RAVNE Slovenska industrija jekla skupina In memoriam metal INTERNI INFORMATIVNI ČASOPIS | LETO VII | ŠTEVILKA 25 | MAREC 2007 Na naslovnici: Pomlad Fotografija: Janko Vučko IZ VSEBINE: 2 In memoriam Andrej Novak Uvodnik 3 Privatizacija skupine SIJ je lahko nova priložnost tudi za Metal Ravne Jeklarski program 4 Proizvodnja Jeklarskega programa Novi pravilnik 6 Internet in pravila uporabe Upravljanje s človeškimi viri 8 Spoštovane jubilantke, dragi jubilanti iz leta 2006, ponovno lepo pozdravljeni Upravljanje s človeškimi viri 15 Osnovna metalurška znanja -izobraževalni program interne šole Metala Ravne Anketa 16 Zadovoljni z usposabljanjem Upravljanje s človeškimi viri 17 Kadrovska gibanja v letu 2007 Ekologija 19 Okoljske aktivnosti v letu 2006 Poslovanje 20 Poslovanje v letu 2006 Enote za gospodarjenje 21 Nagrade in plakete za najboljše skupine v letu 2006 Enote za gospodarjenje 24 Ogled rudnika svinca in cinka v Mežici Enote za gospodarjenje 26 V Halleinu po sledeh belega zlata Sistem zaščite in reševanja 28 Vloga Civilne zaščite v podjetju Varnost in zdravje pri delu 29 Delaj varno - varnosti prednost Varnost in zdravje pri delu 31 Politika varnosti in zdravja pri delu Šport 32 5. Metalov turnir v malem nogometu Umetnostna dediščina 35 Razstava Likovna zbirka Metala Ravne Razvedrilo 36 Nagradna križanka Izdaja: METAL RAVNE, d. o. o., član skupine SIJ - Slovenska industrija jekla, d. d., Koroška cesta 14, 2390 Ravne na Koroškem Uredniški odbor: Andreja čibron - Kodrin, Eleonora Gladež, Andrej Gradišnik, Gabi Urnaut, Andreja Krajnc Jezikovni pregled: Andreja čibron - Kodrin Produkcija: © crashgroup.net Tisk: ZIP center, d. o. o., Koroška cesta 14, 2390 Ravne na Koroškem Uredništvo: Koroška cesta 14, 2390 Ravne na Kor., T. . 02 87 07 235 Naklada: 1300 izvodov ISSN: C504-801X Časopis dobijo zaposleni v podjetju Metal Ravne brezplačno. Predloge, pobude in vprašanja pošljite na naslov uredništva. Mag. Darko Mikec ANDREJ NOVAK Življenje kruto se z nami igra, nam kdaj kaj podari, pa tisto spet vzame, s tem nož zasadi nam v sredino srca, pretežka bremena nam daje na rame. Zadnji januarski dan sem, kot običajno ob sredah, komaj začenjal svoj delovni dan na holdingu SIJ - Slovenska industrija jekla v Ljubljani, ko mi je direktor kovačnice nekaj minut po 8. uri sporočil vest o hudi delovni nezgodi v kovačnici, v kateri se je težko poškodoval Andrej. Celo dopoldne je Andrejevo življenje viselo na nitki in vsi smo upali na dobre vesti, žal je nekaj po trinajsti uri prispelo tragično oznanilo, da je njegovo življenje ugasnilo. V komaj enainštiridesetem letu starosti nam je kruta usoda na tragičen način vzela sodelavca Andreja Novaka. Mladost je preživel na Ravnah na Koroškem, kjer je kot mlad fant po končanem šolanju leta 1982 pridobil poklic žarilca in se zaposlil v kovačnici kot pomočnik žarilca ter si nabiral prve delovne izkušnje. Po odsluženem vojaškem roku se je leta 1985 vrnil v kovačnico. Ves čas je želel napredovati in z dodatnim usposabljanjem pridobiti nova znanja ter prispevati k uspehu kovačnice in podjetja. Usposobil se je za samostojno delo žarilca in kalilca na pečeh za toplotno obdelavo, ki ga je z veseljem opravljal vse do zadnjega dne. Sodelavci si ga bomo zapomnili kot dobrega delavca, zvestega svojemu delu v kovačnici, ki mu je postala drugi dom. V imenu vseh sodelavcev kovačnice in zaposlenih v podjetju Metal Ravne se Andreju zahvaljujem za vse njegovo delo in osebni prispevek k dobrim rezultatom kovačnice-pogrešali ga bomo in dolgo bo ostal v našem spominu. Slovesa od sodelavca ni moč preboleti, resnice ne sprejeti, celo ko resnica ti v dlani leži, jo ves čas zanikaš, ker bridko boli. Domačim izražam globoko sožalje in bolečino ob Andrejevi tragični smrti. V teh bridkih trenutkih, dragi domači, čustvujemo z vami, a v žalosti ne ostajate sami. V trenutku so postali nepomembni vsi načrti in sestanki, odpeljal sem se proti Koroški, kjer sem na mestu delovne nezgode našel sodelavce, ki so nemo strmeli predse. S solzami v očeh so mi povedali, da so Andreja uspeli rešiti izpod težkega bremena in da je vzdržal tvegano pot v bolnišnico. V kovačnici sem srečal pretresenega Orfeja, ki je bil najbližje dogodku in se je prvi z golimi rokami lotil reševanja. Za vso njegovo požrtvovalnost se mu v imenu vseh sodelavcev še enkrat iz srca zahvaljujem. foto: družinski arhiv Privatizacija skupine Sij je lahko nova priložnost tudi za Metal Ravne Vlada Republike Slovenije je 1. marca 2007 potrdila predlog privatizacijske komisije o izboru najprimernejšega kupca 55,35-odstotnega deleža skupine Slovenska industrija jekla. S sklepom vlade je bila tako izbrana ruska skupina Koks, ki je izpolnila vse razpisne pogoje in dala ustrezna jamstva za uresničitev razvojnih načrtov skupine SIJ kot celote. Z vstopom zasebnega kapitala smo dobili aktivnega lastnika, ki bo v naslednjih letih poizkušal realizirati predvidene sinergijske učinke in načrtovane poslovne rezultate, ki so jamstvo za razvoj skupine SIJ. Slovenska vlada bo ohranila kontrolni lastniški delež, ki ji omogoča soodločanje pri vseh strateških odločitvah, in predkupno pravico v naslednjih desetih letih. Privatizacija podjetja Metal Ravne je zagotovo povezana s čustvi in z občutki negotovosti pri zaposlenih. Po mnenju poslovodstva smo s privatizacijo podjetja dobili aktivnega lastnfka, kjer bodo vstran potisnjene "politične igrice", in bo pomembno le dobro delo in poslovanje. V zadnjih letih smo skupaj dokazali, da lahko dosegamo dobre rezultate, in prav na nas je, da si z dobrim delom pridobimo tudi zaupanje novih lastnikov. Vodstvo skupine Koks je v celoti potrdilo strateške razvojne načrte in investicije v tehnološko posodobitev podjetja Metal Ravne, kar za nas pomeni več kot 100 milijonov EUR do leta 2012. Postali smo del večje skupine, ki proizvaja pravzaprav vse strateške surovine, ki jih potrebujemo za našo proizvodnjo, in si s tem zagotovili zanesljivo oskrbo pod konkurenčnimi pogoji. Kakšni so poslovni načrti podjetja Metal Ravne za leto 2007? V letu 2007 naj bi se po napovedih tržnih analitikov nadaljevala konjunktura v jeklarstvu, kar potrjuje tudi nivo sprejetih naročil v podjetju Metal Ravne, predvsem na področju težkih odkovkov. Letos se bodo razmere poslovanja zaostrile, in to predvsem zaradi višjih stroškov poslovanja, povezanih z višjimi cenami energentov in storitev. Rasti teh stroškov ne bomo mogli v celoti prenesti v prodajne cene izdelkov. Načrtujemo prodajo 79.000 ton končnih izdelkov in storitev, s katerimi bomo ustvarili prodajno realizacijo najmanj 145 milijonov EUR. Prodaja bo kot v preteklosti temeljila predvsem na izvoznih trgih, kjer bomo ustvarili 80-odstotni delež prodajne realizacije. V primerjavi z lanskim letom bo količinska prodaja višja za 1,3 %, vrednostna pa naj bi bila večja za 2,7 %. Obseg količinske prodaje je, ob obstoječi tehnološki opremljenosti, dosegel svoj maksimum, večja rast bo mogoča z načrtovanimi investicijami v proizvodnjo. Kljub temu načrtujemo višjo dodano vrednost na zaposlenega kot v lanskem letu, kar pa bomo lahko dosegli samo s tem, da bomo pazljivo vodili prodajno politiko in se usmerjali ter posebno pozornost namenjali predvsem trgom, kupcem in izdelkom, kjer lahko dosegamo boljše razlike v cenah. Uresničitev takšnih ciljev prodajne politike je mogoča le, če bomo vsi še posebej pozorni na kakovost naših izdelkov in storitev, kar pomeni, da moramo še bolj razvijati našo odličnost do kupcev z vidika komunikacije s kupci, spoštovanja dobavnih rokov in kakovosti naših izdelkov. V letošnjem letu, ko začenjamo z operativno izvedbo načrtovanih strateških investicij, to ne bo lahka naloga. Ključnega pomena bo, /kukcJ^. Mag. Darko Mikec glavni direktor da načrtovane investicije izpeljemo dosledno v načrtovanih rokih in da ne bo trpel ritem dobave kupcem. Metal Ravne letos doživlja zgodovinsko leto: privatizacijo in začetek intenzivnih investicij v proizvodne agregate. Naredimo vse, da nam bo leto 2007 ostalo v spominu kot začetek tehnološke posodobitve podjetja in da bomo izpolnili pričakovanja novih lastnikov. Direktor Jeklarskega programa Stanko PetOVar, univ. dipl. inž. metal, in mater. PROIZVODNJA JEKLARSKEGA PROGRAMA Vsake toliko časa je prav, da se ozremo nazaj in pogledamo, kaj smo naredili. Tokrat poglejmo, kako se giblje proizvodnja jekla v Metalu Ravne od njegovega prvega leta do danes, torej v njegovih Mletih. JEKLARNA je prvo leto, torej leta 1993, proizvajala jeklo v Jeklarni 2 (na UHP EOP-peči) ter še v Jeklarni 1 (na 10-tonski EOP). Leta 2000 je bila dokončno ukinjena proizvodnja jekla v 10-tonski EOP, peč pa je bila dana v najem za proizvodnjo jeklene litine v podjetju Litostroj - Odlitki, d. o. o. Tudi tako proizvodni stroški 10-tonske EOP niso bili rentabilni, zato so proizvodnjo pri tej peči dokončno ukinili leta 2002. Na Sliki 1 vidimo gibanje proizvedenih - odlitih ingotov v tem obdobju. Leta 1993 je bilo odlitih 89.0231 ingotov, leta 2006 pa je bila dosežena najvišja tonaža - 107.985 t ingotov; najmanjša proizvodnja je bila leta 1999, in sicer 77.6471. Za letos - leto 2007 načrtujemo proizvodnjo 107.000 t odlitih ingotov, kar je nekaj manj kot v zadnjih dveh letih, a več od prejšnjih let. Nizka proizvodnja v letu 1999 je potrjena tudi na Sliki 2, kjer so prikazani meseci največje proizvodnje. Tega leta je bila največja proizvodnja septembra, in sicer le 7.8751. Rekordni mesec v posameznem letu je bil oktober 1994, ko smo odlili 11.7771 ingotov, sicer pa v zadnjih desetih letih aprila 2005, ko je bilo odlitih 10.8071 ingotov. Proizvodnja odlitega jekla je seveda močno odvisna: - od stanja naročil in s tem od potreb po jeklu v predelovalnih obratih - kovačnici in valjarni in - od razpoložljivega časa obratovanja - od trajanja konične tarife "KT", ki ni vsak mesec in leto enaka, določa nam jo pa distributer električne energije. Letos bi pričakovali podobno mesečno proizvodnjo kot lani ali predlani, a bo leto zaradi izgradnje nove težke proge -bluminga posebno. Mirovanje bluminga od 7. novembra do božiča bo za dosego letne količine odlitega jekla zahtevalo veliko prilagajanj v obratovanju. Vseh teh nismo mogli upoštevati v letnem delovnem koledarju. Glede na trenutno stanje odprtih naročil za uresničitev dinamičnih in operativnih planov odpreme bo treba zagotoviti dovolj odlitega jekla. V začetku leta je bilo slabo izhodišče v Valjarskem programu, kjer pa se sedaj tudi naročila povečujejo. Proizvodnja jeklarne v zadnjih 14 letih Tone ingotov 120.000 100.000 80.000 40.000 20.000 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007* Leto Slika 1: Proizvodnja jeklarne v letih od 1993 do 2006 ter načrtovana količina za leto 2007 (*) Maksimalna mesečna proizvodnja jekla Tone ingotov 14.000 10.000 2.000 maj okt. april jan. apr. mar. sep. jun. mar. jun. jun. jun. apr. jun. 