne ljudi, za katere se dohodek ne ugotavlja (pavšalisti), je osnova enaka poprečnemu mesečnemu osebnemu dohodku delavcev v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem koledarskem letu. Kolikor pa se taki zavarovanci določijo za obdavčevanje po dejanskem dohodku, je osnova za plačevanje prispev-kot tako zagotovljeni, poprečni mesečni dohodek iz tekočega koledarskega leta, kateri pa ne more biti nižji od zneska najmanjšega osebnega dohodka po zakonu o najmanjšem osebnem dohodku.
9.	člen
Delovni ljudje, ki opravljajo intelektualne in druge storitve (arhitekti, umetniki, filmski delavci, književniki, izumitelji, novinarji, prevajalci znanstvenih in književnih del, glasbeniki, tolmači, likovni oblikovalci, gradbeni inženirji in tehniki, dentisti, fotografi, rejniki', nogometaši — neamaterji, športniki, manekeni in modni delavci, artisti, plesalci, kolporterji tiska, športniki-amaterji, ki prejemajo hranarino, duhovniki) in drugi občani plačujejo prispevek za zdravstveno varstvo od osnove, ki je enaka osnovi za pokojninsko zavarovanje.
10.	člen
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1982 dalje.
St. 190-2/81
Lenart, dne 29. decembra 1981.
Predsednik skupščine Občinske zdravstvene skupnosti Lenart
Pavel Lešnik L r.
LJUBLJANA BEŽIGRAD 807.
Na podlagi 3. člena zakona o dedovanju kmetijskih zemljišč in zasebnih kmetijskih gospodarstev (kmetij) (Uradni list SRS, št. 26/73) in 193. člena statuta občine Ljubljana Bežigrad (Uradni list SRS, št. 2/78) je Skupščina občine Ljubljana Bežigrad na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 25. marca 1982 sprejela
ODLOK
o določitvi kmetij po zakonu o dedovanju kmetijskih zemljišč in zasebnih kmetijskih gospodarstev (kmetij)
Šimenc Alojz, Dol 21 Zajc Maks, Dol 8
Kleče
Bernat Anton, Kleče 13 Bitenc Anton, Kleče 21 Gostinčar Valentin, Kleče 5 Tihelj Srečo, Kleče 16
Podgora
Jagodic Franc, Podgora 18 Jagodic Franc, Podgora 10 Klemenčič Ana, Podgora 13 Šimenc Anton, Podgora 17
1.	člen
S	tem odlokom se na območju občine Ljubljana Bežigrad določijo kmetije, za katere velja posebna ureditev dedovanja po zakonu o dedovanju kmetijskih zemljišč in zasebnih kmetijskih gospodarstev (kmetij).
2.	člen
Posebna ureditev o dedovanju kmetij po 1. členu tega odloka velja za kmetije, ki so navedene po krajevnih skupnostih in naseljih v naslednjem seznamu:
I.	Krajevna skupnost Beričevo-Brinje
Videm
Gregorin Franc, Videm 21 Koderman Ana, Videm 35 Vidmar Franc, Videm 44
Zaboršt
Avsec Ivan, Zaboršt 15 Kuhar Vinko, Zaboršt 10 Ložar Matevž, Zaboršt 9 Šimenc Pavle, Zaboršt 12 Vodnik Ludvik, Zaboršt 13
Beričevo
Bregar Franc, Beričevo 7 Grad Ivan, Beričevo 11 Grojzdek Iva, Beričevo 9 Jeraz Janez, Beričevo 39 Ložar Anton, Beričevo 41 Majdič Ana, Beričevo 43 Rihtar Jože, Beričevo 48 Slabanja Franc, Beričevo 26 Uštinc Jože, Beričevo 40 Zaman Jože, Beričevo 13 Zle Franc, Beričevo 45
Brinje
Avsec Janez, Brinje 10 Babnik Jože, Brinje 7 Kralj Rudolf, Brinje 12 Kralj Slavko, Brinje 14 Kralj Miha, Brinje 21 Majdič Marjan, Brinje 5
II.	Krajevna skupnost Črnuče Gmajna
Zajelše
Bajt Katarina, Zajelše 7 Bokal Karel, Zaješle 13 Kokalj Gašper, Zajelše 8
V.	Krajevna skupnost Ježica
Ahlin Valentin, Ježica 4 Bergant Janez, Danile Kumar 9 Bučar Vinko, Kratka pot 1 Kosmač Drago, Danile Kumar 13 Ramovž Milan, Danile Kumar 7
VI.	Krajevna skupnost Nadgorica Ježa Ježa
Burica Ciril, Zasavska c. 48 Kosec Janez, Cesta na Brod 14 Pečar Ivan, Ježa 63 )	Podboršek Frančiška, Ježa 59
Snoj Stane, Ježa 31 Zorman Miro, Ježa 39
Flerin Jože, Stare Črnuče 1 Kovač Franc, Izletniška 6 Lap Jože, Titova 347
III.	Krajevna skupnost Črnuče — Franc Ravbar
Čibašek Vinko, Titova 365 Lap Franc, Titova 400 Rotar Franc, Stamišetova 1 Š tebe j Srečo, Titova 441
IV.	Krajevna skupnost Dol Dol
Kadivc Štefan, Dol 26 Klemenčič Jože, Dol 16
Nadgorica
Pečar Jože, Nadgorica 18 Remic Marko, Nadgorica 34 Sešek Frančiška, Nadgorica 17 Šmon Ivan, Nadgorica 27
VII.	Krajevna skupnost Savlje Kleče Kleče
Cunder Franc, Kleče 24 Čemažar Kocjan, Kleče 25 Grad Kati, Kleče 16 Klemen Franc, Kleče 26 Sever Kocjan, Kleče 18 Škerl Andrej, Kleče 3
Škerl Vinko, Kleče 20 . Velkavrh Franc, Kleče 29
Savlje
' Avšič Ambrož, Savlje 90 Čerin Srečko, Savlje 85 Dovč Feliks, Saveljska c. 87 Drešar Franc, Saveljska c. 128 Ježek Marija, Savlje 82 Kregar Ivan, Savlje 56 Kunaver Jakob, Savlje 88 Kušar Marija, Saveljska 102 Ramovž Ivan, Saveljska 57 Sitar Marija, Savlje 58 Sterlekar Apolonija, Savlje 59 Terčelj Kristina, Saveljska 106 Velkavrh Alojz, Saveljska 120 Zor Ivan, Saveljska 99
VIII.	Krajevna skupnost Stožice Cunder Jožefa, Stožice 19
IX.	Krajevna skupnost Šentjakob Podgorica Podgorica
Cajhen Jože, Podgorica 27 Jereb Jože, Podgorica 37	*
■Kopač Janez, Podgorica 76 Kopač Marjan, Podgorica 9 Kos Janez, Podgorica 73
Šentjakob
Grad Rudolf, Šentjakob 130 Merčun Franc, Šentjakob 9 Kopač Anton, 'Šentjakob 126 Kos Matevž, Šentjakob 11 Pirnat Stane, Šentjakob 127
X.	Krajevna skupnost Tomačevo Jarš Jarše
Dimnik Franc, Jarše 22 Dimnik Franc, Jarše 34 Uranič Ivan, Jarše 13 Zajc Anton, Jarše 11
Tomačevo
Babnik Martin, Tomačevo 35
Kopina Marija. Tomačevo 25 Košir Marija, Tomačevo 37 Omahen Ivanka, Tomačevo 36 Srakar Anton, Tomačevo 29 Srakar Franc, Tomačevska 52 Urankar Franc, Tomačevo 23 Zavašnik Ludvik, Tomačevski
3.	člen	_
Kmetijska zemljiška skupnost in krajevne skupnosti so dolžne spremljati izvajanje tega odloka ter po potrebi najmanj pa vsakih pet let predlagati skupščini občine uskladitev tega odloka s prostorskim delom družbenega plana občine po merilih, ki so določena z zakonom.
4.	člen
Odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Št. 010-17/82-1
Ljubljana, dne 25. marca 1982.
Predsednik Skupščine občine Ljubljana Bežigrad
Janez Rigler L r.
808.
Na podlagi 11. in v zvezi s 13. členom zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16-119/67, št. 27-255/72 in št. 8-470/78) in 206. člena statuta občine Ljubljana Bežigrad (Uradni list SRS, št. 35-2129/ 81) je Skupščina občine Ljubljana Bežigrad na 45. seji zbora združenega dela dne 25. marca 1982 in na 45. seji zbora krajevnih skupnosti dne 25. marca 1982 sprejela
.ODLOK
o sprejetju zazidalnega načrta za območje zazidalnih otokov BS 106/1 in BS 106/2 — Mala vas
1.	člen	r
Sprejme se zazidalni načrt za območje zazidalnih otokov BS 106/1 in BS. 106/2 — Mala vas, ki ga je izdelal Ljubljanski urbanistični zavod, Ljubljana, Kardeljeva ploščad 23, pod št. 2814/81 v novembru 1981 in korigiral v februarju 1982.
2.	člen
Zazidalna otoka BS 106/1 in BS 106/2 obsegata območje naselja Mala vas ter mejita na severu in vzhodu na športno rekreacijske površine ob Savi, na zahodu na Titovo cesto in na 'jugu na zazidalni otok BS 8 — Stožice.
3.	člen
Zazidalni načrt je stalno na vpogled občanom in delovnim ljudem, organom in organizacijam združenega dela ter samoupravnim in drugim skupnostim pri upravnih organih občine Ljubljana Bežigrad in Skupščine mesta Ljubljane, pristojnih za urbanizem, pri Ljubljanskem urbanističnem zavodu, pri Geodetski upravi SM Ljubljane in pri urbanistični inšpekciji Uprave za inšpekcijske službe SM Ljubljane.
4.	člen
Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka opravlja
urbanistična inšpekcija Uprave za inšpekcijske službe Skupščine mesta Ljubljane.
5.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Št. 351-10/80-8
Ljubljana, dne 25. marca 1982.
Predsednik Skupščine občine Ljubljana Bežigrad
Janež Rigler L r.
LJUBLJANA CENTER
809.
POROČILO
občinske vodilne komisije Ljubljana Center o izvolitvi delegatov družbenopolitičnega zbora Skupščine občine Ljubljana Center
Občinska volilna komisija Ljubljana Center ugotavlja iz volilnih spisov, da so bili pri glasovanju o izvolitvi delegatov družbenopolitičnega zbora Skupščine občine Ljubljana Center dne 14. marca 1982 doseženi tile izidi glasovanja o izvolitvi:
delnovnih lj udi	
in občanov	
a) v volilni imenik je bilo vpisanih	23.867
b) na voliščih je glasovalo	20.400
c) po pošti je glasovalo	181
č) skupaj je torej glasovalo	20.581
d) za kandidatno listo je glasovalo	18.469
e) proti kandidatni listi je glasovalo	1.356	.
f) neveljavnih glasovnic	756
Na kandidatni listi je bilo 35 delegatov. Izvoljeni so bili delegati, ki so dobili	naslednje
število glasov:
1. Dubravka Angelovski	18.372
2. Justi Cigler	18.455
3. Sreten Dimitrij evič	18.354
4. Ljuba Dovgan	18.444
5. Andrej Godeša	18.444
6. Alfred Golavšek	18.438
7. Zoran Grčič	18.431
8. Marjana Hribernik	18.458
9. Majda Jova-Toplak	18.445
10. Tone Kovačič	18.439
11. Igor Lavč	18.448
12. Ivica Lesjak	.	18.462
13. Irena Luthar	18.445
14. Igor Makovec	18.430
15. Stanka Marin	18.449
16. Čedo Mokole	18.444
17. Angela Murko-Pleš	18.450
18. Bogomir-Marko Peršič	18.438	
19. Jože Pirc	18.442
20. Borut Plavšak	18.448
21. Bojan-Stjenka Polak	18.440
22. Hilda Prosenik	18.457
23. Ljubo Radakovič	18.413
24. Bojan Radej	18.449
25. Romana Savnik	18.454
26. Hela Škulj	18.447
27. Ivan Sušnik	18.442
28. Levin Šebek	18.450
29. Nod Škerjanc	18.442
39. Franc Stok	18.443
31. Janez Učakar	18.445
32. Mitja Vavpotič	18.458
33. Albin Vengust	18.405
34. Marjeta Verbič-	18.440
35. Denis 2ust	18.439
Občinska volilna komisija	Ljubljana Center je
na podlagi volilnih spisov ugotovila, da sta bila pošto-	
pek o določitvi kandidatov in	glasovanje o izvolitvi
delegatov izvedena v skladu z :	zakonom in da ni bilo
nepravilnosti, ki bi lahko vplivale na kandidature oziroma na izid glasovanja.
St. 020-9/81
Ljubljana, dne 17. marca 1982.
Občinska volilna komisija Ljubljana Center
Tajnik komisije	Predsednik komisije
Marija Vampelj 1. r.	Hinko Jenull 1. r.
LJUBLJANA MOSTE-POLJE
810.
Na podlagi 186. in 238. člena statuta občine Ljubij ubij ana Moste-Polje (Uradni list SRS, št. 2/78 in 35/81) v skladu z določili zakona o temeljih sistema državne uprave in o Zveznem izvršnem svetu ter zveznih upravnih organih (Uradni list SFRJ, št. 23/78) in zakona o sistemu državne uprave in Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih (Uradni list SRS, št. 24/79) je Skupščina občine Ljubljana Moste-Polje na skupnem zasedanju združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 25. marca 1982 sprejela
ODLOK
o občinskih upravnih organih in strokovnih službah
I.	SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
S tem odlokom se ustanovijo in organizirajo občinski upravni organi in strokovne službe (v nadaljnjem besedilu: upravni organi), razmejijo pristojnosti in določijo njihova delovna področja ter medsebojno sodelovanje.
2.	člen
Upravni organi samostojno opravljajo naloge v mejah svojih pravic in dolžnosti, pri tem ravnajo v skladu s smernicami skupščine občine ter načelnimi stališči in smernicami izvršnega sveta. Za svoje delo so odgovorni skupščini občine in izvršnemu svetu.
3.	člen
Za uspešno opravljanje svojih nalog se upravni organi organizirajo tako, da je zagotovljena učinkovitost in strokovnost, spoštovanje človekove osebnosti in varovanje ugleda organa ter onemogočeno nastajanje birokratskih in drugih negativnih odnosov.
Dolžnost upravnih organov je stalno izpopolnjevanje metode dela in pri tem upoštevati dosežke znanosti.
4.	člen	„
Upravni organi so dolžni obveščati javnost o svojem delu.
Podatke in obvestila o delu upravnega organa daje funkcionar ali drug delavec, ki ga funkcionar pooblasti.
Upravni organi odrečejo podatke oziroma obvestila, ki so z zakonom ali drugim predpisom določeni kot državna, vojaška, uradna ali poslovna tajnost
Javnost dela in način zagotavljanja javnosti se v skladu s statutom uredi s splošnimi akti upravnih organov.
---------------------f
5.	člen
Upravni organi delajo in sprejemajo svoje akte in odločitve na podlagi ustave, zakonov, statuta in odlokov skupščine občine.
Vsakomur so dplžm zagotoviti enakopravno varstvo pri uresničevanju njegovih pravic in pravnih koristi ter pri izpolnjevanju obveznosti pri upravnem organu.
6? člen
Sredstva za delo upravnih organov določi skupščina občine na predlog izvršnega sveta v skladu z letnim programom dela, glede na pomen, obseg, vrsto in zahtevnosti del in nalog ter glede na pogoje in rezultate dela v skladu z obsegom sredstev za splošne potrebe v občini.
Sredstva za delo upravnih organov se zagotovijo v proračunu občine.
II. SKUPNE DOLOČBE -7. člen
Upravni organi, vsak na svojem področju dela:
—	spremljajo in skrbijo za uresničevanje skupnih interesov in ciljev gospodarskega, - družbenega in prostorskega razvoja ter temeljev skupne politike v občini;
—	spremljajo stanje v občini na področjih, za katere so ustanovljeni ter posebej izvajanje določene politike v občini in izvrševanje zakonov, predpisov in splošnih aktov skupščine občine;
—	analizirajo pojave in gibanja pomembna za uresničevanje in nadaljnji razvoj socialističnih samoupravnih odnosov, pravic in dolžnosti skupščine in izvršnega sveta ter ju o tem pravočasno obveščajo in predlagajo ukrepe;
—	pripravljajo osnutke predpisov in drugih splošnih aktov ter drugo strokovno gradivo in opravljajo druga strokovna opravila za skupščino občine in njen izvršni svet;
—	dajejo pobude za sklepanje družbenih dogovorov in samoupravnih sporazumov o vprašanjih, ki so skupnega pomena za organizacije združenega, dela, krajevne skupnosti, samoupravne interesne ' skupnosti in druge samoupravne organizacije in skupnosti;
—	spremljajo izvajanje družbenih dogovorov in samoupravnih sporazumov, pri katerih sklepanju je sodelovala ali k njim pristopila skupščina občine in o tem obveščajo skupščino občine in izvršni svet;
:— izvršujejo zakone, druge predpise in splošne akte skupščine občine, izvršnega sveta z' zagotavljanjem izvrševanja oziroma neposrednim izvrševanjem teh aktov, če so za to pooblaščeni, z reševanjem upravnih zadev, opravljanjem upravnega nadzora in drugih nalog za katere so pooblaščeni in s sprejemanjem predpisov ter izvajanjem ukrepov za izvrševanje zakonov, predpisov in drugih splošnih aktov;
—	odločajo v upravnem postopku, opravljajo inšpekcijsko nadzorstvo ter izvajajo druge oblike upravnega nadzorstva;
—	opravlja naloge na področju ljudske obrambe v skladu s posebnimi predpisi ter smernicami in sklepi skupščine občine in njenih organov pristojnih za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito ter spremljajo uresničevanje sistema družbene samozaščite in o tem občasno, na lastno pobudo ali na zahtevo skupščine občine in izvršnega sveta, obveščajo skupščino in izvršni svet.
Ce upravni organ ugotovi, da se na določenem področju družbenega življenja ali v posamezni organizaciji združenega dela, samoupravni interesni skupnosti ali drugi samoupravni organizaciji in skupnosti ne izvaja sprejeta politika, ne izvršujejo zakoni ali drugi predpisi in splošni akti skupščine občine, določeni ukrepi ali se ne izvaja družbeni plan občine, je dolžan, da takoj izvede ukrepe za katere je pooblaščen.
8.	člen
Upravni organ lahko opravlja določene strokovne naloge za samoupravne interesne skupnosti, družbenopolitične ali družbene organizacije po sporazumu, ki ga z njimi sklene s soglasjem izvršnega sveta.
S sporazumom se predvsem določi obseg in vrsta nalog, osnove in merila za zagotavljanje sredstev za delo, način koordiniranja dela ter druge medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti.
Strokovna služba lahko opravlja vse ali določene naloge oziroma opravila za skupščino občine, njen izvršni svet, upravne organe, druge državne organe in organe družbene skupnosti, za samoupravne interesne skupnosti, krajevne skupnosti in za družbenopolitične organizacije v skladu s statutom občine, tem odlokom ali sporazumom sklenjenim s temi organizacijami ali skupnostmi. Ob sklenitvi sporazuma poda svoje soglasje izvršni svet.
III.	ORGANIZACIJA IN DELOVNA PODROČJA
9.	člen
Kolegijska upravna organa sta:
1.	Občinski komite za družbeno planiranje in družbenoekonomski razvoj
2.	Občinski komite za družbene dejavnosti.
Individualni upravni organi so:
1.	Občinski sekretariat za občo upravo
2.	‘Občinski sekretariat za urbanistične in gradbene zadeve ter varstvo okolja	,
3.	Občinski sekretariat za ljudsko obrambo
4.	Občinska uprava za družbene prihodke.
Samostojni strokovni službi sta:
1.	Kadrovska služba
2.	Služba za proračun, finančne in skupne zadeve.
10.	člen
Občinski komite za družbeno planiranje in družbenoekonomski razvoj
Delovno področje:
— pripravlja delovni program izdelave družbenih planov, usmerja in usklajuje delo na področju gospodarskega, socialnega in prostorskega planiranja, nudi strokovno pomoč osnovnim nosilcem planiranja v organizacijah združenega dela, samoupravnim interesnim skupnostim in krajevnim skupnostim in zagotavlja dogovarjanje o temeljih plana med osnovnimi no-nosilci planiranja," opravlja naloge v zvezi s skladnim družbenim razvojem, oblikuje osnutek dogovora o temeljih plana občine, usklajuje osnutke planov samoupravnih organizacij in skupnosti in izdeluje osnutek srednjeročnega plana občine ter dokument za izvajanje družbenega plana v tekočem letu:
.	— spremlja izvajanje obveznosti sprejetih s sa-
moupravnimi sporazumi o temeljih plana m dogovo-
ram o temeljih družbenega plana občine, predlaga in izvaja ukrepe za zagotovitev usklajenega načrtovanja razvoja;
—	spremlja in analizira tekoča gibanja na vseh področjih družbenega in gospodarskega življenja, ugotavlja skladnost teh gibanj, stanje in razmerje s planskimi usmeritvami; '
—	opravlja strokovne naloge v zvezi z zagotavljanjem skladnosti samoupravnih splošnih aktov organizacij združenega dela z ustavo, zakoni, predpisi ter drugimi splošnimi akti, vodi evidenco teh aktov, spremlja uresničevanje samoupravnih odnosov v organizacijah združenega dela in predlaga ukrepe pristojnim organom;
—	opravlja nadzor nad zakonitostjo dela samoupravnih interesnih skupnosti materialne proizvodnje s svojega področja dela;
—	predlaga ukrepe za odpravo motenj v organizacijah združenega dela, M ne morejo izpolnjevati z zakonom določenih obveznosti in začasne ukrepe družbenega varstva za organizacije združenega dela, kjer so bistveno moteni samoupravni odnosi aH huje prizadeti družbeni interesi;
—	opravlja strokovne naloge v zvezi z družbenim
nadzorom;
—	opravlja naloge s področja gospodarsko upravnih zadev, obrtnih dovoljenj, dela in delovnih ter učnih razmerij pri zasebnih delodajalcih;
—	zbira, ureja in strokovno obdeluje statistično gradivo in vodi druge statistične akcije; *
—	sestavlja skupno bilanco osebne, skupne in splošne porabe v občini;
—	opravlja strokovne in upravne naloge s področja kmetijstva in gozdarstva.
11.	člen
Občinski komite za družbene dejavnosti
Delovno področje:
—	opravlja upravne in strokovne naloge s področja vzgoje in izobraževanja, zaposlovanja, raziskovanja, zdravstva, kulture in socialnega varstva, opravlja nadzor nad zakonitostjo dela samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti, njihovih služb ter organizacij združenega dela) s teh področij;
—	v mejah svojih pooblastil obravnava vprašanja skupnega pomena s področja družbene dejavnosti, še posebej pa tiste zadeve, v katerih skupščine samoupravnih interesnih skupnosti enakopravno odločajo s skupščino občine;
—	opravlja upravne in druge strokovne naloge v zvezi z družbenim varstvom pravic borcev NOV in drugih vojn, vojaških vojnih in mirovnih invalidov, civilnih invalidov vojne, družinskih članov oseb v obvezni vojaški službi ter opravlja naloge v zveri z varstvom grobišč in grobov borcev;
—	opravlja naloge v zvezi z varstvom spomenikov m drugih obeležij NOV in socialistične revolucije;
—	sodeluje v procesu družbenega planiranja.
