m&mi mm »M s1 I. “<33|l4W2L&-~+. K L Y"V‘: 1 'VjmP« y!>Xc- r » % 1 nr§^"vii; UVODNIK NEKOČ JE BILO DRUGAČE OBISKALI SMO KORATOVO KMETIJO NA OJSTRICI Ni bilo naključje, da smo učenci in učiteljici POS Ojstrica te dni obiskali Koratovo kmetijo na Ojstrici, kajti kar dva njihova sinova Marko in Matej sta naša učenca, kmetija pa ponuja bogato pajeto zgodovinskih izzivov. Želeli smo pogledati nazaj, v preteklost, v način življenja prednikov, spoznati šege in običaje, povezane z delom in dogodki iz takratnega življenja. Nekoč je bilo drugače, je bila tema projektnega dne, ki je minil ustvarjalno in poučno in bil še kako zanimiv. Učenci so ustvarjali razdeljeni v tri skupine. Prva skupina je pripravljala klocove in prosene nudeljne. Druga skupina je poskušala priklicati v spomin čas izdelovanja rož in venčkov iz papirja. Čas, ko so take, doma izdelane rože, krasile cerkve in križe in ko so iz njih izdelovali venčke, ki so jih dekleta ponosna nosila. V veliko pomoč so nam bile mame in babice, ki smo jih povabili medse. Medtem, ko so roke pridno ustvarjale in so se dekleta učila različnih veščin, so gospodinje pripovedovale o svojih izkušnjah, dobrih jedeh, izmenjale kuharske skrivnosti in recepte. Koratova in Stoslova babica pa sta povedali še marsikaj zanimivega o starih, drugačnih časih. Tretjo, fantovsko skupino je v preteklost popeljal Koratov dedek. Pokazal in povedal je o svojih bogatih izkušnjah pri izdelovanju pletenih košar, metel, cokel in drugih pletenih izdelkov. Kuhinja v stari hiši je bila prijetno topla in fantje so z velikim veseljem poprimili za delo, ki je bilo še kako zanimivo. Čas je čisto prehitro minil. Da bi lahko poskusili in pogledali vse tisto, kar smo se novega naučili in spoznali, smo si delo in izdelke tudi predstavili. Pleteni izdelki in izdelano cvetje so okrasili domačo krušno peč, nudeljni pa so šli prav vsem dobro v tek. Prijetno vzdušje, klepet in nove izkušnje bodo prav gotovo ostale v lepem, nepozabnem spominu. Družini Korat se najlepše zahvaljujemo za pomoč in gostoljubje. Tekst in foto ALEKSANDRA ROŽIČ, prof. razrednega poulca OS Neznanih talcev Dravograd, POŠ Ojstrica % crar.»X: KLOCOVI in PROSENI NUDEUNI Testo: 1 kg moke, 1 jajce, ščep soli, 1 žlica margarine, 1/2 I toplega mleka, sladkor za kvasni narastek. Iz sestavin pripravimo testo, ki naj 1/2 ure počiva. KLOCOV NADEV: suhe hruške, sladkor po okusu, v mleko namočen bel kruh, 1 žlico kisle smetane. Iz posušenih hrušk skuhamo kompot, jih odcedimo ter zmeljemo. Dodamo sladkor in v mleku namočen kruh ter nazadnje še kislo smetano. PROSEN NADEV: prosena kaša, sladkor po okusu, 1 jajce, kisla smetana. Proseno kašo spečemo na mleku, dodamo kislo smetano, jajce ter sladkor po okusu. Testo tanko razvaljamo, nanj nadevamo nadev in izdelamo nudeljne. Lahko jih spečemo na olju ali skuhamo v slanem kropu. Dober tek Hvala za prve koroške kuharske recepte in lepo zgodbo na temo, kako je bilo nekoč. Če znamo in hočemo je lahko velikokrat lepo. Oglasite se svojimi recepti, predlogi in nasveti. Marlena Humek . MEDNARODNO STROKOVNO SREČANJE DNEVI VARSTVA GOZDOV 2002 V MURSKI SOBOTI GORAZD MUNŠEK, univ.dipl.inž.gozdarstva Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Slovenj Gradec Gozdovi so podvrženi najrazličnejšim škodljivim vplivom, kateri so nastali zaradi najrazličnejših nepremišljenih posegov v gozdni prostor in porušitvijo naravnega ravnotežja med rastlinskim in živalskim svetom. Težave so v gozdnem prostoru prisotne tako doma kot širom po svetu. Zato je varstvo gozdov zelo pomembna naloga