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 Mesec - leto Slika 2: Maksimalna mesečna proizvodnja odlitih ingotov v letih od 1993 do 2006 Proizvodnja - količina prevaljanega vložka na blumingu Tone 90.000 80.000 Povprečno mesečno naj bi jeklarna odlila načrt za leto 2007 (*) 70.000 60.000 50.000 40.000 30.000 20.000 10.000 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007* Leto Slika 3: Proizvodnja bluminga - količina prevaljanega vložka v letih od 1994 do 2006 in 8.9171 ingotov (dvanajstina plana). Ker pa zaradi mirovanja poleti ter zamenjave bluminga lahko računamo le na slabih 11 mesecev obratovanja, to omogoča proizvodnjo 9.7271 ingotov. Če torej želimo izpeljati letni načrt, moramo že sedaj loviti ta cilj. Januarja smo obratovali en dodatni dan in odlili 9.8321 ingotov. Zaradi motenj konec leta je smiselno cilj že v začetnih mesecih leta tudi presegati -tudi zato, ker imamo naročila za planirano realizacijo. Priprava proizvodnje bo morala dobro koordinirati potrebe po vložku, da bo proizvodnja tekoča ter da bomo že pred poletjem in letnimi remonti ustvarili več od načrtovanega, torej odlili tudi nekaj jekla na zalogo. Po letnem remontu pa bo treba "loviti" letni načrt. Upamo, da bodo znana naročila do konca leta in bomo tudi takoj ustvarjali zalogo vložka za Valjarski program za čas, ko bo bluming miroval. To bo na vsak način precej vplivalo tudi na naše obratovanje. Že sedaj načrtujemo dodatne dneve obratovanja jeklarne in bluminga. Januarja smo delali en dan več, februarja bomo tudi dva dni, za marec pa še čakamo na analizo priprave proizvodnje. VALJARNA GREDIC je bila leta 1993 še sestavni del valjarne. Šele leta 1994 je bila organizirana kot obrat današnjega Jeklarskega programa. Tako smo obdelali podatke od tega leta naprej. Na Sliki 3 je prikazana letna proizvodnja valjarne gredic (koliko vložka - ingotov in drugih vložkov smo prevaljali). Ta se giblje med najnižjo 50.462 t leta 1996 in najvišjo 77.5121 leta 2003. Nihanje obsega naročil valjanih izdelkov je bilo tudi lani, ko je bilo prevaljanih le 56.3831 vložka. Tudi letos - leta 2007 načrtujemo, da bo bluming prevaljal skupaj 55.593 t vložka, kar je tudi manj kot v prejšnjih letih. Zato se nam kljub načrtovani ustavitvi proizvodnje v novembru in decembru ni treba bati za izpolnitev tega cilja. Vse pa je odvisno od dinamike naročil in lansiranja proizvodnje. Januar je bil že dokaj slab mesec in ga bo težko nadomestiti! Tudi tukaj smo na Sliki 4 prikazali najboljše mesece v posameznem letu, kjer je najmanj vložka prevaljanega v marcu 1996 (5.790 t) in največ v maju 1998 (8.068 t). Letos lahko računamo le na 10 mesecev obratovanja, kar pomeni, da bo povprečno mesečno treba prevaljati vsaj 5.559 t ali več! To ni ekstremno visoko, saj smo npr. leta 2003 vsak mesec razen julija, ko je bil letni remont, to številko dosegali. Maksimalna mesečna proizvodnja bluminga Tone 9.000 8.000 7.000 6.000 5.000 4.000 3.000 2.000 1.000 0 maj okt. april jan. apr. mar. sep. jun. mar. jun. jun. jun. apr. jun. 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 Mesec - leto Slika 4: Maksimalna mesečna količina prevaljanega vložka na blumingu v letih od 1994 do 2006 Letos bomo začeli z velikimi investicijami, dobili bomo nov bluming, začeli z deli na ulivališču v jeklarni, ki nam bodo omogočila boljše delovne razmere, zagotavljala boljšo tehnologijo ter tudi večjo proizvodnjo. Prepričan sem, da smo se na račun novosti pripravljeni odreči delu prostih dni in se prilagoditi proizvodnemu ciklusu za uresničitev letošnjih načrtov. Ti dnevi bodo vnaprej določeni. Kolikor bo mogoče, bomo zagotovili prosto ob velikih praznikih, kot so velika noč, praznik dela, dan mrtvih in božič. Bo pa zanesljivo naporno leto, saj bo vmes manj prostih dni, ki jih bomo za nadure preživeli v tovarni. ' vvsa -»»\ j-.Vft fc.\S , \.%» o m SO «.«0.**; W HAS Httk *ASI o\ \%SV Vs.o' \u* Vs yi sVJfl 2*** « « Uroš Glavar Internet in pravila uporabe Nekje do sredine 90. let prejšnjega stoletja so uporabniki interneta "rasli skupaj" z njim, bili praviloma tehnično podkovani in so torej razumeli naravo različnih pretokov podatkov in protokolov, ki to omrežje oblikujejo. Skupaj z rastjo interneta se je skupnost uporabnikov razširila in tako zajema uporabnike različnih profilov, ki jim ni vedno treba vedeti prav vsega o tem, kako se podatki po omrežju prenašajo in zakaj. Skupaj z internetom so se razvijala tudi "pravila igre" na omrežju, nekatera izmed njih tudi nenapisana. Pri vstopu v omrežje je treba poznati vsaj osnovna pravila. Splošna navodila uporabe ■ Ker je internet globalno omrežje, sprejemajte ponujene informacije strpno. Kar se lahko vam zdi nesprejemljivo, je denimo v okolju neke druge kulture povsem normalno. In seveda obratno. ■ Pri posredovanju občutljivih podatkov (recimo številke kreditne kartice) najprej preverite, ali se podatki po poti šifrirajo in predvsem, komu jih pošiljate. Zavedajte se, da v primeru zlorabe podatkov skoraj vedno škodo nosite vi sami. ■ Obstaja sicer nekaj pravil pri poimenovanju datotek, vendar se ne zanašajte popolnoma na njih - datoteka s podaljškom ".doc" je lahko tudi kaj drugega kot Microsoft Word dokument. * Poimenovanje datotek in direktorijev ni povsod enako kot na vašem računalniku. Elektronska pošta Tu bomo obravnavali komunikacijo enega uporabnika z drugim -dialog. V splošnem veljajo pri tem enaka pravila, kot smo jih navajeni v vsakdanjem življenju. Spoštovati je treba pravila, ki jih narekuje osnovna mera vljudnosti. Pomembno je poudariti, da se pri elektronski komunikaciji seveda ne prenaša govorica telesa ali pa ton glasu, zato se je temu ustrezno treba prilagoditi. Zlorabe in motenje drugih uporabnikov ■ Nikoli ne pošiljajte oglasov po elektronski pošti uporabnikom, ki se niso predhodno strinjali, da jih boste o čem obveščali. Takšna sporočila se lahko pojmujejo za t. i. spam pošto. Več o spam pošti si lahko preberete na naslovu www.arnes.si/spam/. ■ Nikoli ne pošiljajte verižnih pisem! Ta so na internetu prepovedana (v nekaterih državah je pošiljanje takih pisem tudi kaznivo, recimo v ZDA). Verižna pisma zlahka prepoznate po prošnji, da pošljite kopijo na čim več naslovov. ■ V povprečju si stroške prenosa elektronske pošte enakomerno delita pošiljatelj in naslovnik. Razmislite, ali boste mogoče s pošiljanjem ogromnih datotek povzročili nepričakovan strošek sebi ali drugemu. Ne pošiljajte oglasov in obvestil vsem uporabnikom kar povprek (t. i. "spam mail" oz. "junk mail"). ■ Ne pošiljajte pisemskih bomb! Na internetu pomeni ta izraz nekaj drugega kot pri običajni pošti - gre za avtomatsko pošiljanje velike količine podatkov z namenom zapolnitve naslovnikovega poštnega predala. ■ Lažno predstavljanje ni dovoljeno. Če ne želite razkriti svojega polnega imena, imate vsekakor to pravico. Ne smete pa se predstavljati v imenu konkretne druge osebe z namenom zavajanja. Pravila pri naslavljanju pisem ■ Pazite na to, ali pošto pošiljate posamezniku ali pa gre za poštni (distribucijski) seznam, ki ga bere več ljudi. Čeprav včasih to ni razvidno iz samega naslova, se prej pozanimajte, kdo je naslovnik. ■ Bodite pozorni na polje “Cc:" (angl. "Carbon Copy") - komu vse pošiljate kopijo sporočila. ■ Kadar imate vprašanja o določenih storitvah, prej preverite, da sporočilo res pošiljate na pravi naslov. Včasih boste morali na odgovor čakati dalj časa, odvisno pač od trenutnega "prometa" na naslovu, kamor ste vprašanje poslali. ■ "Pri pošiljanju bodite zadržani, pri sprejemanju pa odprti,” je zelo koristno pravilo - raje počakajte, preden v jezi pošljete žaljivo sporočilo (angl. “flame"), in ne čudite se, ko takšno sporočilo dobite sami. Vljudnost in strpnost ■ Imejte v mislih, da včasih pošta potuje na drugi konec sveta - če naslednji dan ne dobite odgovora, je prav mogoče, da tisti na drugi strani še spi, ali pa je tam že konec tedna. ■ Naslovnik vašega sporočila je skoraj vedno človek, ki pa ima lahko povsem drugačen smisel za humor, živi v povsem drugačnem kulturnem