12.	člen
Občinski sekretariat za občo upravo
Delovno področje:
—	opravlja nadzorstvo nad uporabo predpisov o upravnem postopku in predpisov o pisarniškem poslovanju;
—	opravlja normativno pravno dejavnost in skrbi,
da so predpisi in drugi spiošnsi akti, M jih skupščini
in izvršnemu svetu predlagajo občinski upravni organi oziroma strokovne službe ter drugi predlagatelji v skladu z zakoni, statutom občine, dragimi predpisi in splošnimi akti;
—	pripravlja samoupravne splošne akte delovnih skupnosti upravnih organov;
—	vodi evidenco sprejetih predpisov in drugih splošnih aktov, družbenih dogovorov in samoupravnih sporazumov, M sta jih sprejela ali k njim pristopila skupščina občine in izvršni svet;
—	opravlja strokovne in organizacijske naloge v zvezi z delovanjem krajevnih skupnosti v občini, spremlja njihovo delovanje in razvoj ter financiranje;
—	opravlja vsa opravila glede poslovanja s spisi, vodi evidenco vseh obravnavanih zadev pri upravnih organih, zagotavlja splošne informacije za lažje in racionalnejše uresničevanje pravic, dolžnosti in obveznosti strank pri upravnih organih;
—	opravlja splošne upravne zadeve ter zadeve, ki ne spadajo v delovno področje drugih upravnih organov.
13.	člen
Občinski sekretariat za urbanistične in gradbene zadeve ter varstvo okolja
Delovno področje:
—	skrbi za izdelavo in vodi postopek razgrnitve in sprejema izvedbene, urbanistične dokumentacije (zazidalni načrt -z dokumentacijo za realizacijo in urbanistični red ter druge urbanistične dokumente);
—	opravlja pravne in upravne naloge s področja urbanističnih, gradbenih, komunalnih, stanovanjskih zadev, cest in prometa ter varstva okolja;
—	opravlja nadzor nad zakonitostjo dela samoupravnih interesnih skupnosti materialne proizvodnje s svojega področja dela;
—	opravlja upravne in druge naloge s področja premoženjskopravnih zadev ter zadev v zveri z družbeno lastnino;
—	opravlja strokovne naloge v zvezi z izvajanjem investicij družbenega standarda;
—	sodeluje v procesu družbenega planiranja.
14.	člen
Občinski sekretariat za ljudsko obrambo
Delovno področje:
—	usmerja, koordinira, daj e strokovne nasvete in, navodila za delo pri izdelavi obrambnih načrtov upravnih organov, organizacij združenega dela, krajevnih skupnosti, samoupravnih interesnih skupnosti in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti ter družbenopolitičnih organizacij in društev;
—	v skladu z nalogami občine koordinira delo z občinskim štabom za teritorialno obrambo in ob čin-ritim štabom za civilno zaščito;
—	opravlja strokovne, organizacijske in tehnične naloge s področja ljudske obrambe in družbene samozaščite za skupščino občine, svet za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito in izvršni svet skupščine občine;
—	organizira vojne zveze in skrbi za njihovo delovanje ter kriptografsko zavarovanje in urejanje;
—• opravlja strokovne naloge v zvezi z organizacijo, delom in urjenjem štabov in enot civilne zaščite;
opravlja strokovne naloge v zvezi z izobraževanjem, vzgojo in urejanjem delovnih ljudi in obča-
*
nov za izvajanje njihovih nalog v splošni ljudski obrambi in družbeni samozaščiti, usmerjanju mladine v šole aktivnih in rezervnih starešin ter za potrebe splošne ljudske obrambe;
—	organizira in izvaja vaje ter ugotavlja stanje in izurjenost vseh obrambnih struktur;
—	nadzoruje stanje obrambnih priprav pri vseh obrambnih strukturah usposabljanja izvajalcev, vzgojo in izobraževanje prebivalstva ter izvajanje predpisov s področja ljudske obrambe in predlaga ukrepe in izvaja ukrepe v skladu s svojo pristojnostjo;
—	sodeluje pri družbenem planiranju in predlaga programe za področje splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite;
—	hrani in je odgovoren za zavarovanje obrambnega načrta občine in drugih obrambnih ali družbeno samozaščitnih dokumentov.
15.	člen
Občinska uprava za družbene pnnuurve
Delovno področje:
—	spremlja pridobivanje dohodkov občanov, od katerih se plačuje davek;
—	proučuje in analizira davčno politiko, pripravlja predpise in druge splošne akte za urejanje vprašanj s področja davkov ter sodeluje pri pripravi planskih dokumentov občine;
—	ugotavlja davčne zavezance, odmerja, obračunava, pobira ih prisilno izterjuje davke, takse in druge davščine, /razen tistih, ki jih v okviru svojih pristojnosti ugotavlja in pobira služba družbenega knj igovodstva;
—	ugotavlja izvor premoženja občanov;
—	odmerja in pobira prispevke občanov za .samoupravne interesne skupnosti s področja družbenih dejavnosti;
—	odmerja in pobira prispevke in druge obveznosti občanov tudi za druge samoupravne organizacije in skupnosti, če se tako sporazumejo;
—	opravlja inšpekcijsko nadzorstvo pri izpolnjevanju davčnih in drugih obveznosti občanov;
—	opravlja izterjavo neplačanih denarnih kazni, carin, sodnih taks in drugih družbenih prihodkov;
—	vodi postopek o prekrških v skladu z zakoni;
—	opravlja strokovne in administrativno tehnične naloge za družbeni svet svojega delovnega področja;
—	opravlja druge zadeve v skladu s predpisi na tem področju.
16.	člen	V
Kadrovska služba
Delovno področje:
—	spremlja in analizira izvajnje družbenih dogovorov o temeljih kadrovske politike v občini ter predlaga sklepe za uveljavitev, spremembe in dopolnitve teh aktov;
—	spremlja in pripravlja analize' stanja strokovnih in vodilnih kadrov ter poslovodnih organov v organizacijah združenega dela in vodi evidenco teh kadrov, pripravlja predloge in ukrepe v zvezi z imenovanjem in razširitvijo le-teh;
—	spremlja in proučuje kadrovsko problematiko skupščine in njenih organov, pripravlja predloge, poročila, analize in drugo gradivo s področja kadrovskih zadev za skupščino in njene organe ter izvršni svet in vodi potrebne evidence kadrov;
—	sodeluje s kadrovskimi organi družbenopolitičnih organizacij in skupnosti;
—	nudi strokovno pomoč kadrovskim službam v delovnih in drugih organizacijah, samoupravnih interesnih skupnostih in družbenih organizacijah;
—	spremlja izvajanje samoupravnih sporazumov in dogovora o temeljih plana in izvajanje planov na področju kadrovske politike in zaposlovanja ter predlaga ukrepe pristojnim organom.
17.	člen
Služba za proračun, finančne in skupne zadeve
Delovno področje:
—	opravlja upravna, finančna, knjigovodska in druga strokovna opravila za proračun;
—	opravlja finančna, strokovna opravila v zvezi s sredstvi za delo upravnih organov in obračunom dohodkov delavcev upravnih organov;
—	opravlja dela in naloge v zvezi z upravljanjem upravne zgradbe, investicijskim in rednim vzdrževanjem sredstev opreme in drugih sredstev za delo ter nemoteno poslovanje upravnih organov, izvršnega sveta in skupščine občine;
—	opravlja organizacijsko tehnične ter administrativne naloge za izvršin svet in njegova delovna telesa;
—	opravlja dela v zvezi s, tehnično pripravo gradiva (razmnoževanja, fotokopiranja, sortiranja) za upravne organe, izvršni svet in skupščino občine;
—	opravlja naloge v zvezi z organizacijo dela upravnih organov, izpopolnjevanjem delovnih metod ter modernizacijo dela;
—	opravlja naloge v zvezi z izvajanjem kadrovske politike upravnih organov, urejanjem delovnih razmerij, koordiniranjem samoupravnih in drugih notranjih odnosov, strokovnega ter družbenopolitičnega izobraževanja;
—	opravlja vsa druga opravila za nemoteno poslovanje upravnih organov, izvršnega sveta in skupščine občine.
IV.	NOTRANJA ORGANIZACIJA
18.	člen
Notranjo organizacijo upravnega organa ter sistemizacijo del in nalog predpiše funkcionar, ki vodi upravni organ, v soglasju z izvršnim svetom, s splošnim aktom o organizaciji in delu upravnega organa ter splošnim aktom o sistemizaciji del in nalog, ki temeljita na splošnih načelih notranje organizacije in sistemizacije del in nalog določenih v zakonu, družbenem dogovoru in aktu izvršnega sveta.
Za učinkovito, racionalno, smotrno in strokovno opravljanje nalog ter pravočasno, in učinkovito uresničevanje pravic in izvrševanje obveznosti delovnih ljudi in občanov, samoupravnih: organizacij in skupnosti še lahko v upravnem organu v skladu z naravo in obsegom njegovih del in nalog organizirajo notranje organizacijske enote.
V.	VODILNI DELAVCI, DELAVCI S POSEBNIMI POOBLASTILI
19.	člen
Na predlog funkcionarjev, ki vodijo upravne organe in v skladu s splošnimi akti o sistemizaciji del in nalog v upravnih organih, lahko imenuje izvršni svet vodilne delavce v upravnih organih.
*
Vodilni delavci v upravnih organih so pomočniki funkcionarjev ter vodje organizacijskih enot določeni v splošnem aktu o sistemizaciji del in nalog.
Pomočnik funkcionarja pomaga funkcionarju voditi posamezna področja dela upravnega organa in opravlja druge naloge določene s splošnim aktom o sistemizaciji del in nalog upravnega organa.
Vodilni delavci so imenovani za dobo štirih le* in so po preteku te dobe na podlagi predhodne ocene njihove delovne uspešnosti lahko ponovno imenovani.
20.	člen
Delavci s posebnimi pooblastili in odgovornostmi so delavci, ki v upravnem organu ali strokovni službi opravljajo odgovorne upravne ali strokovne naloge in so določeni v splošnem aktu o sistemizaciji del in nalog.
Delavce iz prejšnjega odstavka imenuje in razrešuje funkcionar, ki vodi upravni organ ali strokovno službo v soglasju z izvršnim svetom.
Delavci s posebnimi pooblastili in odgovornostmi so imenovani za dobo štirih let in so po preteku te dobe na podlagi predhodne ocene delovne uspešnosti lahko ponovno imenovani
VI.	MEDSEBOJNO SODELOVANJE
21.	člen
Pri uresničevanju odgovornosti za stanje na področjih za katere so ustanovljeni morajo upravni organi sodelovati z drugimi upravnimi organi, družbenopolitičnimi organizacijami in drugimi družbenimi organizacijami, organizacijami združenega dela, samoupravnimi organizacijami in skupnostmi.
22.	člen
Medsebojno sodelovanje upravnih organov temelji na pravicah in dolžnostih določenih v ustavi, zakonu in statutu ter na medsebojnem obveščanju in dogovarjanju.
Če upravni organ neutemeljeno odkloni sodelovanje, obvesti upravni organ, ki mu je bilo sodelovanje odklonjeno, o tem izvršni svet.
Upravni organi sodelujejo 'med seboj v vprašanjih skupnega pomena, usklajujejo programe dela, izmenjujejo izkušnje, mnenja, podatke in obvestila, ustanavljajo skupna delovna telesa, organizirajo skupna posvetovanja in sestanke ter druge oblike medsebojnega sodelovanja.
Če nastane spor o pristojnosti oziroma je sporno drugo vprašanje med upravnimi organi, morajo to sporočiti izvršnemu svetu, ki odloči v sporu o pristojnosti oziroma da smernice za rešitev zadeve.
23.	člen
Upravni organi sodelujejo in se dogovarjajo z upravnimi organi drugih družbenopolitičnih skupnosti o vprašanjih skupnega pomena, dajejo pobude, izmenjujejo izkušnje, usklajujejo akcije in razvijajo druge oblike sodelovanja.
VII.	ORGAN, KI ODLOČA O IZLOČITVI V UPRAVNEM POSTOPKU
24.	Sen
O izločitvi uradnih oseb upravnega organa odloča
fnavkcioner, M vadi občinski spravni organ.
O izločitvi funkcionarja, ki vodi občinski upravni organ in njegovega namestnika, odloča izvršni svet.
O izločitvi člana kolegijskega občinskega upravnega organa odloča kolegijski občinski upravni organ.
VII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
26.	člen
Občinski upravni organi in strokovne službe uskladijo svojo organizacijo in dtie • tem odlokom do
1.	junija 1968.
36. eten
Z dnem uveljavitve tega odloka prenehajo sedanji občinski upravni organi in strokovne službe ter nadaljujejo z delom, imenom in delovnim področjem, določenim s tem odlokom.
27.	člen
Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o Izvršnem svetu Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje ter občinskih upravnih organih in strokovnih službah (Uradni list SRS, št 15/79, 19/79, 8/80 in 21/81).
28.	člen
odlok prične veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 010-9/82-01
Ljubljana, dne 30. marca 1982.
Predsednik Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje
Marjan Moškrič I. r.
LJUBLJANA SISKA
811.
Na podlagi 189., 214., 215. in 217. člena statuta občine Ljubljana Šiška (Uradni list SRS, št 2/78) in 97. člena sprememb in dopolnitev statuta občine Ljubljana Šiška (Uradni list SRS, št. 31/81) je Skupščina občine ^Ljubljana Šiška na skupnem zasedanju zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 29. marca 1982 sprejela
ODLOK
o ustanovitvi, sestavi, nalogah in načinu dela delovnih teles Skupščine občine Ljubljana Šiška
1.	člen
S tem odlokom se ustanovi oziroma določi sestava, naloga in način dela sveta, komisij in odborov (v nadaljnjem besedilu: delovna telesa) Skupščine občine Ljubljana Šiška.
2.	člen
Delovna telesa imajo naslednje število članov:
— Svet za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito ima' predsednika in člane katerih 'Stavi!-določi občinska skupščina hkrati z imenovanjem.
— Komisija za družbeno nadzorstvo ima predsednika in 10 članov,
— Komisija za prošnje in pritožbe ima predsednika in 8 članov,
— Komisija za zadeve borcev in invalidov NOV ima predsednika in 8 članov."
— Komisija za volitve in imenovanja ima predsednika in 14 članov,
— Komisija za odlikovanja ima predsednika in 8 članov,
—' Statutarna komisij a ima predsednika in: 6 čla^-'
nov,
— Normativno-pravha komisija ima predsednika in 6 članov,
— Komisija za odnose z verskimi skupnostmi ima predsednika in 8 članov,
— Odbor Za družbenopolitični sistem ima predsednika in 12 Slanov,
— Odbor za urbanizem, Stanovanjsko in komunalno gospodarstvo ima predsednika in 12 članov,
■— Odbor za finance in proračun ima predsednika in 12 članov,
— Odbor za družbenoekonomske • odnose ima predsednika in 12 članov,
— Odbor za družbenoekonomski razvoj ima predsednika in 12 članov,
— Komisija za administrativna vprašanja ima predsednika in 10 članov.
3.	člen
Predsednika in večino članov delovnih teles imenuje občinska skupščina izmed delegatov zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbeno-’ političnega zbora, druge člane pa po predlogu družbenopolitičnih in drugih organizacij.
4.	člen
Svet za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito 'ima naloge, določene z zakonom in drugimi
predpisu
5.	člen
Komisija za družbeno nadzorstvo obravnava splošna vprašanja v zvezi z izvajanjem politike, izvrševanjem odlokov in drugih splošnih aktov skupščine glede razpolaganja z družbenimi sredstvi in delitve dohodka, kakOr tudi glede na način uresničevanja pravic ’in dolžnosti občinskih organov, organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti. Komisija sodeluje s samoupravnimi organi in organi samoupravne delavske kontrole v organizacijah združenega dela in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih, z družbenim pravobranilcem samoupravljanja ter z drugimi organi družbene skupnosti.
Komisija obvešča zbore o svojih ugotovitvah in predlaga določene ukrepe oziroma sprejem aktov, ki se nanašajo na uresničevanje odgovornosti pri samoupravljanju, poslovanju in razpolaganju z družbenimi . sredstvi in jim predlaga ukrepe za izvrševanje funkcije družbenega nadzorstva. Iz svoje pristojnosti komisija predlaga zborom obravnavanje posameznih vprašanj in sprejem ukrepov za preprečevanje pojavov v OZD in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih, ki imajo lahko škodljive posledice za splošne družbene interese. Komisija ugotavlja kršitve zakonitosti in družbene discipline in predlaga pristojnim organom, da sprejmejo ustrezne ukrepe zaradi družbenega varstva samoupravnih pravic.
6.	član
Komisija za prošnje in pritočbe obravnava vloge in predloge, v katerih občani in organizacije predlagajo ureditev vprašanj splošnega pomena, po lastni presoji pošilja predloge pristojnim organom skupščine, obravnava pritožbe, ki se nanašajo na posamezne zadeve, jih po potaetoi preiekuša po aotreeaih
organih, ukrepa pri pristojnih organih, da rešijo take zadeve po veljavnih predpisih, in obvešča o tem predlagatelje oziroma pritožnike, proučuje prošnje, pritožbe in druge vloge, ki jih pošiljajo občani in organizacije Skupščine občine Ljubljana Šiška ali njenim organom, ugotavlja vzroke zanje in obvešča ustrezne organe skupščine o pojavih, ki nastajajo pri uporabi zakonov in občinskih odlokov in jim predlaga Ustrezne ukrepe. Pri svojem delu sodeluje z repub-' liško komisijo.	"
7.	člen
Komisija za zadeve borcev in invalidov NOV spremlja, uresničuje in obravnava položaj, probleme, posebno pa materialno in socialno stanje borcev7 in vojaških vojnih invalidov, španskih borcev, predvojnih revolucionarjev, borcev za severno mejo in slovenskih vojnih prostovoljcev. Obravnava predloge zakonov in drugih aktdv s tega področja, predlaga spremembe oziroma dopolnitve predpisov s tega področja, daje pobudo za nove oblike varstva borcev in vojaških vojnih invalidov, skrbi za pripravo koriščenja finančnih sredstev in posebnega računa za družbeno pomoč borcem in vojaškim vojnim invalidom; obravnava predloge za predčasno starostno upokojitev obolelih borcev NOV, posreduje predloge in, mnenja administrativni komisiji pri IS SRS za dovoljevanje republiških priznavalnin, sodeluje z družbenopolitičnimi organizacijami in opravlja druge naloge na tem področju, določene s statutom in drugimi predpisi.
8.	člen
Komisija za volitve in imenovanja obravnava temeljna vprašanja s področja kadrovske politike in vprašanja iz pristojnosti skupščine, ki so v zvezi z volitvami, imenovanji in razrešitvami.
Pri izpopolnjevanju svojih nalog pripravlja komisija v sodelovanju z organi in organizacijami, zainteresiranimi za rešitev kadrovskih vprašanj, predloge in mnenja in jih daje pristojnim zborom.
Komisija za volitve in imenovanja predlaga občinski skupščini imenovanje članov stalnih in občasnih delovnih teles občinske skupščine in pripravi predlog za imenovanje ali soglasje za delavce na vodilnih mestih, za katere je po predpisih pristojna občinska skupščina.
Komisija za volitve in imenovanja imenuje člane v paritetne razpisne komisije za imenovanja individualnih poslovodnih organov v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela, opravlja tudi druge zadeve, za katere jo pooblasti skupščina.
9.	člen
Komisija za odlikovanja v skladu z zakonom obravnava predloge za podelitev odlikovanj delovnim ljudem in občanom, temeljnim samoupravnim organizacijam in skupnostim, družbenopolitičnim organizacijam, društvom ter enotam oboroženih sil SFRJ, teritorialne obrambe, civilne zaščite, ki se podeljujejo za delo ali dejanja, ki zaslužijo splošno priznanje in odlike, ter daje mnenja ozirom* ustrezne predloge pristojnim republiškim eegeaem.
10.	člen
Statutarna komisija spremlja Izvajanja statuta-občine ia poslovnika Skupščine občine Ljubljana Šiška, pripravlja predloge za avtentično razlago statuta, pripravi na podlagi sklepa občinske skupščine osnutek
sprememb statuta oziroma osnutek statutarnega odloka in ga predloži skupščini. Opozarja na potrebo po izdaji ali spremembi odlokov in drugih splošnih aktov. Daje mnenje o spornih vprašanjih v zvezi z delovnim področjem posameznega zbora skupščine.
Statutarna komisija je predlagatelj osnutka oziroma predloga: poslovnika o delu skupščine, odloka o ustanovitvi, sestavi, nalogah in načinu dela delovnih teles Skupščine občine Ljubljana Siska, sklepa o sestavi in imenovanju Sveta za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito in drugih normativnih aktov, kolikor jo za to pooblasti skupščina občine.
11.	člen
Komisija za odnose z verskimi skupnostmi rešuje vprašanja, ki se pojavljajo v, odnosih delovanja cerkvenih skupnosti in organov skupščine. Pri svojem delu komisija sodeluje z družbenopolitičnimi organizacijami, krajevnimi skupnostmi, samoupravnimi interesnimi skupnostmi, upravnimi organi in upravnimi zavodi, šolami in verskimi skupnostmi, daje mnenja in priporočila občinskim upravnim organom pri reševanju konkretnih zadev in spremlja izvajanje predpisov, ki opredeljujejo odnose do cerkvenih skupnosti in obravnava tudi druga vprašanja, ki se v zvezi s tem pojavljajo.
12.	člen
Normativno-pravna komisija obravnava predloge odlokov in drugih aktov, ki jih sprejema skupščina glede skladnosti z ustavo, zakoni, statutom občine in pravnim sistemom kot tudi zaradi njihove pravne obdelave in dajo pristojnim zborom skupščine poročilo o svojem mnenju oziroma stališča do predlaganega akta. Komisija obravnava predloge in zahteve za obvezno razlago odlokov' in drugih splošnih aktov in daje mnenja o tem, oziroma predlaga pristojnim zborom obvezno razlago, določa prečiščeno besedilo odlokov in drugih aktov, če je z odlokom ali z drugim aktom za to pooblaščena.
Normativno-pravna komisija obravnava zaradi skladnosti z ustavo, pravnim sistemom in zaradi pravne obdelave, splošne akte samoupravnih organizacij in skupnosti, ki jih potrjuje ali h katerim daje soglasje skupščina, in daje mnenja, pripombe in predloge pristojnim zborom.
13.	člen
Odbor za družbenopolitični sistem proučuje osnutke zakonov in drugih splošnih aktov ter druga vprašanja s svojega delovnega področja ter spremlja izvrševanje zakonov, odlokov in drugih splošnih aktov, ki urejajo: organizacijo in razvoj sistema samoupravljanja v KS in v vseh oblikah združenega dela; razvoj in krepitev delegatskega sistema in delegatskih odnosov; ljudsko obrambo, javno varnost in sistem družbene samozaščite v občini, pravosodje in organizacijo upravnih organov v občini; spremembe občinskih meja in mej.a KS, družbenega sistema informiranja.
