izhaja vsak petek. Izdaja Časopisno založniško podjetje Primorski tisk Koper. Naslov uredništva in uprave: Koper, Cankarjeva 1, telefon 170. Posamezni izvod 10 din. Celoletna naročnina 500 din, polletna 250 din, četrtletna 130 din Za Inozemstvo letno 1000 din ali 3,5 dolarja. Bančni račun C02-70-1-1S1. Prilogo Uradni vestnik okraja Koper prejemajo _naročniki brezplačno. Rokopisov ne vračamo. V SOBOTO JE BIL V KOPRU REDNI LETNI OBČNI ZBOR OKRAJNEGA SINDIKALNEGA SVETA KOPER — 13. MARCA 1959 MOSTNINA HLAČAM A. » QOTOVIMÎ LETO VIII. — ŠTEV. 10 V soboto je bil v Kopru občni zbor Okrajnega sindikalnega sveta, na katerem so v razpravah sodelovali razen delegatov tudi gosti, med katerimi so bili član Glavnega odbora sindikatov Slovenije Uroš Rupret, predsednik Okrajnega ljudskega odbora Albin Duje in sekretar OK ZKS Albert Jakopič-Kajtimir. V izčrpnem referatu o delu dosedanjega OSS, ki je bilo prebrano na skupščini, je bilo med drugim rečeno, če smo v lanskem letu uspešno izpolnili planske naloge, za katere smo imeli neprimerno slabše ekonomske in tudi subjektivne organizacijske pogoje, kakor jih Praznovanje 40-letnice KPJ Iz podjetja ,StI imamo letos, potem bomo obveznost do družbe s povečano aktivnostjo proizvajalcev izpolnili tudi letos. Seveda pa bo potrebno, da se delovni kolektivi resno lotijo iskanja možnosti povečanja delovne storilnosti in uveljavljanja takega načina nagrajevanja, ki bo neposredno vplival na pove- OKRAJNI DRUŽBENI NAČRT IN PRORAČUN SPREJETA Po končanem delu se je minulo soboto kolektiv »STIL« v Kopru zbral k proslavi 40. obletnice KPJ. O zgodovini Partije je zbranim delavcem in delavkam govoril Vid Štraus. 2e pred tem je kolektiv sprejel prostovoljne delovne obveznosti: lepo bodo uredili vso okolico tovarne, razen tega pa bodo dali delovni zaslužek dveh nedelj občinskemu komiteju ZKS kot prispevek za stroške letošnjih proslav. Sledila je proslava Dneva žena. O pomenu tega dne je govorila Marija Rubin. Proslava se je končala s trode-janko »Ad aeta«, ki jo je kot gost podjetja uprizorila igralska družina iz Bertokov. F. B. Letos več investicij za kmetijstvo in družbeni standard — Zvišanje narodnega dohodka za nadaljnjih 15 % — Posebna skrb za izboljšanje življenjskih pogojev prebivalstva — Okrajni proračun predvideva 827,371.000 din dohodkov in prav toliko izdatkov Franc Klobučar čano proizvodnjo in tudi na povečanje življenjske ravni. Gre pač za to, da se moramo zavedati, da je gospodarski, politični, kulturni in socialni napredek odvisen od uspešnega premagovanja raznih objektivnih in subjektivnih težav. Sindikati so lani z uspehom opravili veliko delo, ki pa narekuje, da se v prihod- V mali gledališki dvorani v Kopru sta se minuli torek zbrala na skupni* zaseCrije ob" okrajna odbora ter ves dan razpravljala o predlogu okrajnega družbenega načrta in okrajnega proračuna za leto 1959. Zasedanja, ki ga je vodil predsednik okraja Albin Dujc, so se udeležili tudi ljudski poslanci Ivan Regent, Janko Rudolf in Branko Babič ter okrajni sekretar ZKS Albert Jakopič-Kajtimir. K predlogu družbenega načrta in proračuna ter ustrezni dokumentaciji je podal podpredsednik okraja Franc Klobučar izčrpno obrazložitev, navajajoč poglavitne smernice letošnjega družbenega načrta ter naloge, ki jih načrt določa za nadaljnji gospodarski vzpon koprskega okraja. Po temeljiti razpravi sta zbora z nekaterimi dopolnili načrt in proračun soglasno sprejela. IZ GOVORA TOVARIŠA ALBERTA JAKO PIČA-K A i TIMIRA NA LETNI SKUPŠČINI wmmjjm Albert Jakopič-Kajtimir je toplo pozdravil občni zbor v imenu Okrajnega komiteja ZKS in mu želel čim-večjih uspehov, ter da bi velike in odgovorne naloge, ki stojijo pred sindikalno organizacijo in ki ji dajemo letos izrednega poudarka, čim resneje obravnaval. Letos so prešle na sindikat najodgovornejše naloge glede na nagrajevanje po učinku v gospodarskih organizacijah. »Želel bi« — je dejal tovariš Kajtlmir — »da bi o teh nalogah delegati današnje konference vnesli istega duha in kritične poglede na ta vprašanja in obstoječe stanje v gospodarskih organizacijah, v svoje delovne kolektive, sindikalne! podružnice, delavske svete, upravne odbore, kot tudi v upravna vodstva naših gospodarskih organizacij. To poudarjam zaradi tega, ker nam dosedanje delo na tem področju ni dalo takih rezultatov, kot bi jih želeli. o vprašanju nagrajevanja govorimo že več let, vendar pa moramo ugotoviti, da nismo dosegli zadovoljivih uspehov. To je med drugim, ugotovila tudi naša okrajna konferenca SZDL, pa tudi referat in razprava današnjega občnega zbora potrjujeta, da smo šli v pogledu storilnosti in nagrajevanja po učinku korak nazaj, V referatu so bile nakazane velike naloge v pogledu izboljšanja življenjskih pogojev delovnih ljudi, v pogledu osebnega in družbenega standarda delovnih ljudi. Ne bi ponavljat problemov zdravstva, šolstva, komunale itd,, o katerih je govoril že predsednik OLO, poudaril bi, da je glede na situacijo, v kateri smo, ko smo pri reševanju vseh teh vprašanj odvisni predvsem le od našega gospodarskega potenciala, reševanje vseh teh vprašanj odvisno od tega, kako bomo postavili notranjo razporeditev, o kateri je govoril tovariš Rupret, predstavnik Republiškega sveta; ZSS, da je torej tudi dvig naše proizvodnje in rentabilnejšega poslovanja, od katerega je odvisno ustvarjanje sredstev za standard, v največji meri odvisen prav od te notranje razporeditve. Nedvomno lahko ugotovimo, da je naša sindikalna organizacija 7. okrajnim vodstvom na čelu, preko občinskih vodstev in v samih gospodarskih organizacijah kot subjektivna -;ila že dosegla prilične rezultate in da je to organizacija, ki s svojim ak.ivnim delom in s svojim vplivom lahko v veliki meri pospešuje reševanje tega vprašanja. Vsa ta. leta in vsakodnevna praksa pa ~tam kažejo, da ni dovolj samo našr zavestno hotenje; treba je še nekaj drugega, potrebna je materialna, ekonomska stimulacija slehernega našega delovnega človeka, Ce Imamo to (Nadaljevanje na 3. strani) Ob povečanju proizvodnje in blagovnega prometa, kakor ga določa družbeni načrt in smo ga v našem listu okvirno že prikazali, so ljudski odborniki daii prav poseben poudarek vprašanju proizvodnosti oz. dvigu delovne storilnosti. Kapitalna graditev bo letos v glavnem dovršena, prav tako tudi -nekatere rekonstrukcije v posameznih gospodarskih organizacijah. Povečana in modernizirana proizvajalna sredstva morajo zdaj v rokah ODLOČNE BESEDE PREDSEDNIKA TITA OB VRNITVI V DOMOVINO Po trimesečnem potovanju in prijateljskih ter državniških obiskih nekaterih azijskih ter afriških držav ter' sosednje Grčije se je predsednik Tito v petek vrnil s svojimi sodelavci v domovino. S tem je bilo zaključeno njegovo veliko poslanstvo miru m sodelovanja med narodi,- lû. živijo na širnem področju od Jugoslavije do Indonezije. Ko je predsednik Tito stopil na jugoslovanska tla, je takoj dejal, da je bil ta dolgi obisk precej naporen, vendar zelo ploden, saj je bilo opravljeno veliko delo za okrepitev odnosov med narodi. Vso pot od Djevdjelije do Beograda so predsednika Tita in njegovo spremstvo pozdravljali tisoči in tisoči naših državljanov, ki so mu izrekli priznanje in hvaležnost za ves trud; ki ga je on osebno vložil pri krepitvi miru. Ob prihodu v Beograd pa je pol milijona Beograjčanov spremljalo njegove klene besede. Predsednik Tito je v svojem govoru najprej dejal, da je bil namen pobi naše državne delegacije vplivanje na pomirjenje v svetu in da je bil kot tak doprinos h krepitvi tistih sil, ki se borijo za mir in težijo po medsebojnem sodelovanju na vseh področjih življenja. Med drugim je dejal, da je to potovanje razburilo druge komunistične države, katerim je naša politika ko-eksistence med državami in narodi ne glede na to, kakšni so notranji sistemi, trn v peti. Zato je ostro zavrnil podtikanja SZ, CSR, Albanije in Bolgarije, češ da hočemo zgraditi tretji blok, saj je naša politika trden dokaz, kako se borimo proti vsem obli--kam blokovskih sistemov in le za dobre sosedske odnose. Obsodil je tudi stališče voditeljev KP Sovjetske zveze glede našega gospodarskega sodelovanja z zahodnimi državami in natolcevanje, da nas lahko kupi kdor hoče. Rekel je, da je naša enotnost nezlomljiva, česar se tudi dobro zavedajo tisti, ki nas blatijo zgolj zato, da bi obrnili pozornost svojih ljudstev od marsikatere senčne strani njihove notranje politike. . Ob zaključku svojega govora je predsednik Tito povedal, da so številni razgovori z državniki dežel, ki jih je obiskal, ostvarili trdne temelje za tesnejše gospodarsko in politično sodelovanje, ki bo v obojestransko korist. Na zadnji seji je izvršni komite CK ZKS določil, da bo IV. kongres ZKS 2, junija 1959. Konference osnovnih organizacij in občinske konference ZKS, na katerih bodo volili delegate za kongres, bodo do 15. maja. Na vsakih 90 članov ZKS bodo izvolili enega delegata. Svojega delegata pa volijo tudi vse osnovne organizacije, ki štejejo nad 70 članov. Kongresa se bo udeležilo okrog 640 delegatov. delovnih kolektivov in proizvajalcev začeti dajati pričakovano in predvideno proizvodnjo, ki je edina osnova narodnega dohodka in življenjskega standarda prebivalstva. Med letom bodo gospodarske organizacije sicer zaposlile nekaj nad tisoč nove delovne sile, v glavnem Tomos, ki prehaja v lastno proizvodnjo, vendar pa družbeni načrt določa, da bo mogoče zaposliti novo delovno silo le v primerih, ko bodo v gospodarskih organizacijah do skrajnosti izboljšali in uredili organizacijo dela ter tehnološki proizvodni postopek. Z drugimi besedami: družbeni načrt najodločneje terja izdatno povečanje delovne storilnosti, ki naj se v celotnem gospodarstvu okraja dvigne za 12 odstotkov. Medtem ko lani ta naloga, predvidena v družbenem načrtu, ni bila ustrezno izpolnjena, kar je med drugimi vzroki tudi vplivalo na počasnejše naraščanje narodnega dohodka oziroma dviga splošnega življenjskega standarda. Da bi vidneje povečali delovno storilnost, morajo v gospodarskih organizacijah kar najdosledneje izvajati nagrajevanje po delovnem učinku, po času pa plačevati samo tista delovna mesta, kjer je merjenje po učinku izključeno. Tarifna politika mora biti tako vzpodbudna in tako usmerjena, da bodo edino v skladu z dviganjem storilnosti resnično naraščali zaslužki delavcev. V razpravo o delovni storilnosti, o nagrajevanju ter o pripravah za nove tarifne pravilnike je slednjič posegel tudi Janko Rudolf. Največje občudovanje zasluži okolnost, kako smo v naši državi izvršili industrializacijo. Zdaj stojimo pred vprašanjem, kako vsa ta ogromna vložena sredstva tako izkoristiti, da nam bodo kar največ dajala. Pri tem logično stopa v ospredje problem nagrajevanja. Med važnimi in odločilnimi okolnostmi, ki vplivajo na proizvodnost, je vsekakor sama organizacija dela. V marsikateri gospodarski organizaciji je glede tega položaj takšen, da jih je nekako sram priznati to stvar in raje vlečejo naprej po starem, namesto da bi se dali poučiti in si dali urediti organizacijo dela tako, da bi ne (Nadaljevanje na 2. strani) nje razvijejo v še močnejšo politično silo delavskega razreda. V razpravi je med drugim govoril tudi predsednik okrajnega ljudskega odbora Albin Dujc o gospodarskih problemih okraja. Še posebej je poudaril važnost varčevanja in pozval delegate, naj vplivajo na delovne kolektive, da bi vložili vse napore za povečanje storilnosti dela in za hitrejši tempo izgradnje, Med drugimi sta govorila tudi sekretar OK ZKS Albert Jakopič-Kajtimir in predsednik RSS Uroš Rupret. Njuna govora objavljamo posebej. Ob koncu so zborovalci izvolili nov OSS, ki šteje 45 članov, nadzorni odbor ter delegate ža republiško skupščino in zvezni kongres sindikatov Jugoslavije. Koprski m oliv, Ici ga že preganja nova doba NADALJEVANJE POROČILA Z ZASEDANJA OBEH ZBOROV OLO KOPER Konec odpora na Cipru Voditelj ! organizacije odpora ciprskih Grkov EOKA polkovnik Grivas je pozval pripadnike EOKA, naj ustavijo boje in začno miroljubno delovati za novo ciprsko republiko. S tem je prenehala ta organizacija, ki se je borila za priključitev otoka h Grčiji vse od 1. aprila 1955 dalje. Britanski guverner general Hugh Foot pa je izdal ukaz o izpustitvi vseh jetnikov. Nepredvideno srečanje V vzhodnem Berlinu sta se sestala sovjetski ministrski predsednik ?Iruščev in šef zahod-nonemške socialnodemokratske stranke Erich Ollenhauer, Razpravljala sta o možnosti sklenitve miru z Nemčijo, o statusu zahodnega Berlina, o ukinitvi okupacijskega režima v zahodnem Berlinu in o krepitvi miru ter varnosti v Evropi. Ta sestanek je povzročil kopico ugibanj, posebno še zato, ker je bil nepričakovan in ker o podrobnostih sestanka, na katerem ni bilo nobenega predstavnika vzhodno-nemških oblasti ali vlade, niso dali podrobnejšega poročila. Zopet os? Zahodnonemški kancler Adenauer se je prejšnji teden razgo-varjal v Parizu z De Gaullom o perečih vprašanjih glede Berlina in celotne Nemčije. Vse kaže, da Bonn danes potrebuje predvsem politično podporo Francije za utrditev svojega stališča do sovjetske politike napram Nemčiji, medtem ko Pariz potrebuje finančno pomoč od Zahodne Nemčije. Govori se tudi o ustvarjanju nekakšne osi Bonn—Pariz, ki pa se zna potegniti tudi do Rima, Govori se namreč, da nameravata tudi Segni in Pella obiskati De Gaulla in kasneje Adenauerja. Sedaj pa v Pariz, Bonn, Ottawo in Washington Ko je zaključil svoj desetdnevni obisk v Sovjetski zvezi in se v marsikaterem perečem mednarodnem vprašanju pogovoril s Hruščevom, je predsednik britan-sek vlade Macmillan z britanskim zunanjim ministrom Selwy-nom Lloydom po kratkem bivanju doma odpotoval v Pariz. Dva dni se je razgovarjal z De Gaullom o oblikovanju poti zahodne politike glede na rešitev berlin- skega in nemškega vprašanja. Kaže tudi, da je bilo precej govora tudi o možnostih reševanja dolgoletnih sporov med Vzhodom in Zahodom, kakor tudi o najnovejšem predlogu Hruščeva, da bi eventualno lahko ostale v zahodnem Berlinu vojaške in civilne oblasti štirih velesil tudi še po proglasitvi Berlina za svobodno mesto. Macmillan in Selwyn Lloyd sta iz Pariza odpotovala v Bonn, od tam pa bosta nadaljevala svojo diplomatsko pot v Ottawo in Washington. To je po Macmillanovi izjavi le del priprav za širša mednarodna pogajanja. Arabci se bojijo Zidov Glavni svet Arabske lige že nekaj dni zaseda in proučuje palestinsko vprašanje, v zvezi s tem pa »nevarnost«, ki preti arabskim državam glede na množično prihajanje Zidov iz vzhodnoevropskih držav v Izrael. Glavni svet je odločil, da bo zaprosil romunsko, poljsko in avstrijsko vlado, naj omejijo takšno preseljevanje, obenem pa obsodil gospodarske stike med Italijo in Izraelom. Opozoril je na to, da se bo morala Italija odpovedati trgovanju z Izraelom, če se foo povečala napetost med Izraelom in arabskimi državami. IGLE ZA PLET1LNE STROJE bo začela izdelovati tovarna ple-tllnih strojev v Osjeku. Zanje se že močno zanimajo tekstilne tovarne in obrtna podjetja, ker so morali doslej igle uvažati, kar Je stalo državo približno 300 milijonov deviznih dinarjev na 'leto. ZA 520 TON PREDrVA JE POVEČANA LETNA PROIZVODNJA predilnice Trudbenik v Pančevu, odkar so zgradili v njej novo dvorano in v njej namestili 34 novih strojev, razen tega pa tudi modernizirali nokaj starih strojev. Rekonstrukcija te predilnice je veljala več kot 33G milijonov dinarjev. VEC KOT 30 VAGONOV HERCEGOVSKIH VEN SO LANI IZVOZILI v Zahodno Nemčijo, Poljsko. Češkoslovaško in v Vzhodno Nemčijo. Kaže pa, da je zanimanje za ta vina v inozemstvu vedno večje in pričakovati je znatno povečanje izvoza v letošnjem letu. 38.706 TON SULFIDNE CELULOZE Je lani proizvedla tovarna celuloze v Prijedoru, ki je v minulem letu poslala na trg z zalogami vred okrog 46 tisoč ton sul-litne celuloze, od tega 27.814 ton v tuj e države. (Nadaljevanje s 1. strani) bila več v starem okviru obrtne proizvodnje, ampak dobila koncept in smer moderne industrijske proizvodnje. Tovariš Janko Rudolf sodi, da je naš gospodarski sistem dober, pomanjkljivega pa se po njegovem mnenju kaže v tem, ker ne vrši pritiska na tiste, ki slabo delajo, in ne nagrajuje pravilno »tistih, ki dobro delajo. Minimalni dohodek še vedno ni tisto, kar bi jasno ločevalo dobro in slabo gospodarjenje. Novi tarifni pravilniki naj bi zatorej bili ključ za delitev zaslužka znotraj podjetja, proporc, kako deliti dohodek, nikakor pa naj bi ne bili v svojih postavkah že zaslužek oziroma plača. Tarifni pravilnik naj bi zatorej bil v svojem bistvu odraz dejanskega ekonomskega položaja v gospodarski organizaciji! Prav zategadelj pa je odločilne važnosti priprava za tarifne pravilnike, ki naj bi bila najbolj temeljita in vsestranska analiza stanja v podjetju. In ta analiza naj bi šele dala osnovo za takšno tarifno politiko, ki popolnoma ustreza ekonomskemu položaju podjetja. Razen o storilnosti in nagrajevanju je tov. Janko Rudolf govoril še o vzgoji in izobrazbi naših kadrov ter pri tem poudaril, da v proizvodnem oziru ne more biti na določenem delovnem mestu odločilno papirnato spričevalo, pač .pa edino kakovostni delovni učinek posameznika, povezan v proizvodnem procesu vsega delovnega kolektiva. V letošnjem družbenem načrtu je med drugim značilna tudi investicijska politika, ki daje izrazitejšo prednost kmetijstvu in pa nekaterim tistim panogam in dejavnostim, ki neposredno vplivajo na družbeni standard. Celotne investicijske naložbe bodo letos znašale 9 milijard 137 milijonov din ali 12 °/o več kakor 1958 in 40 % več kakor leta 1957. Na prvi pogled je očitno, da se "bodo zmanjšale naložbe v industrijo, povečale pa v kmetijstvo, gostinstvo, obrt, komunalno dejavnost in družbeni standard kot negospodarske investicije (stanovanja itd.). Industrijski objekti, ki so doslej terjali znatne investicije, pojdejo v redno proizvodnjo oz. bodo na njih zaključene rekon-strukciiske investicije. V primerjavi z lanskim letom bodo naložbe v industrijo okoli pol milijarde manjše, medtem ko se bodo naložbe v kmetijstvo povečale za 63 % ali za več kot 400 milijonov, s čimer se v primerjavi z letom 1957 podvojijo. Investicije v industriji, ki so doslej veljale v glavnem novogradnjam, pojdejo letos za rekonstrukcijo obratov, izpopolnitev opreme in modernizacijo. V kmetijstvu pa bodo imele prednost tiste srednje in kratkoročne investicijske naložbe, ki zagotavljajo najhitrejše povečanje proizvodnje (živinoreja, poljedelstvo, zlasti povrtninarstvo). Ker je bilo v zadnjih letih črpanje investicijskih sredstev za kmetijstvo komaj 60 odstotno, poudarja družbeni načrt, da je treba zagotoviti s pripravami (načrti, elaborati itd.) redno in popolno izkoriščanje investicijskih možnosti. Občinskim ljudskim odborom pa določa družbeni načrt, da letos vlože v kmetijstvo najmanj toliko sredstev, kolikor jih iz kmetijstva dobe v svoje investicijske sklade. Dobra tretjina investicijskih sredstev bo letos vložena v prometno dejavnost, največ pa v velike plovne objekte Splošne plovbe ter v potniška in tovorna cestna vozila. V zvezi s krepitvijo družbenega standarda pa je značilno, kako naraščajo same negospodarske investicije in pa 'investicije v tiste panoge in dejavnosti, ki ne-posredneje vplivajo na izboljše- vanje življenjskih pogojev. Negospodarske investicije bodo letos za okoli pol milijarde večje kot leta 1957. Tu prihaja v poštev med drugim izdatnejše vlaganje gospodarskih organizacij za stanovanjsko graditev in komunalne naprave ter po letošnjem načrtu tudi za šolstvo in zdravstvo. Znaino večje investicije bodo letos vložene v uslužnostno obrt, detajlistično trgovino, gostinstvo in komunalne dejavnosti, pri čemer bodo morale imeti dober posluh zlasti občine, da si zago-tove udeležbo sredstev iz svojih virov in tako pomagajo razvijati tista podjetja (trgovina in usluž-nosti), ki ne ustvarjajo dovolj lastnih sredstev. Družbeni načrt daje poseben poudarek združevanju tistega dela sredstev, ki jih gospodarske organizacije namenjajo za investicije družbenega standarda, torej v korist negospodarskih dejavnosti. Družbeni načrt predvideva, da bo mogoče po tej poti zbrati okoli pol milijarde investicijskih sredstev za objekte družbenega standarda. Kakor družbeni načrt, tako sta zbora z nekaterimi