Kmečka trgovina Trgovinska pogajanja Naša država se trenutno pogaja s štiriml (jržavami v evriio nave ureditve astronm lzpopolnitve trgovinskih. pogodb. Najvažnejšega pojnena 80 trgovinska pogajanja z Nemčijo. Ker Je ta država zasedla Avstrijo, • katero «mo imeli poprej poeebno trgovsko pogodbo, Jzvoz Jg naše države pa je Se v velikt meri uamerjen r bivši avstrijski del sedanje nemAke države, j« treba sedaj trgovsko pogocibo, ki smo je imeli ¦ Nemčijo preureditl tako, da bo upoštevala tudl avstrijske razmere. V Berlinu Jo ba že dotežen sporazum glede izvoznili kcnntlngentov. Za naše kraje je važno, daje Nemftlja dovolila irvozni kontingent za 160.000 bl vina, od katerega odpade tretina na Banat, tretina na Daimacijo, tretina, t j. 50.000 hl pa na Spodnje Stajerako. Vprasanje dvovlastiukav pa še ni rešeno ter se bo obravnavalo na posebai konf erend. — V drugi polovicl junija se začnejo trgovska pogajanja • Poljsko. V trgovakem prometu a Poljako smo bili lani pasivni. Na Poijsko izvažamo najvefi tobak, tam pa kupujemo železniški materiJaL Urediti je treba tudl ^prašanje turtema, ker Je med Poljakl veliko zanimanje za naSe kraje. — Važna so tadl trgovska pogratjaivja ¦ CehoelovajSke seDttbfi&o. ki ae bodo pnihodnje dni pričela v Pragt J-ugoslavija pRsiiBfia povečanje izvoza ilvine v čehoslovaško. — Tudi pogajanja s Svlco se bodo kmalu prKela. Za naSe kraje bo važno vprašanje uredttev Izvoza lesa v Svloo, Id bi bila lahko prav zztatna, če se doseže tozadeven aporazum. Kakor vidiimo, oe naša -viada na vse strani trudi, da bi nam ustvarila prtmerne pogoje za izvoz nafiih kmefcfcSi pridelkov v tujino. Francija in Anglija bosta pri nas več kupovali S Franci-jo in Anglijo nas pač družijo prija,teljske zveze, ne pa trgovske. Sedanji časi so pa taki, da si moramo iskati predvsem takih prijateljev, ki bodo tudl od naa kaj kupovali. Dobro je to razumela Nemčija, ki je 8 terrf, da Je začola kupovati žtvljenjske potrebščine v poljedelsldh državah jugavzhodne Evrope, uredila z njimi tudi ozke prijateljske stike ter je zadobila na nje ne samo gospodarski, temveč tudi političen vpliv. Francozi in Ang-leži so to sedaj vendarle uvideli ter so se odločili, da bodo tudi oni države jugovzhodne Evrope na sebe navezali z gospodarskimi stiki. Pripravljajo reviBljo trgovskih pogodb ter bodo povečali nakupe Zivil in drugih proizvodov. To bo prišlo predvsem prav našemu kmetijstvu. Pozna se to že Bed&j, ko vidimo, da je Anglija v letošnjem letu temed vseh držav od nas največ izvozila, Živina Zivinske cene so se malo nategnile. Pokazala >e je posledica zadnjega deževja, 8 katerim bo Be travniki znatno izboJjšali, tako da so izgledl B& seneno ko&ijo dokaj dobri. Poleg tega ae tudi pozna, da so inozemske države prepovedale uvoz živine iz Donavske in deloma Savske banovine, kjer razsajata alinavka in parkljevka, pa so se zaradi tega mozemski kupci začelL pojavljati tudi na naših sejmlh, dočim so poprej kupovali večinoma v južnih krajih. Položaj je bil na »dirjih sejmlh sledeč: V Mariboru: Cene ao bile aledeče: debeli voli 1 kg žive teže od din 4.50 do 6.90, poldebeli voll 3.50—4.50, plemenski voli 4.50—6, bild za klanje 3.50—5, kJavne krave debele 4.25—5.25, plemenske krave 3.50—4.75, krave za klobasarje 2.50—3.50, molzne krave 3.75—5, brejo krave 3.50—4.50, mlada živina 4.50—6, teleta. 5.50—7. — V Ljubljani: vaU I. 5.25—5.75, n. 4.50—5, KL 3.75—4.25, krave debele 4—5.25, klobasarice 2.25—3.50, teleta 7—8 din za kg žive teže. — V Slovenjgpradcu: voll I. vrste 4, n. vrste 3, m. vrate 2, tellce I. vrste 4, n. vrste 3, m. vrste 2, krave I. vrate 3, n. vrate 2.50, III. vrste 2, teleta I. vrste 6, H. vrste 5 din Ea 1 kg žlve teže. — V Ptuju: voll I. vrste 5.50, voli II. vrste 5.