Poštnina plačana v gotovini Ureja: glavni in odgovorni urednik Katarina Smodej in odbor za informiranje, ki ga sestavljajo: Ivan Mauser — predsednik, Franc Koporec — podpredsednik in člani: Marinka Farčnik, Slavka Rojina, Francka Hribar, Zlata Marjančič in Dušan Štiglic. Tisk: ČP »Gorenjski tisk« v Kranju LETO XVII. — 1. 8. 1973 — št 7 GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA TEKSTILINDUS — KRANJ IZ VSEBINE — Naš gospodarski položaj koncem junija 1973 — Ukrepi za izboljšanje delovnega reda in discipline — Ena zlata in ena srebrna medalja za Tekstilindus — Izvajanje novih predpisov s stanovanjskem gospodarstvu — Več dopusta — Osebni dohodki v juniju — Navodila za varno delo na univerzalni stružnici — Sklepi delavskega sveta — Prvenstvo Tekstilindusa v malem nogometu — Nagradna križanka Naš gospodarski položaj koncem junija 1973 Poslovni dosežki ob koncu prve. ga polletja sicer ne dajejo dokončne slike o situaciji, v kateri se po določenih gospodarskih kazalcih podjetje nahaja, ker moramo pri tem upoštevati nekatere vplive, katerim ni moč zanikati odločujoče vloge. Predvsem je treba omeniti sezonska nihanja, ki se še posebno odražajo pri proizvodnji in prodaji artiklov bombažne in mešane surovinske sestave. Drugi bistveni element poslovanja je že dalj časa značilna, zelo nestabilna hi z vsemi mogočimi administrativnimi omejitvami in bremeni prepletena splošna ekonomska situacija, ki proizvodnji prinaša nemalo težav, ker praktično destimulativno vpliva na nekatere procese. Ob tem ne smemo pozabiti še na to dejstvo, da se na ^svetovnem trgu bombaža pojavlja kriza, ki ima več utemeljnih vzrokov, kar nam, kot kombinatu, ki je izključno vezan na uvoz surovin, spet povzroča težave. Torej, če gledamo naše poslovne uspehe skozi to prizmo, jim seveda ne moremo dati povsem zadovoljive ocene, kljub temu, da so nekateri dosežki dokaj prepričljivi in kažejo določeno izboljšanje in napredek pri splošnih naporih za normalizacijo poslovanja. Ob tem gre še posebno priznanje delavcem v predilnicah, ki z dodatnim delom pomagajo reševati skupne težave podjetja. Nekatere postavke proizvodnega načrta smo ob polletju dosegli ta. kole: za celotno podjetje planirana vrednost proizvodnje je bila dosežena s 103 %, pri tem pa so količinski pokazatelji ugodnejši, saj so bile planirane količine preje izpolnjene s 105,4 %, tkanine in pletenine pa s 112 %. Precej se je izboljšal asortiment preje, saj smo dosegli poprečno število Nm 46,10, kar je za 7,5 % boljše kot lani. Pri tkaninah zaznamujemo ugoden premik tehnične kvalitete, ki se je izboljšala za 3,2 %, po asortimentu pa smo izdelovali nekaj več finejših tkanin in šir- . ših tkanin predvsem na račun tistih iz umetnih vlaken. Delovna storilnost je na izvršeno efektivno uro v primerjavi s preteklim polletjem porasla za 4 %, na poprečno zaposlenega pa za 4,4 %. Temu rezultatu moramo pripisati boljšo proizvodno disciplino, kvalitetnejše delo, pa tudi nadaljnjo umiritev fluktuacije zaposlenih. Struktura zaposlenih po delovnih enotah številčno ni utrpela bistvenih premikov, kaže pa se težnja po znižanju. Osebni dohodki delavcev so se v prvem polletju 1973 izboljšali za cca 15 % in znašajo na poprečno zaposlenega 1930 dinarjev. To sicer predstavlja že neko določeno raven, vendar za tekstilnega delavca še vedno tako postavko, ki ni primerljiva z dosežki v sami branži, niti z drugimi gospodarskimi kazalci. Predvsem naj tu podčrtamo nezadržno naraščanje življenjskih stroškov, ki so v pri-mer j avi z lanskim polletjem narasli za več kot 20 %, obenem pa statistični podatki govore, da se realni osebni dohodki znižujejo, s čimer je že ogrožen življenjski standard določenih kategorij zaposlenih. Na področju komercialnega po-slovanja ugotavljamo nekaj večjo normalizacijo pri prodaji, ki se je po uspehu naproti lanskemu polletju izboljšala pri vrednostni realizaciji za 7,5 %, dočim je bila količinska realizacija nižja na domačem za 23,3 %, na izvoznem trgu pa za 2,4 %. Kljub nižjemu ko. ličinskemu obsegu prodaje, pa je pri poprečnih prodajnih cenah za tekoči meter tkanin dosežen dokaj ugoden kazalec, in sicer na domačem trgu z indeksom 132,2, na izvoznem pa pri devizni vrednosti z indeksom 138. Omeniti moramo tudi to, da se stanje zalog nedovršene proizvodnje in gotovih tkanin postopno znižuje, vendar je treba te napore do konca leta še okrepiti, da bi dosegli tisti nivo normalnih zalog, ki ga predvideva letošnji akcijski program. Pri oskrbi proizvodnje z osnovnimi surovinami in reprodukcijskim materialom, so nastopale te žave predvsem zaradi pomanjkanja preje, sicer pa so zaloge teh materialov naproti lanskemu polletju precej višje. Finančni položaj podjetja se je v teku tega polletja še nadalje izboljševal, ker so že v lanskem letu nastopili določeni pozitivni premiki v elementih gospodarjenja. Ta prizadevanja in njihov učinek so vsekakor izrednega pomena za ugotavljanje osnovne lik-vidnosti podjetja, ker je edino s takimi dejstvi moč dokazovati uspešnost in pa konkurenčno sposobnost pri vseh poslovnih odnosih. Tako nam nekateri podatki v primerjavi z lanskimi to prav do. bro dokazujejo. Kratkoročni krediti so se znižali za 47 %, obveznosti do dobaviteljev so nižje za 69%, terjatve do kupcev pa za 19 %, njihova vezava pa znaša 72 dni in se je znižala za 23 dni. Primerjava nekaterih gospodarskih kazalcev z lanskoletnimi kaže ugodne in vzpodbudne premike. Tako se je rentabilnost poslovanja izboljšala za 8 %, ekonomičnost poslovanja pa za več kot 15 %. Pri ustvarjenemu dohodku na izvršeno efektivno uro in na poprečno zaposlenega je dosežen indeks 121. Tudi ustvarjen družbeni proizvod je za 12 % večji od doseženega v lanskem polletju. Doseženi celotni dohodek in dohodek ter njegova razdelitev ob zaključku tega poslovnega obdobja potrjujeta ugotovitev, da je mogoče pri sedanjih pogojih in okoliščinah, kljub navedenim težavam, doseči še boljše rezultate, če bodo napori vseh zaposlenih usmerjeni z vso odgovornostjo k zavestnemu in kakovostnemu delu, ki nikakor ne sme podcenjevati novih tehnoloških pogojev, kakor tudi ne zahtev sodobnega in racionalnega vodenja in gospodarjenja. Ta zahteva postaja v tem času še tembolj pomembna in odločil. V predilnici I. na, ker bo v bližnji prihodnosti novih temeljnih organizacij zdru-postalo gospodarjenje in upravlja- ženega dela, sami odločali o svo-nje s sredstvi in rezultati dela jih materialnih možnostih obstoja izključna domena neposrednih in napredka, proizvajalcev, ki bodo z uvedbo Eva O O e e S o e e e © O e o e Obvestilo Zaradi nepravilnosti, ki so se dogajale pri nabavi blokov za prehrano, se po sklepu Sveta DEPO uvedejo naslednje spremembe: V poslovalnici 3 (Delavski dom) se uvedejo od 1. 8. 