gozdarjev, zelo pomembno pa je tudi medsebojno izmenjavanje strokovnih informacij iz področja varstva gozdov. Mlin na Muri. Fotografije Gorazd Mlinšek 28. in 29. marca 2002 je potekalo v Murski Soboti mednarodno srečanje strokovnjakov varstva gozdov. Na srečanju so poleg domačih strokovnjakov gozdarskega inštituta Slovenije in Biotehniške fakultete, oddelka za obnovljive vire in gozdarstvo ter Zavoda za gozdove Slovenije, sodelovali gozdarski strokovnjaki iz Hrvaške (Gozdarska fakulteta iz Zagreba, gozdarski inštitut izjastrebar-skega, javno podjetje Hrvatske Sume), iz Bosne (Gozdarska fakulteta iz Sarajeva, Ministrstvo privrede Sarajevo, JP Sarajevo šuma in Hercegbosanske šume). Med povabljenimi smo bili tudi vodje odsekov za gojenje in varstvo gozdov posameznih območnih enot ZGS. Prvi dan je posvetovanje potekalo kabinetno. Gozdarski strokovnjaki so nas seznanili z najra-zličnejšemi težavami v gozdnem prostoru in reševanju teh. V slavonskih hrastovih gozdovih imajo težave z malimi glodalci. Pet parov pravih miši težkih 300 g lahko da v enem letu potomstvo 6.000.000.000 miši (izračunano ob upoštevanju idealnih pogojev za razmnoževanje). Na Hrvaškem in v Bosni povzroča veliko škodo v gozdovih ogenj. Gozdnih požarov je največ v hrvaških obalnih predelih in na otokih, v Bosni na planotah v sestojih iglavcev, v Sloveniji pa na Krasu. V Bosni evidentirajo samo požare, ki povzročajo škode, saj Udeleženci strokovnega srečanja v Polanskem logu. je požiganje travinj in grmišč tam med ljudmi še globoko zakoreninjeno. Preventivna protipožarna služba je zelo pomembna za varstvo gozdov. Hrvaški gozdarji porabijo za preventivno požarno varstvo (protipožarno stražo, izdelavo protipožarnih presek in stez, drugo...) 30 000 delovnih dni. V Sloveniji imamo v letu 2002 planiranih čez 3000 delovnih dni za preventivno protipožarno varstvo (OE Sežana, OE Postojna). Po ognju poškodovano drevje pogostokrat napadejo najrazličnejši podlubniki, saj se že malo ožganemu drevesu življenska moč (vitalnost) zelo zmanjša. Za preventivni kontrolni pregled številčne prisotnosti in ulov podlubnikov so zelo uporabni razni feromonski Živi in mrtvi drevesni spomenik. ◄ Udeležence srečanja sta vodila po prekmurskih gozdovih vodja Prerez po jelenu poškodovanega drevesa. O E Murska Sobota Štefan Kovač (desno) in revirni gozdar Janez Fotografije Gorazd Mlinšek Kolenko. preparati. Najbolj učinkovit za ulov malega smrekovega lubadarja je feromonski preparat Chal-coprax, za velikega lubadarja pa preparat Pherophrax. Od lovnih pasti je najbolj učinkovita zvezdasta past (Theysonova ). V eni pasti obešena preparata Chal-coprax in Pheroprax se ne smeta med seboj dotikati, saj učinek posameznih vonjav ni izrazit. Goste so naši strokovnjaki seznanili tudi z osnutkom Zakona o gozdnem reprodukcijskem materialu in o Pravilniku o varstvu gozdov. Terenski del strokovnega srečanja je potekal v gozdovih Polanskega loga in Črnega loga v Območni enoti Murska Sobota. V nižinskih gozdovih črne jelše in jesena, kjer so tudi ostanki prvotnih hrastovih gozdov (dob), vršijo gozdarji obnovo s sadnjo na 3/4 obnovitvenih površin in na 1/4 površine izvajajo priprave za naravno obnovo. V pomlajenih površinah povzročajo veliko škodo srnjad in jelenjad. Prekmurje je izrazito kmetijsko področje, kjer so posamezne gozdnate oaze (manjši kompleksi), v katerih si najde varstvo preštevilna divjad. Vse več je jelenov, ki prihajajo v Prekmurje iz Madžarske. Škode po divjadi so iz leta v leto večje. Prvotno so varovali mlado drevje pred objedanjem srnjadi in