-- Se ena življenjska poteza je močno značilna za našega jubilanta. Če se izrazimo po starem, bi rekli, da je bil skozi vse svoje življenje tako dosledno osebno pošten, da mu je prav ta lastnost dostikrat nakopala razne težave, ket' je vedno in povsod skušal zadovoljiti vse, izogniti se vsaki krivici do svojih sodelavcev in drugih, ki jih je srečaval v življenju. Taka prizadevanja so dosti- krat ov.i1·ala dinamičnost njegovega odločanja in dražila nestrpneže. V inženirju Franju Oblaku se nam kaže podoba moža, ki je vse velike Le~ave premagoval vztrajno in tiho, toda izredno uspešno, pri tem pa ni hlepel po slavi in priznanju , temveč se je izživljal v izpolnjevanju dolžnosti. Naj mu bo v zadoščenje upravičena zavest, da je častno opravljal svoje življenjske na- loge. Ze1imo mu, da bi še dolgo užival svoj pokoj, ki ga je tako pošteno zaslužil. SODOBNA VPRAšANJA VZHODNOALPSKO-DINARSKA SEKCIJA MEDNARODNE ZVEZE ZA PROUCEVANJE VEGETACIJE R.P. Sodobno gospodarjenje z gozdovi čedalje bolj upošteva in uporablja izsledke in rezultate relativno mlade vede, fitosociologije. Ker je tudi p.ri nas v Sloveniji preuče­ vanje in kartiranje vegetacije za znanstvene in gozdarske operativne namene že vu~to let v polnem razmahu, je potrebno seznaniti slovensko gozdarsko javnost o usta- novitvi, nalogah in dejavnosti mednarodne organizacije fitosociologov. že precej časa j.= bilo čutiti, da posamezniki ne morejo več obvladati in uspešno reševati vse mnogoštevilne in zametane vegetacijske problematike, posebno ne v fito- geogr;}fsko in vegetacijsko Lako raznovrstnem in bogatem vzhodnoalpskem in dinar- skem prostoru. katerega središče in vozlišče je ravno Slovenija. Obširna problematika znanstvenega preučevanja vegetacije zajema zgodovinski razvoj, zgradbo, razšit·jenost, razvojno dinamiko, ekologijo in sistematsko razvrstitev rastlinskih združb. Nadalje je tu odpt·to široko polje za preučevanje medsebojne odvisnosti tal, klime in vegetacije oziroma pojem rastišča, ki postaja čedalje bolj zanimiv za sodobno natrtovanje v gozdarstvu, kmetijstvu in v širšem okviru za celotno gospodarstvo. Možnost za takšno sodelovanje je dana v združenju, kjer složno sodelujejo in se kot"istno dopolnjujejo strokovnjaki naravoslovnih ved, zlasti biologije, gozdarstva in agronomije. Izmenjava mišljenj in znanstvenih izsledkov ter sodelovanje med posa- mezniki in deželami dajeta vedno boljše, bolj dognane in utemeljene rezultate kakor izolir;:mo delo na ožjem prostoru. Zato je pripmvljalni odbor treh fitosociologov (prof. dr. E. Aichinger, Celovec, prof. dr. S. Hrovatic, Zagre'-->, in prof. dr . S. Pignatti, Trst) leta 1960 organiziral prvi sestanek v Celovcu, kjer se je ustanovila vzhodnoalpsko-dinarska sekcija kot sestavni del Mednm-odne zveze za proučevanje vegetacije (lnternatonale Vereinigung fUr Vegeta tionsk unde). Dežele članice, ki zavzemajo vzhodnoalpsko-dinarski prostor, so: Avstrija, Italija in Jugoslavija . Sodelujejo in so tudi članice dežele, ki mejijo a1i so na prehodu vzhodnoalpsko-dinarskega prostora, pa tudi dežele, ki želijo sodelovati na tem območju (Češka, Francija, Madžarska, Nemčija, Poljska in Svica). 