1973 dalje novi bloki za kosila. Od tega dne dalje sedanji bloki za kosila v tej poslovalnici ne veljajo več. Lahko pa se uporabijo v poslovalnici I (obrati) ali v poslovalnici 2 (obrat II). Ob nabavi blokov v blagajni poslovalnice 3 se bo vsak moral izkazati z ustreznim potrdilom, ki ga bo za stanujoče v Delavskemu domu izdajal upravnik doma, za ostale člane kolektiva pa kadrovski sektor. Brez ustreznega potrdila blokov ne bomo izdajali. Posebej opozarjamo, da kosil, malic in večerij za denar ne bomo izdajali, temveč samo na bloke. Prosimo vse, ki se hranijo v tej poslovalnici, da upoštevajo zgoraj navedena navodila in s tem odpravljajo morebitne nevšečnosti sebi in obratu. Uprava DEPO S : I : t • : : š ; Ukrepi za izboljšanje delovnega reda in discipline Odbor za splošne zadeve podjetja je na 11. seji, dne 13. 7. 1973, obravnaval kršitve reda in delovne discipline v podjetju, kar se posebno opaža in ugotavlja v zadnjem času, 'ko predvsem posamezniki vsestransko kršijo sprejeta določila, in to kljub temu, da imamo v internih predpisih točna in razumljiva določila glede delovnega časa, odmora, reda in discipline, in sicer v 257. členu Statuta ter 50., 51., 54. in 65. členu Pravilnika o delavnih razmerjih podjetja. Ugotavlja se, da posamezniki kršijo določila delovnega časa s tem, da predčasno zapuščajo delovna mesta v zvezi z odhodom iz podjetja ob koncu delovnega časa, kakor tudi odhajanje in prihajanje z odmora. O izboljšanju reda in discipline v podjetju je bilo že veliko napisanega in sprejetih ukrepov, vendar se ugotavlja, da sprejeti ukrepi samo nekaj časa izboljšajo delovno disciplino, kmalu pa gre na splošno vse po starem. Tudi v akcijskem programu za letošnje leto smo se soglasno zadolžili, da bomo izboljšali delovno disciplino, rezultat pa je ravno nasproten. Za uspešno gospodarjenje v podjetju je potrebno dosledno izpolnjevati predpisana določila delovnega časa in tudi disciplinskih ukrepov ter je s tem v zvezi sprejel Odbor za splošne zadeve naslednje ukrepe za izboljšanje delovne discipline, katere je treba brezpogojno takoj izvajati, in sicer: 1. Za ugotavljanje točnega prihoda na delovno mesto, odhoda z delovnega mesta ob koncu delov- nega časa, odhoda in prihoda z malice — so neposredno odgovorni mojstri, vodje oddelkov, obrat-tovodje in direktorji sektorjev. Za neizvrševanje oziroma za malomarno opravljanje te naloge ali za nedosledno izvajanje — se sma. tra kot za disciplinski prekršek in se mora zoper odgovorno osebo uvesti disciplinski postopek. 2. Za vsako zamudo delovnega časa, predčasno zapustitev dela pred koncem delovnega časa, nepotrebno zapuščanje dela med delovnim časom, predčasno odhajanje na odmor ali za nepravočasno prihajanje z odmora — se mora za vsak navedeni prekršek odbiti osebi eno uro delovnega ča. sa. Za tri izmed zgoraj navedenih prekrškov pa se mora obvezno uvesti disciplinski postopek. če je do zamude prišlo zaradi okvare prometnega sredstva ali nesreče, se takšna zamuda odbije od delovnega časa, in to samo za dejansko izgubljen čas. 3. Za kosilo med delovnim časom lahko da dovoljenje le glavni direktor podjetja, direktor sektor, ja in obratovodja v naslednjih primerih: zaradi nadurnega dela in sej samoupravnih ter strokovnih organov, ki se pričnejo ob 14. uri, kakor tudi zaradi odhoda na službeno potovanje. 4. Direktorje sektorjev in obra-tovodje se posebej opozarja in zadolžuje, da uvedejo disciplinski postopek v primerih kršenja gornjih ukrepov. 5. Zgoraj navedeni ukrepi stopijo takoj v veljavo in jih je potrebno dosledno izvajati. Več dopusta V zadnji številki Tekstilca smo poročali, da je politični aktiv podjetja obravnaval povišanje letnega dopusta z ozirom na določila novega zakona o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu. Sprejel je stališče, da se za letošnje leto popravi višina pripadajočega dopusta le tistim, ki imajo po določilih sedanjega pravilnika o delovnih razmerjih manj kot 15 obratovalnih dni rednega dopusta. O tem je sklepal tudi delavski svet podjetja na 14. seji 29. junija in sprejel naslednje spremembe Pravilnika o delovnih razmerjih podjetja: 72. člen Delavec ima pravico do letnega dopusta po 6 mesecih nepretrganega dela v podjetju in ima pravico izrabiti ta dopust v vsakem koledarskem 'letu, če v delu ni imel prekinitve. Pripomba: 2. odstavek tega člena je črtan. 73. člen Letni dopust delavca traja po zakonskih določilih najmanj 18 in največ 30 delovnih dni. Ker so proste sobote po zakonskih določilih štejejo, kot da jih je delavec prebil na delu, se letni dopust odmerja po obratovalnih dneh tako, da se šest delovnih dni preračuna v pet obratovalnih dni. Delavci imajo glede na to pravico do letnega dopusta najmanj 15 in največ 26 obratovalnih dni. 74. člen Delavcu se trajanje letnega dopusta odmeri po naslednjih merilih: po skupni delovni dobi, po delovni dobi v podjetju, po delovnih pogojih ter po socialnih razmerah. Po skupni delovni dohi se odmerja trajanje letnega dopusta tako kot je prikazano v tabeli. Vsa ostala določila tega člena so nespremenjena in ostanejo še nadalje v veljavi. Na delovno dobo v podjetju se višina dopustov torej ni spremenila. 86. člena Pravilnika o delovnih razmerjih, ki govori o pravici izrabe dopusta delavca, ki je vpo- Ena zlata in ena srebrna medalja za Tekstilindus na XXI. mednarodnem sejmu tekstila in tekstilnih strojev v Leskovcu Tudi letos se je sezona sejemskih prireditev v Leskovcu začela z XXI. mednarodnim sejmom tekstila in tekstilnih strojev. Od 10. do 17. junija so razstavljavci iz 15 dežel prikazali novosti tekstilne industrije in strojev. Jugoslovanska tekstilna industrija je bila zastopana zelo številno. Tudi naše podjetje se je s svojim razstavnim prostorom predstavilo obiskovalcem. V okviru sejma je bila sestavljena posebna strokovna komisija za ocenjevanje izdelkov. Komisija je podelila skupno 126 medalj, od tega 72 zlatih, 50 srebrnih in 5 bronastih. Skupno je prejelo 58 razstavljavcev medalje. Naše podjetje je poslalo v oceno 9 deze-nov, od katerih sta dva prejela medalji, in sicer: zlato za artikel Casino — sintetičen batist, namenjen za ženske bluze in moške srajce, srebrno pa za artikel Norman — bombažni štruks za ženske obleke. Vsekakor lep uspeh za Tekstilindus. S. J. Artikel Norman, srebrna medalja Skupna delovna doba Obratovalni dnevi dopusta do 5 let 15 od 5—10 let 15 od 10—15 let 15 od 15—20 let 16 od 20—25 let 18 od 25—30 ‘let 21 nad 30 let 24 klican na odsluženje vojaškega roka, ostane sicer nespremenjen, kljub temu pa je delavski svet obravnaval naslednje pojasnilo: Delavec — član delovne skupnosti, ki po odslužitvi vojaškega roka ponovno nastopi delo in bo imel do konca koledarskega leta najmanj 6 mesecev ponovne nepretrgane zaposlitve, mu pripada dopust po osnovah in merilih, kot je to določeno v 72., 73. in 74. čle. nu Pravilnika o delovnih