nebistvenimi dopolnili sprejela tudi okrajni proračun, ki znaša v dohodkih in izdatkih 827,371.000 dinarjev. V trošenju proračunskih sredstev pa poudarjata zbora vsepovsod največjo disciplino in varčnost. Tud;i letos so napredne žene na Tržaškem lepo proslavile 8. marec. V soboto zvečer so bile proslave v Do-lllni, Lonjerju in na Proseku-Konto-velu. V Kiližu pa je ženska sekcija Neodvisne socialistične zveze priredila samostojno proslavo. Po priložnostnih nagovorih o pomenu Dneva žena in vlogi žene v iborhi za mir in priznanje njihoviih pravic, so bile povsod kulturne prireditve. V nedeljo popoldne pa je bila v dvorani Stadiona 1. maj pri Sv. Ivanu v Trstu osrednja proslava, ki jo je priredila Iženska sekcija ¡Neodvisne socialistične zveze. Govorom v slovenščini in italijanšG.ni o 8. marcu je sledil kulturni spored, na katerem so sodelovali najmlajši člani PD Cankar iz Sv. Jakoba, njihov mladinski balet, nekaj solistov, folklorna skupina PD Rade Pregarc ter znani Dolinski trio z duetom Dario iin Darko. * * * Šola Glasbene matice je minuli teden priredila v Trstu prvi letošnji nastop svojih gojencev. Pestri spored je izvajalo 25 učencev in poslušalci so bili zelo navdušeni nad uspehi šolanja v Glasbeni matiei. V soboto ni bilo napovedane protestne stavke osebja Rdečega križa, ker je vodstvo te ustanove pristalo na pogajanja. Zato so v soboto na Uradu za delo dosegli kolikor toliko zadovoljiv sporazum. Sporazuma pa ni bilo moč doseči v podjetju Salda glede odpusta 25 delavcev. Podjetnik pravi, da je prisiljen delavce odpustiti zaradi krize v ladjcdelnliški industriji in zaradi pomanjkanja naročil. • * « Prejšnji četrtek zvečer je btl v Dolini velik požar, ki je povzročil neprecenljivo škodo družini Purger. zgorel je hlev, junica, voz, kmečko orodje in 50 stotov sena. Najstarejši sin Ljubo je iz plamenov rešil kravo, ni mu pa uspelo rešiti junice. Med reševanjem je dobil hude opekline po glavlt in rokah, Vaščartl so požrtvovalno pomagali gasiti, njim pa so prihiteli na pomoč tudi gasilci iz Trsta in Milj. OB 40. OBLETNICI USTANOVITVE KOMUNISTIČNE PARTIJE JUGOSLAVIJE Vse do leta 192G, ko so italijanski fašisti uvedli zakon za zaščito države ln z njim tudi odkrito buržoazno diktaturo, je bil Trst na čelu delavskega gibanja na Primorskem. Od tu so se širile socialistične ideje tudi na podeželje že več kot pol stoletja! To zgodovinsko vlogo je Trstu prvič okrnila prva svetovna vojna z Oktobrsko revolucijo. Na Primorsko so se začeli vračati iz Rusije številni bivši vojni ujetniki, ki so videli veliko revolucijo in nekateri celo v njej sodelovali. In tako se je zgodilo, da je dobila KP v parlamentarnih volitvah leta 1921 nekaj glasov celo v najbolj zakotnih slovenskih vaseh. To so bili glasovi bivših vojnih ujetnikov. Med povratniki iz Rusije je bil tudi Jože Srebrnič iz Solkana, eden od voditeljev KP na Primorskem. Kmalu po prvi svetovni vojni pa se sprosti še nov element, ki se spopada s tradicionalno vlogo nekdanjega Trsta, Tu vmes stoji nacionalno vprašanje. V prvih dveh letih obstoja KPI (1921-23) je imel v njej glavno besedo njen sekretar Amadeo Bor-diga. ki je bil proti vsaki enotni ali ljudski fronti In vsaki povezavi KP z narodnorevolucionarnim gibanjem. Temu zlu pa se jc pridružili še tretja nesreča: Bordiga je namreč trdil, da je fašizem le neko strašilo, k bo prav tako hitro zginilo, kakor se je pojavilo. To podcenjevanje fašizma je imelo za italijansko delovno ljudstvo tragične poslcdice. Mussolin: si je leta 1D22 že lahko sestavljal svojo prvo fašistično vlado. Med tem ko je Gramscl vodil oster boj proti bord,-gizmu, zvrsti trocldzma, in ga na r/I. kongresu KPI v Lionu (že v inozemstvu!!) tudi razkrinkal, se je fašizem že do dobra ulrdil n< oblasfi! Bordiga jc imel precej pr slašev tudi med Italijanskimi komunisti v Trstu (v Gorici ga je podpiral zlasti Tuntar, komunistični poslanec'.), za- radi česar so se znašli slovenski komunisti v precejšnjih težavah. Cela stvar je šla tako daleč (vmes je seveda tudi fašistični pritisk na naš tisk!), da so morali slovenski komunisti iskati pomoči v Ljubljani. Edino tu se jim je nudila priložnost, da so lahko objavili nekaj razprav o nacionalnem vprašanju v Julijski krajini. Zapiski Delavsko-kmečke matice (1921-25) so se zaradi tega močno razširili na Pirmorskem! Ta revija iz Ljubljane je prinesla prvo resnejšo analizo nacionalnega vprašanja v Julijski krajini! Prav enako vlogo je tedaj igrala revija SVOBODNA MLADINA, ki sta jo v velikih količinah prinašala na Primorsko zlasti Ivo Gralior in Srečko Kosovel. V letih 192G-27 so nekateri dijaki v Gorici pripravljali referate na temelju razprav, ki jih je prinašala ta revija. Ko sta v Trstu prenehala izhajati DELO in IL LAVORATORE (1920) in so se s tem tudi začele številne aretacije komunistov, nI bilo v Trstu niti ene revolucionarne skupine, ki bi bila sposobna ilegalno razmnoževati vsaj enega od navedenih listov. Prav zaradi tega se v lotih 192G-27 DELO tiska (razmnožuje na opalo-grafu) v Gorici (Pristava In Solkan). Ko je tej komunlstičn tehniki proti koncu leta 192" zmanjkalo kemičnega materiala za tisk In si ga ni mogla nabaviti niti v Trstu niti v Italiji (za Slovence je bila Italija še vedno nekje onstran Soče!), se je morala obrniti na komuniste v Ljubljani, ki so krepko priskočili na pomoč in ilegalna tehnika jc zaradi tega lahko nadaljevala s svojim delom. Izredno važno vlogo v zvezi s pravilnim razumevanjem nacionalnega vprašanja so odigrale zlasti na Goriškem na roko napisane teze, ki so sredi leta 1927 prišle iz Ljubljane v Gorico. Tu se je o tezah vodila važna diskusija. Bordigizem, ki še ni bil mrtev, Je tako dobil še novo lekcijo! V praksi se je na Primorskem pokazalo eno: po fašistih izropana slovenska dežela naj bi se kar najbolj oprla na Slovenijo (tisti del, ki je bil v stari Jugoslaviji). Dragoccna je postala prav vsaka povezava Primorske z demokratičnim gibanjem v Jugoslaviji. Brez take povezave bi se bili primorski Slovenci spremenili v sulio vejo. Ta povezava je sicer krepila komuniste in nacionaliste, toda nadaljnji ideološki boj je kmalu pokazal, kdo ima več prednosti. Vodilna vloga je kljub precejšnji dejavnosti TIGRA v celoti prešla na komuniste! KPJ ni bilo vseeno, kaj se dogaja na Primorskem. Na njeno pobudo se je DELO (naj omenimo, da sta dve ilegalni številki DELA izšli leta 1929 v Ljubljani!) leta 1930 spremenilo v glasilo KPJ in KPI. To DELO je izhajalo dokaj redno (tiskalo se je v Parizu, Pragi in drugod) in obdelovalo predvsem probleme Primorske, toda obenem je primorske komuniste seznanjalo tudi z jugoslovanskimi problemi. Ce upoštevamo, da igrajo taka revolucionarna glasila vodihl,o vlogo, bo tudi razumljivo, da je prav to DELO (1930) pomenilo tudi za Slovence sploh dokaj važno prelomnico. Delež KPJ v revolucionarnem gibanju na Primorskem se zdaj močno poveča. Razburkano leto 1934 (zmaga Ljudske fronte v Franciji, priprave italijanskega imperializma na vojno v Abesiniji itd,) pomeni za Primorsko novo prelomnico. Veduo bolj je prihajala ua dan vsa tragika po številu majhnega slovenskega naroda, ki so ga imperlallsti razdrobili na več držav. Do tega časa so slovenski komunisti zlasti na Primorskem v zvezi z nacionalnim vprašanjem naglašall, naj ima slovenska narodna manjš na pod Italijo pravico do samoodločbe ln s tem tudi do odcepitve! Pokazalo se je, da ta parola ni bila dovolj konkretna. Zaradi tega so na pobudo slovenskih komunistov predstavniki treh partij (KPJ. KPI in KPA) 1. 1934 podpisali IZJAVO, v kateri je rečeno, da bodo vse tri partije »PODPIRALE BOJ RAZDROBLJENEGA SLOVENSKEGA NARODA ZA SVOJO ZDRUŽITEV«. Ta izjava je rodila zelo dobro rezultate. Na Primorskem se je zdaj še povečalo razpoloženje za formiranje ljudske fronte. Leto dni zatem je pr. nesel slovenski delegat, ki so je udeležil VII. kongresa III. Inter-nacionale v Moskvi (Stanislav Vilhar) direktive glede ljudske fronte tudi na Primorsko. Poslej je tekel razvoj revolucionarnega gibanja v Julijski krajini še hitreje. Odločujoč faktor v revolucionarnem gibanju na Primorskem postane ZDAJ ZELO ŠTEVILNA EMIGRACIJA, ki se je zatekla v Jugoslavijo in se začela Ilegalno in legalno vračati zlasti v letih 193G—1938. Med temi povratniki so bili tudi Pinko To-mažič, Albin Dujc, Albert Sulčič, Bole iz Brd in mnogi drugi. Na Primorskem se je začela oblikovati ljudska fronta. DELO se zdaj tiska v Goričah pri Divači (1938—1940). Velik proces s smrtnimi obsodbami proti slovenskim komunistom in narodnjakom leta 1911 ni mogel zlomiti hrbtenice revolucionarnemu gibanju na Primorskem, ki je zdaj že pod popolnim vodstvom KPS. Revolucionarno gibanje ljudskih množic se popolnoma prelije v OF slovenskega naroda. Zdaj se pokaže, da je tudi Izjava treh partij pomanjkljiva. OF je poudarjala, da se morajo vsi Slovenci ZDRUŽITI V DEMOKRATIČNI IN FEDERATIVNI JUGOSLAVIJI. Ta boj se je končal z zmago jugoslovanskih narodov, ki Je prinesel svobodo tudi večini primorskih Slovencev. KPI in dolgo tudi delavsko središče v Trstu, se ni znala povezati z nacionalno zatirano slovensko množico na Primorskem. Nimamo namena podrobneje razlagati, kako je prišlo do tega, članek pojasnjuje to le v najbolj grobih potezah, dejstvo pa je, da se je KPJ POSTOPOMA (!!) VEDNO BOLJ TKDNO POVEZOVALA TUDI S PRIMORSKO in jo vodila k zmagi ter osvoboditvi. Srečko Vilhar Okrajni odbo-r za proslavo 40-letnice KPJ namerava izdati zgodovinski zbornik, ki bo posvečen delu KP v koprskem okraju. Uredništvo zbornika se bo poslužilo prispevkov iz dvojnih virov: bogatega gradiva, ki so ga deloma že zbrale občinske zgodovinske komisije ob sodelovanju številnih političnih aktivistov in bivših borcev NOB in pa tudi prispevkov tistih kulturnih delavcev, ki živijo izven našega okraja, a so se tu v obdobju NOB borili proti okupatorju, S takim zbornikom, ki bo nudil bogato gradivo zlasti o NOB v našem okraju in bo imel zaradi tega trajno vrednost, se bomo najlepše oddolžili spominu na 40-letnico KP Jugoslavije Uredništvo zbornika postavlja v zvezi z dostavitvijo prispevkov primeren rok, namreč 1. X. 1959, Potlej pa bo okrajni odbor za proslavitev 40-letnice KPJ pohitel, da ga čimprej spravi v tisk. Vse sodelavce naprošamo, da že v najkrajšem času sporoče, aH so sprejeli predlagano temo, ali pa so se morda odločili za kaj drugega. Želimo si, da bi v zborniku sodelovalo čim več bivših borcev NOB in prav tako, da bi zbornik poročal o vseh važnejših dogodkih v zvezi z NOB p našem okraju (konference KPS, politična zborovanja, ki jih je vodila KPS, partizanska tehnika itd.), tako da bi bila v njem s svojim gradivom zastopana prav vsaka občina. Odbor za proslavo 40-letnice KPJ \ ^ \ X 1 POZDRAVNI NAGOVOR ZASTOPNIKA REPUBLIŠKEGA SINDIKALNEGA SVETA NA SOBOTNI LETNI SKUPŠČINI OSS KOPER Predsednik OLO Koper Albin Dujc razpravlja na skupščini OSS minulo soboto v mali dvorani koprskega gledališča. Levo del delovnega predsedstva Uroš Rupret je sporočil tovariške pozdrave v imenu Republiškega sindikalnega sveta z najboljšimi željami za še večji uspeh v bodočem delu. Dejal je: »2elel bi se dotakniti samo enega kompleksa vprašanj, in sicer vprašanj v zvezi z notranjo delitvijo dohodka v podjetjih in vprašanja nagrajevanja, ker smatram, da je to trenutno najvažnejša ekonomsko-po-litična akcija, katere izvedba leži v veliki meri prav na sindikalnih podružnicah in na naših občinskih sin-. dikalnih forumih. Ni slučaj, da so se prav na to področje usmerili sindikati s tako silo, in da hočejo pri sestavljanju novih tarifnih pravilnikov doseči bistveni kvalitetni premik. Zakaj gre pri vsej stvari? Spremembe, ki jih prinašajo naše uredbe 'in zakoni o delitvi dohodka z ekonomskega stališča, dajejo s spremenjenimi instrumenti po nekaterih kalkulacijah 5 milijard večji dohodek, s katerim NADALJEVANJE GOVORA TOVARIŠA KAJTIMIRA NA LETNI SKUPŠČINI OSS KOPER (Nadaljevanje s X. strani) pred očmi, moramo v reševanju tega vprašanja, ki je dejansko osnovna naloga, to je v vprašanju nagrajevanja po učinku, dviga storilnosti itd., poleg angažiranja subjektivnega faktorja usmeriti vse naše sile tudi v to, da bo materialna stimulacija slehernega našega delovnega človeka zagotovljena. Ce bomo to zagotovili, potem ne bo težko iz gospodarskega potenciala, ki ga imamo, dobiti oziroma ustvariti toliko sredstev, da bomo v neprimerno hitrejšem tempu mogli reševati probleme družbenega in osebnega standarda našega delovnega človeka. Vsi se moramo zavzeti, da to vprašanje v naših gospodarskih organizacijah enkrat rešimo. Razen tega, kar je bilo že v razpravi povedanega o določenem delu ljudi v naših gospodarskih organizacijah, Id iščejo rešitve v nominalnem povišanju tarifnih postavk, v sklicevanju na tarifne sporazume, ki so — kot je že nakazal predstavnik Republiškega sindikalnega sveta — za nas nesprejemljivi in o tistih, ki hodijo od podjetja do podjetja, da bi se seznanili s tarifnimi postavkami v sorodnih podjetjih, o čemer je govoril tovariš Dolgan iz Sežane, bi opozoril, da vse to delo v zvezi z nagrajevanjem ni enkratna naloga in je ni mogočo rešiti preko noči, najmanj pa s tem, da bi skušali iskati rešitve v drugih podjetjih, v drugih okrajih ali republikah. To nalogo moramo vzeti kot proces celega leta in mora vsaka gospodarska organizacija začeti reševati to vprašanje na osnovi svoje last-ne proizvodnje, lastne specifičnosti in lastnih kapacitet, torej na osnovi svojega lastnega dela in ta vprašanja reševati skupaj s poslednjim delavcem v svojem podjetju, ne pa iskati načina rešitve drugod. Sistem sam to tudi zahteva. Nemogoče je tudi, da bi se vprašanje nagrajevanja katerekoli operacije v okviru nekega delovnega mesta in v okviru celotnega podjetja reševalo v pisarni, pač pa mora pri tem sodelovati celotni kolektiv, usmerjen s strani naših političnih organizacij, to je ZK in predvsem sindikalne organizacije. Nato je tovariš Kajtimir utemeljil spremembe v vodstvu OSS, lil naj bi jih zbrani delegati z volitvami na skupščini potrdili. Povedal je, da je treba zaradi izrednega pomena, ki ga naša družba pripisuje prav sindikatom v uvajanju novih proizvodnih odnosov v naših gospodarskih organizacijah in v splošnem boju za dvig našega gospodarstva in življenjskega standarda delovnega človeka, močno okrepiti okrajno sindikalno vodstvo. Iz kandidatne liste je bilo videti, da je bil za mesto predsednika namesto dosedanjega zdravstveno šibkega Toneta Kodriča predviden Franc Klobučar, dosedanji podpredsednik OLO Koper, za tajnika pa Igor dr. Vilfan, dosedanji tajnik Sveta za blagovni promet pri OLO. Tovariš Kajtimir je naštel njune prednosti kot gospodarstvenikov in ekonomistov, ki dobro poznata naše gospodarske organizacije in jim bosta lahko nudila preko občinskih sindikalnih svetov In osnovnih sindikalnih organizacij krepko pomoč. Razen tega pa je s predlogom nove kandidatne liste močno okrepljen celoten okrajni sindikalni svet z najboljšimi delavci in neposrednimi proizvajalci iz vseh večjih gospodarskih organizacij okraja, V takem sestavu bo zato 45-članskt ple-num OSS lahko odločilno posegal v boj za izvedbo osnovnih nalog, razvidnih iz referata in razprave. Prvi korak na tej poti pa bo že sama «izvolitev predlaganega vodstva in tovariš Kajtimir je izrazil svoje prepričanje, da mu bo na volitvah izkazano polno zaupanje. Nato je tovariš Kajtimir govoril v zvezi z nagrajevanjem po učinku in v zvezi z dvigom storilnosti o stabilizaciji naših gospodarskih organizacij. Govoril je o nekaterih značilnih pojavih okrajnega družbenega plana. TI kažejo, da naše gospodarske organizacije ne dajejo od sebe tega, kar družba od njih pričakuje in za kar jim je dala velika sredstva. Napotil je delavce po podjetjih, naj tam, kjer se pojavljajo težave, ne iščejo rešitve izven svoje gospodarske organizacijo, marveč naj takoj korenito odpravijo vse pomanjkljivosti doma, pri sebi, Nato je dejal: »Od vodstvenega kadra v naših podjetjih bomo najostreje zahtevali iz-vajanjo vseh nalog in linije, ki se postavlja pred gospodarske organizacije. Ce vemo, da jo nagrajevanje po učinku koristno, da si bo delavec izboljšal standard, ker bo z boljšim delom več zaslužil in bodo gospodarske organizacije ob povečanju storilnosti prišle do večjih dohodkov, ter tako pomagale reševati probleme standarda, postavljamo to kot nalogo in bodo morali naši upravni kadri to izvajati in so za to boriti. Kdor tega ne bo izvajal, ker ni sposoben ali ker ne bo hotel tega delati, bo moral občutiti določene posledice. Prepričan sem, da bodo naši delovni ljudje tako politiko pozdravili, ker jim bo v korist. Ne samo, da bodo to pozdravili, ampak bodo tudi sami zahtevali take ukrepe in bodo pri tem sodelovali, kadar bodo videli, da zaradi slabosti v vodstvenem kadru stvari v podjetju ne gredo. V preteklem obdobju smo imeli veliko primerov, ko. smo problem rešili šele takrat, ko so zaradi njega nastalo že določeno posledice. Tako se jo vprašanje »Erme« Šmarje reševalo dve leti in se je rešilo šele potem, ko je imelo podjetje 170 milijonov deficita. Taka vprašanja pa niso in ne morejo biti samo stvar okrajnega ali občinskega komiteja, pač pa stvar delavcev samih. Ti morajo biti prvi zainteresirani na tem, ali bo njihovo podjetje uspevalo ali pa bo šlo V likvidacijo. Zato si mora biti delovni kolektiv neprestano na jasnem, kakšno je gospodarsko stanje podjetja. Ce bomo s tako ostrino začeli reševati ta vprašanja in odklanjati vse, lcar povzroča nevarnost, da podjetje ne bi bilo rentabilno, potem ne bo več problema in bomo dosegli tudi ogromen interes delavcev na njihovem delovnem področju. Ce skozi to prizmo gledamo pomen stabilizacijo gospodarskih organizacij, so naloge v zvezi z nagrajevanjem po učinku še trikrat; bolj važno ne samo za delavca, ne samo za komuno, pač pa za ves okraj, za vso našo državno skupnost, ki nam je dala ogromne milijarde, da smo jih lahko vložili v naše gospodarsko organizacije. Zaradi tega so nekateri pogledi na nagrajevanje v naših podjetjih tem bolj vredni kritike. Tak je primer v podjetju »Ruda« Izola, kjer so zvišali vse tarifne postavke od snažilke do direktorja ali pa pripombe v nekaterih podjetjih v obalnem področju, ko postavljajo, da je to diktatura, ko govorimo o povečevanju storilnosti dela. C o pravimo, da mora biti človek nagrajen po tem, kar jo naredil, je to želja 90 "U delovnih ljudi, pomeni to izboljšanje za našega delovnega človeka; če temu pravijo diktatura, je taka diktatura pravilna. Morda je to diktatura za tisti del ljudi, ki prehajajo iz podjetja v podjetje in Iti živijo ali hočejo živeti na račun tistih, ki se trudijo in si prizadevajo, da bi čimveč ustvarili, pa za ta toud ne dobijo tistega plačila kot so ga zaslužili. Način nagrajevanja po učinku mora biti v največjem interesu delovnih ljudi.