95 Prvi predsednik sekcije je bil ustanovitelj in nestor fitosociološke vede prof. dr. Jos. Braun-Blanquet, Montpellier, z dveletno mandatno dobo. Leta 1962 pa ga je zamenjal prof. dr. E. Aichinger, Celovec, ki predseduje združenju še sedaj. Voljeni so tudi trije podpredsedniki (iz vsake države članice po eden), za Avstrijo prof. dr. E. Aichinger, za Italijo prof. dr. V. Giacomini, za Jugoslavijo do leta 1964 prof. dr. M, Wraber, od leta 1964 dalje pa akad. prof. dr. ing. P. Fukarek, Sarajevo. Pravilnik sekcije določa enakopravno rabo štirih jezikov: italijanščine, nemščine, slovenščine in srbohrvaščine (žal se oba jugoslovanska jezika redkeje uporabljata). Nadalje se prirejajo vsako leto sestanki v drugi državi. Sekcija izdaja glasilo z naslo- vom •~Mitteilungen der Ostalpin-dinarischen pflanzensoziologischen Arbeitsgemein- schaft«, ki vsebuje znanstvene referate, podane na simpozijih, in njihove povzetke v vseh štirih ali vsaj treh jezikih. Doslej je bilo že sedem zborovanj ali simpozijev. Prvo je bilo leta 1960 v Celovcu z udeleženci iz 5 držav, med njimi trije iz Jugoslavije (iz Slovenije M. Piskernik in M. Wraber). Predloženi znanstveni referati, ki jih je bilo 14, so zajemali fitogeografske in vegetacijske probleme Vzhodnih Alp in Dinarskega gorstva. Ekskurzijski del je potekal na Ljubelju in po Karnijskih Alpah. Leta 1961 se je v Brixenu (Italija) zbralo 40 udeležencev iz 6 držav, med njimi 6 jugoslovanov (iz Slovenije 2. Košir, V. Tregubov in M. Wraber). Znanstvenih refe- ratov je bilo 19. Ekskurzije so bile v smeri Brennerja in gorskega prelaza Sella. Tretje zborovanje leta 1962 je bilo zopet v Celovcu. Udeležili so se ga zastopniki 5 držav (iz Jugoslavije 4, od Slovencev M. Wraber). Predloženih 12 referatov je v glavnem obravnavalo zvezo bukovih gozdov. Ekskurzije so bile po Karavankah. Cetrto zborovanje leta 1963 je bilo v Zagrebu. Zbralo se je 60 udeležencev iz 8 držav, od tega dobra polovica tujih gostov. Iz Slovenije so sodelovali S. Grom, 2. Kosir, L. Marinček, M. Wraber in T. Wraber. Obravnavana tematika je zajemala rastlinske združbe Dinarskega gorstva in Sredozemlja. Dva dneva sta bila posvečena znanstvenim referatom, ki jih je bilo 24. Ekskurzije so bile v Gorski Kotar, Hrvaško Primorje in na otok Rab. V Churu (Svica) je bilo leta 1964 peto zborovanje, na katerem so se zbrali pred- stavniki Avstrije, Ceške, F:'rancije, Italije, Jugoslavije, Madžarske, Nemčije in Svice s 25 referati. Jugoslavijo je zastopalo 15 predstavnikov, od teh Slovenijo V. Tregubov in M. Wraber. Ekskurzije so bile v okolico Chura in v švicarski nacionalni park v Engadinu. Sesto zborovanje vzhodnoalpskih in dincu·sJ<.ih fitosociologov je bilo leta 1965 v Berchtesgadenu in Mlichenu. Udele~enci so bili iz 7 držav, od teh 14 Jugoslo- vanov; iz Slovenije so bili S. Grom, I. Puncer, A. šercelj, M. W.r·aber in M. Zorn. Ker .ie dotedanja praksa pokazala, da je bila tematika predloženih znanstvenih rcferalov preveč raznolika in je zato ovirala uspešno delo, je bila za to zborovanje prvič pt·ed- ložcna kot osnovna oziroma glavna tema >>Smrekov gozd-<<. Glavnih referatov o !~mi .ie bilo 14, koreferatov 7 in ostalih referatov G. Studijske ekskurzije so bile okrog Berchtesgadena (vegetacijski profil Jenner-Konigsee), po Bavarski planoti in v po- pbvno območje reke Isar. Leta 19fi6 je bil sedmi simpozij v Trstu. Udeležili so se ga člani iz 6 dr:tav, med njimi 14 Jugoslovanov (iz Slovenije M. Wraber, T. Wraber in M. Zupančič). Glavna t0rna zborovanja je bila »Submediteranska vegetacija«. Bilo je prebranih 26 znan- st,'enih referatov, od tega je 15 glavnih referatov obravnavalo submediteranska vege- tacijo. Ekskurzije so bile v okolico Trsta in na Caven v Sloveniji. Z<:.~ leto 1967 je sklicano osmo zborovanje vzhodnoalpskih in dinarskih fitosocio- logov na Dunaju z glavno temo »Vegetacija kontinentalnega obrobja Alp in Dina- ridov«. 