lupljenjem, katerega povzroča jelenjad s kemičnimi premazi, danes pa uporabljajo za zaščito sadik pred parkljasto divjadjo mrežaste tulce. Večje sadike še premazujejo s kemičnimi premazi (Cervacol, Cervastop). Vrednost sortimentov po jelen- jadi poškodovanega drevesa se zmanjša za 50 odstotkov. V mladosti poškodovano lubje zaraste. Po luplenju nastalo rano okužijo glive, ki se vzdolžno selijo po deblu in razgrajujejo les. Z opozorilom prekmurskih gozdarjev, da poškodb po divjadi, predvsem pa po jelenjadi, ne smemo zanemarjati, sem se poslovil od vseh udeležencev, saj so tudi v našem območju vse bolj pogoste poškodbe na gozdnem drevju po jelenjadi. Kmetje pa opozarjajo tudi na vse večjo škodo na njivah. ▲ PONOVNI ZALET KOROŠKEGA GOZDARSKEGA DRUŠTVA GORAZD MLINŠEK, univ.dipl.inž.gozdarstva, fT: Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Slovenj Gradec Vrsto let so bili gozdarji in lesarji Koroške regije stanovsko povezani v DIT ( Društvo inženirjev in tehnikov) v okviru Gozdnega gospodarstva Slovenj Gradec. Leta 1998 pa smo se gozdarji registrirali v samostojno društvo gozdarjev. Registrirano je bilo Koroško gozdarsko društvo, v katerega so včlanjeni poleg gozdark in gozdarjev Zavoda za gozdove Slovenije, Območe enote Slovenj Gradec in Gozdnega gospodarstva Slovenj Gradec tudi koroški lesarji ("Lesna" Slovenj Gradec) in drugi, kateri se radi družijo v gozdno naravoslovno usmerjeni družbi. 5. aprila 2002 smo se člani društva zbrali na občnem zboru KGD (Koroško gozdarsko društvo) v gostilni Murko v Slovenj Gradcu. Stari predsednik KGD Ernest Ruter je podal poročilo o štiriletnem delovanju društva, katerega delovanje je zadnji dve leti opešalo. Najbolj aktivni smo bili na športnih srečanjih doma in v tujini (smučanje, odbojka). Organizirana je bila petdnevna strokovna ekskurzija v Makedonijo. Društvo je sodelovalo tudi v Tednu gozdov in Evro-pohodu 2001. Prijavilo se je tudi na razpis Phare programa za pridobitev sredstev za glasilo Viharnik. Na srečanju smo izvolili nove organe KGD. Novi predsednik društva je postal Stari predsednik KGD Ernest Ruter podaja poročilo o delovanju društva v preteklem obdobju. Karel Zagorc, energije poln upokojeni diplomirani gozdarski univerzitetni inženir. Trdno mu bo stal ob strani podpredsednik društva Branko Gradišnik, vodja odseka za načrtovanje javne gozdarske službe Območne enote Slovenj Gradec. Novi predsednik je podal nekaj predlogov za aktivno delovanje društva v naslednjih dveh letih. Pomembna se mu zdijo skupna druženja, tako na strokovnem kot na družabnem področju, zanemariti ne bomo smeli stikov z javnostjo (sodelovanje pri raznih aktivnostih z mladino, lastniki goz- Novi predsednik KGD Karel Zagorc je poln energije prevzel vodenje društva. Fotografiji Gorazd Mlinšek dov, ljubiteljev narave,..). Zanimiva bodo strokovna predavanja, pa tudi kakšna strokovna ekskurzija. Člani društva si moramo prizadevati in stati novemu vodstvu Koroškega gozdarskega društva trdno ob strani. Tako bomo lažje ohranjali v času najrazličnejših političnih pritiskov na našo stroko njeno pomembnost v našem prostoru. A DESETO SREČANJE UPOKOJENIH KOROŠKIH GOZDARJEV JOŽE LOGAR V ČETRTEK, DNE 6. 6. 