okolju ipd. Pozorni bodite na zapisovanje datumov in drugih merskih enot. Pazljivi bodite pri sarkazmih. ■ Ne pišite vsega z velikimi črkami. ČE PIŠETE SAMO Z VELIKIMI ČRKAMI, IZGLEDA, KOT DA VPIJETE. ■ Uporabljajte simbole pri poudarkih: mišljen je *tak* način. ■ Če niste prepričani, da bo znal naslovnik enostavno prebrati sporočilo, ki vsebuje dodatne oblikovne oznake (recimo HTML), pošljite raje neoblikovano sporočilo (angl. "plain text" ali ASCII). ■ Če pošiljate priloge oz. priponke (angl. "attachments"), se prej pozanimajte, ali jih naslovnik zna pravilno uporabiti oziroma predvsem kakšen operacijski sistem uporablja (Microsoft Windows, MacOS, UNIX ...) in kateri program za branje pošte ima. ■ Ne pišite vrstic, ki so daljše kot 65 ali 70 znakov. Nekateri programi jih sami razlomijo namesto vas okoli 70. stolpca, zato si oglejte ustrezne nastavitve vašega programa. Lahko se namreč zgodi, da bo vaše pismo imelo nepregledno razlomljene vrstice. ■ Vsako pismo naj vsebuje primerno glavo "Subject:" (ali “Zadeva:"), ki odraža vsebino sporočila. ■ Če mislite, da bo vsebina vašega sporočila čustveno obarvana (recimo z jezo), počakajte morda kakšen dan, preden ga res pošljete. ■ Bodite pozorni pri okrajšavah in “lokalnih štosih". Naslovnik jih mogoče ne pozna, mogoče pa tudi ne bo razumel kakšnega posebnega izraza. Čisto mogoče je, da vas zaradi uporabe kakšnih “kewl dOOd" izjav ne bo jemal resno. Še enkrat: imejte v mislih dejstvo, da je internet zelo raznolik. Če vi uporabljate določen program za pošiljanje pošte, ki omogoča razna kodiranja, označbe teksta ipd., prej pomislite na to, da lahko naslovnik uporablja popolnoma drug program na nekem čisto drugačnem operacijskem sistemu, ki se drži drugačnih metod. Splet (WWW) V zadnjih letih smo bili priča hitremu razvoju predvsem pri ‘svetovnem spletu" (WWW, VVorld Wide Web). Iznajdbi spleta lahko pripišemo tako hitro popularizacijo interneta po celem svetu. ■ Bodite pozorni, kadar preko WWW izpolnjujete obrazce s svojimi osebnimi podatki. Skupaj z uporabo piškotkov (angl. "cookies") vam bodo pri brskanju sledila oglaševalska podjetja. ■ Če vam nekdo na spletu ponuja informacije, za ogled katerih potrebujete njihov poseben program, najprej pomislite, ali boste temu programu lahko zaupali. Ima morda viruse? Je morda "trojanski konj"? Nekateri programi lahko vsebujejo skrivne komponente, ki kršijo vašo zasebnost. Vir: www.arnes.si Zaradi upoštevanja pravil o uporabi interneta in elektronske pošte v podjetju se je poslovodstvo odločilo, da skupaj z odvetniško družbo pripravi Pravilnik o uporabi računalniške opreme, interneta ter elektronske pošte v podjetju Metal Ravne, d. o. o. Ta pravilnik bomo v prihodnje proti podpisu vročili vsem uporabnikom interneta in elektronske pošte v podjetju. Milena Gartner - Delopst, univ. dipl. psih., spec. psih. svet. SPOŠTOVANE JUBILANTKE, DRAGI JUBILANTI IZ LETA 2006, PONOVNO LEPO POZDRAVLJENI! 26. 1. 2007 smo se, kot že večkrat do sedaj, srečali jubilanti iz Metala Ravne iz leta 2006 v gostišču Korošica v Otiškem Vrhu in se poveselili skupaj z našimi vodji, direktorji. Rdeč nagelj - roža zaupanja in zvestobe je krasila prsi jubilantov. Zaupanje pa je tista vrednota, ki velikokrat odločilno vpliva na medsebojne odnose in s tem tudi lahko na izpeljavo posla. Popoldne nam je popestril še ženski pevski zbor Karantanija pod vodstvom Suzane Makič. Zabaval nas je hišni duo Elvis Breznik in Alenka Šart, za jedačo in pijačo pa so poskrbeli iz restavracije Korošica pod vodstvom Zofije Kanovnik. Vsem udeležencem, ki ste “skrbeli" za nas, se še enkrat zahvaljujem. Glavni direktor mag. Darko Mikec, ki je tudi praznoval jubilej - 20 let delovne dobe, nam je spregovoril nekaj vzpodbudnih besed in razdelil jubilantom za 30 let delovne dobe jubilejne plakete. 10 let delovne dobe so dopolnili naslednji jubilanti: 1. DAVID BOŽIČ-TERMOREGULACIJE 2. ALOJZ BUHVALD - CENTRALNO PLANIRANJE PROIZVODNJE 3. GORAZDGREGELJ -TEŽKA KOVAČNICA 4. ANDREJA HUDRAP - TEHNOLOŠKI ODDELEK 5. ANDREJ JERIČ - PROIZVODNJA JEKLARNE 6. TOMAŽ KOGELNIK - RAVNANJE IN ADJUSTAŽA PROFILOV 7. ALOJZ KRIVEC-ČISTILNICA GREDIC 8. ALAIN LIPUŠ-TRŽENJE 9. JANEZPETREJ -TEŽKAKOVAČNICA 10. RAHELA RODOŠEK STRAHOVNIK - PROJEKTI IN SISTEMI VODENJA 11. BOJAN RUTNIK - SREDNJA IN LAHKA PROGA 12. GORAZD SKRIVALNIK - STROJNO VZDRŽEVANJE VALJARNE 13. ALEŠŠUMAH - PROIZVODNJA JEKLARNE Jubilej ob 20-letnici delovne dobe so praznovali: 1. DRAGAN BAJO-AVTOMATSKA KOVAČNICA 2. RADO BERDNIK-SREDNJA IN LAHKA PROGA 3. JANEZ BORKO - SREDNJA IN LAHKA PROGA 4. DARKO CEPEC - SREDNJA IN LAHKA PROGA 5. DANILO ČEGOVNIK-TEŽKA KOVAČNICA 6. SLAVKA ČESNIK - MEHANSKA OBDELAVA SVETLIH PROFILOV 7. IRENA DLOPST - MEHANSKA OBDELAVA SVETLIH PROFILOV 8. NATAŠA FAJMUT - MEHANSKA OBDELAVA SVETLIH PROFILOV 9. JOŽE FERK - PROIZVODNJA JEKLARNE 10. MARKO GOLOB - VALJANJE PROFILOV IN TOPLOTNA OBDELAVA 11. JANKO GOSTENČNIK-TEŽKA KOVAČNICA 12. EDO GOŠNAK - OPERATIVNO PLANIRANJE PROIZVODNJE 13. DARINKA GRADIŠNIK - KRALJ - RAČUNOVODSTVO 14. KAMILOGROBELNIK-KEMIJA 15. ALOJZ GUTOVNIK-PONUDBENI ODDELEK 16. GORAN HABER-TEŽKA KOVAČNICA 17. SIMONA IGLAR - LENASSI - PONUDBENI ODDELEK 18. VLADO KALAJŽIČ-ŠPEDICIJA 19. POLONCA KLANČNIK - MEHANSKA OBDELAVA SVETLIH PROFILOV 20. ALOJZ KOROŠAK - TOPLOTNA OBDELAVA 21. JOŽE KOTNIK - SKLADIŠČE SUROVIN 22. DUŠAN KRAMER - VALJANJE PROFILOV IN TOPLOTNA OBDELAVA 23. ROBERT KREN - ELEKTROVZDRŽEVANJE VALJARNE 24. JURIJ KRENKER-TEŽKA PROGA 25. MILENA KUHAR - RAVNANJE IN ADJUSTAŽA PROFILOV 26. IVAN LIPAVC-TEŽKA KOVAČNICA 27. IGOR MAKIČ - VALJANJE PROFILOV IN TOPLOTNA OBDELAVA 28. MILAN MEŠNJAK- TOPLOTNA OBDELAVA 29. SILVESTER MEŽA-TEŽKA PROGA 30. DARKO MIKEC-POSLOVODSTVO 31. BOJAN MLAKAR - TEHNOLOŠKI ODDELEK 32. FRANC MRAK-TEŽKA KOVAČNICA 33. DARKO NAGLIČ-ČISTILNICA GREDIC 34. METKA NAVERŠNIK-SKLADIŠČE POMOŽNEGA MATERIALA 35. BRANKA NOVAK-RAČUNOVODSTVO 36. MARTA NOVAK-ŠPEDICIJA 37. DARJA OBLAK - METALURŠKE RAZISKAVE IN RAZVOJ 38. MAGDA PARADIŽ-ADJUSTAŽA 39. ANTON PETREJ - RAVNANJE IN ADJUSTAŽA PROFILOV 40. DUŠAN PLEMEN - KONTROLA VALJANEGA PROGRAMA 41. ROZALIJA PONGRAC - CENTRALNO PLANIRANJE PROIZVODNJE 42. JOŽE REPNIK - SREDNJA IN LAHKA PROGA 43. FRANC ROŽIČ-ELEKTROVZDRŽEVANJE VALJARNE 44. MARTIN SABERČNIK - AVTOMATSKA KOVAČNICA 45. SILVA SIRK-VALJARSKI PROGRAM 46. MARKO ŠPEGEL-ADJUSTAŽA 47. JANKO TOMAŽ-METALURŠKI LABORATORIJ 48. VINKO VALENTI-TEŽKA PROGA 49. HERMAN VOLKER - MEHANSKA OBDELAVA SVETLIH PROFILOV 50. ZDENKO VRHOVNIK -TEŽKA KOVAČNICA 51. IVAN VUŠNIK-MEHANSKA OBDELAVA 52. ROMAN ZAGERNIK-TERMOREGULACIJE 53. JANKO ŽNIDAR - MEHANSKA OBDELAVA 11 I METAL I Jubilanti s 30 leti delovne dobe, ki so prejeli jubilejno plaketo in fotografijo za spomin, so: 1. MATO BANDALO - ADJUSTAŽA 2. RATKO CVIJETINOVIČ - RAVNANJE IN ADJUSTAŽA PROFILOV 3. MARJAN ČEBUL-EPŽ 4. FRANC DULER-PONUDBENI ODDELEK 5. MILAN FAJMUT-TEŽKA KOVAČNICA 6. SREČKO FELKAR- MAZANJE 7. IVAN GNAMUŠ-TERMOREGULACIJE 8. MIROSLAV GORENŠEK -TERMOREGULACIJE 9. ADOLF HANUŠ-INFORMATIKA 10. FRANC HERMAN - VALJANJE PROFILOV IN TOPLOTNA OBDELAVA 11. RUDOLF JELEN-TEŽKA KOVAČNICA 12. MILAN JOVIČ-ČISTILNICA GREDIC 13. JANEZ KLANČNIK-SISTEM PLAČ 14. IVAN KOS-TEHNOLOŠKI ODDELEK 15. SILVO KOŠELJNIK-STROJNO VZDRŽEVANJE 16. ANTONIJA KRAJNC - SKLADIŠČE SUROVIN 17. FERDO KRALJ-SERVISTRŽENJA 18. LEOPOLD KRAUBERGER - TOPLOTNA OBDELAVA 19. RADO KREUZER-EPŽ 20. FRANC KRIVEC-TEŽKA KOVAČNICA 21. MARJAN LUPŠA-PRIPRAVAVLOŽKA 22. MIROSLAV MARIN-PRIPRAVA VLOŽKA 23. ZDRAVKO MLAKAR-KOVAŠKI PROGRAM 24. MILENA MODRIJAN - OBRAČUN PROIZVODNJE 25. IVAN PARADIŽ-STROJNO VZDRŽEVANJE KOVAČNICE 26. DUŠAN POSEDI - CENTRALNO PLANIRANJE PROIZVODNJE 27. LEOPOLD RANC-INFORMATIKA 28. ANTON SKARLOVNIK- TEŽKA KOVAČNICA 29. SONJA SREBOTNIK-METALURŠKI LABORATORIJ 30. DRAGO STRMČNIK-KONTROLA KOVANEGA PROGRAMA 31. RAJKO ŠERKEZI-TERMOREGULACIJE 32. FRANC ŠULER - PROIZVODNJA JEKLARNE 33. ANDREJ ŠUMAH - ADJUSTAŽA 34. STEVO TKALČIČ - TOPLOTNA OBDELAVA 35. MARJANA TOPALOVIČ-SISTEM PU\Č 36. JOŽE URŠNIK- SREDNJA IN LAHKA PROGA 37. ROMANA URŠNIK - RAVNANJE IN ADJUSTAŽA PROFILOV 38. SLAVKO VRENČUR - MEHANSKA OBDELAVA SVETLIH PROFILOV 39. BOGOLJUB VUKOVIČ-TEŽKA PROGA 40. BETKA VUZEM- FINANCE 41. ADRIJANZALESNIK-METALURŠKI LABORATORIJ 42. DRAGO ZORMAN - KONTROLA KOVANEGA PROGRAMA 43. JOŽEF ŽELODEC - TOPLOTNA OBDELAVA Z več kot 40 leti delovne dobe je bil jubilant DRAGO MESNER iz Proizvodnje svetlih profilov, ki mu je namenjena jubilejna ura. Takšna srečanja so torej priložnost, ko lahko tako, kot je rekel Karel Destovnik - Kajuh v svoji pesmi "Zakaj ne nosite src v dlaneh ljudje?'1, odpremo svoja srca in se s tem vsaj malo spoznamo, in ko se prihodnjič srečamo, se srečamo z nasmehom in iskricami v očeh. Vsem jubilantom še enkrat iskreno čestitamo! a Glavni direktor, 20-ietni delovni jubilant foto: Andreja Čibron - Kodrin a Glavni direktor je pripel rožo zaupanja vsem ženskam, ki so praznovale. ▲ Dobrodošlica s kruhom In soljo a Špedicija A Valjarji A Jubilanti z 10 leti delovne dobe foto: Andreja Čibron - Kodrin foto: Andreja Čibron - Kodrin foto: Andreja Čibron - Kodrin A Jubilanti z 20 leti delovne dobe ▲ Adrijan Zalesnik, Branka Novak in Alojz Buhvald (z leve proti desni) so zelo popestrili program. ▲ Zdravica za vse jubilante A Centralna priprava dela a Valjarji z namestnikom glavnega direktorja in s kadrovico foto. Andreja Čibron - Kodrin foto: Andreja Cibron - Kodrin foto: Andreja Čibron - Kodrin A Branka Novak (20-letna delovna jubilantka) je zaključila z besedami: »Slabo pozabimo, dobro zapijmo in se do jutra veselimo.