« Tovariš Kajtimir je nato govoril o nekaterih pomanjkljivostih v naših podjetjih. Te ovirajo dobro gospodarjenje .in napredek podjetja ter jih je treba zato najodločneje odpraviti. Vodstva podjetij so dolžna omogočiti delavcem dosledno izvedbo sistema nagrajevanja po učinku, pri čemer morajo odigrati bistveno vlogo tudi subjektivne sile: Zveza komunistov, SZDL in še prav posebno sindikati. V ta namen je treba do skrajnosti zaostriti vprašanje sposobnosti upravnih kadrov v podjetjih, da ne bodo zardevali pred delavci, kadar bodo ti zahtevali od njih pojasnilo o poslovanju podjetja, po drugi strani pa — kot se dogaja — izgubljali velik del svojega časa s honorarnim delom kje drugod. Po drugI strani pa je treba prepričati še tisti majhni odstotek de-(Nadaljcvanje na 4. strani) bodo razpolagale gospodarske organizacije v bodoče. To je precejšnji znesek, če pa ga razdelimo na veliko število kolektivov v Sloveniji, pa spet ni tako ogromno. Popolnoma napačno bi bilo, če bi vse te spremembe novih predpisov gledali izključno s teh ekonomskih stališč delitve teh sredstev na kolektive v Sloveniji. Te spremembe moramo gledati prvenstveno s političnih stališč, in sicer, da smo na tem področju iz političnega aspekta dosegli maksimalno, kar smo v dani ekonomski situaciji in, na da-današnji stopnji razvoja lahko dosegli. Gre za to, da so ustvarjeni pogoji, v katerih lahko začnemo stimulirati večjo proizvodnost in storilnost naših delavcev proporcionalno kot bodo naraščali, V sistemu, za katerega izvedbo se s tako silo zavzema sindikalna organizacija, gre prvenstveno za to, da ustvarimo take pogoje in tak mehanizem delitve dohodka, da bo ne samo neposredni proizvajalec, ampak vsak, ki je v podjetju zaposlen — tudi admlnistratorka in vsi do direktorja podjetja — zainteresiran nad uspehom podjetja, ker bodo njegovi mesečni prejemki odvisni od celokupnega uspeha podjetja. Pri novem izračunu minimalnega osebnega dohodka smo postavili določilo, da tarifna postavka nima in ne more imeti nobene zveze z minimalnim osebnim dohodkom. V naših kolektivih so se začele pojavljati različne tendence, ki so dokaj razumljive: tisti del ljudi, ki je bil doslej več ali manj neodvisen od boljšega ali slabšega uspeha podjetja, On ki je slabe uspehe podjetja pripisoval delovanju določenih instrumentov, se krčevito bori za čim višje tarifne postavke, ne glede na to, kakšna je storilnost in kakšen je ekonomski efekt, s predpodstavko, češ če bo tarifna postavka višja, bo nekaj le ostalo, kaj pa bo s podjetjem in ostalimi ljudmi v podjetju, se njih ne tilče. To je mentaliteta ljudi, ki skušajo na tak način prikazati, da se ne splača iti v tako komplicirano stvar, ampak naj bi se kar postavile tarifne postavke, pa bo že, kakor pač bo. Take tendence izvirajo iz silno ozkega in v bistvu reakcionarnega gledanja določenega kroga ljudi, ki ne vidijo neke jasne ekonomske,1 niti politične perspektive. Realizacija takih teženj bi pomenila zatočišče vsem birokratskimi elementom in mezdnim tendencam, ki pri nas še obstajajo in bi pomenila nekako zacementiranje plač — in kar bi bilo najbolj tragično, pomenila bi odvzemanje možnosti dejanske stimulacije proizvodnosti in povečanje proizvodnje v naših podjetjih, Zaradi tega stojimo sindikati na stališču, da je glavna stvar pri tarifnih pravilnikih, ki jih izdelujemo, dvoje: prvi element naj bi bii startna točka, kje začeti, drugi element pa čim boljši mehanizem notranje delitve razpoložljivih sredstev. Glede startne točke je bilo že mnogo pisanega in govorjenega, mislim pa, da ne bo odveč, če ponovim tu naslednje stališče: nepravilno bi bilo vsako drugačno gledanje na ta problem kot to, da mora startna točka predstavljati lanskoletno tanifno po-stavlko z vsem mehanizmom delitve dohodka, ki omogoča, da pri .istem OB SPREJEMANJU TARIFNIH PRAVILNIKOV V NAŠIH GOSPODARSKIH ORGANIZACIJAH Prav v vseh delovnih kolektivih te dni živahno razpravljajo o urejanju tarifne politike. To ni nič čudnega. V skladu z novim načinom delitve dohodka se je namreč tudi marsikaj spremenilo na področju nagrajevanja. Doslej so bile tarifne postavke, y takšni ali drugačni obliki, bolj ali manj trdno določene s predpisi državnih organov, izhodišče za nagrajevanje. Sedaj pa je izhodišče za nagrajevanje predvsem gospodarski položaj podjetja, čisti dohodek, ki ga jc podjetje ustvarilo, oziroma ki naj ga ustvari v perspektivi. Osebni dohodki delavcev so namreč odvisni od čistega dohodka gospodarske organizacije. od tega, kako v posameznih kolektivih razdeljujejo ustvarjeni dohodek, Državni organi nič več ne predpisujejo, kakšna naj bo tarifna postavka posameznih kategorij delavcev in uslužbencev. Nagrajevanje je prepuščeno delovnim kolektivom samim, splošna načela, bolje rečeno priporočila, na kaj naj pazijo kolektivi pri urejanju tarifne politike, izrekajo sindikati in ustrezna zdruze-nja oziroma zbornice. Ti so letos tudi prvič sklepali tarifne sporazume in opozarjali delovne kolektive, na kaj vse velja paziti pri urejanju tarifne politike. Se tehtnejša družbena pomoč pri tem odgovornem delu pa je bila dana delovnim kolektivom s pismom Centralnega sveta ZSJ, ki opozarja delovne kolektive, kako naj sestavljajo tarifne pravilnike, in z Uredbo o postopku pri sprejemanju tarifnih pravilnikov gospodarskih organizacij (Uradni list FLR.T, št'. C/1959). Predsedstvo Centralnega sveta jc v svojem pismu med drugim opozorilo delovne kolektive, da je treba pred izdelavo tarifnih pravilnikov proučiti gospodarski položaj podjetja in se šele potlej odločiti, kakšna načela naj vsebujejo tarifni pravilniki. Med drugim jih je tudi opozorilo, naj pri tem sodeluje ves kolektiv. Posamezniki so ob izidu uredbe negodovali. Dejali so, da pomeni predpisovanje podatkov, ki naj jih zbero v delovnem kolektivu ob sestavljanju tarifnih pravilnikov, administrativen poseg v pravico samoupravnih organov. To negodovanje so utemeljevali s tem, češ, tarifna politika je sedaj vendar stvar samoupravnih organov, delovnih kolektivov in le čemu so potem še potrebna določila, na kaj vse naj bi pazili delovni kolektivi, V resnici pa je drugače. Ce tehtno proučimo načela, ki jih vsebuje omenjena uredba, potem lahko iz vsega tega razberemo, da je to le velika družbena pomoč delovnim kolektivom pri tako odgovornem delu. Omenjena uredba vsebuje predvsem tele tri značilnosti: 1. določa ekonomske osnove, ki jih jo treba upoštevati pri razdeljevanju čistega dohodka in osebnih dohodkov; 2. določa vlogo delavskega sveta in delovnega kolektiva pri urejanju tarifne politike; 3. določa pogoje za družben nadzor na tem področju. Preobsežno bi bilo, če bi razčlenjevali in komentirali vsak posamezni člen uredbe. Zato so zadržimo samo pri nekaterih načelih. Doslej je bilo v navadi, da se v delovnih kolektivih pri sestavljanju osnutkov tarifnih pravilnikov in pri sprejemanju pravilnikov niso prav nič ozirali, kako so gospodarili dotlej, v kakšnem razmerju so delili osebne dohodke in kolilco denarja so vložili v sklade Itd. Omenjena uredba pa opozarja v svojih temeljnih določbah, da je treba paziti prav na to stvar. Zato naroča delovnim kolektivom, da morajo sestavljanje tarifnega pravilnika ločiti od njegove dokončne potrditve. Uredba namreč naroča delovnim kolektivom, da je treba najprej opraviti pripravljalni postopek. Ta postopek obsega analizo, kako jo gospodarska organizacija poslovala dotlej, kako je razdeljevala sredstva, koliko del je opravila po učinku in kakšno naj bo njeno poslovanje v prihodnje. Skratka, delavski svet mora pred dokončno sestavo osnutka tarifnega pravilnika določiti načela, ki naj jih le-ta vsebuje, In šele potlej pravilnik sprejme ter ga predloži pristojnim organom, to je občinskemu ljudskemu odboru in sindikalnim organom v soglasje. Skupno z osnutkom tarifnega pravil- nika mora tem organom predložiti tudi analize in podatke iz pripravljalnega postopka ter sklepe delavskega sveta, ko je o teh stvareh razpravljal. Ta pripravljalni postopek je obvezen. Uredba namreč pravi v svojih prehodnih in končnih odločbah tole: »Ce je bil predlog tarifnega pravilnika do uveljavitve te uredbe že predložen delavskemu svetu, je treba počakati in ga dati na sejo DS šele, ko je končan pripravljalni postopek po tej uredbi. Ce je bil tarifni pravilnik do uveljavitve le uredbe že predložen komisiji občinskega ljudskega odbora za tarifne pravilnike, ga komisija vrne gospodarski organizaciji, da opravi pripravljalni postopek.« (Nadaljevanje prihodnjič) Urejuje urednižltl odbor. Glavni in odgovorni urednik Rastko Bradaškja. Tiska tiskarna CZP Primorski tisk Koper fizičnem obsegu proizvodnje in pri isti storilnosti dobi delavec iste prejemke kot lani. O izjemah, ki so sicer tudi predvidene, ne govorim, kajti določene anomalije je treba odpravljati, vendar načelno stališče naj bi bilo tako. Ce se postavimo na to stališče, odpade pojem dosedanjega plač-nega fonda in vprašanje, koliko plač naj delimo preko tarifne postavke. Ce napravimo tak notranji mehanizem delitve dohodka, da bj bili prejemki zaposlenega proporcionalni s porastom proizvodnosti, ne more biti govora o tem, ali bomo dali eno do tri plače preko tega. Ce gremo do konca, lahko rečemo, da sama višina tarifne postavke v takem sistemu nagrajevanja ne more biti važna, ker tarifna postavka sama po sebi ne daje nobene garancije za kakršnokoli izplačilo. V dosedanjem sistemu je bil minimalni dohodek 80 °/o tarifne postavke. V novem načinu pa sta tarifna postavka in minimalni dohodek dva elementa, ki nimata ničesar skupnega. Kaj se lahko zgodi z nerealnim postavljanjem tarifne postavke? Prvič, da skozi nerealne tarifne postavke poberemo več ali manj ves čisti dohodek podjetja in pri tem nismo v stanju odplačevati niti anuitet, niti drugiih dajatev, s katerimi je podjetje obremenjeno, spravimo podjetje na kant, ali pa, da so tarifne postavke toliko visoke, da jih glede na ustvarjen dohodek ne moremo plačati, kar bo ustvarilo težke politične probleme. Bolje je, da postavimo realne tarifne postavke in rečemo, kolikor bomo proizvodnjo povečali in ustvarili večje dohodke, toliko bodo prejemki rastll, ne pa, da gremo po poti, ki jo zagovarjajo birokratski elementi, češ nabijmo visoke tarifne postavke, potem pa bo, kar bo. Pri takem nagrajevanju je ekonomski efekt zelo dvomljiv in tak način nima nič skupnega s produktivnostjo. Ce gremo v tarifnem pravilniku za nerealnimi startnimi točkami, bomo imeli v kolektivu težke probleme, kajti po sistemu naše ekonomike je razumljivo, da takih visokih tarfifnih postavk ob neustrezni višini ustvarjenega dohodka ni mogoče plačati, vendar se naši delavci ne brigajo veliko za tovrstne računice, ampak hočejo imeti lcratek in jasen odgovor. Dolžni smo ustvariti tak sistem, da bo naš delavec tak odgovor dobiti in da bo dobil za svoje delo tudi ustrezno plačilo. Glede tarifnih sporazumov moramo jasno povedati, da vsa določila raznih tarifnih sporazumov, ki so jih skle-(Nadaljevanjc na 4. strani) Ob zaključku občnega zbora je bil izvoljen 45-članski ple-num Okrajnega sindikalnega sveta, ki ga sestavljajo: Frane Klobučar kot predsednik, dr. Igor Vilfan kot tajnik in člani: dr. Mercedes Albert, Ivo Bertoncelj, Ivo Broketa, Rado Dolgan, Franc Erhatič, Danilo Flisek, Stai le Furlan, Karlo Gombač, Mirko Gorjup, Vinko Gerlj, Alojz Jurca, Jože Kle-menčič, Franc Kocjančič, Jožica Kocmur, Darko Kos, Ivan Mazzelli, Jordan Muženič, ing. Bojan Nendl, Vlado Pahor, Evelina Palčič, Dušan Palčič, Ivan Palčič, Stanko Ponoma-rinko, Vinko Poljšak, Ivan Posega, Ivan Renko, Karel Slak, Ciril Somrak, Milan Stegelj, Janko Šabec, Ljubo Škerjanc, Jože Štrumbelj, Tone Šturm, Valentin Šemerl, Jože Šuc, Anton Trebeč, Marta Trobec, Mikoleta Tul, Julijan Uhelj, Viktor Vrabec, Djuro Vrkljan, Tone Žagar in Vinko Žigante. V nadzorni odbor so bili izvoljeni: Bogomil Bitežnik, Breda Mastnak in Jože Petrič. Za delegate za občni zbor republiškega sindikalnega sveta: Franc Klobučar, ki je bil istočasno izvoljen za delegata za kongres ZSJ, in Franc Erhatič, Janko Šabec ter Evelina Palčič. Del male dvorane koprskega gledališča med skupščino OSS Koper minulo soboto: delegati poslušajo poročilo o delu sveta v minulem obdobju ZAKLJUČEK IZVAJANJ TOVARIŠA RUPRETA NA SKUPŠČINI OSS KOPER bm m Delegati spremljajo poročilo o delu OSS Koper v lanskem letu (Nadaljevanje s 3. strani) pali strokovni sindikati in razna združenja itd., vsa določila o minimalnih in maksimalnih tarifnih postavkah, oziroma na osnovi minimalnih tarifnih postavk določene razpone za razne stroke, grupe itd.,, odločno odklanjamo, ker so politično in ekonomsko popolnoma nesprejemljive ža sJstem nagrajevanja po učinku. Dogaja se, da elementi, ki bi hoteli brez povečane produktivnosti, brez boljše organizacije dela, na lahek način priti do visokih plač, se bodo krčevito opirali na to, da je v tarifnem sporazumu napisano, da mora na primer direktor takega in takega podjetja imeti tako in tako plačo. Take pojave moramo pobijati predvsem s političnega, NAPOTKI IN PRIPOROČILA TOVARIŠA KAJTIMIRA NA SOBOTNI SKUPŠČINI OSS KOPER (Nadaljevanje s 3, strani) lavcev, ki se temu še upirajo iz tega ali onega vzroka, da je edina rešitev za napredek proizvodnje uvedba doslednega nagrajevanja po učinku na vsakem delovnem mestu. Najostreje je treba zavrniti kritike raznih anar-hosindikalistov in sprehajalcev po podjetjih, ki niso nikjer zadovoljni, ker so v glavnem nesposobni jn ne-ddavni, proti vodstvom podjetij, kadar ta zahtevajo večjo disciplino pri delu in podobno. Treba je strogo ločiti, kdaj je kritika konstruktivna, v korist celotnega kiolektiva in družbe, kdaj ;pa je osebna, v interesu posameznika. V vseh talcih primerih bo nastopila sindikalna organizacija in se bo postavila na stran vodstva pod- jetja, če ima to prav. Zlasti pa bodo podprle in branile tiste ljudi v podjetju, ki zahtevajo večjo disciplino, višjo storilnost, boljše izkoriščanje strojev in delovnega časa. Ko je tovariš Kajtimir omenjal težave v. zvezi z uvajanjem nagrajevanja po storilnosti v nekaterih podjetji, je dejal, da b.i te laže odpravljali, če bi zlasti sindikalne organizacije dajale vodstvom podjetij pri uvajanju tega sistema več pomoči: »To pomeni, da morajo naše sindikalne in ostale politične organizacije v naših podjetjih imeti tudi to pred očmi in se nenehno boriti za izboljšanje delovnega procesa, kar vse bo v povezavi s pravilnim nagrajevanjem omogočilo, da bomo ob manjših na- Te dni je bil v Postojni plenum občinskega sindikalnega sveta, ki so mu prisostvovali tudi vsi predstavniki delavskih svetov. Na plenumu so razpravljali tudi o postopku sestavljanja novih tarifnih pravilnikov. »LIV« Vsa podjetja te dni pripravljajo nove tarifne pravilnike. Komisije, katere so izvolili delavski sveti, imajo polne roke dela. V podjetju LIV Postojna je bila imenovana 5-članska komisija, ki je imela do sedaj že več sej in je do podrobnosti proučila vsa navodila za sestavo osnutka tarifnega -pravilnika. Komisiji pomagajo pri delu tudi strokovnjaki. S tarifnim pravilnikom hočejo V. tem podjetju povečati število normiranih mest od 60 na 80 °/o. Z že uvedenim plačevanjem po učinku oziroma po enoti proizvoda so dosegli «lepe uspehe in tudi delavci so s tem načinom zadovoljni. Pretekli mesec so delavci prejeli za 35 °/o večjo plačo, kot bi jo sicer, če bi bili plačani na uro. Takega načina plačevanja se je podjetje poslužilo z namenom, da bi povečali storilnost dela, ker bo le tako dosežen plan proizvodnje, ki znaša v tem letu 200 milijonov dinarjev, to je za 80 milijonov dinarjev več, kot je bil lanskoletni plan._ V podjetju tudi nameravajo uvesti plačevanje po učinku dela tudi v livarni- LIP POSTOJNA Tudi v- Lesnoindustrijskem obratu v Postojni so v polnem razmahu dela za sestavo novega tarifnega pravilnika. Komisija, ki jo je imenoval delavski svet, je imela že več sestankov. Med drugim je proučila analitično oceno delovnih mest, ki je bila izdelana že pred časom. V podjetju je 56 °/o delovnih mest, pri katerih je zaposlenih 71,76% vseh zaposlenih in kjer je že uveden sistem plačevanja po učinku. Z novim tarifnim pravilnikom pa bodo zajeli še več delavcev v tak način plačevanja za delo. Tudi v LIP je med delovnim kolektivom zanimanje za nov tarifni pravilnik, ki bo dan v kratkem v razpravo. B, š. porili dosegli boljše rezultate, ki bodo v korist delavcu, podjetju, občinskim, okrajnim in vsej naši jugoslovanski skupnosti.« Nato je tovariš Kajtimir povedal, kako je izvedba okrajnega družbenega plana odvisna od dosledne ureditve sistema nagrajevanja po učinku. Dejal je, da letošnji podatki o izvajanju plana niso najboljši; rezultat je komaj polovičen. Ce bo šlo še naprej tako, bomo morali spet kot lani ob polletju biti plat zvona ta do skrajnosti mobilizirati vse subjektivne sile in že bomo zamujeno težko nadoknadili, posebno še, ker smo že lani prekomerno povečali število zaposlene delovne sile. Zato bodo občinski forumi budno spremljali izvajanje plana po podjetj'ifo, to analizirali vsake tri mesece in takoj nudili ustrezno pomoč, kjer ne bo šlo. Vse zaviralne vzroke je treba takoj In kar najbolj odločno odstraniti. Tovariš Kajtimir je zaključil: »Letošnje leto je za naš okraj najtežje, ker smo prešli od dosedanjega dobivanja dotacij na to, da moramo odvajati sredstva v republiški proračun tako kot .ostali okraji. Težave bodo v težki proračunski situaciji, posebno pa zaradi tega, ker moramo doseči stabilizacijo v našem gospodarstvu na osnovi nagrajevanja po učinku. Ce bomo to temeljito in skozi vse leto reševali ter neprestano popravljali in izboljševali v vsakem podjetju in ne bomo tega smatrali kot enkratno nalogo, potem bomo tudi plan lahko dosegli jn bo situacija v nadaljnjih letih mnogo lažja, ker bomo dosegli večje gospodarske rezultate, večji narodni dohodek, ustvarili bomo več sredstev v samih podjetjih, s katerimi bomo laže reševali probleme v samem podjetju in v vsej naši okrajni skupnosti. Ob zaključku bi želel, da ob volitvah z največjo enotnostjo izrazite zaupanje novemu okrajnemu vodstvu ter da se kot delegati v kar največji meri angažirate za izvajanje nalog, ki jih je .obravnaval današnji občni zbor ter povečate aktivnost občinskih sindikalnih svetov ter sindikalnih podružnic ter se zavzamete za borbo proti vsem pojavom, ki ovirajo izvajanje teh nalog. V tem delu vam želim čim večjih uspeliov z obljubo, da bodo tudi ostali naši poUtični forumi, predvsem OK ZKS in OO SZDL v tej borbi dali kar največjo pomoč.« pa tudi z ekonomskega stališča. Vsakomur moramo jasno povedati, da te slvail niso veljavne, ker jih je de-mantiral tudi Centralni sflndi kalni svet s posebnim pismom, ki je bilo pred kratkim objavljeno, Sistema nagrajevanja po učinku ne smemo razlagati tako, kot ga skušajo nekateri zlonamerno tolmačiti češ, čc boš še bolj garal, boš nekaj več. dobil. Ce isi do sedaj nosil na hrbtu 50 kg, jih boš moral odslej 00, pa boš dobil nekaj več plače. Ne gre za to. Tudi ne gre samo za vprašanje po-, samezmit lenuhov, ki jih znajo delavci sami izločiti. Gre predvsem zalo, da uvedemo boljšo organizacijo dela, racionalnejšo poslovanje in da na podlagi vseh teh elementov dosežemo boljšo storilnost. Gre torej predvsem za boljšo izrabo osnovnih sredstev, za zniževanje lastnih stroškov proizvodnje, za izboljšanje notranje organizacije dela in na drugi strani za povečevanje efekta proizvodnje. Tam, kjer smo delavcem v preprostih besedah povedati, za kaj pri tej stvari -gre, so delavci razumeli in so se povsod z obema rokama oprijeli tega sistema, ker vidijo, da bodo v tem sistemu več zaslužili, če bodo dobro delali. Sindiikalne podružnice naj bi svojim članom na preprost na- čin pojasnile, v čem je bistvo. Ce to naredimo, ne bomo imeli nobenih, političnih problemov in pomislekov ali bi tak sisterrl uvedli ali nc, kajti, če bomo ta sistem pravilno uporabili^ bo prišel delavec do realnih večjih lastnih zaslužkov.« —O— Nove turistične pridobitve S skoraj štirimesečno -zakasnitvijo so končno začeli v Kopru kopati temelje za dozidavo novega toaleta hotela Triglav. V tern traktu bodo sobe s skupno okrog 100 posteljami, v pritličju in podzemlju pa nočni lokal s približno 90 sedeži. Dosedanji restavracijski vrt bodo razširili in nad njim postavili streho na stebrih. Turistično društvo v Postojni pa namerava urediti priljubljeno izletniško točko Sovič nad Postojno. Predvideno je, da bodo na razvalinah nekdanjega gradu zgradili o^estavracijo in razgfie-dišče, kasneje pa -tudi vzpenjačo. TUDI V PEKARNAH IN MESARIJAH JE MOŽNO Pred kratkim so se na pobudo Obrtne zbornice za okraj Koper sestali upravniki, predsedniki DS in predsedniki sindikatov vseh pekarskih in mesarskih obratov, da bi uvedli nagrajevanje po učinku dela. Obrtna zbornica je analizirala delo po enega pekovskega in mesarskega obrata ter ugotovila, koliko dela je bilo opravljenega lani ter koliko plače so prejeli delavci za opravljeno delo. Na podlagi te analize se je razvila razprava o uveljavitvi sistema plačevanja po enoti proizvoda, to je od kg spečenega kruha, odnosno od kg prodanega mesa v mesnici. Pri določanju količine pa je potrebno pri pekih upoštevati pripeko kruha, čistočo pri delu in kakovost. Vsi zastopniki pekarn so mnenja, da en delavec v skupini lahko speče v naših pekarnah in pri tem pazi na čistočo in kakovost od 240 do 280 kilogramov kruha dnevno. Prav tako lahko speče en delavec 1000 do 1300 žemelj ali 800 do 1000 kosov peciva. Zato je bil sprejet sklep, naj vsa pekarska podjetja napravijo analizo poslovanja v letu 1958 ter na podlagi te analize ugotovijo obseg izvršenega dela in višino plačnega sklada, ki so ga porabili za delo, ker le tako bodo najhitreje določili vi- NAŠ GOSPODARSKI KOMENTAR OBALNA PLOVBA KOPER Koper, Mladinska 1 — tel. 274 išče: 1. 