2002 NA IVARČKEM JEZERU V KOTLJAH Letna srečanja nam upokojenim gozdarjem, kot tudi ostalim sodelavcem Gozdnega gospodarstva Slovenj Gradec, veliko pomenijo, kar dokazujemo z izrednimi obiski na vseh dosedanjih prireditvah. Dolga leta smo živeli skupaj kot pošteni sodelavci, bili zelo ustvarjalni tako na področju gozdarstva kot tudi na področju razvoja celotnega podeželja. Veseli nas, da tradicijo našega spoštovanja ohranjamo še danes in upamo, da jo bomo obdržali tudi v bodoče. Leta 1992 smo ustanovili klub koroških gozdarjev z željo, da ohranimo stike nekdanji sodelavci med seboj in tudi z aktivnimi sodelavci v Gozdnem gospodarstvu. Klub smo ustanovili "amatersko", članstvo pa je prostovoljno. Danes je v klub včlanjenih preko 500 članov. Upravni odbor kluba je voljen, člani odbora pa so predstavniki bivših gozdnih uprav ter ostalih obratov in skupnih služb Gozdnega gospodarstva. Upamo, da smo pri svojem delu tudi uspešni. V minulih desetih letih so bila naša srečan- Ivarčko jezero ja uspešna z izredno veliko udeležbo. Vsako leto je bilo prisotnih več kot dvesto članov. Z veslim kulturnim programom popestrimo dobrodošlico in s tem skušamo udeležencem polepšati dan. Lokacije srečanj smo skušali približati vam. Začeli smo na Ivarčkem jezeru, nadaljevali v Dravogradu, nato v Kotljah pri Dularju, lansko leto pri Roginu v Podgorju, deseta obletnica pa bo zopet na Ivarčkem jezeru v Kotljah. Upamo, da nam bo srečanje uspelo. Pripravljen bo primeren, udoben prostor s pestro postrežbo. Dan bomo popestrili tudi z bogatim kulturnim programom, za kar gre zahvala našim sponzorjem. Že poznan sponzor je Gozdno gospodarstvo, za kar se mu že vnaprej zahvaljujemo, zahvaljujemo pa se tudi ostalim, ki se bodo še izkazali. Protokol: 1. sprejem ob 10. uri 2. malica od 10. do 11. ure 3. pozdravni govori ob 12. uri 4. kulturni program od 12. do 13. ure 5. kosilo ob 13. uri 6. prosta zabava do večera. Obiskali vas bodo naši terenski pokrovitelji. Prijavite se! Veslimo se vaše družbe. PREPRIČANI SMO, DA BO VESELO! A INFORMATIVNI GOZDARSKI STORŽI V APRILU GORAZD MLINSEK, univ.dipl.inž.gozdarstva Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Slovenj Gradec Podpisana je pogodba o vlaganjih v gozdove za leto 2002. Gozdarska stroka javne gozdarske službe (ZGS) načrtuje ob pomoči gozdnogospodarskih in gozdnogojitvenih načrtov letne plane za sečnjo, gojenje in varstvo gozdov. Letni plani morajo biti usklajeni z ureditvenimi in gozdnogojitvenimi načrti, kateri nam ob pravilno postavljenih dolgoročnih in kratkoročnih etapnih ciljih pomagajo ob upoštevanju naravnih zakonitosti pri določitvi pravilnih ukrepanj (sečnja, nega) v večnamenskem gozdu. Vsa gojitvena dela v letnih planih načrtujemo v posameznih objektih (negovalne enote ali del negovalne enote) po nujnosti del (zelo nujno, srednje nujno, manj nujno), čeprav je vsak pravočasen ukrep v mladem gozdu, ne glede na nujnost, zelo pomemben za nadaljnji razvoj gozda. Vsak gojitveni in varstveni ukrep je količinsko ovrednoten (pri obnovi, negi s površino, na kateri bomo ukrepali in številom potrebnih delovnih ur ali dni določenih na osnovi normativov). Pri določanju norm, katere so potrebne za obračun del, je poleg razvojne oblike gozda upoštevana tudi težavnost terena. Norme morajo biti realno določene, zaradi previsokoh norm je lahko delo slabo opravljeno, v gozdu pa so lahko povzročene velike poškodbe. Država daje za vzpodbude pri opravljanju gozdno gojitvenih in varstvenih del določeno količino denarja lastnikom gozdov, kateri imajo letno planirana gojitvena dela v gozdu. Delež plačila za vzpodbude za gojitvena dela je odvisen tudi od stopnje poudar-jenosti funkcij in demografske ogroženosti kraja, kjer prebiva lastnik gozda. Iz proračunskega denarja dobi lastnik plačane načrtovane sadike in material za zaščito sadik pred parkljasto divjadjo. Vsa dela v gozdu (tako v zasebnem kot v državnem) morajo revirni gozdarji