Št. 45. V Goriei, duo- 5. junija 1900. Letnik II. Izliaja vsak torck in petek v tediiu ob 11. uri predpnldno /a incsto Lcr ob ;5. uri popoldnc /a dc/.clo. Stano po pošti projoman jili v Gorici na dom pošiljan cololclno 8 K., poUolno -i K. in (•I'lrtlcl.no 2 K. 1'rodaja se v (Jorici v lobakarnah Sell war/ v Solskib ulirali in ,lc!- lersit/ v Niinskib ulirali po 8 vin. GrOßICA (Yeeerno ixdanjo.) Ureduistvo in upravuistvo se naliajata v «Narodni tiäkarni», ulicii Vclturini h. št. 9. Dopiso jo nasloviti na urodništvo, o^laso in naročnino pa na upravnišlvo «(jorice». Oglasi se računijo po petit- vrstah in sicor ako so tiskajo 1-krat po l(j vin., 2-krat po 14 vin., 3-krat po 12 vin. Ako so vočkrat tiskajo, raču- nijo se po pogodbi. lzdajatolj in odgovorni urednik Josip Marušič. Tiska „Narodna tiskarna" (odgov. J. Marušič). „Tiho delovanje." IV. „Varuj me Bog mojih prijateljev, sov- ražnikov se olresem sam", ta misel je najbrže preletela g. dr. Tumo, ko jo čital v „napredni11 „Soci'' slavospev o svojem delovanju v letošnjem zasedanju deželnega zbora. Vsak človok je podvrzen slabostiiu ; tudi dr. Tuina in* dela v torn oziru izjetne. Ne verujemo pa, da je dospelo samoljubje pri njom žo na tako stopinjo, da bi ga bridko ne zadela ironija ouega slavospeva. Mi bi si ne upali kaj tacega napisati, bali bi se, da bi nas to/il gospod doktor radi zlobnega zafrkavanja. Blamaža v zadevi vipavske železnice je bila tolika, da bi bilo najbolje molčati o nji. Da se upa kdo stavili jo na rovas modernega poslopanja g. T. lcr radi toga še hvalisati ga, to je zelö drzno. S torn iz- zivajo gospodje in zahtevajo, da govoriino o slvari, o kateri smo bili namonjeni molcati. Za Boga svetega! Saj je bilo vendar po vsaki seji od due do dne prasanje ne le mod Italijani, temuč tudi med Slovenci v Gorici stereotipno: ,,Ali se ni danes nikdo blamiral ?" Oe človek stavi predlog, a kmalu po- tem, ugnan v kozji rog, trdi, da ni stavil nobenega predloga; če napade koga, a jib dobi toliko po hrbtu, da se rnora skriti za griniček poblevnega molčanja, si ni s tern pridobil nikake slave. Tako sodiino mi ; ee je kdo druzega rnnenja, je to stvar njego- vega okusa. Tod a celö dvema lovarisema, o katerih se javno trdi, da sta Tuinova pristaša, ni šla ta stvar v slast, kajti pri glasovanju sta ga prav pošteno pustila na eedilu in nista hotela biti deležna njegovega — „lepega uspeha''. Srečnejši je bil g. dr. Tuma v zadevi g. J. II., učitelja v pokoju, ki je prosil za povišanje pokojnine. V tern je bila njegova zgovornost toli izdatna, da je ž njo poko- pal jednoglasni predlog pravnega odseka, s katerim se je pozivljal dež. odbor, naj napoti to prošnjo s primernim priporocilom na dostojno mesto A čudo, ravno o tein pozitivuein uspehu g. dr. Turne molči član- kar v „Soči". Kar se tiče dr. Tumovib predlogov in interpelacij, je bilo nekaj dobrega, a še voc ncpraktičnega vines ; a vseinu se je poznalo, da je vrženo le med ljudsLvo skozi okno v dosego njegove naklonjenosti. Interpelacija o cesti, ki pelje iz Gorice |iroti Ajdovsčini, je bila umostna in bode iniela dober nspeh ; ona pa v zadevali po- gozdovanja, prepovedi kozjereje, omejenja planin in pašnikov neina nobenega prak- tičnega pomena. V tern ozirn se je mnogo storilo že po drugem potu in doseglo, kar se je dalo doseči. Prizadeti krogi vedo to dobro in bodo znali pravično ocenili to in ono. Jedro interpelaciji o naših srednjib solab jo biio zdravo, a motivaeija in izpe- ljava sla pokvarila ves uspi'b, kor se j<; jeinalo ]>ri toni bolj ozir na naklonjenost „mladib krokarjov' iu;go na stvar samo. Približno isto velja tudi o predlogib. Prodlog na korist male obrti je bvale vreden; a to ne zadoslujo, temuč skrbeli j<; treba za to, da se taki predlogi istinito sprejmejo in izvrse. Nacin pa, kak(3 je dr. Tuma v loin postopal, inn jo že naproj zagolavljal iK^gativcMi uspeb. Zal, da so sli v tej zadevi slov. poslanoi na led, kajti predlogi, stav- ljoni v proslavo Nj. V., smejo le todaj v javnost, ko jo njibov sprejem vsestransko zagotovljen. Za to se pa ni g. dr. Tuina čisto nie brigal, njemu je zadostovalo, da je predlog stavil in utemeljeval, s tein je dosegel svoj namen. Kakö je postopal g. dr. 'Puma v za- devi obmejskih cost, je zelo značilno za nameno in zenijalnost imenovanega gospoda, zato je potrebno, da govorimo o tej zadevi nekoliko bolj obsirno. Fri seji dne 26. aprila 1900 je v imenu deželnega odbora predlagal, naj se za zgradbo ceste Vrliovlje-Kobališce-Sv. Jakop-Lig-Ko- stanjeviea - Srodnje ter one od Golega brda do Britol'a dovoli na skupni preudarjeni znesok 440.000 kron 20'/,, prispevek iz de- želnega zaloga v desetih letnib obrokib JJO 8800 kron. Ko jo poslanec Panigai predlagal, da naj so ta zadeva izroči financnemu odseku v razpravo — je dr. Tuma — kateri je ne- koliko tednov poprej v dež. odboru dosegel, da se je namestnistvu poslal dopis, v kate- runi se je priporocalo, da bi se za zgoraj navodeni (-osli obljubljoni dr/.avni prispevek --- porabil za druge ceste, izbajajoče po ve- čini iz Kanala in vodeče od raznib strani v Kanal -.- je odlocno zagovarjal svoj, ozi- roma odborovi predlog, po katerem bi pre- jele prizadete občine ogromno skupno de- želno in državno podporo 440.000 kron — no da bi z najmanjsim zn