2 kapitana obalne plovbe 2. 3 ladjevodje 3. 2 častnika trg. mornarice 4. krmarje 5. ladijske strojnike 6. motoriste 7. stenodaktilografa Nastop službe takoj oziroma po dogovoru in predhodni odobritvi pristojne poslovalnice za delo Prošnje s kratkim življenjepisom in opisom dosedanjega dela pošljite na-naslov: »Obal na plovba Koper«, Koper, Mladinska ulica št. 1 IZJAVA Podpisani Matevž NATLAČEN iz Velikega Ubelj skega preklicu-jem kot neresnične vse govorice, ki sem jih širil o Avgustu Kristanu iz Postojne o nepravilnem prevzemanju in merjenju lesa na skladišču v Postojni. Zahvaljujem se mu, da je odstopil od tožbe. Matevž Natlačen Na konferenci SZDL koprskega okraja je bila podana temeljita analiza o družbenem in gospodarskem razvoju koprskega okraja, obenem pa nakazane smernice za naprej. Vsekakor pie ;bi izpolnili svoje dolžnosti, če se ne bi dotaknili vsaj nekaterih vprašanj, ki so bila obravnavana na tej konferenci in jih še posebej poudarili. Mislimo seveda pri tem na gospodarska vprašanja, pri čemer pa bi se izognili nekaterih splošnih vprašanj, ki niso tako značilna samo za koprski okraj. Predvsem naj ugotovimo, da se je narodni dohodek v koprskem okraju od leta 1954 podvojil, da se tje v istem času dvignilo za nad polovico število v družbenem sektorju zaposlenih in da je v tem kratkem času koprski okraj skoraj ¡spremenil svojo strukturo. Postal je okraj z industrijskim obeležjenn in se hitro uvršča s svojimi industrijskimi objekti v vrsto induslrijskh okrajev v Sloveniji. Pri tem naj ne omenjamo turizma, ki je brez Ivoma tipična dejavnost tega okraja glede na njegove prirodne in druge posebnosti. Lahko rečemo, da glede teh dejavnosti ni nikakih pomislekov in da je vsakemu jasno, da ,so bili dosedanji in da bodo bodoči uspehi možni le s povečano proizvodnjo, pri čemer mo- ramo izpolnjevati vse pogoje, ki so potrebni, da ta cilj dosežemo. Kakor izhaja iz referatov, pa ni tako v kmetijstvu, kjer je še vrsta vprašanj, ki jih je treba rešiti. Med njimi je bilo kol prvo in najvažnejše postavljeno vprašanje dviga proizvodnje v kmetijstvu in to v ,sodelovanju s privatnimi kmetijskimi proizvajalci, pri katerih je treba doseči zanimanje in pripravljenost za tako sodelovanje. Pri tem je treba postaviti kot edini način za dosego uspehov )sodelovanje na socialistični podlagi in z uporabo vseh modernih agrotehničnih ukrepov in sredstev. Ta način si utira v koprskem okraju zlasti med privatnimi kmetijskimi proizvajalci le počasi svojo pot naprej in .nič ni čudnega, če je bilo doslej že marsikaj zamujenega. Praznino je bilo namreč poudarjeno, da se draga in neekonomična proiziwd-nja v kmetijstvu ne bo splačala in da jo bo in jo deloma že prekaša proizvodnja modernih in velikih socialističnih gospodarstev, ki postopoma nastopajo na trgih z velikimi in cenenimi količinami vsakovrstnega blaga. Koprski okraj je šel v tem pogledu že svojo pot naprej in kmalu bodo tudi rodili plodove prvi veliki nasadi trle in sadja in takrat se 60 brez dvoma individualni kmetij- ski proizvajalec še bolj zamislil, ko bo ugotovil, kje je zaostal in da ne zmore več v takem boju. Rešitev tega problema je bila že prej in sedaj ponovno nakazana v kooperaciji. Preko nje bi bili najbolj tesno povezani interesi družbe in posameznikov na vasi. O tem smo že pisali in ne bi poudarjali tega načina sodelovanja, ki v koprskem okraju še nima takega pomena, kakor bi ga moral imeti. Mislimo pa, da je kooperacija predvsem za kraške predele tega okraja, kjer je možno uspešno gojiti samo določene kulture, edina rešitev za kmetijstvo. Ze itak težki pogoji so ob razdrobljenosti zemlje glede na lastništvo še težji. . Seveda niso bili nič manj važni tudi drugi problemi, ki so jih obravnavali na tej konferenci in ki so čisto gospodarskega pomena: vprašanje 2/3, vprašanje standarda, tarifnih pravilnikov, fluk-tuacije delovne sile in drugi. Če smo se iz vse obravnavane problematike o gospodarskih vprašanjih koprskega okraja najdalj zadržali pri kmetijstvu, to kaže, kakšen pomen je bil dan in ga dajemo razvoju te gospodarske dejavnosti za napredek gospodarstva na Koprskem. -dt- šino količine proizvoda. Osnova za izdelavo tarifne postavke pa so pokazatelji količinskega dela v letu 1958. Prav tako je analiza za mesarske obrate pokazala, da je tudi pri tej stroki možna uvedba dela po učinku, odnosno po enoti proizvoda, in to na osnovi količine prodanega mesa v mesarskem obratu. Zastopnika teh obratov so tudi sprejeli sklep, naj bo razen količine opravljenega -dela predpisan tudi kriterij za čistočo in odnos do potrošnika ter kriterij za pravilno raz-koževanje telet in hitro ter pravilno poslovanje z denarjem. Mnenja smo, da bo ta (način nagrajevanja v pekarskih obratih spodbujal delavce za čim večjo in boljšo kakovost kruha. Pri mesarskih obratih pa bo ta način nagrajevanja spodbujal delavca, da se bo potrudil za boljšo in kulturnejšo postrežbo in za čistočo v mesnici. * * v Čast 40. obletnice kpj Doslej mnogo, letos še več. To je nekako geslo, ki veje iz načrta dela občinskega odbora ZB NOV Sežana v jubilejnem letu KP Jugoslavije. Posebno pozornost bo občinski odbor dal nadaljnjemu organizacijskemu utrjevanju krajevnih organizacij ZB NOV. Dolžnost borcev je, da aktivno sodelujejo pri naporih za dvig proizvodnje na polju in v delavnicah ter pomagajo pri reševanju vseh komu-nalniih vprašanj. Naloga posebne komisije je, da letos dokončno zbere ves zgodovinski material iz NOB na območju nove sežanske občine. Med spomeniško dejavnostjo so razen proslav, ki sta že bili v Komu in v Grižah, predvidene še: 4. julija zborovanje ob grobnici padlih borcev in narodnega heroja Mihaele Škapin-Drine na Taboru pri Vrabčah, 22. julija odkritje spominske plošče padlim borcem- v Kazljah, 28. junija zbor bivših internirancev v Slcrbini, 6. septembra občinska proslava z odkritjem spomenika padlim borcem in počastitev šestdnevne bitke z nemškimi okupatorji v Štanjelu in 29. novembra odkritje spominske plošče padlim borcem v Avberju. Spominski plošči bodo odkrili še v Tupelčali in v Senožečah. Posebno skrb bo Zveza borcev posvetila otrokom in družinam padlih borcev in žrtvam fašističnega nasilja. Proučila bo njihovo zdravstveno in ekonomsko stanje, otroke pa zlasti usmerjala v nadaljnje šolanje in v razne po-kli.ee. Tudi letos bo zveza organizirala počitniško letovanje v Ankaranu. KULTURA PROSVETA * KULTURA PROSVETA * KULTURA PROSVETA * KULTURA PROSVETA * KULTURA PROSVETA * KULTURA P BeUnda (Anica Jagodnikova) in dr. Roberts (Mira Pavlica) v prizoru I-Iarrisove drame MOLČEČA USTA. ki jo je uprizorilo DPD Svoboda v Izoli. x> V Plavjah so obnovili prosvetno društvo. Imajo plesni orkester, ki šteje osem članov, har-monikarski in tamburaški zbor. Zdi se, da bo društvo dobilo v upravo stavbo, kjer je bila nekoč osnovna šola. Če se bo to uresničilo, bodo lam uredili klubski prostor s televizijskim sprejemnikom. * Dramska družina DPD Svoboda v Piranu pripravlja svojo prvo letošnjo premiero, in sicer dramo Leonharda Franka »Jezusovi apostoli«. Delo režira Karel Mar-sel, premiera pa bo 13. t. m. V koprskem okraju imajo zdaj dve lepo urejeni pionirski knjižnici: v Kopru, in Piranu. Upati je, da dobi v kratkem pionirsko knjižnico tudi Izola. * V nedeljo, 1. t. m. je gostoval lutkovni oder Okrajnega sveta Svobod v hrpeljski občini: v Podgradu, Pregarjah in Ilrpeijah. Za predstave je bilo veliko zanimanje, izvajali so »Peteršiljčko-vo mamo«. « V zadnjem Času nam je Radio Ljubljana posredoval nekaj zanimivih radijskih slušnih iger. ki so nas seznanile s sodobnimi dramatiki in pisatelji radijskih iger. Jerzy Janiclti - Stanislaw Stampfl: ŠTEVILKO SPOROČI CENTRALA Sodobna poljska filmska, kakor tudi dramska ustvarjalnost zajema v glavnem snov iz druge svetovne vojne. Radi izpovedujejo zlasti misel, da grozotne posledice vojne še niso minile. O tem nam je govoril film »Resnični konec vojne«, radijska igra, ki smo jo slišali pred kratkim, »Vaš dan je moja moč« kakor tudi radijska igra »Številko sporoči centrala«. ki je bila že drugič na sporedu Radia Ljubljane. Igra je bila prav tako učinkovita, kot je obetal njen naslov. Realno dogajanje je sicer v povojni Poljski, toda resnično se dogaja v minulih dneh, v času nacističnih koncentracijskih taborišč. Lahko bi rekli, da je bil motto: vojna še vedno vdira v sedanje življenje. Usodna številka — sedaj telefonska, toda prav ista. ki so jo vtetovirali prijatelju v koncentracijskem taborišču — postane zdaj doktorjeva kljuvajoča vest, kajti prijatelja je žrtvoval, da jc rešil svoje lastno življenje. V zdravnikovem spominu se odvija pretresljiva zgodba človeka, ki je v nečloveških pogoji h klonil, obenem pa je to obsodba sistema, ki je ustvarjal take nečloveške pogoje. Zanimivo grajeno igro, v kateri je avtor položil svoje meditacije v usta najrazličnejših ljudi, je režiral Ilinko Košak, Igrali pa so Maks Baje, Tone Romar, Saša Miklavc, Stane Sever in številni drugi. Friedrich Duerrcnmatt: PRAVDA ZA OSLOVO SENCO Ta parabola na staro zgodbo o pravdi za oslovo senco jc bila na sporedu Radia Ljubljane prvič, in sicer 21. februarja. Sodobni evropski dramatik I>uer-renmatt, doma iz Švice, velja za izrazitega moralista, vendar pa oblikuje svoj nauk domiselno in s svojevrstnim humorjem. Tako tudi v svoji prvi igri, ki jo je napisal prav za radio, »Pravdi za oslovo senco« z jedko ironijo biča človeške slabosti, ki jih poraja meščanska družba. Nepomembni prepir sproži dejanje, neki zobozdravnik najame osla, da bi obiskal bolnika izven mesta. Toda, ko si hoče še odpočili v oslovi senci, mu lastnik tega ne dovoli, ker zobozdravnik tega ni posebej plačal. V ta prepir se iz najrazličnejših vzrokov vmeša vse mesto, dokler ga plaz obrekovanj, zavisti in človeških neumnosti dokončno ne pokoplje. Igro je za Radio Ljubljana prevedla Meta Severjeva, pesmi pa Janez Menart. Režiral je Fran Žižek, v glavnih vlogah so nastopili Franc Milčinski, Stane Sever in Jurij Sonček. Robert Ardrey: SVETILNIK Robert. Ardrey jc sodobni ameriški dramatik, ki ga v svetu precej poznajo. Njegova igra »Svetilnik« se dogaja v letu 1039, to je v času. ko je Hitler s svojim napadom na Poljsko sprožil drugi svetovni spopad. Dejanje se odvija v prividih nekdanjega novinarja, ki je zdvomil nad svetom, saj drvi v uničenje, in se je zaprl v samotni svetilnik. Tam se v svoji domišljiji srečuje s potniki, ki so nekoč doživeli brodolom. Toda končno se mora odločiti: ali bo ostal v varnem slonokoščenem stolpu, ali se bo spoprijel z življenjem. Zadnji odgovor na to mu da prijatelj letalec, ki se je kot prostovoljec boril na strani Kitajcev proti Japoncem. Delo je zelo zanimivo, zrežiral ga je Mirč Kragelj. V glavni vlogi nastopa Jurij Souček, v stranskih pa številni drugi. —O— GLASILO SLOVENSKIH ZALOŽB Zadnja lanskoletna (štev. 11 in 12) ter prva letošnja (štev. 1) številka KNJIGE, glasila naših založb, prinašata uvodoma razpravo o Krizi evropske zavesti in založniške programe ter probleme. O vseh novitetah, ki so se ali pa se še bodo pojavile na našem knjižnem trgu prinašata knjigi kratko napoved, oceno in pomen. Krasijo jo ilustracije iz raznih novih knjig. V »Knjigi« najdemo še nekaj člankov, esejev in pesmi ter končno razglede iz domače in tuje književnosti. Ob koncu je obvezna bibliografija. USPELA PREDSTAVA »MOLČEČIH UST« V IZOLI Konec februarja (25. II.) je DPD Svoboda v Izoli priredilo premiero Harrisove drame »Molčeča usta«, lzrelo obravnavajo sodobne probleme. V poeziji je nekaj novih imen, vendar tvorijo jedro pesniških vrst na postojnski gimnaziji Berto Jerič, Veronika -Janežič in Vera Blažič. V tej številki je tudi nekaj sestavkov o delu postojnskih brigadirjev, o filmu in športu. fH KMETIJSKE ZADRUGE UTRJUJEJO SVOJO GOSPODARSKO IN POSLOVNO SPOSOBNOST □mnnnnrni.ii ..it ji h h h h ii ii inmi h n h h h ti h ii ii ¡i h innnrinnnnnr-innnr Na IV, letnem občnem zboru Zadružne hranilnice in posojilnice Koper, ki je bil pretekli petek, so temeljito razpravljali o pomembni vlogi te bančne ustanove za gospodarski razvoj zadružništva in kmetijstva. Razveseljive so bile predvsem ugotovitve, da so lani znatno porastli skladi obratnih sredstev, saj so znašali konec leta skoraj 132 milijonov dinarjev, to je za več kot 32 milijonov dinarjev, kot so bili v začetku leta 1958. Tak porast dokazuje, da naše kmetijsko gospodarstvo stremi za čimvečjo osamosvojitvijo glede povečanja obratnih sredstev. So se pa lani zmanjšali kratkoročni krediti pri zadrugah in zadružnih poslovnih zvezah pač zato, ker so kmetijske zadruge oddale nekmetijske obrate in ker so bili reorganizirani oziroma ukinjeni nekateri obrati zadružnih poslovnih zvez. lta{ dtug-cd. OMi^i«uei« mw «ur—g» lJh»« CEMU SE STRAH Na nedavni sej1! občinskega komiteja Zveze komunistov v Sevnici je bila daljša razprava namenjena vprašanju kooperacije v kmetijski proizvodnji. Referent za kmetijstvo je z nazornimi številkami prikazal dosežene uspehe na tem področju za spomladansko setev. Ti uspehi sicer niso zavidanja vredni, vendar kažejo, da si nova oblika kmetijske proizvodnje počasi le utira pot med naše kmete. Vendar pri teh številkah zbode v oči nekaj drugega — človek dobi občutek, da kmetje -kljub časopisom, radijskim oddajam in predavanjem, ki so ponekod tako zelo nazorna, da so razumljiva vsakemu kmečkemu gospodarju, ne verjamejo dejstvom. Kaj ovira kmeta, da se ne oprime ponudene roke? Zanimivo b'i bilo slišati preprostega kmeta, da bi sam povedal v Dolenjskem listu, kaj ga moti. Eno je gotovo — velike kmetijske površine, obdelane na sodoben in zato tudi cenejši način, ki dajejo iz leta v leto več pridelkov, bodo kmalu konkurenca v ceni in količin1!. Zato je čas za prilagoditev novi proizvodnji že tu, če že ne uhaja mimo našega kmeta. Pa ne samo gospodarska, tudi' politična naloga je to. Mar se kmet ni dolžan boriti za večjo proizvodnjo ob rami delavca? Večja proizvodnja pomeni boljše življenje, kar še posebno velja za kmeta, saj plača davek (dajatve družbi) od površine, ne glede na to, kaj iz teh površin s pametnim gospodarjenjem iztisne! POSEBNE SINDIKALNE KOMISIJE BODO SPREMLJALE SESTAVO NOVIH TARIFNIH PRAVILNIKOV Pravilna sestava novih tarifnih pravilnikov je trenutno ena izmed glavnih nalog sindikalnih orgariizacij. Čeprav ne direktno, so sindikalne organizacije moralno odgovorne, da se v gospodarskih organizacijah uvede sistem nagrajevanja po učinku dela. Da bi zlasti pripravljalni postopek pri sestavljanju novih tarifnih pravilnikov kar najbolje potekal, so pri Okrajnem sindikalnem svetu v Celju ustanovili Dosebno komisijo z nalogo, da spremlja pripravljalni postopek in sproti pomaga ustreznim komisijam v gospodarskih organizacijah. Komisija, v kateri so zastopniki industrije, obrti, trgovine, gostinstva in kmetijstva, se bo v glavnem zavzemala za to, da bo dokumentacija tarifnih pravilnikov v resnici zrcalo sistema nagrajevanja po učinku. Kot vse kaže, bodo podobne komisije ustanovili tudi pri občinskih sindikalnih svetih. Ob 40-lctnici KPJ BITKA V ROVTU PRED 17 LETI Odbori za proslavo 40-letnice KPJ pri občinskih komitejih ZKJ na Gorenjskem pripravljajo tudi v mesecu marcu več pomembnih proslav v počastitev 30-letnice KPJ, Največje proslave v tem mesecu so predvidene v spomin na veliko bitko z Nemci, ki je bila 27, marca 1942 v Rovtu nad Crngrobom. Med drugimi je v tem boju padel tudi narodni heroj Stane Žagar. Kot je predvideno v programu, bodo do 27. marca po vseh šolah kranjskega okraja posvetili nekaj ur za razgovore o delu Partije pred vojno 4n v času NOB. Zlasti se na to pripravljajo na tistih šolah, ki nosijo ime padlega heroja, učitelja, Staneta 2agarja, Posebno razveseljivo je dejstvo, da je se je lani povečalo število hranilnih vlog pri zadrugah in hranilnici za skoraj 60 milijonov dinarjev vrednosti in je njihova vrednost znašala konec leta več kot 125 milijonov dinarjev. To je vsekakor lep uspeh Zadružne hranilnice in posojilnice, ki ga je dosegla z uvedbo hranilnikov in z intenzivno propagando hranil-niške službe. Seveda pa je to zasluga tudi hranilniških odsekov pri zadrugah. Lani so se povečali krediti za odkup kmetijskih pridelkov za 33 milijonov dinarjev, na kar 'je vplival predvsem povečan odkup živine, krme in lesa. Krediti za zaloge gotovih proizvodov so se zmanjšali za 21 milijonov dinarjev, krediti za zaloge umetnih gnojil pa so se povečali za milijon dinarjev. Konec leta so znašali skladi zadrug 174 milijonov .dinarjev in skladi drugih gospodarskih organizacij 157 milijonov dinarjev. Zanimivi so tudi naslednji podatki. Amortizacijski skladi so se lani povečali za 15 milijonov dinarjev, nerazporejena sredstva so se zmanjšala za 59 milijonov dinarjev in zaradi stalnega vlaganja se je rezervni sklad povečal za 17 milijonov dinarjev. Človek se uči vse življenje Ob medsebojnem sodelovanju Društva prijateljev mladine in Ljudske univerze se je preteklo sredo začel v Piranu nekakšen tečaj za izpopolnitev staršev v vzgojnih in zdravstvenih ter drugih problemih, ki so v zvezi z družino in otrdkom. Prvo predavanje je imela rtov. Milica Barte-njeva iz Ljubljane, to sredo pa je pod naslovom »Tale je kot oče« predavala o vplivih vzgleda staršev na otroke tovarišica profesor Zadnekova iz Pirana. Predavanja so že dobro obiskana, kar priča o tem, da starši čutijo potrebo po tovrstnem seznanjanju s sodobnimi načeli vzgoje in družinskega življenja; vsekakor pa ibodo predavanja še bolje obiskana, ko se bo od ust do ust razširil glas o njihovi kvaliteti in aktualnosti. Prvi cikel predavanj predvideva 12 tem. Preda/vanja so vsako sredo ob 20, uri v dvorani DPD »Svoboda« nad Mestno kavarno. Udeleženci občnega zbora so med drugim razpravljali tudi o priporočilu, da bi zadružne in kmetijske organizacije sprejele sklep, naj odstopijo prosta sredstva lastnih skladov v okrajni sklad za finansiranje kmetijstva. Sredstva tega sklada bi zadružne organizacije lahko porabile za dajanje posojil prvenstveno za sadjarske in vinogradniške skupnosti. a □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ 8 □ [p[PmW a ... če bi delovni kolektivi posvetili več pozornosti ugotavljanju upravičenosti potrebe po zaposlitvi nove delovne sile in bi povečali skrb za lastno strokovno, ekonomsko in politično izobraževanje; ... če bi v kmetijski proizvodnji hitreje uvajali sodobne agrotehnične metode in pospešili proizvodno sodelovanje med zadrugami In zasebnimi proizvajalci; ... če bi imeli delovni kolektivi našega okraja stalno pred očmi, da morajo letos povečati produktivnost dela za 12 "/o, pri tem pa le za 5 '/o število delovne sile; ... če bi dosledno pazili, da ne bi nastajale v podjetjih prevelike zaloge blaga in končnih izdelkov; ... če bi iz materialnih stroškov izločili vse izdatke za razne izlete, darila, reprezentanco, za izdelovanje načrtov za rekonstrukcijo itd; ... če bi občinski zbori proizvajalcev takoj seznanili delovne kolektive in zbore volivcev, za katere objekte nameravajo porabiti sredstva, ki jih ustvarjajo delovni kolektivi iz lastnega osebnega dohodka. V Portorožu se je v petek zaključil dvomesečni tečaj, ki je imel namen priučiti domače ljudi za gostinski poklic in na ta način vsaj nekoliko olajšati znano vsakoletno sezonsko pomanjkanje gostinskega kadra. V prostorih hotela »Istra«, kjer je bil potekal ves tečaj, so se k zaključni slovesnosti zbrali predstavniki ObLO, občinske posredovalnice za delo in Okrajne gostinske zbornice. Tečaj je uspešno opravilo skupno 32 tečajnic in tečajnikov. Po izjavi direktorja hotela »Istra«, tovariša Arha, ki je vodil ta tečaj, je približno 80 °/o tečajnic pokazalo prav dober oziroma odličen uspeh, ostale pa so dobre. Večino tečajnic so hotelska podjetja že angažirala za letošnjo sezono. Po končani sezoni letos- Proslave obletnice KPJ v Ilirski Bistrici V nedeljo se je v Ilirski Bistrici sestal plenum Občinskega odbora SZDL Ilirska Bistrica. Razpravljal je o pripravah za pro-slavo 40. obletnice ustanovitve KPJ in je med drugim predlagal, naj ,bi razpisali tekmovanje v zbiranju prispevkov