Štev. 4.            V Ljubljani, meseca aprila 1922.             Leto XXIII.
Trojna pomlad.
Prepevajmo, vriskajmo prav iz srca,             Vzcvetela i nam domovina je zdaj
saj krasna v deželo pomlad je priSla!           in kaže v lepotl se svoji kot raj.
Zeleni njeo plašč od solnca odseva,               Pod krovom smo enim vsi kakor bratje,
pretkan in posut je s tisoč cvetov,                o&m trdna je volja, samozavest,
s krasoto draguljev in biserov.                      moL svojo imamo in jako pest,
Povsod in povsod zbor ptiČev prepeva,         v zve&i Slovenci smo, Srbi, Hrvatje.
v prirodi je samo brstenje,                            Izpolnila nam se je nada,
vse v novo hiti življenje!                              zasijala svoboda mlada.
Pozdravljena tisofkrat,                                   Pozdravljeaa tisočkrat,
cvetoča pomlad !                                              svobode pomlad!
Nas tudi preŠinja življenja čilost,                  Pooavlja se leto za letom pomlad,
uiivamo zorne mladosti sladkost.                  iz cvetja rodi razkošni se sad-
Oj, sreže nam jasne solnce zdaj sije,            Io druga pomlad krasi nam Življenje;
po žilah pretaka vroča se kri,                       Ie kratko pač dobo enkrat žari,
z radostjo mi zremo v zlate dni,                   moči pa nam da za poznejŠe dni.
v prsifa pa stcc krepko »am bijc.                  A. tretja pomlad, domovja vstajenje,
Bridkosti in totf ne poznamo,                         budi nas in kliče na delo,
vse polno pa nadej imamo.                            na delo vsi z dušo veselot
Pozdravljena tisočkrat,                                   Pozdravljena tisočkrat,
mladosti pomladl                                            ti trojna pomlad!
Ivan Štrukelj.
85