14.	člen
Odbor za urbanizem, stanovanjsko in komunalno gospodarstvo proučuje in obravnava osnutke zakonov, odlokov in drugih aktov, ki urejajo področje urbanizma, stanovanjske politike in komunalnega gospodarstva, gospodarjenje s prostorom in izmere zemljišč ter spremlja izvajanje zakonov in odlokov s tega področja.
15.	člen
Odbor za finance in proračun proučuje osnutke oziroma predloge zakonov, odlokov in drugih splošnih aktov ter druga vprašanja s svojega delovnega področja ter spremlja izvrševanje zakonov, odlokov in drugih aktov, ki urejajo: delitev dohodka v temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih in splošno bilanco sredstev, družbeno kontrolo cen proizvodov in storitev, financiranje KS in SIS, davčni sistem, sestavljanje in izvajanje občinskega proračuna in zaključnega računa ter javnih posojil, ki jih najema občina.
16.	člen
Odbor za družbenoekonomske odnose proučuje osnutke oziroma predloge zakonov, odlokov in drugih aktov ter druga vprašanja s svojega delovnega področja in spremlja izvrševanje zakonov in odlokov in drugih aktov, ki obravnavajo zlasti: vprašanja s področja družbenoekonomskih odnosov, kot so sistem delitve družbenega proizvoda in delitvenih razmerij, zaposlovanja in socialne varnosti, družbenoekonomski položaj delovnih ljudi, ki z osebnim delom samostojno kot poklic opravljajo umetniško in drugo kulturno, odvetniško ali drugo poklicno dejavnost, družbenoekonomski položaj kmetov in delovnih ljudi, temeljna vprašanja s področja družbenoekonomskih odnosov na vseh področjih družbenih dejavnosti in na področju dejavnosti posebnega družbenega pomena v gospodarstvu, temeljna vprašanja sistema vzgoje in izobraževanja, kulture, telesne kulture in raz-vojno-raziskovalnega dela, sistem zdravstvenega povezovanja, pokojninskega in invalidskega zavarovanja, varstvo invalidnih otrok in mladine in sistem vzgojnovarstvene dejavnosti.
17.	člen
Odbor za družbenoekonomski razvoj proučuje in obravnava osnutke oziroma predloge zakonov, odlokov in drugih aktov ter druga vprašanja s svojega delovnega področja in spremlja izvrševanje zakonov in odlokov, ki obravnavajo zlasti: sistem družbenega planiranja, družbenoekonomski razvoj občine in krajevne skupnosti, programe dolgoročnega razvoja in družbeni plan občine ter akte o tekoči družbenoekonomski politiki, uresničevanje z družbenimi plani začrtane politike v skladu s tem, usmerjanje delitve dohodka, stanje in razvoj posameznih gospodarskih področij, gospodarjenje s prostorom in .ukrepe za uresničevanje s prostorskim in urbanističnim plenom začrtane razvojne politike občine, rabo, izkoriščanje in varstvo kmetijskih površin, vodenje in poslovanje v industriji, gradbeništvu, kmetijstvu, gozdarstvu, obrti, trgovini, turizmu in gostinstvu.
18.	člen
Administrativna komisija za administrativna vprašanja
—	sodeluje pri sprejemanju družbenega dogovora o osnovah in merilih za določanje dohodkov, drugih osebnih prejemkov delegatom ter voljenim in imenovanim funkcionarjem,
—	sprejme pravilnik o določitvi nadomestil osebnih dohodkov in drugih osebnih prejemkov delegatom in funkcionarjem skupščine, izvršnega sveta,
—	proučuje način zagotavljanja strokovnosti dela administrativno-tehničnih pogojev skupščine in njenih delovnih teles, skupin delegatov, samouprav-
nih interesnih skupnosti, izvršnega sveta, upravnih organov, družbenopolitičnih organizacij, in krajevnih skupnosti,
:— proučuje sistem nagrajevanja v delovnih skupnostih, upravnih organih, strokovnih službah, samoupravnih interesnih skupnostih, družbenopolitičnih organizacijah, krajevnih skupnostih in delovnih skupnostih organizacij združenega dela,
— opravlja druge zadeve, ki jih določi skupščina.
19.	člen
Delovno telo ugotavlja, kako so na podlagi vseh razprav usklajena različna stališča glede zadev, ki so na dnevnem redu sej skupščine, predlaga stališča, mnenja in predloge glede katerih je v delovnem telesu doseženo soglasje, predlaga možne alternativne rešitve k zadevi oziroma oblikuje možne predloge sklepov, ki naj jih sprejemajo delegati na seji skupščine.
. ^	20. člen
Delovno telo lahko zahteva od IS ali upravnega organa oziroma organizacije, da njihovi predstavniki obrazložijo stališča, kadar je na dnevnem redu njegove seje predlog izvršnega sveta oziroma kadar razpravlja o zadevah iz delovnega področja upravnega organa oziroma organizacije. Delovno telo lahko zahteva od izvršnega sveta obvestilo o vprašanjih, ki so na dnevnem redu seje delovnega telesa, če se nanašajo na delovno področje izvršnega sveta.
21.	člen
Delovno telo lahko povabi na svojo sejo člane •delegacij, delegate skupščin samoupravnih interesnih skupnosti, predstavnike družbenopolitičnih organizacij, OZD in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti, znanstvenih in strokovnih organizacij ter tudi strokovne in javne delavce ter druge, da bi dali mnenje o zade.vah, ki se obravnavajo na seji.
22.	člen
Delovna telesa so dolžna dati h konkretnemu vprašanju, ki ga obravnava skupščina oziroma posamezni zbori in sodi v področje dela delovnega telesa,, svoje mnenje oziroma predloge in se opredeliti tudi do pravočasno dospelih predlogov oziroma stališč delegacij. Za poročanje na seji skupščine oziroma seji zbora določi delovno telo svojega predstavnika. Delovno telo poroča o svojem delu pristojnim zborom na lastno pobudo ali na zahtevo zbora. Delovno telo lahko obravnava tudi zadeve iz svoje pristojnosti, ■ o katerih ne. razpravlja in sklepa skupščina.
23.	člen
Predsednik in člani delavnih teles se Imenujejo za štiri leta in so lahko ponovno imenovani. Občinska skupščina lahko pred iztekom mandata razreši posameznega ali vse člane delovnega telesa in imenuje druge.
24.	člen
Skupščina občine lahko po potrebi s sklepom ustanovi oziroma imenuje občasna delovna telesa za proučitev posameznih konkretnih zadev.
Ko deiovno telo, ki se ustanovi s sklepom, občinske skupščine, opravi nalogo, za katero je bilo ustanovljeno, preneha delati.
25.	člen
Delovna telesa občinske skupščine delajo na sejah.
Način dela delovnih teles občinske skupščine se določi s poslovnikom Skupščine občine Ljubljana Šiška.
26.	člen
Z uveljavitvijo tega odloka preneha veljati odlok o ustanovitvi, sestavi in nalogah ter o načinu dela delovnih teles Skupščine občine Ljubljana Šiška (Uradni list SRS, št. 14/78), spremembi in dopolnitvi odloka o ustanovitvi, sestavi in nalogah -ter o načinu dela delovnih teles Skupščine občine Ljubljana Šiška (Uradni list SRS, št. 13/79 in 15/80).
27.	člen
Ta odlok prične veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.	x
St. 1-06-08/82
Ljubljana, dne 29. marca 1982. •
Predsednik Skupščine občine Ljubljana Šiška Franc Dejak 1. r.
LOGATEC
812.
Na podlagi 82. in 84. člena ' zakona o temeljih sistema državne uprave in o Zveznem izvršnem svetu ter zveznih upravnih organih (Uradni list SFRJ, št. 23-405/78), 50., 51 in 65. člena zakona o sistemu državne uprave in o Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih (Uradni list SRS, št. 24-1149/79) ter 132. člena statuta občine Logatec (Uradni list SRS, št. 3/78) je Skupščina občine Logatec na sejah zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 31. marca 1982 sprejela
ODLOK
o ustanovitvi medobčinskega inšpektorata občin Idrija, Logatec in Vrhnika
1.	člen
Občine Idrija, Logatec, Vrhnika (v nadaljnjem besedilu: občine ustanoviteljice) ustanovijo Medobčinski inšpektorat občin Idrija, Logatec in Vrhnika, kot medobčinski upravni organ za inšpekcijske službe (v nadaljnjem besedilu: medobčinski inšpektorat).
Sedež medobčinskega inšpektorata je v Idriji.
Medobčinski inšpektorat posluje na sedežih občin Idrija, Logatec in Vrhnika.
X Steše
Medobčinski inšpektorat opravlja inšpekcijsko ga upravnega organa.
Medobčinski inšpektorat ima pečat okrogle oblike z besedilom:
Socialistična republika Slovenija — Medobčinski inšpektorat občin Idrijaj Logatec, Vrhnika.
3.	Člen
Medobčinski inšpektorat opravlja inšpekcijsko nadzorstvo iz občinske pristojnosti na območju občin ustanoviteljic na področjih:
—	inšpekcija dela
—	sanitarna inšpekcija
—	tržna inšpekcija
—	gozdarska inšpekcija
/
—	ribiška inšpekcija
—	lovska inšpekcija
—	urbanistična inšpekcija
—	inšpekcija za javne ceste
—	inšpekcija cestnega prometa
—	veterinarska inšpekcija
—	požarna inšpekcija
—	elektroenergetska inšpekcija
—	gradbena inšpekcija
—	komunalna inšpekcija
—	kmetijska inšpekcija
—	vodnogospodarska inšpekcija
Medobčinski inšpektorat opravlja inšpekcijsko nadzorstvo tudi na drugih področjih, ki jih urejajo predpisi skupščin občin ustanoviteljic.
4.	člen
Medobčinski inšpektorat vodi načelniK, Ki ga imenujejo skupščine občin ustanoviteljic v postopku, ki je določen s statuti in družbenimi dogovori o oblikovanju in izvajanju kadrovske politike v občinah.
Načelnik mora na podlagi in v skladu z ustavo, z zakonom, statuti, drugimi predpisi in splošnimi akti, smernicami družbenopolitičnih skupnosti in njihovih izvršnih organov vestno opravljati funkcije, ki mu je poverjena in je osebno odgovoren za njeno opravljanje in za delo medobčinskega inšpektorata ter za stanje na področju inšpekcijskega nadzora v občinah' ustanoviteljicah. V ta namen usklajuje delo posameznih inšpektorjev, skrbi za izdelavo in realizacijo letnega programa dela, za tehnično opremo in njeno racionalno uporabo, daje predloge za strokovno izobraževanje inšpektorjev, vodi akcije, v katerih sodeluje več inšpekcij, zastopa inšpektorat pred skupščinami občin ustanoviteljic ter njihovimi organi ter opravlja vse druge organizacijske naloge, ki so potrebne za redno, popolno, pravočasno, strokovno in učinkovito delo inšpekcij na območju občin ustanoviteljic.
5.	člen
Zadeve inšpekcijskega nadzorstva opravljajo inšpektorji — delavci s posebnimi pooblastili in odgovornostmi v skladu s predpisi o izvajanju inšpekcijskega nadzorstva, materialnimi predpisi in programom dela.
Inšpektorje imenuje in razrešuje načelnik medobčinskega inšpektorata v soglasju z izvršnimi sveti skupščin občin ustanoviteljic. Razpis za imenovanja mora začeti tri mesece pred iztekom mandata.
Inšpektorji se imenujejo za štiri leta na podlagi razpisa in so lahko po poteku te dobe ponovno imenovani.
Izvršni sveti skupščin občin ustanoviteljic morajo dati oziroma odkloniti soglasje o .imenovanju ali razrešitvi inšpektorja v 30 dneh od prejema predloga, M ga da načelnik.
6.	člen
Za kršitev dolžnosti inšpekcijskega nadzorstva so inšpektorji in drugi delavci medobčinskega inšpektorata odgovorni disciplinsko in materialno.
Kršitve delovnih dolžnosti inšpektorjev inšpektorata obravnava disciplinska komisija delovne skupnosti inšpektorata.
7.	člen
Inšpektorji opravljajo nadzorstvo v skladu s predpisi o izvajanju inšpekcijskega nadzorstva, material-
nimi predpisi za posamezno področje dela in program dela inšpektorata.
Upravne akte izdajajo inšpektorji v imenu krajevne pristojne občine.
8.	člen
Medobčinski inšpektorat opravlja svoje naloge po delovnem programu, ki vsebuje opis in obseg nalog za inšpekcijska področja, za katera inšpektorat opravlja inšpekcijsko nadzorstvo za vsako občino ustanoviteljico.
Program dela medobčinskega inšpektorata določi načelnik vsako leto januarja po predhodnem mnenju delovne skupnosti in v soglasju z izvršnimi sveti skupščin občin ustanoviteljic. Vsaka občina ustanoviteljica sprejme program dela, spremlja njegovo izvajanje in lahko zahteva, da medobčinski inšpektorat opravi določeno halogo.
9.	člen
Medobčinski inšpektorat je v okviru odgovornosti za stanje na posameznem inšpekcijskem področju dolžan:
—	dosledno, pravočasno in strokovno uresničevati program dela in obveščati občinske skupščine in njene izvršne svete v izvajanju programa medobčinskega inšpektorata,
—	poročati o stanju oziroma dajati podatke, ki jih skupščine občin ali njihovi organi zahtevajo,
—	obveščati družbenopolitične organizacije o stanju in pojavih ter obravnavati njihove pobude, mnenja, pripombe in predloge,
—	zagotoviti javnost dela.
—	opraviti vse druge naloge od katerih je odvisno učinkovito, • pravočasno in strokovno izvrševanje inšpekcijskega nadzorstva na območju občin ustanoviteljic.
' 1C. člen
Notranja organizacija in sistemizacij a nalog in del medobčinskega inšpektorata sta odvisni od obsega del in nalog, ki jih mora medobčinski inšpektorat opraviti na podlagi programa dela na posameznem inšpekcijskem področju.
Splošni akt o organizaciji in delu ter splošni akt o sistemizaciji nalog in del v medobčinskem inšpektoratu izda načelnik v soglasju z izvršnimi sveti skupščin občin ustanoviteljic po prejšnjem mnenju delovne skupnosti.
11.	člen
Delavci medobčinskega inšpektorata so organizirani v samostojno delovno skupnost s svojimi samoupravnimi organi, pravicami in dolžnostmi, s statutom, in drugimi samoupravnimi splošnimi akti.
Član delovne skupnosti je tudi načelnik.
Delovna skupnost sprejme svoj statut in druge samoupravne splošne akte s katerimi ureja samoupravne pravice, obveznosti in odgovornosti delavcev v delovni skupnosti ter način njihovega uresničevanja.
O sredstvih in delitvi sredstev za osebno in skupno porabo se delavci inšpektorata dogovorijo v skladu z osnovami in merili, ki so določene v samoupravnem sporazumu, ki velja za delavce, delovnih skupnosti upravnih organov in strokovnih služb skupščin družbenopolitičnih skupnosti in samoupravnih interesnih skupnosti.
12.	člen
Sredstva za delo medobčinskega inšpektorata se zagotavljajo v proračunih občin ustanoviteljic. Obseg sredstev se določi glede na naravo oziroma pomen.
varstvo in zahtevnost del in nalog določenih s programom dela glede na ocenjeni obseg ter delovne in druge pogoje, ki vplivajo na njihovo izvrševanje, kakor tudi na dosežene rezultate dela.
če se med letom znatno spremeni obseg dela ali narava nalog terx pogoji za njihovo izvrševanje, se sorazmerno poveča ali zmanjša tudi obseg sredstev za delo medobčinskega inšpektorata.
Sredstva za delo medobčinskega inšpektorata so:
:— sredstva, ki jih delavci v skladu s tem odlo-koih pridobivajo kot dohodek delovne skupnosti;
—	sredstva, ki se po družbeno dogovorjenih osnovah in merilih zagotavljajo inšpektoratu za osebni dohodek funkcionarja, ki vodi upravni organ;
—	sredstva za materialne stroške;
—	sredstva opreme;
—	sredstva za posebne namene.
Razporeditev sredstev za materialne stroške, sredstev opreme in sredstev za posebne namene se opravi v skladu z zakoni.
Dohodek delovne skupnosti medobčinskega inšpektorata pridobivajo delavci iz sredstev za delo medobčinskega inšpektorata primerno načelom svobodne menjave dela v skladu z zakonom.
V okviru dohodka delovne skupnosti pridobiVajo delavci sredstva za osebne dohodke in za skupno porabo v skladu z načelom delitve po delu ter z osnovami in merili samoupravnega sporazuma in družbenega dogovora.
Zahtevek za zagotovitev sredstev za delo skupaj z letnim programom dela predloži medobčinski inšpektorat izvršnim svetom skupščin občin ustanoviteljic.
13.	člen
Izvršni sveti skupščin občin ustanoviteljic se dogovorijo, v kakšnem razmerju bodo občine ustanoviteljice zagotavljale sredstva za delo medobčinskega inšpektorata.
Sredstva za opravljanje nalog, ki niso zajeta v programu dela, zagotovi občina, ki zahteva opravljanje takšnih nalog.
14.	člen
Upoštevajoč določila tega odloka izvršni sveti občinskih skupščin ustanoviteljic sklenejo poseben dogovor, v katerem podrobneje opredelijo medsebojne obveznosti, svoje obveznosti in pravice do medobčinskega inšpektoriata ter njene obveznosti do občin ustanoviteljic.
15.	člen
Odločitev katerekoli od ustanoviteljic, da izstopi iz medobčinskega inšpektorata, mora biti podana eno leto pred nameravanim izstopom. Do tega roka mora ustanoviteljica, ki izstopa iz medobčinskega inšpektorata in medobčinski inšpektorat izpolniti vse svoje obveznosti in imata vse pravice in dolžnosti iz dogovora po 14. členu tega odloka.
16.	člen
Inšpektorje se imenuje z dnem, ko jim poteče štiriletna mandatna doba.
17.	člen
Z dnem. ko začne veljati ta odlok, preneha veljati dogovor o ustanovitvi Medobčinskega inšpektoriata za območje občin Idrija. Logatec, Vrhnika, objavljen v Uradnem listu SRS, št. 16/76.
18.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 010-6/82
Logatec, dne 1. aprila 1982.
Predsednik Skupščine občine Logatec
Franc Godina, dipl. inž. L r.
813.
Na podlagi prvega odstavka 45. člena zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi (Uradni list SRS, št. 18/77 in 2/78) ter 164. člena statuta občine Logatec (Uradni list SRS, št. 3/78) je Izvršni svet Skupščine občine Logatec na seji dne 11. februarja 1982 sprejel
ODREDBO
o pristojbinah za obvezne veterinarske sanitarne preglede živine in živil živalskega porekla, ter pristojbine za izdajo dovoljenj za promet mleka za javno potrošnjo v, občini Logatec
1. člen
1. Za obvezni veterinarsko sanitarni pregled pri nakladanju, razkladanju in prekladanju živine, ki se odpremlja na javnih prevoznih sredstvih izven občine ali dospe iz drugih občin, se določijo naslednje pri-
stojbine:
din
a)	za kamionske in vagonske pošiljke	313,—
b)	za kosovne pošiljke, za vsako veliko žival,, oz. za vsakih 5 telet ali drobnice, za
vsakih začetih 50 kom perutnine	122,—
c)	za čebelje družine do 10 panjev	122,—
za vsak naslednji panj	9,—
d)	za enodnevne piščance do 5000 kom	122,—
e)	za polže, rake, žabe in školjke za
vsakih začetnih 100 kg	122,—
2.	Za obvezni veterinarsko-sanitarni pregled v tržnicah, skladiščih in gostiščih se določi pristojbina:
a)	za pregled divjačine po kom	60,—
b)	za pregled divjih prašičev s trihino-
skopskim pregledom po kom	75,—
c)	za pregled mleka po litru	0,45
d)	za pregled mlečnih izdelkov po kg	0,25
e)	za pregled jajc po kom	*	0,04
f)	za pregled prašičev in divjadi	278,—
3. Za veterinarsko-sanitarne preglede pošiljk mesa, mesnih izdelkov, mleka in mlečnih izdelkov, jajc in konzerv, ki se odpremljajo s prevoznimi sredstvi izven občine ali dospejo iz drugih občin se določijo naslednje pristojbine:
a) od vseh vrst svežega mesa in zmrz-
njenega mesa od kg	0,35
b)	od zbranega mleka po litru	0,03
c)	od vseh vrst mesnih izdelkov po kg	0,35
d)	od vseh vrst mlečnih izdelkov po kg 0,15
e)	od jajc po kom	0,04
Za mleko, ki se zbira na območju občine Logatec in se odpremlja v mlekarno
KZ Vrhnika se zaračunava pristojbina saipo enkrat.
4.	Za obvezne veterinarsko-saortame preglede pošiljk živine živinorejskih proizvodov in odpadkov, ki so namenjeni za izvoz Edi se izvozijo se zaračunava pristojbina:
a)	za kamionske in vagonske pošiljke
do 10 ton	348,—
b)	za vnto aadaljoo trne	12,—
2.	člen
Pristojbine določene po tej odredbi so dohodek posebnega računa za zdravstveno varstvo živali občine (št. računa 840-3182). V višini 15 •/» se odvajajo v
posebni račun za zdravstveno varstvo SRS.
3.	člen
Za preglede, ki se opravljajo izven rednega delovnega časa se zaračunavajo pristojbine s pribitkom SO0/«. Za preglede, ki se opravljajo ob nedeljah in državnih praznikih se zaračunavajo pristojbine s pribitkom 1000/o Za nočni pregled se šteje pregled, ki je bil opravljen med 22. in 6. uro.
4.	člen
Za obvezni veterinarsko-sanitami pregled se poleg predpisane pristojbine zaračunavajo še nastali potni stroški in zamudnina po ceniku pooblaščene veterinarske organizacije, ki je veterinarsko-sanitami pregled opravila.
5.	člen
Za izdajo dovoljenja za proizvodnjo mleka za javno potrošnjo se plača pristojbina ob priliki izdaje takega dovoljenja v višini 116 din po molznici.
6.	člen
Pristojbine določene s to odredbo so dolžne plačati vse organizacije, skupnosti in fizične osebe, za tiste veterinarsko-sanitarne preglede, ki so po zakonu
obvezni.
St. 010-18/80-1/1
Logatec, dne 11. februarja 1982.
Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Logatec
Viktor Krmavnar 1. r.
814.
POROČILO
občinske volilne komisije o izidu glasovanja za izvolitev delegatov družbenopolitičnega zbora Skupščine
občine Logatec
Občinska volilna komisija v Logatcu obvešča Skupščino občine Logatec, da so bili pri glasovanju o izvolitvi delegatov družbenopolitičnega zbora Skupščine občine Logatec dne 14. marca 1982 doseženi tile izidi glasovanja o izvolitvi:
delovni ljudje
in obdani
a)	vpisanih v volilnih imenikih	5845
b)	glasovalo na volišču (po volilnem
imeniku in s potrdili)	5446
c)	glasovalo po pošti	54
č) skupaj glasovalo (b + c)	5500
d)	glasovalo za kandidatno	listo	4800
e)	glasovalo proti kandidatni	list.	394
f)	neveljavne glasovnice	306
Na kandidatni listi je bilo 15 delegatov.