« A Jeklovlek a Vzdrževalci A Alojz Buhvald (10-letni delovni jubilant) je prijetno obudil spomin na začetke svoje delovne poti. A Adrijan Zalesnik (30-letnl delovni jubilant): »Z dobrim, ljudskim odnosom bi se mlajši menedžerji lahko veliko naučili od nas starejših.« foto Andreja čibron - Kodrin foto: Andreja čibron - Kodrm foto: Andreja čibror - Kodnn A Jubilanti s 30 leti delovne dobe A Nekaj »jeklarskih«, nekaj jubilantov iz Centralne priprave dela i o •b A Ekonomika A Kakovost a "Kovaški" objem foto: Andreja Čibron - Kodrin foto: Andreja Cibron - Kodrin foto: Andreja Čibron - a Oddelek Plače A Valjarji A Špedicija A Jeklarji a Informatiki A Sošolci foto Andreja Čibron - Kodrin f0t0; Andreja Čibron - Kodrin foto: Andreja Čibron - Kodrin | METAL| Alenka Kotnik OSNOVNA METALURŠKA ZNANJA IZOBRAŽEVALNI PROGRAM INTERNE ŠOLE METALA RAVNE Leta 2000 je zaključila šolanje zadnja generacija metalurgov v programu poklicnega izobraževanja na takrat Srednji strojno-kovinarski šoli Ravne. Vsi so bili Metalovi štipendisti in so se zaposlili v naših proizvodnih obratih. Ker za vpis v ta šolski program v času prestrukturiranja metalurške industrije mladi niso izkazovali interesa in je hkrati prišlo do prenavljanja poklicnega izobraževanja v Sloveniji, je iz šolskega poklicnega izobraževanja do nadaljnjega izpadel program srednjega in poklicnega metalurškega izobraževanja. V Metalu Ravne smo pomanjkanje kadrov s poklicno metalurško izobrazbo začeli reševati z zaposlovanjem drugih poklicnih profilov. Ti delavci se od sodelavcev sicer priučijo dela, vendar jim za kompetentno, kakovostno, inovativno in ekonomično delo manjka širše osnovno teoretično razumevanje metalurških procesov in značilnosti materialov, s katerimi delajo. Manjka jim razumevanje tehnoloških predpisov in postopkov ter posebnih zahtev dela. Vrzel v znanju teh kadrov bomo v Metalu Ravne zapolnjevali z vključevanjem zaposlenih v interni izobraževalni program Osnovna metalurška znanja, ki smo ga pripravili z Metalovimi strokovnjaki za metalurgijo. Ko je program potrdilo poslovodstvo podjetja, smo ga januarja začeli izvajati v praksi. Vključili smo vse novozaposlene po letu 2000 brez ustrezne smeri poklicne metalurške izobrazbe do IV. stopnje zahtevnosti iz proizvodnih obratov jeklarna, valjarna in kovačnica. Po opravljeni analizi po koncu pilotske izvedbe bo program dopolnjen ali potrjen in ga bomo za vse novozaposlene na poklicnem nivoju v Metalu Ravne izvajali permanentno kot interno šolo Metala Ravne in bo obvezen program začetnega usposabljanja zaposlenih pred zaposlitvijo za nedoločen čas. Vsebinsko je program razdeljen na dva dela. Prvi - temeljni del je namenjen vsem udeležencem programa. V njem usvojijo osnovne pojme metalurgije in materialov, osnove plastičnega preoblikovanja kovin in zlitin, ogrevanja in toplotne obdelave ter preiskave materialov. Drugi - posebni del pa razdeli udeležence po posameznih tehnoloških procesih, kjer so zaposleni. Obdelajo tehnologije pridobivanja jekla, valjanja gredic in profilov ter kovanja. Avtorji in izvajalci vsebin programa so za udeležence pripravili pisno gradivo. Koristilo jim bo, ne le za preverjanje usvojenega znanja po zaključenem tematskem sklopu, temveč tudi za iskanje odgovorov na kasnejša vprašanja, ki se zavzetim delavcem v zvezi z delom nenehno zastavljajo. NSKE ZEIE I | Jože Skitek, Valjarski program: "Prav je, da so za nas, ki nimamo ustreznih poklicev, jaz sem npr. kuhar, pripravili tovrstno usposabljanje, da bomo metalurgijo spoznali bolj podrobno. Program usposabljanja je v redu: predavanja so dobra, tudi gradivo, saj je mogoče iz skript ob predavanjih še veliko izvedeti. Čaka nas še spoznavanje področij, na katerih smo zaposleni. Delam Anketa Andreja Čibron - Kodrin, Fužinar Ravne, d. o. o. ZADOVOLJNI Z USPOSABLJANJEM Silvester Javornik, Kovaški program: "Z usposabljanjem sem zadovoljen, saj je takšno, kot sem pričakoval. Ker sem iz druge stroke, po poklicu sem strojni tehnik in delam v Težki kovačnici, je to zame bolj kot ne novo znanje. Tudi gradivo je ustrezno. Razmišljal sem že tudi, da bi šolanje nadaljeval, če bodo možnosti; prej jih namreč nisem imel." Ko se je program usposabljanja Osnovna metalurška znanja prevesil v drugo polovico, sem obiskala eno od skupin ter nekaj udeležencev povprašala, kakšni so njihovi vtisi. v valjarni, od leta 1999. Na začetku sem moral spoznati materiale in tehnologije, potem pa sem se navadil delovnega mesta in delo postane rutina. V valjarni mi je všeč in smo tudi dober kolektiv, le plače bi lahko zaradi neugodnih delovnih razmer bile višje." Sašo Lukman, Jeklarski program: "Vse je v redu, želim si le, da bi lahko dobili dopust za več kot le deset ur, ko se usposabljamo v prostem času." MitjaTrstenjak, Kovaški program: "To, kar smo doslej izvedeli na predavanjih, je bilo v redu in na vsebino nimam pripomb. Želim pa si več praktičnih prikazov. V Metalu Ravne sem zaposlen leto dni. Ker sem po izobrazbi strojni tehnik, je bila ob uvajanju dobrodošla podpora sodelavcev, ki so me seznanili z delom in mi tudi pomagali." Danijel Poberžnik, Kovaški program: "Sem strojni tehnik in delam že leto in pol. Mislim, da mi bo pridobljeno znanje koristilo: vsebina je ustrezna, lahko bi bila še bolj obsežna. Usposabljanje ni naporno, neugodno je le po nočni izmeni. Moja edina pripomba je, da bi morali urnike bolj uskladiti." v Eleonora Gladež, univ. dipl. psih. KADROVSKA GIBANJA V LETU 2007 V letu 2006 je bilo v podjetju povprečno 975 zaposlenih. Potrebe v proizvodnji so zahtevale dodatne zaposlitve. Tako smo v prvih dveh mesecih leta 2007 povečali število zaposlenih na 987. Z 42 delavci smo sklenili pogodbe o zaposlitvi, večina njih je bila že zaposlena v Metalu Ravne za določen čas, in smo jim delovno razmerje le podaljšali. S 17 delavci, ki so bili zaposleni za določen čas, smo delovno razmerje sklenili za nedoločen čas. Na novo se je v Metalu Ravne zaposlilo 19 sodelavcev. 30 delavcem je poteklo delovno razmerje, štirje od teh so se starostno upokojili, en delavec pa se je invalidsko upokojil. V letošnjem letu pričakujemo okoli 40 starostnih upokojitev, tako da trenutno povečanje števila zaposlenih ne presega predvidenih letnih potreb. Skupaj je v podjetju 64 zaposlenih za določen čas, večina njih bo lahko sklenila pogodbe za nedoločen čas, če bodo pričakovanja obojestransko, tako posameznika kot podjetja, izpolnjena. Število zaposlenih Število prihodov/odhodov 300 250 200 150 - 100 50 - 81 85 o Jeklarski1 Valjarski 1 Kovaški 1 Vzdrže- 1 CPP^H komerciala Skupne program program program vanje službe Legenda: ■ Načrtovano število Stanje 29. 2. Sklenili delovno razmerje Prekinili delovno razmerje Starost Povprečna starost sodelavcev v podjetju je 43,3 leta in se z novimi zaposlitvami ter vse več starostnimi upokojitvami počasi znižuje. o% do 20 let 20-30 30-40 40-50 50 in več Spol V podjetju je zaposlenih 15 % žensk. Z leti se delež žensk znižuje. Pred 10 leti jih je bilo zaposlenih 20 %. Glede na naravo dela je to tudi pričakovano, saj je večina del v proizvodnji bolj primerna za moške sodelavce. 85% ■ moški ženske Izobrazba Izobrazba zaposlenih se počasi, a vztrajno izboljšuje, povprečna izobrazbena stopnja znaša 3,9. 1% 0,3 % 7% 5% 19% 20% 27% ■ 10-20- ■ 30 40- ■ 50- ■ 60- ■ 70-71- ■ 72- ■ 80- nedokončanašola tečaj poklicna izobrazba (2-letna) poklicna izobrazba (3-letna) srednja izobrazba višja izobrazba visoka izobrazba univerzitetna izobrazba specializacija, magisterij doktorat Povprečna starost zaposlenih Starost v letih 43,5 43,3 42,5 42,3 41,8 41,7 41,5 40,8- Leto 2006 2007 2005 2003 2004 2002 2001 Bolniški stalež Bolniški stalež v % februar Povp. 2007 januar Meseci Legenda: ---------------------- Kovaški program Valjarski program Skupne službe Proizvodnja svetlih ------------------ Jeklarski program profilov V podjetju zaposlujemo 106 invalidov, 42 več, kot nam jih predpisujejo kvote po zakonu. Vendar pa so to delavci, ki so postali invalidi v našem podjetju, zato se trudimo, da jim delo prilagodimo tako, da ga lahko opravljajo. Bolniške odsotnosti Povprečna bolniška odsotnost je v letu 2006 bila 5,85 %, to pomeni, da je bilo 5,85 % vseh obračunanih delovnih ur porabljenih za okrevanje zaradi bolezni zaposlenih. To je delež, ki je pod povprečjem primerljive dejavnosti v Sloveniji. Letos se je ta odstotek povzpel povprečno na 7,1, februarja pa celo na 8,45, kar je posledica epidemije prehladnih obolenj. V nadaljevanju leta se bodo bolniške odsotnosti znižale. Ekologija Rahela Rodošek Strahovnik, univ. dipl. inž. metal, in mater OKOLJSKE AKTIVNOSTI V LETU Vsako leto si pri ravnanju z okoljem postavimo cilje, ki so pomembni pri usklajevanju s slovensko in z evropsko okoljsko politiko ter zakonodajo. V tabeli je viden rezultat našega skupnega dela v letu 2006. Bili smo dokaj uspešni, čeprav še vedno pri določenih nalogah cilj ni bil dosežen. CILJI IZVEDENO Zmanjšanje porabe barv na osnovi topil v Valjarni profilov za 40 % glede na leto 2005. Poraba barv na osnovi topil se je zmanjšala za 53 %. Cilj je bil dosežen. Zmanjšanje porabe pralnega špirita za 10 % glede na leto 2005. Poraba pralnega špirita je ostala enaka kot v letu 2005. Cilj ni bil dosežen. Zmanjšanje komunalnih odpadkov za 10 % glede na leto 2005. Količino komunalnih odpadkov smo zmanjšali