za zgraditev osnovne šole v Ilirski Bistrici. Člani plenuma so tudi sklenili, da bodo organizirali enodnevni seminar za predsednike vaških odborov SZDL in za predsednike vseh drugih organizacij, ki delajo na območju ilirsko-bistriške občine. njo jesen namerava Gostinska zbornica organizirati nekakšno nadaljevanje tega tečaja za poglobitev gostinskega znanja tečajnikov. Vzporedno bodo razpisani novi tečaji za tiste, ki žele pridobiti polikvalifikacijo v gostinstvu. Zaključek tečaja je bil združen z večerjo, katero so skuhale in servirale (res še s precejšnjo tremo) tečajnice. Tako so se vsi udeleženci tečaja in večerje lahko osebno prepričali, da je tečaj res nudil obiskovalkam potrebno znanje. Jule IZ DELA KMETIJSKO-GOSPODARSKE SOLE V RAVNU Temeljilo so izkoristili zimski čas Tudi letos je Kmetijsko-gospo-darska šola v Ravnu nad Portorožem uspešno nadaljevala z vzgojo pošolske kmečke mladine. Razen dveh letnikov v Ravnah je minulo jesen odprla še I. letnik v Krkavčah za 24 učencev starih do 17 let. Šolski odbor te šole je tudi odprl na željo vaščanov oddelek za tiste kmetovalce, ki si želijo pouka o delu s 'kmetijskimi stroji in o osnovnih principih tehnike, ter oddelek za žene. Tako je letos obiskovalo predavanja te KGŠ 165 gojencev vseh starosti, od mladincev do starejših mož in žena. Ob zaključku štirimesečnega šolanja so 1. marca z uspehom opravili izpite učenci II. in II. letnika in slednji so dobili priznanje polkvalificiranega kmetijskega delavca. Zene pa so tudi že zaključile gospodinjski in zdravstveni tečaj. Vseh 75 tečajnic je z zanimanjem spremljalo predavanja ter so si pridobile obširno ^¿J Bil ¡je pomožni sanitarni irn-špektor v Ilirski Bistrici. Predpisi so svetovali in dolžnost "ga je gnala, da morai izobraževati osebje, ki dela z živili. Bil je tudi brihten in jo je kar dobro po-gruntal. Z avtoriteto položaja in nujnostjo tečaja je zbral celo listo 125 ljudi, potrebnih vzgoje in poduka. Šlo je kar brez šefa, saj je bil dovolj star, bil je tehnik in bil je pameten. Moral bi ljudi učiti in jim predavati najmanj 25 ur skupno. No, ljudje so ljudje. Hodili so redno, manj redno, neredno in iz Ilirije kar nobenkrat. Motilo ga ni, i zakaj neki no! Je že tako, manj ljudi, manj skrbi. Kmalu se mu je zdelo, da je tečaja dovolj. Natančno je preste! vsa zbrana imena na listu, jih vestno do zadnjega obiskal in poiskal ter 'točno po predpisih (svojih seveda, saj je bil pameten!) pobral 200 din od vsakega. Bilo je 25 okroglih jurčkov, ko- Potrošniki si lahko na ;gornji .sliki ogledajo čudoviti »red« v prostoru in na policah neke prodajalne v Ilirski Bistrici, ki pa je raje ne bomo imenovali. Copate, smeti, sol, mleko, bonboni, proja, umazane vreče, vse na kupu. Kateri poslovodja bo to vzorno trgovino spoznal za svojo? Želeli bi, da bi takega stanja ne bilo nikjer — zato vsi na delo! ristno so izginili popolnoma brez sledu (o ne, zanj že ne brez sledu). Bil pa ni samo vesten pri štetju do 125, bil je tudi velikodušen in razumevajoč državljan. Kol koristno ponotnico je vsakemu za vplačan denar napisal lično pobotnico? Ne! Napisal je lično potrdilce o uspešno opravljenem tečaja za uslužbenca živilske stroke. Škoda, da tudi v gimnazijah ne izstavljajo tako lepih pobotnic — spričeval, čeprav za ■višjo tarifo. Še enkrat moramo poudariti, da je bil mož vesten. Nič denarja, nič potrdila, za denar pa takoj, četudi ni bilo človeka nikoli videti na tečaju. Bil pa 'tje ■;mož tudi \druga$<ž vesten. Redno je hodil po vsej občini po gostilnah in prodajalnah ter povsod prodajal strup za podgane po lastni — zvišani ceni seveda. Kaj cena, samo da podgane in miši izginejo. Pa je moral mož oditi in ker je šel daleč stfan in lepo skromno je v menzi ostal tudi račun. Saj ni bil kdo ve kje zaposlen, ampak na občini, bo že poravnala vsaj iz vljudnosti in spoštovanja do njega če že ne iz pristnega veselja, da napravi dobro delo. Da, da, bil je, bil, pa ga ni več! Odšel je fant, računčki pa so ostali, ljubosumno in hrepeneče ga čakajo in s pomočjo sodišča ga bodo tudi dočakali. Do takrat bo najbrž še kje tečaj po nizki tarifi, podgane bodo strupili po visoki tarifi, njega pa obsodili po zakonski tarifi. S. M. znanje o sodobnem gospodinjstvu ter higieni in zdravstvu. Po vsem tem lahko zaključimo, da so v Ravnu temeljito izkoristili dolge zimske večere za obiskovanje najrazličnejših izobraževalnih tečajev in sedaj se bodo razen dela na polju in v vinogradih lotili še komasacije zemljišč. G. A. Stik šole s stvarnostjo Na piranskih šolah se šolska reforma ne pozna samo organizacijsko, temveč tudi v tem, da poskušajo uvesti v pouk čim več direktnega seznanjanja z aktualnim dogajanjem v občini in v naši družbeni ureditvi sploh. Tako je že več razredov bilo na obisku pri predsedniku občine, tov. Davorinu Ferligoju, ki jim je razlagal ustroj in poslovanje organov občinskega ljudskega odbora. Te dni pa je obiskal osme razrede osnovne šole v Piranu ljudski poslanec tov. Tone Šturm, ter razložil učencem organizacijo, naloge in delo ljudske skupščine. Izkazalo se je, da našo mladino močno zanimajo aiktualna vprašanja gradnje našega družbenega življenja, samo mladini razumljivo je treba znati to raz-tolmačiti — in tov. Šturm je znal to zares perfektno. Taiko se je razgovor s predvidene tri četrt ure raztegnil na dobri dve uri. Učenci so prosili tov. ljudskega poslanca, naj jih čimprej spet obišče, do tedaj pa ibodo pripravili spet nova vprašanja, ki jih srečujejo v vsakodnevnem življenju, pa mnogokrat ne najdejo zadovoljivega odgovora nanje. Po končanem razgovoru, v katerem je bil dosežen naravnost očetovski stik med tov. Šturmom in učenci, so se vsi skupaj z razredničarko tov. profesor Zadnekovo fotografirali. Iz koprske gimnazije V petek popoldne je okrog 60 mladincev in mladink — dijakov koprske gimnazije začelo odstranjevati v središču mesta razne ruševine. Dijaki so se s to prostovoljno akcijo vključili v že nekaj tednov trajajoče prostovoljno delo Koprčanov, ki urejujejo pot od Kopra do Škocjana, cesto proti Ankaranu in olepšu-jejo mesto. Podobno delovno akcijo bodo dijaki v kratkem ponovili. Minuli teden je bila na koprski gimnaziji konferenca dijakov in profesorjev. Na njej so razpravljali o raznih vprašanjih izboljšanja pouka in učnih uspehov. Med drugim so razpravljali tudi o pripravah za proslavo 40. obletnice ustanovitve KPJ. E. Š. ŽENA IN DOM ★ ZDRAVSTVO IN VZGOJA ŽENA iN DOM * ZDRAVSTVO IN VZGOJA -¿rŽENA IN DOM ^r ZDRAVSTVO SN VZGOJA * ŠOLSKE IN MLEČNE KUHINJE V NAŠEM OKRAJU Iz ankete Zavoda za pospeševanje gospodinjstva Ob izidu 2. številke revije »OTROK IN DRUŽINA« opozarjamo bralce na prilogo »Problemi današnje družine« — to je predavanje, ki ga je imela tov. Vida Tomšič na Ljudski univerzi v Zagrebu. Tudi sicer je revija vsebinsko bogata, Prinaša članek o roditeljskih sestankih, k'i ga je napisal Drago IIu-mer. Tu bodo našli čitatelji lep napotek, kako ustvariti stik s starši šolskih otrok. Zanimivi so zapiski o dijaški oziroma šolski skupnosti. Takšna skupnost in samoupravljanje v razredu se namreč lahko izrodi. Namesto čustev tovarištva se lahko razvije samopašnost častihlepnega posameznika, ovaduštvo, kontrolarstvo in druge poteze nepravilnih odnosov med mladimi ljudmi. Lepi, globoki in pomembni nameni dijaške skupnosti se pač ne uresničujejo čez noč. Potrebno je precej dela. Dr. Iva Segula je pisala o kmečkih otrocih, utrujenih od dela in pravi, da bi nikoli ne smeli otroka spremeniti v delovno silo. To bi bilo izkoriščanje otroka. Prof. Franc Slrmčnik je napisal razpravo o kaznovanju otrok. V tej razpravi govori o razlogih otrokovih prestopkov, o bistvu kazni in o n.e-vzgojnih kaznih, v prihodnji številki pa bo razpravo nadaljeval. Andreja Hadži piše še nekaj o avdiovizualnih sredstvih v otroških vrtcih, dr. Milica Bc-rgant pa o čustvenem doživljanju otroka v predšolski dobi. Helena Puhar nas seznanja o spolni vzgoji s tem, kako naj bi roditelja prikazala otroku jasno sliko vlog obeh spolov v javnem in družinskem življenju. V Pomenku s starši je zanimiv članek o ječanju. Napisal ga je logoped Zdravko Omerza. Ječanje je med vsemi govornimi motnjami znano, ker je precej razširjeno. Povezano je z vsem organizmom človeka, z njegovim načinom življenja, z njegovimi odnosi do soljudi in teh do nJega. Tudi slikovno je revija lepo opremljena. 2. na občini in na okraju naj po upravni liniji odgovarja za SMK svet za šolstvo. 3. koordinacijski odbor naj sestavljajo zastopniki RK (za poslovanje s hrano inozemske pomoči), referent za šolstvo (po upravni liniji), referent za socialno varstvo (za evidenco socialno ogroženih otrok, ki dobivajo šolsko malico brezplačno) in Zavod za pospeševanje gospodinjstva (za pravilno in pestro pripravo malic). 4. pravilnik o poslovanju SMK naj bo enoten za vse mlečne kuhinje in 5. finansiranje SMK, prav tako enotno. Predračun kuhinje naj obravnava šolski odbor oz. upravni odbor kuhinje, na katerem določijo tudi prispevek staršev. Svet za šolstvo pri občini pa naj sklepa, katere SMK so upravičene, da dobijo dotacijo. Svet za socialno varstvo oz. družinsko varstvo pri občini bi moral zagotoviti brezplačne malice oz. kosila socialno ogroženim otrokom. Ilrano za otroke pripravljajo v 43 šolah gospodinje, v 40 šolali pa čistil-ke, v ostalih upraviteljica ali učiteljica, v štirih primerih skupno z otroki. Pohvale vreden je primer šole v Sembijah in Harijah, kjer upravite-Ijici skrbno pripravljata malice. Prispevek, Iti jim za to delo pripada, porabijo za zboljšanje malic. Čeprav je Zavod za pospeševanje gospodinjstva lani organiziral tečaje za pripravo malic, stanje še vedno ni zadovoljivo. Saj je anketna listina pokazala, da je od vseh tovarišic, ki so obiskovale tečaj za predelavo mleka v praliu, ostalo na šolah še 35. Vse ostale so se menjale. Z večjo pozornostjo, znanjem in iznajdljivostjo je mogoče tudi s skromnimi sredstvi urediti več, to se pravi bolj pestre malice. Zavod je zato ponovno organiziral tečaje za pripravo malic. V Izoli je bil tak tečaj pretekli teden, v ostalih občinah pa bodo v prihodnjem tednu. Nekaj o prispevkih za SMK: V 34 šolah prispevajo starši od 50 do 100 din; 150 din prispevajo v 24 šolah, v 31 pa po 200 din in še več. Manj kot 50 din plačajo starši samo na šolah v Kovčicah (občina Hrpelje) ter v Preložah (občina Ilirska Bistrica). V šoli Crnotiče in Hrvoji (občina Koper) ne plačujejo starši ničesar. Na nekaterih šolah, kakor v Prešnici, Marta Grom: Počasi se je vzpenjala po stopnicah, si brisala znojno čelo, utrujena je bila. Ves dan je tekala, čistila, znašala stole, mize, pregrinjala prte, pomagala pri peki, pri kuhi... Vse je moralo biti lepo, privlačno. Podjetje je imelo volitve upravnega odbora, po volitvah zakusko, zabavo... Majhna in drobna, malce sključena je obstala na pragu pisarni-ce, pozdravila Gizo, namestnico direktorja, se nasmehnila. »Vse je pripravljeno,« je rekla. »Bi še kaj ...« Namestnica je dvignila glavo, se bežno ozrla v snažilko. »Ne. Mislim, da ne. Hvala Mina. Če je vse pripravljeno, potem lahko greste,« je rekla in se znova sklonila nad papir. Dvoje utrujenih oči se je zastr-melo vanjo. Samo za hip in vrata so se neslišno zaprla. Drsajoči koraki snažilke Mine so zamirali na dolgem hodniku. A namestnica Giza je še in še pisala. Pripravljala je referat: »Dragi tovariši! Drage tovari-šice ...« je naglo drsela po papirju. »Današnjo svečanost smo pripravili...« Znova je potrkalo na vrata. Vstopila je blagajničarka Vida. »Samo besedo, tovarišica Giza,« je rekla v talili zadregi. »Mislila sem ... Mina je še tu ... Vse je lepo pripravila za zakusko ... Ali je ne bi pridržali..,« Giza se je nemirno zganila: »Pridržali.., Kako pridržali ...« »Mislim na zakuski ... dovolj se je trudila ...« »Mm ... snažilko naj bi pridržali, pravite ... snažilko ,..« Namestnica Giza se je vsa pogrez-nila v globok naslonjač. Zakaš-Ijala je, kot bi si hotela dati časa za premislek. Potem se je živahno dvignila in zaklicala: »Ali Vida, verjemite! Mina se ne bi počutila dobro med nami, V toliki družbi. Saj jo poznate. Tako boječa je in... Poslali ji bomo na dom ...« Zvečer se je zbralo v mali dvoranici enaindvajset uslužbencev. Bili so praznično oblečeni, veselo Ocizli, Podgorjah (občina Hrpelje) prispevajo starši samo za prevoz, in sicer ca. 120 din letno. Se mnogo je šol, ki imajo svoje mlečne kuhinje v privatnih hišah. Tako je 38 šol, kjer so mlečno kuhinje v privatni hiši, v 87 šolah pa so mlečne kuhinjo v šolah. Sola je prišla do svojega Inventarja (opreme in posode) tako, da je podedovala od internatov ali vrtcev ali pa sama nakupila, ko so jo ustanovili. Sol, ki imajo svojo opremo in posodo je 74, 25 je takih, kjer je oprema in posoda privatna in šolska. Malo pa je šol, ki nimajo ničesar, ter je oprema in posoda zgolj privatna last. V okraju jc 90 mlečnih kuhinj, ki dobivajo kruh od pekov, na 32 šolah pa pečejo kruh doma. Samo v Košta-boni (občina Koper) otroci prinašajo kruli od doma. Starši drugega prispevka ne plačajo. Tam, kjer pečejo kruh doma, pečejo tudi mlečni kruh, pclti pa mlečnega kruha ne pečejo. Zelo malo je primerov, da bi olrocl prejemali topel opoldanski obrok (edino v Postojni, v Pionirskem domu v Kopru in v Ravnah nad Sečovljami). Potrebne pa bi bile šolske kuhinje povsod, kjer je mnogo dijakov, ki se vozijo ali pa nadaljujejo pouk še popoldne. * • • Da bi stanje v šolskih mlečnih kuhinjah izboljšali, je potrebno več, kot samo denarna sredstva. Potrebna bi bila namreč vzgoja otrok in staršev. Opaziti je, da so nekateri otroci po osnovnih šolah in gimnazijah preveč razvajeni in izbirčni, na drugi strani pa tudi preveč upoštevajo želje otrok. Dopovedati bi bilo treba otrokom, da so dobre tudi druge jedi, ne samo tiste, Iti jih jedo doma. Pojasniti je treba zato otrokom, kaj je pravilna prehrana, jih navdušiti s kako zgodbo o vitaminih itd. Morda bi vzgojno vplivalo tudi to, da bi učitelji jedli skupno z otroki. Drugače je v otroških vrtcih in pri vajencih, kjer je veliko manj opaziti, tla bi bili otroci izbirčni in da bi odklanjali gotove jedi. V vrtcih nadzoruje otroke vzgojiteljica, pri vajencih pa sploh ni potreben noben »paznik«. Na področju šolske, prav tako kot družbene prehrane nas čaka še mnogo dela, da bomo vsaj delno uresničili namene sodobnega prehranjevanja naših otrok. razpoloženi in smejali so se. Le Vida je sedela mrko. Komaj da je odgovarjala na vprašanja. Potem je zaigrala muzika. Prvi ples sta zaplesala Giza in direktor. Ob godbi, smehu, trkanju s kozarci je prijetno minil večer. Ze je bilo dvanajst, ena po polnoči, dve... Zabave je bilo konec. Z vseh krožnikov so stresli ostanke dobrot. Giza sama jih je stresla na velik bel papir. »To bo za našo Mino!« je rekla. Uslužbenci so zaploskali. Devetnajst parov oči je ljubeznivo strmelo v namestnico, le en par — Vida je gledala v tla. S prsti je pobobnala po mizi. Rada bi nekaj rekla ... Zakričala bi... Tedaj se je k njej sklonila ad-ministratorka Anica: »Ali. ni dobra naša namestnica?« je tiho rekla. Vida je za hip osupnila. Zastr-mela se je v obraz mlade Anice, se nasmehnila in počasi, skoraj zlogoma ponovila: »Da, dobra je ...« Oče: Si že rekla mali, da greva zvečer ven? Mati: Saj je še čas. Nikoli ne bom pozabila, kakšno sceno nama je pripravila, ko sva šla zadnjič v gledališče, zato me je kar strah in odlašam ... Štirje modeli lepih spomladanskih kompletov. Pariška moda, ki je zadnja leta vsiljevala razne muhavosti in nenavadnosti, se je vendarle zopet vnela za bolj normalno in žensko linijo: krila in jope so nekoliko daljše, pas v normalni legi. Kakor povsod v Sloveniji, smo tudi v našem okraju praznovali mednarodni praznik žena 8. marec na predvečer, to je v soboto 7. tega meseca. V KOPRU je bila proslava v gledališki dvorani. O pomenu tega praznika posebno v tem jubilejnem letu je na kratko spregovoril predsednik ObLO Koper M. Bertok. Pri kulturnem programu so sodelovali: orkester in solisti Glasbene šole, pionirji osnovne šole in moški pevski zbor DPD Svoboda. Po akademiji je bil v hotelu Triglav družabni večer s srečolovom, katerega čisti dobiček je bil namenjen za nabavo knjig za koprsko Pionirsko knjižnico. V POSTOJNI je bila v dvorani Jamske restavracije kulturna prireditev. Zbranim ženam je čestital k prazniku sekretar občinskega komiteja ZKS Slavko Černelič. V BUKOVJU je bila proslava v nedeljo popoldne. Po slavnostnem delu jc bil zabavni družabni večer. V HRPELJAH so pripravili lep kulturni program učenci osnovne šole z baletnimi točkami in odrskimi prizorčki. Sodeloval je tudi ženski pevski zbor in dramska družina Svobode. O pomenu praznika je govorila učiteljica Anica Sosičeva. Na družabnem večeru po proslavi je prvič nastopil mali plesni orkester domače Svobode. V RAVNAH so 8. marca praznovali ob zaključku kmetijsko-gospodarske šole, ki so jo obiskovale žene in dekleta iz Ravna in Nove vasi. Lepo prirednitev so svojim mamicam pripravili otroci. V PODGRADU je bila v šoli prisrčna proslava, na kateri so pionirji peli in recitirali pesmi. Venček pesmi je zapel tudi ženski pevki zbor. Po proslavi je bila majhna čajanka. V KOŠTABONI so prav tako pripravili proslavo mamicam šolski otroci. Nastopili so z 18 točkami programa. Sodelovala je godba iz Labora. Po proslavi je bila zakuska, ki se je je udeležilo veliko žena, V ILIRSKI BISTRICI so imeli proslavo že v petek, 6. t. m. Sodelovala je folklorna skupina, pevski zbor in reci.tatorji.Jz_vrst šolske mladine. Na sam praznik so žene pripravile praznovanje na treh krajih v Ilirski Bistrici. V IZOLI je bila proslava v petek, 6. t. m. v gledališki dvorani. Po kratkem slavnostnem nagovoru so izvedli kulturni program gojenci koprske Baletne šole. V ORLEKU je pripravil praznovanje aktiv LMS, sodelovale pa so tudi žene z nekaj pesmimi. V PUČAI-I je bilo slavnostno praznovanje v nedeljo. Proslavo so pripravili šolski otroci, o pomenu praznika pa je govorila tovarišica Aljančičeva. Po proslavi je bil družabni večer. Nova predsednica indijske kongresne stranice je Indira Gandhi. Na tiskovni konferenci je izjavila, da program Indijskega narodnega kongresa ni le program neke politične stranke, ampak program vsega naroda. Ko je odgovarjala na vrsto vprašanj o or- Mati: Nocoj greva z očkom na proslavo, s teboj pa bo ostala, če te je strah, teta Ana. Mislim pa, da si že tako velika, da lahko tudi sama z.aspiš. Zjutraj, ko se zbudiš, bova z očkom spet pri tebi. Pripravite otrok a na to, da bo sam doma, nekaj ur prej, preden mislite oditi. Tako se boste izogniili razburljivim scenam tik pred odhodom in zamudam, ki nastanejo, ko še pregovarjate otroka. ganizaciji dela Kongresne stranke, je med drugim poudarila, da je treba uvajati mladino in žene v delo stranke, jih vključevati v delo odborov in organov na terenu. Indija namreč mora kmalu obračunati z zaostalostjo in ljudje so že nestrpni, ker se jim zdi, da Kongresna stranka prepočasi izgrajuje novo Indijo. Na sliki: Indira Gandhi pri svojem prvem javnem govoru po izvolitvi za predsednico stranke. (Nadaljevanje in konec) Šolski odbori se premalo zanimajo za vodstvo šolskih mlečnih kuhinj. Le v šolali Sežana, Lucija, Raven, Dekani, Božiči, Gradin, Škofije so pozna tudi pri teh kuhinjah delo šolskih odborov. Prav tako različno je na šolah vodstvo mlečnih kuhinj. Tako v 71 šolah vodijo šolske mlečne kuhinje upravitelji šol, v 27 šolah učitelji, v ostalih pa šolski odbor ali pa le osebe, Iti pripravljajo malice. Torej še vedno vso šole ne upoštevajo pravilnika SMK, ki ga je predlagal okrajni odbor RK v začetku leta 195S/59 vsem občinam glede administrativnega poslovanja. S tem v zvezi so občine sklicale posvetovanje upraviteljev vseh šol in jim obrazložili naslednji sklep: 1. upravni organ SMK naj bo šolski odbor, odredbo dajalec pa šolski upravitelj, ki odgovarja za celotno poslovanje kuhinje. Ako je kuhinja izven šole ter se v njej hrani večje število učencev iz raznih šol, naj upravni organ imenuje občina, odred-bodajalec pa naj bo oseba, Ki jo določi upravni odbor. Zdrava mladina je eno največjih bogastev vsakega naroda. Dokazano je, da temu veliko pripomore šolska in mlečna kuhinja s seje občinskega ljudskega odbora 1 O o ^cina srn V petek je občinski ljudski odbor v Kopru sprejel več pomembnih gospodarskih odlokov in od- Udeležili se bodo prostovoljnega dela Med številnimi sindikalnimi podružnicami, ki so že sprejele program dela v počastitev 40. obletnice KPJ, je tudi podružnica Komunalne banke in zadružne hranilnice v Sežani. Načrt dela je kratek, a zato nič manj tehten: 60 ur prostovoljnega dela pri urejanju igrišča TVD Partizan', eno predavanje o zgodovini KPJ, dve strokovni predavanji in udeležba vseh članov podružnice na občinski proslavi KPJ v Sežani. Na tej seji je Občinski ljudski odbor Koper sprejel odlok o proglasitvi 15. maja za ljudski praznik občine Koper. Tako bodo z letošnjim letom (udi prebivalci koprske občine proslavljali dan, ki je zanje po zgodovinski pomembnosti Imed najbolj pomembnimi. 