razmerjih. iniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiimimiiiiiiiiiiiHimiiiiiimiiiniiimiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiniiiimiiiiiiiiiiiiit Osebni dohodek v juniju 1973 1 Poprečni osebni dohodek na zaposlenega v pod- 5 § jetju se je v mesecu juniju 1973 dvignil preko I 2.000,— din oziroma je znašal 2.017,64 din ali za § Ü 11,1 % več kakor v mesecu maju. ?:• i Izplačani osebni dohodek po delovnih enotah 5 = za mesec junij 1973 in primerjava z istim mesecem 1.759,95 1.482,07 1.894,41 1.415,63 1.794,88 1.480,03 1.815,23 1.452,02 | 1.982,65 1.663,48 1.949,27 1.557,59 1 2.281,08 1.836,87 1 2.314,99 1.927,99 2.451,55 2,024.07 I preteklega leta: 1 Predilnica I I Predilnica II § Tkalnica I s Tkalnica II jf Plemenitilnica I g Plemenitilnica II 1 Gravura I VEO I Uprava R- s. uiUNiiiiiiiiiiiiiiimiimiiiiHiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiimiimiiiiiiiiiiiiiiniiiiiHiiiiimiiiiiniiiiiiiiiiiiimiiiiiiii Izvajanje novih predpisov v stanovanjskem gospodarstvu V zvezi s financiranjem stano vanjske graditve in reševanjem stanovanjsike problematike so bili v preteklem letu dokaj spremenjeni naši predpisi, ki so pričeli veljati s 1. 1. 1973. Obrazložitev novih zakonov smo že objavili v Tekstilcu, sedaj pa vam imamo namen prikazati, kako se ti predpisi izvajajo. Koncem leta 1972 je bil med delovnimi organizacijami dosežen in podpisan samoupravni sporazum, s katerim je bil zvišan prispevek za stanovanjsko graditev od prejšnjih 4 % na 6 % od brutto osebnih dohodkov, ki ga morajo namensko za gradnjo stanovanj izločati vsi zavezanci prispevkov, ne glede na to, ali so podpisali samoupravni sporazum ali ne. Od navedenih 6 % se eno tretjino (2 %) po odloku Skupščine občine Kranj obvezno izloča za solidarnostni stanovanjski sklad, ki je bil pri občini ustanovljen in je namenjen za reševanje stanovanjske problematike mladih družin in starih ljudi ter za subvencioniranje stanarin občanom z nizkimi osebnimi dohodki. Od preostalih dveh tretjin, to je 4%, pa morajo vse delovne organizacije in ustanove, skratka vsi zavezanci, 3 % obvezno oročati v kreditno banko za dobo 25 let, 1 % pa ostane delovnim organizacijam. Na oročena sredstva (3% bodo delovne organizacije lahko dobivale kredit za gradnjo oziroma nakup stanovanj, vendar z določeno omejitvijo, ker so sredstva, ki so namenjena za stanovanjsko gradnjo, omejena, pa tudi število razpoložljivih stanovanj za nakup bo omejeno. Gradbena podjetja bodo lahko zgradila le toliko stanovanj, kolikor bo njihova zmogljivost in kolikor bo na razpolago že zbranih finančnih sredstev. Povišan prispevek za stanovanjsko graditev izločajo delovne organizacije in drugi zavezanci od 1. 1. 1973 dalje. V začetku letošnjega leta je bil v okviru občine imenovan iniciativni odbor, v katerem so zastopane vse delovne organizacije. Naloga iniciativnega odbora je bila, da pripravi vse potrebno za pričetek delovanja solidarnostnega stanovanjskega sklada ter za formiranje in delovanje samoupravnega organa, ki naj bo odločal in razpolagal z združenimi sredstvi za financiranje stanovanjske graditve v okviru občine, to je s sredstvi, ki jih morajo vsi zavezanci obvezno oročati v kreditno banko. Iniciativni odbor je z vso vestnostjo pristopil k svojemu delu. pripravil pravilnike in statute ter predlog za sestav skupščine samoupravne stanovanjske skupnosti. Povezava med iniciativnim odborom in podpisnicami samoupravnega sporazuma, to je delovnimi organizacijami, je dala čutiti precejšnje samoupravno odločanje, saj se niti en pravilnik ozi-rama statut ni sprejel, dokler niso delovne organizacije dale svojih pripomb in predlogov. Vse pripombe in predlogi se sicer niso upoštevali, kar je seveda povsem razumljivo. Upoštevali so le nekaj naših predlogov. Medsebojno povezavo je v precejšnji meri omogočal Občinski sindikalni svet, ki je v vsakem primeru sklical posvet, na katerega so se lahko izkristalizirale pripombe oziroma predlogi. Oddaje po televiziji, pisanje v časopisih, skratka ta splošen poudarek, da stanovanjska stiska narekuje, da se je treba v večji meri zavzemati za reševanje stanovanjske problematike delovnih ljudi, je vzbudil v javnosti — pri prosilcih za stanovanje — veliko upanje na skorajšnjo rešitev stanovanjskega problema. Marsikdo je mislil, da bo kar jutri dobil stanovanje, kar pa je seveda nemogoče. Res pa je, oziioma vsaj lahko upamo, da bo koncentracija finančnih sredstev in povišan prispevek -ter istočasno zvišanje stanarin, povečala dosedanjo mini- malno graditev stanovanj. To se seveda ne bo občutilo takoj, niti v enem letu, ampak šele v nekaj letih. Ker je število stanovanj odvisno od cene, lahko pričakujemo, da bo več stanovanj na razpolago le, če se cene gradbenega materiala in gradbenih storitev ne bodo občutno povišale, sicer se bo povišanje prispevka porabilo za povišanje cen stanovanj. Pri solidarnostnem stanovanjskem skladu se je že zbralo nekaj sredstev in so že naročena prva stanovanja, ki bodo v prihodnjem letu vseljiva, za kar bo še razpis. Interesentov za ta stanovanja bo verjetno mnogo in ni računati, da bo vsakdo, ki se bo prijavil na razpis, takoj tudi dobil stanovanje. Prav tako se bodo v letošnjem letu v okviru občine iz oro-čenih sredstev v banki delili prvi krediti za individualno gradnjo stanovanjskih hiš. Na razpis za kredit se bodo lahko prijavili oziroma bodo lahko dobili -le tisti, ki gradijo nove stanovanjske hiše in imajo zgrajene do III. faze gradnje ter urejeno vso potrebno dokumentacijo. Adaptacije stanovanjskih hiš v nobenem primeru ne bodo prišle v poštev. (Dalje prihodnjič) H. F. Gradnja se bo le začela Na sliki si lahko ogledate maketo novega prizidka delavskega doma v Stražišču. Zvedeli smo, da je za povečanje delavskega doma že pripravljena tehnična dokumentacija in zagotovljena potrebna sredstva. Odobrena je že tudi lokacija ter predana vloga za izdajo gradbenega dovoljenja. Pripravljena je tudi že gradbena pogodba z izvajalcem del, tako da predvidevamo, da bomo pričeli graditi prizidek letos po prvem avgustu. J. N. Ob 22. juliju — dnevu vstaje LOJZE KRAKAR Ob tabornem ognju PLAMENČKI SO PRED NAMI SE LOVILI IN NIZALI V OBRAZ TOPLE SANJE, KO POZNO V NOČ SMO ZRLI V PRASKETANJE TRHLENIH VEJ IN TIHO SE O DNEVIH, KI SMO SKUPAJ JIH PREBILI IN DALI JIM, KAR SMO JIM MOGLI DATI, O DNEVIH, KO SMO SKUPAJ SE UČILI BORITI SE IN Z VOLJO ZMAGOVATI, O DNEVIH, KI OSTALI BODO ZMERAJ SPOMIN MLADOSTI, LEPE KAKOR CVET, SPOMIN, KI NAM NA POTI SKOZI SVET BO VSE PLAČILO ZA NAŠ TRUD OD VČERAJ. Dušan Bravničar-Velj ko Utrip enega srca Pripovedovati vam želim čisto preprosto zgodbo, eno izmed tisočerih, ki se je zgodila v Ljubljani, ko so jo zasedli Italijani. Bilo je zgodaj spomladi 1942 leta. Ura je kazala proti poldnevu. Ljubljana je bila živahna, čeprav je bila zasedena. Cas je bil, ko je treba zapirati trgovine. Pri neka terih so že spuščali