-----215    -----
Narodno-politične stvari.
Po volitvah.
Volitvena borba; ki je to pot bila povsod bolj živa in vroča, ko kedaj popred, je na Kranjskem končana, in mi se veselo in ponosno oziramo na njen vspeh. Vse žile so napenjali naši narodni in verski nasprotniki; na vso moč so jih podpirali mnogi politiški uradniki in birokratje sploh, čeravno jim je bil minister grof Potočki to naravnost prepovedal. Kaj so si vse prizadevali lažnjivi liberalci, pa tudi nemskutarski^ narodu kakor ministerstvu nezvesti uradniki; kako so lagali in slepili, obetali in grozili, podkupovali in silili, da bi ljudi na svojo stran spravili; al zastonj je bilo vse! Trdno in neustrašeno je stal naš slovenski^ katoliško-verni narod in si s svojo poštenostjo in zna-čajnostjo vse nasprotne prizadeve junaško premagal. Zmaga je naša.
Slava in hvala našim vrlim volilcem!
Poglejmo zdaj malo po deželi, kako so se te volitve posamesni vršile.
Na kmetih so zmagali, kakor je že znano, povsod tisti možje, ktere je volitveni odbor „Slovenije" za poslance priporočal.
Trd boj je bil samo v Kočevji, kjer so našima kandidatoma nemški Kočevarji nasproti stali. Nemci so vsi prišli in vsi enako glasovali. Ž njimi so potegnili tudi volilni možje iz Trave in Drage, ki so pri prejšnjih volitvah za narodne kandidate glasovali; potem en volilen mož iz Loškega potoka, ki pa^ po rodu ni Slovenec. Enega Potočana k volitvi ni bilo. Tako so Nemci spravili 39 glasov skupaj proti 51 naših ljudi, s kterimi sta izvoljena naša poslanca.
Drugje nasprotnih kandidatov ali cel6 ni bilo, ali pa so dobili tako malo glasov, da ni govorjenja vredno. Zakaj tudi g. dr. Zarnik, ki je v Trebnem izvoljen, je bil volilcem priporočen po dr. Razlagu in dr. Po-klukarju, ki sta bila poslana od volilnega odbora „Slo-venije", potem ko je bil očitno obljubil, da bo složno z narodno večino deželnega zbora hodil.
Tako se je naše ljudstvo po kmetih povsod pošteno in   možato  ponašalo  in  svetu   pokazalo,   da   se   svojih
------    216    ------
pravic in svojih dolžnosti dobro zaveda. Tak narod ni več otrok; tak narod je mož; tak narod je politično zrel.   Dajte stokrat voliti, pa bodo volitve zmirom take.?
Ako se ozremo zdaj na mesta in trge, tukaj sicer nismo bili po vse tako srečni, kakor na kmetih; al tudi tukaj moremo zadovoljni biti. Zmagal je narod slovenski sijajno v Novem mestu, v Postojni in v Kranji; padli smo le v Ljubljani, v nemškem Kočevji, v Tržiču in v Idriji.
Al koder smo zmogli, tam je naša zmaga veliko sijajnejša, kakor pri volitvi pred tremi leti; a koder smo padli, nismo sami krivi, ampak ali krivično skovani imenik volilcev, pristransko ravnanje politiških uradnikov in po njih sestavljenih enostranskih volilnih komisij, ali pa umetno zmišljeni volilni red. To bode precej očitno, ako si okoliščine na tanjše ogledamo.
V  Postojni, kjer volita tudi Vrhnika in Lož, je premagal g. Kotnik s 104 glasovi proti g. Mulej-u, ki je dobil 4 glasove; v Novem mestu, kjer voli še Krško, Kostanjevica, Metlika, Črnomelj in Višnja gora, premagal je g. Drag. Rudež s 150 glasovi proti g. dr. Kljunu, ki jih je imel 85; in v Kranji, kjer voli tudi Loka, izvoljen je g. Jugovic s 104 glasovi proti pi. Hoffern-u, ki jih je dobil 85. Ali ni to lep napredek proti zadnjim volitvam od 1867. leta? Poglejmo zdaj v mesta in trga, kjer smo padli.
V  Tržiču je zmagal dr. Gauster proti g. Murniku s 107 proti 105. Ali kako? Tako, da se volilni komisar in volilna komisija postave nista držala. Po postavi (§. 47.) se mora namreč volitev skleniti, kedar vai pričujoči volilci glasove oddajo. Al v Tržiču takrat niso hoteli skleniti, ker je bil g. Murni k za 12 glasov naprej , ampak šli so možje po volilni komisiji informirani po trgu volilcev lovit, dokler so za dr. Gauster j a toliko volilcev nalovili, da je imel potem, ko je tudi sam za-se glasoval, 2 glasova več. Razen tega so pa še za dr. Gausterja mnogim dali glasovati, ki te pravice nimajo. Tako je premogla krivica. Al naj se nepoštenost prezgodaj ne veseli! Se ima deželni zbor zadnjo besedo, in zatoraj, vrli Kamničanje, Radoljčanje in Tržičanje, ki ste stali za narodnega kandidata, vaš trud še ni zgubljen, saj „Triesterico" samo je strah, da Gauster ne bode potrjen, in če „Triesterica" to čuti, morajo grehi že debeli biti.