za 25 %. Cilj je bil dosežen. Obnova komunalne infrastrukture na ZGO ŽR (postavitev čistilne naprave). Začasna čistilna naprava je postavljena. Cilj je bil dosežen. Zmanjšanje emisij snovi v zrak iz razpršenih virov za 15 % glede na leto 2005. Emisije snovi v zrak smo zmanjšali za 16 %. Cilj je bil dosežen. Zmanjšanje hrupa posameznih virov za 5 % glede na leto 2005. Z obnovami posameznih agregatov (peči, ravnalni stroji) smo zmanjšali hrup. Cilj ni bil dosežen v celoti. Izdelava dokumentacije za pridobitev uporabnega dovoljenja za odlagališče inertnih odpadkov. Dokumentacija je bila izdelana in vloga za izdajo soglasja poslana na MOP, ARSO. Cilj je bil dosežen. Zmanjšanje specifične porabe energentov in vode po načrtu energentov. S prenovo peči v Valjarni profilov in v Kovačnici smo zmanjšali specifično porabo energentov za 7 %. Cilj je bil dosežen. Uvajanje okolju sprejemljivejših tehnik v skladu s konceptom BAT po načrtu investicij in notranjih projektov. V PSP smo nabavili napo in filter za odvajanje oljne megle na brusilnem stroju Lidkoeping 5AI. Z najemom čistilnih krp MEVVA za večkratno uporabo smo se v določenih obratih popolnoma znebili nevarnega odpadka. Uredili smo ekološki otok za ločeno zbiranje odpadne embalaže. Na rezalnem stroju IBS 850 v adjustaži je bila vgrajena nova odpraševalna naprava, s katero zagotavljamo učinkovitejše odpraševanje. Izvedena je bila rekonstrukcija odpraševanja na IBS TS8110 na srednji progi. Z novim ravnalnim strojem S60, ki je nadomestil ravnalni stroj D5, smo dodatno zmanjšali emisije prahu v okolje in hrup. Z uvedbo lakirne linije z lakiranjem profilov z barvami na vodni osnovi smo zmanjšali porabo topil. Da bi zmanjšali hrup, so bile na ravnalnem stroju D1 in peči Konti 4 zmontirane verižne jasli za mehko odlaganje materiala. ▼ Čistilne krpe ■■m u ni-, i.j i n i im — ^ ' : ’ i i : im T Ekološki otok za ločeno zbiranje odpadne embalaže \ 2006 foto: Jože Apat 20 Poslovanje Oddelek Kontroling POSLOVANJE V LETU 2006 Proizvodnja Skupna proizvodnja je znašala 234.830 ton, kar je manj kot leta 2005, pa tudi manj, kot je predvidel gospodarski načrt. Vzrok za to je v glavnem nižji obseg naročil za valjani program, delno pa tudi okvara kovaškega stroja. (Tabela 1 in Graf 1) Prodaja Prodaja je bila za skoraj 3 % nižja od dosežene v enakem lanskem obdobju ter za 7,5 % večja od načrtovane. (Tabela 2 in Graf 2) Rezultat poslovanja Po izjemno uspešnem poslovnem letu 2005 so se razmere na prodajnem in nabavnem tržišču umirile. V Metalu Ravne smo poslovno leto 2006 zaključili s čistim dobičkom 2,1 milijarde SIT (8,6 mio. EUR), kar je drugi najboljši rezultat doslej in nujen pogoj za izvedbo načrtovanih strateških naložb. Donosnost prodaje znaša 6,1 %, dodana vrednost na zaposlenega, ki je eden pomembnejših kazalnikov uspešnosti podjetja, pa 38.562 EUR, kar je nad načrtovano vrednostjo za to leto. Tabela 1 Tone Dejansko 2005 Načrt 2006 Dejansko 2006 Indeks 3 :1 Indeks 3:2 Ingoti 107.263 106.000 107.966 100,7 101,9 EPŽ 2.912 4.000 3.751 128,8 93,8 Valjane gredice 51.885 48.000 46.704 90,0 97,3 Valjani profili 38.829 38.920 35.446 91,3 91,1 Kovano 32.194 34.650 34.987 108,7 101,0 Svetli profili 6.771 6250 5.976 88,3 95,6 Skupaj 239.854 237.820 234.830 97,9 98,7 Proizvodnja odlitega jekla je bila nekoliko večja od načrtovane in dosežene v letu 2005. Dinamika po mesecih je prikazana v naslednjem grafu. Tone 11.000 10.000 9.000 8.000 7.000 6.000 5.000 4.000 3.000 2.000 Meseci I. IV. V. VI. VII. VIII. IX. X. XI XII. Povp. Tabela 2 Dejansko 2005 Načrt 2006 Dejansko 2006 Indeks 3 :1 Indeks 3:2 Vrednost prodaje - v mio EUR 144,2 130,5 140,3 97,3 107,5 Prodaja izdelkov - v tonah 73.350 75.365 74.540 101,6 98,9 Povprečna prodajna cena - v EUR/t 1.914 1.685 1.818 95,0 107,9 V grafu je prikazana vrednost prodaje po mesecih, in sicer v 000 EUR: 000 EUR 13.500 12.500 11.500 10.500 9.500 8.500 7.500 6.500 --------- Meseci I. IV. V. VI. VII. VIII. IX. X XI. XII. Povp. Legenda: ♦ Dejansko 2005 ■ Plan 2006 A Dejansko 2006 Andreja Čibron - Kodrin, Fužinar Ravne, d. o. o. NAGRADE IN PLAKETE ZA NAJBOLJŠE SKUPINE V LETU 2006 Najboljše delovne skupine v lanskem letu so bile Kemija, Proizvodnja svetlih profilov (PSP) in Delavnica valjev. Konec januarja oziroma v začetku februarja jih je obiskal namestnik glavnega direktorja Andrej Gradišnik in jim čestital za dobro uvrstitev ter jim izročil plakete. Nagrade so skupine namenile za druženje in izlet. KAKŠNE SO ODLIKE NAJBOLJŠIH SKUPIN? (Iz utemeljitev za podelitev nagrad) KEMIJA (1. mesto) EGO Kemija je konstantno najboljša v skupini Podporne dejavnosti. Ponaša se z dolgoletno tradicijo vzdrževanja reda in čistoče. Tudi zmanjšanje števila zaposlenih ni vplivalo na kakovost odnosa do delovnega okolja. Skupina skrbi za dodatno popestritev delovnega okolja (akvarij, muzejska zbirka naprav, rože ...). Informiranost skupine je inovativna, pohvala velja tudi vodji EGO, ki popolnoma samostojno in kakovostno skrbi za tablo. Skupina se redno sestaja, vodijo se tudi zapisniki sestankov. Skupina izvaja ukrepe v primeru odstopanja od ciljev, v večini pa so bili le-ti skozi vse leto doseženi. ▲ Muzejska zbirka naprav v Kemiji A Prijeten kotiček ob vhodu v Kemijo ▲ EGO Kemija - najboljša med delovnimi skupinami v lanskem letu a Zlato plaketo je Olgi Aplinc. vodji Kemije, izročil Andrej Gradišnik. PSP (2. mesto) V tej skupini je v zadnjih desetih letih opazen velik napredek pri redu in čistoči, saj je bil to nekoč eden od najbolj umazanih obratov, predvsem zaradi olja. Ta EGO je lahko zgled za vse druge oddelke, predvsem mehanskopredelovalne. Zdaj se pozna že tradicionalen odnos do okolja, ki so ga zaposleni v zadnjem letu izpilili ("glancanje" strojev, čiščenje oken, beljenje sten, redno vzdrževanje transportnih poti...). Oddelek je sprejemljiv za nove ideje. Informiranost (tabla EGO) je dobra, vodja samostojno skrbi za njo s podporo oddelka Projektno vodenje. Skupina se sestaja, zapisnike. v prihodnje bo treba poskrbeti še za a Vodja enote za gospodarjenje v PSP-ju je Anton Žvikart. Ukrepi v primeru odstopanja od ciljev se izvajajo, spet pa ni zapisa in prikaza tega procesa; to pa je dobra priložnost, da postane skupina še boljša. a EGO PSP - zgled za mehanskopredelovalne oddelke ▼ EGO-tabla v PSP-ju lili A J H.timtltl-, t m nffip UUi iiiiiiiimr 'tlStihitfifil Ji • »I b ili..„u, mi A Stroji in njihova okolica so čisti in urejeni. H . nppp*fr^ » 1^* r HUtmr. a Če je red, je tudi delo lažje, v Demonstracija učinkovitega čiščenja nesnage foto: Andreja čibron - Kodrin foto: Andreja čibron - Kodrin foto: Andreja Čibron - Kodrin foto: Andreja čibron - Kodrin DELAVNICA VALJEV (3. mesto) Skupina je zgleden primer pozitivnega vpliva zaradi resnega pristopa k projektu. Medtem ko je bila v začetku ocenjevanja med slabše uvrščenimi skupinami, je nato sledil miselni preskok, in v zadnjih ▲ Zaposleni v Delavnici valjev so dobili plaketo za 3. mesto - na fotografiji Igor Makič in Andrej Gradišnik. A EGO Delavnica valjev - v zadnjih letih med boljšimi skupinami, lani skok na 3. mesto ▲ Tisti, ki je bil v delavnici pred leti, je zdaj skoraj ne bi prepoznal. ocenjevalnih obdobjih je med boljšimi. Zaposleni v Delavnici valjev so premagali vrsto drugih oddelkov in se zavihteli na tretje mesto. Premagali so tudi pomembno oviro, ko je laže urediti, kot urejenost vzdrževati. Čuti se pozitiven odnos tako vodje EGO-ja kot celotne skupine. Tudi tabla EGO-ja je zgledna, s podporo Projektnega vodenja lično urejena. Skupina se sestaja, vodja EGO-ja redno sestavlja zapise sestankov. Opazno je ukrepanje v primeru odstopanja od ciljev, s ciljnim vodenjem in z nadaljevanjem projekta bodo v tej skupini še uspešnejši in učinkovitejši. A Barve, ki so jih izbrali in nanesli zaposleni, naredijo prostor prijaznejši in izboljšajo počutje. foto: Andreja čibron - Kodrin foto: Andreja čibron - Kodrin Mag- Silva Sirk OGLED RUDNIKA SVINCA IN CINKA V MEŽICI Na kulturni praznik, 8. februarja, smo se zaposleni v Proizvodnji svetlih profilov za nagrado, ki smo jo prejeli v okviru ocenjevanja enot za gospodarjenje, odpravili na ogled rudnika svinca in cinka v Mežico. Čeprav živimo blizu te turistične točke, jih večina rudnika od znotraj do sedaj še ni videla, zato je bila tudi udeležba precej visoka. Druženja se je namreč udeležilo kar 34 sodelavcev in če ne bi bila na pohodu viroza, bi jih bilo še nekaj več. Ker v rudniku rudarjev že nekaj časa ni več, smo po tihem verjeli, da bomo mogoče v njem pa le videli jamskega škrata 'perkmandlca1, a smo ga nekje na koncu enega izmed neštetih rovov in lukenj le slišali, kar pa je dalo ogledu še nekoliko pravljični pridih. Vsi, ki smo si rudnik ogledali, pa smo bili enotnega mnenja, da si bomo še naprej prizadevali za boljše in bolj urejeno okolje 'nad zemljo', kot pa da bi morali kadarkoli delati 'pod' njo. Po ogledu rudnika in muzeja smo druženje nadaljevali na turistični kmetiji Kajžar, kjer A Vzpon na višji horizont smo tudi izrabili priložnost in se v našem in v Metalovem imenu poslovili od dolgoletnega sodelavca Draga Mesnerja, ki se je v začetku leta upokojil in se ni mogel udeležiti srečanja jubilantov konec januarja v Korošici. Predali smo mu plaketo in Metalovo priložnostno darilo (ročno uro) za štiridesetletno delo v jeklovleku, kjer je svojo delovno pot začel in jo tudi končal, ter mu zaželeli še veliko zdravih let v 'penziji'. Da pa smo bili na kulturni praznik