rolete. Po eni izmed najvažnejših ulic je hodila tudi Anica, kurirka cen- Našemu Karlu v spomin Težko je izbirati besede, ki naj bodo izrečene v slovo, kajti to je slovo, ki smo ga dolžni tebi še zadnjikrat izreči. Ne moremo se vživeti v resničnost, da te res ne bo nikoli več med nami, kajti navajeni smo bili tvoje prisotnosti od prvega dne, ko smo stopili v predilnico. Predilnica je s teboj izgubila zares delavca, ki je z njo zrasel tudi tv pravem pomenu besede. Prišel si v tovarno v tistih težkih časih še pred znanim štrajkom 1936. leta, takrat, ko so se zasajale prve lopate za stavbo tedanje predilnice. Po končani gradnji se ti je izpolnila tiha želja po vključitvi v neposredno delo v predilnici, saj smo te srečali Že v nadaljnjem delu pri montaži strojev, katerim si potem vsa ta dolga leta pridno služil. S predilnico si preživljal dobre čase, pa tudi v težkih nisi nikoli podvomil v uspehe, h katerim si tudi ti veliko prispeval. Nikoli ti ni bilo žal prostega časa, ko smo kasneje selili stroje v nove, boljše prostore, in vedno si se skupno z nami veselil uspehov, ki jih je predilnica dosegala. Bil si nepogrešljiv član naše predilniške ekipe — ki je kakor družina vedno složno izvrševala vse akcije, v katerih je Itvoje delo bilo vedno pomemben prispevek. Ob uvajanju sodobne, moderne tehnologije, si vedno Z izrednim posluhom znal te priprave obvladati, z veliko nestrpnostjo si pričakoval realizacijo sedanjega programa, katerega pa žal nisi dočakal. Bolezen, ki se te je neizprosno lotila, je bila močnejša, kot smo mi mislili, in ji tudi ti nisi bil več kos. Povzročila je praznino, tako pri nas v predilniški družini, še bolj pa v tvojem domu, katerega si z velikim trudom ustvaril, kjer te bodo pogrešali kot dobrega moža in očeta, pri nas pa dobrega sodelavca in strokovnjaka, Dragi Karl! Sedemintrideset let dela v naši predilnici, kjer si prebil skoraj polovico svojega življenja, je velik doprinos, katerega si nam dal, zato bo vrzel, še toliko večja, ker si nas zapustil. Ni besed, s katerimi bi izrazili našo zahvalo za tvoje delo. Kot dober sodelavec in prijatelj boš za vedno ostal zapisan v našh srcih, tvoje delo in tvoj Uk pa svetal vzor mlajšim generacijam. Tvoji družini izrekamo naše iskreno sožalje. Sodelavci predilnice I traine tehnike. V rokah je stiskala polno torbo zavitkov. V njih so bile natipkane matrice nove številke Slovenskega poročevalca, ki so bile namenjene za številne tiskarne po razmti krajih Slovenije. Anica je bila mlado in prijetno dekle. Marsikdo jo je pogledal. Ona pa se ni zmenila za tiste, ki so zanjo pogledovali. Šla je svojo pot, kot da se je mudi domov na kosilo. Pred kratkim so Italijani prepovedali vožnjo s kolesi. Prej je svoje kurirske posle vedno opravljala na bicdklu. »Sedaj pa gre tako počasi!« se je jezila, ko se je spomnila kolesa. Strahu ni poznala. Samo vajena je bila na kolo. Že nekaj mesecev je vsak dan od jutra do večera opravljala ta nevarna kurirska pota. Vsakikrat je nosila v torbi tudi svojo glavo. Toda na to sko-ro ni mislila. Večkrat jo je že prešinilo v skrbi, kaj bi bilo, če bi jo dobili v roke Italijani. Ob takih mislih je nazadnje malce stisnila ustnici in med očmi sta se pokazali dve majhni gubici. To je za vsakogar, kdor jo je poznal, pomenilo, da v takem primeru ne bi črhnila niti besedice. Ko se je za hip prepustila razmišljanju, jo je iz tega zbudilo italijansko kričanje. Italijani so kdo ve kako in kdaj pridrveli iz dvorišč in hiteli zapirati ulico pred njo. »Blokada!« jo je prešinilo. Hotela se je kar se da neopazno obrniti nazaj, a tudi za njo so cesto zaprli. Pred vsa vežna vrata so postavljali straže in zajete ljudi so začeli preiskovati. »Obkoljena sem!« je ugotovila z obžalovanjem. Njene lepe rjave oči so iskale izhod. Korak ji pri tem ni zaostal in izraz lica se ji ni spremenil. Nikakršnega razburjenja ni bilo opaziti na njej, niti bledice. Ni bila prvič v taki »godlji«. Okoliščin ni podcenjevala, vendar tako na tesno ji do tedaj še ni šlo nikoli. Malo naprej je na isti strani, kjer je hodila, opazila še odprto trgovino. Iz trgovine je odhajalo še nekaj strank in vajenec z drogom v roki. »Trgovina z železnino,« je prebrala napis. »Mogoče v njej koga poznam?« je pomislila, ko je že stopala vanjo. »Ne smem izgubljati časa!« Preletela je ljudi za pulti in šla kar naprej. Edina stranka je bila. Za pultom pred njo je stal mlad moški, verjetno pomočnik. Nikoli ga še ni videla. Tudi nobenega drugega v trgovini ni poznala. Z očmi ga je skušala preceniti, do dna duše mu je hotela videti. »Ali je zanesljiv? Me ne bo izdal?« jo je prešinjalo. Gledala sta se. Bili so to samo delci sekunde, a globoki in odločilni. Neki čut ji je dejal, da mu lahko zaupa. Tudi on je ni vprašal s tistim običajnim: »Kaj želite, prosim?« Njen pogled mu je vse razodel. Z očmi ji je dal poguma, nato mu je ona že položila torbo na pro- dajalno mizo rekoč: »Lahko to spravim pri vas do popoldne?« »Lahko,« je odgovoril brez vprašanja. Kako malo besedi, a kako veliko so pomenile. Brž, ko je stopila iz trgovine, so jo Italijani ustavili, preiskali in potem kmalu izpustili. Popoldne je spet prišla v tisto trgovino. Po svojo torbo seveda. Z očmi vseh uslužbencev se je srečala, preden je zagledala pomočnika. Vsi pogledi so bili jasni in prijateljski. Pomočnik ji je izročil torbo. V toplih očeh mu je sijalo zadovoljstvo in občudovanje. Vzela je torbo in mu hkrati ponudila roko ter jo stisnila. Menda še nikoli nobenemu človeku ni tako stisnila roke. Bolj dahnila, kot izrekla je »Hvala!«, se obrnila in se toplo ter nemo zahvalila z očmi še ostalim, nato pa odšla. Tisti hip, ko je ni bilo več, se je fant zavedel. Slišal je še zvok njenega rahlega glasu, na rokah mu je še gorel stisk njenih prstov Rad bi zvedel njeno ime. Rad bi jo spoznal. A tedaj to ni bilo v navadi. Prenevarno je bilo. »Rešil sem ji življenje,« ga je navdajalo. Hotel je steči za njo — pa ni stekel. Nikoli ni zvedel za njeno ime niti ona za njegovo, in vendar sta si bila tako blizu. Navodilo za varno delo na univerzalni stružnici 1. Pred delom se mora delavec prepričati, če je na delovni pripravi in v njeni okolici res -vse v redu in brezhibno. 2. Tla naj bodo suha, hrapava in brez stopnic. 3. Razsvetljava mora ustrezati veljavnim predpisom. Lokalna ni priporočljiva zaradi neenakomerne osvetlitve. 4. Drža telesa mora biti primerna; delavec se ne sme naslanjati na stroj in opazovati delovanje iz prevelike bližine. 5. Delavec mora obdelovanec dobro pritrditi. Nož je treba pri obdelavi materiala, ki daje daljše ostružke, brusiti s posebno stopnico tako, da se lomijo sproti. 6. Posebno pozoren naj bo na vreteno in navoj ni drog; torej na tiste dele stroja, ki se gibljejo in jih ni moč bolj zanesljivo zavarovati. 7. Ročica za sklopko mora biti trdno zavarovana proti nehotenemu premikanju. 