Izvoljeni so, bili deleg- u so dobili naslednje
število glasov:
1.	Marjan Debevec	4781
2.	Vinko Haložan	4757
3.	Marko Kek	4770
4.	Jakob Kokalj	4772
5.	Ivanka Korenč	4164
6.	Albert Kovač	4781
7.	Irena Lipovec	4762
8.	Rudi Lipovec	4762
9.	Anton Peternel	4768
10.	Ivan Poredoš	4725
11.	Metka Rupnik	4764
12.	Zofka Rupnik	4766
13.	Pavle Smrtnik	-#765
14.	Granica Stoimenovič	4721
15.	Rafael Usenik	47U5
Občinska volilna komisija je na podlagi volilnih spisov ugotovila, da sta bila postopek o določitvi kandidatov in glasovanje o izvolitvi delegatov izvedena v skladu z zakonom in da ni bilo nepravilnosti, ki bi lahko vplivale na kandidature oziroma na izid glasovanja.
Občinska volilna komisija občine Logatec
Predsednik
Anton Plut, dipl. mr. L r.
Tajnik .
Ljudmila Kunc, dipl. iur. 1. r.
Člani
Majda Drašler 1. r.
Bogomir Ajdič 1. r.
namestnica člana:
Jana Jerina L r.
MOZIRJE
815.
Na podlagi 23. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74) in 152. člena statuta občine Mozirje (Uradni list SRS, št. 20/79) je Skupščina občine Mozirje na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 26. marca 1982 sprejela
ODLOK
e proračunu občine Mozirje za leto 1982
1.	člen
S proračunom občine Mozirje za leto 1982 se zagotavlja financiranje splošnih družbenih potreb v občini
Mozirje za leto 1982.
2.	člen
Skupni prihodki proračuna občine Mozirje za leto 1982 znašajo 58,415.200 din in se razporedijo
din
—	za tekoče potrebe	57,890.846
—	za tekočo proračunsko rezervo	524.354
3.	člen
Od prihodkov občinskega proračuna za leto 1982 se izloča v sredstva rezerve občine Mozirje 1 °/o vseh prihodkov.
4.	člen
Upravni organi in drugi uporabniki sredstev občinskega proračuna morajo organizirati izvrševanje
zadev in nalog svojega delovnega področja v mejah
finančnih sredstev, ki so jim odobrena s tem proračunom.
5.	člen
Občinski organi, ki se financirajo iz občinskega proračuna ne smejo prevzemati obveznosti po pogodbah in samoupravnih sporazumih v breme sredstev občinskega proračuna če jim za te namene niso posebej zagotovljena sredstva.
6.	člen
Sredstva občinskega proračuna se delijo med letom enakomerno med vse porabnike v okviru doseženih prihodkov. Izvršni svet SO Mozirje lahko v primeru neenakomernega dotoka sredstev začasno zmanjša porabo sredstev,. ki so v prordčunu razporejena za posamezne namene, vendar največ za 10 % ali pa začasno zadrži uporabo sredstev, ki so razporejena za posebne namene.
7.	člen
Izvršni svet Skupščine občine Mozirje je pooblaščen, da odloča o najetju posojila iz rezervnega sklada kadar proračunski prihodki pritekajo neenakomerno in o uporabi tekoče proračunske rezerve do zneska 100.000 din.
8.	člen
Za zakonito izvrševanje proračuna je odgovoren izvršni svet. Izvršni svet lahko spremeni namen in višino sredstev za posebne namene v okviru proračunskih namenov.
9.	člen
Za zakonito in smotrno uporabo sredstev upravnih organov in njihovih delovnih skupnosti sta odgovorna predsednik IS SO Mozirje ali drug pooblaščeni funkcionar in vodja knjigovodstva.
10.	člen
Bilanca prihodkov in splošnega razporeda prihodkov proračuna občine Mozirje sta sestavni del tega odloka.
11.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi V Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1982.
St. 010-1/82
Mozirje, dne 26. marca 1982.
Predsednik Skupščine občine Mozirje
Hinko Cop 1. r.
Bilanca prihodkov in splošnega razporeda prihodkov proračuna občine Mozirje za leto 1982
Vrsta
pri-	Prihodki hodkov		Znesek	nkm!	Splošni mzpored prihodkov		Znesek
i	Davki na dohodek in iz osebnega		01	Dejavnost organov DPS	38,548.120
	dohodka	23,070.000	02	Ljudska obramba	2,660.000
2	Prometni davki in davki na premož.	29,994.000	03	Dejavnost .družbenopolitičnih orga-	
3	Takse	2,623.000		nizacij	3,086.500
5	Prihodki po posebnih predpisih	1.178.200	04	Negospodarske investicije	2.144.094
6	Prihodki upravnih organov in drugi		05	Kulturnoprosvetna dejavnost	136.600
	prihodki	1,550.000	08	Socialno skrbstvo	5,610.348
	'X.		09	Zdravstveno varstvo	266.000
			, 10	Komunalna dejavnost	1,615.000
			15	Intervencije v gospodarstvu	2,453.155
			17	Tekoča proračunska rezerva in ob-	
				veznosti iz preteklih let	1,311.231
			18	Izločena sredstva rezerv	584.152
	Skupaj	58,415.200		Skupaj	58,415.200
	816.		jev ,	srednjeročnega razvoja. Izvršni svet	SO Mozirje
Skupščina občine Mozirje je v zvezi s 50,, 159., 160., 161., 162. in 163. členom zakona o sistemu družbenega planiranja in o družbenem planu SR. Slovenije (Uradni list SRS, št. 1/80^ in na podlagi statuta občine Mozirje na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 26. marca 1982 sprejela
pa stališča in usmeritve za spremembo in dopolnitev družbenega plana občine Mozirje in . dogovore o temeljih družbenega plana občine Mozirje za obdobje 1981—1985 do 10. 4. 1982.
Izvršni svet Skupščine občine Mozirje predloži občinski skupščini predlog aneksa k dogovoru o temeljih družbenega plana občine do 20. 5. 1982.
ODLOK
o pripravi in sprejetju sprememb in dopolnitev družbenega plana (s prostorskim vidikom) občine Mozirje za obdobje od leta 1981 do leta 1985
1.	člen
Izvršni svet Skupščine občine Mozirje pripravi in do 30. 6. 1982 predloži Skupščini občine Mozirje osnutek, do 30. 9. 1902 pa predlog sprememb in dopolnitev družbenega plana (s prostorskim vidikom) občine Mozirje za obdobje 1981—1985.
2.	člen
Komite za gospodarstvo in planiranje predloži Skupščini občine Mozirje analizo spremenjenih pogo-
3.	člen
Izvršni svet Skupščine občine Mozirje določi program dela za pripravo sprememb in dopolnitev družbenega plana (s prostorskim vidikom) občine Mozirje v skladu z zakonom in tem odlokom.
4.	člen
Samoupravne organizacije in skupnosti ter družbenopolitične skupnosti sprejmejo svoje programe dela za pripravo sprememb in dopolnitev svojih planov, s katerim zagotovijo, da bo celoten potek njihove aktivnosti pri spremembah in" dopolnitvah planov potekal časovno in vsebinsko v skladu s programom dela za pripravo sprememb in dopolnitev družbenega
plana občine Mozirje in da bodo aneksi k samoupravnim sporazumom in dogovorom o temeljih planov pripravljeni- in sklenjeni, spremembe in dopolnitve planov pa sprejete v skladu z roki, ki so predvideni za predložitev osnutka oziroma predlogi sprememb in dopolnitev družbenega plana (s prostorskim vidikom) občine Mozirje.
5.	člen
Nosilec aktivnosti pri pripravi in izdelavi sprememb in dopolnitev družbenega plana (s prostorskim vidikom) občine Mozirje, je Komite za gospodarstvo in planiranje.
6.	člen.
Delo na pripravi sprememb in dopolnitev družbenega plana (s prostorskim vidikom) občine Mozirje se prične takoj.
7.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 010-4/82
Mozirje, dne 26. marca 1982.
Predsednik Skupščine občine Mozirje
Hinko Cop 1. r.
SEVNICA
817.
Na podlagi 50., 153. in 160. člena zakona o sistemu družbenega planiranja in o družbenem planu SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 1/80) in na podlagi 91. in 171. člena statuta občine Sevnica (Uradni list SRS, št. 6/78, 25/80 in 8/82) je Skupščina občine Sevnica na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 25. marca 1982 sprejela
ODLOK
o pripravi in sprejetju sprememb in dopolnitev družbenega plana razvoja občine Sevnica za obdobje 1981—1935
1.	člen
Izvršni	svet	Skupščine	občine	Sevnica	pripravi
in do 30. 7. 1982 predloži Skupščini občine .Sevnica osnutek, do 31. 10. 1982 pa predlog sprememb in dopolnitev družbenega plana občine Sevnica za obdobje 1981—1985.
2.	člen
Izvršni	svet	Skupščine	občine	Sevnica	predloži
Skupščini občine Sevnica analizo spremenjenih pogojev srednjeročnega razvoja in stališča za spremembo in dopolnitev družbenega plana občine Sevnica za obdobje 1981—1985 v mesecu aprilu 1982.
Izvršni	svet	Skupščine	občine	Sevnica	predloži
Skupščini občine	Sevnica predlog aneksa k dogovoru
o temeljih družbenega plana občine Sevnica v juniju 1982.
3.	Sen ->
Izvršni svet Skupščine občine Sevnica določi program dela za pripravo sprememb in dopolnitev družbenega plana občine v skladu z zakonom in tem
odlokom.
4.	člen
Samoupravne organizacije in samoupravne interesne skupnosti sprejemajo na osnovi tega odloka
sklep in program dela o pripravjl in sprejetju sprememb in dopolnitev svojih planov, s katerimi zagotovijo, da bo celoten potek njihove aktivnosti pri spremembah in dopolnitvah planov potekal časovno in vsebinsko v skladu s programom dela za pripravo sprememb in dopolnitev družbenega plana občine Sevnica, ki ga določi izvršni svet občine. Zagotovijo tudi, da bodo aneksi k samoupravnim sporazumom in dogovorom o temeljih planov pripravljeni in sklenjeni, spremembe in dopolnitve planov pa sprejete v skladu z roki, ki so predvideni za predložitev osnutka oziroma predloga sprememb in dopolnitev družbenega plana občine Sevnica.
5.	člen
Delo na pripravi sprememb in dopolnitev družbenega plana občine Sevnica se prične takoj.
6.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 30-1/82-1
Semiča, dne 1. aprila 1982.
Predsednik
Skupščine občine Sevnica
Janko Rebernik 1. r.
818.
Na podlagi 61. člena zakona o družbenem varstvu
otrok (Uradni list SRS, št. 35/79) in v skladu z dogovorom o enotnih merilih za pridobitev pravice do minimalnega obsega denarne pomoči otrokom je skupščina Skupnosti otroškega varstva Sevnica na seji dne 25. marca 1982 sprejela
SKLEP
o višini denarnih pomoči in dohodkovnih pogojev v letu 1982 v občini Sevnica
I
Pravico do denarne pomoči ima v znesku:
1.	1.200 din otrok, če je dohodek družine, v kateri
živi oziroma v katero spada, do 2.900 din mesečno na družinskega člana;
2.	850 din otrok, če je dohodek družine, v kateri živi oziroma v katero spada, 2.900 do 3.700 din na družinskega člana;
3.	450 din otrok, če je dohodek družine, v kateri živi oziroma v katero spada, 3.700 do 4.200 din mesečno na družinskega člana.
Pri ugotavljanju upravičenosti do denarne pomoči se upoštevajo vsi dohodki družine, ne glede Ra vir ali predpis, po katerem jih družina ali otrok ima.
Dohodek iz kmetijske dejavnosti se upošteva v šestkratnem znesku katastrskega dohodka.
II
Pravico do povečane deharne pomoči ima v znesku:
—	400 din mesečno težje telesno ali duševno prizadet otrok, če je ugotovljeno, da je zaradi otrokove prizadetosti družina bistveno v težjem socialnem položaju;
—	200 din mesečno otrok, ki ima edinega hranilca, če znesek otrokovega dohodka (preživnina, družinska pokojnina, itd.) ne presega 1.700 din mesečno in je ugotovljeno, da je družina zaradi tega v bistveno težjem socialnem položaju.
t
m
Za člane občanove družine se štejejo starši, ki jih občan in njegov zakonec preživljata, če njihov dohodek ne presega 3.900 din mesečno, s tem, da se dohodek iz kmetijske dejavnosti upošteva v šestkratnem znesku.
IV
Dohodek iz kmetijske dejavnosti sorodnika, s katerim občan živi v skupnem gospodinjstvu in je zakonit dedič njegovega posestva' se upošteva, v kolikor občan ne dokaže, da tega dohodka nima, če pride na člana družine lastnika posestva, ki jih on preživlja, več kot 5.000 din katastrskega dohodka letno.
V
Kot dohodek občanov, ki z osebnim delom z lastnimi sredstvi opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost, se šteje dohodek, ki ga ugotovi uprava za družbene prihodke (bruto dohodek).
Občanu, ki z osebnim delom z lastnimi sredstvi opravlja gospodarsko ali negospodarsko dejavnost, katere dohodek je določen v pavšalnem letnem znesku, se prizna pravica do denarne pomoči na osnovi ugotovljenega socialnega stanja njegove družine.
VI
Ta sklep velja od 1. 5. 1982 ddlje in se objavi v Uradnem listu SRS.
St 45/82-2
Sevnica, dne 25. marca 1982
Predsednik
skupščine Občinske skupnosti otroškega varstva Sevnica
Jože Gole 1. r.
819.
Na podlagi 61. člena zakona o družbenem varstvu otrok (Uradni list SRS, št. 35/79) in v skladu z dogovorom o enotnih merilih za pridobitev pravice do minimalnega obsega denarne pomoči otrokom je skupščina Skupnosti otroškega varstva Sevnica na seji dne 25. marca 1982 sprejela
SKLEP
e višini denarnih pomoči za otroke Is kmečkih la
drugih družin in dohodkovnih pogojih v letu 1982 v občini Sevnica
I
Pravico do denarne pomoči v znesku 450 din mesečno imajo otroci iz kmečkih in drugih družin, ki jim
je pomoč nujno potrebna.
II
Težje telesno ali duševno prizadeti otroci in otroci, ki imajo edinega hranilca, imajo pravico do povečane denarne pomoči, ki znaša;
—	400 din mesečno za telesno ali duševno prizadetega otroka, če je ugotovljeno, da je zaradi otrokove prizadetosti družina v bistveno težjem socialnem položaju;
—	200 din mesečno za otroka, ki ima edinega hranilca, če znesek otrokovega dohodka (preživnina, itd.) ne presega 1.700 din mesečno in če je ugotovljeno, da je družina zaradi tega v bistveno težjem socialnem položaj u.
III
1.	Otroci iz kmečkih in drugih družin imajo pravico do denarne pomoči, če izpolnjujejo naslednje pogoje:
—	da je dohodek iz kmetijstva glavni vir dohodka njihovih družin ali so brez dohodka;
—	da živijo v kmečkih gospodinjstvih, katerih katastrski dohodek ne presega 2.800 din letno na družinskega člana.
2.	Otrokom iz kmečkih in drugih družin se lahko zaradi slabšega socialnega položaja prizna pravica do denarne pomoči tudi ob preseganju dohodkovnega pogoja.
3.	Kadar ima družina poleg dohodka od kmetijske dejavnosti še druge vire dohodkov, se prizna pravica do denarne pomoči na osnovi ugotovljenega socialnega stanja.
4.	Komisija za denarne pomoči pri skupnosti otroškega varstva lahko določi višji ali, nižji znesek denarne pomoči kot je. določeno v I. točki tega sklepa, če je to utemeljeno s socialnim stanjem družine.
Komisija za denarne pomoči pri skupnosti otroškega varstva sprejema ta sklep v okviru razpoložljivih sredstev.
IV
Za člane občanove družine se štejejo starši, ki jih občan in njegov zakonec preživljata, če dohodek starša ne presega 3.9000 din mesečno, kar se ugotovi tako, da se dohodek od kmetijske dejavnosti upošteva v enkratnem znesku.
V
Ta sklep velja od 1. maja 1982 dalje, objavi pa se v Uradnem listu SRS.
St. 45/82-2
Sevnica, dne 25. marca 1982.
Predsednik skupščine Občinske skupnosti otroškega varstva Sevnica
Jože Gole 1. r.
SLOVENSKE KONJICE 820.
POROČILO
•Minske volilne komisije e izidu glasovanja e foBIvli
v družbenopolitični zbor Skupščine, občine Slovenske Konjice
Občinska volilna komisija v Slovenskih Konjicah
obvešča Skupščino občine Slovenske Konjice, da so bili v občini pri glasovanju o izvolitvi delegatov druž-
benopolitičnega zbora Skupščine občine Slovenske Konjice dne 14. marca 1982 doseženi tile izidi glasovanja o izvolitvi:	delovni ljudje
In občani
a)	vpisanih v volilnih imenikih	13733
b)	glasovalo na volišču (po volilnem
imeniku in s potrdili)	13492
c)	glasovalo	po pošti	65
č) skupaj glasovalo (b + c)	13557
d)	glasovalo	za kandidatno	listo	11134.
e)	glasovalo	proti kandidatni	listi	1469
f)	neveljavne glasovnice	954
Na kandidatni listi je bilo 21 delegatov.
Izvoljeni -'sd bili delegati, ki so dobili naslednje
število glasov:
1. Maks Brečko	9687
2. Jože Črešnar	11029
3. Franc Hlastec	10927
4. Viktor Jager	11050
5. Jože Jelenko	10983
6. Marjana Košak	11038
7. Jože Košir	11066
8. Breda Kovše	11038
9. Jože Kovše	11057
10. Herbert Lešnik	11036
11. Zvonko Marzidovšek	11030
12. Franc Pinter	10987
13. Janko Pirnat	11044
14. Slavica Rabič	11038
15. Franjo Regoršek	11044
16. Vesna Slokar	11014
17. Zlatko Sribar	11023
18. Tone Turnšek	11016
19. Anica Vehovar	11014
20. Jože Višnar	11052
21. Bogomil Vogelsang	11022
Občinska volilna komisija je na podlagi volilnih spisov ugotovila, da sta bila postopek o določitvi kandidatov in glasovanje o izvolitvi delegatov izvedena v skladu z zakonom in da ni bilo nepravilnosti, ki bi lahko vplivale na kandidature oziroma na izid glasovanja.	»
Občinska volilna komisija Slovenske Konjice Tajnik	Predsednica
Anica Brumec L r.	Lilijana Kladnik 1. r.
Člani
Božidar Punčuh 1. r.
Tone Obral 1. r.
Jože Jelenko 1. r.
ŠENTJUR PRI CELJU 831.
Izvršni svet Skupščine občine Šentjur pri Celju je po pooblastilu iz tretjega odstavka 15. člena odloka o davkih občanov (Uradni list SRS, š.t. 6/76, 32/81 in 11/82) na seji dne 6. aprila 1982 sprejel
SKLEP
o ugotovitvi obrtnih ali drugih gospodarskih dejavnosti, ki se v občini štejejo za deficitarne
1.	člen
’ Določbe drugega odstavka 15. člena citiranega odloka, ki določajo obseg in trajanje davčnih olajšav davčnim zavezancem ob pričetku obratovanja, veljajo za tele deficitarne stroke na področju obrti ali drugih gospodarskih dejavnosti:
—	predelava zemlje in kamna: lončarstvo
—	predelava kovin: kovaštvo, podkovaštvo, precizna mehanika, avtokleparstvo
—	izdelava, električnih aparatov: RTV mehanik, elektromehanika gospodinjskih aparatov, avtoelek-tričarstvo
—	predelava lesa: kolarstvo, sodarstvo, tapetništvo
—	predelava tekstila: šiviljstvo, krojaštvo
'	— predelava usnja: čevljarstvo
—	izdelava živil: slaščičarstvo, peka peciva, mletje-žita
—	stavbarstvo: zidarstvo, soboslikarstvo — pleskarstvo, pečarstvo, keramičarstvo, stavbno kleparst-v<^J/asadarstv o, tesarstvo
— druge negospodarske dejavnosti: cvetličarstvo, čiščenje motornih vozil, remont kmetijske mehanizacije, vulkanizacij a.
2.	člen
Ta sklep se souporabi j a z odlokom o davkih občanov in odlokom o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 6/76 in 11/82), osem dni po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 313-86/82-2
Šentjur pri Celju, 6. aprila 1982.
Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Šentjur pri Celju udvik Mastnak 1. r.
ŠMARJE PRI JELŠAH
822.
Skupščina občine Šmarje pri Jelšah je na podlagi 23. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74 in 4/78) in 213. člena statuta občine Šmarje pri Jelšah (Uradni list SRS, št. 5/75, 10/75 in 6/82) na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 31. marca 1982 sprejela
ODLOK
e proračunu občine Šmarje pri Jelšah za leto 1982
1.	člen
S proračunom občine Šmarje pri Jelšah za leto 1982 (v nadaljnjem besedilu: občinski proračun) se zagotavljajo sredstva za financiranje splošnih družbenih potreb v občini Šmarje pri Jelšah v letu 1982.
2.	člen
Skupni prihodki občinskega proračuna znašajo 110,436.428 din in se razporedijo:
tiin
—	za občinske potrebe	109,853.128
—	za tekočo proračunsko rezervo	583.300
Pregled prihodkov občinskega proračuna in njihova razporeditev sta zajeta v bilanci, ki je sestavni del splošnega dela občinskega proračuna.
3.	člen
Od prihodkov iz prve in druge alinee prvega odstavka prejšnjega člena se 1 %> izloči v sredstva rezerve občine Šmarje pri Jelšah.
4.	člen
Sredstva občinskega proračuna se delijo med letom enakomerno med vse nosilce oziroma uporabnike v okviru doseženih prihodkov, če z odlokom ali s posebnim aktom Skupščine občine Šmarje pri Jelšah ali njenega izvršnega sveta oziroma v pogodbi med Skupščino občine Šmarje pri Jelšah in nosilcem oziroma uporabnikom sredstev ni drugače določeno.
5.	člen
Izvršni svet Skupščine občine Šmarje pri Jelšah (v nadaljnjem besedilu: izvršni svet) lahko začasno zmanjša zneske sredstev, ki so v posebnem delu občinskega proračuna razporejeni za posamezne namene ali začasno zadrži uporabo teh sredstev, če prihodki občinskega proračuna med letom niso doseženi v predvideni višini.
O ukrepih iz prejšnjega odstavka mora izvršni svet obvestiti občinsko skupščino in predlagati ukrepe oziroma ustrezno spremembo občinskega proračuna.
6.	člen
Izvršni svet lahko med letom spremeni namen in višino sredstev za delo občinskih organov v skladu z nalogami posameznih organov.
Če se med letom ugotovi, da sredstva, razporejena za posamezne namene, ne bodo porabljena ali ne bodo porabljena v celoti, lahko izvršni svet prenese neporabljena sredstva v tekočo proračunsko rezervo.