Da smo v Idriji padli, temu je prvi vzrok, da je g. Lipold le malo časa pred volitvijo naznanil, da poslanstva ne prevzame. Tako narodni volilci prvi hip niso vedeli, koga bi volili. V tej zadregi so se nazadnje obrnili do g. dekana Kovačiča in ga preprosili, da je moral proti svoji volji kandidat postati, samo da bi mogli narodnega poslanca voliti. In zmagali bi bili, da se nasprotniki niso spet k krivici in silovitosti utekli. Zakaj, ko so ti videli, da narodni utegnejo zmagati, izreče volilna komisija pred očmi g. Ogrinca, volilnega komisarja, brez dvombe po njegovi volji in nasvetu, da vdove ne smejo same voliti, ampak le po pooblaščencih. Te so šle tedaj pooblastila delat in pooblaščencev iskat, al ko pridejo s temi nazaj, bila seje volilna komisija zaprla, in nikogar več ni noter pustila! Tako je baron Konrad ostal v večini proti dekanu Kovačiču z 31 glasovi proti 21. Ali ni to zares prečudno ravnanje? Leta 1867. po razločnem vladinem ukazu vdovam niso pustili, da bi bile s pooblastili volile, a zdaj spet niso smele same voliti! V Tržiču je volilna komisija, namesti da bi bila sklenila, šla sama za dr. Gausterja volilcev lovit, v Idriji pa se je zaprla, da narodni volilci niso do nje mogli! Tako delajo naši nasprotniki in ž njimi zvezana birokracija. Če bi se kedaj Avstriji še utegnilo hudo goditi,   gotovo  bode birokracija tega največ
kriva. Kaj neki si ljudstvo mora misliti, ako vidi tako nepostavno ravnanje!
V  Kočevji je izvoljen g. Kromer proti g. Koširju z 64 glasovi proti 30. Kočevsko mesto ima proti Ribnici okoli 30 volilcev več, in ker so ti vsi prišli, so tudi s lahkoma zmagali. Al ravno zato so ribniški volilci še veče hvale vredni, ki so vsi, kar je domačih, volit šli, čeravno so vedeli, da morajo premagani biti, kader Kočevarji vsi volit pridejo. Zato je bilo pa tudi čisto odveč, da so se nemški Kočevarji proti Slovencem tako grdo surovo in silovito obnašaii, in da je kočevska volilna komisija dvema narodnima volilcema — g. Svetcu in Pelcu iz Ribnice — volilno pravico odrekla zoper postavo in zoper pravico. Nadjamo se, da deželni zbor stori, kar je treba, da se slovenskim volilcem, ki so morali dozdaj v Kočevje volit hoditi, za prihodnje pravica in pa osebna varnost zagotovi.
V  Ljubljani sta zmagala nemškutarska kandidata dr. Suppan z 427 glasovi in dr. Kaltenegger z 407 glasovi proti g. Horaku z 298 in g. Debevcu z 277 glasovi. Ljubljanski „Tagblatt" strašanski bahari in vpije zarad te zmage; al nam se dozdeva, da nikakor ni tako velika, kakor jo on razvpiva. Res, da ima dr. Suppan 120 glasov več od g. Horaka. Al od koga je večina glasov? Od ces. penzijonistov, kterih je mnogo po krivici med volilce vzetih, od ces. uradnikov in od tistih tujcev, ki so dobili po državni osnovni postavi volilno pravico, čeravno nimajo domovinstva v mestu. Tedaj sopet le s pomočjo birokracije in pa tuj-stva so zmagali naši nasprotniki. Večina domačinov in meščanov ljubljanskih (in to so pravi glasi domovinski) stoji na narodni strani. Ni ne Ljubljana za nas zgubljena.
Kupčijska zbornica je izvolila gg. Horaka in V. Zupana, oba že davno znana rodoljuba.
Veliki posestniki (grajščaki, ki so v deželni zemljiški knjigi) so si izbrali svoje prejšnje poslance, samo namesti Kromerja, ki je v kočevskem mestu izvoljen, dr. Karola Wurzbach-a, in namesti dr. Savin-scheg-a, kterega so, ne vemo zakaj, izpehnili, dr. Kljuna. Imeli bodo tedaj grajščaki spet dva tla-čana v zboru: Dežmana in Kljuna. Mi jim ju ne zavidamo. Naj le pobero vse renegate in vse take, ktere narod zavrže! Ako mislijo, da jim je to v čast, naj jim bo! Drugo nam je pa, da imamo spet djansk dokaz, kako malo se ozira večina velikih posestnikov na naše ljudstvo, in tudi, kako malo je velikemu posestvu posebnega zastopa treba, zakaj tako, kakor dr. Kljun, ga tudi vsak kajžar lahko zastopa.
Res prav lepe poslance so si „liberalci" skupaj spravili: c. kr. finančnega piokuratorja Kalteneggerja, c. kr. okrajnega zdravnika Gausterja, c. kr. apelacij-skega svetovalca Kromerja, c. kr. ministerijalnega svetovalca dr. Kljuna itd. (C. kr. deželni predsednik baron Conrad ni bil od njih za kandidata stavljen; tedaj si ga po takem k svoji zmagi prilastovati ne morejo.) Vsi strašansko liberalni, narodom pravični, in neodvisni! Ti bodo ljudstvo zastopali proti vladi, to naj verjame, kdor hoče! Le ukajte „Tag-blattovci", Vaš liberalizem sije z najlepšo svetlobo!
Kar se nas tiče, odkritosrčno rečemo, da smo z volitvami prav zadovoljni. One kažejo celemu svetu jasno, da slovenski narod živi, da se zaveda, da možato in nepremeklj ivo stoji za svoje pravice; one kažejo, da slovenski narod časti in spoštuje mož6, ki se trudijo za njegovo dušno in telesno blagostanje, da je povsod rad poslušal te svoje vodnike, čeravno je „Tagblatt" že dve leti po svetu lagal in trobil,  da so „dogospodarili".    Narodnjaki naši
------217   -----
so zmagali^ ker je res narod za njimi; a naši nasprotniki le od milosti birokracije in tujstva životarijo. Za-toraj le srčno naprej, dragi domorodci, naša konečna zmaga v vsem ni več daleč!