tudi vsaj malo kulturni, smo ob šanku zapeli tudi Prešernovo Zdravljico. Zahvaljujemo se vodstvu Metala Ravne, ki nam je to druženje omogočilo, in se zavezujemo, da bomo tudi v prihodnje skrbeli za urejenost naših delovnih mest in celotnega okolja, tako da bomo še kdaj deležni kakšne podobne nagrade, saj imamo za nadaljnja druženja že cel kup novih idej. ▼ Hoja po neskončnih rovih foto: Zdravko Grubelnik a Ogled makete planin, pod katerimi se razprostira rudnik A Skupinski posnetek pred odhodom v jamo T Čestitke Dragu Mesnerju za 40 let dela v jeklovleku A Tudi brez stranišč v rudniku ni šlo. ▼ Pozorno smo poslušali zgodbo o perkmandlcu. foto: Zdravko Grubelnik f0t0: Silva Sirk foto: Zdravko Grubelnik Olga Aplinc, univ. dipl. inž. kem. inž. V HALLEINU PO SLEDEH BELEGA ZLATA V Kemiji smo bili veseli denarne nagrade, ki smo jo dobili pri ocenjevanju EGO-jev. Odločili smo se, da jo porabimo za izlet. Udeležili smo se ga vsi, razen obolelega sodelavca, ki je moral, žal, ostati doma. Ker je večina naših staršev služila kruh v Rudniku Mežica, "fabriki" in drugih industrijskih obratih Mežiške doline, mi in naši zakonski partnerji pa smo zaposleni v industriji, ki je naslednik tega, odločitev ni bila težka. Šli smo si ogledat rudnik, vendar drugačen, kot je naš koroški. Zanimalo nas je, kako izgleda pridobivanje drugačne rude - soli, ki jo imenujejo tudi belo zlato. Zaradi bližine mesta Salzburg smo izbrali Hallein. Datum, ki je zaradi prostega vikenda izmen ustrezal, pa je bil nedelja, 18. februar. Območje Halleina je bilo poseljeno od konca četrtega tisočletja pred našim štejem. Z rudarjenjem na tem ozemlju so začeli Kelti. Sledovi o tem segajo 600 let pred naše štetje. Ime kraja se je spreminjalo; Muehlbach se je preko Salina spremenilo v Haelle in nato v današnji Hallein. Vhod v rudnik je na 710 m nadmorske višine. Razteza se tudi na nemško stran, kjer delo še vedno poteka. V avstrijskem delu rudnika od leta 1989 proizvodnje ni več, in je urejen za turistične oglede. Pred vstopom v rove smo si med veliko smeha nadeli bele zaščitne obleke. Nato je sledila vožnja z vlakom. Že tu se je pokazala koristnost oblek, saj so kapuce prav učinkovito zaščitile ušesa. Vodnik nam je ob pomoči videa razložil nastanek skladov soli in rudnika, rudarjenje in seveda tudi našo pot po njem. Po različnih rovih smo si ogledovali predstavitve rudarjenja skozi zgodovino. Uživali smo v ▲ Pred odhodom v rudnik soli a Skupinska slika pred Mozartovim spomenikom spustih v globino po lesenih drčah. Tudi tu so se rudarske obleke izkazale, saj bi drugače verjetno marsikatera zadnja plat čutila posledice. Tiha vožnja po jezeru, ki ima 27 odstotkov soli, je bila pravljična. Spremljala jo je glasba, zložena prav za ta namen. Po rovih smo še naprej prebirali informacije o zgodovini rudarjenja, ki so jih na zaslonih lepo spremljali posnetki. Na temno plat dela pod zemljo nas je opozorilo mesto nesreče keltskih rudarjev. Ob odkritju so bili zasuti možje zaradi slanega okolja dobro ohranjeni. Med hojo smo prestopili tudi nemško mejo in se seveda čez čas tudi vrnili v Avstrijo. V globino smo se zlahka spuščali, nazaj pa bi bila pot bolj težka. Olajšale so nam jo tekoče stopnice. Dvignile so nas do postaje, kjer je čakal vlak, ki nas je pripeljal nazaj v beli dan. Možnost biti tako skupaj, kot smo bili to nedeljo, imamo zelo, zelo redko. Zadovoljni smo, da Metal Ravne na ta način nagrajuje uspešno delo enot za gospodarjenje. Na pobočju nad rudnikom je postavljena Keltska vas. Predstavila nam je kulturo Keltov, začetnikov rudarskega pridobivanja soli na tem območju. Po okrepčilu, ki smo ga zjutraj prizadevno nanosili v prtljažnik avtobusa, smo po kratki vožnji prispeli v Salzburg. Že kar utrujeni, vendar z veliko volje, smo se podali na popoldanski ogled starega dela mesta na bregovih Salzacha. Začeli smo pri dvorcu Mirabell. Mimo Mozarteuma, marionetnega gledališča in trga s hišo, kjer je živel Mozart, smo pot nadaljevali preko reke do znane Getreidegasse. Nato smo obiskali Mozartov spomenik na istoimenskem trgu, čez Residenzplatz, Domplatz in Kapitelplatz prišli do pokopališča in katakomb pri sv. Petru. Letos mineva že štirideset let od snemanja filma Moje pesmi, moje sanje, ki se je dogajalo na tem mestu. Ogled smo nadaljevali mimo prostorov znamenitih Salzburških poletnih iger in ga zaključili v Mozartovi rojstni hiši. Precej težkih nog smo se zadovoljni odpeljali proti domu. Nikomur ni žal, da smo se za ta nedeljski "šiht" pridružili sodelavcem, ki delajo na izmenah. Veliko šal je bilo na račun tega nedeljskega dela, čeprav je posadka na izmenskem delu priznala, A sPrehod P° Getreidegasse v Salzburgu da gre domov veliko lažjih nog iz Metala Ravne kot pa iz Salzburga. A Pozorno poslušamo razlago o rudniku soli. a Veselje in strah pri spustu po rudniškem toboganu a Staro mestno pokopališče v Salzburgu, kjer so posneli nekaj prizorov v filmu Moje pesmi, moje sanje a Zasuti Kelt v rudniku Hallein foto: Mirjana Prikeržnik foto: Mirjana Prikeržnik foto: Mirjana Prikeržnik Miloš Dretnik, inž. metal. VLOGA CIVILNE ZAŠČITE V PODjETJU Iz zakladnice ljudskih rekov Nesreča vstopi samo skozi odprta vrata. Marsikdo ne bi zabredel v nesrečo, če bi pred njo tako mislil kot potem. Po toči zvoniti je prepozno! Vojska in ujma ne prizaneseta. Najbolj udarita takrat, kadar ju dolgo ni in na njiju pozabimo. Nesreča nikoli ne počiva. Nekaj pojmov s področja zaščite in reševanja Nesreča je dogodek ali vrsta dogodkov, ki jih povzročijo nenadzorovane naravne in druge sile ter prizadenejo oz. ogrozijo življenje in zdravje ljudi, živali ter premoženje, povzročajo škodo na kulturni dediščini in v okolju v takem obsegu, da je za njihov nadzor in obvladovanje treba uporabiti posebne ukrepe, sile in sredstva. Naravne nesreče so potres, poplava, zemeljski plaz, snežni plaz, visok sneg, močan veter, toča, žled, pozeba, suša, množični pojav nalezljive bolezni, živalske in rastlinske bolezni in druge nesreče, ki jih povzročajo naravne sile. Druge nesreče so nesreče v cestnem, železniškem in zračnem prometu, požar, rudniška nesreča, porušitev jezu, nesreče, ki jih povzročajo aktivnosti na morju, jedrska nesreča ali druge ekološke ter industrijske nesreče, vojna, izredno stanje in druge oblike množičnega nasilja. Nevarnost nesreče je verjetnost, da se bo zgodila nesreča in prizadela oz. ogrozila življenje in zdravje ljudi in živali ter povzročila uničenje ali škodo na premoženju, kulturni dediščini in v okolju. Preventivni ukrepi so vsi ukrepi, s katerimi se prepreči nevarnost nastanka nesreče, oz. ukrepi, s katerimi se zmanjšajo škodljive posledice nesreče. Zaščita obsega organizacijske, tehnične in druge ukrepe ter uporabo tehničnih in drugih sredstev za neposredno osebno in skupinsko zaščito ljudi, živali, premoženja, kulturne dediščine ter okolja pred posledicami naravne ali kake druge nesreče. Reševanje obsega ukrepe in postopke za reševanje ljudi, katerih življenje ali zdravje je ogroženo, reševanje živali, premoženja ter kulturne dediščine pred posledicami naravne ali druge nesreče. Pomoč obsega ukrepe in storitve strokovnjakov, reševalnih enot in služb, uporabo zaščitne in reševalne opreme ter sredstev pomoči. Temeljne naloge varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami v Republiki Sloveniji so: ■ odkrivanje, spremljanje ter proučevanje nevarnosti naravnih in drugih nesreč; ■ preprečevanje naravnih in drugih nesreč; ■ obveščanje, opozarjanje in alarmiranje o pretečih nevarnostih ter dajanje napotkov za zaščito, reševanje in pomoč; ■ izobraževanje in usposabljanje za zaščito, reševanje in pomoč; ■ organiziranje Civilne zaščite (CZ) ter vzpostavitev in vzdrževanje drugih oblik pripravljenosti za zaščito, reševanje in pomoč; ■ samozaščita, samopomoč in vzajemna pomoč (osebna in vzajemna zaščita); ■ mobilizacija ter aktiviranje sil in sredstev za zaščito, reševanje in pomoč; ■ odrejanje in izvajanje zaščitnih ukrepov; ■ reševanje in pomoč; ■ odpravljanje posledic naravnih in drugih nesreč, do zagotovitve osnovnih pogojev za življenje; ■ nadzor nad izvajanjem predpisov o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami; ■ pomoč tujim državam ob naravnih in drugih nesrečah. OB NARAVNI ALI DRUGI NESREČI JE VSAKDO DOLŽAN POMAGATI PO SVOJIH MOČEH IN SPOSOBNOSTIH. Namen in cilji sistema zaščite in reševanja Sistem zaščite in reševanja temelji na odgovornosti države, občin in drugih lokalnih skupnosti za odpravljanje nevarnosti naravnih in drugih nesreč ter preprečevanje in zmanjševanje posledic. Temelji tudi na obveznostih podjetij, zavodov in drugih organizacij za izvajanje nujnih ukrepov za zaščito in reševanje ljudi in premoženja v okviru njihove dejavnosti ter na (samo)odgovornosti prebivalcev za njihovo osebno in premoženjsko varnost. Osnovni namen tega sistema je zagotoviti usklajen razvoj in povezanost vseh dejavnikov zaščite in reševanja ter njihovo smotrno delovanje ob: ■ naravnih in civilizacijsko pogojenih nesrečah ter ■ vojaških spopadih in drugih oblikah množičnega nasilja. A Med usposabljanjem enote CZ Metala Ravne foto: Koroški gasilski zavod A, Usposobljeni za reševanje izpod ruševin Sistem zaščite in reševanja je torej sredstvo civilnih oblasti v njihovem prizadevanju, da v najkrajšem možnem času obvladajo omenjene nevarnosti in nesreče. Glavni cilj sistema zaščite in reševanja je zmanjšanje števila naravnih in drugih nesreč in njihovih posledic