",	7. člen
Če se med letom ustanovi nov organ, se sredstva za njegovo delo zagotavljajo iz tekoče proračunske rezerve na podlagi predračuna, ki ga potrdi izvršni svet.	f
Če se med letom ukine organ ali drug uporabnik sredstev občinskega proračuna, se razpoložljiva sredstva za njegovo dejavnost prenesejo v tekočo proračunsko rezervo.
8.	Člen
Organi in drugi uporabniki sredstev občinskega proračuna morajo izvrševati svoje naloge v mejah sredstev, ki so jim odobrena z občinskim proračunom.
Organi in drugi uporabniki sredstev občinskega proračuna ne smejo prevzemati na račun občinskega proračuna obveznosti, ki bi presegle z občinskim proračunom določena sredstva.
Organi, ki se financirajo iz občinskega proračuna oziroma delovne skupnosti teh organov ne smejo prevzemati obveznosti po samoupravnih sporazumih in pogodbah v breme sredstev občinskega proračuna, če jim za fe namene niso posebej zagotovljena sredstva v okviru sredstev za delo. Delavci delovnih skupnosti teh organov pa lahko prevzemajo s samoupravnimi sporazumi in pogodbami obveznosti v breme osebnih dohodkov oziroma sklada skupne porabe.
9.	člen
Za zakonito in smotrno porabo sredstev, ki so organu odobrena v občinskem proračunu, je odgovoren predstojnik organa oziroma druga pooblaščena oseba kot odredbodajalec. Poleg predstojnika je za zakonito uporabo sredstev občinskega proračuna odgovoren tudi vodja računovodstva.
10.	člen
Prihodke, ki jih ustvarijo s svojo dejavnostjo, lahko organi" ob pogojih, ki jih predpiše izvršni svet, uporabijo kot sredstva za delo.
11.	člen
Nosilci oziroma uporabniki sredstev občinskega proračuna morajo uporabljati sredstva za namene, za katere so jim bila dana skladno s predpisi, dogovori in sporazumi o njihovi uporabi.
12.	člen
Organi in organizacije, ki se financirajo iz občinskega proračuna v letu 1982, obračunavajo obseg amortizacije v višini sredstev, ki so jim za ta namen zagotovljena v posebnem delu odloka o občinskem proračunu za leto 1982.
13.	člen
Izvršni svet je pooblaščen, da odloča o uporabi sredstev rezerve občine Šmarje pri Jelšah do višine 2,000.000 din za namene iz 1. in 2. točke 39. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v druž-benopblitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74 in 4/78).
14.	člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 400-3/82-1
Šmarje pri Jelšah, dne 1. aprila 1982.
Predsednik Skupščine občine Šmarje pri Jelšah
Darko Bizjak I. r.
Bilanca prihodkov in splošnega razporeda prihodkov proračuna občine Šmarje pri Jelšah za leto 1982
Vrsta pri-	Prihodki hodkor		Znesek	Splošni razpored prihodkov		Tn»»k
i	Davki iz osebnega dohodka in na do-		01	Dejavnost organov družbenopoli-	
	hodek	37,000.000		Učnih skupnosti	62,792.346
2	Davki na promet in premoženje	42,978.646	02	Dejavnost ljudske obrambe	1,850.000
3	Takse	1,244.000	03	Dejavnost družbenopolitičnih or-	
5	Prihodki po posebnih predpisih	6,944.000		ganizacij	3,856.000
6	Prihodki upravnih organov in drugi		04	Negospodarske investicije	19,687.000
	prihodki	280.000	08	Socialno skrbstvo	12,908.000
7	Dopolnilna sredstva	19,372.000	09	Zdravstveno varstvo	mooo
9	Prenesena sredstva	2,617.782	10	Komunalna dejavnost	1,664.000
			11	Dejavnost krajevnih skupnosti	1,017.000
			16	Intervencije v gospodarstvu	212.000
			17	Tekoča proračunska rezerva In ob-	
				veznosti iz prejšnjih let	3,201.082
			18	Izločena sredstva rezerv	
	Skupaj	110,436.428		Skupaj	
833.
Skupščina občine Šmarje pri Jelšah je na podlagi
1.	člena zakona o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu (Uradni list SFRJ*, št. 33/72 in 3/81) in 215. člena statuta' občine Šmarje pri Jelšah (Uradni list SRS, št. 5/75 in 6/82) na seji zbora združenega dela
in seji zbora krajevnih skupnosti dne Sl. marca 1982 sprejela
ODLOK
o spremembah in dopolnitvah odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in plačil aa storitve
1.	člen
V	odloku o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in plačil za storitve (Uradni list SRS, št. 10/80 in 16/81) se v tar. št. la besedilo spremeni in se glasi:
»Od novih ali rabljenih avtomobilov in motornih koles se plača davek, če se prodaja izvrši v roku dveh let od prejšnjega nakupa, po stopnji 4 %>.«
V	opombah k tej tar. št. se 1. odstavek spremeni in se glasi:
»Davek od prometa motornih koles se plačuje, če znaša delovna prostornina motorja nad 125 ccm.«
2.	člen
V	tar. št, 2 se pod 1. točko v četrti alinei odstotek »30« nadomesti z novim odstotkom »35«, v šesti alinei se odstotek »45« nadomesti z odstotkom »50«;
pod 2. točko pa se odstotek »45« nadomesti z odstotkom »60«.
3.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. aprila 1982 dalje.
St. 421-1/82-1
Šmarje pri Jelšah, dne 1. aprila 1982.
Predsednik Skupščine občine Šmarje pri Jelšah
Darko Bizjak 1. r.
824.
Skupščina občine Šmarje pri Jelšah, je na podlagi
1.	in 4. člena zakona o komunalnih taksah (Uradni list SRS, št. 29/65, 7/70 in 7/72) in 215. člena statuta občine Šmarje pri Jelšah (Uradni list SRS, št. 5/75 in 6/82) na seji zbora združenega dela in seji zbora krajevnih skupnosti dne 31. marca 1982 sprejela
ODLOK
o spremembi odloka o komunalnih taksah v občini Šmarje pri Jelšah
1.	člen
V odloku o komunalnih taksah v občini Šmarje pri Jelšah (Uradni vestnik Celje, št. 25/70) in (Uradni list, SRS, št. 15/72, 17/74 in 16/79) se prvi odstavek tar. št. 3 spremeni tako, da se glasi:
»Za začasno prebivanje v turističnih krajih se plača dnevno
—	v mesecih julij in avgust	12 din
—	v ostalih mesecih	10 din«
2.	člen
Ta odlok začne veljati 1. januarja 1963.
Št. 423-4/82-1
Šmarje pri Jelšah, dne 1. aprila 1982.
Predsednik Skupščine občine Šmarje pri Jelšah
Darko Bizjak L r.
825.
Na podlagi prvega odstavka 20. člena zakona o intervencijah v kmetijstvu in porabi hrane (Uradni list SRS, št. 1-7/79), drugega odstavka 3. člena zakona o zagotavljanju in usmerjanju sredstev za intervencije
v proizvodnji hrane v obdobju 1982—1985 (Uradni list
SRS, št. 3-183/82) in 215. člena statuta občine Šmarje pri Jelšah (Uradni list SRS, št. 5/75, 10/75, 3/78 in 6/82) sta zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti Skupščine občine Šmarje pri Jelšah na seji dne 31.
marca 1982 sprejela
ODLOK
o ustanovitvi samoupravnega sklada za intervencije v kmetijstvu in porabi hrane občine Šmarje pri Jelšah in o zagotavljanju in usmerjanju sredstev za intervencije v proizvodnji hrane v obdobju 1982—1985
1.	člen
S tem odlokom se ustanovi samoupravni sklad za intervencije v kmetijstvu in porabi hrane občine Šmarje pri Jelšah (v nadaljnjem besedilu: sklad), ki upravlja s sredstvi za intervencije, ki jih uvede občina Šmarje
pri Jelšah.
Sklad je pravna oseba s pravicami in obveznostmi, določenimi z zakonom, tem odlokom in statutom sklada.
i
2.	člen
S sredstvi sklada upravljajo kmetijske organizacije združenega dela, organizacije združenih kmetov, druge organizacije združenega dela in delovne skupnosti, ki so združile sredstva v skladu, in samoupravno organizirani porabniki hrane, v skladu s programom sklada in predpisi o uvedbi posameznih intervencij.
3.	člen
Organ upravljanja sklada je skupščina sklada, v katero delegirajo polovico delegatov kmetijske organizacije združenega dela in organizacije združenih kmetov z območja občine Šmarje pri Jelšah, polovico delegatov pa delegirajo druge organizacije združenega dela, porabniki hrane, združeni v samoupravni interesni skupnosti za oskrbo in sveti potrošnikov pri krajevnih skupnostih z območja občine.
Podrobnejša ureditev organizacije in delovanja sklada se določi s statutom sklada, ki ga sprejme skupščina sklada.
Administrativnotehnična in druga opravila za sklad opravlja kmetijska zemljiška skupnost Šmarje pri Jelšah.
4.	člen
Sklad predloži program dela in finančni načrt za
naslednje leto, po sprejemu na skupščini sklada Izvršnemu svetu Skupščine občine Šmarje pri Jelšah do 15. oktobra v tekočem letu.
Zaključni račun in poročilo o izvršitvi letnega programa dela in poročilo o porabi sredstev, ki so bila zagotovljena z občinskim proračunom, predloži sklad, po sprejemu na skupščini sklada, Izvršnemu svetu Skupščine občine Šmarje pri Jelšah za vsako preteklo leto do 30. marca v tekočem letu.
Ko Izvršni svet Skupščine občine Šmarje pri Jelšah ugotovi, da je program dela sklada usklajen z družbenim planom občine Šmarje pri Jelšah, predlaga občinski skupščini, da s svojim aktom zagotovi potrebni del sredstev občine, ki so v skladu s finančnim načrtom sklada, potrebna za zagotovitev izvedbe programa dela sklada.
5.	člen
Program Aria sklada mora biti usklajen z dogovorom o enotni politiki pospeševanja proizvodnje hrane v SR Sloveniji, ki ga vsako leto sklenejo samoupravni skladi za intervencije v kmetijstvu in porabi hrane v SR Sloveniji.
6.	člen
Sredstva za intervencije, ki jih izplačuje sklad, se
zagotavljajo iz sredstev, ki jih samoupravno združu-
jejo delavci namensko iz skladov skupne porabe, iz sredstev rezerv in iz Osebnih dohodkov v temeljni organizaciji združenega dela in v delovnih skupnostih in iz sredstev proračuna občine ter iz drugih virov.
7.	člen
Sredstva sklada se uporabljajo na podlagi predpisov Izvršnega sveta Skupščine občine Šmarje pri Jelšah oziroma občinske skupščine v skladu s 3. členom zakona o intervencijah v kmetijstvu in porabi hrane (Uradni list SRS, št. 1/79) v skladu z letnim programom dela sklada in v skladu z letno resolucijo o izvajanju družbenega plana občine Šmarje pri'Jelšah.
8.	člen
Za zagotovitev sredstev za intervencije v proizvodnji hrane z namenom uresničevanja ciljev in nalog pri družbeno organizirani proizvodnji hrane v skladu s planskimi akti občine Šmarje pri Jelšah se s tem odlokom za obdobje 1982—1985 uvaja posebni občinski davek iz osebnega dohodka delavcev in sicer po stopnji 0,4 %>.
Sredstva iz prejšnjega odstavka se usmerijo v sklad.
9.	člen
Sredstva, zbrana po določbi prejšnjega člena, se lahko uporabijo za namene iz 6. člena zakona o zagotavljanju in usmerjanju sredstev za intervencije v proizvodnji hrane v obdobju 1932—1985 (Uradni list SRS, št. 3/82) in za namene vsakoletnega usklajenega programa dela sklada, zlasti pa za:
—	pospeševanje živinoreje na domači krmni osnovi’
—	za zagotavljanje družbeno organizirane poljedelske proizvodnje,
—	za delovanje kmetijske pospeševalne službe,
—	za pospeševanje vzreje in ulova rib,
—	za nadomestilo dela obresti pri kreditih, danih iz sredstev hranilno kreditnih služb,
—	za pospeševanje kmetijske proizvodnje v hribovitih območjih,
—	za druge namene za realizacijo srednjeročnega programa razvoja kmetijstva v občini.
10.	člen
Sredstva za intervencije iz 7. člena tega odloka se lahko upravičencem dodelijo le ob pogoju, če se s sporazumom oz. pogodbo zavežejo zagotavljati dogovorjene koljčine hrane organizacijam združenega dela s področja preskrbe s hrano.
^	11.	člen
Glede obračunavanja in vplačevanja posebnega občinskega davka po tem odloku se uporabljajo določbe odloka	o davkih občanov	(Uradni list SRS, št. 10/80,
10/81)-	12	člen
Posebni občinski davek po tem odloku se obračunava od osebnih dohodkov delavcev, izplačanih po 20. aprilu 1982.	13	-len
Priprave za sklic ustanovne skupščine sklada opravi Kmetijska zemljiška skupnost Šmarje pri Jelšah.
Konstituiranje sklada se opravi najpozneje v treh mesecih po uveljavitvi tega odloka.
826.
Na podlagi 215. člena statuta občine Šmarje pri Jelšah (Uradni list SRS, št. 5/75, 10/75, 6/82), zakona o varstvu pred nalezljivimi boleznimi, ki ogrožajo vso državo (Uradni list SFRJ, št. 58/78) in zakona o zdravstvenem varstvu (Uradni list SRS, št. 1/80) je Skupščina občine Šmarje pri Jelšah na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 31. marca 1982 sprejela
ODLOK
o obveznem radiofotografiranju prebivalcev občine Šmarje pri Jelšah
1.	člen
Zaradi pravočasnega odkrivanja, preprečevanja in zatiranja tuberkuloze, pljučnega raka in drugih obolenj prsnega koša, se v občini Šmarje pri Jelšah izvede obvezno radiofotografiranje vseh prebivalcev, ki so rojeni v letu 1943 in pred tem časom.
2.	člen
Cas radiofotografiranje je določen od 4. 5. 1982 do 17. 5. 1982.
3.	člen
Radiofotografska akcija obsega:
—	program A: radiofotografsko slikanje prsnih organov ter
—	program D: odkrivanje sladkornih bolnikov.
4.	člen
Sredstva za radiofotografsko akcijo prebivalstva zagotovi občinska zdravstvena skupnost Šmarje pri Jelšah.
5.	člen
Po opravljenem radiofotografiranju se morajo poklicane osebe na poseben poziv pristojnega zdravstvenega zavoda odzvati na kontrolni pregled.
6.	člen
Za izvedbo radiofotografsko akcije imenuje občinska zdravstvena skupnost štab, ki organizira, vodi in usmerja radiofotografsko akcijo in po opravljenem radiofotografiranju predloži poročilo zdravstveni skupnosti in občinski skupščini.
7.	člen
Izvršni svet Skupščine občine Šmarje pri Jelšah je pooblaščen, da po potrebi izda za izvajanje tega odloka natančnejše predpise in ukrepe.
8.	člen
Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka opravlja in ukrepa upravni organ Skupščine občine Šmarje pri Jelšah, pristojen za zdravstvo.
9.	člen
Z denarno kaznijo od 100 do 500 dinarjev se kaznuje za prekršek posameznik, ki se ne udeleži radio-fotografiranja ali kontrolnega pregleda ali, ki sicer ovira izvajanje tega odloka ali na njegovi podlagi izdanih predpisov in ukrepov.
14.	člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Št. 025-1/82-1
Šmarje pri Jelšah, dne 1. aprila 1982.
Predsednik Skupščine občine Šmarje pri Jelšah
Darko Bizjak 1. r.
10.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Št. 510-1/82-1
Šmarje pri Jelšah, dne Irdkprila 1982.
Predsednik Skupščine občine Šmarje pri Jelšah
Darko Bizjak 1. r.
821. z
Na podlagi 45. člena zakona o sistemu državne uprave in o Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih (Uradni list SRS, št. 24/79) in 213. člena statuta občine Šmarje pri Jelšah (Uradni list SRS, št. 5/75, 10/75, 3/78 in 6/82) je Skupščina občine Šmarje pri Jelšah na seji zbora združenega dela, na seji zbora krajevnih skupnosti in na seji družbenopolitičnega zbora dne 31. marca 1982 sprejela
ODLOK
o spremembah in dopolnitvah odloka o organizaciji in delovnem področju občinskih upravnih organov in strokovnih služb. Skupščine občine Šmarje pri Jelšah
1.	člen
V	odloku o organizaciji in delovnem področju občinskih upravnih organov in strokovnih služb Skupščine občine Šmarje pri Jelšah (Uradni list SRS, št. 2/81) se 10. člen spremeni tako, da se glasi:
»Občinski kolegijski upravni organi so:
—	komite za družbene dejavnosti;
—	komite za družbeno planiranje in gospodarstvo;
—	komite za urejanje prostora in varstvo okolja; v njegovi sestavi je upravna organizacija geodetska uprava«.
2.	člen
V	11. členu se črta 6. točka »6. Občinska geodetska uprava.«
3.	člen
Za 11. členom se doda nov 11. a člen, ki se glasi: »11. a člen
Komite za družbene dejavnosti opravlja upravne in strokovne naloge s področja družbenih dejavnosti, spremlja, usmerja in usklajuje zadeve s samoupravnimi interesnimi skupnostmi ha področju vzgoje in izobraževanja, kulture in telesne kulture, raziskovalne dejavnosti, socialnega skrbstva, otroškega varstva, socialnega varstva in zdravstvenega varstva; opravlja zadeve, ki se nanašajo na informativno dejavnost in varstva borcev NOV in vojaških invalidov.«
4.	člen
V	12. členu se črtata peta in šesta alinea.
5.	člen
V	13. členu se doda nov četrti odstavek, ki se glasi:
»Geodetska uprava opravlja naloge, ki se nanašajo
na planiranje in usklajevanje dejavnosti geodetske službe na območju občine, na izdelavo načrtov, kart katastrov in prostorskih evidenc, vzdrževanje načrtov, kart, stalne mreže geodetskih točk, katastrov in evidenc, izdelavo in vzdrževanje urbansko geodetske dokumentacije, izdajo podatkov in potrdil občanom, organom in organizacijam na podlagi evidenc, ki jih vodi ter opravlja druge zadeve iz svoje pristojnosti, določa in dodeljuje hišne številke ter vodi evidenco imen in območij naselij in ulic ter evidenco hišnih številk.«
&	člen
19.	člen se črta.
7.	člen
Občinska geodetska uprava nadaljuje z delom z uveljavitvijo tega odloka kot organ v sestavi komiteja za urejanje prostora in varstvo okolja.
8.	člen
Komite in upravna organizacija, ustanovljena s tem
odlokom, morata svojo notranjo organizacijo in delo
uskladiti z določbami tega odloka najpozneje do 30. junija 1982.
9.	Sen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Št. 021-4/82-1
Šmarje pri Jelšah, dne 1. aprila 1982.
Predsednik Skupščine občine Šmarje pri Jelšah
Darko Bizjak 1. r.
828.
Skupščina občine Šmarje pri Jelšah je na podlagi
30.	člena zakona o sistemu državne uprave in o Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih (Uradni list SRS, št. 24/79) in 213. člena statuta občine Šmarje pri Jelšah (Uradni list SRS, št. 5/75, 10/75, 3/78 in 6/82) na seji sbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 31. marca 1982 sprejela
SKLEP
o sestavi občinskih komitejev
1.	člen
S tem sklepom se določa: število članov občinskih kpmitejev, upravni organi, samoupravne interesne skupnosti, organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije in skupnosti, ki delegirajo svoje predstavnike v komiteje ter število članov komitejev, ki jih imenuje Izvršni svet Skupščine občine Šmarje pri Jelšah.
2.	člen
Komite za družbeno planiranje in gospodarstvo sestavlja predsednik in osem članov.
V	komite delegirajo po enega člana:
—	komite za urejanje prostora in varstvo okolja,
—	komite za družbene dejavnosti,
—	samoupravne interesne skupnosti s področja materialne proizvodnje,
—	organizacije združenega dela s področja kmetijstva,
—	organizacije združenega dela s področja Industrije,
—	organizacije združenega dela s področja turizma, gostinstva, obrti in trgovine,
—	obrtno združenje.
Izvršni svet Skupščine občine Šmarje pri Jelšah imenuje enega člana.
3.	člen
Komite za družbene dejavnosti sestavlja predsednik in osem članov.
V	komite delegirajo po enega člana:
—	občinska izobraževalna in raziskovalna skupnost,
—	občinska zdravstvena skupnost,
—	občinska kulturna in telesnokulturna skupnost,
—	občinska skupnost otroškega varstva,
—	občinska skupnost socialnega varstva,
—	komite za družbeno planiranje in gospodarstvo,
—	vzgojnoizobraževalna organizacija.
Izvršni svet Skupščine občine Šmarje pri Jelšah imenuje enega člana.
4.	člen
Komite za urejanje, prostora in varstvo okolja sestavlja predsednik in osem članov.
V komite delegirajo po enega člana:
—	komite za družbeno planiranje in gospodarstvo,
—	samoupravna stanovanjska skupnost,
—	organizacije združenega dela s področja gradbeništva,	'
—	organizacije združenega dela s področja komunalnih dejavnosti,
—	temeljna vodna skupnost in samoupravna cest-no-komunalna interesna skupnost,
—	razvojni center Celje,
— Kmetijska zemljiška skupnost Šmarje pri Jelšah.
Izvršni svet Skupščine občine Šmarje pri Jelšah imenuje enega člana."
5.	člen
Izvršni svet Skupščine občine Šmarje pri Jelšah ugotovi, koga so v skladu s tem sklepom v komiteje delegirali upravni organi, samoupravne interesne skupnosti, organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije in skupnosti in imenuje v posamezni komite s tem sklepom določeno število članov.
6.	člen
Glede na skupen pomen upravnih zadev na področju, za katero je ustanovljen komite, zagotavljajo upravni organi, samoupravne interesne skupnosti, organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije in skupnosti ter izvršni svet prek svojih predstavnikov v komiteju stalno in organizirano sodelovanje in usklajevanje dela pri opravljanju upravnih zadev z delovnega področja komiteja.
7.	člen
Predsednik komiteja obvezno povabi na sejo tudi predstavnike drugih občinskih upravnih organov, samoupravnih organizacij in skupnosti ter družbenopolitičnih in družbenih organizacij, ki lahko, glede na vprašanja, ki se obravnavajo na seji komiteja, prispevajo k reševanju vprašanja iz pristojnosti občinskega komiteja. Ti lahko sodelujejo v razpravi o vprašanjih, ki so na dnevnem redu, nimajo pa pravice odločati.
8.	člen
Komite mora na seji obravnavati vse zadeve načelnega značaja iz svoje pristojnosti, zlasti pa:
—	anali*, informacije in druga gradiva o stanju in pojavih na svojem delovnem področju,
—	odloke in druge splošne akte, ki jih predlaga Izvršnemu svetu Skupščine občine Šmarje pri Jelšah ali neposredno Skupščini občine Šmarje pri Jelšah,
—	splošne akte, ki jih sam izdaja,
—	mnenje in predloge, ki jih daje v zadevah s svojega delovnega področja ter
—	opravlja druge naloge, ki so v njegovi pristojnosti.