8. Da delavec ne udari z roko po ostrem delu ali da se mu roka ne ujame med obdelovanec in rezilo, mora pri pritrjevanju, merjenju in ročni obdelavi nastaviti rezilo noža in druge dele stružnice v zadostni varnostni razdalji. 9. Z roko ne sme zadrževati daljšega obdelovanca z namenom, da bi zmanjšal tresljaje; kadar je obdelovanec daljši od vretena stružnice, mora delavec zmanjšati število obratov, vrteči del potisniti v posebno cev in nevarni prostor ograditi. 10. Ko je stroj v pogonu, se z -roko ne sme dotikati noža in pri-jemalne naprave. Stroja takrat ne sme ne mazati, ne čistiti. 11. Pred spremembo dela, zlasti kadar se spremeni obdelovalni material, mora stroj počistiti in ga namazati, po končanem delu pa odstraniti oljne madeže. Obdelovanec in drugi material mora zlagati tako, da se ne bodo podrli in da med prevažanjem ne bo prišlo do zruškov. 12. Delavec ne sme nikoli odstranjevati ostružkov z roko, četudi uporablja rokavice, marveč to opravi s posebnim grabilcem takrat, ko stroj miruje. 13. Ključ za stezno glavo mora po uporabi odstraniti. Orodje mora ustrezati varnostnim predpisom. Nahaja naj se v zato določenem prostoru. Delavec mora preprečiti, da bi zaradi tresljajev orodje lahko padlo v nevarno območje delovne priprave. 14. Pilo mora delavec držati z levo roko za ročaj, z desno pa spredaj. Pri poliranju mora uporabljati lesene čeljusti, na katere napne brusilno platno. Ovijanje brusilnega platna okrog obdelovanca je zelo nevarno. 15. Pri vsaki delovni operaciji, kjer letijo okrog delci oziroma ostružki, mora nositi čista ustrezna varovalna očala. Nositi jih mora tudi v primeru, če obstoja nevarnost za (očesno) poškodbo od bližnjega delovnega mesta. Š. R. Splošna razsvetljava Sklepi delavskega sveta V petek, 29. junija, Je bila 14, redna seja delavskega sveta, z naslednjim dnevnim redom: 1 elektro motor za ipotrebe rotacijskega filmskega tiskarskega stroja v vrednosti 1800 din. ... __. 5. — Osebni dohodki se s 1. 7. 1. Potrditev zapisnika 13. redne im povišajo v višini 180 din oz. seje delavskega sveta približno za 10 % poprečno na za- 2. Imenovanje namestnika glav- poslenega delavca. Poleg tega se nega direktorja že povišajo za 0,5 %, in sicer za 3. Formiranje samoupravne de- odpravo neskladij med delovnimi lavske kontrole mesti v Posamezni delovni enoti _ , v . . , ali med delovnimi enotami. ... , ... , a) sprejem začasnega sta utarne- _ Not -a delitev povišanih ° konverzij! v znesku ga sklepa o organizaciji in delu sredstev 2a osebne dohodke naj bo ^701'“0 dm za dobo 25 let s 4 % „ „„ obrestno mero — prvi obrok za- pade v plačilo 15. 3. 1978; dolgoročni kredit po republiških sorazmerju s poprečnim predpisih o konverziji v znesku 5,608.000 din za dobo 25 let s 4% obrestno mero — prvi obrok za- oz. se jih mora izvesti v mesecu juliju, da bo osebni dohodek po novih merilih že obračunan za mesec julij 1973. 6. Več o tem berite v članku »Več dopusta«. 7. — Odobri se najetje naslednjih dolgoročnih kreditov: dolgoročni kredit po zveznih samoupravne delavske kontrole približno enaka za vsa dei0Vna b) izvolitev članov samoupravne mesta na ta način, da se vse ocenitve delovnih povišajo za 20 pik. delavske kontrole 4. Obravnavanje in sklepanje o nekaterih Investicijah 5. Sklepanje o povečanju osebnih dohodkov 6. Določitev letnih dopustov za leto 1973 7. Sklepanje o najetju dolgoročnih posojil — V povišanjem osebnih dohodkov naj se povišajo tudi nagrade za vajence, učence tekstilne stroke, pri- pade v plačilo 15. 3. 1978 pravnike, praktikante in sezonske delavce. Prav tako je treba sorazmerno povišati tudi dodatek za stalnost zaposlitve v podjetju. —■ Zadolži in pooblasti se odbor ■iz delitve neobvezne konverzije pri Ljubljanski banki v Kranju v znesku 8,880.000 din za dobo 10 let z 9 % obrestno mero — prvi obrok delavski svet podjetja 29. 12. 1968, katera so v nasprotju z zakonom o knjigovodstvu, objavljenem v Ur. 1. SFRJ 71/72, se razveljavijo in se v tem primeru uporabljajo določila navedenega zakona. za nag^evanje, da iCTede povi- zapade v plačil° 1S- »■ 197S-8 Sprejetje sklepa o pravilniku žanJe osebnih dohodkov po zgoraj 8. Določila pravilnika o knjigo-za knjigovodstvo sprejeti višini in smernicah ter da vodstvu, ki ga je sprejel Centralni J s na teh osnovah tudi o povišanju Sklepi: cenikov proizvodnje in participa- 1. Potrdi se zapisnik 13. redne ,ciie na sredstvih za osebne dohod-seje delavskega sveta z dne 21. 5. ke za posamezno delovno enoto 1973, kot je bil predložen ~ K zgoraJ navede,nlh „ ’ ,, ... ,, . . . sklepov je itreba pristopiti takoj 2. Na podlagi 124. člena statuta ^ podjetja se imenuje za namestnika glavnega direktorja tov. Zvone Černe, tehnični direktor, ki ima v času njegove odsotnosti enake pravice in dolžnosti. 3. Sprejme s-e začasni statutarni sklep o organizaciji in delu samoupravne delavske kontrole, kot je bil predložen. Imenuje se organ samoupravne delavske kontrole v naslednji sestavi: Anton Rakovec — predsednik DE tkalnica II . Vlado Ambrožič — podpredsednik se Je v ,prcdpl1sih zdravstvenega ljcna pravica do nadomestila za DE uprava, zavarovanja uveljavila nova inšti- čas 15 ^ & zboli otfok Sltar do Nada Podgoršek — član DE predilnica I Marjan Bizjak — član DE tkalnica I Slavko Virant — član DE plemenitilnica I Peter Jekovec — član DE gravura Ivan Lužovec — član DE VEO Tončka Frelih — član DE predilnica II Vera Kurat — član DE plemenitilnica II Nadomestilo osebnega dohodka za negovanje obolelega otroka S sprejetjem zakona o zdrav- V Celju in Ljubljani je stanje stvenem zavarovanju in o obvez- nekoliko boljše v tem, ker je tu nib oblikah zdravstvenega varstva starostna meja postavljena više, (Uradni list SRS, št. 26/70 in 51/71) tako da je zavarovancu zagotov- tucija, ki je — gledano z medicin- _ . . ’ , . » , ..' skega stališča - zelo pomembna 7 let- m 2a 7 drH' če zboh stareJsl pri preprečevanju določenih bo- °^rok- 7udl v tek- dveh statutih lezni oziroma pri zdravljenju že predvideno, da bi bilo možno nastalih bolezni. podaljšati čas pridobivanja nado- V glavnem imajo obvezne oblike mestila oziroma nege otroka< če zdravstvenega varstva preventivni ^re za otr°ke starejše od 7 let. V karakter, saj je njihov namen Ljubljani je sicer predvideno po-zmanjševanje določenih -vrst bo- daljšanje, vendar le za otroke, ki lezni ter zboljševanje splošnega so mlajši od 7 let. zdravstvenega stanja prebivalcev _ . . Slovenije. Posebno to velja za naše ^ -animivo so a problem resili v otroke in mladino, katerim obsto- Kopru in Mariboru. Tako imajo ječi zakonski predpisi zagotavljajo v Kopru to vprašanje enotno ure- poseben položaj, oziroma povečan jeno za vse otroke do starosti 15 4-- Odobrijo se sredstva za iz- Tq je na primer razvidno iz 36. let s tem, da se prizna pravica do vedbo dodatnih del v P_r.e ' člena navedenega zakona, kjer je nadomestila osebnega dohodka za- V predračunski vre nos l , • rečeno, da obvezna oblika zdrav- varovancem za največ 15 dni. V dinarjev, kot je ì a Pr® stvenega varstva dojenčkov, pred- Mariboru ie sicer stanie takšno P°raba’,i/f“'inšolskih in šolskih otrok do dopol- Manboru je slcer Stanje taksno pajo iz lastnih prilivov poslovnega 15. leta starosti zajema kot v večini primerov, to pomeni, sklada ob predpisanih garancijah ^s^okovno potrebne m rado- da diferencirano obravnavajo pri-poslovne banke, za katere se za- ... . ». , .. . , , , . , . namo uporabljene ukrepe za cim mere do starosti treh let m od 3. — Odobrijo za sredstva za inve- popolnejše in cim učinkovitejše jeta dalje. Za razliko od ostalih sticijsko vzdrževanje v predračun- zdravstveno varstvo te skupine pa sQ v tem statutu predvideini s ski vrednosti 495.