ter žrtev in drugih posledic vojaških spopadov. Podjetja, zavodi in druge organizacije morajo zagotoviti pogoje in možnosti za izvajanje samozaščite in vzajemne pomoči delavcev ter izvajati predpisane zaščitne ukrepe in reševanje. Na merila za organiziranje sil za zaščito, reševanje in pomoč v gospodarskih družbah vplivata število zaposlenih na istem kraju in delovni proces - nevarnosti za nastanek nesreče. Zato morajo gospodarske družbe: ■ imenovati poveljnike CZ (V Metalu Ravne je poveljnik CZ Janez Klančnik, njegov namestnik pa Miloš Dretnik.) ter ustanoviti štab za civilno zaščito, če imajo več kot 500 zaposlenih ali če tehnološki proces ogroža okoliško prebivalstvo, ■ ustanoviti enoto za tehnično reševanje, ki je sestavljena iz dveh ekip (skupaj 16 pripadnikov), ■ ustanoviti službo za vzdrževanje in uporabo zaklonišča (2 pripadnika). Pri zaščiti in reševanju ob naravnih in drugih nesrečah v podjetju sodelujejo tudi službe za varstvo pri delu in druge strokovne službe. Izobraževanje in usposabljanje Državljani pridobijo osnovna znanja in sposobnosti za zaščito in reševanje predvsem.v šolah, dopolnilna funkcionalna znanja pa v okviru usposabljanja za zaščito in reševanje. Tako smo za naše pripadnike tehničnoreševalne enote CZ organizirali izobraževanje v upravni zgradbi Metala Ravne od 15. do 17. marca 2007. V četrtek in petek je potekal teoretični del, v soboto pa so pooblaščeni inštruktorji izpeljali praktični del: Organizacija in tehnika reševanja izpod ruševin, in sicer na poligonu Koroškega gasilskega zavoda. Za uspešno sodelovanje pri izvedbi praktičnega usposabljanja se iskreno zahvaljujemo kolektivu Koroškega gasilskega zavoda. Mirko Vošner, bvd-ravne, d. o. o. DELAJ VARNO -VARNOSTI PREDNOST! Tako sta se glasila visoko pritrjena napisa na dveh proizvodnih halah na ZGO nekdanje Železarne Ravne; v eni izmed njih je zdaj muzej železarske oz. jeklarske tehniške dediščine. Pa je vsebina napisa danes, ko se soočamo z novimi poslovnimi izzivi, tudi že za muzej, se sprašujemo tisti, ki posredno ali neposredno sooblikujemo sistem varnosti in zdravja pri delu (v nadaljevanju: VZD) v podjetju. Naše globoko prepričanje je, da je čas nostalgije v sedanji hitro razvijajoči se družbi odveč, in je treba v glavne poslovne funkcije na ustrezen način vgraditi tudi učinkovito delovanje sistema VZD. Slednji ima sicer več vsebinsko različnih komponent, vendar zaradi odsotnosti ali neizvajanja ene same postaja sistem rizičen, če že ne izredno nevaren. Od minimalne stopnje tveganja pa do nevarnega dogodka ali celo ogrožanja zdravja in življenja delavca poteka pogosto zelo tanka ali celo nevidna ločnica. Sistem VZD vsekakor temelji na varni ter s tehnološkega vidika zanesljivi delovni opremi. Danes dosegajo tehnološki postopki, vključno z delovno opremo, v večini primerov izjemno visoko raven razvitosti, še zlasti velja to za kompleksno delovno opremo. Z nedavnim vstopom Slovenije v enoten gospodarski in politični prostor Evropske unije (v nadaljevanju: EU), kjer med drugim veljajo določila prostega pretoka blaga, se povečuje zlasti odgovornost proizvajalca delovne opreme za zagotavljanje popolne vgrajene stopnje varnosti v sam proizvod. Slednje proizvajalec dokazuje z Izjavo o skladnosti oz. t. i. Certifikatom CE, s katerim zagotavlja varnost proizvoda oz. delovne opreme. Od tu naprej pa vstopa v sistem VZD delodajalec, saj mora delovno opremo, v skladu z veljavnimi tehničnimi predpisi in standardi ter v okviru navodil proizvajalca za varno uporabo, vgraditi v za to določen delovni prostor. Po končani vgradnji se izvede varnostno-tehnični pregled delovne opreme ter v primeru izpolnjevanja pogojev za varno obratovanje izda pooblaščeno podjetje za izvajanje nalog VZD javno listino Poročilo o pregledu in preizkusu delovne opreme. S tem je s pravnega vidika zagotovljen pogoj varnega začetka obratovanja delovne opreme. Seveda velja ob tem opozoriti še na nekatere druge pogoje, ki so predpogoj za varno obratovanje, kot so varnost gradbenega objekta, transportne poti, energetski viri, ravnanje z morebitnimi nevarnimi odpadki idr. Pet ključnih ukrepov varnosti in zdravja delavcev Naslednji bistveni element varnosti pri delu je strokovna usposobljenost delavca, ki ravna z delovno opremo. Delodajalec je dolžan delavca usposobiti za varno opravljanje dela ob sklenitvi delovnega razmerja, razporeditvi na drugo delo, uvajanju nove tehnologije in novih sredstev za delo ter ob spremembi v delovnem procesu, ki lahko vpliva na varnost pri delu. Usposabljanje mora biti prilagojeno posebnostim delovnega mesta in se izvaja po posebnem programu ter je predvsem odvisno od vrste nevarnosti. Delodajalec določi obvezne občasne preizkuse teoretične in praktične usposobljenosti za varno delo delavcev, ki delajo na delovnem mestu, kjer iz ocene tveganja izhaja večja nevarnost za poškodbe in zdravstvene okvare, in za tiste delavce, ki delajo na delovnih mestih, kjer so poškodbe pri delu in zdravstvene okvare pogostejše. Ob uvajanju nove tehnologije ali začetku dela na kompleksnih tehnoloških postrojenjih proizvajalci delovne opreme praviloma vključujejo predhodni sistem strokovnega usposabljanja delavcev, ki bodo bodisi upravljali ali vzdrževali delovno opremo. Tovrstna usposabljanja, odvisno od kompleksnosti tehnološkega postrojenja, trajajo od nekaj dni pa do nekaj tednov, in sicer pri proizvajalcu ali v drugem referenčnem delovnem okolju. Šele po tako izpeljanem programu usposabljanja lahko govorimo o resnični usposobljenosti delavca za ravnanje z delovno opremo. Pri tem ne smemo zanemariti tudi zdravstvene zmožnosti delavca, saj je to eden temeljnih pogojev za opravljanje določenega dela. Podlaga za določitev vrste, obsega in vsebine preventivnega zdravstvenega pregleda je ocena tveganja s posebnim poudarkom na zdravstvenih zahtevah, ki jih določi delodajalec na podlagi strokovne ocene pooblaščenega zdravnika in rezultatov meritev obremenitev in obremenjenosti ter škodljivosti v delovnem okolju. Nenazadnje obstaja še en od pomembnih vzvodov varnosti in zdravja pri delu, in sicer zagotavljanje varnega delovnega okolja. S tem namenom mora delodajalec izvajati redne periodične preiskave delovnega okolja, s katerimi ugotavlja morebitne kemične, fizikalne ali biološke škodljivosti na delovnem mestu. V primeru njihovih prekoračitev sledijo ustrezni ukrepi bodisi za njihovo odpravo ali zmanjšanje, kar se lahko doseže le s tehničnimi vlaganji v sanacijo delovnega okolja. Ponekod pa je treba, zlasti zaradi nezadostne učinkovitosti tehničnih ukrepov, za delavce uvesti tudi obvezno uporabo osebne varovalne opreme. Delodajalec je dolžan izdelati in sprejeti Izjavo o varnosti, v kateri določi način in ukrepe za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu, ter jo dopolnjevati ob vsaki novi nevarnosti in spremembi ravni tveganja. Izjava o varnosti temelji na ugotovitvi mogočih vrst nevarnosti in škodljivosti na delovnem mestu in v delovnem okolju ter na oceni tveganja za nastanek poškodb in zdravstvenih okvar. Prej omenjenih pet ključnih ukrepov varnosti in zdravja delavcev pri delu (pregledi delovne opreme, usposabljanje delavcev iz VZD, preventivni zdravstveni pregledi delavcev, preiskave delovnega okolja in izjava o varnosti z oceno tveganja) so predpogoj za zagotavljanje varnosti delavcev pri delu in se po našem prepričanju izvajajo dosledno in zavzeto. Sledenje potrjuje tudi nedavni redni pregled inšpektorja RS za delo v družbi Metal Ravne, d. o. o., kjer ni bilo ugotovljenih bistvenih pomanjkljivosti na področju varnosti in zdravja pri delu. To pa ne pomeni, da smo lahko z ugotovitvami inšpektorja za delo povsem zadovoljni. Zlasti velja opozorilo o doslednem spoštovanju tehnoloških postopkov ter ureditvi posameznih transportnih sredstev. Slednji so po analizi vzrokov poškodb najpogostejši vir nezgode pri delu, pri čemer pa ne moremo zaobiti t. i. človeškega faktorja. Vzroki za nezgode na delovnem mestu Na podlagi opravljenih raziskav vzrokov poškodb za leto 2006 ugotavljamo, da je bilo od 81 poškodb, kolikor se jih je pripetilo v lanskem letu, kar 47 primerov oz. 58 % takšnih, kjer je do nezgode prišlo zaradi nesmotrnega in nezanesljivega načina dela. V veliki meri so vzroki za nezgode v bodisi delavčevi neprevidnosti ali nepazljivosti pri delu, zlasti pri ročni manipulaciji z bremenom. Po našem trdnem prepričanju lahko prav na tem segmentu naredimo največ za zmanjševanje števila poškodb na delu. Prvič, z doslednejšim spoštovanjem in upoštevanjem navodil za varno delo s strani delavcev, in drugič, na vsak način je treba povečati nadzor s strani vodij in delovodij. Dejstvo je, da izvajanje del, tudi zahtevnejših in nevarnejših delovnih operacij, postaja z vidika varnosti pri delu neredko povsem rutinsko. Opuščajo se nič kolikokrat izrečena opozorila vodstvenih delavcev in svarila, izpostavljena na periodičnih usposabljanjih in preverjanjih znanj iz VZD. Pretekli nevarni dogodki ali celo poškodbe na delu, ki smo jim bili priča, tonejo v pozabo. Tej praksi se moremo in moramo zoperstaviti z vsemi razpoložljivimi sredstvi. Brez zavzetega in odgovornega dela vseh, ki sooblikujemo sistem varnosti in zdravja pri delu, zlasti pa vsakega posameznika, ki sicer navidezno nepomembno vpliva na varnost pri delu, bomo še naprej priča številnim nepotrebnih težkim ali celo smrtnim poškodbam na delu. Nedopusten in nesprejemljiv je tudi delež kršitev