9.	člen
• Komite sprejme poslovnik, s katerim podrobneje določi način svojega dela in postopek sprejemanja odločitev na seji komiteja, pravice in dolžnosti predsednika komiteja v zvezi s pripravo in vodenjem sej, način sodelovanja komiteja z upravnimi organi, samoupravnimi interesnimi skupnostmi, organizacijami združenega dela in drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi, ki delegirajo svoje predstavnike v komite, kakor tudi z drugimi organi, organizacijami sin skupnostmi, s katerimi sodeluje komite pri svojem delu.
10.	člen
Ko začne veljati ta sklep, preneha veljati sklep o sestavi občinskih komitejev (Uradni list SRS, številka 13-798/81).
11.	člen
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Št. 021-3/82-1
Šmarje pri Jelšah, dne 1. aprila 1982.
Predsednik Skupščine občine Šmarje pri Jelšah
' Darko Bizjak L r.
VRHNIKA
829.
Na podlagi 6. in 11. člena zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 21/74, 39/74, 5/76, 10/76, 31/76 in 8/78) ter 202. člena statuta občine Vrhnika (Uradni list^ SRS, št. 31/79 in 5/82) je Skupščina občine Vrhnika na 36. seji zbora združenega dela dne 31. marca 1982 in 34. seji zbora krajevnih skupnosti dne 31. marca 1882 sprejela
ODLOK
o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov
1.	člen
V odloku o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 6/77, 4/78, 6/78, 28/78, 10/79, 38/79, 31/80, 10/81 in 1/82) se 8. člen spremeni in glasi:
»Davek od osebnega dohodka iz kmetijske dejavnosti se plačuje od katastrskega dohodka negozdnih površin po davčnih stopnjah, ki so različne za posamezne skupine katastrskih občin in znašajo:
— za drugo skupino	9 »/o
— za tretjo skupino	5%>
— za četrto skupino	2 °/o
Za zavezance, ki se jim ne	odmerja prispevek za
zdravstveno zavarovanje kmetov, razen za kmete kooperante, ki so zdravstveno zavarovani kot osebe v delovnem razmerju, se predpiše dodatna stopnja davka od kmetijske dejavnosti v višini 33 °/o za vse skupine katastrskih občin,«
2.	člen
9. člen se spremeni in se glasi:
»Davek od osebnega dohodka iz kmetijske dejavnosti, ki odpade na osebni dohodek iz gozda se plačuje po enotni proporcionalni stopnji in znaša za vse skupine katastrskih občin 65 %>.
Davka od osebnega dohodka iz kmetijske dejavnosti po tem členu so do višine, ki ustreza 40 °/e, oproščeni zavezanci, ki se jim odmerja prispevek za zdravstveno zavarovanje kmetov ter kmetje kooperanti, ki so zdravstveno zavarovani kot osebe v delovnem razmerju«
3.	člen
V	20.' členu se na koncu 1. točke doda naslednje besedilo: »ter dohodkov, ki jih dosežejo 100 “/o invalidi — paraplegiki, če opravljajo ročna dela preko organizacije združenega dela 10 “/o.«
4.	člen
V	prvem odstavku 35. člena se število »0,6« nadomesti s številom »1«.
5.	člen
V	36. členu se stopnja »10« nadomesti s stopnjo »15«.
6.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1982,
razen določb 3. in 5. člena, ki se uporabljajo od dneva veljavnosti dalje.
St. 4/1-010-06/82 Vrhnika, dne 1. aprila 1982.
Predsednik
Skupščine občine Vrhnika
Vladimir Mejač L r.
836.
Na podlagi 1. in 10. člena zakona o davku na promet nepremičnin (Uradni list SRS, št. 27/72, 39/74 in 11/79) ter 202. člena statuta občine Vrhnika (Uradni list SRS, št. 31/79 in 5/82) je Skupščina občine Vrhnika na 36. seji zbora združenega dela dne 31. marca 1982 in 34. seji zbora krajevnih skupnosti dne 31. marca 1982 sprejela
ODLOK
o davku na promet nepremičnin
1.	člen
V občini Vrhnika se plačuje davek na promet nepremičnin po zakonu o davku na promet nepremičnin in po določbah tega odloka.
2.	člen
Davek na promet nepremičnin se plačuje po davčnih stopnjah glede na prometno vrednost kvadratnega metra zemljišča oziroma uporabne površine gradbenega objekta. Stopnje davka so različne za kmetijska zemljišča, stavbna zemljišča in za gradbene objekte ter so naslednje:
1.	Če znaša prometna vrednost kvadratnega metra kmetijskega zemljišča din:
nad din	do din	znaša davek
za m!	za m1	din + •/•
	5	12
5	10-	0,60 + 18 od presežka nad 5 din
10	15	1,50 + 24 od presežka nad 10 din
15	20	2,70 + 30 od presežka nad 15 din
20	25	4,20 + 36 od presežka nad 20 din
25		6,00 + 4Ž od presežka nad 25 din
2. Če znaša prometna vrednost kvadratnega metra		
stavbnega zemljišča din:		
nad din	do din	znaša davek
za m2	za m2	din + %
	50	15
50	70	7,50 + 21 od presežka nad 50 din
70	90	11,70 + 27 od'presežka nad 70 din
90	120	17,10 + 34 od presežka nad 90 din
120	150	27,30 + 41 od presežka nad 120 din
150	200	89,60 + 48 od presežka nad 150 din
200		63,60 + 55 od presežka nad 200 din
3.	Če znaša prometna vrednost kvadratnega metra uporabne površine gradbenega objekta din":
nad din za ra*	do dim za m*	znaša davek (fin + %
	6 000	17
6.000	12.000	1.020 + 23 od presežka nad 6.000 din
12.000	18.000	2.400 + 29 od presežka nad 12.000 din
18.000 24.000	24.000	4.140 + 35 od presežka nad 18.000 din 6.240 + 40 od presežka nad 24.000 din
3.	člen
Poleg oprostitev določenih v 4. členu zakona o davku na promet nepremičnin se davek na promet nepremičnin ne plačuje tudi:
1.	če občani, ki se z osebnim delom ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo kupujejo ali menjajo kmetijska zemljišča ali gozdna zemljišča z namenom združevanja kmetijskih zemljišč;
2.	če občina proda nepremičnino, ki ji je potrebna za uresničevanje njenih nalog in kadar občina prenese pravico uporabe na stavbnem zemljišču v družbeni lastnini na občana, v smislu določil zakona o urejanju in oddajanju stavbnega zemljišča;
3.	če socialno zdravstvena ustanova proda pravico upotabe zemljišča v družbeni lastnini družbeno-pravnim osebam;
4.	če društvo ali družbena organizacija nakupuje nepremičnine od občana z namenom, da si zagotovi izvajanje telesno-kulturnih dejavnosti;
5.	če gre za prvo prodajo novega poslovnega prostora, kadar je bil poslovni prostor zgrajen s sredstvi uporabnikov družbenih sredstev in kolikor se bo v poslovnem prostoru opravljala deficitarna storitvena obrt.
Deficitarne storitvene obrti določa Skupščina občine Vrhnika vsako leto v skladu s potrebami takih de-jaraeeti.
4.	člen
Glede zavezancev, nastanka davčne obveznosti, zastaranja poroštva, oprostitve izterjave in pravnih sredstev ter vsega drugega, kar se nanaša na obračun in plačilo davka na promet nepremičnin, se uporabljajo določbe zakona o davku na promet nepremičnin.
5.	člen
Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o davku na promet nepremičnin v občini Vrhnika (Uradni list SRS, št. 40/72, 36/73, 22/78 ter 31/80).
6.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 4/1-010-09/82
Vrhnika, dne 1. aprila 1982.
rreoseaniK
Skupščine občine Vrhnika Vladimir Mejač 1. r.
,	831.
Na podlagi 1. člena zakona o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu (Uradni list SFRJ, št. 33/72,	55/72, 28/73, 36/75,	58/75,	7/77,	61/78,	26/79,
5/80, 63/80 in 31/81) ter 202. člena statuta občine Vrhnika (Uradni list SRS, št. 31/79 in 5/82) je Skupščina občine Vrhnika na 36. seji zbora združenega dela dne
31.	marca 1982 in 34. seji zbora krajevnih skupnosti dne 31. marca 1982 sprejela
ODLOK
o,	spremembah in dopolnitvah odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve
1.	člen
V odloku o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve (Uradni list SRS. št. 55/72, 1/74, 15/74, 17/55, 5/76, 19/76, 22/77 ter 15'81). se tarifna številka l/a — tarife posebnega občinskega
davka od prometa proizvodov in od plačil za storitve spremeni in se glasi:
, ~Od prometa novih ali rabljenih osebnih avtomobilov, tovornih avtomobilov ter motornih koles s prostornino nad 125 ccm, če se prodaja izvrši v roku dveh let od prejšnjega nakupa 4 e/»«
2.	člen
V tarifni številki 2 se na koncu 1. točke doda nova alinea, ki se glasi:
»od medice	•	15 “/o«-
3.	člen
Ta odlok začne veljati z dnem objave v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. aprila 1982 dalje.
Št. 4/1-010-07/82
Vrhnika, dne 1. aprila 1982.
Predsednik
Skupščine občine Vrhnika Vladimir Mejač 1. r.
832.
Na podlagi 1. in 4. člena zakona o komunalnih taksah (Uradni list SRS, št. 29/65 in 7/70) ter 202. člena statuta občine Vrhnika (Uradni list SRS, št. 31/79 in 5/82) je Skupščina občine Vrhnika na 36. seji zbora združenega dela dne 31. marca 1982 in 34. seji zbora krajevnih skupnosti dne 31. marca 1982 sprejela
ODLOK
o spremembah odloka o turistični taksi na območju občine Vrhnika
1.	člen
V odloku o turistični taksi na območju občine Vrhnika (Uradni list SRS, št. 6/80) se prvi odstavek 2. člena spremeni in se glasi:
»Taksni zavezanec je oseba, ki začasno prebiva na območju občine Vrhnika, takso obračuna in pobere gostinska, turistična ali druga organizacija ali zasebnik, ki oddaja prenočišče:
—	za nočitev v hotelih, motelih,
penzionih in gostiščih	18 din
—	za nočitev v campingih
in zasebnih sobah	10 din«
2.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1983. Št. 4/1-010-08/82 Vrhnika, dne 1. aprila 1982.
\ Predsednik Skupščine občine Vrhnika Vladimir Mejač L r.
833.
Na podlagi 159., 160., 161. 162. in 163. člena ter v zvezi s 50. členom zakona o sistemu družbenega planiranja in družbenem planu SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 1/80), 123. člena dogovora o temeljih družbenega plana občine Vrhnika za obdobje 1981—1985 in 201. člena statuta občine Vrhnika (Uradni list SRS, št. 31/79 in 5/82) je Skupščina občine Vrhnika na sejah zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 31. marca 1982 sprejela ODLOK
° pripravi in sprejetju sprememb in dopolnitev družbenega plana občine Vrhnika za obdobje od leta 1981
de leta 1985
^	1. člen
Izvršni svet Skupščine občine Vrhnika pripravi in do 30. 6. 1982 predloži Skupščini občine Vrhnika osnutek, do 30. 9. 1982 pa predlog sprememb in dopolnitev družbenega piana občine Vrhnika za obdobje 1981 do 1985.
2.	člen
Izhajajoč iz spremenjenih pogojev in okvirov za dopolnjevanje srednjeročnih planskih aktov v SR Sloveniji, za obdobje 1981—1985 bo Izvršni svet Skupščine občine Vrhnika predložil Skupščini občine Vrhnika specifične vplive spremenjenih pogojev za področje občine Vrhnika' ter stališče za spremembo ip dopolnitev družbenega plana občine Vrhnika in dogovora o’temeljih družbenega plana občine Vrhnika za obdobje 1981 do 1985 do 15. 4. 1982.
Izvršni svet Skupščine občine Vrhnika predloži
Skupščini občine Vrhnika predlog aneksa k dogovoru o temeljih družbenega plana občine Vrhnika do 5. 6. 1982.
3.	člen
Izvršni svet skupščine občine določi program dela za pripravo sprememb in dopolnitev družbenega plana občine Vrhnika v skladu z zakonom in tem odlokom.
4.	člen
Samoupravne organizacije in skupnosti sprejmejo svoje programe dela za pripravo sprememb in dopolnitev svojih planov, s katerim zagotovijo, da bo celoten potek njihove aktivnosti pri spremembah in dopolnitvah planov potekal časovno in vsebinsko v skladu s programom dela ža pripravo sprememb in dopolnitev družbenega plana občine Vrhnika in da bodo aneksi k samoupravnim sporazumom in dogovorom o temeljih planov pripravljeni in sklenjeni, spremembe ^'dopolnitve planov pa sprejete v skladu z roki, ki so predvideni za predložitev osnutka oziroma predloga sprememb in dopolnitev družbenega plana občine Vrhnika.
5.	člen
Strokovni nosilec aktivnosti pri pripravi in izdelavi sprememb in dopolnitev plana občine Vrhnika so strokovne službe Izvršnega sveta Skupščine občine Vrhnika.
6'. člen
Delo na pripravi sprememb in dopolnitev družbenega plana občine Vrhnika se prične takoj.
7.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Št. 3/4-010-010/82
Vrhnika, dne 31. marca 1982. .
Predsednik
Skupščine občine Vrhnika Vladimir Mejač L r.
834.	^
Na podlagi 60. člena zakona o temeljih sistema cen in družbeni kontroli cen (Uradni list SFRJ, št. 1/80 in 38/80) in 6. člena odloka o pravicah in dolžnostih občinskih organov na področju družbene kontrole cen ter o načinu uresničevanja posebnega družbenega interesa pri opravljanju nalog skupnosti za cene občine Vrhnika (Uradni list SRS, št. 8/81), v zvezi z odlokom o najvišji ravni cen za vse proizvode in storitve in obveznem pošiljanju cenikov v potrditev skupnostim
za cene (Uradni list SFRJ, št. 33/81) je Izvršni svet Skupščine občine Vrhnika na svoji seji dne 19. marca 1982 sprejel
ODREDBO
o podaljšanju odredbe o pošiljanju cenikov za proizvode in storitve, katerih cene so v pristojnosti občine, Skupnosti za cene občine Vrhnika v potrditev
1.	člen
Odredba o pošiljanju cenikov za proizvode in storitve, katerih cene so v pristojnosti občine, Skupnosti za cene občine Vrhnika v potrditev (Uradni list SRS, št. 21/81), se podaljšuje za šest mesecev.
2.	člen
Ta odredba začne veljati z dnem objave v Uradnem listu SRS.
St. 3/5-38-02/81
Vrhnika, dne 19. marca 1982.
Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Vrhnika Franc Krašovec L r.
835.
POROČILO
občinske volilne komisije o izidu glasovanja na volitvah v družbenopolitični zbor Skupščine občine Vrhnika
Občinska volilna komisija v Vrhniki obvešča Skupščino občine Vrhnika, da so bili v občini pri glasovanju o izvolitvi delegatov družbenopolitičnega zbora SO Vrhnika, dne 14. 3. 1982 doseženi tile izidi glasovanja:
delovni ljudje In občani
a)	vpisanih v volilni imenik	12376
b)	glasovalo na volišču	11192
c)	glasovalo po pošti	77
č) skupaj glasovalo	11269
d)	glasovalo za kandidatno listo	10116
e)	glasovalo proti kandidatni	listi	653
f)	neveljavne glasovnice	500
Izvoljeni so bili delegati, ki so dobili naslednje
število glasov:
1.	Radoslav Grom	'	9900
2.	Marija Iskrenovič	9861
3.	Marko Istenič	9867
4.	Anica Kalič	9900
5.	Marjan Kopina	9907
6.	Vladimir Mejač ■	9887
7.	Alenka Mele	9911
8.	Rado Ogrin	9902
9.	Franc Pasetta	9949
10.	Anton Pečar	9939
11.	Janez Pečar	9926
12.	Marjan Rihar	9953
13.	Simon Seljak	9950
14.	Marjan Sigulin	9942
15.	Ivo Vajgl	9946
16.	Ivana Varšek	9942
Občinska volilna komisija je na podlagi volilnih spisov ugotovila, da sta bila postopek o določitvi kandidatov in glasovanje o izvolitvi delegatov izvedena v skladu z zakonom in da ni bilo nepravilnosti, ki bi
lahko vplivale na kandidature oziroma na izid glasovanja.
Občinska volilna komisija Vrhnika Tajnica	Predsednica
Marija Miklič-Ogrin 1. r. Albina Krašovec 1. r. Člani
Cveta Kukec ' L r.
Miloš Rijavec L r.
Zorka Prvinšek L r.
836.
Na podlagi 21. člena samoupravnega sporazuma « ustanovitvi občinske zdravstvene skupnosti Vrhnika je sprejela skupščina občinske zdravstvene skupnosti Vrhnika na seji obeh zborov dne 15. marca 1982
SKLEP
o zaključnem računu občinske zdravstvene skupnonm Vrhnika
1
Zaključni račun občinske zdravstvene skupnosti Vrhnika za leto 1981 izkazuje
1.	skupne prihodke
2.	skupne odhodke
3.	višek prihodkov
din
115,851.839,70
108,925.938,20
6,925.901,50
2
Višek prihodkov iz prejšnje točke v znesku 6,925.901,50 din se prenese v otvoritveno bilanco 1982. leta.
3
Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS.
St. 06-1/82
Vrhnika, dne 15. marca 1982.
Predsednik
skupščine Občinske zdravstvene skupnosti Vrhnika
Andrej Lutman 1. r
837.
Na podlagi 62. člena zakona o temeljih sistema cen in družbeni kontroli cen (Uradni list SFRJ, št. 1/80 in 38/80) izdaja Skupnost za cene občine Vrhnika
NAVODILO
o pošiljanju cenikov skupnosti za cene občine Vrhnika v potrditev
1.	Za proizvode in storitve iz pristojnosti občine Vrhnika za katere je kot ukrep neposredne kontrole cen predpisano pošiljanje cenikov v potrditev, ijnorajo temeljne in druge organizacije združenega dela, samoupravne Interesne skupnosti in druge samoupravne organizacije in skupnosti, samostojni obrtniki ter njihova združenja (v nadaljnjem besedilu: samoupravne organizacije in skupnosti) pred začetkom uporabe cen oziroma povečanjem cen proizvodov in storitev poslati v potrditev cenike Skupnosti za cene občine Vrhnika.
2.	Cenik mora vsebovati naslednje podatke:
1.	izvleček samoupravnega akta in datum sprejetja, na osnovi katerega se oblikujejo cene,
2.	ime proizvoda oziroma storitve s kratkim opisom osnovnih tehnično-tehnoloških in komercialnih značilnosti.
3.	mersko enoto in kvaliteto,
4.	prodajno ceno proizvoda oziroma storitve, zaradi katere se pošilja cenik v potrditev, skupaj z opombo o vrsti cenika (proizvajalska, cena v prometu na debelo, drobnoprodajna cena ipd.),
5.	prodajne pogoje (kraj in način dobave, obračun embalaže in drugo).
6 za proizvod oziroma storitev, katerih cena se povečuje, prejšnjo ceno oblikovano v skladu s predpisi ter prodajne pogoje in odstotek povišanja cene,
7.	datum sklepa o potrditvi cenika, ki je poslan v potrditev od strani samoupravnega organa,
8.	ugotovitev samoupravnega organa v OZD, da predlog za spremembo cen temelji na predpisanih merilih in skladno z dogovori o uporabi meril ter kriterijih sprejetih v okviru dejavnosti.
Skupnost za cene občine Vrhnika lahko zahteva od samoupravnih organizacij in skupnosti še dodatne podatke ih pojasnila iz katerih je razvidno, da so cene proizvodov in storitev oblikovane ob uporabi ih v skladu z razčlenjenimi merili iz zakona o temeljih sistema cen in družbeni kontroli cen (Uradni list SFRJ, št. 1/80 in 38/80) in daje po potrebi pojasnila glede pošiljanja cenikov za posamezne proizvode iz skupin proizvodov, za katere je predpisano pošiljanje cenikov v potrditev.
Ce cenik ne vsebuje podatkov iz prvega odstavka te točke, bo Skupnost za cene občine Vrhnika opozorila samoupravno organizacijo ali skupnost, da dopolni cenik in to najmanj 15 dni pred iztekom roka iz petega odstavka j62. člena zakona o temeljih sistema
cen in družbeni kontroli cen. Štelo se bo, da cenik ni bil poslan, če samoupravna organizacija ali skupnost cenika ne bo ustrezno dopolnila v določenem roku.
3.	To navodilo začne veljati, ko ga sprejme Skupnost za cene občine Vrhnika.
Št. 315 38-04/81
Vrhnika, dne 31. marca 1981.
Predsednik Skupnosti za cene občine Vrhnika Slavko Hacin 1. r.
838.
Na podlagi 56. člena zakona o temeljih sistema cen in družbeni kontroli cen (Uradni list SFRJ, št. 1/80 in 38/80) predpisuje Skupnost za cene občine Vrhnika
NAVODILO
o pošiljanju obvestil o cenah Skupnosti za cene občine Vrhnika zaradi spremljanja
1. Temeljne in druge organizacije združenega dela, samoupravne interesne skupnosti in druge samoupravne organizacije in skupnosti, samostojni obrtniki in njihova združenja (v nadaljnjem besedilu: samoupravne organizacije in skupnosti) morajo Skupnosti za cene občine Vrhnika pošiljati obvestilo o cenah oziroma o vsaki spremembi cen naslednjih proizvodov in storitev iz pristojnosti Skupščine občine Vrhnika, zaradi spremljanja:
Pano-	Sku-	Pod-
ga	pina	skupina
Ime in opis dejavnosti
0103	0103	010302
0111		011113
0120	01200	012001 012002 012003
013U	01302	013021
		090171
0503	05030	050301
050302
0605	06050	060502
0606	06060	060609
0801	08011	080111
Predelava premoga
Proizvodnja karboplina (termičnega v gasifikacijah)
Pridobivanje nekovinskih rudnin (brez gradbenega materiala)
Proizvodnja kremenovega peska
Proizvodnja kamna, gramoza in peska
Proizvodnja in obdelava kamna
Proizvodnja gramoza in peska
Proizvodnja surovega mavca (sadre)
Proizvodnja živilskih proizvodov Proizvodnja kruha in testenin
Proizvodnja peciva, bureka, krofov, pit in podobnih pekarskih izdelkov
Izdelava kruha in peciva
Instalacijska in zaključna dela v gradbeništvu
Napeljava in popravila gradbenih instalacij
Napeljava in popravila gradbenih instalacij: notranje, vodovodne, kanalizacijske in električne instalacije, instalacija za parno gretje, plinske instalacije, instalacije osebnih in tovornih dvigal, klimatskih naprav, premičnih stopnišč in podobno Završna in obrtna dela v gradbeništvu
Fasaderska, teracerska, soboslikarska, črkopleskarska, parketerska, sodarska, štukaterska in izblatorska dela, oblaganje podov in stopnišč z linolejem, gumijem in drugim materialom, steklarska, keramična, stavbna, ključavničarska in kleparska dela ter druga dela stavbne obrti ter završna dela v gradbeništvu Cestni promet
Prevoz blaga v cestnem prometu, ki ga opravljajo zasebni avtoprevozniki
Mestni promet
Prevoz potnikov z drugimi prometnimi sredstvi
Gostinstvo	'
Gostinske storitve, nastanitve
Hoteli, moteli, penzioni in turistična naselja s celoletnim poslovanjem
Pano ga	Sku- pina	Pod- skupina				*	 Ime in opis dejavnosti
		080112	Hoteli, moteli, penzioni in turistična naselja s celoletnim poslovanjem
		080113	Delavski, otroški in mladinski počitniški domovi
		080114	Kampi
-	08012	080119	Druge nastanitvene Storitve Gostinske storitve, prehrana
		080121	Restavracije s postrežbo
		080122	Restavracije s samopostrežbo
		080123	Restavracije družbene prehrane
		080129	Druge storitve prehrane
	08019	080190	Druge gostinske storitve
0802	08020	080201	Turistično posredovanje Turistične agencije
		080202	Turistični uradi
0901	09012	090121	Obrtne storitve in popravila Izdelava in popravilo kovinskih izdelkov Popravilo in vzdrževanje cestnih motornih vozil —	avtomehanika v celoti —	avtokleparstvo v celoti	V
		090122	Popravila in vzdrževanje precizne mehanike, optike, birotehnike in urarstvo
		090123	Izdelava raznovrstnih kovinskih izdelkov
		090124	Storitve kovinsko predelovalne obrti gospodinjstvom in druge sto-
		090129	ritve kovinsko predelovalne obrti — ključavničarstvo, orodjarstvo
09013
kleparstvo, avtomehanika, galvanizerstvo, brusaštvo, strugarstvo in splošna mehanika
Izdelava in popravilo elektrotehničnih izdelkov
	090131
	090132
09017	090179
	i .