°°0 dinarjev, kot Prebivalstva. posebnim pravilnikom izjemni so bila predložena. Pri tem se poraja vprašanje,_________v . . . A — Potrdi se II. del investicijske- ab so skupn0sti zdravstvenega za- zru prlrnen' v a erem Plse ga programa predilnice v P^vot- varovanja v Sloveniji dovolj upo- kdaJ in za koliko se izjemoma po-nem obsegu v vrednosti «.,95U.UUU j(evaje j0 doiočilo v tistem delu, daljša čas, za katerega gre upra- šivcarskih frankov. ki obravnava pravice zavarovan- vičencu nadomestiln Hrv. - Odobri se nabava skrobilnega cey do nadomestila osebnega do- , “ nadomestilo osebnega do stroja za tkalnico I. Investicija se bodka v dasu negc obolelega otro- ° a' nTpogoü0 b0d° Za ° ani manC’ k,a- °b statutov omenjenih - Najslabše je to vprašanje ure- yX7 • 1 skupnosti namreč vidimo, da ti . ... i , - 0dpbn s* nakup naslednjlh v svojih določilih z dokajšnjim jeno v statutu skupnostl zdrav- OT0JdprtSzaboTza smeti v vred- razumevanjem zagotavljajo pra- stvenega zavarovanja Kranj, ki v nos ti 5800 din vlco zavarovancev do nadomestila svojem 56. členu le zagotavlja pra- 2 zobčasti črpalki v vrednosti osebnega dohodka ob negi ohole- vico do nadomestila za nego otro- lega otroka le do starosti 3 let, m . » , 15 000 dm, . to do 15 dni, v nujnih primerih ka do treh let’ kjcr cas odsotn°- 2 vrtalna strojčka v skupm vred- dQ najved 3q drd_ sti razširja do največ 30 dni. Nič 1 ventilator MKM 300/8 v vred- Povsem drugačno pa je stanje, pa ne govwu ° kak« ravnati nosti 3550 din, kadar gre za nego obolelega otro- v primeru, ce zbolijo Starejši otro- 1 elektro motor N 7,5 KW za ka’ stare§a nad tri leta. Ne samo, ci in drugi ožji družinski člani. __-, ,, i7qn da ima zavarovanec v teh prime- dinar jev rih pravico do nadomestila oseb- 7z omenjenih določil statutov , , ' ., . . . ___nega dohodka le do 7 dni dopu- lahko torej zaključimo (razen 1 električno vig s P sta, temveč se ta rok niti v naj- dveh izjem) da se za otroke sta vozičkom v vrednosti 51.200 din, ß avičljivih okoiiščinah nJ0 ÜVeb l™ da se za otroke sta- 3 kaloriferji v skupni vrednosti more podaljšati. Prilagoditev to- rejse od treh ozlroma od sedmih 7200 din, zadevnih predpisov statutov šte- K'L kar naprej planira enak čas 1 stroj za čiščenje avtomatskih vilnim izjemnim situacijam, ki jih zdravljenja, ne glede na bolezen, cevk v vrednosti 19.620 DM — je nujno treba reševati v živi j e- Pri vsem tem pa moramo ugoto-113.403,60 din, nju, pa bi bila še zlasti potrebna ■ . , nrizadeti tisti in 1 stroj za prebijanje kart za li- zaradi tega, ker ima taka določila ' vP P . stovke za potrebe tkalnic v vred- od devetih skupnosti zdravstve- to ce*° na^ najmlajši, katerih nosti 5814 SFr — 29.186,28 din, nega zavarovanja v Sloveniji, kar starši nimajo možnosti, ki so v 1 kompresor s pripadajočimi de- pet (v Kranju, Mariboru, Murski večini primerov finančne narave, li za klima napravo v vrednosti Soboti, Novi Gorici in v Novem 19.102 DM — 112.129 din, mestu). (Nadalj. na 6. strani) Dragemu sodelavcu Pavlu Korenčanu v spomin Ko smo se od tebe za vedno poslovili, je ostala naša želja, da besede, izrečene iz našita src, ostanejo zapisane tudi v našem listu. Bil si dober sodelavec in tovariš, zato smo te imeli prav vsi radi. Prav v našem kolektivu si začel s svojim življenjskim poklicem in ko si se izučil, si moral na odsluženje dolga domovini. Ko si se ponovno vrnil med nas, si zastavil vse svoje življenjske sile, da bi tako čimveč koristil naši družbi. Pred teboj je bila odprta življenjska pot. Imel si polno načrtov za bodočnost — ustvariti si lasten dom in družino, veselil si se rezultatov in uspehov dela svojih pridnih rok. Ko si zadnjikrat zapuščal svoje delovno mesto, si bil še nasmejan in dobre volje. Nihče izmed nas ni slutil, da se ne boš več vrnil, da je bil to tvoj zadnji delovni dan. Neizprosna in kruta usoda je brezobzirno pretrgala nit tvojega mladega življenja. Smrt te je tako nenadoma iztrgala iz naše srede, kjer smo te imeli radi, iz kroga tvojih najožjih, ki bodo še in še čutili za teboj bolečine in izgubo. Ne moremo se vživeti, da je to res in da te ne bo več ... Naš kolektiv te bo pogrešal, ne samo kot človeka-sodelavca, ampak tudi kot osebnost mlade generacije, pred katero je postavljena težka naloga nadaljnje izgradnje našega gospodarstva. Ve- mo, da smo popolnoma nemočni proti neizprosni usodi in za teboj bo ostal le spomin, ki ne bo zbledel nikoli. Zato dragi Pavel, hvala ti za vse in naj ti bo lahka domača zemlja, ki ti je mnogo prezgodaj postala zadnji dom. Stoječ ob tvojem odprtem grobu, smo ti obljubili, da te bomo ohranili v lepem in trajnem spominu. Tvoji družini in vsem sorodnikom izrekamo iskreno sožalje. Sodelavci mehanične delavnice obrata II Naši otroci in varstvo Otroško varstvo je za našo občino še vedno problem. Vsako leto je po kranjskih vrtcih prijavljenih okoli 500 predšolskih otrok, od tega pa je sprejetih v vzgojni zavod nekako polovico ali še manj. Starši prosijo, moledujejo in tudi grozijo, samo da bi bili njihovi otroci sprejeti v vrtec. Komisija za sprejem otrok v vrtec nima lahkega dela. Iz prijav, katerih je v kakšnem vrtcu tudi preko 100, mora izbrati tiste, ki naj bi bili najbolj ogroženi in potrebni varstva. Vemo pa, da je vsak primer po sebi specifičen. Kaj sedaj? Kako biti objektiven? Kako pravilno odločiti? Ljudi pa poznamo: vidijo samo svoj problem in gledajo ga skozi ozko prizmo ogroženosti in s tem nujnosti — jaz in nihče drug. Da bi bila komisija v presojanju čimbolj objektivna, je tudi njen sestav pester, saj v njej sodelujejo: patronažna sestra, socialna delavka iz občine, pristojna za tisti teren, pod katerega spada vrtec, predstavnica krajevne skupnosti, članica izobraževalne skupnosti Kranj in vodja vrtca. Seveda pa tudi ta komisija ne more ugoditi vsem prošnjam. Poiskala sem nekaj primerov med našimi zaposlenimi in jih povprašala o njihovih problemih glede varstva. Povedali so: S. L. »Po rojstvu otroka nam ga je čuvala ženina sestra, ki se zaradi tega ni zaposlila in sva jo bila primorana vzdrževati. Varstvo sva iskala po vseh vrtcih in tudi privatno, vendar zaman. Po upoikojitvi tašče sva otroka dala njej, težava je -le v tem, da živi v Metliki in tako hodiva z ženo vsak petek v Metliko. Za varstvo sicer ne plačujeva ničesar, vendar imava precej izdatkov že zaradi same vožnje. Po drugi strani pa opažava, kako se nama otrok odtujuje in to je seveda najtežje.