odrediti po upravnem postopku z odločbo. Po opravljenem delu revirni gozdar opravi pregled in prevzem posameznih načrtovanih del. Prevzemu sledi obračun opravljenih in prevzetih del po navodilih Odredbe o financiranju in sofinanciranju vlaganj v gozdove iz sredstev proračuna Republike Slovenije (Uradni list RS št. 58/1944) in Odredbi o spremembah in dopolnitvah o financiranju in sofinanciranju vlaganj v gozdove iz sredstev proračuna Republike Slovenije (Uradni list RS št. 82/1999). Dela lahko opravlja lastnik sam ali ob med-soseski pomoči ali da pooblastila drugemu izvajalcu. Možna pa je tudi pomoč registriranega strojnega krožka. Izplačilo vzpodbud poteka različno hitro - odvisno od količine denarnih sredstev, dinamike porabe finančnih sredstev, predvsem pa odnosov med pristojnimi službami za gozdarstvo in kmetijstvo. Iz leta v leto je manj denarja za vlaganje v gozdove, kar pa onemogoča popolno izvedbo načrtovanih gojitvenih in varstvenih del. Manjša vlaganja v gozdove lahko povzročijo v prihodnosti slabo stabilnost gozdov. Ne glede na težave, s katerimi se vsakodnevno ukvarjamo gozdarji javne gozdarske službe, pa opravljamo kljub slabim mesečnim dohodkom in zmanjševanju števila zaposlenih, vestno vsa redno načrtovana dela. Sadnja je v zasebnih gozdovih zaključena, v državnih gozdovih poteka sadnja še v višjih predelih, zato so skladiščene izkopane sadike v hladilnici drevesnice "Omorika". V drevesnici "Omorika" vzgajajo sadike za gozdnogospodarska območja Slovenj Gradec, Celje, Nazarje in Maribor (del). Posajene sadike bo potrebno zaščititi pred objedanjem, drgnjenjem in lupljenjem z najrazličnejšimi zaščitnimi sredstvi. Upamo, da bodo potrebna zaščitna sredstva pravočasno dobavljena. V gozdu je potrebno ohranjati biološko ravnovesje vseh živih organizmov. Ohranjanje biološkega ravnotežja je tudi naloga gozdarjev na terenu. Ohranjati je potrebno redke grmovne in drevesne vrste in njihov življenjski prostor. Poskrbeti je potrebno za redke in ogrožene živalske vrste ter njihov življenjski prostor. V gozdu načrtno puščamo posamična odmrla drevesa (dupla). Zanemarjati ne smemo mokrišč in vodnih površin v gozdu. Izvajati moramo prilagojeno gospodarjenje v predelih gozda, kjer so redke rastlinske in živalske vrste. Med ogroženimi živalskimi vrstami je tudi divji petelin. Največ rastišč divjega petelina je v višjih predelih zgornje Mežiške doline. Nujno je, da revirni gozdar spoznava obnašanje in življenjski prostor te skrivnostne gozdne kure v svojem revirju. Marsikdo med nami je pričel svoj "šiht" že v zgodnjih jutranjih urah z opazovanjem in zaslišanjem divjega petelina. V premeru 500 metrov od središča rastišča in zaščitnih con divjega petelina ni dovo- ► Ijeno od 1. marca do konca junija kakršno koli delo v gozdu. V letu 2002 bodo gozdarji odseka za načrtovanje (OE Slovenj Gradec) ob pomoči gozdarjev KE Radlje izvedli detajl-nji popis gozdov v gozdno gospodarski enoti Radlje - levi breg (levi breg Drave v občini Radlje). Popis bo služil za izdelavo desetletnega gozdnogospodarskega načrta. 25. in 26. aprila so potekala skupna pripravljalna dela na terenu, kjer smo predhodno reševali probleme, ki so se pojavili pri delu v gozdu v preteklem de-ceniju in se pripravljali na temeljiti popis v naslednjih mesecih. 