15. maja 1921 se je namreč ljudstvo koprske občine prvič enotno uprlo fašističnemu nasilju in s tem začelo štiriindvajsetletno borbo za svobodo. Tistega dne so bile fašistične volitve. Bile so v Ospu, Dekanih, Šmarjah, Cezarjih—Pobegih in v Marezigah. Na vseh voliščih se je že v jutranjih nrah čutilo, da bo v enem izmed njih temeljito završalo, saj so bili istrski kmeti odločeni javno obračunati s fašisti in njihovo strahovlado. Dvanajst fašistov je že v zgodnjih dopoldanskih urah izzivalo Marežane. Najprej so jih psovali, nato pa začeli streljati. Domačini so jim odgovorili s kamenjem, kasneje pa jih napadli z lovskimi puškami. V tem spopadu je bil ubit Josip Sabadin iz Sabadi-nov in sedem fašistov. Do podobnega, USPELA KONFERENCA o šolstvu na Sežanskem Preteklo soboto se je v Sežani zbralo okrog 100 učiteljev in vzgojiteljev na prvo skupno konferenco, ki je bila po združitvi občin Sežana, Divača in Komen. Na tej konferenci je najprej podrobno analiziral učne uspehe v prvem šolskem polletju okrajni šolski inšpektor Živko Tomišič. Iz njegovega poročila povzemamo: Povprečni uspehi učencev v posameznih razredih so bili naslednji: v prvih razredih je izdelalo 87,3 % učencev, v drugih razredih 84,2 %>, v tretjih razredih 80,1 %, v četrtih razredih 73,6%, v petih razredih 53,8%, v šestih razredih 49,4 °/o, v sedmih razredih 62,6 % in v osmih razredih 42,8%. Te številko nazorno prikazujejo, kako pada učni uspeh zlasti v četrtem in petem razredu. Močno preseneča število učencev v višjih razredih, ki imajo po tri ali več negativnih ocen. Najnižji odstotek takih učencev je v tretjih razredih, saj znaša 1,4%, najvišji pa v osmih razredih, kjer je — 29%. To je dejansko pereč problem, saj so absolventi osnovnih šol na pragu v samostojnejše življenje, bodisi da se zaposlijo ali ipa da nadaljujejo študije na gimnazijah. To posvetovanje je prikazalo vrsto resnih nalog, ki jih morajo obravnavati učitelji, če bodo hoteli vsebinsko obogatiti izvajanje šolske reforme. Tudi starši bodo morali posvetiti otrokom več časa, nadalje bo potrebno tesnejše sodelovanje med delom v šoli in doma, vsi šolski odbori pa naj se V prihodnje zanimajo za vzgojna vprašanja vsaj toliko, kolikor se zanimajo za materialne probleme gol. S posebno pozornostjo so udeleženci konference sledili predavanju o metodi dela v šoli ter o udejstvovanju prosvetnega delavca izven šoiskega poslopja in o njegovi povezanosti z družbenim življenjem v kraju službovanja. -er ločb. Tako je med drugim izglasoval odlok o oddajanju poslovnih prostorov, katerega izvajanje bo dokončno uredilo vprašanje racionalnega izkoriščanja in lokacije poslovnih prostorov, istočasno pa omogočilo takšno njihovo razmestitev po posameznih dejavnostih, da bo v skladu s potrebami prebivalcev. Dalje so odborniki sprejeli odlok o turistični taksi in odlok o dopolnilnem 6 % proračunskem prispevku iz osebnega dohodka delavcev. Sredstva, ki jih bo občina zbrala iz tega dopolnilnega proračunskega prispevka, bodo uporabljena za določena komunalna dela in bodo letos znašala okrog 24 milijonov dinarjev. vendar ne krvavega spopada je prišlo tudi V Ospu, Cezarjih in v drugih vaseh koprske občine. Zato so fašisti naslednjega dne ubili Ivana Bonina iz Cežarjev ter Andreja Zerjala iz Gabrovice, pozaprli pa so več kot 00 ljudi. Od teli je bilo 17 obsojenih na dveh procesih v Trstu na daljše zaporne kazni. Vsi ti dogoditi so neposredno vplivali na poglobljeno borbo za obrambo narodnostnih in socialnih pravic ljudstva na območju sedanje koprske občine. Ta borba se je s poostrenost-jo nadaljevala v narodnoosvobodilni vojni in šele zmaga delovnih ljudi Jugoslavije leta 1915 nad fašisti je tudi prebivalcem koprske občine prinesla svobodo, za katero je dalo življenja več sto njihovih žena, mož in otrok. Cestarji za 40. obletnico KPJ Upravni in nadzorni odbor sindikalne podružnice okrajnih cestarjev v Sežani sta tudi že sprejela program dela v počastitev jubilejnega leta KPJ. Na prvo mesto so postavili skrb za strokovno izobraževanje delavcev. Nekvalificirani delavci naj bi že letos napravili strokovni izpit. Pri pripravah za izpit jim bosta pomagala cestni nadzornik in delovodja. Vsi cestarji bodo izven delovnega časa napravili po 1 m3 gramoza. V Kazljah, Krajni vasi, na cesti Sežana—-Lokev in Sežana— -—Vrhpolje bodo zaradi večje preglednosti cest odstranili nekaj ruševin, zidov in podobno. Poskrbeli bodo tudi za postavitev in obnovitev obstoječih prometnih znakov, odbijačev in smerokazov. Cestarji iz Kazelj in okolice bodo sodelovali pri postavitvi spomenika padlim v NOV. Posebno pomemben za koprsko občino pa je sklep odbornikov, da bo odslej vso problematiko prometa in pomorstva ter ribištva obravnaval posebni svet za promet pri občinskem ljudskem odboru. Ta svet bo imel obsežno delovno področje, saj je promet v koprski občini ena izmed najvažnejših gospodarskih panog. Udeleženci pravkar zaključenega gostinskega tečaja v Portorožu ukovica Ze lansko leto je posebna 'komisija na pritisk množičnih in političnih organizacij pregledala stanje v opekarni Mala Bukovica. Delavci so takrat trdili in dokazovali, da nepravilnosti prti njih ni, da so vse govorice, ki so se vztrajno silile po občini o popivanju vodilnih članov podjetja po raznih gostilnah na račun opekarne, o čudnem trgovanju z gumami, o dikta-torstvu itd., da je vse to izmišljeno in samo zlonamerno in načrtno sproženo na škodo podjetja. Ce so nepravilnosti, da jih je zagrešil edino obratovodja Kaluža. Opekarna da celo bolje posluje kot katerokoli, leto poprej. Komisiji pa se je zdela ta razlaga sumljiva in je zato zahtevala finančno ,inšpekcljo OLO Koper, ki je prišla in do novembra lani do podrobnosti pregledala poslovanje v opekarni. Slika, ki jo je dobila ta inšpekcija .in ki jo je točno opisala v svojem zapisniku (podpisala sta ga tudi direktor in računovodja), je za nekatere vodilne uslužbence naravnost porazna. O tem so se potem širile v javnosti različne govorice, zato bo prav, da javnost točno seznanimo z ugotovitvami finančne komisije. Podjetje izdeluje zdaj samo opečne fcdelke, nekoč je pripravljalo tudi nekaj malega peska In gramoza. Vsi računi s tem peskom in gramozom še zdaj niso čisti In jasni. Splošna in takojšnja ugotovitev kontrole je bila, da skoro vse postavke gospodarstva in knjigovodstva niso pravilno vodene, Pa kar po vrsti, da bo vse dokumentirano! Periodični obračun za HI. tromeseč-je lan.1 ni obravnaval ne DS ne ■upravni odbor podjetja. Vsa evidenca finančne in materialne narave, predvsem pa dokumentacija za knjiženje je v podjetju zelo površna in neodgovorna, Računovodja ni kontroliral knjižnih dokumentov iz česar sledi zaključek, da so hote ustvarjali nelikvidno stanje! Podjetje praktično ni imelo blagovne evidence, skladiščna kartoteka za opečne izdelke je sicer bila, vendar popolnoma brez pomena, ker je skladiščnik B. A, knjižil le Izdajo opeke in še to površno. Pregled izkazuje višek zidakov in popolen nered pri knjiženju proizvodnje. Po izjavi računovodje so bili kupol večkrat oškodovani, ker so vozniki sami nalagali In šteli opeko za oddajo. Marsikdaj so naložili celo 100 zidakov manj na voz, kot bi morali. Še čudovitejšo sliko kaže evidenca opeke, ki so jo žga-11, Iz peoi je redno prišlo več opeke kot so je vložili — čudež, ki ga ne zmore nobena druga opekarna! Podjetje je plačalo precejšnje zneske za popivanje po gostilnah v Kosezah, Ilirski Bistrici in drugod, Poravnavali so jih z opeko in na dokaj čudne načine. Računovodja in direktor sta tudi po svoje In menda na svoje trgovala z opeko. Kontrola je ugotovila, da so jima izdali čez 7000 kosov opeke. Oba sicer Imata račune za različne količine opeke, vendar ni bilo nobene pravilne kontrole nad temi kupčijami. Kako je posloval glavni računovodja, kaže terjatev do kupca Dujca iz Dolnje Košane še v letu 1957. Računovodja je samostojno kasiral pri njem 20.750 din in jih na vprašanje kontrole, kam je dal denar, baje 'izročil štipendistu opekarne Gorišku za šestilo in logaritmično računalo. Dokumenti so izginili! Kako slabo so opravljali delo, kažejo računi prevoznikov. Samo pri vozniku Antonu Vrhu kažejo računi razliko od 5000 do GO.OOO din, za kate-i'o nI! nobenih dokumentov. Noben račun ni v skladu z dnevnikom o prevozih, ki ga je pisal Kaluža. Podjetje je voznikom izplačalo 203.877 din za prevoze, a o tem ni nobenih dokumentov. Zakaj ni dokumentov za tolikšno vsoto, pove primer računa št. 158 od 15. 7. 1957 za znesek 30.680 din, Računovodja je priznal in podpisal v zapisniku, da je račun ponarejen. Sestavil ga je skupno z voznikom, denar pa obdržal. Tudii pri ostalih računih je sicer nerad priznal, da jih je ponarejal ¡n pisal več prevozov, ¡kot so jih vozniki opravili. Kljub lastnemu kamionu m šoferju je podjetje favoriralo privatnega av-toprevoznika. So bila vmes prijateljstva in poznanstva na škodo podjetja? Kako je bilo, pove recimo podatek, da je privatni avtoprevoznik v 2 mesecih, ko je bil šofer podjetja na orožnih vajah, prevozil skoro toliko km kot njihov šofer vse ostale mesece. Niso bili tudi tu pripisani kilometri. Čudno in skrivnostno usodo so doživele gume s kupljenega kamiona, 'ki so kmalu po nabavi kamiona bile prodane privatniku, čeprav ni bilo razloga. Družbenega plana podjetje ni imelo, enako ni imelo dovoljenja za gradnjo garaže. Tudi ni imelo skoro nobene točne postavke pri ostalem finančnem stanju, skoro vse kažejo netočnost, kot da jih je računal laik brez znanja ali ipa so bile namerno zanemarjene. Odnos do podjetja še jasno ilustrirajo potni stroški opekarne, ki znesejo 314.050. Skoro vsi so izplačani taksijem Jn to za vožnjo na najbolj pro-' metnih poteh v Reko, Koper in Ljubljano, kamor so odlične zveze skoro vsako uro. Po računih inšpekcije bi vsi potni stroški dosegli največ 110.000 din. V celoti znaša denarna un ostala škoda za podjetje najmanj 470.000, vendar dobi gornja številka še neprijeten poudarek, če zraven upoštevamo vso škodo, ki jo je utrpelo podjetje. Vsa stvar bo v kratkem končana, obravnavalo jo bo sodišče in dokončno dalo pravo podobo, obravnavali pa jo bodo tudi oblastveni ln politični organi. Sprememba mora biti tudi v opekarni Mala Bukovica, da bo kolektiv lahko dosegel uspehe v pravlil-nem ter poštenem vzdušju, S. M,. Bvg obiska turističnih delavce? nemški novinarji Preteklo sredo popoldne je preko bloka na Škofijah prispela v naš okraj skupina 16 zahodno-nemških novinarjev in 10 predstavnikov rasnih potovalnih agencij, da se z osebnim ogledom seznanijo z možnostmi turističnega bivanja na našem področju. Najprej so obiskali restavracijo in hotel »Konvent« v Ankaranu, kjer so jim izrekli dobrodošlico na naših tleh predstavniki koprske Turistične zveze, Društva novinarjev in potovalnega urada »Slavnik«. Skozi Koper se je skupina odpeljala nato v Portorož, kjer se je nastanila v hotelu »Istra«. Dopoldne v četrtek je bila v Klubu pomorščakov tiskovna konferenca, na kateri je predsednik ObLO Piran, Davorin nekaj najvažnejših določb iz zakona V prejšnji številki »Slovenskega Jadrana« je bil v gospodarskem komentarju že nakazan velik družbenopolitični in gospodarski pomen tega zakona. Potrebno pa je, da se nekoliko podrobneje in konkretneje seznanimo z njegovihni najvažnejšimi določbami, tako da nam bo vsem jasno, katere zgradbe, kakšni poslovni prostori in katera gradbena zemljišča so bila s tem zakonom nacionalizirana. To je še zlasti važno, ker bodo prav te dni vsi prizadeti lastniki zgradb dn poslovnih prostorov z javnimi razglasi pozvani, da v roku enega meseca vložijo prijave za ugotovitev nacionalizacije. Dolžnost nas vseh bo, cla bomo poskrbeli za to, da bodo te prijave pravočasno vložene, kar je ne samo v splošno družbenem interesu, temveč tudi v interesu samih prizadetih lastnikov, saj bodo za opustitev prijave lahko občutno ikazno-vanll. Zakon o nacionalizaoiji odpravlja privatno, iz.koriščevalsko lastnino nad najemnimi stanovanjskimi zgradbami. Na drugi strani pa poudarja in zagotavlja našemu delovnemu človeku pravico do osebne lastnine do družinske stanovanjske hiše oziroma stanovanja, pač izhajajoč j z načela, ki ga postavlja tudi Program ZKJ, da je osebna lastnina raznih potrošili h in uporabnih predmetov, od katerih je odvisno čedalje raznovrstnejše in udobnejše žiivlijenje državljanov, bistvena osebna pravica in' spodbuda osebne ustvarjalne iniciative. Obseg te osebne stanovanjske last- nine je v Zakonu točno določen, Tako si lahko državljani v Jugoslaviji pridobe in Imajo v lasti: družinsko stanovanjsko hišo, to je hišo z dvema stanovanjema ali s tremi manjšimi (torej dvo alii manjsobnlmi stanovanji); ali dve družinski stanovanjski hiši z največ dvema (večjima) stanovanjema in tretjim manjšim stanovanjem; ali eno družinsko stanovanjsko hišo in eno stanovanje kot posamezen del zgradbe; ali največ dve stanovanjll (majhni ali večji) kot posamezna dela zgradbe (etažna lastnina). Izjemoma lahko ostane last državljana tudi stanovanjska hiša, ki ima poleg dveh stanovanj oziroma treh manjših stanovanj še eno stransko stanovanje, ki pomeni po svojem namenu ali po svoji strukturi, položaju v hiši ali po udobnosti v hiši, stranski del hiše, (Dvoriščna, kletna, podstrešna lil podobna stanovanja.) Ce pa so v stanovanjski hiši še poslovni prostori, potem lahko stanovanjska lvlša zgubi značaj družinske stanovanjske hiše in je nacionalizirana, čeprav je v njej le eno samo stanovanje. Če torej ima ali če pridobi! kak dr-ža-vitan več zgradb in posameznih delov zgradb, kot jih sme imeti, je ta presežek nacionaliziran in postane družbena lastnina. V celoti pa se nacionalizirajo tudi m predvsem najemne stanovanjske hiše, to Je hiše v državljanski", lastruinl z več kot dvema stanovanjema ali več kot trenil majhnimi stanovanji, Za stanovanje se po Zakonu o na- □ D V V cionalizacijl šteje skupina prostorov, ki so praviloma gradbena celota in imajo poseben glavni vhod, namenjenih za to, da jih uporablja za stanovanje posamezen uživalec. Ce hiša ni gradbeno razdeljena na stanovanja ali če limajo stanovanja v hiši izredno veliko sob, odloči komisija za nacionalizacijo pri občinskem ljudskem odboru, da bi mogla določiti, aH hiša izpolnjuje pogoje za nacionalizacijo, kateri prostori tvorijo posamezna stanovanja, upoštevajoč pri teni njihovo velikost in namen. Z majhnim stanovanjem je miš-ljeno stanovanje dveh sob s stranskimi prostori. Kot je že omenjeno, je po novem Zakonu o nacionalizaciji stanovanjska lastnina lahko samo splošno družbena ali osebna. Iz toga pa sledi, da ne morejo i metli v lastii stanovanjskih hiš ali posameznih stanovanj civilnopravne osebe, niti družbene organizacije ali druga društva di-žavljanov, zaradi česar se stanovanjske hiše 4n posamezna stanovanja v lasti takšnih pravnih oseb ¡nacionalizirajo. Toliko o vprašanju dopuščene osebne lastnine in nacionalizacije stanovanjskih hiš brez poslovnih prostorov oziroma posameznih stanovanj. Kako pa je s stanovanjskimi hišami s poslovnimi prostori oziiroma s temi prostori in poslovnimi zgradbami nasploh, pa bo podrobneje govora v naslednji številki Slovenskega Jadrana. dr. S. Polič Ferligoj obrazložil glavne značilnosti turizma v piranski občini in nato odgovarjal na številna vprašanja. V četrtek popoldne so se nemški novinarji in turistični delavci odpeljali v Savudrijo in Umag, naslednje jutro pa v Škocjanske in Postojnsko jamo ter skozi Ljubljano na Bled in v Boliinj. gostje iz Črne gore V petek, soboto in nedeljo se je mudila v našem okraju, predvsem pa v Kopru, Piranu in Portorožu, delegacija iz bratske republike Črne gore. Delegacijo sta vodila sekretar za blagovni promet pri Izvršnem svetu Ljudske republike Črne gore Dragiša Maksimovič in sekretar Turistične zveze Črne gore Ljubo Mati-jevič. V delegaciji so bili še razni predstavniki turističnih občin in nekaj novinarjev. Člani delegacije so želeli v razgovoru s tukajšnjimi turističnimi delavci spoznati naše prijeme za razvoj turizma; povedali so, da je dober glas o uspešnem razvijanju našega turizma dospel tudi že v Črno goro. Posebno skrbno so zato sledili izvajanjem tovarišev Davorina Ferligoja in Jožeta Žižka, imeli ipa so tudi daljše srečanje z Albertom Jakopičem, ki jim je kot predsednik Turistične zveze Slovenije lahko postregel tudi s širšimi podatki o turizmu v Sloveniji. J. L. —o— napoved vremena veljavna od 13. do 20. marca 1959 Zaradi visokega zračnega pritiska v osrednji Evropi imamo še vedno pretežno toplo in lepo vreme. Le manjši vdor hladnega zraka z Atlantika je povzročil kratkotrajno poslabšanje vremena, V tem tednu lahko pričakujemo spremenljivo vreme, po 20. marcu pa bo verjetno nastopila lepa in topla pomlad. Predvidevamo lahko, da bo 13. marca deževalo, 14. in 15. marca bo suho vreme s košavo v Podo-navju, 16. do 18. marca bodo padavine in padec temperature zraka, 19, in 20. marca pa bo verjetno megla in začetek dviganja temperature zraka. Tajništvo za notranjo zadeve OLO Koper bo po S. Členu Uredbe o prometu na javnih cestah (Uradni Ust FLKJ, št. 5/50) in -t. členu Pravilnika o registriranju motornih vozil in avtomobilskih priklopnikov (Uradni list FLRJ, št. 24/52) opravilo REDNI LETNI TEHNIČNI PREGLED MOTORNIH VOZIL IN POTRJEVALO PROMETNA DOVOLJENJA ZA LETO 1959 OD 19. MARCA DO 28 APRILA 1959 PO NASLEDNJEM RAZPOREDU: I. Za območje Občinskega ljudskega odbora Ilirska Bistrica v Ilirski Bistrici na križišču pri javni tehtnici v dneh: 19. marca: avtobusi, osebni avtomobili in motorna kolesa vseh evidenčnih številk, 20. marca: tovorni avtomobili, prikolice in traktorji vseh evidenčnih številk. II. Za območje Občinskega ljudskega odbora Sežana v Sežani pred poslopjem Okrajnega sodišča v dneh: 25. marca: motorna kolesa do evidenčne številke S—1G800, 26. marca: motorna kolesa od evidenčne številke S—16801 dalje, 27. marca: osebni avtomobili in avtobusi vseh evid. številk, 28. marca: tovorni avtomobili, prikolice in traktorji vseh evidenčnih številk. P/l »BIHAČ« je 12. marca priplula v Hampton Roads (ZDA), kjer manipulira s tovorom. P/l »DUBROVNIK« je 6. marca odplula iz Rotterdam-a za domovino. M/l »GORENJSKA« je 28. februarja priplula v Piran, kjer je v rednem popravilu v Remontni ladjedelnici Splošne plovbe. P/l »GORICA« je S. marca priplula v Split, kjer razklada tovor. P/l »LJUBLJANA« je 2S. februarja priplula v Pulj, kjer jo popravljajo v suhem doku ladjedelnice »Uljanik«. M/l »MARTIN KRPAN« je 9. marca priplula v Aleksandri-jo, kjer manipulira s tovorom. P/l »NERETVA« je 12. marca odplula iz Šibenika, kjer je razložila tovor. P/l »POHORJE« je 10. tnarca odplula iz Buenos Airesa s tovorom za Jugoslavijo. P/l- »ROG« je 28. februarja odplula iz Dubrovnika v Rotterdam, kamor bo prispela jutri, 14. marca, in bo tamkaj razložila pripeljani tovor. P/l »ZELENGORA« je 4. marca odplula iz Beyroutha za Odeso, kjer bo naložila tovor za Jugoslavijo. POROČILO O GIBANJU LADIJ »OBALNE PLOVBE KOPER« »LABOR« — 5. 3. izplovil iz Splita za Beyruth, kamor bo prispel 15. 3. »RAŠICA« — je na popravilu v Izoli. »SEŽANA« — 10. 3. izplula iz Kopra v Trst, kjer bo k reala tovor za Patras (Grčija). »STRUNJAN« — C. 3. izplul iz Splita za Ravenno. »SAVINJA« — 20. 