—, voll m. vrste 4.60; tedlce: X. vrste 5, n. vmte 4.60, m. vrste 4; krave: I. vrste 4.90, H. rrste 3.50, m. vrste 2.50; teleta: L vrste 7, n. vrsrte 6.50 din. — V Kranju: ytdl L vrste 8, n. vrste 5.60; telice I. >r»te 6, n. vrete 5, IH. vrste 5; krave I. vrate 4.50, n. vrste *, m. vrste 4; teleta I. •vrate 7.50, n vreto 1 <Hn. — PoložaJ na hrvašklh sejmih: Na zadnjem v&ttkem eejmu v Daruvaru (Slavomtja) ao se pcjar ¦sdll tnozemskl kupcl, tl eo lcupovaK predvsem telfita za Izvoz v Avstrijo in Italijo. Cene telet ao se zaradi tega močno dvignile. Veliko i»vpraSevanje je bilo tudi po plemenskffiL kravah, zlasti čiste simentalske pasroe. Take krave so se prodajale po 2400—5000 din komad, krave mešane pasme pa po 1500—2300 din. Teleta so se prodajala od 400 din navzgor za komad, na vag-o pa po 10 din za kg. Svinje Trgovlna s svinjami Je še vedno zelo živahna. Povpraševanje je zopet j>o debelih svtnjah, ker ee špeharji iz Srema ne smejo izvažati živi v inozemstvo zaradi živinske kuge, ki se je v tamkajšnjih okrajih pojavila. Kot uvoznik svinj se je pojavHa na naših tržiščih zadnje čase tudd Grčija. Na zadnjem mariborskem svtnjskem sejmu je bila kupčija zelo živahna. Prcdajali so se mladi pražičlci 5—6 tednov stari po 80—110, 7—9 tednov »tari po 120—150, 3—4 mesece stani po 150—200, 5—7 mesecev po 300—400, 8—10 mesecev stari 420—490, 1 leto starl 710—820, 1 kg žtve teže 6.50—7.75, 1 kg mrtve teže 8.50—11.25 din. Na ptujskem sejmu so se prodajall prsutarjl po 7.25—7.25, debele svinje 8—8.25, plemenake 8.50—7.25 dto za kg žive teže, mladi pujskl 6—8 tednov stari po 80—140 din za komad. V Ljubljanl so mladl prašiički za rejo 120 do 140 cBn za komed, v Kranju špeharjl 10.50, prSvitar^ 7—8 din za kg žive teže. Na Hi-vaškem bo pršutarji in plemenske svtoj? po 6—8 din za kgf. Eonji Pecej veliko povpraSevanje jc sedaj po konjih za zakol, ki ee Jzvažajo na Dunaj. Cena takim konjem je od 400 din dalje. Na HrvaSkem stane par težkHi fconjev (belgljske paame) od 7000—11.000 dta, par lahkih ktmjev pd 3000 d4 6000 din. Snrove kože Trgovci s kožaml so pokreniU akcijo, da bl vlada dovolila »rvoboden izvoz Burovih kož v inf*i zemstvo. Poudarjejo, da hl se potem cene suroh vim kožam zelo pojpravila, ker je zadnje taam šla občutno nazaj. Goveje 3urove kože so sedaj po 10—12, telečje po 12, svkvjske pa po 8 din kg, Zrvinska krma A Krma je še zmiraj draga. Seno se prodaja o* 70—100 din za 100 kg (najdražje je seno na Gorenjskem) alama po 40—50 din. Suhe detelj« ni za dobitl Denar Finančno ministrstvo je določilo sledeče uradne tečaje za tuje valute, kl bodo v mesecu juniju v veljavi: 1 napoleondor 298.50 din, 1 zlata turška ltra 339.70, 1 angleški funt 238, 1 ameriški dolar 43.60, 1 kanadskl dolar 43.40, 1 nemška marka 14.50, 1 poljski zlot 8.20, 1 belga 7.40, 1 madžarska penga 8.60, 1 brazilaki ftuit 2.55, 1 egiptski funt 240, 1 palestinski funt 237, 1 urugvajski pezos 15, 1 argentinski pezos 1.20, 1 turška papirnata llra 34.50, 100 alban. frankor 1410, 100 francoskih frankov 135, 100 švicarskib frankov 135, 100 švicarskih frankov 1000, 100 italijanakih lir 228, 100 bolgarakih levov 44.50, 100 rumunskih lejev 32.50, 100 danskih kron 962, 100 švedskih kron 1112, 100 norvežkih kroo 1090, 100 Španskih peaet 250, 100 grških drahm 39, 100 češkoel. kron 151.30, 100 ftnskih raark 95.50, 100 letonskih latov 810, 100 iranskih (perztjskih) rljalov 100.