0902	09020
Popravilo in vzdrževanje gospodarskih električnih aparatov Popravilo, vzdrževanje in instaliranje (v gospodinjstvih, gostinstvu in obrti električnih peči, štedilnikov, bojlerjev, pralnih strojev, hladilnikov, sesalcev prahu in drugih električnih aparatov za gospodinjsko in osebno rabo, gostinstvo in obrt
Popravilo in vzdrževanje radijskih, televizijskih aparatov in naprav, radijskih in televizijskih sprejemnikov ter elektroakustičnih aparatov in naprav, komuni kači jsltih aparatov in naprav, elektronske merilne in regulacijske opreme ter neomenjenih elektronskih aparatov in naprav
Elektroinstalaterstvo, instalaterstvo strelovodov, anten, PTT naprav, dvigal, avtoelektričarstvo, akumulatorstvo Izdelava drugih živilskih proizvodov
Predelovanje sadja in zelenjave, izdelovanje sokov, brezalkoholnih pijač, kisa, vse vrste slaščičarskih izdelkov Predelava zdravilnih zelišč
Vse izdelke in storitve, katere izdelujejo ali opravljajo POZD Osebne storitve in storitve gospodinjstvom
1003
090201	Moške in ženske frizerske in podobne storitve
090202	Pranje, čiščenje in barvanje perila in oblačil
090209	Druge osebne storitve in storitve gospodinjstvom
Pranje, zaščita in podmaz avtomobilov
Optika
Komunalna dejavnost
10039	100390
1103	11030
1103	11030	110302
1109	11090
110903
110903
110900
120i
12019	120190
Druge komunalne dejavnosti: javne garaže, parkirni prostori, varovanje vobžI, varovanje družbenega premoženja in ustanov, gasilska
služba
Storitve ne področju prometa
Storitve reklame in ekonomske propagande
Poslovne storitve Prirejanje sejmov rn razstav
Knjigovodske storitve in obdelava podatkov Druge neomenjene storitve Izobraževanje Drugo Izobraževanje
razni tečaji, organizacija tečajev ter storitve s področja posebnih
tečajev menja jezikov
Pano ga	Sku- pina	Pod- skupina	Ime in opis dejavnosti
1301	13011	130112	Zdravstveno preventivno in sanitarno varstvo Sanitarno varstvo — deratizacija	,
1302	13021	130212 130222	Družbeno varstvo otrok in mladine Dijaški in študentski domovi Varstvo otrok in mladine z motnjami v razvoju in v ved.enju —
oskrbnine v domovih
2.	Ne glede na prejšnjo točko organizacijam združenega dela, ki se ukvarjajo s prometom blaga na drobno oziroma na debelo in oblikujejo cene na podlagi drugega odstavka 22. člena zakona o temeljih sistema cen in družbeni kontroli cen. ni treba pošiljati obvestil o cenah To velja tudi za samoupravne organizacije in skupnosti, ki so dolžne pošiljati cenike Skupnosti za cene občine Vrhnika v potrditev.
3.	Obvestilo o cenah mora vsebovati:
1.	izvleček samoupravnega akta in datum sprejetja na osnovi katerega se oblikujejo cene (Uradni list SFRJ, št. 1/80, 48. člena),
2.	ime proizvoda storitve s kratkim opisom osnovnih tehnično tehnoloških in komercialnih značilnosti,
3.	mersko enoto in kvaliteto,
4.	prodajno ceno proizvoda oziroma storitve -skupaj s podatkom o vrsti cene (proizvajalska cena, cena v prometu na debelo, drobnoproda j na cena),
5.	prodajne pogoje (kraj in način dobave, obračun embalaže in drugo),
6.	za proizvod oziroma storitev, katerih cena se spremlja, prejšnjo ceno v skladu s predpisi ter s to ceno povezane prodajne pogoje in odstotek povišanja cene,
7.	datum sklepa o potrditvi cenika od strani samo- • upravnega organa,
8.	ugotovitev samoupravnega organa v OZD, da predlog za spremembo cen temelji na predpisanih merilih in skladno z dogovori o uporabi meril ter kriterijih sprejetih v okviru dejavnosti.
Skupnost za cene občine Vrhnika lahko zahteva od samoupravnih organizacij oziroma skupnosti dodatne podatke in pojasnila, iz katerih je razvidno, da so cene proizvodov in storitev oblikovane ob uporabi in v skladu z razčlenjenimi merili iz zakona o temeljih sistema cen in družbeni kontroli cen (Uradni list SFRJ, št. 1/80 in 38/80).
Obvestilo o cenah se pošlje v dveh izvodih, ki ju podpiše pooblaščena oseba, določena s samoupravnim splošnim aktom samoupravne organizacije oziroma skupnosti najpozneje na dan začetka prodaje proizvoda oziroma opravljanja storitve po ceni iz obvestila.
4.	Tistim samoupravnim organizacijam in skupnostim, ki v skladu s 13. in 14. členom zakona o temeljih sistema cen in družbeni kontroli cen oblikujejo cene s samoupravnimi sporazumi, ni treba pošiljati Skupnosti za cene občine Vrhnika obvestil o cenah zaradi spremljanja, razen če gre za cene proizvodov in storitev za končno porabo.
5.	Obvestil o cenah zaradi spremljanja ni potrebno pošiljati tudi tistim samoupravnim organizacijam in skupnostim, ki oblikujejo cene v skladu s samoupravnimi sporazumi pri sklenitvi, v katerih je sodelovala Skupnost za cene občine Vrhnika oziroma družbenim dogovori o cenah, katerih udeleženec je tudi Izvršni svet občine Vrhnika ali Skupnost za cene občine Vrhnika.
6.	To navodilo začne veljati, ko ga .sprejme Skupnost za cene občine Vrhnika.
St. 315 38-05/81
Vrhnika, dne 31. marca 1981.
Predsednik Skupnosti za cene občine Vrhnika
Slavko Hacin L r.
839.
Na podlagi 61. člena zakona o družbenem varstvu otrok (Uradni list SRS, št. 35/79), samoupravnega sporazuma o temeljih plana Skupnosti otroškega varstva Vrhnika za obdobje 1981—1985 in dogovora o enotnih merilih za pridobitev pravice do minimalnega obsega denarnih pomoči je skupščina Skupnosti otroškega varstva Vrhnika na svoji 18. redni seji dne 22. marca 1982 sprejela
SKLEP
o višini denarnih pomoči in dohodkovnih pogojih v letu 1982
I
Pravico do denarne pomoči ima v znesku:
1.	— 1200 din otrok, če je dohodek družine, v kateri žfvi oziroma v katero spada, do 2900 din mesečno na družinskega člana,
2.	— 850 din otrok, če je dohodek družine, v kateri živi oziroma v katero spada, 2900 din do 3700 din mesečno na družinskega člana,
3.	— 450 din otrok, če je dohodek družine, v kateri živi oziroma v katero spada, 3700 din do 4200 din mesečno na družinskega člana.
Pri ugotavljanju upravičenosti do denarne pomoči se upoštevajo vsi dohodki ne glede na vir ali predpis, po katerih jih družina ali otrok ima.
Kot dohodek občanov, ki z osebnim delom z lastnimi sredstvi opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost, se šteje dohodek, ki je podlaga za odmero prispevkov oziroma davka. ^
Dohodek iz kmetijske dejavnosti se upošteva v osemkratnem znesku katastrskega dohodka.
II
Otrok iz kmečke ali druge družine, ki mu je pomoč nujno potrebna, ima pravico do denarne pomoči v znesku 450 din mesečno, če izpolnjuje tele pogoje:
—	da je dohodek iz kmetijske dejavnosti glavni (poglavitni) vir dohodka njihovih družin ali so brez dohodka,
—	da živijo v kmečkih gospodinjstvih, katerih skupni katastrski dohodek ne presega 9000 din oziroma 2800 din katastrskega dohodka letno na družinskega člana.
Otrokom iz kmečkih družin in drugih družin, katerih dohodek presega višino dohodka, določenega v prejšnjem odstavku te točke, se lahko prizna pravica do denarne pomoči, če živijo v težjih razmerah zaradi
večjega števila otrok ali bolezni oziroma invalidnosti
staršev.
Komisija za denarne pomoči pri skupnosti otroškega varstva lahko v izjemnih primerih določi višjo ali nižjo denarno,pomoč kot je določena v prvem odstavku te točke, če je to utemeljeno s socialnim stanjem družine.
Pri ugotavljanju dohodkov družine se poleg katastrskega dohodka upoštevajo tudi vsi drugi dohodki.
ra
Pravico do povečane denarne pomoči ima v znesku:
—	400 din mesečno telesno ali duševno prizadet otrok,
—	200 din mesečno otrok, ki ima edinega hranilca.
Pogoj za pridobitev "pravice iz prve in druge alinee
te točke je, če je ugotovljeno, da je družina zaradi otrokove prizadetosti ali zato, ker ima edinega hranilca, v bistveno težjem socialnem položaju.
IV
Pri ugotavljanju socialnega 'stanja družine se za člane družine štejejo občan, pri katetem otrok živi oziroma h kateremu spada, njegov zakonec oziroma oseba, ki živi z občanom v življenjski skupnosti v skladu z zakonom o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, otroci in stari starši.
Stari starši se štejejo za člane družine, če so brez dohodka oziroma imajo lasten vir dohodka, ki ne presega 1800 din mesečno s tem, da se dohodek iz kmetijske dejavnosti upošteva v 8-kratnem znesku katastrskega dohodka.
V
Občan, ki s člani svoje družine živi na kmetijskem posestvu sorodnika, po katerem ima on ali katerikoli član njegove družine pravico do zakonitega dedovanja, se šteje, da ima dohodek iz kmetijske dejavnosti, v kolikor ne dokaže nasprotno.
Višina dohodka iz kmetijske dejavnosti iz prejšnjega odstavka te točke se ugotovi tako, da se dohodek iz kmetijske dejavnosti deli na lastnika posestva in člane njegov _ družine, ki jih on preživlja. -
VI
V postopku uveljavljanja pravice do denarne pomoči se upošteva dejansko socialno stanje družine. Če se ugotovi, da družina živi kljub izkazanim dohodkom, ki presegajo osnovo za določitev višine denarne pomoči, v izredno težkih socialnih in materialnih pogojih (bolezen staršev, otrok ali druge objektivne težave)- se lahko denarna pomoč poveča nad višino, ki je določena v I. in II. točki tega sklepa oziroma tudi zmanjša, kadar se ugotovi, da družina kljub izkazanim dohodkom živi v boljših socialnih in materialnih pogojih (dodatni dohodek izVen rednega dela).
Oceno in mnenje o dejanskem socialnem stanju poda strokovna služba skupnosti socialnega skrbstva v sodeldvanju s socialno službo v delovni organizaciji, kjer sta starša zaposlena ter socialno varstveno komisijo krajevne skupnosti, kjer družina živi.
VII
Občani, ki so uveljavljali pravico do denarne pomoči po dosedanjih predpisih, morajo predložiti dokazila o upravičenosti do denarne pomoči najpozneje do 15. aprila 1982, sicer se jim s 1. majem 1982 ustavi izplačevanje denarnih pomoči.
vra
Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS.
Sklep se uporablja od 1. maja 1982 dalje.
Predsednica skupščine Skupnosti otroškega varstva Vrhnika
Veselka Mladenovič 1. r.
ZAGORJE OB SAVI
846.
Na podlagi zakona o obračunavanju in plačevanju prispevkov za zadovoljevanje skupnih potreb na področju družbenih dejavnosti (Uradni list SRS, št. 33/80) in določb šamoupravnega sporazuma o temeljih plana za obdobje 1981—1985 je skupščina Občinske zdravstvene skupnosti Zagorje, na seji obeh zborov dne 26. februarja 1982 sprejela
SKLEP
o obračunavanju in plačevanju prispevkov za zdravstveno varstvo od 1. januarja 1982 dalje
1.	člen
S tem sklepom se določijo osnove in višine prispevkov za zdravstveno varstvo delovnih ljudi, ki samostojno opravljajo gospodarsko ali poklicno dejavnost ter drugih občanov.
2.	člen
Prispevek za zdravstveno varstvo plačujejo delovni ljudje kmetje:
a)	"od katastrskega dohodka od negozdnih površin in dohodka od gozda v višini 20 0/o,
b)	pavšal na kmetijsko gospodarstvo 1.000 din.
Prispevek v znesku 1.200 din letno na osebo plačujejo:
—	za preužitkarje in njihove zakonce — tisti, ki je obremenjen s preužitkom,
—	za uživalce stalnih preživnin — organ oziroma organizacija, ki plačuje preživnino,
—	za člane družinske in gospodinjske skupnosti, ki se na lastnikovem zemljišču ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo kot edinim ali glavnim poklicem, niso pa z njimi v delovnem razmerju in ne spadajo med njihove družinske člane,
—	lastniki zemljišč.
3.	člen
Delovni ljudje, ki se jim po predpisih o davkih občanov ne ugotavlja dohodek (pavšalisti) plačujejo prispevek od osnove, ki je enaka 80% povprečnemu mesečnemu osebnemu dohodku v preteklem letu v gospodarstvu v SR Sloveniji.
4.	člen
Delovni ljudje, ki opravljajo intelektualne in druge storitve (prtljažni nosači, športniki — amaterji, ki prejemajo hranarino, duhovniki, kolporterji tiska, artisti ;— plesalci, manekeni in modni delavci, športniki, nogometaši — neamaterji, rejnice, arhitekti, umetniki, filmski delavci, književniki, izumitelji, novinarji, prevajalci, znanstveniki, književniki del, glasbeniki, tolmači, likovni oblikovalci, gradbeni inženirji in tehniki, dentisti, fotografi) in osebe, ki so sklenile s kmetijsko ali drugo dciovho organizacijo pogodbo o kooperaciji ter druge os?be, ki niso naštete v tem sklepu, plačujejo prispevke za zdravstveno varstvo od
osnov, določenih s pogodbami o izvajanju pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji.
Te osnove so osnove za odmero pravic iz socialne varnosti.
5.	člen
Za delavce, ki so v delovnem razmerju z "domačo organizacijo in delajo v tujini (detaširani delavci) obračunavajo in plačujejo prispevek delovne organizacije in sicer:
—	v primeru, da jim je zdravstveno varstvo v tujini zagotovljeno v breme občinske zdravstvene skupnosti po osnovah, ki jih določi Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji,
—	v primeru, da jim ni zagotovljeno zdravstveno varstvo v tujini v breme občinske zdravstvene skupnosti iz doseženega osebnega dohodka v preteklem letu. Če je delavec več kot eno leto na delu v tujini se tako ugotovljena osnova poveča za odstotek, za katerega se povečajo osebni dohodki v preteklem letu v gospodarstvu v SR Sloveniji.
Za osebe, ki so v tujini na strokovnem izpopolnjevanju pa so ali niso v delovnem razmerju z domačo organizacijo, je osnova za plačevanje prispevkov za zdravstveno varstvo ista, kot jo določi Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji.
6.	člen
Osebe, zaposlene pri tujih (mednarodnih) organizacijah s sedežem na območju skupnosti, plačujejo prispevek za zdravstveno varstvo od prejemkov iz sklenjene pogodbe med osebo in tujo organizacijo.
Osnove i^ prejšnjega odstavka so tudi osnove za odmero pravic iz socialne varnosti.
Če oseba iz prvega odstavka prejema navedeni prejemek v tuji valuti, se le-ta za ugotovitev osnove za obračunavanje in plačevanje prispevkov za zdravstveno varstvo preračuna v dinarje po tečajni listi NB Jugoslavije, veljavni na dan, ko je prispevek vplačan.
7.	člen
Osnova za izračun prispevkov za zdravstveno varstvo delovnih ljudi, ki z osebnim delom s sredstvi v lasti občanov opravljajo delo in se jim po predpisih o davkih občanov ugotavlja dohodek, je ugotovljeni dohodek tekočega leta.
8.	člen
Prispevna stopnja iz 3., 4., 5., 6. in 7. člena tega sklepa znaša 10,95 odstotka.
9.	člen
Občani, ki uživajo pravice izključno od tujega nosilca pokojninskega zavarovanja, če jim zdravstveno varstvo ni zagotovljeno z mednarodnimi sporazumi na stroške tujega nosilca zdravstvenega zavarovanja ter drugi delovni ljudje in občani, plačujejo pavšalni prispevek za zdravstveno varstvo, ki znaša 320 din mesečno na posameznega upravičenca.
10.	člen
Za osebe, ki delajo na podlagi 74. in 75. člena zakona o delovnih razmerjih, je osnova za plačilo prispevka za zdravstvene storitve osebni dohodek, pridobljen z delom preko polnega delovnega časa.
Prispevek se obračunava in plačuje iz dohodka po osnovi osebnega dohodka in po stopnji objavljeni v Uradnem listu SRS, št. 37/81.
11.	člen
Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja republik in pokrajin, razen Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja SR Slovenije, plačujejo za uživalce prejemkov iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja prispevek za zdravstveno varstvo od vseh prejemkov po stopnji 14 %>.
12.	člen
Za delavce, ki delajo manj kot polovico pomega delovnega časa za delavce — upokojence in druge osebe, ki delajo po pogodbah o delu in za delavce — kmete, kadar opravljajo storitve pri organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih, plačujejo zavezanci prispevek za primer nesreče pri delu in obolenja za poklicno boleznijo po stopnji 6% od bruto prejemka.
13.	člen
Zavezanci prispevka za zdravstveno varstvo so dolžni plačevati prispevek za svoje delavce, katerim odobrijo neplačani dopust, ko ti upravičeno ali neupravičeno izostanejo z dela brez pravice do nadomestila, za ves čas odsotnosti z dela.
Osnova za obračun prispevka iz prvega odstavka tega člena je poprečni mesečni osebni dohodek (bruto), ki ga je delavec dosegel v zadnjih šestih mesecih pred mesecem, ko je nastopil neplačani dopust, ali ko je nastopila kaka druga okolnost iz prvega odstavka tega člena.
Prispevek za zdravstveno varstvo iz tega člena se obračunava in plačuje po stopnji iz 8. člena tega sklepa.
14.	člen
Z dnem, ko začne veljati ta sklep, prenehajo veljati sklepi o prispevkih za zdravstveno varstvo občinskih zdravstvenih skupnosti od 1. januarja 1981 dalje.
15.	člen
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. 1. 1982 dalje.
Zagorje, dne 25. februarja 1982.
Skupščina
Občinske zdravstvene skupnosti Zagorje
Ivan Zore, inž. 1. r.
2ALEC
841.
Skupščina občine .Žalec je na podlagi 23. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74 in 4/78) in 174. člena statuta občine Žalec (Uradni list SRS, št. 19/78. 34/79, 9/30, 14/80, 16/80 in 1782) na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 30. marca 1982 sprejela
ODLOK
o proračunu občine Žalec za leto 1982
1. člen
S proračunom občine Žalec za leto 1982 (v nadaljnjem besedilu občinski proračun) se zagotavlja financiranje splošnih družbenih potreb v občini Žalec za leto 1982.

2.	člen
din
Skupni prihodki občinskega proračuna znašajo:	160,700.000
od tega:
—	za razporeditev po posebnem delu
proračuna	144,649.000
—	za -razporeditev v tekočo proračunsko rezervo	1,051.000
—	sredstva izločena na posebno partijo žiro računa proračuna	15,000.000
Pregled prihodkov občinskega	proračuna in njihova razporeditev sta zajeta v	bilanci,	ki	je sestavni
del splošnega dela občinskega proračuna.
3.	člen
Od prihodkov iz 2. člena tega odloka se 1 °/o izloča v sredstva rezerve občine Žalec.
4.	člen
' Iz sredstev izločenih na posebno partijo žiro računa proračuna v znesku 15,006.000 din se zagotavlja 70%) del kot udeležba Samoupravnemu skladu za intervencije v kmetijstvu in porabi hrane v SR Sloveniji in 30 % del za občinske blagovne rezerve ter izgradnjo skladišč za občinske blagovne rezerve'. Udeležba samoupravnemu skladu se zagotavlja na način in v rokih določenih z družbenim dogovorom o izvajanju politike na področju splošne porabe na ravni občin v SR Sloveniji v letu 1982.
5.	člen
Sredstva občinskega ' proračuna se med letom delijo enakomerno med vse nosilce oziroma uporabnike v okviru doseženih prihodkov, če z odlokom ali s posebnim aktom Skupščine občine Žalec ali njenega izvršnega sveta oziroma v pogodbi med Skupščino občine Žalec in nosilcem oziroma uporabnikom sredstev ni drugače določeno.
6.	člen
Izvršni svet Skupščine občine Žalec (v nadaljnjem besedilu: izvršni svet) lahko začasno zmanjša zneske sredstev, ki so v posebnem delu občinskega proračuna razporejena za posamezne namene ali začasno zadrži uporabo teh sredstev, če prihodki občinskega proračuna med letom niso doseženi v predvideni višini.
O ukrepu iz prvega odstavka tega člena mora izvršni svet obvestiti občinsko skupščino in predlagati ukrepe oziroma ustrezno spremembo občinskega proračuna.
7.	člen •
Izvršni svet lahko spremeni namen in višino sredstev za redno dejavnost in za posebne namene občinskih organov v skladu z nalogami posameznih občinskih organov.
Če se med letom ugotovi, da sredstva razporejena za posebne namene ne bodo porabljena ali ne bodo porabljena v celoti, lahko izvršni svet prenese neporabljena sredstva v tekočo proračunsko rezervo.