predpisov iz varnosti in zdravja pri delu (17 primerov oz. 21 %), med katere je vključena tudi neuporaba osebne varovalne opreme. V večini primerov so se tovrstna ravnanja končala zgolj z ustnimi ali s pisnimi opomini. Praksa pa kaže, da se v številnih podjetjih v tovrstnih primerih poslužujejo že bistveno bolj radikalnih ukrepov. Poleg tega pa smo imeli še 11 primerov oz. 14 % nezgod zaradi motenj v tehnološkem procesu in 6 primerov (7 %) zaradi padcev delavcev na delovnih tleh ali podestih strojev. Tako kot izhaja iz naslova članka, ki je povzet po promocijski kampanji za varno delo, ne moremo mimo sklepne misli, da sta ob izpolnjevanju tehničnih pogojev za varno delo izjemnega pomena tudi zavzetost in odgovornost vsakega posameznika v delovnem procesu. Odsotnost navidezno še tako nepomembnega dela, v sicer zapletenemu sistemu varnosti in zdravja pri delu, lahko povzroči neslutene posledice za varnost na delovnem mestu. Zato varnosti prednost! Delež poškodb pri delu po vzrokih - v letu 2006 nepravilno kršitev zgrajeno, predpisov, neuporaba opremljeno osebne varovalne delovno mesto opreme 21 % 7% motnje v tehnološkem procesu 14 % nesmotrn, nezanesljiv način dela 58 Bernarda Breznik, univ. dipl. inž. metal, in mater. POLITIKA VARNOSTI IN ZDRAVJA PRI DELU Ravno zaradi pomembnosti, zahtevnosti in zapletenosti področja varnosti in zdravja pri delu smo se v Metalu Ravne odločili, da poleg vodenja kakovosti in ravnanja z okoljem sistemsko obravnavamo tudi to področje. Predvsem se prepletata okolje in varnost pri delu, tudi zahteve obeh sistemov so podobne. Kot podlago smo pripravili Politiko varnosti in zdravja pri delu, iz katere bomo gradili cilje in programe za izboljšanje obstoječega stanja. POLITIKA VARNOSTI IN ZDRAVJA PRI DELU V Metalu Ravne si prizadevamo biti poslovno donosno podjetje, pri tem pa ne pozabljamo na druge vrednote, ki so potrebne za uspešen razvoj podjetja. Varnost in zdravje pri delu sta med najpomembnejšimi komponentami v strategiji Metala Ravne. Zagotavljanje varnih delovnih razmer je ena od osnovnih pravic, dolžnosti in odgovornosti vseh zaposlenih. Zaradi tega vključujemo sistem varnosti in zdravja pri delu v osrednjo strateško opredelitev Metala Ravne. Z uvajanjem novih varnostnih konceptov vse bolj uspešno odpravljamo in zmanjšujemo tveganje na delovnih mestih in v delovnih okoljih. Posebno pozornost namenjamo varni tehnologiji in varnostnim ukrepom za zmanjšanje poškodb pri delu. Podjetje Metal Ravne se zavezuje za uresničevanje naslednjih ciljev na področju varnosti in zdravja pri delu: 1. Vodstvo je trajno zavezano za varnost in zdravje pri delu in dodelitev pristojnosti ter odgovornosti vodjem organizacijskih enot. 2. Vzdrževali in izboljševali bomo stanje varstva in zdravja pri delu ob upoštevanju zakonskih in drugih zahtev za varno in zdravo delo. 3. Z vključevanjem varne tehnologije v vseh fazah dela - od načrtovanja do izvajanja delovnih postopkov - bomo skrbeli za zdravo, varno in boljše delovno okolje ter s tem zmanjševali število poškodb pri delu. 4. Izbirali in uporabljali bomo takšne materiale, ki manj obremenjujejo zdravje in omogočajo varno delo. 5. Zmanjševali bomo emisije hrupa v delovno okolje. 6. Dosledno bomo izvajali vse ukrepe za varnost in zdravje na delovnem mestu ter tam, kjer z drugimi ukrepi ne bo mogoče zagotoviti ustrezne ravni varnosti in zdravja, poskrbeli za dosledno uporabo predpisane osebne varovalne opreme, saj je to strateškega pomena za zdravo in varno delo. 7. Sistematično bomo spremljali in merili vplive na zdravje zaposlenih, s ciljem zaznati in zmanjšati negativne vplive podjetja na ljudi. 8. Nenehno bomo izobraževali, usposabljali in osveščali zaposlene za varno in zdravo delo in delovno okolje. 9. Periodično bomo obveščali zaposlene in širšo javnost o aktivnostih in politiki varnosti in zdravja v našem podjetju. S sistemskim pristopom bomo zmanjševali tveganje ter s tem poškodbe in bolezni v zvezi z delom na najnižjo mogočo raven. Pri tem so pomembna mnenja in pobude vseh zaposlenih, saj bomo le s skupnim zavedanjem in prizadevanjem uspešno izvajali ukrepe za varnejše in bolj zdravo delo. Ravne na Koroškem, 15. tebruar 2007 Glavni direktor mag Darko Mikec Igor Makič 5. METALO V TURN IR V MALEM NOGOMETU Turnir je potekal v soboto, 10. marca 2007, v Športni hali OŠ Franja Goloba na Prevaljah. Na turnirju je sodelovalo 11 ekip oziroma 99 igralcev iz vseh oddelkov Metala Ravne. Skupaj je bilo odigranih 29 tekem, na katerih je bilo doseženih 93 golov - v povprečju 3,2 gola na tekmo. Na turnirju je zmagala ekipa iz Šerpe, ki je v finalu premagala ekipo Kovačnica I z rezultatom 6:3. Na tekmi za tretje mesto je ekipa Valjarna I - Srednja proga premagala ekipo Jeklarna II - Valjarna gredic z rezultatom 3:2. Za najboljšega igralca turnirja je bil proglašen Tomaž Tratnik iz ekipe Kovačnica I. Najboljši strelec je bil Vinko Čapelnik iz ekipe Šerpa. Za najboljšega vratarja je bil izbran Zlatko Adamič iz ekipe Valjarna I - Srednja proga. Letos smo podelili še posebno nagrado za najstarejšega udeleženca in najselektorja, ki jo je prejel Ivan Valentar. Vse najboljše ekipe in vsi najboljši posamezniki so prejeli pokale in praktične nagrade. Za pomoč pri izvedbi turnirja se organizatorji (Igor Makič, Jure Jamer, Ivan Valentar, Matjaž Račnik in Adolf Hladnik) zahvaljujemo poslovodstvu Metala Ravne, sindikatoma Neodvisnost - Metal in SKEI - Metal, sodnikoma Štefanu Denši (Styria Vzmeti) in Sanelu Oambiču (Noži Ravne), ki sta s kakovostnim sojenjem pomagala k dobri izvedbi turnirja, in seveda vsem sodelujočim za borbenost v duhu poštene igre. Končni vrstni red: 1. Šerpa 2. Kovačnica I 3. Valjarna I - Srednja proga 4. Jeklarna II - Valjarna gredic 5. Jeklarna I 6. Kovačnica II 7. Vzdrževanje 8. Valjarna II - Adjustaža 9. Kontrola 10. Valjarna III-PSP 11. Špedicija a Zmagovalci (Šerpa) a Prva tri moštva foto: Jože Apat foto jQže METAU IsfiViJid A Vzdrževanje ▲ Kovačnica II ▼ Kovačnica I VI ■ iiffllVI —Tinn fg/j u»««nyyj.» www.SI Ti«M con —JCBEATIONs I MMMiiimmim'Vah,«.™« a Jeklarna I A Špedicija foto: Jože Apat foto: Jože Apat foto: Jože Apat A Valjarna I A Jeklarna (Bluming) A Valjarna III (PSP) a Valjarna II A Kontrola : Kovačnica I A Najstarejši udeleženec foto: Jože Apat foto: Jože Apat foto: Jože Apat Umetnostna dediščina Mag. Simona Javornik RAZSTAVA LIKOVNA ZBIRKA METALA RAVNE V petek, 2. marca 2007, smo v galeriji na ravenskem gradu odprli razstavo izbranih del likovne zbirke Metala Ravne. Razstava, na kateri je 20 izbranih del, predstavlja zbirko Metala Ravne, ki je del dediščine Železarne Ravne. Zbirka, ki sicer ni bila snovana sistematično, ampak je nastajala v času likovnih kolonij na Ravnah, pod taktirko takratnega vodstva Železarne Ravne in domačega samoraslega likovnika Franca Boštjana med letoma 1970 in 1988, je bila kasneje dopolnjevana tudi z odkupi posameznih del. Danes zbirka šteje preko 200 likovnih del, med katerimi so večina slikana dela, nekaj pa je tudi del kakovostnih slovenskih kiparjev. Zadovoljiva je ugotovitev, da po več kot petnajstih letih na Ravnah spet vstopamo v obdobje, ko likovna umetnost v povezavi z gospodarskimi panogami dobiva tisto mesto, ki ga je imela pred desetletji, mesto promotorke kulture in kulturnega duha prostora. V akcijah promocije likovne zbirke je podjetje Metal Ravne lastno zbirko odprlo javnosti z monografijo, ki je bila izdana v prednovoletnem času, in s pregledno razstavo, ki omogoča vpogled tudi v likovno zapuščino našega okolja. Pri izbiri del za razstavo so bili selektivni kriteriji umetnin kakovost, uhikatnost in zgodovinski pomen razstavljenih umetnin. Za razliko od druge sodobne likovne produkcije, ki gradi na digitalizaciji podobe, je razstava klasična. Predstavljenih je 20 dvodimenzionalnih platen ter klasičnih oblih plastik priznanih slovenskih likovnih ustvarjalcev. Slikarstvo je sicer samo po sebi rokodelska spretnost, ki pa ima izjemno značilnost intimnega in duhovnega, prikazani ▲ Obiskovalci razstave so z zanimanjem prisluhnili predstavitvi likovne zbirke Metala Ravne. klasični pristop slikanja pa še vedno povezuje konkretno slikarjevo osebno izkušnjo z barvnim izrazom. Razstavljena dela so dela izjemnih slovenskih slikarjev, npr. Božidarja Jakca, Maksima Gasparija, Jožeta Tisnikarja, Gustava Gnamuša, Rudija Skočirja itd., ter dela kiparja Draga Tršarja. Motivna raznovrstnost preprečuje, da bi slike vsebinsko poenotili pod skupno streho. Raznovrstne površine, svobodna interpretacija podobnih motivov, izključujoči se likovni jeziki, koncepti in tehnike. Tradicionalna je zavezanost barvi in prostoru, sami proporci so stvar umetniškega elana, leksika in sintaksa likovnega jezika pa v posameznem umetniškem delu ostajata stvar osebnega, duhovnega in čutnega spoznanja. a Razstavo je odprl namestnik glavnega direktorja Andrej Gradišnik. A Avtorica razstave mag. Simona Javornik Razvedrilo NAGRADNA KRIŽANKA študijska knjižnica DZ 05 METAL 2007 669 1(05)(497 4 Ravne na Koroškem) SLO. TV-NOVINAR ANDREJ SOBNO OBUVALO METAL i I 11 ;A N KANADO CVETA EMERSlC STANE COKAN ANGLEŠKA IGRALKA SILVIA ITALI- JANSKO MESTO NEAPELJ PREPROSTA VOZILA KRIŽANEC MED JABOLKOM IN HRUŠKO ANGLEŠKI PEVEC Švedska REKA NOG KLUB IZ MADRIDA LETALSKI BENCIN GORSKI PREVALI NEKDANJI PREBIVALEC NA APEN POLOTOKU DRAGO STOR POGORJE V SAHARI PISATELJICA V' i y:- LOMLJENJ ■ IV.MII ni • IM/M' ; KAREL NASTRAN BEGUNJSKA TOVARNA DOLINA cn J>pr\