22. april je svetovni dan zemlje. Ta dan se zavemo, kako "zasvinjana" je naša Zemlja. Oddolžiti se ji želimo z najrazličnejšimi čistilnimi akcijami. Tudi gozdarji smo bili aktivni pri teh akcijah lokalno različno. Pripravili smo sezname divjih odlagališč v gozdu, se povezali z lokalnimi skupnostmi in društvi (turistična društva, lovske družine) pa tudi s šolami. Zelo aktivni so bili tudi gozdarji - lovci v KE Črna, KE Radlje, KE Prevalje, KE Slovenj Gradec. V Javorju so ob pomoči gozdarjev osnovnošolci očistili tudi gozdnato okolico najvišje šole v Sloveniji. Na področju izobraževanja lastnikov gozdov so ob pomoči inštruktorjev Srednjega gozdarskega šolskega centra iz Postojne izvedli terenski gozdarji dvodnevni tečaj iz varnega dela z motorno žago v KE Prevalje in KE Črna ter enodnevna tečaja - varno delo s traktorjem v KE Slovenj Gradec in KE Mislinja. V KE Črna je vodja krajevne enote Milan Golob pripravil prispevek za mariborsko TV. Za oddajo "Naš vrt - spoznavanje posameznih drevesnih vrst" je predstavil cemprin na Pud-garskem (Pinus cembra). O sadnji pa je pripravila Zdenka Jamnik (KE Radlje) prispevek za radio Radlje. V aprilu smo pričeli s prvimi pripravami na regijski kviz o spoznavanju gozda za četrtošolce osnovnih šol, 29. maja, v času Tedna gozdov, na Grmovškovem domu na Pohorju (Pungart), v slučaju slabega vremena pa v osnovni šoli Mislinja. Kljub deževnemu aprilu smo bili gozdarji OE Slovenj Gradec zelo aktivni na vseh področjih. A 1 STRMČNIKOVA BELA GABRA NA TOLSTEM VRHU NAD RAVNAMI GORAZD MUNŠEK, univ.dipl.inž.gozdarstva, Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Slovenj Gradec Na nekdaj strmem Strmčnikovem pašniku je zras- Močno razvejani beli gaber v neposredni bližini tel 57 cm debel beli gaber. Foto Gorazd Mlinšek Lipovnikove posestne meje. Foto Gorazd Mlinšek V najrazličnejših knjigah o drevesnih vrstah je opisan beli gaber (Carpinus betulus) kot listopadno drevo, katero zraste tudi 25 do 30 metrov visoko, v debelino pa do 70 cm. Krošnjo ima močno razvejano, deblo je ponavadi zasukano in rebrasto. Skorja belega gabra je tanka, gladka in svetlosive barve. Koreninski sistem ima zelo močno razvejan, prilagojen globini tal. Rad ima rahla in bogata tla. Je srednjeljubna drevesna vrsta, listi so 5 do 10 cm dolgi, do 7 cm široki, na robovih rahlo nazobčani. Beli gaber raste v številnih gozdnih združbah, od nižin do nadmorske višine 800 do 900 m. Razširjen je predvsem v srednji in južni Evropi in jugozahodni Aziji. Les belega gabra je trd, zato je bil včasih zelo pomemben za kolarstvo. Zelo primeren je tudi za živo mejo izven gozdnega prostora. Pri nas redko najdemo v gozdu debela drevesa belega gabra. Zato si zaslužita Strm-čnikova bela gabra na Tolstem vrhu nad Ravnami na Koroškem, da objavim njuni fotografiji. Rasteta na nekdaj negozdni strmi površini v neposredni bližini Lipovnikove posestne meje. Strmo pašno pobočje so prerasle številne pionirske drevesne vrste (drevesa z lahkim semenom, katera potrebujejo veliko svetlobe in se prve nase- lijo na negozdna tla). Verjetno sta bila med njimi tudi Strmč-nikova bela gabra. Pionirske drevesne vrste so zamenjale bolj zahtevne drevesne vrste, katere pa potrebujejo manj svetlobe. Okoli omenjenih gabrov rastejo močno razvejane bukve in posamezni macesni. Bukev je v preteklosti veljala za plevel, zato so jo močno iz-sekovali (drva, oglje) in slabo gospodarili z njo, čeprav so naša pobočja v preteklosti porasli predvsem bukovi gozdovi s primesjo jelke, smreke in posamezno drugih drevesnih vrst. V prsni višini sta gabra debela med 50 in 70 cm, njuni razvejani krošnji dajeta varstvo številnim pticam, vevericam in drugim malim gozdnim živalim. Naj rasteta v družbi še ostalih tanjših gabrovih dreves še vrsto desetletij! ▲ LUBI SVETUJE VSE OB PRAVEM ČASU FRANJO ŠTERN, inž.gozdarstva,