8.	eten
Če se med letom ustanovi nov občinski upravni organ, se sredstva za njegovo delo zagotovijo iz tekoče proračunske rezerve na podlagi predračuna, ki
ga potrdi izvršni svet.
Če se med letom odpravi občinski upravni organ ali drug uporabnik sredstev občinskega proračuna, se neporabljena sredstva prenesejo v tekočo proračunsko rezervo.
9.	člen
Organi in drugi uporabniki sredstev občinskega proračuna morajo izvrševati svoje naloge v mejah sredstev, ki so jim odobrena z občinskim proračunom.
Organi in drugi uporabniki sredstev občinskega proračuna ne smejo prevzemati na račun občinskega proračuna obveznosti, ki bi presegle z občinskim proračunom določena sredstva, če take obveznosti niso določene z odlokom ali drugim aktom občinske skupščine oziroma z aktom izvršnega sveta; izdanim na podlagi odloka.
Upravni organi in drugi organi, ki se financirajo iz občinskega proračuha, oziroma delavci delovnih skupnosti teh organov ne smejo prevzemati obveznosti po pogodbah in samoupravnih sporazumih v breme sredstev občinskega proračuna, če jim za te namene niso posebej zagotovljena sredstva v okviru sredstev za redno dejavnost.
Delavci delovnih skupnosti teh organov pa lahko s pogodbami in samoupravnimi sporazumi prevzemajo
obveznosti v breme osebnih dohodkov oziroma sklada skupne porabe.
10.	člen
Vse prihodke, ki jih organi ustvarijo S svojo dejavnostjo, uporabijo za sredstva za delo.
41. člen
Izvršni svet j e-pooblaščen, da odloča:
—	o uporabi sredstev rezervnega sklada občine do višine 500.000 din v posameznem primeru, vendar samo za namene iz 1. točke 39. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74 in 4/78);
—	o zagotovitvi sredstev razporejenih v proračunu za nove namestitve med letom;
—	o uporabi redne proračunske rezerve za premalo predvidene oziroma nepredvidene izdatke proračuna;
—	o obsegu in načinu zagotovitve sredstev za usklajevanje osebnih dohodkov delavcev organov in njihovih delovnih skupnosti ter drugih uporabnikov občinskega proračuna v skladu z gibanji osebnih dohodkov delavcev v združenem delu, upoštevaje dosežene rezultate pri delu.
12.	člen
Nadzor nad finančnim in materialnim poslovanjem uporabnikov sredstev občinskega proračuna opravlja služba občinske skupščine pristojna za računovodske
zadeve.
13.	člen
Ta odlok .začne veljati osmi San p> o’ javi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1982.
St 400-3/82-3
Žalec, dne 30. marca 1982.
Predsednik
Skupščine občine Za’čc
Viljem Petek 1. r.
Pregled prihodkov in razporeda proračuna občine Žalec za leto 1982
ObUka
prihodka
Vrsta prihodka
Znesek
din
Glavni
namen
Namen porabe
Znesek
din
Davki na dohodek in davki iz osebnega dohodka
Davki od prometa proizvodov, davki od plačil za storitve, davki na dohodke od premoženja in premoženjskih pravic in davki na premoženje Takse
Prihodki po posebnih predpisih Prihodki upravnih organov in drugi prihodki
74,100.006
69,200.000
5.760.000
3.900.000
7.740.000
01	Dejavnost organov družbenopolitičnih skupnosti
02	Ljudska obramba
03	Obveznost splošnega družbenega pomena in dejavnost družbenopolitičnih organizacij in društev
04	Negospodarske investicije
08	Socialno skrbstvo
09	Zdravstvene varstvo
10	Komunalna dejavnost
11	Dejavnost krajevnih skupnosti
16	Intervencije v gospodarstvu
17	Tekoča proračunska rezerva, sredstva izločena na posebno partijo žiro računa proračuna in obveznosti iz prejšnjih let
18	Krediti, vezana in izločena sredstva Skupaj razpored prihodkov
92,211.000
5,646.000
6.113.000
8.902.000 13,429.000
483.000
1.908.000
5.447.000
8.303.000
16,551.000
1,707.000
160,700.000
842.
Skupščina občine Zaleg, je na podlagi 3. člena zakona o zagotavljanju in usmerjanju sredstev za intervencije v proizvodnji hrane v obdobju 1982—1985 (Uradni list SRS, št. 3/82) in 174. člena statuta občine Žalec (Uradni list SRS, št. 19/78, 34/79, 9/80, 14/80, 16/80 in 1/82) na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 30. marca 1982 sprejela
ODLOK
o zagotavljanja sredstev za intervencije v proizvodnji
hrane
*	1. člen
Ta odlok določa način zagotavljanja in usmerjanja sredstev za intervencije v proizvodnji hrane za pospeševanje razvoja kmetijstva v občini Žalec v leta 1982 v skladu z opredelitvami družbenega plana občine Žalec za obdobje 1981—1985.
2.	člen
Posebni občinski davek se uvaja iz osebnega dohodka delavcev in sicer po stopnji 0,2e/».
f >
3.	člen
Sredstva iz 2. Sena tega odkrita se usmerjajo na račun Samoupravne interesne skupnosti za pospeševanje kmetijstva občine Žalec.
4.	člen
Sredstva iz 2. in 3. člena odloka se smejo uporabljati le za namene iz 7. člena in drugega odstavka
8.	člena zakona o intervencijah v kmetijstvu in porabi hrane (Uradni list SRS, št. 1/79), zlasti pa za:
—	pospeševanje živinoreje na domači krmni osnovi,
—	zagotavljanje družbeno organizirane poljedelske proizvodnje,
—	delovanje kmetijske pospeševalne službe,
—	pospeševanje kmetijske proizvodnje na hribovitih območjih.
5.	Sesa
Posebni občinski davek iz osebnega dohodka se obračunava in vplačuje, kakor je določeno za davek iz
osebnega dohodka delavcev po odloku o davkih obča-
nov (Uradni list SRS, št. 7/76, 11/76, 6/77, 5/78, 8/78,
1/79, 12/79, 30/80 in 10/81).
6.	člen
Posebni občinski davek iz osebnega dohodka delavcev se obračunava iz osebnih dohodkov, vplačanih po 1. aprilu 1982.
7.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 402-4/82-3
Žalec, dne 30. marca 1982.
Predsednik
/	Skupščine občine Žalec
Viljem Petek L r.
813.
' Skupščina občine Žalec je na podlagi 50. člena zakona o sistemu družbenega -planiranja in o družbenem planu SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 1/80) ter 27., 28. in 173. člena statuta občine Žalec (Uradni list SRS, št. 19/78, 34/79, 9/80, 14/80, 16/80 in 1/82) na skupni seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 30. marca 1982 sprejela
ODLOK
o pripravi dolgoročnega plana občine Žalec
1.	člen
Ta odlok določa organizacijske in druge naloge
za pripravo dolgoročnega plana občine Žalec za obdobje od leta 1986 do leta 1995, oziroma za določena področja do leta 2000 (v nadaljnjem besedilu: dolgoročni plan občine Žalec).
2.	člen
Izvršni svet Skupščine občine Žalec pripravi in predloži Skupščini občine Žalec do 31. decembra 1982 predlog smernic za pripravo dolgoročnega plana občine Žalec.
3.	člen
Izvršni svet Skupščine občine Žalec pripravi in r prvi polovici leta 1983 predloži Skupščini občine Žalec osnutek, v zadnjem četrtletju leta 1983 pa predlog dolgoročnega plana občine Žalec.
4.	člen '
Izvršni svet Skupščine občine Žalec določi program dela za pripravo dolgoročnega plana občine Žalec.
, 5. člen
Plansko obdobje iz 1. člena tega odloka velja v skladu z načelom sočasnosti planiranja za vse organizacije združenega dela materialne proizvodnje ter vse samoupravne interesne skupnosti v občini Žalec.
Nosilci planiranja iz prvega odstavka tega člena sprejmejo programe dela za pripravo svojih dolgoročnih planov, s katerimi zagotovijo hkrati svoje sodelovanje v vseh fazah priprav dolgoročnega plana občine Žalec.
6.	člen
Sredstva za izdelavo dolgoročnega plana občine Žalec zagotovi občinska skupščina v proračunu občine Žalec.
7.	člen
Strokovni nosilec aktivnosti pri pripravi dolgoročnega plana občine Žalec je komite za družbeno planiranje in družbenoekonomski razvoj Skupščine občine Žalec.
8.	člen
Nosilci planiranja iz 5. člena tega odloka začnejo z aktivnostmi pri pripravi dolgoročnega plana občine Žalec takoj.
9.	Člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi r
Uradnem listu SRS.
St. 30-1/82-3
Žalec, dne 30. marca 1982.
Predsednik
Skupščine občine Žalec Viljem Petek 1. r.
844.
Skupščina občine Žalec je na podlagi 12. in 13. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67, 27/72 in 8/78) ter 174. člena statuta občine Žalec (tlradni list SRS, 19/78, 34/79, 9/80, 14/80, 16/80 in 1/82) na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 30. marca 1982 sprejela
ODLOK
o zazidalnem načrtu za športnorekreacijski center
Vrbje
1.	člen
Sprejme se programski in tehnični del zazidalnega načrta za športnorekreacijski center Vrbje, ki ga je izdelalo Podjetje za urejanje voda »NIVO« Celje pod št. 65/80 z datumom marec 1981 in ki je sestavni del tega odloka.
2.	člen
Območje zazidalnega načrta za športnorekreacijski center Vrbje, ki obsega predel med lokalno cesto Žalec —Zabukovica in ribnikom Vrbje ter med potokom Struga in reko Savinjo, je programsko opredeljeno v tehnični dokumentaciji iz 1. člena tega odloka.
3.	člen
Območje zazidalnega načrta za športnorekreacijski center Vrbje je namenjeno za ureditev ter zgraditev objektov in naprav za izletniško, fizično in športno rekreacijo, z vodno akumulacijo za ribogoine in rekreacije namene.
Po dokumentaciji iz 1. člena tega odloka so na območju zazidalnega načrta za športnorekreacijski center Vrbje predvideni naslednji objekti: vodna akumulacija za športni ribolov, z objekti za ribogojstvo, centralno gostišče, športna igrišča z garderobami in sanitarijami, prostor za piknike, avtokamp in kamp za taborjenje s sanitarijami, manjšo kuhinjo ter drugimi objekti in prostori, centralno parkirišče, prostori za namestitev telovadnih orodij za rekreacijo, kioski, odprt prireditveni prostor, ureditev prodišča na območju Savinje za kopanje, dostopne ceste, steze in poti, 'zelene površine, zgraditev komunalnih in energetskih naprav.
4.	člen
Programski in tehnični del zazidalnega načrta iz 1. člena tega odloka je na vpogled občanom, organom in organizacijam pri občinskem upravnem organu, pristojnem za urbanizem.
5.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 350-8/81-6
Žalec, dne 30. marca 1982. x	Predsednik
.	Skupščine občine Žalec
Viljem Petek 1. r.
845.
Skupščina občine Žalec je na podlagi 12. in 15. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67, 27/72 in 8/78) in 174. člena statuta Skupščine občine Žalec (Uradni list SRS, št. 19/78. 34/79, 9/80, 14/80, 13/80 in 1/82) na seji .zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 30. marca 1982 sprejela
ODLOK
o dopolnitvah zazidalnega načrta stanovanjske soseske VRT Petrovče
1.	člen
Zazidalni načrt stanovanjske soseske VRT Petrovče, ki je bil sprejet z odlokom o zazidalnem načrtu stanovanjske soseske VRT Petrovče (Uradni vestnik Celje, št. 20/67 in Uradni list SRS, št. 3/76) se dopolni z dokumentacijo, št. 18-8/80 z datumom oktober 1980, ki jo je izdelal Zavod za načrtovanje Žalec in ki je sestavni del tega odloka.
2.	člen
Dopolnitev zazidalnega načrta stanovanjske soseske VRT Petrovče po dokumentaciji iz 1. člena tega odloka zajema zapolnitev stanovanjske soseske VRT Petrovče z osmimi novimi enodružinskimi stanovanjskimi hišami in sicer:
—	lokacije štirih individualnih stanovanjskih hiš v zapolnitvenem kompleksu, ki ga na severu omejuje železniška proga Celje—Velenje in novo predvidena servisna cesta ob južnem robu železniške proge, južno in zahodno pa obstoječe stanovanjske hiše;
—	lokaciji dveh individualnih stanovanjskih hiš kot posameznimi zapolnitvami severno in južno od ceste Petrovče—Novo Celje—Žalec v centru stanovanjske soseske;
—	lokaciji dveh atrijskih vrstnih hiš v centru ■ stanovanjske soseske severno oziroma severnoznhodno od obstoječih stanovanjskih blokov.
Pogoji zapolnitve stanovanjske soseske VRT Petrovče glede arhitektonske obdelave in vključitve novih objektov v stanovanjsko sosesko so določeni v dokumentaciji iz 1. člena tega odloka.
4.	člen
Dokumentacija iz 1. člena tega odloka je na vpogled občanom, organom in organizacijam pri občinskem upravnem ^organu, pristojnem za urbanizem.
5.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem" listčf SRS.
St. 350-7/80-6
Žalec, dne 30. marca 1982,
Predsednik
Skupščine občine Žalec
Viljem Petek 1. r.
*	VSEBINA
REPUBLIŠKI UPRAVNI ORGANI IN ZAVODI
*	Stran
777.	;Odredba o obrazcu za obračun davka iz dohodka te-
meljnih organizacij združenega dela in delovnih skupnosti	913
778.	Sklep o določitvi vrste motornega vozila, katerega
prodajna cena je osnova za regres pri nakupu motornega vozila	na	jugoslovanskem trgu za leto 1982	915
779.	Spremembe in dopolnitve pregleda stopenj davkov
iz osebnega dohodka in stopenj prispevkov iz osebnega dohodka za financiranje splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih in samoupravnih interesnih skupnostih na področju družbenih dejavnosti	za	leto	1982	915
780.	Odredba o spremembi in dopolnitvi odredbe o pre-
hodnih računih za vplačevanje zbirnih stopenj davkov in prispevkov iz osebnega dohodka za financiranje družbenopolitičnih skupnosti in samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti	917
DRUGI REPUBLIŠKI ORGANI IN ORGANIZACIJE
781.	Samoupravni sporazum o ustanovitvi Skupnosti socialnega skrbstva Slovenije	917
782.	Statut Skupnosti socialnega skrbstva Slovenije	922
783.	Samoupravni sporazum o ustanovitvi Skupnosti otroškega varstva Slovenije	930
784.	Statut Skupnosti otroškega varstva Slovenije	934
785.	Samoupravni sporazum o ustanovitvi Zdravstvene
skupnosti Slovenije	942
”86. Statut Zdravstvene skupnosti Slovenije	946
ORGANI IN ORGANIZACIJE V OBČINI
787. Odlok o pripravi in sprejetju sprememb in dopolni tev družbenega plana mesta Ljubljane za obdobje 1981—1985	* *	953
738. Odlok o poprečni gradbeni ceni stanovanj in poprečnih stroških komunalnega urejanja zemljišč na območju ljubljanskih občin za leto 1S32	954
Stran
789.	Odlok o podstanovalskih razmerjih na območjih
ljubljanskih občin	954
790.	Odlok o spremembi odloka o določitvi območij za
katera se izdelajo zazidalni načrti (Ljubljana)	956
791.	Odlok o organizaciji in delovnem področju upravnih organov mesta Ljubljane	,956
792.	Sklep o sestavi mestnih komitejev (Ljubljana)	960
793.	Odlok o sekretariatu Skupščine mesta Ljubljane	962
794.	Sklep o ceni enotne dijaške vozovnice za vse pro-
ge v javnem mestnem potniškem prometu v Ljubljani	964
795. Sklep o višini stopenj, virih in osnovah za potrebe solidarnosti in vzajemnosti na področju stanovanjskega gospodarstva, združenih v okviru Samouprav-
ne stanovanjske skupnosti	Brežice za leto 1982	964
796.	Poročilo občinske volilne komisije o izidu glasova-
nja za izvolitev delegatov družbenopolitičnega zbora občinske skupščine (Idrija)	964
797.	Odlok o pripravi in sprejetju sprememb in dopol-
nitev družbenega plaha občine Kamnik za obdobje 1981—1985	965
798.	Sklep o ceni vode iz vodovodnega omrežja na delu
območja Ljubljana 'Siska, ki ga upravlja delovna organizacija Komunalno podjetje »Vodovod« p. o. Kranj	965
799.	Sklep o sprejetju manjšega odmika od urbanističnega načrta občine Laško	965
800.	Sklep o manjšem odmiku od zazidalnega načrta za stanovanjsko izgradnjo v Rimskih Toplicah (Laško) 966
801.	Statutarni odlok o spremembah in dopolnitvah sta-
tuta občine Lenart	966
802.	Odlok o proračunu občine Lenart za leto 1982	968
803.	Odlok o spremembah odloka o davkih občanov v
občini Lenart	970
804.	Odlok o načinu oplojevanja živali in o ukrepih v
živinoreji na območju občine	Lenart	970
805.	Odlok o spremembi in dopolnitvah odloka o orga-
nizaciji in delovnem področju upravnih, organov, strokovne službe skupščine in Izvršnega sveta Skupščine občine Lenart	971
806.	Sklep o osnovah za obračunavanje in plačevanje prispevkov za zadovoljevanje skupnih potreb na področju zdravstvenega varstva in prispevnih stop-
njah v Občinski zdravstveni skupnosti Lenart	973
807.	Odlok o določitvi kmetij po zakonu o dedovanju
kmetijskih zemljišč in zasebnih kmetijskih gospodarstev (kmetij) (Ljubljana Bežigrad)	974
808.	Odlok o sprejetju zazidalnega načrta za območje zazidalnih otokov BS 106/1 In BS 166/2 — Mala vaa
(Ljubljana Bežigrad)	975
809.	Poročilo občinske volilne komisije Ljubljana Cen-
ter o izvolitvi delegatov družbenopolitičnega zbora Skupščine občine Ljubljana Center	976
810.	Odlok o občinskih upravnih organih in strokovnih
službah (Ljubljana Moste-Polje)	976
Sil. Odlok o ustanovitvi, sestavi, nalogah in načinu dela
delovnih teles Skupščine občine Ljubljana	Siska	980
812.	Odlok o ustanovitvi medobčinskega inšpektorata občin Idrija, Logatec in Vrhnika	963
813.	Odredba o pristojbinah za obvezne veterinarske sanitarne preglede živine in živil živalskega porekla, ter pristojbine za izdajo dovoljenj za promet mleka za javno potrošnjo v občini Logatec	985
Stran
814.	Poročilo občinske volilne komisije o izidu glaso-
vanja za Izvolitev delegatov družbenopolitičnega zbora Skupščine občine Logatec	986
815.	Odlok o proračunu občine Mozirje za leto 1982	986
816.	Odlok o pripravi in sprejetju sprememb in dopolni-
tev družbenega plana (s prostorskim yidlkom) občine Mozirje za obdobje od leta 1981 do leta 1985	987
817.	Odlok o pripravi in sprejetju sprememb in dopol-
nitev družbenega plana razvoja občine Sevnica za obdobje 1981—1985	988
818.	Sklep o višini denarnih pomoči in dohodkovnih pogojev v letu 1982 v občini Sevnica	988
819.	Sklep o višini denarnih pomoči za otroke iz kmečkih in drugih družin in dohodkovnih pogojih v letu
1982 v občini Sevnica	989
820.	Poročilo občinske volilne komisije o izidu glaso-
vanja o volitvah v družbenopolitični zbor Skupščine občine Slovenske Konjice	*	989
821.	Sklep o ugotovitvi obrtnih ali drugih gospodarskih
dejavnosti, ki se v občini štejejo za deficitarne (Šentjur pri Celju)	.	990
822.	Odlok o proračunu občine Šmarje pri Jelšah za leto
1982	990
823.	Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov
in plačil za storitve (Šmarje pri Jelšah)	991
824.	Odlok o spremembi odloka o komunalnih taksah v
občini Šmarje pri Jelšah	992
825. Odlok o ustanovitvi samoupravnega sklada za intervencije v kmetijstvu in porabi hrane občine Šmarje pri Jelšah in o zagotavljanju in usmerjanju sredstev za intervencije v proizvodnji hrane v ob-
dobju 1982—1985	992
826.	Odlok o obveznem radiofotografiranju prebivalcev
občine Šmarje pri Jelšah	993
827.	Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o orga-
nizaciji in delovnem področju občinskih upravnih organov in strokovnih služb Skupščine občine Šmarje pri Jelšah	'	994
828.	Sklep o sestavi občinskih komitejev (Šmarje pri
Jelšah)	^	994
Stran
829.	Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov (Vrhnika)	995
836. Odlok o davku na promet nepremičnin (Vrhnika) 996
831.	Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in
od plačil za storitve (Vrhnika)	996
832.	Odlok o spremembah odloka o turistični taksi na
območju občine Vrhnika	997
833.	Odlok o pripravi in sprejetju sprememb in dopolnitev družbenega plana občine Vrhnika za obdobje
od leta 1981 do leta 1985	*997
834.	Odredba o podaljšanju odredbe o pošiljanju cenikov za proizvode in storitve, katerih cene so v pristojnosti občine. Skupnosti za cene občine Vrhnika v
potrditev	997
835.	Poročilo občinske volilne komisije o izidu glasovanja
na volitvah v družbenopolitični zbor Skupščine občine Vrhnika	998
836.	Sklep o zaključnem računu občinske zdravstvene
skupnosti Vrhnika	998
837.	Navodilo o pošiljanju cenikov Skupnosti za cene
občine Vrhnika v potrditev	998
838.	Navodilo o pošiljanju obvestil o cenah Skupnosti za
cene občine Vrhnika zaradi spremljanja ^	999
839.	Sklep o višini denarnih pomoči in dohodkovnih pogojih v letu 1982 (Vrhnika)	1001
840.	Sklep o obračunavanju in plačevanju prispevkov za
zdravstveno varstvo od 1. januarja 1982 dalje (Zagorje ob Savi)	1062	.
841.	Odlok o proračunu občine Žalec za leto	1982	1063
842.	Odlok o zagotavljanju sredstev za intervencije v
proizvodnji hrane (Žalec)	1005
843.	Odlok o pripravi dolgoročnega plana	občine Žalec 1005
844.	Odlok o zazidalnem načrtu za športnorekreacijski
center Vrbje (Žalec)	1006
845.	Odlok o dopolnitvah zazidalnega načrta stanovanjske soseske VRT Petrovče (Žalec)	1006
r
8 .
Izdaja časopisni zavod Uradni list SRS — Direktor in odgovorni urednik Peter Juren - Tiska tiskarna Tone Tomšič, vsi v Ljubljani — Naročnina za leto 1982 650 din. Inozemstvo 1300 din - Reklamacije se upoštevajo le mesec dni po izidu vsake številke — Uredništvo in uprava Ljubljana, Gradišče 14 — Poštni predal 379/Vil — Telefon direktor, uredništvo, sekretar, šef računovodstva 224 323, prodaja 224 337, računovodstvo, naročnine 211 814 — Žiro račun 50100-603-40323 — Oproščeno
prometnega davka po mnenju Republiškega komiteja za informiranje št. 421-1/72