3. prispela v Koper s tovorom cementa. III. Za območjo Občinskega ljudskega odbora Postojna v Postojni pred postajo LM v dneh: 1. aprila: motorna kolesa vseh evidenčnih številk, 2. aprila: osebni avtomobili in avtobusi vseh evidenčnih številk, Z2 MARJAN GARZAROLLI Konec minulega tedna je v Postojni umrl Marjan Garzarolli. Bil je rodom iz Postojne. Po končanem šolanju se je zaposlil v gozdarski službi Leta 1940 so ga italijanske fašistične oblasti zaradi naprednega mišljenja internirale. Ko se je leta 1943 vrnil v Postojno, je takoj začel sodelovati z OF, junija 1944 pa se je pridružil ipartizanom Dolomitskega odreda. Po osvoboditvi je bil gozdarski izvedenec v oddelku za gozdarstvo pri PNOO za Slovensko Primor-je. Nato je bil okrajni gozdar v Ilirski Bistrici, nato pa je upravljal gozdove v Škocjanskem in Golobičev-skem revirju. V zadnjih letih svojega življenja je bil direktor Gozdnega gospodarstva v Postojni. Bil je v raznih organizacijah, eno mandatno dobo je bil tudi ljudski poslanec, več let odbornik okrajnega in občinskega ljudskega odbora, član ZKS, SZDL itd. Kako je bil poznan, priljubljen in visoko cenjen, je pokazal njegov pogreb. Na njegovi zadnji poti ga je spremilo več tisoč ljudi, ki so zakrili njegov prezgodnji grob z več kot sto venci. Prisrčne poslovilne besede, žalostinke pevcev in igranje godb, še posebno pa poslednji pozdrav z eno-minutnim turobnim piskanjem tovarniških siren, to je bil skromen zunanji znak velike priljubljenosti pokojnega gozdarja Marjana Garzarollija. B. š. KARLO ANDREJAŠIČ Minulo soboto so v Podgorju pod Slavnikom pokopali uslužbenca sežanske sekcije za pogozdovanje Krasa Karla Andrejašiča. Pokojni Karlo Andrejašič je imel prirojeno ljubezen do narave in njenih lepot in skrbel je za pogozdovanje kompleksov na področju Slavni-■ka. Lotil se je tudi tako imenovane proste setve. Najlepše prosto po-gozdene površine pričajo danes o njegovi samoiniciativnosti in gozdarji predlagajo, naj bi se tiste površine, ki jih je negoval in varoval pokojni Karlo Andrejašič, imenovale »Andri-jašičeve setve«. Karlo Andrejašič se je po vrnitvi iz partizanov vključil v politične in množične organizacije. Sedaj je bil član občinskega komiteja ZKS v Ilr-peljah. občinskega odbora SZDL, odbora ZB in sekretar osnovne organizacije Zveze komunistov v Podgorju. Zaradi svojega klenega značaja je užival velik ugled. Zato so ga na njegovi zadnji poti spremili številni domačini in zastopniki raznih oblastnih in političnih organizacij ter tudi lovci, ki jih je tudi močno prizadela nepričakovana smrt enega izmed najboljših lovskih tovarišev. J. Z. ~Hr B BB8 Delavski svet trgovskega podjetja ,Vino-Koper' v Kopru razpisuje naslednja delovna mesta: 1. ŠEFA IZVOZNEGA ODDELKA 2. REFERENTA ZA IZVOZNI ODDELEK Pogoji: pod 1. —■ daljša praksa, zaželena višja strokovna izobrazba, obvezno znanje nemškega jezika (v govoru in pisavi); pod 2. — srednja šolska izobrazba, znanje enega tujega jezika (zaželeno nemški jezik) Plača po tarifnem pravilniku podjetja — Podjetje ne razpolaga s stanovanji — Nastop službe 1. aprila 1959 ali po dogovoru — Ponudbe pošljite tajništvu podjetja Koper, Salara 4 3. IV. 27. 28. aprila: tovorni avtomobili, prikolice in traktorji vseh evidenčnih številk. , Za območje Občinskih ljudskih odborov: Koper, Kozina, Izola in Piran v Kopru na Cankarjevi ulici v dneh: aprila: motorna kolesa do evidenčne številke S—7400, aprila: motorna kolesa od evidenčne številke S—7401 do S—8050, aprila: motorna kolesa od evidenčne številke S—S051 do S—8C50, aprila: motorna kolesa od evidenčno številke S—SG51 do S—9000, aprila: motorna kolesa od evidenčne številke S—9001 do S—9800, aprila: motorna kolesa od evidenčne številke S—9801 do S—10500, aprila: motorna kolesa od evidenčne številke S—10501 do S—11450, aprila: motorna kolesa od evidenčne številke S—11451 do S—11G00, aprila: motorna kolesa od evidenčne številke S—11601 do S—1370D, aprila: motorna kolesa od evidenčne številke S—13701 dalje, aprila: osebni avtomobili od evid. številke S—8501 do S—8800, aprila: osebni avtomobili od evid. številke S—8801 do S—10550, aprila: osebni avtomobili od evid. številke S—10551 do S—13200, aprila: osebni avtomobili od evid. številke S—13200 dalje, aprila: tovorni avtomobili, prikolice in traktorji do evidenčne številke S—7550, aprila: tovorni avtomobili, prikolice in traktorji od evidenčne številke S—7551 do S—8700. aprila: tovorni avtomobili, prikolice in traktorji od evidenčne številke S—8701 do S—8900, aprila: tovorni avtomobili, prikolice in traktorji od evidenčne številke S—8901 dalje, aprila: avtobusi in avtobusne prikolice vseh evidenčnih številk. 1. Avtoturistično podjetje SLAV-NIK Koper je z dnem 7. 3.1959 uvedlo dodatno avtobusno progo, in sicer Koper—Valdoltra. Odhod iz Kopra ob 18.20. Odhod iz Valdoltre ob 18.40. Avtobus na tej progi vozi vsaik dan. 2. Zaradi potreb je podjetje 7. 3. 1959 vzpostavilo večerno progo, in sicer iz Kopra v Ankaran do hotela »Turist«. Odhod iz Kopra ob 20.30, 21.30 in 23.30 do hotela »Turist« Ankaran. Odhod iz hotela »Turist« Ankaran ob 21.00, 22.30 in 23.40. Omogočena je zveza za Izolo in Piran. Ta proga obratuje od 7. 3. 1959 dalje samo ob sobotah in nedeljah. 3. Avtoturistično podjetje SLAV-NIK Koper bo z dnem 15. 3. 1959 ukinilo progo Koper— Zrenj. Le-ta bo obratovala le na relaciji Koper—Brezovica. NEDELJA, 15. marca: 8.00 Kmetijska oddaja: »Občinski družbeni plani in razvoj kmetijstva« — 8.30 Z narodno pesmijo v nedeljsko jutro — 9 00 »s pesmijo in besedo po Goriškem« — 9,20 Zabavna glasba — 13.30 »Za na šo vas« — 14.30 Sosedni kraji ¡n ljudje — 15.00 Vesti — 15.10 Glasba po željah. PONEDELJEK, 16. marca: 7.15 Glasba za dobro jutro— 7.30 Vesti — 13 30 Vesti — 13.40 Kmetijski nasveti — 14.30 Športna oddaja — 14,40 Od melodije do melodije — 15,00 Vesti — Dopisniki poročajo — 15,20 Slovenske narodne. Dnevni čas registracije bo od 8. do 12. in od 14. do 18. ure. Nočni pregledi žarometov bodo od 20, ure dalje. Takse za registracijo so naslednje: za vlogo in rešitev 180 din in za tehnični pregled 800 din, vse v državnih kolkih. Državna in občinska taksa za registracijo (cestni sklad) se plača v gotovini upravi za dohodke občinskega ljudskega odbora, na območju katerega lastnik vozila stalno prebiva oz. ima svoj sedež. Tiskovine, ki so potrebne za registracijo imajo na zalogi uprave za dohodke občinskih ljudskih odborov. Motorna vozila, katerih prometna dovoljenja so za leto 1959 že potrjena, je treba po gornjem razporedu pripeljati na tehnični pregled in so oproščena vseh taks. Motorna vozila morajo biti pripeljana na pregled tehnično brezhibna in očiščena. Lastniki in upravitelji motornih vozil, ki v času redne registracije ne bodo registrirali vozil, morajo na dan razporeda oddati komisiji v deponiranje evidenčne tablice teh vozil. Po 28. aprilu ne bodo smela voziti v javnem cestnem prometu motorna vozila, katerim ne bo podaljšana veljavnost prometnega dovoljenja za leto 1959. Po letni registraciji bo prvi tehnični pregled motornih vozil 8. maja 1959 in dalje redno vsak delavni petek. Opozarjamo vse lastnike in upravitelje motornih vozil, da se točno držijo zgoraj navedenega razporeda. Koper, dne 10. marca 1959. Načelnik Tajništva za notranje zadeve Bojan Bunc, 1. r. KOPER: 13., 14. in 15. marca ameriški barvni film cinemascope DEŽEVJE PRIHAJA. 16. in 17. marca francoski barvni film PUSTOLOVŠČINE ARSENA LUPENA, 18. in 19. marca francoski film GERVAISE. VALDOLTRA: <13. marca itaUjanski film HRABROST, 16. marca italijanski film BELE NOCI. IZOLA: 13. marca jugoslovanski film KRVAVA SRAJCA, 14. '.in 15. marca francoski bravni film PUSTOLOVŠČINE ARSENA LUPENA, 16. in 17. ■marca francoski film GERVAISE, 18. in 19, marca angleški film IN-TERPOL. PIRAN: 13. in 14. marca angleški Mm BEŽNO SREČANJE, 15. in 16. marca USODNA NEZNANKA, 17. marca ameriški barvni film KOCKAR Z MISSISSIPIJA, 18. in 19. marca angleški barvni film PESEM MRTVIM LJUBIMCEM. PORTOROŽ: 14. marca mehiški film SERENADA V MEKSIKU, 15. marca angleški film BEŽNO SREČANJE, 17. marca USODNA NEZNANKA, 18. .in 19. marca ameriški barvni film KOCKAR Z MISSISSIPIJA. SEČOVLJE: 14. marca ameriški film TAKO SE NE UMIRA, 15. marca francoski film GERVASIE, 19. marca italijanski film HRABROST. ŠMARJE, 14. marca francoski film GERVAISE, 15. marca ameriški film TAKO SE NE UMIRA, 18. marca italijanski film HRABROST. POSTOJNA: 14, in 15. marca ameriški barvni film RANC PROKLETH-I, 17. in 18. marca ameriški film ONSTRAN GOZDA, 19. in 20. marca italijanski film cinemascope OČETJE IN SINOVI. SEŽANA: 14. in 15. marca ameriški film GOSPODAR BELANTRAEA, 17. In 18. marca ameriški film LJUDJE IZ ARANA, 19. in 20. marca švedski film VELIKA PUSTOLOVŠČINA. PRESTRANEK: 14. in 15. marca ameriški film SELINA, 17. in 18, marca italijanski film NEVESTA NE MORE ČAKATI. DVOSOBNO stanovanje v strogem centru Ljubljane zamenjam za enako ali večje v Izoli. Jovo Komjača, Ljubljana, Ilirska 19/11. LEPO konfortno enosobno stanovanje v Mariboru (desni breg) zamenjam za dvosobno v Piranu, Izoli ali Kopru, Informacije v upravi lista. POMIVALNO MIZO, novo prodam. Naslov v upravi lista. OBVEŠČAM KMETOVALCE, da imam prašiča plemenske pasme YORKSHIR, ki se ga lahko poslužujejo prašičereje! proti plačilu predpisane skočnine. Anton Piščanc, Škofije I. št. 23. INTELIGENT poroči 35 let staro samsko uradnico. Resne ponudbe s sliko pod šifro »Razgledana« na upravo lista. DVOKOLESA od 7.000,— dalje, CIKLOMOTORJI od 44.000,— dalje ter VESPE in MOTORJE, nov.e ter rabljene, Vam nudi tvrdka MARCON, Trst, Ulica Pieta 3. Pošiljamo darilne pakete za Jugoslavijo. MESEČNO POROČILO Mestne hranilnice Izola—Koper za februar 1959 Hranilne vloge so se povečale na din 45,391.534 ali za din 5,627.999, Tekočii računi so se povečali na din 3,670.718 ali za din 231.237. Računi stanovanjskih najemnin so se povečali na din 10,448.557 ali za din 1,040,973 vse od 1. I. 1959. Bančni kredit je bil odplačan od din 12,642,473 na din 10,454.455 ali zmanjšan za din 2,108.018 od 1. I. 1959. Potrošniška posojila so se zmanjšala na din 30,773,858 ali za din 379,529. Ostala posojila so se povečala na din 24,739.898 ali za din 1,851.464 od 1. I. 1959. Na našem področju raztrosene vesti iz sosedstva niso vplivale na dotok hranilnih vlog, ki je ostal neiz-premenjeno močan, ter se je celo proti lanskemu februarju nesorazmerno povečal. Danes bom, dra'gi prijatelji, malo bolj kratek. Imam namreč hudega mačka še od sobote in nedelje, ko smo imeli moški svoj praznik. Imele so ga pravzaprav moja in vse druge Juce, vendar pa zdaj že nekaj let sem in vedno bolj nanese tako, da moški pristavimo svoj piskrček in se potem vsa reč spremeni v naš praznik. Jaz bi jih za nameček kmalu dobil še po grbi od svoje bojevite boljše polovice. Postavila sva namreč vsak svojo teorijo in je ona svojo branila nazadnje že kar z metlo. Ona je trdila, da so ženske večji kava-lirji kot moški, ker na nas nikdar ne pozabijo, kadar imajo svoj praznik, jaz pa sem pravil, da je to le ponovno potrdilo, kako brez nas nič ne morejo. To je pihala Juca! Kot kakšna razsrjena mačka se je zaletavala vame in mi grozila, da me niti ne pogleda, dokler se ne iztreznim in začnem spet pametno žlobudrati. Ona namreč ne prizna tistega reka — latinski je menda — ki pravi, da se v vinu skriva resnica. Zanjo velja le tisto, kar ji večkrat v ujjanju na dva deci trubadurske-ga streseni pred noge. Naj bo kakor že — lepo je bilo za »naš« praznik. Ko sem v nedeljo zjutraj še ves motoglav pri-kolovratil h koprskemu brivcu v triglavskem bloku, so bile tamkaj samo mojstrice in pomočnice in vajenite — pa nikjer moškega. Glavna tema. razgovora je seveda bila: včerajšnje praznovanje Dne- va moških — ah ne, pardon — žena. »Uh,« je pravila ena izmed belo oblečenih dam, »kar s tremi kovtri sem ga pokrila, reveža zmartranega, in sem šla v službo. Verjetno še zdaj hrči...« Ko sem jo lepo ostrgan prima-hal domov, bi bila kmalu spet rabuka. Po poti sem namreč po-gruntal in sem seveda koj servi-ral Juci, da smo moški pravzaprav osleparjeni za en dan v letu, za najlepši praznik, bi rekel. Vsi drugi nedelavniki z nedeljami vred so namreč skupni, čeprav ima rojstni dan hi podobne invidualne praznike vsak svoj, imajo ga pa vsi — le osmi marec je samo za žene praznik. Kje pa ga imamo moški? O je j — to je bila spet huda! Zato ste si v svoji neznanski prebrisanosti prisvojili še ta dan, da -je bolj vaš kot naš praznik! Saj si hodil v soboto zveč er po Kopru — kdo je praznoval in. bil bolj glasen — me ali vi moški? Saj si šel čez trg pred Ložo — kdo je še razglašal z vinskimi melodijami celo iz občine praznik — ženske ali moški? Kar povej! In povsod drugod? Si. videl, kako je bilo? Pred takimi argumenti sem moral seveda kloniti. Sveto sem obljubil Juci, da ji ne bom nič več očital osmega marca in si ga z vsemi drugimi »sotrpini« želim le čimprej nazaj ... Lepo so in še prav posebej — tokrat izven rednih vaj — proslavili ta praznik v Gorenjah pri Postojni, od koder sem vam zadnjič pravil o znamenitem mono-kulturnem življenju. Ta pripoved bi me skoraj stala sitnosti, ker niso razumeli pravega pomena izraza. Za silo so se potolažili šele, ko jim je pravi smisel povedanega razložil strokovnjak za pravo in jezik. Pravijo, da bodo z vajami kar nadaljevali, le harmoniko in klobase so opustili. Razen za praznike seveda. Leto in dan pa imajo svoj praznik žene (ali dekleta) v kmetijski zadrugi Lokev pri Divači. Pesti-a-jo jih na vse mogoče načine. Uradne ure si določajo kar same. Pravzaprav so določene in zapisane, samo se jih ne držijo. V uradu so pač, kadar njim najbolj prija, najraje -pa v večernih ali celo nočnih urah. Podnevi je namreč treba večkrat skočiti v Trst ali k frizerju, ki je na nesrečo prav takrat odprt, ko bi morala biti pisarna KZ. Posebej pa obrajtajo svojo knjigovodki-njo, od katere je odvisna pravočasna in predčasna izdelava letne bilance. To seveda ne -more spadati v njeno službeno dolžnost in ji je bila za to obljubljena posebna nagrada. Jaz, Vane, seveda vem, da se ti uslužbenski odnosi povsod šele urejujejo, posebno po zadrugah, vendar pa. bom vesel, če sem s to objavo tudi sam nekoliko pripomogel k hitrejšemu urejevanju teh razmer v lokavski ali katerikoli drugi zadrugi in gospodarski organizaciji, uradu ali ustanovi. Hvala, ker ste me. tako potrpežljivo prebrali, prihodnjič pa spet na veselo svidenje, v listu!' Vaš Vane Primorske nogometne enajsto-rice so tudi pretc-klo nedeljo izrabile za številna prijateljska srečanja. Prvenstvo je namreč pred durmi: že v nedeljo se bo začelo tekmovanje v prvi slovenski ligi, čez teden dni pa v primorski podzvezi. Najlepši uspeh je vsekakor dosegla Izola, ki je doma visoko premagla Rovinj s 5:0. Morda je bil nasprotnik nekoliko prešibak, vendar je Izola pokazala razen vzdržljivosti tudi nekaj lepih kombinacij. Nova Gorica je že pelo nedeljo po vrsti odšla zmagovita z igrišča. Tokrat ni imela težkega dela, saj ji domači Branik ni bil do- TUDI V SEŽANI — OBČINSKA ZVEZA TVD PARTIZAN Na posvetovanju zastopnikov društev Partizan, ki je bilo minulo nedeljo v Sežani, so ustanovili Občinsko zvezo TVD Partizan. Ta zveza bo koordinirala delo telesnovzgojnih društev na področju sežanske občine, nadalje bo skrbela za izpopolnitev strokovnega kadra, za utrjevanje obstoječih ter za ustanavljanje novih društev, posebno pa še za ustanavljanje aktivov TVD Partizan. Udeleženci posvetovanja so izdelali okvirni načrt dela zveze v letošnjem letu, ki med drugim obsega prirejanje raznih tečajev in seminarjev za prednjake, ustanovitev aktivov v Orleku, Vre-mali, Senožečah, Kazljah ter v Hruševici, izvedbo občinskega te-lesnovzgojnega festivala v juniju, teka ob Dnevu mladosti, občinskega krosa v aprilu, sodelovanja pri teku »Ob žici okupirane Ljubljane«, tekmovanja za pokal Ljudske pravice, štafete v počastitev proslave ustanovitve SKOJ, ki bo v Gabrovici pri Komnu itd. rasel nasprotnik. To kaže tudi rezultata 7:2 v korist Nove Gorice. Največje presenečenje je pripravil svojim pristašem Koper, ki je na lastnem igrišču izgubil z Litijo s 4:0. Res je Litija na drugem mestu v ljubljanski podzvezi,- vendar to ni opravičilo za visoki poraz, saj je pred kratkim celo Krim moral poražen zapustiti Koper. Litija je povsem zasluženo zmagala in bi bila lahko razlika še višja v njeno korist. Ne bi sicer mogli reči, da so bili gostje tehnično boljši, zato pa so bili mnogo bolj borbeni. Malomarna in neborbena igra Koprčanov bi morala biti odboru resno opozorilo, da je treba igralcem posvetiti več pozornosti. Mislimo, da res ni primerno norčevati se iz občinstva, ki prihaja gledat nogomet, ne pa sprehajanje igralcev po igrišču, Ce bo Koper tako nadaljeval, se bodo simpatije, ki si jih je pridobil v igri s Krimom, počasi ohladile. Še nekaj dni je do prvenstva in S AH NA BRZOTURNIRJU V KOPRU ZMAGAL HABIC Koprski šahisti so se v nedeljo prvič zbrali v kavarni Loži, kjer jim bodo odslej vsako nedeljo dopoldne odstopili prostor. Na sporedu je bil brzotumir, ki se ga je udeležilo 18 igralcev, med nji-.mi precej mladincev. V prvi skupini je zmagal Oblak pred Omladičem in Kovačem, v drugi skupini pa sta osvojila prvo mesto Gerželj in Habič pred Renkom. V finalu je nepričakovano zasedel prvo mesto Habič s štirimi točkami pred Omladičem, ki je osvojil tri točke in pol. Tretje mesto je zasedel Gerželj, četrto Kovač, peto Renko, šesto Oblak. je torej skrajni čas, da se odbor in igralci o teh stvareh resno pomenijo. Brez izkopička na domačem igrišču je ostalo tudi Piransko Sidro. Po uspehu v Pulju so morali Pirančani tokrat položiti orožje pred Domžalami (1:2). Ta poraz ni seveda nič hudega, saj je Piran pokazal razmeroma dobro igro. Nekoliko presenetljiv rezultat pa je prišel iz Ljubljane, kjer sta se pomerila Krim in ajdovsko Primorje, Domačini so zmagali s 15:2, kar je že samo po sebi dovolj zgovorno. Da je Primorje v krizi, je sicer znano, toda da bodo stvari prišle tako daleč, si nismo mogli predstavljati. Letošnja muhasta zima je zelo neprijetno presenetila, ljubitelje snežnih poljan. Ker snega v dolinah ni bilo dovolj, so morali smučarji poiskati smučišča na 1250 metrov visokem Nanosu. Zato je bila letos Vojkova koča na Nanosu polna smučarjev iz bližnjih in daljnih krajev PRED VOLITVAMI NOVEGA ObLO POSTOJNA Po nedavni spojitvi! občin Postojna .in Pivka v eno, s središčem v Postojni, se zdaj v postojnski občini pripravljajo na skorajšnje volitve novega občinskega ljudskega odbora, ki bo štel v bodoče 59 odbornikov. Priprave na volitve so združene s številnimi zbori volivcev, na katerih prebivalstvo razpravlja o kandidatih za novi ljudski odbor, poleg tega pa dosedanji ljudski odborniki razlagajo volivcem poglavitne značilnosti osnutka družbenega načrta gospodarskega razvoja postojnske občine v letu 1959. Na vseh zborth volivcev prebivalstvo aktivno posega v široko zasnovano razpravo o najaktualnejših ekonomskih problemih postojnske komune. KOŠARKA Dve zmagi Postajal V pripravah na spomladanski del prvenstva v I. republiški košarkarski ligi je moštvo TVD Partizan iz Postojne gostovalo minulo nedeljo v Izoli in Kopru. To sta bili prvi tekmi Postojn-čanov. POŠTOJNA-IZOLA 77:45 (29:29) V dopoldanski tekmi v Izoli so Postojnčani preizkusili igralske sposobnosti mlajših članov, tistih, ki bodo letos okrepili člansko vrsto. Kljub temu pa se Izo-lani niso mogli resneje upreti gostom ter so bili poraženi z dokaj visokim rezultatom. Med Postojnčani je bil najboljši Pellaschier, ki je dosegel 24 košev, v domačem mostu pa sta Kleva in Tul sama dosegla 41 košev. POŠTOJNA-KOPER 52:50 (25:18) Izid tekme v Kopru, kateri je prisostvovalo okrog 250 ljubiteljev košarkarske igre, je bil tesen in je povsem ustrezal dogodkom na igrišču. Postojnčani so nastopili s svojim najmočnejšim moštvom, ki pa se je moralo res- no potruditi, da je dobesedno izsililo pičlo zmago. Zmagali pa so več ali manj zato, ker so znali v zadnjih minutah igre izkoristiti svojo tehnično in taktično sposobnost. Najboljša igralca na nedeljski tekmi v Kopru sta bila Postojnčan Tavčar, ki je dal 23 košev, in Koprčan Jakomin s 13 doseženimi koši. Obe tekmi sta dobro sodila postojnska košarkarska sodnika Vi-žin in Baje. M. A. Prejšnji četrtek so imeli svoj zbor volivcev tudi prebivalci tretje mestne četrti v Postojni. Zboru je prisostvovalo 1G8 volivcev, ki so izvolili naslednje kandidate za občinski