« O. M. »Tri leta sem imela proš. njo za varstvo otroka v vrtcu v Stražišču. Končno -sem le letos dobila obvestilo, da je otrok sprejet. Bila sem zelo vesela, kajti sedaj v jeseni se mi tašča -preseli na Planino in bi tako ostala -brez varstva. Bila sem že čisto obupana, kajti če bi še letos se sprejeli otroka v vrtec, potem sama ne vem, kam bi dala otroka.« H. M.: »Na otroka mi pazi stara mama, ki pa je stalno bolana, zato sem otrdka prijavila v tri kranjske vrtce hkrati. Iz dveh vrtcev sem dobila obvestilo, da otroka me morejo sprejeti zaradi pomanjkanja prostora. Iz vrtca Tugo Vidmar pa odgovora ni bilo, zato sem se osebno oglasila v vrtcu, kjer so mi povedali, da so mojo prošnjo odstopili vrtcu Ciciban. Tudi tja sem se napotila, kjer sem izvedela, da moje prošnje pri njih ni. Lahko si predstavljate moje razočaranje in jezo, posebno še, iker se nihče mi niti potrudil, da bi mi povedal, kje naj bi bila moja prošnja. Ne preostane mi nič drugega, da otroka ponovno prijavim in nato čakam, kdaj bom prišla na vrsto.« To je le nekaj nakazanih problemov, kako težko je dobiti mesto v vrtcu, prav tako pa tudi privatno varstvo, ki je pa velikokrat tako drago, da ga marsikdo ne zmore. Veliko primerov pa niti ne poznamo, saj se dogaja celo, da so otroci prepuščeni celo sami sebi ali pa pazijo eden na drugega. Vidimo tudi, koliko »zlata« so vredne tašče in stare mame, kolikokrat so edine, ki nam priskočijo na pomoč, čeprav se komaj drže na nogah, vse bolne in utrujene od prehojene življenjske poti. Upamo samo lahko to, da se bo gradnja vrtcev in vzgojno varstvenih ustanov nadaljevala in povečevala, saj je potreb vedno več. A. R. Prvenstvo Tekstilindusa v malem nogometu športno-rekreacijska komisija je v soboto, 14. julija, ob 8.30 organizirala na stadionu Stanlka Mlakarja prvenstvo našega podjetja v malem nogometu med delovnimi enotami. Prijavile so se ekipe iz predilnice, tkalnice, plemenitil-nice, uprave n vzdrževalno energetskih obratov (VEO). Žal vzdrževalci niso zbrali dovolj igralcev, tako, da so bili že pred prvenstvom obsojeni na zadnje mesto. Tekmovanje se je odvijalo po točkovnem sistemu »liga sistem«, tako, da je vsaka ekipa igrala z vsako nasprotno. Že pred pričetkom tekmovanja je bilo razpoloženje na višku, saj je vsaka ekipa na tihem upala, da bo osvojila prehodni pokal. Le vzdrževalci so mrzlično iskali svoje tovariše, vendar le-teh od nikoder. Že v prvih tekmah se je pbkazalo, da je plemenitiinica v premoči, saj so bili igralci tudi kondicijsko dobro pripravljeni. Nekateri igralci v ekipah so upehano čakali, kdaj bo konec polčasa, da so tako prišli do sape. Poznalo se je, kdo se tudi po službi ukvarja s športom in kdo bolj malo uganja trim. Samo tekmovanje je potekalo brez zastojev, Plemenitiinica prvak saj sta tekme sodila dva republiška nogometna sodnika. Rezultati: Tkalnica : Uprava 0:2 Uprava : Plemenitiinica 1:1 Predilnica : Tkalnica 0:1 Predilnica : Plemenitiinica 0:7 Tkalnica : Plemenitiinica 0:7 Uprava : Predilnica 3:1 Lestvica: Plem. 3 2 1 0 15: 1 5 Uprava 3 2 1 0 6: 2 5 Tkalnica 3 10 2 1: 9 2 Predilnica 3003 1:11 0 VEO 0 0 0 0 0: 0 0 Gole so dali naslednji tekmo- valci: Radosavljevič (Plem.) 8 Stankovič (Plem.) 6 Rupar (Plem.) 1 Kemovec (Uprava) 3 Prigora (Uprava) 1 Rogelj (Uprava) 1 Srabočan (Uprava) 1 Jenkole (Tkalnica) 1 Zorko (Predilnica) 1 Tako je zmagovalna ekipa ple-menitilnice I v postavi: Fireder, šprajcer, Rupar, Ramovš, Radosavljevič, Stankovič, Sarajlija osvojila prehodni pokal za leto 1973 kot najboljša nogometna ekipa. Ekipa osvoji prehodni pokal v trajno last, če ga osvoji 3-krat zaporedoma oziroma 5-krat v presledkih, Najboljši igralci tega turnirja so bili Radosavljevič, Špraj-cer in Stankovič. Nogometni brzotumir je bfl končan ob 12. uri, nato pa so utrujeni in vedri igralci proslavili zmago plemenitilniee ob vrčku piva v gostišču ob mostu pri Kokri. Iz tega turnirja se bodo izločili najboljši igralci za občinsko sindikalno prvenstvo v nogometu, ki bo jeseni. Prepričani smo, da bomo s takimi igralci osvojili eno izmed prvih mest. Taka športno-rekreacijska prireditev nam kaže na to, da so delavci željni športnih srečanj v ok. viru podjetja, zato bomo v prihodnje organizirali še športna srečanja, ki bodo temeljila na množičnosti. Prvo tako srečanje bo v septembru, dn sicer tekmovanje oizroma tek na TRIM stezi na Očanah. Točen datum bomo objavili kasneje. Člani kolektiva, za-željeno je, da aktivno sodelujete pri športno-rdkreacijskih akcijah, saj je to v prid nam vsem. A. O. Naš najboljši Igralec šprajcer sprejema prehodni pokal plemenitilniee za 1.1973 Kmalu spet v šolo Še vedno so zelo v modi kombi- prijetne so kombinacije enobarv- in praktična. Barve naj bodo čim nirane obleke tudi za otroke. Vča- nega blaga s črtastim, 'karirastim bolj živahne in kontrastne, sih lahko s kombinacijo podalj- in drugobarvnim blagom. Tudi samo že prekratko obleko. Zelo plisirana krilca so zelo aktualna MaK Koristni nasveti - koristni nasveti Zelo svež kruh se težko reže. Bolje pa gre, če ga režemo z nožem, ki ismo mu rezilo pomočili v krop. Ljubiteljem svežega kruha povejmo še to, da se kruh ohrani dolgo taik, če ga hranimo v zaprti posodi iskupaj z jabolkom. nega papirja s hrapavo stranjo navzgor, nato pa z vijakom stroj privijmo na mizno ploščo. Strojček take ne bc opletal sem ter tja. Enako pomaga tudi kos avtomobilske zračnice. sano mleko, jo potem operemo in posušimo, dobi tako lep sijaj. Zlati predmeti bodo dobili spet lep sijaj, če jih boste pustili ležati kakšno uro v čistem alkoholu. Sindikalno šahovsko prvenstvo Slovenije Mreža se je zatresla; takih prizorov je bilo na prvenstvu precej Zmagovito moštvo plemenitilniee I. Drugi z leve zadaj Radosavljevič, ki je dal največ golov Trim - šport za vsakogar Člani kolektiva! V okviru TRIM — akcije bo v septembru tekmovanje po starostnih skupinah na kranjski TRIM stezi za prvenstvo Tekstilindusa. Prijavite se že lahko sedaj pri tovarišici Milki Jazbec v kadrovskem sektorju (telefon 250). Podrobnosti bodo prijavljenci zvedeli kasneje. Prijavite se v čim večjem številu! Športno-rekreacijska komisija Zelje in cvetača razširjata med kuhanjem neprijeten vonj, kar vedo gospodinje tudi same. Vonj bo dosti manj vsiljiv, če vržemo v lonec skorjo črnega kruha. Koščene držaje nožev očistimo in zbelimo z limono, ki jo pomakamo v sol. Pod stroj za mletje