96 Razen omenjenih zborovanj se je na posebnih sejah razširjenega predsedstva leta 1965 v Trstu in leta 1966 v Ljubljani (leta 1967 bo sestanek ponovno v Ljubljani) začelo s pripravljalnim delom za »Prodromus•<, to je vegetacijski priročnik, kjer bodo zbrane, sistematsko urejene in po standardni metodi vpisane vse doslej znane rastlinske združbe vzhodnoalpskega in dinarskega prostora. Združbe bodo hierarhično razvrščene v fitosociološki sistem, urejeno bo vprašanje bogate sinonimike združb, ki često otežkoča delo in ustvarja nejasnost. Tako bomo dobili realno predstavo o razišrjenosti posameznih rastlinskih združb. Zbrane in kratko podane bodo tudi glavne ekološke značilnosti fitocenoz. Izdajanje prodromusa je veliko in dolgotrajno cle1o, ki pa bo mnogo prispevalo k smotrnemu urejanju spornih vprašanj in k pravil- nemu vrednotenju posameznih rastlinskih združb v ogromnem vzhodnoalpsko-dinar- skem svetu, tako pomembnem za razumevanje vegetacije v drugih delih Evrope. J. Puncer, M. Zupančič IZ PRAKSE GOJITEV PTIC V LUCI SODOBNEGA GOSPODARJENJA Z GOZDOVI Glede gospodarjenja z gozdovi se Jugoslavija uvršča med naprednejše države. V km·ak z našim razvojem gre i.udi zakonodaja, ki za nekatere ukrepe v gozdarstvu določa tudi konkretne predpise, obvezne za organizacije, ki gospodarijo z gozdovi. Tako 25. člen Zakona o go:Zdovih nalaga takim organizacijam, da mm·ajo ukreniti vse· potrebno za zatiranje škodljivcev in nalezljivih bolezni gozdnega drevja in za preprečenje njihovega širjenja ter za ohranitev koristnih ptic, ki uničujejo škodljivce. V drugi točki 48. člena navedenega zakona so predpisane tudi kazni za tiste organi- zacije , ki ne bi storile vsega, kar je potrebno, da se gozdni škodljivci in nalezljive bolezni na gozdnem drevju zatrejo ali da se prepreči njihovo širjenje. Iz navedenega je razumljivo, da je vloga ptic pri zatit·anju določenih škodljivcev bistvenega pomena. Nekat.era gozdna gospodarstva že vrsto let gojijo ptice. Brez dvoma je to uspeh dolgo- letnega prizadevanja pokojnega profesorja Jo.žeta Slandra in njegovih sodelavce\.', lei so pri nas prvi začeli dokazovati pomembnost gojitve koristnih ptic pevk. Vendar pa je šlo doslej v glavnem le za nenačrtna vlaganja, ki so pri sedanjem vedno bolj organiziranem načinu dela in gospodarjenja že vnaprej obsojena na neuspeh. Za to je v veliki meri krivo dejstvo, da za tovrstno mlado dejavnost s področja varstva gozdov ni bilo p1·imeme literature. Leta 1960 je Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo Slo- venije sicer izdal »Navodila za varstvo, krmljenje in prehrano koristnih ptic<<. Ker pa so bila ta navodila s prilogami za izdelavo krmilnic in valilnic razmnožena le v manjšem številu, jih je le malo ohranjenih. Zato začeto delo ni imelo zaželenih uspehov, zlasti še, ker je v zadnjih letih naše gozdno gospodarstvo preživelo temeljite organizacijske spremembe, pri podeželskih .šolah, katerim je bila ta akcija prav tako namenjena, pa ni bilo pričakovanega odziva razen pri nekaterih ljubiteljih ptic. Pred kratkim je izšla pri Državni založbi Slovenije knjižica pod naslovom ••Naši prijatelji na vrtu in v gozdu« . To delo, ki je bogato opremljeno z barvnimi prilogami, sta sestavila gozdarja Henze in Zimmermann, prevedel pa ga je iz originala >>Gefie- derte Freunde in Garten und Wald« Franc Sušteršič. Knjižici je očitati le nekatere strokovne izraze in pa napačno ime smejačice, ki se na prilogi predstavi bralcu kot divja grlica. V tej knjižici, ki je plod dolgoletnih raziskav in opazovanj, si bodo slo- 97