ljudski odbor: Slavka Černeliča, Julija Titla, Pepco Rutarjevo in Hermino Zgurje-vo. Potem, ko je predsednik začasnega ObLO Postojna Jože Baša seznanil zborovalce z značilnostmi osnutka družbenega plana gospodarskega razvoja občine v tekočem letu, so volivci v dveurni razpravi zavzeto spregovorili o vrsti zelo pomembnih problemov komunalnega razvoja. STANOVANJSKA NASELJA BREZ TRGOVIN O pomanjkljivostih in neelastičnosti maloprodajne trgovske mreže v Postojni so postojnski volivci že neštetokrat razpravljali. Omenimo naj, da ima mesto s skoraj pet tisoč prebivalci in široko podeželsko okolico, navezano na trgovine v mestu, samo dve mesnici, da sa nadalje kapacitete maloprodajno trgovske mreže v mestu trenutno za silo zadostne, da pa je lokacija posameznih lokalov neprimerno izbrana, saj bi komaj ustrezala urbanističnemu razvoju mesta pred desetletjem ali dvema, ko se je mestno središče s skromno periferijo vred formiralo vzdolž glavne ceste Ljubljana—Trst. Bohotni razvoj mesta v zadnjih letih pa kaže, da se strnjena urbanistična formacija bodočega dela mesta že očitno odmika mestnemu središču proti vzhodu. Vse do danes pa ti predeli, ki so žc gosto posejani s prebivalstvom, niso dobili še niti enega ŽELEZNIŠKE IZJEMNE TARIFE ZA KOPER ........."':■:.:-■■■-> §mmm -, - yiv/ = V, " V A': ¡mL * z.,- . ' ------ . :■. Dre moderni tovorni motorni ladji — zahodnonemški »Therese llorn« in :>Grlmm« — ki sta pripeljali v Koper južno sadje iz Etiopije in Grčije Pred kratkim je bila novozgrajena operativna obala v luki Koper predana prometu, ki je zaradi možnosti pristajanja velikih ladij usposobila to luko za redno blagovno izmenjavo v mednarodnem pomorskem prometu. Ker železnica še ni speljana do Kopra, je Generalna direkcija jugoslovanskih železnic odredila najbližje železniške postaje Hrpelje-Kozina in Podgorje za postaje lu-ke Koper ter to objavila v Tarif-sko-transportnem vestniku št, 4 z dne 15. II. 1959. Železniški postaji Hrpelje-Ko-zina in Podgorje se torej štejeta za postaji luke Koper. Pri izvozu pošiljk po morju v inozemstvo in uvozu po morju iz inozemstva se računa voznina od teh oziroma do teh postaj po znižani izjemni (izvozni-uvozni) tarifi (RT 6) za tiste predmete, ki so navedeni v izjemni (izvozni-uvozni) tarifi, na primer za izvoz: les, lesno oglje, magnezit — pečeni, fižol, sočivje, železova ruda, seno, slama, sadni sokovi, vino, sveže sadje, boksit itd., za uvoz: mineralni premog, surova nafta, umetna gnojila, moka, mekinje, koruza, celuloza in tako dalje. Kot pogoj za uporabo navedene znižane izjemne tarife pri izvoznih pošiljkah mora pošiljatelj v voznem listu v rubriki »Predpisane in dovoljene izjave« vpisati izjavo: »Izvoz z ladjo v inozemstvo«, za uvozne pošiljke pa izjavo, ki je za vsako vrsto uvoznega blaga predpisana v zadevni izjemni (uvozni) tarifi. V dnevnem časopisju smo pred nekaj dnevi lahko brali novico, da je bila 24. februarja splavljena na Japonskem nova motorna ladja za SPLOŠNO PLOVBO v Piranu. Naše bralce bodo prav gotovo zanimali nekateri podatki o tej ladji in jih zato v kratkem objavljamo. Ime ladje je »Piran«. Graditelj jc THE HAKODATE DOCK CO., Ltd. v mestu Hakodate na Japonskem. M/l PIRAN je tip ladje z zaščitno palubo in spada med prvorazredne ladje z najvišjo oznako: L. R. + 100 At. . + LMC. Luka pripadnosti je Piran. Dolžina ladje je 158,22 m, širina 19.65 m, višina do zaščitne palube pa 12,65 m. Gaz ladje je 9,37 m. BRT ima v kombinaciji kot odprti zaščitni palubar 8.400 toil, odnosno kot zaprti 10.900 ton (RT = 2,8 m3), Nosilnost ladje je zopet v kombinaciji kot odprti S to železniško odredbo je glede tarifnih ugodnosti za prevoz blaga v kombiniranem železni-škopomorskem prometu luka Koper izenačena z drugimi našimi pomorskimi lukami, ki imajo železniško zvezo, zaščitni palubar 13.300 angleških ton, odnosno kot zaprli 15.500 angleških ton (angl. tona = 1.016 kilograma). Kapaciteta skladiščnih prostorov za razne bale je 21.000 m3, za žito pa 22.900 m3. M/l »PIRAN« ima vgrajen dvotaktni Sulzer Dieslov motor 7200 BHP in 125 obrati na minuto ter razvija povprečno hitrost 14,7 milj, odnosno maksimalno poskusno hitrost 17,5 milj na uro. S sodobnimi kabinami je preskrbljeno za 46 članov posadke, razen tega pa še za 8 potnikov in 2 pilota. Iz navedenih podatkov je razvidno, da m/l »PIRAN« ne bo velika pridobitev samo za SPLOŠNO PLOVBO, temveč za vso jugoslovansko trgovsko mornarico. Prevzem ladje bo okrog 15. junija tega leta na Japonskem. trgovskega lokala. Volivci so dobili na zboru volivcev pojasnilo, da pristojni organi skupaj s predstavniki maloprodajne trgovske mreže sicer razpravljajo o teh problemih, da pa bi stalo odprtje adaptiranih prostorov za trgovinske svrhe ogromne vsote denarja, ki jih trgovska podjetja in občina s svojimi skromnimi proračunskimi sredstvi trenutno še ne bi mogli kriti. Zato so se raje odločili za skorajšnjo paviljonsko gradnjo cenene, a moderne pritlične zgradbe, ki jo bodo zgradili nekje v rastočem delu mesta in bo služila izključno trgovini na drobno. DVE VARIANTI BODOČE AVTOSTRADE Izgleda, da je vprašanje trase, koder bo v bodoče popeljala moderna avstostrada skozi turistično Postojno, dokončno ali vsaj začasno rešeno. Izbiro ene izmed dveh alternativnih variant so izvršili, obveljala pa je zamisel strokovnjakov z inž. Mihevcem na čelu. Po tej varianti bo avtostra-da krenila s sedanje ceste že v severnem vhodu v mesto in bo vodila navzdol po Cankarjevi ulici, pri čemer se bo docela izognila mestnemu središču in križišču. Postojnčani so s to rešitvijo nezadovoljni in se bodo proti sprejetju te variante nedvomno pritožili. Težko je reči, kdo bo v tej polemiki zmagal, saj imata obe strani obilo itehtnih argumentov, ki bodo odločitev o dokončni postavitvi trase bržkone zavlekli še vnaprej. Predsednik ObLO Jože Baša je na zboru volivcev povedal, da bodo pristojni forumi v Postojni priredili v kratkem širše posvetovanje, kjer bodo razpravljali izključno o tem vprašanju. IN SE VRSTA DRUGIH KOMUNALNIH PROBLEMOV Postojnski volivci so sprejeli z veseljem vest, da bodo del občinskih proračunskih sredstev namenili letos za popravilo in adaptacijo razpadajočega kulturnega doma v Gregorčičevem drevoredu v Postojni. Gradbena in obrtniška dela bodo stala nad 20 milijonov dinarjev, z deli pa bodo pričeli že letos poleti. Prav tako bodo letos nadaljevali z izgradnjo zdravstvenega doma na Pivki, vsled neurejene in pomanjkljive kanalizacije ob Jamski cesti pa bodo morali odložiti začetek graditve novega športnega parka s plavalnim bazenom v Postojni. Udeleženci zbora volivcev so nadalje kritično spregovorili o odnosu stanovalcev do zgradb družbene imovine, opozorili so na nezadostno skrb Stanovanjske uprave in Zavoda za komunalno gospodarstvo do urejanja novih stanovanjskih stavb in mesta nasploh, dali pa so tudi pobudo, da bi v mestu ustanovili nekakšen gradbeni servis, ki naj bi sproti izvrševal prepotrebna popravila predvsem na objektih družbenega standarda. Vse kaže, da bo prišlo v Postojni kmalu do ustanovitve prve skupnosti stanovalcev, v okrilju katere bodo mogli volivci tudi vnaprej še temelii-teje razpravljati o perečih vsakdanjih vprašanjih in o drugih problemih komunalnega razvoja postojnske občine. M. A. Nova. Vojkova ulica v Postojni VOLIVCE BODO SEZNANILI S PLANOM Te dni so vsi sveti pri Občinskem ljudskem odboru Ilirska Bistrica proučevali predlog proračuna in gospodarskega plana za letošnje leto. Prihodnji teden pa bodo na zborih volivcev govorili o letošnjih gospodarskih nalogah občine. TOVARIŠ KA.TTIMIR JE PREDAVAL ŠTUDENTOM Okrajni sekretar ZKS Albert Jakopič-Kajtimir je v torek govoril študentom koprskega okraja — slušateljem ljubljanske univerze o gospodarskem razvoju našega" okraja. Predavanje, ki je bilo v menzi študentskega naselja v Ljubljani, sta organizirala postojnski in koprsko-sežanski študentski klub. Tudi ladja bodočnosti — velikanka v letu 2000 — kakor si jo predstavljajo sovjetski strokovnjaki. Imela bo dvojen trup in atomske motorje ter 200.000 BRT. Kljub ogromnim razsežnostim bo dokaj hitra — zaradi dvojnega razmero-ma ozkega trupa hidrodinamičnih oblik Skrb m ptice Ingrid Bergman je spel doma na Švedskem. Na sliki je skupaj s svojimi tremi otroki na izletu v bližini Stockholma SOVJETSKC? PLANINSTVO Najvišji vrhovi SZ sc dvigajo v Srednji Aziji na T:en-Sa.ni in Panliru. Okovani v večni led in rvei' ne skorajda nedostopni privabljajo vsako leto več alpinistov. Zadnji dve leti. 19."" in 1958, sta bili v sovjetski alpinist!ki doslej najuspešnejši. 13:1 je to prav. množični alpinizem. Pik Lenin, 7134 m. n. pr. ki Je v teku zadnjih 2! let priplezalo nanj 59 sovjetskih planincev, je samo poleti 1937 pozdravil na svojem vrhu — krasi ga bronasto Leninovo poprsje — 45 plezalcev. In medtem ko je v zadnjem četrt stoletju domače sedemtisočake osvojilo 11N sovjetskih športnikov, se Jih Je povzpelo nanje samo lan C7. Sovjetski alpinizem vidno napreduje. odkritji: evropskih ljudozrcev V neki podzemeljski Jnml v Sillci nn Slovaškem so našli okostja ljudi, ki so Jih v davnini med bogočnstjem ubili in pojedli. Kosti izvirajo Iz dobe okrog leta tioo pred n. št. In so potemtakem prav tako .'.tare kot ostanki CO irtev, ki so jih pred nekaj leti odkrili v neki bogočastnl Jami pri Kvff-hauserju na TUblnškein. Novo odkritje potrjuje domneve mnogih starlnoslovcev, dn r.o bila žrtvovanja ljudi in z njimi povezano kanlbnlstvo v mlajši bronasti In starejši železni dobi po Evropi zelo razširjana. MADŽARSKI BEGUNCI V KANADI Po poročilih kanadskih listov položaj premnogih mad-žarsk h beguncev v Kanadi ni ravno rožnat. Nekateri živijo v prav bednih razmerah. Družine so raztrgane, marsikatero dekle so razmere nagnale na cesto, brezposelni fantje pa so zatekajo celo v zapore, da imajo vsaj streho in hrano. Okrog dva tisoč beguncev se je žc prostovoljno vrnilo v domovino, vrnili pa bi so še mnogi, če bi jim dopuščala sredstva Redki so srečniki, ki so se dokopali do posla all celo do samostojnosti. ZEMLJA IMA OBLIKO HRUŠKE Doslej Je svet smatral, da Je naša Zemlja sploičena krogla. Trije raziskovalci Narodnega urada za svetovni prostor v New Yorku pa so Javnost sedaj presenetili s trditvijo, da ima po njihovih dognanjih Zemlja nekoliko hruškasto obliko. Sum de! hruške naj bi bil ob Južnem tečaju. Do tega zaključka so privedli učenjake izsledki raziskovanj vse-m.rja z ameriškim zemeljskim satelitom VANGUARDOM. to je iz odklonov pomarančno-dcbelega : atelita z Izračunane poti. Nora država ZDA je Aljaska. Prej je bila do leta 1SC7 del carske Rusije in so jo njeni vlastodržci v denarni stiski prodali tedaj ZDA za sedem milijonov 200 tisoč dolarjev. Lani je dežela jiostala federalna država v sklopu '/.DA. ki zdaj v krajih večne zime in ledu — toda bogatili rudnin in drugega bogastva in samo ■I morske milje oddaljeni od Sovjetske zveze - postavljajo svoja gospodarska in seveda vojaška oporišča. Na sliki je lepo rideii preskrbovalno letalo ob vznožju najvišjega vrha na Aljaski. 6187 m ri-sokega McKinleija Nočemo nazaj! Tako so kričali Cigani — 331 po številu - ki so jih poljske oblasti izgnale iz svoje države in postavile na zahodnonemško mejo. Seveda so se jih tudi Nemci branili. Na sliki je videti beg ubogih Nomadov na nemški mejni postaji Biichcn, ko se rešujejo na Zahod Ciprske koze V normalnih zimah so sever-noevropska pristanišča močno prizadeta. V Stockholmu n. pr. morajo ledolomilrl stalno vzdrževati plovno pot v notranje mestno pristanišče, Iti tudi v najhujši /Iml ni' zamrzne. Tedaj Je Strilminon, odtok M.ri-larskega Jezera, dobesedno posut s tisoči divjih rac In gosi, ponlrkov. galebov In drugih Vodnih ptic, ki so se z lodonlh puščav med mnogoštevilnim otočjem pred stockholmom zatekli v notranje odprte vode. Oktog 20.000 otokov, otočkov in čeri je raztresenih prod stock-holmsko luko, pot med njimi Je (lolga nad 80 km. 1'ozlml Je to vse pod ledom In snegom. Mestni zalivi In prelivi pa so plovni In tam Je še hrane za premrle ptice. Tudi ljudje poskrbijo, da so veliki splavi na V ZNAMENJU RIB Med 20. februarjem in 21. marcem se dviga sonce v znamenju rib. Nekdaj Je bil v tem času najživahnejšl ribolov In od tod to nebesno znamenje in njegov naziv. Nora italijanska vlada Segnija se je tako predstavila parlamentu. Na sliki: premier Segni sredi novih ministrov med svojim programskim govorom Kot na mnogih Jadranskih otokih so ko/.c tudi po otočju sosednjih morij. Jonskega, Kcejskega In Sredozemskega, povzročale ogromno .škodo. Uničile so vse zelenje In opu-ItOtlle filme otoške predele. Krajevne oblasti kakor tucfl vlade dotlčnlh otokov so se bolj ali manj uspešno borile proti kozji Invaziji. Nn naših otokih Je zdaj na srečo zajezena. Na najnovejši otoški republiki Je državna oblast želela 1911, takoj ko Ko Angleži okupirali (.'per. Izdala odlok za omejitev kozjega rodu. Kozjereje! so o tem odločali z glasovanjem. Vsak je lahko obdržal le toliko teh neizblrč-nih in nikdar sitih rogatic, kolikor jih Je brez javne škode mogel vzdrževati oziroma na paši nadzorovat». Uspehi so bili kmalu vidni. Kmetijstvo je na otoku znova vzevelo ter napredovalo lz leta v leto. Olok, ki Je bil pred nekaj desetletji glede prehrane povsem odvisen od uvoza, se je med drugo svetovno vojno vzdrževal žc popolnoma sam, danes pa določene pridelke celo izvaža, Povečala se je tudi površina opustošenlh gozdov, ki pokriva danes že polno petino celega otoka. Koz pa so našteli zdaj na Cipru 200.000. So pod nadzorstvom in ne povzročajo nobene škode. vodi vedno založeni s primerno ptičjo hrano. Na tisoče ptic se preriva po njih In tako srečno pričaka čas, ko se v marcu led med otočjem stopi in se ptice znova lahko vrnej» v svoja stara gnezdišča. Atomsko ladjo na podvodnih nosilnih krilih, kakor si jo zamišljajo sovjetski konstruktorji v letu 2000. Projekt jc že napravljen. Ladja je dolga 70 m in lahko nosi 750 potnikov, doseže pa hitrost 100 km na uro BOLJŠI KOT MORFIJ Znanstveniki Ameriške Javne zdravstvene službe so znašli novo sredstvo za lajšanje oziroma omrtvlfenje bolečin. Začasno so gn nazvali NIII 7.">19. V primeri / morfijem Ima dvoje važnih prednosti: bolnik so mu no proda tako hitro. Jo p.i tudi bolj zanesljiv. Avtomobil bodočnosti. Pravijo, da bodo že leta 20«0 v Sovjetski zvezi imeli takšne. Gonila jih bo elektrika, ki bo v posebnem kablu vzdolž cest vedno na razpolago. Avtomobili sc bodo preskrbovali z njo s pomočjo posebnih anten. Vodeni bodo avtomatično, dosegli pa bodo hitrost 250 km na uro. Notranjost avtomobila bo pravi salon s televizijo in drugimi tehničnimi napravami Jcudc JLoridx^ri : 39 Sedmo poglavje MALI MOŽ »Prav rad bi videl, da bi bil ti malo manj trmoglav,« je godrnjal Cok zlovoljno. »Tistega ledenika se pa zares bojim. Nihče bi si ne smel sam samcat upati čezenj.« Dimač se jc veselo zasmejal in se ozrl proti leskcčc-mu sc licu majhnega ledenika, Iti sc jc vil proti dolini. »Avgust je tu in dnevi sc že dva meseca krajšajo,« je rekel. »Ti poznaš zlatonosni kremen ¡ali, jaz pa ne. Veš kaj, zasleduj v najinem rovu glavno žilo, jaz bom pa skočil po živež. Na svidenje! Jutri zvečer bom žc nazaj.« Obrnil se jc in šel. »Slutnja mi pravi,« jc klical Cok proseče za njim, »da sc bo zgodilo nekaj hudega.« Toda Dimačev odgovor jc bil vesel smeli. Hitel jc po mali dolini naprej, otiraje si pogostoma potno čelo, njegove noge pa so trle zrele gorske jagode in nežno praprot, ki jc rastla poleg ledenih krp, ležečih po osojinah. Zgodaj spomladi sta sc bila on in Cok napotila gor po reki Steward ter krenila v tisto čudovito zmedo gora, kjer je moralo biti Jezero presenečenja. Vso pomlad in polovico poletja sta. brezuspešno preiskavala okolico in prav takrat, ko sta nameravala pobrati svoje stvari in sc vrniti, sta zagledala tisto tajinstveno vodno površino, pod katero sc razprostira zlato dno, tisto vodno površino, ki je zapeljala in prevarala žc cel rod rudarjev. Nastanila sta sc v stari koči, ki jo je bil Dimač našel žc pri svojem prvem obisku. Spoznala sta troje: prvič, da so debela zlata zrna na gosto nasejana po dnu jezera; drugič, da jih dober potapljač doseže na plitvejših mestih, da pa jc voda morllno mrzla, in tretjič, da jc v kratkem poletju osušenje jezera za dva človeka le prevelika naloga. Ker so bili robovi zlatih zrn še ostri iu ncizbrušeni, sta sklepala, da niso prišli od daleč, in sla sklenila, da poiščeta glavno žilo. Prekoračila sta veliki ledenik, ki se jc lesketal na južnem robu jezera, in začela preiskovati vse bližnje doline in soteske, iz katerih sc jc voda nekdaj poprej stekala v jezero ali pa sc še vedno steka. Dolina, po kateri je Dimač stopal, sc jc začela polagoma širiti, kakor vsaka dolina v svojem srednjem delu. Na spodnjem koncu pa sc jc stisnila med dve visoki navpični skalnati steni in potem mahoma prenehala, pre-grajena po prečni steni, ki jc vezala obe stranski. Ob vznožju je v velikem kupu kamenja izginjal potoček, ki jc očividno nadaljeval svojo pot pod zemljo. Ko jc Dimač preplezal prečno steno, ki je zapirala dolino, je opazil pod seboj jezersko gladino. To jezero sc jc razlikovalo od vseh gorskih jezer, kar jih jc dotlej videl, po tem, da ni bilo modrikaste barve. Namesto tega jc bilo čisto pavje zeleno, torej plitvo. In prav zato, ker jc bilo plitvo, bi ga bilo mogoče osušiti. Vsenaokrog se je dvigalo proti nebu zapleteno gorovje čudovitih obrisov in skupin, katerih vrhunci in grebeni so bili okovani z ledom. Vsa pokrajina jc bila razmetana in neskladna, kakor sanje, kadar človeka mora tlači. Tako nenavadna in nemogoča je bila, kakor bi se stvarnik hotel pošalili, ko je iz-oblicil ta kos zemeljskega površja. Ozke soteske so bile polne ledenikov, ki pa večinoma niso bili veliki. Prav v trenutku, ko je Dimač opazoval severno obrežje jezera, se je tam odkrhnil vogal enega izmed večjih ledenikov ter ined bobnenjem pljusknil v valove. Onstran jezera, na videz komaj eno, resnično pa, kakor je dobro vedel, najmanj pet milj daleč od mesta, kjer jc stal. je zagledal skupino borovcev in kočo. Kar ni se mu hotelo verjeti. Pogledal je še enkrat in ostreje. Resnično! Iz dimnika se je dvigal steber dima. »Se nekdo drug je našel Jezero presenečenja in presenetil naju dva,« si je mislil, ko se je lotil plezanja preko južne stene. Dospel je v majhno dolinico, vso pokrito s cvetlicami. Svečano tihoto je motilo le dremotno brenčanje čebel. Kakor vse dolinice naokrog se je tudi ta odpirala na jezero. Nenavadna jc bila cdlnolc njena dolžina, kajti merila je komaj sto vatlov po dolgem. Ob njenem začetku se je dvigala kvišku tisoč čevljev visoka navpična pečina, s katere je padal potoček in sc v zraku pršil v megleno kopreno. In tukaj je znova naletel na dim, ki se je v toplih sončnih žarkih leno dvigal izza pečin. Ko je zavil okoli vogala, je zaslišal enakomerne udarce nečesa, kar je moralo biti kovinasto, in veselo žvižganje, ki je spremljalo udarjanje. Potem je zagleda*, moža. Med koleni je dri.il čevelj in zabijal vanj žeblje. »Bog daj srečo!« jc pozdravil tujec in Dimač je v hipu začutit, da bosta prijatelja. »Ravno prav prihajaš,* je nadaljeval neznanec, »boš dobil kaj za pod zob. Tantlc v kotličku je topla kava, pa še nekaj mrzlih mltncev je tam nekje.« »Takih stvari se pa pri nas ne bojimo,« je menil Dimač, ko je sedel. »Zadnje dni so bili moji obedi res precej mršavi. Ampak v koči imamo hrane na debelo.« »V koči onstran jezera? Saj tja pa grem.« »Kakor je videti, postaja Jezero presenečenja gosto obljudeno,« je tožil Dimač in s slastjo praznil kotliček. »Beži no! Šališ se. kajneda?« Neznanca je bilo samo1 začudenje. Dimač se je smejal. »Ta Sment vsakogar tako potegn?. Ali vidiš tiste visoke robove lam daleč na severozahodu? Od tam sem ga prvič zagledal. Še sanjalo se mi ni in kakor bi trenil, je ležalo pod menoj kot na dlani. In sicer prav tedaj, ko sem bil žc čisto obupal in ga sploh nisem več iskal.« »Z menoj je prav taka,« je rekel tujec. »Vračal sem sc in že sinoči sem upal dospeti do reke Steward. Pa sem naenkrat obstal in zazijal: jezero! In če je to jezero res pravo, kje je pa potem Steward? In kod sem hodil ves čas? Kako pa si ti prišel sem? Iu kako ti je ime?« »Bcllew. Krlš Bellew.«