mesa podstavimo kos smirkovega ali pešče Škarje se da dobro nabrusiti, če nekajikrat zarežemo z njimi v ne pregrob smirkov papir. Dober brus za nože napravimo tako, da nalepimo trak smirkovega ali peščenega papirja na staro ravnilo. Mleka, ki se nam je skisalo, oziroma zakuhalo, ne vrzimo proč. Razen tega, da ga lahko porabimo za kuho kot sir, nam je lahko v prid tudi drugače. Srebrnina, ki -jo za nekaj ur namočimo v ski- Rjaste madeže odstranimo s tkanin tako, da jih najprej prekrijemo z rezino limone, prek te položimo belo krpo, nato pa vse skupaj zlikamo z zelo vročim likalnikom. Zidne tapete bodo dobile spet svežo barvo, če jih boste vsaj dvakrat na leto zdrgnili s krpo, namočeno v enaka dela bencina in terpentina. R. S. V Bohinju je od 22. do 24. junija potekalo sindikalno šahovsko prvenstvo Slovenije. Sodelovalo je 25 ekip. To prvenstvo je že 25. po vrsti. Letos je bila udeležba tako po kvaliteti in številu najmočnejša. -i ; Prvo mesto je zasedla sindikalna podružnica RTV, drugo 'n tretje mesto pa je pripadlo Izvršnemu svetu oziroma Litostroju. Tekstilindus je zasedel dobro 13. mesto, kar je za tako kvalitetno udeležbo vsekakor lep uspeh. Za našo sindikalno podružnico so igrali: Boris Matjašič, Ratko Voji- čič, Adolf Podgornik, Drago Kocev, Findačo Paunov in Jure Be-lančič. Naši šahisti so se tudi udeležili sindikalnega šahovskega prvenstva Gorenjske in zasedli odlično 2. mesto. V letošnjem letu čaka naše .talliste še več tekmovanj, med katerimi je treba omeniti sindikalno prvenstvo občine Kranj. Lansko leto smo bili na tem tekmovanju drugi, letos pa imamo lepe možnosti, da se povzpnemo na najvišje mesto. Adolf Podgornik Nagradna križanka NAGRADE: 1. 30,00 din 2. 20,00 din 3. 10,00 din Rešitve oddajte najkasneje do 20. 8. 1973 v skrinjice pri vratarju ali v uredništvo Tekstilca. No^onerAS uk maai8or SLoUENSKl 3£2f KoSlO" V€C C/HlfcKO) PONAVLJ- ALNI quAqoL BCR.ITE TEKST« LCA Plug LA SNtCA REDGfc KEMIČNI element MAR»ßc?R RA on KA2A UNI 2AIMEK LÄTlNStt pßeoLoq RILSKA 2. HoCtontTAi C IVAN) P*m|AL€C KRAME. STARO EGIPTOV- SKA Boginj A ZVEZDA V ©zVezD-3u ORLA LIKOVKI UWETWK AKTlNU SL-SLIKAR CMIHA) •Sp. PESNIK CEL ... I L}, n.ine okenska NAVojNlcA AN.igRAi. CcAc.y< Ljoa. me 2A OČETA PRELIV V AMOAM-S-K€M /loR|U GoiDNI SAftEl PREDLOG IME PRVE ŽENSKE TROPSKA PAPIČ, A («rAiiu/A OTOK V nARlANlH Pom lAONI Mesec MRAK OKRAJ. . ZA STCVILO velika vodna POVRŠINA LOI2E DOL. » NAR HRVAŠKA tračnica) igralka UN^E) ST. P A Po H. PRESTO LNICA KIP GOLEGA TELESA ČASOVNI TERMIN 26MLJSKI PAS REKA V Ang u ji tovarna ŠPORTNE OPREME STROJ, NAPRAVA PRI RODA LAŽJE q LASSEND D€LO SIVA TcVT V-TuRCpC MAS 3HANI OLjKIN ALPINIST CAte»! SAD DEL CeRKVE OOMACS 2. IME g lina OKRAJNI LJUDSKI ODBOR TUJE z. me IME KOŠARKARJA EISELTA VRKLIK TRISTANO- VA LJUBICA OTOK »Z grške t AfTOLOGIjE PRISTAN-tiče v I2RAELU ZAGREB- ŠKA N ATRO STAR SLOVAN GLAS, ZVOK RUSKO 2. IME KONEC NJIVE PUŠČAV -•skA LADljA r VNETJE SLUZNICE TUJ DVOGLAS- NIK. OgRATZA IZDELAVO ORODJA USTIÓNI GLAS tcisiic N04oneTN( KLUB IZ ßtoqRADA HITRA AFRIŠKA ŽIVAL Antik var MAJHNO OKENCE stavčna NIKALNICA Ločna Funkcija sredoze- mska RASTLINA BARO SEVER SESTAVIL ■J.J. LESCI LO, MAŽA AŠKERC GORA V SRBIJI GONILO SODNI R60R sERCmli- evalec ogNJA ime SLIKARKE KOBILICE POMOŽNI DUHOVNIK TONA DIRIGENT CHERBGRT VOH ■) NAZIV BANJA NADAV PR.I LJUDSKA ŠAHU REPUBLIKA POLOŽAJ Premer Nekaj Nadomestilo osebnega o negi dohodka za negovanje nohtov obolelega otroka Nega nohtov zajema redno čiščenje in skrb za to, da so gladki in lepo obrezani. Dober vtis sicer prikupnega človeka lahko povsem pokvarijo umazani ali nalomljeni nohti. Kadar čistite nohte, potisnite nazaj kožico, tki jih obrašča, lahko z leseno palčko ali za to namenjenim topim dletcem. Ostri in kovinski predmeti lahko poškodujejo tkivo. Zatrgano kožo previdno odrežemo, da preprečimo infekcijo, ki se večkrat začne ob zatrgani ali nagrizeni koži okrog nohtov. Kadar čez mero zrastejo, nohte postrižemo ali popilimo, nikoli pa jih ne grizemo. Lepo jih zaokrožimo, vendar ob straneh ne zaidimo preveč «v meso«. Nohte na nogah pristrižimo ravno, sicer se nam zarastejo v meso. Takšna zaraščanja so boleča in utegnejo postati tudi žarišča infekcije. Laki in barve za nohte niso škodljivi, razen če ne vsebujejo kake snovi, na katero smo alergični. Lak in barvilo nanašamo enakomerno. Nič ni bolj žalostnega od neenakomerno naneše-nega ali razpokanega laka. (Nadalj. s strani 4) da bi jim preskrbeli nego in varstvo v kritičnem času bolezni. Takšen sistem torej prav pogojuje oziroma odgrinja žalostne posledice prevelikih socialnih razlik v naši družbi in s tem neupravičene prikrajšanosti pri zdravljenju nekaterih otrok. Morda bi bila ena izmed poti k rešitvi tega problema v tem, da bi pristojne službe predlagale skunostim zdravstvenega zavarovanja, da dopolnijo ustrezna določila statuta morda po vzgledu ma- riborske skupnosti zdravstvenega zavarovanja. Dobro bi bilo morda tudi, če bi skupnost zdravstvenega zavarovanja Ljubljana poskušala najti kontakte z delovnimi organizacijami na svojem območju, na katere bi apelirala, da svoje interne pravilnike dopolnijo z ustreznimi določili o nadomestilih osebnega dohodka delavcev v času nege obolelega otroka. (Iz Internih informacij republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije) Ob odhodu v pokoj se lepo zahvaljujem vsem mojstrom, sodelavkam in sodelavcem ter IO sindikata predilnice II za lepa darila, ki ste mi jih podarili. Vsem skupaj želim zdravja in še mnogo uspehov pri nadaljnjem delu. Ana Srebrnjak Ob odhodu v pokoj se iskreno zahvaljujem vsem, ki ste mi podarili lepa in praktična darila. Posebej se zahvaljujem svojim sodelavcem — čuvajsko vratarski službi ter IO sindikata uprave. Vsem članom kolektiva želim še veliko delovnih uspehov. Zahvale Ob smrti dragega očeta ANTONA FRIŠKOVEC se iskreno zahvaljujem vsem sodelavcem obrata II, posebno še sodelavcem plemenitilnice II za vence, cvetje, izrečena sožalja in spremstvo na njegovi zadnji poti. Metka Friškovec Ob nenadomestljivi izgubi dragega moža in očeta KARLA AJDOVCA vodja izmene v predilnici I se iskreno zahvaljujemo vsemu kolektivu, posebno predilnici I za darovane vence in cvetje in vsem, ki so ga v tako velikem številu spremili v prezgodnji grob. Posebna zahvala vodstvu predilnice I, 10 sindikalne podružnice predilnice I, govorniku za poslovilne besede in gasilcem, še enkrat vsem iskrena hvala. žena Tončka in hčerki Ob prerani tragični izgubi našega ljubega sina in brata PAVLA KORENČANA se iskreno zahvaljujemo sindikalni organizaciji Tekstilindu-sa in mehaničnima delavnicama I in II za podarjene vence, izraze sožalja, za spremstvo na njegovi zadnji poti ter za poslovilne besede ob odprtem grobu. Enako se zahvaljujemo tudi računovodstvu Triglav konfekcije. družina Korenčan R. S. Vinko Pintar